ST. 28. V CELJU, CETRTEK 27. MARCA 1919 LETO I. Ixhaja vsak torek, öetrtek in •oboto» — Canai Zaeelo leto 24K. aa pol lett 12 kron, za četrt lela 6 K, 2« 1 mcsec 2 kroni. Posaitioaena *tevil< a staice 30 winarjew. Na pi;;mene naročbe brez pošiljatve 4enaijn se ne moremo ozirati. Nai-t niil i tiaj pošiljajo naročnino p« poi'aii nakaznxi. Reklamacije Itle^le list« so poštiiine proste. Ne- fraokirani dopisi se ne sprejemajo. Na tiojiise brez podpisa se ne ozira. Uredniötvo 1» upravniätve se naliaja v Zvczni tiskarni v Celju, Schillet'jeva cesta «tew. 3. Oglasi se računajo po poiabljentai nrostoru in sicer 1 mm visok ter M mm »irok prostor v.a rnkrat 18 v, xa veckrat popust. M&Ei oglasi ttanejo pri enkratni objavi 3 K. — Vprašanjem giedc insert lev i. dr. je trcba priložiti za ©d^< vor dopisnico ali znamko. — Rokopisi se ne vračajo. — Telefon $tev. . IZQ&JA IN T5S5CA ZVEZNA TIS2CARISA V CELJU 0DG0V0RNI UREDNIK VEK0SLAV SPINDLER. Yojno stanje med entento in Ogrsko. — Na Čehoslovaškem mir. — Bivši cesar Karl odpotoval t Švico. — Bivši „Stajercev" urednik Irgl zaprt. Slovenski kmof — visoki boinik. (Ü»pii \/. razumniškili krogtv.) II. Hudo napačno je tudi mnenje, da kmet naš niČ ne misli, n'c ne vidi in ne ve. Med vrstami čjta in siiSi baš to, kar se zamolči; kar hoče, dobro vidi, rekel bi: Čuti, ne vidi pa in ne sliši, česar ne mara, ker — ne veruje. Prav ostro na. pr. opaža, da se vse sklicuie na tkz. državne potrebe, da vsak ,,reforrnator" le to vprašuje, kaj porečejo „tani zgoraj", nihče pa se ne postavi odločno na kmečko stališče. Kdo bi se teinu aidil, ki ve, kako f» je s takimi frazami stara Avstrija joljufala in izkoriščaia. najlepše mil iagala in ga najijrše izžemala. Naravno se torej protivi dnhu starega režima, lio katerem je država najsvetejše. ne- ioUikljivo bitje, človek v njej pa le toliko velja, kolikor plača davkov; nienim potrebam, njeni slavi in moči služi vsakdo kot „podložnik1' itd. Po- stbno se danes pozablja, da nam je »deal to. po čemur hrepenimo, in do- »«Či to, komaj verujemo. Jugoslavia pa je danes naša realnost, domovina, ki snio si jo želeli in jo priznavamo; s tern trenotkom nam ni več ideal, ampak predmet naših zahtev in naše kritike. Pravice ima do nas, pravico pa imamo tudi mi zahtevati, da po svoji vladi za vse stanove enako skrbi. T« je vodilna njena dolžnost in edina moralna upravičba njenega obstoja; mačeho smo imeli. Jugoslavia nam mora biti dobra, skrbna mati. Tako jiraviino misli kmet, vživeti se pa v to moderno-socijalno naziranje we more v stari šoli vzgojeni uradnik ali „vla- iin človek", naj si je tudi desetkrat promoviran jurist. Imamo dogodek iz sestanka kmetov. Navaden človek misli, da je ,,Slov. krnetijska družba" poklicana v to, da biani in zastopa kmetijstvo vsestransko, če treba, tudi proti vladi; to menda velja vsaj za druge stanovske organizacije. Pa pro- glaša njen odposianec, še predno ga je kdo izzval s kako kritiko ali zaht.evo; „Možje, stare podpore so vas demo- ralizirale, naša vlada »ima za to de- "arja, pomagati si morste sami!" Če k« zastopnik delavske družbe zagrešil podobno - patentirano nerodnost, niti nočem vpražati, kakšen bi bil odmev. ludlnaä krr>et je odgovoril jasno in •dločno; še več so si povedali možje iomov Rrede. Jedro sodbe je bilo: ta m na ! Da se ni dobro razumelo, je '°t°Ii P°vedano mora biti tako, da se prav razume! Pa ne clede na rmeOtStnadUe- dOblVal "aš " ^nsk «met na Majerskem! -~ \z n™dc* \n •unaja do pohujäanja ma tne podpore gr. vse zato, da pridobijo naSi stroJ kovnjak. na zaupanju pJri km tih S tekim nastopanjem se pa odbija liudi od edine organizacije in pokvari več nego more storiti par strokovnjaköv dobrega, kar je danes tern pomemb- ¦ejše, ker z ostrim opazovanjem kmet išče res svojih in njegovega zaupanja vrednih mož. In končno gre načeloma za to, da mlada država ne ustavlja, ampak po možnosti deli podpore, to $e pravi, inver^tira jih premišljeno, ce- loti in posameznikom v prid. Našemu kmetijstvu je iega treba in kmet to zahteva tembolj/ker se kritično vpra- *uje, je li bila tudi to državna potreba, da se delavcem v najhujši, podvojenega dela zahtevajoči dobi zniža delovni čas. To ni zavist, je le kritika! Ne spuščam se v podrobnosti, ne ^"ekam se s strokovnjaki; kar le ti ^ntevajo: zadružništvo, izboljšanje ple- . en> urnstveno gospodarstvo, vse to Prav. Qre namreč za dejstvo, da po dosedanjem načinu z banatskim žitom in srbohrvatsko živino naš kmet ab- soiutno ne more konkurirati, torej je naše vprašanje samo še: kako nasto- pimo novo pot? Natančneje: kako pri- dobirno našega kmeta, da takoj — ker nujnost je veiika! — začne z novim naprednim irospodarstvom? V tern po- gledu pa je bilo dozdaj slišati samo eno geslo: sarnopomoč. Po samopomoči kličejo vsi. ki se birokratizma in plesnjivega duha sta- ret^a režima kar nič ne moiejo otresti, ki vloge, katero ima vlada res demo- kratske države, ne poznajo, torej ape- lirati nsmjo ne morejo ali ne marajo; konečno oni, ki prav nič ne vpoštevajo ne dejanjskega duSevnega razpoloženja, ne krnetskega gospodarskega položaja, in zato venomer ponavljajo: kar so Dsnci sebi, mom tudi naš kmet zase storiti; da ali noče aii ne more, tega ne slišijo