2š:V Številka.
IVst, v sredo 13. <leeeml>ra 1 S99.
Tečaj XXIV.
..Eđlnoat"
lahaia d vuk rut nti <li»n. raznu nedelj in praznikov, cjiitrnj in *ve<*er oh 7. uri. O ponedeljkih in po pruanikih izhaja nl» <4. uri zjutraj.
Narofnimi /.nafta : Obe iKilnnji na leto . . . ^M. -JI- — Z R »Ritio TfOsrno iz<lHiiie	.. 12'—
Z a pol leta. četrt leta in na inener rn/.inerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na naročite hrei priložene naročnine «e uprava ne ozira.
Na drobno se prodajajo v Trstu z jutranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske /.jutranje Številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več.
EDINOST
v Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA ĐRDSTVA .EDINOST" ZA JPJUMORSKO.
Telefon M v. »70.
4 nvC.
V edinosti j« moč!
Oglati
se računajo im» vrttah v iiciitu. /,t» večkratno naročilo * primernim |»i>|iii«toin. Poslana. osttirtiiice in javne /.ahvnie. (lomači oirlasi itd računajo po popovi Iti.
V-<i iiii«ilxi naj se poSillajn iirediiišlvn, Ne('ranki>VHiii dolini se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vrarajo.
Naročnino, reklamacije m ugla*** sprejema upruvHiSt vo. Naročnino in oglase je plačevati loco 1'rst.
I fe<l oiit \ «i In tiskarna se nahajata v ulici ('arintia ^iv. 1 'ž. ((iruviii^lvo. imI-pruviii4t\«» in sprejemanje in*«*rat»v
v ulici Moliti piccolu Alv. .1, II. mi'lslr..
ladajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Noveji« vesti.)
Dunaj 12. V proračunskem odseku avstrij-. ske delegacije je izjavil del. Kramaf, da l»o"tlo Cehi glasovali proti proračunu za vojsko. -Čehi želijo sicer dobro in za vse pripravljeno vojsko, a današnja vojna uprava je zavzela nasproti češkemu narodu žaljivo stališče. Govornik je omenjal vprašanja o vojnem jeziku in o prijavljanju z «zde» na kontrolnih shodih. Potem sta govorila dr. Gessmann in dr. Ferjančič.
Dunaj 12. Proračunski odsek avstrijske delegacije je sprejel proračun za vojsko v generalni in specijalni debati.
Dunaj 12. Minister za deželno brumbo, grof \Velsersheimb je zbolel za rano na nogi ter bo moral ostati nekoliko dni v sobi.
Dunaj 12. (Zbornica poslancev. Nadaljevanje.) Predlog posl. Gessmanna o načrtu zakona o zavarovanju se je izročil odseku za zavarovanje, predloga posl. Sylvestra o odpravi prepovedi glede zvez političnih društev in o razširjenju pravic odvetniških kandidatov sta se izročila pravosodnemu odseku.
Posl. Biankini je predlagal, da se zniža aktivna služba mornarice od 4 na 3 leta. Poslanec NVinkovski želi, da »e revidira poslovni red. O kvotnem zakonu so govorili Tekly in Karlik. Generalna govornika sta proti: Foft, za: dr. Menger.
O debati glede predloga Wolfa o štrajku v Z\vickau-u je govoril Švleni. Posl. Konig (Ćeli) se je čutil žaljenega od Fourniera, kar je bilo povod daljši kontroverzi med Konigom in predsednikom. Prih. seja bo jutri.
Budimpešta 12. (Zbornica poslancev.) V nadaljevanju debate o kvoti je govoril posl. Ma-daras proti predlogi, a poslanec Smalkovski za isto. Poslednji hc je ogreval za dualizem, dočim ga je skrajna levica neprestano pretrgovala z mejklici in žvižganjem.
Lontlou 12. »Times« pišejo o govoru pl. Bfilowa: Nemčija je seveda opravičena, da pomnoži svojo mornarico, kajti trgovinske koristi iste rastejo neprenehoma, ter bi Nemčija opuščala svojo
P O I) L I 8 T K K	3
Zajčki samostan.
Potopisna novela.
Spisnl: Ivan G r o m o z e n s k i.
»Prosit! Bog pomagaj! Tako je prav! To je zdravo! Veste, nosljanje je mnogo boljše, nego kadeuje. Seveda, mladi ljudje se rogajo nam nos-ljačem in si prižigajo tiste papiroske — sam strup za pljuča. Poglejte mene !«
Razpel je svojo suknjo, da sem videl debelo zlato verižico — ter je nadaljeval:
»Tudi jaz bi lahko kadil, saj še, hvala Bogu, toliko premorem — jaz sem mesar Bikec iz . . . .« — prikimal je z svojo debelo glavo, kar naj bi menda ja/. smatral za poklou.
Hotel sem imenovati svoje ime, a baš je kibnil — jaz pa koj za njim — malo sva počakala in še enkrat sva kihuila Star skupno.
»Prosit, prosit!« se je .MigUa-sil sprevodnik, ki je prišel, da pregleda listke.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti'
Natisnila tiskarna koiiHoicija lista „Kdinust" v Trstu.
dolžnost, če bi tega ne storila. Nemci pa nas ne bodo razumeli krivo, če smatramo mi z naše strani potrebnim, da pomnožimo svojo mornarico razmeroma bolj nego katera koli druga država svojo.
Vojna v južni Afriki.
Loildoil 12. »Reuter« javlja iz Pretorije z dne 9. t. m.: Prednje straže Boercev javljajo, da se bližajo čete generala Methuena stališču Boercev. Ista poslovnica javlja iz Frere-a z včerajšnjega dne: Angležka konjica je trčila pri Colensu na Boerce. Boeroi so se pomaknili na drugo stran rtke. Z obeh strani so streljali delj časa iz pušek, ne da bi imeli kakega uspeha. Bocrci imajo na hribih močno stališče. Pet oblokov železničnega mosta je razdejanih, dva kamenena stebra sta razstreljena. Most za pešce je nepoškodovan.
Govor dri in M. poslanca mi prof.
na shodu pol. društva »Edinost« dne 26. nov. 1899. Naš politični položaj.
Častita gospoda ! Draj-i bratje!
Pred vsem naj mi bo dovoljeno, da se vam zahvalim na zaupanju, ki šteje izrekli nama dvema poslancema v državnem zboru, izrekli, dasi se ni-mava izkazati z Bog ve kakimi vspehi.
Osein ali devet let sem že na Dunaju. Razne vlade so se vrstile v tem času. Zginili so s pozor-uiee Taaffe, \Viudischgriitz, Gautsch, Badeni, Kiel-mnnssegg in Thun. Toliko vlad se je menjalo. Ali, gospoda moja, ves ta Čas nismo videli nikdar solnca, ki bi nam vsaj malo posijalo izpod oblakov. Takega solnca boljših dni še nismo opazili; in če so se tu pa tam pokazali žarki takega solnca, zginili so zopet kmalu.
