K Kulturi podarjena, nobena ura ni izgubljena Ljubiteljska kultura od Rateč do Rodin (dopolnjena izdaja v elektronski obliki) Jesenice, 2023 Kazalo Uvodne besede uredništva in županov ....................................................... 6 Almanahu na pot ....................................................................................................................................................... 7 E-almanahu na pot .....................................................................................................................................................8 Bogastvo ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti ........................................................................................................9 V Gornjesavski dolini imamo močno tradicijo ................................................................................................. 10 V Žirovnici je kultura doma .................................................................................................................................. 11 Organizacijska in vsebinska podpora razvijanju ljubiteljske kulture ......... 12 Marija Heberle Perat: Zveze, ki so povezovale kulturna društva nekdanje skupne občine Jesenice ... 13 Miloš Možina: Kulturna dediščina je naše bogastvo: Sodobna povezovalna vloga Zveze kulturnih društev Jesenice ....................................................................................................................................................... 18 Petra Ravnihar: Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti – območna izpostava Jesenice ...................................................................................................................................................................... 22 Ljubiteljska kultura v občini Jesenice ....................................................... 29 Branka Smole: Rastoča kakovost odrskega uprizarjanja: Gledališče Toneta Čufarja Jesenice .............. 30 Janko Rabič: Ljubiteljske kulturne dejavnosti na Hrušici in Kulturno športno društvo Hrušica ........ 42 Sonja Kovač: Folklorna skupina Juliana Hrušica ............................................................................................ 47 Katja Svetlin Piščanec: Vsako leto znova v mavrično pomlad: Kulturno umetniško društvo Mavrica Jesenice ....................................................................................................................................................... 48 Stane Vidmar: Iz močnih korenin zraste mogočno drevo: Fotografsko društvo Jesenice ...................... 53 Janez Kramar: Še pred osamosvojitvijo Slovenije ustanovljen nov fotoklub: Fotoklub Jesenice ......... 59 Stanka Urbas: Dolik – likovni klub in razstavni salon dolinskih likovnikov ........................................... 60 Marjan Veber: Kulturno delovanje Društva upokojencev Javornik-Koroška Bela .................................. 63 Janko Rabič: Vsestransko razvita ljubiteljska kultura med jeseniškimi upokojenci ................................ 66 Stane Arh: »Še bomo peli«: Moški pevski zbor Društva upokojencev Jesenice ..................................... 67 Majda Malenšek: Središče ljubiteljskega delovanja na Slovenskem Javorniku: Delavsko prosvetno društvo Svoboda France Mencinger Javornik-Koroška Bela ................................. 70 Majda Malenšek: Likovna sekcija na Slovenskem Javorniku ....................................................................... 79 Andrej Palovšnik: Na trdni katoliški tradiciji je zraslo Farno kulturno društvo Koroška Bela ............ 83 Miloš Možina: Poustvarjanje slovenskega plesnega in glasbenega izročila: Kulturno-umetniško društvo Triglav, Slovenski Javornik-Jesenice ...................................................................................................... 93 Borče Lazov: Ljubiteljske dejavnosti Makedoncev na Jesenicah: Makedonsko kulturno društvo Ilinden......................................................................................................................................................... 97 Senada Kalender: Številni ljubiteljski kulturniki na Jesenicah ohranjajo bošnjaško kulturno dediščino: Kulturno in športno društvo Bošnjakov Biser ....................................................................... 99 Milan Stojanović: Kulturno prosvetno športno in humanitarno društvo Vuk Karadžić .....................101 Andrej Černe: Ljubiteljsko kulturno delovanje na Blejski Dobravi in Kvintet Vintgar .......................103 Bojan Dornik: Pogled s Kočne: Športno kulturno društvo Obranca ......................................................107 Majda Malenšek: Tudi Muzejsko društvo Jesenice je del ljubiteljske kulture: 32 let njegovega delovanja..................................................................................................................................................................109 Ljubiteljska kultura v občini Kranjska Gora .......................................... 111 Janez Mlinar: Za jezik, narod in za sebe: Oris razvoja ljubiteljske kulture v Kranjski Gori, Ratečah in Podkorenu ..........................................................................................................................................112 Metka Kern Trček: Kjer še vedno kraljuje Jakob Aljaž: Kulturno umetniško društvo Jaka Rabič Dovje-Mojstrana ..............................................................................................................................125 Na Jesenicah in v Kranjski Gori ............................................................. 134 Štefanija Muhar: Skoraj 150 let jeseniškega godbeništva: Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora .136 Andrej Černe: Izjemna tradicija zborovskega petja: O pevskih zborih od Rateč do Žirovnice ..........153 Ljubiteljska kultura v občini Žirovnica .................................................. 158 Jerneja Stres: Cvetoča pevska, inštrumentalnoglasbena, gledališka in folklorna dejavnost .................159 K U Uvodne besede uredništva in županov s Almanahu na pot Zakaj ljubiteljska kultura? V eni hiši je vsa družina pri godbi, soseda poje v pev- njanja jezika in kulture naroda. Ljubiteljska kultura je skem zboru, pri drugem sosedu so vsi pri folklori, pri izjemna, ker pronica v vse pore življenja. Tako zelo po- tretjem so vneti fotografi, pa slikarji, gledališčniki … In sebna je, ker predstavlja tradicijo in prihodnost hkrati. tako od Rateč do Rodin, odkar pomnimo. Tako posebna je, ker ni poklic. Je več kot to, je nekaj, Nič ni bolj dragocenega od ljubiteljske kulture, ki kar izberemo prostovoljno, kar nam ni treba, ampak ne postavlja pogojev, ki dopušča svobodo. Od avtome- hočemo, želimo. hanika do zdravnika, čistilke, medicinske sestre, vzgo- Zaradi nje lepše, bolje in raje živimo! Tudi na ob- jiteljice … iz vasi ali mesta, sleherni je dobrodošel. Prav močju od Rateč do Rodin. vsak je pomemben gradnik nacionalne identitete, ohra- Zakaj almanah? Ideja je zrasla v glavi aktualnega predsednika Zveze preveč, bomo komu napravili krivico? Nikakor ne na- kulturnih društev Jesenice Miloša Možine. V resnici je merno! In če, se na tem mestu v imenu vseh, ki smo že- bila prvotna ideja drugačna. Ljubiteljski kulturi naj bi leli ustvariti čim boljšo preglednico ljubiteljske kulture izboril prostor in dostojno število strani v novi izdaji Je- v bivši občini Jesenice, iskreno opravičujem. Saj prvi al- seniškega zbornika. Bolj je načrtoval, bolj je bilo jasno, manah ne bo zadnji. Zato pozorno listajte in opozorite da ima kultura na območju bivše občine Jesenice (danes na pomanjkljivosti. Obljubimo, da bomo vaše opazke Kranjska Gora, Jesenice, Žirovnica), torej od Rateč do kot dragoceno zapuščino zapustili naslednikom. Rodin ogromno dragocenih podatkov, spominov, besed Zaenkrat pa iskrena hvala: najprej Milošu Možini za in fotografij, ki si zaslužijo svoj prostor na papirju (beri: pobudo in zavidanja vredno vztrajnost pri delu in pri- v večnosti). In tako se je kar sam ponudil cilj: naj ljubi- ganjanju vseh ustvarjalcev. Hvala prof. Majdi Malenšek teljska kultura od Rateč do Rodin dobi svoj almanah. za lektoriranje. Hvala vsem, ki ste zbornik ustvarjali. Kmalu je postalo jasno, da to ne bo majhen zalo- gaj. Bomo koga ali kaj zgrešili, bomo napisali premalo, Branka Smole, urednica 7 s E-almanahu na pot Namen in nagovor bralca ostajata enaka. Almanah je Seveda smo želeli te »krivice« popraviti. Zbirali zavedanje o pomenu ljubiteljske kulture z naslovnim smo pripombe, popravke, dopolnitve in ugotovili, da sporočilom: »Kulturi podarjena, nobena ura ni izgub- je e-almanah idealna oblika za popravljeno izdajo. Tako ljena«. Tudi na območju od Rateč do Rodin so ljudje smo iz e-almanaha prepodili tiskarske škrate, zapisali kulturi podarili nešteto ur. In prav je, da zares nobena posodobljene, popravljene, dopolnjene podatke. Vse- ne bi bila izgubljena v pozabo. Poiskati moramo za- bino smo nadgradili z dvema prispevkoma, in sicer o pise, fotografije, zabeležiti spomine mnogih generacij vokalni skupini Prima Vista in Muzejskemu društvu ter poskrbeti, da bodo vse te podarjene ure postale del Jesenice. dragocene zgodovine ljubiteljske kulture. Sicer pa je bil izid almanaha o ljubiteljski kulturi od Sicer pa so že v uvodni besedi k tiskani izdaji iz- Rateč do Rodin deležen pozitivnega odziva. Nekje smo raženi pomisleki ustvarjalcev. Zbirati gradivo pomeni pač morali začeti. Zdaj je potrebno zapise nadgrajevati, tvegati, da bomo koga ali kaj zgrešili. Pa ne namenoma. posodabljati in prav e-almanah omogoča, da vsebino Ko je alamnah v novembru 2022 zagledal luč sveta, lahko sproti dopolnjujemo. ko so ga prelistali številni kritični pogledi, se je res iz- Zahvaljujoč e-izdaji bo odslej zgodba o ljubiteljski kazalo, da se je tu in tam pojavil škrat, da so ponekod kulturi od Rateč do Rodin dostopna vedno in vsako- podatki pomanjkljivi oz. so se od priprave do tiska že mur. In že kliče po novih poglavjih. posodobili. V imenu uredniškega odbora zapisala Branka Smole. 8 s Bogastvo ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti Zgodovina kulturnega ustvarjanja v občini Jesenice je Naloga naših lokalnih skupnosti tako je, da še nap- bogata. Upravičeno smo lahko ponosni na kulturno de- rej spodbujamo in podpiramo delovanje ljubiteljskih diščino, ki so nam jo zapustile prejšnje generacije, ki so ustvarjalcev na področju kulture. Na ta način ohra- pomembno prispevale k uveljavitvi Jesenic na Gorenj- njamo visoko raven kulturnega ustvarjanja v lokalnem skem in v Sloveniji pa tudi v drugih državah. Pričujoči okolju, lokalna skupnost je zato kulturno bogatejša. almanah o zgodovini ljubiteljske kulture na območju Kultura in umetniška ustvarjalnost je pomembna občin Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica je dragocen podstat slovenskega naroda, kar se je izkazalo tudi v naši prispevek k ohranjanju naše kulturne dediščine. zgodovini, in zato je zelo pomembno, da ohranjamo Veselje in ponos delimo z ustvarjalci na področju zgodovinski spomin in da se dejavnost razvija naprej kulture iz sosednjih občin, Kranjske Gore in Žirovnice, ter ohrani živahnost in čim večjo vitalnost. ki so v času nekdanje države skupaj z Jesenicami ustvar- Navdih in spodbudo ustvarjalci lahko najdejo v jali kulturno podobo mesta in tedanje občine Jesenice. naši kulturni dediščini. Ohranjanje spomina na kul- Zaznamujejo jo tudi danes. turno izročilo našega okolja je pomembno z vidika Kulturna dejavnost v našem okolju ostaja živahna, razvoja lokalne identitete, obenem pomembno pri- čeprav se tudi na tem področju opažajo vplivi sodob- speva tudi k oblikovanju nacionalne identitete. Zato nosti. Spremembe na različnih področjih, še zlasti teh- velja zahvala vsem, ki so v almanah ljubiteljske kulture nološke spremembe, so spodbudile obsežne družbene strnili spomine na naše skupno izročilo in tako po- spremembe. Obdobje zadnjih dveh let je zaznamoval membno prispevali k utrjevanju lokalne in s tem tudi koronavirus, kar se je zaradi omejitev odrazilo tudi v nacionalne identitete. manjšem številu kulturnih prireditev in krnitvi dejav- nosti različnih kulturnih društev. Blaž Račič, župan občine Jesenice 9 s V Gornjesavski dolini imamo močno tradicijo Ljubiteljska kultura v Gornjesavski dolini ima dolgole- in, če je le mogoče, tudi ustrezne prostorske pogoje za tno tradicijo in je bogata, raznolika ter kakovostna. Kul- ustvarjanje. Ponosni smo na vse dosežke naših ustvar- turniki delujejo v različnih društvih in sekcijah znotraj jalcev in jim ob tej priliki še enkrat čestitamo. njih, ki so razpredene po celi občini Kranjska Gora, ne- Pomemben kamenček v mozaiku tovrstne kulture kateri kulturni ustvarjalci pa delujejo tudi preko naših prispeva tudi Območna izpostava Javnega sklada Repu- meja. Članstvo v društvih se menja, število aktivnosti blike Slovenije za kulturne dejavnosti Jesenice, ki naši se skozi leta spreminja, a nikoli dokončno ne zamre. ljubiteljski kulturi nudi strokovno podporo – sodelova- V društvih se združujejo predstavniki različnih ge- nje z izpostavo in Občino Jesenice je dobro. neracij in prispevajo h kakovostnejšemu in prijetnej- Čeprav današnji način življenja ni najbolj naklo- šemu življenju v občini ter ob kakovostnem preživljanju njen ljubiteljski kulturi, si želimo še veliko kulturnih prostega časa bogatijo našo družbo. Še posebej po- ustvarjalcev, ki bodo svoj prosti čas in talent namenili membno se nam zdi delo z mladimi, zato si želimo, da ljubiteljski kulturi, čim več kulturnih dogodkov, ki si jih bi v prihodnje še več poudarka dali aktivnostim v otro- bo z veseljem ogledalo čim večje število obiskovalcev, ških in mladinskih skupinah. Občina Kranjska Gora v ter obilo aplavzov občinstva, kar mnogim izvajalcem skladu z zmožnostmi društvom in posameznikom, ki se predstavlja največjo nagrado. ukvarjajo z ljubiteljsko kulturo, nudi finančno podporo Janez Hrovat, župan občine Kranjska Gora 10 s V Žirovnici je kultura doma Ljubiteljska kultura, ki jo razvijajo društva in posa- nosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti mezniki od Rateč do Rodin, je pomembna. Gre za ne- pomen. Različne definicije 'kulture' odražajo različne govanje tradicije, zgodovine in za ohranjanje naše lepe teoretične osnove za razumevanje oziroma merila za slovenske besede, šeg in navad, plesov, glasbe in še mar- vrednotenje človeške dejavnosti.« sičesa. Skozi vsa leta delovanja in tudi povezovanja v Tudi v Žirovnici je kultura pomembna. Iz naših Zvezo kulturnih društev Jesenice in s pomočjo Javnega krajev izhaja mnogo pomembnih mož, ki so s svojim sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti ste delovanjem pripomogli, da je naš jezik in s tem narod bistveno pripomogli ne samo k ohranjanju kulture tem- obstal v širšem evropskem okolju. Trudimo se po naj- več tudi k predstavitvi ljudem, ki živijo na tem obmo- boljših močeh in imamo kar nekaj načrtov za priho- čju. Na Občini Žirovnica se zavedamo pomena vašega dnost. Začeli smo tudi razvijati tako imenovani kulturni poslanstva in pomagamo v okviru svojih pristojnosti turizem, ki v ospredje postavlja dediščino, jo združuje in zmožnosti. Včasih se ljudem zdijo nekatere stvari s sodobnimi tokovi in na njeni podlagi vzgaja tudi pri- samoumevne, vendar se zavedamo, da ni vedno temu hodnje rodove. tako. Včasih smo pri zagotavljanju podpore ljubiteljski Naše kulturno društvo, ki ponosno nosi ime po na- kulturi bolj, včasih manj uspešni, prav pa je, da nas v šem rojaku dr. Francetu Prešernu, neguje, ohranja in na konstruktivnem pogovoru na to opozarjate in predla- novo ustvarja kulturo, za kar smo kulturnikom iskreno gate rešitve. hvaležni. Naj bodo časi, ki prihajajo, kljub svoji kom- Wikipedija o kulturi pravi naslednje: »Kultura (iz pleksnosti prijazni do kulture, saj brez nje ne bi bilo ne latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni našega jezika in ne naroda. 'gojiti') se na splošno nanaša na oblike človeške dejav- Leopold Pogačar, župan občine Žirovnica 11 O Organizacijska in vsebinska podpora razvijanju ljubiteljske kulture Marija Heberle Perat Zveze, ki so povezovale kulturna društva nekdanje skupne občine jesenice Zveza kulturnih društev Jesenice je povezovalna orga- preganjali s skrajnimi sredstvi. Nova socialistična Jugo- nizacija ljubiteljskih kulturnih društev na Jesenicah, slavija pa je imela svoje predstave o kulturni organizira- katere cilj je ohranjanje in posredovanje, bogatitev, nosti, ki niso upoštevale slovenske društvene tradicije. spodbujanje kulturnih vrednot ter ustvarjalnosti v ob- Do spremembe je prišlo zaradi domala neumornih čini. Deluje na podlagi svojega statuta, je organizatorica prizadevanj Prežihovega Voranca in po njegovi smrti pomembnih prireditev in gostovanj, srečanj v občini in Franceta Bevka, da se je organizirala Ljudska prosveta zamejstvu, načrtuje izobraževanja, sodeluje z občinsko Slovenije in zatem bolj neodvisna Zveza Svobod kot Kulturno skupnostjo Občine Jesenice glede finansiranja krovna organizacija vseh kulturnih društev. Leta 1955 in z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne je prav na Jesenicah potekal združitveni kongres, na ka- dejavnosti izpostava Jesenice ter z nekaterimi organi- terem sta se združili dve organizaciji: Ljudska prosveta zacijami na regijski in državni ravni. Slovenije in Zveza delavsko prosvetnih društev Svo- Od sredine 19. stoletja pa tja do sredine 20. stole- boda, in sicer v skupno združenje, imenovano Zveza tja iz različnih vzrokov skoraj ni bilo organizacije, ki bi Svobod in prosvetnih društev. Sledila so nova preime- pokrivala delovanje ljubiteljskih kulturnih društev. Pred novanja, in sicer smo na republiški ravni leta 1964 do- drugo svetovno vojno in po njej pa je delovanje dela- bili Zvezo kulturno prosvetnih organizacij in leta 1977 vskih prosvetnih društev Enakost, Vzajemnost, Zveza Zvezo kulturnih organizacij, ki se je leta 1995 preime- Svobod pomembno vplivalo na kulturna dogajanja. novala v Zvezo kulturnih društev. Zgodile so se velike družbene spremembe, povezane z Podatki iz leta 1962 in poznejših let iz zapisov Sveta intenzivno urbanizacijo, z migracijami, razvijajočo se Svobod in zapisov kulturno prosvetnih organizacij ka- industrijo v narodni heterogenosti, spreminjala se je iz- žejo, da je na območju tedanje občine Jesenice, ki je obrazbena struktura prebivalstva največ na mestnem vključevala tudi današnji občini Žirovnica in Kranjska območju Jesenic, pa tudi v širšem okolju. Gora, delovalo veliko število društev, ki so bila dobro Na Slovenskem od sredine 19. stoletja pa skoraj do organizirana, njihova vodstva pa so bila dejavna tudi srede 20. stoletja zaradi raznorodnih političnih delitev v zvezah. Med Delavsko prosvetnimi društvi Svoboda ni bilo enotne krovne organizacije, ki bi pokrivala de- velja omeniti društvo, ki je delovalo na območju Slo- lovanje ljubiteljskih kulturnih društev. Katoliška kul- venskega Javornika-Koroške Bele in se je imenovalo po turna zveza je sicer nastala že pred koncem 19. stoletja, Francetu Mencingerju, na Jesenicah delujoče društvo tudi liberalci so poizkušali narediti konkurenčno zvezo, po Tonetu Čufarju, v Kranjski Gori po Slavku Černetu vendar jim je to uspelo šele po prvi svetovni vojni. Tudi in v Žirovnici po Francetu Prešernu. Poleg omenjenih razne politične opcije so organizirale svoje mreže kul- sta bili dejavni društvi na Hrušici in Blejski Dobravi turnih društev. Obdobje med vojnama je bilo sploh ne- – na Hrušici se je društvo leta 1966 preimenovalo v ugodno za kulturno organiziranje, saj razen v Dravski Kulturno športno društvo Hrušica, na Blejski Dobravi banovini drugod po Jugoslaviji kulturnim društvom pa je leta 1975 nastalo Pevsko društvo Vintgar. Poleg niso posvečali nobene pozornosti. V drugi svetovni Delavsko prosvetnih društev Svoboda je na območju vojni so vsi zavojevalci obravnavali slovenska kulturna Dovje-Mojstrana delovalo Kulturno umetniško dru- društva kot banditske-teroristične organizacije in so jih štvo Jaka Rabič, kulturno umetniška društva pa so bila 13 dejavna tudi na Planini pod Golico in v Podkorenu. Iz Mnoge aktivnosti, ki jih je vodila Zveza kulturnih zgodnejšega obdobja velja omeniti še Obrtniško kul- organizacij Jesenice in pozneje Zveza kulturnih društev turno društvo in Pihalni orkester jeseniških železarjev, Jesenice, so pomembno vplivale na predstavitve jeseni- slednji je bil ustanovljen leta 1968, a se je razvil na te- ških piscev, in sicer z izdajanjem knjig v Mali Čufarjevi meljih, ki koreninijo v 19. stoletje. Vsi kulturniki niso knjižnici in z Listi v prilogi tednika Železar. Dragocena imeli lastnih prostorov, ki bi bili namenjeni njihovemu je antologija jeseniških pesnikov Železarska lirika (izšla zbiranju in kulturnemu ustvarjanju, zato so se zbirali na je leta 2014), v kateri je Jernej Kusterle zbral in izbral, različnih mestih – tudi v šolah, v gostilnah … uredil in v spremni študiji predstavil pesmi 28 pesnikov Znotraj teh različno organiziranih kulturnih dru- od Toneta Čufarja do v svetovnem merilu znanega Va- štev so bili posamezniki na ravni Zveze kulturnih dru- lentina Cundriča in vrste mlajših tudi iz priložnostnih štev Jesenice zadolženi, da po svojih najboljših močeh objav znanih pesnikov in pesnic. V jeseniški knjižnici pa in izkušnjah strokovno kar se da ustrezno pokrivajo hranijo tudi mnoga prozna dela znanih domačih ustvar- različne dejavnosti, in sicer od moških, ženskih in otro- jalcev in ustvarjalk, ki izhajajo v samozaložbi in/ali ob ških pevskih zborov, zabavnega ansambla, tambura- pomoči različnih sponzorjev. Tudi to je ljubiteljska kul- škega, salonskega in pihalnega orkestra, foto-filmske, tura naše sredine. folklorne, dramske oziroma gledališke, lutkovne in Izjemno kakovostne so bile številne pevske skupine, plesne dejavnosti, samostojno je bil obravnavan reci- pri katerih so se sčasoma pojavili problemi s poman- tatorski krožek, v okvir kulturne dejavnosti so sodile kanjem domačih zborovodij. Pomembna je bila likov- tudi knjižnice, filatelistično društvo, tudi šah in drugo. norazstavna dejavnost jeseniških slikarjev – dolinski Iz Zveze Svobod in Kulturno prosvetnih organi- likovniki sodijo s sam slovenski vrh, saj delujejo nepre- zacij Jesenice se je razvila krovna organizacija za lju- kinjeno od leta 1946, od leta 1983 pa stalno postavljajo biteljska kulturna društva, in sicer Zveza kulturnih razstave v Razstavnem salonu Dolik na Jesenicah, tudi organizacij Jesenice, ki je v letu 1986 obsegala 21 v Razstavnem prostoru Viktorja Gregorača na Sloven- kulturnih društev in organizacij z okoli šestdesetimi skem Javorniku. Do leta 1986 so postavili na ogled 605 dejavnostmi; združevala je skoraj dva tisoč aktivnih slikarskih razstav in tiskanih zgibank s strokovno oceno članov in članic, ob njih je imela še številne podporne in istočasnim vabilom na razstavo. Številne so bile sli- člane. Zveza kulturnih organizacij Jesenice je imela karske kolonije v občini in zunaj nje. Poleg klubskih v ožjem vodstvu predsednika in štiri do šest članov, večerov ob četrtkih so nove člane pridobivali z likovno ki so bili tudi člani izvršnega odbora. Izvršni odbor šolo, ki je potekala v Doliku. je imel hkrati vlogo strokovne komisije, ki je po se- Leta 1989 se je peščica kulturnih zanesenjakov od- gmentih pokrivala gledališko in lutkovno dejavnost, ločila ponovno oživiti nekdaj razgibano kulturno de- glasbeno dejavnost, foto-kino dejavnost, folklorno javnost Delavsko prosvetnega društva Svoboda Ivan dejavnost, moderne plese, šolska kulturna društva, iz- Krivec na Hrušici. S predsednikom Jankom Rabičem obraževanja, sodelovanja z zamejstvom, zgodovino in je društvo v prostorih, namenjenih raznoliki dejavno- kulturna gibanja ter priznanja in odlikovanja. sti, s peščico posameznikov izpeljalo nekaj zanimivih Jeseniško občinstvo je bilo prav prek Zveze kul- programov in akcij. Tudi kulturna dejavnost Delavsko turno prosvetnih organizacij že od leta 1962 dalje de- prosvetnega društva Svoboda na Slovenskem Javorniku ležno kakovostnih komornih in zabavnih koncertov se je razmahnila z razstavami fotografij, slik in ženskih ter programov odličnih pevskih zborov. Le nekaj dru- ročnih del, oživili so foto sekcijo, šahovski turnir in go- štev je po nekajletnem delovanju usahnilo, večinoma stovanja. Pomembno je bilo sodelovanje s šolo na Ko- se ponašajo z dolgoletno tradicijo. Številna društva, ki roški Beli, ki je gostovala največ s proslavami, vseskozi so razvijala raznorodne dejavnosti, so prerasla v dve pa so se vsi borili z zagotavljanjem denarja za pokritje ali več društev, priključevale so se jim nove dejavnosti, stroškov za prostor in ogrevanje. številna so se preimenovala. 14 Poleg prireditev ob kulturnem prazniku, posvečenih niki in s folklorniki. Sem sodi tudi sodelovanje z občino Francetu Prešernu, ter drugih proslav in komemoracij v Nagoldu v Nemčiji, ki se nadaljujejo v današnji čas. so Žirovničani, ki so bili prav tako kulturno izjemno Zveza kulturnih organizacij Jesenice je zaslužnim dejavni, z oktetom gostovali v Nemčiji, na Češkem in članom društev za uspešno delo na različnih kulturnih drugod. Igralske ljubiteljske skupine na Slovenskem področjih podeljevala odličja in priznanja ali pa predla- Javorniku, Hrušici, Dovjem in v Žirovnici so kljub gala njihovo podelitev, in sicer srebrna in zlata odličja premorom in pomankanju usposobljenih režiserjev svobode, prvoavgustovske nagrade, Linhartove značke, oživljale gledališko in lutkovno dejavnost ter nastopale Gal usova priznanja, Prešernove nagrade, nagrade Sta- na raznih prireditvah. Za ohranjanje izročil skrbijo od- neta Severja. Na Kulturno skupnost občine je pošiljala seki ročnih del z okoli šestdesetimi članicami. Po orga- predloge za Čufarjeve plakete in diplome. Prav člani niziranih tečajih vezenja, klekljanja, tkanja so se članice Zveze kulturnih organizacij Jesenice so prejeli veliko predstavile na številnih razstavah z izjemnim obiskom pohval priznaj, diplom, značk različnih kulturnoume- tudi s širšega gorenjskega območja. tniških področij, na kar smo lahko še danes ponosni. Tudi Fotoklub Andrej Prešern z mentorji za mla- Zveza kulturnih organizacij je odigrala pomembno dino je na osnovnih šolah in drugod redno postavljal organizacijsko vlogo, saj je s pripravo območnih, regij- razstave umetniških fotografij ter pripravljal diapro- skih in državnih srečanj spodbujala rast kakovosti raz- jekcije s predavanji. Po letu 1971 je ta izobraževalna ličnih kulturnih dejavnosti. Zveza kulturnih organizacij dejavnost zamirala. Dobro je delovala filmska skupina Jesenice je pripravljala srečanja na območni ravni, sku- Odeon, ki je pripravljala projekcije kratkih amaterskih pine pa glede na tedanji sistem in izbore pošiljala tudi filmov vseh žanrov. Nekaj let so na Jesenicah organizi- na regijska in državna srečanja in tekmovanja. S semi- rali celo mednarodni festival amaterskega filma, do leta narji za vzgojo strokovnih in organizacijskih kadrov, z 1990 so delovali kino krožki na Osnovni šoli Koroška vodenjem kronike in arhiva ter s številnimi sestanki je Bela in Osnovni šoli Prežihov Voranc ter v Centru sre- bila Zveza kulturnih organizacij Jesenice vseskozi zelo dnjega usmerjenega izobraževanja na Jesenicah. aktivna. Bila je brez profesionalnega kadra, dokler ni V desetletnem obdobju od 1963 do 1973 je v okviru večji obseg dela terjal vsaj profesionalnega tajnika – to Zveze kulturnih prosvetnih organizacij Jesenice po- delo je prevzel Joža Varl. tekala organizirana koncertno glasbena dejavnost, v V Zvezi kulturnih organizacij Jesenice so na ses- okviru katere je bilo letno organiziranih okoli sedem tankih predsednikov kulturnih društev in organiza- koncertov, Glasbena mladina pa je koncertno dejavnost cij (od Podkorena, Kranjske Gore, Dovja-Mojstrane, prenašala v šole. Pozneje je organizacijo koncertov z do- Hrušice, Slovenskega Javornika-Koroške Bele, Planine mačimi in tujimi gosti prevzelo jeseniško gledališče. pod Golico, Blejske Dobrave, Žirovnice in Zabreznice) Prosvetni delavci so bili nosilci kulturnih dejavno- oblikovali programe in pripravljali finančne načrte. O sti v šolskih kulturnih društvih na najmanj šestih šo- svojem delu so tajniku Zveze kulturnih organizacij lah, sodelovali so v strokovnih komisijah in v organih Jesenice sprva poročali enkrat letno, nato ob vsakem Zveze kulturnih društev Jesenice. Njihova pevska, reci- četrtletnem obdobju. Delovanje društev je praviloma tatorska, lutkovna, dramska, folklorna dejavnost je bila kazalo nenehno rast, le malo je bilo upadanj in preki- del kulturne ponudbe v občini in širše, predvsem pa je nitev obstoja društev. vzgajala mlade kadre za ljubiteljska kulturna društva, v Spodbujalo se je tudi različna izobraževanja, ki so katera so se vključevali le odrasli. potekala na občinski, regijski in državni ravni. Podatki, Zveza kulturnih organizacij Jesenice je s pobrate- ki jih imamo za obdobje od leta 1983 do 1994, kažejo, nimi občinami v Trbovljah in Valjevu na podlagi dvo- da se je sto treh organiziranih izobraževanj na Jesenicah, stranskih dogovorov izmenjevala kulturne dogodke, v Ljubljani, Kranju in Novem mestu prek Zveze kul- intenzivno je bilo sodelovanje z zamejskimi Slovenci na turnih organizacij Jesenice udeležilo 215 kulturnikov z avstrijskem Koroškem in v Italiji – v Trbižu, na Ukvah Jesenic in okolice. Področja, s katerimi so se seznanjali, in v Kanalski dolini je potekalo veliko srečanj z glasbe- so bila zelo različna in so praktično pokrivala vse lju- 15 biteljske kulturne dejavnosti, ki jih srečujemo na Jese- in vključevanje v delo kulturno umetniških skupin. Sku- nicah – zborovsko, inštrumentalnoglasbeno, likovno, pna aktivnost Zveze kulturnih društev Jesenice in Te- folklorno, filmsko, fotografsko, plesno, lutkovno in lovadnega društva Partizan Jesenice je bila tudi plesno gledališko dejavnost. Izobraževanja, ki so jih obiskali mažoretna skupina deklet, ki je največkrat popestrila ljubiteljski kulturniki z Jesenic, so bila namenjena tudi nastope godbenikov. spoznavanju igranja na diatonično harmoniko, igranja V preteklosti je bilo zaznati več povezav s kulturnimi na citre, dokumentalistom v kulturnih društvih, vodjem organizacijami izven gorenjskih in slovenskih meja, po- šolskih kulturnih društev, organizatorjem kulturnih de- vabljene so bile kvalitetne umetniške skupine, tako da javnosti predšolskih otrok, spoznavanju joge, seminar- je vsak občan lahko izbral iz bogatega repertoarja po- jem za kiparje, keramike, grafike, udeležili so se tečaja nudbe tudi kaj zase. vitraža, kaligrafije, seminarja za mažoretke, solopevce ipd. Največ udeležencev različnih izobraževalnih oblik je bilo leta 1986, in sicer 55, leta 1994 jih je bilo 40, naj- manj pa leta 1987, ko je izobraževanje obiskal le eden, in leta 1984, ko sta bila na njem dva. Omeniti je potrebno, da so se različna kulturna društva ubadala s prostorom in ogrevanjem. Veliko de- narja je bilo namesto v programe usmerjenega v pla- čevanje prostorov za delovanje društev. Delavski dom Pri Jelenu je začel razpadati, saj je bil zgrajen leta 1900, dozidan leta 1927. V njem se je odvijalo pomembno delavsko-kulturno in športno gibanje, a žal še vedno raz- pada. Titov dom (Krekov dom, dograjen 1928), ki po- leg gledališke dejavnosti, knjižnice, pihalnega orkestra, pevskih zborov, glasbene šole, lokalne radijske postaje – nekatere dejavnosti so preselili v nove prostore – je ostal še danes osrednji kulturni objekt v občini. Sprejeta poročila o dejavnosti in financiranju kul- turnih društev v letu 2000/01 je Izvršni odbor Zveze kulturnih društev Jesenice, katerega člani so bili Joža Varl, Janez Žnidar, Andrej Černe, Frenk Rožič, Hilda Zidar, Slavka Gaser, Petra Jakelj, Tanja Kovačec in Joža Varl – starosta ljubiteljske kulture na Jesenicah Brane Bergant, ocenil, da vsa društva beležijo zelo (spletni vir). bogato dejavnost in kakovosten napredek, kar je tudi rezultat dopolnilnega usposabljanja strokovnih vodij Predsednik Zveze kulturnih društev Joža Varl je za se- oziroma mentorjev skupin. V društvih so se pojavile ve- stanek v Kazini leta 2000 predstavil pregled društev: like razlike glede višine materialnih stroškov. Vera Pin- • Kulturno društvo Alojz Plantau, Kranjska Gora, tar je s prevzemom dela leta 2001 v Izvršnem odboru • Kulturno prosvetno društvo Josip Lavtižar, Kranjska Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejav- Gora, nosti območne izpostave Jesenice ponudila društvom • Kulturno umetniško društvo Jaka Rabič, Dovje – tudi finančno pomoč pri izvedbi programov, ki sodijo Mojstrana, na področje nacionalnega interesa, in prav tako tudi • Kulturno umetniško društvo dr. France Prešeren pri razpisih in pri izobraževanju. Iz zapisov pa je npr. Žirovnica – Breznica, za obdobje 1990/95 razvidno, da že več let ni uspelo • Delavsko prosvetno društvo Svoboda Tone Čufar, zagotoviti zadostnega števila mlajšega kadra za vodenje Jesenice, 16 • Delavsko prosvetno društvo Svoboda France Razvoj kulturnih društev se je še dalje povečeval šte-Mencinger, Javornik-Koroška Bela, vilčno in po kakovosti. Lahko rečemo, da so člani s • Fotoklub Jesenice, predsedniki v Zvezi kulturnih organizacij Jesenice in • Kulturno-športno društvo Hrušica, Zvezi kulturnih društev Jesenice tudi v zadnjih dese- • Kulturno umetniško društvo Triglav, Slovenski tletjih neprestano bogatili kulturna dogajanja in skr- Javornik – Jesenice, beli za umetniško ustvarjalnost na Jesenicah in okolici. • Fotografsko društvo Jesenice, Veliko zaslug gre dolgoletnemu predsedniku te zveze • Makedonsko kulturno društvo Ilinden, Jesenice, Jožu Varlu (1926–2011), uspešnemu novinarju in dol- • Kulturno in športno društvo Bošnjakov Biser, goletnemu uredniku tednika Železar. Po njem je vajeti Jesenice, prevzel Andrej Černe, za njim Miloš Možina. • Ženski pevski zbor Društva upokojencev Javornik- Koroška Bela, • Folklorna skupina Društva upokojencev Javornik- Koroška Bela, • Moški pevski zbor Društva upokojencev Jesenice, • Farno kulturno društvo Koroška Bela, • Kulturno društvo Vintgar, Blejska Dobrava, • Kulturno športno društvo Obranca, Kočna, • Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora. VIR Arhiv Zveze kulturnih organizacij Jesenice. 17 Miloš Možina Kulturna dediščina je naše bogastvo Sodobna povezovalna vloga Zveze kulturnih društev Jesenice Razvoj ljubiteljske kulturne dejavnosti na Jesenicah in Tudi v lokalni skupnosti je novo vodstvo dobilo po- širše na Gorenjskem je v drugi polovici 20. stoletja po- membno podporo. Zveza kulturnih društev Jesenice je membno zaznamoval Joža Varl (1926–2011), rojen v dobila prijetno dolžnost, da iz svojih vrst predlaga in Kamni Gorici. Na področju ljubiteljske kulture je bil podeljuje priznanja uspešnim članom in skupinam, ki aktiven že takoj po drugi svetovni vojni v rojstni vasi, delujejo na področju ljubiteljske kulture. Ta priznanja po prihodu na Jesenice pa v Delavsko prosvetnem dru- od leta 2013 podeljujemo vsako leto osmega februarja štvu Svoboda Tone Čufar in v gledališču, kjer je odigral na osrednji občinski prireditvi ob kulturnem prazniku. okoli 20 vlog. Kot organizator in animator je delal tudi Soorganizatorja prireditve sta območna izpostava Jav- v republiških šolskih in kulturnih organih. Kar 54 let nega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnost je bil v občinskem vodstvu Zveze kulturnih društev, in Gledališče Toneta Čufarja. Vsako proslavo doslej so od tega 37 let s presledki kot predsednik. 55 let je bil z mislimi o ljubiteljskem kulturnem delovanju, name- predsednik Kulturnega društva Svoboda Tone Čufar njenimi ljubiteljskim kulturnikom, še bolj pa tistim, ki Jesenice, bil je predsednik Mednarodnih festivalov posredno ali neposredno odločajo o pogojih njihovega amaterskega filma, sodeloval je pri Glasbeni mladini, delovanja, dopolnili slavnostni govorci, in sicer igralec od leta 1983 je bil vodja Razstavnega salona Dolik. Borut Verovšek, predsednik Zveze kulturnih društev Kot dolgoletni predsednik Zveze kulturnih društev Je- Jesenice Miloš Možina, predsednik odbora Čufarjevih senice je dal močan pečat delovanju ljubiteljske kulture dnevov Boris Janez Bergant, prejemnica Maroltove li- na Jesenicah in širše – do razdružitve je občina Jesenice stine Malči Možina, predstavnik pevcev Vox Carniola vključevala tudi današnji občini Žirovnica in Kranjska in kvinteta Vintgar Andrej Černe, predsednik Zveze Gora. V izvršnem odboru zveze so do leta 2012 sode- kulturnih društev Slovenije Jože Osterman, prejemnik lovala vsa včlanjena društva, bilo jih je 19, kazalo pa je, Linhartove plakete Ivan Berlot, predsednik fotograf- da je treba pri nadaljnjem razvoju ljubiteljske kulture skih društev Jesenice Stane Vidmar, podžupanja občine upoštevati gospodarske in širše družbene dejavnike ter Jesenice Vera Pintar, predsednica Farnega kulturnega zato uvesti nekatere spremembe. društva Koroška Bela in profesorica na Gimnaziji Jese- Na zboru društev, ki so bila včlanjena v Zvezo kul- nice Marija Palovšnik. turnih društev Jesenice, je bil leta 2013 sprejet nov Priznanja so prejeli številni ljubiteljski kulturniki, statut, ki je urejal delovanje društev v zvezi. Izvoljeni ki so v zadnjih desetletjih pomembno zaznamovali ra- so bili predstavniki društev, ki so v izvršnem odboru zvoj posameznih dejavnosti, društev ali skupin v Ob- zveze predstavljali folklorno dejavnost, zborovsko čini Jesenice, in sicer Jože Beguš iz Pihalnega orkestra petje, fotografe, gledališko dejavnost, društva manj- Jesenice-Kranjska Gora, fotograf Franci Črv, Stanislav šinskih etničnih skupnosti, razstavljavce in inštrumen- Sekardi iz Folklorne skupine Juliana, Marija Palovšnik talnoglasbeno dejavnost. Da bi se ljubiteljska kultura iz Farnega kulturnega društva Koroška Bela, Leon še bolj razvila, je bila v statut vključena možnost pri- Mohorič za delovanje na področju zborovskega petja, dobivanje dodatnih finančnih sredstev s pridobitno fotograf Bogdan Bricelj, Hilda Zidar za delovanje na dejavnostjo. Na podlagi teh sprememb in v sestavu, ki področju zborovskega petja, Krožek ročnih del Farnega zagotavlja uresničevanje interesov članstva različnih kulturnega društva Koroška Bela, Frenk Rožič iz Pihal- zanimanj in dejavnosti, zveza deluje v korist društev nega orkestra Jesenice-Kranjska Gora, lutkovna skupina in njihovih interesov še danes. Ringo raja iz Delavsko prosvetnega društva Svoboda 18 Javornik-Koroška Bela, Ivan Šenveter iz Fotografskega ščino. Prvi dan praviloma poteka povorka po ulicah Je-društva Jesenice, Pihalni orkester Jesenice-Kranjska senic, tej pa sledi drugi program. Na Kulturni mavrici Gora, Albina Seršen iz Društva upokojencev Jesenice, so doslej sodelovala številna društva, med njimi Kul- Stane Vidmar za fotografsko aktivnost v društvu, foto- turno umetniško društvo Triglav, Kulturno in špor- graf Aleksander Novak, Franc Jelenc in Blaž Lavtižar tno društvo Bošnjakov Biser, Makedonsko kulturno za delovanje na področju zborovskega petja, Štefi Mu- društvo Ilinden, Kulturno, športno in humanitarno har kot dolgoletna kronistka Pihalnega orkestra Jese- društvo Vuk Karadžić, Kulturno športno društvo Hru- nice-Kranjska Gora in Monika Renko za delovanje na šica, Folklorna skupina Juliana, Kvintet Vintgar, pevski področju zborovskega petja. zbor Vox Carniola, Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Podelitev priznanj je vedno združeno s kulturnim Gora in Folklorna skupina Dovje. Drugi dan Kulturne programom, ki ga pripravijo društva in kulturnou- mavrice je praviloma namenjen predstavitvi skupin in metniške skupine, ustanove in organizacije iz občine društev, ki prihajajo od drugod. Doslej so sodelovali Jesenice. Doslej so sodelovala Kulturno umetniško Kulturno umetniško društvo Zvir Jelenje iz Hrvaške, društvo Triglav Slovenski Javornik-Jesenice, Pihalni Folklorna skupina Škofja Loka, Makedonsko kulturno orkester Jesenice-Kranjska Gora, sekcija igralcev Gle- društvo sv. Cirila in Metoda iz Kranja, Folklorna sku- dališča Toneta Čufarja Jesenice, Folklorna skupina pina Iskraemeco iz Kranja, Kulturno umetniško društvo Juliana, Glasbena šola Jesenice, Simfonični orkester Komušina s Hrvaške, Makedonska folklorna skupina Glasbene šole Jesenice, Orkester citer in opreklja Glas- Kolo iz Ljubljane, Srbsko kulturno umetniško društvo bene šole Jesenice, pevski zbor Vox Carniola, pevska Opanak iz Salzburga, Kulturno umetniško društvo Tri- skupina Vintgar, igralska skupina Gimnazije Jesenice, glav iz Srednje vasi v Bohinju, Makedonsko kulturno Tantadruj glasbena skupina Boštjan Soklič in Kulturno društvo Ohridski biseri iz Nove Gorice, Folklorna sku- društvo Jerbas. pina Val iz Rezije, albanska folklorna skupina Shqipo- Zveza kulturnih društev Jesenice je sodelovala pri njat s Kosova, Folklorna skupina Črnučan iz Črnuč, pripravah praznovanja 140- in 145-letnice Pihalnega Kulturno umetniško društvo Šokica iz Slobodnice na orkestra Jesenice-Kranjska Gora. Od leta 2015 pa sode- Hrvaškem, Kulturno umetniško društvo Sevdah iz Zag- luje pri prireditvah v tednu ljubiteljske kulture, imeno- reba, Folklorna skupina Kulturno umetniškega društva vanem TLK – kultura za vsak čas. V maju se v okviru te Jurij Vodovnik iz Skomarja, Makedonsko kulturno dru- akcije na različnih odrih in drugih lokacijah predstavijo štvo Kočo Racin iz Kopra, Kulturno umetniško društvo najboljše skupine društev, vključujejo se tudi društva Izvor iz Celovca, Kulturno umetniško društvo Abra- sosednjih občin Kranjska Gora in Žirovnica, pri organi- šević iz Kraljeva v Srbiji, Folklorna skupina Dukati iz zaciji pa sodeluje tudi jeseniška območna izpostava Jav- Čačka v Srbiji, Folklorna skupina Kulturno umetni- nega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. škega društva Rudija Jedretiča iz Ribnega in tamburaška Območna izpostava Javnega sklada Republike Slo- skupina Bisernica Kulturno umetniškega društva Janko venije Jesenice in Zveza kulturnih društev Jesenice Krmelj iz Reteč pri Škofji Loki. organizirata izobraževanja, ki pomagajo razvijati kul- V okviru Kulturne mavrice so se spletla številna turno delovanje društev v občinah Jesenice, Kranjska prijateljstva, predvsem pa se širi zavedanje, da nas Gora in Žirovnica. Doslej smo pripravili izobraževanje različnost lahko združuje, toliko bolj, če različnost na temo finančnega poslovanja društev, foto delavnice, spoznavamo. Spoštujemo lahko le tisto, kar poznamo, izobraževanje, namenjeno razvoju gledališke dejavno- saj se znanega ne bojimo. Goste, ki prihajajo od dru- sti, izobraževanje na temo avtorskih pravic, izpolnje- god, osebno spoznavamo, seznanjamo pa jih tudi z vanja obrazcev in prijave prireditev. našim okoljem in življenjem v njem. Tako smo pra- V juniju vsako leto poteka Kulturna mavrica. Zavod viloma vse popeljali po mestu Jesenice in jih vodili v za šport, Mladinski center in Zveza kulturni društev Je- okolico ter jim pokazali Gornjesavski muzej in druge senice organizirajo program vseh društev, ki predstavijo naše znamenitosti. svoje delovanje, kulinariko, oblačilno in drugo dedi- 19 Zveza kulturnih društev Jesenice se je vključila v ustvarjalnost in poustvarjalnost, uresničuje pa tudi za- izdelavo lokalnega programa za kulturo Občine Jese- dane cilje pri kulturnem posredništvu oziroma vzposta- nice 2021–2024, redno pa sodeluje tudi pri oblikova- vljanju neposrednih stikov ljudi z živo ljubiteljsko in nju in prilagajanju meril in drugih vsebin sodobnim profesionalno kulturno ustvarjalnostjo. potrebam, ki so opredeljene v občinskem pravilniku Ljubiteljskim kulturnim društvo in še zlasti njiho- o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro vim vodstvenim kadrom pa ni vedno lahko, kajti mnogi kulturnih programov in kulturnih projektov. se ubadajo s finančnimi težavami, prizadevanja po ka- Ljubiteljska kulturna društva, ki delujejo v okviru kovostni rasti ponekod otežuje kadrovska stiska, mnoga Zveze kulturnih društev Jesenice, so dosegla vidne društva pa bi si želela tudi ustreznejše prostorske pogoje uspehe na občinski, regijski in državni ravni. Prebivalci tako za svojo redno dejavnost kot tudi za javno predsta- tega dela Gorenjske smo lahko in moramo biti na to vitev svojih dosežkov. Kako to, da vseeno dosegajo vi- posebej ponosni, saj s svojimi dosežki ne dokazujejo le soke rezultate? Naj se to v današnji družbi sliši še tako prodornosti lastnih idej in dejavnosti, temveč ob tem čudno in nemoderno, je to zato, ker ne delajo za denar, vedno znova opozarjajo na občine, iz katerih prihajajo ampak, kot rečemo, delamo za svojo dušo in za zado- in jih ob svojih uspehih posredno ali neposredno iz- voljstvo gledalcev, poslušalcev. Zato tudi z obiskom postavljajo. Vloga Zveze kulturnih društev Jesenice je prireditve gledalci poleg tega, da širijo svoje obzorje, pomembna, saj s svojimi programskimi načeli že 70. izkažejo s svojo prisotnostjo hvaležnost nastopajočim. leto pri posameznikih in skupinah spodbuja kulturno 20 O tem, da se ljubiteljska kultura na Jesenicah oh- Naj se zahvalim vsem in vsakemu posebej za vsa ranja – ne le ohranja, temveč kakovostno razvija – ka- plemenita dejanja, ki jih v okviru ljubiteljskega delo- žejo njeni dosežki, ki so plod načrtnega usmerjanja, v vanja opravljajo. Mogoče je ta prispevek k bogatenju katerem se prepletajo aktivnosti območne izpostave naše kulture premalokrat izpostavljen in mogoče jim Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejav- premalokrat rečemo hvala. Zato ne le hvala tistim, ki s nosti in Zveze kulturnih društev Jesenice. Če pregle- svojimi dosežki presegajo občinske meje in pomenijo damo samo projekte, ki so bili izvedeni v zadnjem nekaj posebnega v slovenskem kulturnem prostoru, obdobju, vidimo, da ljubiteljska kulturna društva ne hvala tudi tistim, ki s svojim delovanjem bogatijo živ- »spijo«, temveč skladno z možnostmi predstavljajo ljenje v ožjih lokalnih skupnostih. Tudi ti so za nas še svoje delo javnosti. kako pomembni! Kulturna mavrica leta 2016 na Trgu Toneta Čufarja na Jesenicah (foto: Nik Bertoncelj). 21 Petra Ravnihar Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti – območna izpostava Jesenice Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti • zagotavljanje strokovne in organizacijske pomoči (v nadaljevanju JSKD) je bil ustanovljen z zakonom ljubiteljskim kulturnim društvom in dejavnostim, o Skladu Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne • načrtovanje in izvajanje sodelovanja s tujimi dejavnosti (Uradni list RS št. 1/96), ki ga je Državni sorodnimi organizacijami, torej vključevanje zbor Republike Slovenije sprejel 27. decembra 1995. v mednarodno sodelovanje v evropskem in Najprej se je sklad imenoval Sklad Republike Slovenije svetovnem prostoru, za ljubiteljske kulturne dejavnosti (SLKD) in se šele z • skrb za izobraževalne programe, Aktom o ustanovitvi Javnega sklada Republike Slove- • promoviranje dosežkov ljubiteljske kulture, nije za kulturne dejavnosti 28. septembra 2000 prei- • omogočanje dostopnosti kulturnih vsebin v menoval v Javni sklad Republike Slovenije za kulturne celotnem slovenskem kulturnem prostoru, dejavnosti, torej JSKD. • vključevanje vseh dejavnikov na področju kulture Podlaga za ustanovitev je bil Zakon o uresničevanju v kulturno mrežo, javnega interesa na področju kulture iz leta 1994. Vlada • ustvarjanje pogojev za medkulturni dialog, Republike Slovenije je sklad ustanovila z namenom, da • izdajanje publikacij s svojega delovnega področja. nanj prenese izvajanje Nacionalnega programa za kul- turo v delu, ki se nanaša na ljubiteljsko kulturo, in si- Zakon o skladu je bil sicer sprejet konec leta 1995 in cer s ciljem zagotoviti sistematično in nenehno skrb za v Uradnem listu objavljen na začetku leta 1996, a je obstoj, rast in skladen ter uravnotežen razvoj ljubiteljske kljub temu trajalo še skoraj pet let, da je SLKD začel kulture na celotnem ozemlju Slovenije. delovati v polnem obsegu. Leta 1997 je dobil svojega Ustanovitvi SLKD je botrovalo stališče, da ljubi- prvega direktorja. Na to mesto je bil imenovan doteda- teljskih kulturnih dejavnosti, ki so del nacionalnega nji vršilec dolžnosti Vojko Stopar. 29. novembra istega interesa, ni mogoče prepustiti le skrbi posameznih leta je upravni odbor imenoval svete izpostav in njihove lokalnih skupnosti, ampak je potrebno na nacionalni predsednike ter vodje izpostav v 45 krajih Slovenije. ravni zagotoviti takšno obliko organiziranosti, ki bo Med njimi še ni bilo območne izpostave Jesenice, ki je zagotavljala stabilno podporo nosilcem dejavnosti in bila ustanovljena dve leti pozneje. Celotna mreža 59 hkrati ohranjala svobodo in neposrednost ljubitelj- izpostav pa je bila dokončno oblikovana leta 2007, ko skega delovanja v kulturi. je bila ustanovljena območna izpostava Ljubljana. Ostale naloge in poslanstvo sklada so še: • financiranje in nadzorovanje porabe sredstev za ljubiteljske kulturne programe, 22 Ustanovitev Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Leta 2000 je Vlada Republike Slovenije sprejela Akt poimenovanje Public Fund for Cultural Activities of o ustanovitvi Javnega sklada Republike Slovenije za the Republic of Slovenia. kulturne dejavnosti in določila, da je JSKD pravni na- Dokončno je bila postavljena tudi kulturna mreža slednik SLKD. Z izpustitvijo oznake ljubiteljske se je 59 območnih izpostav, ki omogoča dostopnost kultur- njegova vloga razširila. Poleg skrbi za ljubiteljska kul- noumetniških dosežkov tudi zunaj večjih urbanih sre- turna društva in njihove zveze so skrb JSKD postale dišč in ki skupaj s strokovno centralno službo pokriva tudi kulturnoposredniške organizacijske in administra- celotno ozemlje Slovenije in sega tudi v zamejstvo in tivne naloge za lokalne skupnosti. Istega leta je bil za di- mednarodni prostor. rektorja imenovan mag. Igor Teršar, ki je delo direktorja JSKD je tudi član Regionalne kulturne povezave opravljal vse do leta 2017. dežel srednje in Jugovzhodne Evrope EcuCo, Evrop- Deset let pozneje (26. marca 2010) je državni zbor ske internetne mreže prostočasnih dejavnosti ENVAA sprejel nov Zakon o Javnem skladu Republike Slove- in Evropske mreže za ljubiteljske kulturne dejavnosti nije za kulturne dejavnosti, ki mu je istega leta sledil še AMATEO. Hkrati je tudi član številnih drugih področ- Akt o ustanovitvi Javnega sklada Republike Slovenije nih organizacij (AITA/IATA, Europa Cantat, CIOFF za kulturne dejavnosti, ki je prvič določil tudi angleško itd.). Organiziranost Kot določa Akt o ustanovitvi, ima JSKD dva organa, in pripravljajo strokovno programske komisije za sicer Nadzorni svet in enočlansko upravo – direktorja. glasbeno, gledališko in lutkovno, likovno, folklorno Nadzorni svet, ki ga imenuje Vlada Republike Slovenije, in etno, filmsko, plesno, literarno in večzvrstno ima sedem članov. Direktor sklada je Damjan Damja- dejavnost; novič, ki je svoj mandat nastopil leta 2021. Pred tem • na območnih izpostavah pa se na predlog občin pa je sklad štiri leta vodil mag. Marko Repnik. JSKD oblikujejo sveti območnih izpostav, ki dajejo ima na sedežu v Ljubljani strokovno službo, ki opravlja predloge in pobude v zvezi z delom izpostav. strokovne, organizacijske, finančne, administrativne in tehnične naloge, in 59 izpostav po vsej Sloveniji. Kot posebna organizacijska oblika so se izoblikovale regijske koordinacije, trenutno jih je deset, ki povezu- Direktor ima dve vrsti svetovalnih organov: jejo območne izpostave določene regije. Območna iz- • strokovne podlage za odločanje direktorja pri postava Jesenice skupaj z izpostavami Tržič, Radovljica, izvedbi javnih razpisov in pozivov za sofinanciranje Kranj, Škofja Loka, Kamnik in Domžale sodi h koordi- in pri pripravi programa JSKD na nacionalni ravni naciji za Gorenjsko. 23 Organiziranost Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (spletna stran JSKD). Dejavnosti JSKD: Pripravlja programe in projekte na naslednjih kulturnih • organizira in posreduje kulturne prireditve, področjih: • pripravlja seminarje, delavnice, tečaje, kolonije, • glasba: zborovstvo in inštrumentalna, • izdaja revije in druge publikacije, • gledališče in lutke, • na podlagi javnih razpisov in pozivov sofinancira • folklorni programi, kulturne projekte, manjše investicije v prostore in • etno programi, opremo, • likovni programi: kiparstvo, slikarstvo, keramika, • podeljuje priznanja za izjemne dosežke in fotografija, dolgoletno kulturno delo. • film in video, • sodobni ples, • literatura, • založništvo. 24 Odprtje območne likovne razstave na Jesenicah, 2014 (foto: Andraž Sodja). Območna izpostava Jesenice Območna izpostava Jesenice spodbuja kulturno ljubi- vršilka dolžnosti vodje območne izpostave je postala teljsko ustvarjalnost in zagotavlja strokovno ter organi- Rada Polajnar. Konec leta 1999 jo je v vlogi vršilke dolž- zacijsko podporo ljubiteljskim kulturnim dejavnostim nosti nasledila Vera Pintar, ki je bila leta 2001 tudi ura- na območju občin Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica. dno imenovana za vodjo izpostave in je delo opravljala V programe izobraževanj in prireditev je vključenih 22 vse do upokojitve leta 2009, ko je vodenje izpostave društev. Izpostava je bila ustanovljena leta 1999. Prva prevzela Petra Ravnihar. Nastop Folklorne skupine Juliana na regijskem odprtju 2. Tedna ljubiteljske kulture v Radovljici, 2015 (foto: Gregor Vidmar). 25 V okviru rednega programa območna izpostava skrbi za izvajanje preglednih, piramidalno zasnova- nih prireditev na območni, regijski in občasno tudi državni ravni. Vsako leto poskrbi za organizacijo ob- močne revije odraslih pevskih zborov in skupin – Eno pesem č'mo zapet, območne revije otroških in mladin- skih pevskih zborov – Dobra volja je najbolja, območna srečanja otroških in odraslih folklornih skupin – Ke ste deklič, da b' rajal fantič, območna srečanja folklornih, pevskih in inštrumentalnih skupin manjšinskih etnič- nih skupnosti in manjšin – Kólo in rožmarin, območna srečanja lutkovnih in otroških, mladinskih in odraslih gledaliških skupin. Tradicionalno območna izpostava Jesenice organizira tudi regijsko srečanje odraslih li- teratov V zavetju besede in tudi regijsko fotografsko razstavo Ujeti pogledi. Leta 2014 je bilo na Slovenskem Javorniku orga- nizirano tudi državno srečanje lutkovnih skupin, na Jesenicah pa državno srečanje otroških gledaliških Otroška gledališka skupina Farnega kulturnega skupin. Leta 2018 smo skupaj s Pihalnim orkestrom društva Koroška Bela v predstavi Hudobe na Jesenice-Kranjska Gora gostili tudi 8. tekmovanje območnem srečanju otroških gledaliških skupin na mladinskih godb, 6. mednarodno tekmovanje pihal- Jesenicah, 2017 (foto: Nik Bertoncelj). nih orkestrov v koncertnem igranju IMC 2018 in 38. Odprtje regijske fotografske razstave z naslovom Ujeti pogledi na Jesenicah, 2019 (foto: Nik Bertoncelj). 26 tekmovanje slovenskih godb na 3. in 1. težavnostni stopnji. Vsako leto območna izpostava koordinira tudi izvedbo vsedržavnega Tedna ljubiteljske kulture na ob- močni ravni. V redni program dela območne izpostave sodi tudi organizacija izobraževanj oziroma delavnic z različnih področjih kulturnih dejavnosti tako na območni kot regijski ravni, v zadnjem obdobju predvsem na podro- čju likovne, gledališke in literarne dejavnosti. K temu pa je potrebno pridati še različne dejavnosti in produk- cijo v okviru tako imenovanega lokalnega programa, na ravni katerega se območna izpostava povezuje z drugimi zavodi in organizacijami s področja kulture v lokalni skupnosti. Cilj omenjenih programov je predvsem ak- tivacija in spodbujanje mladih za udejstvovanje na po- Plesna delavnica s Sašo Lončar na Osnovni šoli dročju ljubiteljske kulture. Toneta Čufarja, 2022 (foto: Nik Bertoncelj). Likovna šola na Jesenicah, 2021–2022 (foto: Nik Bertoncelj). Branje Zale Vidic na glasbeno-literarnem večeru Ples besed na Jesenicah, 2021. (foto: Nik Bertoncelj). 