Leto IU.	Maribor,	sredaT285januarja 1920.	St.	22.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 6'50 mesečno. *	četrtletno	K	19"50.
pride naročnik sam v upravniStvo po list: Mesečno K 6‘—. — lnserati po dogovoru.
Jadransko vprašanje.
LDU. Beograd, 27. januarja. „Beogradski dnevnik" poroča: Iz Pariza se javlja, da še ni nastopil poslednji trenotek za pogajanja v jadranskem vprašanju, ker meni ameriški poslanik Wallace, da je bila njegova navzočnost pri izročitvi ultimata jugoslovenski vladi samo informativnega značaja, namreč, da je mogel poročati o tem svoji vladi. Ker Amerika še ni naznanila svojega mnenja glede ultimata in ker se smatra Italija v tem vprašanju zainteresirana se mora ultimat smatrati kot želja Francije in •Anglije, ne pa kot polnoveljavni ukrep mirovne konference. Jugoslovenska vlada sodi, da se ^teje ultimat od 22. t. m. dalje, to je od dneva, *£o ga je prejela in ne od onega dneva, ko so 8a v Parizu izročili jugoslovenski delegaciji. Velik del francoskega in angleškega časopisja spremlja oddajo ultimata z nejevoljo.
LDU Trst, 27. januarja. >11 Piccolo della Sera« poroča iz Rima: Ura rešitve v jadranskem vprašanju je prišla. Politični krogi prestolnice se skoro ne zanimajo več za stavko železničarjev, ki počasi pojema. Vsa pozornost se obrača v Pariz, kjer bo v nekoliko urah iu9oslovenska delegacija podala svoj končno-Veljavni odgovor. Jako dober utis napravljajo vesti o samozavestnem zadržanju Reke in Povsod se odobrava upravičeno stališče, ki fia zavzema italijanska vlada ter vztraja na-niem tudi po intervenciji ameriške vlade. Razpoloženje je odločno in resno.
LDU. L y o n, 28. januarja. (Brezžično.) Kakor ve poročati „Matin", se nagiblje razpoloženje javnosti v Beogradu k naziranju, naj 8« sprejme ultimat entente, vendar pa se smatra *a potrebno podaljšanje roka za nekaj dni, da se morejo posvetovati z voditelji strank narod-nega predstavništva, ki je sedaj odgodeno. (Opomba LDU. Priobčujemo to vest pariškega 'ista zaradi kronike, vendar pa je iz ogromnih Manifestacij širom naše države razvidno, da je razP°loženje našega naroda v tem vprašanju Popolnoma drugačno.)
General Brusilov prevzel poveljstvo nad rdečo vojsko.
LDU Praga, 28. januarja. Kakor poroča „Venkov" iz Londona, prevzame general Brusilov poveljstvo nad rdečo vojsko, ki ima pričeti ofenzivo proti Poljski. General Brusilov se je ponudil *rockemu, ko je izvedel, da je bil n)egov sin na povelje Denjikina
ustreljen.
Političen list.
List izhaja vsak delavnik opoldne.
Posamezna številka stane 40 vin.
Odnošaji med Rusijo in baltiškimi državami.
LDU Nauen, 28. januarja. (Brezžično.) Glasom vesti iz Helsingforsa je konferenca zastopnikov baltskih držav in Poljske, ki je dne 23. t. m. zaključila svoje posvetovanje, predlagala, naj nobena imenovanih držav ne sklene s sovjetsko Rusijo posebnega miru. Finska, Poljska in Latiška so glasovale za predlog, Letvinska se je vzdržala glasovanja, Estonska pa je bila proti predlogu.
LDU. Nauen, 28. januarja. (Brezž.) Kakor se javlja iz Revala, so pogajanja med Estonsko in sovjetsko Rusijo skoro končana. Sporazum se je dosegel skoro v vseh točkah. Boljieviki so opustili svoje zahteve, naj se estonske utrdbe na nevtralnem ozemlju porušijo.
Grozna draginja na Dunaju.
LDU Dunaj, 28 januarja. Dne 29. t. m. se zopet podraži meso na Dunaju. En kg bo stal po kakovosti od 98—124 kron.
Volitve na Madžarskem.
LDU Budimpešta, 27. januarja. Madžarski kor. urad poroča: Glasom časniških poročil je doslej znanih 108 volilnih izidov. Do sedaj je bilo izvoljenih 52 krščanskih so-cijalcev, 39 pristašev stranke malih kmetovalcev, 4 demokrati in 2 poslanca brez stranke.
Preki sod v Budimpešti.
LDU Budimpešta, 27. januarja. OKU javlja, da je poveljništvo budimpeštanskega policijskega okoliša zopet proglasilo preki sod.
Legije boja in legije dela.
