Poitnmo plačana v gotovfnt. Leto XXI., št. 3 Ljubljana, petek S* januarja I940 Cena 2 Dii Upravništvo: L|ubl|ana, Knafljeva 5 - Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125 3126. Inseratni oddelek: Uubljana, Selen-burgovo ul - Tel 3492 in 3392 Podružnico Maribor: Grajski trg št. 7. Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodi*: Ljubljana št. 17749. izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo : Ljubljana. Knafl|eva ulica 5, telefon 3122. 3123, 3124. 3125. 3126; Maribor, Grajski trg štev 7 telefon štev 2455; Cel|e, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. London in Moskva RGCSEVELTOV GOVOR V KONGRESU JE ZBUDIL SPLOŠNO POZORNOST Po mnenju ameriških listov je Roosevelt tako jasno orisal mednarodni položaj in situacijo Zedinjenih držav, da mu tudi pristaši izolacije ne bodo mogli ugovarjati William Seeds. britanski veleposlanik pri sovietski vladi, odhaja iz Moskve na daljši dopust. Ta vest sama po sebi ni nič sen7acionalnega. vendar se v sedanjih okoliščinah splošno tolmači kot znak. da so sp odnošaji med Sovjetsko unijo in Anglijo močno poslabšali. Doba zadnjih mescev in zadnjih let je prinesla že ponovno oodob-ne pojave odhod poslanikov na dopust v znak protesta ali v znak neso-elašania. Toda vedno je doslei ostalo samo pri taki demonstraciji, hujše posledice se niso pokazale Seveda na ie bilo vedno odločilno splošno razpoloženje in stremljenje prizadetih vlad. Nemara bo tudi to not odločalo celotno ooimovanie položaia v odločujočih krogih obeh vlad Tu moramo noseči nazai na ženevski sklep o izključitvi Sovjetske uniie. Kmalu bo minulo mesec dni od takrat, a izkUučitev ni nrinesla nekake omembe vredne reško ' ie od sovjetske strani, kakor so jo nekateri napovedovali. Nasn-ro^no. po oni nevihti ki io je sprožila finska pritožba v Ženevi, se je diplomatsko ozračie zopet pomirilo N^kaj ma^ga hud;h be^ed in žolčnih polemik, drugega ni b;lo. vsa pozornost ie os+ala obmiena k doeodkom na finsk;h bojiščih Sovietska Rusija na izključitev ni rppgirala knkrvr so nekateri pričakovali. s tem da bi prekinja d;plo-matske odnrvšaie s Francijo in predvsem Anglijo, ki so io moskovski viri označevali za po^avi+n^ga aranžma žpnpv^k^ga sklena je prevla- dovati na7iranie da Moskvi zares ne gre v račun n?>dniinie poslabšanje razmerja do zmadnih sil. kakor ji tudi n; v načrtu zbi;žpvanie z niima. marv°č da gre sovie+pka po];tika za ras+avljp-n;Tni cilii. brez ozira na reakcije ki iih izzivalo ripme mptode. Skoraj bi se d->io reči da prehaja sedaj britanska diplomacija v ofenz;vo zoner rezervirano sovip+sko zadržanje, še bolj seveda zoper konkretno sovjetsko po-lit:ko. V taka ofenzivna deiania snad^ no-ud-^rek s katprirn se je te dni britanska vlada izrekla za pomoč. ki io misli nnditi ninadppi Finski. NT^dalinij korak je odhod Seedsq jz Moskve Ta ukrep se spravlja predvsem v zvezo z objavo posebne modre ali zeVne knjige ki se nanovednie za naibVžio bodočnost. knjige, ki bodo v niei obiav-li°ni dokumenti o dolffn+rajmh noga-jani;h med pred stavi tel j i moskovske v1 p de ter francoskimi in britanskimi delegati. Zdi se. da bo ta kn^Va prav za nrav obtožba sovietrke politike napram Mttišk;m državam, zlasti pa napram Finski Pričakuje se. da bo pomenila nadaljnje poslabšanje odnoča-jev ter do vedi a morda celo do hrn'?p napetosti. Vsekakor je pomembna tudi vest da Amerika opozaria svoje državljane v Sovietski uniji, naj hnHo prpravlieni. V koliko so vesti iz Finske prin-or"1 cplp do krepkeišpga nastopa Velike Britaniie nanram Moskvi, bomo irvp^pli n?*? šele iz ene bodočih dinlomatskih knjig. Istočasno ko se ostri nasproti m«^] Moskvo in Londonom, se množijo vesti o naraščanju nezaupanja na iužni-h meiah SoiTie+ske unije od Indije do Carigrada. Že ponovno se je pokazalo, kako zelo je treba z rezervo sprejemati vesti te vrste. Ze dolgo se pojavljajo. ali dosedaj so bile še vsakokrat odločno demantirane, pri čemer se je zatrjevalo, da so želie tisti faktor, ki jih pošilja v svet. Toda kljub vsemu moremo v njih seriji razlikovati dva dela. Sprva so se tolmačile vesti o bojnih pripravah na južnih mejah Sovjetske unije kot nasveti, izhajajoči iz Berlina, v težnji, da se ru=ke ekspan-zivne težnje odvrnejo od Evrooe ter se naravnajo v Azijo, zoper britanske interese, s čimer bi se dosegla dvoina korist Evropski zapad je na te alarmantne vesti iz Prednje Azije dosledno odgovarjal da pač v Sovjetski uniji niso tako naivni, da bi hoteli sedaj naskakovati Indijo ali prednjeazijske države. V zadnji dobi pa se gostijo poročila z nekoliko drugačnim obeležjem. Istočasno. ko se pripravlja poostritev diplomatskih odnošajev med Veliko Britanijo in Rusijo, se postavlja pred Indijo v ospredje Prednja Azija v zvezi s sovjetskimi stremljenji po ekspanziji ob Črnem in Kaspiiskem morju Pakt z Nemčiio je Sovietski uniji razvezal tako rekoč roke za akcijo ob Baltiškem morju. Ako zares pride do poostritve odnošajev z Veliko Britanijo. kakor se sedaj tako zelo domneva, bi to lahko pomenilo, da si hoče Moskva vzeti svobodo akcije v področju južnih meja kier se zdi. da bi si prav podobno kot ob Baltiku, rada izboljšala svoje strateške pozicije. Da je sovjetska pokornost slej ko prei koncetrirana na Evropo, nemara skupaj s Prednjo Azijo, o tem oriča tudi nenavadno nagel uspeh pogajanj z Japonsko glede ribniške pogodbe Provizorna pogodba, sklenjena nekako VVashington, 4. jan. br. (Havas) Tudi v ameriškem tisku je Rooseveltov govor napravil najugodnejši vtis. Najbolje kažejo to razpoloženje »Newyork Times«, ki poudarjajo. da je ameriška javnost v resnici spoznala, da se Zedinjene države ne morejo več izolirati od ostalega sveta. Svet, na katerem živimo, je prav tako naš kakor za Evropo Mi ravno taka tvegamo vse njegove kulturne pridobitve kakor narodi na drugih kontinentih. Kakor za druge, pomenijo tudi za nas največjo moralno nevarnost pod.jarmljenja malih narodov, bri-skiranje pogodb in bombardiranja nezaščitenih mest. V kritičnih časih, ki so pred nami. nam je zaradi tega naložena naloga, da varčujemo z našimi močmi in se intenzivno pripravimo da pripomoremo človeštvu. ko pride dan. do niesove obnove na načelih demokracije, svobode in vere. V ameriških političnih krogih poudarjajo poseuno dejstvo, da ie na podlagi včerajšnjega Rooseveltovega govora razvidna moralna solidarnost med načeli, ki vodijo Anglijo in Francijo v vojni ter med on"m kar si predstavlja ameriško javno mnenje kot osnovo bodočega miru. Čeprav n' predsednik Roosevelt v svojem govoru imenoma omenil nobene države, je vend?r obsodil politiko sile ter poudaril, da bi ta London, 4. jan. br Britanski tisk soglasno pozdravlja Rooseveltov govor in po-eb-no njegovo izjavo o vodilni vlogi, ki jo bodo imele Zedinjene države pri obnovi miru na svetu. Hkrati naglašajo, da ta prezidentova izjava nikakor ne pomeni, da bi nameravala ameriška vlada v kratkem spet sprožiti posredovalno akcijo za mir Prezident je samo obeležil pogoje in o' o-liščine, v katerih bi bilo mogoče ameriško mirovno posredovanje. Amerika bi se neposredno zavzela za obnovo miru le, ko bi bila dana vsa zagotovila, da se bodo demokratska načela res spet uveljavila. »Manchester Guardian« opozarja v svojem uvodniku na lansko Rooseveltovo spomenico, v kateri je opozoril, da se iz tedanjega mednarodnega političnega razvoja podajajo najresnejše nevarnosti za vero, demokracijo in mednarodno zaupanje. V spomenici je naglasil. da bodo morda Zedinjene države prisiljene, karkoli okreniti proti tem pojavom čeprav bi se ne zapletle v vojno List ugotavlja, da so odtlej v resnici izdale že učinkovite ukrepe v tem pogledu V prvi ^dua sem sprememba ameriškega nevtralnega zakona poleg cele vrste ukrepov na upravnem področju. V včerajšnjem govoru, nadaljuje »Manchester Guardian«, je Roosevelt samo potrdil svojo lansko spomenico. hkratu pa je močno podpri stvar demokratskih zaveznikov, ko je proglasil, da so demokratska načela osnova tudi za sistem, v katerem se razvijajo ZedTnjene države same. Čeprav so se Zedinjene države omejile le na nevtralnost, prihaja njihova pomoč zaveznikom vendarle do izraza v njihovih simpatijah za stvar, ki je skupna vsem velikim demokratskim državam. List opozaria dalje na veliki pomen ogromnega obrambnega programa Zed njenih držav ter spet citira Roosevelta: Le kot enoten in močan narod moremo na tem kontinentu delovati za ohranitev človečan-ske svobode, vere očetov, demokracije in pravice, ki so tudi z našega v:d ka nrjna osnova za ves nadaljnji razvoj sveta »Manchester Guardian« končno primerja vojne cilje zaveznikov in stališče Zed njenih držav ter prihaja do zaključka da se ti vojni cilji povsem skladajo z nazori in duhom ameriške javnosti glede osnov bodočega miru. »Da:ly Telegraph« primeria Rooseveltov --.T-r c H-ferieVm gevorom. Svet zmerom že naprej ve. kaj bo Hitler povedal Nje-o v n. pravi 1 st, vsebujejo vedno le enostransko tolmačenje najnovejših dogodkov, s čimer naj bi se opravičile besede, ki niso bile držane. Rooseveltov gsvor pa je bil, kakor da bi ga govoril glasnik nove dobe, mož dobre volje in razuma. List omenja tudi Hitlerjevo novoletno spomenico, v kateri je kancelar poudaril, da miru ne morejo ustvariti ničeve sile starega de-kadentnega sveta. Ali smatra Hitler tudi Roosevelta za predstavn ka takega propadajočega svetovnega sistema? Saj se je baš on postavil v obrambo morale in načel ki jih zagovarjajo dandanašnji nasprotniki narodnosocialistične Nemčije, saj je on izrazil željo, da bi leto 1940 ostalo v sponi'nu bodočih genracij kot leto. v katerem je de- pred letom, je potekla z zadnjim decembrom. Sedaj so veljavo te pogodbe Dodaljšali še za eno leto Ker je bila stara provizorna pogodba sklenjena na oreceišnjo škodo Japoncev in je pomenila z njihove strani večje koncesije nego z ruske plati, se reče lahko, da je Tokiu zelo mnogo ležeče na tem. da ostane v čim najboljših odnošajih z Moskvo, a hkrati, da tudi sovjetska vlada ne misli načenjati nikakih vzhodnoazijskih problemov. mogla imeti usodne posledice tudi za bodočnost Amerike. »Newyork Sun« pravi, da pomeni Rooseveltov govor zopet obsodbo postopanja Nemčije in Sovjetske Rusije ter izraža željo po miru, ki bi napravil konec vsem težavam. »Newyork Post« poudarja voljo, da bi tudi Zedinjene države sodelovale pri sklenitvi trajnega miru. 440 milijard din za narodno obrambo lVashington, 4. jan. s. (Reuter). Proračunski predlog, ki ga ie danes predložil predsednik Roosevelt kongresu, predvideva izdatke v višini 8 milijard dolarjev (440 milijard din) 1800 milijonov do'arjev je določenih za izdatke narodne obrambe Številka predstavlja rekord v izdatkih za vojaške svrhe v mirnem času v Zedmienih državah Za kritje povečanih izdatkov so določeni novi davki v višini približno milijonov dolarjev Proračun pa izkazjjc še vedno deficit približno dveh milijard dolarjev Predsednik Roosevelt izraža v svojem predlogu upanje, da bodo novi iav ki v skladu s plačilnimi možnostmi prebi valstva. mokracija kot najboljša vladavina, kar iih ie doslei človeštvo ustvarilo, v krvi in borbi proti sili utemeljila svoj cbstoj Kaj pravijo v Parizu Pariz. 4 jan. br. Taj Liuring jt izdaj novt pomemDne skiepe za čim popolnejšo koncentracijo uprave nemškega vojnega go spodarstva. fo teh sklepih prevzema maršal Goring z današnjim dnem v svoje rok«, upravo Vbega vojnega gospodarstva io postaja najvišja osebnost na tem področju. Di» bi bilo sodelovanje na polju vojnega gospodarstva čim popolnejše bodo vse najvišje nemške državne oblasti, ki so zainteresirane na katerem koli polju vojnega gospodarstva, poslaie po enega zastopnika v vrhovni svet vojnega gospodarstva Predsednik novega vrhovnega sveta vojnega gospodarstva bo maršal Goring ki ga bo v primeru potrebe nadomestovaj državni tajnik Komer Časopis »Štiriletni načtr« objavlja članek državnega tajnika Kornerja ki pc b!'žje pojasnjuje nove ukrepe Predvsen. poudarja, da je bil v Nemčiji kljub razvitemu in enotnemu gospodarskemu življenju prehod od mirnodobnega na vojno gospodarstvo izvršen izredno hitro in lahko Kljub temu ie treba nemškemu vojnemu gospodarstvu nuditi vse možnosti za izpopolnitev, da bi Nemčija čim uspešnejše mogla klubovati britanski zapori. V ta namen so bili uvedeni novi ukrepi na naslednjih temeljih 1. Koncentracija najvišje oblast! na gospodarskem polju v rokah ene same osebe, ki nudi Jamstvo za strogo avtoritativno npravo vojnega gospodarstva. 2. Najtesnejše sodelovanje vseh nhlasti. uradov in ustanov, zainteresiranih pri vojnem gospodarstva. 