Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* * i list izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne ùva-žujejo.
HARODHI
DNEVNIK
Upravnifitvo:
Schillerjeva cesta Stev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K «'30 mesečno . . . K 2-10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.	i
Posamezna štev. stane 10 h.!
Štev. 244. Telefonska steviika^iT] Celje, v pondeljek, dne 25. oktobra 1909.
Čekovni račun 48.81?..
Leto I.
Beseda deželnega poslanca dr. V. Kukovca o izvedbi zakonov za agrarne operacije.
Po Stenografičnem zapisniku.
K predlogu, ki je v razpravi, moram pridjati nekaj opazk, ki se tičejo strogo le stvari same. Govori se o nastavljanju takozvanih krajevnih komisarjev, za katere ima dežela prispevati 10.000 K. Povdarjam, da bode pri izvrševanju predloženih zakonov največje važnosti vprašanje, kake krajevne komisarje bodemo dobili. Pri imenovanju krajevnih komisarjev bodo odločujoči krogi morali zelo pazno postopati, da bodo nastavili može, ki bodo imeli najboljše lastnosti za svoj posel, ki bodo pa znali tudi pametno in taktno nastopati, če bode treba izvršiti kako delitev dosedaj skupnega občinskega zemljišča. Pred kratkim sem v interpelaciji na njega ekscelenco deželnega namestnika podal sliko, kake posledice nastanejo, če se ljudje ne morejo zediniti glede uživanja skupnih zemljišč in kake nesreče lahko nastanejo, ako ne poseže vmes res spretna roka. Ne dvomim, da bodo imeli deželni komisarji v svoji sredi spretne može, povdarjam pa, da bodo te komisije mogle posamezne slučaje le posredno preceniti, ne pa neposredno na podlagi študija na licu mesta. Deželne komisije bodo namreč odločevale v drugi stopnji in sicer na podlagi spisov in baš zaradi tega še enkrat povdarjam potrebo največje previdnosti, da se nastavijo kar najbolj vešči in sposobni možje za odločevanje v prvi stopnji, namreč takozvani krajevni komisarji. Ne bode se ozirati le na p> polno zmožnost jezika, ampak na prav posebno uporabljivost in razumevanje kmečkih razmer.
Postave sicer ne maram kritizirati, izjavljam nasprotno, da sem z njo
zadovoljen in da bode isto tudi ljudstvo z veseljem pozdravilo. Kar bi pa bilo glede predmeta omeniti, se mi zdi baš dejstvo, da se po mojem mnenju vprašanje odločitve v prvi stopnji ni preveč srečno rešilo, ker se je odločitve prepustilo le posameznim uradnikom takozvanim krajevnim komisarjem, akoravno bodo imeli odločevati o zelo važnih in težavnih vprašanjih.
Če se povrnem k slučaju glede Veržeja, ki je zelo značilen, izprevidi se, da so politične oblasti in sodnije leta in leta reševala vprašanje uživanja in delitve skupnih zemljišč, da so pa imele pri tem poslu zelo malo sreče, da so se marveč porodili v Veržeju vsled njikovih korakov le vedno novi nesrečonosni prepiri, katere so oblasti hotele zadušiti z eksekucijami in denarnimi kaznimi. Namesto, da bi se ljudstvo poučilo in da bi se skusilo ljudi med seboj spraviti, se je z njimi nasilno postopalo. Zelo torej moram svariti pred nevarnostjo, če bi se z izvajanji novega zakona o agrarnih operacijah hotelo preveč uveljaviti močno roko, nasprotno, treba bo največje važnosti polagati v dobrohotna navodila in mirni sporazum. Kjer bi pa to ne bilo mogoče, bode se dalo s taktnim in spretnim postopanjem doseči zboljšanje dosedanjih razmer. Če dobimo nasprotne in nevešče krajevne komisarje, bode zmešnjava le še večja. Ne stavim torej kakega posebnega predloga, pač pa smatram to priložnost kot primerno, da poživljam me-rodajne kroge, naj skrbno pazijo pri imenovanju krajevnih komisarjev.
Shod slovenske napredne mladine v Žalcu.
Marsikdo izmed naših fantov in deklet, ki so pripravljali včerajnji shod, se je nekoliko bal, kaj bo, če slabo poteče. A imeli so prav oni, ki so optimistično sodili o vseh navdušenih od-
mevih, katere je našla misel slovenske napredne mladinske organizacije na Spod. Štajerskem. Zato služi včerajšnja veličastna manifestacija v veliko zadoščenje prirediteljem in ne tudi manj udeležencem, saj so videli, da gre že na prvi klic vkljub hujskanju domačih protivnikov za trobarvno zastavo naše mladine na stotine vrlih, navdušenih fantov. Niso nam jih skupaj nagnali kaplani — ne, sami so prišli fantje in dekleta, vodilo jih je njihovo narodno in zategadelj tudi napredno mišljenje. Krasen je bil včerajšnji začetek, na vseh, ki se za to idejo navdušujejo, na mladih in starih, je sedaj, da združijo mladino v dobro organizirano disciplinirano armado. In potem lahko rečemo: naš je Spodnji Štajer! Kajti kdo more zmagati delo, ki izvira iz globokega prepričanja in ne iz puhlega, zasejanega fanatizma? Evo kratkega poročila o tem pomembnem shodu!
Otvoril sa je v imenu pripravljalnega odbora tov. Lešničar, ki je prisrčno pozdravil vse, celo iz daljnih Slovenskih^ goric in izpod Solčavskih planin došle tovariše in tovarišice: nadalje starejše goste in somišljenike iz Žalca in okolice ter iz Celja. Posebej je pozdravil žalskega župana g. Širca, drž. posi. Robleka (burni živio - klici), dež. posi. dr. Kukovca (dolgotrajno ploskanje), potem zastopnice in zastopnike posameznih krajev: tov. Liziko Gobec, Št. Jur ob Juž. ž., tov. Ferenca iz Malenedelje, tov. Černevšeka iz Nove Štifte, tov. Gmeinerja iz Vojnika, Goriška iz Griž, Potočnika iz Št. Pavla pri Preb., Novaka iz Sv. Bolfenka nad Središčem, tov. Ahtik iz Celja, Pod lesnika iz Št. Jurja ob Taboru, g. Peska kot predsednika in druge odbornike Zveze nar. društev, člane izvrš. odb. Narodne stranke, zastopnike učiteljstva in visokošolskega dijaštva, zastopnike narodnih in sokolskih društev in vse druge udeležence in udeleženke, ki jih
je bilo veliko nad 300.