ali ne verjamejo, in vendar je odločilno samo to. Gotovo se sicer tudi Danci v napredne kmete niso pre- levili kar na slepo, brez upliva neke usodnekonjunkture duševnih in gmotnih na^ibov. Pri nas je bicer yospodarska sila t. j. potreba veiika. ,ioda kje je — kcnjunktura, tista namreč, ki si jo more kmet sam izračunati? Splošno pa ni .primeniega iziolanja, še manj je pre- potrebnega zaupanja do strokovnjaköv; maiokdo sam ve, še manj drugim ve- ruje, kje in kaj naj začne, kdor pa ve in veruje, večinoma ne vtegne. Nikjer pa n? najdete lisle velike in odločne volje, ki bi namah človekn in svet pre- obrar.ila. Gotovo napredujemo pomaiem korak za korakom; radikalen preobrat potom samopomoči, kakor se ga za- hteva, če je kdaj bi) mogoč, zdaj ne- posredno po vojski jc naravnost — utopija in s tern je resno računati. Samo država ima danes tnoč, po- tom svoje vlade in vseh svojih orga- nov realizirati vse neizogibne prcdpo- goje, pospeSiti napredek tako radikalno, kakor ga sploh pripuSčajo dejanjske okolnosti, s tern pa rešiti nas hude gospodarske krize, ki prav posebno s kmečkim ogroža tudi vse druge sta- nove. To dolžnost ji nalaga načelo de- mokratizma. Najvišje cene se niso obnesle; za kmeta krivične, ker so ustanovljene samo za njegove pridelke, tudi za konsumenta niso dosegle praktičnega uspeha, ker so se med potjo neizmerno povišale. Veselil se jih je le tajni po- sredovalec, ki je z mastnim, lahkim dobičkom oba izkoriščal. Tudi zahteva po sploh visokih cenah med resnimi kmetovalci nima odličnih pristašev, ker smo izkusili vsi, kam zavede slepo na- vijanje cen: v najboljšem slučaju ostane ravno kmetu vedno še — izguba. Torej: Država naj zajamči kmetovalcu najnižje pridelovalne cene s primerno nizkim dohodkom. Država zastavi vse svoje sile v to, da si more kmetijstvo po primernih cenah nabaviti potrebnih strojev, umetnih gnojil, cementa itd., splošno vsega, kar tvori temeljno pod- lago moderno naprednemu kmetovanju. Če se to zgodi, potem šele ima država in vsi stanovi iinajo pravico zahtevati od kmeta, da racijonelno izkorišča dane mu ugodnosti. A^arsikaj dobrega se inora izsiliti; zdi pa se mi, da umetnega na- silstva ne bo treba, ampak se bo kmet z veseljem lotil napredovanja, ki edini bo njegov efektiven zaslužek. Da ta način ljudi ne pohujša, sem vsaj za svojo osebo prepričan; v sili se pa tudi prot' temu da primerno ukreniti. lojedemokratskojepravično; delu primerno plačilo, pridnosti posebno na- grado, in več se ne zahteva. Kako se to izvede, nam lahko povejo, če se ne motim, Angleži. Kaj se s pridelki ukrene, je stvar vlade, ki ji v stiski lahko sve- tuje poverjenik za soc. skrbstvo. Krivice y tern načrtu ni za nikogar, pač pa je dobrega za vse. rie torej: proč s pod- porami, ampak: ven s podporami, se- veda premisljeno in vse^transko, ne v pohisjšanje, marveč v reSitev enega in v jvospodarsko dobro vseh drugih stanov. POLITICNE VESTI. - Iz Narodnega predstavnl^tva. V seji 22. tm. ie govoril min. predsednik Protič o našeni mednarodnem položaju. Obžalov»! je, da Francoska, Angleška in ltalija do danes niso priznale naše kraljčvine. Vzok je Iondonska pogodba. Obžalovanja vredno in čudno pa je to tembolj, ker sta priznana od istih držav Čei >slov»5ka in Poijskat, dasi se njuno odelovanje v vojni niti od- dal?č ne more primcrjati s sodelova- njeir. naSega naroda in kraljestva Srbije, katere žrtve so nar2vnost ogromne. „Še bolj nas böli" — je povdaril, „da 'skušajo računati kot s sovražnim ozemljem z onimi deli našega narodnega ozemlja, ki so imeli to.zio usodo, da so bili sestaven del bivše Avstro-Ogrske in ki sedaj tvoriio sestaven del kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vsled tega postopanja mora'no izjaviti svojo glcboko Žalost in viožiti najodločnejši protest v imenu vseh onih Srbov, rirvatov in Slovencev iz bivše avstro-ogrske monarhije, ki so se nä solunski fronti in v DobrudŽi s tolikim požrtvovanjem in tako hrnbro borili, v imenu onih jugoslo- vanskih bataljonov, ki so se na ita- ljanski fronti predali, da olajšajo pro- diranje zavezniške vojske." — Naš položaj na mirovni konferenci je zapleten in mtiCen. Zavrača očitanje, da hočemo osvajali tHjo ozemlje. Pro- testira proti postopanju Lahov z našim narodom v zasedenem ozemlju. Iz Narodnega predstavništva. V seji 24. tm. se je vršila debata o adresi. Po debati je bila adresa kot odgovor na prestolni govor med burnim odo- bravanjem soglasno sprejeta. Dne 25. tm. je predsedstvo Nar. predstavništva v spremstvu članov adresnega odseka izro^ilo adreso regentu. Angleška komisJja na Krasu. Te dni je prišla na Kras posebna angleška komisija, ki ima nalogo, proučiti cele razmeie in v slučaju tudi izvesti ple- biscit ali Ijudsko glasovanje. Nase Ijud- stvo je komisijo slovesno sprejelo. — Cuje se, da Italijani ne zahtevajo več cele Istre, ampak samo takozvano be- neško Istro, to je zapadni del z mesti, kjer so nekdaj gospodarili Benečani. Wilson ne odneha vkljub Itall- janskim grožnjam. Italijanska vlada je poslala ostalim velesilam ultimatum, v katerem zahteva, da morajo takoj službeno priznati londonsko pogodbo in službeno izvesti v njej začrtane ob- veze. V nasprotnem slučaju da bo laška delegacija