3. Disciplina in sodelovanje vsega naroda. Na konou svoieea članka pravi državni tajnik Komer, da bodo maršalu Gorinsru pri koordinariji dela posameznih ministrstev na polju voineea eospodars+va dobro služite tudi centra'ne ustanove ki so b?'e ustanov'i°ne že ob priliki uvedbe štiriletnega načrta. Izgube nemških ladij v baltiških vodah Kodanj, 4. jan. J. Navzlic demantiju nemškega mornariškega poveljstva z dne 22. decembra, kjer se služben zavrača vest Pariz, 4. jan. AA. (Havas). Včeraj, posebno zjutraj, je bila delavnost patrol posebno živahna od Rena do Mozele Zapadno od Saare je neka francoska patrola prodrla do nemške postojanke v globini 2 do 3 km Ta pohod potrjuje, da je nemško vojaštvo razporejeno po glr bini, kakor tudi francosko vojaštvo, ter da nima povsod istega značaja. V saarski pokra j ni je prostovoljski oddelek zadel na sovražno pa-trolo in privedel nazaj nekaj ujetnikov. V Vogezih je francoska patrola zapazila dva močna nemška oddelka, od katerih je imel vsak približno 100 ljudi. Ker je bila patrola premajhna, da bi mogla izvesti napad, se je vešče razporedila po terenu ter vsula na sovražne oddelke ogenj iz avtomatskega orožja. Nemški oddeiki so se razbežali ter so imeli težke izgube. Francoska patrola se je vrnila v svoje postojanke. Ugodno vreme je omogočilo živahno delavnost tudi letalstvu. Francoska letala so v štirih oddelkih v večji razdalji od 300 do 400 km odletela na nemško ozemlje, Nemci pa so letli nad zahodno pokrajino in so prišli precej globoko v smeri proti Parizu. Tudi nad severnovzhodno pokrajino so letala nemška letala in so se vrnila v Nemčijo čez belgijsko ozemlje. Letalci so ogledovali bojišče in fotografirali posamezne kraje. Francoski lovci so zbili na tla dvoje nemških letal, od katerih je bilo eno vrste Dornier. drugo pa tipa Messerschmitt Evakuacija Londona London, 4. jan. br. Evakuacija Londona se postopoma nadaljuje. Sedaj se je pričelo odseljevati v okolico ministrstvo za narod- na akcija za Finsko na šveds>kem zavzema vedno večji obseg. 60.000 delavcev je sklenilo da bodo v soboto kljub prazniku ves dan delali ter plačo za ta dan darovali za pomoč F nski. Cenijo, da bo ta prispevek dosegel vsoto 35.000 angleških funtov. V Stockholmu je bilo ustanovljenih že 15 organizacij, ki ta a jo nalogo, da pomagajo Finski. Vsi švedski listi objavljajo še vedno pozive prebivalstvu, da po svojih močeh Finski pomaga. Kakor poročajo, prihajajo na Finsflto sedaj že tudi prvi poljskv prostovoljci. danskega tiska, da je bil v začetku decembra na poti 12 Rige potopljen nemški potniški parnik »Gneisenau«, trdijo v dobro infoimiranih ietonskih krogih, da je bila nemška ladja vendarle potopljena V teh krogih pristavljajo, da nemški deman-ti sicer trdi. da je »Gneisenau« prišel popolnoma nepoškodovan in z vsemi člani svoje posadke in tovorom v končno pristanišče. vendar pa značilno tega pristanišča ne imenujejo. Izgubo tega nemškega parnika je razglasil tudi sovjetski radio. V R gi je razšlijena tudi verzija, da je Memčija v Baltiku razen parnika »Gneisenau« izgubila od početka vojne tudi še nekatere druge ladje. Med njimi se v prvi vrsti omenja nemški parnik »Lindau« ki se je potopil v noči od 10 do 11. decembra v bližini Klajpede Parnik »Lindau« je bil namenjen z večjim štev lom potnikov in tovorom živine (3000 krav) v Nemčijo kamor pa zanesljivo ni prišel. Parnik je zadel na mino. ali pa se je potopil O teh nemških izgubah čuvajo služben krogi v Rigi strogo ta nost in tudi listi o tem ne smejo ničesai pisati. Za^rhne b:Irjske ribiške ladje Bruselj, 4 jan. br. Francoske oblasti v Dunkerqueu in Cala su so zadržale več belgijskih ribiških ladij, ki so razširile ribolov na podiočje, na katerem je bil doslej prepovedan. Beigijsk poslanik v Parizu je prejel navodila, da zaradi tega intervenira pri francoski vladi v prilog belgijskim rib čem. Carigrad, 4. jan. AA. Neka britanska torpedovka je zadižala v vzhodnem Sredozemlju turški parnik »Uskudurar«, nato-vorien s premogom in namenjen iz Turčije v Ma-sei'le. Toipedovka je parnik odpeljala na Malto. Danski varnostni ukrepi Kodanj, 4. jan. j. (Havas) Danska vlada izjavlja, da bo zdala obsežne ukrepe v svrho olajšanja kontrole in očuvanja stroge nevtralnosti danske države. V tem prizadevanju bodo v prvi vrsti organizirane minske zapore pred Groensundom med otokoma Moen in Falster Razen teh zapor bodo položene verige min in prot pod~nor-nične mreže na jugu vstopa v Sonderborg. no zdravje Funkcionarji ministrstva bodo zapustili mesto s posebnimi vlaki. Prvi vlak s 100 uradniškimi družinami ter velikim delom arhiva ministrstva je davi zapustil London. Nemško in Srancosko vojno poročilo Berlin, 4. jan. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi objavilo naslednje vojno poročilo: Na zapadu med Mo?elo in Palatinat^kim gozdom je bil topniški zaviralni ogenj nekoliko jačji kakor prejšnje dni. Tudi izvrd-niško delovanje je bilo nekoliko živahnejše. Letalski izvidniški poleti nad Franci o in Severnim morjem so se nadaljevali. Neko britansko vojno letalo, ki je preletelo luk-semburško nevtralno področje, je bilo davi v bližini Aachena ustavljeno od nemških lovskih letal ter po kratkem zasledovanju sestreljeno, še preden je moglo pr bežati nad belgijsko ozemlje. Razdejano letalo leži v bližini meje na belg j kih tleh. Pariz, 4. jan. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi objavilo naslednje 245. vojno poročilo: V pretekli noči ni bilo nobenih posebnih dogodkov. Attlee na angleški fronti London, 4. jan. br. Vodja delavske opozicije major Attlee. k: je včeraj obiskal angleško vojaštvo na fronti, je novinarjem izrazil svoje občudovanje za vojake, ki so dovršili v kratkem času, odkar so se znašli v prvih linijah v Posaarju, že ogromno delo. Splošno zadovoljstvo v Angliji in Franciji Anglsšk! in francoski tisk je mnenja, da je Roosevelt znova krepko morali:.:) podprl zaveznike Goering — šeS nemškega vojnega gospodarstva Koncentracija uprave vsega nemškega vojnega gospodarstva za čim uspešnejšo borba proti britanski zapori Med Renom in Mozelo Živahna obojestranska delavnost patrulj in letal uo položaja v severi Evropi LETALSKI PODVIGI NA FINSKEM Sovjetska letalstvo neprestano napada finska železniška križišča, Finci pa sovjetska letalska oporišča - Na bojiščih nobenih važnejših dogodkov Stockholm, 4. jan. s. (Reuter). Današnji švedski listi obširno poročajo o veliKi letalski aktivnosti tako tinskega kakor tudi sovjetskega letalstva tekom srede. Finci so predvsem s tremi bombniki napadli estonski otok Oesel, kjer imajo sovjetski letalci svoje vojaško oporišče in od koder po mnenju Fincev sovjetska letala napadajo finska mesta. Posebno se je pri napadu na Oesel izkazal italijanski letalec-prosto-voljec, ki je upravljal italijanskemu letalu. V višini samo 80 m je letel nad otokom ter vrgel več zažigalnih bomb na sovjetske vojaške naprave, nato pa je še obstreljeval s strojnico sovjetske vojake. Finsko izvid-niško letalo, ki je po napadu preletelo otok Oesel, je ugotovilo, da so finski bombniki pogodili ponovno svoj cilj ter povzročili precejšnjo škodo. Vsa finska letala so se nepoškodovana vrnila. Finci nad Murmanskom in Leningradom Finska letala so bombardirala tudi Mur-mansk in uničila neko petrolejsko skladišče. Nadalje so izvedli Finci polet nad Leningradom, kjer so finska letala metala letake z nedavnim radijskim govorom finskega zunanjega ministra Tannerja, v katerem je naslovil na sovjetskega zunanjega ministra Molotova še enkrat poziv za pametno ureditev sovjetsko-finskega spora. Tudi nad fronto na karelski zemeljski ožini so finska letala metala letake, poleg tega pa še slike, ki kažejo, kako Finci dobro postopajo z ujetimi sovjetskimi vojaki, kako jih dobro oblačijo in hranijo. Druge slike, ki so bile vržene iz letal, kažejo sestreljena sovjetska letala, uničene topove in tanke. Sovjetski napadi na mesta ob Botm^uem zalivu Sovjetski bombniki so včeraj lzveuli več napadov na finska mesta na skrajnem severu Botniškega zaliva. Pri napadih je sodelovalo skupno okoli 20 bombnikov. Napadena so bila mesta Tornea, Remi in Oulu (L leaborg). V Tornei ob švedski meji so sovjetska letala bombardirala predvsem predmestja. Najvažnejši je bil napad na železniški most pri Kemi, preko katerega gre glavna železniška proga Iz Švedske na Finsko. Po zadnjih poročilih je bil most pri napadu poškodovan, če je to točno, bo zelo otežkočen dovoz vojnega materijala Finski, ki je šel doslej pretežno po tej progi. Pri napadu na Torneo sta bili dve sovjetski letali sestreljeni. Vsi včerajšnji sovjetski napadi so imeli očitno strateški cilj, da uničijo ona železniška križišča in luke, preko katerih dobiva Finska pomoč iz inozemstva. Na ta način naj bi bila torej Finska izolirana od ostalega sveta. Ruska oporišča na zamrznjenih jezjrih Vojaške strokovnjake zanima, s katerega oporišča so sovjetska letala izvedla napade na severno obalo Botniškega zaliva če so šli napadi iz Murnianska, so morala sovjetska letala preleteti skupno razdaljo okoli 1000 km. Edino drugo oporišče, ki je razmeroma v bližini, je Leningrad, od koder pa znaša razdalja zopet okoli 800 km, tako, da bi letala morala preleteti 1.600 km v obeh smereh. Zato obstoja verjetnost, da je sovjetska vojska na zamrznjenih jezerih v Kareliji ustanovila najbr-že začasna oporišča za svoje bombnike, da so s tem napadi proti švedsko-finski meji olajšani. Finsko vojno poročile Helsinki, 4. januarja. AA. (Havas) Sno-čnji komunike finskega vrhovnega poveljstva pravi: Na karelski zemeljski ožini je vladala danes običajna živahnost sovjetskega letalstva. Blizu reke Tajpale je sovjetsko topništvo ves dan pripravljalo napad pehote, ki je bil zelo krepek, a smo ga s hudimi izgubami odbili z ognjem topništva in pehote. V teku večera so Rusi napadli severno od Hatjalahti, toda napad smo zavrnili. Severno od Ladoškega jezera se boji nadaljujejo. Ves dan je divjal hud in ogorčen boj za neko strateško točko. Razen tega se je opazila velika živahnost topništva in patru!. Blizu Antojokija so finski oddelki uničili oddrlok ruskih čet, v katerem je bilo več strojnic. Sovjetske protinapade smo zavrnili. V Suomusalmiju so Finci uničili sedem tankov. V odseku Juntusrate so finske čete prodrle do levega brega jezera Kokojarvi. Na drugih frontah nič novega. Na obali Ladoškega jezera so se vneli manjši boji. Zaradi snežnih metežev In snega skoraj nikjer ni bilo vojaških operacij. V teku današnjega dne smo zbili tri sovjetska letala, včeraj prav tako tri. Sovjetsko poročilo Leningrad. 4. jan. br. štab leningrajskega vojnega okrožja objavlja naslednje vojno poročilo: V teko 3. januarja se na fronti ni nič bistvenega pripetilo. Srditi boji pri Salli Helsinki, 4. Januarja. AA. (Štefani) Po zadnjih poročilih, ki prihajajo iz severne Finske, še vedno trajajo srditi boji na področju Salle. Helsinki, 4. jan. s. (Reuter). Z norveške meje poročajo, da so finska letala včeraj bombardirala luko Liinahamari pred Pe-čengo. Podrobnosti še niso znane. Sicer so je na skrajnem severu vojaška operacije zastale ter se udejstvuje zaenkrat samo letalstvo. V centralni in južni Finski, kjer so včeraj popoldne prenehali snežni meteži. se je aktivnost na bojiščih zopet povečala. Iz Karelije poroča finsko vojno poročilo o borbah pri Suomusalmliu Finska vojska še nadalje zasledule manjše oddelke poražene sovjetske divizije ter je zajela dokaj vojnega materiala. Na karelski zemeljski ožini so sovjetske čete Izvedle včeraj dva večja napada, ki pa sta bila oba odbita. Prvi napad, ki je sle- dil po močni topniški pripravi, je veljal centralnemu odseku tega dela fronte. Večji oddelki sovjetske pehote so popoldne napadli finske postojanke, bili pa so odbiti s topovskim in strojniškim ognjem. Zvečer je sledil drug enako močan napad na drugem delu fronte. Iz Leningrada poročajo, da prihajajo tja še vedno nova ojačenja za sovjetske čete na karelski zemeljski ožini. Med novimi četami so predvsem oddelki iz Sibirije. General Linder — poveljnik švedskih prostovoljcev Stockholm, 4. jan. j. Havas. Ta teden odpotuje na Finsko švedski general Ernst Linder, ki bo prevzel poveljstvo nad švedskimi prostovoljskimi četami na sektorjih, kjer so bile uvrščene v finsko vojsko. V njegovem spremstvu odpotuje na Finsko tudi član švedskega generalnega štaba podpolkovnik Ehrensvard. Švedski socialistični list o položaju Stockholm, 4. jan. j. (Havas). Vojni poročevalec lista »Socialdemokraten« poroča v svojem pregledu vojnega položaja na Finskem, da bi bili v bojih pri Aglajarviju kmalu zajeti dve sovjetski diviziji. Položaj sovjetskih čet je na tem frontnem sektorju, kjer so operacije zelo otežkočene zaradi močvirnatega terena, zadnje dni skrajno kritičen za sovjetske čete, ker so popolnoma odrezane od svojih oporišč. V bojih pri Suomusalmiju so bile izgube na obeh straneh zelo velike vendar pa se finske žrtve še zdaleka ne morejo primerjati s sovjetskimi. Dočim so na nekem sektorju izgubili Finci v obrambi približno