Midva sva se trudila, da bi dosegla kolikor le mogoče. (Pritrjevanje.) Večkrat sva se oglašala ter govorila, ne samo za naše rešenje, ampak tudi za dobro habsburške monarhije, s katero nas veže usoda že skoro 400 let; pokazivala sva na njeno nnlogo, ki sestoji, kakor vam je to že rekel dr. Laginja, v tem, da bodo vsi narodi vseh njenih pokrajin imeli enake pravice. (Burno ploskanje.)
No, mož ni zahteval listkov, pač pa je pri-Bedel k Bikcu.
Nekaj sta šepetala — menda o meni, ker sta me pogledovala nekako skrivaj.
Ko sta nehala šepetati, se je Bikec obrnil do mene :
»Oprostite gospod, igrate-li na karte?« »Igram.«
»Oprostite, jaz predlagam, vržimo par krat, mine vsaj čas.«
Sprevodnik je privlekel iz svoje službene torbice kvarte in menil :
»Po krajcarji — kaj ne — beračija tri —«
»Kak<5 pa, saj igramo radi zabave; sicer jaz rizkirnm tudi više, hvala Bogu, saj še premorem toliko — pa le igrajmo po krajcarji, ko je že vožnja z vašo železnico tako dolgočasna.«
Prisedla sta k meni.
Sprevodnik je delil kvarte, Bikec pa je pravil:
»Ta nesrečna konjiška železnica, koliko mora okraj plačevati za njo. Saj se nihče noče voziti žnjo; kakor danes vidite vse prazno — tako je
Ako država ne izpolni te svoje naloge, potem prestaje nje »raison d'Otre«, potem ne bi imela več nobenega zmisla, nobene pravice do obstanka. (Frenetičen aplavz, pritrjevanje od vseh strani.) Gosp. dr. Laginja vam je rekel tudi, da bi se velika ladija — menil je habsburško monarhijo — zamogla izgubiti, a da bi se vendar za mogel rešiti nas narod (Dolgotrajajoče ploskanje in vsklika-nje.), če prav v majhnem čolničku, ali eelč na kosih velike ladije, kakor se često rešijo mornarji.
Gospoda moja ! V tem obziru pritrjujem g. dru. Laginji in povdarjam, da moramo mi od sedaj zanaprej gledati posebno in edino na to, d a rešimo svojo l a d i j c o (Obnovljeno pritrjevanje.), da rešimo svojo kožo, da se osvobodi naš narod svojih protivnikov, pa naj se zgodi z monarhijo, kar koli se hoče — saj jej mi ne moramo biti veči prijatelji, nego so jej nje krmilarji — da le mi ostanemo živi !
Dr. Laginja je tudi že naglašal delovanje odbora našega političnega društva. Jaz bi mu stavil na srce, naj tako deluje tudi nadalje, kajti vse delovanje v nas mora biti v prvi vrsti za nas! (Klici: Tako je!) Naše delovanje mora iti za tem, da ne bode cepljenja, da bomo složni vsi, kar nas je na Primorskem, da bomo jedini vsi, kar nas je v Cis- in Translitvanij , vsi Hrvatje in Slovenci. (Burno pritrjevanje.) Kajti jedni smo po krvi, po jeziku, po naravi in zgodovini, in jedini hoče m o ostati tudi z a n a p r ej ! Tako složno naj delajo vsi naši tovariši po vsej pokrajini, za to naj se potegujejo naši županje, katerih je lepo število danes navzočih na tem shodu, tako naj delajo naši zastopniki v posamičnih občinah, kakor tudi zastopniki v deželnih zborih! Le s takim delovanjem, ako vsaki stori, kar more in kar mu veleva dolžnost, se zamorerao vzdržati na življenju, se zamoremo osvoboditi svojih protivnikov.
Po teh splošnih opazkah mi dovolite, da preidem na glavno svojo nalogo, ki me je doletela, na nalogo, da vam govorim o deželnem zboru istrskem.
Težko, da bi danes slišali od mene kaj novega, kaj takega, česar niste že čitali. Vendar je dobro, da se zopet in zopet osveža spomin na to,
vsaki dan. — No, jaz jo podpiram. Sicer bi se lahko vozil z svojim vozom, saj, hvala Bogu, še premorem toliko — in bi bil prej doma — pa nočem, naj železnica kaj zasluži — vozim se vedno žnjo ter »raarjašam«, če nas je toliko skupaj — ako pa ni nikogar, pa durakirava zgospodom sprevodnikom.«
Metali smo karte. — Prišla je postaja Zbe-lovo. — Vlak se je ustavil, sprevodnik pa je menil:
»Le /vršimo igro, saj počaka — ljudi pa tako tii.«
Dovršili smo igro; sprevodnik je skočil z voza in je zavpil :
»Zbelovo.« Potem pa se je vrnil nemudoma ter — dalje mešal karte.
Vlak pa jo stal . . .
Dovršili smo že dve igri, pa še ni šlo naprej, kar se mi je čudno zdelo, da sein omenil :
»Koliko časa ostanemo tukaj?«
»Predpisano ni več, nego samo jedna minuta; ker pn ima naš strojevodja tukaj svojo lju-
kar ste o istrskem deželnem tlioru »ušli raztreseno |»o raznih listih, in tla se vse to združi v jedno sliko. Kajti na temelju tega, kar se je zgodilo, se ima snovati novo; po tem, kar je bilo, imamo določiti, kako nam je postopati zanaprej. Prosim vas torej, <la me strpljivo poslušate o črtanj in leže! nega zbora istrskega.
V cMiia v manjšini V de>eli istrski je kakih 200.000 Hrvatov in Slovencev in nekaj čez 100.000 Italijanov, to pa po uradnem štetju, ki se je vršilo na podlagi ob-Čevalnega jezika.
Hrvatje in Slovenci imajo torej veČino v deželi, a manjšino Italijani. Povsem narobe pa je v deželnem zboru. Tukaj so italijanski poslanci v večini, a Hrvatje in Slovenci so v manjšini. To pa iz dveh vzrokov: prvi vzrok tega nenaravnega razmerja v deželnem zboru je volilni red, drugi vzrok pa nitčin volitev.
Vsled volilnega reda, napravljenega Se za ranjkcga našega — velikega prijatelja Sehmerlinga, imajo istrska mesta voliti 11 poslancev. Le-ti zastopajo torej kakih 100.000 prebivalcev. Kmečke občine pa volijo 12 poslancev, ki zastopajo 200.000 prebivalcev, torej še enkrat toliko, pa vendar imajo samo enega poslanca več, nego onih 100.000, seveda Italijanov. To se imajo Italijani zahvaliti prijaznemu Sehtnerlingu, — a mi smo seveda Slovani! (Kazni vskliki.)