27 Delujoče skupine po dejavnostih v letu 2021: • literarna dejavnost: posamezniki, • vokalna glasba: 8 odraslih pevskih zasedb v okviru • plesna dejavnost: skupine, ki ustvarjajo v okviru 7 društev, 3 mladinski pevski zbori in 5 otroških izbirnega predmeta ples na Osnovni šoli Toneta pevskih zborov, Čufarja Jesenice, • inštrumentalna glasba: Pihalni orkester Jesenice- • filmska dejavnost: skupine, ki ustvarjajo v okviru Kranjska Gora, inštrumentalna skupina KŠDB izbirnega predmeta film na Osnovni šoli Koroška Biser in etnoinštrumentalna skupina MKD Bela. Ilinden, • gledališka in lutkovna dejavnost: 15 gledaliških Društva ohranjajo svoje tradicionalne programe in skupin (6 odraslih gledaliških skupin, 2 mladinski produkcijo. Kakovostno najmočnejši sta gledališka in skupini, 5 otroških gledaliških skupin in 1 fotografska dejavnost. Praviloma se skupine iz naše iz- lutkovna skupina), postave uvrščajo na regijska srečanja, nekatere pa redno • folklorna dejavnost: 5 folklornih skupin (1 odrasla tudi na državna, pri čemer izstopajo otroške gledališke folklorna skupina, 2 mladinski folklorni skupini, skupine. Od leta 2014 do leta 2021 je vodja območne 2 otroški folklorni skupini), 1 skupina godcev izpostave Jesenice poleg vodenja območne izpostave ljudskih viž, 1 skupina pevcev ljudskih pesmi, opravljala tudi delo regijske koordinatorke koordina- • likovna dejavnosti: 1 likovno društvo, 2 cije Gorenjska. fotografski društvi, Otroški in mladinski pevski zbor Osnovne šole Žirovnica z zborovodkinjo Slavico Magdič na območni reviji otroških in mladinskih pevskih zborov z naslovom Zborovski BUM v Žirovnici, 2022. (foto: Nik Bertoncelj). VIRA Neubauer, Henrik 2014 Petnajst let delovanja Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Ljubljana: JSKD. Spletna stran JSKD, www.jskd.si. 28 L Ljubiteljska kultura v občini Jesenice 29 Branka Smole Rastoča kakovost odrskega uprizarjanja Gledališče Toneta Čufarja Jesenice Med drugo svetovno vojno je bila stavba Krekovega Emil Frelih je že v prvi povojni sezoni organiziral doma, ki je bil odprt 8. septembra 1930, preurejena tudi prvo gledališko šolo. Leta 1948 so dom opremili v vojaško kasarno, po vojni pa se je gledališka dejav- z novimi zavesami in reflektorji, dvorana in oder pa sta nost trdno zasidrala v novo ustanovljenem Slovenskem bila (delno) obnovljena šele 1954. V prvi sezoni so od- ljudskem gledališču, preimenovanem Titov dom, danes igrali kar 12 premier, naslednjo sezono pa le tretjino Gledališče Toneta Čufarja Jesenice. prej navedene številke. Potem je prevzel pokroviteljstvo sindikat metalurških delavcev Železarne Jesenice in v sezoni 1947/48 se je gledališče že imenovalo Sindikalno gledališče Jesenice. V letu 1950 je denar za delovanje primaknila tudi lokalna skupnost, preimenovalo se je v Mestno gledališče Jesenice in postalo polpoklicno. Uprizarjali so tudi predstave v letnem gledališču na Ukovi, kjer so 31. julija 1954 uprizorili Čufarjevo dramo Polom. Kot gost je v predstavi nastopil tudi Je- seničan Miha Baloh, takrat član Slovenskega narodnega gledališča Trst. 1958 se je gledališče poimenovalo v Gle- dališče Tone Čufar. Stavba Gledališča Toneta Čufarja, 1930 Gledališče je ves čas vzdrževalo visoko raven kako- (arhiv Gledališča Toneta Čufarja). vosti, kar potrjujejo tudi mednarodna gostovanja in uspehi: gostovanje na 11. mednarodnem festivalu v Pohujšanje v dolini šentflorjanski, december 1945 Pohujšanje v dolini šentflorjanski, (arhiv Gledališča Toneta Čufarja). december 1945 (arhiv Gledališča Toneta Čufarja). 30 Monaku (1961) in Monte Carlu s predstavo Tripče de Kljub temu da se je jeseniška Talija oblikovala v stoletju Utolče v režiji Marjana Beline; leta 1963 so nastopili v totalitarnih režimov, lahko ugotovimo, da je začetna Pesaru in 1965 v Gentu. največkrat družbeno angažirana vloga teatra privedla do oplajanja gledaliških ustvarjalcev in ljudstva, kar je mogoče le v kulturno razvitem okolju, saj se je na Jese- nicah igralo več kot kjerkoli drugje.3 Tripče de Utolče v Monaku, 1961 (arhiv Gledališča Toneta Čufarja). Škrjanček, 1987 (arhiv Gledališča Toneta Čufarja). Kot poseben dosežek, ki ga velja zapisati v zgodovino, pa je uprizoritev drame Federica Garcie Lorce Dom Bernarde Albe v režiji Bojana Čebulja. Nastopili so na republiški reviji v Novem mestu, 1964 so zastopali Slovenijo na festivalu na Hvaru, kjer so prejeli zlato medaljo, ki je odprla pot jeseniškim gledališčnikom na poklicne odre. Gostovali so v Slovenskem naro- dnem gledališču Drama Ljubljana in bili deležni zelo dobrih kritik in ocen, ki so amatersko gledališče uvr- stile na zelo visoko kakovostno raven. Še posebej so izpostavili osrednji lik Bernarde Albe, ki ga je odigrala Slava Maroševič, ter vlogo stare mame v interpretaciji Stanke Geršak.1 Ob naštevanju izstopajočih uspehov velja omeniti, da je v sezoni 1987/88 jeseniško gledališče z Anouil- Dom Bernarde Albe, 1964 (arhiv Gledališča Toneta hovim Škrjančkom v režiji Mirana Kende nastopilo Čufarja). na Borštnikovem srečanju v Mariboru.2 V isti sezoni so se rodili tudi Čufarjevi dnevi – srečanje ljubitelj- skih gledališč. 1 Jeseniška Talija, katalog razstave, Aljaž Pogačnik, Jesenice 2014, str. 47–69. 2 Zbornik Gledališča Toneta Čufarja Jesenice, Jesenice, december 1995, str. 27. 3 Jeseniška Talija, katalog razstave, Aljaž Pogačnik, Jesenice 2014, str. 69. 31 Gledališka dejavnost v samostojni Sloveniji V 90-tih letih 20. stoletja je izstopala uspešnica kome- izbor profesionalnih gledališč). Dve leti zatem je Ra- dija Raya Cooneya Pokvarjeno. Ogledalo si jo je več kot dio Slovenija posnel tudi radijsko igro Čufarjeve drame 10.000 gledalcev. Polom. V drami Polom Čufar postane literarni glasnik delavskih problemov, zato je aktualna še danes. Polom je bil ob nastanku proletarska parola, prikaz izhoda iz velike krize tridesetih let. V novem tisočletju pa je Ču- farjev Polom postal prikaz poloma ideje socializma. Pokvarjeno, 1993 (arhiv Gledališča Toneta Čufarja). Jubilejno sezono 1995/96 je zaznamovala krstna upri- zoritev slovenske izvedbe komedije Carla Goldonija Impresarij iz Smirne v režiji Petra Militarova. V jubilejnem letu 1996 naj bi se začela tudi večja obnovitvena dela zgradbe gledališča. Zaradi pomanj- kanja denarja so se dela začela šele v letu 1998. V juliju je prišlo še do porušitve stropa, pri čemer je bilo popol- noma uničenih prvih pet vrst sedežev. Dodatna dela in stroški so zaključek adaptacije premaknili v december leta 1999. Objekt gledališča je bil ponovno predan v uporabo gledališki družini na svečanem odprtju gleda- lišča, ki je bilo 10. februarja 2000. Leto 2002 je bilo okronano z zmago na 41. Linhar- tovem srečanju v Ljubljani. Navdušila je predstava Ve- liki manevri v tesnih ulicah v režiji Matije Milčinskega, nagrade za najboljšo stransko vlogo je bila deležna Li- Polom, 2005 (foto: Boštjan Fon). dija Grilc. Leta 2005, ob 100-letnici Čufarjevega rojstva so se Leto 2006 je prineslo uspešnico desetletja: Kralj Arthur v jeseniškem gledališču odločili za veliko ambientalno in sveti gral v režiji Gregorja Čušina. Predstava je doži- uprizoritev Poloma. Premiera je bila 14. novembra vela rekordnih 52 uprizoritev in številne nagrade. Prvo 2005 v opuščeni proizvodni hali podjetja SIJ Acroni, je pobrala že na Čufarjevih dnevih leta 2006, 2007 pa in sicer po 70 letih od prve in po 30 letih od zadnje je bero nagrad obogatila na festivalu gorenjskih komedi- uprizoritve. Režiserka je bila Andreja Kovač. Predstava jantov Dob (nagrado za najboljšo moško vlogo je prejel je doživela brez dvoma enega največjih uspehov z uvr- Klemen Košir), na državnem 46. Linhartovem sreča- stitvijo v tekmovalni del 36. Tedna slovenske drame (v nju je Kralj Arthur prejel kar dva Matička, za najboljšo 32 Kralj Arthur in sveti gral, 2006 (arhiv Gledališča Toneta Čufarja). Kekec, 2009 (arhiv Gledališča Toneta Čufarja). predstavo v celoti in Vid Klemenc za najboljšo stransko Ambientalna predstava je bila tudi Klinarjev vlogo (2007). Predstava je zmagala tudi na Novačano- Plavž, premierno uprizorjen 9. julija 2011 na Stari vih dnevih in na tednu komedije v Pekrah (2014). Savi, v režiji Matjaža Komana. Na Jesenicah je bil Leto 2008 je bilo v znamenju zahtevnega projekta Plavž prvič uprizorjen leta 1939, zatem pa 1945 Planinska roža, kjer je sodelovalo do 90 nastopajočih na športnem igrišču ob veliki ljudski prireditvi Go- različnih generacij, glasbenikov in igralcev ter stro- renjska v svobodi, 26. 7. 1969 pa kot slavnostna kovnih sodelavcev. Sodelovalo je praktično vse mesto: predstava ob 100-letnici železarne. Režiral je Bojan igralci, godbeniki, glasbena šola, gimnazijci … Čebulj. Doživela je 14 uprizoritev, ogledalo pa si jo je skoraj 3000 obiskovalcev. V Gledališču Toneta Čufarja Jesenice se zavedajo, da brez podmladka ni prihodnosti, zato ves čas skrbijo za vzgojo novih igralcev v organizirani gledali- ški šoli za otroke in mladino. Njihove zaključne produkcije so velikokrat deležne pozor- nosti in nagrad. Leta 2012 je blestel Škrat Kuzma dobi nag- rado v režiji Katje Stušek in Nike Brgant. Na 11. otroškem festivalu gledaliških sanj je bila predstava izbrana za najboljšo Planinska roža, 2008 (foto: Klemen Čebulj). gledališko predstavo 3. triade osnovnih šol. Od zadnje nepozabne operete na jeseniškem odru Podmladek se je ponovno izkazal z zlato plaketo (Pri belem konjičku) je prav leta 2008 minilo 40 let. za predstavo Zadeva kozel na srečanju otroških gle- Leta 2009 je izstopala ambientalna uprizoritev daliških skupin, ki je potekalo v Kamniku leta 2019. predstave Srečno, Kekec v dolini Vrat z več kot 1000 Leto 2012 je okronalo igralko Miro Bolte z na- obiskovalci, v režiji domačega igralca Francija Koražije. zivom naj komedijantka za vlogo Angele Bračko v 33 Partljičevi komediji Čaj za dve v režiji Iztoka Valiča, ki je doživela 26 uspešnih uprizoritev z nepozabnima Alenko Bole Vrabec in Miro Bolte v glavnih vlogah. Jeseniško gledališče pa ni ostalo ravnodušno ob grožnji propada jeseniškega hokeja. Odzvalo se je z avtorskim projektom »Zadnja tekma«, katerega pre- miera je bila 12. 4. 2013, kjer so igralci in režiser Gregor Čušin opisovali svoj kritičen in hkrati nos- talgičen odnos do športa št. 1 v občini. Otok zakladov, 2013 (foto: Mirko Budimir). Po letu 2015 se je ponudila priložnost za delo z ljudmi v tretjem življenjskem obdobju. Štirinajst pogu- mnih jeseniških upokojenk si je upalo prestopiti mejo »dopustnega za penzionistke« ... Stopile so na oder in s predstavo Najlepše, najboljše, najbolj slečene zma- gale na 13. festivalu komedije v Pekrah 2017 in se za nameček razgalile v koledarju. Predvsem pa so si izpol- Zadnja tekma, 2013 (foto: Samir Pajić). nile svoje mladostne sanje. »Ko odideš v 'penzijo', ni vsega konec, to je idealna priložnost za nov začetek«, Tudi leto 2013 se je spogledovalo z ambientalno pravijo in ostajajo. uprizoritvijo, in sicer na kopališču Ukova. Otok zak- In potem se je začelo obdobje koprodukcij. Da je ladov je bil skupni projekt Zavoda za šport Jesenice to dobra gesta, je leta 2017 dokazala uprizoritev Lain- in Gledališča Toneta Čufarja Jesenice. S svojim orož- ščkovega Petelinjega zajtrka v režiji Gojmirja Lešnjaka jem so v boj posegli tudi člani igralske skupine viteza - Gojca. Predstava je nastala v koprodukciji s Šentja- Gašperja Lambergerja in Kulturnega društva Možnar kobskim gledališčem Ljubljana, doživela je več kot 50 s Koroške Bele, posredno pa tudi soseščina. Več kot uprizoritev in neumorno pobirala nagrade: Matiček za 30-članska gusarska posadka je na bazenu »pripove- najboljšo predstavo v celoti na 57. Linhartovem sreča- dovala« napeto pustolovsko zgodbo o morskem ka- nju 2018, Damijan Perne dobitnik Severjeve nagrade pitanu Billyu Bonesu. za izjemen igralski dosežek, Damijan Perne prejemnik Leta 2013 je minilo 60 let, odkar so na odru Gle- Matička za najboljšo moško vlogo na 57. Linhartovem dališča Toneta Čufarja prvikrat zaživele Linhartove srečanju, najboljša režija (Gojmir Lešnjak - Gojc), naj osebe iz Matička, in 10 let, ko je zaživela Županova komedijant (Damjan Perne) in najboljša predstava po Micka. Matjaž Koman jo je z mladimi gledališčniki po- izboru občinstva na 14. festivalu v Pekrah, najboljša novno pripeljal nazaj, v železni repertoar jeseniškega predstava po oceni strokovne žirije na 31. Čufarjevih teatra. Leto 2007 pa je rodilo »posebno Micko«, ki dnevih 2018, najboljša predstava po oceni občinstva jo je zaznamovala premiera na zaključku jubilejnih 20. na 31. Čufarjevih dnevih 2018, zmaga na festivalu v Čufarjevih dni. Linhartova Županova Micka v režiji Čakovcu (2019), zmaga na festivalu komedije v Pekrah. Emila Aberška je dobila mednarodni prizvok, saj so Tudi avtorski musical Za zmeraj v režiji Gabra K. jo izvedli domači gledališčniki skupaj z igralci iz Štan- Trseglava z avtorsko glasbo Nataše Vester Trseglav je dreža v Italiji. bil prava uspešnica, ki je prejela posebno priznanje za izvirno glasbo in vokalno interpretacijo, Pekre 2019, 34 Petelinji zajtrk, 2017 (foto: Aleš Košir). Boštjan Smukavec pa se je za vedno zapisal v Pekre z z nagrado »nova gaz«, ki v ospredje postavlja mla- nazivom najboljši komedijant 2019. dinsko dejavnost v ljubiteljskem gledališču. Festival je Potem je navduševala predstava Vozi, Miško v režiji postal referenčna točka za obstoj in delovanje mnogih Gregorja Čušina in postala ponosna prejemnica po- slovenskih in zamejskih ljubiteljskih gledališč. sebnega priznanja za ansambelsko usklajenost na 59. Linhartovem srečanju 2021, Sašo Dudič in Gregor Ro- bič pa sta bila prejemnika nagrade Matiček za igralski dvojec v avtorski predstavi Fetiš na puter, prav tako na 59. Linhartovem srečanju 2021. In še: Nika Brgant, Sašo Dudič in Gregor Robič so prejemniki posebnega priznanja za avtorski pristop za predstavo Fetiš na pu- ter na 59. Linhartovem srečanju 2021. Koronsko ob- dobje je bilo za jeseniške gledališčnike nepozabno in več kot uspešno. Posebno je bilo tudi leto 2022, ko je Mateja Mlačnik s Sela pri Žirovnici na festivalu kome- dije v Pekrah prejela priznanje komedijantka festivala za vlogo mame Marije v predstavi Za vse sem sama. Prepoznavnost gledališke dejavnosti pa je povzdig- nil dogodek, ki se vsako leto novembra že od leta 1988 odvije v domačem gledališču – to so Čufarjevi dnevi. Sprva srečanje neformalnega značaja je v tri- desetih letih razvoja in strukturnih ter programskih sprememb preraslo v festival – prireditev je od leta 2001 tekmovalnega značaja z dobro in trdno zasnovo ter vsakoletnim razgibanim programom. Od leta Fetiš na puter, 2019 (foto: Aleš Košir). 2017 je v festivalski program uvedena nova sekcija 35 Predstave gledališča Toneta Čufarja Št. PREDSTAVA PREMIERA 37. Rokovnjači 25. 11. 1950 1. Pohujšanje 8. 12. 1945 38. Skopuh 16. 12. 1950 2. Ujež 15. 12. 1945 39. Mogočni prstan 30. 12. 1950 3. Triglavska bajka 29. 12. 1945 40. Deseti brat 31. 3. 1951 4. Trije vaški svetniki 31. 12. 1945 41. Škandal 12. 5. 1951 5. Izpit za življenje 2. 2. 1946 42. Veriga 9. 6. 1951 6. Raztrganci 9. 2. 1946 43. Rdeča kapica 7. 7. 1951 7. Princeska in pastirček 23. 2. 1946 44. Florentinski slamnik 20. 10. 1951 8. Utopljenca 3. 3. 1946 45. Mlinarjev Janez 28. 11. 1951 9. Razvalina življenja 9. 3. 1946 46. Šesto nadstropje 3. 2. 1952 10. Siromakovo jagnje 1. 5. 1946 47. Pastir Peter 5. 4. 1952 11. Kvadratura kroga 2. 6. 1946 48. Inšpektor na obisku 8. 6. 1952 12. Vida-Staša 29. 6. 1946 49. Namišljeni bolnik 1. 10. 1952 13. Kralj na Betajnovi 7. 12. 1946 50. Pesem s ceste 7. 11. 1952 14. Vzrok 18. 1. 1947 51. Ana Christie 14. 11. 1952 15. Glavni dobitek 25. 1. 1947 52. Operacija 29. 11. 1952 16. Zanikrna deteljica 15. 2. 1947 53. Pohorska bajka 29. 12. 1952 17. Matiček se ženi 1. 3. 1947 54. Utopljenca 31. 12. 1952 18. Veliko potovanje 2. 5. 1947 55. Zgodba njenega življenja 12. 2. 1953 19. Miklova Zala 27. 12. 1947 56. Hasanaginica 7. 3. 1953 20. Novi dom 17. 3. 1948 57. Vozel 9. 5. 1953 21. Rusko vprašanje 8. 5. 1948 58. Kranjski komedijanti 28. 11. 1953 22. Tugomer 23. 10. 1948 59. Domen 12. 12. 1953 23. Celjski grofje 18. 12. 1948 60. Trije bratje 13. 2. 1954 24. Mirandolina 15. 1. 1949 61. Kotiček igračk 20. 2. 1954 25. Posebna naloga 12. 3. 1949 62. Metež 13. 3. 1954 26. Pot do zločina 23. 4. 1949 63. Othello 8. 5. 1954 27. Hlapci 1. 7. 1949 64. Mala Floramie 15. 5. 1954 28. Sneguljčica 3. 9. 1949 65. Polom 31. 8. 1954 29. V zanki 15. 10. 1949 66. Trnuljčica 29. 12. 1954 30. Romeo in Julija 28. 11. 1949 67. Nevarni ovinek 22. 1. 1955 31. Cvrček za pečjo 6. 1. 1950 68. Draga Ruth 12. 2. 1955 32. Gospa ministrica 4. 2. 1950 69. Ploha 22. 2. 1955 33. Žene na Miskavouriju 1. 4. 1950 70. Mladost pred sodiščem 12. 3. 1955 34. Kovarstvo in ljubezen 26. 5. 1950 71. Vsakih sto let 16. 4. 1955 35. Dundo Maroje 16. 8. 1950 72. Melodije srca 13. 5. 1955 36. Mokrodolci 28. 10. 1950 73. Molčeča usta 21. 10. 1955 36 74. Kralj na Betajnovi 12. 11. 1955 112. Ljudje brez zemlje 20. 2. 1960 75. Šola za žene 28. 11. 1955 113. Divji lovec 26. 3. 1960 76. Janko in Metka 27. 12. 1955 114. Kukavičje jajce 14. 4. 1960 77. Krog s kredo 21. 1. 1956 115. Jezusovi apostoli 20. 6. 1960 78. Skupno stanovanje 25. 2. 1956 116. Sen kresne noči 15. 10. 1960 79. Deževje 17. 3. 1956 117. Silni bič 27. 10. 1960 80. Uspavanka 21. 4. 1956 118. Globoko so korenine 28. 11. 1960 81. Vroča kri 25. 5. 1956 119. Kekec in Mojca 26. 12. 1960 82. Scapinove zvijače 20. 10. 1956 120. Mandragola 31. 12. 1960 83. Lepa Vida 3. 11. 1956 121. Namišljeni doktor 28. 1. 1961 84. Otroci prihajajo 8. 12. 1956 122. Razvalina življenja 22. 3. 1961 85. Alenčica desetnica 27. 12. 1956 123. Lepota in zver 6. 6. 1961 86. Emilia Galotti 26. 1. 1957 124. Vihar pred zoro 31. 7. 1961 87. Dva ducata rdečih vrtnic 23. 2. 1957 125. Tripče de Utolče 8. 9. 1961 88. Mati 7. 3. 1957 126. Bagdadska pravljica 26. 12. 1961 89. Operacija Altmark 27. 4. 1957 127. Najlepša roža 8. 2. 1962 90. Čudovite pustolovščine 11. 5. 1957 128. Zakonski vrtiljak 24. 2. 1962 91. Triglavska bajka 21. 9. 1957 129. Punčka Sanja 7. 4. 1962 92. Žalujoči ostali 26. 10. 1957 130. Tremerski dukat 28. 4. 1962 93. Mati 7. 11. 1957 131. Mišnica 19. 5. 1962 94. Sedem let skomin 7. 12. 1957 132. Pekel je vendar pekel 17. 11. 1962 95. Skok, cmok in bistrook 21. 12. 1957 133. Hajduk Janošik 28. 11. 1962 96. Mirandolina 18. 1. 1958 134. Sneguljčica 24. 12. 1962 97. Lov na čarovnice 1. 3. 1958 135. Cvetje hvaležno odklanjamo 2. 3. 1963 98. Srečni dnevi 9. 5. 1958 136. Pikica in Tonček 16. 3. 1963 99. Veronika Deseniška 15. 11. 1958 137. Pravljica o carju in pastirju 29. 3. 1963 100. Giokondin smehljaj 20. 12. 1958 138. Melodije srca 25. 5. 1963 101. Grašek 27. 12. 1958 139. Dom Bernarde Albe 14. 11. 1963 102. Naši ljubi otroci 7. 2. 1959 140. Čarobna piščalka 26. 12. 1963 103. Človek z Marsa 21. 2. 1959 141. Kadar se ženski jezik ne suče 28. 12. 1963 104. Dnevnik Ane Frank 11. 4. 1959 142. Rdeče in modro v mavrici 8. 2. 1964 105. Zločin 25. 4. 1959 143. Hiša na robu mesta 23. 4. 1964 106. Postržek 6. 6. 1959 144. Ribiške zdrahe 25. 7. 1964 107. Tugomer 1. 8. 1959 145. Princeska trmoglavka 20. 12. 1964 108. Maria Stuart 7. 11. 1959 146. Odkritosrčna lažnivka 26. 2. 1965 109. Madeži na soncu 12. 12. 1959 147. Milica ne sme umreti 16. 4. 1965 110. Tripče de Utolče 31. 12. 1959 148. Hlapci 27. 5. 1965 111. Pepelka 9. 1. 1960 149. Dobri vojak Švejk 13. 7. 1965 37 150. Vilinček z lune 28. 12. 1965 188. Skok, cmok in bistrook 10. 11. 1972 151. Inventura 65 20. 3. 1966 189. Balada o trobenti in oblaku 28. 11. 1972 152. Eva se bo rodila jutri 14. 4. 1966 190. Čudežni pisalni strojček 26. 12. 1972 153. Na koncu poti 9. 5. 1966 191. Snaha 1. 3. 1973 154. Divji lovec 17. 5. 1966 192. Romeo in Julija 17. 6. 1973 155. Boter Andraž 13. 7. 1966 193. Trnuljčica 15. 11. 1973 156. Samorastniki 5. 11. 1966 194. Ljubim (ljubezenska lirika) 25. 11. 1973 157. Herman Celjski 3. 12. 1966 195. Deset zamorčkov 23. 12. 1973 158. Peter Klepec 27. 12. 1966 196. Užaljeni medvedek 26. 12. 1973 159. Via Mala 2. 3. 1967 197. Ščuke pa ni 27. 3. 1974 160. Kapitan Piplfox 8. 4. 1967 198. Obisk 7. 4. 1974 161. Tartuffe 19. 4. 1967 199. Na splavu 6. 6. 1974 162. Prosti dan 6. 5. 1967 200. Plinska luč 14. 12. 1974 163. Emil in detektivi 12. 6. 1967 201. Mucin dom 26. 12. 1974 164. Kastelka 28. 10. 1967 202. Nariši mi backa 25. 1. 1975 165. Mogočni prstan 27. 12. 1967 203. Hodl de bodl 3. 4. 1975 166. Hamlet 21. 1. 1968 204. Prvi dan svobode 9. 5. 1975 167. Vdova Rošlinka 8. 2. 1968 205. Polom 18. 10. 1975 168. Pri belem konjičku 30. 3. 1968 206. Pohorska bajka 23. 12. 1975 169. Mary Mary 26. 4. 1968 207. Večna lovišča 21. 2. 1976 170. Punčka 23. 6. 1968 208. Svet brez sovraštva 27. 3. 1976 171. Heidi 27. 12. 1968 209. O ne, ščuke pa ne 11. 11. 1976 172. Boeing-Boeing 31. 1. 1969 210. Brez dela ni jela 27. 12. 1976 173. Dobri človek iz Sečuana 26. 3. 1969 211. Sodnik Zalamejski 26. 2. 1977 174. Lepa Vida 5. 6. 1969 212. Medeia 3. 4. 1977 175. Plavž 26. 7. 1969 213. Večer z velikimi mojstri 29. 10. 1977 176. Janko in Metka 24. 12. 1969 peresa 177. 30 sekund ljubezni 14. 2. 1970 214. Hvarčanka 21. 1. 1978 178. Ognjeni vihar 26. 4. 1970 215. Enakonočje 22. 4. 1978 179. Piknik 31. 5. 1970 216. Policaji 20. 10. 1978 180. Pohujšanje v dolini 24. 4. 1971 217. Raztrganci 22. 12. 1978 šentflorjanski 218. Zakonski vrtiljak 12. 5. 1979 181. Jurček 24. 5. 1971 219. Slovenska moderna 18. 5. 1979 182. Strast pod bresti 22. 12. 1971 220. Razbiti vrč 20. 11979 183. Rdeča kapica 28. 12. 1971 221. Čudežna srajca dopetajca 15. 12. 1979 184. Komaj do srednjih vej 26. 2. 1972 222. Preludij za dobre ljudi s trga 16. 2. 1980 185. Etiene 11. 4. 1972 223. Gugalnik 19. 4. 1980 186. Pepelka 19. 4. 1972 224. Matiček se ženi 25. 10. 1980 187. Vida Grantova 21. 6. 1972 225. Učna ura 22. 11. 1980 38 226. Uboga Ančka 20. 12. 1980 263. Zgodba o zmaju 13. 11. 1988 227. Jakob Ruda 4. 4. 1981 264. Zakaj …? 19. 11. 1988 228. Vpliv gama žarkov na rast 9. 6. 1981 265. Sumljiva oseba 31. 3. 1989 rumenih marjetic 266. Ribiške zdrahe 18. 11. 1989 229. Medved, Snubač 2. 10. 1981 267. Haldol Depo 15. 12. 1989 230. Smrt predsednika hišnega 21. 11. 1981 268. Županova Micka 7. 2. 1990 sveta 269. Hiša 20. 4. 1990 231. Martin Krpan 20. 12. 1981 270. Stoli 11. 10. 1990 232. Strahovi 19. 2. 1982 271. Poroka Štefa Vampiča 17. 11. 1990 233. Računajte na nas 29. 5. 1982 272. 284 7. 2. 1991 234. Samorog 16. 10. 1982 273. Nemški ne znajo 20. 4. 1991 235. Hamlet v Mrduši Donji 29. 12. 1982 274. Kje je meja 20. 4. 1991 236. Orkester 17. 2. 1983 275. Tripče de utolče 16. 11. 1991 237. Plešasta pevka 25. 3. 1983 276. Skok, cmok in bistrook 8. 12. 1991 238. Kraljična Haris 15. 10. 1983 277. Trgovina 8. 2. 1992 239. Intervju 26. 11. 1983 278. Zelena je moja dolina 11. 4. 1992 240. Obtoženi volk 18. 12. 1983 279. Juntez 25. 9. 1992 241. Sluga dveh gospodov 4. 2. 1984 280. Ljubezni Georga 24. 10. 1992 242. Festival ropotulj … 6. 3. 1984 Washingtona 243. Podlaga zakonske sreče 22. 4. 1984 281. Podeželanka 14. 11. 1992 244. Rendez-Vous 22. 4. 1984 282. Miklavž na zemljo ne more 29. 11. 1992 245. Fiziki 26. 10. 1984 283. Življenje zvezde 4. 12. 1992 246. Figole-Fagole 8. 12. 1984 284. Eko-eko 22. 3. 1993 247. Krst pri Savici 8. 2. 1985 285. Vaje v slogu 17. 4. 1993 248. Varh 8. 2. 1985 286. Pokvarjeno 10. 12. 1993 249. Mož brez obraza 9. 3. 1985 287. Žensko ročno delo 13. 5. 1994 250. Germaine in pes 9. 3. 1985 288. Zlatorog 26. 7. 1994 251. Malomeščanska svatba 26. 10. 1985 289. Ljubezen 18. 11. 1994 252. Tolmun in kamen 8. 31986 290. Ta pršparan jur 26. 12. 1994 253. Osem žensk 12. 4. 1986 291. Princeska in svinjski pastir 11. 11. 1994 254. Ljubezen v kleti 30. 10. 1986 292. Impresarij iz Smirne 19. 10. 1995 255. Kralj v časopisu 16. 12. 1986 293. Plesoči osliček 14. 12. 1995 256. Škrjanček 8. 1. 1987 294. Oprostite, napačna soba 12. 4. 1996 257. Rodil se je oče 7. 5. 1987 295. Mali strah bav, bav 2. 11. 1996 258. Princeska na zrnu graha 11. 10. 1987 296. Padamo, padamo 15. 11. 1996 259. Naši trije angeli 20. 11. 1987 297. Ženska je ženska 15. 1. 1997 260. Izgubljeni sin 18. 2. 1988 298. Županova Micka 21. 2. 1997 261. Sganarel 7. 5. 1988 299. Kosmata žaba 11. 10. 1997 262. Valček Toreadorjev 14. 10. 1988 300. Cirkus z divjega zahoda 8. 11. 1997 39 301. Gospa poslančeva 14. 11. 1997 335. Butalski policaj in razbojnik 9. 3. 2008 302. Krojač za dame 19. 3. 1998 Cefizelj 303. Vrsta 9. 5. 1998 336. Planinska roža 10. 5. 2008 304. Razbiti vrč 4. 12. 1998 337. Otroška bolezen in dva 27. 12. 2008 305. Ta vražji fant 4. 3. 1999 lopova 306. Kje je meja 28. 10. 1999 338. Od kraja do raja 3. 5. 2009 307. Mama je umrla 2-krat 10. 3. 2000 339. Srečno Kekec (ambientalna 31. 8. 2009 predstava) 308. Makalonca 27. 9. 2000 340. Sneguljčica 24. 10. 2009 309. Opalo ima vsakdo rad 14. 11. 2000 341. Čaj za dve 13. 12. 2009 310. Veriga 16. 12. 2000 342. Fimfarum 10. 3. 2010 311. Na višjem nivoju 5. 10. 2001 343. Kurje zdrahe 22. 6. 2010 312. Obisk stare gospe 14. 11. 2001 344. Ogenj iz Andaluzije 12. 11. 2010 313. Modra vrtnica za princesko 19. 1. 2002 345. Deklica v vlogi detektiva 11. 3. 2011 314. Veliki manevri v tesnih ulicah 13. 4. 2002 346. Komedija duhov 10. 4. 2011 315. Sluga dveh gospodov 11. 5. 2002 347. Plavž 9. 7. 2011 316. Vsega je kriva Marjana Držaj 4. 10. 2002 348. Hipnoza 25. 2. 2012 317. Portret planeta 1. 2. 2003 349. Čudež v živalskem vrtu 10. 6. 2012 318. Jaz sem Herbert; Ne slišim te, 22. 3. 2003 ker v kopalnici teče voda 350. Škrat Kuzma dobi nagrado 19. 10. 2012 319. Naivne lastovke 17. 10. 2003 351. To imamo v družini 31. 12. 2012 320. Pepelka 29. 11. 2003 352. Županova Micka 9. 3. 2013 321. Pomladno prebujenje 30. 1. 2004 353. Zadnja tekma 12. 4. 2013 322. Sen kresne noči 29. 5. 2004 354. Otok zakladov (ambientalna 22. 6. 2013 predstava) 323. Politika bolezen moja 30. 10. 2004 355. Drugačni 29. 11. 2013 324. Seks, toda z užitkom 6. 11. 2004 356. Hišica v gozdu 6. 12. 2013 325. Trnuljčica 11. 2. 2005 357. Mi, otroci s postaje Zoo 10. 4. 2014 326. Komedija ljubezni 9. 4. 2005 358. Železarska lirika 20. 11. 2014 327. Polom (ambientalna 14. 11. 2005 predstava) 359. Operacija spola in Veliki 29. 11. 2014 zapeljivec 328. Ne sprehajaj se no vendar 19. 4. 2006 čisto naga 360. Dogodivščine Zvitorepca, 14. 12. 2014 Trdonje in Lakotnika 329. Monty Python: Kralj Arthur 22. 6. 2006 in Sveti gral 361. Lepotica in zver 17. 1. 2015 330. Kekec 2. 12. 2006 362. Igralska družina 3. 6. 2015 331. Ta veseli dan ali Matiček se 2. 5. 2007 363. Samotni zahod 6. 12. 2015 ženi 364. Igranje z ognjem 3. 3. 2016 332. Županova Micka 19. 11. 2007 365. Butalci 24. 3. 2016 333. Plesoči osliček 15. 3. 2008 366. Hamlet v pikantni omaki 22. 4. 2016 334. Tosca 28. 3. 2008 367. Najlepše, najboljše in najbolj 13. 5. 2016 slečene 40 368. Pr' Holzer 11. 11. 2016 369. Coprnica Zofka 24. 2. 2017 370. Človek v 1. 1 3. 2. 2017 371. Portret planeta 11. 11. 2017 372. Petelinji zajtrk 20. 11. 2017 (koprodukcija) 373. Rodinovi grehi 25. 1. 2018 (koprodukcija) 374. Sneguljčica 16. 2. 2018 375. Zoc 28. 3. 2018 376. Za zmeraj! 22. 11. 2018 377. Čarli in tovarna čokolade 3. 12. 2018 378. Slovenec za vse čase 23. 2. 2019 379. Zadeva kozel 14. 3. 2019 380. Video klub 11. 5. 2019 381. Fetiš na puter 9. 10. 2019 382. Vozi, Miško! 20. 11. 2019 383. Trije prašički 4. 12. 2019 384. Bal Lander in njegovi 6. 3. 2020 razbojniki 385. O volku, ki je iskal pravljico 28. 5. 2020 386. Slastni mrlič 15. 10. 2020 387. Za vse sem sama 6. 11. 2021 388. Zgodbe grde deklice 11. 12. 2021 (koprodukcija) 389. Katarina in njen lonec 24. 3. 2022 390. Janko Metka sladkosnedka 9. 4. 2022 41 Janko Rabič Ljubiteljske kulturne dejavnosti na Hrušici in Kulturno športno društvo Hrušica Iz zgodnejše dobe Zdenka Torkar Tahir je v Zgodovinsko domoznanskem O dogodkih in o kulturnih dejavnostih na Hru- orisu naselja Hrušica leta 2006 nekaj besed namenila šici obstaja več pisnih virov. Včasih so bili kronisti bolj tudi začetkom ljubiteljskega kulturnega delovanja v tem dejavni, včasih manj, veliko podatkov danes temelji kraju, ki segajo v leto 1930. Med tem letom in letom na ustnih virih. Pri ohranjanju zgodovine ima veliko 1941 so na Hrušici delovali Kulturno, prosvetno, telo- zaslug dolgoletna vsestranska kulturna delavka Stanka vadno in športno društvo Orel, Telovadno gimnastično Kaplan Mrak, ki je pomembno zaznamovala dese- društvo Sokol, Godba na pihala Planika, Pevsko dru- tletja aktivnega udejstvovanja na odrskih deskah kot štvo Golica, tamburaški orkester in gasilsko društvo. plesalka v folklorni skupini, igalka, režiserka iger in Društvo Orel, v katerem so delovali dramska sekcija, organizatorica prireditev. Leta 2017 je izdala knjižico smučarsko-gimnastična sekcija in otroški vrtec, je imelo Zapisi, spomini, prigode in kroniko Delavsko prosvet- svoje prostore v prosvetnem domu Na Klancu. Njegovi nega društva Svoboda Ivan Krivec Hrušica. Iz knjižice člani so bili katoliško usmerjeni in so se med seboj pozd- povzemamo podatke o dejavnostih po drugi svetovni ravljali z »Bog živi!«. vojni do leta 1994, ko je zaokrožila svoj doprinos lju- Liberalni Sokol je pripravljal dramske prireditve, biteljski kulturi v kraju. ki so jih uprizarjali v telovadnici z odrom gostilne Pri Delavsko prosvetno društvo Svoboda Ivan Krivec Ocepku, ki jo je lastnik skupaj s stranskimi prostori Hrušica je delovalo pod tem imenom skoraj 35 let. zgradil za društvene potrebe. Telovadbo so organizirali Vsako leto je bila na odru uprizorjena vsaj ena igra za skupaj z jeseniškim Sokolom. Gojili so smučanje in pri- odrasle in ena otroška predstava. S predstavami je dru- rejali vsakoletna tekmovanja v smučanju in smučarskih štvo gostovalo v drugih krajih in gostilo druga društva skokih. Člani so se med seboj pozdravljali z »Zdravo!«, na domačem odru. Pomembno področje delovanja je številčno pa so bili močnejši od Orlov. bila organizacija proslav ob vseh pomembnih prazni- Pevsko društvo je štelo med 20 in 30 članov, vadbeni kih, tako državnih kot krajevnih (Begunje, Belo polje, prostor pa so imeli v kleti gasilskega doma. Članstvo Hruščanska planina, obeležja …). Društvo je sodelo- se ni vezalo na politično pripadnost, nekateri člani in valo z Vzgojno varstveno organizacijo Frančiške Am- njihovi družinski člani pa so sodelovali v dramski sku- brožič Hrušica, z Zvezo socialistične mladine Slovenije pini pri Sokolih. Igre so prirejali pri Ocepku, tam so se – Hrušica, z Zvezo združenj borcev NOB, domačim odvijale tudi vse vaške veselice. gasilskim društvom, Osnovno šolo Tone Čufar Jese- Tamburaški orkester je štel 15 do 20 članov, a je nice, Glasbeno šolo Jesenice. V goste so povabili tudi kmalu prenehal delovati, saj ni imel dovolj sredstev in znane osebe, kot so Janez Hočevar Rifle, Andrej Ši- lastnih prostorov za vadbo. Leta 1929 so vaščani iz raz- frer, Helena Blagne, glasbene skupine, pevske zbore, puščenega orkestra sestavili svojo godbo in jo poime- folklorne skupine … Aktivna je bila otroška folklorna novali Planika. Kljub temu da ni imela svojih prostorov skupina, aktiv žena in občasno lutkovna sekcija. V in se je selila iz enega konca v drugega, je vztrajala do okviru društva so se zvrstile številne zabavne prireditve, začetka druge svetovne vojne. tako za otroke kot za odrasle. Občasno so bila predava- 42 nja z diapozitivi na različne teme. Hrušica je bila daleč Vlak je pripeljal gradbeni material do karavanškega pre-naokoli poznana po godbi na pihala in pustnih povor- dora. Otroci in mladina so stali v vrsti do gradbišča in kah in ne nazadnje, na hruščanskem odru so zazveneli podajali opeko …, starejši pa so material vozili s samo- tudi prvi zvoki ansambla Caravelle. kolnicami. Odbor za izgradnjo doma so sestavljali Berti Gledališče ni samo dogodek, je tudi druženje, tako Brun, Franc Pintar, Janez Palčič, Joža Zajc, Alojz Kodre tistih, ki v njem delajo, kot gledalcev. Kulturni dom st., Slavka Gaser, Aleks Gusov, Drago Markizeti, Janko na Hrušici je bil prav to. Združeval je krajane na vseh Veber. Dom je bil dokončan leta 1962. področjih kulturne dejavnosti. Lahko bi celo rekli, da Za sam kraj in krajane je bil kulturni dom velika skoraj ni bilo Hruščana, ki ne bi sodeloval v kulturnem pridobitev in ponosni so bili nanj. Prostore je dobila življenju kraja. Prav to, društvo je združevalo mlade in dramska sekcija, ki je vključevala tako igralsko kot re- stare, leve in desne, velike, majhne. Na Hrušici je bila citatorsko skupino, godba na pihala, folklorna sekcija, tudi osnovna šola. Učitelji, ki so poučevali na Hrušici, lutkovna sekcija, športna sekcija, sekcija za ročna dela, so otroke vključevali v razne dejavnosti (ročna dela, teh- knjižnica. V domu je dobila prostore Zveza borcev nične, likovne). V šoli je bil dramski krožek. Ob večjih NOV Hrušica, v njem je delovala Zveza socialistične praznikih je šola sodelovala z društvom – učenci so de- mladine Slovenije, svoje prostore je dobila krajevna klamirali in igrali. Nekaj otrok je obiskovalo glasbeno skupnost, vključno s pisarno in sejno sobo in prav tako šolo na Jesenicah in nekateri so postali prav dobri in kulturno društvo sejno sobo. uspešni glasbeniki. Narejena je bila velika dvorana z 240 sedeži, odli- V povojnem času je bil na Hrušici pevovodja in rež- čen, daleč naokoli najbolj zaželen akustični oder z vsemi iser Nande Hojak. Bil je samouk in menda izredno na- pripadajočimi prostori, dramska, šminkarska soba, de- darjen. Sam si je izdelal citre, bil je dobitnik Prešernove lavnica za izdelovanje kulis, mala kuhinja, sanitarije … nagrade. Na Hrušici pri karavanškem predoru je bila v Dvorana je bila namenjena tudi predvajanju filmov, na času Jugoslavije karavla, v kateri so fantje iz takratne koncu dvorane je bila z zunanje strani narejena tudi države služili vojaški rok. Tudi te fante so vključili v soba za kino projekcijo. V zgornjih prostorih je bilo še kulturne dejavnosti. veliko stanovanje za hišnika. Jože Zajc, ki je živel na Hrušici, je bil odličen glas- Pri Delavsko prosvetnem društvu Svoboda Ivan Kri- benik. Igral je violino. Zbral je nadarjene glasbenike in vec Hrušica je bila tudi otroška in mladinska folklorna ustanovil orkester, ki ga je tudi vodil. Nekje v letih 1960 skupina. V obdobju od leta 1960 do 1994 se je zvrstilo so v orkestru igrali Jože Zajc – violina, Alojz Kodre – kar nekaj skupin pod različnim vodstvom. Prvo sku- kontrabas, Alojz Kodre ml. – violina, Bojana Kodre pino je ustanovila Helena Grzetič. V tem času je bilo – violina, Dragica Zupanc – harmonika, klavir, Edika zanimanje za folkloro bolj ali manj domena deklet in Kobentar – klavir, Tomaž Klinar – čelo, Egidij Glavič – tako je naneslo, da so plesala dekleta, oblečena v fan- violina, Stane Razinger – violina, Janči Glavič – flavta, tovske narodne noše. Harmoniko je igral Miha Drešček Marjan Veber st. – violina. Na pomoč jim je priskočil st. Plesali so za potrebe domačega kraja. Občasno so Rado Kleč, ki je sicer vodil jeseniško godbo. Pri Dela- jih povabili tudi v tujino, eno takih gostovanj je bilo v vsko prosvetnem društvu Hrušica je deloval tudi pevski avstrijski Bilčovs. Tamkajšnji upravnik gledališča je bil zbor, ki je nastopal samostojno ali ob orkestru. lastnik gostilne in trgovine. Zaradi otrok je celo odprl Dramsko sekcijo je leta 1956 prevzel Janko Veber. trgovino, da so lahko kupili takrat zelo zaželene žvečile Pripravljal je igre, skeče in proslave. Skupina igralcev gumije v obliki cigaret … nepopisno veselje. Še en na- iz tistega časa: Brane Ramuš, Tatjana Veber, Slavko stop se je posebej vtisnil v spomin. Plesali so ob odprtju Mavsar, Sonja Slivnik, Jožica Volk, Tomaž Klinar, mostu čez Savo. Počutili so se prave male zvezde, saj jih Cvetka Veber, Janko Veber, Jožica Konič, Valka Deč- je snemala tedanja Televizija Ljubljana in ti posnetki so man, Viki Hudeček, Franci Klinar (Šmonov). na Televiziji Slovenija še vedno ohranjeni. Kulturni dom na Hrušici je bil zgrajen z mnogo Lutkovna sekcija je delovala je v letih od 1958 prostovoljnega dela in z udarniškimi akcijami krajanov. do 1962, vodil jo je Alojz Kodre ml. Po letu 1962 43 so bile uprizorjene še tri predstave pod vodstvom Bo- po fanfarah in budnicah. Manjkali niso niti pri kakšni jane Kodre. podoknici in šrangi. Igrali so na Svinjski glavi, Miss Leta 1987 je Stanka Kaplan Mrak ustanovila narcis, v Planici in celo ob sprejemu tovariša Tita. mladinsko folklorno skupino, ki jo je na harmoniki Mogoče ja zapisati, da so igrali iz veselja za malico in spremljal Janez Marinčič. Leta 1991 je skupina do- za denar, ki pa je moral biti nadzorovan. Nad njim je, bila nove člane in v tej zasedbi delovala do leta 1994. kolikor je uspel, bedel Peter Simonetič, ki je bil velik Harmoniko je igral Jure Vehar, kitaro Peter Čufer, ob- ljubitelj godbe na pihala. Godba je dočakala častitljivo časno Stane Razinger. Zabeležili so 27 nastopov. Sku- 50. obletnico. Delovala je neprekinjeno od leta 1931 pina je prenehala delovati zaradi nesoglasij v društvu. do 30. maja 1981, ko je z delovanjem prenehala. O hruščanski godbi in godbenikih bi lahko napi- Najbolj aktivna je bila dramska sekcija, ki je vklju- sali samostojno knjižico. Prvi kapelnik naj bi bil Miha čevala tudi recitatorsko skupino in je pripravljala raz- Drešček, za njim pa je dirigentsko palico prevzel Franc lične prireditve. Po zbranih podatkih se je v obdobju od Rihtaršič st. in za njim leta 1956 Štefan Preželj. Po leta 1968 do leta 1994 zvrstilo več kot 140 prireditev, njegovi smrti je godbenike vodil Maks Mavsar. V času od tega največ gledaliških predstav (39), prireditev ob od ustanovitve do prenehanja se je zvrstilo veliko god- prihodu dedka Mraza, proslav ob dnevu žena, ob slo- benikov. Nekateri so bili glasbeno izobraženi, drugi venskem kulturnem prazniku in krajevnem prazniku popolni samouki. Hrušica in proslav za prvi maj. Godbeniki so bili nepogrešljivi pri kulturnih prire- ditvah na Hrušici. Igrali so na pogrebih, znani so bili Po letu 1995 Leta 1995 se je Delavsko prosvetno društvo Svoboda Hrušica preimenovalo v Kulturno športno društvo Hrušica. Od tega leta naprej so bili aktivni Folklorna skupina Juliana, o čemer je nekaj več v nadaljevanju na- pisala Sonja Kovač, otroška folklorna skupina Rožle in Rožletki, Mešani pevski zbor Nagelj, dramska skupina, aktiv žena, krajši čas pa je delovala tudi plesna skupina Golden girls. Društvo je večinoma delovalo v Kulturnem domu na Placu, kjer je bila gledališka dvorana z velikim odrom, dramsko sobo, malim odrom in parterjem za gledalce. Na razpolago je bila tudi mala dvorana, ki jo je nekaj časa uporabljala župnija Jesenice za tedenske Kulturni dom na Hrušici je bil zgrajen leta 1962, verske obrede, nazadnje pa Gledališče Toneta Čufarja za predvsem z udarniškimi akcijami krajanov. Po lutkovni teater. Sekcije kulturnega društva so koristile letu 2000 je bil dom oddan v upravljanje Občine omenjene prostore, balinarska in nogometna sekcija pa Jesenice, ki je začela z obsežno prenovo. Dela so društvena igrišča. se zavlekla, predvsem vsi težko čakajo dvorano, da V letu 2007 se je začela obnova kulturnega doma. bodo spet lahko pripravljali dramske predstave in Malo dvorano so preuredili v enoto Občinske knji- druge prireditve (foto: Janko Rabič). žnice Jesenice, oder velike dvorane pa je bil tako ve- lik, da so skupaj z dramsko sobo v njem uredili nov hruščanski vrtec. 44 Po eni strani veseli novega vrtca, po drugi strani ža- lostni, ker so obnovitvena dela tako zastala. Po odprtju vrtca so porušili tudi prizidek k dvorani, tako imeno- vani bife oz. vestibul. Za društvo ni ostalo nobenega prostora več. Posamezne sekcije so se morale znajti po svoje. Pevci, Rožleti in Rožletki ter aktiv žena so hva- ležno sprejeli gostovanje v gasilskem domu. Dram- ska sekcija je izgubila bistvo svojega delovanja – oder in dvorano. Dvakrat so pripravili predstavo za dedka Mraza, enkrat v garaži in enkrat v podstrešnem večna- menskem prostoru gasilskega doma. Pogoji za delovanje dramske sekcije so trenutno nemogoči. Kaj je gledališče brez odra in luči? Le čakanje na boljše čase. Otroška folklorna skupina Rožletki na nastopu Zaradi pogojev in iz drugih vzrokov je otroška leta 2013 v Splošni bolnišnici Jesenice (foto: Janko folklorna skupina v mirovanju. Se je pa društvo po Rabič). izgubi dvorane bolj usmerilo v druge dejavnosti, ki jih lahko izvajajo izven dvorane oziroma kulturnega doma. Poteka bogata športna dejavnost, leta 2018 je društvo uspešno organiziralo dobrodelno prireditev Dan športa in zabave za Gabra Klinarja. Prevzelo je izvedbo pustnih prireditev, ki so na Hrušici že dolgo znane daleč naokoli. Predsedniki Kulturnega športnega društva Hrušica od leta 1995 so bili Marjan Kramar, Tanja Kovačec, Nada Popovič. Sedanji predsednik je Matej Kejžar. Vrsto let so delovanje Kulturnega športnega društva pomembno bogatile ljudske pevke in pevci mešane pevske skupine Nagelj (zborovodkinja Helenca Grzetič) ki so nastopali na domačih prireditvah in gostovali po okoliških krajih: nastop na spominski svečanosti pri spomeniku talcev na Belem polju, ki so se je redno udeleževali (foto: Janko Rabič). Leta 2011 so pri Kulturno športnem društvu Hrušica po več kot tridesetih letih obudili miklavževanje (foto: Janko Rabič). 45 Znamenita hruščanska godba, ki je delovala pol stoletja. Nastopala je na številnih kulturnih in zabavnih prireditvah ter ob drugih priložnostih (arhiv godbe). Hrušica je bila znana po številnih dramskih predstavah, proslavah, prireditvah in srečanjih na odrskih deskah v kulturnem domu. Na fotografiji je ena od številnih nastopajočih skupin (arhiv Stanke Kaplan Mrak). Pri društvu so desetletja aktivne članice, ki so najprej delovale kot aktiv žena in sedaj sekcija ročnih del. Številni lepi izdelki so delo marljivih rok, vztrajnosti in znanja, kar lahko vidijo obiskovalci na njihovih razstavah. Na fotografiji so članice na razstavi ob prazniku Krajevne skupnosti Hrušica junija 2022 (foto: Janko Rabič). 46 Sonja Kovač Folklorna skupina Juliana Hrušica Na pobudo nekaterih plesalcev in ob vzpodbudi ta- gimi kulturnimi društvi v občini in širše po Sloveniji kratnega predsednika Zveze kulturnih društev Je- in tujini. Velikokrat nastopajo za turiste v okoliških tu- senice Joža Varla je v marcu leta 1994 pri Kulturno rističnih krajih. športnem društvu Hrušica začela delovati folklorna Sodelujejo tudi na raznih prireditvah ali festivalih skupina Juliana. Prva vodja folklorne skupine je bila po Evropi. Svoj program so predstavili v Belgiji, na Ni- Dora Jakopič, koreografijo pa je prevzela Sonja Ko- zozemskem, večkrat v Nemčiji in Makedoniji, gosto- vač. Po treh letih je Sonja Kovač prevzela tudi vode- vali so Bosni in Hercegovini, na Madžarskem, Srbiji, nje skupine, vodi jo še danes. Franciji, na Slovaškem, Italiji, Turčiji in večkrat v bli- Prvi harmonikar skupine je bil Vojko Ukmar, ki pa žnjem zamejstvu. ga je že v septembru leta 1994 zamenjal Stanko Sekardi, Zelo poznani in zanimivi so njihovi letni koncerti, ki je vodja glasbene spremljave še danes. Kmalu se je ki so vedno tematsko obarvani. Na koncertih večkrat godcem pridružil Stane Razinger s kitaro in violino, ne- gostijo prijateljske folklorne in druge skupine iz Slove- koliko pozneje pa Bogo Malavašič z baritonom. nije ali iz tujine. Skupina se je kmalu povečala in v njej se je v vseh V svojem programu imajo osem plesnih postavitev letih delovanja zamenjalo veliko plesalk in plesalcev. gorenjskih ljudskih plesov, ki jih povezujejo pesem, ra- Staneta Razingerja je na kitari in violini nadomestil zne zbadljivke in skeči. V svojem programu imajo tudi Tomo Škrabelj in Boga Malavašiča na baritonu Marsel koreografijo meščanskih plesov v meščanskih kostu- Gomboc. V letu 2021 se je skupini pridružil godec na mih. Največkrat se predstavijo v gorenjski narodni noši, diatonični harmoniki Jaka Kern. večkrat pa tudi v kostumih, ki ponazarjajo oblačenje Skupina vsako leto sodeluje z novim ali obnovljenim prebivalcev Jesenic in okolice na koncu 19. in v začetku programom na srečanju folklornih skupin v organiza- 20. stoletja. Pred leti so na podlagi slikovnega gradiva in ciji JSKD Jesenice in na domačih krajevnih prireditvah, ohranjenih primerkov iz muzeja izvedli rekonstrukcijo predstavijo se tudi na prireditvah, ki jih organizira Ob- teh oblačil. čina Jesenice in sodelujejo na raznih dogodkih z dru- Folklorna skupina Juliana (arhiv Miloša Vebra). 47 Katja Svetlin Piščanec Vsako leto znova v mavrično pomlad Kulturno umetniško društvo Mavrica Jesenice Ženski pevski zbor Mavrica je bil ustanovljen na po- Pokazala se je potreba budo učiteljic Osnovne šole Toneta Čufarja Jesenice v po načrtovanju dejavnosti novembru 2003. Motive za ustanovitev so članice, ta- na lokalni in medobčin- kratne učiteljice Osnovne šole Toneta Čufarja Jesenice, ski ravni. Število pevk se je videle predvsem v izboljšanju kulturnega vzdušja na šoli iz leta v leto spreminjalo, ter posledično v spreminjanju načina razmišljanja. Po- pevke so odhajale na po- buda je prišla iz kolektiva povsem neformalno, pri us- rodniško, bile zasedene z tanavljanju pa so imele popolno podporo sodelavcev in družino, se počutile preo- vodstva šole. Sprva je bil ženski pevski zbor poimeno- bremenjene. Vedno pa jih Emblem Ženskega van kot Učiteljski pevski zbor Mavrica Jesenice – ime je bilo med 20 in 25. Včasih pevskega zbora Mavrica Mavrica so izbrale kot simbol naravne lepote bivanja ter se je predvsem na nastopih (arhiv društva). upanja k boljšemu svetu in k miru med ljudmi. pokazalo, da je pevk iz pe- Kmalu po začetku so ugotovile, da njihovo de- dagoških vrst premalo, zato so k sodelovanju povabile lovanje res pomeni eno od dejavnosti za izboljšanje tudi dekleta, ki ne opravljajo ravno tega poklica, a jim delovnega vzdušja na šoli, postajale so nosilni steber petje ravno tako pomeni sprostitev po napornem delov- povezovanja na različnih starostnih ravneh. Začele so nem tednu. Ta poteza se je izkazala za uspešno. delovati tudi zunaj šolskega okolja. Zaradi delovanja na Na Jesenicah je prišlo do velikih sprememb. Razšel lokalni ravni se je pokazala tudi potreba po ustanovitvi se je Ženski pevski zbor Milka Škoberneta, ki je deloval kulturnega društva. Ustanovljeno je bilo Kulturno ume- pod okriljem Delavsko prosvetnega društva Svoboda, tniško društvo Mavrica Jesenice s podsekcijo Učiteljski in v Mavrici so bile zelo vesele priključitve nekaterih pevski zbor Mavrica. Kot ustanovne članice društva so pevk, ki so do tedaj pele v njem; tako je Mavrica do- bile podpisane Mojca Čebulj, Irena Lesjak Kelvišar in bila novo moč in nov zagon. Petje se je slišalo še bolj Katja Svetlin Piščanec, ki je bila izvoljena za predse- ubrano in zbor se je preimenoval v Ženski pevski zbor dnico društva in to funkcijo opravlja še danes. Društvo Mavrica. Danes v njem prepeva približno polovica je bilo na Upravni enoti Jesenice registrirano maja 2004. članic, ki prihajajo iz pedagoških vrst. Število pevk se Emblem, ki jih predstavlja, je po idejni zasnovi pred- spreminja, vse pa jih druži želja po petju, ustvarjanju sednice društva narisala likovna pedagoginja Lejla Za- pozitivnega kulturnega vzdušja in sprostitvi. Večina del. Umetniško oblikovana beseda poj spodbuja k petju pevk poje v različnih pevskih zborih že od otroških in izražanju svojih misli in občutkov. Kot črka O je upodni. Za svoje kulturno udejstvovanje na glasbenem dobljena ženska glava, s široko odprtimi usti, ki pome- področju so ob 15-letnici delovanja prejele Gal usove nijo glasnost, slišnost in upoštevanje. Rahlo priprte oči značke različnih žlahtnosti: 7 bronastih, 7 srebrnih, 8 pomenijo užitek in sprostitev ob petju. Pod črki P in zlatih in 1 častno značko. nad črko J je simbolno narisana mavrica. Ves čas delovanja imajo na Osnovni šoli Toneta Zbor je v začetku združeval učiteljice in vzgojiteljice Čufarja Jesenice zagotovljen prostor za vaje in izvedbe Osnovne šole Toneta Čufarja Jesenice, pozneje se je na priložnostnih koncertov. Vodstvo šole že od začetka pobudo članic širil na občinsko in medobčinsko raven. delovanja zbora podpira kulturne akcije, nudi pomoč Učiteljski pevski zbor Mavrica so sprva sestavljale pevke, pri organizacijskih nalogah, svojo podporo kaže tudi z ki so bile zaposlene na šolah jeseniške občine. obiskom in z nagovori na prireditvah. 48 Zbor je od ustanovitve vodila zborovodkinja Mojca Čebulj, učiteljica glasbenega pouka na Osnovni šoli Toneta Čufarja Jesenice. Po desetih letih delovanja je zaradi preobremenjenosti za obdobje dveh let, za leti 2013 in 2014, zbor prevzel Peter Novak, ki je s pevkami praznoval jubilejno deseto obletnico delovanja. Nato je taktirko za leti 2015 in 2016 v roke zopet vzela Mojca Čebulj. Pomladni dnevi v Mavrici običajno prinašajo ambiciozne načrte v smislu izbire novih stilov, idej, iz- vedb. K sodelovanju so zato povabile zborovodkinjo Mednarodno srečanje učiteljskih pevskih zborov, Nežo Jeraša, ki je zbor vodila od leta 2017 do 2019. Z Tržič, maj 2010 (arhiv društva). Nežo Jeraša so prišle nove interpretacije, nove sprem- ljave, nov val mladosti, kar je pevke okrepilo in opogu- milo, zaradi službenih obveznosti Neže Jeraša pa se je kot zborovodja ponovno vrnila Mojca Čebulj. Na vajah se pevke srečujejo enkrat, pred večjimi nastopi pa dvakrat tedensko. Repertoar zbora je raz- meroma širok. Pojejo ljudske, avtorske slovenske in tuje pesmi. Vedno znova ga razširjajo, odprte so za novosti: nove stile, nove zvoke, nove pevce in nove ideje. Ker zbor še vedno deluje v prostorih šole, je močno pove- zan z njenim kulturnim utripom. Na koncertih in pri- ložnostnih nastopih se velikokrat predstavljajo skupaj z mladimi pevci in nadarjenimi glasbeniki. Vrsto let so pripravljale projekt, v katerem so z ljudsko pesmijo Markov s'mn, Vrba, februar 2010 (arhiv društva). združile vse odrasle pevske zbore od Kranjske Gore do Žirovnice. Na povabilo JSKD Tržič in ob podpori Vere Pintar, takratne vodje izpostave JSKD Jesenice, so se med letoma 2009 in 2012 udeleževale Mednarodnega srečanja učiteljskih pevskih zborov v Tržiču. Območna revija pevskih zborov, Gledališče Toneta Čufarja Jesenice, maj 2012 (arhiv društva). Vsako leto pripravijo najmanj dva koncerta. Tra- dicionalna koncerta sta Pozdrav pomladi in Božično novoletni koncert, na katera povabijo različne goste. Uspešno se povezujejo z drugimi društvi. Nastopajo na odprtju likovnih in fotografskih razstav, odzovejo Nastop ob odprtju razstave čipk ljubiteljskih se povabilom na koncerte, prireditve. Zapojejo in raz- klekljaric na Osnovni šoli Toneta Čufarja Jesenice, veselijo različne skupine: upokojence, borce, žene ob 2008 (arhiv društva). dnevu žena, stanovalce doma starejših občanov, člane 49 sindikata SVIZ. Vsako leto se udeležijo območne re- vije pevskih zborov. Pretežno delujejo v občini Jese- nice, na povabila pa se odzovejo tudi v druge kraje. Uspešno so se spopadle z vprašanjem, kako čim bolj kreativno organizirati prireditve, na katerih nastopa več pevskih zborov. Pri izvedbi si članice zbora razdelijo naloge. V več letih so se oblikovali ide- alni, popolnoma samostojni timi, ki jim je moč zau- pati odgovorne naloge. Naloge so usmerjene v sceno (likovna scena na odru, cvetlični aranžmaji), objavo prireditve (v medijih in osebna vabila), zagotovitev Na koncertu z Vladom Kreslinom, Gledališče Toneta tehniške opreme (ozvočenje, luči), logistiko glede Čufarja Jesenice, februar 2014 (foto: Miha Šest). prostorov (časovna uskladitev, zasedenost prostorov, prostori za nastopajoče), oblikovanje programskega lista, vodenje prireditve (vezno besedilo, samo vode- nje), informiranje in kontakt z nastopajočimi, pogo- stitev nastopajočih. Skupinsko vzdušje se kaže na vseh ravneh delovanja. Vzdušje je sproščeno in ustvarjalno, med članicami vladajo pristni odnosi. Cilji, ki društvo vodijo v organizacijo tovrstnih pri- reditev, so: poustvarjati ljudsko zapuščino, širiti kulturo zborovskega petja tako med odraslimi kot med mladino in najmlajšimi, združiti pevce na medobčinski ravni. Zaradi prostorskih možnosti šole in lokacije v mestnem delu z največ prebivalci so prireditve največkrat izve- dene v šolski večnamenski dvorani. Odprtje razstave Slikarske šole Brine Torkar na Slovenskem Javorniku, april 2014 (arhiv društva). Pevski zbor v Hotelu Golf na Bledu, april 2013 Proslava Mednarodnega dneva starejših v (arhiv društva). Društvu upokojencev Jesenice, september 2014 (arhiv društva). 50 njeno ime ter je eden od simbolov za razvoj kulture na gornjesavskem območju. Verjamemo, da prihodnost prinaša še večjo radost, zato je eden od ciljev društva ustvariti strpno in prijazno okolje za sprostitev talentov, ki jih ljudje nosijo v sebi. V devetnajstem letu delovanja nas še vedno druži želja po petju. S prepevanjem si polepšamo naporne dni, hkrati pa nekaj glasbene lepote posredujemo svojim poslušal- cem. Zavedamo se, da društvo ni posameznik – društvo nisem jaz in nisi ti, ampak smo mi vsi. In šteje tisto, kar Pred nastopom na Osnovni šoli Toneta Čufarja, vsak posameznik naredi za skupni cilj. maj 2014 (arhiv društva). Kot dobra praksa so se izkazali vsakoletni koncerti, na katerih svoje delo predstavijo vsi pevski zbori, ki de- lujejo na šoli. V programu se poleg Mavrice predsta- vljajo mlajši – zbor prvega razreda, dva otroška pevska zbora in mladinski pevski zbor. Na tej prireditvi se pri organizaciji in izvedbi povezujeta Mavrica in šola, svoje pevsko znanje, napredek in prispevek h kulturi pa po- kaže približno 150 pevk in pevcev. Najštevilčnejši obi- skovalci so starši, čeprav je prireditev javna in so preko Sodelovanje v televizijski oddaji POP TV Ne se medijev vabljeni vsi, ki jih ta zvrst privlači. Na koncertu hecat, Trg Toneta Čufarja na Jesenicah, marec se pokaže medgeneracijska povezava: najprej nastopijo 2015 (arhiv društva). najmlajši pevci, ob zadnji pesmi se jim pridružijo sta- rejši, skupaj zapojejo, nato najmlajši odidejo z odra; starejši zapojejo in pri zadnji pesmi se jim pridruži sta- rejši zbor; in tako vse do zadnjega, ko skupaj nastopita mladinski in učiteljski pevski zbor. Videz zbora se spreminja, vedno pa predstavlja mavrične barve. Kostumi so skromni, pevke so naj- večkrat oblečene in obute v črno, svojo garderobo obogatijo z dodatki npr. s šali mavričnih barv ali ru- tami, ogrnjenimi okoli vratu. V prvih desetih letih Sodelovanje na Multi kulti nariki v Dvorani so imele preko svojih oblačil oblečene široke tunike Kolpern na Jesenicah, marec 2015 (arhiv društva). mavričnih barv. Tako kot druga društva tudi naše deluje na nepro- fitni osnovi. Finančna sredstva so bila društvu do sedaj zagotovljena z donacijo Občine Jesenice, del stroškov delovanja pokrijejo s članarinami in donacijami različ- nih organizacij in podjetij. K delovanju jih spodbujata območni in republiški sindikat SVIZ z donacijami. Društvo ima danes pomen nosilca kulturnih dejavno- sti na šoli – še vedno deluje na Osnovni šoli Toneta Čufarja Jesenice, s tem predstavlja in promovira tudi V Domu Viharnik v Kranjski Gori, maj 2018 (arhiv društva). 51 Na prireditvi Združenja glasbene mladine v Dvorani Kolpern, november 2018 (arhiv društva). Koncert ob 15-letnici delovanja zbora v Dvorani Kolpern, junij 2019 (foto: Gregor Vidmar). 52 Stane Vidmar Iz močnih korenin zraste mogočno drevo Fotografsko društvo Jesenice Organizirana fotografska dejavnost se je na Jesenicah društvo Andrej Prešern, ki se je do leta 1962, ko se je začela razvijati na začetku 20. stoletja, Fotografsko dru- preimenovalo v Fotoklub Andrej Prešern, prav tako štvo Jesenice pa izhaja iz fotografskih klubov in skupin, pojavljalo pod različnimi imeni: Foto kino klub Jese- ki so začele organizirano delovati pred več kot 95 leti. nice in Fotoklub Jesenice, ki je leta 1989 postal samo- Leta 1925 je bila ustanovljena prva foto sekcija pri stojen klub. tedaj imenovanem Turistovskem klubu Skala, do leta Fotografsko društvo Jesenice je 15. februarja 1997 1997 pa se je fotografska dejavnost nadaljevala v različ- kot društvo postalo pravni naslednik Fotokluba Andrej nih organiziranih oblikah. Leta 1948 je bilo ustanov- Prešern. Prvi predsednik društva je bil Janko Moho- ljeno Društvo fotoamaterjev Jesenice, ki je do leta 1954 rič (1988–2000), sledili so mu Marija Heberle Perat delovalo pod različnimi imeni: Fotoamatersko društvo (2001–2008), Bogdan Bricelj (2009–2015), Klemen Jesenice, Fotoklub Jesenice in Foto kino klub Jesenice. Klemenc (2016) in Stane Vidmar (od leta 2017 dalje). Leta 1954 je bilo ustanovljeno Foto-kino amatersko Temeljno poslanstvo in izobraževalna dejavnost Osnovno poslanstvo društva je pospeševanje in razvoj kovno usposabljanje članov z organizacijo strokovnih fotografije, s poudarkom na izobraževalni dejavnosti sej in predavanj ter redne fotografske izlete – fotolove. članov, ki je namenjena predvsem izraznim in umetni- Člane društva je z informacijami, podporo in zgledom škim sestavinam fotografije ter razstavni dejavnosti, spodbujal k sodelovanju na državnih in mednarodnih kot so organiziranje, pripravljanje in prirejanje razstav. fotografskih razstavah. Z aktivnim sodelovanjem so Izvršni odbor šteje 11 članov, sestajajo se dvakrat me- mnogi člani napredovali in dosegli nove fotografske sečno. V društvo je trenutno včlanjenih 57 članov in nazive. Bogdan Bricelj je leta 2021 prejel plaketo Ob- osem častnih članov društva. Najstarejši član šteje 89 čine Jesenice za dolgoletno kakovostno delo na foto- let, najmlajši ima 14 let. grafskem področju. Prizadevanje za razvoj in izobraževanje članov je v Posebna oblika izobraževanja in sodelovanja članov društvu prisotno že od vsega začetka njegovega delova- društva so fotografski izleti – fotolovi (lov na dobre nja. Izobraževanje je vedno potekalo tako v teoretičnih fotografije), ki so se izkazali kot zelo koristna oblika kot praktičnih oblikah, skladno z razpoložljivo teh- druženja in napredovanja v fotografskem znanju. Na nično opremljenostjo in znanjem članov. Izobraževanje fotolovih, ki so od leta 2009 vsakoletna stalnica, imajo se z leti nadgrajuje in prilagaja novim izzivom na podro- člani priložnost izmenjave mnenj in izkušenj, tisti z več čju fotografije ter potrebam fotografskih ustvarjalcev. znanja o dobri fotografiji in z dolgoletnimi izkušnjami Ob prevzemu vodenja društva leta 2009 je tedanji pa priskočijo na pomoč začetnikom. Po vsakem izvede- predsednik Bogdan Bricelj poskrbel za osnovno opre- nem fotolovu v društvu pripravimo natečaj, kjer izbrani mljenost društva s potrebno opremo za strokovno ocenjevalci ocenijo dela, izberejo najboljše fotografije delo in prirejanje digitalnih razstav. Uvedel je stro- in podelijo nagrade in pohvale. Številne fotografije, 53 posnete na fotolovih, so bile sprejete in nagrajene na valna društvena dejavnost, ga izvajamo dvakrat letno, v domačih in tujih razstavah, nekatere krasijo tudi kole- obliki enodnevnega in dvo- ali tridnevnega izleta, nava- darje. Ker je fotolov vsestransko učinkovita izobraže- dno v pomladanskem in jesenskem obdobju. Iz fotolova leta 2010 na Dolenjskem (arhiv Fotografskega društva Jesenice). Iz fotolova leta 2015 v Prekmurju (arhiv Fotografskega društva Jesenice). Iz fotolova leta 2019 v Beogradu (arhiv Fotografskega društva Jesenice). 