samo sto mož. pa je obležalo pred finskimi okopi skoro tisoč sovjetskih vojakov. Glede aktivnosti finske aviacije poroča švedski dopisnik da so F nci iznašli nov sistem sodelovanja med finskimi smučarskimi četami in finskim; izvidniškimi le- tali. Letala sproti obveščajo finske čete, ki posamično prodirajo globoko na rusko ozemlje, o kretanju sovjetskih čet. ki ae jim na ta način Finci lahko varno izognejo. Tako se je s pomočjo letalstva posrečilo neki finski smučarski četi prodreti do murmanske železn ce in jo v daljšem odseku razstreliti. Neki sovjetski tovorni vlak je pri železniškem mostu, ki so ga finske smučarske čete s podporo letalstva razstrelile, zgrmel v reko, pri čemer je bil izgubljen cel tovor novih tankov, namenjenih na severno bojišče. Iz bojev pri Suomusalmiju in Kjanta-j&rviju se naknadno še izve. da so Sovjeti vrgli v protinapad 17.000 mož. vendar pa so se morale njihove čote brez kakega uspeha spet umakniti, ker so j m finske čete ki so tudi s svoje strani istočasno izvedle nekaj protisunkov, prišle na nekaterih mest h za hrbet in je grozila nevarnost. da bi bile prodirajoče sovjetske čete obkoljene in zajete. Vzroki sovjetskih neuspehov London, 4. jan. s (Reuter). Današnji »Times« posvečajo uvodnik vojaškemu položaju na Finskem. Hvalijo voiaške uspehe Fincev v zadnjih 14 dneh. Za neuspehe sovjetske vojske vidi list dva razloga, predvsem v Stalinovi nekompetentnosti za vojaške zadeve ter v njegovi napačni politični kalkulaciji. Pravi dalje, da bi Sovjeti lahko poslali proti Fincem boljše vojake iz severnih pokrajin ki so bolj vajeni arktičnega podnebja Toda znana stvar je, da se ruski vojaki nikdar niso rad' burili proti svojim sosedom Zato ie bilo treba na fin sko fronto poslati oddelke iz bolj odd.alje nih predelov države. Stalin ie napravil napako ko je iz političnih vzrokov odstranil mnogo najboljših sovjetskih poklicnih čast nikov. Ruski vojak se je v prejšnjih časih boril s fanatično vero v boga in v svojo domovino. Sedaj je te vere oropan in poMti čna gesla mu je ne morejo nadomestiti. Pritisk na Skandinavijo postaja vedno večji Vso Evropo zan:ma, kakšno stališče bo zavzela Nemčija Bern, 4. jan. j. (Havas) čim bolj postaja aktualno vprašanje aktivne pomoči Finski s strani drugih držav, tem bolj zanima prizadete politične kroge vprašanje, kakšno stališče bo dokončno napram tej pomoči zavzela Nemčija. Zlasti so na tem interesi-rani nevtralni krogi v Berlinu, ki ne skrivajo vznemirjenosti, ker se Nemčija o tem doslej še ni precizno izrazila. Merodajni či-nitelji na Wilhelmstrasse se vzdržujejo objaviti precizno stališče Nemčije v tem vprašanju, ter izjavljajo, da bo nemško stališče pač odvisno od vsakovrstnih okoliščin. Glede prostovoljcev za Finsko poroča berlinski dopisnik »Baseler Nachrichten«, da bo Nemčija vsakega Francoza ali Angleža, pa naj bi se udeleževal finske vojske tudi kot prostovoljec, smatrala kot sovražnika. V tem pogledu merodajni nemški krogi odločno zavračajo vsako primero z intervencijo legije »Condor« v Španiji z utemeljitvijo, da je šlo v Španiji za državljansko vojno in ne za vojno med različnimi narodi. Merodajni nemški krogi se doslej tudi še niso izjavili, kako bo Nemčija reagirala takrat, ko bosta švedska in Norveška taktično pričeli igrati vlogo tranzitne dežele za angleške aii francoske prostovoljce, toda ves nemški tisk se že obširno bavi s tem problemom in pritisk nemške propagande na obe skandinavski državi postaja od dneva do dneva močnejši. Berlin, 4. jan. br. Tisk posveča zmerom Nemško p ssr 3 vanje med Rusijo in Italijo Amsterdam. 4 jan br »Nieuwe Rotter iamsche Courant« objavlja poročilo iz Ber 'ina. po katerem si ie pričela narodnosuci alistična diplomacija prizadevati da bi izgradila nara:čajoča nasprotstva med Ita !ijo in sovjetsko Rusijo. ki & nasta'a za radi italijanskega odpora pron sovjetski vojni proti Finski. Tudi tisk ie v NJemčiji priče! naglašati, da odnošaji med Moskvo in Rimom niso take zelo skaljeni, kakor si to predstavlja mednarodno lavno mnenje Dejansko na interesnih področjih sovje'ske Rusije in Italije ni nikakega razloga za tak spor Nemški listi poudarjajo da italnan ske interese na Balkanu vs priznavajo in da jih tudi nihče ne ograža Rusfco-brl^arski trgovinski dogovor Moskva. 4 jan br V nasprotju z vestmi, ki so se razširile v tujin- in po katerih naj bi nastal v trgovinskih pogajanjih med sovjetsko Rusijo in Bolgarijo zastoj, zatrjujejo tukajšnji poučeni krogi da pogajanja uspešno napredujejo in da bosta komisar za zunanjo trgovino Mikojan ter bolgarski minister Božilov že v kratkem parafirala novo pogodbo. Po tej pogodbi bo Bolgariji zagotovljen izvoz velikega dela njenih kmečkih pridelkov v Rusijo, a Rusiji izvoz nekaterih vrst surovin v Bolgarijo Rusko-japonski trgovinski posveti Moskva. 4. jan. s. (Reuter). V Moskvo je dospela japonska trgovinska delegacija pod vodstvom japonskega poslanika v Stockholmu Delegacija se bo pogajala za sklenitev japonsko-sovjetske trgovinske pogodbe. Japonska hoče uvažati iz sovjetske Rusije predvsem petrolej, premog in rudnine. Izvažati pa v sovjetsko rušijo električne stroje, ladje, ribiške potrebščine in sojo. večjo pozornost razvoju položaja v severni Evropi. Listi citirajo stališče Anglije in Francije, kakor ga je obrazložil včerajšnji »Manchester Guardian«, da bi namreč poraz Finske v veliki meri škodoval njunemu sedanjemu prestižu, če bi Sovjetski Rusiji uspelo, na katerikoli točki prodreti na Severno morje, bi to pomenilo največjo nevarnost za Anglijo in Francijo. V Londonu spoznavajo, pravi »Borsen Zeitung«, da je Sovjetska Rusija neomajno na strani Nemčije. Posebej citirajo listi članek nizozemskega lista »Het Vaderland«, ki izraža mnenje, da se v Londonu zmerom bolj zavedajo, da Angliji in Franciji z blokado ne bo lahko premagati Nemčije ln da so se zato v Angliji in Franciji že pričeli pripravljati na pravo borbo z orožjem, ki se lahko raz-vname na morju, v zraku ali pa na kopnem. Ker je Siegfriedova linija neprebojna, mora torej Anglija poiskati novo bojišče v Evropi. Očitno ga hoče najti na Finskem. Za Anglijo pa bo vojna na evropskem severovzhodu težka stvar, ker nikjer ne more zlahka spraviti svojega materiala na to fronto. Nemčija obvlada Vzhodno morje, Rusija pa Belo morje. Zato hočejo Angleži usmeriti svoje vojne transporte preko Skandinavije. Skandinavske države bi mogle na kaj takega pristati le, če bi jim Anglija in Francija v resnici nudili vse garancije ne le za njihovo nevtralnost, temveč tudi za njihov obstoj. Gre S Csnky odpotoval v Italijo Budimpešta. 4. ianuara AA Madžarska Držo javna agencija poroča Zunanji minister grof Csakv se jt odpeljal na desetdnevni dopust Zunanje ministrstvo bo med tem časom vodil predsednik vlade grof Te lekyi. Tudi Gaiensu v Rim Bukarešta, 4. jan. o. Po še nepotrjen h vesteh bi imel v kratkem odpotovati v Italijo tudi rumunski zunanji minister Gafenco, da bi se sestal z italijansk m ra-nanjm ministrom Cirnom ter mu predložil predloge za defin'tivno poravnavo nesoglasij med Rumunijo in Madžaisko. ki bi jo odobrila tudi Italija. Rumunsko-b slgarski ednešaji Bukarešta, 4. jan. z. Ministrska pred-sednka Tatarescu in dr. Kjoseivanov sta za novo leto izmenjala brzojavna voščila, ki so v političnih krogih Rumunije in Bolgarije izzvala vsliko pozornost. V obeh prestolnicah naglcša.o, kakor belež *Cu-rentul«, da je italijanska diplomacija tik pred novim letom pričela z novo posredovalno akcijo med posameTnimi balkanskimi državami, v prvi vrsti med Rumunijo in njenima sosedama na severo-zaoar'u in jugu, ki naj bi dovedla do homogenejše formacije balkanske p->lit'ke. Prvi uspeh te akcije naj bi b!lo baš zbl žanje med Rumunijo ln Bolgarijo, ki je prišlo do izraza v omenjen'h dveh brzojavkah. Po vesteh iz Sofije naj bi b la sedaj Rumun'ja nekoliko boli pripravljena "Slediti nasvetom iz Rima. Ktalg ZeVinjenih držav Washington, 4. jan. br. Dolg Zedinjenlh držav je do konca preteklega leta narastel na 42 mililard dolarjev. V prvi polov cl tekočega proračunskega leta je dosegel primanjkljaj v bilanci državnih izdakov in dohodkov nad dve milijardi dolarjev. še tesnejša zveza med Nemčijo in Rusijo Fo finskem mnenju nI izključeno, da bosta Nemčija in Sovjetska unija sklenili še vojaško zvezo Helsinki, 4. jan. j. (Fin. tel. ag.) V finskih političnih krogih smatrajo, da utegne sedanji razplet vojaške situacije na Finskem postati v bližnji bodočnosti osnova za pričetek še tesnejšega sodelovanja med Sovjetsko unijo in Nemčijo. V teh krogih sodijo, da je sovjetski neuspeh na Finskem zadnji čas precej izpremenil stališče merodajnih sovjetskih krogov glede sodelovanja z Nemčijo ne samo na gospodarskem polju, kakor ga določa sovjetsko-nemška pogodba, ampak tudi v akcijah širšega političnega značaja. Vojaški zvezi z Nemčijo se je doslej najbolj upiral sam Stalin, vendar pa je nemožnost nagle vojaške likvidacije Finske tudi v njegovi okolici precej predrugačila mnenje o smiselnosti take zveze. V finskih političnih krogih so prepričani, da je postala Nemčija zaradi sovjetskega napada na Finsko in vojaške slabosti Sovjetske unije, ki se je pred vsen. svetom očitno pokazala, postala bolj previdna v razmotrivanju možnosti vojaškega sodelovanja s Sovjetsko unijo. Ako pride do vojaške zveze med Moskvo in Nemčijo, se jim zdi malo verjetno, da bi Nemčija posiala na Finsko svoj ekspedicijski kor. Tudi intervencija nemške zračne sile na Finskem bi po njihovem mnenju prav tako ne bila odločilna. Kar se tiče oeražanja Švedske, pa pripominjajo v finskih političnih krogih, da je Švedska že ojačila obrambni sistem na svojih mejah tei ukrenila vse potrebno, da bi vsak vojni poskus na Švedskem postal za napadalca zelo težak. Lonuon, 4. jan. br. Iz raznih virov prihajajo vesti, da je Hitler sklenil ugoditi Stalinovi zahtevi in podpirati sovjetsko Rusijo v vojni proti Finski. Le na ta način si je mogoče razlagati kampanjo nemškega tiska proti Švedski in Norveški, ki ima namen odrezati Finsko od ostalega sveta. Londonski listi danes pripominjajo, da hoče nar.-soc. Nemčija spraviti Finsko pod boljševiško oblast in onemogočiti, da bi mali nordijski državi dospela pomoč, ki ji jo nudi ves svet. Listi pravijo, da so tega mnenja tudi nevtralni opazovalci v Berlinu, ki jim nemški uradni krogi takega nemškega stališča niti več ne prikrivajo. Vprašanje obiska Molotova v Rerlinu Berlin, 4. jan. z. Tukajšnji poluradni krogi so danes spet demantirali vesti, po katerih naj bi predsednik sveta komisarjev Mo-lotov v kratkem vendarle obiskal Berlin. Demanti pa je bil podan v taki obliki, da si očitno v Nemčiji žele njegovega obiska, ki naj bi znova potrdil nemško-sovjetsko solidarnost. Pogajanja med Nemčijo in sovjetsko Rusijo pa napredujejo zelo počasi in po zatrjevanju nekaterih krogov dejansko sploh še ni izdelan podrobni program za sodelovanje obeh velesil na gospodarskem področju. Kitajska zmaga Sanghaj, 4. jan. s. (Reuter). Iz Cunkinga poročajo, da so izvojevali Kita jci na novo leto veliko zmago nad Japonci. Tri japonske kolone, ki so prodirale proti severu od Kantona, so naletele na močne kitajske oddelke ter so se morale po 48-urni borbi s težkimi izgubami umakniti. V Turčiji se zsmlja Se ni umirila Ankara, 4 jan s. (Reuter) Včeraj zjutraj so se potresi ponovili, in sicer tokrat pri mestu Josgad 150 km vzhodno od Ankare. Ker je bil že dan so se ljudje laže rešili iz poslopij, ki so se rušila Porušenih je več sto poslopij, smrtnh žrtev pa je primeroma malo. Reka Evfrat je v svojem zgornjem toku skozi potresno ozemlje prestopila brego ve Več vasi je bilo popolnoma poplav I jenih in uničenih Vode še naraščajo Zaradi poplav v okolici Bruse in Adapa zara se je podrlo 3336 biš. ft mostov je po rušenih Strokovnjaki ixjavlj«io da gre za sluga samo jakosti nasipov pri Brusi, ki so zdržali orjaški pritisk vode da se ni pripetila večja nesreča Moskva. 4. jan s (Reuter) Sovjetska vlada je odobrila za žrtve po4.resne kata strofe v Turčiji denarno p«.meč v vrednosti 10 000 dolarjev V tej gesti vidijo v tu kajšnjih diplomatskih krogih dokaz, da sovjetska Rusija zaenkrat ne namerava iz premeniti svojih prijateljskih odnosov do Turčije. Velike poplave na Portugalskem Lizbona, 4. jan s (Reuter) Pop'ave v severni Portugalski zavzemajo vedno več-j' obseg Približno SO km severno od Lizbone je popolnoma pod vodo že šest vasi. Poplave so zahtevale več človeških življenj in več tisoč glav živine je utr>n:lo 2e'ezniški promet med severno Portugalsko in Španijo je vsled pop'av prek;njen. Madrid. 4. jan. s. (Reuter) Pop'ave Gva-dalkvivira so zahtevale sedaj tudi več človeških žrtev V Sevilli ie mnogo hiš pod vodo Železniška zveza med Sevillo in Cor-iobo je prekinjena. 