zapustila Pariz. Wilson pa se ni niČ ustraSil te laške grožnje, arrt- pak je svojemu zaupniku poveril na- logo, da upliva na italijanske in fran- coske državnike, naj se kakor Anglija postavijo na amerikansko stališče, ker bi sicer Zedinjene države bile primo- raneuporabiti odločne korake. V Parizu vlada veiika napetost. Jugosiovansko vprašanje pretresa ta teden teritorijalna komisija mirovne konference v Parizu. AretJrani hrvaški kolovodje. Iz Zagreba je prišla 26. tm. ponoči vest, da so aret'rali znane hujskače Stipico Radiča, dr. Prebega in dr. Pazmana. Kako postopajo Lahi? V Harijah pri Jurdanih (proga St. Peter—Reka) se je tamošnji kaplan izrekel proti udelcžbi deklet na plesu, ki so ga priredili Lahi. Italijani so ga prijeli, prevrgli njegovo stanovanje in kaplana odvedli v Trst. Med potjo so ga tak» pretepali in suvali, da je vsled zadob- Ijenih udarcev po osmih dneh na tr- žaškem gradu umrl. — Na ulicah v Trstu se ne sine več slovenski govo- riii. Pred par dnevi so zaprü la?.ki vojaki koncipijenta dr. Sedmaka in avskuitanta Seražina, ki sta na ulici govorila slovenski. Vsa pisma s sl«- venskimi naslovi romajo nazaj. Nt posts je slovenskim uslužbeucem pre- povedano, slovenski govoriti. Krasn* svobeda! Dogodki na Madžarskem. Ogri na- povedali vojno Čehosiovakom? Vojn« stanje med entento in Ogrsko. Praga, 25. susca. Komunisti so na- padli ceäko poslaništvo v Budimpešti ter zaplenili tri milijone češkega držav- nega denarja. Vse uradnike so aretirali in jih potem odpraviü iz Ogrske. Včeraj so uradniki, popolnoma izropani, priäli v Vratislavo. Praga, 25. sušča. Ogrska vlada namerava napovedati vojno češko-slo- vaški državi. Haag, 25. sušca. Iz Pariza poročajo, da je v soboto zvečer nastopilo vojn» stanje med entento in Ogrsko. Reka, 24. sušca. Tu se je izkrcal« od srede naprej 35.000 mož ententne vojske, ki zasedejo Ogrsko. Kaj pravl maršal Poch o do- godkih na Ogrskem ? Maršal Poch je napram časnikarjem izjavil: Sedaj bomo končno popadli boljševiško po- šast. Ruski boljševiki sa nas hoteli izvabiti v neskončne ruske planjave. Bili smo dovolj previdni, da iim nismo sledili. Na Ogrskem pa ne bomo samo udejstvili zahtev zmagovalca, ampak porazili bomo obenem boljševizem. Ogrska bo za svojo nepremišljenost hudo kaznovana. Nova ogrska vlada je aretiral* bivšega min. predsednika Wekerleja. 5 divlzij ententne armade bo za- sedlo Ogrsko. Na Romunskem se je pričelo bolj- ževiško gibanje. BoljSeviki so zavzeii Jaš in Kišinev. IZ KOROTANA. Nemška nasilstva na Koroškeni. V Dražjah pri Važenberku so Nemci zasedli posestvo Slovenca P. M. Ženi — mož je begunec — ne dovolijo, da bi vsejala pomladansko žito. — N«mški vojaki so posilili 15letno Katarino Sve- tnik in 12letno Barbaro Kraut. Nad- poročniku Rainerju (znanemu nem- škemu zagrizencul) so vse te svinja- rije znane, a on hudodelstva zakriva. SSW? $ sNÜVA DGGA« Stev. 2* MARiBORSKE NOVICE Štajercijanski letakl. — Bivši urcdnik Irgl — zaprt. Te dni so metali nemški letalci nad naSimi •btnejnimi kraji letak* v slovenskem jeziku s hujskajočo vsebino proti Jugoslaviji. Pri bivšem „Štajerčevein" uredniku Irglu so naSli rokopis. Irgla so zaprli, letak in rokopis pa kot za nas v narodnem oziru važen dokument poslali v Pariz naSi delegaciji. Nemške hujskarije se nadaljujejo v velikem obsegu. Posebno so na delu nemški železničarji, ki hodijo na deželo iskat Živeža, pa obenem hujskajo na odpad. „Mariborski Delavec" poroča, da imajo Nemci načrt, zasesti cesto proti St. Petru in Kamnici. ltalijans«a posadka pa namerava baje zasesti Koroško cesto. Tako bi nam zaprli vse tri izhode. Prepričani stno, da je na§ general na straži. Po Mariboru hodijo v jugoslo- vanski častniški uniformi Ijudje, ki ne znajo ilovenski. Tako poroča ,.Mari- borski Delavec". Res zanimivo! Z 10 000 K izglnil je neki !van Oajšek; dal mu jih je trgovec Saria, da nakupi mast in slanino za pre- hranjevalni urad. Pokopali smo dne 25. tm. prapor- ščaka Jak. Kavčiča iz Gor. Ivanjkovec, ki je umrl v Soboti vsled zadobljenih ran. Sklad Črnega Jurlja nabiramo v Mariboru. Izgnala je državna policija v so- boto zvečer bivšega fin. komisarja dr. Tyrolt Rajmunda zaradi protidržavne, tudi med vojaštvom razširjene pro- pagande. Izgnani so tudi nadrevident Fontana, revidenta Binderhofer in Tschmak in adjunkta Raus in Dorn- heim. Vsa gospodarska podjetja in zemljiäca Schulvereina in Südmarke v mariborskem okraju je podpredsed- nik dež. vlade v Ljubljani dal pod državno nadzorstvo, da se ne odtegne- jo obdačenju v tuzemstvu. Porotne razprave v Mariboru so so pričele danes 26. tm. Obtoženi so: Karl Tomažič zaradi požiga, Robert Schnell zaradi tatvine, Jožef Čepe radi wboja, Ivan Magerle radi tatvine, Ru- dolf Štrukelj radi umora in Juri Klan- čič radi ropa. Oprostilo je mariborsko okrožno sodišče Ferdinanda Čepeja iz Št. Jurja ob Pesnici, ki je 26. dec. 1. 