Pa to ni edina krivica, ki se godi Hrvatom in Slovencem v Istri vsled volilnega reda. Obrtna in trgovinska zbornica, ki je povsem v italijanskih rokah, voli v deželni zbor 2 poslanca; 5 po- j slance v pa voli veleposestvo (Veselost.), katerega pa v Istri v resnici niti ni. Seveda je to takozvano veleposestvo tudi italijansko. Postavili so je na svet le v ta namen, tla pomnože število italijanskih poslancev, da zagotovo Italijanom večino.
Pa tudi ukljub temu volilnemu redu (Klic: i Neredu!) bi Hrvatje in Slovenci lahko imeli 12 do 14 poslancev, in morda še več, ako bi se volilo zakonito.
Jaz sam sem slišal od i tal i janskih odločujočih oseb, bivših poslancev, da je v posamičnih krajih na volitvah imela italijanska stranka popolnoma svobodno roko, da je zamogla delati, kar koli je hotela, samo da izide njihov poslanec. (Cujte ! Cujte!) Lahko si mislimo, da se je italijanska stranka to svoje svobode tudi dovoljno posluževala, j da je izbirala in zavračala glasove, kakor ji je bolj ugajalo, samo da je bil izvoljen nje kandidat.
Samo na tak način je mogoče, da je nas v deželnem zboru le i> in Italijanov 21, da smo mi manjšina in Italijani večina.
Kako misli ta večina, kako ona čuti, to je že pokazala ob raznih prilikah ter vam tegu ne treba razlagati. Omenim vam naj v tem pogledu nekoliko sumo podatkov iz leta 181 >5. Večina proti dvojezičnim napisom, hrvatskim porotnikom In proti našemil jeziku. Tega leta je bila vlada izdala naredbo, da se imajo na sodiščih napraviti dvojezični napisi, ter je bila ukrenila, nuj bi porotniki znali oba deželna jezika, da bi zumogli soditi ljudem obeh narodnosti. Vlada je torej takrat nasproti nam pokazala nekoliko pravice. (Klici: Sumo pokazala!). A žeto je bilo Italijanom preveč.
V deželnem zboru je italijanska večina protestov a la proti prvi in drugi naredbi, proti dvojezičnim tablam in proti pravični sestavi (torotoih imenikov; zasra muvala je zastopnika e. kr. vlade, ki je branil te naredite; zasramovala nas hrvatske in slovenske poslance, napruvila je sklep, da se v deželnem zboru istrskem ne sme razpravljati nego v italijanskem jeziku. Sploh s« tega leta poslanci italijanske večine postopali v deželnem zboru tako, da so jim sami njih zavezniki, nemške psevdolil»e-ralne novine na Dunaju, predbacivale — brez-mernost in blaznost, ali kakor so nemški listi pisali doslovno: Masslosigkeit und Wahnsinn. Druge novine pa, vladne ali poluvladne, so pisale o tej priliki, tla ta stranka, ki vlada v deželnem zboru istrskem, niti ne misli niti ne čuti avstrijski, da noče pri poznati temeljev, na katerih sloni, ali bi vsaj imela sloneti naša monarhija, temeljev jed-nakopravnosti narodov. — Tako je pisal ofieijozni »Fremdenblatt«.
Vse pri starem.
Kaj se je zgodilo potem, vam je tudi znano. Vlada je zaključila usedanje in pozneje razpustila deželni zbor ter razpisala nove volitve. Ali zgodilo se je nasprotno od onega, kar bi bil človek pričakoval. Na volitvah je pustila vsem poprejšnjim poslancem, odnosuo italijanski stranki vse mandate, prepustila jim je vrhu tega še tudi one mandate, s katerimi more ona razpolagati, ako hoče; molčala je, ko se je hrvatskim volileem v poreškem in poljskem okraju kradla pravica; ter delala je na vse mogoče načine na to, da bi se izvolitev nekaterih hrvatskih in slovenskih poslau-eev preprečila. Sploh je vlada postopala tako, kakor da je manjšina zakrivila razpuščenje deželnega zbora. (Vrišč po dvorani.) In po vsem tem je še tak. vlada imela obraz, da je poročala na Dunaj, da smo mi e k s a 11 i r a n i, pretiran i, r a d i-kalni, a Italijani da so zmerni. (Smeh in vsklikanje po vsej dvorani.)	(Pride še.)
bieo, ki mu prinaša k vsakemu vlaku piskerček kave, ostajamo rudi njega po nekaj minut več, da lahko popije svojo kavo.«
Slednjič se je vlak vendar začel gibati, postaja Zhelovo je ostala za nami. — Poleg bajte postaje je stalo žensko bitje z belim predpusnikom in belim piskrom.
Vozili smo se jako brzo, da se je Bikeo kar zibal na svojem sedežu.
Sprevodnik pa je razlagal:
»Kur smo tukaj zamudili, moramo popraviti do Loč. — No — naš strojevodja je Hcten funt, ki zasluži, da smo mi služabniki konjiške železnice složni ter da pomagamo jeden drugemu.«
Seveda kart nismo pozabili.
Mulo ne na vseh igrah sem morul plačati jaz, kar je Bikcu očividno zelo ugajalo, kajti rekel je :
»Gospod, ali veste, kuko pravimo mi Konji-čuni: Nesreča v igri, sreča v ljubezni ! — Hm ne zamerite, morda potujete k svoji ljubici ali nevesti.«	(Pride še.)
Politični pregled.
TKST, 13 decembra 189«.
K položaju. Poročila potrjajo precej soglasno, da je vendar res, da hočejo Cehi spremeniti svoj prvotni sklep, ki seje glasil, da bodo obstru-irali le proti proračunskemu provizoriju in ne tudi proti nagodbenim predlogam. Ta prvotni sklep jim je bil narekoval pomislek, da nagodbene predloge spadajo v kategorijo takoimenovanih »državnih potreb«, in bi prišla, ako se te predloge ne rešijo pravočasno, država v zadrego. Drugače pa je z proračunskim provizorijem, ta je bolj — vladna potreba. In Oehi so si mislili: ako že imamo ozi-rov do države in do drugih strank, ki se nočejo postaviti proti »državnim potrebam«, ali tega ne more zahtevati nikilo, da bi imeli ozirov do vlade, ki je nastopila v znamenju boja proti narodu češkemu! Zakaj naj bi vlekli iz zadrege isto ministerstvo Clarvjevo, ki je narod češki zadelo do živega in ki očevidno stremi za tem, da bi zastopnike naroda češkega osumilo in jim odvzelo vsako ingerenco na upravo države?! Tako so argumentirala tudi češka glasilu še pred par dnevi. Računati je bilo torej nu češko obstrukeijo le proti proračunskemu provizoriju. In res ni nikdo štel v zlo češkim poslan-sem, ker so se odločili za tako obstrukeijo. Niti Poljaki in nemški katoliki niso prigovarjali.