18 oseb zgor&lo v hotelu Mlnneapolis, 4. jan. AA. Hotel »Marlbo-.ough« je pogorel do temelja. V ognju je našlo smrt 18 ljudi, okrog 30 jih je pa nevarno opečen h. Ni še znana usoda 19 lju-d , ki so bili v hotelu, ko je nastal požar. Doslej so mogli identificirati samo 12 ossb Gasilci iščejo še zmerom po pogorišču ostale žrtve. Ogenj je nastal, ker je nekdo vrgel c garetni ogorek v hotelsko smetišče. širil se je s takšno hitrostjo, da so mnogi hotelski gostje poskakali skozi okna in se nevarno pobili. Požar uničil dragocene umetnine Toronto 4. jan. br. V tukajšnjem umetnostnem muzeju je nastal velik požar, ki je napravil ogromno škodo. V muzeju je zgorelo večje število umetnin ki so jih prepeljali iz vzhodne Kanade in deloma tudi iz Anglije. Zgorela je tudi podo-ba Kristusa v Kaani, delo Jacoba da Bassana. ki že sama predstavlja mil jonsko vrednost, škodo 90 doslej ocenili na 5 milijonov kanadskih dolarjev. Drzen razbojniški napad v Zagrebu Zagreb, 4. jan. o. Snoči okoli 20.30 je bil izvršen razbojniški napad na blagajnika zavarovalnice »Rossia Foncier« Nikola Ri-kova. Blagajnik se je v pisarni na Jelačiče-vem trgu 6 zakasnil pn nujnih poslih, ko je naenkrat začul šum v sosedni sobi. kjer je blagajna. Ko je odprl vrata te sobe in vstopil vanjo, ga je udaril eden izmed razbojnikov po glavi. Rikov se je pričel z njim boriti, napadalcu pa je priskočil na pomoč njegov tovariš. Oba sta Rikova obvladala ter ga privezala k pisalni mizi. Nato sta mu preskala žepe. da bi našla ključe blagajne, kar pa se jima ni posrečilo. Ko sta videla, da blagajne ne moreta odpreti, sta prerezala telefonsko žico in izginila. V blagajni je bilo okoli 60.000 din, vendar pa sopar je nista ničesar odnesla. Skupščina učiteljev za deSektno deco Beograd, 4. jan p. V Beogradu je bila včeraj izredna skupščina udruženja učiteljev za defektno deco. Zborovanje je trajalo pozno v noč. danes pa so si udeleženci ogledali beograjske zavode za defektno deco. Na občnem zboru je bil izvoljen nov odbor z dosedanjim predsednikom Rakovi-čem, upraviteljem pomožne šole za defektno deco v Zemunu V upravi so poleg drugih Anton Ermenc. Mirko Dermelj, Albin Ogorelec in Gabrijel Janežič, v nadzornem odboru pa Bogomir Dobovšek. Največ 90 na skupščini razpravljali o izpremembi pravil in reorganizaciji udruženja v skladu z upravnimi izpremembami v državi. Sprejet je bil načelni sklep, da se osnujejo tri avtonomna društva v Beogradu Zagrebu in Ljubljani, ki bodo koordinirala svoje delo. V tem smislu je bila pooblaščena nova uprava, da pripravi spremembo pravil, nakar bo sklicana izredna skupščina, na kateri bodo sprejeti končni sklepi. Požar v Zagrebu Zagreb, 4. jan. o. Ob 11.15 je izbruhnil požar v velikem skladišču Ignaca Franza na Koturaški cesti. Požar je nastal v onem delu poslopja, ki sta ga vzela v najem inž. Ljudevit S nger za shrambo materiala za ozkotirne železnice ter Stanko Kreč, tvor-ničar sode in plavila za perilo. Ker je bilo tu nakop čenega mnogo vnetljivega materiala, se je požar naglo razširil, vendar pa so ga gas lei, ki so hitro prispeli kmalu omejili. Zgorelo je precej materiala ter cenijo škodo na milijon dinarjev. Inž Srkulj aretiran v Albamji Zagreb, 4. jan. o. Naše oblasti so zahtevale pri albanski vladi po diplomatskem potu izročitev inž. Marcela Srkulja, ki je bil aretiran v Korči m za katerim je zagrebška policija izdala tiralico zaradi poneverb pri udruženih električnih centralah Zagreb Karlovac. Iz šslske službe Be°g-.ad, 4. jan. p. Premeščeni so učitelji ln učiteljice: Mirko Lubič iz Zagrad-ca v Birčno vas, Josipina Urbaniič iz Lesc na Vrhniko, Vid Vrtačnik z Vojni-ka v Celje. Andrej 2van iz Turnirča v Dolnjo Lendavo, Antonija čop iz Kočevske Reke v Staro Cerkev. Upoko;eni so učitelji in učiteljice: Antonija Germek na Jež:ci, Marija Janko-vič v Mariboru, Ivan Lesica v Ljubljani in Julija Klemenčič v Ljubljani. Iz postne službe Beograd, 4. jan. AA. Pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani so določeni za nadzorstveno službo višji svetniki Miroslav Ma-tjašič, dr. Josip Lebar in dr. Franc Janže-kovič; za šefa splošnega odseka višji tajnik Vladimir Bajuk, za šefa poštnega odseka višji svetnik Anton Suhač, za šefa ekonomskega odseka svetnik Epih, za šefa računskega kontrolnega odseka višji svetnik dr. Bogdan Kurbus. Euwe—Keres Amsterdam, 4. jan. s. (Ned. tel. ag.) Danes se je nadaljevala prekinjena osma partija šahovskega mateha med dr Euwejem in Keresom. Po 45. potezi je Keres partijo dobil. Stanje je sedaj 4:4. Strašna elementarna nesreča v Italiji Udine, 4. jan. br. V severovzhodnem delu videmske pokrajine se je pripetila huda nesreča. Skala, ki se je utrgala v gori, je porušila dve hiši. V prvi je bila vsa družina, ki je štela 11 članov, ubita Iz druge hiše so se ljudje v zadnjem hipu rešili Planinski ples podružnice SPD ▼ Novem mestu je zaradi nepričakovanih ovir preložen od 5. na 6. januar. Vremenska napoved Zemunska: Po večini oblačno v vsej di^ žavi, jKmekod sneg, na primorju pa dei. V severnih in severozapadnih krajih se bo nekoliko ohladilo. Temperatura te bo dvi> gnila v oetalih predelih. Naši kraji in ljudje Umrla je po dolgem trpljenju pisateljica gospa Marica Bartolova. Po rodu je bila Nadliškova iz Trsta, kjer se je rodila 10. februarja 1867 Odločna se je za učiteljski poki c in je dovršila učiteljišče v Gorici. Kot učiteljica je službovala izpočetka na Proseku, potem pa v Trstu pri Sv. Ivanu. Temperamentna, nadarjena, vneta za vse lepo in plemenito je v devetdesetih letih preteklega stoletja začela z vnemo sodelovati pri prebuji našega goriškega in primorskega rodu Stopala je vedno bolj v ospredje ter postala glavna bud teljica narodnega in prosvetnega bivanja med slovenskim ženstvom v Trstu. Marljivo je sodelovala pri »Edinosti«, dopisovala je »Slovenskemu narodu«, sama pa je cd 1897 do 1900 urejevala »Slovenko«. Ne le da je prvi slovenski ženski list izvrstno vodila, mar- več je tudi znala pritegniti v svoj krog vrsto odličnih slovenskih talentov, hkrati se je tudi sama posvetila pripovedništvu. Nanizala je vrsto povesti in slik iz tržaškega velikomestnega okrožja in iz učiteljskega življenja. Realistično slikanje ženskih življenjskih odnešajev je odlikovalo njeno prozo, pisala pa je tudi pesmi. Izven »Slovenke« je priobčevala svoje pripovedne spise v »Ljubljanskem zvonu«, »Ženskem svetu« in še marsikod. Njena najbolj znana dela so »Moja prijateljica«, »Na obale«. »Strte perut:«, Slike in sličice iz življenja«, »Pod streho«, »Fata mor-gana« in vrsta manjših. Ko se je poročila, se je z ljubečim materinskim srcem posvetila svoji druž ni, imela pa je vse do zadnjega dovolj smisla za vse naše javno in narodnoobrambno delo. Njen lepi značaj izpričujejo zlasti tudi njene manjše stvarice, ki jih je objavljala v »Zvončku«. Po vojni se je gospa Marica z družino preselila v Ljubljano, kjer je bila deležna splošnega iskrenega spoštovanja. kakor prejšnje čase v Trstu. S svojim delom se je trajno vpisala v našo kulturno j povestnico, s svojim značajem in trpljenjem • pa si je zagotovila ganljiv spomin med j vsemi, ki so poznali to čustvuječo, tihotno trpečo slovensko mater. Martin Kovač f V Trnovem je izdihnil plemenito dušo gospod Kovač Martin, oblastni inšpektor fin. kontrole v pokoju. Pokojni se je rodil 1. oktobra 1868 1. v Račici pri Zidanem mostu. Gimnazijo je obiskoval v Celju. Posvetil se je finančni stroki in v zlati Pragi je napravil strokovni izpit. Služboval je v raznih krajih ožje domovine. Bil je vseskozi odločen napred-njak. Zato so ga neštetokrat preganjali. Nikdar ni klonil nasilnikom. Vedno je ponosno dvignil glavo ter smelo zabrusil pre- ganjalcem v obraz: »Slovenec sem in ni me sram, da me je rodila slovenska mati!« 'iaKo je bila njegova življenjska pot polna bojev in težav, ki pa jin vedrega obraza prestal. je hodil, je bodril in vzpodbujal ljudi k narodni zavednosti. V svoji stroki je bil poznan kot odličen strokovnjak. Leta 3917. je postal finančni komisar, leta 1925. pa oblastni inšpektor. Bil je predsednik saveza uslužbencev finančne kontrole kraljevine Jugoslavije. Vzgojil je velik kader narodno zavednih ljudi svoje stroke in jim dal koristne nauke za življenje. Vsi se ga s hvaležnostjo spominjajo. Upokojen je bil 1. aprila 1928. V Trnovem si je ustvaril miren in skromen dom, kjer je užival zasluženo pokojnino. Vsa leta je bil član naprednih organizacij, večletni tajnik podružnice CMD Krakovo—Trnovo, blagajnik gospodarskega društva za isti okraj, častni član CMD. Pokojnik je bil vzor dela, velik poštenjak ln kristalno čist značaj, zato ga bomo vsi pogrešali. Pogreb bo danes iz hiše žalosti v Koseskega ulici 20 na pokopališče k Sv. Križu. Splošno priljubljenemu ranjkemu blag spomin, žalujočim naše iskreno soža-Ije! Fran Blažon ima dva jubileja Devetdesetletnico svoje rojstva in obenem šestdesctletnico svojega zakona doživljata te dni čila in zdrava, duševno bistra in še vsa povezana s sedanjostjo File-mon in Baucis naše široko razvejane fami-lije. Trdoživa in do skrajnosti vedra je ta naša familija, v kateri je zdaj naš univerzalni »stric« Fran Blažon postavil s svojimi 90 leti rekord. Dne 3. januarja 1850 je bil rojen v Planini pri Rakeku in izhaja iz znane ugledne zmerom narodno zavedne rodbine Biažo-nov, pristnih Kraševcev. Dovršil je gimna- zijo v Gorici in vstopil v službo železničarjev Služboval je kot železniški uradnik v Logatcu, na Nabrežini in uaposled v Gorici. Kot višji revident Južne železnice je šel v pokoj. Kjerkoli je služboval, je bil član naprednih društev, podpiral najrazličnejše naro-dne akcije, romai z idea no vnemo na skupščine Družbe sv. C. in M., bil vsa leta naročnik in temeljit bralec Slovenskega naroda, Jutra, Domovine, Slovana (prvega in drugega) :n si nabavil veliko knjižnico si1ovensk'h klasikov in modernih. Pa je tudi njega zajela vojna in bežati je moral iz Gorice. Zatekel se je v Ve-likovec, a hitro so zvedeli, da je B'ažon »p. v.« in internirali so ga v Celovcu. Žena mu sploh ni vedela, kje je. V Gcric- sta puiti la in izgubila vse: pohištvo, obleko, knjižnico i. dr. Končno sta se zakonea vendar na šla, se potikala po Štajerskem se usidrala v Ptuju in nato v Mariboru, ter se končno za stalno naselila v Ljubljani. Kot begunca sta dosti pretrpela in prestala tudi najhuje: sin Milan jc padc-1 v svetovni vojni. Osta a sta jima še dva sina: Fran, postaie-načelnik v p., ki se je iz Dravograda preselil v Ljubljano, in Davorin, višji davčni nadzornik v Logatcu. Kakor oče sta oba zavedna Jugoslovena. Pred 60 leti se je jubilar oženil z Jo-sipino Kasteličevo, hčerjo takratnega ljubljanskega hotela in restavianta »Bavarski dvor« (na sedanji Tvrševi cesti). Blizu sta bi'a glavni kolodvor in glavna bolnišnica. Zelo ugleden je bil v tistih časih »Bavarski dvor«, zbirališče ljubljanske inteligence in podeželske gospode. Tako je prihajal tja tudi Fran Blažon in odvede! Josipino; , že prej pa je prihajaj tja iz bolnišnice tudi mladi zdravnik dr. Ljudevit Vasič. ki | je prvi odvede! starejšo Marijo, mojo taščo. Josipina ima zdaj 82, Marija pa 89 let! Takih trdcživcev imamo in smo imeli še več. Zato sem trdi!, da nc'na in nafte za Nemčijo in Slovcško. Nemčija je zase naročila vse razpoložljive zaloge petroleja :n nafte v Rumuniji, da je morala naša država kriti svoje potrebe drugod, r>c®ebno v A mer ki Mnogo nriših pomikov, ki so se morali zateči v pristanišča, je natovorjenih z blagom in je škoda to-i ko večja. Sarajevo 4. januarja. V Besni vla^a že te 'en dni izredno oster mraz, ki še narežča iz dneva v dan. Zarod1 sinežnih žametov je promet na mnog:h cestah ustavljen, vlaki pa vozijo z velikimi zamudami. V Tuzli so imeli včeraj zjutraj —22 stopinj Celzija, pa še oelo v Dubrovniku je temperatura padla na —1. Zarod1 hude zime so volkovi začeli napadati kmečke vasi. V neoosre^ni okolci Psvariča so volkovi napadli čredo drobnice in poklali 15 glav, v Piočfi pri J Tarčinu pa so raztrgali vola. Volkovi napadajo tudi kenje v vpregi na cestah. Sokobanja, 4. januarja. V južnih krajih je mnogo drobnee in živ ne še znrerom na planinskih pašn'kih k er jo kmetje puSčajo do prvega snega. Te eTni so pastirji kimeta Vojis'ava živa-novča iz Mužinca pri Sokobanji gnali čredo v dolino, ker je v gorah pričel padat sneg. Na poti je čredo in pastirje zajel metež z viharjem in zameti so pokopali vseh 50 ovac pod seboj. Nerodnosti vlakov Zagorje, 4. januarja Potn'ki, k so se v torek vozili s popoldanskim vlakom iz Ljubi iane so na pot proti Zidanemu mostu doživeli nekaj razburljivih presenečenj. Zaradi lit jskega lokalnega vlaka, ki vozi pol ure pred njim se ta vlak ustavi najprej šele v Litiji. Očitno pa je dobil na poti od Liub'jane tolikšen zagon, da stroje-vod!a na lit jski postaji ni mogel zavreti garn ture. temveč je ustavil šele daleč onkraj kolodvora, da so morali potniki, ki so čakali nanj, daleč po snegu do vagonov Potem je prišla vsa reč spet v tek, na Savi pa še hujša zadrega Vlak je vozil kar mimo postaje ln ustav 1 precej daleč na odprti progi, da ljudje, ki so bili namenjeni na Savo niti izstopiti n so upali saj na železnici do nesreče nikoli ni daleč, čez kakšnih 16 minut postanka je lokomot va spet prišla v gibanje in zrinila garnituro nazaj na savski kolodvor. Vlakosnremno osebje, kakor se to v uradni slovenšč:ni reče, je bilo pač po prav ci ugotovilo, da zavore niso v redu. in vsi skupaj so napravili strategičen načrt, kako bodo v Zagorju vendarle ugnali vraga. 