1. prerezal dva pneumatika na avtomobilu dr. Hohnjeca in stotnika Ogorevca. NemŠke hujskače je izpustilo državno pravdništvo in sicer vse, ki so se udeležili izgredov 27. januarja in pridejo pred poroto. Prebivalstvo se čudi, da se je to zgodilo baš v času, ko je nemška agitacija zopet na višku. Nemška realka v Mariboru se v smislu sklepa višjega šolskega zopet otvori. PTUJSKE NOVICE. Slovensko trgovstvo v Ptuju je darovalo čisti donesek dne 2. sušca t. 1. prirejenega plesnega venčka po 700 K za stavbo ozir. prezidavo Narodnega doma, za kar mu bodi irrečena zahvala. CELJSKE NOVICE. AH je to res? Žena nekega nem- škega profesorja v Celju je izjavila, da je vlada dovolila nemškim pro- fesorjem privatni pouk nemških gim- nazijcev in da ne bodo šli nemški profesorji iz Celja. Morda je naša ljuba deželna vlada še celo tako lju- bezniva, da jim bo za to dajala place? Zanima nas tudi, ali je stanovanjska komisija že odpovedala stanovanja nemškim profesorjem. Cftijsfci SofoiA prired! v petek, dne 28. tm. ob 8. uri zvečer v Sokol- skem domu v Gaberjfh družabni večer. 1. aprila bo visela rdeča zastava na celjskem magistratu — tako je zaklical na zborovanju jugoslovanskih železničarjev v Narodnem domu minoii torek nek „kunštni" socijaldemokrat. Boljševiška agitacija s strani socijali- stov je v teku. Opažamo jo tudi mod vojaštvom, na kar vojaške ob!asti opo- zarjamo. »Sodrug« Marn je glasom zdrav- niške^a spričevala službeno bolan in kot bolnik hodi po shodih. Ali si isto sme d^voliti tudi kak nesocijalistični železniški delavec? Radi bi imeli od naše železniške uprave tozadevni od- govor! Nov 8lovenski obrtnik. V Trnov- Ijah pri Celju se je naselil kot kleparski mojster g. Franc Tašker. OdpuŠčena je učiteljica ročnih del na dekliški meščanski šoli v Celju, Avgusta Remschnigg. Odpuščen je strokovni učitelj na deški meščanski šoli v Celju Franc Stindl. Koncert celjskega pe*polka v prid invalldom našega polka dne 25. tm. je bil krasno obiskan in so obi- s'-ovalci bili s proizvajanjem vojaške godbe izredno zadovoljni. Ne dvomimo, da je gmotni uspeh prireditve lep. Izgubl]ene in najdene stvari: „ženski dežnik". Shranjen pri magi- stratu. lugoslovanskt iredeniski sklad. Za jugoslovanski iredentski sklad sta poslala našemu uredništvu: M Maj- cen, nadučitelj na Zdolah, 10 K, in Jos. Oosak, učitelj v Žičah, 10 K. IZ JUGOSLOVANSKI DEMOKRATSKE STRANKE. Shod JDS v RogaŠki Slatini se je vršil 25. tm. ob veliki udeležbi Ijud- stva. Predsedoval je Vinko Žurman, o političnih in drugib vprašanjih je ob veliki pozornosti zborovalcev razpravljal urednik Spindler. Ljudstvo se je odločno izreklo zoper italijanske zahteve po našem ozemlju. DNEVNE NOVICE. Za vojaške upokojence, vdove in sirote in invalidno moštvo. Vo- jaškim upokojencem (gažistom) ne bodo pokojnine nakazovale več dunaj- ske likvidature, ampak je to prevzela likvidatura vojaške intendance za Slo- venijo v Ljubljani, kjer dobivaio vsi gažisti, končnoveljavno upokojeni po bivši avstro-ogrski armadi, svoje po- kojnine, kakor hitro izide dotična na- redba. Tedaj se je treba zglasiti pri vojaški intendanci v Ljubljani »na Friškovcu« (za belgijsko vojašnico, v prvi baraki na desni). Prineso naj vse dokumente s seboj. — Vdovam in si- rotam po vojažkih osebah se bodo tudi nadalje izplačevale vse pokojnine in preskrbovalnine, če so te vdove in sirote pristojne v slovenske kraje, če so jih imele že nakazane po avstro- ogrski vojaški upravi ter so jih uživale. Plačali se bodo tudi morebitni obroki za prejšnje mesece. Interesenti naj se pismeno ali osebno zglase pri vojaški intendanci za Siovenijo (na Friškovcu v Ljubljani) in naj predlože dokumente. One vdove in sirote, ki še niso pre- jemale preskrbovalnine, naj se zglase pri občinskem ali upnem uradu, da izvedo, kako ie treba postopati, da jim bo preskrbovalnina nakazana. — Pa- tentalni invalid! (ne oni iz zadnje sve- tovne vojne) naj naznanijo, od kdai niso dobili več pokojnine z Dunaja ter naj predloZe dokumente tarn, kakor vdove in sirote in ostali. — Invalidi iz zadnje vojne dobe odmerjeno po- kojnino pri nadpreglednih komisijah, k katerim bodo pozvani, oni pa, ki so že dobivali pokojnine z Dunaja, naj re zglase z dokumonti tan":, kakor zgoraj navedeno, kjer dobe izplačane svot? event, tudi za nazaj. — Uradne ure so od 10. — 12. ure dopoldne in od 2. — 4. ure popoldne. — Vsote se bodo izpfačevale po po poštni hra- 'nilnici. Kegent Aleksander poseti Ljub- Ijano, kakor je izjavil ministru dr. Kra- merju, ki ga je sprejel v avdijenco, najbrže meseca aprila. Obsežno amnestijo je pričakovati v najkrajžem času. Eksprcsnl vlak Pariz—Bukarešta vozi od 24. tm. čez Dunaj. Maribor. Zidanrnost in Sisek. Naš rojak Miloš Štlbler, znani zadružni strokovnjak, ie imenovan za šefa za organizacijo in pospeševanje kmetijskih zadrug pri poljedelskem mi- nisterstvu v Beogradu. Čestitamo! Uradniške place v kraljestvu SHS $e urede s 1. apriiom. NaS novi denar se tiska in bo tekom enega mescca v prometu. 