Hkratu pa se je situvaeija spremenila, ker je v češkem klubu jelu prevladovati ona struja, ki je za najodločnejo obstrukeijo na vsej črti, bodisi tudi ob nevarnosti, da se radi tega desnica razbije. In res, v tem hipu, ko pišemo te vrstice, je morda že odločeno, da — desnice ni več. Vse kaže, da je res, da je načelnik eksekutivnega odbora desnice, vitez Javorski — morda prisiljen v to po vplivih, ki se ne dajo kontrolirati postavil Cehe pred alternativo : ali odnehati od obstrukoije proti nagodbenim predlogam, ali pa je smatrati Cehe kakor izstopivše iz desnice, kar pa bi bilo identično z — razpadom desnice.
Odločitev je torej v rokah češkega kluba. Le ta je imel posvetovanja včeraj in predvčerajšnjem, in jih danes nadaljuje. Zadnja beseda še ni rečena, ali v obče sodijo, da se večina kluba odloči za neizprosno obstrukeijo. Ni težko umeti tega, kaj je v češkem klubu provzročilo tako spremembo v poprej še p'ecej miroljubivi in diploiuatizujoči dispozi-
eiji. Mladofaiki poslanci imajo jako težavno stališče. Treba namreč vedno gledati na dogodke na Češkem, ako hočemo prav umeti dogodke v češkem klubu nu Dunaju. Neka situvaeijsku slika iz Prage pravi, da so Mladočehi, potisnjeni mej desnico v zbornici in mej javno menenje v domovini, kakor zrno mej dvema mlinskima kamenoma. Sodeči p<> slovesnih izjavah solidarnosti od strani Poljakov in nemških katolikov, so se Cehi nadejali, du jim desnica pojde na roko v njih opoziciji. To jih je zavelo tudi do polovičarskega sklepa za obstrukeijo le proti proračunskemu provizoriju. Prav ta sklep pa ni zadovoljil nikogar v domovini Cehov. Ta slika o situvaciji je menda dobro zadeta in nam pojasnjuje spremembo, ki se je izvršila v češkem klubu.
Posvetovanja v češkem klubu, paralelna pogajanja grofa Clarvja z nemškimi voditelji in s Poljaki, včerajšnji dolgi ministerski svet — vse t<» dela položaj skrajno napet in je otvorilo vse zatvor-nice konjekturam, ugibanjem in kombinacijam.
.Tedni govore o odstopu grofa Clarvja, drugi o popolnem porazu Čehov, ki ostanejo popolnoma osamljeni, tretji zopet so tega menenja , da desnica razpade, ali le formalno, dočim ostane staro prijateljstvo mej skupinami, kar da bo tudi v p o d s t a v o p r i h o d n ji parlamentarni situvaciji, oziroma zopetnemu združenju itd. itd. Tako se ugiblje vsevprek. Naše menenje pa je: pridi tako, pridi drugače, ali to jedno je gotovo, da tudi osamljeni Ćehi bodo imeli vedno toliko moči, da se ne bo mogla veseliti življenju vlada, ki jih bo hotela tiščati ob tla.
Afftra Frischauf. Iz Gradca nam pišejo: Tu imamo zopet »afero«, navstalo iz nemškega šovinizma. Akademiški senat je namreč suspendiral tukajšnjega vseučiliščnega profesorja matematike, dra. I. Frischauf-a. Ta vest se zdi skoro neverjetna in mora osupniti vsakogar, komur je znano, kako svobodo uživajo sicer akademiški učitelji! V utemeljevanje tega nezaslišano strogega postopanja se navaja, da je profesor tir. Frischauf nekatere profesorje javno napal v listih. Dunajski »Vaterland« je bil priobčil namreč letošnjo spomlad nekaj zanimivih člankov o nestrpnem šovinizmu nekaterih graških profesorjev, ki res preseza včasih že vse meje popustljivosti tudi na — avstrijskem vseučilišču. Zlasti je dopisnik ožigosal tedanjega kandidata za rektorat, in sedanjega rektorja, prof E. Riohterju, ki je skušal vsaj pred nemškimi burši zasloveti po svojih skrajno žaljivih obrekovanjih in opazkah o Slovanstvu. Tudi krivično in pristransko postopanje akademiških obla-stij o raznih prilikah je bilo primerno ocenjeno v »Vaterlandu«. Razkrinkani heilovci na profesorskih stolicah so se čutili s tem 'hudo prizadete in sumničili so takoj prof. Frischaufa, da je on napisal omenjene članke. Ta gospod ni nikdar hotel trobiti v njih rog žnjimi in je že večkrat zagrešil hudo »narodno izdajstvo« na Nemštvu. Mož je jako velik pravico- in resnicoljub, razven tega pa velik prijatelj narave in sloveč turist. Zlasti za spoznanje savinjskih planin si je stekel velikih zaslug in je izdatno podpiral tudi »Slovensko planinsko društvo«, ki ga je radi tega hvaležno imenovalo svojim Častnim členom. Hudih je morul mož takrat čuti od v«eh nemških stranij; ko je pa nekoč ceh) nekje v planinah napil »napredujoči slo venski kulturi«, so mu burši v Gradcu uprizorili pod okni njegovega stanovanja na najobljudeuejši promenadi škandalozno demonstracijo radi tako strašnega »žaljenja Nemštva«.
Ni čudu, če so ti objestni Germani le čakali, tla se iznebe tega profesorja, in sedaj se zdi, da so našli dovolj povoda, du skušajo šiloma izvršiti svojo brumno željo. No, g. Frischauf ni mož, da bi se kar tako z lepa udajal in morda kmalu izvemo, kako so se nemški šovinisti na akademiških oblastih v Gradcu temeljito — osmešili.
V italijanski komori so govorili včeraj o dogodku v Rivi. V razpravi t) proračunu mini-sterstvu za vnunje stvari se je oglasil posl. Luc-ehini, ki je izvajal v ojstrem govoru, du so seuv-strijske oblasti pregrešile proti najelementarnejim zahtevam mejtiarodne uljudnosti. Grof Goluelu>wski da je pač obljubil v delegacijah, da se stvar poravna prijateljski, uli do setluj du ni rešena, da-si je tako jasna. Ker je torej postopanje avstrijskih oblasti kazalo na pomanjkanje vsake obzirnosti in je bilo nji n postopunje žaljivo za Italijo, je vprašal
govornik, kaj je vlad® storila v obrambo pravic Italije?
