3 nč.
2. številka.
(V Trstu, v soboto zveCcr dne 4. januvarja 1896.)
Tečaj XXI.
„KDINOBT"
izhaja po trikrat na teden ▼ šestih tedanjih oh torkih, ietPtklh in sobotah. Zjutranje isdunje is-hajii oh 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri »erer. — Obojno ladanje »tane : sa jeden meneč . t. 1.—, Ibtmi Avstrije f. 1.80 sa tri mesec . . „ S,— ... ••aO u pol letk , . „ 8.— . » u van lato . . . 12.— . ■
Naročnino Je plačevati naprej nt aaročbe hrez priložene naročnino se uprava n« ozira.
Posamično številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Irntn po S nTĆ.( ieven Trsta po
ntč.
GI
Oglasi no račune po tarif« v petitu; sa naslov«* z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic.
Poslana. osmrtnice in javne r.ahvale, domači oglasi itd.se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu: ulica Casermu št. 13. Vsako pismo mora biti frankovano, kor nefrankovana so ne sprepmajo. Rokopisi se ne vraiajo.
Naročnino, reklamacijo in oglase spro jama upravniitVO ulica Molino (iic-cold hSt. 3. II. uadflt. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte rekla«* ci|*> so proste poštnine.
Primorsko.
Mil', i' 11 ('J .i
. T •«»••«< i*
Prve številke našega lista ▼ novi obliki pošiljamo na ogled ter prosimo častita prejemnike, ki hočejo postati nasi naročniki, da pojejo naroe-lino takoj, da te bodemo tnali ravnati gledi na-daljnega doposiljanja.
Edinost stane:	j.\ i;v-.
za vse leto .
za pol leta .	. • i7 i#v • za četrt leta . • » '3.—
za en mesec ,	. * • ' —
Za inozemstvo razvidne so cene na čeln tista.
Na obilo naročbo vabita	i < < i
uredništvo.
upravniitvo.
Slovenci >b koncu leta
Ne pričakujte od nas podrobne bilancije o vspehih in nevspehih naroda slovenskega v letu 1895.1 Nam namreč ni toliko do tega, da bi natančno našteli vse male in velike dogodke v mi-nolem letu, ki so bili v kakoršni bodi zvezi z našimi borbami in napori po vseh onih pokrajinah, kjer biva naš rod, razcepljen in razkosan po nemili neusodi. Nočemo podrobno naštevati vseh posamičnih slučajev, pri katerih nam je bila borba vpešna ali nevspešna, nočemo opisovati vseh krivic, ki so se nam dogodile v minolem letu bodisi od strani drugorodnih nasprotnikov ali pa tudi od Btrani državnih činiteljev; slednji« nočemo podrobno naštevati vseh grehov, ki smo jih storili — mi sami, na desni in na levi, ampak le na kratko in nkupno bi radi konstatovali, kako stoje na sploh naši računi ob koncu leta 1895, da vidimo, ali smo aktivni ali pasivni v svojom obračunu ob koncn miuolega leta za naš gospodsrski, politiški in dn-Sevni preporod. Le tu pa tam hočemo omeniti koji slučaj v dokaz svojih trditev.
Mi Slovenci bivamo v onih Južnih pokrajinah*, o katerih je naglasil sam ministerski predsednik grof B&deni, da jim vlada mora obrniti vso svojo pozornost, v ta namen namreč, da se primerno povzdigne njih gospodarsko stanje. Ako pa je njegova ekscelenca čutil potrebo še posebno naglasiti to dolžnost vlade, moramo stvar razumeti tako, da dosedanje vlade niso vršile te svoje dolžnosti. In res občutimo mi do kosti, kako grozno so se zanemarjale te južne dežele do sedaj v gospodarskem pogledu, tako zanemarjale, da lahko
PODLISTEK.
4)
Lucijin ženin.
(Črtica.)
(Konac.)
Med vrati pa ga je pričakovala koketna ka-mornica, ki mu je dajala :
.Gospa markiza prosi, da bi Šli k njej v salon". Spremila ga je samo do vrat.
Ko je vstopil v salon, ni razločil v prvem trenotku ničesar. V sobani .je vladal polumrak, ka terega je kalila jedna sama, izpod stropa viseča svetiljka v rožnatem steklu. Ko.se je privadil pičli razsvetljavi, zapazil je nekaj naslanjačev in foteljev pa mramorno mizico, za to pa nizko, dolgo zofo. Ženska visokega, ponosnega stasa v ohlapni halji s širokimi, kratkimi rokavi, iz katerih bo gledale bele, polne roke, ie je dvignila izza mizice raz zofo, na kateri je baš ležala. Obraza radi polumraka ni mogel razločiti.
rečemo, da se je postopalo z nami prav po ma-Čehevski. Kdor se hoče prepričati o tem, naj se poda v našo Istro le za jeden dan ali dva. Videl bode, kako primitivno je še vse tu doli, uveri se, kako malo je storila država za povzdigo blagostanja v tej pokrajini. Da niso tu pa tam posamični rodoljubi in društva storili kaj malega, še danes ne bi bilo v Istri niti sledu o racijonalnem gospodarstvu. To že rečemo lahko : ako kdo, ki je vedno živel v napredniših in imovitiših deželah, kar naenkrat pride v Istro, strmeti mora in udariti se ob glavo, vprašaje se: ali živimo res v moderni državi, ali živimo res v prosvetljenem XIX. stoletju?! Vlada je grešila na dvojen način: sama ni storila ničesar in dopuščala je v svoji brezbrižnosti, da tudi drugi, kojih vežejo svete dolžnosti v tem pogledu, niso ničesar storili! Vsakdo je lahko uganil, da mislimo na deželne oblasti, oziroma na stranko, ki od nekdaj gospoduje v tej pokrajini, sami ne vemo po kaki pravici.
Gospodarsko pol oženje v Istri je zares kričeče, s čemer pa nočemo reči, da niso zanemarjene tudi druge pokrajine, po kojih bivajo Slovenci. Pokazali bi lahko na veliko revščino na Krasu, sosebno na kalamiteto, provzročeno po pomanjkanju pitne vode ; povedali bi lahko, da državni činitelji že leta in leta mirno gledajo, kako elementarne katastrofe — strašne povodnji — uničujejo „raj* dežele kranjske, lepo vipavsko dolino, dasi Vipavci neprestano prosijo in beračijo pomoči za uravnanje hudournikov in potokov; namignili bi lahko, kako počasi napreduje rešitev vprašanja o posušenju ljubljanskega barja; povedali bi lahko, kako grozno se množi kmečki proletarijat po tržaški okolici, kjer bi država krvavo potrebovala
—	po gospodarskem blagostanju utr-jene in osnovane lojalnosti. Toda, da dokažemo vso brezbrižnost dosedanjih vlad za povspeSevanje gmotnega blagostanja po naših južnih pokrajinah, moramo le opozoriti na vprašanje zidanja železnic po teh pokrajinah. V tem pogledu niti ni magoča kaka primera me l južnimi in severnimi pokrajinami države. Dočim so vlaue po severnih pokrajinah radodarno povspeševale — podporami in subvencijami — zidanje državnih in zasebnih železnic, iim pa pri nas ne gre novčič iz rok v ta namen. Koliko so prosjačili Dolenjci za svojo železnico, koliko cincanja je s tolikokrati
„Gospod doktor, je-Ii marki opasno bolan ?
—	je-li ga morete še rešiti ?, ali mora umreti ?"
Vprašanje je podilo vprašanje, a glas njen je bil hladen, ledeno hladen.
„Ali mora umreti ?1", to vprašanje se je čulo skoro takfi kot teško skrivana želja.
„Marki je star že petiijpetdesat let, slaboten, mehkužen, bolehav je bil zmeraj", nadaljevala je dalje, ker ni zdravnik ničesar odgovoril.
Nem kakor kip je stal Marinšek sredi salona ; krčevito je stiskal v pesti svoje pokrivalo, lice mu je bilo pepelnato bledo, oči pa so se mu iskrile kakor risu.