1 dinar bo enak 3 kronam. DOPiSi. Šoštanj. V nedeijo 30. tm., ob treh popoldne priredijo Škalčani v hotelu g Vasle v Šoštanju ljudsko igro s pejtjem v 4 dejanjih: „Naša kri", spisal Finžgar. Vabimo k obilni udeležbi. LaŠki trg. V št. od 13. tm. smo prinesli dopis o nekem plesnem venčku v Hermannovi gostilni. Dobili smo v tej zadevi pojasnila, ki jih radevolje objavljamo: 1) ni bil nikak plesni ven- ček. ampak tovariški sestanek pri gostilničarju Muršiču na povabilo nje- govega sina, ognjičarja Konrada Mur- šiča; udeležiu so se ga povabljeni in ne »s seboj privlečeni« tovariši — podčastniki; 2) na večeru • se niso godile nobene orgije, še manj nenrav- nosti; 3) pijančevanja ni bilo, ker so se vabljeni podčastniki poslovili kmalu po polnoči; 4) nemških »frajl« ni bilo navzočih, ker so bile tarn le družine (gospe s soprogi). OBRT, TRGOViNA IN NA- RODNO GOSPODARSTVO. Sklepi trgovske in obrtne zbor- nice v Ljubljani glede valutnega vprašanja. Na sestanku zastopnikov denacnih zavodov, trgovine, industrije in obrta iz cele Slovenije dne 13. tm., sklicanem od trgovske in obrtne zbor- nice v Ljubljani, so se sklenile sledeče rezolucije: 1. Ker je ureditev valutnega problema najnujnejše narodno-gospo- darsko vprašanje in ker je nevarnost, da se utihotapijo ogromne množine papirnatega denarja, je takoj izmenjati žigosane bankovce z novim državnim denarjem. — 2. Zahtevajo, da se novi državni denar zamenja v razmerju 1:1. — 3. Prepove se naj kupčija z drugim denarjem, ustanove naj se na sedežih pokrajinskih vlad takoj devizne centrale, ki bodo edine smele kupovati in oddajati valute in devizo. — 4. Stre- meti je za zviSanjem notranje vrednosti našega denarja na svetovnem trgu z omejitvo uvoza, zlasti luksurijoznih predmetov in z pošpeševanjem izvoza, v notranjosti je konsolidirati naše uredbe, zlasti glede davčne politike. — 5. Ker obilica papirnatega denarja, ki kroži v našem ozemlju (nekaj nad 3 milijarde krön), povzroča poleg dru- gih razlogov draginjo in gospodarsko letargijo, naj se pri izmenjavi žigosanih krön z novim državnim denarjem del žigosanih bankovcev pridrži kotdržavno posojilo. S tern se tudi zasigura poznejša oddaja premoženja pri po- sestnikih gotovine. Naj se pobira davek na vojne dobičke in naj se sklene oddaja premoženja, ki naj v prvi vrsti zadene progresivno vse one, ki so si med vojno pridobili velika imetja. — 6. Naj se popiše vse vojno posojilo v našem ozemlju in naj se interesente pomiri glede usode tega posojila, ker se gre v veliki množini za pupilarni denar, za ustanove in vloge pri maj- hnih domačih denarnih zavodih. — 7. Naši komisiji pri avstro-ogrski banki naj se dado navodila, da se prepreči nadaljno tiskanje bankovcev. Pod državno nadzorstvo pridejo v smislu sklepa deželne vlade v Lju- bljani z dne 14-tm. vsi premogovniki na Slovenskem. Vi,eüiovaski cmruiiSKj süioa s« je vršil začetkom tega meseca v Turčan- skcm Sv. Martinu. Udeležilo se ga je nad 600 delegatov. Sklenili so ustano- viti „Slovaško obrtniško zvezo". V po- litičnem oziru bodo sodelovali s slovaSko narodno stranko. Avtomobilna zveza Gornjlgrad- Kanmlk. Smije se družba za to avto- mobilno zvezo. V zvezi s tern se na- merava napraviti poStna in brzojavna zveza iz Kamnika v Oornjigrad in obratno. Ze!o srečna misel. ,,lmpeksv'. trgovska uvozna in Izvozna družba, se ie ustanovila v Ljubljani. Pečala se bo z vsemi pano- gami zunanje trgovine. Njena prva skrb bo, pridobiti zunanji trg in vkljuli te2avam preskrbeti vsake vrste blago, vsled katerega pomanjkanja naša in- dustrija že toliko časa trpi. Pisarna je začasno: ua Miklošičevi cesti 6/11. Razvoj industrije in valute. v Beogradu se je vršila minole dni kon- ferenca zastopnikov sladkornih tovarn. Ugotovilo se je. da bo preskrba s slad- korjem zadostna. Sklenilo se je. pla- čevati peso po 16 K, sladkor pa po 4 do 5 K. Sklepe mora še vlada odrediti. — V kratkem izide vladna odredba, da se ustanovi pri finančnem minister- stvu posebna devizna centrala. Poleg; zastopnikov trgovskega in finančneffa ministerstva bodo poklicani vanjo tudi zastopniki trgovskih zbornic. Centrala dobi od vlade potreben kredit za poslovanje. Nagrada za doprinos demobili- zacijskega blaga. Kljub ponovnim opominom še do danes mnogo imeji- teljev samolastno prilaščenega pemo- bilizacijskega blaga ni priglasilo, če- prav se dobe price o nepravilni pri- lastitvi. Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo zato ponovno razpisuje nagrado onim, ki s svojim sodelovanjem pripomorejo, da se dobi nazaj blago iz stvarne demobilizacije, ki je bilo nepravilno prilaščeno. Nagrade bo izplačevala Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo v vi$ini 10% doprinešene vrednosti. Tej komisiji naj se sporočajo vse prijave, kje in pri kom naj se išče prilaščeno blago. Hrvatska trgovinska banka v Zagrebu zviša delniško glavnico od 12 na 24 K. Obrtniki, pozor! Predsedništvo deželne vlade je dognalo, da namera- vajo beogradski hotelirji na novo opre- miti hotele, v katero svrho so dobili od vlade veliko podporo. Ker manjka v Beogradu obrtnikov, se priporoča šlovenskim obrtnikom, osobito tapet- nikom in miz-arjem, da gredo v Beo- grad, kjer bi našli obilo dela. Zveza južnoštajerskm zadrug daje pojasnila (Blaž Zupanc v Laškem trgu kot pred- sednik). »Trgovska zadruga v Ljubljani« se snuje. Združiti namerava v svojem okrilju vse panoge trgovskega stanu, samostojtie trgovce, potnike in nastav- Ijence. Namen podjetju bo pospeševati z organizacijo koristi trgovskega stanu strokovno in gospodarsko, Deleži so po 300 K in 1000 K je vstopnina. Narodno zdravje. Kako odpravimo u$i? (Boj proti pegavici.) V zadnjem času se je v naSih pokrajinah pojavilo več slučajev pega- vice (pegastega legarja). Kakor se je dognalo, so to zelo n^varno nalezljivo bolezen v naše kraje zanesli vojni vjetniki. Pravi prenašalci pegavice pa so uši, to ie, te bolezni se nalezeS samo, če te je pičila už, ki se je s pikom na pegavičnem bolniku okužila. Najbolj nevarne so bele aii gvantne uši, ki žive v nesnažnem telesnem perilu in v obleki, ki jo nosimo na Si-v. 2« »N «V^ DO6A« Str?p ? ¦¦¦:)'¦ ;¦::.."