Tudi znani tržaški begun Barzilai je govoril o dogodku v Rivi. Okrajni glavar v Rivi da je dober človek in da je postavil svoj korak na italijansko 1 adi jo, ker je moral, ker je imel takov ukaz. A Relfanti je še vedno v avstrijskih zaporih. Italija nima torej do danes nikakega zadoščenja! Ali so t4» dobički od t.rozveze. Tudi na gospodarskem polju ima Italija škodo od zveze /, A v s t r i j o. (Ali se slavni tržaški begun ni bal, da se ob teh besedah njegovih vsa Evropa spusti v homeričen smeh ? Opazka ured,) Trofvezn torej nikakor ne ugaja koristim Italije. (Temu je lahko odpomoči. Italija naj ne sklepa zvez z Avstrijo. Potem bodo zadovoljni oni, mi pa — še bolj ! Op. ured.)
Domaće vesti.
Imenovanja. Predsedništvo o. k. finančnega ravnateljstva je imenovalo respieijenta finančne straže, Rudolf« Ranggerjn, earinarjem v XI. plačilnem razredu. — Tukajšnje više deželno sodišče je imenovalo kaneelistom na okrajnem sodišču v Tolminu tamošnjega dnevničarja, Mat. Zver k a; dosedanji kaneelist olcr. sodišča v Tolminu, Josip Z ari i, je premeščen v Kobarid.
Siurtlia kosa. V Kanalu je umrla dne 12. t. m. gospa Marija Zega, soproga g. župana in posestnika Mihaela Zege. Naše sožalje.
Ljudsko Štetje. Tudi na Koroškem so se naši začeli brigati za to velevažno vprašanje, kakor je razvidno iz zadnje številke »Mira«, ki poživlja rojake: »Naše število naj pride polno nn dan in slovenski svoj občevalni jezik povdarjajmo tako pred okrajnimi glavarji, dvornimi svčtuiki itd., kakor pred ministri in vlado na Dunaju. Kdor nas bo tu hotel tlačiti in za grlo tiščati, tistemu pokažimo svojo veljavo in zavest!«
Tako torej ! Sedaj smo izvedeli, da je vodstvo gledališča »Politeama Rossetti« sklenilo, da tudi redutne dvorane ne bodo dajali več Hloven-oem. Dobro! Pred mesecem dnij so nam še silili redutno dvorano, danes pa doznajemo od verodostojne strani, da je ne dobimo več! Koncerta »Slovanskega pevskega društva« sta jima gotovo zopet zmedla glavo, kakor sta jim jo lanskega leta veliki koncert »Kola« in ples »Delavskega podp. društva«.
Prihodnjo nedeljo se bomo torej zadnjikrat videli v redutni dvorani, ko bo pelo naše »Kolo«, ko bodo naši vrli Kolaši-tamburaši zadnjikrat udarali na tem odru in se uprizori sicer mala ali lepa' slovenska igra »Gluh mora hiti«!
Kakor sem pozival na zadnji veliki j>les »Delavskega podp. društva«, da se z ogromno udeležbo poslovimo od velikega gledališča »Politeama Rossetti«, tako poživljam danes, da pridete vsi, vsi ♦v nedeljo, da se poslovimo še od '-edutne dvorane!
Da se ne bo mislilo, da mislimo mi na kake demonstracije (v pravem pomenu te besede), izjavljam že danes, da mi ne delamo nikdar in nikjer neredov, ako nismo izzvani! In ker bomo prihodnjo nedeljo svoji med svojimi, se ni bati ničesar od naše strani! Na veselo svidenje v nedeljo !	K—s.
Antiteze in primere. Pod tem naslovom se poreška «Istria» bavi z shodom italijanskega političnega društva za Istro v Piranu in /, shodom političnega društva «Edinost*, ki se je vršil v Trstu prav istega dne. Poreško glasilo vsporeja oba shoda in primerja.
Čitatelj že pričakuje gotovo, da mu povem.), kako poreška «Istria», slavi svoj shod in se roga našemu! Moti se. *Istria» je to pot veliko pohlevneja. Tako skromna je, da je skoro ne poznamo več. Primerjajo vspeh obeh shodov ne govori o sijaju laškega shoda, ampak razklada, kako 1 ji h k o da j e b i l naš shod sijajen!! To je sicer nekoliko dolga pot, ki pa vendar dovaja do cilja, do indirektnega priznanja namreč, da so oni napravili fiasco.
Ob sedanjih političnih razmerah — pripoveduje «Istria» — je lahko nabrati v tržaški okolici kakih tisoč oseb ; nobene stvari na svetu ni lože izvesti, nego hujskati nezavedne mase, užigati ljudske strasti za idejo prevladovanja in hegemonije, in uplivati na čutstva s pripovedovanjem o imaginarnem, le namišljenem nasilju in poniževanju,
ki ga trpč. Na ta način imajo voditelji slovanske stranke jako lahko igro.
< > resolucijah, ki so se vsprejele na našein shodu, pravi, da znači j o izzivanje tretjega : Ali nam iz|>olnite vse nase želje, ali pa ne bomo več plačevali davkov in ne l>oin<> služili več v vojakih.
In ko je «lHtha» tako podtaknila nekaj, česar ni bilo, pa vsklika užaljeno : kaj bi se zgodilo italijanskemu političnemu društvu, ako bi zagrešilo tako grožnjo?!
To je sicer malo ali precej zlobno obrekovanje, ki hi zaslužilo, da je vrnemo z obrestmi — pripoveduj^, kako nismo mi tisti, ki bežimo v Italijo, ko bi trebalo iti v avstrijsko vojsko -ali danes oproščamo radi ljubi «Istrii», ker ume-jemo, da človek ne more hiti dobre volje, kadar piše take «Antitesi e cnnfronti*, ko mora priznati vspeh nasprotnika in priznati svoj lastni nevspeh. Da-si so gospoda bolmali mesece in mesece, naj pohiti vse v Piran, kar nosi italijansko srce v sebi, zbralo se jih je v resnici borih (»O. To število navajajo laški listi, a kdo ve, koliko jih je bilo v resnici, In tudi če jih je bilo, kaj je to za pokrajino, v kateri baje ni druge kulture in inteligencije, nego italijanska ?!
Nevspeh italijanskega shoda se je zrcalil tudi v govoru odstopajočega predsednika Hartolija in v tajnikovem poročilu, ki sta bila pravi srce pretresajoči jeremijadi. Le oh zaključku svojega pozdravnega govora se je do srca užaljeni Bartoli povzdignil do običajne fraze : Program italijanske stranke je kratek in jodnostaven : r poka rji ni istrski mora biti samo jeden jezik, jedna kultura, jednu pro-sreta — kakor je bilo v minolosti, kakor je sedaj, naj bo tudi r bodove !