54 Na pobudo podpredsednika Staneta Vidmarja so se leta ven in fotografom predstavljajo prostor za izmenjavo 2015 začele izvajati digitalne tematske fotografske de- mnenj in komentiranje fotografskih del, predvsem pa lavnice, ki so prinesle nove vsebine in oblike dela. Te od nudijo možnost napredka in pridobivanja novih znanj. leta 2019 potekajo v sodelovanju z območno izpostavo Po vsaki zaključeni sezoni društvo pripravi fotografsko JSKD Jesenice. V letih 2018 in 2019 je k društvu pris- razstavo najboljših fotografij in vsak sodelujoči se lahko topilo tudi nekaj novih članov, ki so prepoznali mož- predstavi z vsaj eno fotografijo. nost za razvoj na fotografskem področju. Od leta 2020 Za predavanja oz. izobraževanja pogosto poskrbijo dalje so delavnice zaradi izkazanega interesa dostopne člani, ki dobro poznajo določeno zvrst fotografije, k so- tudi članom gorenjskih fotografskih društev in klubov. delovanju so povabljeni tudi drugi priznani fotografi in Delavnice so tako prerasle z društvene na regijsko ra- strokovnjaki s področja likovne umetnosti. Delo z mladimi Posebno področje delovanja društva je delo z mladimi. za mlade do 29. leta, ki poteka v soorganizaciji z Mla- Do leta 1995 so mentorji društva vodili fotografske dinskim centrom Jesenice. krožke na sedmih osnovnih šolah. Velik uspeh je pod Rezultati dobrega dela se kažejo v pridobivanju šte- vodstvom mentorja Andreja Malenška dosegel fotograf- vilnih nagrad na fotografskih natečajih za mlade – ome- ski krožek na Osnovni šoli Koroška Bela, ki je bil ne- nimo zgolj tri nagrajence: kajkrat najboljši v Sloveniji. Iz tega krožka izhajata tudi • Nik Bertoncelj je pri 22 letih prejel 1. mesto in pokal uspešna fotografa Jani in Aleksander Novak in še ne- za najboljšega mladega fotografa na mednarodnem kateri starejši fotografi. Na tej šoli je fotografski krožek fotografskem natečaju German International še vedno aktiven, vrsto let ga uspešno vodi Aleksander Photocup 2019, kjer je prejel tudi zlato FIAP- Novak, MF FZS, EFIAP. S svojimi učenci dosega vidne medaljo in tri zlate medalje natečaja; uspehe in zelo dobre uvrstitve na natečajih, za pomem- • Matic Vidmar je pri 16 letih dobil srebrno FIAP- ben prispevek in razvoj na področju dela z mladimi je medaljo in absolutno 3. skupinsko mesto za mlade leta 2020 prejel tudi občinsko priznanje. Osnovna šola iz Slovenije v kategoriji do 16 let na svetovnem Koroška Bela v sodelovanju s Fotografskim društvom mladinskem FIAP bienalu v Belgiji, kjer je Jesenice redno organizira mladinski bienalni natečaj za sodelovalo več kot 500 mladih iz 18 držav; mlade fotografe z naslovom Pokrajina za mlade. • Nejc Vidmar je bil pri 14 letih dobitnik zlate Svoje pridobljeno znanje in izkušnje s področja fo- medalje Fotografske zveze Slovenije in skupnega tografije na mlajše generacije prenaša tudi Nik Berton- 3. mesta za najuspešnejšega avtorja na mladinskem celj, KMF FZS, AFIAP, katerega mentor na Osnovni fotografskem natečaju Mladost ni norost 2021. šoli Koroška Bela je bil Aleksander Novak. Nik Berton- celj je od leta 2019 mentor mladim fotografom, starim Za obstoj in razvoj fotografske dejavnosti je aktivno med 13 in 22 let, na ustvarjalen način jih poučuje fo- udejstvovanje mladih za društvo izrednega pomena, tografijo in različne fotografske tehnike, ki jih mladi zato si prizadeva in spodbuja fotografsko umetnost in pridobivajo z delom v studiu in na tako imenovanem ustvarjalnost tudi v tej starostni skupini. V letu 2022 je terenu (fotolovih in različnih dogodkih). Nik je tudi v društvo včlanjenih sedem aktivnih mladih fotografov idejni vodja mladinskega fotografskega natečaja Portret v starosti od 15 do 29 let. 55 Razstavna dejavnost Na samem začetku fotografske dejavnosti fotografi Žirovnica. Leta 2002 je bila na novo urejena fotogale- na Jesenicah niso imeli svojega razstavnega prostora. rija v avli Gledališča Toneta Čufarja, kjer poleg članov Največ so razstavljali v prostorih Delavskega doma društva možnost razstavljanja dobijo tudi drugi sloven- in Železarne Jesenice ter na šolah, od leta 1985 dalje ski fotografi. Leta 2004 je bila obnovljena fotogalerija pa v Razstavnem salonu Dolik na Jesenicah, v galeriji Jaka Čopa na Selu pri Žirovnici – v spomin na našega Kosove graščine na Jesenicah in v razstavišču Viktorja preminulega člana Jaka Čopa, kjer se v bližini njego- Gregorača na Slovenskem Javorniku. Prvo razstavišče vega kraja bivanja nadaljujejo fotografske razstave. društva je bilo na pobudo člana Vitomirja Pretnarja Društvo poleg omenjenih fotogalerij skrbi tudi za odprto v restavraciji Mlečna pri Gimnaziji Jesenice leta razstavišča v Domu upokojencev dr. Franceta Berge- 1972. Vitomir Pretnar je pridobil sredstva za nakup lja na Jesenicah, v Domu Viharnik v Kranjski Gori, dvoje stekel na desni strani vhoda in organiziral stalne v društvu upokojencev na Jesenicah ter v knjižnici v periodične razstave članov. Razstava je imela namen Kranjski Gori. Prvi skrbniki razstavišč in galerij so bili širiti fotografijo med mladimi in pridobivati njihovo Lado Brišar, Ivan Šenveter in Franci Jamar, danes za članstvo v Fotografskem društvu Andrej Prešern. postavitev razstav skrbijo Marko Burnik, Vitomir Pret- Društvo danes pripravlja razstave v razstavnih pro- nar in Stane Vidmar. storih na območju občin Jesenice, Kranjska Gora in Organiziranje fotografskih razstav in natečajev Zaradi uspešne dolgoletne tradicije in posebnega po- Fotografska razstava z naslovom Slovenske fotogra- mena, tako za društvo kot za samo mesto Jesenice in finje se predstavijo je nastala leta 1995 v želji po večji tudi širše, je prav, da fotografskima razstavama Človek zastopanosti fotografinj v slovenskem prostoru. Idejo in kovina ter Slovenske fotografinje se predstavijo v na- zanjo je dal vsestranski klubski fotografski organizator daljevanju namenimo nekoliko več pozornosti. Andrej Malenšek. K sodelovanju na natečaj so pova- Razstave z naslovom Človek in kovina fotografi bljene vse fotografinje iz Slovenije, tudi tiste, ki ne delu- pripravljajo od leta 1959. Prvotno se je razstava ime- jejo v okviru fotografskih društev. Tema natečaja je bila novala Človek in delo, od leta 1969 Jeklo in človek, vedno prosta. Obe tradicionalni bienalni razstavi imata leta 1972 se je preimenovala v Človek in jeklo. Dela teh svoje mesto v Razstavnem salonu Dolik in v Galeriji razstav so po kakovosti segala v sam vrh jugoslovanske Kosove graščine na Jesenicah. fotografije. Po osamosvojitvi Slovenije je ostalo na no- Na predlog Klemena Klemenca je društvo od leta vem državnem prostoru le še nekaj železarskih središč. 2018 soorganizator pri izvedbi mednarodne krožne S posodobitvijo tehnologije in z izbiro novih tehnolo- razstave Ljudje sveta. Natečaj poteka pod pokrovi- ških postopkov niso več nudila nekdanjega fotograf- teljstvom mednarodnih organizacij FIAP, PSA, MoL skega ambienta. Ker so nekdanji motivi presahnili, se je ter DIPA, kakor tudi državnih fotografskih organiza- razstava preimenovala v Človek in kovina in posledično cij iz Srbije, Bolgarije, Slovaške in Slovenije. Naši člani se je razširila tudi sama tema. Sodobne fotografije pri- redno sodelujejo in dosegajo izredne rezultate, tako pri kazujejo širšo povezanost različnih kovin in človeka in sprejetih kot nagrajenih fotografijah. niso omejene le na surovo železo in jeklo. Leta 2007 se V organizaciji društva potekajo tudi druge po- je razstava spremenila v digitalno, s tem so prejeta in membne razstave – že omenjeni mladinska razstava nagrajena dela prikazana, nagrajena dela pa so še vedno Portret v sodelovanju z Mladinskim centrom Jesenice razstavljena z izdelanimi fotografijami. in mladinska bienalna razstava Pokrajina za mlade v 56 sodelovanju z Osnovno šolo Koroška Bela, razstava nice so od leta 2011 redno organizirane tudi območne Globine v sodelovanju z društvom Meteorita in med- fotografske razstave, v letu 2021 je bil prvič izveden narodna razstava Abstract. Vse omenjene razstave pote- fotografski natečaj ENA/a. Društvo vsako leto organi- kajo pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije. zira tudi društveno pregledno razstavo članov, ki je na V sodelovanju z območno izpostavo JSKD Jese- ogled v Razstavnem salonu Dolik na Jesenicah. Sodelovanje z ostalimi društvi, klubi in ustanovami Pomembno dolgoletno mednarodno sodelovanje pred- Pomembno je tudi sodelovanje z drugimi gorenj- stavlja sodelovanje s Fotoklubom Nagold iz Nemčije. V skimi društvi in klubi, s katerimi v okviru projekta počastitev 25-letnice pobratenja občin Jesenic in Na- Srečanje gorenjskih fotografov vsako leto pripravimo gold je leta 2019 najstarejši mestni trg v Nagoldu dobil skupno razstavo na vnaprej določeno razpisano temo. ime Trg Jesenice ( Jesenice Platz). V sklopu tega dogodka Društvo se vključuje tudi v projekte v okviru Dnevov je imelo društvo v galeriji mestne knjižnice v Nagoldu evropske kulturne dediščine in Tedna kulturne dediš- tudi društveno razstavo z motivi Jesenic, ki sta jo odprla čine, fotografske razstave so v tem času na ogled v pro- župana obeh občin. V sodelovanju z Občino Jesenice in tokolarnem objektu Kolpern na Stari Savi. Fotoklubom Nagold organiziramo tudi skupne virtu- Društvo v domačem okolju skrbi za izvedbo pro- alne fotografske razstave na prosto temo, ki so na ogled dukcij in uspešno sodeluje z Občino Jesenice, ki je tudi v virtualni fotogaleriji Fotokluba Nagold in virtualni glavna sofinancerka društva. Organizacija fotografskih galeriji Fotografskega društva Jesenice, obe dostopni na razstav v lokalnem okolju predstavlja pomemben del spletni strani Občine Jesenice. Pri organizaciji medna- kulturne ponudbe, kulturni dogodki in prireditve pa rodne krožne FIAP-razstave Ljudje sveta društvo so- pomembno prispevajo k promociji kraja. Delo društva deluje s Fotoklubom Dunav iz Donjega Milanovca v pri izvedbi razstav finančno podpirata tudi občini Ži- Srbiji, Fotoklubom Vidin iz Bolgarije in Fotoklubom rovnica in Kranjska Gora. Reflex iz Slovaške. Izrednega pomena je tudi sodelovanje z obmo- Društvo že vrsto let sodeluje tudi s Fotoklubom čno izpostavo JSKD Jesenice, ki nudi tako stro- Hrastnik, ki ju povezuje industrijska dediščina – kovno kot tudi finančno podporo pri izvedbi zgodbe, ki prepletajo skupne spomine. posameznih projektov. Kulturni prostor, ki je namenjen najširšemu krogu obiskovalcev, sou- stvarjamo z drugimi kulturnimi in iz- obraževalnimi ustanovami – Dolikom Jesenice, Gornjesavskim muzejem Je- senice, Gledališčem Toneta Čufarja Je- senice, Osnovno šolo Toneta Čufarja Jesenice in Osnovno šolo Koroška Bela ter Mladinskim centrom Jesenice. Na spletni strani društva in Facebo- oku, kjer so redno objavljene aktualne vsebine in dogodki, so na ogled tudi druge zanimivosti s področja fotograf- ske dejavnosti. Spletno stran ureja Gaber Člani Fotografskega društva Jesenice in Fotokluba Nagold iz Košir, za Facebook skrbi Nik Bertoncelj. Nemčije, 2019 (arhiv društva). 57 Izdaja koledarja Dobro jutro, Slovenija Na pobudo Bogdana Briclja je društvo leta 2014 v so- letu pomenil motivacijo za izdajo naslednjega – tako delovanju s Tiskarno Medium izdalo prvi koledar z pri založniku kot pri avtorjih v društvu. Fotografije naslovom Dobro jutro, Slovenija. Koledar zajema po- koledarja, katerih avtorji so izključno člani društva, so krajinske motive, dopolnjujejo ga fotografije živali in razstavljene tudi na naših razstaviščih. drugi detajli iz narave. Uspeh koledarja je že v prvem Uspehi društva Fotografska zveza Slovenije vsako leto ocenjuje uspeš- nja v kulturi je Zveza kulturnih društev Jesenice pode- nost slovenskih fotografskih društev in klubov. V letih lila Ivanu Šenvetru, Bogdanu Briclju, Stanetu Vidmarju od 2002 do 2008 se je Fotografsko društvo Jesenice in Aleksandru Novaku priznanje za izredne fotografske uvrščalo med tretjim in petim mestom, od leta 2009 dosežke. Plaketo Občine Jesenice za dolgoletno delo na do leta 2020 je zasedlo šestkrat drugo mesto in petkrat fotografskem področju je leta 2014 prejela tudi nekda- prvo mesto. Člani društva se redno uvrščajo med deset nja predsednica društva Marija Heberle Perat. najuspešnejših avtorjev Slovenije. Za uspešno delo je JSKD 28. januarja 2015 društvo Najvišje nazive – naziv mojster fotografije pri Fo- odlikoval z zlatim znakom JSKD. Društvo je 20. marca tografski zvezi Slovenije (MZ FZS) je Umetniški svet 2015 prejelo tudi najvišje občinsko priznanje – plaketo Fotografske zveze Slovenije za ustvarjanje na področju Občine Jesenice. fotografije podelil Janiju Novaku, MF FZS, EFIAP/p, Številna sodelovanja društva s sorodnimi fotograf- Aleksandru Novaku, MF FZS, EFIAP, Stanetu Vid- skimi in drugimi organizacijami tako v lokalnem kot marju, MF FZS, EFIAP/b, in Aleksandru Čufarju, MF širšem prostoru, izvedba razstav in kulturnih progra- FZS, MPSA, EFIAP/d3. V društvu so tudi trije člani, mov ter številna pridobljena priznanja in nagrade na ki se v slovenskem fotografskem prostoru ponašajo z področju fotografije tako posamičnim članom (kar se najvišjimi fotografskimi nazivi – Aleksander Čufar, MF odraža tudi v najvišjih fotografskih nazivih članov pri FZS, MPSA, EFIAP/d3, Bogdan Bricelj, KMF FZS, FIAPu, PSA in FZS) kot tudi v samem društvu so re- EFIAP/p, GMPSA, in Jani Novak, MF FZS, EFIAP/p. zultat dobrega dela fotografskih ustvarjalcev in organi- Na področju ljubiteljskega kulturnega dela in ustvarja- ziranega timskega dela v društvu. 58 Janez Kramar Še pred osamosvojitvijo Slovenije ustanovljen nov fotoklub Fotoklub Jesenice V letu 1989 sta Izidor Trojar in Franc Črv, bila sta bivša obražujejo in izpopolnjujejo. Redno urejajo oglasno člana Fotokluba Andrej Prešeren, ustanovila Fotoklub okno in spletno stran kluba, organizirajo vsakoletne Jesenice. Ustanovni občni zbor je bil 23. 5. 1989 v zgor- pregledne klubske razstave, sodelujejo na medklubskih njih prostorih Kazine na Jesenicah. Za prvega predse- domačih, državnih in mednarodnih razstavah pod po- dnika je bil izvoljen Izidor Trojar, za tajnika Franc Črv, kroviteljstvom FIAP, PSA in drugih. za blagajnika pa Anton Vončina. Ustanovna člana sta Prizadevanja za pridobitev razstavljalskih naslovov pozneje postala častna člana Fotokluba Jesenice, ki je so bila uspešna, saj ima Franc Črv naslove MF FZS, član Zveze kulturnih društev Jesenice in Fotografske EFIAP in ESFIAP, Janez Kramar MF FZS, EFIAP in zveze Slovenije, s tem pa tudi Mednarodne zveze za fo- PPSA, Vinko Lavtižar KMF FZS, EFIAP in PPSA ter tografsko umetnost FIAP. Marjan Debelak KMF FZS in AFIAP. Poleg navede- V statut so že ob ustanovitvi zapisali temeljne cilje nega sta Franc Črv in Janez Kramar prejemnika naj- in naloge, in sicer skrb za razvoj in popularizacijo fo- višjega priznanja Fotografske zveze Slovenije, in sicer tografiranja narave in njenih lepot ter človeka in nje- nagrade Janeza Puharja. gove ustvarjalnosti; ustvarjanje pozitivnega odnosa Leta 2009 smo v Mercator centru na Jesenicah od- do ohranjanja naravnih vrednot in kulturne dediščine prli Galerijo Fotokluba Jesenice, kjer mesečno prip- z izobraževanjem članov; sodelovanje na domačih in ravljamo razstave naših članov, občasno pa gostujejo tujih fotografskih razstavah; širjenje strokovnega zna- tudi drugi priznani fotografi. Ob tem je treba pohvaliti nja, kulture svojih članov s predavanji, tekmovanji in zgledno sodelovanje z Glasbeno šolo Jesenice, ki na od- natečaji pa razvijanje tekmovalnega duha in smisla za prtjih razstav pripravlja glasbeni program. Razstavna družabnost in klubsko življenje. dejavnost poteka še v Kulturnem domu na Hrušici, Fotoklub Jesenice deluje na območju Občine Je- Ljudskem domu v Kranjski Gori in na Okrožnem so- senice, vanj pa so včlanjeni tudi krajani drugih občin. dišču v Kranju. Člani smo bili v preteklosti dokaj ak- Člani kluba se dvakrat mesečno srečujejo na sestankih, tivni, pa tudi uspešni, kar dokazujejo trikratna druga in na katerih obravnavajo aktualne dogodke in se ob digi- enkrat tretja uvrstitev po uspešnosti v skladu s pravili talnih projekcijah in predavanjih o novostih v digitalni Fotografske zveze Slovenije. fotografiji in njeni računalniški obdelavi strokovno iz- Fotoklub je bil uspešen tudi na mednarodnem po- dročju, saj je v letih med 1989 in 2004 organiziral štiri razstave dia- pozitivov velikega formata pod pa- tronatom FIAP. Velik uspeh je bilo tudi doseženo 52. mesto med 167 sodelujočimi klubi z vsega sveta v Parizu leta 2013, z vidika zgodovine železarstva na Jesenicah pa je treba posebej omeniti monografijo Franca Člani Fotokluba Jesenice (arhiv društva). Črva Človek in jeklo. 59 Stanka Urbas Dolik – likovni klub in razstavni salon dolinskih likovnikov Podobno kot drugod na Slovenskem so tudi na Slo- in njenega razvoja, se je tedaj organizirana ljubiteljska venskem Javorniku in Jesenicah že v letih pred drugo likovna dejavnost šele začela prebujati, na Jesenicah pa svetovno vojno delovali samouški slikarji, ki so vedno je bila že v razcvetu – dolikovci so imeli svoje prostore, bolj presegali diletantizem, kot so tedaj radi označevali odlične mentorje, prirejali so razstave, v svoj krog so amatersko ustvarjanje, in se razvili v upoštevanja vredne privabili tudi profesionalne slikarje – ugotavljal je, da ljubiteljske slikarje, ki so čutili potrebo po združevanju se je dejavnost razvijala bolj kot kjerkoli drugod v Slo- in organiziranem delovanju. Na Jesenicah so že pred veniji. Že od vsega začetka je bil Dolik odprt za vse, drugo svetovno vojno obiskovali likovne krožke, kjer so ki so imeli veselje za likovno ustvarjanje – skrbeli so razvijali različne likovne tehnike, po vojni pa je dozorela za njihovo rast in predstavljanje njihovih del, za kar so ideja, da se ljubiteljski slikarji organizirajo in na podlagi skrbeli mentorji, slikarji in neredko tudi umetnostni skupnih interesov oblikujejo klub. Nekaj neformalnim zgodovinarji, ki so pripravljali številne razstave v de- sestankom, na katerih so sodelovali ljubiteljski slikarji lavskem domu na Jesenicah in pozneje v Razstavnem in razmišljali o svojem prihodnem organiziranem de- salonu Dolik. Mentorstvu in razstavni dejavnosti so se lovanju, je sledila ustanovitev skupine, ki si je pozneje pridružile številne likovne kolonije, različna likovna sre- nadela ima Likovni klub Dolik. Ustanovno srečanje je čanja, tečaji in seminarji ter drugi likovnoizobraževalni bilo 16. februarja 1946, pobudnik ustanovitve je bil dogodki. Posledica usmerjenega dela in skrbi za likovni France Kreuzer (1911–2001), ustanovni člani pa Janez razvoj posameznikov in skupine je bila visoka umetni- Korošec st. (1903–1977), Lojze Višnar (1899–1951), ška vrednost likovnih del njihovih članov – v posame- Jože Čebulj (1900–1970), Valentin Markež (1907– znih obdobjih delovanja nedvomno najvišja v Sloveniji, 1994), Nika Hafner (1913–1996), Janko Korošec ml. o čemer med drugim pričata Ažbetovo priznanje, ki ga (1926–1992) in Tone Tomazin (1920–1989). Občni je Doliku podelila Zveza kulturnih organizacij Slove- zbor je potekal v Delavskem domu pri Jelenu, kjer je bil nije, in gorenjska Prešernova nagrada, ki so jo Doliku ustanovljen likovni krožek pod pokroviteljstvom Pros- podelile gorenjske občine. vete Javornik – nadeli so mu ime Dolik. Ker je večina Ob 40-letnici delovanja so leta 1986 v Doliku ugo- članov stanovala na Jesenicah, so se kot likovna sekcija tavljali, da so imeli dotlej 112 vpisanih članov – vsi so priključili jeseniškemu Delavsko prosvetnemu društvu bili slikarji, prihajali pa so iz vseh jeseniških mestnih Svoboda Tone Čufar. krajevnih skupnosti, poleg tega pa iz krajevnih skup- Dr. Cene Avguštin, rojen nosti Javornik-Koroška Bela, Blejska Dobrava, Dovje- leta 1923 v Radovljici (umrl -Mojstrana in Žirovnica; prihajali so tudi iz krajev, ki 2010), ki je bil kot umetno- niso sodili v občino Jesenice – iz Lesc, z Bleda in iz Lju- stni zgodovinar zaposlen v bljane. V jubilejnem 40. letu delovanja je imelo društvo Gorenjskem muzeju v Kra- 35 aktivnih članov, med njimi je bilo dvajset izjemno nju, tedaj se je imenoval Me- delavnih. Aktivnosti članov so zajemale lastno likovno stni muzej Kranj, je v stik z ustvarjanje in poglabljanje v likovni svet, sodelovanje Dolikom prišel sredi petde- na enodnevnih ali večdnevnih slikarskih kolonijah in setih leti 20. stoletja in že te- drugih oblikah izpopolnjevanja, sodelovanje na delov- daj ugotavljal, da je bilo delovanje dolikovcev izjemno no-organizacijskih in strokovnih sestankih, na katerih napredno. V Kranju, ki je predstavljal center Gorenjske so žirirali in izbirali slike za občasne razstave. Poleg teh 60 vsebinsko-organizacijskih dejavnosti so člani društva opravljali vsa tehnična dela v zvezi s pripravami raz- stav, ki so vključevala postavljanja in podiranja razstav, urejanje razstavnega salona ipd. Vseh štirideset let so se člani kluba sestajali vsako sredo, oz., če je bil ta dan pra- znik, naslednji dan. Načrtovali so aktivnosti in izvajali program. Med njihove dejavnosti je poleg že omenje- nega sodilo sodelovanje pri organizaciji rednih letnih planinskih slikarskih kolonij na Vršiču in v Vratih, ki sta jih prirejali planinski društvi Jesenic in Dovja-Moj- strane od leta 1970 oz. 1980 dalje, bili so organizatorji slikarske kolonije HTDO Gorenjka v Podkorenu, od leta 1975 so bili organizatorji večdnevnih slikarskih kolonij v različnih krajih Slovenije in širše. V kolonijah so se srečevali poklicni, torej šolani slikarji, in slikarji ljubitelji – med slednjimi so bili najbolj zastopani prav dolikovci. Do 40-letnice delovanja so k razvoju Dolika pomembno prispevali nekateri zunanji strokovnjaki, ki so v klub oz. društvo prihajali kot mentorji, predava- telji ali člani žirij. Med njimi do srede osemdesetih let 20. stoletja ni mogoče spregledati Jake Torkarja, ki je bil mentor oz. vodja likovne šole Dolika, in dr. Ceneta Avguština, ki je dolga leta vodil žirije in spremljal de- Koželjeva hiša – dolgoletni dom Dolika (iz knjižice javnost Dolika. Dolik Jesenice: 1946–1996). V okviru Dolika je bila prva razstava slik na Jeseni- cah odprta 6. maja leta 1946 – razstavljena so bila dela leta 1983, na njej pa so svoja dela razstavili le dolikovci. ljubiteljskih slikarjev iz Ljubljane, h katerim so dodali Dolik je namreč poleg združevanja ljubiteljskih slikar- nekaj slik tedaj »komaj rojenih« dolikovcev. Do konca jev v svoje programske naloge uvrstil tudi, kot je v enem leta 1985 je bilo v okviru Dolika organiziranih 593 raz- od svojih prispevkov zapisal Joža Varl, dolgoletni ope- stav slik, izdelanih v zelo različnih tehnikah in različnih rativni vodja Razstavnega salona Dolik, »uveljavljanje likovnih smeri, med njimi je bilo kar 137 razstav, na likovne kulture in estetsko vzgojo, z organizacijo rednih katerih so bile izključno slike članov likovnega kluba likovnih razstav in predavanj o likovni umetnosti, zlasti Dolik. Do konca leta 1985 so na Jesenicah dolikovci za mlade«. Prvo razstavo slikarjev samorastnikov – sa- pripravili 111 skupinskih razstav, 26 članov društva pa moaktivistov, kakor so se poimenovali sami, so organizi- se je predstavilo s samostojnimi razstavami slik, zunaj rali 25. avgusta 1946 v takratni ljudski šoli na Jesenicah Jesenic so člani Dolika gostovali na 149 skupinskih raz- – na njej je sodelovalo 16 slikarjev. Prva leta so razstave stavah, ob tem pa še 95 krat s samostojnimi razstavami. organizirali v šolskih prostorih, pozneje pa, dokler v Izjemna dejavnost, ki ni usahnila niti v naslednjih dese- upravljanje niso dobili prostorov Razstavnega salona tletjih, ko so dolikovci letno pripravili v povprečju med Dolik, v za razstave preurejeni lutkovni dvorani dela- 12 in 15 razstav. vskega doma na Jesenicah. Na kulturni utrip Jesenic ni vplival le Likovni klub V letih delovanja so dolikovci pridobili velik ugled Dolik, ustanovljen pri Delavsko prosvetnem društvu in zaupanje Narodne galerije v Ljubljani, s pomočjo ka- Svoboda Tone Čufar z Jesenic, ampak je bilo za razmah tere so na Jesenicah gostili razstave velikih slovenskih li- likovne dejavnosti pomembno odprtje Razstavnega sa- kovnih umetnikov, med njimi Antona Ažbeta, Janeza in lona Dolik. Prva razstava je bila v njem odprta 3. junija Jurija Šubica, Franca Kavčiča, Hinka Smrekarja, Frana 61 Klemenčiča, Frana Zupana, Ivane Kobilca, Ferda Vesela in drugih organizacij. Dolik je vzporedno z razstavno in Maksima Gasparija. Med razstavljavci je bilo poleg dejavnostjo v sodelovanju z Narodno galerijo iz Lju- številnih ljubiteljskih slikarjev iz vse Slovenije veliko ug- bljane kot dopolnilo šolski estetski vzgoji zlasti za šolsko lednih umetniških imen iz slovenskega prostora in tu- mladino organiziral predavanja, na katerih so različni jine, na skupinskih razstavah pa so se predstavile domala avtorji predstavljali razvoj likovne umetnosti v svetu in vse delujoče likovne skupine oz. organizacije iz Slove- pri nas ter govorili o slovenskih likovnih umetnikih. nije. Tudi na fotografskem področju so imele prednost Jeseničani smo vajeni rednih likovnih dogodkov v organizirane skupine, ki so razstavljale ob kakovostnih Razstavnem salonu Dolik na Cesti maršala Tita 12 v posameznikih, med njimi je bilo veliko mojstrov in Koželjevi hiši, katere usoda je po smrti Janeza Koželja kandidatov mojstrov fotografije. Gostili so tudi raz- negotova. Vsako leto se tu zvrsti okrog 12 razstav, za stave izumiteljev in inovatorjev z Jesenic in od drugod, katere ja več kot 50 let skrbel Joža Varl, zadnja leta pa predstavljali likovne dosežke učencev osnovnih šol, raz- izbira razstavljavce Stanka Urbas, predsednica Dolika, stavljale so članice krožkov ročnih del, ki so poustvarjale z ožjim odborom dolikovcev. Tako kot pri marsikateri ročna dela in ljudsko umetnost, salon je večkrat odprl ljubiteljski kulturni dejavnosti pa bi si tudi pri likovni- vrata za predstavitve različnih jubilejnih razstav društev kih želeli pomladitev dejavnosti same. 62 Marjan Veber Kulturno delovanje Društva upokojencev Javornik-Koroška Bela Društvo upokojencev Javornik-Koroška Bela je bilo us- skega zbora. Uglasil jih je zborovodja Franc Veber, še v tanovljeno 29. junija 1953. Sprva je delovalo na raznih istem letu pa je okrepljeni zbor prevzela Breda Prašni- lokacijah na Koroški Beli in Slovenskem Javorniku, z kar in ga uspešno vodila 7 let. Zanimanje za petje se je večanjem članstva pa se je pokazala potreba po večjem povečevalo, kupili so nov pianino. Pevke so nastopale prostoru. Vodstvu društva je uspelo pridobiti lokacijo tudi zunaj domačega kraja. Zbor je nato prevzela in ga in začela se je gradnja lastnega doma. Kupili so zemljišče štiri leta vodila takrat študentka, danes pa uspešna skla- na Javorniku, ki je bilo last družine Okrožnik – slav- dateljica, docentka in predavateljica na Akademiji za nostno odprtje doma je bilo 18. decembra 1960. glasbo v Ljubljani Urška Pompe. Leta 1993 je nato zbor S pridobitvijo lastnih prostorov je zaživelo dru- prevzela Mojca Legat, magistra farmacije – iz znane žabno in kulturno življenje v društvu. Na predlog pevske družine Legat iz Žirovnice. Z bogatim znanjem Franca Rozmana je bil 21. aprila 1963 ustanovljen in temperamentnim dirigiranjem je uspešno usmerjala moški pevski zbor, ki ga je vodil Vinko Ambrožič, tudi pevske glasove na Slovenskem Javorniku. Pevkam harmonij pa je poklonilo Delavsko prosvetno društvo je iz tega časa v posebno lepem spominu ostalo gostova- Svoboda Jesenice. Pevci so nastopali po okoliških krajih, nje na adventnem petju na Dunaju leta 2000. V zboru pogosto v Ratečah, Kranjski Gori in Lescah. Leta 1970 je takrat pela tudi Metka Rutar Piber, diplomirana in- je pevovodja Vinko Ambrožič odstopil, za novega pevo- ženirka gradbeništva, ki je prevzela dirigentsko palico vodjo pa je bil imenovan Jakob Veber. Pevci so še naprej kot četrta dirigentka – to je bilo v letu 2002. neumorno hodili na pevske vaje in pevske nastope. Sta- rost in bolezen pevcev sta opravili svoje in moški pevski zbor je ob praznovanju 20-letnice leta 1983 nastopil v zelo okrnjeni zasedbi. V zboru je bilo samo še 10 pevcev. Ženski pevski zbor leta 1983 (foto: Ivko Dolenc). Od leta 2007 zbor vodi Franci Richter, poklicni Moški pevski zbor leta 1989 (foto: Ivko Dolenc). glasbenik. S svojo energijo že petnajst let usmerja pevke. Pred sedmimi leti je zbor dobil ime Večerna zarja, ki Leta 1982 je skupina osmih navdušenih pevk, ki so simbolizira način petja – tako kot je dan lep ob večerni bile hkrati tudi plesalke v folklorni skupini, v društvu zarji, tako je lepo tudi naše življenje ob zatonu. V 40 ustanovila ženski oktet, ki je bil zametek sedanjega žen- letih svojega delovanja je zbor nastopal na številnih pri- 63 reditvah v okviru društva, krajevne skupnosti in občine, Prve kostume, ki so jih potrebovali za nastope, so na srečanjih upokojenskih pevskih zborov Slovenije, jim brezplačno posojali v Gledališču Toneta Čufarja na srečanjih pevskih zborov treh dežel v Italiji, in dobil na Jesenicah, nekaj skoraj uničenih oblačil pa je Marija vrsto priznanj. Heberle prinesla iz Jelenovega doma, jih očistila, zašila, začela plesti nogavice »na knofe«, poiskala okraske za zavijačke itd. Navdušila je ženske, ki so se v domu sesta- jale pri ročnih delih, da so priskočile na pomoč. Želja, da bi imeli svoje folklorne kostume, je bila velika. Marija Heberle je organizirala delo, nekaj si je sposodila pri folklorni skupini iz Podkorena, nekaj novih oblek so sešili v Bohinju. Ovratne rute so iskali od Ljubljane do Celovca. Pozneje jim je finančno priskočil na pomoč odbor Društva upokojencev Javornik-Koroška Bela – priskrbeli so nekaj denarja za moška oblačila in začeli so z rednimi vajami. Njihovo navdušenje, delavnost, prija- teljstvo in spodbude so jih gnale k redni vadbi. Prvi na- Ženski pevski zbor leta 2022 (foto: Pavel Smolej). stop so pripravili sami ženski pari. Marija Heberle, Mara Dermota, Slavka Jurevčič, Cilka Svetina so se oblekle v Leta 1978 so v društvu ugotovili, da bi bilo dobro krila in kar sodi k njim, Milka Grelja, Vera Končnik, obogatiti društvene proslave in so zato ustanovili Kati Crnkovič in Mara Svetlin pa v irharce, obule so folklorno skupino. S plesom so začeli trije pari, kmalu visoke škornje ter si pokrile klobuke z rdečimi nageljni se jim je pridružil četrti. Z vso resnostjo je vajeti prev- in rožmarinom. S harmoniko jih je spremljala Marija zela Marija Heberle, pravili so ji Minka. Razmišljala je, Koder. Pozneje so se jim pridružili moški in na vajah je da bi tudi z ljudskimi plesi in pesmijo ter slikovito go- bilo vedno več plesalk in plesalcev. renjsko nošo lahko prispevala k zanimivejšim uricam Ob zavesti, da bo tudi občinstvo zahtevalo vse več preživljanja prostega časa v upokojenskem domu. In od plesnih nastopov, je Marija Heberle poiskala po- seveda bi z nastopi malo mlajšim prikazali, kako se je moč v Srednji vasi v Bohinju pri Janezu Iskri. Ta jih je včasih plesalo in pelo. Predsodek, naj se upokojenci gre- naučil plese, zapisane v Bohinju, ki so postali železni jejo na zapečkih, so prve folklornice v domačem okolju repertoar. Harmonika ni bila več dovolj za nastope in kar stežka premagovale, saj za njihovo delo sprva ni bilo Marija Koder je začela plesne viže izmenjevati z Gabri- ne moralne, kaj šele finančne podpore. jelom Peterneljem. Počasi je pošla moška sramežljivost in na veliko veselje plesalk in občinstva so se pridružili plesalci. Zaplesali so: Franc Podlipnik, Jože Peternelj, Peter Obid in drugi. Plesalke so slekle irharce; začeli so se vse bolj organizirani plesi doma in drugod. Leta 1978/1979 so plesali doma na srečanju 80-letnikov, v Davči, na Vršiču in še marsikje. Folklornike je spremljal trio Peternelj – ob Gab- rijelu Peternelju, ki je igral diatonično harmoniko, je Drago Jakšič igral na kitaro in Janez Kozamernik na kontrabas. Glasbeni sestav se je preoblikoval v skupino, ki so jo imenovali Veseli upokojenci, v njej pa so ig- rali Stane Gorišek, Gabrijel Peternelj, Drago Jakšič in Folklorna skupina Društva upokojencev Javornik- Karla Bogataj. Nekaj časa ni bilo stalne zasedbe godcev, Koroška Bela leta 1988 (foto: Ivko Dolenc). sicer pa so mehove pri folklorni skupini vlekli Mara 64 Koder, občasno Lojze Crnkovič, Stane Gorišek in Gab- rijel Peternelj, na kitaro in kontrabas so igrali Drago Jakšič, Janez Kozamernik in Lado Franc, na bobenček pa Karla Bogataj. Zanimanje in sodelovanje v folklorni skupini se je povečevalo, kakovost se je dvigala. Na izobraževa- nje, ki je potekalo v okviru folklorne dejavnosti, so poslali Cilko Peternelj in tako sta z možem Gabri- jelom Peterneljem odgovorno prevzela vodenje upo- kojenske folklorne skupine na Slovenskem Javorniku. V času svojega delovanja sta ustanovila še otroško Članice ročnih del, 2008 (arhiv Društva folklorno skupino. upokojencev Javornik-Koroška Bela). Z leti so se starejši plesalci utrudili in nadomestili so jih mlajši. Nadaljevali so tradicijo, se izobraževali in Leta 2009 je vodenje krožka prevzela Marica Blažič. nastopali doma, v širši okolici ter v tujini. Leta 2007 Članice so nadaljevale delo, ki so ga začele predhodnice, je folklorna skupina v Društvu upokojencev Javornik- zaradi zahtevnih priprav na vsakoletne razstave pa so -Koroška Bela dočakala 30 let svojega obstoja, namesto se odločile, da jih pripravljajo bienalno. H krožku so praznovanja pa so se zaradi medsebojnih razprtij razšli. pristopile mlajše upokojenke, med njimi Jana Jamar, ki je prevzela tehnično vodenje. Povezale so se z otroki na Osnovni šoli Koroška Bela in jih učile tehnik izdelave ročnih del. Leta 2018 je krožek praznoval 40 let delovanja. Zadnjih pet let članice svoje izdelke razstavljajo zunaj društva na Gorenjskem in širše v Sloveniji. Predvsem pa so se izkazale na področju humanitarne dejavnosti, za namen katere so v zadnjih letih izdelale hobotnice za nedonošenčke v porodnišnici Ljubljana, copatke za novorojenčke v porodnišnici Jesenice, rokavčke za de- mentne osebe v Domu upokojencev dr. Franceta Ber- gelja, punčke za Unicef in malo lutko dojenčka Babog Mentorica ročnih del Štefka Bregant, 1978 (arhiv za humanitarno društvo na Irskem. Društva upokojencev Javornik-Koroška Bela). Na pobudo Štefke Bergant in Slavke Jurjevčič so v društvu leta 1978 ustanovili krožek ročnih del, ki je štel 20 članic, njihova povprečna starost je bila 70 let. Članice so se v krožek vključevale po zaključeni delovni dobi. Med prvimi so bile Milka Grelja, Zali Lavrinec in Marica Kastelic. V društvu so se srečevale enkrat na teden, navadno ob četrtkih od 16. do 18. ure, kar velja še danes. Svoje izdelke, narejene v tehnikah vezenja (reši- lje, vezenje s križci, gobelinski vez …), kvačkanja, plete- nja in klekljanja so predstavile vsako leto na društvenih razstavah. V skoraj polstoletni dobi delovanja so krožek ročnih del vodile Štefka Bergant, Marija Debelak, Ro- zalija Troha in Anica Kreuzer. Članice ročnih del, 2021 (foto: Pavel Smolej). 65 Janko Rabič Vsestransko razvita ljubiteljska kultura med jeseniškimi upokojenci Pri Društvu upokojencev Jesenice je ljubiteljska kultura sedaj pa je vodja Mirjana Planinčič. Število članic je v sestavni del društvenega življenja. Poleg moškega pev- različnih letih različno, največ jih je bilo 28, sedaj jih je skega zbora z več kot šestdesetletno tradicijo prireditve okoli 10. Ustvarjajo v različnih tehnikah, si izmenju- ob državnih in drugih praznikih in družabne dogodke jejo izkušnje, pripravljajo razstave, ki vedno pritegnejo popestrijo različni kulturni programi, za katere je vrsto veliko pozornosti. let najbolj zaslužna Albina Seršen. Tudi njena družabna Društvo ima v svoji sredi tudi literarne ustvarjalce. »Srečanja z znanimi ljudmi iz domačega okolja« imajo Najbolj so ponosni na Francko Leskovar, ki je oktobra vedno prizvok ljubiteljske kulture. Albina Seršen je v leta 2021 dopolnila sto dve leti. Društvo je ob njeni več kot desetih letih gostila že več kot 200 posamezni- stoletnici izdalo knjižico njenih pesmi z naslovom Poto- kov in družin, ki predstavljajo svoje zanimive poklicne vanje s soncem. Med ostalimi, ki se ukvarjajo z literaturo, poti in delo na različnih področjih in na poseben način zlagajo verze, recitirajo pesmi, sodelujejo na društvenih izstopajo iz vsakdanjega povprečja. Svoj epilog največ- prireditvah velja omeniti Alenko Trampuš, Marijo Go- krat dobijo tudi v Jeseniških novicah. V zadnjem času lob, Sonjo Frelih, Kristino Razinger in Darjo Jakopič. »znane ljudi« pomagam iskati tudi Janko Rabič. Osrednji društveni prostor je namenjen tudi razsta- Dolgoletno tradicijo ima tudi krožek ročnih del, ki vam. Z likovnimi in fotografskimi deli se predstavljajo v okviru društva deluje od leta 1978. Najprej ga je 15 člani in gostje. let vodila Tončka Tepina, za njo 25 let Olga Prezelj, Pri Društvu upokojencev Jesenice že več kot deset let potekajo družabna srečanja z znanimi ljudmi iz domačega okolja, ki jih vodi Albina Seršen. Doslej se jih je zvrstilo že več 120, med gosti so velikokrat predstavniki ljubiteljske kulture iz občine Jesenice. Na fotografiji gostji direktorica Gledališča Tone Čufar Jesenice Branka Smole in častna občanka Občine Jesenice Rina Klinar (foto: Janko Rabič). 66 Stane Arh »Še bomo peli« Moški pevski zbor Društva upokojencev Jesenice Organizirano društveno delovanje upokojencev po hišo Pod gozdom 13 od obrtnika Kavalarja. Spodnje drugi svetovni vojni se je v občini Jesenice začelo po prostore, kjer so bile delavnice, je preuredila v pisarno, 8. avgustu 1948, ko je bila ustanovljena podružnica majhen prostor za sestanke in druženje ter sanitarije. Društva upokojencev Jesenice. Vključevala je upoko- V letu 1966 so upokojenci dogradili prizidek, današnji jence celotne tedanje občine, od Rateč do Žirovnice. veliki salon. Akcijo so izvedli s finančno pomočjo Že- Največ aktivnosti društva je bilo posvečenih vključeva- lezarne Jesenice. Leta 1974, ko je bil predsednik Hans nju novih članov, reševanju stanovanjskih problemov in Verdnik in gospodar Polde Ulaga, so prizidali še mali gmotnega položaja upokojencev ter razvijanju športne salon, ki je postal soba za pevce. in kulturne dejavnosti. Polde Ulaga je zbor leta 1967 zapustil zaradi preo- Moški pevski zbor društva je bil kot prva sekcija bremenjenosti, saj je vodil še moški pevski zbor Jeklar, ustanovljen oktobra leta 1961 in je najstarejši upoko- poklicno pa je v Železarskem izobraževalnem centru jenski zbor na Gorenjskem in med najstarejšimi upoko- Jesenice prevzel vodenje dislociranega oddelka srednje jenskimi zbori v Sloveniji. Ustanovljen je bil na pobudo tehnične metalurške šole za že zaposlene delavce Že- članov upravnega odbora in nekaterih pevcev, ki so peli lezarne. V letu 1967 so nastala nesoglasja med pevci. v drugih zborih in so bili že upokojeni. Pobuda je obsta- Nekaj pevcev se je zato odločilo zapustiti zbor in orga- jala že leta 1956, a niso dobili zborovodje in niso imeli nizirali so nov zbor na Slovenskem Javorniku pod vod- primernih prostorov za vaje. Neformalno pa je obstajala stvom Jaka Vebra. že veliko prej skupina pevcev upokojencev, ki so peli na V letu 1968 je vodenje zbora prevzel Janez Ponikvar, raznih društvenih prireditvah in na pogrebih. Dolgo pevec pri Jeklarju in nekdanji organist na Dovjem. Za- časa je delovala pod vodstvom Jaka Vebra. radi okrnjenega zbora je Janez Ponikvar začel zbirati Zbor je redno začel delovati leta 1962, ko je Polde primerne pevce med upokojenci in neupokojenci, tudi Ulaga privolil, da ga bo vodil, in so pevci dobili v upo- med pevci v moškem zboru Jeklar. Ker je poznal veliko rabo star harmonij. Ker jeseniški upokojenci še niso pevcev, je pridobil za zbor društva upokojencev tudi imeli svojih prostorov, je zbor vadil štiri leta v posebni več tistih, ki še niso bili upokojeni. Leta 1978 je v zboru sobi gostilne Pri Kobalu. V prvem sestavu so bili Janez začel peti tudi Franc Jelenc. Leta 1976 so dobili nov har- Markizeti, Alojz Jeraša, Franc Terseglav, Franc Ambro- monij. Janez Ponikvar je zbor vodil do svoje smrti leta žič, Franc Koder, Alojz Grebenšek, Joža Kristan, Franc 1981. Zbor se je od njega poslovil s pesmijo na kranj- Čibej, Lovro Noč in Jaka Veber. Kmalu so se jim prid- skem pokopališču. ružili Janez Dakskofler, Alojz Krišelj, Peter Beguš, Oto Zbor z okoli 22 pevci je pod vodstvom Janeza Poni- Gerdej, Franc Mulej in Ilija Vergles. Nekateri od teh kvarja dobro pel in je imel veliko nastopov. Več pesmi pevcev so prepevali tudi v drugih pevskih zborih na Je- je pel celo na vrhu Triglava, ko se je 20. septembra 1970 senicah in na Slovenskem Javorniku. kar 16 pevcev pridružilo Pohodu slovenskih železarjev Društvo je imelo sprva prostore na Razgledni poti, na Triglav. 28. novembra 1976 so peli ob odprtju nove kjer je bila majhna lesena hiša, imenovana tudi Mon- Hladne valjarne Bela. 8. julija 1978 so peli na osrednji te-Karlo, v kateri se je veliko kartalo. Hiša ni niti malo slovenski proslavi na Čebinah. 2. junija 1980 so sode- ustrezala druženju starejših ljudi, še manj je bila pri- lovali v oddaji RTV Ljubljana Srečanje v nebotičniku. merna za pevske vaje. Pot do nje je bila strma, pozimi Po Ponikvarju je vodenje zbora prevzel Joža Kel- ledena. V letu 1965 je občina Jesenice odkupila sedanjo višar, znani jeseniški organist. Zaradi bolezni pa ga je 67 moral zapustiti že po šestih mesecih. Aprila 1982 mu je je epidemija preprečila, da bi nadaljevali s kakovostno zbor zapel v zadnje slovo na Blejski Dobravi. rastjo, poleg tega je nekaj pevcev prenehalo peti. Vodenje je začasno prevzel Franc Jelenc, ki je bil več kot leto dni hkrati zborovodja, predsednik zbora, Zborovodje Moškega pevskega zbora društva upoko- organizator prireditev ter pisec kronike. Leta 1982 je jencev Jesenice so bili: zbor dobil nov pianino in izvedli so ozvočenje prostora • Polde Ulaga (1961–maj 1968), za druženje. • Janez Ponikvar (junij 1968–junij 1981), Nova uspešna pot zbora se je začela decembra 1982, • Joža Kelvišar (november 1981–april 1982), ko ga je prevzela Mira Mesarič, učiteljica glasbenega po- • Mira Mesarič (december 1982–junij 1989), uka in zborovodkinja šolskega zbora na Osnovni šoli • Matjaž Šurc (februar 1990–april 1990), Toneta Čufarja. V zbor je pritegnila okoli 10 mlajših še • Irena Gluhar (oktober 1991–april 2001), zaposlenih pevcev. V tem času je v zboru pelo tudi do 28 • Marjan Potokar (maj 2001–maj 2002), pevcev. Zbor je napredoval in postal prepoznaven na Je- • Mira Mesarič (oktober 2002–september 2018), senicah in širše v Sloveniji. V pevske vaje je zborovodki- • Peter Novak (januar 2019–), nja vključila strokovne pogovore in razvijala družabno • Franc Jelenc (junij 1981–oktober 1981, maj 1982– življenje. Letno je imel zbor od 40 do 50 nastopov. Zbo- november 1982, julij 1989–januar 1990, maj 1990– rovodkinja Mira Mesarič je zbor zapustila po sedmih oktober 1991, maj 2002–oktober 2002). letih, ko je postala ravnateljica Glasbene šole Jesenice. Začasno je vodenje spet prevzel Franc Jelenc. Dva Predsedniki pevskega zbora so skrbeli za finance, za or- meseca je bil zborovodja Matjaž Šurc, nato leto in pol ganizacijo in za sprotno reševanje problemov. V 60-le- ponovno Franc Jelenc. Pevci so nadaljevali z vajami in tni zgodovini zbora so se izmenjali Janez Markizeti nastopi. Izvedli so vse načrtovane nastope v samem dru- (1961–1972), Ludvik Smuk (1973–1981), Franc Je- štvu upokojencev, na občinskih prireditvah, na regijskih lenc (1982–2011) in Vladimir Oblak (2011–). in republiških srečanjih upokojenskih pevskih zborov Zbor je zabeležil več uspehov. Že 33-krat je sodelo- in tudi na taboru pevskih zborov v Stični. val na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični, ki je najbolj Oktobra 1991 je vodstvo zbora prevzela Irena Glu- množična in največja glasbena prireditev zborovskih har, znana pevka v jeseniškem cerkvenem zboru. Vodila pevcev v Sloveniji. Na njej je sodelovalo istočasno tudi ga je devet let. Glasbeni repertoar se je povečal v prid po 250 pevskih zborov iz Slovenije in iz zamejstva. Ve- narodnih pesmi. Zbor je veliko nastopal. Udeležil se je liko so pevci nastopali ob različnih priložnostnih in na občinskih, regijskih in republiških srečanj upokojenskih spominskih proslavah za Železarno Jesenice, razna pod- pevskih zborov ter tudi pevskih taborov v Stični. Leta jetja, invalidske organizacije, planince, Zvezo borcev, 2001 je tudi Ireni Gluhar zbor zapel v zadnje slovo na Občino Jesenice, jeseniške krajevne skupnosti. Redno Blejski Dobravi. pojejo na Zakopah na Mežakli (že 35-krat), na spomin- Vodenje je ponovno prevzel Franc Jelenc. Po dalj- skih komemoracijah krajevnih skupnosti Podmežakla šem iskanju novega zborovodje je zbor prevzel Marjan in Blejska Dobrava. Peli so na Obranci, v Kranjski Gori, Potokar, vendar se ni ujel s pevci in zaradi nesoglasij so Planini pod Golico, v parku na Jesenicah in drugod. iskali novega zborovodja. Zelo radi pojejo oskrbovancem in svojim prijateljem V oktobru 2002 je zbor ponovno prevzela zboro- v Domu upokojencev dr. Franceta Berglja na Jesenicah, vodkinja Mira Mesarič, ki se je, na srečo zbora, tedaj v Viharniku v Kranjski Gori, v Domu dr. Janka Bene- ravno upokojila. Zbor je dobil nov zagon. Tudi število dika v Radovljici in Zavodu sv. Martina v Bohinju. Os- pevcev se je povečalo. Letno so imeli okoli 20 nastopov. krbovanci jih sprejmejo z navdušenjem, tudi zapojejo z Po njenem odhodu leta 2018 je imel zbor nekajmesečno njimi in jim namenijo veliko aplavza. krizo z iskanjem novega zborovodja. Tradicionalno so imeli vsako leto skupni nastop s V letu 2019 je postal zborovodja Peter Novak, ki pevskim zborom Društva upokojencev Trbovlje, izme- je zboru dal novih moči in dvignil kakovost petja. Žal noma na Jesenicah in v Trbovljah. Sodelujejo z dru- 68 gimi jeseniškimi zbori: sodelovali so z bivšim Moškim pevskim zborom z Blejske Dobrave in z mešanim pev- skim zborom Nagelj s Hrušice. Sedaj lepo sodelujejo z ženskim pevskim zborom Večerna zarja Društva upo- kojencev Javornik-Koroška Bela in Mešanim pevskim zborom Kranj- ska Gora. Ob 40-letnici ustanovitve je bil zbor izbran, da se udeleži prve revije pevskih zborov upokojencev Slove- nije v Mariboru. Zahtevno nalogo, zastopati celo gorenjsko regijo, so us- pešno izpolnili. Trud na vajah je bil Moški pevski zbor Društva upokojencev Jesenice z zborovodjem poplačan, saj je bil zbor lepo sprejet Petrom Novakom (arhiv društva). med poslušalci. V letu 2004 je bilo Društvo upokojencev Jesenice plaketo Občine Jesenice za kulturno dejavnost, plaketo organizator srečanja društev upokojencev Gorenjske, župana Jesenic, veliko plaketo Zveze društev upokojen- Koroške (Avstrija) in Julijske krajine (Italija) v Kranjski cev Slovenije, več jubilejnih priznanj Javnega sklada Re- Gori. Na srečanju je Gorenjsko zastopal Moški pevski publike Slovenije za kulturne dejavnosti ter še veliko zbor Društva upokojencev Jesenice. drugih priznanj. Čufarjevo plaketo sta prejela Franc Zbor prepeva predvsem slovenske narodne in ume- Jelenc in Mira Mesarič. tne pesmi pa tudi pesmi drugih narodov. Repertoar V vsej zgodovini je v zboru prepevalo 119 pevcev. obsega preko 100 pesmi, saj pevci že dolgo časa pojejo Le redki so zapustili zbor po lastni odločitvi. Večina jih skupaj. V svoji sredini imajo pevca, ki prepeva že pol- je moralo prenehati s petjem zaradi bolezni ali smrti. nih 77 let – to je Franc Jelenc (v zboru Društva upo- Danes v zboru prepeva le 12 pevcev, ki prihajajo na kojencev Jesenice 49 let). Med pevci z dolgim stažem vaje z Jesenic in iz okoliških krajev: z Blejske Dobrave, je bil Albert Bertoncelj, ki je prepeval 65 let in v zboru s Kočne, s Koroške Bele, s Hrušice in Planine pod Go- Društva upokojencev Jesenice 40 let ter Franc Kejžar, lico, iz Žirovnice. Vsi imajo zavidljivo dolg pevski staž. ki je prepeval 60 let in v zboru Društva upokojencev Tenor: Franc Jelenc (77 let), Stane Narad (17 let), Jesenice 34 let. Šmid Srečo (45 let), Janez Novak (69 let, Anton Dre- Priznanje za več kot 50-letno prepevanje v raznih melj (19 let), Anton Marinko (66 let). Bas: Henrik zborih in tudi v Moškem pevskem zboru Društva upo- Lužnik (22 let), Vladimir Oblak (32 let), Anton Šala- kojencev Jesenice so prejeli Tomaž Čufer, Albert Ber- mon (11 let), Franc Kavčič (59 let), Stane Klinar (45 toncelj in Franc Jelenc. Za večletno prepevanje v zboru let), Stane Arh (17 let). je veliko pevcev prejelo zlate, srebrne in bronaste Gal u- »Še bomo peli«, pravijo pevci. »Seveda, sebi v uži- sove značke, Franc Jelenc tudi plaketo Občine Jesenice. tek in zadovoljstvo ter za dobro družbo. Ko so z na- Pevci so zelo ponosni na prejeta priznanja: plaketo šim nastopom zadovoljni poslušalci, je nam pevcem z z republiškega srečanja v Krškem, plaketo Moškega aplavzom poplačan ves trud na vajah in nastopih.« pevskega zbora Vintgar z Blejske Dobrave, plakete s pevskega tabora v Šentvidu pri Stični za petkratno, de- setkratno, petnajstkratno, dvajsetkratno, petindvajset- kratno in tridesetkratno sodelovanje, plaketo Železarne VIR Jesenice, razna priznanja Občine Jesenice, Čufarjevo Arhiv Franca Jelenca in Društva upokojencev Jesenice. 