.Gospod doktor, zakaj molčite ; rotim Vas, govorite, povejte mi vso resnico !*, markiza je pohitela k zdravniku, dvignivša roki, proseče proti njemu. V istem hipu pa je vskliknila, prijemsa se z levico za mramorno mizico in pritiskajoča si desnico na svoje belo čelo hropela je : ,Pavel, — Ti si, Pavel? — Moj Bog, — moj Bog!"
obljubljeno vipavsko železnico, a kdo ne ve, da se vprašanje zidanja loške ali predelske železnice vleče kakor morska kača in smo z ozirom na to, za naši gospodarski razvoj prevažno vprašanje menda tam, kjer smo bili pred desetimi leti. Po vzrokih takemu groznemu zanemarjanju pa ne treba dolgo zasledovati: pri nas so bile vlade dosedaj toli j e d n o s t r a n s k e, da je bilo tudi gospodarsko povspeševa-nje zavisno od p o 1 i t i š k e veljave dotičnih p o k r a i i n. V naših pokrajinah se niso porajali do sedaj avstrijski ministri, pri nas se ne ustvarjajo in ne strmoglavlajo vladni zistemi, naše pokrajine so bile do sedaj toli malo poštevane v pogledu na politiško veljavo, da se niti na to ne gleda, da bi bili vsi državni funkcijo-narji v soglasju z nameni in načeli osrednje vlade. V politiškem pogledu nas niso šteli, zato so nas zanemarjali tudi v gospodarskem pogledu.
Konstatujemo torej, da se tudi v minolem letu 1895. ni ničesar ali vsaj bore malo storilo za povzdigo gospodarskega blagostanja v naših pokrajinah. Pač pa imamo obljubo njegove eksaelence gosp. grofa Badenija — in v tej posebno naglašeni obljubi je izraženo zajedno tudi pri poznanje dosedaqjih vnebovpijočih zamud — da bode sedanja vlada obračala vso pozornost svojo gospodarskemu razvoju tudi v naših južnih pokrajinah. Seveda moramo tu postaviti več kot naravno željo, da bi ta obljuba ne ostala samo — obljuba.
O politiškem položenju naroda slovenskega ob koncu 1. 1895. ne treba zgubljati mnogo besed, kajti isto je uprav kričeče. Saj smo rekli že gori, da tudi naša gospodarska zanemarjenost izvira po velikem delu iz naše politiške bede in mizerije.
Po nemili usodi razkosani in razcepljeni na več pokrajin in upravnih skupin nismo nikjer gospodarji na svojih tleh — izvzemši našo osrednjo pokrajino, a še tam ni tako, kakor bi moralo biti, ker ima tudi tam ne(>rijazuo nam tujinstvo neraz-merno veliko vpliva, seveda po naši lastni krivdi. Niti na Kranjskem, kjer živi zdržema naš rod in je srce narodu slovenskemu, niti tu se ne moremo vspeti do krepkega narodnega poleta, niti tam je ni tiste prepotrebne šole, katera bi nam vzgajala pravih narodnih — voditeljev. Povsod
»D&, sem, Ema!", odgovoril je zdravnik. „Reši me, reši me, potem bova vendar le svoja, — Pavel Tvoja, — Tvoja !kl
Vrgla se mu je ua prsi in pritiskajoča ga z obema rokama na-se, ihtela...
Tri dni za tem umrl je stari marki, dasi se mu je zboljšalo že naslednjega jutra. Pokopali so ga ua letoviškem pokopališči z velikim pompom..
Markize ni bilo pri pokopu. Soprogova smrt jo je baje popolnoma uničila; ležati je morala doma. Navzlic svoji bolezni pa je zapustila že drugi dan svoj hotel ter odpotovala. Spremljal jo je zdravnik Pavel. ...
Vrnil pa se ni nikdar več k Luciji. Ostala je samica.
Fran Ribič.
drugod nam režejo politiški kruli n.nSi — nasprotniki ; celo v pokrajinah, v katerih smo v ogromnih večinah — kakor ti. pr. v Istri in na (Joriškem — odkazala nam je volilna geometrija vit. Schiner-linga, tega najpristnejega predstaviMja okostenele, centralističke in ponemčevalne birokracije avstrijske, povsem podrejeno politiško stališče, tako, da moramo zopet tu ponoviti že toli obrabljeni reko j državljanih TL vrste!
Na Goriškem, kjer je naš živeli biči ne le po številu, ampak tudi po svojih gospodarskih silah, moramo se z vsemi napori boriti za svojo veljavo. Na Koroškem in v I*tri sinemo mirno vestjo govoriti o slovanski raji. Tudi na Štajarskem bi hoteli imeti naši nasprotniki slovensko rajo, ali hvala Bogu in vrlemu razumništvu, stoječemu na čelu gospodarski še precej krepkega naroda, tam morajo računati z nami. Krivice nam sicer še delajo, ali respekt imajo vendar-le pred našim življem. Najbolji dokaz o tem respektu je način, kakor prosijo in vabijo toliko vlada kolikor oholi Nemci, da bi se poslanci južnega Štajarja zopet povrnili v deželni zbor, od koder jih je pregnala nemška nestrpnost. Lahko rečemo, da »o danes štajerski Slovenci, kolikor se dostaje politiškega ugleda, razmetno na najbolji stopinji. Ali, ali... tamošnje j razumnistvo, duhovsko in posvetno, ne pozna — i kranjskega prepira.	I
In kako je sledujič z nami v kulturnem t pogledu ob koncu leta 1895. Žalostno. Kranjci so j si opomogli uekoliko v tem pogledu, Štajarci so i storili letos prvi mal korak se svojim dvojezičnim ; gimnazijam v Celju, vsi drugi smo pa tam, kjer j smo bili takrat, ko se jo narod naš prvikrat oglasil na taborih za uvedenje našega jezika v vse javne | sole. Vse nase zahteve, vse naše prošnje, da bi | slednjič ugodili najnaravueji potrebi naši, da bi ! nam dali dovoljno šol, kjer jih še ni, a tam, kjer j so, da bi postavili šole na pravo pedagogiško pod- j lago — vse naše prošnje, vse naše peticije, vse | resolucije naših poslancev, vse vse je bilo do sedaj j udarec s palico — po vodi! Ob šolskem vprašanja : goriSkem se dogajajo sedaj pravi skandali, v šol- j skem vprašanju tržaškem ne dobimo niti odgovora, i v Istri imamo u- tisoče otrok, ki nam rasejo brez ; vsega pouka, ako se jih tu pa tam ne usmili rodo- j ljubeu duhovnik, za osnutje vsaj jedne hrvatske in ; slovenske srednje šole na Primorskem nimamo niti ; obljube; iz kratka : v tem pogledu stoje stvari j tako, da niti ugibati ne moremo, kedaj pride spo- j znanje, da tudi kulturnim potrebam Slovencev treba ; zadostiti v polni meri.	j
Naša bilancija ob koncu leta 1895. je torej ' — jako neugodna. Niti jednega znamenitijega ; vspeha nimamo zabeležiti, v kolikor so namreč ! vspehi zavisni od odnošajev naših do vlade in ' družili plemen, s katerimi živimo v dotiki. Kolikor j pa se dostaje našega medsebojnega narod- " nega dela, beležimo zadoščenjem, da je bilancija povprečno ugodna, izvzemši Kranjsko. Tu stojimo relativno najslabše. In tako ostane, dokler 1 bodo menili na Kranjskem, da borba ,za načela" | zahteva — prepir v najodurneji obliki. In dokler se | bodo prepirali na Kranjskem na lak način, kakor sedaj, tudi nam obmejnim Slovencem ni misliti na ugodniše bilancije toliko v gospodarsk^uu, kolikor v politiškem m kulturnem pogledu, kaji. kranjski prepir razdvaja poslance na Dunaju in jih veže na rokah in nogah, da uit ne morejo krepko delovati za na-*. Kranjski razpor piovzroča dunajski razpor. Tako so tudi računa-; naši nasprotuiki in vrgli so preporuo jabolko m-,i nas. Zato pa sklepamo te-le površne črtice z iskreno, zares rodo- in domoljubno željo, da bi skoro prišlo spoznanje, da je vzrok kranjskemu prepiru n e-slovenskega izvora, kakor je tudi vta mizerija in vsa nesloga v avstrijskem slova n stvu neslovanukegain tudi ne-katoliškega, pa ne pravoslavnega, ampak protestantskega izvora! Menimo, da ste nas razumeli!
Političke vesti.
V TRSTU dne 4. januarja.