Na ta program drznega zanikanja tega, kar je in kar bo, odgovarja socija lističu i «Lavoro» nastopno:
«Obdveh tretjinah Slovanov, upirajočih se med brdinami in morjem, je program politiškega društva mej najabsurdnejimi, kolikor jih je bilo še kedaj proglašenih ; to bi izzivalo smeh, ako ne bi vzbujalo sočutja in usmiljenja*.
Isti list očita italijanski stranki despotizem in d a j e v i m o krivega, nemoralnega in nekulturnega p a t r i j o t i z m a pogubila deželo moralno in gospodarski. Zadostno je — pravi rečeni list — akr povemo, da je — da zadosti narodni trmi — itak že propalo deželno gospodarstvo podprla s tem, da je ustvarila nov nepotreben gimnazij, od katerega ne bodo imeli nobene koristi oni, ki ga obiskujejo, kar nima pravice javnosti!
Tudi «Lavoro» prihaja do zaključka, da je laški shod doživel popolen nevspeh in izraža to z izrekom, da je ta shod zapustil prav tako vreme, kakoršnje je bilo popred.
Po takem res ne moremo zameriti dstrii«, da je bila tako slabe volje, ko je pisala svoje »Antitcsi e confronti« in jej moramo odpustiti,ako je malce poobrekovala Hrvate in Slovence zato, ker tako lahko dosezajo vspehov na svojih shodih!
Električno gledališče. Sloveči čudotvoreo V. Kautskv (sin bratskega naroda češkega) in družina so dospeli v Trst, kjer prirede nekaj sijajnih predstav z svojim električnim gledališčem, z spreminjevalnim odrom in raznimi aparati. Produkcije gledališča Kautskega so velezanimive. Isti se je produeiral tudi v Ljubljani v »Narodnem domu« z sijajnim vspehom. Prva predstava bo v soboto zvečer v dvorani Slovanske čitalnice. Opozarjamo torej naše občinstvo na te zanimive predstave.
Glavne tamburaške vaje. Podpisani naznanja, da bodo v četrtek dne 14. t. m., oh navadni liri, glavne tamburaške vaje, ter vabi, naj se teh vaj gotovo udeležč vsi oni, ki se želč udeležiti tamhuranja na koncertu prihodnje nedelje.
O d bor pevsk. društva «Kolo».
Žrtve burje in zime. Vsled včerajšnje h ude burje je ponesrečilo več oseb. Ano De veseo v i je vrgel vihar z obrežja v morje, vendar so jo pomorščaki, ki so bili v bližini, rešili ter spravili v njeno stanovanje. — Finančnega stražnika Blaža Črne ta je treščila burja ob tla ter so ga težko poškodovanega spravili v bolnišnico. — Alojzij Kupec in Štefan Pettan ste padla ter si o tem zlomila nogi.
Ivazven tega je rešilna postaja imela opraviti v več drugih manj nevarnih slučajih. — Z morja je dime«laj znana samo ena nesreča. Ladijo «Thhso« so valovi oh pomolu (iiuseppina zagnali v angležki parnik «Fallodon Hali* ter je zgubila o tem krmilo. Parnik pomorskega urada «Lissa» je pri hitel »Tasstt* na pomoč. — Vch promet lokalnih par-nikov je miroval ; tri veče ladije, ki so dospele včeraj v našo luko, so morale ostati pri Sv. Andreju. — Vlaki so uneli veliko zamude. Tudi telegraf in telefon nekaj časa nista delovala redno.
Občili zbor podpornega društva za slovenske viaokosolee na Dunaju. — (Zvršetek.) Osnovna glavnica je lani znašala: 9781 K 36 st. K tej je letos naraslo: Volilo gospe Ane Pukl roj. Dul, 1000 K (pristojbine je plačal pokojnice soprog v znesku 100 K). Kot ustanovniki društvu pristopili: Slavno akad. društvo Slovenija 200 K, gg. <lr. Janko Hočevar, adv. kand. na Dunaju 100 K, si. okrajni zastop v Ormožu 100 K, (1 obrok), pok. g. dr. Janko Pajk 60 K, (.'l obroke), Ivan Luzar, nadrevident južne železnice 40 K (2 obroka), g. dr. Fr. Ploj, c. kr. dvorni svetnik 20 K (1 obrok). Z obrestmi vred je glavnica letos narasla za 1539 K, znaša torej letos: 11.1520 K 44 st.— Razpoložna glavnica z obrestmi je znašala letos 4849 K 7H st. Iz te so se pokrile podpore in upravni stroški z 3317 K HH st. Cela imovina društva znaša koncem leta 12Ho2 K 34 st. Podpor se je razdelilo v 40)1 slučajih ined Hi podpiraneev 3137 K 5 st. in sicer v denarju 1609 K in 3057 obcdnic 50st. = 1528 K 50 st. Po študijah je bilo 40 juristov, 1(5 filozofov, 0 medicincev, 9 tehnikov, 2 kiparja, 1 agronom, 1 eksn. akademik, 1 slušatelj grafičnega zavoda, 1 obrtne šole, 1 slikar. Po kronovinah je bilo, (iS iz Kranjske, 7 iz Stajarske, 4 iz Primorske, 2 iz Koroške. Račune in knjigo je pregledal revizor gospod dr. Vlad. Globočnik pl. Sorododski ter našel vse v najlepšem redu. Vč. gospodu inons. Fr. Jančarju je izrekel občni zbor iskreno zahvalo za njegov trud in izredno požrtvovalnost na težavnem poslu I. blagajnika, Osobita zahvala gre tudi po-žrtovalnim nabiralcem darov, kar je občni zbor enoglasno priznal. Naj vstrajajo še na dalje v korist dobrodelnemu namenu. Konečno je hvaliti posebno slovenske časnike in to: «Sloveneo», »Slov. Narod*, Domovino*, «Siidst. Post», »Edinost«, • Sočo*, »Novice*, «Der Siiden* in še nekatere, ki se objavljali darove in druge stvari o društvu. Hvala prisrčna hodi vsem, ki so na katerikoli način pomagali društvu, da je moglo vršiti in izpolnjevati težavno nalogo. Slovenska požrtovalnost se je letos pokazala v izredni luči. Narasla je glav-uiea, narasla je razpoložnina. V 11 letih je društvo razdelilo: 2392(5 kron. S posebnim veseljem se je povdarjalo, da so nekateri podpiranci prejete svote že vrnili. — Na volitvah, ki bo se vršile per acclamationem, bil je inons. Jančar opetovano naprošen, da še nadalje opravlja posle hlagajni-štva, kar pa je, žalihog, odklonil, rekši, da hoče pač ostati v odhoni ter na drug način koristiti društvu, mesta blagajnika pa da ne more več vsprejeti. To važno in zares težavno službo je prevzel potem na vsestransko prošnjo poznati požrtvovalni rodoljub, gospod dr. Kleinent Seshun, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, 1. Singer-strasse 7, kateremu naj častiti členi in dobrotniki društva pošiljajo darove za društvene svrhe.