Na nedeljskem shodu je bilo bojno razpoloženje. Isto se poroča iz Ljubljane, Zagreba in Beograda. Po težkih skušnjah smo prišli do spoznanja, da je treba govoriti — s puško v roki. Povsod je odmeval en glas: pod orožje! To so resne besede. V Ljub-
£3-
Uredništvo in uprava:
Mariborska tiskarna (Edm. Schmidova ulica št. 4.)
Telefon uredništva it. 276, uprave St. 24.
Ijani se je predlagalo, da ustanovimo legije boja in legije dela. Z mečem v roki so gradili stari Izraelci svoj Jeruzalem in tudi Jugoslavija ni še tako srečna, da bi ji ne bilo treba misliti na legije boja. Naši južni sosedje so žal, tak narod, s katerim je težko resno govoriti. Prof. Kovačič je v nedeljo na shodu podal nekaj slučajev, ki dokazujejo brezmejno podlost in predrznost tega naroda. Najbolj jih poznajo oni, ki so morali živeti z njimi skupno in mi razumemo njih globoko sovraštvo do Italijanov. Vemo tudi, da bi bilo kmalu konec italijanskega junaštva, ako bi v sedanjem času odločalo orožje. Poznamo te junake s Soče in Kobarida. Naši fantje bi bili z njimi kmalu gotovi. Toda vse .to nam ne bi pomagalo. Odločitev pariške konference je diplomatična stvar in dozdaj so slabo opravili oni, ki so se upirali.. Zmaga orožja je trenutna, legije boja lahko dosežejo uspeh — toda trajne vrednosti je zmaga moralne narodne sile — legije dela morajo rešiti to, česar legije boja ne morejo rešiti. Sedanji čas je zopet opozoril nas na naš položaj. Mi mislimo, da je nevarno, ako živimo brezsmiselno v sporih in brezdelju in zaženemo krik po orož.u, ko zapazimo nevarnost. Mnogo bolj gotova bo naša zmaga, če bodo legije dela stalno na delu, če bomo imeli toliko notranje sile, da je nobena sovražna sila ne bo strla.
Takrat bomo tudi pred svetom več veljali. Nedeljski govornik je opozarjal na Belgijce, ki so za časa nemške invazije uničili vse nemške poskuse — da bi upognili belgijsko prebivalstvo, kajti Belgijec pozna samo svojo Belgijo, zanjo živi in umrje. Proti takemu narodu je Vsaka sila zaman.
Tak je tudi naš primorski narod. Niso ga strli in ga ne bodo strli. Drži ga njegova visoka moralna sila, ki je tem silnejša, ker je nasprotnik brez značaja in morale
Ta naša sila je stalna nevarnost
Stran 2.
■ , ---    ■— ■■■— — ■ '■ ■■ ■—
za Italijane. Treba pa je, da smo vsi enaki tem našim bojevnikom, da imajo oni v zaledju svojo oporo. In tu je treba legij dela, ki bodo gradile trdno našo nar. trdnjavo. Naj nam prineso bližnji trenutki kar hočejo: zadado nam lahko hudo rano — toda legije dela bodo zmagale. Vi vsi, ki čutite resnost trenutkov, pridružite se tem legijam, da dvignete duha naroda, naše duševno orožje, kajti duh naroda je nepremagljiv, ako ne pade sam.
V nekaj mesecih je nastalo v nas toliko slabega, da bo treba resnega dela, da to premagamo. Še naša notranja slabost daje pogum nasprotnikom. Premagajmo to slabost. Vsak iz vas, ki dela proti korupciji, draginji, veriž-ništvu, lenobi, hujskanju — je bojevnik za — neodrešeno domovino. Legije dela lahko dvignejo blagostanje Jugoslavije tako visoko, da bodo oni, ki danes izročajo del naroda tujcem — iskali našega zavezništva. Naše delo pa bo zgradilo naraven most k Adriji. Rana, ki nam preti, zadene vse tri dele — zato bd vsaj ona rodila skupne legije boja in dela.
V resni uri.
Najnovejša poročila so prinesla nove vesti
o	boljševiških zmagah. Iz daljnega seveia in vzhoda so pridrle rdeče armade že daleč v srednjo Evropo. Danes stoje že na teritoriju nekdanje avstro-ogrske monarhije. Poljska meja se je zrušila pred močjo Trockijeve armade, ki šteje po zanesljivih vesteh en milijon dobro discipliniranih bojevnikov. Razmere v nesrečni poljski republiki nam ne dajejo mnogo upanja, da bi jih zamogla ta država ustaviti na njihovem zmagoslavnem pohodu proti z&padu. Če se posreči rdeči vojski zrušiti Poljsko, potem so tudi dnevi nemške vlade šteti in povodenj, ki prihaja od vzhoda, se bo razlila dalje po vseh kulturnih demokracijah zapada. Kljub vsej resnosti položaja pa se zdi, kakor da zapad ne
Prvi kongres jugosiovenskih žen v Beogradu.
(Predavanje gospe dr. Lipoldove v »Mar. ženskem društvu, dne 18 jan. 1920).
(Konec.)