2e nekaj kilometrov pred zagorskim kolodvorom so potn:ki začuli. da so zavore stop le v akcijo. A ko je vlak dosegel postajo, jo je spet mirne duše kuril dalje, čeprav so se celo vsi sprevodniki lotili zavor. Čeprav je bila vsa reč zelo neprijetna pa potnik, še niso preveč godrnjali, ker so v zadnjem pone-deljskem »Jutru« čitali, da je vlak v Beogradu za Silvestrevo celo vse potnike pozabil na postaji. Za tokrat naj bo — hujše nesreče le ni bilo. A na tem delu proge se zelo pogosto trgajo plazovi iz hr bov nad njo. Kako pa bi bilo, gospoda moja, če bi obhodnik ali čuvaj nekje z rdečo zastavo hotel signalizirati strojevodji, naj ustavi, ker nekaj sto metrov dalje preži smrt na vlak? Ce se spomn mo pogostih nesreč na železnici v tem delu Zasavja, pa se človeku le malo naježijo lasje. Spom'n na družabni večer CMD pred 41 leti Ljubljana. 4. januarja. Ko prirejata šentpe*rski podružnici CMD svoj prvi družabni večer v Trgovskem domu, naj bo v vzpodbudo navedenih nekaj spominov, ki nam jih je povedal marljivi sodelavec pri CMD, upokojeni finančni nadsvetnik g. Ivan Rostan. , »Bilo je pred 41 leti Prireditev prav enakega imena je bila na Sv Petra cesti v takratni gostilni pri »Hafnerju«. lastnik teh prostorov je bil še živi član CMD g. Adolf Hauptman Predsednik podružnice je bil tedaj g. Martin Malenšek. župnik šentpe-trske župnije, vnet Cirilmetodar, eden izmed tistih redkih naših duhovnikov, ki so nekdaj kakor danes vedeli ceniti pomen naše narodne obrambne družbe. Bil je blag mož, pokopan je pri Sv. Križu, prvi pri vhodu Pokroviteljstvo nad večerom je prevzela gospa Franja Tavčarjeva. Med narodno zavednimi Slovenci je bilo res mnogo zanimanja za vso družabno prireditev. Tudi takrat je bil spored prav pester Pokojni Matija Hubad. dirigent Glasbene Matice, je z ostalimi kulturnimi delavci šent-petrskega okraja poskrbel za nekatere lepe točke K sodelovanju sem bil povabljen tudi jaz. Sam očka Hubad me je naprosil naj deklamiram na priieditvi Gregorčičevo »Oljki«. Takrat mi je b;lo šele 22 let in ne morem dopovedati kako tem se počutil počaščenega z vabilom, da bom smel sodelovati na tako važni, na Ciril-Metodovi družabni prireditvi! Seveda sem se začel takoj pripravljati in oče Hubad mi je sleherni dan friziral izgovor in kretnje, da me spodobno pripravi za nastop. Na veseličnem prostoru se je zbralo seveda polno občinstva Zastopana je bila vsa Ljubljana, vsi sloji. Da, takrat smo znali prav vrednotiti narodno obrambno delo CMD Vsi smo bih složni, vsem nam je bila C Al D kakor ogni'šče. pri katerem se lahko vsi ogrejemo. Danes, da, še prav posebno danes bi moralo biti enako. Ali naj venomer ponavljamo. kako krvavo re*no nam je zlasti v današnjih časih potrebno narodno obrambno de'o?! Toda nazaj k prireditvi! Pred tolikšno množico sem torej nastopil in pnče> na znamenje očke H ubada deklamirati Šlo je kakor namazano Marsikatero okn se je orosrlo in to me je sproti še bolj podžigalo Bilo je mnogo odobravanja, sam oče Hubad mi je čestital, ostali ugledni gostje tudi Župnik Malenšek in gospa Tavčarjeva sta mi pozneje napisala pri znava! no pismo, ki ga še danes hranim. Bil sem ponosen, ne zavolio nastopa, marveč zato, da sem vsaj na ta način lahko doprinesel svoj pošteni de'ež za prepotrebno Ciril-Mefodovo družbo. Poslej sem se je še temel liteje oklenil in ho m ostal pri njej do zadnjega diha. Ob 50-letnici šentnetrske podružnice in pri takratni prireditvi sem bil njen glavni blagajnik Danes ne deklamiram več. tohko pa lahko storim, da vabim na to narodno diužabno prired;tev vse, ki spoznavajo potrebe naše CMD Čisti dobiček prireditve jz namenjen pravkar dograjeni Ciril Metodovi šoli pri Sv. Treh kraljih, in to pove dovol, Sokoli! Posedajte in podpim rajte Soholshi kino v Šiški! Pri tem filmu bodo vse dame navdušene — vsak moški pa si bo domišljal, da je tudi on »BEL AMI« Danes premiera najsijajnejše, najduhovitejše filmske komedije sedanjosti po slovitem romanu Guy de Maupassanta, ki je izšel v O. Župančičevem prevodu pod imenom »Lepi striček«. V tem veselem, razigranem, zabavnem filmu opojnega šarma, romantike igra sam WILLY FORST — ki vodi tudi režijo! E li AMI Poleg Willy-Ja Forsta igrojo še Olga Čehova, Dse VVerner, Hilde Hildebrandt, Lizzi VValdmuIIer, Joh. Riemann. — Ob 16., 19. in 21. uri. KINO UNION, tel. 22-21. (Culfsirai pregled [ Dvoje literarnih gostov iz SsSlje i Za S lvestrovo in Novo leto sta se mudila v Ljubljani pri svojih bolgarskih prijateljih dva ugledna gosta iz Sofije; pesnica ga E1 zabeta Bagrjana in pisatelj Matvej V e 1 e v. Ga Bagrjana je po splošni sodbi najboljša bolgarska pesnica. Njene zbirke »Večna in sveta«, »Morska zvezda« in »Človeško srce« sodijo med reprezentativna dela bolgarske literature. Minilo je že deset let. kar se je prvič pojav la v naši sredini in od tega časa se neugnano zanima za slovensko kulturno življenje. Pred odhodom mi je pravila: — Tokrat sem pri vas prvič pozimi. Slovenija je bila doslej v moji predstavi vedno zelena sveža sočna; n sem si je mogla zamisliti drugačne. Seda,j sem jo spoznala v nieni beli zimski lepoti in ne morem reči, da bi bila razočarana: tudi v tej barv je vaša domovina močno mikavna. Posebej me bo vabi'a iz daljave še s svojo zimsko poezijo. Bila sem te dni na izletu: z gradu Strmola smo šli peš na Ve-lesovo. Ta pot se mi je zdela kakor pravljica. Tiste baročne cerkve z njenimi umetn fkimi slikami in starinskimi jaslicami se bom spominjala vedno kadar kol bom mislila na zimsko Slovenijo z Alpami v večnem soncu. Pa tista večerna pot nazaj, v gozdu: zares, čista poezija! škoda, da ne morem ostati pri vas na smučanju. Na vprašanje, kaj je z njenim prevodi iz slovenske poezije, je odvrnila bolgarska pesnica: — Imam dokaj prevedenih pesmi ki so mi obležale v prvi redakciji; čakam pril.-ke, da te prevode še opilim in izpopolnim. Mikalo bi me, priprav t majhno zbirko samih izbranih prevodov iz slovenske lirike; verujem, da bi bila v Bolgariji zelo dobro sprejeta. Večjo antolog jo bi mogla pripraviti samo skupno z Dim. Pantele-jevim. ki poleg mene edini izmed bolgarskih književnikov pozna sodobno slovensko slovstvo. Razgovor je nanesel na prevajanje poezije. — To je najtežje delo — je dejala ga Bagrjana — lahko da kdo zbomo pozna bolgarščino in 8'ovenšč'no, pa bo vendar prevajal slabo. Samo resnični tvorni ps-3n'ki bi smeli prevajati poezijo. Take prevajalce si moramo v medsebo-'n h st!kih šele ustvariti. Jugos^v.-bolgarska liga naj bi skrbela, da bi dobiH Slovenci prvovrstnega prevajalca za bolgarsko poezijo in prav tako za prozo. Pri prevajanju sodobne pe>ez:je je najbolje, če sta v st ku prevajalec in avtor. Vafi prevajalci bi morali prihajati v Bolgarijo, v Sofro in na kmete da bi s pri viru izpopo\njevali je-z!kovno znanje in se posvetovali z avtorji. Morda bi to ne bilo združeno z večjimi težkočami, če bi sa or;ran'zirala medsebojna zamena v po5 tnlških mesecih. + G. Matvei V^ev ;'e eden naiboltfHh mladih prozaistov. L. 1937 je objavil zbirko eksotičnih novel »Prah za čredami«, nato Elizabeta Bagrjana pa veliko novelo »Zasidrana ladja«. Mnoge povesti v prvi zbirk; so posnete iz življenja na brazilskih farmah, zakaj pisatelj je preživel več let v Braziliji. Skupno z go. Bagrjano je sp:sal gledališko igro »Gospa«, k so jo pred leti vprizorili v sofijskem Nar. gledališču. Sedaj je med vodilnimi nameščenci sofijskega radia, v listu »Mir« pa redno objavlja svoje duhovite, večidel satirične podi stke, ki imajo široki krog čitateljev. — V L'ubljani sem prvič. — mi je dejal g. Ve lev. — V Sofiji sem videl mnoge jugcslovenske kulturne delavce ln pisatelje in slišal marsikaj lepega o vaših krajih: sedaj samo obžalujem, da utegnem ostati le dva, tri dni. Ce pomislite, kaj pomeni 2000 km vožnje v zimskem času. tedaj verjamete, da je za tak izlet treba kaj več kakor samo zvedavosti. Nisem niti malo razočaran. Preživel sem nekaj dni v prijetni družbi dobrih ljudi, udeležil se tradicionalne slovenske »krokarijec na S lvestrovo, skušal občutiti genia loci. Opazil sem. da so mladi ljudje pri vas kakor pri nas zdravi, polni življenja in življenjske radosti; človek dobi vtis: zares zdrav narod! Včeraj sem bil v Cerkljah pri Kranju, videl sem iz bližine slovenske vasi, ki so lepe in čiste, a v njih prebivalci dobri. Ni ušlo mojim očem dejstvo, da stoji vaše kmetijstvo na znatni v šini; pri nas so še patriarhalne razmere. S komur koli sem govoril, vsak me Je vprašal: »Kaj mislite v Bolgariji, bomo morali v vojno ali ne?« Videti je, da dela svetovni položaj hude skrbi ukim in neukim ljudem. Ko sem gledal vaše kraje v njihovi nepozabni zimski poeziji, sem postal žalosten ob misli, da b; mogla kdaj vojna o pustošiti tako vzorno urejeno in krasno deželo, kakor je Slovenija. Kakor pri nas, si tudi pri vas vse želi, da bi se laihko v miru razvijali in napredovali! — Glede našega zbliževanja sem se mogel pri vas prepričati, da ni samo beseda, marveč resnica, želja in potreba. Pred desetimi leti. ko sta prispeli v Ljubljano gospe Bagrjana in Dora Gabe, ni menda nihče med vašimi pisatelji poznal bolgarske literature, a tudi mi v Bolgariji nismo niti malo poznali vašega kulturnega življenja. Danes, po desetih letih., prihajamo k vam, kakor da bi prišli med svoje ln tudi vaši se čutijo pri nas domače. Razstave knj g, gostovanje pevcev in gledališč, koncerti pevskih zborov — vse to nas je zbližalo, ln to kulturno delo se odraža tudi v ljudstvu. Na tej poti je treba nadaljevati, zakaj samo preko kulture, Id sega na področje duha ln arca, bomo do- segli trajne rezultate v našem zbliževanju in sodelovanju. Glede sedanjega položaja bolgarske knj ževnosti je dejal g. Velev, da so vojni dogodki v svetu povzročili v Bolgariji najprej poplah in zastoj. To je vplivalo tudi na pisatelje, zato je letošnjo jesen slovstvena produkcija dokaj oslabela. V zadnjem času se položaj popravlja, izšle so že 3—4 pomenljive literarne novost; in za januar lahko pričakujemo nekoliko razmaha knjižne proizvodnje. — Zelo razveseljivo je, — je izvajal nadalje g. Včlev, — da se bolgarski spisi prevajajo v slovenščino in srbohrvašč no. vendar se bodo dosegle resnične kulturne koristi samo tedaj, če bo izbira kar naj-skrbnejša. Obžalovati je, da so med pre- Matvej Vtfer Boeiaie vesti ♦ Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela n-eseca decembra 1939: 1. Podiužn.ce: Plaruna pri Rakeku 230 din; Litija 1.064.50 din; Ribnica na Pohorju 251 voIo*na darila: Neimenovnn, Ljubi ana, 300 din; dr. Otmar Pirkmajer, Ljubljana, 100 din; ing. Janko Msčkov-šek Ljubljana, 100 din; dr. Jos'p Tčair, Ljubljana, 50 din; dr. Konrad Janrži?, Ljubljana, 50 din; dr. Vinko Vrhunec, Ljubljana, 300 din; Josip šelovln, Ljubljana. 