Pozdravu se je prvi odzval g. Širca, prisrčno pozdravljajoč prvi shod slov. napredne mladine v naprednem trgu Žalcu. Želi bodoči organizaciji veliko uspeha. (Živijo-klici.) G. drž. posi. Roblek je povdarjal, da se je sešla včeraj mladina v Žalcu z najlepšim in naj plemenitejšim namenom, gojiti z združenimi močmi narodno in stanovsko zavest ter se izobraževati za delo v poznejšem življenju. Bodočnost Slovencev kakor vsakega naroda leži v napredku, vednem stremljenju za napredkom na prosvetnem, gospodarskem in političnem polju — predpogoj tega napredka pa leži v izobrazbi. Srčno pozdravlja kmečko mladino pri resnem delu. (Živahno pritrjevanje.) G. dež. posi. dr. Kukovec, katerega so zborovalci pozdravili z nekaj minut trajajočimi živijo-klici, kar mu bodi v najlepšo zadoščenje za lažnjive klerikalne pisarije po časopisju, je izvajal: „Imamo že nekaj let na Sp. Štajerskem neko mladinsko organizacijo na katoliški podlagi, katere sadov pa pogrešamo do danes. Kajti hujskarije in priganjaštva ne moremo šteti tu sem. Ta klerikalna organizacija je v istini le na papirju; njenih par shodov na različnih božjih potih pač nima za rešitev našega narodnega in gospodarskega vprašanja nobenega pomena. Bili so sicer morda precej številno obiskani, seveda na račun verskih čutov v mladini; stvarnega niso nudili ničesar. Iz hirajoče duhovniške mladinske organizacije se ima učiti naša napredna, kako se ne sme delati. Naši cilji naj ne leže v zunanjem praznem lesku, naši cilji naj bodo izobrazba, pospeševanje duševnega in telesnega napredka, združitev v enotno silo. Ne bodi naš namen pretirano češčenje mladosti temveč napeljevanje bujno se razvijajočih mladostnih sil v pravo strago. Glavna znamka klerikalne organizacije je gojenje osebnega sovraštva in nasprotstva. To se je še s sedanjo zmago klerikalcev
LI STE K.
V stepi.
Ruski «pisal Maksim Gorki. — Preložil Fedor Gradišnik.	Dalje.
„Pasja duša ti! Razpoči se, kakor suho drevo! Ali misliš, da te bomo deli iz kože? Čemu nam bo? Norec.— osel! Glej vendar! ta lopov ima orožje in strelja na ljudi! Vzemi te . .
Zmerjal je in žvečil pri tem — zato so izgubile njegove besede ves upliv in vso važnost.
„Le počakaj, če smo enkrat gotovi, obračunamo s tabo!" je obljubljal „študent" z nesrečo oznanujočimi očmi.
Tedaj je zadonelo preko stepe silno ihtenje, ki nas jeilo. prestraš
„Bratje"! Ali sem vedel? Streljal sem, ker sem se bal! Prihajam iz Novega Atosa in grem proti smolerskemu gouvernementu ... o ljubi Bog . . . napadla me je mrzlica — vedao, kadar zahaja solnce, mi je slabo, radi mrzlice sem odšel tudi iz Atosa . . . tam sem
delal — mizar sem . . . doma sedi žena — dve deklici . . . več kot dve leti jih nisem videl . . . Bratci — pojejte vse . . ."
„Za to bomo poskrbeli — nas ni treba prositi!" je rekel „študent".
„Ljubi Bog! Ko bi bil vedel, da ste mirni, dobri ljudje .•. . ali bi bil streljal ? Tako pa — ponoči — v stepi . . . kaj morem za to, kaj ?"
Govoril je in jokal, 'ali bolje, ječal je s tresočim, boječim se glasom.
„Kaj vse pripoveduje!" je rekel vojak zaničljivo.
Imeti mora denarja pri sebi!" je menil „študent".
Vojak je pomežiknil z očmi, ga pogledal iri1 se smejal! „Prebrisan si ti! . . . Toda zanetimo si enkrat ogenj in potem pojdimo spat!"
„In ta? je poizvedoval „študent".
„Vrag ga vzemi! Ali naj pa morda spečemo ?"
„Pravzaprav bi bilo to najboljše!" je prikimal „študent" s svojo koničasto glavo.
Prinesli smo nabrano gradivo, ki smo ga pustili ležati tam, kjer nas je zadržal mizar s svojim pretečim vskli-kom, privlekli smo vse skupaj in kmalu smo sedeli ob ognju. Gorel je mirno v brezveterni noči in razsvetljeval prostor, ki smo si ga izbrali. Zaspali smo, dasi bi bili še lahko enkrat večerjali.
„Bratje!" nas je poklical mizar. Ležal je tri korake daleč od nas, in včasih se mi je zazdelo, da nekaj šepeče.
„Kaj je?" je vprašal vojak.
„Ali smem k vam — k ognju? Konec se mi bliža — trga me po vseh kosteh . . . ljubi Bog — nikdar več ne pridem domov . . ."
„Priplazi se sem!" je dovolil „študent."
Mizar se je premikal na zemlji proti nam, počasi, kot da se boji, da bi izgubil nogo ali roko.
Bil je dolg silno suh mož; vse je viselo od njega in iz njegovih velikih, kalnih očij je sevalo moreče ga gorje. Njegov izmučeni obraz je bil koščen
in celo pri žaru ognja rumenkast kakor obraz mrliča. Tresel se je po vsem telesu in vzbujal je čustva, ki je bilo podobno zdaj sočutju, zdaj zaničevanju. Stegnil je svoje dolge suhe roke proti ognju, si mencal koščene prste, katerih članki so se počasi in brez moči pre-gibali. Slednjič je vzbujal pogled nanj nejevoljo,
„Kako si prišel v tak položaj ? In čemu potuješ peš? Si pač skopuh, kaj!" je vprašal vojak jezno.
„Svetovali so mi, naj se ne vozim na vodi, ampak da naj potujem skozi Krim — zrak mi bo koristil! Jaz pa ne morem hoditi — jaz umrem, bratje! Sam moram umreti v stepi — ptiči me bodo požrli in nikdo ne bo izvedel o tem . . . žena . . . hčerki . . . čakajo name — pisal sem jim ... in dež bo pral moje kosti v stepi — o moj ljubi Bog!"
Pričel je tuliti kakor ranjen volk.
(Dalje prih.)
poostrilo. Človek se mora opravičeno zgražati ako sliši govoriti duhovnika dr. Kreka: Na naši zemlji je še mnogo grobov za naše sovražnike! Mišljeni so seveda tudi slov. naprednjaki. Te in druge izjave slov. duhovnikov kažejo, kako zelo je moralno propadla klerikalna stranka! Stvar, katero se brani s tolikim nasiljem in tolikim sovraštvom, ne more biti ne krščanska ne pravična (silno, dolgotrajno odobravanje) in zato nima bodočnosti. Mi ne bodemo iskali grobov za svoje sovražnike, mi bodemo širili veselje do življenja, širili delo in navdušenje za izobrazbo in naš stan — pošteno delo bode enkrat zmagalo." (Navdušeno pritrjevanje.)