Zjutraj zadnjega dne smo se zopet našle v saborni šoli. Povabila nas je Zorka Kast-nareva, da se udeležimo sestanka, ki ga je vodila kot predsednica društva »za prosvetu žene i zaštitu njenih prava.« Razvneli so se interesantni pogovori. Gdčna. Klara Deutsch, zastopnica zagrebških visokošolk je predlagala kurze, ki naj izobražujejo posameznike, ki se mislijo posvetiti kulturnemu delu- Taki kurzi naj se ustanovijo v Ljubljani, v Zagrebu in v Beogradu. Gospod dr. Basariček izvaja stališče vlade z ozirom na te kurze. Ga. Korač, žena ministra socljalno politiko in zastopnica socijalnih demokratov povdari, daje delo med maso težko in da si je težko pridobiti zaupanje priprostega ljudstva. Obljubi, da bodo voditelji stranke olajšali kulturno delo s tem, da bodo kulturne delavke osebno upeljali med nižje sloje. Pisateljica Jela Lazarevičeva temparamentno razpravlja o aktivni in pasivni volilni pravici z? žene. Povdarja, da bo
___________Mariborski	delavec. ____________________
ve kaj bi. Obzorje naših dni postaja temnejše in temnejše. Ali je neizbežno prokletstvo usode, da mora človeštvo, kadar je doseglo gotov višek kulture, zopet pasti za nekaj stoletij nazaj? Človeku, ki pazno motri naš današnji položaj se zdi, da stojimo danes v istem položaju, kakor rimski imperij, ko so prihruli nad njegove meje divji barbarski narodi vzhoda. Toda, če je bil rimski imperij tedaj na znotraj močan, da ne bi v njem divjali verski boji in da ne bi bili tlačili naroda patriciji, bi bil naval od vzhoda vzdržal. Verske boje rimskega imperija je v kulturni Evropi zamenjal nacijonalni boj, patri-cije pa imperijalisti in kapitalisti.
Če bo zadela danes kulturno Evropo ista usoda, kakor je zadela nekoč rimski imperij, ne bo krivo ljudstvo, ampak krivi bodo oni možje, ki so v Parizu zavrgli pravico ter postavili na prestol zlato tele nasi ja in krivice. Morda je še čas, da se vse popravi, morda tudi ni več. Uso-depolna ura pa se bliža s hitrimi, nezadržnimi koraki.
Politični pregled.
Nocoj o polnoči je potekel rok, v katerem bi bila morala naša delegacija odgovoriti na antantin ultimat. Ne vemo še, ali je naša vlada do določene ure odgovorila ali ne, in če je odgovorila, kakšen je bil njen odgovor. Če je res upoštevala voljo naroda, potem je jasno, da je bil njen odgovor odklonilen. Posledic, ki jih bo imela naša odklonitev, sedaj še ni mogoče pregledati. Eno pa je gotovo, da nas čakajo težki časi, ki bodo zahtevali neomajno disciplino celega naroda. Če pa bomo tudi v nadalje postopali tako, kakor smo to storili zadnje dni, potem se nam ni treba bati ničesar. Bodimo pripravljeni na najhujše. Toda če smo vzdržali v tisočletni zgodovini toliko udarcev, bomo vzdržali tudi tega, tem lažje, ko bomo imeli v duši zavest, da napoči dan, ko bo tudi ta krivica izbrisana.
D’Annunzlo mobilizira. D’Annunzio kliče pod orožje svoje „zveste" Rečane, ker boj je za Reko neizogiben, pa naj Jugoslavija sprejme pariški ultimat ali pa ne, pravi D’Annunzio.
Volitve v madžarsko narodno skupščino, ki se vrše te dni, še niso popolnoma končane. Iz dosedaj znanih rezultatov pa se sklepa, da bo dobila sedanja vlada skoro gotovo tričetrtinsko večino.
strankarstvu, ki je ravno v tistih dneh oviralo delo v ministrstvu in parlamentu šele tedaj uspešno napovedan boj, ko bodo žene na absolutno bezstrankarski podlagi volile svoje najboljše zastopnice v parlament.
A treba je bilo te debate prekinit, ker so se dajale v sosednji dvorani informacije za pot nazaj. Obenem so se že zbirale dele-gatinje, ki so imele nalogo oddati svoje vloge narodnem predstavništvu. Sle smo v parlament ter se dale javiti predsedniku parlamenta g. dr. Paveliču. Sprejel nas je prijazno, prevzel naše vloge ter obljubil, da jih bo narodno predstavništvo z vsemi močmi podpiralo. Izrazil je svoje občudovanje nad tem, da so žene tako solidarno nastopile za narodno edinstvo in slogo v dnevih, ko mož politike v parlamentu in ministrstvu ni našel pota čez strankarstvo. Zahvalile smo se in poslovile.