69 Majda Malenšek Središče ljubiteljskega delovanja na Slovenskem Javorniku Delavsko prosvetno društvo Svoboda France Mencinger Javornik-Koroška Bela V Kulturnem domu Julke in Albina Pibernika v stavbi tovni vojni. Na Slovenskem Javorniku so Javorničani na Cesti Borisa Kidriča 37c, ki jo mnogi poznamo pod in Jeseničani ustanovili Sindikalno kulturno umetniško imenom Turist, na Slovenskem Javorniku ima svoje pro- društvo (SKUD), ki je konec štiridesetih let že nosilo store več različnih dejavnosti in organizacij. Tu je gle- ime Franceta Mencingerja, neumornega predvojnega dališče z dvorano, lutkarska dejavnost, razstavni salon, zborovodje, ki je bil leta 1942 v Begunjah ustreljen kot v prostorih je živela folklora, v njih delujejo ljubiteljske talec. Leta 1952 pa je bilo ustanovljeno Delavsko pros- glasbene skupine, tu je knjižnica, soba pisatelja Pavla Zi- vetno društvo Svoboda France Mencinger, ki pod tem darja, dejavni so planinci in radioamaterji, strelci, svoje imenom deluje še danes. Prvi predsednik SKUD-a je prostore ima krajevna skupnost, v stavbi je gostinski bil Franc Kelih, prvi predsednik Delavsko prosvetnega obrat. Ljubiteljska kultura se udejanja v gledališču, z lut- društva Svoboda pa France Treven, poznejši jeseniški karstvom, razstavami in glasbeno dejavnostjo v okviru župan. Logotip društva je izdelal slikar Branko Čušin, Delavsko prosvetnega društva Svoboda France Mencin- končno obliko pa mu je dal Andrej Žibrek. ger Javornik-Koroška Bela. V domu ima prostore tudi Leta po drugi svetovni vojni so bila čas razvoja mno- Kulturno umetniško društvo Triglav Slovenski Javor- žičnih kulturnih dejavnost, ko so se povsod po Slove- nik-Koroška Bela. niji oblikovale skupine kulturniških zanesenjakov, ki Viri navajajo slovenske kulturno-prosvetne aktivno- so ostale v spominu starejših krajanov kot pomembni sti pod različnimi imeni nekako od začetka 20. stoletja, pomniki kulturnega in družabnega življenja. Spodbu- na Jesenicah kot društva od leta 1919. Na Javorniku je jali so ustvarjalnost posameznikov in pritegnili veliko bilo Kulturno in telovadno društvo Svoboda ustanov- občinstva. Vrsto let so se predstave odvijale v dvorani oz. ljeno 23. junija 1922. V času med svetovnima vojnama telovadnici osnovne šole, v njej so bile tudi kino pred- je združevalo telesno kulturo, knjižnico, godbo in pev- stave in razne popoldanske športne aktivnosti. Številne ske zbore, amatersko gledališče. Nastopi na kulturnih prireditve so kot način druženja predstavljale sestavni in političnih prireditvah so predstavljali pomembno del vsakdanjega življenja v kraju. obliko družabnega življenje. Leta nemške okupacije so bila leta kulturnega molka, kulturni utrip pa je oživel takoj po drugi sve- Pevski zbori, operete in tamburaši Že jeseni leta 1945 je bil ustanovljen moški pevski zbor, skladb tudi za tedanji Radio Ljubljana. V sodelovanju z ki ga je najprej vodil Martin Jeram, od leta 1947 pa do društvenim godalnim orkestrom, dramskim odsekom, leta 1968 skoraj do svoje smrti Leopold Mejač, učitelj jeseniško glasbeno šolo in amaterskim gledališčem glasbe v Osnovni šoli Koroška Bela. Z zelo dobrim Toneta Čufarja so pripravljali tudi operete. Uspešno moškim in mešanim pevskim zborom so posneli vrsto opereto Tremerski dukat (1962, zborovski del je vodil 70 Radovan Gobec) so ob polni dvorani večkrat ponovili v jeseniški glasbeni šoli vzgojil vrsto mladih glasbeni- tudi v jeseniškem gledališču. Zelo uspešna je bila tudi kov. Bogato glasbeno poustvarjanje je združevalo tako opereta Planinska roža. izvajalce kot poslušalce – obiskovalce res številnih pri- Samouk Franc Dolenc je leta 1946 ustanovil tam- reditev v letih po drugi svetovni vojni. buraški zbor. V njem so igrali predvsem učenci Osnovne šole Koroška Bela. Ohranila se je fotografija z 28 tam- buraši, ki so nastopali na proslavah in prireditvah v jese- niški in radovljiški občini. S smrtjo Franca Dolenca leta 1963 je tamburaška dejavnost zamrla, inštrumente pa je društvo podarilo osnovni šoli v Bohinjski Bistrici. Med starejšimi krajani še živi spomin na igranje in druženje v tem orkestru. Leta 1947 je bila na Javorniku ustanovljena pihalna godba, ki je delovala do leta 1953, ob njej pa sta bila Tamburaški zbor pod vodstvom Franca Dolenca, aktivna tudi godalni in zabavni orkester, večino časa sreda 20. stoletja (arhiv društva). pod vodstvom Julija Sorga, glasbenega pedagoga, ki je Gledališče Leta 1945 so v društvu oblikovali dramsko skupino, ki rože. Gledališko igro Domen, napisano po besedilu Jo- je imela svoj oder v dvorani osnovne šole. Kako delovna sipa Jurčiča, je na primer leta 1967 igralo 22 igralcev; je bila ta sekcija, kaže podatek, da so do konca petde- doživela je osem ponovitev. Do leta 1965 je Kalan zre- setih let uprizorili povprečno sedem premier na leto, žiral 25 predstav, od tega tri operete. letni obisk dramskih predstav pa se je približeval številki V otroškem in tudi v odraslem gledališču je več 3000. V 60. letih so pripravljali po pet predstav letno. kot 20 let vodila in režirala tako igre kot proslave neu- Lotevali so se tudi zahtevnih del, med njimi Moliero- morna slavistka Marija Dolgan. Kot široko razgledana vega Skopuha, Jurčičevega Desetega brata in Kreftove učiteljica je ostala v spominu celih generacij učencev, Velike puntarije. Skupaj z godalnim orkestrom so do saj je na svoj poseben način v učencih belške osnovne leta 1958 pripravili šest operet. Režiserji so bili Ciril šole znala spodbuditi ljubezen do materinščine in do Vister, Franc Osenk, najbolj aktiven pa je bil Matevž odrskega nastopanja. V petdesetih in šestdesetih letih Kalan, igralec in pevec že pred drugo svetovno vojno, je bila aktivna tudi vzgojiteljica Marija Malej, vodila je ki je postavil na oder tudi do štiri premiere letno, med lutke in uspešno folklorno skupino – nastopali so v do- njimi Igro o bogatinu in zdravilnem kamnu Kristine mačem okolju in na republiških festivalih pionirskih Brenkove, Vandotovega Kekca in Moškričeve Rdeče folklornih skupin. Kulturni dom Julke in Albina Pibernika Pomemben mejnik za bogato kulturo življenje v kra- gostilni Pri Koniču, so dobile svoj dom. Dograjen je bil jevni skupnosti na Slovenskem Javorniku-Koroški Beli ob stoletnici Železarne Jesenice z namenom, da postane je bila zgraditev novega kulturnega doma leta 1969. Od središče ljubiteljskih dejavnosti krajevne skupnosti, pos- zamisli do realizacije te osrednje stavbe v krajevni skup- topoma pa je postal pravi center družbenega dogajanja nosti je preteklo skoraj 20 let. Prej razpršene dejavnosti, v kraju. Poimenovan je bil po zakoncih Julki in Albinu največkrat utesnjene v prostorih osnovne šole in/ali v Piberniku, naprednih delavcih in prvoborcih – parti- 71 zanih, katerih nesebični boj za lepši svet je še dolgo po društvo, lovski odsek ... Leta 1998 je bila s prostovolj- drugi svetovni vojni odmeval med krajani. nim delom urejena mala dvorana za lutkovne predstave, Leta 2012, ob 90-letnici delovanja Delavsko pros- predavanja in literarne večere. Tudi v naslednjih letih je vetnega društva France Mencinger Javornik-Koroška bilo opravljenega veliko prostovoljnega dela. Bela je bilo popisano pisano življenje tako tega društva Tako gradnja doma kot organizacija mnogih dogod- kot drugih prostovoljnih interesnih združenj krajanov kov v njem ter samo delovanje Delavsko prosvetnega v kulturnem domu, pripravljena je bila dokumentarna društva Svoboda France Mencinger Javornik-Koroška razstava. Publikacija o ljubiteljski kulturi je bila natis- Bela je bilo vsaj še naslednjih 30 let tesno povezano z njena tudi 10 let prej, ob 80-letnici društva. Bolj ko se imenom Ivana Tušarja. In kulturni dom je postal sre- čas odmika, bolj postaja ta publikacija zanimiva pred- dišče razvijajočih se Slovenskega Javornika in Koroške vsem zato, ker v njej najdemo fotografije pevskih zbo- Bele. V novozgrajena stanovanja in soseske so se naselje- rov in godbe na pihala z 38 inštrumentalisti, ob tem, vali domačini in priseljenci, ki so bili predvsem delavci da je v istem času vrsto let ob javorniških godbenikih novih industrijskih obratov železarne. Njim so bile na- delovala tudi Železarska godba Delavskega prosvet- menjene in so jih povezovale igre, razstave, proslave in nega društva Svoboda Tone Čufar (leta 1968 sta se drugi kulturni dogodki. Tako je še danes. In da ne po- obe godbi združili). Podatke za knjižico in za razstavo zabim: »Podmornica«, kakor pogovorno imenujemo ter diapozitive je leta 2002 ob pomoči Silva Kokalja iz prostor v kleti, je še vedno zbirališče, kjer se sklepajo Gornjesavskega muzeja zbral Aleš Rotar, in slavnostno formalni in neformalni dogovori o urejanju in delova- akademijo tudi režiral. nju celotnega doma. Od idejnega načrta do uporabnega dovoljena za dom je minilo 20 let. Leta 1950 je bil imenovan inici- Malo je ljudi, ki bi tako ativni odbor za gradnjo, predsednik je bil Ivan Tušar. s srcem in dušo vse življe- Odkupili so Koničev travnik, idejno skico je pripravil nje delovali v dobro svoje ing. Tone Istenič, gradbeni načrt arhitekt Marjan Šorli. sredine, kakor je deloval Smreke so podarili lastniki gozdnih zemljišč, krajani so Ivan Tušar (1924–2012). izkopali vodovod, očistili in pripravili opeko poruše- Njegova življenjska nega železničarskega skladišča … vse z veliko prostovolj- zgodba pa je obenem ne- nega dela. napisana zgodba mnogih Gradbeno podjetje Sava je začelo graditi leta 1962. posameznikov, ki so se Značilen dogodek med gradnjo je bila postavitev no- vsak po svojih močeh in silcev za strop dvorane – nosilce so izdelali v železarni, Ivan Tušar (1924–2012) sposobnostih odzivali na prostovoljci so jih prebarvali in na silvestrovo v snegu (arhiv društva). potrebe časa in okolja, v montirali, nato v prostoru za dvorano zakurili ogenj, katerem so živeli. Ivan Tu- se pogreli in dočakali novo leto. Gradnja je zastala do šar je bil veliko let predsednik Delavsko prosvetnega leta 1967, ko je Hotel Pošta samostojno dogradil re- društva Svoboda France Mencinger Javornik-Koroška stavracijo, ob dvorani so dogradili razstavni prostor in Bela. Delo v društvu je usmerjal s pravim občutkom za knjižnico. čas, potrebe in možnosti. V »njegovem« kulturnem Dom so odprli ob stoletnici Železarne Jesenice; domu in okrog njega samega so se zbirali sodelavci, ki so novembra 1969 je bila slavnostna seja delavskega sveta pomagali pri tem, da je dom vsa leta živel svoje posebno železarne in prva premiera v novi dvorani (Finžgarjeva življenje kot središče za ljubiteljsko gledališče, proslave, Razvalina življenja v režiji Janeza Kejžarja). Postopoma koncerte, šolske in druge prireditve. Bil je tudi pobu- so v kleti urejali prostore za delovanje igralske skupine dnik za ureditev razstavnega prostora Viktorja Grego- (za bralne vaje, sestanke upravnega odbora društva, dru- rača in že po upokojitvi dvajset let tudi organizator in ženje članov), v drugih delih stavbe pa za krajevno skup- prvi tehnični delavec pri postavljanju razstav. nost, strelsko društvo, klub radioamaterjev, planinsko 72 Režiserja Janez Kejžar in Franci Tušar V šestdesetih letih sta pripravo gledaliških predstav za nori svet leta 2018. V vseh prevzela dva takrat mlada gledališčnika Janez Kejžar in letih je pisal tudi pesmi (pe- Franci Tušar. Oba sta bila najprej ljubiteljska igralca, ob sniški zbirki Rdeči prah, 1990 tem pa sta vse bolj prevzemala režije tudi zahtevnejših in Ujeti utrinki, 2001, šte- odrskih del. vilne objave v literarnih zbor- Janez Kejžar (1936– nikih LIKUS-a). V pesmih 2008) je bil tako kot ve- »riše življenje v različnih čina ljubiteljev, ki so se s odtenkih in dobah, z izrazi- kulturnim ustvarjanjem tim občutkom za humor pa ukvarjali na Slovenskem niza tudi manj prijetne plati Franci Tušar (1943–) Javorniku, zaposlen v že- vsakodnevnih situacij, v ka- (arhiv društva). lezarni, igralski talent pa terih tavamo ljudje« (igralka ga je pripeljal v ljubitelj- Jasna Koron). Zbirka Tušarjevih kratkih zgodb v prozi sko kulturo. Prvi zapis nosi naslov Na stezi sledi (1995). V 50 letih je pustil o njegovi režiji je iz leta neizbrisno sled na odru Delavsko prosvetnega društva 1959, ko je režiral otroško Svoboda France Mencinger Javornik-Koroška Bela kot igrico Čudodelna palica. igralec, pisec in režiser, organizator in mentor različnih Janez Kejžar (1936– Vrsto igralskih vlog je odi- kulturnih prireditev, proslav in praznovanj za odrasle 2008) (arhiv društva). gral v predstavah, ki sta jih in mladino. Že leta 1982 je v reviji Mentor izšel njegov režirala Matevž Kalan in Janez Vidic. Odprtje kultur-dramski tekst Čarovnice nekoč in danes. Na domačem nega doma leta 1969 pa si bomo mnogi zapomnili tudi odru je vsako leto režiral eno do dve predstavi, največ- po zelo uspešni Finžgarjevi Razvalini življenja v njegovi krat komedije, prvič leta 1974 igro Simona Neila Hotel režiji, ki je doživela več ponovitev in gostovanj. V tri- Plaza. V njih je odigral različne vloge. Izstopajo kome- desetih letih je režiral preko trideset iger, med katerimi dije Večna lovišča (1992), Zares čuden par (1993), Bo- so mu bile posebej ljube Ljubezen v kleti (avtor Tone ening, Boening (1999), Butalci (2002), uspešna je bila Čufar, sezona 1973/74), Vdova Rošlinka (ljudska igra, predstava Godni za poroko (2004), ki se je uvrstila na sezona 1983/84), Črna komedija (avtor Peter Shaffer, Gorenjski festival, kjer je zasedla drugo mesto, doživela sezona 1985/86). Največji uspeh pa je dosegel v letu osem ponovitev in gostovanj. Med odmevnimi kome- 1998 z igro Marca Camolettija Pridi gola na večerjo. Ta dijami je Tušarjeva Medeni teden, ki so jo Javorničani igra je bila tudi največja uspešnica – doživela je 30 po- premierno zaigrali v letu 2010, jo večkrat odigrali tudi novitev, ogledalo si jo je več kot 8000 gledalcev, glavna po Štajerskem, v letu 2020 pa je s svojo uprizoritvijo te igralka Petra Kokalj pa je dobila Linhartovo priznanje komedije na Slovenskem Javorniku gostovala igralska Zveze kulturnih društev Slovenije za najboljšo komedi- skupina iz Zgornje Polskave. jantko leta. Po tem je režiral še dve igri Dohodnina in Franci Tušar pa ne vidi svojega poslanstva zgolj v Mrtvi ne plačujejo. Več nagrad potrjuje, da so njegove igri in režiji. Kot mentor je več let stal ob strani mladim igralske vloge in režije odmevale ne samo na Sloven- igralcem in režiserjem, ki so vstopali na gledališki oder. skem Javorniku ampak tudi na številnih gostovanjih. V upravnem odboru javorniškega društva je programski Franci Tušar je od leta 1963, ko je začel nastopati, vodja, osem let je bil predsednik za dramsko dejavnost odigral 45 različnih gledaliških vlog, režiral 53 gledali- pri Zvezi kulturnih organizacij Jesenice. Verjetno je tudi ških iger ter napisal 14 odrskih del, ki so bila uprizorjena edini, ki se je dvakrat uvrstil na srečanje gorenjskih ko- na domačem odru – zadnja je bila komedija Novih pet medijantov s svojo igro in režijo hkrati. Prejel je dve 73 Čufarjevi plaketi (1976 in 2000). Najvišje priznanje na na prehojenih poteh (zbrana dela, 2022: 76 pesmi, 2 ko- področju ljubiteljskega gledališča je Linhartova plaketa mediji, 3 črtice), ki jo je priložnostna gledališka skupina iz leta 2013. Ponosen in vesel je tudi knjige Moje sledi predstavila na literarnem večeru ob 100-letnici društva. Predstavitev knjige Francija Tušarja Moje sledi na prehojenih poteh, 15. maj 2022 (foto: Janko Rabič). Sekcije, ki so zaznamovale zadnji dve desetletji V Delavsko prosvetnem društvu Svoboda France Men- v Tušarjevi komediji Večerji za dva – Skoku čez plot cinger Javornik-Koroška Bela so v zadnjih 20 letih de- (2019). Tušarjevim ženskam je skupen malo grenak lovale štiri sekcije, ob njih je bila razvita tudi razstavna humor, povezan s seksom, in Ševala ga zna predstaviti dejavnost. Vse dogajanje v društvu je bilo tesno pove- na njej lasten način. Svojo umetniško žilico pa zna iz- zano z imenom Francija Tušarja. AKSA je ime za od- živeti in nam približati tudi v upodabljajoči umetnosti. raslo dramsko skupino (režiser Tušar), sestavljeno iz V razstavni salon je postavila izvirno razstavo Brušeno začetnic Amaterska kulturna skupina akterjev. Uporab- steklo, blizu ji je mozaik, izziv pa reciklaža. In besede lja se zadnjih 20 let. Poleg nje so bile v društvu dejavne igralke Jasne Koron: »S Francijem (Tušarjem) sva pro- dramska skupina mladih, lutkovna skupina Ringo raja duktivno ustvarjala dolga leta, tako na odrskih deskah in občasno delujoče glasbene skupine. v njegovih komedijah zmešnjav kot tudi na različnih Gledališča pa ni brez igralcev. Najdaljši igralski staž prireditvah, ob otvoritvi razstav in v pesniških recita- v društvu ima Henrik Lužnik. Tako rekoč vse, kar se lih. Vedno se rada spominjam vseh prijetnih doživetij v je dogajalo v zadnjih 50 letih, je aktivno spremljal kot kulturnem hramu 'Svoboda', še posebej v 'Podmornici', igralec in priložnostni recitator na mnogih proslavah. kjer smo okrepili umetniško inspiracijo in iskali nove Med igralkami zadnjih 10 let izstopajo Brigita Horvat ideje … Davnega leta 2009 me je sivolasi mož, ki ga tak- Lukman, Ševala Kovać in Jasna Koron, zadnji dve glavni rat še nisem poznala, povabil k sodelovanju v njegovi igralki v komediji Bordel (2017). Ševala Kovać je na- predstavi 'Žena mojega moža' …« stopala tudi v absurdni komediji Alda Nikolaja in pri- Med igralkami z najdaljšim igralskim stažem je Bri- redbi in režiji Francija Tušarja Ženska je ženska (2018), gita Horvat Lukman tudi režirala (Zvezdica Zaspanka, 74 2020). Nekajkrat sta bila v igralsko skupino AKSA po- • 2015: monokomedija Bojana Jelenca Obleka naredi vabljena tudi znana jeseniška igralca Klemen Klemenc človeka; in Ivan Berlot. Več vlog je odigral Rafael Kolbl; napisal • 2018: absurdna komedija Ženska je ženska Alda in režiral je tudi lastno komedijo Kriza, stari, ali črni Nikolaja; priredba in režija Franci Tušar, luč in modrc. glasba Toni Kovačič, scena Marko Burnik, igralke V večinoma odraslih igralskih skupinah so za razvoj Ajla Kovać, Leila Dizdarević, Ševala Kovać; gledališča vedno dobrodošli tudi mlajši igralci. Pod • 2017: komična srhljivka več avtorjev v štirih slikah mentorstvom Francija Tušarja je v društvu od leta 2001 Bordel; priredba in režija Franci Tušar, igralci Sašo nastalo 10 gledaliških predstav z mladimi igralci s kar Midžan, Klemen Klemenc, Jasna Koron, Grega nekaj ponovitvami, med katerimi naj navedem kot naj- Slivnik, Tamara Brkič, Ivan Berlot, Hinko Lužnik, bolj odmevne Butalce, Pika Nogavička na modni reviji Martin Kolbl, Ševala Kovać, Ajla Kovać, Belma in Pika Nogavička raziskuje, Žogica Marogica (priredba Ahizovič, Lejla Dizdarevič, Mateja Nikolovska, in režija Brigita Horvat in Katja Kolenc), To je kriza, Gaja Lasnik, Franci Tušar; stari (tekst in režija Rafael Kolbl), dve predstavi sta • 2019: komedija Francija Tušarja Večerja za dva – se uvrstili na Kekčeve dneve: Problematična najstnica Skok čez plot; režija Franci Tušar, igralci Ševala (2006) in Nehaj, prosim (2007). Avtorica obeh je bila Kovać, Primož Košir, Ajla Kovać, Gaja Lasnik, Senka Pajić. V režiji se je preizkušala tudi Katja Kolenc. Jan Čelesnik, Klemen Klemenc; glasba ansambel Priredba Zvezdice Zaspanke Frana Milčinskega je bila Tantadruj, luč Toni Kovačič, scena Ševala Kovać, odigrana kot novoletna predstava leta 2008 v režiji Bri- Primož Košir; gite Horvat Lukman. • 2019, 2020: mladinska sekcija: otroška igra Frana Eden od pomembnejših projektov v kulturnem Milčinskega Vesela igra o žalostni princezinji; režija domu je bila tudi gledališka delavnica za mlade v so- Franci Tušar, koreografija Malči Možina, vodja delovanju z Mladinskim centrom Jesenice. V sezoni predstave Anaela Pajić; nastopali so učenci Osnovne 2009/10 je skupina osnovnošolcev in srednješolcev šole 16. decembra Mojstrana, Osnovne šole Koroška postavila na oder skeč z naslovom Čarli, pejmo žurat in Bela, Osnovne šole Ivana Tavčarja Gorenja vas: se ob tem učila govornega nastopanja, mimike in premi- Tijana Kostadinović, Nik Miklavčič, Tamara kanja po odru ter sprostitve in kreativnega preživljanja Dragojević, Tamara Brkič, Daniel Greorgijev, Rok prostega časa. Razložnik, Dora Hudrič, Ožbej Lužnik, Zoja Čufer, Leta 2012 se je zbrala skupina mladincev iz Planine Ema Pokrajac. pod Golico. Odigrali so Gosposko kmetijo, niso pa bili dovolj vztrajni, da bi nadgrajevali svoje gledališče. Delovanje gledališča na Javorniku je ohromila epide- Predstave AKSE v zadnjem desetletju: mija in bolezen Francija Tušarja. • 2013: enodejanka Klopca za dva avtorja in režiserja Francija Tušarja; igralci Bojan Dornik, Ivan Berlot, Jasna Koron; 25 let Lutkovnega gledališča Ringo raja Ob 25-letnici Lutkovnega gledališča Ringo raja je bila umetelno izdelane lutke. Besedilo razstave je pripravila v razstavnem salonu Viktorja Gregorača pripravljena Špela Smolej Milat, zaposlena kot kustosinja v Gornje- pregledna razstava, ki je bila v začetku leta 2022 prene- savskem muzeju Jesenice. Lutkarstvo je že več let njena sena v Kolpern. Na panojih sledimo kratkim oznakam ljubiteljska dejavnost, ki ji je v veselje in ji namenja ve- posameznih lutkovnih predstav in značilnim fotogra- liko ustvarjalne energije. Pri sami postavitvi razstave fijam le-teh, v vitrinah pa so razstavljene, lahko bi rekli, in oblikovanju panojev pa je sodelovala cela lutkovna 75 skupina. In dobili smo pregled dejavnosti, ki že več kot kovna oprema je bila v začetnih predstavah delo Katje 25 let zabava in vzgaja najmlajše člane naše skupnosti. Lukan, v novejših predstavah pa je scenografinja Lea Začetki gledališča za otroke in z otroki segajo v 50. Mesarič, ki kot poklicna oblikovalka skrbi tudi za ori- in 60. leta. Učiteljica slovenščine na Osnovni šoli Ko- ginalne gledališke liste in videz razstav ob obletnicah roška Bela Marija Dolgan je šolarje pritegnila v odrsko lutkovnega gledališča. Kronika kot oblikovalke in iz- nastopanje v igricah in na številnih proslavah. Vzgoji- delovalke lutk največkrat navaja Magdo Papič, Natašo teljica v vrtcu Marija Malej pa je postavila na oder več Pristov, Tjašo Pristov, Alenko Petrnel, Katjo Lukan in novoletnih lutkovnih predstav, med njimi prisrčno Žo- Leo Mesarič, sodelovali pa so tudi drugi. gico Nogico. V 80 letih sta z lutkami zabavali otroke Javorniški lutkarji so doma v spodnjih prostorih vzgojiteljica Marija Baš in varuhinja Rosvita Lipičer. kulturnega doma, kjer so s prostovoljnim delom ure- Od leta 1996 pa deluje Lutkovno gledališče Ringo dili lično lutkovno dvorano in manjše skladišče za lutke raja pod okriljem Delavsko prosvetnega društva Svo- in kulise. boda France Mencinger Javornik-Koroška Bela. Imena Prvo predstavo Planet izgubljenih balonov z no- sta se domislila Nataša Pristov in Aleš Rotar, kantav- šenimi lutkami skoraj v naravni velikosti so v sezoni tor Jeseničan Boštjan Soklič pa je narisal plešočega 1995/96 najprej uprizarjali na tovornjaku, v naslednji medvedka Ringa. Ta je še vedno njihov zaščitni znak. sezoni pa na velikem odru kulturnega doma. Za nasle- Od takrat so javorniški lutkarji pripravili 21 predstav, dnjo predstavo Rdeča kapica so izdelali velike lutke na ki zaživijo okrog novega leta in doživijo nekaj pono- palici z vodili. Pravi mali lutkovni spektakel z raketo, vitev in gostovanj, ob premieri pa otroke obišče tudi pokom, bliskanjem in dimom so uprizorili v Bateriji in- dedek Mraz. ženirja Lisca. Predstavo Aleša Rotarja Darila za mlečne Člani združujejo veščine in znanja, pridobljena v zobke (iz sezone 2000/2001) so v novi preobleki za- zasebnem in službenem življenju, se udeležujejo iz- radi epidemije še nekajkrat komaj uspeli predstaviti obraževanj o lutkarstvu, nastopajo na festivalih in tudi v sezoni 2019/20. Z nastopi so nadaljevali v sezoni lutkovnih srečanjih. Predstavo pripravijo v celoti od 2021/22. Posebna, lahko bi rekli poetična je predstava izbora, priredbe in dramaturgije besedila, če ga ne Poletje, ko je Marina imela telo: novelo Brine Svit Merat spišejo kar sami, do izdelave lutk, tehnične in likovne je dramatizirala in režirala Lea Mesarič. Izvirnim lut- podobe scenografije, glasbene in zvočne kulise. Največ kam so se na odru pridružile tri balerine in glasbena predstav je avtorskih. spremljava v živo (pianistka Urška Ristič). Predstava je Pobudnica za nastanek te skupine je bila v devetde- bila namenjena mladini in odraslim. setih letih Nataša Pristov, ki je nastopala tudi kot igralka Prvi uspehi so lutkarje opogumili in pritegnili in animatorka. V prvih predstavah je bil avtor besedila nove oblikovalce, med njimi Ksenjo in Oljo Šest, Lot- ter songov in glasbe Aleš Rotar, ki je predstave tudi re- harja Orla. Pridružila se je Neja Šmid kot režiserka žiral, nekajkrat je songe tudi odigral. Od samega začetka večnega Volka in sedem kozličkov v sezoni 2011/12. so svoj pečat v predstavah pustili žal prezgodaj premi- S to predstavo (z marionetami), so se uvrstili na sreča- nuli Branko Bergant, ki je bil nekaj časa tudi predsednik nje gorenjskih mladinskih skupin Kumpovi dnevi in si društva, Magda Papič, ki je gonilna sila lutkarjev kot prislužili plaketo kot perspektivna skupina. Naslednje igralka (nastopila je v 20 igrah) in tudi kot izdelovalka leto so se lotili zabavne zgodbice Jaka in sraka. S temi lutk. Neumoren je Toni Kovačič, ki je prav v vseh 21 marionetami/ročnimi lutkami so javorniški lutkarji predstavah oblikoval osvetlitev in ozvočenje. Resno se gostovali na daljni Korčuli in jo za to priložnost pre- je zavzel tudi za posodobitev opreme. vedli v hrvaščino, ogledalo pa si jo je rekordnih 350 Špela Smolej Milat se je lutkam priključila kot še- mladih Dalmatincev. petalka, v večini predstav pa nastopa kot igralka (v Neja Šmid je režirala še štiri predstave: Kako je 16 predstavah). Zvest tehnični sodelavec lutkarjev je Hamo postal junak, Zelišča male čarovnice, Mojca Marko Burnik (tudi fotograf ), ki izdeluje scenske ele- Pokrajculja, Milena, ribiška hči (ob Olji Šest) in je s to mente in paravane. Sodeloval je v 18 predstavah. Li- sezono prevzela režisersko taktirko. Na njeno ustvarjal- 76 nost pa glede na njene gene (babica je pesnica Francka njem epidemije pa je pri lutkarjih čutiti svež zagon. V Leskovar – ob njenem stotem rojstnem dnevu so jeseni- letu 2022 se lotevajo nove lutkovne predstave Drejček ški upokojenci izdali njeno pesniško zbirko, vsa leta pa in trije Marsovčki. lahko njeno vitalnost občudujemo ob proslavi pri spo- Ob 25-letnici delovanja so si lutkarji skupine Ringo meniku talcev na Hrušici) gotovo lahko še računamo. raja prislužili občinsko priznanje plaketo župana, kar Zadnji dve leti je bilo delo močno moteno, s pojema- jih nedvomno zavezuje k še kvalitetnejšemu delovanju. Lutkarji ob podelitvi občinske plakete, marec 2022 (foto: Marko Burnik). Kabaret 5 V podkletju kulturnega doma na Slovenskem Javorniku nju je povabil Aleša Rotarja (Grmole), ki je postal vo- deluje glasbena skupina Kabaret 5. Njihov primarni dilni vokal (pomaga mu Ljubo Križanič), na bas kitari glasbeni žanr je hard rock in rock'n'rol , v katerega pa Klemena Gasarja (Šaci) in solo kitarista Mitja Svetina se vključujejo tudi elementi punka, jazza in heavy me- (Mičo) iz nekdanje jeseniške skupine Heavy Company. tala. Lutkarice iz Lutkovnega gledališča Ringo raja, ki Postopoma se je nabralo za dobri dve uri programa, jim band po premierah odigra koncert, jim ljubkovalno s katerim so nastopali na rojstnodnevnih zabavah, pri pravijo kar hišni band. Člani banda so člani Delavsko Klemenu Zupančiču - Grizliju na kopi v Martuljku, na prosvetnega društva Svobode France Mencinger Javor- Mojstrana festu in podobno. Zelo obiskana sta bila dva nik-Koroška Bela, društvo moralno, s članarinami pa koncerta v blejskem Kultu in več koncertov v priljublje- tudi denarno podpirajo in na svoj način prispevajo kul- nem jeseniškem Teater baru. turni delež k društveni dejavnosti. Aleš Rotar je dejaven Leta 2021 je band zapustil Mičo, na vodilni kitari tudi v lutkovnem in dramskem gledališču. pa ga je zamenjal še en odličen glasbenik Boštjan Sok- Glasbena skupina je sicer nastala že v osemdesetih lič - Soko, ki ga mnogi poznajo kot gonilno silo zasedbe letih 20. stoletja kot produkt najstniških ambicij, svoje Tantadruj. Soko in Grmole sta že v gimnazijskih letih glasbene talente pa so obudili spet pred desetimi leti, skladala bluese. V zadnjih letih se band posveča pred- tokrat na pobudo Boštjana Zidarja (Boti). K sodelova- vsem ustvarjanju avtorskih skladb. 77 Ansambel Antistres V prostorih društva ima vsak teden vaje 4-članski zmago na Prvem glasu Gorenjske, njena glavna vrlina narodnozabavni ansambel Antistres, ki ga sestavljajo pa je izvrstno solo petje. Kitarist in vokalist Aleksander vokalistka Ajda Žnidaršič Pogačnik, kitarist in vokalist Iskra je rojen glasbenik – prvo kitaro je imel že v sred- Aleksander Iskra, bas kitarist Simon Murn in harmo- nji šoli in zna zaigrati in zapeti sleherno glasbeno željo. nikar Martin Kolbl. Kot ljubiteljska skupina delujejo Bas kitarist Simon Murn je glasbeni mentor, doma je iz od leta 2020. Pred epidemijo so se s preigravanjem Šentjerneja, med igranjem iz ozadja je tih in resen. Har- narodnozabavnih viž priključili praznovanju dneva monikar Martin Kolbl je samooklicani vodja ansambla, planincev, igrali so na Golici in popestrili marsikatero ki ga je za harmoniko navdušil ded pri petnajstih letih, rojstnodnevno praznovanje in odhod sodelavca v pokoj. aktivno pa jo igra tri leta. Pred tem je igral bas kitaro v Vokalistka Ajda Žnidaršič Pogačnik je glasbeno več rock skupinah in dve leti v ansamblu K*dr voč, kar pot pričela v otroškem in mladinskem zboru. Za se- ga je pripravilo do tega, da je začel svojo glasbeno pot v boj ima nekaj let učenja kljunaste flavte in klavirja in narodnozabavni glasbi kot harmonikar. VIRI Arhiv društva. Malenšek, Majda 2012 90 let DPD Svoboda France Mencinger Javornik-Koroška Bela. Slovenski Javornik. Rotar, Aleš 2002 Delavsko prosvetno društvo Svoboda France Mencinger Javornik-Koroška Bela 1922–2002. Slovenski Javornik. 78 Majda Malenšek Likovna sekcija na Slovenskem Javorniku Razstavni salon Viktorja Gregorača v kulturnem domu • Proslavljali smo tudi 60 let našega planinskega na Slovenskem Javorniku je prostor, namenjen predsta- društva (2007) in s pregledno razstavo obudili vitvi likovne ustvarjalnosti krajanov in občasnih gostov: premnoge dogodke, obnove štirih »javorniških« slikarjem in ljubiteljskim slikarskim skupinam, fotogra- planinskih domov in številnih poti. fom, spominskim dogodkom društev ali posameznikov • Milana Krmelj, hči dolgoletnega predsednika … Tako je ljubiteljem omogočeno, da odkrijejo svoj namiznoteniške sekcije Javorničana Alojza talent in se predstavijo, marsikdaj pa tudi uveljavijo v Štrumbla, je pripravila spominsko razstavo o širšem prostoru. To je bila zadnja leta tudi najbolj re- uspehih v namiznem tenisu. dna dejavnost Delavsko prosvetnega društva Svobode France Mencinger Javornik-Koroška Bela. Program je Spominske razstave so imeli še: društvo Ilinden ob več kot 20 let pripravljal Franci Tušar – delo je pode- 20-letnici (2013), košarkarji ob 60-letnici (2013), Pre- doval po svojem stricu Ivanu Tušarju, ki je bil pobudnik delovalni obrati železarne (2014), Valjarne in Zdravstvo organiziranja razstav pred približno 40 leti. Zadnja leta na Jesenicah (2015), dokumentarni razstavi Kako so je likovna podoba razstav v rokah Marka Burnika, ele- včasih na Jesenicah praznovali? (2016) in Kako so vča- ktrotehnika in fotografa, ki svoj odnos do likovnosti že sih na Jesenicah živeli? (2017) pripravljene po knjiži- vrsto let brusi pri lutkarjih. Pri postavitvah razstav in pri cah, ki so jih pisali Jeseničani in so nastajale v okviru dežurstvu pa je bil vrsto let nepogrešljiv letos umrli Ivko projekta Ljudske univerze s sodelovanjem Gornjesa- Dolenc, fotograf, ki je poznal vsak zanimiv kotiček naše vskega muzeja in Občinske knjižnice Jesenice (Polona krajevne skupnosti. Bil je ljubiteljski fotograf – v nje- Knific, Zdenka Torkar Tahir, Nataša Kokošinek); Je- govi fotografski zapuščini so motivi, ki izginjajo iz kraja seniški hokej (2018) – iz arhiva Belana Joža Anderla in tudi iz našega spomina. Kar nekajkrat jih je predstavil so številni obiskovalci lahko razbrali del najbolj us- na skupinskih in individualnih fotografskih razstavah. pešne zgodovine tega popularnega jeseniškega športa; Med krajani so najbolj odmevne tematske razstave Strelsko društvo Triglav Javornik-Koroška Bela 70 let ob okroglih obletnicah organizacij in društev, ki so del (2019). Za večino teh razstav je bilo veliko gradiva iz krajevne zgodovine. Večina teh razstav je nastajala ob bogatega arhiva Gornjesavskega muzeja. pomoči Gornjesavskega muzeja Jesenice. Ko listam po knjigi razstav, mi je ljubo, da naj- dem v njej tudi imena vidnejših dolikovcev, ki so Nekaj razstav: trdno zasidrani v naši zavesti, in sicer Branka Čušina • Ob 80-letnici (2003) in ob 90-letnici (2012) DPD (1935–2009) razstava Obrazi narave iz leta 2000, in Svoboda France Mencinger Javornik-Koroška Bela spominsko razstavo Franceta Kreuzerja (1911–2001, sta bili spominski razstavi. razstava 2002), njegove z rahlim humorjem osenčene • Društvo upokojencev Javornik-Koroška Bela se je slike hrani veliko krajanov. Tudi Marko Rolc, France predstavilo ob 50-letnici delovanja (2003) in članice Berce in Marjan Židanek so vidnejši slikarji – dolikovci, ročnih del ob 25-letnici delovanja (2005). ki so se večkrat predstavili na preglednih razstavah tudi • 100-letnico delovanja je v razstavo fotografij v Doliku. Odmevni sta bili dve razstavi slikarja Toneta telovadnih dogodkov leta 2006 strnilo Telovadno Kavčiča (Abstrakcije, Različni pogledi na Triglav), in društvo Partizan Javornik-Koroška Bela, predvojni spominska razstava dolikovca Janeza Ambrožiča. Sicer Sokol. pa je med razstavljavci v javorniškem razstavnem salonu 79 v zadnjih desetih letih razstavljalo več kot 30 posame- • razstava Sodobni plakati znikov in deset ljubiteljskih likovnih društev. Razve- • slikarska razstava Marte Gašperlin Od Gorenjske seljujejo nas tudi občasne razstave risb otrok iz vrtca proti Gangesu – namenjene so oblikovanju samopodobe najmlajših. 2013 Med mojstri fotografije naj omenim razstavo »poeta • fotografska razstava Dušana Nemečka Od Triglava slovenskih gora« Jaka Čopa in velikokrat nagrajenega do solin fotografa pokojnega Adija Finka, našega sokrajana San- • fotografska razstava Janka Rabiča Skozi reporterjev dija Novaka (Alenkine podobe teles) in Bogdana Briclja objektiv (Utrinki iz živalskega sveta, V svetu žuželk in pajkov). V • slikarska razstava Ljubice Zorko Lepote cvetja in zadnjih desetih letih so nadvse zanimive tudi fotografije razstava fotografij Hajnija Blagneta s potovanj Lada Brišarja (Afrika, Istra, Iran). »Skozi re- • razstava fotografij Bogdana Briclja Utrinki iz porterjev objektiv« je naslov razstave, ob kateri smo se živalskega sveta spomnili nekaterih dogodkov iz krajevne zgodovine, ki • razstava likovnih del Franceta Berceta, člana Dolika nam jih je obudil novinar Janko Rabič. Nov fotografski • spominska razstava ob 20-letnici društva Ilinden pogled smo zaznali skozi objektiv Marka Burnika – 5 • spominska razstava 60 let košarke na Jesenicah let digitalnega ustvarjanja. Da fotografije niso samo za • razstava energijskih slik mandal Saše Trampuš družinski album, nas prepriča tudi kakšno novo foto- • slikarska razstava Petra Stojanovića Slovanika grafsko ime, na primer zelo opazni mladi fotograf Nik • fotografska razstava Darka Muleja Azija in Afrika Bertoncelj (Prisluhni glasbi). • muzejska razstava Valjarne V razstavnem salonu sta našli svoj prostor tudi do- miselnost in umetniška žilica posameznikov, ki so se 2014 predstavili z izdelki iz različnih materialov npr. Tania • fotografska razstava Saša Valjavca Moje fotografije in Klemen Košir z umetelnimi lesenimi izdelki, Marjeta • slikarska razstava Odsev neskončnosti Mirke Pavlin Zajec in Rajko Bogataj s slikanjem na svilo, Ševala Ko- • fotografska razstava Lada Brišarja vać z barvnimi mavricami brušenega stekla, Saša Tram- • slikarska razstava Stanke Pogačnik, Darinke Cuznar, puš z mandalami, Valerija Sušnik z nakitom in orgoniti. Tatjane Svetina V zadnjih desetih letih je tihožitja cvetja štirikrat raz- • razstava Gornjesavskega muzeja Delu čast in oblast stavljala Ljubica Zorko, dvakrat Majda Gašperin, prvič • spominska razstava fotografij Andreja Malenška Jasmina Mršič. • slikarska razstava Ljubice Zorko Rožce take in drugačne in Hajnija Blagneta Razstave zadnjega desetletja • slikarska razstava Marjana Židaneka Moje mesto • razstava fotografij Sandija Novaka Alenkine podobe 2012 teles • slikarska razstava Ivanke Kraševec Prešern • skupinska razstava likovnega krožka društva Lipa 2015 Domžale • slikarska razstava Toneta Kavčiča Abstrakcije • slikarska razstava likovne skupine Vir iz Radovljice • slikarska razstava Rajka Bogataja • dokumentarna razstava ob 90-letnici DPD Svoboda • razstava ročnih del Tanie in Klemena Koširja France Mencinger Javornik-Koroška Bela • razstava fotografij in likovnih del Tomaža Iskra • slikarska razstava Marjana Židaneka Moje mesto • razstava slik učencev osnovnih šol Jabolka nekoč slovenskega porekla • slikarska razstava Boleslava Čeruja • razstava slik risarske delavnice društva Sožitje 80 Pozdrav pomladi • razstava fotografij Sandija Novaka Lepote Norveške • spominska razstava Gornjesavskega muzeja • spominska razstava Nataše Kokošinek in Zdenke Zgodovina zdravstva na Jesenicah Torkar Tahir Kako so včasih na Jesenicah živeli? • razstava fotografij Lada Brišarja Moja, slovenska • slikarska razstava 17. Langusovih dnevov Istra • fotografska razstava Klemena Klemenca Pet hodov • fotografska razstava Jožice Trstenjak Na Korziki • razstava mozaikov, slik in fotografij družine Pavlovič 2018 • razstava slik na svilo in akvarelov Marjete Zajec in • slikarska razstava Valentina Josifovskega Živa Rajka Bogataja abstrakcija • slikarska razstava likovne sekcije Društva 2016 upokojencev Radovljica • razstava del likovne sekcije Kulturnega društva • razstava izdelkov otrok vrtca na Koroški Beli Ko France Prešeren Žirovnica – Breznica Vse o Prešernu pride pomlad • razstava fotografij, zloženk Sama Sveteta • spominska razstava Jožeta Anderleta Jeseniški hokej • razstava unikatnih izdelkov Hiše Belin • slikarska razstava Nike Vezovišek Svet sanj • spominska razstava Planinskega društva Javornik- • fotografska razstava s tematskih delavnic Koroška Bela ob smrti Vinka Aliča Fotografskega društva Jesenice in Krajevne • razstava ročnih del in mandel Tanje Prezelj in skupnosti Javornik-Koroška Bela Mance Srdar • pregledna slikarska razstava dolikovca Marka Rolca • slikarska razstava Marije Čampa • fotografska razstava Lada Brišarja Čarobni Iran • razstava risb otrok iz vrtca Koroška Bela z Melindo • slikarsko – fotografska razstava Majde Gašperin in Ando Utrinki • risarska razstava skupine Sožitje, mentorica Tanja • slikarska razstava Ljubice Zorko Narava in cvetje Svetina • razstava slik Cvetke Špoljarič • fotografska razstava Marka Burnika 5 let digitalnega • fotografska razstava Hajnija Blagneta Na predstavi ustvarjanja v naravi • dokumentarna razstava Gornjesavskega muzeja in občinske knjižnice Kako so včasih praznovali? 2019 • prodajna razstava Tanie in Klemena Koširja • spominska razstava fotografij Adija Finka, • razstava amaterskih likovnih del Majde Gašperin dolgoletnega člana Fotografskega društva Jesenice • spominska razstava društva Biser Dan državnosti • spominska likovna razstava dolikovca Janeza • slikarska razstava Ljubice Zorko Rožice povejo vse Ambrožiča • razstava Ševale Kovać Brušeno steklo 2017 • slikarska razstava Jasmine Mršić • slikarska razstava Milana Trplana Moji utrinki • slikarska razstava Toneta Kavčiča Različni pogledi • slikarska razstava Cvetke Špoljarič na Triglav • slikarska razstava univerze za tretje življenjsko • slikarska razstava Stanke Pogačnik obdobje Lipa Domžale, mentorica Mojca Vilar • spominska razstava fotografij fotografskega poeta • fotografska razstava Bogdana Briclja V svetu žuželk slovenskih gora Jaka Čopa in pajkov • fotografska razstava Nika Bertonclja Prisluhni glasbi • likovna razstava društva Sožitje • razstava ob 70-letnici delovanja Strelskega društva • razstava Ševale Kovać Brušeno steklo Triglav Javornik-Koroška Bela (1949–2019) 81 2020 jane privabil res zanimiv literarni večer, na katerem je • slikarska razstava Stanke Pogačnik priložnostna gledališka skupina predstavila Francija Tu- • razstava risb Darinke Cuznar šarja in njegovo knjigo Moje sledi na prehojenih poteh. • razstava unikatnih slik, nakita in orgonitov Valerije Jani Pirc, predsednik Delavsko prosvetnega društva Sušnik Svoboda France Mencinger Javornik-Koroška Bela, in Zaradi epidemije, pa ne samo zato, je zadnji dve leti predsednik občinske zveze kulturnih organizacij Miloš samevala tako dvorana kot razstavni prostor. Dvorana je Možina pa si prizadevata pritegniti novega kulturnika, bila letos junija polna mladih in manj mladih krajanov ki bo prinesel nove ideje in ob njih poživil kulturni utrip samo ob valeti, ki jo je šola organizirala za zaključek šo- in druženje Javorničanov in okolice. lanja spet ene generacije devetošolcev. V maju pa je kra- VIR Arhiv razstavnega salona. 82 Andrej Palovšnik Na trdni katoliški tradiciji je zraslo Farno kulturno društvo Koroška Bela Na pobudo Branka Čušina starejšega so se v nedeljo, 10. preselilo v Cerkveno hišo, ukinjeno pa je bilo leta 1941 januarja 1999, zbrali v Cerkveni hiši na Koroški Beli in dokončno najverjetneje leta 1945. Franc Avsenik, Branko Čušin st., Branko Čušin ml., Farno kulturno društvo Koroška Bela je z leti raslo, Grega Čušin, Melita Čušin, Sandra Eržen, župnik Bojan člane družijo podobna načela in cilji. V februarju 2000 Korošak, Blaž Lavtižar, Luka Markež, Marija Markež, je tako štelo 123, naslednje leto 186, v februarju 2005 Martin Noč, Janez Novak, Jani Novak, Andrej Palov- pa že 193 članov. Danes društvo šteje 161 članov in se šnik, Marica Palovšnik, Anica Ručigaj, Marjana Svetina, po vseh kriterijih uvršča med najaktivnejša društva z Rajko Svetina, Izidor Trojar, Janez Zaveljcina. Vsi so bili najbolj bogato kulturno dejavnostjo v občini Jesenice. enotni, da naj Cerkvena hiša, ki je bila po drugi svetovni Društvo ima sedež na naslovu Cankarjeva cesta 17 na vojni nacionalizirana in v novi državi Sloveniji vrnjena Koroški Beli. Del Cerkvene hiše, kjer izvaja večino svo- faranom, znova zaživi in prevzame podobno funkcijo, jih aktivnosti, je bil preimenovan v Kulturni hram. kot jo je imela na svojem začetku. Zato so ustanovili 23. 2. 1999 je bilo društvo vpisano v register društev Farno kulturno društvo Koroška Bela, ki naj združuje pri Upravni enoti Jesenice pod zaporedno številko 151. farane, mlajše in starejše, jim omogoča druženje in delo- Dne 25. 5. 2016 je Ministrstvo za kulturo društvu po- vanje v raznih kulturnih, verskih, športnih in zabavnih delilo status v javnem interesu na področju kulture, 10. aktivnostih. Določen je bil datum ustanovitve društva, 9. 2019 pa status nevladne organizacije v javnem inte- 31. januar 1999, izbrano ime in razdeljene naloge. resu na področju kulture. Društvo je od 22. 11. 2021 Farno kulturno društvo Koroška Bela je naslednik vpisano v vpisnik prostovoljskih organizacij in organi- Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva Ko- zacij s prostovoljskim programom. roška Bela, ki je bilo ustanovljeno 8. septembra 1907 Društvo je od februarja 1999 pa do leta 2014 izda- na Koroški Beli in je svojo dejavnost 19. oktobra 1913 jalo zloženko, v kateri so bile napovedane prireditve, ob- vestila za člane in podpornike društva, voščila, čestitke ob uspehih društva, sponzorska obvestila. Zloženko so do leta 2008 izdajali mesečno, pozneje nekoliko red- keje, tiskana je bila v 120 do 140 izvodih in na voljo na mizi s tiskom v cerkvi na Koroški Beli, občasno so jo delili tudi prisotnim na prireditvah. Svoje prireditve društvo najavlja s tiskanimi plakati, ki se izobešajo na Koroški Beli, Slovenskem Javorniku in v Javorniškem Rovtu, občasno tudi po drugih plakatnih mestih. O svojih prireditvah društvo redno poroča v lo- kalne medije (Jeseniške občinske novice, Radio Triglav, Gorenjski glas, tednik Družino, Skrinjo …) in tudi v druge slovenske medije (Dnevnik, Slovenske novice …). Kulturni hram, kjer je sedež društva Danes se vse prireditve društva napovedujejo in do- (foto: Andrej Palovšnik). kumentirajo na FB strani https://www.facebook.com/ 83 FKD.KB/, ki jo urejajo Nik Bertoncelj, Petra Alič in Pomagali so ji mentorji delavnic in izvajalci prireditev. Andrej Palovšnik. Za izvrševanje svojih ciljev in zadanih nalog v Arhiv o izvedenih prireditvah s slikovnim gradivom društvu danes delujejo Krožek ročnih del, Otroška je do leta 2014 urejala Marija Markež, danes zanj skrbi gledališka skupina, Odrasla gledališka skupina, Tea- Nik Bertoncelj, ki tudi fotografira prireditve. Pisni in ter, prof. in Gimnazijski teater, v društvu je razvita fotografski arhiv otroških in mladinskih delavnic in pri- razstavna dejavnost. reditev je do leta 2008 urejala in vodila Melita Čušin. Krožek ročnih del Sekcija je bila ustanovljena v istem letu kot društvo. Članice krožka so s svojimi izdelki sodelovale še Število članic je bilo prva leta 30 in več, v zadnjih le- na razstavi Rade vezemo skupaj, Vezenje nekoč in tih pa je številka obstala nekje pri 20. Članice krožka danes na Gorenjskem, v Mestni hiši v Kranju od 4. niso samo domačinke, ampak h krožku in tečajem 12. 2008 do 25. 1. 2009 in na razstavi Srečne čipke prihajajo tudi iz Kranjske Gore, Jesenic, Blejske Dob- – ustvarjanje in sodelovanje prinaša srečo, v Mestni rave in Žirovnice. hiši v Kranju od 17. 7. do 31. 8. 2014. Leta 2017 Delo v krožku že od samega začetka skrbno na- je Krožek ročnih del prejel nagrado Zveze kulturnih črtujejo in sistematično nadgrajujejo. Strokovni del društev Jesenice za dolgoletno uspešno in vestno delo krožka vodi Katrca Horvat, pri srečanjih pa ji je po- v ljubiteljski kulturi. magala Ana Ručigaj, zadnja leta Sonja Vilman. V času Vsako leto so organizirale strokovne ekskurzije in delovanja so organizirale tečaje osnovnega ročnega ve- si širile obzorja. Obiskale so različne dele Slovenije, zenja, senčnega veza, klekljanja, kvačkanja, rešiljeja, (Belo krajino, Prekmurje, Štajersko, Koroško, Kras, vezenja z vozličastimi vbodi, belega veza, izdelave Vipavsko dolino, Slovensko obalo) in se spoznale z hardanger vezenja, ažurja, blackworkka, v jubilejnem, njihovim vezenjem, oblačenjem, življenjem, pot jih je 20. letu, so se lotile tehnike bargello. Vsakemu težaju zanesla tudi do Benetk in njihove znamenite Buran- nove tehnike je sledila razstava, v letih delovanja so ske čipke. Članice se zaradi zahtevnih epidemioloških jih postavile prek 30. razmer v letu 2020 in 2021 skoraj niso srečevale in Članice Ivanka Svetanič, Kati Čušin, Marja Ja- upajo, da njihova dejavnost zaradi tako dolgega nede- len, Anica Bergel in Meta Ovsenek so pripravile bo- lovanja ne bo ugasnila. gate samostojne razstave. V aprilu 2017 so pripravile razstavo in gostile vezilje iz skupine Zlata Nitka iz Boršta pri Trstu in spletle tudi vezi in prijateljstva. V maju 2017 so pripravile svojo razstavo po tečaju klekljanja, ki so ga organizirale in obiskovale od jeseni 2016. 14. oktobra 2017 so izvedle strokovno ekskur- zijo v Gradež. Članice od vsega začetka redno sodelujejo tudi na Mednarodnem festivalu vezenja v Velenju (2012, 2014, 2016 in 2018). Na 2., 3. in 4. festivalu so bile vezenine članice Kati Čušin, na 4. festivalu pa tudi vezenine članice Marje Jalen predlagane in sprejete v izbor med trideset najboljših izdelkov. Marja Jalen je po končnem izboru strokovne komisije za svoj izdelek Krožek ročnih del, maj 2017 (foto: Andrej Palovšnik). osvojila 3. nagrado. 84 Otroška gledališka skupina V društvu deluje od sezone 2001/02. Uprizorili lja Rozalije M. Obe predstavi je režirala Ana Palov- so Mojco Pokrajculjo (2002), Volk in 7 kozličkov šnik. V letu 2019 so uprizorili Mojco Pokrajculjo, v (2003), Sneguljčico (2004), Veselo igro o žalostni letu 2020 pa Tri botre lisičice v režiji Ane Palovšnik princezinji (2005), Mojco Pokrajculjo (2006), Koz- in Mete Šavli. Večina predstav je bila izbranih za re- lovsko sodbo v Višnji Gori (2007), Do tiste stezice gijska Kekčeva srečanja, predstava Sneguljčica pa je (2009), Kralj Matjaž (2013), Kaj se skriva za velikim bila izbrana za državno srečanje otroških gledaliških trebuhom (2016). Mentorica in režiserka vseh pred- skupin v Kočevju. V vseh teh letih se je na odrskih stav je bila Marija Palovšnik. V letu 2017 so uprizorili deskah prvič predstavilo in pridobivalo gledališko Pozor! Hudobe na delu, v letu 2018 pa Poslednja že- znanje in izkušnje 67 otrok. Tri botre lisičice, 2020 (foto: Nik Bertoncelj). Otroška gledališka skupina 2019 (foto: Andrej Palovšnik). Odrasla gledališka skupina in lutkovna skupina Odrasla gledališka skupina je kot prvo premiero izvedla lad, v letu 2021 pa so uprizorili tri enodejanke Izgub- lutkovno predstavo Vila Zlatokrila že v decembru 1999. ljena stava, Opeharjeni žid in Darežljivi otroci . Obe Leta 2001 so uprizorili burko Sladoled, 2002 komedijo predstavi je režirala Marija Palovšnik. V navedenih Poslednji mož, 2003 pa cirkuško komedijo Zupanova predstavah je skupaj sodelovalo 16 igralcev. Micka. 2004 so ponovili Vilo Zlatokrilo, leta 2005 pa Lutkovna skupina je v društvu delovala v letih 2003, uprizorili komedijo Maček v žaklju. Sledila je operna 2004 in 2012 s predstavami Vila Zlatokrila v režiji Gre- komedija Serijski brivec (2006), leta 2007 pa burka gorja Čušina in Volk in 7 kozličkov v režiji Andreja Pa- Krčmar pri zvitem rogu. V letu 2008 so uprizorili Vaje lovšnika. Skupina je ponovno pričela z delom v letu v slogu. Mentor in režiser vseh predstav je bil Gregor 2018, ko je pod vodstvom Mete Horvat uprizorila lut- Čušin. Večina predstav je bila uvrščenih na regijsko sre- kovno predstavo rezijansko pravljico Grdina pod kam- čanje gorenjskih komedijantov na Dobu pri Domžalah, nom, v režiji Mete Horvat. Selektor je predstavo izbral predstava Maček v žaklju pa na državno Linhartovo sre- za regijsko srečanje lutkovnih skupin v Kopru. V letih čanje amaterskih gledališč v Pesnico pri Mariboru. 2019 in 2020 in 2021 lutkovna skupina ni delovala. Po enajstih letih mirovanja je Odrasla gledališka skupina ponovno zaživela z uprizoritvijo burke Zak- 85 Teater, prof. Od januarja 2011 je po sklepu sveta Farnega kulturnega nan norec, leto za tem predstavo Vedež; leta 2020 so na društva Koroška Bela gledališka skupina Teater, prof. oder postavili Smešno zgodbo o doktorju Faustu, vse tri ena od sekcij društva. Marija Palovšnik je že v letu 2011 v režiji Marije Palovšnik. na oder zvabila tudi del profesorskega zbora Gimnazije Jesenice. Sama vodi in režira predstave, v letu 2015 in 2016 pa se je preizkusila tudi v igralski vlogi. 2012 so tako uprizorili gledališko predstavo Improvizacija o Si- njebradcu, leta 2013 gledališko predstavo Iz devete de- žele, 2014 pa predstavo Doktor Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček. V letu 2015 so uprizorili predstavo Lov na rep v režiji Mojce Funkl. V letu 2016 so uprizorili Butalce v režiji Gregorja Čušina. Predstavi Lov na rep in Butalci sta bili izbrani na regijsko srečanje gorenjskih komedijantov na Dob pri Domžalah. 2017 so uprizorili gledališko predstavo Piknik na bojišču v režiji Marije Palovšnik. Leta 2018 so v sodelovanju z Gimnazijskim Teatrom uprizorili dramsko besedilo Milana Jesiha Kro- Teater, prof. z gosti, 2019 (foto: Andrej Palovšnik). Gimnazijski teater Tudi gledališka skupina Gimnazijski teater je od janu- oder so postavili še recitala Slovenski pesniki o Sloveniji arja 2011 po sklepu sveta Farnega kulturnega društva in Slovenski soneti, nov recital so pripravili leta 2017. Koroška Bela ena od sekcij društva. Marija Palovšnik V letu 2018 so uprizorili dramsko besedilo Milana Je- vodi in režira predstave, ki jih že 20 let uspešno pred- siha Kronan norec v sodelovanju s Teatrom, prof. in stavlja Gimnazijski teater. V letu 2012 so uprizorili v režiji Marije Palovšnik, in recital z naslovom Pesmi gledališko predstavo Čakajoč Godota, v letu 2013 o domovini. 2019 so v sodelovanju s Teatrom, prof. Resničnostna mora in leta 2014 Sneguljčica. Predstavi uprizorili predstavo Vedež v režiji Marije Palovšnik. V Resničnostna mora in Sneguljčica sta bili uvrščeni na letu 2020 so na oder postavili samostojno predstavo Šel regijsko srečanje mladinskih gledaliških skupin. Doda- je popotnik skozi atomski vek v režiji Vida Klemenca. tna premiera Gimnazijskega Teatra je bila dramatiza- 2021 so zaradi epidemioloških razmer izpeljali zoom cija pesmi Mateja Bora Šel je popotnik skozi atomski predstavo A te lahko pokličem? (Umetnost videoklica) vek, ki je bila tudi predstavljena na prireditvi Kultura v režiji Gašperja Stojca, dramaturgiji Vida Klemenca, za vsak čas. 2015 so uprizorili Pohujšanje v dolini Šen- pod mentorstvom Marije Palovšnik, ki vsa ta leta tudi tflorjanski v režiji Gregorja Čušina, 2016 pa Sofokle- z Gimnazijskim teatrom navdušuje mlade za gledališko sovo Antigono v režiji Marije Palovšnik. Vse navedene ustvarjanje in tako poskrbi za podmladek, ki ga s pri- predstave si je ogledal selektor in jih zelo dobro ocenil. dom uporabi Gledališče Toneta Čufarja Jesenice pa tudi Antigona je bila uvrščena na regijsko srečanje mladin- druga amaterska gledališča v bližnji in daljni okolici. skih gledališč Gorenjske – Vizije 2016 v Škofji Loki. Na 86 Razstave Razstavna dejavnost je bila ena prvih dejavnosti, ki jo obrti … – veliko je bilo takih, ki so svoje izdelke na ogled je izvajalo društvo, saj je bila prva razstava v razstav- postavili prvič. V zadnjem času društvo s svojimi razsta- nem prostoru postavljena že aprila 1999. Sledilo je 8 vami tudi gostuje (Kadetnica Maribor, Čebelarski cen- do 10 razstav letno, včasih tudi 12, v 23 letih jih je bilo ter Lesce, Zdravstveni dom Hrastnik, Poslovna stavba 190. Različni umetniki, slikarji, fotografi, kiparji, vezi- SIJ Acroni d. d. in v novembru 2019 v avli Ministrstva lje, zgodovinarji, ljubitelji izročil, izdelovalci domače za kulturo Republike Slovenije). V mozaiku spomina Farno kulturno društvo Koroška Bela se 14. avgusta, vali likovna pedagoginja Katja Operčkal in učenci šole; dan pred velikim šmarnom ali Marijinim vnebovze- 9. septembra je bilo izvedeno predavanje Letalski napad tjem, tradicionalno spominja tragičnih dogodkov iz na Koroško Belo mag. Matjaža Ravbarja, višjega kustosa leta 1917, ko so italijanska letala v dveh valovih bom- za zbirki vojaškega letalstva in zračne obrambe ter og- bardirala Jesenice, Slovenski Javornik in Koroško Belo. njenega orožja; 4. oktobra je bilo predavanje Slovenci Smrtnih žrtev sicer ni bilo, materialna škoda pa je bila v vojni 1914–1918 magistra Marka Štepca, muzejskega ogromna. Do tal je pogorelo 46 hiš in preko 60 gospo- svetnika, vodje kustosov in skrbnika zbirke za prvo sve- darskih poslopij, poginilo pa je tudi nekaj živine, ki je tovno vojno v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. niso uspeli rešiti pred ognjenimi zublji. Tragične dogodke smo tudi v letu 2018 obeležili 14. Ta dogodek je korenito spremenil podobo vasi in avgusta s koncertom študentov na Kraljevem glasbenem življenje marsikateremu Blanu. Od leta 2017 pa s spo- kolidžu (RCM) v Londonu Maje Horvat (violina) in minsko prireditvijo počastimo naše prednike, ki so s Ermina Tkalca (klavir), ki je bil zaradi slabega vremena svojo trmo, vero in vztrajnostjo dosegli, da je vas pre- izveden v cerkvi. Leta 2019 je Farno kulturno društvo živela in ponovno zaživela. Tega leta smo namreč pred pričelo praznovanje 20-letnice svojega delovanja s slav- cerkvijo sv. Ingenuina in sv. Albuina na Koroški Beli nostno akademijo 14. avgusta na prireditvenem pro- vzpostavili nov, tlakovan prostor za kulturne prireditve. storu pred cerkvijo. Gledališka skupina Teater, prof. je S sodelovanjem Kulturnega društva Možnar in dveh izvedla ponovitev burke Vedež, odrasla gledališka sku- pilotov z Letališča Lesce smo se 14. avgusta 2017 ob pina pa burko Zaklad. Obe predstavi je režirala Marija 13.30, ko se je pred natanko 100 leti zgodil bombni Palovšnik, v programu so sodelovali tudi ljudski godci napad, s streli iz možnarjev in preletom letala simbo- Suhe hruške. Leta 2020 zaradi epidemije Covid 19 in lično spomnili letalskega napada. Istega dne zvečer smo vladnih ukrepov prireditev 14. avgusta ni bila izvedena. izvedli še spominsko slovesnost z video projekcijo na Leta 2021 smo dogodke iz leta 1917 obeležili prav tako pročelje cerkve, z glasbenimi in govornimi vložki po 14. avgusta s koncertom priznanega zavoda Godibodi, idejni zasnovi Petre Alič. Tega leta je v okviru 100-le- skupine, v kateri so sodelovali Gregor Volk – vokal, ki- tnice bombardiranja 20. avgusta gledališka skupina tare, orglice, Tomaž Hostnik – vokal, Janez Dovč - har- Teater, prof. ponovila gledališko predstavo Fernanda monika, elektronika, Goran Krmac – tuba, elektronika. Arrabala Piknik na bojišču v režiji Marije Palovšnik; V letu 2022 smo se spomnili dogodkov izpred 105 25. avgusta je bila v Kulturnem hramu na Koroški Beli let in na prostoru pred cerkvijo izvedli prireditev V mo- odprta razstava fotografskega, dokumentarnega gradiva zaiku spomina 2022. Vodila jo je predsednica Marija in likovnih del, ki prikazujejo posledice bombardiranja Palovšnik. Trije streli iz možnarjev so naznanili zače- Koroške Bele (avtorica Petra Alič); 4. septembra je bila tek. Slavnostni govorec igralec in pisatelj Gregor Čušin v Osnovni šoli Koroška Bela odprta razstava Koroška nas je abecedno (tudi v svojem stilu humorno) popeljal Bela, ujeta v likovnih delih učencev, pri kateri so sodelo- po Koroški Beli in njeni zgodovini. Nagovorila sta nas 87 tudi podžupan Občine Jesenice Miha Rezar in župnik Še posebej nas veseli, da tovrstne prireditve združu- Peter Nastran. Sledil je glavni program: Maja Horvat jejo Blane, saj sodeluje več društev, skupin, prostovoljcev (violina) in Roelof Temmingh (klavir), oba diplomanta (Kulturno društvo Možnar Koroška Bela, Fotografsko Kraljevega glasbenega kolidža (RCM) v Londonu in društvo Jesenice, Društvo podeželskih žensk pod Go- prejemnika številnih prestižnih nagrad, sta vrhunsko lico in Stolom, Prostovoljno gasilsko društvo Koroška izvedla dela skladateljev Franca Poulenca, Fritza Kre- Bela, Vrtec Jesenice, enota Cilke Zupančič Koroška islerja, Johna Wiliamsa in Ludwiga van Beethovena. Bela, Farno kulturno društvo Koroška Bela in številni Obenem so se s projekcijo fotografij na pročelje cerkve prostovoljci. Tudi obisk prireditev ni zanemarljiv. Brez in z razstavo fotografij predstavili člani Fotografskega sodelovanja vseh naštetih bi bila prireditev težko izve- društva Jesenice Stane Vidmar, Jani Novak, Aleksan- dljiva in ne bi bila tako odmevna. der Novak, Barbara Toman in Nik Bertoncelj. Večer so začinile članice Društva podeželskih žensk pod Golico in Stolom s pogostitvijo vseh prisotnih in nastopajočih. Iz prireditve V mozaiku spomina, 2022 (arhiv društva). Violinistka Maja Horvat, pianist Roelof Temmingh (arhiv društva). Gregor Čušin (arhiv društva). 88 Ostale dejavnosti in prireditve V koledarskem letu se ob različnih praznikih in prilo- župnijsko Karitas obdaruje otroke, otroke pa vsako žnostih v okviru društvenih dejavnosti organizirajo, leto popelje na ogled predstave v lutkovno gledališče sedaj že tradicionalne prireditve, delavnice in razstave: Ljubljana, • križev pot na Ajdno, do leta 2008 na veliki petek, • adventni večeri in prireditve, ki jih organizirata od takrat dalje na tiho nedeljo, Gregor in Melita Čušin in pripeljeta na Koroško • delavnico izdelovanja beganic, ki jo vodi Ema Trojar Belo različne priznane kulturne ustvarjalce. in drugi mojstri s Koroške Bele (Jože Palovšnik in Jože Konič), • delavnico izdelovanja adventnih venčkov, ki jo vodita Melita Čušin in Ema Trojar, • pirhanje na velikonočni ponedeljek pri cerkvi na Koroški Beli, ki je od 1999 do 2003 potekala v izvedbi mladih, od 2004 dalje pa Andreja Palovšnika, • razstavo Najlepši pirh, ki je bila do leta 2011 tekmovalnega značaja, od 2012 je postavljena kot Kresovanje leta 2018, Kvartet Strmole razstava s pirhi, izdelanimi na različno tematiko, (foto: Nik Bertoncelj). • likovni natečaj Branka Čušina, prvič izveden v letu 2021, na katerem je sodelovalo 66 likovnih ustvarjalcev, • prvomajsko budnico v sodelovanju s Pihalnim orkestrom Jesenice-Kranjska Gora, do leta 2013 občasno, od takrat naprej redno v soorganizaciji z Društvom podeželskih žensk pod Golico in Stolom, • kresovanje – praznovanje na predvečer dneva državnosti, občasno praznovanje ob kresu, s koncerti, gledališkimi predstavami, od 2015 dalje redno, večinoma na Svetinovem vrtu pri Meliti in Gregorju Čušinu, • prireditev V mozaiku spomina, ki je bila Križev pot, Ajdna, 2017 (foto: Andrej Palovšnik). prvič organizirana ob 100-letnici spomina na bombardiranje Koroške Bele 14. avgusta 2017, z željo, da postane krajevni praznik na prireditvenem prostoru pred cerkvijo na Koroški Beli, • likovne razstave od 6. oktobra od 2010 dalje, ob obletnici smrti Branka Čušina, pobudnika za ustanovitev društva, ki jih iz njegove bogate zapuščine postavlja Gregor Čušin, • društveno tombolo, katere izkupiček je v celoti oddan v dobrodelne namene, • miklavževanje – od 2004 dalje Miklavž Gregor Čušin (arhiv društva). obišče prizadevne člane društva in občasno Krožek ročnih del, v sodelovanju z župnijo in Tombola leta 2019 (foto: Nik Bertoncelj). 