Za njim so sporočali pozdrave novi organizaciji iz svojih domačih krajev tov. Gobec iz Št. Jurja, ki je osobito lepo opisala, kako naj goji bodoča organizacija narodno čustvovanje in višje izobraževanje v kmečkem ženstvu, tov. Černevšek iz Nove Štifte, Novak od Sv. Bolfanka, Gmeiner iz Vojnika, Gorišek iz Griž (njegov krasen pozdravni govor priobčimo jutri), Potočnik iz Št. Pavla, tov. Ahtik iz Celja, ki je v krasnih besedah zagovarjala geslo ,Svoji k svojim!", Podlesnik iz Št. Jurja ob Taboru. G. dr. Koderman je v imenu Zveze narodnih društev pozdravil v navdušenih besedah novo mladinsko organizacijo. Očrtal je postopno organizacijo naprednih elementov na Sp. Štajerskem: najprej politično v Narodni stranki, potem nepolitično v Zvezi nar. društev, sedaj je došla mladinska organizacija. Naenkrat, silno je izbruhnilo to gibanje, v dokaz, da ga je rodila potreba. Razvija se pri nas povsod mlado, čvrsto življenje, ki daje najlepše upe na bodočnost. Obeta novi organizaciji krepko oporo v Zvezi nar. društev.
No to sta razvijala tov. Oset in Lešničar nekatere programatične točke nove organizacije. Njuna govora priobčimo v Mladinskem vestniku „Narodnega lista". Poslušalci so pazno sledili izvajanjem govornikov in burno pritrjevali. Tov. Osetu, ki se je izvan-redno mnogo trudil za ustanovitev organizacije, so priredili fantje in dekleta ter vsi drugi navzoči kot voditelju napredne stranke slov. mladine prisrčne ovacije. Živel tov. Oset!
Pozdrave novi organizaciji sta še sporočila tov. Krajšek iz Ložnice po geslu: Prost mora biti, prost naš rod, na svoji zemlji svoj gospod! K debati se je oglasil tov. Kolšek iz Polzele, ki je govoril o velikem pomenu kmetijskih in gospodinjskih šol ter prosil navzoča poslanca, naj zastavita vse sile, da se iste še pomnožijo. Treba nam je sploh Slovencem meščanskih in različnih strokovnih šol, drugače nam je napredek neizmerno oviran. Odgovoril mu je dež. posi. dr. Kukovec, da je pač stavil predloge za ustanovitev meščanskih šol v Žalcu, Št. Jurju jn Trbovljah, da je celo deželni odbor priznal opravičenost tozadevnih zahtev — a da nemška večina nastopa v šolskih vprašanjih nasilno in protikulturno napram Slovencem. Z ozirom na izvajanja tovariša Lešničarja o klerikalnih napadih na novo mladeniško organizacijo pravi, da zaradi teh vsakdo lahko tako mirno spi kakor on, ki je gotovo največkrat predmet klerikalnega obrekovanja. Ako bode naše delo trezno in stvarno, se bodo ljudstvu že oči odprle — in potem pride za klerikalce zaslužena kazen. Ne dvomi, da bodo klerikalci v 14 dnevih že pisali, da je nova organizacija nemškutarska; saj so tako pisali o Narodni stranki, kar jih pa ni motilo, da bi ne sprejeli in odobrili njenega programa glede poučevanja nemškega jezika v ljudskih šolah. Koliko so obrekovali njega zaradi nastopa v deželnem zboru — pač samo zato,
ker se nI hotel udeležitllnečastue I rešitve narodnega prepira v deželni I zbornici v škodo slovenskega naroda,
(burno, dolgotrajno odobravanje) — pa zaradi tega še nima nobenega sjvega lasu. Pošteni ljudje itak obsojajo pisa-renje klerikalnih listov, ki služi le ba-havosti in častiželjnosti nekaterih posameznikov. Slednjič kliče vsem: Neustrašeno naprej, vsi za enega, jeden za vse! Posi. Roblek pripomni, da bi ne bilo kakih nesporazumljenj, da nova organizacija ni protiverska pač pa protiklerikalna. Ta dva pojma se morata strogo ločiti. Pri nas namreč širijo izvestni krogi mnenje, da če kdo napade politikujočega duhovnika, da napade vero. Mi se borimo proti nadvladi duhovnikov in proti ničemur drugemu. Mi nočemo več hlapčevati ljudem, katerim je najvišje načelo lastna korist. (Hrupni živijo-klici.)
Pri volitvah se je izvolil za predsednika „Zveze napredne mladine" tov. Oset; za odbornike, oz. odbornice: to-varišice Ahtik (Celje); Gobec (Št. Jur ob J. žel.) in Vodenik (Št. Pavel pri Preboldu); tovariši Gorišek (Griže), Ferlež (Št. Jur ob J. ž.), Ferenc (Mala nedelja), Gmeiner (Vojnik), Kopriva (Arjavas), Krajšek (Ložnica), A. Kunej (Celje), Lešničar (Celje), -Trstenjak (Celje), Vuga (Kalobje), Zdolšek (Ponikva). Nato zaključi tov. Piki s prisrčno zahvalo vsem zborovalcem krasno uspeli shod.
Poleg številnih pismenih pozdravov so došle včerajšnjemu shodu pozdravne brzojavke: Ljutomer. V narodnem in naprednem duhu neustrašeno naprej. Sokol. — Središče. Pri sestanku zbrana mladina pošilja zborovalcem mladinske organizacije bratske pozdrave, želeč mnogo uspeha. — Ljubljana. Le dobro organizirana mladina more doseči trajnih uspehov. Izobraževalni klub. — Št. Jur ob J. ž. Zadržani iskreno pozdravljamo vse zborovalce. Na delo za napredek, svoboddo in procvit slovenskega naroda. V duha z Vami! Rozika Tejhmejster, Zidanšek, Urleb, Mastuak, Leskovšek, Kavčič. — Rajhenburg. Ustanovnike napredne mladinske organizacije pozdravljamo in želimo obilo uspeha. Za rajhenburške naprednjake Jankovič, Oset, Rainer. — Mozirje. Najprisrčnejše pozdravljeni danes zbrani v Žalcu! Sveto naj nam bode delo za napredek naroda! Marica Blaž, Tonka. Pevec, Miklavc, Kurent, Josipina Blaž.
Polom klerikalnega ken-zuma v Št. Jurju ob J. ž.
(20 tisoč kron pasiv. — Pušenjakove bilance. — Šusteršič-Benkovičevo posredovanje.)
„Slovenski Gospodar" je pisal dne 25. febr., da se je že govorilo • dalje časa po Št. Jurju in okolici, „da naj se enkrat prevrže". In zdaj se je res tako imenitno „prevrglo", pa ne pri na-prednjakik temveč pri klerikalcih. Po šentjurskih gostilnah odmevajo robate kletve in izbruhi jezi onih ubogih kmetov, kateri so sedli lahkomišljenim kaplanom v boju poti naprednim trgovcem na limanice. Sdj bode treba na široko odpreti žepe in blagajne — in če se ne bo ničesar dobilo v njih, pa plačevati! Pri tem seveda ne bode blizu ne kaplanov ne župnikov, še manj pa Šnsteršiča ali Benkoviča!