•!. Svojo zr.lego - i^ujlde -— tdlajjajo v obliki rožnemu vencu po- dobnih konopcev po gubah in šivih perila in obloke. Pa tudi glavna in sramna uš nista brez krivde. Vojni vjetniki so vsled prenapolnjenja taborišč, manjkajoče snage in higijene, pomanj- kanja perila itd. po večini okuženi z mrčesom. Radi tega so se v stopnih štacijah na meji naše domovine usta- novile razkuževalnice. v katerih se vračajoči se vojni vjetniki temeljito razkužijo in očistijo. Vkljub temu se dogaja, da prihajajo posamezni vojni vjetniki nerazkuženi domov, posebno taki, ki so že slekli vojaško obleko in ki jih toraj nadzorovalni organi na meji niso mogli zaslediti. Veiike va- žnosti je, da se ti vojni vjetniki na domu takoj očistijo. Vsled vojnih ne- prilik, pornanjkanja perila itd. pa so se tudi med vojsštvom v zaledju raz- pasle uši, da. ctio med civilnim prebi- vaistvom jih nahajamo danes češče, kakor kedaj poprej. Pričeti moramo toraj energičen boj proti uši in gnjidi! Kjer ni uši, tam se tudi pegavica ne more pojavit», kakor sploh vlada zdravje If tam, kjer je snaga. Razušenje se vrši tako-le: Ušivcu ostrižemo iase, najbolje s strojem za striženje. če ima tudi glavne in sramne usi, ga po celem telesu obrijemo ali saj kar moči na kr?.tko ostrižemo. od- padle kocine pa vržemo takoi v ogenj Na to ga dobro okopljemo z gorko vodo in milom, najbolje z mehkim zelenim milom, ki ga je dobiti v lekarni. Slednjič mu damo popolnoma sveže perilo, obleko, pokrivalo in obučo, v katerem ni sigurno nobene uši. Ob enem pa moramo temeljito razkužiti njegovo obleko in perilo, ker se pose- bno v tern drže uši in gnjide. Če imamo na razpolago parni desinfekcijski aparat, se obleka in perilo najložje in najzanesljivejše razkuži v njem pri temperaturi 100° C. Če pa nimamo tsikega apärata, je treba telesno in posteljno perilo dobro izkuhati, obleko pa razsušiti v peči. Peč se v ta namen pripravi, kakor za peko kruha, to je, ko se je močno razgrela. odstranimo iz nje vso žerjavico. Na to položimo na dno peči par desk, nanje pa dene- mo obleko. Vendar obleka ne sme biti zavita v culo, marveč mora biti prosto razgrnjena; rokave in žepe je treba obrniti, ker se gnjide posebno držepo tubah in šivih. V tako pripravljeni peči so uši in gnjide vdobri uri uničene, ker jih vročina nad 100° C popolnoma zatre. V peč in v desinfekcijski aparat !e ne smemo devati kužuhovine in usnjenih predmetov, n. p. čevlje, ker bi sicer trpeli. Kožuhovino in čevlie do dobra namočimo s 5% karbolovo ali lizolovo raztopino, ki jo dobimo v lekarni in jih z njo okrtačimo. S to raztopino tudi dobro namažemo postelj- njak, poškropimo tla in steno ter na- -o 'mo pod vSem špranje po sobi, kjer b, se mogle uši skrivati. Slamo « «lammc pa najbolie. Ce jo Iztresemo n» n TV" Zažgem°' Slamnice «me pa prekuhamo. Če vestno postopamo po tern n*- vod.lu, bomo uši in gnjide ranesljivo uniCili, ne da bi stvari količkaj trpele Uši ne provzročajo |e pegavice, temveč tudi povratno vročico, prj nag še malo znano zejo opasno bolezen- vzrok so raznim lišajem, krastam in trintam in sploh znak nesnage, ki prouzroča premnoge bolezni. Ušivce i* toraj treba očistiti in njih golazen temeljito zatreti" RAZNE VESTI. Bivši cesar Karl je zapustil z vl 'J^° Vred v P°sebnern angleškem u Avstrijo in se odpeljal v Švico. 30 let bcd'j plačevrJi Nemci vojno odškodnino. Do I. 1922 mora plačati Nemčija 10 miljard. Mackensenovi spomini. lz Dunaja po- ročajo, da namerava vojni maršal Ma- ckensen, ki bo najbrže ob Veliki Noči izpuščen iz internacije, izdati svoje spo- mine, ki bodo baje zanimiva tvarina kot dokaz za razprave o odgovornosti Nemčije. LeteČi policaji. Še v zraku ne boš pred njimi varen. V raznih detektivskih in kriminalnih romanih smo že brali, kako so tatovi in drugi zločinci po- begnili v zrakoplovu, detektiv pa za njimi. Morda bomo kmalu sami videli take dirke v zraku in časniki bodo poročali: „Stražnik B. je aretiral nevar- nega tatu in vlomilca C. 2000 m nad Triglavom" V Novem Jorku so že ustanovili zračno policijo, ki obstoji sedaj iz 150 mož. lmeJa bo v prvi vrsti stražo nad pristanišči in pa zaradi požarov. S policijo „na zemlji" bo zve- zana'z brezžičnim telefonorn. Sarajevo ima po te dni objav- Ijenem Ijudskem , štetju 58.382 prebi- valcev, od teh 43% muslimanov, 24% katoličanov, 15% pravoslavnih, 17% židov in 1% drugih ver. GostilniČarji na Dunaju so skle- nili, da zapro s" 25. tm. gostilne in restavracije, ki jih je nad 4000. Skle- nili so to vsled pomanjkanja živil. S poljedelske visoke sole na Dunaju so sedaj izključili tudi češke dijake. Zadnja poročila Za prehrano Slovenije. LDU. Beograd, 26. sušca. (JDU) Poslanca Kristan in dr. Hohnjec sta 14. tm. intervenirala pri. min. predsed- niku Protiču in ministru za trgovino in prehrano Ribarcu v važnih gospo- darskih zadevah Slovenije, zlasti glede svobodne