89 Društvo je v svoji zgodovini organiziralo še: Horvat, Matej Keler, Mateja Kozmus, Franci Markelj, • prireditve ob 8. februarju, slovenskem kulturnem Lilijana Markež, Marija Markež, Mojca Novak, Sandi prazniku, občasno do leta 2008, Novak, Marija Palovšnik, Ema Trojar, Jožica Urukalo, • pustno rajanje za otroke, do 2006 redno z mentorji Ana Zavelcina, Stanka Zupančič ter Urša Žurovec. in animatorji otroških in mladinskih delavnic, Jeseni 2003 so se delavnice umaknile mesečnim sreča- potem le še občasno, njem za otroke in mlade. Ta so bila vsa tematsko obar- • tekmovanje za najlepši in najboljši krof, redno do vana (npr. srečanje Potovanje med zvezde – izdelovanje leta 2004, zvezd iz blaga, papirja, testa in ogled planetarija; sreča- • prireditev ob materinskem dnevu, ki jo je pripravljala nje Prišel je čas okrog božiča – izdelava adventnih ko- Melita Čušin z zborčkom Drobtinice od 1999 do ledarjev, ovčk, lučk …), svojo pot pa so nadaljevali mali 2009, romarji. V prvi polovici leta 2006 pa so otroci lahko • Oratorij, koristno preživljanje prostega časa, sodelovali v dveh tečajih – v tečaju plesno-ritmične gi-druženje, organizirano pod okriljem društva od leta mnastike jih je vodila Špela Šavs, v tečaju osnovnih sla- 2000 do 2007, nato je organizacijo prevzela župnija ščičarskih spretnosti pa Katrca Horvat. Plesalke so svoje in animatorji. spretnosti pokazale na zaključnem nastopu, slaščičarji pa so svoje izdelke kar pojedli. Od ustanovitve društva pa do leta 2009 je v društvu Redno so se otroci srečevali na pustnem rajanju, pri deloval pevski zbor Drobtinice, ki ga je vodila Melita pirhanju in na tekmovanju za najlepši pirh. Za otroke Čušin. Nekaj časa je v društvu delovala tudi planinska je bilo organiziranih tudi pet nagradnih izletov (Korita sekcija, športna sekcija in literarni krožek. Mostnice – Voje – Stara Fužina; Sv. Duh – Železniki Od aprila 1999 so se v društvu odvijale tudi aktiv- – Suša – Križ – Železniki – Rudno – Nemški Rovt – nosti za otroke v obliki delavnic. Potekale so v obliki Bohinjska Bistrica; v Ljubljani Hiša otrok in umetnosti, tedenskih srečanj, že v oktobru 2000 pa so se delavnice delile na otroške in mladinske. Otroci so v raziskovalnih delavnicah (zgodovina kraja, igre nekoč in danes, po- membne ustanove in spomeniki v vasi, oblačila nekdaj in danes, miklavževanje in božični prazniki, ljudska in narodnozabavna glasbila, stari predmeti, stare jedi, stare besede in pregovori, stare igrače, šege), ob slikanju na steklo, barvanju na svilo, obdelovanju gline, na pote- panjih z lovcem, na malih romanjih, urah pravljic, v ši- viljsko-modnem kotičku (tudi nakit in Pirhanje leta 2019 (foto: Nik Bertoncelj). modni dodatki), v ljudskih plesih, pri otroškem gledališču, v kuharski, likovni delavnici in pri športnih ter družabnih igrah pridobivali v spretnosti, izvir- nosti in se učili potrpljenja ter social- nih veščin. V okviru delavnic so otroci izdelovali butare, barvali pirhe in kot koledniki poromali po vasi. Ob koncu šolskega leta so bile otroške aktivnosti predstavljene tudi na razstavi, kjer so otroci za svoje delo dobili priznanje, animatorji pa zahvalo za delo. Delav- nice so vodili Mojca Čušin, Katrca Po pirhanju, 2017 (foto: Andrej Palovšnik). 90 Hiša eksperimentov in Muzej športa; Sorica – Grohar-robna piščal, Hišica iz kock, Zgodba o dobrem volku, jeva domačija). Vsako leto pa Miklavž popelje otroke v Tacamuca, Kdo je napravil Vidku srajčico …) in jih, ko gledališče (Sapramiško so si ogledali v Kranju, ostale se vračajo nazaj, obišče tudi na avtobusu. v Lutkovnem gledališču Ljubljana – Fantkov dan, Ča- Nagrade in priznanja • Občina Jesenice je 20. 3. 2003 društvu podelila sodelovanja z drugimi društvi, strokovnimi Diplomo na področju kulture. organizacijami in za ohranjanje nacionalne kulturne • Regijski selektor na Dobu pri Domžalah je 22. 6. dediščine ter organizacijo prireditev ob 100-letnici 2014 podelil Mariji Palovšnik posebno priznanje bombardiranja Koroške Bele. za večletno umetniško vodstvo, mentorstvo in • Javni sklad Republike Slovenije za kulturne režiranje. dejavnosti je 14. 8. 2019 podelil društvu ob • Javni sklad Republike Slovenije za kulturne praznovanju društvene 20-letnice jubilejno dejavnosti je 23. 9. 2014 podelil zlato značko za priznanje območne izpostave. več kot 15-letno udejstvovanje v ljubiteljski kulturi • Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije je 10. 9. Katrci Horvat, Katarini Čušin, Anici Ručigaj, 2019 izdalo društvu odločbo, s katero mu je podelilo Gregorju Čušinu in Meliti Čušin, priznanje sveta status nevladne organizacije v javnem interesu. območne izpostave Jesenice Mariji Markež, Mariji • Občina Jesenice je 6. 2. 2020 društvu podelila Palovšnik in Andreju Palovšniku. plaketo Občine Jesenice. • Zveza kulturnih društev Jesenice je 12. 11. 2015 • Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je podelila Mariji Palovšnik priznanje za dolgoletno 10. 12 2020 društvu podelil priznanje za uspešno delo na področju ljubiteljske kulture. sodelovanje v okviru Dnevov evropske kulturne • Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije je 25. 5. dediščine in Tedna kulturne dediščine. 2016 izdalo društvu odločbo in mu podelilo status • 23 članov društva je prejelo bronasto Linhartovo v javnem interesu. značko za več kot 5-letno udejstvovanje v ljubiteljski • Zveza kulturnih društev Jesenice je 18. 1. 2017 gledališki dejavnosti. Prejemniki so Polona Avsenak, Krožku ročnih del podelila priznanje za dolgoletno Filip Damjan Čušin, Jana Čušin, Kristina Klara uspešno in vestno delo v ljubiteljski kulturi, Čušin, Krištof Marij Čušin, Lucija Barbara Čušin, predvsem na področju ročnega vezenja in ohranjanja Luka Čušin, Marko Čušin, Matej Čušin, Matija Jošt slovenske kulturne dediščine Čušin, Matej Erjavec, Jože Horvat, Katrca Horvat, • Planinsko društvo Jesenice je v maju 2017 društvu Maja Horvat, Miha Horvat, Žiga Konjar, Franci podelilo priznanje. Markelj, Bojana Martinčič, Mira Medja, Nataša • Prostovoljno gasilsko društvo Koroška Bela je 24. 6. Meglič, Ana Palovšnik, Jernej Palovšnik, Matija 2017 društvu podelilo zahvalo za sodelovanje. Palovšnik, Sonja Podobnik, Uroš Sterle, Darja • Občina Jesenice je 20. 3. 2018 podelila Mariji Svetina, Meta Šavli, Primož Vilman, Renata Bok Palovšnik plaketo Občine Jesenice za pedagoško Zelenjak, Veronika Žnidaršič. delo z mladimi in obogatitev kulturnega dogajanja • Trije člani društva so prejeli srebrno Linhartovo tako na Gimnaziji Jesenice kot na Koroški Beli in značko za več kot 10-letno udejstvovanje v širše. ljubiteljski gledališki dejavnosti. Prejemniki so: • Javni sklad Republike Slovenije za kulturne Gregor Čušin, Jože Horvat, Andrej Palovšnik. dejavnosti je 15. 1. 2018 podelil Petri Alič priznanje • Marija Palovšnik je prejela zlato Linhartovo značko Sveta območne izpostave Jesenice za raziskovalno, za več kot 15-letno udejstvovanje v ljubiteljski publicistično delo, razvijanje kulturnega gledališki dejavnosti. 91 V gosteh na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije 2019 (foto: Nik Bertoncelj). Prireditev ob 20-letnici društva, avgust 2019 (foto: Nik Bertoncelj). Razstava ob Dnevih evropske kulturne dediščine, 2021 (foto: Nik Bertoncelj). 92 Miloš Možina Poustvarjanje slovenskega plesnega in glasbenega izročila Kulturno-umetniško društvo Triglav, Slovenski Javornik – Jesenice Začetki delovanja Kulturno-umetniškega društva Tri-tujini (v Lichtensternu v Italiji) in pripravila prvi novo- glav segajo v leto 1991, ko se je takratna folklorna letni koncert v dvorani na Javorniku, ki je postal tradi- skupina, delujoča v društvu upokojencev na Sloven- cionalen. Med pomembnejše projekte prvega obdobja skem Javorniku, zaradi močne okrepitve z mlajšimi je sodilo snemanje videokasete, na kateri je v različnih člani razdelila na dva dela. Mlajša skupina si je na- kulturnih okoljih posnet tedanji program skupine. dela ime Folklorna skupina Triglav, se priključila Prvo petletno obdobje pa je skupina leta 1996 sklenila Delavsko-prosvetnemu društvu Svoboda France Men- z gostovanjem pri slovenskih izseljencih v Združenih cinger in pod vodstvom Cilke Peternel začela delo- državah Amerike in Kanadi. vati v Kulturnem domu Julke in Albina Pibernika na Drugo petletno obdobje so zaznamovali širitev Slovenskem Javorniku. Folklorna skupina se je leta programa z novimi koreografijami, vključujoč izdelavo 1996 tudi pravno-formalno osamosvojila in si nadela številnih novih folklornih kostumov, gostovanja na ime Kulturno-umetniško društvo Triglav, Slovenski mednarodnih folklornih festivalih v tujini (v Erbi v Ita- Javornik-Jesenice. liji, v Doloplazih na Češkem, v Dollywoodu v Tennesse- Sprva si nova folklorna skupina Triglav ni postav- eju v Združenih državah Amerike), koncerti na Bledu, ljala zahtevnejših ciljev. V zadovoljstvo svojih članov je tematske predstavitve izročila in oblačilne dediščine razvijala prijetno družabno življenje, ki so ga popestrili in drugo. Na odru dvorane Kulturnega doma Julke in nastopi na družabnozabavnih in turističnih prireditvah, Albina Pibernika na Javorniku je društvo gostilo sku- skupni izleti, druženja ob praznovanjih in podobno. pine iz domovine in tujine (Italije, Češke, Avstrije), se Sredi devetdesetih let 20. stoletja pa je v skupini do- leta 1996 prvič udeležilo državnega srečanja odraslih zorela ideja in želja po širitvi programa in kakovostni folklornih skupin in obdobje sklenilo s slavnostnim, rasti. Strokovno vodstvo je prevzela Malči Možina in v vsebinsko zaokroženim koncertom ob 10-letnici delo- društvo leta 1995 povabila Bojana Knifica, ki je od tedaj vanja, na katerem je prvič predstavilo odrsko interpreta- dalje usmerjal njen program, z Malči Možina soustvaril cijo nageljnovega semnja v Kropi. Koreografiji so člani večino koreografij ter šival folklorne kostume in poskr- pogovorno pravili »Kovači«, z njo pa smo opozorili bel za temeljito kostumsko in programsko prenovo. Za na možnost drugačne interpretacije plesnega izročila in pevski program je od leta 1996 skrbela Metka Knific oblačilne dediščine, kot je bilo dotlej v navadi v folklor- Zaletelj, ki je bila od leta 1998, ko je bila ustanovljena nih skupinah. pevska skupina, tudi njena vodja. Vodstvo godcev je Skupina je z novimi koreografijami plesnega in s ple- leta 2000 prevzel Franci Šolar, ki še danes s prirojenim som povezanega izročila ter s kostumskimi podobami, občutkom za muziciranje vodi v društvu delujočo glas- ki so se oddaljevale od tedaj splošno uveljavljenega, beno skupino ljudskih godcev Suhe hruške. poskrbela za programsko pestrost. Večkratnim udelež- V prvem petletnem obdobju, torej med letoma bam na državnih srečanjih odraslih folklornih skupin 1991 in 1996 je skupina prvič sodelovala na območ- so sledila povabila na mednarodne folklorne festivale v nem in regijskem srečanju odraslih folklornih skupin, tujino (med letoma 2002 in 2006 je gostovala v Szaz- organizirala je prvi koncert z gosti, prvič gostovala v halombatti na Madžarskem, v Vršcu v Srbiji, v Solunu 93 v Grčiji). Tretjo petletko je sklenila z izdajo dvanajstli- je v folklorni dejavnosti na Slovenskem pomembno raz- stnega koledarja in s koncertom ob 15-letnici delovanja, širil dojemanje izročila, primernega za interpretiranje v ki se je končal s predstavitvijo partizanskega mitinga. Ta folklornih skupinah. Koreografija plesov, zapisanih na zahodnem Štajerskem, v izvedbi Folklorne skupine Triglav na državnem srečanju odraslih folklornih skupin v Beltincih leta 2003 (arhiv društva). Koreografija plesov, zapisanih na Gorenjskem, v izvedbi Folklorne skupine Triglav na državnem srečanju odraslih folklornih skupin v Beltincih leta 2006 (arhiv društva). 94 Gostovanja v tujini so postala vse pogostejša (Dolo- Poleg folklorne, godčevske in pevske skupine je v plazy na Češkem, Reutlingen v Nemčiji, Kočani v Ma- društvu delovala tudi sekcija ročnih del. Pomemben kedoniji, Bransk na Poljskem, Dražice na Hrvaškem). del nekdanje (po)ustvarjalnosti za potrebe najširših Sledile so nadaljnje udeležbe na državnih srečanjih plasti prebivalstva, s katero so se pogosteje kot moški odraslih folklornih skupin, temu pa so se pridružili še ukvarjale ženske, predstavlja vezenje in izdelovanje uspehi pevske in godčevske skupine. Kulturno-umetni- predmetov oblačilne porabe. Člani sekcije ročnih del ško društvo Triglav je na svojih novoletnih koncertih so se ukvarjali z izdelavo posameznih delov moških in gostilo slovenske folklorne skupine, in sicer Folklorno ženskih folklornih kostumov, med katerimi posebno skupino Skala iz Kubeda, Folklorno skupino Kres iz mesto zasedajo različna ženska pokrivala, ter s pripravo Novega mesta, Folklorno skupino Vipava, Folklorno razstav, na katerih so sodobnikom predstavljali inter- skupino Lancova vas, Folklorno skupino Oton Župan- pretacije nekdanjega oblačenja. Odmevno razstavo o čič z Vinice in Akademsko folklorno skupino Ozara iz oblačilni dediščini Gorenjcev so pripravili leta 2005 v Kranja, obdobje pa sklenilo s samostojnim novoletnim Kamniku ob Dnevih narodnih noš in oblačilne dediš- koncertom ob 20-letnici delovanja leta 2011. čine, sicer pa so več razstav pripravili na Jesenicah in Pevska skupina, v kateri so bili združeni pevci z Je-Slovenskem Javorniku ( Pokrivala na Slovenskem, Ob- senic in iz Tržiča ter njune širše okolice, je poustvarjala lačila Zgornjesavske doline, Prišla je pod avbo, Oblečena pesemsko izročilo in izdala zgoščenko Stare pesmi iz po ratešk …). mladih ust. Leta 2010 je pripravila odmeven koncert Tri Ob praznovanju 25-letnice delovanja folklorne zgodbe – tri usode. Člani godčevskega sestava so vedno skupine in 20-letnice ustanovitve društva je leta 2016 sodelovali pri folklorni skupini, ob tem pa so pripravljali potekala celovečerna prireditev z naslovom 25 let pod tudi samostojen program, v katerem so poustvarjali slo- marelo. In izšla je brošura, v kateri je bila na kratko pred-vensko inštrumentalnoglasbeno izročilo. Zgoščenko so stavljena prehojena pot skupine in njenih članov. skupaj s folklorno skupino posneli leta 2002. Glasbena skupina Suhe hruške, Jesenice, avgust 2021 (arhiv društva). 95 Leta 2013 je z delom začela otroška folklorna sku- skušajo predstavljati na bolj ali manj izviren način in pina, vodil jo je Jaka Srpčič, nadeli pa so si ime Mali primeren godčevskemu sestavu. Izvajajo pesmi iz raz- Triglav. Redno so se udeleževali območnih srečanj otro- ličnih delov slovenskega kulturnega prostora, najpogo- ških folklornih skupin, že dve leti po ustanovitvi pa so steje pa ostajajo pri vižah in pesmih, ki so bile zapisane toliko napredovali, da so bili izbrani na regijsko srečanje na Gorenjskem. Decembra 2021 so godci pripravili sa- otroških folklornih skupin. S svojimi nastopi so pope- mostojni koncert koledniških pesmi, zapisanih v okolici strili tudi proslave ob materinskih dnevih, nastopali so Krope in Srednje Dobrave. v vrtcih in ob drugih priložnostih. Ta skupina je po od- Odrasla folklorna skupina je leta 2017 zaklju- hodu vodje zamrla. čila svojo pot, do leta 2018 jo je nadaljevala otroška V letu 2017 je ljubezen do glasbenega izročila pove- folklorna skupina. Danes pa za živost društva skrbi zala šest godcev, ki so si nadeli ime Suhe hruške: Franci glasbena skupina petih inštrumentalistov in pevke Suhe Šolar(vodja, bas, harmonika, tuba), Marjan Mahnič hruške, ki jo vodi neumorni Franci Šolar. (harmonika, frajtonerica), Janez Bučar (kontrabas), Leta 1993 je Folklorna skupina Triglav prejela ob- Aljoša Lindič (klarinet), Petra Dabić (pevka), Po- činsko priznanje in leta 1999 plaketo Občine Jesenice. lona Žuber (violina). Godci, nabrani vse od Dobrave V letu 2006 je na festivalu v Vršcu prejela bronasti Vrša- pri Kropi do Jesenic in Bohinja, pripravljajo program, ški venac in še tri posebna priznanja – za plesnemu iz- temelječ na inštrumentalnoglasbenem in pesemske iz- ročilu ustrezno izvajanje plesov, za najboljši prikaz šege ročilu. V skupini so godčevsko tradicijo združili s pet- in za najboljše folklorne kostume. Tem dosežkom se jem, kar pri tovrstnih skupinah ni ravno pogosto, pri pridružujejo druge zahvale za sodelovanja na številnih poslušalcih pa je lepo sprejeto. Slovensko ljudsko izro- folklornih festivalih v tujini in priznanja za delo doma. čilo, predvsem pesemsko in inštrumentalnoglasbeno, Skupina Suhe hruške (arhiv društva). 96 Borče Lazov Ljubiteljske dejavnosti Makedoncev na Jesenicah Makedonsko kulturno društvo Ilinden Makedonsko kulturno društvo Ilinden Jesenice zdru- niji tudi ostala, zadnji močnejši val priseljevanja pa je žuje Makedonce, ki živijo na Jesenicah, društvenim mogoče zaznati po razpadu Socialistične federativne dejavnostim, predvsem predstavitvam njihovega dela republike Jugoslavije. Danes so v Makedonsko kul- pa se pridružujejo tudi drugi, ki spoštujejo makedon- turno društvo Ilinden Jesenice združeni neposredni sko tradicijo in kulturo. Člani se v društvu združujejo priseljenci iz območja Severne Makedonije, pa seveda v različnih sekcijah – v slovenskem prostoru in širše so številni, ki sodijo v prvo, drugo in naslednje generacije postali najbolj prepoznavni po glasbeni sekciji, ki oži- Makedoncev, rojenih v Sloveniji. vlja makedonsko inštrumentalno glasbeno izročilo, in Daleč od okolja, kjer so se rodili oz. kamor sodijo folklornih skupinah, v katerih člani različnih starosti njihove korenine, so Makedonci v Sloveniji čutili pot- poustvarjajo makedonske ljudske plese. rebo po skupnih druženjih, obeleževanju verskih in Makedonci so na Slovensko prihajali že v letih drugih praznikov ter ohranjanju rodbinskih tradicij, pred drugo svetovno vojno, predvsem kot vojaki držav zato so po osamosvojitvi Republike Slovenije iskali SHS in Kraljevine Jugoslavije. Kot vojaki so prihajali možnosti, da se pravno in formalno organizirajo. V tudi med drugo svetovno vojno, tik po njej pa so v začetku leta 1992 je bilo ustanovljeno Makedonsko Sloveniji iskali predvsem možnosti študija in zaposli- kulturno društvo Ljubljana s sedežem v Ljubljani in sek- tve. Veliko Makedoncev se je v Slovenijo priselilo v cijami v drugih krajih Slovenije, kjer je živelo večje šte- sedemdesetih letih 20. stoletja, večina njih je v Slove- vilo Makedoncev. V ustanovnem odboru tega društva Veteranska folklorna skupina na državnem srečanju v Beltincih (foto: Janez Eržen, JSKD). 97 je sodeloval tudi Mihajlo Gjorgiev z Jesenic. Kljub de-V društvu so se ukvarjali tudi z drugimi aktivnostmi. lujočemu društvu Makedoncev v Ljubljani, ki je imelo Leta 1997 so začeli s šolo poučevanja makedonskega sekcijo tudi na Jesenicah, so bile potrebe po lastnem jezika, leto za tem je izšla prva številka društvenega organiziranju dejavnosti Makedoncev z Jesenic tako časopisa z naslovom Detelinka (Deteljica) s prispevki, velike, da je bilo na Jesenicah leta 1993 ustanovljeno objavljenimi v makedonskem in slovenskem jeziku. V samostojno društvo – Makedonsko kulturno društvo društvu je delovala recitatorska skupina, dejavni sta bili Ilinden; njegov prvi predsednik je bil Ljubomir Velj- šahovska in nogometna sekcija. Člani društva so prip- kovski. Postavljeni so bili temelji delovanja, usmerjeni ravili več občasnih razstav – leta 1996 razstavo na temo v razvijanje pozitivnega odnosa do dediščine Makedon- makedonske oblačilne in glasbene dediščine, leta 2000 cev, ohranjanja praznovanj božiča, velike noči in drugih razstavo vezenin, leto za tem slikarsko razstavo ipd. praznikov, poustvarjanja plesnega in glasbenega izročila Za člane društva in društvo v celoti je pomembno ter razvijanja dogodkov in prireditev – številne so pos- praznovanje ilindena – na prireditev, ki od leta 1992 tale tradicionalne. poteka ob koncu julija ali v začetku avgusta na Polja- Takoj po ustanovitvi društva sta z delom začeli glas- nah pri Jesenicah, izjemoma pa v dvorani Podmežakla bena in odrasla folklorna skupina – predstavili sta se že na Jesenicah, prihajajo tudi Makedonci iz drugih delov na letni skupščini leta 1993. Leta 1995 sta začeli delo- Slovenije in iz tujine. Na tej in njej sorodnih dogodkih vati mladinska in otroška folklorna skupina. V folklor- je mogoče spoznati in okusiti tudi makedonsko kulina- nih kostumih, ki jih je izdelala članica društva Snežana riko. Društvo od leta 2005 pripravlja Folklorne dneve Gocevska, so se prvič predstavili leta 1996. Leta 2005 na Jesenicah, na katerih z gosti iz domovine in tujine je z delovanjem začela folklorna skupina starejših ple- predstavlja plesno in glasbeno izročilo, tudi nekdanje salcev, ki je bila izjemno pozitivno sprejeta tudi med šege in navade Makedoncev. poznavalci plesnega izročila na Slovenskem. Številne Do leta 2001 je društvo uporabljalo prostore Te- generacije starejših in mlajših folklornikov so poustvar- lovadnega društva Partizan na Koroški Beli, potem pa jale makedonsko plesno izročilo, ki je v koreografijah je aktivnosti preselilo na Jesenice, kjer je dobilo nove ohranjalo precejšen delež izvirnosti. Vodili so jih Eftim prostore, ki so jih člani preuredili, da so bili primerni Zašev, Vaska Stankova, Vaska Hristova, Branko Geor- izvajanju različnih aktivnosti. V društvu se je v dobrih giev, Joco Stafanov, Dževad Abazov, Slobodan Dejanov, 25 letih delovanja izmenjalo šest predsednikov, delova- Mateja Nikolovska in Damjan Lazov. nje društva pa je opisano v dvojezični v makedonščini in Leta 2002 je s svojim delom začela Etnoglasbena slovenščini pisani knjigi z naslovom 25 let MKD »Ilin- šola – oktobra tega leta v Novi Gorici in aprila 2003 den« Jesenice, izdani leta 2019. na Jesenicah. Začeli so s poučevanjem igranja na tapan Doslej so bile najuspešnejše etno glasbena skupina (boben), gajde (dude), kaval (piščal), svorče (piščal), ter mladinska, veteranska in otroška folklorna skupina. gusle (enostrunsko godalo) in tamburo (tamburica), Člani društva so večkrat gostovali v Avstriji, bili so tudi pridružili so se jim še drugi inštrumenti. Pobudnik v Italiji, na Hrvaškem in v Bolgariji, poleg tega pa v šte- Etnoglasbene šole je bil Ljubomir Velkovski, tudi uči- vilnih mestih v Severni Makedoniji. Folklorna skupina telj in izdelovalec glasbil. Najpogosteje je igral na dude, veteranov je leta 2008 gostovala na državnem sreča- svoje znanje pa je prenesel na številne mlade – med vi- nju odraslih folklornih skupin v Beltincih, etno glas- dnejše predstavnike nove generacije, ki poustvarjajo ma- bena skupina leta 2016 na državnem srečanju odraslih kedonsko inštrumentalno glasbeno izročilo, sodi Filipo folklornih skupin v Žalcu. Društvo je dvakrat prejelo Damjanov. Leta 2009 je Etno glasbena skupina izdala plaketo župana Občine Jesenice, in sicer v letih 2013 zgoščenko s štirinajstimi plesnimi vižami in enajstimi in 2018. pesmimi z Osogovije. 98 Senada Kalender Številni ljubiteljski kulturniki na Jesenicah ohranjajo bošnjaško kulturno dediščino Kulturno in športno društvo Bošnjakov Biser Kulturno in športno društvo Bošnjakov Biser Jesenice lajšali bolečino, samoto, ohranjali dediščino predni- je bilo ustanovljeno leta 1992, registrirano pa je bilo kov, njihove plese in pesmi ter se predstavljali sloven- 31. januarja 1993, v času vojne v Bosni in Hercegovini, ski javnosti, ki je tedaj bošnjaško skupnost še zelo slabo in sicer pod imenom Kulturno društvo Muslimanov poznala. Po ustanovitvi društva smo začeli prejemati Biser Jesenice. Leta 2003 se je društvo preimenovalo in vabila na občinske prireditve, vabili so nas na srečanja z si nadelo ime, ki ga nosi še danes. drugimi društvi, gostovali smo v raznih krajih po Slo- Društvo je bilo ustanovljeno z namenom združe- veniji in širše. vanja in razvijanja na tradiciji temelječega kulturnega Društvo je nekaj časa delovalo v prostorih nekda- udejstvovanja pripadnikov bošnjaške skupnosti na Jese- njega delavskega doma Jelen, a so ti kmalu postali pre- nicah. Ustanovitev sta spodbudila domotožje in tedanja tesni. Na Jesenicah je bilo veliko Bošnjakov, ki so že dlje situacija v Bosni, kjer so ljudje bili težke bitke. Bošnjaki časa živeli in delali v Sloveniji, med vojno v Bosni so se na Jesenicah in širše v Sloveniji so čutili potrebo po or- jim pridružili begunci, zato je bilo tudi članov vse več. ganiziranem druženju in so ustanovil društvo, da bi si Zaradi potrebe po večjih prostorih smo se preselili v Folklorna skupina pri prikazu bošnjaških plesov (arhiv društva). 99 stavbo Zavoda za šport Jesenice, ki smo ga s prostovolj-povabilom slovenskih društev in društev manjšinskih nim delom naših članov in simpatizerjev ter s pomočjo etničnih skupnosti v Sloveniji. Predstavljamo se na pri- sponzorjev prenovili; na celotnem objektu smo poskr- reditvah, ki jih organizira Javni sklad Republike Slove- beli tudi za novo fasado. nije za kulturne dejavnosti. V društvu deluje več folklornih skupin, ob njih pa še V dosedanjem delovanju društva smo organizirali literarna, dramska, športna in glasbena skupina. Širok veliko kulturnih, zabavnih in športnih projektov, med spekter različnih dejavnosti članom nudi možnost, da katerimi velja izpostaviti srečanja bošnjaških folklornih izberejo tisto, kar jih zanima in veseli. Poleg omenjenih skupin, ki delujejo v Sloveniji, izbor najboljšega pevca/ dejavnosti večkrat predstavljamo bogato bošnjaško ku- ke sevdalink v Sloveniji, številne dobrodelne akcije ter linarično dediščino. koncerte in literarne večere. Vse dejavnostni razvijamo ljubiteljsko. Pretežni del Cilji delovanja našega društva so raznoliki, se pa članov predstavlja mladina, starejši in bolj izkušeni pa trudimo, da bi ohranjali in prek plesa, petja sevdalink so vključeni v organe društva, pomagajo pri pripravi in drugih pesmi ter kulinarike na kulturno umetniških dogodkov in organizaciji prireditev, sodelujejo tudi prireditvah čim bolj kakovostno predstavljali bošnjaško v folklorni in glasbeni skupini ter so dejavni na špor- kulturno dediščino. Poleg prireditev pripravljamo tudi tnem področju. razstave, ki predstavljajo delo naših članov, skrbimo V tridesetletnem obstoju je Kulturno in špor- za strokovno delo v društvu, člane spodbujamo, da se tno društvo Bošnjakov Biser na Jesenicah gostilo več izobražujejo in pridobivajo nova znanja, ki jih potre- folklornih skupin iz Slovenije, Bosne in Hercegovine, bujejo za kakovostno delo v društvu, razvijamo inova- Švedske, Nemčije in Avstrije. Prav tako so tudi člani tivno delo, se povezujemo z ljubiteljskimi ustvarjalci s našega društva gostovali v različnih državah, kjer so se področja kulture in sodelujemo z bošnjaškimi in dru- udeležili bodisi tekmovanj ali prijateljskih srečanj. Med gimi društvi po Sloveniji in v svetu. Naše delo so opa- drugim smo gostovali na Hrvaškem, v Avstriji, Nem- zili mnogi, ki se ukvarjajo z vrednotenjem ljubiteljskega čiji, Švedski, Turčiji, Bosni in Hercegovini ter v mnogih kulturnega delovanja, tudi Občina Jesenice, ki nam je krajih Slovenije. Redno sodelujemo na prireditvah in leta 2004 podelila občinsko priznanje. drugih dogodkih v občini Jesenice, radi se odzovemo 100 Milan Stojanović Kulturno prosvetno športno in humanitarno društvo Vuk Karadžić Društvo je bilo ustanovljeno leta 1995, in sicer z na- ki pod naslovom Evropska smotra srpskog folklora di- menom negovanja lepot in dragocenosti, ki so nasta- jaspore i Srba u regionu poteka pod okriljem Zveze srb- jale in se dolga stoletja razvijale in ohranjale med Srbi skih društev diaspore. Zadnjih nekaj let je aktivna tudi v matični državi in zunaj nje. Mnoge šege in navade, sekcija ročnih del, ki omogoča, da se mlajše generacije ki so stoletja zaznamovale praznične dneve Srbov, so naučijo pogosto že pozabljenih ročnih del. S tovrstnim spremljali plesi in pesmi. Z njimi še danes ohranjamo delovanjem med Srbi na Jesenicah in širše ohranjamo spomin na naše korenine, s pesmimi ohranjamo jezik, stara podedovana znanja, hkrati pa zlasti z vezeninami ob plesu pa se ohranjata ljubezen in vera, da se to, kar krasimo folklorne kostume, s katerimi predstavljamo je ustvaril narod, nikoli ne bo pozabilo. To je tisto, kar srbsko plesno, pevsko, glasbeno in drugo dediščino. bo ostalo, ko nas ne bo več. Društvo je bilo ustanovljeno v Radovljici, leta 2013 Kulturno prosvetno športno in humanitarno dru- pa smo svoj sedež in s tem tudi večino aktivnosti pre- štvo Vuk Karadžić je aktivno na različnih področjih. selili v nov dom na Jesenice. S to pridobitvijo smo pos- Imamo folklorno, pevsko, literarno, dramsko in športno tali še aktivnejši in s še večjim zanosom delamo na že sekcijo, v katerih člani aktivno sodelujejo, ustvarjajo in utečenih in novih projektih. Obogatili smo repertoar tekmujejo. Najštevilčnejša je folklorna sekcija, v okviru koreografij, dopolnili folklorne kostume, razvili nove katere delujejo otroška, mladinska, odrasla in veteran- projekte ter ohranili nekaj pomembnih tradicional- ska skupina. Skupaj z moško in žensko pevsko skupino nih prireditev, kot so Vukovi dnevi, otroški festival redno predstavljamo svoje programe na različnih pri- Razigrani tabančići, tradicionalni pevski koncert, Vi- reditvah v Sloveniji in tujini. Vsako leto sodelujemo na dovdansko proslavo, proslavo Mitrovdan, celovečerni tekmovanju srbskih folklornih skupin iz cele Evrope, novoletni koncert društva in šahovski turnir. Člani folklorne skupine predstavljajo srbsko plesno izročilo in oblačilno dediščino (arhiv društva). 101 V več kot 25 letih delovanja smo prejeli veliko po-smo se priključili svetovnemu on line projektu Folklor-hval in priznanj – prvo veliko priznanje leta 2002 na niki celega sveta (Folkloraši širom sveta), kjer smo zdru-Evropskoj smotri srpskog folklora dijaspore i Srba u regi- žili pevske sposobnosti s folklorniki iz različnih srbskih onu, na kateri smo osvojili srebrno plaketo. Tej so sle- društev po celem svetu in posneli tri pesmi. Sodelovali dile še ena bronasta in štiri srebrne plakete; leta 2018 smo tudi v on line folklornem kvizu. smo poleg srebrne plakete osvojili še posebno nagrado Naše društvo je v več kot 25 letih obstoja ustvarilo za najboljši folklorni kostum. Zelo ponosni smo bili, bogastvo trajne vrednosti in osvojilo prestižne nagrade. ko sta naši pevski skupini sodelovali na Svečani aka- V društvu je bilo aktivnih več generacij z izjemno šte- demiji ob 20-letnici delovanja Zveze srbskih društev v vilčnim članstvo in tako se srbska tradicija, povezana s Sloveniji. Pevski skupini sta posneli in izdali zgoščenki plesi, pesmimi ter šegami in navadami ohranja in pre- s tradicionalnimi srbskimi pesmimi. Leta 2014 nam je naša na naše zanamce. Ponosni smo, da lahko člane Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije dodelilo našega društva imenujemo Vukova družina, da ti širijo status društva v javnem interesu. svojo ljubezen do kulture skozi ples, petje in veselje ter V letu 2020, ki zaradi epidemije koronavirusa ni bilo s tem ustvarjajo sedanjost in prihodnost, ki se je upra- ravno naklonjeno delovanju društev po vsej Sloveniji, vičeno lahko veselimo. 102 Andrej Černe Ljubiteljsko kulturno delovanje na Blejski Dobravi in Kvintet Vintgar Začetki organiziranega delovanja na Blejski Dobravi večina članov hkrati tudi članov Prostovoljnega gasil- segajo v konec 19. stoletja, ko naj bi se, kot je ostalo v skega društva, so društvo ukinili in dejavnost iznajdljivo ustnem izročilu, vaščani zbirali in ob branju leposlovja prenesli pod okrilje gasilcev. Pri tem velja izpostaviti razglabljali o ustanovitvi Katoliškega bralnega društva, družino Blaža Ambrožiča, kjer so ročno izdelovali in- namenjenega širjenju bralne kulture in splošne omike. štrumente za tamburaški orkester in stali za opisanim V to obdobje segajo tudi najstarejše pesmarice, ki so se manevrom. V času druge svetovne vojne je veljal kul- ohranile na koru podružne cerkve sv. Štefana, z letnico turni molk, društveni prapor je bil skrit v jami nad 1884, kar posredno dokazuje, da je štiriglasno petje na vasjo, leta 2002 pa najden in oddan v hrambo Gornje- Blejski Dobravi staro precej več kot sto let. savskemu muzeju. Delavsko gibanje v prvih desetletjih 20. stoletja Tamburaški orkester je med letoma 1935 in 1939 je sprožilo ustanavljanje društev, v katerih se je razvi- vodil Ludvik Ambrožič, po drugi svetovni vojni pa Jaka jalo kulturno življenje, in tako je bilo 10. maja 1923 Jakopič, rojen leta 1909 kot šesti otrok Urbana in Lucije na Blejski Dobravi ustanovljen Delavsko prosvetno Jakopič. Na tamburico je igral že v letih med svetovnima društvo Vintgar. Prvi predsednik je bil Janko Praprot- vojnama, po drugi svetovni vojni pa je zbral delavsko nik, cilj društva je bil usmerjen v razvoj knjižničarstva, mladino in ustanovil tamburaški orkester, ki je je štel ustanovljena sta bila pevski zbor in tamburaški orke- med 20 in 30 članov. Vztrajal je do leta 1963. Sredi 20. ster. Marljivim članom društva je uspelo razvijati lju- stoletja je bila na Blejski Dobravi zelo živa tudi gledali- biteljsko kulturno delovanje na Blejski Dobravi, toda ška dejavnost – uprizarjali so različne igre, jih predstav- šestojanuarska diktatura kralja Aleksandra je leta 1929 ljali v dvorani Telovadnega društva Partizan in gostovali prepovedala delovanje številnih društev. Ker je bila po Gorenjskem. Pevsko društvo Vintgar Kmalu po drugi svetovni vojni je dejavnost knjižničar- dobju je v zboru prepevalo preko 30 pevcev, ki so s stva, pevcev in tamburašev oživela in se živahno razširila pomočjo pokrovitelja Železarne Jesenice gmotno in tudi z dramsko sekcijo, sredi šestdesetih let 20. stoletja programsko uresničevali zastavljene cilje. Program je pa je prišlo do generacijskih menjav, ki so povzročile za- obsegal delavske in ljudske pesmi in se spogledoval z ton delovanja. Večina inštrumentov tamburaškega orke- umetno pesmijo. Alojz Vengar, popoln ljubitelj, a izje- stra je ostala pri ljudeh, ki so zadnji igrali nanje, petje je mno pronicljiv poznavalec zborovskega petja, je vse do zamrlo nekaj let pred tem, ponovno pa oživelo v sedem- svoje smrti leta 1992 premišljeno in taktno vodil pro- desetih letih 20. stoletja – 20. februarja leta 1975 je bilo gram zbora. Za njim je zboru eno leto dirigiral prof. namreč uradno ustanovljeno Pevsko društvo Vintgar. Jože Smrekar, januarja 1995 pa je vodenje prevzel dr. Prvi predsednik na novo organiziranega društva je Blaž Lavtižar. postal Stane Begeš, zborovodja pa Janez Ponikvar, ki Z mladim dirigentom je pevskemu zboru uspela iz- ga je po treh letih zamenjal Alojz Vengar. V tem ob- datnejša pomladitev, a je bila kratkotrajna, saj so dijaki, 103 ki so prepevali v zboru, postali študentje in večinoma V letu 2000 so se pojavile težnje po ustanovitvi dveh odšli iz domačega kraja. Delovanje zbora je hromilo gla- sekcij, in sicer trobilnega kvinteta in dramske sekcije, a sovno neravnotežje, razmerje med tenorsko in basovsko želje niso bile uresničene. Ustanovljena je bila folklorna zasedbo je bilo vedno manj primerno, zato je bilo nada- skupina, ki je delovala štiri leta, nekaj časa je delovala ljevanje možno le v obliki projektnega delovanja. sekcija ročnih del. Moški pevski zbor Vintgar ob odprtju Galerije kraljeviča Andreja v Pokljuški luknji (arhiv društva). Moški pevski zbor Vintgar v Šentvidu pri Stični, junij 1984 (arhiv društva). 104 Kvintet 5 Leta 1999 je bolj slučajno kot ne nastal pevski kvintet. sestavov, pogosto Leona Mohoriča, Anžeta Koširja, Pevski zasedbi z enim pevcem od zunaj (Branko Čušin) Ambroža Černeta in Maksa Mariona. Vsaj pet let so in tremi pevci znotraj zbora (Blaž Lavtižar, Rafko Penič prepričljivo nastopali na območnih srečanjih odraslih in Andrej Černe) se je čez tri leta pridružil Luka Černe. zborov in malih pevskih skupin ter se redno uvrščali na Skupina je od vsega začetka delovala izključno projek- regijsko raven. tno. Po prihodu Pavla Mesca je prišlo do poimenovanja Pogosto so peščico zagnanih pevcev z Blejske Dob- v Kvintet za 5. rave vabili k sodelovanju v različnih zasedbah na raz- Približno osem let so se odzivali na povabila za ličnih lokacijah. Odzivali so se z zavestjo, da s svojim priložnostne nastope. Kadar pevci kvinteta niso imeli petjem ohranjajo stoletno tradicijo pevskega izročila. časa, so k sodelovanju povabili pevce iz drugih pevskih Vendar je njihovo petje leta 2008 zamrlo. Kvintet Vintgar Kvintet Vintgar, uradno ustanovljen 1. januarja 2014, z V letu 2019 so si ponovno zadali večji projekt. imenom in delovanjem nadaljuje tradicijo večglasnega Pripravili so cikel adventnih in božičnih sakralnih petja na Blejski Dobravi. Kljub sorazmerno kratki dobi koncertov pod naslovom Emanuel, ki so ga izvedli v obstoja ima za sabo že vrsto uspehov. Že leta 2015 je šestih krajih po celi Sloveniji. Zadnji uspešni projekt, pri razvrščanju pevskih skupin v kakovostne ravni sku- ki so ga pripravili pred pandemijo koronavirusa, pa je pina dosegla državno raven, zato je sprejela izziv in je- bil izveden v domačem okolju, in sicer so za občinsko seni leta 2015 nastopila na regijskem tekmovanju. Tam praznovanje slovenskega praznika kulture 8. februarja je Kvintet Vintgar prejel zlato priznanje in še posebno 2020 v dvorani Gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah priznanje za najboljšo malo pevsko zasedbo, priznanje pripravili celoten kulturni program, ki je dosegel zelo za obetavno zasedbo in priznanje za najboljšo izvedbo topel odziv sodelujočih in občinstva. skladbe, napisane v 19. stoletju. Ta uspeh je kvintetu V času koronskih ukrepov je Kvintet Vintgar preu- na široko odprl vrata na državno tekmovanje Naša pe- redil svojo spletno stran in nadaljeval s pripravo videos- sem v Mariboru leta 2016, kjer je pre- jel srebrno plaketo. Uspehi so prinesli številna povabila na zanimive dogodke, med katerimi izstopata koncert v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani aprila 2017 in sodelovanje na Gala koncertu Radia Ognjišče v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma novembra 2018. Skrbno pripravljen tematski nastop z naslovom 4 otroške za 5 mož na re- gijskem tekmovanju Sozvočenja jeseni 2018 jih je popeljal na finalni oder v Slovensko filharmonijo. Vrhunec pet- letnega delovanja pa je bil koncert, ki so ga skupaj s Prifarskimi muzikanti izvedli 26. januarja 2019 v Gledališču Kvintet Vintgar, april 2016 (arhiv društva). Toneta Čufarja na Jesenicah. 105 potov. Naredili so videospot za Športno društvo Gorje, Za uspehe Kvinteta Vintgar so zaslužni vsi pevci, na pobudo Gledališča Toneta Čufarja so pripravili so- predvsem pa njihov umetniški vodja Luka Černe, ki žalno sporočilo ob smrti Borisa Breganta ter novoletno je desetletje pred tem izkušnje nabiral v znani skupini voščilo. Takoj po novem letu so ob kulturnem prazniku Perpetuum Jazzile. V tem kolektivu je pridobival in do- na YouTube-u objavili najprej videospot Vrba, posnet polnjeval znanja o različnih vokalnih tehnikah klasič- izključno z mobilni aparati, ob državnem prazniku in nega in pop-jazz petja. Obiskoval je tudi seminarje, kjer ob 30-letnici rojstva naše države pa so objavili na You- je spoznaval dirigentske in druge veščine umetniškega Tube-u nov video Imel sem ljubi dve, s katerim so po- vodenja, kot so interpretacija skladb, pevska izraznost častili tudi spomin na stoto obletnico smrti avtorja te ter individualna in skupinska postavitev izvajalcev na pesmi Josipa Ipavca. Ukrepi, sprejeti zaradi pandemije odru. Gre za elemente, ki jih mora sleherni pevec obvla- koronavirusa, so jih spodbudili k snemanju skladb za dati, če želi na odru v celoti doseči sporočilnost skladbe, novo zgoščenko. Snemanje so zaključili junija leta 2022 ki jo izvaja. in posnetke predali v obdelavo producentu. Kvintet Vintgar na mostu nad slapom Šumom, september 2018 (arhiv društva). 106 Bojan Dornik Pogled s Kočne Športno kulturno društvo Obranca Leta 1988 se je ob pobudi vaščanov rodila ideja za usta- zira nastope pevskih zborov in veselice. Pod vodstvom novitev društva Obranca v vasi Kočna, ki se je 12 let predsednice Majde Rebernik je Športno kulturno dru- za tem po tedanjem zakonu o društvih preimenovalo v štvo Obranca sodelovalo leta 2000 pri izdaji brošure Športno kulturno društvo Obranca Kočna. Ime društva vaščana Pavla Jamnika z naslovom Poljane nad Jese- jasno sporoča, da se v njem povezujemo zlasti vaščani nicami in podnaslovom Pogled v dolino in na njene Kočne, in sicer v športnih in kulturnih dejavnostih, ljudi skozi čas. 15 let pozneje je bila na pobudo Bojana namenjenih razvedrilu in medsebojnemu kulturnemu Dornika prek Športnega kulturnega društva Obranca osveščanju. V društvu si obenem z delovnimi akcijami izpeljana akcija, da se v spomin na dolgoletno predse- prizadevamo tudi za boljše bivalne razmere v vasi in za dnico in avtorico več kot 400 pesmi Majdo Rebernik lepše okolje. (1949-2014) natisne knjižica njenih 52 pesmi z nas- Leta 2023 bo društvo praznovalo 35-letnico aktiv- lovom Pot do srca. Izdana je bila ob pomoči Občine nega delovanja, katerega začetne aktivnosti so bile po- Jesenice in donatorjev. Pesmi spremljajo likovna dela vezane z organizacijo in izvedbo kulturnega programa jeseniških ljubiteljev fotografiranja in slikanja, knjižica prvomajskih proslav Jeseničanov na prireditvenem pro- pa je bila predstavljena v recitalu na odrskih deskah storu Društva prijateljev mladine na Kočni. Na pobudo jeseniškega gledališča. takratnega vodstva Društva prijateljev mladine je bil s Športno kulturnim društvom Obranca sklenjen dogo- Redne letne prireditve društva so: vor o upravljanju prireditvenega prostora za vasjo. • pozdrav pomladi ob tabornem ognju, Društvo skrbi za vaščane, jih druži in povezuje • otroška olimpijada ob zaključku šolskega leta, na ravni športa in kulture, pripravlja poučna preda- • pohod do pastirske koče na Planini Obranca s vanja, izlete z ogledi kulturnih znamenitosti, organi- kulturnim programom ob krajevnem prazniku, • vsaka štiri leta je društvo nosilec programa ob praznovanju krajevnega praznika, • kostanjev piknik z razstavo izrezljanih buč, ki jih pripravijo otroci ob pomoči staršev in starih staršev, • v veselem decembru predstavitev igrice, obisk dedka Mraza in pogostitev s torto za otroke do 9. leta, • odmeven prednovoletni pohod (30. december) z naglavnimi lučkami na Babo, kjer si ob toplem napitku in sproščeni besedi sežemo v roke in zaželimo srečno. Izdaja knjižic (foto: Pavel Jamnik). 107 Nočni pohod na Polansko babo (foto: Pavel Jamnik). Obisk dedka Mraza s pravljico (foto: Pavel Jamnik). Razstava Eni odhajajo, drugi Pohod k Marotovi pastirski koči na Obranco (foto: Pavel Jamnik). prihajajo (foto: Pavel Jamnik). Otroška olimpijada (foto: Pavel Jamnik). 108 Majda Malenšek Tudi Muzejsko društvo Jesenice je del ljubiteljske kulture 32 let njegovega delovanja Tiskani almanah Kulturi podarjena nobena ura ni iz- izvor družine Zois. Lev v roki drži košaro z dragulji, gubljena, prinaša obširen pregled ljubiteljskih kulturnih ker so baroni Zois od leta 1760 nosili plemiški naziv dejavnosti v Gornjesavski dolini od Rateč do Rodin, v »von Edelstein«. njem pa ni Muzejskega društva Jesenice, ki prav tako Društvo je začelo opravlja svoje kulturno poslanstvo pri ohranjanju kul- organizirati muzej- turne dediščine povsem ljubiteljsko, in sicer s tem, da ske večere, strokovne združuje člane ob Muzejskem časopisu, na predavanjih ekskurzije in izdajati in ekskurzijah, vzpodbuja k zbirateljstvu v domačem Društveni časopis, od okolju, sproti zasleduje kulturne dogodke in domoznan- leta 1993 imenovan Mu- ske posebnosti, člani Muzejskega društva Jesenice so zejski časopis. Člani Mu- tudi aktivni pri oblikovanju jeseniških zbornikov. Dru- zejskega društva Jesenice štvo se povezuje z Gornjesavskim muzejem, deluje sa- so bili in so še tudi člani mostojno in za svoje delovanje ne prejema sredstev iz uredniških odborov je- proračuna. Ker je prav tako kot druga društva del lju- seniških zbornikov. Zoisov lev (fototeka biteljske kulture, je prispevek o njem svoje mesto dobil Gonilna sila prvih Gornjesavskega muzeja v elektronski izdaji almanaha Kulturi podarjena nobena petnajstih let društve- Jesenice) ura ni izgubljena. nega življenja je bil Leta 2021 je preteklo 30 let od ustanovitve Muzej- Tone Konobelj, vodja Tehniškega muzeja Železarne skega društva Jesenice (MDJ). Ob ustanovitvi Občin- Jesenice in leta 1990 eden od ustanoviteljev Gornjesa- skega muzeja na Jesenicah (prej je bil to Tehniški muzej vskega muzeja Jesenice. Tone Konobelj je bil tudi glavni v sklopu Železarne Jesenice) ob koncu leta 1990 je bil na in odgovorni urednik zbornikov Jeklo in ljudje (1985, pobudo Toneta Konoblja oblikovan iniciativni in nato 1991, 1995, 2000) ter Jeseniških zbornikov leta 2004 pripravljalni odbor za oblikovanje skupine (društva), ki (štev. 9) in 2009 (štev. 10). Ob 15-letnici je na slav- naj bi pomagala novi organizaciji pri začetnih težavah nostni seji društva prejel častno priznanje. Navedene ter združevala amaterje in profesionalce pri zbiranju zbornike je izdalo Muzejsko društvo. muzejskega gradiva in pri drugih dejavnostih muzeja Prvih osem let je bil pred- tudi ljubiteljsko, neprofesionalno. 14. marca 1991 je bil sednik Muzejskega društva sklican ustanovni občni zbor muzejskega društva (okoli Jesenice Borut Razinger 60 ustanovnih članov), na sestanku prvega upravnega (1936–2006, dipl. ing ke- odbora 25. marca (12 članov) pa imenovan prvi predse- mije, njegovo delo je knjiga dnik Borut Razinger. Sprejet je bil program, ki še danes Svet dragih in okrasnih kam- temelji na dejavnostih, ki razkrivajo in razvijajo zavest nov), od leta 1999 do leta o pomenu in varstvu naravne in kulturne dediščine v 2016 je društvu predsedni- lokalnem okolju in širše. koval Dušan Prešern, častni Znak muzejskega društva je Zoisov lev. To je bil li- član društva, njegovo zbira- Borut Razinger toželezni izvesek s plavža na Javorniku, ki spominja na teljstvo arheoloških, etnolo- (arhiv društva) 109 ških, lončenih, kovinskih nje pa z nami delijo tudi strokovnjaki Gornjesavskega predmetov je predstavila muzeja. Tako se je nabralo več kot 220 srečanj na mu- ddr. Verena Perko na sreča- zejskih večerih. nju gorenjskih muzealcev Nazadnje pa še nekaj statistike. Muzejski časopis iz- (Valičev muzejski dan, 12. haja od ustanovitve društva (1991), tako da bo imel dec. 2016). letos letnico XXXII. Prva leta je izšlo po več številk Od leta 2017 je pred- letno in v 90 letih je bil to nekaj časa (po prenehanju sednik mag. Aleš Lagoja, izhajanja Železarja) edino redno izhajajoče jeseniško ki ga je v Muzejsko dru- glasilo, ki je beležilo pomembne dogodke takratne ob- štvo pripeljalo zanimanje čine. Vmesni člen so bile Naše novice od Vrbe do Planice, Dušan Prešern za zgodovino železarstva v ki pa niso dobile širše podpore. ( Jeseniške novice kot pri- (arhiv društva) našem okolju. loga Gorenjskega glasa izhajajo od leta 2005). Skupaj Predsednike pod- z Gornjesavskim muzejem Jesenice, v katerem vedno pira devetčlanski upravni najdemo strokovno oporo za naše ljubiteljsko delova- odbor, na katerem vsaj nje, poskušamo zapisati vse, kar se dogaja v društvu, v dvakrat letno potrdimo Gornjesavskem muzeju in v njegovih enotah. Tako je program muzejskih veče-v njem prava mala zgodovina kulturne dediščine Gor- rov in ekskurzij za slede- njesavske doline. čega pol leta. Del redne Ena od ljubiteljskih dejavnosti članov je zbirateljstvo dejavnosti so občni zbori; najrazličnejših predmetov, ki jih predstavijo na vsako- na tistem leta 2018 so bila letnih razstavah v sodelovanju z muzejem. Za manjši sprejeta z novo zakono- muzej zanimivih zbirk (med drugim planiške značke) dajo o društvih in s samo ima Dani Klemenc, ki je poskrbel tudi za značke Mu- Aleš Lagoja dejavnostjo usklajena Pra- zejskega društva s Zoisovim levčkom. (arhiv društva) vila Muzejskega društva V Muzejskem društvu Jesenice vsako leto organi- Jesenice. Pripravila ga je mag. Rina Klinar. ziramo dve ekskurziji. Naj ob tem spomnim na našega Društvo ima okrog 80 članov. Letno je organizira- člana Zdravka Kovačiča, ki je izbiral in vodil ekskurzije nih osem muzejskih večerov, na katerih poslušamo pre- vrsto let do leta 2006. Vrsto let je potem izbiral pred- davanja iz zgodovine, umetnosti, raziskovanj kulturne vsem etnološko zanimive kotičke Slovenije etnolog dediščine, arheologije. Lahko bi rekli, da je prijateljica Marko Terseglav. Zadnjih deset let pa nas vedno pri- naših muzejskih večerov ddr. Verena Perko, ki vsako jetno preseneti naša tajnica in vodja »muzejskih izle- leto pritegne našo pozornost s presenetljivim znanjem tov« Darka Rebolj. Tako zanimivosti za naše oglede iz preteklosti, ki ga naveže na dogajanja v našem času. ne bo zmanjkalo. In prav na ta srečanja največkrat pri- S poznavanjem polpretekle zgodovine nas je v zadnjem tegnemo tudi nove člane. času pritegnil tudi naš član Boštjan Omerzel, svoje zna- VIRI Arhiv društva: Muzejski časopisi, zapisniki društva. Konobelj, Tone 1991 Muzejsko društvo na Jesenicah. Jeklo in ljudje VI., str. 305–306. 2000 Deset let muzejskega društva Jesenice – sto prireditev. Jeseniški zbornik 8, str. 267–272. Malenšek, Majda 2011 20 let Muzejskega društva Jesenice. Muzejski časopis, februar 2011. Valičev muzejski dan 2016 Zbirke, začetki muzejev: Povzetki predavanj. Kranj: Gorenjski muzej. 110 L Ljubiteljska kultura v občini Kranjska Gora 111 Janez Mlinar Za jezik, narod in za sebe Oris razvoja ljubiteljske kulture v Kranjski Gori, Ratečah in Podkorenu Na Slovenskem se je organizirano društveno življenje zlasti v obliki bralnih društev. Bralno kulturo so spod- začelo razvijati v drugi polovici 19. stoletja. Z odpravo bujala z ustanavljanjem knjižnic, branjem časopisov, absolutizma in novo zakonodajo je bil zagotovljen ponekod pa so v okviru takih društev delovali tudi pravni okvir za ustanavljanje društev kot pravnih sub- pevski zbori, tamburaški orkestri in dramske skupine, jektov, v katerih so se lahko povezovali in združevali ki so uprizarjale manj zahtevna gledališka dela. Toda posamezniki ter v njih uresničevati skupne interese. Do splošni razkol na političnem področju na konservativ- začetka prve svetovne vojne je tako nastala pisana paleta nejšo in liberalnejšo strujo, do katerega je prišlo v zad- različnih društev, od tistih, ki so povezovala posamezne njem desetletju 19. stoletja, se je hitro začel kazati tudi poklicne ali politične skupine, do tistih, ki so želela de- pri kulturnih društvih, ki so začela dobivati bolj ali lovati predvsem na področju kulture, prosvete ali izo- manj strankarsko politični značaj. V leta 1885 ustano- braževanja.1 Kljub vsebinski sorodnosti so se v zadnjih vljeni narodnoobrambni Družbi sv. Cirila in Metoda, desetletjih devetnajstega in prvih desetletjih dvajsetega ki si je sprva prizadevala predvsem za krepitev sloven- stoletja društva začela običajno deliti po nacionalni, po- skega šolstva v narodnostno ogroženih krajih Koro- litični in stanovski usmerjenosti. Diskurz izključevanja, ške, Štajerske in Kranjske, je tako v prvem deset letju ki je prevladoval v takratni družbi, se je prenašal tudi v dvajsetega stoletja začela prevladovati liberalna struja, društveno organiziranost. katoliški tabor pa je po 1892, ko je bil v Ljubljani iz- Na Gorenjskem so se kulturna, prosvetna in izo- veden prvi katoliški shod, začel ustanavljati katoliška braževalna društva v mnogih krajih naslanjala na tra- kulturno prosvetna društva.2 dicijo čitalniškega gibanja in so po letu 1885 delovala Prve formalizirane oblike kulturnega udejstvovanja v Gornjesavski dolini Začetki društvenega življenja v Gornjesavski dolini Kranjska Gora, torej tudi Dovje in Jesenice.3 Po obli- in z njimi povezano kulturno udejstvovanje so sledili kovanju podružnic v preostalih večjih krajih4 se je de- splošnemu razvoju na Gorenjskem in širše na Sloven- lovanje Družbe osredotočilo na Kranjsko Goro ter po skem. Že leta 1886 je bila v Kranjski Gori ustanov- 1907, ko je vodenje prevzel dr. Josip Tičar, postajala ljena podružnica narodnoobrambne Družbe sv. Cirila vse bolj liberalno usmerjena. V začetku 20. stoletja in Metoda, ki je sprva pokrivala celotni sodni okraj so v Dolini začela delovati še Katoliška izobraževalna 1 O pravnem okvirju in splošnem razvoju društvenega življenja na Slovenskem prim. Melik Vasilij, Razvoj slovenskega narodnega gibanja in društva. V: Kulturna društva na Gorenjskem v letih 1860 do 1914. Razstava Gorenjskega muzeja Kranj 1980. Kranj: Gorenjski muzej 1980, 5–13. 2 Žontar Majda, Razvoj kulturnih društev na Gorenjskem 1860 do 1914. V: Kulturna društva na Gorenjskem v letih 1860 do 1914. Razstava Gorenjskega muzeja Kranj 1980. Kranj: Gorenjski muzej 1980, 27–30 in 37–44. 3 Vovko Andrej, Odborniki in članstvo podružnic Družbe sv. Cirila in Metoda 1885–1918. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004, 57–58. 4 Jeseniška podružnica družbe se je osamosvojila 1903, na Dovjem pa 1908. 112 društva. V Kranjski Gori je bilo táko društvo ustanov- V Kranjski Gori sta takó Katoliško izobraževalno ljeno 1903, v Ratečah 1910, tik pred prvo svetovno društvo kot tudi Družba sv. Cirila in Metoda prire- vojno leta 1914 pa še na Dovjem.5 jala občasne pevske nastope in dramske uprizoritve.8 Z gledališkimi predstavami so začeli v času župnika Antona Žlogarja, ki je v kraju deloval na prelomu sto- letja,9 nekaj let kasneje pa je kot pevovodja po svoji zagnanosti izstopal Karol Bezek, takratni uradnik na davčnem uradu v Kranjski Gori.10 Zdi se, da so bili tako Uprizoritev igre Sv. Neža v Kranjski Gori, domnevno okrog 1900 (zasebna last Jožice Globočnik). Kulturno udejstvovanje posameznih društev žal ni natančneje dokumentirano. Še največ izvemo o delo- vanju rateškega društva, ki ga je vodil tamkajšnji žu- pnik Josip Lavtižar5. V župnijski kroniki je zapisal, da je bilo leta 1910 Slovensko katoliško izobraževalno društvo ustanovljeno, da bi »gojilo mladinsko izo- brazbo in v ta namen prirejalo poučna predavanja, gojilo petje, širilo med ljudstvom dobre knjige in ča- sopise ter svojim udom kakor tudi neudom prirejala dobre igre«. Ustanovni zbor so popestrili z deklama- cijo Simona Gregorčiča Jeftejeva prisega ter komedijo Kmet in fotograf. Sobo s knjižnico in čitalnico je dru- štvu brezplačno odstopil Jožef Pintbah, v prostorih župnišča, kjer je bila prej šola, pa je bila urejena tudi dvorana, ki je lahko sprejela do 300 ljudi.7 S tem je bila vzpostavljana infrastruktura za živahno kulturno Letak iz 1909 z vabilom na zabavo Letoviškega dogajanje, ki je v Ratečah doživelo vrhunec v času (turističnega) društva Kranjska Gora s kulturnim med obema vojnama. programom (Arhiv Republike Slovenije, AS 137). 5 Na Jesenicah je Katoliško prosvetno društvo s pevskim zborom, godbo in gledališko skupino zaživelo že 1897. Prim. Pogačnik Aljaž, Jeseniška Talija. Gledališka dejavnost na Jesenicah: Jesenice: Gornjesavski muzej, 2014, 10–12. 6 O Lavtižarju prim. Benedik Marko, Josip Lavtižar, duhovnik, skladatelj, zgodovinar, potopisec. Rateče: Župnijski urad Rateče-Planica 1993; Mantuani Josip, Rus Jože, Lavtižar Josip. V: Slovenski biografski leksikon:4. zv. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1932. Peternel Marija Mojca, Nekaj drobcev iz bogate zapuščine Josipa Lavtižarja. V: Prispevki za novejšo zgodovino 61, 2021, št.2, 31–42 7 Lavtižar Josip, Rateška kronika Josipa Lavtižarja. Kranjska Gora: Župnijski urad, 1996, 192–193. 8 Med obema društvoma je pred prvo svetovno vojno prihajalo do občasnih napetosti, za katere pa se zdi, da so bile bolj posledica osebnega rivalstva med takratnim kranjskogorskim župnikom Andrejem Krajcem ter Josipom Tičarjem. 9 O tem poroča nekrolog za Antonom Žlogarjem. Prim. Koledar Družbe sv. Cirila in Metoda za leto 1932, 42–46. zlasti 45. Po spominu Marice Globočnik naj bi okrog 1900 pod vodstvom takratnega kaplana kranjskogorska dekleta uprizorila igro Sveta Neža. 10 Kronika župnije Kranjska Gora, 1. knjiga, p. 26. Rokopis hranjen v Arhivu župnije Kranjska Gora. 113 nastopi dramskih skupin kot pevskega zbora mišljeni Za resnejše in kontinuirano delo so manjkali zlasti predvsem kot popestritev posameznih prireditev. Ko urejeni prostori. Šele tik pred prvo svetovno vojno je je 30. septembra 1906 »Prosveta« odpirala društveno župnija odkupila stavbo v neposredni bližini župni- knjižnico v Kranjski Gori, je bila slovesnost ob odprtju šča, v kateri je bila pred tem gostilna »Pri pošti«. V pospremljena s pevskim nastopom ter klavirskim reci- njej je uredila majhno priročno dvorano z odrom, talom, največ navdušenja pa so poželi domači igralci ki je bila namenjena za različne prireditve. Kranjska pod vodstvom Ivana Slavca, ki so uprizorili komedijo Gora je tako nekaj let za Ratečami prišla do svoje pri- Uskok.11 Podobno so kranjskogorski pevci, recitatorji reditvene dvorane. Stavba, v kateri je poleg dvorane in igralci nastopili na srečelovu za izgradnjo kopeli, ki svoje prostore dobila tudi Kranjskogorska posojilnica, ga je na silvestrovo in na praznik sv. Treh kraljev 1909 je hitro postala središče kulturnega in gospodarskega organiziralo domače turistično društvo.12 življenja v kraju,13 center družabnega življenja pa je ostajal Hotel Razor.14 Čas med svetovnima vojnama Prva svetovna vojna in konec avstroogrske monarhije Zaradi nestabilne politične situacije je kraljeva ob- sta prinesla precejšnje spremembe. Večina društev je last redno nadzirala društva in po potrebi posegala v sicer obstala pri življenju, toda politični in družbeni njihovo delovanje. Prepovedi in razpusti posameznih okvir njihovega delovanja se je bistveno spremenil. društev niso bili redek pojav.15 V tridesetih letih je uda- rila še gospodarska kriza, po Evropi pa se je vse hitreje začela širiti slutnja bli- žajočega se novega spopada svetovnih razsežnosti. Napeta politična in gospo- darska situacija zagotovo ni bila nak- lonjena ljubiteljski kulturni dejavnosti. Nove okoliščine so se odrazile tudi v delovanju društev. Delo kranj- skogorske podružnice Ciril Metodove družbe je povsem zamrlo, zato je bilo društvo 1922 razpuščeno.16 Leta 1924 ustanovljeno Obmejno prosvetno dru- štvo Kranjska Gora, ki je v ustanovnih pravilih med svoje glavne naloge na- Uprizoritev Miklove Zale v Kranjski Gori, 1923 (zasebna last Jožice vedlo tudi »gojenje dramatike«, je Globočnik). 