Šentjurski konzum je ustanovil sedanji dekan v Slov. Bistrici ^ tedanji šentjurski kaplan Bohak 1. 1899 proti naprednim trgovcem v Št. Jurju. Od začetka je stvar še kako šla; duhovniki so ljudstvo gonili v konzum, kjer se je točilo tudi vino čez cesto in pa — v prodajalni. Saj je bilo znano, da stoči konzum več vina ko kateri koli šent-' jurski krčmar. Ravno ob istem času,
ko je neko nedeljo grmel župnik proti pijančevanju v naprednih gostilnah, se je neka ženka v konzumu tako napila, da je pred farovžem in šolo obležala v javen zasmeh starim in mladim. Konzum je splošno pogubno vplival na trg in okolico; ljudje, ki poprej niso poskusili vina, so se na klerikalni podlagi navadili pijančevanja. Saj so „gospod" priporočali vino!
Da je takrat moral konzum plačati več sto kron kazni zaradi nedovoljenega točenja vina v lokalu — to duhovne gospode ni prav nič vznemirjalo. Prvi poslovodja je bil neki Brgles;tega so klerikalci za njegovo požrtvovalno delo nagradili s tem da so ga postavili na cesto. Zgubil je s tem nekaj sto kron. Na to je došel v konzum Žličar Franc, oni veliki Žličar, ki se kot mojster Jakob baje razume na vsako „kunšt" pod božjim solncem! Konzum je postal gnjezdo klerikalne agitacije; kovale so se tam spletke proti napred-njakom, pisali in tuhtali dopisi ter delali agitacijski načrti. Pa tudi Žličar-jeve slave je bilo po 3 letih konec; mož je menda ovohal z duhovniki vred, da se reč ne bo dobro iztekla in je šel. Prišel je sedanji Guzej, ki je bil spočetka tabrhar pri konzumu, a pozneje se je izučil nekje v Kamniku za „trgovca"; tisto spričevalo mu utegne sedaj postati usodno. Ta trgovski ženij je bil pri konzumu vse: tajnik, blagajnik, načelnik. Kmetje so imeli pravzaprav le naslove, katere utegnejo sedaj vražje drago plačati. Vendar pa je bil Guzej tako pošten, da je baje pri predzadnji ali zadnji bilanci izkazal zgubo. Došel pa je veliki zadružni in bilančni strokovnjak Pušenjak ter je pri letošnji bilanci, katero je izdelal ali vsaj Gu-zejevo primerno „korigiral", izkazal — dobiček. DoM je pa usodni dan občnega zbora; naprednjaki so se ga udeležili, a povzročili, da občni zbor ni potrdil računov; imeli so sicer večino v novem odboru, a niso hoteli poprej prevzeti, dokler se ne bi prepričali, kako stvar stoji. Župnik je že kot član izginil tudi kaplanu ni nič več dišalo iti v konzum. Precej pri prvi seji bi rada klerikalna posojilnica, da bi novo načelstvo prevzelo dolg 15 tisoč kron tega seveda to pred inventuro ni hotelo storiti — in zato visi sedaj stari odbor za ta dolg in ima še vso odgovornost na hrbtu! vršiti se je začela inventura — a že po tretjem dnevu se je pokazalo, da je treba napovedati konkurz. Knjigovodstvo je bilo v groznem neredu, enkrat je celo „slučajno" nastal ogenj da bi zgorele knjige. Po napovedi konkurza se je vršila sodnij-ska inventura, ki je pokazala 20 tisoč pasiv in okrog 8 tisoč aktiv; ostane tedaj nepokritih 12 tisoč kron. Dober tek šentjurskim klerikalcem! Na njihove mile klice sta prihitela kmečka [reševalca" Šusteršič, sam veliki Šusteršič in Benkovič v Št. Jur; v farovžu sta feila dobro pogoščena nato pa sta jvložila nemško vlogo na ^celjsko okrožno sodnijo, češ, da bi se naj konkurz ustavil, ker so ga naprednjaki iz „strankarskega sovraštva" napovedali! Da je v starih bilancah cenilo staro praležano blago ki nima več nobene ali pa le malo vrednost, po nakupni vrednosti, da je bilo knjigovodstvo glede terjatev in plačil popolnoma v neredu, to sta zamolčala, a tega se je prepričala sodnija sama! Ob volitvah so pisali klerikalci po „SI. G.", da si je g. Drofe-nik moral kupiti nove podplate, ker je stare na agitaciji raztrgal; mi pa mislimo, da bode sedaj marsikateri klerikalec po krivdi duhovnikov toliko plačal, da si ne bode imel za kaj kupiti novih podplatov! Sedaj razumemo, zakaj je klerikalcem tako dolgo po obč. volitvah; jnislili so, da ne pridejo njihove „bilance" in pa gnoj v konzumu
tako hitro na dan, pa so se zmotili! Pomilujemo uboge klerikalce, ki bodo sedaj plačevali — a zahvaliti se imajo za to tistemu kaplanu, ki je konzumu ustanovil in na to odšel ter kaplanu Žganku, ki bi kot tako izborna politična in narodno-gospodarska kapaciteta moral vedeti bolj ko kmetje, kam gre gospodarstvo pri konzumu. Spodobilo bi se za bogatega župnika Mikuša in imenovane kaplane, da bi plačali mesto kmetov velikansko zgubo! Saj pravijo (ob volitvah seveda), da so največji prijatelji ubogih kmetov! In njim itak ne sme biti nič na pozemeljskem blagu! Ako so svoj čas pri ustanovitvi kon-zuma določili, da naj pripade v slučaju razpusta event. čisti dobiček farovžu, bi bilo le logično, da farovž plača tudi zgube! Zatorej le ven z denarjem — saj nosite moralno odgovornost za šentjurski polom, ki je znova v najsijajnejši luči dokazal, kaki „prijatelji" kmetov so naši klerikalci!
Politično kronika.
v „Zveza južnih Slovanov" si je
izvolila v petek za svojega predsednika dr. Ploja, za podpredsednika dr. Lagi-njo. V parlamentarno komisijo so izvoljeni posi. Hribar, dr. Ploj, dr. RybaP, Dr. Laginja, Baljak in dr. Tresič-Pa-vičič. — Za skorajšnje proglašenje ustave v Bosni je vložila Narodna zveza nujni predlog. Istotako vložijo jugoslov. poslanci v eni prih. sej nujni predlog za uvedbo slov. oz. hrvaških paralelk na primorskih gimnazijah.
v Podpredsednik drž. zbornice A. Zazvorka o položaju. „Venkov" priobčuje sledečo izjavo drž. posi. Zazvorka o polit, položaju: Odločilni krogi so se sedaj uveriii, da je dosedanje Biener-thovo ministerstvo nevzdržljivO in da je neizogibna potreba, da se osnuje uradniški kabinet, v katerem bi sedeli poleg nemških uradniških ministrov 2 češka, 2 poljska, 1 slovenski in 1 rusinski uradniški minister. Predsedoval bi temu ministerstvu zopet Bienerth, o katerem ja znano, da se-je dal hrezve-stnim nemškonacijonalnim svetovalcem zvoditi na kriva pota; mnogi člani parlamenta označujejo Bienertha za vestnega uradnika, ki uživa zaupanje krone in je poklican tudi še za vodstvo nadaljnjih poskusov v prilog delazmožnosti parlamenta. Po njegovem mnenju bi bilo najboljše drž. zbor po izvolitvi odsekov odgoditi in sklicati dež. zbore, zlasti češkega, ker je tam ključ do situacije.
v 0 najbližji politični bodočnosti
pravijo nemški viri sledeče: V parlamentarnih krogih vlada še vedno prepričanje, da bodeta po sklepu mi-nistersk. sveta glede predložitve nemških deželnih jezikovnih zakonov takoj demisijonirala nele oba češka ministra temveč bqde odstopilo celo ministerstvo. Ako se bodo tačas sporazumeli Nemci in Čehi glede češkega deželnega zbora, nastopi koalicijsko ministerstvo. Ako bi pa še ne prišlo med Nemci in Čehi do. sporazumljenja, nastopi uradniško ministerstvo brez nemškega in češkega ministra-rojaka. To ministerstvo bi imelo le prehodni značaj, a vodil bi ga Bienerth. Za min. predsednika nove koalicije, če pride do nje se imenuje grof Franc Thun, mfed novimi slovanski ministri v koaliciji Pacak.