200 din. VI. Za šolo pri Sv. Treh Kial"ih: Ferdo Primec, Celje, 50 dn; Ja-kobina dr. žitkova, Ljubljana 20 din. VIL Ka«ni prispevki: Tvornica Bata, Borovo, 100 din; neimenovan. Ptuj, 200 din; zbirka meščanske št>le, Trbovlje, 112 n n'arati prikrajšani davek «n 5p 1 do ' krat to1'ko kot ks»7«»r» in odreče n»,®',,'nl!ni pravn'n» sredstvom. C*5 se le obdolženec že nrei en-lrr.at pns^vfn tp p-i~*T>ct' ep m" »me neta-vitpv pnctnpp^ia d<">vn'itl 'e tedai če se •»aveče iV^a*' trikratni 7npeek feot ka7en. čp pa ie bil že prei rpdnn kaznovap za radi Irn^p^elrpfffl (^p^jiT^ip cp mv. np pn-o dovoliti odstop od kazenskega postopanja. Ovadltvl i>ka nagra-la Od plačanih kazni pc tem členu pripada ovaditelju ena četrtina, če pri ovadbi zahteva to nagrado Nagrada pripada ovadite'ju le tedaj če je v svoji ovadbi dal konkretne podatke in dokaze in samo od onega dela kazni ki sorazmerno odpade na njegove podatke )n dokaze Ovaditelju ie sam sodeloval pri ka7eo«kpm delani, ne ere pravica do naerade Ce pa se Dr raziskavi ueotovi nprpe^-^nnct ovadbe s* 'ahko proti ovaditelju uvede kazensko postopanje. Davčni uradniki nimalo pravice io ova diteljske nagrade Uslužbencem davčn kontrole pripada en četrtina nla^anlh kazni po tem členu kakor tod! ena četrtin* plačanih kazni po č 13$ zakona (v ?vp7 ' ugotovitvijo da uslttfbensk- aH redn-davek ni bii odtesnlen ali da nI plačana pavšalna oridobnina pott ^člh agentov fr 'reovskih In ^ieer v vsakpm nri meru bodisi da ndfcrHplo kavnlvn dpfanIp tdnosno prekrške v službi ali izven službe Kazenske preiskave Novi člen 143 vsebuje določbe glede ka ženskega postopanja Preiskavo lahko odredijo tudi višja davčna oblastva Davčno oblastvo ki izvrši preiskavo, lahko pregleda ne samo poslovne prostore, temveč tudi stanovanje obdolžene osebe in druga stanovanja ter lahko izvrši preiskavo po vsod. kjer bi to koristilo ugotovitvi ka ženskega dejanja Spremeni se tudi ustroj finančnih sodišl ki ga tvorijo odslej starešine davčnegb oblastva kot predsednik, en sodnik iz vrst sodnikov okrožnega sodišča na sedežu drugostopnega davčnega oblastva. ki ga določi predsednik okrožnega sodišča (doslej referent za nep. davke) in en davčni zavezanec — diplomiran pravnik, ki ga imenuje drugostopno upravno oblastvo. Delno povišanje prispevka za narodno obrambo V zvezi z davčno reformo je izSla uredba o spremembah in dopolnitvah določb | 19. tinančnega zakona za leto 1939/40 o posebnem prispevku za narodno-obrambni sklad. Ko je bii s finančnim zakonom uveden ta obrambni prispevek, se je takoj izxaza-io, da predpisi, Ki se tičejo tega obrambnega prispevka, niso dobro premišljeni, kei jo oili sestavljeni v naglici. Lestvica za pobiranje tega prispevka bi morala biti progresivna, v resmei pa dosežejo v lestvici določeni pavšalni zneski že v najnižjih stopnjah do 30 osnove in v srednjih stopnjah celo preko 30 %, medtem je pri znesku davčnega predpisa preko 15 milijonov določeno pobiranje prispevka le v višini 25 •/.. Z uovo uredbo se ta lestvica spremeni. .1 (kllllisiu pa > oalulu 2Uc»aU V So ^reupiCttUiOustolKi in je u,eaeua uejauiuui pro^i e-jijit, sevcua ya se Oueuuiii - ItUitiU V Uo>JUX6jUI OLu^UjcLU - pilojJC V CK tudi poveča, v uujviojiu aio^mjaii cciu piav oucu.no, ous.ej iM&M ouiuiiiMiu p.iS^cVek v ouokouuu ouJiiciue oouo.e (teivui ega davcucga pieupiaaj, n«uur sieui: f h iMu^uciu ua v eUclii px'cu^iSU do 2o din # 10% preko 25 •» 50 99 • IZ » 50 M luO 99 • 14'/. H 100 H ouj 99 • lb"/« OUJ M buo 99 • 1 »•/. M 5uu M l.uoo 99 • 20% N 1.OU0 M 2.uo0 99 • 22 '/• M 2.o00 M 3.OU0 99 • 24«/. n 3.V.U0 M 5.001) 99 • 2 H M lu.UuO 99 • 30 •/• M lU.vuO M 2 U.UOO 99 • 35 "/• N 2u.oO 0 It bu.uuo 99 # Ho •/• H 5u.u00 M lOu.oUO 99 3« •/. H luO.oUO H 2 uU.ouO 99 • 4^ '/• H 20j.u00 M Ouo.ouO 99 • 45 V* H boo.oUO M l.OoU.OOJ 99 • 46 */• H 1 .uuu.uud M 3,ouo.OuO 99 • 50 *'• H 3,Uo0.ou0 M 7,0ou.uo0 m • 53'/. H 7.U0J.000 » 12,0o0.0u0 99 • 56 •/• M 12,0u0.000 H • • • • • • 60 V. Prispevek po višji stopnji ne sme biti večji od prispevKa po najui zji rnzji stopnji, po, ecanega za raziiKO, lsu-aui iutiere se uporaDlja višja stopnja. Tudi v bodoče ostane določba, da se od oseb, Ki imajo 3 ali 4 zakonsKe žive ne-doietne otrobe, pooira prispe v ea za eno stopnjo niže, od oseb, ki imajo 5 ali več takin otrok, pa za dve stopnji niže. Prav tako ostane določba, da se pobira prispevek od oseb nad 30 let starosti, ki niso poročene, kakor tudi od oženjenih ali vdovcev brez otrok, po naslednji višji stopnji. Dosedanji določbi, da se na davek od prejemkov iz Službenega razmerja pobere prispevek v polovični izmeri, se doda nova določba, po kateri se prispevek na usiuž-benski davek ne pobere, če prispevek ne presega 0.50 din. POoiranje prispevka na rentnl davek. Nova točka lOa določa, da se na retm Javek, ki ga odbije dolžnik (n. pr denarni zavod od obresti na vloge) pobere obrambni prispevek v višini ene tretjine osnove, to je v višini 33'/*. Pobiranje prispevka na dlvldendni dave" Na dodatni davek (prej dividendni davek) iz zadnjega odstavka člena 86/1 zakona o neposrednih davkih se pobere obrambni prispevek v višini 10%. Dividendni davek Je doslej znašal 10'/«. Po novih predpisih pa znaša dodatni (prej dividendni) davek pri največ 4odstotnem obrestovanju vloženega kapitala 10 •/• (z obrambnim prispevkom 14%), pri največ 6odstotnem obrestovanju 15*/t (z obrambnim prispevkom 21 %), pri največ lOcdstot-nem obrestovanju 23'/* (z obrambnim prispevkom 28%) in pri več kakor lOodstot-nem obrestovanju 25*/t (z obrambnim prispevkom 35'/«. N&rsdna banka ob koncu leta Narodna banka Je objavila svoj iizkaz o stanju na dan 81. decembra preteklega leta. V zadniem tednu lanskega leta se je zlati zaklad Narodne banke povečal za 02 na 1988.4 milijona stabilizacijskih din v stvarni vrednosti 3181.4 milijona din. Devize. ki se ne vštejejo v podlago pa so se po več tedenskem naraščanju skrčile za 14.7 na 745.7 milijona din. Menična in lombardna posojila so se zaradi ultima povečala za 131.2 na 2223.3 milijona din. Blagajniški zap si za narodno obrambo in eskontirani boni za narodno obrambo so pokazali v zadnjem tednu decembra v celoti povečanja za 357.5 milijona d n. Obtok bankovcev je zaradi velikih potreb ob ultimu ( v zvezi s povečanjem posojil in z novim eskontom bonov narodne obrambe) naraSel za 406.8 na 9697.9 milijona din s čimer smo dosegi novo rekordno stanje obtoka. Obveznost; na pokaz pa so se skrčila v zadnjem tednu lanskega leta za 59.3 na 1765.5 milijona din. V teku lanskega leta se je zlati zaklad Narodne banke povečal za 89.6 milijona stabilizacijskih din, od konca leta 1937 pa znaša povečanje 279.3 milijona stab. din. Devizne rezerve so bile ob koncu leta za 87.5 milijona din večje nego ob koncu prejšnjega leta in za 291.1 milijona din večje nego pred dvema letoma. Posojila so v teku lanskega leta narasla za 452 milijonov, vendar je treba upoštevati, da je bilo največje stanje posojil zabeleženo ob koncu oktobra pr. L, in sicer v višini 2572.5 milijona din, od tedaj pa se je v zvezi s pomirjen jem vlagateljev že skrčil za okrog 350 milijonov. Postavka vrednostnih papirjev se je lani povečala od 258.8 na 408.3. Stari dolg države se je v nasprotju s prejšnjimi leti povečal za preko 5 milijonov, medtem ko je začasni državni dolg v višini 600 milijonov din že vrsto let nespremenjen. Nov državni dolg v višini 1392 milijonov pa je nastal v teku zadnjih mescev na ta način, da je banka nakupila blagajniške zapise za narodni* obrambo. Obtok bankovcev je bil ob koncu leta za 2777 milijonov večji nego ob koncu prejšnjega leta in za 3864 milijonov večji nego ob konen leta 1937. > = vesti = Povečanje naše produkcije tobaka. Uprava državnih monopolov je objavila pogoje za pridelovanje tobaka v letu 1940. V letošnjem letu bodo kmetovalci lahko zasadili 1727 milijonov sadik, to je za 473 milijonov sadik ali za 37.7•/« več nego v prejšnjem letu To povečanje je v zvezi i. dobrimi izgledi za bodoči izvoz tobaka Oo celotnega dovoljenega števila sadik odpade 1182 milijonov na vardarsko banovino, za katero se kontingent poveča za 27.7°/o; 26b milijonov sadik odpade na banovino Hrvatsko. kjer pa znaša povečanje nasproti letu 1939 87%. 100 milijonov sadik je dovoljeno kmetovalcem v moravski banovini (povečanie 18%). 67 milijonov sadik kmetovalcem v dunavski banovini (povečanje 86 5%) 78 milijonov sadik kmetovalcem v zetski banovini (povečanie 127%) in 32 milijonov sadik kmetovalcem v drinski hanovini (povečanje 5.6°'o). Borze 4. januarja Na fugoslovenskih borzah not'raj o nemški klirinfki čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Gršk boni so nadalje nekoliko popustili in so se tigovali v Zagrebu po 32.7150. v Beogradu pa po 32 50. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri slabi tendenci nudila po 125 brez prometa (v Beogradu je bil zabeležen zaključek po 420). Do prometa pa je prišlo v 4»/t, severn h agrarnih obveznicah po 52 (v Beogradu po 51). Devize Ljubljana Oficielni tečaji: London 174 40 - "l77 60 Pariz 98.55 — 100.85, New ¥oik 4424.37 — 4484.37, Curih 995 — 1005. Amsterdam 2355 — 2393. Bruselj 744 _ 756. Tečaji na svobodnem trgu: London 215.46 — 218.66 Pariz 121.81 — 124.11. New York 5480 — 5520, Curih 1228.35 — 1238.35 Amsterdam 2908.97 — 2946.97, Bruselj 91901 — 931.01. Curih. Beograd 10 Pariz 9.97, London 17.60 New York 445, Bruselj 75, Milan 22.50 Amsterdam 237 25, Berlin 178.50, Stockholm 106 20, Oslo 101.37, Kobenhavn 86.10 Sof ja 5 30, Budimpešta 79 Atene 335, Carigrad 3 50 Bukarešta 3.30. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 425 bi., 4% agrarne 51 bi., 4"/0 severne agrarne 51 — 52 (52), 6"/0 begluške 74 bi., 6% dalm. agrarne 69.50 bi., 6«'0 šum-ske 69 bi., 1% in vest 99 bi., 7»/0 Blair 87.50 bi., 8°/o Blair 96.50 bi.; Narodna banka 7700 den.. PAB 194 bi., Trboveljska 230 — 235, šečerana Os^ek 125 den., Osiječka ljevaonica 167.50 bi. Beograd. Vojna škoda 420 — 421 (420) 4% severne agrarne 50.25 — 51 (51), 6"/» beglušike 74 — 74.50 (74.50), 6% dalm. agrarne 68.50 — 69.50, 6% šumske 68 — 69, 7% invest. 98 cen.. 7o/0 Seligman 99 den. 1% Blair 86 — 86.50 (86.25), 8«/• Blair 95.75 — 97.50. Blagovna tržišča Žito + Chicago, 4. januarja Začetni tečaji: pšenica; za maj 106.375, za julij 103.75; koruza: za maj 59.75, za julij 59-875. + Winnipeg, 4. jan. Začetni tečaji: I>šenica: za maj 89.75, za julij 93.875. tNovosadska blagovna borza (4. t. Tendenca nesprem. Pšenica: baška okoI Novi Sad 193 — 195; gor. b. 194 — 196; srem. 193 — 195; slavonska 193 — 195; ladja Tisa 197 — 199; rž: baška 152.50 — 155. Oves: baški, sremski in slavonski 150 — 152. Ječmen; baški in sremski 64/65 kg 162.50 — 165. Koruza: baška nova 114 _ 115; nova par teta Indjija 111 — ii2. MoKa$ baška in banatska »Og« in »0gg« 290 — 300; >2« 270 — 280; >5« 250 — 260; »6« 240 — 250; >7« 195 — 205; »8« 125 — 130. Fižol; baški sremski beli brez vreč 380 — 385. Otrobi: baški in sremski 116 — 118; ban. 114 — U6. Iz Kranja r— V petek 5. t. m. ob 23. Vas vabimo na ples Prvega gorenjskega motokluba v Kranju na Stari pošti. (—) I Petek 5. januarja LJubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venčešk veselih zvokov (plošče). — 12: Plošče. — 13: Napoved. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poroč la. — 18: ženska ura: Zakaj zahtevamo vodilno pravico (ga. Angela Vode). — 18.20: Preženimo skrbi (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. S. Le-ben). — 19: Napovedi, poročila —19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19 50: Zvo-n jen je. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Zvočna igra. — 22: Napoved, poročila- — 22.15: Radijski orkester. BeOgTad 20: Pester glasbeni spored. — 17.15: Orkestralni koncert. — 20: Hrvatski pisatelji. — 20.30: Koncertni večer. — 21.20: Plesna muzika. — 22.20: Jazz. — Sofija 18.05: Bolgarska glasba. — 19: Klavirske skladbe. — 19.50: Operni prenos. — Dunaj 19.15: Plošče. — 20.15: Kabaretni spored. — 20.45: Koncert Bruek-nerjeve glasbe. — 22: Pesem noči. —23: Lahka in plesna muzTka. — Berlin 20.15: Pester spored. — 2C45: Koncert berlin-dkSh fOharmonlkov. — 22.30: Godalni kvintet. — 23: Lahka godba. — 24.10: Nočni koncert Zaplenjeni tanki V bitki pri Salli so Finci zaplenili rde« vojski več tankov. Nekatere vidimo na pričujoči sliki Silvestrovo v Parizu Pariz, 1. januarja 1940 »Staro leto se je drugače otožno poslavljalo od nas in novo leto je vstopalo z nasmehom«, je menil snoči pesnik Fernand Gregh v radiu. Tokrat je Francija ohranila resen obraz in z odločno kretnjo odtr-gaa nov list v koledarju. Ta odločnost se očituje v vseh novoletnih nagovorih in v časniških člankih. Vse ljudstvo se zaveda, da je zmagovit zaključek vojne mogoč samo s težkimi preizkunjami in napori. Leto 1940 pravijo da bo takšno, za kakrno ga bosta napravila francoski pogum in brit ska žilavost. Sredstva obeh zapadnih velesil rasejo z vsakim dnem, nem:ka bliskovita vojna je zamudila priliko, britsko-frane^ska blokada s'abi nemško notranjo fronto. Prevladuje vtis, da bo po dogodkih v zadnjih štirih mesecih vojna krajša, nego so menili v septembru. Silvestrov večer je bil tokrat posvečen zbiranju in pogledom nazaj v družinskem krogu. Tudi radio se je naravnal na to razpoloženje. »Ne za to, da bi osvajal kakšna ozemlja, ne za to. da bi vladal nad kakšnimi sosednimi namdi, za duhovne vrednote. za svojo kulturno dedščino, za vse, kar mu je drago, se boiuje francosko ljudstvo«, je izvajal Georges Duhamel. »Tudi literatura je trdnjava. Ljudstvo, ki ima literarno preteklost, ne propade. Poljska je Francosk1 pogum in britska žilavost oblikujeta L 1940 vsta'a po zashigi svojih pisateljev in pesnikov. če.;koslo\a ka je gojila svojo materinščino. Finska je imela svoje borce za svobodo Na.:a francoska literatura je že tisočletje živ veletok. Tudi v težkih časih je cvetel naš narodni genij. Tudi v vojni 1939 Francija ne pozabija na svojo duhovno misijo.