Iz-pred porotnega sodišča. Zopet smrtna obsodba. Včeraj se je vršila razprava proti Mihi Legiši, ki je dne 31. oktobra t. 1., kakor smo poročali svojedobno, umoril svojega druga na delu, Frana Lcgišo. Omenjenega dne sta delala imenovana v kamenolomu Benvenuttija v Nabrežini. Po dovršenem delu sta pila z drugimi gosti v krčmi Frana Blazine. Že tukaj sta se začela prepirati. Na potu domov proti Cerovljam ju je Fran Za-brič spremljal, oziroma šel nekaj korakov pred njima. Na enkrat je slišal težek padec in prošnjo Frana Legi še: »Dosti! Pusti me živega, da vsaj enkrat še vidim svojo deoo!« a Miha Le-giša jo odgovarjal: »Ne, ne pustim te. Ne boš jih videl več!« Zabrič je na to zbežal prestrašen ter hitel poklicat ženo Frana Legiše. Ubijalec je še tisti večer pripovedoval v domači vasi, da je ubil Legišo, ki da ni bil vreden dru-zega, ker ga jo baje goljufal. — Nu truplu umorjeno« so našli pet ran, prizadetih z nožem, vse so bile smrtne.
Nil razpravi so je obtožene«« izgovarjal, tla je Uil vpraša v nega <lne zelo pijan in da se je moral braniti, ker da ga je nasprotnik napadel.
IViče pa so izključile, da bi bil pijan. Tudi izjava glede branjenja je le bajka. Opomniti treba, • la je bil Miha Legiša že kaznovan radi javnega nasilstvu proti lastnim roditeljem.
Porotnikom ste bili stavljeni 2 vprašanji: o umoru z namenom in eventuvalno o uboju. Ker so potrdili prvo vprašanje z 12 glasovi, je sodišče obsodilo Miho Legišo v smrt na v i s 1 i e a h.
Razprava proti g. prof. Matku Mandieu radi razžaljenja časti potom tiska, ki je bila napovedana za tlanes, se ni vršila, ker jo ootoženee prosil za delegacijo drugega sodišča.
Požari. Včeraj ob 10. uri zjutraj je nastal ogenj v dimniku hiše št. 13 v ulici Rossetti, a malo pozneje v ulici Nuova št. 10. V obeh slučajih so prihiteli gasilci, katerim se je kmalu posrečilo, da so pogasili ogenj. Po 7. uri zvečer je nastal požar v 3. nadstropju hiše Moli no a vento št. 29, kjer se je prevrnila goreča svetilnica ter se je zažgalo več zavitkov bombaža, ki je bil v bližini. Tudi tukaj so gasilci kmalu omejili in pogasili ogenj.
Dražbe premičnin. V četrtek, dne 14. de-cembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Sol i ta rio št. 20, motor na plin, stroj za vrtanje s transmisijo, kolesa in obodki za uzorec; pri Sv. M. M. spodnji štev. 47, prešiči; v ulici del Boseo št. 48, hišna oprava ; v ulici Cologna št. (>, en bieikel; v ulici Fortino št. 8, ob 12. uri, krčmarska - oprema ; v zagati Sotteranei št. 3, hišna oprava; v ulici Corso št. 1, galanterije; v ulici S. Spiridione št. 1, hišna oprava; v ulici Giulia št. 10b, hišna oprava.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadq)e vesti.)
Dllliaj 13. Mladočeški klub je sklenil v današnji seji tirati najskrajnejo obstrukeijo proti vsem predlogam, tičočim se državnih potrebščin.
Dunaj 13. Grof Clarv je gleilč na sklep mladočeškega kluba tlanes dolgo konferiral z tirom. Engel-om.
Dunaj 13. Minister za vnanje stvari, grof Goluohovski, je bil včeraj vsprejet otl cesarja v avdijenciji.
Dllliaj 13. (Zbornica poslancev.) Slovenski poslanec Berks je urgiral odgovor na interpolacije, stavljene do ministra za pravosodje, in je rekel, tla minister za pravosodje ni odgovoril na nijedno interpelacijo od 88. (Bravo od strani Mladočehov. Mejklici otl krščanskih socijalistov.) Posl. Stransky je vprašal predsednika ratli tega, ker se je včeraj branil sklicati odsek za izrek graje, kar je bil zahteval posl Konig. Slično vprašai.je je stavil tudi posl. Brzorrfd. Pretlsednik je izjavil, da ostane pri njegovi včerajšnji enuncijaciji, kar je provzročilo velik ropot mej Cehi. Mej poslednjimi in socijalnimi demokrati je prišlo do hudih prepirov. V vprašanju posl. Stranskega za sklicanje odseka za izrek graje je zahteval Stransky, naj se zbornica povpraša o prepirnem vprašanju, tla-li je v slučaju Fournir-Konig imenovati od Me k za izrek graje. Predsednik se je skliceval na poslovni red in je izjavil, da predloga ne tla na glasovanje.
Duiia^j 13. V proračunskem odseku avstrijske delegacije je izjavil delegat Kramar, tla so od-nošaji meti vojnim ministrom in narodom češkim skrajno napeti, ker vojna uprava skuša na vse načine v vojaštvu udušiti narodni čut.
Vojna v južni Afriki.
London 13. V vojno ministerstvo je došla brzojavka generala Bullerja iz Frere, ki pravi, da je od generala White-a dobil nastopno brzojavko, datirano od 11. t. m.: Podpolkovnik Metcalse je minoio noč z 500 možmi udri iz mesta, da bi vzel bližnji grič in raztlrl tam stoječi top. Angleži so dosegli grič, ne tla bi jih bili sovražniki opazili, so razpršili te poslednje in so razdrli jeden top. Na povratku pa so Angleži našli pot zasedeno otl sovražnika, ali prebili so se skozi. Boerei so imeli znatne zgube. Na naši strani je bilo 1 častnik in H mož ubitih, in 3 častniki in 40 mož ranjenih. (> mož, ki so zaostali ranjeni, je sovražnik ujel. Od ženije je I »i 1 en mož ubit.
Naročnikom !
Vse one cenjene naročnike, katerim smo danes pridejali poštne nakaznice, uljudno prosimo, da nam zaostalo naročnino za tekoče leto do-pošljejo najkasneje do 20 t. m . ker v nasprotnem slučaju bi bila uprava tista prisiljena, ustaviti jim list.