Drobne politične novice.
v Češki narodni soci j al i-stiprotipouličnimdemonstra-
cijam. Izvrševalni odbor češke na-rodnosocijalne stranke opozarja v strankinem organu „Češke Slovo" svoje somišljenike, naj se ne udeležijo nobenih demonstracij, ki jih ne priredi stranka sama. Kdor bi ne sledil temu pozivu in bi ga zadele kake posledice, nima ra-
čunati niti na podporo niti na zaščito stranke.
v Stomiljonskoposojiloza Bolgarsko. Bolgarski finančni minister Salabašev se je vrnil v Sofijo. Posrečilo se mu je s francosko Credit mobiliair dogovoriti pogoje za stomiljon-sko posojilo.
Ruski car vRacconighi. Ob velikanskem, doslej nenavadnem varnostnem aparatu ob celi progi je ruski car prišel v soboto popoldne v Racco-nighi v obisk k italjanskemu kralju. Na vsak korak je kak ruski detektiv. Sprejem v Racconighi je bil prisrčen. Prebivalstvo je priredilo obema vladarjema ovacije. — Car namerava ob povratku pasirati Francosko in se ob tej priliki sestatj s francoskim vnanjim ministrom Pichonom.
Janča — naslednik dr.Srba? Nemški listi poročajo baje iz krogov volilcev v vol. okraju Praga-Novo mesto, kjer je odstopil drž. posi. dr. Srb, da se namerava tam kandidirati urednika dunajskega dnevnika „Vidensky dennik'1, Jančo. Včerajšnji češki listi ne vedo tem nič.
v Ruska državna duma je bila v soboto 23. tm. otvorjena.
v Volitve vsaškiin baden-ski deželni zbor. Na Saksonskem je pri zadnjih volitvah v dež. zbor na podlagi knrijalnega sistema bilo izvoljenih 46 konservativcev izmed 82 poslancev. Pred par dnevi se je volilo po novem volilnem redu na podlagi pluralnega volilnega sistema. Izvoljenih je v prvi volitvi 34 poslancev (od teh 14 konservativcev, 4 narodni liberalcev, 16 socijalnih demokratov). Treba je 57 ožjih volitev, v katere pride 17 konservativcev, 29 narodnih liberalcev in 53 socijalnih demokratov. — Na Ba-denskem je izvoljenih 21 od od centra (klerikalci), 4 nar. liberalci, 1 demokrat in 10 socijalnih demokratov. Treba je 37 ožjih volitev.	*
Bnevna kronika.
z Statistika bitek in izgub v zadnjih 3 stoletjih. V znanstvenem svetu poznani geograf, statistik in narodni ekonom, prof. Lavassenr, je priobčil v seji francoske akademije moralnih in političnih zuanosti zanimivo statistiko
0	vojskah in izgubah, ki so jih one zakrivile. Od leta 1618. do 1905. se šteje skupno 1700 bitek in bojev na kopnem, na morju pa 122 in 490 ob-sedanj z 44 kapitulacijami. Po kronološkem redu pride najprej 30 letna vojna (1618—1648) z 88 boji, vojna za nasledstvo v Španiji (1701—1714) z 105 boji, 7 letna vojna (1756—1763) z 11 boji, vojna prve koalicije proti Francoski. (1791—1797) z 183 boji, vojna druge koalicije (1799—1802) z 102 bojema, španska vojska (1808 do 1814) s 95 boji, voiska na Nemškem (1806—1814) z 80 boji.
Po državah stoji Francoska na prvem mestu, kar se bojev tika. Bilo jih je namreč 1079, t. j. 63% od vseh. Njej sledijo Avstrija z 48%, Anglija 20°/o, Rusija 19%, Prusija 18%, Španija 16%, Turčija 10% in Nizozemska 10%.
Nadalje šteje Francoska med 1079 boji 584 zmag (54"5%), izgub pa 45"5%, Prusija in Anglija štejeta 60% zmag in 40% porazov; Avstrija 42% zmag, a Španija 36%- V letih 1870 in 1871 se je vršilo 28 bitk, kjer so zmagali Nemci, a v eni Francozi.
Vojne prvega francoskega cesarstva bilježijo prvo uporabo velikih armad: Pod Ljudevitom XIV. so našteli povprek 40.000 mož v vsaki bitki, pod Friderikom Velikim 47.000, pod francosko restavracijo 84.000, pod prvim cesarstvom 70.000, a v rusko-japonski vojski 110.000.
Od 435 milijonov prebivalcev iz leta 1906 je bilo v Evropi 4 milijone ljudi pod orožjem, to je na 30 delavcev
1	vojak. Od leta 1869—1907 je poskočilo oboroževanje in se že podvojilo. Da bo pa konec lep, omenimo, da je stala francoska vojna nesrečnih let 1870 do 1871 — 14 in pol milijard frankov!
u Stoletnico rojstva Julija Slowa-ckega, velikega poljskega pesnika, bodo 26., 30. in 31. tm. slovesno obhajali v Lvovu. Položi se tudi temeljni kamen za Slowackov spomenik.
u Izstop iz katoliške cerkve „A-vanti" poroča iz Rima, da je profesor na akademiji plemičev v Rimu, monsignor Giobbio izstopil iz cerkve, da se oženi z neko damo iz družbe. Giobbio je znan radi svojih spisov o pa-pežki diplomaciji in je bil intimen prijatelj državnega sekretarja kardinala Merry del Val.
u Tragedija v delavskem stanovanju. Na Dunaju je našel sedem let star deč^Jc po povratku s ceste svojo 28 letno mater Emo Hoppe obešeno v stanovanju. Deček jo je s škarjami hitro odrezal in jo je naivno vprašal: Mama, ali si že mrtva? To je storil večkrat in je čepel v kotu pri njej. Ko je prišel domu oče, mizarski pomočnik, je vprašal dečka, zakaj ni obvestil sosedov. Deček pa je odgovoril: Saj sem mamo večkrat klical, pa je bila mrtva. Zakaj bi torej klical sosede ?