« Vojvoda de RrogMe je govoril o znanstveni kontinuiteti, Vuillermcred našim štetjem pridobivali v Španij: kositer. le še ne veš. zlaf izveš' da bo trajala »vojaška 7ima«. k; ie ovira ze večje operacije na bojiščih, še kakšnih osemdeset dni; da je ital'j_,nskq vlada o^n^vala noseben konrsarijit za ribolov in da bo^o itailian-ski ribiči lovili ribe vse tja do Nove Fund-landije; da so v Londonu ustanovili »An^Ha Office« avstrski urad. v katerem p-^lu-jeio neki bivši minister. bi"š' soo^ino-demokratski pos^nee in nredstavnik du-raiVkih krščanskih socia'i*tov: da je admiral B"ri s s oio »Severno zvezdo« odpotoval na Južni tečaj; da je nemški kanoMar te dn' (snrpio1 omeri ^ca no inaria T ot^ron" R^dd-rda ki n-r^ča da ie norlavar Velike Nemčije videti z^rav in mi-^n; da je imenovan za no^e^mka šved«k;b -ros^o.oljcev v finski vojski general Lin der; da "'e umrl v 57 lotu svo-fo ski pisatelj, kritik in novinar Lucio d'Am bra; da ne sme tq v sta -->etn!h nesreč, med ostalimi pa je bilo 37 samomorilcev. Finska družina v izgnanstvu Vojna med R««»jo ln Fin«ko je mnoge družine pregnala od domačega ognjišča. Ti otroci, ki jih vidimo na sliki, so se z materjo zatekli na švedsko v Harapando Fot v ujetništvo Posadka neke uničene nemSke podmornice zajeta od Angležev, čaka na izkrcanje Filmski Adonis Kako so iztreznili nepriznanega " — - ..... j zvezdnika Mladi Luigi iz nekega mesteca pri lanu je bil sveto prepričan da je iepši nego vsi filmsk junaki Tega svojega prepričanja ni nikomur skrival. Marsikateri njegov prijatelj, kakršni so pač takšni prijatelji, se je na ta račun smejal. Toda nekega dne je b lo videti da so prednosti dotlej neznanega filmskega Ado-nisa prod. le tudi v strokovne kroge. Kar si je Luigi najbolj goreče želel se je zgodilo: nekega dne je prejel psmo iz Mila na. s katerim ga je »Družba za filmsk nara/čaj« prosila, naj ji pošlje kakšne svoje fotografije Luigi je takoj stekel k fotografu dal se je posneti v vset mogočih držah in oblačil:h manjkali n so tudi oosno+ki v kopalnih b'"*kab da bi ^ mo jla diužba prepričati, s kakšnimi Klasi čn ml telesnimi oblikami je obdarjen mladi mož. čez nekoliko dni je Luigi ugotovil, da je imela pošiljka fotografij v Milanu velik uspeh seveda malo drugačen, nego je bil pričakoval. N prišel k njemu kakšen im-presario za filmski naraščaj, temveč njegova prijateljica Ria je pritekla in ga vprašala jasno in kratko, ali je znorel. Malone vsako odraslo dekle v mestecu je bilo prejelo od njega najbolj smešne fotografije s še bolj smešn mi ljubez^nskrni nismi. ki so krožila po mestecu in povzročala povsod grozanski krohot. Nepriznani f^mski zvezdnik je ostal za osem dni »zavoljo bolezn « doma. potem je ozdravel. Pariški otrccl brci šol Pouk s korespondenco in po radiu Pari"ke b^sti si prizadevajo Ja bi za •iroke, ki so ostali v prestoln ci čim boli obnovile redm pouk Pri tem se morajo boriti z mnogimi težavami, med drugim tu ii s to. da ne sme n >bena šola sprejeti več učencev in učenk, nego je zanje prostora Sabotaža ali »cokla« Beseda »sabotaža« ki jo v današnjih časih tol'kokrat čujemo zvira od francoske besede »sabot«, to je »cokla« Kdor prihaja s coklami, da ga je že od daleč slišati, prihaja grozeče. Tako je imela beseda sabotaža spočetka pomen grozečega, surovega nastopanja. Nastala je v prvih časih indutrlailzaci-je, ko so se rokodelci z gnevom obračali proti strojem, ki so groz li njihovemu obstanku v času, ko se je začenjala borba z vsemi svojimi spremljevalnimi pojavi in ko so se vrstile diuga za drugo stavke in izprtia. Takrat je sabotaža uničevala stroje in druge delovne pripomočke in povod je bil delovni boj. Pozneje se je pojem temelj'to spremenil Iz ljudi s coklami so postali ljudje, ki na-stonajo v tišini, nevarni atentatorji, k vršijo svoje uničevalno delo. običajno iz popolnoma političnih razlogov, v temi. Sabotaža je postala skr ven bojni pripomoček, ki naj prepreči ali napravi neučinkovite nasprotnikove ukrepe. Podzemske jame na Krasu Tržaški jamarji so v zadnjem času odkrili na Krasu in v Istri 90 novih jam, ki drže v notranjost zemlje. Mnoge izmed teh jam so bile doslej popolnoma neraziskane. ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Vaš kašelj mi nič ne ugaja.« je dejal zdravnik nekemu znanemu plemenitašu, ki je bil znan po svoji ljubeznivosti. »Drugega, gospod doktoT. na žalost nimam,« je odgovoril aristokrat obžalovalno Profesor: »... in ko prične človeku temperatura padati in pada čedalje niže, kaj se na koncu zgodi?« Kandidat: »Zmrznejo mu prsti na nogah.« v so'skem zak'on;šču zoper zračne napade. Tako poučuje znani Feneiunov licej name-stu 1700 deklic kakor v norma'nem času samo kak"nih 200 deklic v neki znani deški šoli je namestu običajnih 1400 učencev samo 240. Otrokom ki šole ne morejo obiskovati, skuhajo pomagati z novimi učnimi metodami. Kot zasilni odpomoček so uvedli pouk s korespondenco in s podporo radia. Vsak teden dobivajo otroci nove in korigirane naloge po pošti, radio pa ima vsak dan po eno uro pouka. Ta pouk po radiu vodi 120 učnih sil. A N E K D 0 T A Rudyard Kipling je v svojem listu bral nekega dne zmotno vest o svoj; smrti. Takoj je sedel k pisa ni mizi in je napisal uredništvu tole pismo: »Vaš list piše, da sem umrl. Ker ste o vsaki st.ari vedno izvrstno obveščeni, mora biti tudi ta vest resnična. Zato Vas prosim, da me črtate iz seznama Vaših naročnikov, kajti v teh okolnostih Vašega lista seveda ne morem več potrebovati.« VSAK DAN ENA žena tukaj čitam, da so pri Cščenju kega steno\ caija odkrili sliko Leonar-da da Vincija. Kaj meniš, aLi ne bi kazalo enkrat očistita tudi naše stanovanje ?« (»BerL Titende«) 1VUCHEL ZfiVACO: 4 Don iuan ROMAN. »Prekrasna?« se je nasmehnila Christa »Misli si zarjo pomladnega jutra: takšna je njena polt. Misli si skladno zvenenje naših harf: takšen je njen glas Misli si smehljanje poljskih cvetlic, povezanih v šopek: takšna je Leonorina duša ...« Juan Tenorio je sklanjal glavo in poslušal . »O čem sanjariš, dragi Juan? Kaj premišljuješ, povej mi!« Spet se je zdrznil in odgovoril: »Zastran tvojega očeta pa: jutri, takoj po poroki, zajašem konja Vse dni in vse noči bom dirjal, dokler ne najdem Sancha de Ulloa.« Christi se je storilo, kakor da bi oblak zagrnil solnce Toda bila je hrabro dekle in očetov mir je imel v njenem srcu prednost pred njeno lastno srečo. »Ločitev za toliko časa!« je vzdihnila. »Kako težko jo bova prenašala, ti in iaz! Toda prav imaš, Juan razumem te! Bog naj te vodi in naj ti vdahne prave besede!« Prišla sta b'la do vrat v oVdhi so vo dila na stransko uhoo Don Juan ie nadal-eval: »Razumeš, draga! Da bom le osem dni v Ulloovi bližmi. pa me bo imel rad in ne bo več mr « i prebiti brez mene In tedaj mu priznam vse- najino ljubezen, najin greh in najino poroko. .Plemeniti gospod,' mu porečem in padem predenj na kolena, ,izbrišite greh in me blagoslovite kot svojega *ota! ..' Porok sem ti. da nama odpusti « Ne. don Juan ni lagal Prav tako je hotel ravnati, nič drugače. Imel je trdno voljo, da izvrši ta »Ne dvomim da. da,« je pritrdila Christa. vsa drhteča od radosti. »Dragi ženin tvoi sklep je kakor tisti balzami, ki povzročajo skelenje, a s tem zacel;io rano Vredna bom tvojega poguma in ne bom jokala, ko boš odhajal. In zdaj pojdi, kaiti dan se dela . . Ne ostan' samo še malce ... Oh, vse do drevi te ne bom videla!« bom stopal mimo tvojega okna. kakor sleherni dan ...« »Idi. rlrarfi Zvonec ki;če shi*abrvke na delo Z nopom Vub^eni Juan Sveta Mati bo7^a.« :e rekla in pVor^la roke, v Nuestra Senora de la M;se-ricordia, bodi dobrotliiva in daj, da bodo Juana Tenoria. mojega plemenHega sooroea na vseb no-tih sp^°mliali sreča, moč in usr>eh! Blagoslov' ga za to kar mi ie napovedal v današnjem sladkem uitru, ob zori mojega novega življenja ...« IV Slrela iz jasnega Ura v delovni sobi. ki ie s trom; okni gledala na ub'co de las Ataraz^nas. ie odbila ^riaipt Soba je bila lep prostor z visnk;mi naslanjači širnk'mi "marami in vsem ostalim, boca+o izr^lianim pohištvom ki ga je bil ustvaril bujni duh španske renesa lse. V ozadju sobe je sedela na stolcu donna Elvira obračala liste svoje mašne knjige in gibala z ustnicami, čeprav ni znala brati. V srednjem oknjaku, v senci spuščene vetrnice je predla Christa na kolovratu, in rahlo brnenie umetniško izdelanega kolesa je delalo pokoj v sobi še bolj pomirljiv. Sama pri sebi ie mislila: »Še eno uro, pa pride mimo... dotlei moram Leonori vse povedati... Moram ... Nič več ne =;mem odlagati... O Gospod, dal mi p guma!« Leonora je sedela za mizo in trudoma polnila velik list pergamena z nespretno pisavo. Med vpitjem prodajalcev limonade in veselimi klici po-morančarjev se ie zdai pa zdai oglasilo bodi si škriranje njenega gosiega peresa, bodi si — kakor da bi sedela učenka pri nalogi — njen potrti vzklik. »Santa Virgen! Kako d°laš. u?~na ChrVa d" spišeš pismo v manj ko dveh urah? Jaz ga pišem tretji dan in še ne najdem pravih besed za najinega ljubega gospoda očeta. Oh. uboga Leonora neroda si in neumnica. boli neumna kakor seviliski alealde mayor s svojim rdečim nosom in svojimi naočniki!« »Poslušaj. Leonora « ie zamrmrala Chrip+a »Vsak čas mora priti nekdo mimo... hočem, da ga vidiš ...« »Fdii pr;do?« ie V7k1:kn'la Leonora. »Čez nol ure,« je rekla Christa in se ozrla n ^viln;k. »In kdo?« ie vprašala Leonora. Stopila ie bila k sestri in se z elo-bnko n°*nos+io v očeh sklonila k nji. Oh, kako rada jo je imela! Christa ji je bila že od nekdaj najzvestejša tovari-šica, najbolj ljubeča sestra in najprizanesljivejša mati... Leonora jo je prijela za obe roki, ne--kočna vdanost se je zrcalila v njenem pogledu. A tudi sama je vredna občudovanja. V velikih )čeh, ki so bile hkratu zamišljene in nasmejane, n v sleherni črtici mladega, krasnega obličja se ii je odražalo bogato srce, zorna nedolžnost duše. ogum, poštenje in ponos ... »Kdo neki, draga Christa. ako ne tisti zali plemič, ki že ves mesec sleherni dan prihaja nvmo hiše in se ozira v to okno? Čudiš se, kaj? O, na ^rvi mah sem vse ugan;la!« »Vse si... uganila?« je strahoma zaiecliala 'hrista. »Seveda, in mislila sem si: moia krotka Christa e ne bo nikoli upala sama poizvedovati po imenu n rodu tega lepega, obzirnega in plahega zaljubljenca, nikoli se ne bo drznila razodeti očetu, zato je treba, da iaz posežem vmes... In glei, zdaj si sama iznregovorila! Torej ga ljubiš? In veš. kdo ie? Odkod veš? Govori, mila Christa, odpri srce n razodeni mi svojo ljubezen:« Christa ie vstala. Na belem obličju se ji je izra- 1a odločnost. »Ta minu+a mi ie s+raSna « je rekla »toda mo-•'m jo vzeli nase, moram ti odgrniti vso svojo 'erivnost...« »Kako trepečeS! Kar bojim se te! Ne. raiši mi ne novpi mčosar! L-onoia te ima dovoli rada, da bo tolažila tvojo bolj, ne da bi jo poznala.t lr, Maček o sporazumu Božične čestitke pravoslavnim Srbom I Zagreb, 4 jan. o. Predsednik HSS in podpredsednik vlade dr Vladko Maček je objavil v »Novi riječi« naslednjo čestitko Srbom za pravoslavni božič: »Bratje pravoslavni Srbi! Glejte, zopet prihajajo svetli prazniki rojstva sinu božjega. Letos smo tudi nu Hrvatje katoličani proslavili, pa tudi vi, bratje pravoslavni Srbi, proslavljate te dni v mnogo bolj radostnem in mirnem razpoloženju, kakor je bilo to lansko leto. Proslavili smo in proslavili bomo te dni v bolj svečanem in mirnem razpoloženju zato, ker smo pred nekoliko mesci odstranili s prsi težko moro bratskega razdora, ki bi malone postala naša skupna nesreča. Sporazum, ki smo ga sklenili Hrvati s predstavniki kraljevine Jugoslavije, ne bi bii mogoč, če ne bi že pred nekoliko leti pred tem sklepom samim tako srbski kakor hrvatski narod ponovno pokazala v najtežjih razmerah najodločnejšo vo'i.0;. skrajšata bratomortlno borbo. Sin božji se je rodil zato, da prinese vsemu svetu in vsem ljudem mir. Zato sta tako hrvatski kakor srbski narod pripravila sebi letos najlepše božične praznike, ko sta ustvarila mir v svoji hiši. Ta mir, ki smo ga ustvarili v svoji hiši, nam je najmočnejše jamstvo da bo, kar se nas tiče, sp')štovan naš mir tudi od vsakogar tretjega. Čestitajoč za božične praznike vsemu srbskemu narodu, predvsem onim, ki so lani pred božičem skupno z nami Hrvati šli v volitve ter prvi razširili veliko misel narodnega sporazuma, kakor tudi onim, ki so to misel kasneje sprejeli z iskrenim srcem, želim, da bi bilo veliko delo, ki je bilo započeto, tudi izvršeno za srečnejšo našo skupno bodočnost. Mir božji! Hristos se rodi! — V Zagrebu, na pravoslavni božič. — Dr. Vladko Maček.