Nato smo se podale v sobo Narodnega kluba. Tam sta nas sprejela g. dr. Korošec in g. dr. Ribar. Sporočile smo jim, v katerih zadevah da smo prišle — nato smo dolgo govorili o ujetniškem vprašanju. A oba gospoda poslanca sta izjavila, da se je v Parizu za vojne vjetnike storilo vse, kolikor se je dalo s strani zastopnikov naše vlade. A
_______________Maribor,	dne 28. januarja 192Q._
Češka vlada je predložila narodnemu predstavništvu zakonsko predlogo, s katero se uvaja češčina kot edini notranjeuradni in državni jezik, kakor tudi jezik celokupne čeho-slovaške armade.
Kandidat za madžarski prestol. Madžarski vojni minister, nadvojvoda Friedericb, j« izjavil, da ima največ pravice na madžarki prestol oni mož, ki tudi v najtežjih dneh vlade Bela Kuna ni zapustil Madžarske, to je nadvojvoda Josip.
Dnevne vesti.
Proti drdginji in vsem onim, ki odirajo ljudstvo čim dalje bolj odločno nastopa vlada v Ljubljani. Zadnji čas je tudi v Mariboru draginja zelo narastla. Vendar doslej nismo čitali nobenih imen na sramotnem odru. In vendar je treba tudi v Mariboru postaviti „pran-ger" in postaviti nanj vse one, ki dražijo blago in so zadnji čas povišali cene za ono blago, ki so ga že prej po nizki ceni nakupili. Občinstvo naj naznani vsak slučaj oderuštva, da s tem napravi konec sedanjim razmeram.
Za bedne ruske otroke v Petrogradu.
Ljubljanski „Ruski kružok* sklicuje sejo, da bi se pomagalo ubogim ruskim otrokom v Petrogradu. Lepa in človekoljubna misel. Vprašanje je pa, k;ko bi se dala izvesti. Denar v Rusiji nima vrednosti, milijoni bi tu ne pomenili nič. Edino amerikanski dolar ima še nekaj veljave tam. Živil tudi ne moremo poslati v taki množini in vprašanje je, kdo bi jih dobil v roke
—	sovjetska vlada bi jih po svoje porabila. Zato smo mnenja, da je naša pomoč pri najboljši volji nemogoča in da poskrbimo pred vsem zase. Bedne mladine imamo po vseh naših krajih dovolj. Skušajmo jo rešiti. Ako je mogoče, bomo radi pomagali tudi ruskim otrokom, kot brat bratu — za zdaj se nam zdi skoraj nemogoče.
V	spomin blage gdč. Mare Koprivni-kove so nabrale mariborske Slovenke za dijaško kuhinjo K 400‘— Prisrčna hvala I
Šulferajnska šola v Lokavcu pri Cmu-reku. Kakor poroča »Murska Straža«, posluje v Lokavcu pri Cmureku, torej v vasi, ki leži v Jugoslaviji, še vedno šulferajnska šola. Beležimo brez komentarja!
30.000 vojnih ujetnikov, Jugoslovanov, se vrne te dni iz italijanskega suženjstva. Prihajali bodo v deljenih transportih.
Tretje predavanje g. dr. Toplaka o higijeni naših žen, mater In otrok, se vrši v soboto dne 31. januarja ob 8. uri zvečer v mali dvorani Nar. doma. K številni udeležbi vabimo naše žene in odrasla dekleta.
kar se je tozadevno doseglo, ni pravzaprav veliko. Naši vedno intervenirajo, a izsiliti se v Parizu žal nič ne da. Storilo se pa bo še naprej v tem oziru, kolikor bo le mogoče. Zahvalile smo se in odšle.
Popoldne zadnjega dne smo se še udeležile letnega zborovanja „Kola srbskih se-stara«.
Predavala je ga. Delfa Ivanič o pravem razumevanju edinstva:
»Težko bo nam, če se ne bo med nami našla volja, da nas Srbi posrbijo, Hrvati po-hrvatijo in Slovenci poslovenijo. Treba je, da osvobodimo naše stare duše, ki jih je skovalo večno robstvo.« Mi moramo pozabiti, kateri naših je grešil, kateri je hodil kriva pota. Treba je vstvariti novo mišljenje in isto za ves jugoslovenski narod. To je veliki cilj, ki tirja mnogo poštenega, premišljenega pametnega dela. Sredstva v dosego tega cilja so: vsestransko medsebojno spoznanje, absolutno opuščanje lokalnega patrijotizma in širokost duha, ki vse razume, opraviči in odpusti. In razumeti moramo svoje dolžnosti do države, vedeti moramo, da država to smo mi vsi sami.
Tega zborovanja so se udeležili trije srbski duhovniki. Po govoru g. Delfe IvanL
^ Maribor, dne 2j8. januarja l|gj.