Stojerske novice.
a Za slovensko šolstvo na Spod. Štajerskem ! Poročamo na drugem mestu, da mislijo vložiti jugoslov. poslanci predlog za uvedbo slovanskih paralelk na primorskih gimnazijah povsod koder še ne obstoje. Smatramo, da bi bil koristen tudi nujni predlog za rešitev najnujnejših šolskih vprašanj na Štajerskem: javne slov. okoliške šole v Celju, samostojnih slov. gimnazij v Celju in Mariboru, slov. paralelk na mariborski realki in nižje realke v Trbovljah.
a Nemško kulturo, ki se v Celju kaže z opljuvanjem slovenskih izložnih oken, izdavajo sedaj naši nemškutarji za slovensko. Zadnjič smo objavili, da visi v izložbi Zvezne trgovine tablica, ki pojasnjuje, da stekla zato niso osna-žena, ker jih itak vedno na novo oplju-jejo. Sedaj pravi nesramni pisec v „Deutsche Wacht", da storijo to Slovenci sami. Stojijo namreč vedno slovenski kmetje pred izložbo in žvečijo tobak, pri tem pa pljuvajo tako po steklih, da je snaženje brezuspešno. Nesramno jo to, ali še bolj neumno. Tako naj delajo nemškutarji in upamo da bo tudi oni, ki je v nje najbolj zaverovan, ižpregledal. — No kaj pa, ko so bila okna trgovca Stermeckega taka, so takrat tudi čikali Slovenci pred njimi? So morda nadalje davali nagrade — Slovenci onim, ki so okna opljuvali ?
Klerikalni poslanci — sovražniki našega kmeta. V spoznanju, da je pri letošnjem silnem pomanjkanju krme državna pomoč nujno potrebna, je sklical dr. Ploj 22. oktobra vse drž. posi, iz štajerskih kmečkih volilnih okrajev na skupno posvetovanje, kaj se naj v dosego državne podpore ukrene. Temu vabilu so se odzvali skoraj vsi dotični poslanci iz cele Štajerske, iz-vzemši seve naše — „za kmeta tako vnete zvezarje" Pod pretvezo, da je štaj. deželni zbor itak v to svrho sestavil posebni odbor, odklonili so pridružiti se skupnim korakom vseh ostalih št. poslancev. Ker pa ima ta štaj. pomožni odbor le nalogo za pravično razdelitev onih podpor skrbeti, katere bi naj država dala, je gotovo, da imajo v izposlovanje teh podpor državni poslanci na Dunaju več moči in vpliva zlasti če nastopajo složno kot posamezni člani štaj. pomožnega odbora. Če pa državni poslanci štaj. ne bodo izposlovali državne podpore, tudi pomožni odbor ne bode imel ničesar deliti. To postopanje slov. klerikalnih poslancev se je obsojalo tudi z nemške strani najostreje, ker so s tem činom pokazali, da so le iz sovraštva do sklicatelja Ploja tako ravnali in stavili torej osebno sovraštvo
in stransko strast nad koristi svojih volilcev.
a Vinska trgatev, ki jo je priredilo včeraj j „Bralno društvo" iz Ga-berja v „Skalni kleti", je jako dobro uspela. V prvi vrsti treba se zahvaliti g. predsedniku Pušniku in g. Šarlahu, kakor tudi vsem viničarkam in vini-čarjem, ki so pri isti tako požrtvovalno sodelovali.
a „Brat Sokol". Moška in ženska podružnica Ciril-Metodove podružnice za Gaberje priredi dne 7. novembra burko „Brat Sokol", na katero že sedaj opozarjamo. Natančneje podatke objavimo v kratkem.
a Celjski policaj Zintauer mora biti zelo muzikalen možak. Kadar ima delavsko podporno društvo v svojih prostorih, Graben 7, tamburaške vaje, stoji in patruljira vedno Zintauer pred hišo in za sosednim plotom. Veseli nas, da opažamo tak prevrat pri celjski policiji. Upamo, da bomo počasi postali dobri prijatelji. Cenjenje in ugajanje slovenske godbe že javno kaže na to.
a Celjski policaj Urch in tat. V soboto popoldan je neki tat nekje v mestu nekaj pokradel; ne ve se prav, kje je pozabil plačati blago, sumi' se pa, da je obiskal Zamparutija. Ko je slišal policaj Urch, da si lahko steče novih lovorik, je udri za' tatom in v divjem diru sta jo oba s tatom lomila proti kapucinskem mostu. Urch je upil, da ga naj primejo mimoidoči, a ti mu najbrže niso hoteli kratiti priznanja, ki bi ga bil žel, ako bi ujel tata. Pri kapucinskem mostu sta zavila za Savinjo pfoti železnemu mostu. Tat in Urch sta že bila čisto skupaj in v naglici je bežeči nepoštenjak izgubil klobuk. Sedaj strmite! Ne da bi bil Urch storil še par korakov in tata prijel, ne, sklonil se je. pobral klobuk in ga neselvubožnico, najbrž, ker je mislil, da si bo* prišel tat po nja. Potem je pa šel zopet iskat tata. — Sedaj bo pa treba v „Deutsche Wacht" inserirati, kje iat lahko dobi klobuk.
a Celjski kapelnik Moritz Scha-chenhofer je včeraj umrl.
h Gornje Radgone. Franc Spren-ser, ki je služil pri posestniku Jakobu Koblerju v Črešnjevcih, se je ponesrečil na ta način, da ga je gonilni jermen pri mlatilnici tako prijel, da mu je odtrgalo palec desne roke. Kriv si je popolnoma sam, ker se je to zgodilo vsled lastne nepaznosti.
a Iz Gornje Badgone. Dasi je bilo v septembru zelo slabo vreme, vendar vino ne bo kaj slabše, kakor lansko leto; tudi dosti manj ga ne bo. Kupci se že oglašajo.
a Promoviran je bil v Gradcu za doktorja filozofije Rudolf Brata-nič(tsch) iz Ptuja, odličen sotrudnik pri lanskih izgredih proti Slovencem.
a Umrla je v Gradcu profsorjeva žena Antona Miklaua v 49. letu svoje dobe. Njen mož je služil nekoliko časa na mariborski gimnaziji. Upepeljena bode v Gothi.
a Iz Ptuja. Učno ministerstvo je letos prvič dovolilo 4 dekletom vstop v gimnazijo. Edna je napravila izpit za 3. razred, 3 pa za prvi. Za te štiri je ravnateljstvo priredilo posebno sobo, da se tam lahko kretajo v odmorih.
a Iz Maribora. Predavanje g. Lili Lilienbacha, ki ga je bil napovedal za petek, se je popolnoma izjalovilo. Gosti so mislili, da bodo vse kaj druzega culi o tehniki letanja in so razočarani odhajali pred časom.