Bliža se konec leta in s tem tudi zaključek letnega računa Prosimo torej, da store dolžniki svojo dolžnost, kajti neredno plačevanje naročnine nam ne dela samo mnogo sitnostij v evidenci, pisarije in zamude časa, ampak tudi mnogo škode, kar bi se nam sicer lahko prihranilo.
0 tej priliki opozarjamo vse cenjene naročnike, da bomo za naprej pošiljali list le onim, kateri bodo točno in redno plačevali, naročnino.
T prava „Edinosti".
Najcenejši izvor za nakup
dokler traja zaloga.
Old. 2.20 stane 1 Anker Rem. žepna ura o<l niklja h posre-brneno franc. verižico in 5ka-tljlco. — Gld.	stane 1
liemont. ura otl čistega srebra s posrebrneno amerikansko verižico in ftkatljico. — Old. i l.JHI stane 1 Remont, ura od ičhtegi »rebra m gospe h Irvebrneno angle&ko verižico in Ukatljico. — Old. 11.50 »tane 1 Remont, /.lata žepna tira od 14 karatn. zlatft h skatljico otl atlasa in krasno verižico. Za vsako aro Jamčim 3 leta. Old. l.f>0 stane 1 prstan od čistega <5 karatn. zlatA h krasnim kamnom. Razprodaja proti povzetju nli predplačilu doti-čnega znesku. Hlapo, katero ne ugaja, se sprejme tekom 8 dni nazaj in ne izplača dotični predplačani znesek, vsled česar se ni bati kupovaleem nikake škode.
BRfDER Hl KVIZ, izvozna tvrdka
Krakovo, Stradon 17. jfW Ho ca t o lliistrovan t-enlk od ur, po n a ti, zliiteirn, srebrnem In tnl lilaira klneškctra zlat« |to znižanih cen ali brc/,plačno in Trunko. ^S flMUMH Iščejo se agentje.
Dr. JOSIP MARTINIS
doktor um zdravilstva in specijalist za očesne tjolezn
«e je preselil
v ulico Valdirivo štev. 3, I. nad.
Ordinira na domu vsaki tlnn <»1 H tlo 89/4 zjutraj in otl 1 do 2 po pol mine. — Za uboge od 2 do 3 v ulici Molili pieoolo štev. 1, I. mulatr.
K:_______. e. kr. rezervni kastni-
mm
jačnico FRAN A JIRAS-A" v Trstu, ulica Caserma 9. Ceno nizko, postrežba točna In zanesljiva.
FILIJALKA
BANKE UNION
V TRSTU
e peča z VHomi bančnimi in monjalnimi posli, kakor:
ai Vsprejenia uplačila na tekoči račun ter jih brestuje:
Vrednostne papirje:
po 2*/b°/0 proti 5 dnevni odpovedi
2	V/, 12 ..
•i 3V/o -i 1 mesečni
M1 / u	H
•i ° I a o n " -i
3*/«°/„ 1 letni
Napoleone:
po 2 "„ proti 20 dnevni odpovedi n 2 V/o , 40	_
2a/4°/0 ., 3 mesečni „
3	°'n	rt .,
Tako obrestovanje pisem o uplučilih velja od 25. oziroma 2. avgusta naprej.
b)	Za giro-conto daje 2a4°/0 do vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 gld. a cheque; ga veće zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se (lajajo v posebni uložni knjižici.
c)	Zaračuna He za vsako uplačilo obresti od due uplačila iu naj se je to zgodilo katero si bodi uradnih ur.
Sprejema za svoje conto - correntiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj, BudimpeSto iu v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno.
d)	Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih.
e)	Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice iu kupone proti prim t ni proviziji.
MOKA
iz slovečega valjičnega mlina
Vinko Majdič-a v Kranju
dobi se na debelo pri
Ales. Rnpnick & G.o v Trstu
Via drl In Spuero nuovo
na drobno skoro pri vseh večjih trgovcih.
-•O«-
5
M. U. Dr. Ant. Zahorsky
priporoma svojo pomoti na porodih, abortili in vseli ženskih boleznih, kakor: neredno«ti v perijotli, krvavenje, beli tok, neredna leffa maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni.
OrdiBuje ulica Carintla Sir. 8, od 9. • 11. in od 2. - 4. • ioi •
Nikolaj Terškan!
trgovec v Ljubljani
priporoča t>b pričetku sezone svojti isborno kislo melje v todčekih po 200, 100, 60 in
23 kg., kakor tudi sveže zelje v glavah.
Pri sodček i h po 200 in 100 kg. se računi brutto za netto, pri pošiljatvi po 50 in 25 kg. pa se plačajo prazni sodi po 70 in 50 kr. Posebno prilično za večje riMlbine in gostilničarje!
MT* Gene brea konknrenoe. ^N
Rinmone Mriata 4i Sicnrta t Trsto
zavaruje
proti požarom, prevozil po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vslh kombinacijah.
Glavnica in reserva drnSlva dne 31. teeEOr 1892.:
Glavnica društva......gld. 1.000.000-
Premijna reserva zavarovanja na
življenje........ „
Premijna reserva zavarovanja proti
ognju...........
Premijna rezerva zavarovanja blaga
pri prevažanju ........
Reserva na razpolaganje ... Reserva zavarovanja proti premi-njanju kurzov, bilanca (A) . . Reserva zavarovanja proti premi-
njanju kurzov, bilanca (U) . . „ Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . . Občna reserva dobičkov ...
lli*a«l ravnateljstva : Vta Valdirivo It. 2, (v Ustni hllij.
bAAA^
FILIJALKA
c. kr. p. astriista Mite zavoda
za trgovino In obrt v Trstu. Novol za vplaAlla.
V vrednostnih papirjih na
4-dnevni izkaz 121 /4 °/0
30-
3a
V napoleonih na
30-duevni odkaz 20/00/0 3-mesečni	2'/4°
♦i- „ 2l/,°/ na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem '24. jmiija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah.
Okrožni o d d e 1.
v vredn. papirjih 2®/n na vsako svoto. V napoleonih brez obresli Nakaznloe
na Dunaj, 1'rago, 1'eAto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kako v Zagreb, Aratl, llielit/., Gablonz. Gradec, Hibinj, Inomostu Czovee, Ljubljano, Line, Olomuc, Keichenberg, Saaz in Sol-nograd, brez troSkov. Kupnja in prodaja bitku l°/00 provizije. Inkaso vseli vrst poti najnmestnejAimi pogoji. Predujmi. Jamćevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Lon-ilouu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma n:i katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanks v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu, jjeniajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati ali sre berili denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi.
Sprejt