Najlepšo zbirko za »Dar Svobode" je sprejelo »Mariborsko žensko društvo« iz Brežic od g. dr. ]. Zdolšeka v znesku 14*154 kron 20 v. K temu so prispevali: Brežice 7376 K 26 v, Bizeljsko 1343 K, Zdole 310 K, Sv. Peter p. S. G. 465 K, Sevnica 1160 K, Videm 402 K 84 v, Sromlje 384 K, Kapela 369, Zakot 100 K, Kozje 770 K, Rajhenburg 1061 K 48 v, Planinska vas 10 K, Podsreda 137 K 62 v, Loč 20 K, Pišece 100 K, Podčetrtek 45 K, Dobova 100 K. Prisrčna hvala cenjenim zbirateljem in zbirateljicam, predvsem pa g. dr. Zdolšeku.
Na planinskem plesu dne 1. februarja bode preskrbljeno zlasti za kadilce ter ljubitelje dobre kapljice. Tudi lačni želodci pridejo do svoje pravice. Čeprav je naprošena planinska obleka, so gorski ali podkovani čeyl)i radi lepih parketov prepovedani. Kdor pa ne pride v planinski ali narodni noši, ta naj obišče ples v naj-priprostejsi obleki, kakoršno nosi na cesti. Črne frak- ali druge take salonske obleke naj pusti vsakdo doma. Začelo se bode točno ob 8. uri s polonezo, nakar se že danes opozarja. — Vstop je dovoljen vsakemu, najsi bodi član Planinskega društva ali ne.
V	Rušah se vrše preddela za zgradbo tovarne za vžigalice.
Hotelska družba z osnovno glavnico 950 ooo K se je osnovala v Celju. Načelnik družbe je g. Evgen Jarc.
Telefonska govorilnic* se je otvoriia Pri Poštnem uradu Gornja sv. Kungota.
Velika proslava sarajevskih atentatorjev v Zagrebu. Dne 3. februarja 1.1. bo Proslavil Zagreb na najsijajnejši način obletnico usmrtitve sarajevskih atentatorjev, v Licencovanje zasebnih žrebcev na Štajerskem. 10. februarja se vrši licencovanje zasebnih žrebcev v Ptuju, 11. v Mariboru, 12. y Ljutomeru, 14. v Slovenjgradcu in 15. v Celju. Pričetek vsakokrat ob devetih dopoldne.
Tržne cene za meso. Zadnji deli vola kg 15 50; prednji deli vola, zadnji deli krave, bika, telice	kg 13	50 K; prednji	deli	krave,
bika, telice	13 K;	vampi in pljuča	kg 6	K; te-
lečje meso kg 16—18 K; svinjsko meso 24 do 26 K; slanina kg 40—42 K; mast kg 40—44 kron ter surovo maslo kg 44 K.
Tržne cene Maribor, 24. januarja. Na trgu je bilo: Svinjskega mesa 96 voz, 3200 kg el 24—26 K; krompirja, 6 vreč kg a 2—3 K; pšenice 15 vreč, 900 kg ^ K 2 40; rži $ vreč, 400 kg & 2 K; ječmena 4 vreče, 300 kg a K T60; koruze 10 vreč, 800 kg h 3 K; ovsa 8 vreč, 400	kg i	K 1’60; ajde 15	vreč,	800 kg
a 8—9 K;	prosa	3 vreče, 200 kg & K 2 20;
fižola 4 vreče, 300 kg i 3 K ; kokoši 40 kom., a. 20—30 K; piščancev 200 kom., par 30—50 K; gosi 20 kom. a 80—100 K; rac 10 komadov
vstane metropolit iz Niša, ki je med okupacijo od Bolgarov veliko pretrpel. Tudi on nam govori o narodnem edinstvu, ljubezen in plemenitost zveni iz njegovih besed. »Nekateri naših bratov«, pravi govornik, se boje, da jih bomo zarobili. Motijo se! Da bi jaz, ki sem bil sam rob in vem, kaj je robstvo zarobil drugega? In koga? Svojega brata? Ne nikoli ne!... Bodimo samo eno, ljubimo se, bez ljubezni ni našemu narodu bodočnosti .... s temi besedami izveni njegov govor.
Nato zaključi kolo svoj sestanek in Srbkinje nas povabijo v slovo na skupni čaj. Temu še sledi fotografiranje, nato pa je bilo treba iti v vsej naglici na parnik, ker se je moral že v kratkem odpeljati vlak i? Zemuna-
Hitele smo na pristanišče- Tudi jaz sen> šla, dasiravno se nisem udeležila skupnr vožnje nazaj temveč sem ostala v Beogradu do drugega dne.