d Dvamiljouska Boseggerjeva zbirka. Poročali smo že, kako naravnost grozeče narašča število novih podružnic „Schulvereina" in „Südmarke", tako da že ni večjega kraja, ki si ne bi štel v svoj ponos, da se organizira v podružnicah omenjenih bojnih dru-
štev. Vse to pa še nenasitnemu nemškemu in renegatskemu šovinizmu ni dovolj, nemški pesnik Rosegger je izdal na ves nemški narod poziv, da se zbere še posebej dvamilijonski bojni fond za ustanavljanje nemških šol v obmejnih in „nemških ogroženih" krajih. Število darovalcev je prekoračilo že prvih 500 — nabranih je torej že več ko prvi milijoii kron. Ni nam treba posebej omenjati, da je ta fond namenjen v prvi in glavni meri nam Slovencem na Štajerskem in Koroškem, kjer se hoče v novih schulvereinskih šolah po-nemčevati slovensko deco in s podkupovanjem neznačajnih nemčurskih učiteljev in uradnikov in z vzdrževanjem trgovcev in obrtnikov pripravljati pot nemštvu na jug do Adrije. Značilno je, da je izšel ta bojni klic iz „dežele kretenov in bebcev", iz duševno zaostale Gornještajerske, kjer kraljuje krščanski Peter Rosseger. Proti tej zbirki je organizirala naša vrla Ciril-Metodova družba svoj posebni obrambni sklad, da ubranimo in rešimo, kar pač moremo pred tujim prodiranjem. Med darovalci po 2000 kron za Roseggerjev fond navajamo sledeče hranilnice: Maribor, Rèichenberg, Iglava, Hartberg itd., izmed okrajnih zastopov: Ljubno na Gornjem Štajerskem; izmed občinskih zastopov: Celje, Radgona, izmed raznih korporacij so v veliki meri zastopani profesorski zbori in zbori drž. uradnikov, poleg cele vrste akad. društev najdemo tudi prijavo: Deutsche Mittelschüler Pettau. Navajamo to za vzgled in v spodbujo našim denarnim zavodom, našim občinam, okrajnim za-stopom in posameznikom, da ne popustijo dela za narodno obrar^bo, da bo število slovenskih „brambovcev" skoro doseglo 1000, da bomo ob 25 letnici naše vseslovenske obrambne organizacije gledali še na večje uspehe lastnega truda in dela. Na vrsti je mnogo novih ustanovitev, ki čakajo nujne rešitve, da ne bo prepozno. Slovenska mesta in trgi, narodno zavedne občine in okr. zastopi in slovenski denarni zavodi, storite svojo dolžnost!
Horoške novice.
z V pokoj je stopil poštni nad-kontrolor Jož. Unterkreuter v Beljaku z Celovške „Freie Stimmen"
smejo odkrito hujskati proti Wernigovi kot slovenski puškami v Borovljah. Naj bi si dovolil kak slovenski časopis kaj podobnega proti kateremu nemškemu podjetju. Kaj, g. dr. Bayer v Celju? Vidite, Vaš kolega v Celovcu ima drugače vezano „pravico" kot Vi? - Ha?
z V Celovcu je umrl nadpaznik dež. blaznice Mat. Schrott.
z Strašno! Vsled odločne zahteve slov. pol. društva za Koroško je ravnateljstvo drž. železnic v Beljaku na čakalnici na postajališču v Podgori dalo napraviti dvojezični nadpis. Celovške „Freis Stimmen" so vsled tega kar sapo izgubile. Revica!
z Ciril-Metodova družba na Koroškem. Pravila nove podružnice Ciril-Metodove družbe za Celovec in okolico je koroška deželna vlada že potrdila. Ustanovni občni zbor se vrši v soboto 30. t. m. ob 8. uri zvečer v „Benediktinski kleti" na Benediktinskem trgu v Celovcu. K mnogobrojni udeležbi se vabijo vsi Slovenci in Slovenke.
najnovejša .brzojavna in telefonična poročila.
Glasovi čeških listov o položaju.
v Praga, 25. okt. V „Den-u" pravi drž. posi. Kramaf sledeče: Mi nismo z
ničemur grozili, mi smo le dnevni red zagradili. V danih slučajih bode celo potrebno to docela storiti. Jedno pa že hočem danes odkrito reči: Nemogoče je, da bi se vrnili češki poslanci z Dunaja in pustili državni zbor delati, medtem, ko bi se zopet začela v češkem dež. zboru obstrukcija. Kaka vlada pride, to je težko povedati. Češki poslanci so sklenili že lansko leto, da je mogoč koalicijski kabinet le na podlagi poštenega, trdnega skupnega programa vseh strank, ki pa se vse omejuje samo na dovolitev visokih davkov. — V „Union" — govori predsednik „SI. jednote" Udržal o položaju in pravi konečno, da je edinost Češke zveze predpogoj edinosti v Slov. jednoti; naj se uklonijo v sedanjem odločilnem trenutku, ko je nemška nadvlada v Avstriji blizu propada, vsi osebni oziri in nasprotja skupnemu velikemu cilju: osvoboditvi države, kateri grozi s propadom vsenemški šovinizem.
Ruski car y Italiji.
v Rim, 25. okt. Vsa javna poslopja so na čast obisku ruskega carja v Italiji okrašena z zestavami.
v Rim, 25. okt. Socijalisti in anarhisti so hoteli prirediti v nekaterih mestih protestne shode proti obisku carja v Italiji, ki so se pa popolnoma ponesrečili. Tudi proglašene gener. stavke v Ankoni, Raveni in Sijeni so se izjalo vile. Prebivalstvo je odločno pokazalo, da ne trpi nobenih škandalov.
Petrograd, 25. okt. „Novoje Vremja" se ukvarja na uvodnem mestu s carjevim obiskom v Italiji in pravi, da je Nemčija v trozvezi dosledne zanemarjala Italijo vprid (V) Avstro-Ogrski. Izvoljski sedaj lahko razbije trozvezo; treba je združiti vse Slovane v enotno zvezo, ki bi imela v kratki dobi presenetljive uspehe: raztrgala bi trozvezo in pro-vzročila, da b ise Rusija in Italija gelde politike na Balkanu zjedinili.
Bar — svobodna luka.
Cetinje, 25. okt. Bar je bil včeraj slovesno proglašen za svobodno luko.
Car Ferdinand v Srbiji. Sofija, 25. okt. Bolgarski car Ferdinand je napravil izlet v srbsko pogorje Kopaonik. V Kruševcu ga pozdravi srbski prestolonaslednik Aleksander.
Nova španska vlada.
Madrid, 25. okt. Tukaj v Zaragossi in Bilbao so se vršili veliki protestni shodi proti politiki prejšnje klerikalne vlade.
Gradec, 25. okt. „Montags-Zeit." poroča iz Berlina, da je prvi čin nove španske vlade brzojavno naročilo generalu Marini, da takoj ustavi vojno v Afriki.
Različne vesti.
u Gorica, 25. okt. V Podgori pri Gorici so odkrili včeraj na slovesen način spomenik vitezu Terezijinega reda stotniku Favergesu, ki se je tam 1. 1809 zelo hrabro boril proti Eran-cozom. Odkritja se je udeležil namestnik Hohenlohe in goriški nadškof Sedej.
u Praga, 25. okt. Nemški buršaki so včeraj na Pfikopih zopet z bumlom izzivali Čehe. Teh je navzlic pozivu čeških listov, da naj mirujejo, zelo veliko došlo na PPikope in so tuintam zavračali buršake v meje dostojnosti. Vsled tega je dal seveda polic, ravnatelj Krikava odstraniti — Čehe.
u Dunaj, 25. okt. Umrl je ravnatelj avstr. arheologičnega zavoda prof. Schneider. Bil je tudi ravnatelj antičnih zbirk v umetniško-zgodovinskem dvornem muzeju.