Evropsko položenje. Ako bi hoteli v stisnjeno kratkih potezah označiti položenje evropskih držav v minolem letu 1895, reči bi morali, da se je jedina Rusija počutila vsaj relativno dobro. Angleška je doživela občuten poraz ob kitaj-
sko-japonskem prepiru, dočim je Rusija ravno ob tej priliki odločno in popolnim vspehnui posegla vmes ne da bi se bilo očitno eksponovala ni najmanj-, pač pa je previdnim postopanjem svoje diplomacije še bolj utrdila svoj itak že veliki upliv v Aziji. Poleg poraza ob kitajsko japonski vojni zaplela s« je Angleška v nevaren prepir z Ameriko radi republike Venezuela in je naposled nje kramarsko drzna politika doživela hud udarec doli v južni Afriki, v republiki Transvaal. — O 11 a- i liji ne treba mnogo govoriti, z dvema potezama I je označeno nje položenje na zunaj in na znotraj: j mizerija, lakota in demoralizacija pri sodstvu in j javni upravi doina, nesreča na bojnem polju v i Afriki. Italijanska vlada je morala v minolem letu 1 upotrebljevati vsa mogoča sredstva, daje vzbujala « italijansko-narodni šovinizem med svojim narodom, s čemer doseza, da narod ne more priti prav do zavesti, da stoji kraj propada, gospodarskega in moralnega. Kako dolgo bode trajalo še, da padejo narodu lupine raz oči ? In česa je pričakovati potem pri poznani vroči krvi ljudstva italijanskega? To vprašanje mora resno vznemirjati italijanske državnike. — Francoz k a je prišla sicer do sijajnih vspehov v svoji vnanji politiki, odkar se 1 jej je posrečilo približati se mogočni Rusiji: spo- | štovana in cenjena je danes med državami, tak6, | da cel6" nje naravni sovražniki, Nemci, morajo j brzdati svojo strast. Imela pa je velikih skrbi na J otoku Madagaskarju, kjer je še-le po dolgem pre- j livanju krvi mogla utrditi svoje gospodstvo. Na i znotraj pa je tudi v minolem letu še vstrepečala j vsled groznega poloma pri panamski družbi in • sleparstev Artona in družbe pri južnih železnicah. 1 Na zunaj si je utrdila svoj ugled, ali notranji politiski oduošaji Francije se nočejo prav utrditi. — j Nemčija ni imela spletek z vnanjimi sovražniki, a nje notranji črv, socijalna demokracija, gloje neprestano na sedanji uredbi države. Kako vzne- j mirjeni so v Nemčiji vsled ogromnega naraščanja socijalne demokracije, pričajo pač najbolje na sto- j tine in stotine hišnih preiskav in politiških pravd, j Leto 1895 pa je zaključila Nemčija se zaloten jem . sleparja Hainersteina in se jej odpre za bodoče . leto izgled — na velik škandal. — Avstro- i
0	g e r s k a more biti zadovoljna se svojimi odno- j šaji na zunaj, kajti spoštovana je od vseh strani, j Le odnošaji se sv. stolico so se bili nekoliko skalili vsled škandaloznega postopanja ogerskih Židov proti nunciju Agliardiju. Nadejati se pa je, da odnošaji katoliške Avstrije do glavarja katoliške cerkve postanejo skoro zopet najprisrčneji; ta nada se opira na veliko spoštovanje, ki je goji mili in modri vladar Fran Josip I. do blagega starčka na prestolu sv. Petra. Neugodneje je položenje Avstro-Ogerske na znotraj. Narodni boji so še vedno v permauenci, a ob koncu leta vznemirjalo je duhove sosebno vprašanje obnovljenja razmerja med obema polovicama, oziroma dejstvo, da neprimerna razdelitev bremen ogorčuje duhove na tej strani. — Kakor o Italiji tako ne treba mnogo j govoriti o starem bolniku evropskem, o Tur- i čiji. Orožno gospodarstvo turško je provzročilo 1 že mnogo prelivanja krvi, in ravno v poslednji i dobi je tekla kri v potokih v azijskih pokrajinah, i Zmešnjava je že tolika, da vsa Evropa skrbjo j gleda doli na Vztok, v vednetn .strahu za obstanek i evropskega miru. Gnilav je doli že tolika, da j Turčija niti na vojsko ne more računati breapo- i gojtto, o čemer pričajo degradovanja in odpošiljanja j v prognanstvo raznih odličnih poveljnikov vojske, j ' itrige v sultanovi palači provzročajo vedne prevrate in sam sultan si ni svesti svojega življenja, j — In Uko smemo reči, da med velesilami ev- j rop e jedina Rusija ni imela resnih spletk. > \tturcr .:na zabeležiti — kakor že rečeno — si- ' jajnih vitlov svoje diplomacije. Tako je bilo ob i kitajsko-japonski vojni; ob bolgarskem vprašanju ;
: jej j« donesi o miiiotb leto sijajno zadoščenje, a ■ ob horaatijah na Vstoku stoji Rusija na višini j j situacije. Obožavana je v Franciji, ljubezen naroda j
1	bolgarskega do nje se je pojavila z elementarno 1 : silo, iu pri sultanu je sedaj ruski upliv odločilen. , t Z Avstrijo živi v dobrih odnošajih in Nemčija se • ; trudi krčevito, da bi se zopet ustanovilo nekdanje
prijateljstvo med obema državama. — Cf-16 stara, rekli bi tradicijonalna nasprotnica Rusije ob vsa- I kem vprašanju, bogata Angleška, hotela bi stopiti v zvezo z Rusijo. Najuplivniši angleški listi po- I zivljajo namreč vlado, naj sklene zvezo — z Ru-
sijo. No, Rusija si najbrže dvaVrat premisli, predn0 bi se hotela vezati z državo, o kateri ve, da jej je bila vsikdar nasprotnica na Vstoku it v Aziji, kamor je baš Rusija najbolj ali skoro jedino navezana se svojimi interesi.
Slika o položenju Evrope v letu 1895. ni baš prijazna, pa vsaj je bilo trenotkov, ko je ta dragi mir visel na jedni sami niti. Tik ob koncu leta je odjenjala malo napetost in pomnožila «e je malo nada za ohranjenje evropskega miru — a za kako dolgo ? To vprašanje je ravno, ki nas vznemirja sedaj ob nastopu leta 1896.
Deželni zbori. Deželni zbor kranjski je imel včeraj svojo sejo. Na dnevuem redu je bilo odobrenje volitev. Ob tej točki se je seveda vnela huda razprava, koje so se udeležili govorniki narodne in konservativne stranke. Proti odobrenju pravo za pravo ni govoril nikdo, ampak le o računu agitacije. Padla je marsikaka ostra beseda. Ker pa smo že povedali odkrito in brez ozirov, kako mislimo o zadnjih volitvah na Kranjskem, menda lahko molčimo o razpravi.
Poslanci narodne stranke so stavili par prav umestnih predlogov. Prvi poživlja vlado, naj odpove carinsko pogodbo z Ogersko in naj gleda na to, da se pri obnovljenju pogodbe pravičneje razdele prispevki za skupne stroške. Drugi predlog zahteva, naj se ustanovi deželna zavarovalnica za živino. Tretji predlog se glasi, naj se deželnih doklad oproste vsa ona poslopja, ki so oproščena tudi hišnonajemniškega in hišnoraz-rednega davka.
Deželnemu zbora g a 1 i š k e m u došlo je protestov proti volitvam v dvajsetih okiajih. Večina protestov se bavi s postopanjem vladnih organov.
K položenju lia Češkem. Poljski listi trde, da je namestnik češki grof Thun že podal svojo ostavko ter da zupusti svoje mesto kakor hitro se zaključi sedanje zasedanju deželnega zbora. — Čuditi bi se pač ne bilo, ako grof Thun, kot kavalir, ne hoče ostati na čelu dežele, koje velika večina prebivalstva ga — ne mara !
Obnovljenje pogodbe z Ogersko. Včeraj so se pričeli prvi pripravljavni razgovori med obojestranskimi ministri. Pogovaijali so se le na sploh in se niso doteknili posamičnih vprašauj. Ottcijozno poročilo dostavlja, da je te razgovore preSinjal duh posebne toplote in prijateljstva. Seveda, dokler se razprav'ja o stvari le na sploh, je lahko, ali ko se ob konkretnih vprašanjih križajo interesi obeh polovic, tedaj pa ni navada zastopnikom Ogerske, da bi bili posebno mehki. Je že mogoče, da so gospodje ministri in sekcijski načelniki jako dobre volje tudi tedaj kadar govore o toli važnih stvareh, ali to vemo, da javnost veliko skrbjo pričakuje obnovljenja pogodbe z Ogersko.