11 Gorenjec, 6. oktober 1906, 6. Nekaj dni pred tem se je Ivan Slavec v skladu s tedanjo zakonodajo obrnil na Okrajno glavarstvo v Radovljici ter zaprosil za dovoljenje za uprizoritev igre. Prim. ARS AS 137 Okrajno Glavarstvo Radovljica A/2494. 12 ARS AS 137 Okrajno Glavarstvo Radovljica A/2592. Vlogi za dovoljenje je priložen tudi program, ki med drugim obsega nastop kranjskogorskega pevskega zbora ter uprizoritev komedije (šaloigre) Raztresenca. 13 Kronika župnije Kranjska Gora, 1. knjiga, p. 107. 14 V hotelu Razor je bilo leta 1904 ustanovljeno Turistično društvo Kranjska Gora, leta 1912 pa tudi prva slovenska postaja Gorske reševalne službe. 15 Februarja 1933 je bila razpuščena Prosvetna zveza kot osredna organizacija Katoliških prosvetnih društev, posledično pa tudi vsa lokalna društva. Prepoved lokalnih društev je bila po nekaj mesecih preklicana. 16 ARS AS 137 Okrajno Glavarstvo Radovljica A/3924 (Kataster društev). Leta 1928 je bilo iz centrale Družbe v Ljubljani izrečenih več spodbud k obnovi delovanja. Prim. Koledar Družbe sv. Cirila in Metoda za leto 1928, 78. Po letu 1932 je krajevna podružnica sicer izvajala redne občne zbore, vendar se zdi, da je šlo zgolj za formalno izpeljavo občnega zbora, s katerim so želeli zadostiti zakonskim pogojem za obstoj društva. 114 bilo novembra 1935 zaradi neaktiv- nosti razpuščeno, društveno premo- ženje – med drugim tudi gledališke kulise – pa prenešeno na kranjsko- gorsko podružnico Sokola.17 Vsa leta pa je ostajalo aktivno Katoliško prosvetno društvo. Februarja 1919, le tri mesece po koncu svetovne vojne, je uprizorilo igro Krivopri- sežnik,18 po fotografijah sodeč pa leta 1923 tudi Miklovo Zalo. Ko so po uvedbi kraljeve dikta- ture januarja 1929 vsem društvom Tamburaški ansambel pod vodstvom Antona Zavodnika, domnevno zaostrili pogoje javnega delovanja, okrog leta 1920. Ansambel naj bi deloval v okviru Katoliškega sta se predsednik in tajnik društva prosvetnega društva v Kranjski Gori (zasebna last Jožice Globočnik). obrnila na srezko načelstvo v Ra- dovljici s prošnjo za dovoljenje za nadaljnji obstoj. V vetnim društvom, ki je po 1938 spet obudilo svoje de- dopisu sta pojasnjevala, da društvo organizira vsakote- lovanje23 – še enkrat uprizorili Miklovo Zalo ter igre denske četrtkove društvene večere, občasno pa še pre- Zlatorog, Kmečka ohcet ter Rožni venec.24 davanja, filmske projekcije in gledališke predstave.19 Več podatkov o kulturni dejavnosti in prireditvah Leta 1930 so tako načelstvu prijavili izvedbo burke je ohranjenih za Rateče. Katoliškemu prosvetnemu Trojčki ter projekcijo filma Dva morska psa.20 Ko je društvu se je oktobra 1922 pridružilo Obmejno pros- vlada 1933 vendarle prepovedala delovanje Prosvetne vetno društvo Rateče Planica, ki je bilo sprva sesta- zveze, s čimer so bila razpuščena tudi vsa katoliška vljeno iz gledališke in športne sekcije, razpolagalo pa prosvetna društva, je v Kranjski Gori njegovo dejav- je tudi z društveno knjižnico. Društvo se je v poznej- nost prevzelo Pevsko in glasbeno društvo Cecilija, ki ših letih bolj angažiralo na športnem področju. Špor- so ga po nekaj zapletih z registracijo na hitro ustano- tna sekcija se je 1926 osamosvojila. Ustanovljeno je vili maja 1933.21 bilo Smučarsko društvo Rateče Planica, ki je še isto V zadnjih letih pred drugo svetovno vojno sta bila leto uspešno organiziralo prve tekme, leta 1932 pa so aktivna zgolj omenjena Cecilija ter leta 1931 ustanov- ob železniški progi začeli graditi prvo skakalnico za ljena kranjskogorska podružnica Sokola, v okviru ka- smučarske skoke.25 O dejavnosti dramske sekcije ni tere sta delovala pevski zbor in godba.22 Pri Ceciliji so ohranjenih podatkov.26 konec tridesetih – verjetno skupaj s Katoliškim pros- 17 ARS AS 137 Okrajno Glavarstvo Radovljica VI/1799. Iz poročila o zadnjem občnem zboru društva je sicer razvidno, da so v Kranjski Gori že 1922 formirali pripravljalni odbor za ustanovitev godbe, ki je aprila 1922 celo organiziral prireditev, na kateri so zbirali sredstva za začetek njenega delovanja. 18 ARS AS 137 Okrajno Glavarstvo Radovljica A/3595. 19 ARS AS 137 Okrajno glavarstvo Radovljica A/4149. 20 ARS AS 137 Okrajno glavarstvo Radovljica A/4255. 21 ARS AS 137 Okrajno glavarstvo Radovljica III/2722. 22 ARS AS 137 Okrajno glavarstvo Radovljica I/1704. Po prevratu 1929 je sokolstvo izgubilo športni in kulturni karakter in vse bolj postajalo podaljšek unitaristične projugoslovanske državne politike. Prim. Enciklopedija Slovenije 12. knjiga, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998, geslo: Sokolstvo, 146. 23 Kronika župnije Kranjska Gora, 2. knjiga, p. 48. Po nekajmesečni prepovedi so že poleti 1933 Katoliška prosvetna društva spet lahko začela delovati, toda zdi se, da so v Kranjski Gori vse do 1938 občne zbore opravljali zgolj formalno. 24 Po pripovedovanju Marice Globočnik (jeseni 2014). 25 Sluga Karmen, 90 let Nordijskega športnega društva v Ratečah (1922–2012). Rateče: Nordijsko društvo Rateče-Planica, 2012, 4–5. 26 Ohranjeno je zgolj obvestilo o izvedbi občnega zbora 1931, kjer pa ni podatkov o dejavnosti društva. Prim. ARS AS Okrajno glavarstvo Radovljica 137 I/11053. 115 Več je znanega o delovanju rateškega Ka- toliškega prosvetnega društva, katerega gonilna sila je ostajal že omenjeni župnik Josip Lavtižar. Za potrebe društvenih uprizoritev je Lavtižar prirejal dramska besedila, skladal različne pesmi za pevski zbor ter celo pisal operete. Že pred prvo svetovno vojno je za gledališke odre pri- redil povest Jakoba Alešovca Ne v Ame- riko iz leta 1883, v letih med 1926 in 1929 pa objavil štiri operete. Prvi opereti z naslovom Mlada Breda je že leta 1927 sledila opereta Grof in opat, naslednje leto pa še Adam Ravbar. Svoj opus je zaokrožil leta 1929 z romantično spe- Opereta Grof in opat v Ratečah (zasebna last Darka Zaletelja). voigro Darinka.27 Operete so uprizarjali tako v Ratečah kot na drugih odrih po Slovenskem, priljubljene pri ljubiteljskih skupinah.28 Zlasti opereto saj so bile zaradi relativne enostavnosti, majhne pev- Adam Ravbar so radi uprizarjali še vrsto let po drugi ske zasedbe ter zgodovinsko obarvanih zgodb zelo svetovni vojni.29 Po drugi svetovni vojni Jeseni 1945 so bila vsa društva, ki so delovala pred drugo Gori. Mnoga izmed teh društev so sicer obstajala zgolj svetovno vojno, razpuščena, njihova imovina pa naci- na papirju, saj so bila ustanavljana po političnem de- onalizirana. Nova oblast je želela tudi ljubiteljsko de- kretu in niso sledila interesu lokalnega prebivalstva.31 javnost organizirati na novih – socialističnih načelih, Po letu 1950 je zaradi negativnih izkušenj z inform- pri čemer se je močno naslanjala na zglede iz Sovjetske birojem sledilo oddaljevanje od sovjetskih zgledov in zveze. Ker je v ljubiteljski dejavnosti videla predvsem iskanje lastnih organizacijskih vzorcev. Temu je sledila nevarnost združevanja drugače mislečih, je načrtno tudi ljubiteljska kultura. Ljudski prosveti Slovenije, ki je vzpostavljala kontrolo tudi nad tem segmentom družbe. do tedaj skrbela za ideološko usmerjanje ljubiteljske de- Kot glavni nosilci tako imenovanega ljudsko prosvet- javnosti, se je 1952 pridružila Zveza delavsko prosvetnih nega dela v novi družbeni realnosti so bili sprva pred- društev Svobod, s čimer je bila začasno vzpostavljena videni sindikati, zato so po 1947 pospešeno ustanavljali dvotirna organiziranost ljubiteljske kulturne dejavnosti. sindikalna kulturno umetniška društva (SKUD).30 Pred Po nekajletni zmedi sta se 1955 obe organizaciji združili letom 1950 je bilo tako po Sloveniji ustanovljeno ok- v Zvezo Svobod in prosvetnih društev Slovenije. Hkrati rog 100 sindikalnih društev, med njimi tudi v Kranjski je prišlo do sprememb tudi na idejni ravni. Partijski pri- 27 Neznani recenzent je ob izidu partiture za Darinko izpostavil Lavtižarjevo zavezanost podeželskim odrom ter poudaril, da je avtor »s to svojo novo spevoigro storil našemu narodu veliko uslugo ter omogočil podeželskim diletantom, da se udejstvujejo tudi v pevskem oziru.« Prim. Slovenec, 12. novembra 1929, 7. 28 Januarja 1927 poroča Jakob Aljaž, da so jo trikrat uprizorili na Dovjem. Prim. Slovenec, 12. 1. 1927 29 Tako na primer na gradu Krumperk leta 1967. Prim. Glas Gorenjske, 24. junij 1967, 7. 30 Gabrič Aleš, Slovenska agitpropovska kulturna politika 1945–1952. V: Borec. Revija za zgodovino, literaturo in antropologijo 7–8, 1991, 499. 31 Mreža Sindikalnih kulturno umetniških društev (SKUD) po Sloveniji za leto 1950 je razvidna iz zemljevida, objavljenega v Gabrič, Slovenska agitpropovska kulturna politika, 635. 116 tisk na kulturno politiko se je zmanjšal, manj je bilo dejavnost, in pevski, v okviru katere bi delovali pevski dirigiranja od zgoraj, več je bilo razumevanja za pobude zbori, sta bili predvideni še izobraževalna sekcija, ki bi in dobre prakse s terena.32 Po letu 1955 so amaterska organizirala občasna predavanja, ter šahovska sekcija.34 kultura društva dobila bolj proste roke pri izbiri pro- Toda potrebe in želje ljudi so delovanje društva pe- grama. S tem so ideološke vsebine stopale v ozadje, vrata ljale v svojo smer. Delovanje pevske sekcije, ki sta jo pa so se odprla lahkotnejšim in zabavnejšim tematikam, sprva sestavljala moški in mešani zbor, je po nekaj le- ki so bile bližje ljudem.33 tih sicer zamrlo, pokazala pa se je želja po glasbeni de- Klub organizacijskemu ustroju, ki ga je določala javnosti. Pod vodstvom dolgoletnega kranjskogorskega država, pa je ljubiteljska kulturna dejavnost v posame- organista Alojzija Plantaua se je oblikoval harmonikar- znih krajih bolj kot od same politike ostajala odvisna ski orkester, ki je prvič nastopil junija 1959. Plantau, od posameznikov in njihove zagnanosti. Zdi se, da se koroški Slovenec, ki si je po prvi svetovni vojni ustva- tu ni veliko spremenilo. Ne glede na njihovo predvojno ril dom v Kranjski Gori, je bil tudi tisti, ki je 1962 politično in nazorsko usmerjenostjo so v Gornjesavski skušal obuditi delovanje pevskega zbora. Istočasno so dolini v kulturi ostajali dejavni več ali manj isti posa- v društvu razmišljali o ustanovitvi pihalne godbe – ali mezniki. Po letu 1953 se tudi lokalna politična oblast kot so jo poimenovali inštrumentalna sekcija – in v ni več pretirano ozirala na ljubiteljsko dejavnost in se ta namen pričeli finančno podpirati mlade, ki so se vsaj na načelni ravni ni več vmešavala vanjo. Nanjo se učili posameznih inštrumentov. Leta 1959 so predvi- je običajno spomnila le takrat, ko je bilo potrebno or- deli tudi oblikovanje mladinske sekcije, ki bi skrbela za ganizirati spominske komemoracije ali pripraviti krajši dotok novih članov, naslednje leto so skušali obliko- kulturni program ob različnih državnih praznikih. vati mladinsko folklorno skupino, leta 1961 pa so na- Razvoj v Gornjesavski dolini je sledil splošnemu raz- črtovali ustanovitev kitarskega orkestra, ki bi ga vodil voju ljubiteljske dejavnosti v Sloveniji. Medtem ko je Konrad Müller.35 Vse do 1961, ko je bila z Zakonom v Ratečah kulturna dejavnost povsem zamrla, so jo v o knjižničarstvu v Sloveniji na novo oblikovana dejav- Kranjski Gori uspeli obuditi in jo vključiti v organizacij- nost javnih knjižnic, je na plečih društva ležala tudi sko shemo, kot jo je predvidevala država. Že pred 1950 skrb za krajevno knjižnico.36 je bilo ustanovljeno Sindikalno kulturno umetniško Toda letna poročila tedanjih predsednikov Mi- društvo, ki so ga sestavljale dramska, pevska in šahovska loša Sodja in Marjana (Mate) Pristova, ki je vodenje sekcija. Toda po začetnem zagonu je delovanje društva društva prevzel 1961, nakazujejo, da je poleg skrbi za po letu 1953 pričelo pešati. Če je dramska sekcija pred knjižnico, ki jo je vodil že omenjeni Plantau, v tem ob- tem uprizorila po tri ali štiri odrska dela v sezoni, je dobju kontinuirano delovala zgolj dramska sekcija. V med 1953 in 1956 zmogla na oder postaviti eno samo poročilih in časopisju se omenja, da so 1956 uprizorili igro. Pevski zbor se je zbiral zgolj občasno. Spomladi komedijo Cvrček za pečjo, naslednje leto pa predstavo 1956 je bil opešani SKUD Slavko Černe razpuščen, is- Kristine Brenkove Najlepša roža. Februarja 1959 je točasno pa ustanovljeno Delavsko prosvetno društvo pod režijsko taktirko Miloša Sodje sledila uprizori- (DPD) Svoboda Slavka Černeta. Delovanje društva je tev igre Trinajst jih bo francoskega dramatika Marc- bilo zastavljeno zelo ambiciozno. Sestavljale naj bi ga -Gilberta Sauvajona. Sekcija je bila najdejavnejša leta štiri sekcije. Ob dramski, ki naj bi razvijala gledališko 1960, ko je uspela uprizoriti kar tri različne igre. Ivan 32 Gabrič Aleš, Socialistična kulturna revolucija. Slovenska kulturna politika 1953–1962. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1995, 111–120. Gabrič poudarja, da je bila tako dvotirna organiziranost ljubiteljske dejavnosti za enostrankarsko in ideološko uniformirano usmerjenost vsega družbenega življenja precej nenavadna. 33 Gabrič, Socialistična kulturna revolucija, 203–214. 34 Železar 1956, št. 4 (april), 98–99. O začetnem elanu društva poroča tudi Glas Gorenjske, 28. maj 1956, 1. 35 ZAL, JES 72, šk. 1/6. 36 Z novim zakonom je bila kot matična knjižnica za Jesenice in okolico – torej tudi za Gornjesavsko dolino – določena jeseniška knjižnica, ki je prevzela skrb za krajevne knjižnice. Določbe zakona so bile realizirane 1962. O razvoju knjižnice prim. tudi Kokošinek Nataša, S knjižnico skozi čas. Jesenice: Občinska knjižnica Jesenice, 2008, zlasti 32–33. 117 Marinko je režiral igro Celjski grofje, poleg nje pa so čas potegnila voz ljubiteljske dejavnosti naprej. Marca uprizorili še komedijo Marjana Marinca Komedija o 1966 je bil po treh letih ponovno sklican občni zbor, komediji ter krajšo enodejanko Medved in dva lopova. na katerem je vodenje društva prevzel Marjan Pristov. Tega leta so v šoli uprizorili otroško igrico Čarobna Upravni odbor se je začel redno mesečno sestajati in paličica.37 Do srede šestdesetih let je uspešno delovala skušal urediti delovanje društva. Na pobudo društva tudi folklorna skupina.38 so maja 1967 pred njegovo rojstno hišo odkrili doprsni Po nekaj letih plodnega delovanja so društvene ak- kip Josipa Vandota. Pod vodstvom Ivana Marinka je po- tivnosti v začetku šestdesetih let začele izgubljati zagon. novno oživela dramska dejavnost. Leta 1966 so najprej Že na občnem zboru leta 1962 je bilo čutiti pomanjka- uprizorili komedijo Branislava Nušića Gospa mini- nje običajnega elana. Edini svetli žarek je predstavljala strica, nekaj mesecev kasneje pa še igro Averyja Hopwo- uspešna obuditev delovanja pevskega zbora. Naslednje oda Vzorni soprog ali Škandal pri Bartlettovih, ki so leto je bilo volje še manj. Nekdanje navdušenje je zame- jo igrali vse do sredine 1968. Dve leti kasneje so upri- njala resigniranost in razočaranje nad dejstvom, da za zorili še komedijo Barryja Connersa Roksi, v začetku delovanje društva vsaj po mnenju članov ni bilo v kraju sedemdesetih pa s pomočjo podkorenskega društva in nobenega razumevanja. V naslednjih letih je delovanje pod vodstvom Pavle Oman še spevoigro Štirje letni časi. društva skoraj povsem zamrlo. Nekdaj najbolj aktivna V Kranjski Gori je nato igralcem zmanjkalo zanosa in dramska sekcija je prenehala delovati, pevskemu zboru dramska dejavnost je za več desetletij povsem zamrla. pa je uspelo izvesti zgolj en sam koncert na leto. Or- Delovanje leta 1962 obujenega moškega pevskega gani društva se niso več sestajali in spomladi 1966 se je zbora je po smrti Alojzija Plantaua januarja 1968 po- glasno razmišljajo o razpustitvi društva. novno začelo pešati. Več let so zaman iskali pevovodjo, Toda ko se je zdelo, da bo delovanje povsem zamrlo, dokler ni novembra 1970 zbor za nekaj mesecev prevzel se je ponovno našla skupinica entuziastov, ki je za kratek Mojstrančan Janez Ponikvar, spomladi 1971 pa takra- tni glasbeni urednik na Radiu Slovenija Marjan Vodopivec.39 V društvu, ki je formalno štelo sicer 110 članov, je bila tako v začetku 1971 poleg zbora dejavna zgolj mladinska sekcija, ki jo je v okviru kranjskogorske osnovne šole vodila učiteljica sloven- ščine in angleščine ter takratna tajnica društva Mira Smolej.40 Nov zagon so društvu poskušali dati z novim upravnim odborom, katerega vodenje je februarja 1973 prevzel Jože Robič ml., vendar se zdi, da pri tem niso bili preveč uspešni. Če je društvo še 1974 pripravilo 14 različnih prire- Igralska zasedba, ki je 1966 uprizorila Nušićevo komedijo Gospa ditev, jih je naslednje leto zmoglo le še ministrica (zasebna last Jožice Globočnik). pet. Leta 1976 so v poročilu za Zvezo 37 Železar 1958, št.1 (januar), 31; ZAL, JES 72, šk. 1/6, 38 Folklorna skupina je delovala od 1956, ko se je udeležila 5. mladinskega srečanja folklornih skupin na Jesenicah. Intervju z Miro Smolej (junij 2022). 39 O ponovni obuditvi poroča tudi Železar, 23. julij 1971, 11 s fotografijo zbora. 40 V okviru šole so tako konec šestdesetih let najprej uprizorili Kekca, ki so mu sledile igre Izlet (šolsko leto 1968/69), Tajno društvo PGC (1969/70), Uboga Ančka (1970/71) ter ponovno Kekec in Mojca (1971/72). Uspešni sta bili zlasti Uboga Ančka ter Kekec in Mojca, ki so ju pred različno publiko odigrali devetkrat (intervju z Miro Smolej junij 2022). 118 kulturnih organizacij Jesenice našteli samo še pet kon- V sedemdesetih letih je bila v Podkorenu zelo ak- certov, ki jih je pripravil zbor pod vodstvom Marjana tivna folklorna skupina, ki je redno nastopala na raznih Vodopivca. Delovanje vseh ostalih sekcij je zamrlo.41 domačih etnoloških prireditvah ter gostovala tudi po V Podkorenu je ljubiteljska dejavnost živela v manj tujini. Vanjo so se uspešno vključili člani nekdanje formalni obliki. Prosvetno društvo je bilo v Podkorenu kranjskogorske skupine. V osemdesetih letih je delova- ustanovljeno že 1929,42 v vasi je tako že pred drugo sve- nje odrasle skupine zamrlo, otroška skupina pa je pod tovno vojno deloval pevski zbor, ki ga je v letih 1932 vodstvom Darinke Tarman plesala še do 1993.46 Po letu in 1933 vodil uradnik na tedanjem sodišču v Kranjski 2000 je v okviru društva delovala skupina mažoretk, v Gori Švagelj, po njegovi premestitvi pa domačin Alojz zadnjih letih pa organizirajo in pripravljajo predvsem Razinger. Aktivne so bile tudi dramska skupina – ime- posamezne kulturne projekte. novali so jo igralska družina, glasbeni ansambel Koren- V Kranjski Gori je od sredine sedemdesetih let ce- ški šramelj in pa folklorna skupina. V spominu ljudi lotna ljubiteljska kulturna dejavnost ostajala na plečih ostaja, da so pod vodstvo Jurgeljnove Pavle otroci celo moškega pevskega zbora. Kljub občasnim nihanjem šte- med nemško okupacijo na skrivaj po skednjih priprav- vila pevcev je zbor pod vodstvom Marjana Vodopivca ljali razne otroške igre v slovenskem jeziku.43 močno napredoval v kakovosti pevske interpretacije Po drugi svetovni vojni je delo podkorenskega ter doživel svoj razcvet. Poleg rednih letnih koncertov društva, katerega delovanje je bilo obnovljeno 1946, do- ter občasnih nastopov na proslavah – v takratnem ča- živelo razcvet. Pri tem je društvo ohranilo veliko avto- sopisju je zabeležen nastop ob 75-letnici ustanovitve nomijo, saj niso bili nikoli vključeni v okvir Svobod, kot je to predvide- vala in želela revolucionarna oblast. Že leta 1946 so za uprizoritev pri- redili Cankarjevo črtico Skodelica kave, nato pa kljub neprimernim prostorom v naslednjih treh desetle- tjih odigrali več kot dvajset bolj ali manj zahtevnih gledaliških tekstov. Ohranjeni zapisniki upravnega od- bora za čas med 1959 in 1976 kažejo na velik zanos in občutek pripadno- sti vasi, istočasno pa izpostavljajo stalno težavo z neprimernimi pro- stori za delovanje društva.44 Koren- ški igralci so zadnjič na oder stopili leta 1972, ko so pod vodstvom Pa- vle Oman skupaj s kranjskogorskim Člani moškega pevskega zbora Kranjska Gora v sedemdesetih letih 20. društvom uprizorili spevoigro Štirje stoletja (zasebna last Marjana Lavtižarja). letni časi.45 41 ZAL, JES 72, šk.1/1.. 42 ARS AS 137 Okrajno glavarstvo Radovljica A/4145. Enaka letnica je zabeležena tudi v kranjskogorski župnijski kroniki. Prim. Kronika župnije Kranjska Gora, 2. knjiga, p. 23. Rokopis hranjen v Arhivu župnije Kranjska Gora. 43 Tarman Darinka, Zgodovina KUD Podkoren, tipkopis iz 2006. Avtorici se zahvaljujem za prijazno posredovanje tipkopisa. 44 ZAL, JES 72, šk. 1/7. 45 Tarman Darinka, Zgodovina KUD Podkoren, tipkopis iz 2006. 46 Tarman Darinka, Zgodovina KUD Podkoren, tipkopis iz 2006. 119 prvega slovenskega planinskega društva in 200-letnici nadaljeval svoje delo.48 Na pobudo Marjetke Kokalj so prvega pristopa na Triglav aprila 197847 – se je zbor s jeseni 1986 z organiziranim zborovskim petjem pričele svojim repertoarjem slovenskih pesmi pogosto predsta- tudi ženske. Spomladi 1987 so ustanovile ženski pevski vil tudi pred turisti in postal glavni promotor kulture v zbor in ga poimenovale po dolgoletni kranjskogorski kraju. S pomočjo zborovodja so pripravili več zvočnih pevki Hermini Žerjav. posnetkov za potrebe nacionalnega radia, posneli tu- Z elanom ob ustanovitvi novega zbora je ponovno ristični promocijski spot za televizijo ter okrog 1976 zaživela tudi ideja o ustanovitvi kulturnega društva, tik pred smrtjo Marjana Vodopivca pri Založbi kaset pod okriljem katerega bi se po dobrem desetletju in plošč RTV Slovenija izdali zvočno kaseto. mrtvila lahko razvijale tudi druge ljubiteljske dejav- Ker so druge kulturne dejavnosti v kraju povsem nosti. Januarja 1988 je bilo zato sklenjeno, da se dote- zamrle, je po nekaj letih v zboru padla odločitev, da danje Pevsko društvo Marjan Vodopivec preimenuje v se oblikujejo kot samostojno društvo. Leta 1976 so Kulturno društvo Kranjska Gora. V novoustanovljeno se osamosvojili in ustanovili Pevsko društvo Kranjska društvo se je kot samostojna sekcija vključil tudi obsto- Gora. Čeprav v formalnem smislu nikoli ni bilo uki- ječi ženski pevski zbor, istočasno pa je društvo ostajalo njeno, je ustanovitev samostojnega pevskega društva odprto za morebitne druge sekcije. Ideje o razvijanju pomenila tudi dokončni konec delovanja DPD Svo- filmske, gledališke, lutkovne ali folklorne dejavnosti, boda Slavka Černeta. ki so bile izražene na ustanovnem zboru društva, se Kmalu po smrti Marjana Vodopivca leta 1977 se je v naslednjih letih žal niso udejanjile. Upravni odbor zbor v spomin nanj preimenoval v Moški pevski zbor novoustanovljenega društva so sestavljali predsednik Marjana Vodopivca. Njegovo vodenje je prevzel ugledni Franc Žerjav, tajnik Janko Mlakar in blagajničarka slovenski skladatelj in glasbeni pedagog Dane Škerl. Ka- Lenka Žerjav ter nekaj drugih odbornikov. Moški pev- kovost petja je ostajala na visoki ravni, zaradi neuspe- ski zbor je v odboru zastopal Anton Mertl, ženskega šnega pomlajevanja pevcev pa je zbor kljub temu zašel v pa Vera Dulmin.49 Zbora sta v naslednjih letih redno krizo in leta 1985 za eno leto celo prekinil svoje delova- prirejala samostojne nastope, občasno pa sta nastopala nje. Po enoletnem premoru se je zbor ponovno postavil tudi kot mešani pevski zbor. na noge, se uspešno pomladil in pod vodstvom Škerla Nova država, nov sistem, nova društva Demokratizacija je prinesla velike konceptualne spre- Država je z namenom podpore in razvoja ljubiteljske membe tudi na področju ljubiteljske kulturne dejav- kulturne dejavnosti ustanovila Sklad Republike Slove- nosti. Društva niso bila razumljena več kot ideološki nije za ljubiteljske kulturne dejavnosti, (so)financira- podaljšek politike ampak kot organizacijska in pravna nje društev pa je padlo na pleča občin. Organizacijske oblika, prek katere lahko skupine posameznikov udeja- spremembe niso bistveno vplivale na delovanje društev. njajo svoje interese in potrebe. Namesto komunalnega Ideološki pritisk, ki je začel popuščati že v sedemde- upravnega sistema z velikimi občinami, ki so imele setih letih, je v desetletju pred osamosvojitvijo izgubil atribute države, je bil z letom 1994 ponovno uveden tako rekoč vso svojo moč. Društva so že pred osamo- sistem lokalne samouprave, ko naj bi manjše občine svojitvijo in demokratizacijo imela v glavnem proste skrbele zgolj za zadovoljevanje potreb prebivalstva, roke pri izvajanju svoje dejavnosti. medtem ko bi naloge države prevzele upravne enote. 47 Železar, 13. april 1978, 13. 48 Železar, 28. januar 1988, 13. 49 Železar, 28. januar 1988, 13. 120 znova predala v uporabo. Majhen oder in 125 sedežev so vsaj začasno omogočali boljše pogoje za kulturno de- javnost. V Kranjski Gori je pevska dejavnost še naprej ohranjala visoko raven. Kulturno dru- štvo Kranjska Gora se je v začetku 1993 preimenovalo v Kulturno društvo Aloj- zij Plantau in tudi na ta na- čin počastilo vsestranskega kulturnika, ki je zaznamo- val ljubiteljsko kulturno de- Komorni pevski zbor Jubilate, 1998 (zasebna last Monike Jakelj). javnost v Kranjski Gori vse Bistveno pa so se v Kranjski Gori izboljšali infra- od konca prve svetovne vojne pa do svoje smrti leta strukturni pogoji. Že od sedemdesetih let naprej so 1968. V okviru društva sta še naprej delovala Moški društva redno opozarjala na nezadovoljive prostor- pevski zbor Marjan Vodopivec, ki ga je vse do svoje ske razmere za svoje delovanje. Ljudski dom, v kate- smrti 2002 vodil Dane Škerl, ter Ženski pevski zbor rem je DPD Svoboda Slavka Černeta imela klubsko Hermina Žerjav, na čelu katerega je Metko Kokalj za- sobo, že od osemdesetih let naprej ni bil več primeren menjal Franci Richter. za resnejšo kulturno dejavnost. Dvorana je bila ne- Nov zagon je v ljubiteljsko kulturno dejavnost funkcionalna, neprimerno opremljena, oder že davno prinesla skupinica mladih zanesenjakov. V začetku ni več omogočal času primernih gledaliških upri- 1994 je bilo ustanovljeno novo društvo, ki je že s svo- zoritev, tehnično je bila povsem zastarela. S svojim jim nenavadno dolgim imenom Mladinsko kulturno »gašperčkom«, s katerim so ogrevali dvorano, je med prosvetno društvo Kranjska Gora in Rateče-Planica turisti in obiskovalci kraja slovela bolj kot etnograf- skušalo nakazati, da želi povezati mladino v celotnem ska znamenitost kot pa kul- turni hram. Pevska zbora sta za večino svoje dejavnosti upora- bljala prostore osnovne šole, ob delni dograditvi večnamenske dvorane v začetku devetdesetih pa se je iz stavbe izselila tudi krajevna knjižnica. Korak nap- rej je bil storjen šele v devetde- setih letih. Ljudski dom, ki je bil po drugi svetovni vojni na- cionaliziran, je bil poleti 1994 vrnjen Župniji Kranjska Gora. Župnija je dvorano v kratkem času obnovila – poleti 1994 je bil v ta namen organiziran celo Ta bol' teater pri Kulturno prosvetnem društvu Josip Lavtižar na premieri srečelov – in jo decembra 1994 komedije Smrtna past leta 2020 (zasebna last Staneta Jaklja). 121 zgornjem delu doline. Po dogovoru z Župnijo Kranj- Marko Koder za vlogo Clarka v komediji Voli prejel ska Gora je društvo prevzelo tudi skrb za dvorano in nagrado žlahtni komedijant za najboljšo glavno moško njeno upravljanje. Ob ustanovitvi društva je najprej vlogo na festivalu Gorenjskih komedijantov v Dobu zaživel mladinski pevski zbor, ki se je po nekaj mesecih pri Domžalah. zagnanega dela preimenoval v Komorni zbor Jubilate. Ob prelomu tisočletja je težja leta doživljala pev- Svoj prvi nastop je pod vodstvom pevovodje Blaža Lav- ska dejavnost. Komorni zbor Jubilate je po nekaj letih tižarja zbor izvedel ob slovesnem odprtju prenovljene intenzivnega in uspešnega delovanja prenehal s prepe- dvorane v Ljudskem domu decembra 1994. Poleg njega vanjem. Člane zbora, po večini študente, je življenje je nastopil še Moški pevski zbor Marjan Vodopivec. vodilo na različne konce Slovenije in kot sekstet so na V društvu so skušali obuditi tudi druge sekcije. božičnem koncertu 2001 še zadnjič zapeli skupaj. Tudi Folklorna skupina žal ni zaživela, uspešnejši pa so bili z v Kulturnem društvu Alojzij Plantau so se znašli pred dramsko sekcijo. Po prvih krajših recitalih in dramati- težko dilemo. zacijah – marca 1996 so na primer uprizorili Prešerno- Z leti se je manjšalo število aktivnih pevcev in pevk. vega Povodnega moža – se je pozimi 1996 oblikovala Starejši so odhajali, mlajših glasov, ki bi jih nadomeš- večja skupina igralcev, ki je pod vodstvom Metke Dul- čali, pa je bilo premalo. Temu se je pridružila še bolezen min marca 1997 premierno uprizorila klasiko Marjana dolgoletnega pevovodje Daneta Škerla, ki ni več mo- Marinca Poročil se bom s svojo ženo. Spomladi 1997 si gel voditi moškega zbora. Da bi oba zbora obvarovali je društvo nadelo priročnejše ime Kulturno prosvetno pred postopnim zatonom, sta se tudi formalno zdru- društvo Josip Lavtižar, vodenje pa je prevzela Petra Ja- žila. Novembra 2001 je bil formalno ustanovljen Me- kelj. V naslednjih letih se je dramska dejavnost prijela šani pevski zbor Alojzij Plantau, njegovo vodenje pa je in ohranjala visok ritem uprizoritev, zaživela pa je tudi prevzel Peter Novak. otroška sekcija. Dramska sekcija je kmalu postala naj- V zadnjih dveh desetletjih je ljubiteljska kulturna močnejši del društvene dejavnosti. Premiere gledaliških dejavnost v Kranjski Gori ohranila kontinuiteto delo- predstav so si sledile v rednem enoletnem ciklusu, ob- vanja. Pevski zbor, ki se je 2008 formalno preimenoval časno pa so pripravili tudi dve predstavi letno. Z zag- v Mešani pevski zbor Kranjska Gora pri Kulturnem nanostjo so prišli tudi uspehi, kamor zagotovo sodi društvu Odmev, kljub trenutnemu pomanjkanju selektorski izbor na Linhartove dneve, najprestižnejši mlajših pevcev vztraja pri bogatenju pevske tradicije v festival za amaterske ljubiteljske gledališke skupine na kraju. Kulturno prosvetno društvo Josip Lavtižar raz- Slovenskem, na katerem so se 1998 predstavili s kome- vija gledališko dejavnost in preko otroške sekcije skuša dijo Hansa Weigla Namišljeni zdravnik. Leta 2009 je za odrsko umetnost navduševati tudi mlajše generacije. Premiere odrasle gleda- liške skupine (od leta 1998 poimenovane Ta bol' teater) se vrstijo v rednih dveletnih ciklu- sih. Otroška dramska skupina letno pripravi eno do dve gledališki predstavi za najmlajše. Obe društvi orga- nizirata stalne priredi- tve. V Lavtižarjevem društvu že od 1998 Mešani pevski zbor Kranjska Gora pri Kulturnem društvu Odmev leta 2019 na ob koncu oktobra pri-Visokem (zasebna last Nataše Grozina). pravljajo Lavtižarjeve 122 dneve, pevci pa od 2005 ob koncu avgusta popestrijo ohranjanju slovenskega jezika, kulture in naroda, je v glasbeno dogajanje v kraju s Škerlovimi dnevi. Kot zadnjih desetletjih postala predvsem odraz neke not- eno prvih društev v Sloveniji so pri Kulturno prosvet- ranje želje po uresničevanju lastnih potreb ter iskreni nem društvu Josip Lavtižar jeseni 2003 začeli izvajati poskus popestritve družabnega življenja v kraju. Kot abonma amaterskih gledaliških skupin. V najboljših največji uspeh zadnjih desetletij lahko štejemo ohra- časih so zaradi zanimanja gledalcev morali pripraviti njanje kontinuitete v delovanju društev. Tri ali štiri tako petkov kot sobotni abonma. Kontinuirano delo desetletja nepretrganega delovanja je v današnjem času ni ostalo neopaženo. Društvo je ob dvajseti obletnici zavidljiv dosežek. Zagotovo to ne bi bilo mogoče brez delovanja leta 2014 prejelo priznanje Občine Kranj- podpore Občine Kranjska Gora. Ne glede na to, kdo je ska Gora, dolgoletni predsednici Petri Mlinar (rojena bil župana ali kako je bil sestavljen občinski svet, je Ob- Jakelj) pa je 2015 Javni sklad Republike Slovenije za čina Kranjska Gora vse od svoje ustanovitve izkazovala kulturne dejavnosti podelil Linhartovo listino. veliko razumevanja in posluha za tovrstno dejavnost Ob koncu tega kratkega pregleda zgodovine ljubi- občanov in skušala zagotavljati čim boljšo materialno teljske kulturne dejavnosti v Kranjski Gori, Ratečah in osnovo za delovanje društev. Nova stavba Ljudskega v Podkorenu velja izluščiti nekaj glavnih značilnosti. doma, v kateri sta od 2015 našli svoj prostor sodobna Zagotovo je to v prvi vrsti obilica entuziazma, ki so ga dvorana s 150 sedeži in kranjskogorska podružnica posamezniki v teh dobrih sto letih vložili v kulturno Glasbene šole Jesenice, sta lep dokaz te naklonjenosti. dejavnost. In če je v prvih desetletjih dvajsetega stole- tja ta dejavnost služila predvsem kot glavni steber pri VIRI IN LITERATURA Intervjuji avtorja Arhivski viri Globočnik, Marica (jeseni 2014) Arhiv Republike Slovenije, AS 137 Okrajno Grozina, Nataša (maj 2022) glavarstvo Radovljica Jakelj, Alojz (april 2022) Arhiv župnije Kranjska Gora Lavtižar, Marjan (maj 2022) Kronika župnije Kranjska Gora, 2 knjigi Smolej, Mira (junij 2022) Zgodovinski arhiv Ljubljane, Enota Kranj, JES 72 Žerjav, Franc (junij 2022) Zveza kulturnih organizacij Jesenice, 1959–1981 Časopisni viri Glas Gorenjske Gorenjec Koledar Družbe sv. Cirila in Metoda Slovenec Železar LITERATURA Benedik, Marko 1993 Josip Lavtižar, duhovnik, skladatelj, zgodovinar, potopisec. Rateče: Župnijski urad Rateče – Planica. Dolenc, Ervin in ostali 1998 Sokoli. V: Enciklopedija Slovenije 12. knjiga, Ljubljana: Mladinska knjiga, 144–147. 123 Gabrič, Aleš 1991 Slovenska agitpropovska kulturna politika 1945–1952. V: Borec. Revija za zgodovino, literaturo in antropologijo 7–8. 1995 Socialistična kulturna revolucija. Slovenska kulturna politika 1953–1962. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1995. I. V., Žlogar, Anton 1932 Koledar Družbe sv. Cirila in Metoda za leto 1932, 42–46. Kokošinek, Nataša 2008 S knjižnico skozi čas. Jesenice: Občinska knjižnica Jesenice. Lavtižar, Josip 1996 Rateška kronika Josipa Lavtižarja. Kranjska Gora: Župnijski urad. Mantuani, Josip in Rus, Jože 1932 Lavtižar, Josip. V: Slovenski biografski leksikon: 4. zv. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka. Melik, Vasilij 1980 Razvoj slovenskega narodnega gibanja in društva. V: K ulturna društva na Gorenjskem v letih 1860 do 1914. Razstava Gorenjskega muzeja Kranj 1980. Kranj: Gorenjski muzej, 5–13. Melik, Vasilij idr. 1980 Kulturna društva na Gorenjskem v letih 1860 do 1914. Razstava Gorenjskega muzeja Kranj 1980. Kranj: Gorenjski muzej. Peternel, Marija Mojca 2021 Nekaj drobcev iz bogate zapuščine Josipa Lavtižarja. V: Prispevki za novejšo zgodovino 61, št. 2, 31–42. Pogačnik, Aljaž 2014 Jeseniška Talija. Gledališka dejavnost na Jesenicah: Jesenice: Gornjesavski muzej. Sluga, Karmen 2012 90 let Nordijskega športnega društva v Ratečah (1922–2012). Rateče: Nordijsko društvo Rateče-Planica. Tarman, Darinka 2006 Zgodovina KUD Podkoren, tipkopis v lasti avtorice. Vovko, Andrej 2004 Odborniki in članstvo podružnic Družbe sv. Cirila in Metoda 1885–1918. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Žontar, Majda 1980 Razvoj kulturnih društev na Gorenjskem 1860 do 1914. V: Kulturna društva na Gorenjskem v letih 1860 do 1914. Razstava Gorenjskega muzeja Kranj 1980. Kranj: Gorenjski muzej, 15–70. 124 Metka Kern Trček Kjer še vedno kraljuje Jakob Aljaž Kulturno umetniško društvo Jaka Rabič Dovje-Mojstrana Na izhodišču dolin Vrata, Kot in Krma, ki vodijo na je vzel Govočev hlev in ga preuredil v dvorano. Prvo Triglav, ležijo vasi Dovje, Mojstrana, Zgornja Radovna igro Mala pevka so igrali Jeseničani, domačini pa so in Belca, ki so povezane v Krajevno skupnost Dovje- jih za tem vsako zimo naštudirali več. V jeseniškem -Mojstrana. Prebivalci teh vasi so bili že konec 19. sto- gledališču se je izobraževalo okrog petdeset igralcev in letja živahno kulturno dejavni – dolge zimske večere nekateri med njimi so prevzeli »režisiranje«, kot so so si krajšali s petjem, plesom in z igrami. režiranju rekli na Dovjem. Tudi filmske predstave so V tej zibelki ljudske ustvarjalnosti se je znašel Ja- bile na Dovjem. Leta 1930 so npr. predvajali film Ek- kob Aljaž, ki je v krajih pod Triglavom pustil neizbri- spedicija na Mont Everest. sen pečat. Že ob prihodu na Dovje leta 1889 je kleni Franc Pečarič je po Aljaževi smrti leta 1932 na domoljubni duhovnik opazil med domačini veliko župnijskem vrtu dal zgraditi Aljažev prosvetni dom, ljubezen do petja, igranja in plesa. Aljaž, nadarjeni kakor si ga je zamislil Jakob Aljaž. Kot blagajnik in re- zborovodja in skladatelj, je zbral pevce v treh zborih. žiser novoustanovljenega Aljaževega pevskega in dra- Dovške skrinje so se polnile z narodnimi nošami, pev- matskega društva je vzorno skrbel za njegov razvoj do ske »skušnje« so preraščale v vaje za igre s petjem, smrti leta 1951, ko se je končalo obdobje šestih deset- nastopi so se vrstili. Leta 1908 je Jakob Aljaž s tridese- letij kulture na Dovjem, ki sta ga zaznamovala Jakob timi domačini z vlakom odpotoval na Dunaj, kjer so Aljaž in njegov pomočnik Franc Pečarič. pred cesarjem slavnostno nastopili v narodnih nošah Prva zaigrana predstava v novem hramu kulture je s svatbo iz Zlatoroga. Aljaž je vodil zborovsko petje in deklamacije, re- žijo iger pa prepustil kaplanu Francu Pečariču, strogemu izobražencu, ki je bil od leta 1911 Aljaževa desna roka, delaven, zanesljiv stanovski kolega. Tik pred prvo svetovno vojno je leta 1914 Jakob Aljaž na Dovjem ustanovil Katoliško izobraževalno društvo. Takoj po vojni je kulturna dejavnost zaživela. Kot odličen or- ganizator je na Jesenicah poskrbel za izobraževanje pevcev in igralcev. Dramsko dejavnost z dovških sked- njev je po koncu 1919. leta preselil Jakob Aljaž je leta 1908 peljal skupino tridesetih domačinov na Dunaj, v prvo dovško gledališče. V najem kjer so nastopili pred cesarjem.1 1 V prispevku objavljene fotografije so prispevali Tone Urbanc, Janez Vrzel, Silvo Trček in Metka Kern Trček, nekaj jih je iz arhiva društva. 125 bila Zlatorog, zadnja pred drugo svetovno vojno pa Po drugi svetovni vojni je za delo poprijela prav ta Triglavska roža Mirka Kunčiča. V njej so Viktor Janša marljiva četica Ponikvar, Potokar, Režun, Gaber, ki ji – Potokar, Janez Ponikvar, Ferdo Lihteneger, Ivan je ob strani stala vsa vas. Vneti prostovoljci kulturnega Dovžan – Blažejev, Jakob Smolej – Lengar, Minka društva na Dovjem so vedeli, da bodo imeli le, kar Smolej – Železnkova, Franc Dolžan – Režun, Ivanka bodo napravili s skupnimi močmi. Pšenica in drugi nastopili v dovškem narečju. Kulturna dejavnost od sredine do konca 20. stoletja Z veliko predanostjo so se lotili posodobitve stavbe. S – Zepova iz Mojstrane je bila članica Mestnega gle- prizidavo zadružnega doma so pridobili preddverje in dališča ljubljanskega, pristen odrski talent, preprosto, uredili vhod. Dvorano so opremili s stoli, ki so jih ob igrivo, pretresljivo je oblikovala zahtevne like svetovne koncu stoletja zamenjali z oblazinjenimi. Vse so pre- dramatike. Žal se je njena kariera mnogo prezgodaj navljali, najtežje je bilo z ogrevanjem, saj ni šlo brez končala, v cvetu mladosti je umrla. Rudi Kosmač dima in vonjav. Oder so razširili in podaljšali v dvo- – Brolhov z Dovjega je bil eden vodilnih igralcev rano, prizidali so sobo za prihod na oder, za razstave. Drame v Ljubljani, mojstrski interpret poezije z ža- Gradnja kabine, 35 let star projektor, kinooperater z metnim glasom, profesor na igralski akademiji. Kot izpitom – 1954. leta so v Kinu Dovje predvajali prvi igralec je upodobil nepozabne like v številnih televi- film! Cveto Delavec je bil kinooperater z dušo in te- zijskih dramah in filmih ter prejel več nagrad. Ume- lesom, po njegovi zaslugi je na Dovjem 50 let delo- tnikovi nastopi na dovškem odru so nepozabni. Umrl val kino. V društvu je delovala knjižnica, imeli so tri je mnogo prezgodaj na vrhuncu svojega ustvarjanja na pevske zbore, društveno godbo – orkester. Folklorna odrskih deskah. skupina je doživljala vzpone in padce. V najboljših le- Leta 2010 smo s Tomažem Pšenico v počastitev tih so gostovali po vsej Sloveniji in Jugoslaviji, mno- obeh umetnikov v Ljubljani obiskali njune stanovske gokrat na prireditvi Kmečka ohcet v Ljubljani. V kolege, prijatelje igralce Poldeta Bibiča, Danila Bene- posebno čast so si šteli, da so jih povabili k snemanju dičiča in Ivo Zupančič. Ganljivi spomini! filma Stara gorenjska ohcet, ki so ga posneli v Moj- strani in v katerem so nastopili skupaj s Slovenskim oktetom. Večkrat so plesali v Kranjski Gori in v Moj- strani pri Hotelu Triglav, kjer so nastopili tudi pred predsednikom tedanje Jugoslavije Titom. Predavanja z diapozitivi, posebno s planinsko temo, so bila dobro obiskana. Tri skupine: likovna, fotografska, skupina za ročna dela so v kmečki sobi prirejale razstave. Vse- skozi pa je dvorano napolnilo največ občinstva, kadar je imela dramska skupina premiero. Igralska skupina je uprizarjala igro za igro, tudi podmladek je deloval. Člani glasbene skupine Trio Triglav so igrali s ta- kim veseljem, da so občni zbori trajali do jutranjih ur. Ljudje so poprijeli za delo, ko je bilo to opravljeno, pa Julka Dovžan, poročena Rudi Kosmač, Brolhov z so se znali zabavati. Tudi gostje, ki so prišli na vas, so Starič, Zepova iz Dovjega. se v dobri družbi večkrat »zasedeli« do jutra. Mojstrane. V podmladku sta zrasla dva vidna predstavnika slo- venskega gledališča in filma. Julka Dovžan, por. Starič 126 Zadnji dve desetletji Aljaževi dnevi so Nejc Ropret – igralec SNG Maribor, Leto Križanič Žorž – mlada harfistka, Mojstranške veverice – legen- Bogata in navdušujoča dejavnost je v prejšnjem stole- darni alpinisti in gorski reševalci Klavdij Mlekuž, Ja- tju zasejala seme, ki še vedno poganja. Jakob Aljaž je nez Brojan, Janez Dovžan in Janko Ažman. spoštoval kulturo, ki so jo ljubili domačini, kot močna osebnost je povezoval ljudi ter se zapisal v njihovo za- vest. Zato smo mu 1989. leta postavili spomenik in v njegov spomin prirejamo tradicionalno prireditev v naših krajih Aljaževe dni, letos že tridesetič po vrsti. Odbor za pripravo Aljaževih dni je od začetkov vo- dil dolgoletni predsednik društva Mirko Rabič, avtor društvene kronike do leta 2004. Skoraj desetletje za- tem je Aljaževe dneve pripravljal Franci Koražija. V Med solisti in igralci v Planinski roži sta bila tudi sodelovanju z društvi v kraju, s prostovoljci, ki popri- Natalija Š. Cilenšek in Dejan Herakovič. mejo za delo, žanjemo sadove Aljaževe setve. Odbor za pripravo Aljaževih dni je od začetkov vodil dolgo- letni predsednik društva Mirko Rabič, avtor društvene kronike do leta 2004. Skoraj desetletje zatem je Alja- ževe dneve vodil Franci Koražija. Gostje Aljaževih dni so bili med drugimi Polde Bibič, Martina Čufar, Borut Veselko, Jurij Souček, Tone Partljič, Aleksan- der Valič, Stanko Klinar, Saša Pavček, Barbara Cerar, Prifarski muzikantje. Med uprizoritvami velja ome- niti uprizoritve Dom na Kredarici, Planinska roža in Srečno, Kekec v ambientalnem okolju v Vratih. V zad- njih treh letih smo predstavili znamenite domačine, to Dom na Kredarici na odru v Vratih je v celoti delo članov igralske skupine Dovški oder. Na sliki Leona Gomboc, Grega Hrovat, Marsel Gomboc in Jure Martinjak. Solisti in igralci v Planinski roži: Natalija Š. Cilenšek, Klemen Torkar, Ivan Andres Arnšek, Dejan Herakovič, Marsel Gomboc, Metka Frelih, Bojan Dornik, Ivan Berlot, Borut Verovšek, Franček Žnidaršič, Bine Novak, pevci Mešanega pevskega zbora Kranjska Gora in orkester pod Legendarni igralec Aleksander Valič je nagovoril vodstvom dirigenta Primoža Kerštajna. občinstvo v Vratih. 127 Igralec Slovenskega narodnega gledališča Dušan Polajnar je vodil pogovor z legendarno Maribor Nejc Ropret v pogovoru s sošolcema navezo Mojstranških veveric – alpinisti Janez iz osnovnošolskih klopi Majo Pečar Božič in Brojan, Klavdij Mlekuž, Janez Dovžan in Janko Simonom Brlogarjem, igralcema Dovškega odra. Ažman so izšli iz vrst gorskih reševalcev. Reševanje in nenadne reševalne akcije v območjih pod očakom Triglavom so imele prednost pred njihovimi vrhunskimi alpinističnimi podvigi. Program je bogatejši s koncerti Trizvok, na katerih nastopajo glasbeniki pod umetniškim vodstvom vio- lončelista Sebastiana Bertonclja. Vsako leto se prire- ditve začnejo s predavanjem o Aljažu in sodobnikih Aljaževcih v Slovenskem planinskem muzeju, zaklju- čijo pa z Gustlnovim pohodom v Vratih na Luknjo ter z mašo v kapelici pri Aljaževem domu. V počastitev jubilejnih Aljaževih dni je nastopil Slovenski oktet. Novost na prireditvi Aljaževi dnevi so koncerti Trizvok pod umetniškim vodstvom violončelista Sebastiana Bertonclja. Leto Križanič Žorž, mednarodno priznana harfistka, mlada nadarjena domačinka. 128 Člani Gorske reševalne službe so predstavili reševanje ponesrečenca iz stene Grančišča. Planinsko društvo Dovje-Mojstrana kot soorganizator Aljaževih dni vsako leto pripravi planinski pohod. Po prireditvi Aljaž v našem kraju planinski starosta Stanko Klinar in kulturniki Metka Kern Trček, Nataša Mrak, Simon Brlogar, predsednik Kulturno umetniškega društva Jaka Rabič Dovje-Mojstrana Marsel Gomboc (v vlogi Požganca) in Janez Vrzel. 129 Igralska skupina Dovški oder Drugi avtor krstno uprizorjenih gledaliških del je Marsel Gomboc, njegova uprizorjena dela so Skrivnost Plodovit dovški literarni ustvarjalec France Voga je av- Blaščeve jame, Dobrota ni sirota, Dom na Kredarici in tor dramskih besedil, krstno uprizorjenih na Dovjem. Prepadi. Režiral je več predstav igralske skupine Dovški Najpomembnejše mesto zavzema drama Kar sem rekel, oder, med njimi sta rekordni obisk in smeh poželi dve sem rekel (1991). V njej je upodobljen lik domačina komediji: Dom na Kredarici leta 1996 v sodelovanju z Ivana Brenceta – Pehtuta, ki je svoj upor cesarju leta Leono Gomboc in Od jutra do večera leta 2010, ki si 1915 plačal z življenjem. Vidno vlogo v tragediji ima jo je ogledalo 3000 obiskovalcev. tudi Jakob Aljaž. Leta 2019 je bila drama ponovno upri- zorjena pod naslovom Slovenec za vse čase (režija Franci Koražija) v sodelovanju z Gledališčem Toneta Čufarja na Jesenicah. Odlična drama, ki je izšla v knjigi Ko je vojna, se uvršča med slovenska dramska dela (dr. Milan Dolgan). Sledili sta igri psihološki triler Past za ščurke (1998) in igra na prostem Vlak je pripeljal (2007), ki je bila v režiji Leone Gomboc uprizorjena na dovškem trgu pred Katro. V projektu je sodelovalo 70 igralcev in drugih sodelavcev. Igralska zasedba komedije Od jutra do večera, ki je polnila dvorano Aljaževega prosvetnega doma od premiere dalje v mnoge ponovitve. Igralska skupina Dovški oder je v zadnjih dveh desetlet jih uprizorila številne predstave, med njimi gle- dališki predstavi Slastni mrlič in Mama je umrla dvak- rat. Bili sta dobro sprejeti, vendar je bilo opaziti, da ima občinstvo, željno smeha, raje komedije. Zato ni čudno, da sta sledili dve drugačni. Nore babe – te so spet norele po dovškem odru, plesale, pele, igrale, kot je to bilo od nekdaj na Dovjem! Muzikal Nore babe v režiji Marsela Gomboca in v izvedbi 15-članske igralske skupine je doživel petnajst uprizoritev, razen ene so bile vse pred- stave doma in vse razprodane. Dve predstavi januarja 2020 sta bili v dobrodelni namen ob požaru za »Vsi smo Dovje«. Druga predstava je komedija Kar bo, pač bo! z osemnajstčlansko igralsko zasedbo. Igralska sku- pina postaja močnejša iz predstave v predstavo, prid- ružujejo se novi člani. Vztrajno delo režiserja Marsela Gomboca se obrestuje. Vogova tragedija Kar sem rekel, sem rekel je dobila v novi izvedbi, spletu žive igre in igranih posnetih prizorov nov naslov Slovenec za vse čase. 130 Mama je umrla dvakrat, zaplet na tankem ledu, ki se Ob požaru na Dovjem v začetku januarja 2020 se dramatično prevesi v razplet. je društvo pridružilo dobrodelni pobudi Vsi smo Dovje z izkupičkom dveh predstav Norih bab. Otrok korone je preživel vse hude čase in uspel: komedija Kar bo, pač bo! igralska skupina Dovški Slastni mrlič je kriminalka, polna zapletov, junaki oder, scena Špela Oblak, režija Marsel Gomboc. pa nosilci zahtevnih karakternih vlog. Podmladek Mladi dovški oder je v tem času pripravil mnogo predstav, nekatere v sodelovanju z domačo šolo. Na dovškem odru so nastali muzikal Levji kralj, igra Dobrota ni sirota, Rodil se je očka, Pika in lepljenka Nora leta, fantje in dekleta v režiji Leone Gomboc, ki je dobila prvo nagrado na Festivalu otroških gledaliških sanj v Ljubljani. Med letoma 2010 in 2020 aktivna folklorna skupina Folklornike, šest do osem parov, sta vodila Marija Me- V muzikalu Nore babe so se igralke hkrati izkazale žnar in Simon Brlogar, harmonikar je bil Gregor Vid- tudi kot pevke in plesalke. Igralsko ekipo so mar. V desetih letih delovanja so obnovili prijateljstvo dopolnjevali trije glasbeniki. s pobrateno folklorno skupino iz Obreža na Štajer- skem, nastopali so blizu in daleč na festivalih v Pragi, v Szegedu in Riminiju. Z njihovim nastopom je vsaka 131 prireditev pod Triglavom postala pristna domača, še po- Poiščimo korenine naših krajev sebno na Večeru na vasi, sredi vasi in v domačem kul- turnem domu. Tomaž Pšenica je začel projekt Poiščimo korenine naših vasi leta 2011 in ga vodil do leta 2018. Na strokovnih ekskurzijah smo z vsakokrat polnim avtobusom obi- skali kraje freisinške posesti, v katero je 600 let spadalo tudi Dovje: Innichen dvakrat, Freising dvakrat (tudi München), Klevevž in Škofjo Loko. Ogledali smo si münchensko knjižnico, kjer hranijo Brižinske spome- nike. Od leta 2007, ko smo šli prvič na Dunaj, smo s Tomažem organizirali nad 20 strokovnih ekskurzij za domačine po Sloveniji in izven nje. V počastitev sto- Folklornike so na slavnostnem nastopu 2019 letnice društva je Tomaž Pšenica, podobno kot Jakob pomladili mladi plesalci iz Osnovne šole 16. Aljaž leta 1908, peljal skupino domačinov na Dunaj, decembra Mojstrana. kjer smo se sprehodili od Štefanove cerkve po Grabnu na Švedski trg po poti, ki so jo prehodili naši predniki z Jakobom Aljažem. Poleg lepot Slovenije smo obiskali tudi Trst, Benetke in Bratislavo dvakrat, Zagreb, Istro, bližnji Rabelj … V Vatikanu nas je sprejel zaslužni papež Benedikt XVI. Tomaž Pšenica nas je popeljal v Freising, kjer smo občudovali zamorčka, kipe medvedov, najstarejšo Mateja Langus in Tomaž Pšenica v voditeljski vlogi. pivovarno, čudovite cerkve, kapitel ... Tomaž Pšenica nas je v počastitev stoletnice kulturnega društva peljal na Dunaju tudi k Na prijateljskem obisku in nastopu pri Plečnikovemu vodnjaku Karla Boromejskega, kjer folklorni skupini Obrež s harmonikarjem smo nazdravili kulturi. Gregorjem Vidmarjem. 132 2017 v Mojstrani. S Tomažem Pšenico smo se v pro- jektu Poiščimo korenine naših krajev podali v Vatikan k nekdanjemu papežu Benediktu, ki so mu Triglavski zvonovi zapeli slovenske pesmi. Nastopili so na regijskih pevskih revijah, kjer so prejeli srebrno in bronasto priznanje, radi zapojejo na domačih prireditvah. Odzvali so se povabilom na od- mevnejše prireditve, povezane z gorništvom ter naravo doma in v zamejstvu. V božičnem času vsako leto prire- dijo koncert, pojejo pri mašah, organizirali so mednaro- dne pevske festivale Slovenia Cantate ter sodelovali na sklopu prireditev Triglavani na pohodu. Novo leto za- čenjajo s koledovanjem, s tem ohranjajo šego in zbirajo sredstva v dobrodelni namen. Na koncertu ob 25-le- tnici so skupaj z nekdanjimi pevci preleteli spored pe- smi, ki so jih peli v četrt stoletja. Zahvalo, ki jo drži Gašper, smo pustili v mestu z željo, da za našim obiskom ostane sled. Triglavski zvonovi že četrt stoletja pripravljajo božično novoletni koncert, na katerem običajno Zaključek projekta Poiščimo korenine naših nastopijo tudi gostje. krajev (2011–2018) najprej v cerkvi sv. Mihaela na Dovjem, naslednji dan pa v dvorani Aljaževega prosvetnega doma. Vokalna skupina Triglavski zvonovi Vokalna skupina Triglavski zvonovi je nastala pred 25 leti – torej leta 1997 – na pobudo triglavskega župnika Franceta Urbanija. Skupino, v kateri se je zvrstilo 56 pevcev, je prvo desetletje vodila Leona Gomboc, nasle- dila jo je zborovodkinja Metka Gregorič. Na Dovjem smo imeli priložnost prisluhniti združenim pevskim Nastop na 19. Zvonariadi v Mojstrani pod skupinam na jubilejni 10. Zvonariadi ter drugič leta vodstvom Metke Gregorič. 133 Ročna dela Glede na to, da se naš kraj ponaša z gorniško tra- dicijo, smo v preteklosti pripravljali veliko večerov s V skupini za ročna dela članice ustvarjamo že nad štiri- planinsko temo, kar se zdaj odvija v Slovenskem planin- deset let. Vezenje in klekljanje sta prednostni dejavno- skem muzeju. Prirejamo tudi literarne večere, proslave, sti, spoznavamo nove tehnike, izdelke predstavimo na gostovanja … V našem kraju je doma 21 olimpijcev, na vsakoletni razstavi. V svojih vrstah imamo mentorico kar smo opozorili leta 2009, ko smo pripravili projekt za klekljanje čipk Ivano Fenz, ki je dolga leta poučevala Naši olimpijci. podmladek. V teh 40 letih se je nabralo preko 20 članic in preko 60 otrok, ki so se učili veščin klekljanja pri naši učiteljici Ivani Fenz, ki jo kličemo Jana. Med nami so tri članice vseh 40 let redno razstavljale: Danica Smo- lej, Jana Fenz in Helena Kramar. Letošnja razstava je posvečena Heleni Kramar in njenemu bogatemu delu, ki je izjemna kulturna dediščina. Najbolj smo ponosni na dva prta, ki ju je podarila društvu za prireditve na dovškem odru. Čipka izpod rok mentorice za klekljanje Jane Fenz krasi našo dvorano. Osrednji vzorec na društvenem prtu, izdelek Helene Kramar. Srečanje Slovencev treh dežel na Dobraču septembra 2020, harmonikar Jaka Kern, folklornika plesalca Mateja in Brane Brelih. Skupina za ročna dela (april 2018), od leve proti VIR desni Danica Smolej, Elica Peternel, Metka Kern Rabič, Mirko Trček, Jana Fenz, Dragica Pintar, Helena Kramar, 2004 Kronika 90-letne kulturne dejavnosti Boža Pečar, Nevenka Marinšek, Umija Kovač, Justi na Dovjem. Dovje, Mojstrana: Kralj, Alenka Kramar. KUD Jaka Rabič. 134 N Na Jesenicah in v Kranjski Gori 135 Štefanija Muhar Skoraj 150 let jeseniškega godbeništva Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora »Za cilj si vedno zamislimo luno, če nam ne uspe, še prvo Godbo bohinjskih kovačev. V njej so lahko ig- vedno pristanemo med zvezdami!« je moto, ki mu je rali vsi, ki so bili toliko premožni, da so si lahko kupili vredno slediti. Krona vsakega naroda je njegova kultura, lastne inštrumente, posluh ni igral odločilne vloge. Va- s katero se bori za svoj obstoj med večjimi in manjšimi dili so v mizarski delavnici ali pri njem doma, nastopali narodi, bolj ali manj bogatimi s svojo ustvarjalnostjo za pa za zabavo na plesih, svatbah, veselicah, zlasti gasil- lepše in bogatejše življenje na tisoče načinov, da se lahko skih, ob prazniku dela in ob sv. Florjanu. Tu so pognale zapiše med zmagovalce v narodov zgodovinski spomin. korenine jeseniških godb, ki so v stoletju in pol prerasle Enako velja za ljubiteljsko kulturo, ki deluje na temeljih v neprecenljivo narodovo bogastvo, tako imenovano prostovoljstva, ljubiteljstva, velikega idealizma, nekega nesnovno dediščino. posebnega čustva med glagoloma rad imeti in ljubiti. To Prve pihalne sestave na Slovenskem najdemo že v so hkrati veselje in strast in odgovornost in če si ta pravi, srednjem veku, več jih je bilo v Trubarjevem času, a jih te ljubiteljstvo zgrabi za celo življenje. tedaj še ne moremo neposredno povezati z današnjo Tako veselje, zgolj predvidevam lahko, je pred dob- godbeno dejavnostjo, ki pa se je začela razvijati zelo zgo- rimi 150 leti preplavilo Nikolaja Bernarda, sina češkega daj – pred več kot tremi stoletji. Glede na zgodovinski strokovnjaka, oba, oče in sin, sta si kot bohinjska fuži- razvoj in spremembe se je zanimanje za godbeno de- narja služil kruh. V tistem času ni bilo nič nenavadnega, javnost povečevalo ob koncu 19. stoletja, zlasti v letih da so po Gorenjskem gostovali češki muzikanti, ki so med svetovnima vojnama in še posebej izrazito po drugi jih po Pragi domačini imenovali na kratko progarji. To svetovni vojni vse do danes, ko je 113 članov združe- poimenovanje se je ohranilo do danes, le da ima beseda nih v Zvezi slovenskih godb, kjer kot eden najstarejših danes bolj ali manj slabšalni pomen. zavzema pomembno mesto Pihalni orkester Jesenice- Nikolaj Bernard je bil tako navdušen nad češkimi -Kranjska Gora. Pihalni orkester Jesenice-Kranjska muzikanti, da se je začel samostojno učiti igrati bas Gora je v letu 2012 pridobil status društva v javnem in že 1874. leta osnoval svojo prvo glasbeno skupino, interesu na področju kulture, in društva, ki se je 2019. leta na osnovi svojega raznolikega in tradicionalnega delovanja na Jesenicah z izvajanjem budnic in drugega delovanja zapisalo v okviru varstva nesnovne dediščine v Sloveniji v register nosilca enote nesnovne dediščine, in sicer godbeništva, ter v register nevladnih organizacij v Republiki Sloveniji. Vse to mu podeljuje ne samo časti in ponosa, ampak mu nalaga tudi veliko odgovornost za delovanje danes in v prihodnje. 