Novo srbsko ministerstvo.»
u Belgrad, 25. okt. Novo ministerstvo se je sestavilo sledeče; Pašič, predsedsto; Milovanovič, zunanje zadeve; Jovanovič, notranje zadeve;Pro-tič, finance (staroradikalci): Zujovič, kultus, Timotijevič, pravosodje, Pro-danovič, trgovino; Vulovič, stavbe, polkovnik Marinovič, vojaštvo.
u Rini, 25. okt. Oficijozna „Agenzia Stefani" priznava, da ni obisk carjev v Italiji samo stvar uljudnosti. Ta obisk je kakor sta bila sestanka v Cannesu in Cherbourgu posledica novega položaja na Balkanu.
Po svetu. -
v Stanje Björnstjerne Björnsona se
je zopet poslabšalo.
v Veliko morilsko in tatvinsko družbo je v soboto po večdnevni razpravi obsodilo porotno sodišče v Pragi. Pro-sluli morilec Boček je obsojen na smrt na vešalih, njegovi komplici pa: Vory-zek na 2 leti ječe, Tichovsky na 3 leta težke ječe, Ana Stehlikova na 5 mesecev ječe; 3 obtoženki in 1 obtoženec so bili oproščeni.
a Velika defraudacija v Rumu-nijl. Drugi Prokurist bukareške Banque de Credit Roumaine, Fritz Pauker, je poneveril 120.000 levov in pobegnil, šel je baje na Dunaj, da se da operirat, ali v Parizu so ga videli v va-reteju „Olympia", kjer je bival v spremstvu z neko lepo mlado žensko. Banque de Crédit je to takoj izvedela in je uvedla preiskavo in zasledovanje.
o Umorjeni menihi na gori Atos. V gozdu, ki se nahaja pri ruskem samostanu na gori Athos, so našli umorjenega meniha-starčka Papaligore; to je tekom enega leta že šesti umorjeni ruski menih. Zakaj in kdo izvršuje te umore, ni znano, : ker ima samostan davne privilegije, na podlagi katerih je zabranjeno svetnim oblastvom vsako umešavanje v samostanske zadeve.
v Zemeljski plazovi v Južni Italiji. Telegram javlja iz Reggio di Calabria
o velikem plazu, ki je podsul železniško progo med Metaponto in Reggio di Calabria. Na nekaterih mestih je železnica popolnoma uničena in najmanje 5 dni bode promet nemogoč. Proga teče po pokrajini, ki jo je bil lanski de-cemberski potres tako hudo oškodoval.
v Potres v Italiji. Pri predvčerajšnjem potresu v Acireale ste se zrušili dve biši, več jih je pa siluo razpoka-nih. Edna oseba je mrtva.
a Proslava obnovljenega San Frančiška, petdnevno slovesno praznovanje, se je počelo 19. t. m.
Društvene vesti.
z V Sarajevu bodo sezidali združeni Slovani „Slovanski dom". Inici-jativo so dali sarajevski Čehi.
z „Hrvatska Zajednica" bode ime listu, ki ga pričnejo v kratkem izdajati neklerikalni Hrvati v Sarajevem.
Iz sodne dvorane.
u Po lovu brata ustrelil. Dne 11.
septembra sta lovila v Morju pri Fra-mu, učitelj Friderik Lešnik iz Poličan in njegov brat Ferdinand Lešnik, mlinar iz Frama. Po končanem lovu sta šla proti Framu in pri tem pozabila uzeti naboje iz pušk, ali pa vsaj peteline odpeti. Pri hoji se je Ferdinandu izpodtaknilo, da je nehote segel po petelinu, na kar se je puška izprožila, da je sekanec zletel bratu Frideriku v hrbet, vsled česar je še na potu domu umrl. Mariborsko sodišče je sedaj obsodilo brata Ferdinanda samo na 14 dni strogega zapora, ker je že itak z izgubo dragega mu brata občutno kaznovan.
Književnost.
Trgovski koledar za leto 1910 -je
izšel ter ima sledečo vsebino: Slovensko trgovsko društvo „Merkur" in odbor, posredovalnica, trgovski dom, koledar, kolkovne lestvice, podrobna določila za kolkovanje listin, spisov, računov itd. poštne določbe, obrestne tabele, tabela
za razredčenje alkohola, dolgostna mera, mera za sukno, uteži, kovani denar, mere in uteži nekaterih držav, ki še niso uvedle metričnega sistema; prera-čunjevalne tabele, užitninska tabelama mesto Ljubljano, uvozna carina, tabela za preračunjevanje domačega in tujega denarja, tabela za izračunanje dni od enega datuma do drugega, avstrijski konzulati, računanje obresti, trgovsko-obrtni strokovni tolmač, pokojninski zakon za zasebne uslužbence, menica, kontokorent, podporni zaklad slov. trgovskega društva ,Merkur', pojasnila o oškodnini za na železnici poškodovano blago, ugodnosti na železnicah za trgovske potnike, ki imajo kovčeke z vzorci, potni list,razprodaje, krošnjarstvo, dopustnost trgovskega potovanja, kako se protokolira firma, kaj je treba storiti osebam, ki hočejo postati samostojni trgòvci, posebna določila za izvrševanje trgovine mešanim blagom, trgovine s špecerijskim, materijalnim in koloni-jalnim blagom, kako se dobiva davka prosti bencin, kdo sme sejmariti ia v kakem obsegu in užitninska tarifa za meso in vino izven zaprtih ktajev. — Letošnji koledar se odlikuje po obširni izborni vsebini tako, da je vreden sovrstnik dosedaj izišlih koledarjev društva ,Merkur'. Koledar prav toplo priporočamo občinstvu, posebno pa slovenskemu trgovstvu. Koledar je uredil g. dr. R. Marn. Cena mu je s poštnino vred 1 K 20 v.

Ignac Božič
narodni krojač v Mariboru
v dr. Rosinovi hiši, Tegethoffova c. št. I&
se priporoča slavnemu občinstvu v izdelovanje vsakovrstne obleke za gospode. — Velika zaloga blaga na razpolago. 39 51—36 Cene nizke. = Postrežba točna.

I
I
Za vse izraze srčnega sočutja ob priliki smrti in pogreba našega preblagega in nepozabnega očeta, tasta itd. gospoda
JVIartina Culek
tržana in posestnika v Središču
izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo čast. duhovščini, slavnemu veteranskemu društvu, slavni požarni brambi in cenjenim zastopnikom c. kr. žandarmerije, kakor vsem oenjenim tržanom, prijateljem, pokojnega k večnemu počitku. SREDIŠČE, dne 20. oktobra 1909.
Žalujoči ostali.
BSfsasis
Mi«	v naj
«.asu. strogo solidno delo.
SUOJI K SUO JIM!
1
ZVEZNR
RNJlGOUEZHlCft
\I CELJU
Schillerieua cesia Stev. 3.
5SS3P
■ anBBP T^mmmtmmmmmmmmmimimmmBmi