Vrenje v južni Afriki. Ves spor, ki je navstal med domačini in priseljenci v republiki transvalski, in ob katerem so hoteli sebični Angleži speči svojo posebno klobasico, je bil oČividno preračunjeno zasnovan po angleški družbi za
južno Afriko.
Predrznost Angležev obsoja ves svet, sosebno pa protestujejo nemški listi proti takemu brezobzirnemu kršenju mednarodnega prava. Seveda je tudi Nemčiji varovati svoje interese v južni Afriki. Koliko je ogorčenje v Nemčiji, kaže pač to, da je sam cesar Viljelin brzojavil predsedniku republike transvalske, Krttgerju, čestitko, da se je istemu, brez pomoči družili držav, posrečilo napraviti zopet mir in varovati nezavisnost dežele, proti oboroženim četam, udršim v deželo, da bi kalile mir.
Današnje londonske vesti javljajo, da je porušena brzojavna zveza po vsem Transvalu, zbok česar se širijo najrazličniše govorice, katerih ve-rojetnost ni možno kontrolirati. Tako se glasi, da so poveljnika Angležev, Jamesona, vstrelili na podlagi razsodbe vojnega sodišča. Med tem pa se Trausvalci pripravliajo na najodločneji odpor, ako bi Angleži nadaljevali svoje nasilje. Vlada je odposlala posebnega agenta v Evropo, da bi pridobil nontških častnikov in da nakupi topov.
Toliko imenovani Jameson je po krvi Francoz, bil je popred zdravnik potem pa pri angleški družbi za Afriko kot upravitelj posestev iste.
Bil je doli jako ugleden mož, a sedaj ga je predrznost dovela do toli nespametnega koraka.
Dalje v prilogi.
Prilog k 2. štev. „E<1-. od dne 4 jan
Vedno drzneje posezajo Madjari v prava Hrvatske. V danes doš'.ih nam zagrebških listih ritamo, da je ogerski minister pravosodja poslal na Keko nekega <lra. Imlinga z nalogom, naj proučuje tamošnje odnošaje v ta namen, da se uveri, da-li ne bi bilo mogoče uvesti na Reki m a d j a r -s k i z e m 1 j e k n j i ž n i red. Ta najnoveji korak ni le značilen za agresivnost madjarsko, ampak postavlja na laž tudi nurtjaronsko većino v saboru hrvatskem, koja vedno trdi, da na Reki velja akozvani provizorij. Ako bi bilo res tako, potem bi morala hrvatska vlada protestovati proti tej najnovejši nakani ogerske vlade, kajti ako reško vprašanje res visi „in suspenso", potem se ne «ine na Reki ukreniti ničesar važnega *brez vednosti hrvatske vlade. Dvomimo pa, da bi se ganila saborska večina, kajti preveč je že navajena požirati, kar jej nudijo Madjari.
Italija v Afriki. Vest, da so šoanci vzeli Aduo, je potrjena na brezdvomen način. „L' Italia Militare" meni, da pride do velike bitke še pred 7. januvarjeni. Vesti je vse polno tudi danes o Afriki, toda vse je le zgolj kombinacija časopisov, da res ne kaže, da bi beležili vse to. K večeinu, ko bi hoteli zabeležiti vest, da Italijani že odstav-ljajo razne glavarje in kralja Menelika samega, seveda le na papirju. List „Fatifulla" piše namreč, da ji Italija določila nekega sorodnika Menelikovega, imenom Gugsa, naslednikom prvoiinenovanega. Siromašni Menelik; jedina njegova sreča je ta, da tudi Italijani v Afriki ne obesijo nikogar, dokler ga nimajo! Naše ljudstvo bi reklo takemu bahačeiyu : uši kaši jejo!
Iz Francozke. Na dan novega leta predstavil se je diplomatski zbor predsedniku republike Faure-u. V imenu diplomatov je izrekel navadno častitko nuncij, monsignor Ferrata. V svojem odgovoru je rekel predsednik republike: Dogodki, ki značijo minolo leto, dali so Franeozki opravičenega povoda, da čvrsto vztraja pri onih načelih, koja so oduševljala vlado republike pri nje napornem delu in koja jo bodo oduševljala tudi v bodoče. Verna plemenitim in velikodušnim tradicijam posvetila se je Francozka nepremično delu za jedinstvo, svobodo in napredek. Naj je bilo to prizadevanje Francozke osamljeno, ali v zvezi z drugimi velevlastmi, vsikdar se je pokazalo očitno, da je nastal znaten napredek v civilizaciji in v utrjevanju splošnega miru.
Različne vesti«
t Mihael Klaić. Sinoć iz Zadra došla brzojavka prinesla je tužno vest, da je smrt rešila trpljenja novoimenovanega predsednika deželnega zbora dalmatinskega in voditelja narodne stranke drja. Mihaela K 1 a i c a, ▼ 65. letu njegove dobe. Pokojni Klaid je pripadal sicer takozvani „oportunistiski" strici v Dalmaciji in v novejši dObi je bilo dokaj odpora v stranki prava proti taktiki, koji je sledil Klaid v poslanski zbornici na Dunaju. Vendar bi se pa zagrešili proti resnici, ako ne bi hoteli pripoznati velikanskih zaslug pokojnikovih na skoro fenomenalnem preobratu v narodnostnih odnošajih dalmatinskih. Pokojnemu Klairfu treba pripoznati zaslugo (v družbi s pokoj-kojnim PavlinovicSem), da se je Dalmacija, še pred nekoliko leti izročena gospodarstvu italijanske naselbine, povrnila zopet — sama sebi in narodnosti hrvatski. Po vsej pravici plaka danes hrvatska Dalmacija ob odprtem grobu Klaidevem. In tudi mi Slovenci, kojili usoda in bodočnost sti neraz-družljivo spojeni z vspešnim razvojem naroda hrvatskega, dolžni smo, da zasadimo cvetko iskrene hvaležnosti na gomilo Klaićevo! Mir in pokoj nje-govi duši in blag mu spomin mej Hrvati in Slovenci.
Za božlčnico je daroval v kavarni i ommercio g. Fran Žitko 2 kroni.
Darovi za božlčnico podružnice sv. Cirila in Metoda na Greti. Darovali so po gospej V. Kavčič: gg. J. Kavčič 2 kroni, Matija Bobe 1 krono 60 stol. Iv. M. Robe 1 krono, Piščanec l krono, Iv. Hole 2 kroni, Anton Bremnitzer 2 kroni, Terezija Rupnik 2 kroni, Ter. Čibej 60 stot. N. N. 1 krono, Savrin 1 krono, Neuda 1 krono, Mi\rica I krono, Evlina 1 krono, Marija Kušar 40 stot. N. N. 1 krono, N. i krono 60 stot., Tere/.ija Logar 1 kr..
Ivan Gabri ček 2 kroni, Anton Požar 1 krono, Josip Požar 1 krono, Bognolo 40 stot., Gorjup 2 kroni, Pipan Ana 2 kroni, Bandel 6 kron, Uraek 2 kroni, Gomizelj 40 stot., Vihtelič Tončka 30 stot. Ivanka MikeliČ 2 kroni, č. g. Šonc 2 kroni č. g. Mr Gusti u 4 krone, gča. Mankoč S parov nogovic, g. Ulrik Mreule 100 kitljev; vkupe v gotovini 46 kron 30 stot., — Po g. Kravosu so darovali gg: Janko Ivanski 2 kroni, Ribarič Martin 1 krono, Miklavc Anton 1 krono, Rep Anton 1 kr. Steržinar Matevž 2 kroni, Steržinar Marija 1 kr. Dva prijatelja 80 stot., Nesrečnež 20 stot. V kupe 12 kron. — Po g. Trevim so darovali: gg. Gerdol Ivan 4 krone, Namreč 80 stot. J. Šumi 2 kroni, Anton Bremic 1 krono, Fr. Štrekelj 4 krone, Jnst Piščanec 2 kroni, Ivan Gregorič 1 krono, Josip Turk 2 kroni, Josip Jamšek 1 krono, Jernej Venuti 1 krono, Fr. Dolenc 4 krone. Vkupe 22 kron 80 stot. Skupno z zgornjimi 81 kron 10 stot.
Slovenska šola v Gorici. „Soča" piše : Vlada je zahtevala, naj mesto otvori slovensko šolo vs«y 1. dec. 1895. ; potem je privolila nazorom mestnega zastopa goriškega, naj se otvori 1. jan. 1896., a za december je dala vla<a .Slogi" 400 gld. podpore.