Sestre Srbkinje so prišle, da se poslov od nas. Prinesle so nam šolske spominčic na pot. Poslavljale smo se solznih oči in t obljubile: »Na svidenje na ]urjev dan i Zagrebu K
Mariborski delavec.
a 30—40 K; puranov 30 kom. i 80—140 K; domačih zajcev 25 kom. a 20—30 K. Ostale cene za kg: kaifiole 4 K; česen 5—6 K; kolerabe 80 vin.; ohrovt 80 vin.; sveže zelje K 2 40 ; kislo zelje K 2 20; kisla repa K 160; šopek petršilja 20 vin.; ena zelena 20 vin.; zelenjava za juho 20 vin.; endivija 2 K; špi-mča 2 K; jabolka 6—7 K; hruške 7—8 K; oiehi 24 K; mleko 1. 3 K; surovo maslo kg 48—56 K ; mast 40—44 K; jajca, komad 1—L20 K; bela moka K 8 80; moka za kuho K 5-60; črna moka 4 K; krušna moka 4 K; koruzni zdrob 4 K; pšenični K 8-50—10; ajdova 10 K; ajdov zdrob 9 K; ječmen 7 K; testenine 12 K; bučno olje 40—44 K; sol 4—5 K; milo 32 K ; premog : črni, q 24 K, leseni, q 18 K; drva: trda m8 150 K; mehka m* 120—140 K.
Zadnji sestanek za planinski ples se vrši v petek, 30. januarja 1920, ob 20. uri v Čitalnici. Vse cenj. dame in gospodje, ki hočejo sodelovati v šotorih, so najuljudneje vabljeni, da se istega zanesljivo udeleže. Naj pridejo vsi, ki čutijo slovensko in so za razvoj planinstva, na ta sestanek. Kdor še ni član, se naj javi ta večer pri blagajniku g. Rotter, ob drugih dnevih sprejema člane g. Pavlinič, revident pri postajni blagajni glavni kolodvor.
Kompenzacijsko blago. Trgovci se opozarjajo, da se pri Centralni upravi v Ljubljani plača za inozemstvo Je znesek po dnevnem zagrebškem kurzu. Trgovski gremij v Mariboru.
Plesni venlek mariborskih trgovcev se vrši dne 7. februarja 1920 v Gotzovi dvorani. Vstopnina za osebo 20 K, za obitelj (3 osebe) 50 K. Igra vojaška godba Dravske divizije. Obleka priprosta. Vstop je dovoljen le vabljenim. Vabila se razpošiljajo te dni.
Mestni stavbeni urad bo vsled preselitve za stranke zaprt in sicer od petka 30. t m. do 3. februarja 1920. Od torka dne 3. februarja t. 1. bo imel mestni stavbni urad svojo pisarno na Koroški ceoti štev. 1, II. nadstropje.
Osebni železniški promet med Mariborom in Gradcem. Iz Maribora odhaja dnevno vlak ob 0 58 ter vsak pondeljek, sredo in petek ob 15 40. Prihod v Maribor dnevno ob 19-57 ter vsak torek, četrtek in soboto ob 7 33.
Prostovoljna požarna bramba v Raz-vanju priredi dne 1. februarja v gostilni Fran Černe veliko predpustno veselico (ples, itd). Začetek ob 15- uri (3. pop.).
Dobava sena in slame za vojaštvo. Za garnizije Maribor, Velikovec in Radgono rabi vojaška uprava veliko množino sena in slame. Oni, ki bi radi omenjeno krmo in steljo dobavljali, se vabijo, da pošljejo svoje tozadevne ponudbe na 44. pukovsko okružno komando v Mariboru.
Izgubila se je listnica z legitimacijo na ime Franc Bizjak, par fotografijami in nekaj denarjem. Najditelj si denar lahko obdrži, listnico pa naj izroči v našem uredništvu. Ker je mogoče da je prišla legitimacija v roke kakega nepoštenega človeka, ki bi jo lahko izrabljat v svoje namene, opozarjamo občinstvo na to legitimacijo ki se glasi na ime pol. agenta.
Slov. mestno gledališče.
Repertoire tekočega tedna:
V četrtek, 29. ^Kraljeva visokost". Abon. A—22.
V soboto 31. „Gaudeamus". Uradniška predstava ob znižanih cenah.
V nedeljo 1. pop. „Nioba" Ljudska pred stava „Revček A.idrejček". Izven Ab.
V pondeljek 2. pop. ^Matiček se ženi". D jaška predstava. Zvečer „Tajfun". Ab. B—22
Pripravlja se Ogrizovičeva: „Hasan Agi nica".
Razne vesti.
Zgodovina stoletnih. Francoski zdravni ^r. Marcel Labbe objavlja v listu »Minem spomine na razne stoletne ljudi. Tako prip« veduje n. pr. Mentzellius zgodovino nekega 12v
Stran 3.
let Starega moža, ki je imel še vse ?obe in nenavadno goste lase. Neki 109 letni Madžar je šel 48 km daleč peš/ da se je dal preiskati v bihorški bolnišnici. Angleški akrobat Hjnry Johnson je šele v 98. letu opustil svojo artistično delovanje. Američan Raglon, ki je umrl v starosti 114 let, je bil srečen mož 30 letne žene. Francoz F. Noaille, ki je dosegel 119 let, je dobil sina ravno, ko je slavil stoletnico svojega rojstva. Lotarinški kirurg Politiman se je redno vsak večer napil in je umrl, star 115 let. Anglež Brown, ki je umrl v starosti 120 let, si je izbral sledeči nagrobni napis : »Bil je vedno pijan, tako da se ga je celo smrt bala. Šele ko je imel nekega dne „mačKa", je imela toliko poguma, da ga je obiskala ter ga ni več zapustila." Naj pripomnimo, da je umrla med yojno v Šturijah na Vipavskem l.eka 102 leti stara Ženska, ki je do zadnjega čisto sama stanovala v svoji hiši.