28. oktobra 1997 je bilo Kulturno društvo Pihalni orkester Jesenice-Kranj- ska Gora vpisano v register društev na Upravni enoti Jesenice. Z vsemi temi referencami se umešča visoko na Godba bohinjskih kovačev z Nikolajem Bernardom, Parnas najbolj ustvarjalnih ljubiteljskih društev v jese- 1874 (arhiv društva). niški občini. 136 Glasba je bila in je večna spremljevalka človeka, ki mu Pihalni orkester pomaga v težkih in lepih trenutkih življenja od rojstva jeseniških do smrti. Seveda je bila bolj namenjena veselju in zabavi železarjev na ob delu in po delu, vendar je tudi smrt del življenja. In paradi v Celju če so bohinjske kovače navdušili potujoči češki muzi- (arhiv društva). kanti s svojimi polkami in valčki, da so na roke in skri- vaj prepisovali note in se učili osnovnih inštrumentov, ni trajalo dolgo, da je postala žalostinka tudi sopotnica na pogrebih. Piščalka in trobenta sta vabili k sebi in za seboj, »piščalka v miru, trobenta v vojni«, bi lahko sim- bolično zaključila. Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora Glasba je združevala okrog sebe vesele ljudi na osnovi nega odseka, da so se godbeniki primerno obnašali na enakih interesov in tudi talentov v neformalne in for- nastopih in po njih, da so skrbno vzdrževali uniforme, malne skupine, kasnejša društva. Tako tudi v prvih god- torej skrbeli za zunanji videz godbe. Godbeniki so se benih društvih. Že zgodaj so bila v njih izoblikovana zavedali svojih dolžnosti in v kasnejših časih kdaj pri- pravila, ki so odločala o pravicah in dolžnostih članov. čakovali preveč privilegijev od družbe, ki pa so bili bolj Osnovno je bilo, da gojijo umetno glasbo, kasneje raz- izjema kot pravilo. Godbeniki so bili po svoje posebni lične zvrsti glasbe in posluh za njo z rednimi vajami ljudje, uniforma jim je pri tem pomagala, seveda tudi ta- in nastopi. Vsak godbenik je imel pravico do splošnega lent in obvladovanje inštrumentov. Priznati je treba, da pouka o glasbi in poseben pouk na glasbilu. Omeniti je so bili po večini veseljaki, nastopači in da so se zavedali treba, da so starejši godbeniki poučevali mlade, preden svojega posebnega položaja, katerega se zavedajo še da- so le-ti kasneje prestopili prag izobraževalnih institucij. nes. Njihova velika priljubljenost vzdržuje in kuje nova Daljši seznam so predstavljale dolžnosti godbenikov, ki prijateljstva. Če bohinjske korenine še nimajo zametkov so se morali redno udeleževati vaj in nastopov in skrbeti umetnosti, saj temeljijo bolj na ljudski glasbi, se pa to za red in disciplino. Priučiti so se morali igrati na en in- vse bolj odraža skozi čas v različnih godbenih sestavih, štrument, če je bilo mogoče, pa vsaj za silo še drugega. v številčnosti članstva, številu nastopov, njihovem na- Med poglavitnimi predpisi je bila skrb za ugled godbe- menu, vlogi in poslanstvu. Od tradicije k sodobnosti Število članov godb se je od začetkov gibalo od štiri do glasbenih poustvarjalcev pripravila dobre temelje za sedemnajst, trideset pa do današnjih petdeset ali v dob- rast in nova iskanja in prijateljsko druženje z glasbo in rih časih celo šestdeset. Trenutno muzicira v Pihalnem ob glasbi. In na Jesenicah se te glasbene dediščine tra- orkestru Jesenice-Kranjska Gora 57 godbenic in god- dicionalno dobro zavedamo. Pa tudi člani orkestra to benikov. Dekleta so razmeroma pozno vstopila v moški dobro vedo. svet godb, nekako pred petdesetimi leti. Zlahka smo jih Železni repertoar godb so bile polke, valčki, ko- takrat prešteli na prste ene roke. Kot zanimivost lahko račnice, primerne potrebam glasbenih dogodkov, zato izpostavim, da v letu 2022 igra 28 članic med skupno so bile različno obarvane, največkrat z domovinsko, 57 člani orkestra. Polovica! društveno, religiozno ali delavsko tematiko. Tradici- Bogata in neponovljiva ustvarjalna pot posameznih onalno so nastopale na budnicah, shodih, gasilskih, generacij godbenikov skozi čas je prihodnjim rodovom športnih, delavskih in kulturnih zletih. V manjših se- 137 stavih so muzicirali med gledališkimi predstavami, so- mladih. Pri tem imajo veliko vlogo tudi starši. Če se delovali pri ustvarjanju spevoiger in operet, sestavljali njihov otrok uči igrati na inštrument, ki bi bil primeren so manjše zasedbe za zabavo in ples. Najbolj napredne za pihalni orkester, le-ta ne bo nikoli igral v orkestru, so imele opravka z oblastmi, ki so ovirale njihove na- če doma podcenjujejo tovrstno glasbo. Nemalokrat je stope in delovanje. igranje v orkestru prva preizkušnja v skupinskem muzi- Danes je repertoar glasbenega izvajanja prilagojen ciranju in pomembna stopnica v zahtevnejši svet glasbe namenu prireditev: promenadni koncerti se razlikujejo in njegovega poustvarjanja. K sreči se vedno več star- od novoletnih, spomladanski in jesenski so tematske na- šev in učencev tega zaveda. Pomembno je dejstvo, da rave, koncerti, namenjeni upokojencem so lahkotnejši, mladi godbeniki ne dobijo v orkestru samo prijateljev prav tako dobrodelni, pogrebi, spominske in liturgične in družbe, ampak tudi široko glasbeno znanje. Ne gre pa svečanosti zahtevajo drugačno glasbo, budnice korač- zanemariti dejstva, da mora tudi orkester sam skrbeti za nice, igranje na srečanjih je namenjeno zabavi in druže- svoj sloves in ugled in društveno življenje, ki bo prijazno nju in utrjevanju prijateljskih vezi, tekmovalni program in vabljivo mladim. In z veseljem lahko potrdim, da se je vedno zelo zahteven, njegova izvedba pa na najvišji to trenutno zelo uspešno dogaja na Jesenicah. ravni, kar zahteva od godbenikov zahteven študij in vi- soko odgovornost do orkestra, ki seveda hoče dokazati svojo kakovost in napredek. To je neprimerljivo z za- četki v Bohinju, ko so lahko igrali le tisti, ki so si lahko kupili svoje inštrumente in kasneje uniforme, glasbeno znanje in posluh nista odločala. Danes ima orkester vedno bolje izobražene člane. Znanje omogočajo nižja in srednja glasbena šola in akademija, predpogoj pa sta posluh in seveda talent, ki je zaželen, in seveda ljube- zen do glasbe in skupnega muziciranja. Če je osnovni namen godb druženje in kakovostno preživljanje pro- stega časa ter ob tem veselje do poustvarjanja raznolike glasbe, je drugi poudarek namenjen stalnemu izobra- ževanju in izpopolnjevanju vseh generacij, posebno pa Budnica, 2022 (foto: Blaž Vogelnik). Ponovno k začetkom Aljaž Pogačnik, kustos iz Gornjesavskega muzeja Jese- družbe.« Ta se je leta 1911 zaradi politične neenotno- nice, je takole razmišljal v knjigi Partiture spomina, ki sti po zgledu treh družbeno-političnih taborov pred- je izšla ob 140-letnici jeseniških godb: »Jeseniške god- vojne Slovenije, katoliškega, liberalnega in delavskega, bene zasedbe so med obema vojnama predstavljale eno razcepila na tri nove godbe, Krekovo, Sokolsko in izmed najbolj množičnih ustvarjalnosti ljubiteljske kul- Kovinarsko, ki so delovale do začetka druge svetovne ture z dolgo tradicijo, ki sega v leto 1874, ko je Nikolaj vojne. »Zlata doba jeseniških pihalnih orkestrov je po Bernard v Bohinju zbral tamkajšnje delavce fužinarskih pisanju Tovarniškega vestnika iz leta 1940 doživela svoj obratov v svoj prvi godbeni sestav, Godbo bohinjskih vrh v času med svetovnima vojnama, ko je na Jeseni- kovačev in jo leta 1884 preimenovali v Godbo požarne cah delovalo okoli osemdeset društev. Godbeni odseki obrambe. Po požaru Zoisovih fužin v Bohinju se je v Sokolov, Krekovega društva in kovinarskega sindikata zaselke Gornjesavske doline preselilo veliko bohinj- Saveza metalnih radnika Jugoslavije (SMRJ) so odi- skih delavcev, tudi glasbenikov, ki so se leta 1891 na grali pomembno vlogo pri oblikovanju kulturnega in Jesenicah združili v nov orkester Kranjske industrijske družbenega življenja na Jesenicah ter tako s svojimi 138 gostovanji največkrat v sklopu katoliških, političnih, Seveda pa je treba dodati, da so si v potrebi člani športnih in delavskih manifestacij predstavljale višek različnih godb, ne glede na svetovni nazor in politično kulturnega življenja.« pripadnost, tudi pomagali. Z združenimi močmi na novo pot Ko so leta 1941 na Jesenicah Nemci prevzeli oblast in zorstvo nad orkestrom prevzela Železarna Jesenice in prepovedali vsa kulturna društva, jim ni uspelo ustano- njen sindikat, zato je bilo delovanje orkestra razme- viti svoje vojaške godbe. Vojna in kulturni molk sta uti- roma preprostejše, tudi ni bilo težav z odsotnostjo iz šala godbo do 1942, ko je Kranjska industrijska družba službe, če so bili nastopi v delovnem času ali času pouka. ustanovila novo godbo, naslednje leto pa znotraj nje Orkester je veliko koncertiral, nastopal na proslavah, organizirala prvo glasbeno šolo na Jesenicah. Konec različnih druženjih, srečanjih, spominskih dogodkih, vojne so dočakali godbeniki v uniformah s puško ali komemoracijah, odmevnih tekmovanjih, zato osamo- inštrumentom v roki. svojitvena vojna 1991 in največji zgodovinski dogodek Po vojni so ponovno zaživele godbe na Hrušici, Je- ustanovitve samostojne države Slovenije kljub ponosu senicah, Slovenskem Javorniku in v Žirovnici. Vse so in veselemu navdušenju ni pomenil samo novega lista bile trdno zasidrane v ožje domače okolje. Zaradi fi- v dolgi zgodbi jeseniške godbe, ampak tudi nepričako- nančnih težav in bolj ali manj životarjenja je 1968 do- van udarec ob izgubi varnega financiranja železarne, zorela velika in hkrati težka odločitev o združitvi godb ki je dobila novo lastništvo. Pa tudi med godbeniki so v enotni železarski orkester pod imenom Pihalni orke- bili železarji vse bolj redki. Po sedmih letih životarje- ster jeseniških železarjev. Ta je nadvse uspešno povrnil nja, izgubi odličnega dirigenta Ivana Knifica, menjava- orkestru medvojni sloves, ki je kmalu segel preko meja nju dirigentov in kar je najhujše, stagnaciji orkestra, je Slovenije po takratni Jugoslaviji, Avstriji in Italiji. Ob vodstvo 1997. leta podpisalo pogodbo o mestni godbi strokovnem vodstvu vojaškega dirigenta, domačina, občin Jesenice in Kranjska Gora. Obe občini sta prev- Ivana Knifica je orkester uspešno nadaljeval delo pred- zeli deleža za njegovo vzdrževanje, orkester pa je prevzel hodnikov Rada Kleča, Remigija Noča, Aleša Bizjaka, odgovornost za pričakovanja in potrebe obeh občin, ki Julija Sorga, Vinka Šetinca in drugih, hkrati pa začel jih lahko uresničuje s svojo dejavnostjo. Tudi ime se je posegati po zahtevnejši domači in tuji koncertni litera- spremenilo v Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora. turi. Iz tistega časa so se na koncertih odmevno razlegali Orkester je tako zadihal s polnimi pljuči pod patrona- Kozinova Bela krajina, Hristićeva Ohridska legenda, tom obeh občin, ki še danes zgledno skrbita za nemo- Gotovčev Ero z onega sveta in Knifičevo avtorsko delo, teno delovanje in razvoj orkestra, tako da ostaja njegov posvečeno jeseniškemu človeku, koračnica Jeseniškim glavni cilj izobraževanje mladih in trdo delo za vrnitev železarjem, ki je postala jeseniška himna. Iz svetovnih na pota stare slave po domovini in tujini, kamor odhaja partitur je bila najbolj priljubljena pri godbenikih in na gostovanja od Hrvaške, Italije, Avstrije, Nemčije do poslušalcih skladba Halifax in melodije Glenna Mil- Belgije. Z vsemi statusi, ki sem jih izpostavila v uvodu, lerja, čigar note je orkester dobil od avstrijskih glasbe- so odgovornosti in cilji orkestra še večji. Obojestransko nih prijateljev. Halifax je melodija, ki nikoli ni pustila zadovoljstvo govori o vzajemni nepogrešljivosti v življe- poslušalcev hladnih, pa tudi godbenikov ne. Tudi resna nju in delu obeh občin na kulturnem, gospodarskem in in operna glasba sta se našli na koncertnih programih. družabnem področju. Pomembno je tudi povedati, da sta z združitvijo spon- 139 Dosežki zadnjih desetletij Železni repertoar prireditev v obeh občinah je iz leta v dolgoletni dirigent Domen Jeraša in orkester je dobil leto primerljiv in zelo uspešen, ob obletnicah pa orke- novega dirigenta, Dejana Rihtariča, mladega akadem- ster vselej pokaže pregled svojega dela s slavnostnimi skega glasbenika in profesorja fagota. koncerti in drugimi dogodki. Sprehod skozi zadnja de- V začetku novega leta je od 16. do 18. januarja na Je- setletja dela in ustvarjalnosti jeseniških godb je zgovo- senicah potekal velik dogodek v organizaciji Pihalnega ren. Premišljevala sem, kako naj predstavim vso bogato orkestra Jesenice-Kranjska Gora, in sicer šola dirigi- paleto delovanja jeseniškega orkestra samo skozi zad- ranja, katere se je udeležilo osem dirigentov pod vod- njih trideset let in se poigrala s številkami. Zadnjega stvom priznanega glasbenega strokovnjaka in pedagoga četrt stoletja je bil orkester 2251 krat na vajah, letno Mira Sajeta. Organizacija je bila zahtevna in odgovorna, povprečje je 90 vaj. Vsaka vaja traja dve uri. V istem času v zadovoljstvo in napredek vseh pa tudi uspešna. je orkester opravil 964 nastopov, povprečno 39 na leto. Februar prinese obvezno sodelovanje orkestra na Največ vaj, 104, je bilo opravljenih leta 1999, največ prireditvah ob slovenskem kulturnem prazniku, in sicer nastopov pa je opravil v jubilejnem letu 2014, in sicer kot nastopajoči ali kot nagrajenec za posebne zasluge, 55, najmanj pa leta 2020, ko je ob vseh epidemioloških zima pa športna tekmovanja v Kranjski Gori in smu- omejitvah zmogel 48 vaj, nastopil pa je 16 krat. Tega čarske skoke v Planici, ki niso minili vsaj brez fanfar leta ni bilo ne budnice niti novoletnega koncerta, pri in spremljevalnih nastopov, če jih ni preprečil prehud čemer moram poudariti, da je kar osem let odigral no- mraz. Pri nizkih temperaturah glasbila namreč zamr- voletni koncert po trikrat, enkrat v Kranjski Gori, po znejo in se ne da igrati. To se je dogajalo zlasti v Kranjski dvakrat pa na Jesenicah. Največ dobrodelnih koncertov Gori na tekmah FIS, kjer so bile jutranje temperature je imel v letih 2016 in 2017, in sicer šest. globoko pod ničlo. Tudi ogrevanje inštrumentov je žal Omenila sem že, da so si leta vaj in nastopov po- doseglo kratkotrajen učinek. Koncerti v Domu Fran- dobna skozi leta in desetletja, če izvzamem izjemne do- ceta Berglja so najbolj težko pričakovani dogodki v godke in izredne obletnice, zato bom skušala razmišljati domu starostnikov na Plavžu, ki se zgodijo spomladi o nastopih po letnih časih oziroma mesecih. Ne predsta- ali jeseni, poslušalstvo na njem pa je najbolj hvaležno vljam si, da bi se ustavljala ob vseh desetinah in stotinah in veselo godbenikov, oni pa jim to hvaležno vračajo in nastopov »za narodov blagor«, če si malo pomagam s nikoli ne pozabijo nanje. Tudi ob budnicah ne. Cankarjem. Praznike in praznične dogodke, obletnice Včasih pride med godbenike tudi pust; v zadnjem in srečanja utemeljujejo koledar, dogovori orkestra z času se na Hrušici ta tradicija oživlja in vabi medse tudi obema občinama in nepredvideni dogodki, uresniču- godbenike. Letošnje povabilo je močno združilo mlade jejo pa jih vedno stari in novi glasbeni zanesenjaki, ki člane in članice orkestra, ki so pod skupno taktirko iz- jim ni žal prostega časa, ki ga posvečajo neposredno živ- delovali skupinsko masko kar v godbeni, in sicer so se ljenju in delu v orkestru, posredno pa svojim bližnjim našemili v hokejiste. Drese so si izposodili, čelade pa in daljnim sosedom in prijateljem. Skratka ljudem, ki so si izdelali iz kartona. Skupna ocena se glasi: letošnji jim je ta zvrst glasbe blizu. In takih je na Jesenicah in na Gorenjskem veliko. In prav zato je biti godbenik na Jesenicah lepo. Obračanje koledarskega kroga Januar je res mesec, ko si orkester oddahne od decem- brskih obveznosti, ki nikoli niso majhne in preproste. So pa polne novih načrtov in velikih pričakovanj. Januar 2015 je bil izjemen. V jubilejnem letu 2014 se je poslovil Pust, 2022 (foto: Gregor Vidmar). 140 pust je uspel! In še nekaj je pomembno. Ne samo da je darilo mnogim Jeseničankam in Jeseničanom. In tako mladina nad tem navdušena, kar je normalno, ampak je še danes. večina nastopov zahteva od njih disciplino in »okvir«, Tradicionalna prvomajska budnica in prijazni spre- kar ni vsajeno v značaj mladostnikov, pust pa jim je do- jemi domačinov spravi zgodaj na noge marsikoga od volil stopiti iz strogih godbenih okvirjev. Hrušice do bolnice in doma starostnikov, skozi Jesenice, Spomladi in jeseni se zgodijo dobrodelni koncerti Slovenski Javornik, Koroško Belo, do Lipc in Blejske za različne namene: za hokej, jeseniško bolnico, za Dobrave, ki se konča z delavskim slavjem na Poljanah ali osnovno šolo na Koroški Beli, za upokojence, za Emily, na Pristavi. Nobeno vreme ni ovira, edino smrtonosni za Dovje. Godbeniki in godbenice so navdušeni špor- koronavirus in bolezen covid-19 sta leta 2020 budnico tniki in predani navijači domačih športnikov, zato niso preprečila in utišala godbenike. In šele takrat smo oboji, manjkali ob slavljenju novih hokejskih zvezdic, dvak- godbeniki in Jeseničani resnično občutili praznino in rat so pričakali velikega hokejista Anžeta Kopitarja ob tišino tistega prvomajskega jutra. Tu so še spomladanski osvojitvi Stanleyevega pokala v ZDA, na Brniku so koncerti, na katerih po pravilu dobijo glavno besedo leta 2013 pričakali svetovnega mladinskega prvaka v mladi godbeniki. Takrat jih orkester slovesno sprejme metu kopja Matijo Muharja, sina in vnuka naših god- v svoje vrste, dirigent pa nekaterim nadarjenim z leti benikov. Ti nastopi oziroma sprejemi so bili spontani že zaupa preproste solistične nastope, da bi jim postal in polni ponosa, ki ga vzbujajo jeseniški športniki med oder bolj prijazen in sodelovanje v orkestru dobra pot prebivalci, zlasti mladimi. V marcu 2022 se je orkester in odskočna deska v prihodnost. pridružil prijateljem in sošolcem Jerneja Slivnika, ki se je kot odličen smučar udeležil para olimpijade na Kitaj- skem. Njegova vztrajnost in svojevrstna »obsedenost« s smučanjem sta lahko navdih vsem mladim! Pa tudi starejšim. Letos je orkester večkrat spodbujal jeseniške hokejiste v končnici obračunov. Budnica, 2019 (foto: Blaž Vogelnik). April in maj pa tudi junij so bili namenjeni sreča- njem gorenjskih in slovenskih pihalnih orkestrov, tra- dicionalnima mednarodnemu srečanju orkestrov treh dežel – avstrijske Koroške, Italije in Slovenije in sreča- nju slovenskih zamejskih planinskih društev, srečanjem Finale alpske hokejske lige, 2022 različnih interesnih skupin in društev, kot so gasilci, (foto: Nik Bertoncelj). športniki, turistični delavci, novinarji itn. Skozi celo leto pa orkester redno gostuje po vseh krajevnih sku- Med spomladanske nastope se tradicionalno uvr- pnostih občine Jesenice ob njihovih krajevnih prazni- ščajo odprtje Jožefovega sejma, slavljenje občinskega kih, vključno v Ratečah, Kranjski Gori in Mojstrani. praznika in velikonočna procesija, ki so jo po 47 letih Poletje je namenjeno promenadnim koncertom, oživili kmalu po rojstvu samostojne Slovenije. Prva pro- ki so bili v prejšnjem stoletju na Bledu zelo pogosti in cesija je bila zelo čustveno sprejeta. Orkester je sodelo- dobro obiskani. Tujci so bili redni poslušalci in rado- val tudi pri zgodnji maši. To je bilo lepo velikonočno vedni raziskovalci programskih listov. Ko sta prevzeli 141 patronat nad orkestrom jeseniška in kranjskogorska ob- V tem razdelku sem se dotaknila tudi namenov dobro- čina, pa je teh koncertov več v Kranjski Gori. delnih koncertov, na katere se orkester brez pomislekov Orkester je celo leto nepogrešljiv v kulturnih pro- odziva, leta 2017 kar štirikrat. gramih spominskih dni in odprtjih Čufarjevih dni, Jožefovega sejma, festivalov, svetovnih prvenstev, smu- Gostovanja po Sloveniji in tujini čarskih in hokejskih sezon, športnih turnirjev, kolesar- skih prireditev, obnovljenih cest, mostov, kanalizacij, Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora je dobro poz- novih trgovin in trgovskih centrov, hotelov, šol itn. nan doma in v bližnji in daljni okolici in preko meja Včasih je res slišati, da igra godba »prav pri vsaki pasji Slovenije. Umag, Mali Lošinj, Pag, Tkon, Novalja, Vir, procesiji«, kar je zmotno prepričanje. To so vse do- Split, Poreč na Hrvaškem; Arnoldstein, Šentjakob, Bo- godki, ki so namenjeni najrazličnejšim skupinam ljudi rovlje, Sela v Avstriji; Stara Gorica, Žabnica, Trbiž, Val- in hkrati vsem državljanom, da bi jim bilo življenje bruna, San Danile, Bagnarola v Italiji, Wassmunster v boljše in lepše. Noben dogodek ni namenjen sam sebi, Belgiji, Nagold v Nemčiji, da zamejskih mest in vasi s spodbudili so ga želje po napredku, pogajanja, trdo delo planinskih srečanj v Italiji in Avstriji posebej ne našte- in ne malo denarja, da je mesto dobilo nove trgovine, vam. Gostovanja so povezana s tekmovanji, stanovskimi prepotreben most ali cesto, da je bilo obnovljeno gle- in prijateljskimi druženji, pobratenimi mesti, izmenja- dališče, hotel, da imajo šolarji in upokojenci v njihovih vami. Nad tem so mladi godbeniki in godbenice najbolj zgradbah nova okna, bolnica prepotrebna sredstva za navdušeni in odlično motivirani za delo. drage inštrumente, najrazličnejši športniki in umetniki pa podporo in spodbudo v njihovih dejavnostih na poti k uspehom, ki končno vse navdajajo z visokimi pričako- vanji in s ponosom. Leto 2021 se bo zapisalo globoko v spomin Kranjske Gore, ko je orkester pomagal odpreti novi most čez Pišnico v Jasni. Ne vem, kdo je bil lepši, odmev z gora, novi most ali orkester v rateških nošah. Nagold, 2019 (arhiv društva). Na vseh gostovanjih sta poleg druženja in spozna- vanja naravnih lepot krajev gostitelja navadno odigrana promenadni in večerni koncert, in sicer odgovorno in na zavidljivi ravni. Jezik ni bil nikoli ovira, saj godbeniki govorijo univerzalni jezik, glasbo. Gostovanja po do- movini širijo poznanstva in obnavljajo številna glasbena prijateljstva, ki so se tkala v desetletjih po drugi svetovni vojni na različnih srečanjih godb in pihalnih orkestrov: Gorenjske, Slovenije, rudarskih godb, železarskih itn. Če bi hotela ovrednotiti vsa ta srečanja, bi verjetno na- redila marsikateremu krivico, če bi katerega pozabila, saj Odprtje visečega mostu »v Babi«, 2021 godbeniki vselej nosijo s seboj veselje, pesem, smeh in (arhiv Občine Kranjska Gora). prijateljstvo, združujejo večkrat nezdružljivo. 142 Pa vseeno moram izpostaviti desetletja druženj, ki ska glasba iz slovenske kinematografije in svetovnih jih tkejo zamejski planinci in si ne predstavljajo sreča- uspešnic, multimedijski podporni poskusi so bili raz- nja brez »planinske zasedbe jeseniških godbenikov«. meroma uspešni. Leta 2012 se je orkester poklonil z Takrat se Gorenjci navadno srečamo s pregovorno pri- zelo uspešnim in čustvenim spominskim koncertom morsko toplino in prvimi češnjami, drugič s koroško vsem dirigentom jeseniških godb v zgodovini z naslo- zadržanostjo, ki jo je še vedno prebila jeseniška piščalka. vom Globok poklon, maestro! Tudi uvodni nagovor Edini slab spomin je ostal na prvo srečanje v slovenski poslušalcev ni pustil hladnih. Spominski koncerti ozi- samostojnosti na Tržaškem, ko godba ni imela not za roma komemoracije ob dnevu spomina na mrtve v spo- primorsko himno, pa tudi želje po pesmi Na juriš so minskem parku na Jesenicah, na Koroški Beli in Blejski se takoj po vojni zdele godbenikom čudne. Naslednje Dobravi so zimzeleni. Teh koncertov nikoli ni moglo leto so bili vsi potešeni, saj se je orkester odločil za nad- preprečiti nobeno slabo vreme. Ljudje so slednjega vzeli strankarski status društva, kar pomeni, da se bo odzval za svojega in se iz leta v leto skupaj z orkestrom poklo- na vsako povabilo k sodelovanju. nijo vsem pokojnim na pokopališču na Blejski Dobravi. Z okusom morja in sonca se že desetletje in več sre- 1. maj in 1. november sta tista datuma, ko godbenikov čujeta Gradska glazba Pag in Pihalni orkester Jesenice- ni nikoli pri dopoldanskih družinskih običajih. Sem -Kranjska Gora. In priljubljena klapa Sol! Dalmatinska sodijo tudi božični prazniki, čas, ko so bile priprave na pesem je zgradila most med Gorenjsko in otokom Pa- novoletne koncerte na višku in je bila celo na državni gom, in ljudmi, ki jo imajo radi. Na Jesenicah in v Pagu praznik generalka. z vsakoletno izmenjavo. Nepozabno je, ko vidiš Dal- Jeseni 2015 in 2020 sta bili nekaj posebnega. Na matince na ledu in na planiški skakalnici in Jeseničane krilih uspešnih gostovanj z Jeseničanko, odlično operno zgodaj spomladi ali pozno jeseni na morju in v morju. pevko dunajske Opere Moniko Bohinec v Pagu in No- In vsi se trudijo, da bi bilo počutje nepozabno, enkra- valji pa se je orkester v iskanju novih korakov in poti v tno. In to zelo uspešno. V to kategorijo srečanj lahko sodobni glasbi predstavil v flash mobu, ki je kot zabava uvrstimo tudi tradicionalna srečanja treh dežel, kjer se nastal v New Yorku in ga je bilo mogoče opazovati po kot gostitelji posebej odlikujejo Italijani. Celotna vas YouTubu. Tu gre za posebno skupino ljudi, ki nepri- Bagnarola živi in dela za ta srečanja, čeprav večina ra- čakovano ustvari poseben in nepričakovan dogodek. zume samo italijansko. Škoda, da čas redči godbeniške Orkester se je tako predstavil na jeseniški tržnici in vrste posebej med tistimi, ki so osnovali in spletli ta pri- pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani. Obakrat jateljstva. Če sem omenila, da jezik ni bil nikoli ovira na so se godbeniki pomešali med mimoidoče in posamič teh srečanjih, ni čisto tako. Orkester je imel veliko srečo ob igranju znane melodije prihajali v ospredje in tkali z Borisom Bregantom, dolgoletnim velikim prijateljem skladbo, ki se je končno zlila v skupni nastop velikega in častnim članom našega orkestra, ki je bil živa vez med orkestra. Presenečenje je uspelo v zadovoljstvo godbe- Italijani in Jeseničani, pa se je najprej pred leti poslovil nikov in poslušalstva. zaslužni predsednik italijanske godbe Sigalotti in lani še Leto 2020 je bilo izjemno. Korona je zaprla vrata naš dragi Boris. Glasba in ljudje so tisti, ki kujejo trdne kulturnih ustanov, šol, ljudem nadela maske in otežila vezi in prijateljstva. Starejši godbeniki odhajajo, priha- druženje. V zaprtih prostorih ga je onemogočila, sode- jajo mladi, ki teh vezi toliko ne občutijo, ker jih niso lovanje se je preselilo na splet. Budnice in novoletnega kovali. Izgubo bomo čutili vsi, če ne bomo ohranjali koncerta ni bilo, odmev budnice je bil simboličen v starih prijateljstev in spletali novih. obliki gasilskega kombija, iz katerega so po zvočniku odmevali zvoki koračnic našega orkestra. Najbolj veselo Letni koncerti in drugi dogodki je bil sprejet prav v domu starostnikov na Plavžu. Or- kester pa ni miroval. Ko je bilo še mogoče, so izzveneli Skoraj vsaka jesen je prinesla jesenski koncert, ki je bil dobrodelni koncert na Dovjem, v Žirovnici in 1. 6. na navadno tematske narave. Enkrat je bila v ospredju Golniku ob domnevnem koncu prvega vala epidemije. ljudska glasba, pa narodna, slovenske popevke, film- Še nekaj nastopov se je zvrstilo, dokler ob koncu leta 143 ni korona spet pokazala zob in novega obraza. Orkester novoletna koncerta in do danes te tradicije še ni preki- je ves ta čas iskal nove korake in nove poti v svoji ustvar- nil, razen leta 2020, ko je virus ohromil državo v vseh jalnosti. Svetovno znani orkestri se ob posebnih prilo- njenih porah družbe. Prvega koncerta takratna glasbena žnostih izkažejo s figurativnimi nastopi, z igranjem ob stroka ni sprejela z naklonjenostjo, kritike so letele na korakanju. Naš orkester je navadno obnavljal korakanje neprimerno izbran program za tako svečan dogodek pred budnicami, tokrat pa je korakanju pod vodstvom in slabo pripravljenost orkestra na tako velik izziv. V novega dirigenta načrtno posvetil več časa in tako 2. nasprotju s kritikami je bila dvorana gledališča obakrat 10. pripravil v Muzeju na prostem na Stari Savi nastop nabito polna, kar je kasneje utemeljeval Franc Košir v Godbeniški korak. Z njim je uspešno presenetil sto pri- zagovor orkestru. javljenih obiskovalcev, ki so si ga lahko ogledali v omeje- Led je bil prebit in novoletni koncerti so do danes nem številu. S tem je dokazal, da so številni treningi celo največji in najtežje pričakovan glasbeni dogodek na Je- v zimskem času v telovadnici pripomogli k velikemu senicah in v Kranjski Gori. Najmanj vsako leto dvakrat, napredku v korakanju, figurativi in show programu. Še osem let pa kar trikrat, je napolnil jeseniško in kranj- po nečem si bomo zapomnili ta dogodek. To je bila pri- skogorsko dvorano. Priprava koncertov ni bila nikoli ložnost, ko je veliki prijatelj in častni član orkestra Boris enostavna in lahka, saj so organizatorji želeli zadovoljiti Bregant, ponosen na napredek orkestra, zadnjič nago- čim širši krog poslušalstva. O uspehu so odločali izbor voril godbenike in obiskovalce. Nihče se takrat tega ni melodij, njihova izvedba, izbor gostov, ki je največkrat zavedal, niti Boris sam ne. Tudi to je življenje. Orkester razburjal marsikatere duhove, moč besede in režijski ga bo zelo pogrešal in ga ohranil kot velikega Človeka in prijemi, finančne zmožnosti in še kaj. Pogosto so bili Prijatelja v globokem in hvaležnem spominu. tudi domači solisti velike zvezde marsikaterega novo- letnega koncerta. Upam si trditi, da je bil vsak koncert za tisto leto najboljši, saj so vsi ustvarjalci naredili zanj vse, kar je bilo mogoče. Seveda pa moram priznati, da so bili gostje vedno dodana vrednost. Bolj so bili zaže- leni zabavljači kot Marjan Šarec, Andrej Rozman Roza, interpreti iz popevkarskih vod, kot Alfi Nipič, Franci Rebernik, Primož Kerštajn, Miha Rebernik, Klemen Bunderla, Kataya, Eva Boto, iz resne glasbe Jaka Jeraša, Melita Jelen, Monika Bohinec, Klemen Torkar, kot iz narodnozabavne glasbe, ko so bili zelo uspešni Pri- Godbeniški korak, 2020 (arhiv društva) farski muzikanti, ansambel Jožeta Burnika, Kamniški koledniki itn. ali predstavniki odličnega domačega zbo- Zgodovina novoletnih koncertov sega v osemdeseta rovskega petja, Vox Carniola, ženski zbor Milko Ško- leta prejšnjega stoletja. Potem, ko so pripravili prva dva berne, razen tistega leta, ko je gostovala dalmatinska znani operni pevci z Ladkom Korošcem na čelu in ug- klapa Domižana, ki ni znala z odra in je imela skoraj lednimi domačimi glasbeniki, drugega pa odlični do- samostojni koncert. Koncert se je zavlekel do 22.30. Ta- mači pevci operne glasbe, jeseniški ljubitelji resne glasbe kratni dirigent Domen Jeraša in orkester so bili ogor- in opere niso mogli sprejeti drugačnega koncepta no- čeni, ker so Dalmatinci po svoje godbenikom ugrabili voletnih koncertov in skoraj bogokletna je bila misel, skrbno pripravljeno prireditev, le publika je bila na našo da bi mogel novoletni koncert organizirati in odigrati srečo navdušena in zadovoljna. In na to mora misliti takratni Pihalni orkester jeseniških železarjev. Nehote vsak dirigent, ki načrtuje prireditev za pisano množico me prevzame misel o malomeščanstvu na Jesenicah in v dvorani. Najti mora ravnotežje med zahtevnimi sklad- večvrednosti resne glasbe v podcenjujočem odnosu do bami za glasbene sladokusce in poznavalce in skladbami glasbene zvrsti, ki jo negujejo pihalni orkestri. 1981. leta za dušo in ušesa, po tem hrepenijo ljudje še zlasti ob iz- je Pihalni orkester jeseniških železarjev odigral prva dva teku vsakega leta, ko med drugim nestrpno pričakujejo 144 tudi prijazno voščilo v srečen in lepši jutri. Zavedati se pozitivno energijo do tiste mere, da si še na tleh, a hkrati mora, da ustvarja koncert za ljudi, promociji in tekmo- že rahlo nad zemljo, prepoln sebe in drugih v želji, dati valnosti so namenjena različne druge priložnosti. od sebe vse in največ v besedi, melodiji in pesmi, tudi 1987. leta je Pihalni orkester jeseniških železarjev tišina in tema sta bili zgovorni. Dvorana je vidno dihala presenetil svoje zvesto poslušalstvo s Plesnim orkestrom v istem taktu z vsemi, ki smo bili na odru. Lepo je bilo jeseniških železarjev, ki je zaživel znotraj velikega orke- takrat biti Slovenec, Jeseničan na odru ali v dvorani …« stra. Vodil ga je znani trobentač Franc Košir, po nje- Seveda pa moram poudariti, da so novoletni koncerti govi prezgodnji smrti pa Domen Jeraša. Žametni zvok vedno najtežje pričakovan glasbeni dogodek na Jeseni- saksofonov in celotnega orkestra je v trenutku osvojil cah in v Kranjski Gori. publiko s svetovnimi uspešnicami. Uvodne skladbe Tudi 1993. leto je bilo nekaj posebnega. Poleg re- Serenada v mesečini in Koširjeve solistične točke, ob dnih dejavnosti so bili člani orkestra Toni Kozjek, tro- kateri je dvorana onemela, O, moj papa, verjetno ne bo benta, Bruno Žerjal, bas, Zoran Račič, trobenta, Tomaž nihče, ki je bil takrat v dvorani, pozabil. V njem so mu- Ogrin, rog, Jože Fele, bariton in Andrej Muhar, boben, zicirali najbolj delavni in zagnani godbeniki velikega povabljeni v Šentjakob v Rožu v gledališče Teatr Trota- orkestra, vendar so se sčasoma začela trenja med godbe- mora k ustvarjanju inovativne zgodovinske predstave niki, ki so bili po mojem mnenju ljubosumni na uspe- Vklenjeni Prometej, ki je doživela deset uprizoritev, šna samostojna gostovanja plesnega orkestra, zato je po posneta je bila tudi za RTV Ljubljana. Sodelovanje desetletju uspešnega dela ugasnil, dirigent pa je prevzel godbenikov v gledaliških in operetnih predstavah v Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora. preteklosti ni bila nobena redkost. Če se vrnem v zgodovinsko leto 1991, moram pou- Nekaj vmes med novoletnimi in tekmovalnimi nas- dariti, da je orkester že julija pripravil koncert ob občin- topi so jubilejni koncerti, ki jih orkester pripravlja ob skem prazniku, avgusta koncert na Bledu, septembra pa obletnicah, ko želi s posebno zahtevnimi skladbami, no- dva, povorko in koncert ob začetku šolskega leta ter 20. vostmi in solističnimi nastopi prikazati svoje uspešno septembra tradicionalni koncert za upokojence, ki je bil delo in napredek glasbenim strokovnjakom in upravičiti namenjen spoštljivemu slovesu od zelo uspešnega dol- zaupanje mecenom in sponzorjem vložena sredstva in goletnega dirigenta Ivana Knifica in ustoličenju novega, podporo. Prav zato so ti koncerti zahtevnejše narave. Matjaža Šurca, odličnega flavtista, štipendista jeseniške občine za potrebe na področju glasbe. Glasbena tekmovanja Pred orkestrom in novim dirigentom je gorela želja, pripraviti nepozaben prvi novoletni koncert v samos- Le tekmovanja se razlikujejo od drugih srečanj, ker so tojni Sloveniji. V kroniki je zapisano: »Prireditev in polna tekmovalnega adrenalina, pričakovanj in prav go- proslav je bilo manj, tako tudi igranja in to je kar ustre- tovo tudi skrite treme, ki je sicer v skupini, orkestru, ni zalo dirigentu in orkestru, da se je v relativnem miru nikoli zaznati. Vsak prevzame svoj del odgovornosti, pripravljal na kronski zaključek leta.« solisti še večjo, dirigent seveda največjo, sodniki pa od- Nastopali so oba orkestra, veliki pihalni in plesni ločajo po notnih zapisih in slišanem. In zadovoljstvo je orkester, dirigenta Matjaž Šurc in Domen Jeraša, jese- primerno okoliščinam, konkurenci, stopnji samokritike niška pevca Melita Jelen in Jaka Jeraša, pianist in pevec in še česa. Primož Kerštajn in domači solisti, Domen Jeraša, Frenk Rožič, Jože Lužnik in Alojz Jeraša. Jaz sem vodila kon- Če se omejimo samo na tekmovanja in priznanja Pi- cert, režirala ga je Vera Smukavec. halnemu orkestru Jesenice-Kranjska Gora na področju »In res je bil krona, če je beseda krona prispodoba za glasbe, gre takole: največ, kar lahko neka skupina zanesenjakov in amater- • 2007 – mednarodno tekmovanje pihalnih orkestrov jev doseže v danem času in v izrednih razmerah. Vsi no- v koncertnem igranju v Novem mestu, srebrna voletni koncerti so bili nekaj lepega in posebnega, ta, ob plaketa, koncu 91. leta, pa je bil kot tempirana bomba, nabita s • 2007 – 12. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem 145 programu za pokal Vinka Štrucla v Ormožu, zlata 120-letnica je dala čudovit slavnostni koncert in tra- plaketa, dicionalno publikacijo, ob 130-letnici je bila posneta • 2009 – mednarodno tekmovanje godb v izvajanju zgoščenka Odmev ključavnic z vodilno Avsenikovo me- Avsenikove glasbe v Bohinju, zlato priznanje s lodijo Na Golici in izdana zajetnejša modra publikacija pohvalo in kipec Slavka Avsenika, o zgodovini jeseniških godb, dodan je bil tudi kakšen • 2010 – mednarodno tekmovanje pihalnih orkestrov utrinek iz življenja godbenikov. v koncertnem igranju v Velenju, srebrna plaketa, Ob 140-letnici je bil nabor praznovanj in različnih • 2013 – 18. tekmovanje v zabavnem programu za dogodkov zelo odmeven: jubilejni koncert in promo- pokal Vinka Štrucla v Ormožu, zlata plaketa, cijski koncert nove zgoščenke Igraj, igraj, prijatelj naš • 2016 – mednarodno tekmovanje pihalnih orkestrov stari in bogata knjiga o življenju in delu orkestra skozi v koncertnem igranju, Bukovica, srebrno priznanje, skoraj stoletje in pol z naslovom Partiture spomina, • 2018 – mednarodno tekmovanje pihalnih orkestrov ki jo je napisala kronistka orkestra Štefanija Muhar, v koncertnem igranju, Jesenice, zlata plaketa s uresničeni sta bili tudi razstava o zgodovini orkestra posebno pohvalo. in predstavitev nove knjige v galeriji Kosove graščine, in parada orkestrov, na Noči knjige, ki jo je v Kolpernu izpeljala gostite- ljica Štefanija Muhar s podporo in pomočjo godbenikov, je bila ob dru- žabnem večeru in bogatem kulturnem programu predstavljena nova knjiga, seveda vedno ob razumevanju in pod- pori občin in jeseniških kulturnih in športnih organizacij. Ob 145-letnici je bila zbrana bo- gata zgibanka in izpeljan zahteven projekt parade devetih orkestrov z zaključnim skupnim nastopom na Stari Savi. Ob organizaciji velikih projektov moram poudariti veliko Mednarodno tekmovanje pihalnih orkestrov v koncertnem igranju, pomoč strokovnih posameznikov in 2018 (foto: Nik Bertoncelj). velikih prijateljev orkestra, med kate- O nekaj zadnjih jubilejih rimi je bil največji Boris Bregant, ki je bil varno zago- tovilo uspešno in strokovno izpeljanih dogodkov. Ob 110-letnici je ostal nepozaben slavnostni koncert in V luči 150-letnice je orkester 2021 v oteženih bila urejena in napisana kronika po zapiskih preteklih epidemioloških pogojih že delno posnel s finančno kronistov in tajnikov godb. Ideja za to veliko delo, ki ga pomočjo Ministrstva za kulturo in trudom častnega je prevzela Štefanija Muhar, pripada takratnemu pred- člana orkestra, Petra Bohinca, zgoščenko Ljudska sedniku godbe, Štefanu Nemcu. Do danes je življenje in z'Godba, da ne omenjam odgovornega odnosa do zau- delo orkestra zajeto v obsežni zbirki devetih snopičev. pane naloge slehernega člana orkestra z dirigentom na Pred tem je postavil temeljne obrise razvoja jeseniških čelu in sodelujočih, mešanega pevskega zbora Odmev godb Joža Varl, novinar in urednik tovarniškega časo- Kamnik namesto domačega Vox Carniola, ki je prene- pisa Železar. 110-letnici v čast je orkester izdal prvo vi- hal delovati. Snemanje s solistoma, mezzosopranistko nilno veliko ploščo z odmevno skladbo Ivana Knifica Moniko Bohinec in tenoristom Klemenom Torkarjem Jeseniškim železarjem, ki je ob Avsenikovi Golici pos- bo predzadnji zahtevni korak pred slavnostnim pro- tala himna Jesenic. Ponos je bil neizmeren. mocijskim koncertom. 146 Ljudska z'Godba • Anže Rozman: Lectovo srce, Monika Bohinec in Klemen Torkar, Projekt Ljudska z'Godba je avtorski projekt Pihalnega • Aleksander Čonč: Spet bo veselo pod lip'co zeleno, orkestra Jesenice-Kranjska Gora, ki ga je društvo začelo Monika Bohinec in Klemen Torkar. uresničevati že zgodaj leta 2016 in ga uspešno poneslo v svet 2017. leta, ko je bil dosežen osrednji cilj projekta, in Projekt Ljudska z'Godba je bil na javnem razpisu sicer dati svoj prispevek k ohranjanju slovenske kulturne za izbor kulturnih projektov uvrščen med projekte, ki dediščine in širšemu krogu poslušalcev predstaviti, kako jih je v letu 2016 sofinanciral Javni sklad Republike se lahko na zanimiv način poustvari ljudska glasba. Ko Slovenije za kulturne dejavnosti. Z njim je orkester na- se je namreč Dejan Rihtarič, idejni vodja projekta, že- stopil na Jesenicah in v Kranjski Gori, gostoval pa po lel seznaniti s podobnimi projekti drugih orkestrov, je Sloveniji na Bledu, na Ptuju, v Ribnici in na Hrvaškem na svoje začudenje in razočaranje spoznal, da se ljudska v Pagu. Prepričana sem, da to še ni konec pohoda Ljud- motivika redko pojavlja v notnih zapisih slovenskih pi- ske z'Godbe. halnih orkestrov. K sodelovanju je povabil perspektivna slovenska skladatelja Aleksandra Čonča in Anžeta Rozmana, ki sta za pro- jekt napisala šest novih daljših skladb, od katerih ima vsaka svojo tematiko, izraženo preko motivov slovenskih ljudskih pesmi na nov način z modernimi orkestraci- jami. V zelo uspešno zaključeni celoti so ob orkestru zaživeli do- mači mešani zbor Vox Carniola in neprecenljiva gorenjska voka- lista, odlična operna pevca Mo- nika Bohinec, članica dunajske Opere, in Klemen Torkar, član Festival Okarina Bled, 2017 (arhiv festivala Okarina). ljubljanske Opere. Iz spoštovanja do vseh ustvarjalcev navajam program krstno izvede- Na pragu 150-letnice nega projekta kot novoletnega koncerta 29. 12. 2016. Nastopali so Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora, Pred praznovanjem 150-letnice je orkester naredil nov dirigent Dejan Rihtarič, Vox Carniola, mešani pevski korak z na videz neizvedljivim projektom: zaradi co- zbor, zborovodkinja Eva Jelenc Drozg in solisti. vida-19 in utesnjenosti v jeseniških dvoranah zaradi Program je bil sledeč: predpisane razdalje med gledalci in poslušalci se je ro- • Anže Rozman: Potep po Sloveniji, dila ideja o novoletnem koncertu na ledu. Skepsa in • Aleksander Čonč: Prišla bo pomlad, pogum in odločnost organizacijskega odbora in vodje • Anže Rozman: Bratci veseli vsi, Klemen Torkar, prireditve Petre Alič so dali lep rezultat, h kateremu so tenor, prispevali vsi deležniki: orkester z dirigentom, drsalci je- • Aleksander Čonč: K soldatom pojdejo, Monika seniškega drsalnega kluba, gostja Eva Boto in voditeljica Bohinec, mezzosopran, Ana Pirih. In seveda zvesto in hvaležno jeseniško občin- • Aleksander Čonč: Z demfr'co na pot, Jože Andrejaš, stvo, ki je kljub mrazu vztrajalo dve uri. Pravljica na ledu ustna harmonika, je odlično uspela in gotovo ni zadnja, le za nastopajoče 147 Gora, prapravnuk ustano- vitelja Nikolaja Bernarda se je po desetletju in več leta 2014 razšel z orkestrom. Orkester je pustil v dobri delovni formi, zato napre- dovanje ni bilo vprašljivo. Ambicije so bile kot vedno visoke. Na javni razpis za novega Novoletni koncert na ledu, 2021 (foto: Nik Bertoncelj). dirigenta jeseniškega pihal- nega orkestra se je javilo več bo treba bolje poskrbeti, po domače ukrotiti mraz. strokovnih kandidatov, a danes, po osmih letih na novo prehojene poti lahko odgovorno napišem, da je imela Obletnice in posebni dogodki so prinesli dosežke pri- razpisna komisija srečno roko pri izbiri mladega Dejana znanja, ki se jih je vredno spominjati: Rihtariča, akademskega glasbenika in profesorja fagota, • 2004 (130-letnica) – plaketa Občine Jesenice za samega odličnega fagotista, ki je znanje dirigiranja iz- področje kulture, popolnjeval pri dirigentu Miru Sajetu in priznanem • 2005 – plaketa župana Občine Jesenice za nizozemskem dirigentu Janu Cobru. Takoj se je lotil 130-letnico delovanja, resnega dela z orkestrom in dela na sebi. Že čez pol leta • 2009 (135-letnica) – Gallusova plaketa in plaketa je namreč na Jesenicah potekala dirigentska šola, katere Občine Jesenice, zlata nota orkestra, dejaven član je bil tudi novi dirigent. Ker je orkester v • 2012 – Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije veliki meri zelo mlad, novemu dirigentu uspeva vzdrže- je društvu podelilo status društva v javnem interesu, vati in poglabljati dobre medsebojne odnose med god- • 2019 – Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije beniki ne glede na starostne razlike, najstarejši trenutni je društvu podelilo status nevladne organizacije v godbenik se je rodil 1942. leta, najmlajša pa leta 2007. javnem interesu, In prav zaradi mladostnega žara po raziskovanju in stal- • 2014 (140-letnica) – priznanja posameznikom nega izobraževanja si mladi dirigent in umetniški vodja – godbenikom / plaketa župana Občine Jesenice, upa posegati po vedno novih in zahtevnejših projek- zlata nota orkestra, Gallusove značke, CISM križi tih. Veliko sodeluje z mlajšimi slovenskimi glasbenimi za zasluge; priznanje Zveze kulturnih društev ustvarjalci, kar prinaša nove poti v poustvarjalnosti je- Slovenije, seniškega orkestra. Dodana vrednost teh sodelovanj je • 2019 (145-letnica) – priznanje Zveze kulturnih že omenjeni uspeli projekt Ljudska z'Godba, s katerim društev Jesenice; godbenikom Gallusove značke je orkester veliko gostoval po Sloveniji in na Hrvaškem, in CISM križi, od leta 2019 je orkester nosilec lani je potekalo snemanje le-tega in v pričakovanju ve- nesnovne dediščine za enoto godbeništvo, likega jubileja naj bi zgoščenka v prihodnosti dočakala • 2021 – priznanje Zveze kulturnih društev Jesenice, slovesno predstavitev. kronistki POJKG, O svojem delu je takole povedal: »Kot umetniški • 2024 – orkester bo praznoval 150-letnico delovanja. vodja dajem pri izbiri literature prednost originalnim delom za pihalni orkester. Menim, da je to ključno za dober zvok orkestra, za razvoj in spoznavanje specifik Izkušnje štejejo, a na mladih svet stoji inštrumentalne zasedbe. Posebno pozornost in skrb dajem temu, da izvajamo dela slovenskih skladateljev. Domen Jeraša, uspešen glasbenik, pozavnist in pred- Izpostavil bi predvsem tiste, ki so pisali skladbe in pri- zadnji dirigent Pihalnega orkestra Jesenice-Kranjska redbe skladb posebej za nas, ki smo jih krstno izvedli. 148 To so Aleksander Čonč, Anže Rozman, Vid Žgajner in Sporočili, naj jim bo tujina prijazna in naj jim ne bo do- Peter Tovornik.« mači oder nikoli premajhen, sta bili odmevni in iskreni. Za prenos flash moba na jeseniška in slovenska tla Z veseljem in zadovoljstvom lahko poudarim, da so je Dejan Rihtarič priredil dve pesmi znane švedske sku- godbeni prostori zavetišče vsem, mladim in starejšim, pine Swedish House Mafia in s Pihalnim orkestrom Je- kjer se dobro počutijo pri vajah in po njih, ko zaživi senice-Kranjska Gora žel uspeh na domačih Jesenicah družabno življenje. in v Ljubljani na Prešernovem trgu. Leta 2018 se bomo spominjali po dvodnevnem Ljubezni do glasbenih in dogodku na Jesenicah, mednarodnem tekmovanju pi- drugih druženj halnih orkestrov v koncertnem igranju, kjer je zelo us- pešno organizacijo in njegovo izpeljavo prevzel domači Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora namreč ni orkester na čelu z njegovim vodstvom. Sodelovalo je zgolj skupina ljudi, ki muzicira na vajah, 'uživa' ob stro- 10 orkestrov. Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora gosti umetniškega vodje, ga uboga, pripravlja koncerte, si je priigral zlato plaketo s posebno pohvalo, na kar je nastopa, se izobražuje, tekmuje. Ta skupina živi bogato še posebej ponosen, saj takega dogodka na Jesenicah družabno življenje ne samo po bolj ali manj zahtev- še ni bilo. nih vajah, ampak se zabava po uspelih nastopih, na Letošnji projekt pomladnega koncerta S piščalko rojstnodnevnih srečanjih, pri odmevnih osebnih do- v svet se je zapisal globoko v orkestrov in poslušalcev sežkih, se sladka z dobrotami, ki so jih spekle mlade spomin. Na njem so se kot solistke predstavile tri čla- godbenice ali jim dirigent lastnoročno pripravi okusne nice našega orkestra in hkrati maturantke ljubljanskega kremne rezine. To so mladi in malo manj mladi ljudje, konservatorija, to so Neja Anderle, Rahela Češarek in ki živijo za gostovanja in z veseljem gostijo prijatelje s Manca Noč, ki jih bo ljubezen do glasbe odpeljala na Paga, ker vedo, da jim bodo tudi oni vrnili v enaki meri študij v tujino. Projekt je imel cilj spodbuditi in moti- z morjem in soncem. virati za zahtevno delo ves orkester, trem talentiranim Jeseni komaj čakajo skupni piknik na nogometnem mladenkam pa sporočiti, da je le-ta ponosen nanje, da igrišču na Lipcah, ki je ob raznih dobrotah tudi špor- jih spoštuje in ima rad in da so vedno dobrodošle v tno srečanje, klepet prijateljev in vedno neskončno vrstah, kjer so pognale svoje korenine kot glasbenice. igranje v 'rinčku' – v krogu, ki nastaja spontano, ko po- Novoletni koncert v dvorani Vitranc, 2019 (foto: Blaž Vogelnik). 149 išče prvi svoj inštrument, pristopijo še dva ali trije in jalna, tudi če ji že teče 150. rojstni dan in najstarejši hitro jih je deset in dvajset in več, kajti brez 'piščalke' godbenik te dni slavi 80. rojstni dan. Iskrene čestitke ne gredo nikoli na pot. In tako je bilo vedno ob vleče- vsem za vsak kamenček, ki ste ga vložili v mozaik, ki se nju vrvi, igranju nogometa ali odbojke, smehu ob ske- imenuje Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora. čih in prepevanju ljudskih pesmi na Pristavi, v Krmi ali Petra Ravnihar, bivša godbenica in danes vodja je- na morskih izletih v Crikvenici, Biogradu, Umagu ali seniške izpostave Javnega sklada Republike Slovenije Baški, kamor se je orkester podajal na kratke zaslužene kulturne dejavnosti, je v Partiturah spomina napisala: počitnice skupaj z domačimi. Ta vez med godbo in do- »Kulturno društvo Pihalni orkester Jesenice-Kranjska mom, od koder godbeniki prihajajo za svoje in skupno Gora je ljubiteljsko kulturno društvo, katerega najpo- zadovoljstvo, je bila zadnja desetletja zelo dragocena, saj membnejša funkcija je, da svojim članom omogoča je družina velikokrat ostajala v senci godbenih obvezno- kvalitetno preživljanje prostega časa. S tem Dolini in sti. Bila je kot zahvala za oprane in zlikane snežno bele njenim prebivalcem nudi okolje, v katerem se ob kul- srajce, bleščeče čevlje, urejeno uniformo, razumevanje, turnem udejstvovanju razvija oblika družbenega živ- potrpežljivost in še marsikaj. ljenja, katerega temelji so prostovoljstvo, ljubezen do Novoletna srečanja po uspelih koncertih so nepo- glasbe, enakovredno in enakopravno sprejemanje ter zabna, kakor so nepozabne budnice ali mednarodna vključevanje vseh družbeno-socialnih skupin in posa- srečanja. Prijateljstva grejejo in delajo čudeže. Kdor je meznikov, ne glede na medsebojne razlike v starosti, enkrat pobliže spoznal to veselo druščino muzikantov, stanu in prepričanjih. Gre za orkester z eno najdaljših in se bo rad vračal k njej. Na ta način se gradijo dobri od- najbogatejših tradicij na Slovenskem, ki je pomembno nosi med generacijami, ljubezen do glasbe in naveza- prispeval k razvoju slovenskega godbeništva in njegove nost nanjo in zato ni čudno, če se orkestru zapišejo celi popularizacije, da gre za društvo, ki je ogromno pripo- rodovi, oče in sin ali hči, lahko se začne že z dedom, ki moglo h graditvi mreže ljubiteljske kulture, društvo, ki mu sledita hči in vnuk. Prav gotovo ni osnovni namen je še danes eno najpomembnejših in najkvalitetnejših godbe, da se muči s težkimi partiturami, da tekmuje in ljubiteljskih društev na Gorenjskem. In kaj je najpo- samo zmaguje, ampak da se imajo njeni člani in članice membnejše? Še vedno ohranja močno bazo zvestega »fajn«, da se v godbeni dobro počutijo, da si ne gredo poslušalstva, s pomočjo katerega še naprej ostaja nepo- na živce, da se spoštujejo, pogovarjajo med sabo, si pris- grešljiv element kulturnega življenja v Dolini ter njeni luhnejo in si pomagajo … in nenadoma ni nobena nota bližnji in daljni okolici.« pretežka in nobeno tekmovanje prezahtevno in nobena zahteva dirigenta »smotana«. To je preprosto življenje in uživanje v glasbi, ki lajša in lepša vsak trenutek glasbe- nika in če je nagrajen z navdušenim aplavzom po dobro opravljenem delu, sta zadovoljstvo in veselje popolna, za godbenika in njegovega umetniškega vodjo, dirigenta, ki je tam zato, da njegova bela čarovniška paličica vedno kaže pot naprej in navzgor. Skozi stoletje in pol se je zamenjalo več sto godbe- nikov, več deset dirigentov in predsednikov in ljudi, ki so pripomogli k uspehu in prepoznavnosti sleherne je- seniške godbe skozi čas. Vsak je dodal svoj kamenček v Z mednarodnega ta žlahtni mozaik ustvarjalnosti, na katerega smo Jeseni- tekmovanja čani in Dolinci lahko upravičeno ponosni. To je večno pihalnih orkestrov v mlada dediščina, ki se nikoli ne postara in se kot ptič koncertnem igranju; feniks dviga iz ognja glasbe mlada, radovedna in ustvar- 2018 (arhiv JSKD). 150 Mednarodno tekmovanje pihalnih orkestrov v koncertnem igranju; 2018 (arhiv JSKD). Jeseniške godbe1 GODBA DIRIGENTI ČAS DELOVANJA Bohinjske godbe na pihala Kovaška godba Nikolaj Bernard 1874–1884 Godba požarne brambe Nikolaj Bernard 1884–1890 Jeseniške pihalne godbe in orkestri od leta 1890 do začetka 2. svetovne vojne. Godba Kranjske industrijske Nikolaj Bernard, Pospišil 1891–1911 družbe Krekova ali Prosvetna godba Jože Bernard, Janez Repinc, Ferdi- 1912–1941 nand Kutnik, Aleš Bizjak Kovinarska godba ali Godba Teodor Uroš (Ureš), 1919–1941 SMRJ Ludvik Modre, Martin Jeram, Franc Čelesnik, Jože Zupan Sokolska godba Fran Zelenko, Geaton Ribula, La- 1923–1941 sič, Rado Kleč, Nande Žmitek Salonski orkester Kranjske indu- Anton Bernard 1925–1935 strijske družbe 1 Poimenski seznam dirigentov in godb je povzet po diplomski nalogi Petre Ravnihar Razvoj jeseniških pihalnih godb in orkestrov. 151 Jeseniške pihalne godbe in orkestri od začetka 2. svetovne vojne Godba jurišnih oddelkov 1941 Delavska godba Kranjske indu- Alojz Smrekar 1942–1945 strijske družbe Godba XXXI. divizije NOV in Alojz Smrekar 1945 POS Sindikalna godba SKUD Kovinar Filip Bernard, Rado Kleč, Remi 1945–1968 ali Godba DPD Svoboda Tone Noč, Lojze Savinšek Čufar Mladinska godba SKUD Kovinar Alojz Smrekar, Jože Zupan 1945–1947 Zabavni plesni orkester Rado Kleč 1950–1968 Pihalni orkester jeseniških žele- Rado Kleč, Julij Sorgo, Ivan Kni- 1968–1997 zarjev fic, Matjaž Šurc, Albert Podgor- nik, Vinko Šetinc Plesni orkester Vinko Šetinc 1968–1970 Plesni orkester jeseniških Franc Košir, Domen Jeraša 1986–1994 železarjev Pihalni orkester Vinko Šetinc, Tomislav Franjić, 1997–1998 Jesenice-Kranjska Gora Domen Jeraša, Dejan Rihtarič 1998–2000 2000–2014 2014– Javorniške pihalne godbe in orkestri Godba SKUD France Mencinger Julij Sorgo, Aleš Bizjak 1947–1968 ali Godba Delavsko prosvetno društvo Svoboda Javornik- Koroška Bela Zabavni orkester Julij Sorgo Hruščanske godbe na pihala Pihalna godba Planika Miha Drešček, Franc Rihtaršič 1929–1941 Pihalna godba Delavsko prosvetno Štefan Preželj 1945–1968 društvo Svoboda Salonski orkester Delavsko Jože Zajc 1958–1963 prosvetno društvo Svoboda 152 Andrej Černe Izjemna tradicija zborovskega petja O pevskih zborih od Rateč do Žirovnice Najdaljšo in najbolj množično ljubiteljsko kulturno politične razmere po drugi svetovni vojni. Zdi se, da je dejavnost na Slovenskem nedvomno predstavljajo sku- bilo ob prehodu v samostojno državo delovanju pev- pine, ki se ukvarjajo z glasbo, mednje sodijo pihalni skih zborov namenjene manj pozornosti, toda še vedno orkestri in pevski zbori. Prepevanje je del ljudskega iz- ostaja osnovna potreba in želja po petju, ki jo negujejo ročila in je vpeto med različne svečane, vesele in manj nove generacije pevcev v različnih zasedbah. vesele dogodke življenja med rojstvom in smrtjo, nekda- Okvirni pregled v nadaljevanju zajema izbor odra- nje ljudsko petje pa danes pogosto nadomeščajo pevci, slih pevskih zborov, ki so delovali ali še delujejo na ob- ki svoje pevske izkušnje nabirajo v pevskih zborih. V močju od Rateč do Žirovnice; nekateri med njimi so njih pridobivajo znanje, ki pripomore k boljši kakovosti podrobneje predstavljeni v drugih prispevkih. petja, kar se lahko pokaže na tekmovanjih, o razvoju Mešani pevski zbor Kranjska Gora je bil formalno zborovskega petja in zborovodstva pa pričajo številne ustanovljen leta 2008 in vztraja pri bogatenju pevske pesmarice in stari notni zapisi v cerkvenih in društve- tradicije v kraju. Starejšim pevcem in krajanom pa os- nih arhivih. tajata v spominu znana zborovodja Marjan Vodopivec Najstarejši so cerkveni pevski zbori – kot zanimi- in Dane Škerl ter mladinski pevski zbor Jubilate s pe- vost: mlademu Trubarju sta glasbeni talent in pevska vovodjem Blažem Lavtižarjem (več v prispevku Janeza izobrazba pomagala pri vstopu v duhovniški poklic. In Mlinarja). še danes ima korenine zborovskega petja petje v šolskih Vokalna skupina Triglavski zvonovi spremlja pra- pevskih zborih in v cerkvenem petju. V naši sredini pa znovanja v Mojstrani in na Dovjem, pojejo tudi pri sve- kaže omeniti pevski zbor z zborovodjem Francetom tih mašah, so soorganizatorji pevskega festivala Slovenia Mencingerjem, ki je med stavko leta 1935 vsak večer Cantate. V stoletno tradicijo zborovskega petja pa je ves na železniške nasipu s petjem vlival delavcem železarne čas vpeto ime zborovodje in skladatelja Jakoba Aljaža pogum in vero v zmago njihovega pravičnega boja. (več v prispevku Metke Kern Trček). Po letu 1945 je v občini Jesenice, ki je tedaj vključe- Ženski pevski zbor Mavrica bo leta 2023 praznoval vala tudi območje današnjih občin Kranjska Gora in Ži- 20-letnico delovanja. Ima pomembno vlogo pri obliko- rovnica, ljubiteljsko zborovsko petje odraslih doživelo vanju kulturne podobe Osnovne šole Toneta Čufarja. razvoj v skoraj vseh krajevnih skupnostih. V kronikah Najprej so v njem prepevale predvsem učiteljice in vzgo- kulturnih društev najdemo opise daljšega ali krajšega jiteljice, danes pa prepevajo tudi druge pevke (več v pri- delovanja pevskih zborov, njihov pomen ob praznova- spevku Katje Svetlin Piščanec). njih v krajevni sredini in zborovska srečanja zunaj nje. V Moški pevski zbor Društva upokojencev Jesenice okoljih, kjer so delovali, so razvijali petje, družabno živ- je bil kar nekaj let v vrhu slovenskih zborov te vrste. ljenje in kulturo nasploh, na nastopih zunaj domačega Ustanovljen je bil oktobra leta 1961 in je najstarejši kraja pa poskrbeli za širjenje naše kulture v tuje okolje. upokojenski zbor na Gorenjskem (več v prispevku Sta- V nadaljevanju so navedeni zbori, ki so močno za- neta Arha). pisani v zavesti zborovskega delovanja v Gornjesavski Ženski pevski zbor Večerna zarja Društva upoko- dolini. Podlago njihovemu delovanju je dajalo ljudsko jencev Javornik-Koroška Bela je v letu 2022 praznoval glasbeno izročilo, zborovsko petje pa so motivirale tudi 40-letnico delovanja, v njem pa pojejo upokojenke iz družbene okoliščine konca 19. in celotnega 20. stoletja: bližnjih občin. Od leta 2007 ga vodi zborovodja Franci prebujala se je narodna zavest, prišlo je do vzpona dela- Rihter (več v prispevku Marjana Vebra). vsko prosvetnega gibanja, zborovstvu so bile naklonjene 153 Mladinski pevski zbori Gimnazije Jesenice V šolskem letu 1965/66 ustanovljeni mladinski pev- ski zbor Gimnazije Jesenice se je imenoval po skladate- lju Blažu Arniču in je z velikimi uspehi deloval do leta 1978. Zbor s 70 do 80 pevci je vodil profesor in sklada- telj Janko Pribošič, nato je za nekaj let utihnil. 