Ali glejte brezbrižnost in obnemoglost vlade nasproti mogočnim brkam dr. Venutija! Prišel je 1. januvar, a o šoli ni ne duha ne sluha. Na novo leto je bilo na več krajih shajališče slov. starišev, ki so se dogovarjali, kaj storiti; vsi skupaj so nameravali iti na glavarstvo protestovat proti takemu ravnanju s Slovenci, a naposled je šla tjekaj le deputacija. Vitez Bosizio je brzojavno naznanil zahtevo deputacije na višje mesto. Stariši so sami brzojavili na Dunaj in v Trst. Odgovora do danes še ni! „Sloga* nadaljuje šolo na soglasno prošnjo in p r i p o m o č starišev. Slovenci v deželi, glejte, tako se nam godi v Gorici! Ali nas pustite na cedilu, ako začnemo neizprosno borbo proti takemu laškemu gospodstvu v Gorici ? Vsi z nami in za nami, in zmaga bo naša!
0 priliki Silvestrovsga večera v korist podružnice sv. Cirila in Metoda na Greti so preplačali vstopnino sledeči gg.: Josip Ferluga 2 kr. Ščuka Fr. 60 stot. J. Jamšek 1 kr. 40 stot. N. N. 1 kr,, Štrekelj 2 kr., Šumi 1 kr. 80 stot,, Venuti 60 stot., N. N. 20 stot., N. N. 20 stot., Slavik 60 stot., Barkovljan 2 kr., N. N. 60 stot. Steržinar 1 kr. 20 stot., Toroš Fr. 60 stot.
Radi praznika sv. Treh kraljev odpade z j u-tranje izdanje prihodnjega torka ter izide prihodnja številka našega lista v torek, dnć 7. t. m. zvečer.
Odbor „Slovanske Čitalnice" v Trstu javlja p. n. gosp. članom red zabav, ki bode v letošnji zimski dobi: V soboto 11. januvarja, ples; v soboto 18. januvarja, tombola in ples; v soboto 1. februvarja, ples; v soboto 15. februvarja, ples. Začetek točno ob 9. uri zvečer. Opomnja: Članovi morejo uvesti goste, katere so prijavili odboru vsaj tri dni pred zabavo ter dobili za nje ustopnico.
Vabilo k plesnemu venfiku, katerega priredi plesni odsek „Delalskega podp. društva* v nedeljo dne 5. januvarja 1896, v telovadnici „Tržaškega Sokola" (ulica Farneto na vogalu ulice Amalia). Pri plesu svira orkestralni kvartet. Začetek ob 8'/, uri zvečer. Med časom odmora predstavljala se bode burka v enem dejanju „Pomota v naznanilih". Ustopnina: za gospode 40 nč., za gospodične 30 nvč. — K obilni udeležbi vabi uljudno Plesni odsek „ I)elahkc<ja podp. društva".
Odbor „Slov pevskega dru&tva" v Trstu se je konstituiral tako-le: Predsednik : Fran Polič; podpredsednik: Josip pl. M a s n e c ; tajnik : Ivan K o c m u r ; blagajnik : Anton K o c i j a n. Volil je še arhivarja in nadzorovalca pevskih vaj.
Silvestrov večer pri „Tržaškem podpornem in bralnem društvu.*) Ta tradicijonalna društvena veselica vršila se je letos v vsakem obziru tako lep<3, da sme biti društveno vodstvo prav zadovoljno toliko v moriiluem, kolikor v gmotnem pogledu. Kratki, a izbrani vspored vršil se je točno. Kot deklamovalec je nastopil letos prvikrat med nami mladi „Mirko" s „Hajdukovo oporoko". Žel je burno polivalo ter dobil v vspodbujo malo, a lepo darilce. Takoj po tej deklamaciji „prirajžal" je g. Lozej z oprtnjakom, polnim vsakovrstnih dobrih rečij. Reditelj večera, preiskavši ta koš, našel je
*) 'l'o poročile« morali smo odložiti »u današnje tadanju Ur nam » prejinjili itdnnjili ni dostajalo jiio&toru, U,v I
v njem dobre kapljice in prigrizek. Na teh darovih smo jako hvaležni Lozeju ter se mu priporočamo tudi za drugikrat. — Srečkanje vršilo se je redno. Komur je bila sreča mila, ostanejo mu dobitki gotovo v prijeten spomin ua ta lepi večer. — „Silvestrov" večer deklainovala je g.čna L o b o d a. Tudi ona je nastopila prvikrat, zato se ne smemo čuditi, ako se ji je tu pa tam kaj zareklo. Potem je nastopil gosp. K 1 j u k e c s svojim dalnogledom. Tu je bilo videti luno na jeden meter daljave, železnico iz Trsta v Vipavsko dolino, staro' in novo leto ter več drugih lepih podob, ki so poleg primernega razstolmačenja kratkočasile prisotne. — Točno o polunoči ugasle so luči, a predsednik, g. A. Kalan je izustil novoletno voščilo. Mnogo veselja je vzbudilo šaljivo srečkanje, potem pa je bila svobodna zabava. Jedni so plesali, drugi so praznili čaiice in tak6 smo se veselili do ranega jutra.
Bodi izrečena srčna hvala vsem, ki so pomagali kakorkoli v to, da smo v tako lepi zabavi prestopili iz starega leta v novo!
Kmetijska In vrtnarska družba za Trst in oko-lico v Trstu opozarja vse gg. odbornike, da bode dne 12. t. m. odborova seja radi jake važnih z a d e v in so prošeni, da pridejo polnoštevilno.
Tisti člani, ki še niso poravnali letnine za pretečeno dobo, naj to storijo do 12. t. m., da se jim ne ustavi „Kmetovalec". Plačno lahko pri poverjenikih ali pa v uradu: Via Molin piccolo it.
I,	I. nadstr.
Deželni zdravstveni svftt za Kranjsko. Iz
Ljubljane poročajo, da so povodom poslednjega shoda zdravnikov v Ljubljani sklenili slovenski in nemški zdravniki kompromis, glasom katerega bodo volili odslej v deželni zdravstveni svet 5 Sloven cev in 4 Nemce. Predsednika je izbrati iz skupine Slovencev, podpredsednika pa iz skupine Nemcev. Slovencem je na ta način zajamčena večina.
Ponarejalci avstrijskih pstdesetakov. Iz Be-
legagrada pišejo : Te dni zaprli so brata Julija in Miho Mihajloviča, katera sta ponarejala avstrijske petdesetake. Preiskava proti njima zasledila je mnogoštevilno zavezo ponarejalcev, razširjeno po vsej južni Ogerski. Ta „zaveza" vzdržavala je lastne agente tudi v Bolgariji. Razne članove te zaveze prijeli so v Semlinu in po nekaterih krajih južne Ogerske. Preiskava je že dognala, da so se sešli načelniki „zaveze ponarejalcev" večkrat na Dunaju. Tam so si nabavili tudi potrebne stroje in orodja.
Kdor Ima psa, prijavi naj se tekom meseca januvarja t. 1, pri mestni davkariji, kjer naj vplača dotično pristojbino. Določbe in naredbe gledč psov so pač tako splošno znane, da nam ni treba tu omeniti pobližega.
„Kritični dnevi" leta 1896. Profesor Rudolf Falb prorokuje za leto 1896. celo vrsto „kritičnih" dnevov. Po njegovi trditvi bodo „kritični" prve vrste: 30. januvar, 28. februvar, 29. m are, 27. april, 9. avgust, 7. september, 6. oktober in 5. november. Druge vrste: 13, f«bruvar, 14. marc, 13. april, 26. maj, 10. juli, 23. agust, 22. sep. in 4. december. Tretje vrste: 14. januvar, 12, maj,
II.	in 25. juni, 24. juli, 21. oktober, 20. november in 20. december. Vseh „kritičnih" dnevov bode torej po Falbu 24.
Za lastnika kdnj i volov. Mestni magistrat tržaški poživlja vse lastnike konj in volov v mestu in v okolici, da prijavijo pri mestni davkariji tekom januvarja meseca število dotičnih svojih ži-valij in da vplačajo pristojbino. Mestna uprava se vestno osvedoči o tem. da-li so bilo dotične prijave resnične. Ako bi kdo zatajil katero omenjenih živalij, plačati bode moral dvostroko pristojbino. Ker je to pristojbino („tassa lastrico") plačati za vse leto v naprej, ter se računi ista po številu omenjenih živalij, katere poseduje dotiču i k o novem letu, bode davkarija pozneje vpoštevala morebitne spremenbe v prvotnem številu.