Avijatik in orel. Poročnik Etienne Poulet, francoski letalec, kateri je spremljal kapitana Ross Smitha na njegovem poletu iz Pariza v Avstralijo je bil prisiljen spustiti se z letalom na zemljo, ker ga je napadel nenavadno velik orel. Ko je letel čez siamske gore, se mu je nanadoma približal velik orel, ga nekaj časa mirno spremljal, potem se je pa zagnal v »čudnega konkurenta« s tako silo, da mu je pokvaril propeler na desnem motorju. Pilot je uvidel, da poleta ne more nadaljevati ter sklenil da pristane, toda moral je krožiti nad pol ure v zraku predno je našel prikladno mesto ter se spustil na tla. Tu je potem propeler sam popravil, zopet nadaljeval polet ter končno srečno prispel na cilj.
Rafinirsn umor na Dunaju. 11. t. m.
je naše) slaščičarski pomočnik Ivan Franzi v postelji njihovega stanovanja mrtva slaščičarja Antona Krofitscha in njegovo oskrbnico, Karolino Briickler, ter to takoj javil policiji. Sprva se je mislilo, da sta izvršila samomor, pozneje pa, ko se je izkazalo, da manjka v blagajni večja svota dena ja in več drugih dragocenosti, je postala policija pozorna ter natančneje preiskala stanovanje, prt čemer je odkrila sledove uloma in še več drugih znakov, ki so vsi govorili za to, da gre tu za zločin. V sobi umorjencev so našli tudi testament, v katerem postavlja Krofitsch za glavnega dediča omenjenega pomočnika Fr&nzlna. Preiskava je dognala, da je bil ta testament falsificiran. Ker so vse okoliščine govorile proti omenjenemu pomočniku Franzlnu, je bil sedaj Franzi aretiran ter odveden v preiskovalni zapor.
Čehoslovaški monopol radija. Po poročilih čeških listov ima Čehoslovaška s etoven monopol radija; poseduje namreč dva grama radija, to je množino, ki je ni skupaj nikjer drugje na svetu. 2 grama radija reprezentirat* vrednost 20,000 000 čehoslovaških kron.
Konferenca lehoslovaških škofov. V Pragi se je vršila konferenca vseh čehoslovaških škofov, na kateri se je sklenilo nastopiti naj-energičneje pri rimski stolici, da dovoli takoj uvedbo narodnega jezika v liturgijo, kakor tudi zahtevati, da postane praški nadškof glava <'eho-slovaške katoliške cerkve.
Škofovski kandidat — verižnik. Kanonik Akšanovič, katerega je priporočal dr. A. Korošec za škofa v Djakovu, je nakupil večjo množino masti ter jo prodajal v Zagreb Ker je na ta način zagrešil veriženje in navijanje cj >, se bo moral zagovarjati pred oblastjo.
Tifus v Galiciji. Poleg kuge razsaja v Galiciji, posebno v vzhodni, tudi tifus. Poljski listi poročajo, da so v nekaterih okrajih izumrle kar cele vasi. Uradno ugotovljenih slučajev je bilo doslej 100 000; od teh 10 odstotkov snut-nih. V Tarnopolu umre na dan 70 oseb. Ta statistika pa ni prava, ker so vasi, kjer sploh ni zdravnikov in kjer se ne vodi nobena stat/stika, tako, da je število bolnikov s^oro gotovo večje nego poroča statistični izkaz
Kako se bo prisililo oblake, da bode deževali 1 Anurikanski iznajditelj J. L. B yee predlaga, naj se poskusi proizvajati umeten dež na ta način, da se oblake potrosi s soljo, ki
Sflran
4.
Mariborski delavec.
bo povzročila kondenzacijo pare in padanje dežja. Sol bi se trosila na oblake iz posebnega razsipala, ki bi ga nosili s seboj aeroplani.
„Španska“ v Združenih državah. Kakor drugod tako razsaja španska bolezen tudi v Združenih državah. Posebno huda ie v Chicagu, kjer je obolelo hkrati 2000 oseb.
V Newyorku je do preteklega tedna ni bilo, v četrtek pa se je pojavila tudi tam ter napadla kar prvi dan 103 oseb.
Kužna nevarnost v Moravski Ostrovi.