21. maja 1994 je imel oživljeni nekdanji pevski zbor koncert z naslovom Pesem nas druži v Gledališču Toneta Čufarja. V začetku 21. stoletja je mlade pevce vrsto let z veliko vneme vodila prof. Katja Pavlič Josifov, ki je bila po- budnica za poimenovanje zbora po profesorju Janku Mladinski pevski zbor, Gledališče Toneta Čufarja Pribošiču. Zbor se je preimenoval in zborovsko petje Jesenice, 1967 (arhiv Toneta Konoblja) na Gimnaziji Jesenice še vedno živi pod njegovim ime- pričakujemo, da bo mlade glasove zmogla spet združiti nom. Od mlade zborovodkinje Urške Odar pa jeseni v ubrano petje. Ženski pevski zbor Milko Škoberne Jesenice Zbor je z odličnim ženskim petjem vabil na svoje na- Marko Završnik (2011–2012). Zbor sta vodila še Lili- stope več kot 40 let. Ustanovljen je bil leta 1968 in je jana Kiš (1998–2006) in Marko Mulej (2007–2008). združeval skoraj 200 pevk, imel za seboj okrog 550 Odlična korepetitorka je bila Metka Piber Rutar, ki je nastopov, na katerih je izvajal več kot petsto skladb raz- deset let vodila tudi manjšo zasedbo (oktet – nastopile ličnih avtorjev od renesanse do najnovejših, tudi novih so kot prvi ženski oktet na srečanju sicer moških okte- izvedb. Pevke so rade vključevale slovensko ljudsko pe- tov v Šentjerneju). sem, mlajše pevke pa tudi pesmi iz muzikalov. Letno Zboru so bila podeljena številna priznanja, in sicer so naštudirale tudi deset novih pesmi, v programu pa plaketa Toneta Čufarja, najvišje priznanje Občine Jese- so ohranjale tudi še najmanj petnajst pesmi iz prejšnjih nice za kulturo (1974), Prešernova nagrada Gorenjske let. Redni novoletni koncerti so bili posebej v času, ko (1988), priznanje Občine Jesenice ob občinskem pra- je zbor vodil prof. Milko Škoberne, večkrat popestreni zniku 1. avgusta (1993), priznanja za uspešne nastope na z gosti iz ljubljanske opere, ki jih je k sodelovanju vabil tekmovanju C. A. Seghizzi, Gorica, Italija (1968, 1970, operni pevec domačin Jaka Jeraša, spremljala pa jih je 1973), priznanja za uspešne nastope na tekmovanju slo- Nataša Kerševan. venskih pevskih zborov Naša pesem: srebrna plaketa V zboru je najdlje sodelovala pevka, ustanoviteljica mesta Maribor (1972, 1986, 1997), bronasta plaketa in dolgoletna predsednica zbora Marija Zupančič Vi- čar. Nasledili sta jo Marija Novak in Vasiljka Kokalj do njegove štiridesetletnice leta 2011, nato pa še približno štiri leta Karmen Heric. Zbor je prenehal delovati za- radi premajhnega števila pevk. Nekatere pevke pa so se pridružile Ženskemu pevskemu zboru Mavrica. Prvi zborovodja je bil prof. Milko Škoberne, ki je zbor vodil trinajst let (1968–1981). Nasledili so ga Mira Mesarič (1981–1982), Igor Majcen (1982– 1983), Anton Cimperman (1983–1992), Primož Ker- Ženski pevski zbor Milko Škoberne (arhiv pevke štajn (1992–1998), Blanka Piotrovska (2009–2010), Sonje Berguš Peterman). 154 mesta Maribor (1976, 1980), priznanje mesta Maribor Občine Radovljica: Metka Rutar Piber, Gal usova zlata (1970, 1974). Podeljeni sta bili priznanji dirigentoma: značka ZKO Slovenije: Marija Ažman, Marica Baloh, Milko Škoberne je prejel Gal usovo plaketo Zveze kul- Marija Belšak, Elza Cegnar, Melita Jelen, Zalka Jeraša, turnih organizacij Slovenije, Anton Cimperman pa Pavla Kleč, Zora Kobentar, Tinka Kogovšek, Vasiljka plaketo Toneta Čufarja Občine Jesenice. Priznanja so Kokalj, Frančiška Legat, Nada Markovič, Stanka Men- bila podeljena pevkam: plaketa Toneta Čufarja Občine cinger, Pavla Mohorič, Marija Novak, Vera Radi, Berta Jesenice: Melita Jelen, Stanka Mencinger, Metka Rutar Razinger, Metka Rutar Piber, Ivica Šranc, Vida Vehar, Piber, Marija Zupančič Vičar; plaketa A. T. Linharta Marija Zupančič Vičar.1 Vox Carniola Leta 1997 je po zadnjem uspehu Ženskega pevskega so bili dodana vrednost k naštetim uspehom. Z zbo- zbora Milko Škoberne na Naši pesmi 1997 takratni rom je uspel posneti tudi dve zgoščenki »Zrelo je ...« zborovodja Primož Kerštajn še isto leto naredil poiz- in »Skupaj - Insieme«. kus z mešano zasedbo (novoletni koncert s tako ime- Na njegovo mesto je v začetku leta 2010 stopila Eva novanim »ženskim mešanim zborom«). Sezono za Jelenc Drozg. Precej zdesetkano zasedbo in z novimi tem (12. oktobra 1998) pa je ustanovil Vox Carniolus pevci okrepljeni zbor je osvežila in popeljala Vox Car- (kasneje je bilo ime spremenjeno v slovnično pravilno niola k že dogovorjenima in prijavljenima nastopoma Vox Carniola). Komorni zbor je takoj prevzel vodilno na binkoštni festival v Königslutter in v Prago na Fe- mesto v občini in na nekoliko širšem območju in si s stival adventne in božične glasbe, kjer so prejeli zlato Primožem pripel odmevno mesto na regijskih tekmo- priznanje, Eva pa priznanje za dirigentski dosežek. Kot vanjih v okviru organizacije Javnega sklada Republike zanimivost naj navedem, da so skladbo Johna Rutterja Slovenije za kulturne dejavnosti v letih 1999, 2001, izvedli z godalnim kvartetom (Meta Horvat, Maja Hor- 2002 in 2004 v Škofji Loki (zlato priznanje), pred tem vat, Blanka Piotrovska Kosar in Liza Šparovec). Po tem pa še skupaj z Akademskim pevskim zborom France se je pragmatično lotila priprav na domači tekmovalni Prešeren iz Kranja za izvedbo Misse Criole skladate- sceni in dosegla v letu 2011 regijsko zlato priznanje in lja Ariela Ramireza. Po tem je mesto dirigenta prevzel dve posebni nagradi, leta 2012 srebrno plaketo mesta Michele Josia, ki je zbor vodil skozi zanimive izzive (so- Maribor na Naši pesmi, leta 2013 dve zlati priznanji, delovanje z zborom Acantus iz Belgije, h kateremu so eno s pohvalo ter 7 posebnimi nagradami (na regijskem bili povabljeni naslednje leto). Z zborom mu je uspelo tekmovanju) z mešano in žensko zasedbo ter z obema izpeljati nekaj izjemnih dosežkov: jeseni 2006 zmaga na regijskem tekmovanju v Škofji Loki, zlata plaketa mesta Maribor na Naši pesmi 2007 s štirimi posebnimi nagra- dami, ter cela vrsta odmevnih tekmovalnih nastopov na mednarodnih tekmovanjih (Riva del Garda 2007 zlato in zmaga v kategoriji ljudskih in sakralnih pesmi, Med- narodni Maribor (4. mesto), sodelovanje na festivalu v Sommacampagni pri Veroni in v Bratislavi 2008, Bad Ischl - zlato priznanje, sodelovanje na festivalu v Sassa- riju na Sardinji 2009. Ob tem je treba poudariti, da je dirigent, vpet v širše dogajanje na slovenski zborovski Odprtje Regijske fotografske razstave z naslovom Ujeti sceni, k sodelovanju privabil mnoge odlične pevce, ki pogledi, Mojstrana, 2015 (foto: Marjan Debelak). 1 Marija Zupančič Vičar – Ženski pevski zbor »Milko Škoberne« z Jesenic; Jeklo in ljudje VI.; Hartman A. Škobernetke so vztrajne, Gorenjski glas 2010, Hartman A. Škobernetke iščejo zborovodjo, Jeseniške novice št. 9, 2011. 155 srebrni plaketi mesta Maribor na Naši pesmi 2014. Za- kjer so posebno mesto namenili koledniškim skladbam, nimivo je bilo sodelovanje z APZ France Prešeren iz in drugi sakralni koncerti v sodelovanju s prof. Tone- Kranja skupaj z Orkestrom slovenske vojske v Queen tom Potočnikom in obetavno sopranistko Nežo Vasle. Simphony. Značilnost njenega dela je bilo doseganje Svoj vrh so dosegli s koncertom v sakralnem abonmaju uspehov s pevci, ki so že prepevali v kakem zboru in v v Ljubljani. Nekaj sezon je izdatna pomladitev obetala njem rasli. Delo zbora v opisanih letih so močno zazna- nadaljnji razvoj, potem pa zaradi odhodov pevcev gla- movali jesenski koncerti, imenovani »koncert treh, na sovne uravnoteženosti ni bilo več moč doseči. Zadnji katere so vabili kvalitetne slovenske sestave, tako da so odmevni tekmovalni projekt je bilo sodelovanje na poznavalci in publika ves čas imeli priložnost spremljati tekmovanju Istramusica v Poreču leta 2017, kjer je Vox kakovostno zborovsko petje in mesto Vox-a v njem. dosegel dve prvi mesti. S temi dosežki je zbor leta 2019 Zelo toplo so bili sprejeti božično novoletni koncerti, zaključil svoje delovanje.2 Vox Carniola na območni reviji pevskih skupin Eno pesem č'mo zapet, Slovenski Javornik, 2019 (foto: Nik Bertoncelj). Dobravski moški pevski zbor je začel delovati sredi Polde Ulaga, nato Breda Bidovec. Marjan Jemec, učitelj sedemdesetih let, ko je bilo na Blejski Dobravi oživljeno glasbe in ravnatelj šole v Žirovnici, je več kot 30 let vo- Pevsko društvo Vintgar, v katerem je pelo tudi več kot dil Žirovniški oktet (med leti 1961 in 1991), prepevali 30 pevcev. Najdlje ga je s posebnim občutkom za moško so doma in v tujini. V sedemdesetih letih 20. stoletja je zborovsko petje vodil zborovodja Alojz Vengar (1978– bil uspešen dekliški pevski zbor pod vodstvom Slavka 1992), vmes Janez Ponikvar, nazadnje pa Blaž Lavtižar Mežka ml. Od 1984 do 1991 je deloval Mešani pevski (do 1999). zbor (zborovodja Majda Eržen, Slavko Mežek ml.). Na Kvintet Vintgar s sodobnim pristopom nadaljuje različnih, največkrat lokalnih prireditvah so velikokrat dolgoletno tradicijo večglasnega petja (več v drugem prepevali Vasovalci, Sosedje. Visoko umetniško raven prispevku Andreja Černeta). zborovskega petja od leta 1992 do danes pa vzdržuje Pevski zbori v Žirovnici se omenjajo v vseh kroni- Mešana pevska skupina Dr. France Prešeren pod vod- kah kulturnih društev: mešani pevski zbor v petdesetih stvom Irene Kosmač, tudi pevke v zboru. (več v pri- letih z zborovodjem Poldetom Mejačem, zborovodja spevku Jerneje Stres). 2 Komorni zbor Vox Carniolus, naše prvo desetletje, Jesenice 2008 in zapisniki zbora. 156 Prima Vista Prima Vista je skovanka iz imen Primož, Melita in Vida Tanje Resman in Jane Kunčič iz Osnovne šole Antona ter predstavlja renesančni trio, ki je v tej sestavi prvič Tomaža Linharta iz Radovljice, ki sta tja popeljali po- zazvenel na odru Gledališča Toneta Čufarja 23. decem- jočo trojico in z njo vred slovensko ljudsko pesem. bra 1995. Vodil ga je Primož Kerštanj, ki je pel bas, Me- Skupina Prima Vista je opazno zaznamovala dobro lita Jelen je pela alt in Vida Miheličič sopran. Njihov desetletje jeseniške glasbene scene s svojo unikatnostjo prvi samostojni koncert je bil 15. junija 1996 v Kosovi in kakovostjo. graščini na Jesenicah, renesančnim pesmim, ki so pred- stavljale temelj, pa je pozneje dodajal tudi drugovrstne. Na prvem samostojnem koncertu so se prvič pojavili pod imenom Prima Vista in v renesančnih kostumih, ki jih je na pobudo Alenke Bole Vrabec oblikovala Marina Bačar, izdelala pa Danica Žemlja. Deset let je Prima Vista z glasbo, oblačili in besedo večinoma na gradovih pripovedovala mladim zgodbe o vedoželjnem času Leonarda da Vincija, Orlanda di Lassa, Palestrine, Monteverdija, Gastoldija, Galusa …, o času, ki je raziskoval vesolje, zemljo in človeško telo ter znova in znova odkrival in odkril glasbo. Tudi Prima Vista je odkrivala vse več glasbe, ki jim je bila blizu. V re- pertoar so vključevali slovenske ljudske pesmi in glasbo iz musicalov. Za nekaj skladb je izjemen prevod prispe- val Pavel Oblak. Leta 2004 so se udeležili urjenja malih vokalnih skupin v okviru projekta Evropa cantat, kjer se je trio učil in medil ob svetovno znani vokalni skupini Singer pur. Trio je bil deležen veliko iskrenega odobravanja in vzpodbud. Ob triu se je v desetih letih pojavil vzpore- dni trio, ki so ga sestavljali pianistka Tina Hribar (od leta 1997) ter voditelj in človek, ki je skrbel za sceno in luč Bojan Pogačnik ter Branka Smole, ki je izbirala Melita Jelen, Primož Kerštanj in Vida Miheličič – besede. Prima Vista je odšel leta 2006 na zelo uspešno člani Prima Viste (arhiv Melite Jelen). gostovanje v Litvi, in sicer po zaslugi dveh profesoric 157 L Ljubiteljska kultura v občini Žirovnica 158 Jerneja Stres Cvetoča pevska, inštrumentalnoglasbena, gledališka in folklorna dejavnost Kulturno društvo Dr. France Prešeren Žirovnica – Breznica Čitalnice, ki so jih v šestdesetih letih 19. stoletja usta- ževalnega društva poživil, izboljšal in razširil, lotili so novili v nekaterih krajih, so v drugi polovici 19. stoletja se tudi priprav zahtevnejših dramskih iger. Ustanovil razvile ljubiteljsko kulturno delovanje, ki ni ugasnilo je mešani pevski zbor, ki je štel 28 pevcev, iz moškega niti pozneje. Na Breznici se je leta 1902 razcvetelo kul- dela članov pa še poseben moški pevski zbor. Navkljub turno življenje, ko je župnik Tomaž Potočnik odkupil vojnim razmeram je Katoliško izobraževalno društvo poslopje stare šole, v katerem so uredili manjšo dvorano, leta 1914 nadaljevalo s svojimi dejavnostmi, le vlogo ravno tedaj je bila namreč dozidana nova štirirazredna predsednika je prevzel Janez Finžgar, brat pisatelja osnovna šola na območju današnjega ostanka tovarne Frana Saleškega Finžgarja. Po vstopu Italije v vojno so Planika. Tomaž Potočnik je ustanovil Katoliško izobra- v društveni dvorani skladiščili orožje, kar je ob vsesplo- ževalno društvo in postal njegov predsednik ter reži- šnih vojnih razmerah docela onemogočalo kulturno ser. Še isto leto so uprizorili igro Indijski siroti, sledile delovanje. Ker je večina moških članov društva mo- so druge igre, v katerih je prevladovala verska tematika rala v vojsko, je vsa ostala društvena dejavnost zamrla, ali pa je šlo za ljudske igre – v enih in drugih so igrali marsikdo pa ni nikdar več stopil na deske domačega navdušeni domačini iz tedanje brezniške fare. Za današ- odra. Nastalo praznino je po letu 1919 skušala zapol- nji čas je zanimivo, da so v posameznih dramskih delih niti takrat desetletna Julka Dolžan – Kodrasova Julka vedno nastopali ali samo ženske ali samo moški. iz Zabreznice. Že kot najstnica je učila otroke igrice, V Žirovnici so leta 1908 ustanovili samostojno tam- svoje režisersko delo pa nadaljevala in ga vestno opra- buraško društvo Stol, ki je sprva štelo 18 članov. Us- vljala vse do svoje smrti leta 1982. Po letu 1941 je med tanovil ga je nadarjeni pevec, zborovodja, dirigent in mladino in otroki skrivaj organizirala kulturno in pros- režiser Franc Dolžan iz Žirovnice. vetno dejavnost, po raznih skednjih in šupah jih je učila Leta 1910 je na Breznico prišel župnikovat Jože brati in pisati. Z otroškimi igrami so ohranjali slovensko Lavrič. Bil je tudi predsednik društva, ker pa ni bil besedo, znana je bila po Miklavževih večerih, vodila in vnet za kulturno delo, je vodenje prepustil železničarju učila je tudi otroški pevski zbor. Po njej se danes gleda- Francu Dolžanu. Ta je delovanje Katoliškega izobra- liška skupina imenuje Gledališče Julke Dolžan. V desetletjih po drugi svetovni vojni Po letu 1948 so na Breznici ustanovili predhodnika Mežek st., tedanji cerkveni organist. Med letoma 1952 Kulturnega društva dr. France Prešeren Žirovnica – in 1956 je bil na Breznici za organista France Žgajnar, Breznica, ki je najprej vključevalo godbo na pihala, vo- ki je poleg cerkvenega zbora ustanovil prvi oktet. Ta dil jo je prizadevni kapelnik Štefan Preželj. Zametke je deloval sicer zelo malo časa, vendar so bili v njem že pevske dejavnosti je mogoče iskati v cerkvenem petju. pevci, ki so pozneje v drugih pevskih sestavih prepevali Deloval je mladinski pevski zbor, ki ga je vodil Slavko tudi 50 let. 159 Največji razmah v letih po drugi svetovni vojni je Moški oktet, imenovali so ga Žirovniški oktet, ki dosegla gledališka dejavnost – predstave so bile v časni- je deloval 30 let, je pod vodstvom Marjana Jemca med kih deležne zelo pozitivnih ocen. Lep sprejem je pred- letoma 1961 in 1991 dosegel najvidnejše uspehe na po- vsem med mladino doživela tudi plesna šola, ki jo je dročju ljubiteljske kulture. Prepotovali so domala cel vodil Slavko Mežek st. svet, imeli več kot 1000 nastopov, od teh petino zunaj Na območju današnje občine Žirovnica sta tedaj tedanje države Jugoslavije, sodelovali na državnih sre- delovali dve društvi, a se je vedno bolj kazalo, da je cen- čanjih, prepevali v tovarnah poslovnih partnerjev Ve- ter kulturnega ustvarjanja v kulturnem društvu, ki je rige in povezovali kulturna društva v Kanalski dolini. domovalo v dvorani na Breznici, drugo društvo – Te- Posebno poglavje predstavljajo srečanja na Obirju na lesno vzgojno društvo Partizan v Žirovnici – pa je bilo Koroškem. Leta 1971 so se prvič srečali s koroškim kul- bolj kot kulturnemu delovanju posvečeno športu. Na turnikom Valentinom Polanškom in do leta 1991 redno podlagi tradicije kulturnega udejstvovanja na Breznici vsako prvo nedeljo v avgustu sodelovali na prireditvi je bilo 7. aprila 1956 ustanovljeno Delavsko prosvetno na vrhu Obirja. Oktet je prejel nekaj vidnih priznanj: društvo Svoboda France Prešeren Žirovnica – Breznica Čufarjevo plaketo so prejeli Marjan Jemec, moški ok- in je bilo še istega leta vpisano v register društev. Za tet in Franc Legat, dobitniki zlate Gal usove značke so predsednika je bil izvoljen Peter Sitar, ki je naloge vodja bili vsi pevci okteta, odličje svobode z zlatim listom pa uspešno, vestno in ustvarjalno opravljal tri desetletja. je oktet prejel ob 30-letnici delovanja. Skupino je ves Društvo je razvijalo godbeno, filmsko, izobraževalno, čas strokovno vodil Marjan Jemec, za organizacijo in dramsko in pevsko dejavnost, skrbelo je za ljudsko opremo pa je skrbel Franc Legat. knjižnico in imelo nekaj časa tudi folklorno skupino. Godba na pihala je delovala vse do leta 1967, ko so jih v razpad prisilile vse večje finančne težave in umanj- kanje interesa Občine Jesenice, da bi njeno dejavnost izdatneje podprla. Najbolj množična in uspešna je bila dramska sekcija. Še posebej so se trudili igralci in upravni odbor, da so ob 90-letnici rojstva Frana Saleškega Finžgarja uprizo- rili njegovo delo Razvalina življenja, ki jo je režiral Mi- lan Mlekuž. Bil je znan režiser, njegovo najbolj uspešno delo pa je bila priredba Sketove Miklove Zale, v kateri je sodelovalo preko šestdeset igralcev in statistov. Moški oktet DPD Svoboda France Prešeren leta Močno se je po letu 1956 razvila tudi pevska de- 1975 (zasebna last družine Jekovec). javnost. Prvi zborovodja je bil Polde Mejač, ki je vodil pevski zbor tudi na Slovenskem Javorniku. Zaradi nje- gove bolezni je zbor razpadel, a kaj hitro je Polde Ulaga sestavil mešani zbor, ki ga je pozneje prevzela Breda Bi- dovec in na koncu Marjan Jemec. Leta 1961 je mešani pevski zbor Svobode ostal brez dirigenta in razvila sta se ženski oktet in moški oktet – slednji je deloval celih 30 let. Vodenje ženskega okteta je prevzela učiteljica Nada Salezin, ki je tedaj vodila tudi odraslo folklorno skupino. Zaradi premestitve učiteljice na novo delovno mesto zunaj kraja sta skupini prenehali delovati. Nastal je dekliški pevski zbor, ki je največje uspehe doživljal do Moški oktet DPD Svoboda France Prešeren ob koncu leta 1978. Vodil ga je Slavko Mežek ml. delovanja leta 1990 (zasebna last družine Jekovec). 160 Konec leta 1984 je pod vodstvom profesorice Majde od petja poslovili, mladih pa ni bilo dovolj. Trudili Eržen znova začel delovati mešani pevski zbor. Ko se so se do leta 1991, ko se je na pobudo Jerneje Stres in je Majda Eržen preselila v Lovrenc na Pohorju, je zbor Irene Kosmač oblikoval mešani oktet – slednja ta oktet prevzel Slavko Mežek ml., za njim pa pevka v zboru še vedno vodi. Irena Kosmač. Zbor je nastopal v domačem okolju in zamejstvu, gostoval je v Nemčiji. V letu 1986 je pod vodstvom Slavka Mežka ml. veljal za zelo perspektiv- nega, saj je štel 35 članov, a so se nekoliko starejši pevci Mešani pevski zbor v Nemčiji leta 1990 z Prvi sestav mešanega pevskega zbora leta 1985 zborovodkinjo Ireno Kosmač (domači arhiv z zborovodkinjo Majdo Eržen (domači arhiv Franca Legata). Franca Legata). Cvetovi zadnjih desetletij V občini Žirovnica danes ljubiteljske kulturne pro- ga je leta 2003 pripeljala med kulturnike, ko je prevzel grame izvajajo člani Kulturnega društva dr. France predsedovanje Kulturnega društva dr. France Prešeren Prešeren Žirovnica – Breznica s sedežem v Zabreznici Žirovnica – Breznica. Postal je trden člen med števil- 4 v Žirovnici. Ministrstvo za kulturo Republike Slove- nimi skupinami v društvu. Članom je vedno potrpež- nije je na podlagi Zakona o nevladnih organizacijah 10. ljivo prisluhnil, zagnano uresničeval njihove želje in oktobra 2019 Kulturnemu društvu dr. France Prešeren predano pripravil in izpeljal nemalo kulturnih priredi- Žirovnica – Breznica podelilo status nevladne organiza- tev: proslave v Vrbi ob slovenskem kulturnem prazniku, cije v javnem interesu na področju kulture. V društvu je pod lipo na Breznici ob po Petru Sitarju predsedniško mesto prevzel Slavko Me- dnevu državnosti, z ve- žek ml., za njim Franci Zupan, sledil je Jože Fabjan, ki liko zagnanostjo je vsako je predsednikovanje predal Primožu Junežu. Leta 2003 leto organiziral srečanje je delo predsednika prevzel Jože Resman in društvo us- pesnic in bil začetnik in pešno vodil vse do leta 2021, ko je predsednikovanje pobudnik za vsakoletno prevzela Jerneja Stres. slikarsko kolonijo ter fe- Julija 2021 smo se v društvu poslovili od Jožeta Resmana, rojenega leta 1946, ki je pustil močan pečat Jože Resman (1946–2021) v ljubiteljskem kulturnem ustvarjanju in poustvarjanju (zasebna last Bernarde na Breznici in širše v Žirovnici. Njegova življenjska pot Resman). 161 bruarske in decembrske likovne razstave. Njegova po- Kulturnega društva dr. France Prešeren in Občine Ži- sebna ljubezen so bili scenariji, ki so nastali iz njegovih rovnica je izdal številne knjižice, med njimi Kulturna zgodovinskih raziskovanj in to je gojil do svojih posled- dejavnost v vaseh pod Stolom, Postoj popotnik, Podru- njih dni. Bil je popolnoma predan kulturi in izročilu žnice cerkva na Breznici, Sveti Lovrenc nad Zabreznico, vasi pod Stolom. 50 let Društva upokojencev Žirovnica, Uprli smo se, Smučarski skoki v vaseh pod Stolom, Naš konc, kjer Moški kvartet šumi Završnica, Dediščina Janeza Meterca, Zavrh – teh- nična dediščina, Arheološki in tehniški zemljevid ob- Od leta 1989 na žalnih slovesnostih, pogrebih in par- čine Žirovnica, Arheološke točke, Zgodbe pod Stolom, tizanskih prireditvah zasledimo kvartet, ki je bil sesta- Zanimive zgodbe iz Kašarije in Razvoj k. o. Doslovče, vljen iz članov nekdanjega okteta. Pod vodstvom Franca Zabreznica, Žirovnica v zadnjih 200 letih. Po njegovi Legata je nadaljeval delo moškega okteta vse do leta smrti leta 2020 sta izšli njegovi zadnji knjižici, in sicer 2013. Skupina je bila organizator tradicionalnih prire- 100 let predilnice v Mostah in Zabreške planine. Vse to ditev Jožefov kruh, na katerih se neposredno povezujeta in verjetno še nekaj tistega, kar ni zapisano, je prispevek, razstava in pokušina kruha kot poseben etnološki dogo- ki ga je dal kraju in ljudem v vaseh pod Stolom in tudi dek s petjem. Redno so sodelovali na komemoracijah, s širše Franc Legat. planinci treh dežel in v celoti pokrivali proslave ob par- tizanskih obeležjih, nastopali so s pevci na Koroškem Leta 1989 je ura- in v Kanalski dolini. Povprečno so izvedli 40 nastopov dno začel delovati letno, med pomembnejše nastope pa štejemo srečanja moški nonet Vaso- malih vokalnih skupin v Šmartnem pri Litiji in v Vačah, valci – nastal je iz gostovanje na Češkem ter sodelovanje na snemanju za mladinske skupine, avstrijsko televizijo za turistično komercialni program ki je gojila program za reklamiranje Lipice. črnskih duhovnih Tako je tudi Franc Legat v žirovniški kulturi s svojim pesmi ob inštru- dolgoletnim prostovoljnim delom na družbenopolitič- mentalni sprem- nem in kulturnem področju trajno prispeval k ugledu ljavi. Vodila ga je in razvoju občine Žirovnica in je leta 2009 prejel naj- Mojca Legat. Leto višje občinsko priznanje – imenovan je bil za častnega 1992 se šteje tudi občana. Ljudje, ki smo ga srečevali na kulturnih prire- kot začetek delova- Franc Legat (1932–2020) ditvah in smo sodelovali z njim, se ga bomo spominjali nja Mešane pevske (domači arhiv Franca Legata). kot dolgoletnega pevca. Rad je pripovedoval, da je začel peti leta 1948 pri domačem oktetu, ki ga je vodil Franc Žgajnar, od leta 1952 do 1957 je bil tudi stalni član akademskega pevskega zbora v Ljubljani. Od leta 1961 do leta 1991, kar je celih 30 let, je prepeval v Žirov- niškem oktetu, kjer je bil hkrati organizacijski vodja. Poleg tega je bil v obdobju od leta 1989 do 2001 član okteta Vasovalci, leta 1989 pa je, kot že povedano, prev- zel vodstvo kvarteta. Prepeval je tudi v mešanem pev- skem zboru veteranov iz Radovljice. Poleg petja je bil v mladosti aktiven v dramski sekcij, v zrelih letih svojega življenja pa je začel zbirati pričevanja o življenju v kraju, Kvintet, ki so ga sestavljali Franc Legat, Nikolaj Ferdo njegovih ljudeh, o zgodovini kraja in posebnostih, ki so Bernard, Sergej Dobovišek, Viktor Košir in Stane se ohranile v sodobnost. V samozaložbi ali s pomočjo Dolžan, april 2008 (domači arhiv Franca Legata). 162 počastili praznik sv. Marka konec aprila s prireditvijo, ki je nosila naslov Markov smn. Prvi dan je bil namenjen domači obrti in večernemu koncertu v cerkvi sv. Marka, drugi dan pa je bila povorka nastopajočih s petjem pri vaški lipi in koncert pri cerkvi. Na njej je navadno go- stovalo 15 pevskih in folklornih skupin iz Slovenije in zamejstva. Njihov projekt je bil tudi Martinov večer, ki je postal tradicionalen. Scenarije jim je pisal prijatelj Zdenko Mežek. Po letu 2001 je vodenje skupine prevzel Klemen Langus iz Bohinja, do zaključka delovanja leta 2006 pa jih je vodila Mira Mesarič. Ob zaključku delo- vanja so prejeli tudi plaketo občine Žirovnica. Koncert kvinteta v cerkvi na Rodinah v okviru razstave Jožefovega kruha pri Jalnovi domačiji leta 2013 (domači arhiv Franca Legata). skupine Dr. France Prešeren, ki je nastala iz mešanega zbora in jo še danes vodi Irena Kosmač. Leta 1994 je Malči Možina ustanovila otroško folklorno skupino, ki jo danes vodita Maruša Stres in Daša Strugar. No- vembra 1996 je bilo ustanovljeno Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh, ki sta ga vodila Joža in Darka Fab- jan ob pomoči Miloša in Malči Možina, Mateja Avse- nika in Tomaža Pšenice. Leta 1999 je bila ustanovljena tamburaška skupina Kašarji, ki jo je vodil Jernej Smo- lej, najmlajša pa je leta 2009 ustanovljena moška pevska Nonet Vasovalci z umetniško vodjo Mojco Legat skupina Sosedje, ki predstavlja moški del mešane pevske leta 1989 (zasebna last Mojce Legat). skupine Dr. France Prešeren. Vasovalci Moška pevska skupina je do leta 2002 naštela 612 ra- znih nastopov, od tega več kot 65 v zamejstvu. Pogosto so hodili med Slovence na Koroško in sodelovali z ita- lijanskimi zbori iz Furlanije in Julijske krajine. Še naj- bolj so se povezali z ženskim zborom iz Gemone, med Korošci pa nadaljevali stare stike s skupinami od Obirja do Bilčovsa, Škofič, Podgorja, Šentjakoba, Loč, Lede- nic in Hodiš. Da ne bi njihove pesmi prišle v pozabo, so se lotili tedaj tudi finančno zelo zahtevnega projekta – snemanja kasete in zgoščenke z naslovom Lepa roža. V tem obdobju je bila skupina na višku svojega razvoja, za gostovanja so dobivali povabila iz Slovenije in tujine. Obiskali so Nemčijo, nastopili na tekmovanju v angle- škem Llangollnu in na Dunaju prepevali božične pesmi. Naslovna fotografija na zgoščenki Lepa roža leta Tudi v domačem kraju so bili zelo aktivni, vsako leto so 1997 (zasebna last Mojce Legat). 163 ški skupini s svojimi teksti in režijo ob pomoči Nika Kranjca Kusa pustil Zdenko Mežek (Puče o Ribčovmo Franceto, Kdo je srnaka snedu, Smrt Ribčovga Fran- ceta, Zakva ni kebrov naberov). Jeseni 2011 se je Ma- teji Fabjan, tedaj že Mlačnik, porodila zamisel, da bi ob 50-letnici smrti našega rojaka Frana Saleškega Finžgarja obnovili svojo prvo celovečerno predstavo Veriga, ki je nastala prav izpod njegovega peresa. Tako je ponovno oživela gledališka dejavnost, v katero so uspeli vključiti lepo število mladih. Kot v preteklosti so tudi v nasled- Vasovalci v Vrbi za praznik sv. Marka leta 2000 njih letih želeli na odru predstaviti predvsem dela do- (zasebna last Mojce Legat). mačih avtorjev, prilagojena sodobnemu času. Scenariji in priredbe so bili večinoma delo Jožeta Resmana, po- Gledališče Julke Dolžan zneje tudi Aleša Jekovca. Verigi (2012) v režiji Mateje Mlačnik so sledile predstave Kako je Trebušnik hodil na Še vedno delujoča gledališka skupina, ki tedaj še ni Triglav (2015, režija Jože Resman), Turjaška Rozamu- imela imena, je prvo uprizoritev pripravila 5. decem- nda (2016, režija Jože Resman in Gašper Stojc), Ovčar bra 1989, ko je takratna veroučna skupina z Breznice, Marko (2017, režija Aleš Jekovec in Jože Resman), Ma- okrepljena z nekaj posamezniki, pripravila Miklavžev tiček (2018, režija Aleš Jekovec) in Čebelji roj (2020, večer. Zamisel za ustanovitev gledališke skupine se je scenarij Jože Resman, režija Jaka Andrej Vojevec). V letu porodila Mateji Fabjan (pozneje poročeni Mlačnik). 2022 je v režiji Gašperja Stojca na novo nastala avtorska Idejo je predala župniku Jožetu Kljunu, ki ji je bil zelo predstava Kaj bi rekel Ivan, v kateri so mladi ustvarjalci naklonjen in je odprl vrata župnijske dvorane na Brez- (dijaki in študentje) s svojim mladostno kritičnim pog- nici. Z Miklavževimi večeri so nadaljevali vse do leta ledom razmišljali o tem, kaj bi rekel Ivan Cankar, če bi 2003. Poleg Mateje Fabjan so predstave režirali Peter v današnjem času vstal iz večnega spanca. Poleg tega je Lužnik, Petra Kržan, Petra Blažič, Anže Košir in Tina skupina s krajšimi igranimi odlomki sodelovala na raz- Kržan. Marca 1990 so v režiji Mateje Fabjan pripravili ličnih prireditvah v občini Žirovnica. igro Pavelčkova piščalka ob materinskem dnevu. Tovr- stne prireditve so pripravljali vse do leta 1999 in potem Škratovanja še leta 2003. Sledila je prva celovečerna predstava za odrasle, in sicer Finžgarjeva Veriga. V režiji Mateje Fab- Jeseni 1991 so zagnani ljubitelji v kulturnem društvu jan so jo premierno uprizorili 24. 11. 1990. Na eni iz- začeli s pripravo matinej za otroke – škratovanji. Na se- med vaj so se dogovorili, da se bodo imenovali Dramska zono je bilo približno pet do šest matinej, za katere sta skupina Julke Dolžan, za tem so »dramsko skupino« sprva skrbeli Mateja Fabjan (tekst in režija škratov) ter zamenjali za »gledališče«. Predstava je doživela 12 po- Malči Možina (otroške predstave, recitali pesmi). Vsaka novitev. Zelo uspešni sta bili tudi predstavi Trije vaški izmed predstav je bila narejena premierno (tekst za po- svetniki v režiji Mateje Fabjan in Malči Možina (1991), vezovanje škratov ter otroške igrice, recitali in petje). Z ki je doživela 13 ponovitev, in Dobrodošla miss Agata otroškimi igricami za decembrske matineje so nato tudi (1993) z 10 ponovitvami. Sledili sta predstavi AD Acta gostovali (skupaj z obiskom dedka Mraza) po okoliških v režiji Mateje Fabjan (1994) in Pri medvedovih (1995), šolah, vrtcih, podjetjih in zavodih. Kasneje je otroške ki jo je režiral Dominik Rus. matineje prevzela Petra Kržan, otroške igrice pa sta re- V okviru Gledališča Julke Dolžan sta nastali žirali tudi Sonja Gnamuš in Natalija Štular. Otroške predstavi v režiji Nika Kranjca Kusa Ženska (A. Ni-matineje so prirejali vse do leta 2004, potem pa jih v colaja) leta 2002 in Priložnostni zdravnik (Moliere, nekoliko drugačni obliki ponovno obudili leta 2012. Vildrac) leta 2004. Prav tako je velik pečat v gledali- Od takrat pod mentorstvom Mateje Mlačnik vsako leto 164 pripravijo pet matinej. Škrati še vedno skrbijo za anima- cijo oziroma vezni tekst, otroške igrice pa so večinoma gostujoče. Pripravili so dve lastni otroški predstavi: Ča- rovnica Mica in severna zvezda (2015) v režiji Mateje Mlačnik in Trije prašički (2018), ki sta jo režirala Nejc Torkar in Mateja Mlačnik. Znova obujena Veriga leta 2012 (zasebna last Aleša Jekovca). Snemanje kratkega igranega filma Puče o Ribčovmo Franceto v Vrbi leta 2004; zapisal Zdenko Mežek, režiral Niko Kranjc Kus, snemal Jože Hausman (foto: Miran Dolar). Ovčar Marko leta 2017 (zasebna last Aleša Jekovca). Igralci Puč o Ribčovmo Franceto: Marja in Joža Jalen ter Slavka Vidic (foto: Miran Dolar). STRES11 STRES12 STRES13 STRES14 ... in škratki danes, leta 2021 (zasebna last Mateje Mlačnik). Otroška matineja Škratovanje leta 1991 (zasebna last Mateje Mlačnik). 165 pevskih skupin Slovenije v Šmartnem pri Litiji postali nosilci zlatega žiga malih pevskih skupin Slovenije. Leto 2002 je bilo za skupino prelomno, saj so se prvič prijavili na mednarodno zborovsko tekmovanje in v Pragi prejeli zlato priznanje, ki je bilo še posebej žlahtno. Tekmovalni program je namreč vseboval ob- vezno pesem Napadly písně Antonína Dvořáka. Sledila je udeležba na pevski olimpijadi, danes imenovani Sve- tovne zborovske igre, in leta 2004 so po zlatem prizna- nju v predtekmovanju v Bremnu dosegli prvo bronasto medaljo. Po osvojenem zlatem in srebrnem priznanju v Premiera igre Anton Janša leta 2019 (zasebna last predtekmovanju je 2006 sledila v kitajskem Xiamenu Aleša Jekovca). druga bronasta medalja in nazadnje na 8. svetovnih zborovskih igrah 2014 v latvijski Rigi eno srebrno pri- znanje in dve srebrni medalji. Sledila so mednarodna tekmovanja leta 2007 v avstrijskem Bad Ischlu (dobili so srebrno in bronasto priznanje), 2007 v italijanski Rivi del Garda (bili so dobitniki dveh srebrnih priznanj) in 2008 v Riminiju (zasedli so četrto mesto), 2009 v slova- ški Bratislavi (bili so prejemniki bronastega in srebrnega priznanja), 2010 v ruskem Sankt Peterburgu, 2011 v nemškem Wernigerodeju (dobili so srebrno in zlato pri- znanje), 2012 v španski Calelli (bili so prejemniki dveh srebrnih diplom), 2013 v hrvaškem Tuhelju (skupina je prejela dve zlati priznanji, posebno priznanje je bilo Premiera mladih igralcev Kaj bi rekel Ivan leta podeljeno zborovodkinji Ireni Kosmač). V organizaciji 2022 (foto: Miha Šest). Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavno- sti je skupina na regijskih tekmovanjih odraslih pevskih Mešana pevska skupina zasedb leta 2013 in 2015 dobila srebrni priznanji in na Dr. France Prešeren Puccinijevem tekmovanju v Italiji 2015 dve srebrni pri- znanji. Tako so se po dobrih 20 letih delovanja znašli na Skupina je začela delovati z devetimi pevci razpadlega svetovni TOP 1000 lestvici Musice Mundi in z osvoje- mešanega pevskega zbora. Zavzetost članic in članov ter nimi 820 točkami zasedli 564 mesto. njihova ljubezen do lepe pesmi, tako narodne kot ume- Niso pa samo tekmovali, tradicionalno pripravljajo tne, domačih in tujih skladateljev, je dvigovala njihovo prireditev za praznik dela, ki jo Planinsko društvo Žirov- umetniško raven, z leti pa so posebno svežino prinesle nica vsako leto organizira v domu pri izviru Završnice, priredbe znanih skladb s področja zabavne glasbe. Vsa- peli so na Okrešlju in drugod. Redno se udeležujejo fe- koletni tematski letni in božični koncerti, sodelovanja stivalov čebelarskih pesmi v Lukovici, pred Jalnovo do- s priznanimi gledališkimi igralci in opernimi pevci, go- mačijo na Rodinah prirejajo tradicionalne koncerte O stovanja doma in v tujini so doprinesli k prepoznavnosti kresi se dan obesi in tematske božične koncerte, tradici- doma in v svetu. Redna udeležba na pevskih srečanjih, onalno jih videvate tudi na osrednji proslavi za kulturni ki potekajo v organizaciji Javnega sklada Republike Slo- praznik v Vrbi, z veseljem se odzovejo povabilom in po- venije za kulturne dejavnosti, je dokaz kakovosti, saj so jejo za različne priložnosti. Zadnjih sedem let so sode- v letih 2001, 2002 in 2003 na državnih srečanjih malih lovali na festivalu v Salzburgu, Budimpešti in Bologni. 166 Skupina je za svoje uspešno delo v ljubiteljski kulturni dejavnosti v občini Žirovnica v letu 2004 prejela nag- rado Občine Žirovnica in leta 2014 plaketo Občine Ži- rovnica. Irena Kosmač je že vsa leta umetniška vodja, hkrati tudi pevka, od leta 2007 in 2008 pa tudi preje- mnica Gallusove listine in nagrajenka Občine Žirov- nica. Skupina v letu 2022 praznuje častitljivo 30-letnico delovanja. 30 let trdne volje, odrekanja, vztrajnosti do- kazujeta tudi Irena Kosmač in Tone Špendov, ki pojeta Obisk hiše Luciana Pavarottija v Modeni leta 2019 od vsega začetka. Župan Leopold Pogačar jim je na ju- (foto: Bojan Markun). bilejnem koncertu z naslovom "Naših 30 let" podaril Mešana pevska skupina Dr. France Prešeren pred Corin festival Bologna leta 2019 finalnim nastopom na svetovnih zborovskih igrah (foto: Bojan Markun). za medaljo leta 2006 z vodičko Chen Lio Lin; kitajsko mesto Xiamen (zasebna last Jerneje Stres). Mešana pevska skupina Dr. France Prešeren leta 2017 v Salzburgu. V enaki sestavi kot na fotografiji, Mešana pevska skupina Dr. France Prešeren, ki je kjer so Karmen Rosi, Nikolaj Ferdo Bernard, Tone delovala do leta 2015 (zasebna last Jerneje Stres). Špendov, Alenka Markovc, Irena Kosmač, Stane Lužnik, Darja Kolenc in Marcel Federl, deluje še Jubilejni srebrnik Občine Žirovnica. danes (foto: Bojan Markun). 167 Otroška folklorna skupina Breznica pin. Predšolsko skupino je prevzela Katja Pavlič (danes Štefelin), pozneje pa jo je prevzela in jo še danes vodi Leta 1994 je bila pod okriljem Gledališča Julke Dolžan Daša Strugar. Že leta 2001 je Maruša Stres zamenjala ustanovljena Otroška folklorna skupina gledališča Julke mesto plesalke v skupini za mesto pomočnice – poma- Dolžan, pozneje preimenovana v Otroško folklorno gala je Malči Možina pri vodenju predšolske skupine. skupino Breznica, ki jo je vrsto let zelo uspešno vodila Kot samostojna vodja predšolske skupine je začela svojo Malči Možina. Skupina se je s prvim celovečernim kon- mentorsko pot leta 2003, ko je imela njena prva odrska certom Otroci plešemo za vas občinstvu predstavila še v postavitev naslov Ta ukradene hruške. okviru gledališča. Malči Možina, dobitnica Maroltove Otroci so oblečeni v folklorne kostume, ki ponazar- plakete, najvišjega priznanja Javnega sklada Republike jajo delovna oblačila otrok s preloma 19. v 20. stoletje, Slovenije za kulturne dejavnosti na področju folklore, predšolski pa v kostume, ki ponazarjajo oblačenje otrok je skupino vodila izjemno uspešno, saj so veljali za pro- v začetku 20. stoletja. Skupina je za dolgoletno ohranja- gramsko eno najboljših otroških folklornih skupin na nje in poustvarjanje slovenskega ljudskega izročila leta Slovenskem. Nekaj let so delovale kar tri starostne sku- 2009 izvedla samostojni koncert ob 15-letnici delova- pine, v desetletnem obdobju je pripravila vrsto izjemno nja Pa cunca, pa flikca, pa strgana kikla in prejela ob- zanimivih odrskih postavitev, ki so bile domala brez činsko priznanje, nagrado občine Žirovnica. Celostna izjeme predstavljene na državnih srečanjih otroških podoba projekta je zajemala predstavitve oblačilne kul- folklornih skupin. Decembra 2000 je Malči Možina turne dediščine in so jo otroci v dveh starostnih skupi- skupino pripravila na samostojni projekt z naslovom nah prikazali vse od Rateč do Bele krajine. Z odrskimi Življenje otroka v Prešernovem času in ga ob 200-letnici postavitvami, ki so nosile naslov Kamenčki, Anžetove rojstva dr. Franceta Prešerna tudi uspešno izvedla. No- gosli, U štero, Mur mur murenček, Skrivnosti kresne vembra 2004 je sledil še en samostojni projekt, posve- noči, K' pa j' to, Pikapolonica, zleti v nebo, Godec na čen desetletnici delovanja skupine. Cilj projekta Pot nas svetu veselo živi in belokranjska Aj zélená je vsa gorá so vodi iz roda v rod je bil poustvariti življenje, kakršnega na podlagi arhivskih gradiv in pripovedovanj povezali so živeli ljudje, ki so hodili iz kraja v kraj in si na poteh otroške igre, pesmi, glasbo in plese, ki omenjajo prvine pridobivali nove izkušnje in znanja. Otroci v treh staro- oblačilne dediščine. Vsi otroci so bili oblečeni v oblačila, stnih skupinah so prikazali šege in navade, ki se navezu- krojena po vzoru kmečkega prebivalstva 19. in začetka jejo na popotništvo, popotnike, potovke in vandranje. 20. stoletja, občasno so obuti v cokle. Kostumska po- Najmlajši (5 do 6 let) so iskali pota do pogrešanih oseb doba je delo Bojana Knifica, poznavalca slovenske ob- in jih skupaj z varuhi tudi našli. Srednja skupina (7 do 9 lačilne dediščine, razviti sta jo pomagali Mojca Pavlič in let) je prikazala prihod Ciganov v naše kraje in njihove Iva Legat. Sestavni del skupine sta bila godca z violino stike s slovenskim večinskim prebivalstvom na Gorenj- in harmoniko, ljudska glasbila pa so uporabljali plesalci skem ob koncu 19. stoletja. Starejša skupina (10 do 14 sami v odrskih postavitvah. let) je ob dramatizaciji ljudske pesmi predstavila tegobe Otroška folklorna skupina Breznica je pogosto na- življenja mladih ljudi, ki so morali s trebuhom za kru- stopala v domačem kraju in njegovi okolici. Gostovali hom v začetku 20. stoletja. Gostja tega večera je bila so tudi na mednarodnih festivalih na Ptuju, na mari- Ljoba Jenče. borskem Folkartu, v Avstriji, na Češkem, v Turčiji, Sr- Vsa leta je Malči Možina skrbela za izobraževanje biji, Nemčiji, Italiji in Makedoniji. Poželi so vrsto zlatih mladih, ki so se z njo udeleževali seminarjev in folklor- priznanj na državnih tekmovanjih, organizirali tradici- nih taborov s tematskimi vsebinami. Pod njenim okri- onalne prireditve ob materinskem prazniku Mama je ljem so se izobraževali Maruša Stres, Katja Pavlič in ena sama in priredili najbolj odmeven koncert ob 20-le- Jure Knavs. tnici delovanja z naslovom Lepo je biti folklornik. Leta V skupini je leta 2006 prišlo do kadrovske spre- 2013 je Maruša šolsko skupino prvič prijavila na razpis membe, ko je vajeti folklorne skupine v svoje roke za državno tekmovanje 17. revija ljudskih pesmi, plesov prevzela Maruša Stres, izprašana vodja folklornih sku- in običajev Pika poka pod goro v organizaciji Zavoda 168 Republike Slovenije za šolstvo in Prve osnovne šole Rogaška Slatina. Skupina je z 28 drugimi skupinami tekmovala z odrsko postavitvijo Ta Kašarska fara in si priplesala zlato priznanje. Otroška folklorna skupina Breznica je na odrskih deskah predstavila prek 40 odrskih postavitev in imela dobrih 200 nastopov, na katerih so se programsko do- taknili bodisi zdravilnih zelišč, Ciganov, vil, beračev, učiteljic, kruha, velikana, romarjev, cokel in še bi lahko naštevali. Dolgoletna godca na violini sta bila Anže Ko- šir in Matej Oštir, nekaj časa jih je na klarinetu spremljal Simon Gnamuš, na harmoniki so igrali Mitja Šinkovec, Pa cunca pa flikca pa strgana kikla ob 15-letnici Domen Pavlič in zadnja leta Luka Križ. delovanja (arhiv društva). Otroška folklorna skupina Breznica na začetku Državno srečanje v Žalcu leta 2009 in koreografija delovanja (arhiv društva). Godec veselo na svetu živi (arhiv društva). Koreografija Ta kašarska fara, za katero so prejeli Praznovanje prve desetletnice skupine, ki so jo zlato priznanje na tekmovanju Pika poka pod goro proslavili s programom Pot nas vodi iz roda v rod, v Rogaški Slatini leta 2013 (arhiv društva). leta 2004 (foto: Peter Lužnik). 169 Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh Gledališče Julke Dolžan je pomagalo pri ustanovitvi Gledališča slepih in slabovidnih Nasmeh. Med letoma 1991 do 1994 so pripravili dobrodelne koncerte za pomoč slepim, leta 1995 pa je s predstavo Županova Micka, ki sta jo na taboru za slepe in slabovidne prip- ravila Tomaž Pšenica in Mateja Fabjan, obogateno s koncertom slepih umetnikov, skupina brezniških gle- dališčnikov pomagala pri gostovanjih tega dogodka ši- rom po Sloveniji. S pridobljenim denarjem in pomočjo so pomagali Gledališču slepih in slabovidnih Nasmeh, ki združuje slepe in slabovidne gledališke ustvarjalce iz celotne dežele. Okoli trideset igralcev, spremljevalcev in strokovnih delavcev že vrsto let pripravlja predstave, ki navdušujejo občinstvo po vsej Sloveniji. Za njihov prvenec komedijo Dan oddiha (1997) je Mateja sama narisala sceno in izdelala kostume. Sledili sta predstavi Častni povabljenec (1999) in Namišljeni zdravnik (2002). Po premoru so se v sezoni 2010/11 Na festivalu v makedonskem mestu Ohrid leta lotili nove zvrsti in uprizorili simbolno dramo nobelo- 2017 (foto: Jerneja Stres). vca Mauricea Maeterlincka Slepci, kar je bila svojevrsten izziv in ambiciozen projekt vseh sodelujočih. Vse pred- stave je režirala Mateja Mlačnik, mentorica skupine je bila Alenka Bole Vrabec. Med dosežki velja ome- niti priznanje Linhartova značka, ki jo je za posebne dosežke v gledališču za vlogo v komediji Dan oddiha dobila igralka Metka Pavšič, za predstavo Slepci pa so prejeli tudi posebno priznanje selektorja Linhartovega srečanja za Gorenjsko in občinsko priznanje – nagrado Slavnostna prireditev Lepo je biti folklornik, ki so jo pripravili ob 20-letnici delovanja (arhiv društva). Lepo je biti folklornik – 20-letnica delovanja Premiera Častni povabljenec v dvorani na Breznici (arhiv društva). leta 1999 (zasebna last Mateje Mlačnik). 170 Občine Žirovnica. Leta 2013 so imeli več kot dvajset uprizoritev predstave Oh, te nore ženske pod režijskim vodstvom Alenke Bole Vrabec in mentorstvom Mateje Mlačnik, leta 2015 pa je bila domiselno režirana in od- lično odigrana predstava Kako naprej, ki prikazuje iz- seke vsakdanjega življenja ljudi, ki se znajdejo v vsem dobro znanih situacijah. Scenarij avtorjev Sare Lucu in Miša Mičiča spretno nadgradi standardne situacije, igralska ekipa – Anja Hočevar, Irena Temlin, Mia Kori- tnik, Dario Vogrič, Luka Pavlin in Dada Strle – pa seže onkraj utečenih stereotipov. Po premierah so s predsta- vami vsaj tridesetkrat nastopili v različnih krajih v Slo- Premiera Kako naprej v dvorani na Breznici leta veniji, redno so se udeleževali festivala gledališča slepih 2015 (arhiv društva). v Zagrebu. Cilj dela skupine je seznaniti poslušalce in gledalce z uspehi in dosežki slepih ter pregnati pred- Tamburaška skupina Kašarji sodke pred slepoto z veseljem in smehom. Sestavljalo jo je od pet do deset članov. Z delom so za- čeli leta 1999, in sicer tako, da so se najprej naučili note, spoznali inštrumente in začeli z vajami, ki so zahtevale veliko truda, vztrajnosti in discipline. Po štirih mesecih igranja so znali prvo skladbo, ki so jo z veseljem skupaj zaigrali. S kostumsko podobo, ki jo je oblikoval Bojan Knific, so ponazarjali pražnje oblačenje premožnega kmečkega prebivalstva na Gorenjskem ob koncu 19. stoletja. Glasbeni repertoar so sestavljale slovenske ljud- ske skladbe v izvirni ali moderni obliki, dalmatinske, klasične in ostale skladbe tujih in sodobnih avtorjev, ki so jih podprli z večglasnim petjem. Nastopali so doma Premiera Slepci v dvorani na Breznici leta 2011 in v tujini, s Folklorno skupino Triglav z Jesenic so se (zasebna last Mateje Mlačnik). podali na gostovanje v Združene države Amerike, na- stopili so v Grčiji, redno pa sodelovali na Dnevih naro- dnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku in v hotelu Lek v Kranjski Gori. Leta 2002 in 2003 so dosegli sre- brno priznanje na državnem srečanju tamburaških in mandolinskih orkestrov in skupin Slovenije, v letu 2004 in 2005 pa na mednarodnem tekmovanju tamburaških skupin v srbskem Starčevu dobili zelo dobro oceno za svoje igranje in petje. V maju 2002 so izdali zgoščenko Ne bom podplatov šparov, na kateri so sodelovali z jodlarsko kraljico Ingrid Brueggemann, leta 2009 pa še zgoščenko Karavanški fen. Od leta 2014 skupina ne deluje več, vsa leta pa jo je vodil Jernej Smolej, ki je zanjo Skupina z Matejo Mlačnik in Alenko Bole Vrabec pisal tudi priredbe. leta 2011 (zasebna last Mateje Mlačnik). 171 dno so sodelovali na srečanju kvartetov in kvintetov na Turjaku, še vedno pa radi pripravijo in zapojejo kakšno podoknico. Udeležujejo se festivala čebelarske pesmi, ki vsako leto poteka v Lukovici. Tone Špendov, ki je umetniški vodja in pevec v skupini, zanjo napiše tudi kakšno avtorsko pesem – v letu 2019 je njegovo avtor- sko skladbo Letela je čebelica na festivalu zapel Moški pevski zbor Čebelarske zveze Slovenije. Tomaž Habe, ki je festival strokovno spremljal, je skladbo predlagal za objavo v pesmarici čebelarskih pesmi, ki jo bo izdala Čebelarska zveza Slovenije. Kašarji na gostovanju v Ameriki leta 2000 (zasebna last Jerneja Smoleja). Sosedje ob ustanovitvi leta 2009. Na fotografiji so Marcel Federl, Tone Špendov, Stane Pisek, Markov smn v Vrbi leta 2011 (arhiv društva). Nikolaj Ferdo Bernard, Stane Lužnik in Stane Stres (zasebna last Jerneje Stres). Moška pevska skupina Sosedje Kot najmlajša skupina v Kulturnem društvu dr. France Prešeren Žirovnica – Breznica deluje moška pevska sku- pina, ki si je nadela ime Sosedje. Nastopa največ v do- mači občini, a se ne brani povabil iz drugih predelov Slovenije. Sodeluje z drugimi pevskimi skupinami in zbori, z nekaterimi precej stalno. Poleg ljudskih in po- narodelih pesmi ter pesmi iz bogate zakladnice znanih slovenskih ustvarjalcev pevci radi pristopijo tudi k iz- vajanju žanrov, ki po krivici veljajo za lahkotnejše – po- pevke in narodnozabavne melodije, ter izvedejo tudi kakšno znano dalmatinsko pesem. Kot pevci in igralci sodelujejo z domačim Gledališčem Julke Dolžan (Tur- jaška Rozamunda, Čebelji roj, Martinov večer). Redno nastopajo na društvenih prireditvah, tradicionalno pa na večerih ljubiteljskih pesnic in ob dnevu državnosti, Festival čebelarske pesmi v Lukovici leta 2019 ki ga vsako leto obeležujemo pri lipi na Breznici. Re- (foto: Bojan Markun). 172 vaška jedra, kar je atraktivno za izletniške programe; Ljubiteljsko kulturno delo zgodovinska dediščina Ajdna nad Potoki, Vila rustika, na drugih področjih Aleja slavnih mož, Prešernov spomenik v Vrbi, vaška lipa v Vrbi, spominsko obeležje talcem v Mostah, Pleč- Turizem sicer velja za gospodarsko panogo, a nedvomno nikov spomenik na Breznici, Turška jama; naravna velja, da si ga brez kulture ne znamo predstavljati. Kul- dediščina, kot je dolina Završnice, pobočje Rebra in tura je sestavni del turistične ponudbe – na območju Zelenica; in stavbna arhitektura, kot so cerkve, stari občine Žirovnica je njen najpomembnejši del kulturna ohranjeni objekti, spomeniki … Navedena področja so dediščina. Žirovnica je v slovenskem in čezmejnem pro- tista, ob katerih se povezujeta kultura in turizem, na- storu prepoznavna kot območje, specializirano za do- men in naloga kulturnega društva na tem področju pa življanje kulture in čebelarstva kot – lahko bi zapisali je, da te znamenitosti nadgradi z zgodbami, izvajanimi z – poezije kmetijstva, kulturne dediščine, ustvarjalnosti lastno dejavnostjo: pevsko, plesno, dramsko, likovno, in svojih velikih mož in naravne krajine. z izdajo raznih publikacij. Letno organiziramo temat- Izletniški del ljubiteljski kulturniki pogosto pove- sko slikarsko kolonijo, ki jo povežemo z razstavama ob zujemo s krajšim kulturnim programom in ogledom kulturnem prazniku februarja in občinskem prazniku različnih kulturnih in drugih znamenitosti. Področje decembra. Istočasno potekajo tudi pesniški večeri lju- kulturne dediščine predstavljajo kulturni spomeniki, biteljskih pesnic in rojstne hiše velikih prednikov, ki jih turisti obiskujejo pesnikov. posamezno ali v skupinah, in so povezani v pot kul- Skupni cilji, ki turne dediščine; čebelarski turizem; ohranjene vasi oz. jim prek društva sledijo ljubiteljski kulturniki, člane društva in druge ljudi povezujejo na področju izobraže- vanja, pripravljanja različnih prireditev in oblikovanja osre- dnje prireditve za Na koloniji podarjena slovenski kulturni podoba Antona Janše slikarja praznik v Vrbi, ki Marjana Burje leta 2022 nadgrajuje vseslo- (foto: Jerneja Stres). venske aktivnosti obeleževanja Pre- šernovega rojstnega kraja. Dolgoletna moderatorja proslave v Vrbi sta Maruša Stres in Lojze Ropret, ki sta v pozdrav stisnila roko marsikateremu državniku, poli- tiku, glasbeniku in igralcu. Poleg navedenega je skupni cilj delovanja, ki mu sledi Kulturno društvo dr. France Prešeren Žirovnica – Breznica, povezovanje z drugimi društvi, ki delujejo v Sloveniji ali v zamejstvu. Njihov interes je neposredno sodelovanje z nosilci kulturne dediščine območja, ki Slikarska kolonija v dvorani na Breznici leta 2022 je razpoznavno po Prešernu, Finžgarju, Jalnu, Čopu (foto: Jerneja Stres). in Janši. Aktivnosti članov kulturnega društva prispe- 173 vajo, da so kulturni dogodki dostopni najširšemu krogu Naj zaključim s pesmijo pokojne Mare Kokalj iz prebivalcev, da društvene aktivnosti potekajo na visoki Zabreznice, ki je vrsto let sodelovala na pesniških veče- strokovni ravni in da se razvijajo dejavnosti, ki so po- rih s svojimi skrbno izbranimi verzi: membne za razvoj občine in ljubiteljskega kulturnega delovanja v njej. Brezniška fara Brezniška fara je kakor košček raja, že davno nekoč zapisal je – naš slavni sosed Ribčev France. Takrat, ko da zadonela je slovesna ura, saj s tem začela se naša je kultura. Kultura, ki po celem svetu šla je svojo pot, to naših prednikov je rod. Maruša Stres in Lojze Ropret v Vrbi leta 2011 Prednikov poštenih, pridnih so zasluge, (arhiv društva). da odnesel ni nas val pogube. Večkrat na križpotjih težke zgodovine lahko bi se zlomili. Čeprav smo narod majhen, ljudje pogumno so se zbrali in če treba je bilo, tudi marsikaj so žrtvovali. Večkrat nam je trda predla, glava prava ni se zmedla. Mnogokrat imeli smo nemilo zgodovino, može pogumne in odločne, zraven žene dobre, močne, ki niso gledali le nase, gledali so daleč še naprej, v druge, boljše čase. Tako so skozi dolga leta nastala zanimiva obeležja, Dolgoletna moderatorja v Vrbi z Zvezdano Mlakar saj ustanavljali so razne krožke, klube, leta 2018 (arhiv društva). igrali, peli, pisali pesmi, knjige. Čeprav so imeli vedno dosti druge brige, VIRI IN LITERATURA vzeli so si čas, da so ohranili narodu obraz. Ambrožič, Matjaž In če kdaj bilo je pretežko, 2021 Zgodovina brezniške župnije zapeli pevci so sladko, kakor slavci za vasjo. Franc Legat V pesmi slišal se je lepi spev, 2003 Kulturna dejavnost v vaseh pod Stolom kakor daljni tihi odmev, Osebni arhivi naj kultura ne umre, Jerneja Stres, Mojca Legat, Maruša Stres, saj to je naroda moči odsev. Mateja Mlačnik, Aleš Jekovec, Irena Kosmač, Jernej Smolej 174 Kulturi podarjena, nobena ura ni izgubljena Ljubiteljska kultura od Rateč do Rodin Dopolnjena elektronska izdaja Glavna in odgovorna urednica: Branka Smole Uredniški odbor: Majda Malenšek, Janez Mlinar, Miloš Možina, Janko Rabič, Branka Smole in Jerneja Stres Jezikovni pregled: Majda Malenšek Oblikovanje: Igor Šober Fotografije: arhivi društev in piscev besedil Izdala: Zveza kulturnih društev Jesenice, zanjo Miloš Možina, predsednik Jesenice, 2023 Projekt Almanah o ljubiteljski kulturi od Rateč do Rodin je sofinanciran iz razpisov občin Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica. Elektronsko izdajo je sofinancirala Občina Jesenice. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Za pomoč pri urejanju prispevkov se zahvaljujemo dr. Bojanu Knificu. Občina Jesenice Občina Kranjska Gora Občina Žirovnica Zveza kulturnih društev Jesenice Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 150109955 ISBN 978-961-95978-1-1 (PDF) K