660 zapleni Zagrebški opozicijonalni dnevnik „Obzor" bil je tekom minolega leta 660 krat zaplenjen! Ker je imelo leto 1895. le 365 duij, razvidno je iz števila zaplemb, da je bil „Obzor" zasežen, če ne sleherni dan, pa „v odškodnino" druge dni po dva, celo trikrat v prvem, drugem in tudi tretjem izdanju. Čudno mora biti urejena madjaronska cenzura v Zagrebu, ki ima take nazore o tiskovni „svobodi"!
Okrajna kmetijska družba v Dolini bode imela svoj občni zbor dne 7. t. m. ob 9. uri predp. v občinski dvorani. Dnevni red: 1. Poročilo o društvenem delovanju v letu 1896. 2. Proračun za leto 1896. 3. Pogovor glede naprave društvene trtnic.e. 4. Razni nasveti. Vabljeni so vsi udje, da bi v prospeh in povzdigo družbe pripeljali seboj tudi neudov, zaniinajočih se za kmetijski napredek.
Ugrabljeua princa. Iz Nefchatela (Švica) poročajo pariškemu „Mutinu" o nastopni tajinstveni dogodbi: Dva abesiniška princa, Gougsa-Dorglii, M e n e 1 i k o v bratranec, in Kettavu, katera sta dospela pred jednim letom v Nefdmtel na višo šolo, ugrabil je dne 24. decembra minolega leta italijanski agent Magliarini. Tega agenta je pri tem činu podpiral v službi Italije stoječi šoanec AtVork. Oba ta abesiniška princa videli so baje dne 27. t. m, v Italiji, od te dobe pa ni več glasil o njima. Švicarska vlada je odredila preiskavo. „Matiri* daje razumeti, da si hoče Italija pridržati ta dva princa v poroštvo. — To vest potrjuje brzojavna agentura v Bazelu, dodavši, da sta res izginola iz Nefdiatela ras Dor-gija, sin Menelikovega strijca in pa sin generalnega intendanta kraljičinega, Taiitan. Papirji in prtljaga obeh prinčev ostala je v Nofchatelu, princa pa sta izginola brez denarja.
Izvažanje zlata Iz Amerike. Tekom prvega polletja minolega leta izvozili so iz Novega Vorka v Eropo za 37 milijonov dolarjev zlata, v drugem polletju pa 63# milijonov, torej tekom vsega leta za okroglih 100 milijonov dolarjev. Leta 1892. iznašalo je to izvažanje 60 milijonov, leta 1892. 701/3 milijona, leta 1893. 79# milijona in 1,1894, okolo 100'2 milijona.
Kraljica — zdravnik. Kraljica Amalija Portugalska je minoli teden po dokončanem drugem tečaju medicinske fakultete položila na vseučilišču v Lisabonn izpit z odličnim vspehom. Profesorji so čestitali kraljevski dijakinji. Kraljica Amalija mora slušati še dva tečaja medicinske fakultete, da vdobi po položenih izpitih naslov »doktorja zdravilstva". Kraljica Amalija se je poprijela učenja zdravilstva iz posebnega veselja do te vede ; on;; prav marljivo obiskuje bolnišnice in se prav lju-beznjivo pogovarja z bolniki.
Šola za opice. V Kalkuti (Indija) snujejo zavod za opice, v katerem naj bi se mlade „mer-kvice" obojega spola učile — citati in pisati! V ta namen namerujejo poskusiti razne „metode", med drugimi tudi to-le: Pred opico postavijo po-četnico, koje črke se dajo premikati. Iz črk tega abecednika bode morala opica sestaviti kojo besedo, n. pr. „pomaranča". Ako se opica pod vodstvom učiteljevim nauči sestavljati besede in dobro sestavi n. pr. besedo „pomeranča", dobi v nagrado pravo pomerančo. Na ta način mislijo, da se bodo naučile opice citati in pisati. — Tem brezposelnim osnovateljem „šol za opice" bi bilo umestno omeniti, da naj obvarujejo človeštvo nove „inteligencije" iz indijskih pragozdov. Saj pohaja inteligentnih opic, žal, še preveč po „prosvetljenem" svetu. K^j bode potem, ako pričuo tem opicam delati konkurencijo prave, repate opice iz Indije 11
Sodnijsko. Marija Žega, 16letno dekle iz Ko-menskega okraja, služilo je poslednji čas kot dekla pri posestnici Katerini Žega v Koprivi. Tekom 1. 1894. in 1895. ukradla je svoji gospodinji razne jestvine vredne nad 5 gld., due 22. julija lani so jo pa zasačili, ko je hotela ukrasti iz miznice 4 gld. Njena tovarišica Franica Žega pa je nagovarjala in ščuvala Marijo, da je kradla gospodinji. Včeraj stali sti obe pred tržaškim sodiščem, Marija Žega obtožena hudodelstva tatvine, Franica Žega pa sokrivnje pri tatvini. Marija je dobila tri mesece, Franica pa šest tednov ječe.
21 letni dninar Ulaž Godina-Sopa, sedaj mornar pri c. kr. mornar niči, dobil je včeraj zaradi te-škega telesnega poškodovanja šest mesecev teške ječe. Godina-Sopa se je dne 16. junija min. leta v Skednju spri s kovačem Ivanom Tomažičem ter udaril svojega nasprolnika s kamnom po glavi, prizadovši mu hudo rano. Obsojeni mora plačati odškodovaneniu 105 gld. odškodnine za izgubo ua zaslužku v oni dobi, ko je bil ranjeni v bolnišnici.
Policijsko Organi sv. Ivan-Vrdeljskega komi-sarjala so zaprli nietuega brezposelnega poatre-šreka A rt ura Bona iz Gradiške, kateri je bil na
novo loto zvečer nevarno ranil čevljarja Paskvala Malvatijo. — 351etnega slikarja Prima Kolhveisa iz Trsta so zaprli, ker je po noči na ulici prete-paval svojo ljubico. — 32letnega težaka Boštjana Ferlugo iz Trsta odvedli so v zapor, ker je pijan razbijal v Reinadtini gostilni v ulici Belvedere. — 181etuega izvosčka Josipa Suška, pristojnega v Domberg, deli so pod ključ, ker je ukradel v družbi z dvema pobalinoma par steklenic vina Maršala iz skladišča vina na Aci|uedot.tu hšt. 20. — Vratarju Blažu Andronn ukradel je drzen tat, v neki žganjariji v ulici Stadion zimsko suknjo vredno 12 gld. — V Skednju so prijeli noč znanega tihotapca 51 letnega Jakoba iz Sv. Antona pri Kopru. Eller je bil že i/. Trsta in okolice, toda prihaja semkaj, ker se nadeja, da na ta način najprej dopolni številko 100, ki bode značilo število, kolikokrat je bil že aretovan.
minolo Ellerja izgnan
Najnovejde vesti.
Dunaj 4. Razprave o obnovljenju pogodbe nadaljevale so danes. Pozneje se je udeležil posvetovanj tudi ogerski ministerski predsednik baron Banffy.
London 4. Brzojavka cesarja Viljelma na Krtigerja (Glej politiško vest „Vrenje v Afriki". IJredn.) napravila je tu splošen, globok utis.
Rim 4. „Opinione" poroča, da je cesar Fran Josip poslal o Božiču sv. Očetu 50.000 gl. zlatov po 20 kron.
Trgovinske bvtojftvk«.
BucOraceSta. Pšenica za jesen 7.16 7.18 Fseuiea v.t spomlad 189« «.»3 -.— do «.95. Oves za ja»rn —
-	— Kž z« spomlad «22 8.24 Koruza aa oktober
-	maj-juni 1896 4.46-4.47
Pftonie* nora. od 78 kil. f. 6 95 -7 05 od 79 kil. f. 7-'-7.10., od SO kil. f. 7.05-7-15 od Sl.kH. f. 7.15
-	7 25, od 82 kil. for. 7.25-7.30. - Irfmen 5*00 -8 25 proso 5 40—5-75 rž nova 0 406.20
Pšoiica mirneje, prodaja 15000 met. st., mlini rezervirani Vreme : turalo.
Praga. Nerafinirani sladkor f. 13.85. —.—., za maj 14.40. Oktober-december. 13.75
Praga. Centrifugal novi,
carino vred odpošiljatev precoj ___
32.25 32-50 Četvorni 33 25 33.50. V glava!« (sodil.) 33.50 — 34. —jako stalno
Havr*. Kava 8anto» good averago za januvar 87-25 zp, maj 83.25.