V Moravski Ostrovi vlada silno razburjenje, ker se je azijska kuga razširila iz Ukrajine tudi že v Galicijo ter preti nevarnost, da jo zanesejo potniki, ki prihajajo iz okuženih krajev, tudi v Moravsko Ostrovo. Čehoslo-vaška vlada je odredila, da se radi tega za-straži gališka meja s posebnim vojaškim kordonom ter prekine ves osebnt promet z Galicijo.
Bismarckove zadnje besede. Kakor znano se je sporazumela štutgardska založna knjigarna Cotta z bivšim cesarjem Viljemom, da Bismarckovih spominov tretji del za enkrat ne izda. Iz spominov, ki se nahajajo še v rokopisu je razvidno, da je Bismarck v svoji zadnji uri zaklical: »Na pomoč I Na pomoči Srbija, Anglija, Rusija! Na pomoči« Te besede, ki so bile njegove zadnje se razlagajo tako, da je Bismarck v agoniji videl s proroškim duhom v bodočnost ter s svojimi klici svaril Nemčijo pred vojno z omenjenimi tremi državami. Nemčija, pred vsem Viljem Zadnji, tega svarila ni hotel upoštevati in Nemčijo in njega je zadela žalostna usoda katero smo neposredno doživeli.
Za razveljavljale zakonov brez otrok.
V Milanu je bil pred kratkim razveljavljen zakon, ki je ostal brez otrok. Italijansko časopisje to pravno stališče jako odobruje. Baje se namerava predložiti tudi parlamentu tozadevna zakonska osnova.
Važna iznajdba v električni razsvetljavi. Kakor poročajo listi, je češki inženjer Červenka konstruiral med vojno v Parizu električno žarnico, ki bo igrala v bodočnosti veliko ulogo. Gre za takozvano „regeneracijo" žarnic, pri kateri se zamorejo zgorele ali izrabljene žarne niti izmenjati z novimi. Več velikih zapad-no evropskih in ameriških tvornic je že kupilo Cervenkovo iznajdbo. V čehoslovažki republiki jo je kupila delniška družba za izdelovanje žarnic »Lux«, ki bo spomladi začela z gradnjo tvornice in lastne steklarnice.
Maribor, 2$. januafla l92p.
Planinski ples v Maribora
dne 1. februarja 1920
v vsih prostorih nekd. kazine.
Mala oznanila.
Gospica-kontoristinja ljarsko delavnico.
Plača 800 do 1000 K mesečno. Poizve se v upravi lista.	2-	2
Spretna, privatna šivilja
derna dela. Kje, pove upravništvo.	2—2
Kupi se v Mariboru trgovina s zalogo
in opravo vred ali brez. Ponudbe pod »špecerijska trgovina 60« na upravo lista.	5—1
Jalta, kom. K 1'20, SJL.EMS-.Sj
j dobro slivovko in rum za čaj, odda po najnižji ceni M. Čepera, Tovarniška ulica 21.
čxxxxxxxzrzxxxacn
I. Mariborski bioskop
-	Tegetthoffova cesta.
Največje in najimenitnejše klno-podjetje v Jugoslaviji.
I	j cz=n£cz=] |1 c3=z0=Tj|0|f
Za uvoz
prevzamem blago vseh vrst, kakor žito, moko, milo i. t. d. katero imam vedno v zalogi. Cenj. tovarnam in podjetjem se priporočam kot tvrdka z la. referencami. Import in Eksport
Ferdo Sert, Maribor
Koroška cesta 21.
Izdaja: Tiskovna zadruga. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska ..Mariborska tiskarna", Maribor.
V	sredo 28.—-30. januarja 1920:
Pozor!	Pozor!
Klic življenja
Krasna drama v 4 dejanjih
Vintgar, Oberhof i.ThUringen
Po naravi
Moderna stiskalnica
Industrielno
V	petek 30. januarja 1920:
Vojaški koncert
Vsako sredo in soboto novi sporedi
Predstave se vrše vsaki dan ob IS. (C.) in 20. (8.) url v nedelje ob pol 15. (pol 3.), 4. (18.), 18.(8.) In 20. (8.) nrl zvežer.
(innnnniirm
Restavracija na južnem kolodvoru v Mariboru
se priporoča potujočemu občinstvu. Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo.
Fr. Stickler.
„IDEAL“
Fran Josipa M a r i h rt n Vetrinjska cesta št. 9. IVI O I I U Ur ulica št. 16
Svetlolikalnica Pralnica :•: Čistilnica
za ženske in moške obleke.
Vodstvo odlikovano na razstavi v Parizu 1914
Mariborska eshompfna banka
v Mariboru, Tegetthoffova cesta 11
Podružnice: Murska Sobota in Velikovec.
Sprejema: Vloge na knjižice, na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Kupuje in prodaja: Devize, valute, vrednostne papirje itd.
Eskontira: Menice, devize, vrednostne papirje itd. Oaje kredite: Pod najugodnejšemi pogoji.
Izdaja: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu-in inozemska mesta.
Oaje predujme: Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih.
Prevzema: Borzna naročila in jih izvršuje najku-lantneje.