trgovine in zadostne prehrane vseh slovenskih krajev, dalje glede uvoza in izvoza iz inozemstva. Izročena je vseh teh zadevah spomenica, pod- pisana od klubov, v katerih so sloven- ski poslanci. Naši zastopniki so dobili gotovost, da se bo za Slovenijo ukre- nilo vse, kar je mogoče, da se naši kraji zadovoljijo s prehrano in v drugih gospodarskih ozirih. ReŠevanje uradniškega vprašanja. LDU. Beograd, 26. sugca (JDU) Prehod uradnikov finančne stroke v novo uredbo po razredih se izvr^i s 1. majem. Predsednik ameriške komisije na Dunaju šel v Pariz. LDU. Dunaj, 26. sušca. Načeinik ameriške komisije profesor Coolidge je odpotoval v Pariz, kjer se bo sestal s člani ameriške mirovne deiegacije in jih informiral o narodnih pokretih in gospodarski bedi v Nemški Avstriji in sosednih državah. Namerava se v 10 dneh vrniti na Dunaj. Veliki snežni zametl v Bosni. LDU Sarajevo, 25: sušca. (JDU) V Bosni so bili zadnje dni veliki snežni zameti. Ponekod je bil železniški pro- met ustavljen. Vprašanje blokade bivše Avstro- Ogrske. LDU London, 25. sušca. (DKU) Reu- terjev urad poroča, f^a v Londonu še ni uradno potrjena vest iz inozemstva, da so zavezniki razveljavili blokado Avstro-Ogrske. Dejstvo pa je, da je vrhovni gospodarski svet v Parizu to predlagal in pred par dnevi sklenil, naj se takoj razveljavi blokada bivše Avstro- Ogrske, ako vrhovni vojni svet nima nič proti temu. Blokada češkoslovaške države &e je že prej razveljavila. Čehi pomnožujejo Čete. LDU Weimar, 25. sušca. Minister za narodno brambo Lodge in pruski vojni minister Reinhardt sta narodni skupSčini izjavila: Znano je, da zadnje case Cehi pomnožujejo čete, da pre- prečijo morebiti poskus vdora. Clemenceau je hotel odstoplti? L. D. U. Berlin, 26. sušca. »Lokal- anzeiger« poroča iz Haaga: Tukaj se Siri vest, da je francoski min. predsed- r.ik Cleniencc-an !:otel pred par dnevi odstopiti, ker ko zavezniki na podlagi samoodločbe narodov odklonili fran- cosko zahtevo po levem bregu Rena. Doslej vest ni potrjena. Neresnične vestl o francoskih Četah na Ogrskem. LDU. Zagreb, 26. sušca. .Novinski urad' je od merodajne strani poobla- ščen izjaviti, da so neresnične vesti, da je francoska misija zapustila Budim- peSto in da so se francoski vojaki pridružili komunistom. Na Češkem mir. LDU Praga, 26. sušca. Dne 24. tm je min. svet z zadovoljstvom ugotovil, da vlada na vsem ozemlju čehoslovaške države mir in da ni nobenega vzroka za kakoršnokoii bojazen. Proglasitev obsednega stanja na Slovaškem, ki ga je odredil minister dr. Šrobar, je le preventivno sredstvo. KINO GABEBJE Četrtek 27., petek 28., sobota 29. Obdolžujoia roha Drama v 4 dejanjili. Za mladiuo neprimerno. 10 do 15 vagoiiev krompirja na pro- daj po nizki ceni takoj. Bizojavna naročila tudi za dobavo raznega 2ita in moke spre- jema trgovec Martin Sumer iz Konjic, Šta- jersko sedaj Belovar hotel Toma. , 430 2-1 I SIoEt ec kfpi« Pcnučb^ 7. ii:«.yedbo cene na Vzajemno zavarovalnico, Celje, Breg. 431 1 4 pari Öevljev, nekoliko obrabljenih, se prodajo. Izve se v uredniStvu. IOO kg fiio'a se proda. Izve se v ured- ništvu. Sluikinja, 20—30 let stara, se sprejme. Izve se v uredništvu. Prodajo se čisto novi damski čevlji Št. 36 in nepremočljivl gorski čevlji za gospode. Vpraša se Oosposka ul. 11 1. nadstr. desno. 436 1 Gostilna pri zamorou v Ptuju išče na- takarico. 407 3-3 Sctdjeveo, vino in ki«to vodo razpo- šilja A. Oset, p. GuStanj. 336 10-9 Pisalni stroj se kupi. Cenjene ponudbe pod »Stroj« na Anončno ekspedicijo Al. Ma- telif, Ljubljana, Kongresni trg 3/1. 367 16-6 Obvestilo. Proda se pokrit yoz in nekaj desk. Poizve se prigostilničarju vNarodnem domu. 256 —20 ODTEIlinUi BALKAN priporoča dobro kuhinjo in izvrstnavina ter ima dnevno pivo v sodčkih. — Na razpolago je klubova soba. Kosilo 177 za abonirane. 104—14 Odvefnik dr. Jakob Rajh si usoja naznanlti, da se je preselil lz Gradca v Sloven] gradec. 433 1 NarocitB bpzojavno! Krompir, koruza, oves (prvovrstne kakovosti, vlastelinske provenijence) 300 hi vina (rizling), 9—10°j0 Malli- gaud jako ima za prodati t Mimt DsruuöP, Hrvatsha. 429 1 Gospodje trgovci! Velikonočni prazniki niso več daleč, zato prosim gospode trgovce, da takoj pošljejo naročila za „Adrian pecHni prašek in vaniljin sladkor, da zamorem naročila pravočasno izvršiti in vse zadövoljiti. — Nadaljepriporoöam: pravi škrob, čaj, Adria-kavo s sladkorjem, testenine i. t, d* Naročila se izvršujejo takoj in točno! 9y^dHa^-izdelki F. Šibenik, Ljubljana, GosposBca ulica 16. Ne naročajte tujih znamk, ker imate dobro in ceno blago doma; domafi izdelki naj zavzemajo prvo mesto! 420 8-2 S trau 4 »NOVA DORA« Štev. 2« Karol Vanič» CelJe %?otovšRa ulica ši. 15 Zaloga tu- in inozemskega rnanufakturnega blaga.212 Dva polkrita in dva odprta, enovprežna, lahka fina koleseljna ima po ceni t^aprodaj franc KraSovic. trgovec v Št. Jurju ob Ta- boru. 411 3—3 Trgovska »tara 20 let, v mešani trgovini dobro izvež- teana, v Ljubljapi, želi sedajno mesto spre- meniti. Vprašanja seprosi pod M. B. poštno- ležeče, Ljubljana VII. 432 1 Ivan Raunte se dobivajo vsakovrstne barvc, suhe in oljnate, posteklinaste (emajlne barve), lake, pristni firnež in vsakovrstni čopiči pt najnižjih cenah. Qosniinfi" „BRflHIBOR priporoča oenj.gostom najboljša •lomača vina ter vsak čas topi« in mrzlo kuhinjo. Za obüni obisk se priporoč* A. Robek. 