Hamburg. Santos good averago za januvar 71.— za 7 a m uro 69.75 maj 68—
postavljen v Trst in f, 31*50 . Con cnssd
Dunnjaka bo vata 4.	januvarja	
1896		
	danes	včeraj
Državni dolg v papirju . . ,	100-05	100. -
„ n v srebru . . .	10080	10O.20
Avstrijska renta v zlatu , ,	121.45	121.10
„ „ v kronah . .	99.85	100.-
Kreditne akcijo ......	3(10.50	358.50
	121.35	121 35
	9.61	9-60'.'
20 mark ......	11.84	11.85
100 italj. lir ......	. 44.10	44 05
Richterjev
LINI M EN T S SIDROM
je dobro domače sredstvo.
Dobiva se po vseh lekarnah.
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
»j Južna železnica (Postaja južne železnico.) Od dne 1. decembra 1895. ODHOD:
7.50 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. O,— „ omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono. 9.55 „ poštni vlak na Dunaj, zveza s Pešto in Zagrebom. 12.10 popol. omnibus v Kormin. 4.40 „ omnibus v Nabrežino, Videni, Rim. 6.20 „ postni vlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.— „ brzovlak lia Dunaj, zveza s Pešto, lleko — Gorico
in Korminom. 8.10 „ mešani vlak do Miirzzuschlaga. 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim.
DOHOD:
«.>18 predp. mešani vlak iz Miimuschlaga, Beljaka, itd.
7.30 „	mešani vlak iz Milanu, Vidma, Nabrežine.
8.40 „	brzovlak iz Komuna,
9 25 „	brzovlak z Dunaja.
10.20 „	poštui vlak z Dunaja, zveza 7. Reko.
10.35 „	brzovlak iz Rima, Henetk.
11.19 „	omnibus i/. Rima, Benetk, Nabrežine.
5.40 popol. poštni vlak z Dunaja. 7."« „ omnibus iz Veronc, Korniina, Nabrožine. 8.51 „ brzovlak i« Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine; -z Dunaja zveza z Reko.
b) Državna, železnica. (Postaja pri sv. Andreju)
Od dni 15. aeptendn-a i Si)',.
ODIIOD :
«.30 preilp. v Herpelje, Ljubljana, Dunaj, Beljak. "	v Herpelje, Rovinj, Pulj.
v Herpelje, Divačo in Pulj. brzovlak v Pulj, Divačo, Beljak na Dunaj,
8.U5 4 40
7.30
Lokalna vlaka ob praznikih: 2 20 popo!. v Divačo 4.19 „ v Borst.
DOHOD:
8.05 predp. iz Herpelj. 9.50 „ iz Pulja, Rovinja. 11-15 „ iz llerpelja, Ljubljano, Dunaja. 7.05 popol. i/. Pulja, Rovinja, Dunaja, Ljubljane, Divae*. 9.45 „ brzovlak iz Pulja, Rovinja.
L o k a 1 n a vlaka ob praznikih:
7.29 popol. iz Boršta. 9.35 _ iz Divač.p.
U Znana domača gostilna SJ
I „AL CASTELLO 01 DOMBERG"*
®	v Tli S TU,
| v ulici Farneto št, II
kb v kateri so točijo lc pristna vlpav-^ »ha vina in iveie pivo, pri-JL poroča se si. občinstvu z mesta in z dežele, >i<	Sladki PiesUntf po 52 nove.:
^ toelo in &rno vino, liter po 40 novč. 0 Prvo po 32 nvč.; v steklenicah po 20 nvč. Vino na dom od 5 litrov in voč po 4 nf. conoje. Kuhinja jo preskrbljena s tečnimi jedili. Ue'ue A
so primerno nizko.	Fran Rja veo.
[®®©©©®®©©|©®®©©^®©©®©©
Teodor Slabanja
srebar V GORICI (Gttrz) ulica Morelli 17
so priporoča proč. duhovfičini ca napravo cerkvenih poaod in orodij iz čistega »rebra, alpaka in medenine, kot: niOll-štranc, koliliov, itd. itd. po najnižji ceni ▼ najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in
Da si zamorajo tudi menj premožne crkve omisliti razne crkvene stvari, se bodo po želji prečaatitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili.
Ilustrovani cenik franko.
Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko!	2—24
vi«
JAKOB ŠTRUKELJ - TRST
Caterma itev. 16 uhod plazzt della Caierma.
(nmiproti veliki «\j*iHwi),
prodaja po neverojetnih nizkih cenah viakovrstna angleška
(bioykle)
Zastopstvo koles nRal«lgh" iz tovarna „Raleigh Cycle C" L.td. Nottlngh&m Angleško" in koles „Adlev" iz tovarna H. Kleyer Frankfurt.
Kolesa vRaloighu in Adler so evotovn« znana, poslednja rabijo se v nemški vojski.
Kolima pošilja se na dežolo in na vse kraje broz vseli stroškov.
Sprejema se poprava vsakovrstnih novih in starih koles in šivalnih strojev.
V zalogi nahajajo se vsakovrstna orodja in priprave za kolosa.	^
Zahtevajo naj se ceniki!
k«
I »
i {
I
i ft
I
»
j
I
f
^mmmtmmmmmnmmmm —b
„Tržaška Hranilnica"
(Cassa di li is par mio Triestina)
Sprejemlje denarne uloge v bankovcih od 50 nS. do vsacaga zneska vsak dan v tednu razuti praznikov, in to od 9—12. uro opoludno. Ob nodeljali |ia od 10-12. uro opoludno. Obresti na
knjižice...........3u/o
Ihirnjc VHak dan od 9—12. uro opoludno. Zneske do 100 gld. precej, preko 100 do 100.» mora so o(]|>ovodoti 8 dni in w,'u zneske proko 1000 gld pn ft dni.
Esfeoinptuje u te njive domioilirano ua
tržaškem trgu po...... • 3'/,
J\tSiifllJc na drž. papirje avstro-ogorsko
'do 10(10 gld. po........4%
Višje /.noska od lllOO do 5000 gld. po S1/,'/« Daje denar proti vknjižonju na posesti v Trstu. Obresti po dogovoru	2 !il
Trst, dne ft. maja 18U4.

<3 v

<3
TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
Via Molin piccolo št. 1. I. nad. (blizo novega poštnega poslopja, kjer je „De-
lalsko podporno društvo44).
Edini in prvi SLOVENSKI denarni zavod ¥ Trstn.
Ta Slovenska posojilnica in hranilnica bila je ustanovljena 1. decembra 1891. ali pravo delovanje začela je z letom 1892. in je imela do 31. decembra konca leta 1895. prometa okrog
780.000 gold.
Zadružnikov je bilo do istega dnfe 517, ki so vplačali na deležih gl. 13.780 ; med temi pa je 44 zadružnikov, ki imajo enega ali \eč glavnih deležev po gl. 100. Deleži so po gl 100.— glavni in po 10 upravni, ki se lahko vplačujejo v mesečnih obrokih po gl. 1.—
Hranilnih vlog bilo je vloženih leta	1892,	17,663.76
„	1893,	38,245.13
„	1894,	49,741.66
„	1895,	74,183.52
Skupaj . . . 179,834.07 Tržaška posojilnica in hranilnica daje posojila na: Menjice po ©°|0 Vknjižbe po &Vlo Zastave po 01
a o
Sprejema hranilne vloge vsaki dan in je obrestuje po 4°!»
Tudi po pošti se lahko pošiljajo hranilne vloge in ie pridjati 15 nvč. za knjižico.
Posebno opozarjamo si. občinstvo na to, da je Tržaška posojilnica in hranilnica v Trstu edini denarni zavod, ki plačuje od hranilnih vlog po 4o|0
Ker druge hranilnice in banke dajejo navadno le po 3°|o in ker se obresti vsako leto h kapitalu pripišejo, da tudi od obresti tečejo obresti nastane, tekom let velika razlika; tako naprimer: Če ima kedo naloženih gl. 100.— dobi pri Tržaški posojilnici in hranilnici čez 5 let gld. 121.66 drugod 115.92
„ 10 „ „ 148.02 „ 134.39 „ 15 „ „ 180.09 „ 155.79
in
18
202.58
170.24
^	f f	//	/ /	77	--
iorej: pri našem, domačem zavodu, se kapital podvoji v 17*12 leta, pri druzih pa še le čez 23>|8 leta — šest let razlike.
Ker se lahko vlaga vsaki dan in počenši od 50 nvč., je možno tudi manj imovitim, da si prihranijo in napravijo primeren kapital.
Uradne ure so: vsaki dan od 9-12 dop. in 3-5 pop, ob nedeljah in praznikih
pa od 10-12 dop.
Izplačuje se pa ob pondeljkih od 11—12 dop., ob četrtkih od 3—4 pop.

^§§&'SM
^
Dobrega prodajalca
sprejmem v trgovino z raznim blagom gosp. Slavoja Jenka v Podgradu (Istra). Znanje tojih jezikov se ne zahteva. Ponudbe do 15.
januvarja.
Josip Volk,
poslovodja.
Kranjske klobase
se prodajajo v žganjaiiji na vogala ulice Tor-
rente in ulice S. Francesco. Krčmaijem in drugim prodajalcem daje se navadni skonto.
osve-^ očite se, ^ je vspeh
te priljubljene salonske creme ču-„ ^ dovit. Le samo po-w U okusite
Pariško Lujizino-Cr§mo
in prepričate h«, da postane Vaia polt sijajno bela, čisto brez madeža, da postane Vaša koža mehka kakor bržun in mladostno sveža.
Kako neprijetno j«, ako ima človek razkavo, raznočeno in trdo kolo, roke razpočene in pokrite ozeblinami! Te neugodnosti izginejo takoj z vporabo
Pariške Lujizine-Cr6me.
Nikakor ni gizdavost, ampak dostojnost veleva, da se človek redno bavi g svojo kožo. Zaradi tega naj bi stala na vsaki toaletni mizici pariška Lujizina crfrnu za vsakdanjo vporabo. — Naročbe iz pokrajin izvršujejo se diskretno proti poStiiem povzelju. Glavna zaloga Pariške Lujizine cr&me pri
Alojziju SUma
v Pragi, na kr. Vinogradih Palackeho ulica 7.
PILI J ALKA
c. Kr. m avstr. M\\im moda
Trstu.
4-dnevni od kat 2«/,%
BO- - 37//,
za trgovino in obrt v
Novci za vplačila. V vrsda. papirjih »	v aspatsoalh Nt
80-dnevni odkai 2% 3-mesečni „ S1///«*
»	w 2 V/.
Za pisma, katera se morajo isplaftatl v sedanjih bankovcih avstr. volj,, stopajo nove obrestne takse v krepost z dnem 2i. septembra, 25. sep. tembra in odnosno 17. oktobra t. 1. po dotičnih ob javah.	r
Okrožni oddel.
V	vredn. papirjih 2% na vsako svoto.
V	napaleonlh brez obresti
Nakaznice
»a )>uuaj, Prago, i'eito, Urno, L»ov, Tropavo Keko kakor Za Zagreb^Arad, Uielitz, Gablonz, Gradee, Bibinj i no most C »lovec, Ljubljana, Liao, Olotnuc Reichenborg, Saaz in 8olnograd, -brez troikov
Kupnja in prodaja
vrednosti}, diviz, kakor tudi vnovčenjo kuponov
•..rot> odbitku l°/00 provizije, mkaso vsoh vrst pod najuraestnejšimi pogoji.
Predujmi.
Rt jamćevn« listine pogoji J,o dogovoru. Kredit na dokumente v Londouu Parizu tfaro-jinu ali v drugih mostih — provizija po ,|.»ko umestnih pogojih. KredltRa plina na katerokoli mesto
Vložki v polirano.
riprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, slat ali »rebrui denar, inozemski bankovci itd. — p> pogodbi.
Na*u blagajna isplačuje nakaznioe narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali papo dnevnem eursu.
Trat, 17. septembra 1895.
Liniment. Capsici comp.
■ sidrom
iz Richterjeve lekarne v Pragi,
pripoinano izvrstno, bolečine blažeč« mašilo; dobiva se p« 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se blagovoljne to aplofino priljubljeno domače sredstvo i a kratko kot
Richteijev liniment s „sita"
ter naj ne previdnostno vsprejmejo le taki niče kot pristne, ki imajo znano varstveno
znamko .sidro". ■
Richterjeva lekarna
,Pri mlaiem ievuu v Pragi.
Ugodna prilika!
na prodaj je dobro urejena in dobro delajoča
Ica jutrii
Pobliže je izvedeti v Tiskarni Dolenc, Piazza Caserraa 2.
Josip Pimrello
mahamik
tsvrfeuje vsakoršne poprave iivalnih strojev ia dvekolen. Prodaja nove in r«blj i» šivalne stroje in dvokolesa.
Via Madonna del mar« itev. 4, uhod via Fontanone,
vštric 2. h t. 1
Riunione Adriatica di Sicurta
24-2	V Trstu.
Zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in na morju, proti toči, na živenjo v vsih kombinacijah.
Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1892 Glavnica društva	gld. 4,0l)0.000'-
Premij na rezerva zavarovanja
na Sivljenje	„ 13,326 34693
Premijna reserva zavarovanja
proti ognju	1,032.248 22
Premij na reserva zavarovanja „
blaga pri pruvažanju .	49.4fi5.07
Reserva na razpolaganje	„ 500.000'—
Reserva zuvarovirnja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (A) „ 333.822.42 Reserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov,bilanca (B) „ 243.381 83 Rezerva speeijalnih dobičkov
zavarovanja na življenje .	60« 1.000 —
Občna reserva dobičkov	„ 1,187.164 86
Urad ravnateljstva: Vin \ nldirivo, br. t (v lastnej hiS),

o je zdrava hišna in druilnskR
pijača, ki se izdeluje v Kathreiner-jovih tovarnah ter ima podoben okus kakor prava bobova kava. Poleg drugih pred-nostnij se ta aladna kava 2e po tem okusu odlikuje pred drugimi takimi isdelki.
Kathrelnerjsvs kava ja nsjokusnsjis, najzdravsjša in najosnsjia primas k bobovi kavi. Ona ja dlato prirodan plodv v oslih zrnih in se rabi z velikim pridom namesto cikorije in drugih zmlstlh tvarin, ki se h1 kavi mešajo, o kterih se pa kupec ne more prepričati, iz čosa da so; uradne preiskave so pa dokasals, da so kavini nadomestki dostikrat s raznimi pritiklinami popačeni. Is začetka se vzame ena trstjins Kathreinorjeve in dve tretjini prave kave; pozneje pa vaaka polovico.
Tuko postane kava veliko bolj zdravs in tudi mnogo csnsjis. Kathreinerjevo kavo priporočajo najimenitnejši zdravniki, vsaki dan je bo\j obrajtana kot zdrava rs-dilna pijača v javnih zavodih, kakor tudi v stotlaočsrlh družinah. Dobra je pa tudi .Čista«, to je, broz primesi bobove kave, ker je zdrava, lahko probavljiva, radllns in ob enem okusna jed.
Vsaka vestna gospodinja in mati, vsak prijatelj kava, ako mm js marša
lastno ziravje, naj rabi odslej Kathralnar-Kneippovo alsdno kavo.
Le na to naj vsak pazi, da ne bo goljufan s kakim ničvrednim ponurejenim izdelkom, zato naj jemlje le izvirna bal« zavojs s var* nostno znamko, kakor se tu na strani vidi, ter a imenom:
Kathreiner!
Pozor! Bodite previdni in ne pustite se prekaniti. Pristna „Kathreinerjeva kava" ima vedno enake, bele zavoje in se nikdar ne prodaja odkrita in na vago.
Ceno češko posteljno perje!!
5 kg. novega, dobrega, -kubljo-nega, brez prahu f. 4.«0, 5 kg. boljšega f. 6; 5 klg. snežnobelega, mehkega kakor gaginje perje, skubljenega f. 9, 12, 15; 5 kg. polgaginje f. 6, 7 20, 9; B kg. snežnobelega, mehkega kakor ga^inje perje, neoskubljenega, f. 12, 15.
Gagi nje pelje (puh) f. 1.80, 2.40, 3, 3.30 po '/9 kg. Prešite odeje, jako dobre, komad od f. 2.30 naprej.
Razpošiljatev franko po povzetju. Kar ne bi bilo po volji, '.mnenja ali vzame nazaj. Pri naročbah prosim nntnnjčnoga nnslovu.
BENEDIKT SACHSEL, Klattan 469, Češka.
Lastnik politično društvo „Ediuoati«. Izdavatelj in odgovoril urednik : Julij Mikota. - Tiskarna luuZ- v TW