244 104-25 Mafts ZdbukašeH modniatelije Uglig Krožna cesla za gospode Wsill6 šteu. 1 Dojaške in urad- niške uniforme po meri u najkrajšem času. 265 5?,-12 suho meso, mast, kislo zeljc, kakor tudi drugo blago 3- 2 dobavljn vsako množino 421 H. HOvak, Zagreb, Maksimirska ceeta 64« RESTAVRACUA N ARODNI DOM priporoča svojo izvrstno toplo in mrzlo kuhinjo vsaki čas in najboljša domača vina. 260 104-25 Laatna mesa*»»!*;. Restavrater Franc Pauline. Sediarska in tape- tarska deS wnica jV.5trclcc L Aß ¦ 245 104-23 Cßliß Samostanska %tlj%9 ulica štev 16. Št. 199. Razdas. Pri okrajnem zastopu Celje se oddajo sleiieče betonske stavbe v izvršfe«: ekr. c. II. r. Spodnja Hudinja-Ljubečno, stavba predora v km f'500 » » II. » Teharje-Ponikva, stavba novega most» v km 2"200 » =* II. » Arclin-ProseniSko, prenovitev objektov v km 0"!«0 9'\S$ » » II. » Celje-Šmartno, stavba noveg;« m«sta v km 7'00t in stavba predora v km 8000. Vsi tozadevno interesirani stavbeni podjetniki imsije načrte in «Jokaze poračunjanja nosilnosti objektov, po 66 q3, kak«r tudi proračune stroškov najdalje do 15. malega travna 1919 pri okrajnem zasttpu Celje, Oraben-ulica ätev. 11, predložiti. Okrajni cestni mojster Leopold Weixler je pripravljen dne 26. in 2*. sužca 1919 ob 9. uri dop. v pisarni okrajnega zastopa Celje, tazadevna pojasniia jio- deiiti, event, stvar na lieu mesta razloiiti ez. razkaxati. Okr>is|ni xa»-6oi» Celjc» tine 22. su$ca \S\*- 424 2- i Viadni komisar: Pinkaw^ 1. r. Prostovoljna javria dražba lepega posestva v Košnici pri Celju bode v nedeljo dne 30. marca t. 1. ob 2. uri popoldan na lieu mesta. Posestvo obstoji iz pri- bližno 10 oralov gozda, 2 oralov vrta, njiv in Iravnikov, skoro novo zidanega mlina na 3 pare kamnov, lepo stanovanje, žaga, nova stiskalnica za olje, novi kozolec ter novi hlevi zt prašiče in govedo. Izklicna cena je 30.000 kron. Prodajalec si pridrži pravico, v teku 3 dni ali kupčijo potrditi ali pa razveljaviti. Več pove lastnik Rudolf Dergan, trgovec, Laški trg. 403 5-4 Kako obrestujem najbolje moje premoženje ? Vsak si sagotoiri 3°|0 ^br»«sti m tern da skltesie žiirljenjsk«» zavarovatsje! Kdor na primer vplača danes K 83740, dobi po preteku 6 let vplačani znesek z 3°/0 obrestnii, t. j. natančno K 1000"— v jotovini iaplačan. Med tarn časom bil je tudi zavarovan za slučaj snirii. Natančna pojasniia daje in sprejema za zavarovanja zavarov&liii oddelok 3153-3 -sklada «a vojaSkc vdove in sirote EkfHpozifura HHaribor» Kalijeva gnojilna sol 32-odstotna, mesani umefni gnoj9 poljski @ips Stuk- in alabasfer-gips9 se oddaja natančno v železniških vozovih. H. Wurzingers NacM. G. m. b. H. 3radecL Radetzkysfr^sse 43. Brzojavni nasfov: rFSal3^«'. 413 3-3 tznaaüa MUnlon-PrcptgiMlc! Maribor Iščess^ družico Ijubeznjive, dobrosrčne narare, samost«j«Ä fospica ali vdova a primernim imetjem. em 32 Jet *tar, srednje velikosti, viSji üradnik (prejžnji vojaSUi račutiovodja) Iji- beznjive narave, lepe priiiodnjosti v Zagrebi. Reine ponudbe, ako niogoče ©prcmljene • sliko (diskretnost zajamčena? se naj vpo- šljejo pod »Iris« na »Union-Prepugandas Maribar, Urbanska ul. 2—2 Kdo rabi živjla ?, tu se nnj obrne po najHižji dnevni cenik »a: Trgovsko ageiituro Y. Fetan, Brežice. Sigunia in izvrstna postrežba Veatni zastopniki se iščejo povsod pod ugod- nimi pogoji. 4*4 2 — 1 ČEVLJARSKA DELAVffilICA Bud. Zontič Bo!niaka(ŠpItalska)ulle« ätev. 2 (blizij kolodvor'üO ir.delujc čevlje po iiajnižji c^ni in soTidni izjj'otovitvi. id 104 21 Tfe/Iic-I POdgane, ste- ITI.JI0I9 nice isi äciarKi ter vsg ntrces mora poginiti, Lc sc vporabljajo moja preiz- kuSeno n;ijboljäa in povsod hvaljena sredstv«. kakor: Za poljske rniši 5 K, za podgane Ui miši 5 K, xa ščurke 5 K, tinktura za stenke IK, posebno močna tinktura za stenice 5 K, unlcevalec rnoJJev 2 PC, prašek {irotl rnrče- *om 2 in 4 K, tiiiktma proti uŠeiri pri ljudeh $ K, mazHo zu uši pr5 žlvini 2 K, prašek 2« uša y obJekl in peril«« 2 K, tlnkUira za boifc« pri pseh K I 50, tinklura proti inrčesn na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) S K. Pošilja po povzetju Savod 7.a eKaport M. Janker. 85-17 3KagreS> 37, ^oirfisjfika ttlic« 3. urmr tS^9|3OBka wie® ntew. 6 «>prejtma vsa v to stroko spadajoča del». 31 52-11 špecerijsho blagofer vsohovrstne barve za pblehe, s iiate- rimi si lohho vsohdo barva ysakovrstno blago sam. 242 1*4 -25 Žalostnega srea naznanjamo vsem sorodni- kom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša ljubljena, edina hčerka Hilda flgoia Rangier dne 22. marca po kratki mučni bolezni v nežni starosti 8 let mirno v Oospodu zaspala. Zemeljski ostanki predrage rajnke so se pre- peljali dne 24. marca na celjsko okoliško poko- pališče, kjer so se položili k večnemu počitku. Mill. Za vse izraze sočutja ob priliki pre- bridkeizgube na'se ljubljene edine^ičerke ter za spremstvo na njeni zadnji poti se vsemsorodnikom,prijateljem in znancem kakor tudi prečastiti duhovščini tergosp. okr. glavarju z uradništvom najsrčnejše zahvaljujemo. CELJE-KONJICE, dne 26. marca-1919. Josip in Ägata Kangler, stariši.