« V Kopitarjevi ulici so nepoboljšljivi Da ovrže »Slovenčevo« kleveto o »zviti in podli komunistični propagandi« je »Slovenski narod« ugotovil, da so znano poročilo »United Press« o pomenu papeževega obiska v Kvirinalu objavili tudi drugi listi. »Slovenec« je odgovoril, da to ni res, nakar je »Slovenski narod« priobčil faksimile dotičnega poročila v zagrebškem »Jutar-njem listu«. Toda slabo pozna gospode iz Kopitarjeve ulice, kdor je mislil, da se bodo pred takimi dokazi umaknili! Nasprotno, z izrecnim poudarkom, da služijo resnici, hčerki božji, so skušali lagati še dalje. Pod tako srečno uvedenim naslovom »zvita komunistična propaganda« se je včerajšnji »Slovenec« sicer odločil, da prizna fakt objave dotičnega poročila v »Jutarnjem listu«, toda kako! Pravi, da »v Knafljevi ulici razen zagrebškega »Jutarnjega lista« niso dobili nikogar, ki bi razširjal tako bedaste ali pa zlobne vesti, kakor »Slovenski narod«. Očita nam »značilno bratovščino« z »Jutarnjim listom«, ki da se je pri zadnjih komunističnih izgredih na zagrebški univerzi postavil popolnoma na stran komunističnih razgrajačev. Nazadnje zahteva »Slovenec« od »Knafljeve ulice«, da naj v dokaz svoje nedolžnosti spremeni pisanje pri obeh revijah »Sodobnosti« in »Ljubljanski zvon«. »Slovenec« pri tem računa na svojo publiko, ki so ji kulturne prilike malo znane. Seveda je »Slovenec« tudi v tem odgovoru skrbno zatajil od nas citirano poročilo uradne agencije »Avale« in je, kakor samo on zna, »spregledal«, da se je »Slovenski narod« skliceval na »Jutarnji list« samo zaradi najbližjega primera. Zagrebške priče torej gospodje iz Kopitarjeve ulice niso mogli več prezreti, zato pa so iz individualnega zločina »Slovenskega naroda« napravili nekako zaroto med zagrebškim in ljubljanskim Ustom. Protidokaz pa je bil takoj pri roki: »Slovenski narod« je v odgovor na »Slovenčeve« nove laži včeraj objavil faksimile natančno istega poročila »United Press« iz švicarskih konservativnih »Baseler Nachrichten« ... Na kraju še ena ugotovitev: Zaradi de-nunciacij, ki jih iznašajo proti naprednemu časopisju, so gospodje iz Kopitarjeve ulice kar mimogrede proglasili tudi zagrebški »Jutarnji list« za filokomunističen ln nas obtožili »značilne bratovščine« ž njim. Dejansko pa stojijo sami z »Jutarnjim listom« v najožjih stikih in ga redno dan za dnevom zalagajo iz svoje redakcije s poročili o Sloveniji... Ž2h2tcnro sporočilo o banovini Sloveniji Nekdanji poslanec Franjo Žebot sporoča v »Slovenskem gospodarju« slovenski javnosti, kaj imamo Slovenci pričakovati od bodoče banovine Slovenije. Novo urejena banovina nam prinaša našo upravno, gospodarsko in šolsko samostojnost v ckv ru Jugoslavije, pravi g. žebot. Kakšna bo ta samostojnost? Prvič: za vzdrževanje naše samouprave bo morala država odstopiti davke, pristojbine in druge dajatve, katere sedaj plačujemo v Beograd. Laž je, da nam iz Beograda ne bodo nič dali. Je že vse določeno, katere davke dobi naša avtonomija in katere si bo pr držala država. Komisija odličnih slovenskih strokovnjakov je že vse natančno preračunala. Diugič: naše prošnje in spisi ne bodo več vsi romali v Beograd, ampak reševali jih bodo Slovenci doma. Nesrečnega beograjskega centralizma ki so gaPribčeviču pomagali kovati razni Puclji in Kramerji, bo konec. Odslej se bodo prošnje za službe reševale kratkim potom doma in prošnje za penziie ne bodo več romale v Beograd. Denarne kredite za Slovenijo bomo pravočasno izrabljal; za napredek splošnega kmetijstva, za regulacijo rek, za siromake invalide, obrtnike in trgovce. Tretjič: na naš h šolah ne bomo več nastavljali učiteljev in učiteljic ter profesor- jev, ki bi služili politični zamisli dr. Kra-merja, ampak take učitelje in sploh državne uradnike, kakor si jih želi ljudstvo. Četrtič: slovenski jezik bo na prvem mestu vladal v uradu, v šolah in v javnosti To želimo in to smo zahtevali dolga leta! Petič: slovenski uradniki, slovenski fi-nancarji, slovenski orožniki, slovenski častniki. ki služijo na Hrvatskem ali v Srbiji, ostanejo v svojih službah. Tako so se sporazumeli vodilni možje naše države. šestič: kar se davkov tiče, se bodo po sedanjih računih dajatve za šibkejše sloje znižale, kapitalistično močnim pa povečale. če bomo imeli dobro letino, bomo lahko več delali na cestah, več storili za naše kmetijstvo in za vse, kar potrebujemo, če pa ne, bomo morali biti bolj skromni. Seveda moramo biti pripravljeni tud; na čase ko bomo deležni grenkega pelina in encijana v našem javnem in gospodarskem življenju. Sedmič: sami si bomo Slovenci odslej rezali kruh in pravico. Naš boj je bil podoben borbi irskega naroda, ali zmagali smo in veselit: se moramo te zmage naše samoupravne ideje. Kakor je videti, je torej vse v redu in J. žebot je zadovoljen, da nič kako. Beležke Seja misrstr sitega sveta V sredo in četrtek so se vršile v vladi številne konference in posvetovanja. V sredo popoldne je bila pod predsedstvom -finančnega ministra dr. šuteja seja ministrov, katere se je udeležil tudi minister vojske in mornarice, general Nedič. Na seji so razpravljali predvsem o novih gospodarskih ukrepih, ki so v zvezi z današnjim težkim časom in pa o uredbi o kontroli cen. Zvečer se je sestal ministrski odbor, ki je nadaljeval razpravo o novem volilnem zakonu. Dr. Maček je Imel v svojem kabinetu posvetovanje z ministri, ki pripadajo Kmet-sko demokratski koaliciji, o prilikah na Hrvatskem. Te konference se je udeležil tudi ban dr. šubašič, ki se od srede mudi v Beogradu. Po sestanku je Imel dr. Maček dolgo posvetovanje z ministrskim predsednikom Cvetkovičem, ki je bil včeraj sprejet tudi v avdienci pri Nj. Vis. knezu namestniku. Opoldne sta bila v avdienci tudi dr. Maček in ban dr. šubašič, ki ju je knez namestnik nato pridržal pri kosilu. Konference so se nadaljevale tudi v četrtek vse dopoldne. Popoldne ob 17. je bila-seja ministrskega sveta, ki je predvsem razpravljala o ukrepih, pripravljenih v ministrstvih financ in socialne politike. Del razprave je bil posvečen tudi splošnemu položaju. Seja je trajala pozno v večer. Ker pričenjajo jutri pravoslavni božični prazniki, se bo vlada verjetno sestala zopet k seji šele sredi mesca. Dr. Maček se je zvečer vrnil v Zagreb. JNS v ljutomerskem srezu Sreska organizacija Jugoslovenske nacionalne stranke za ljutomerski srez je imela v nedeljo v Ljutomeru širšo odboro-vo sejo, ki so se je udeležili zastopniki vseh občinskih organizacij v srezu. Sejo je vodil predsednik sreskega odbora g. Fran Skuhala o domačem in mednarodnem političnem položaju pa je poročal g. Milan Mravlje. Sestanek JNS v Pančevu V torek zvečer je bil v dvorani hotela »Fsplanade« v Pančevu sestanek pristašev JNS iz Pančeva in okolice. Vodil ga je predsednik tamošnje organizacije JNS odvetnik dr. Branko Kneževič. Jovo Ba-njanin je govoril o notranji politiki, dr. Kosta Kumanudi pa o mednarodnem po- ložaju Poleg drugih sta nato govorila še bivši narodni poslanec Jeremija Protič in nekdanji beograjski podžupan Dobra Bog-danovič. Na sestanku je bilo sklenjeno, da bo v Pančevu v najkrajšem času velik javni shod Jugoslovenske nacionalne stranke. Za združitev narodnih sil Sarajevska »Jugoslo venska pošta« objavlja uvodnik »Novo leto — leto nacionalne sloge in edinstva«. Med drugim piše: »Kdor živi danes med narodom more čuti povsod soglasne zahteve po koncentraciji vseh pozitivnih narodnih sil. Te zahteve prihajajo do izraza na vseh političnih in kulturnih prireditvah. Ljudstvo v svojem instinktu sluti, da prihajajo resni časi, ki bodo zahtevali od nas združitve vseh sil, če naj bomo kos nevarnostim in preizkušnjam. Čas hiti in čas je že, da razumejo to vse-občo narodno željo tudi voditelji strank, ki morajo podrediti svoie male strankarske interese skupnim narodnim interesom. Narod se zaveda veličme, pa tudi usodnosti časa, v katerem živimo. Sedaj naj pokažejo tudi tako zvani voditelji naroda, ali so kos nalogam, ki jih morda čakajo že v najbližji bodočnosti.« člani Jugorasa odstopijo v delavskih zbornicah ? Kakor poročajo beograjski listi, je centrala Jugorasa sklenila, naj odstopijo vse uprave v delavskih zbornicah, ki so v rokah članov te organizacije. Ko se bo to zgodilo, bodo v delavskih zbornicah postavljeni komisarji, ki bodo imeli nalogo, da razpišejo volitve. V rokah jugorasovcev se nahajajo vse delavske zbornice razen zagrebške, katere uprava je bila imenovana iz vrst HRS. (Hrvatske delavske zveze). Sarajevska „Pravda" prenehala Izhajati Sarajevski listi poročajo, da je prenehala s 1. januarjem izhajati sarajevska »Pravda«, dolgoletni organ bivše Jugoslovanske muslimanske zajednice, a po ustanovitvi JRZ glasilo njenega muslimanskega krila. Urejeval jo je bivši minister dr. Behmen. Ko je padel dr. Stojadinovič, se je dr. Behmen pridružil njegovemu krogu ter pričel preko »Pravde« napadati novo vodstvo JRZ. To je trajalo do lanskega holetja, ko je bila dr. Behmenu »Pravda« odvzeta, kakor Je bilo odvzeto dr. Stojadi noviču beograjsko »Vreme«. List je prešel v roke prijateljev ministra dr. Kulenoviča, ki so ga izdajali kot tednik do konca leta. Sedaj pa so bili naročniki »Pravde« obveščeni, da list ne bo več izhajal. Obvestilo ne navaja nobenega vzroka za prenehanje izhajanja. »Hrvatski dnevnik" o težkih časih »Hrvatski dnevnik« brani nove davčne reforme in zlasti dokazuje, da povišane trošarine na vino, odnosno alkoholne pija če ne bodo prizadejale kmetu škode. Trošarino na vino in žganje bo plačal njim konsument. Ta davščina predstavlja torej v stvari prostovoljni davek. V ostalem živimo sedaj v posebno težkih časih. Vseh 21 let, odkar obstoja »ova državna zajed-nica«. ni bil položaj tako težak, kakor prav sedaj. Hrvatski narod je vodil dolgoletno borbo, da popravi svoj položaj, sporazum pa je bil sklenjen v dobi, ko moramo biti že zadovoljni, ako se nam ta gospodarski položaj ne poslabša. Časi prosperitete so za nami. Zamujene so sijajne prilike, ko bi se mogel skleniti sporazum v mnogo ugodnejših okoliščinah. Takrat bi se bili tudi rezultati novega političnega stanja hitreje pokazali in danes ne bi nam bilo treba imeti mnogih skrbi, ki so nam v tem času v veliko breme. Politične prilike med Srbi na Hrvatskem Politične prilike med Srbi v banovini Hrvatski so predmet vedno večje pozor nosti, zlasti, odkar je JRZ sklenila obno viti med njimi svojo politično organiza cijo. Voditelji te akcije ostro napadajo SDS in, kakor trdi »Obzor«, so se jim pri družili tudi ljotičevci in hodžerovci. Pri tej kampanji so se po zatrdilu istega lista znašle na skupni liniji z JRZ tudi posamezne organizacije zemljoradnikov in pa dr. Dragoljub Jovanovič. »Obzor« pravi, da taka situacija ne more dolgo ostati, ker rujejo proti SDS tudi organizacije strank, s katerimi SDS sodeluje v vladi. Samostojni demokratje bodo odločno zahtevali, da se situacija čim prej razčisti in da vodstva JRZ in zemljoradnikov obsodijo kampanjo svojih organizacij proti SDS. Pogreb ge. Olipove Včeraj popoldne so pokopali v Radovljici gospo Nežo OIlpovo. Pred hišo nad mostom preko Save se je zbrala velika množica ljudi, da pospremijo pokojno Olipovo mamo na njeni poslednji poti preko klanca in skozi mesto na pokopališče. Nekaj minut po 15. url je zapustila žalna povor-ka Olipov dom, na katerem se blesti spominska plošča padlemu junaku Boštjanu Olipu. Pogreba se je udeležila poleg številnega sorodstva s sinom dr. Jankom in njegovo soprogo na čelu dolga vrsta uglednih gorenjskih naprednih ln nacionalnih mož ter žen&. Na pokopališču so po opravljenih cerkvenih obredih še enkrat zapeli pevci radovljiškega sokolskega društva pod vodstvom g. Toneta Kobentarja »Vi-gred se povrne«, nakar so pričele sipati lopate zemljo na poslednji dom gospe Oli-pove... Dve smrtni nesreči Ljubljana, 4. januarja Naval na splošno bolnišnico, ki je lani vzdržema naraščal, tucd po novem letu ni pojenjal. Med števiflnimi ranjenci in bolniki, ki so jih danes pripeljali na posamezne oddelke, sta bila tudi dva težko poškodovana, izmed katerih je prvi že med prevozom umrl, drugemu pa je malo upanja za življenje. V Litiji se je včeraj hudo ponesrečil 38-letni Mtapec Pavle Koprivnikar, u Služben pri gostilničarju in mesarju Lintner-ju. Padel je s hleva, a izprva ni kazalo, da so njegove poškodlbe nevarne. V teku dneva pa se je njegovo stanje tako poslabšalo, da so danes pozvali reševalce ie Ljubljane, ki so ga z vso naglico prepeljali proti splošni bolnišnici. Tik preden so ga mogli izročiti v bolniško oskrbo, je Koprivnikar podlegel notranjim poškodbam. Reševalci so truplo prepeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice. ži-tev usodnega nesporazuma Je postal 28-letni delavec Jakob Potočni k iz Zalega loga pri Železnikih. Nič hudega sluteč je sedel v zna^i gostilni pri Kanonirju v Kokri pri Kranju pa je na lepem nekdo navali s sekiro nadenj in ga udaril po glavi. Prebil žiču v soboto, juniorji pa naj dopotujejo v nedeljo zjutraj Prireditveni lokal in izletna pisarna v Tržiču bo poslovala od 26. t. m. dalje v Mestnem domu. Tržič bo od 26. do 28. januarja t. 1. nudil mnogo smučarskega užitka i za smučarske tekmovalce in za smučarske gledalce, zato naj velja za vse. da bodo v onih treh dnevih vs; prišli na III. izlet gorenjskih smučarjev v Tržič! Smučarske prireditve prihodnjega tedna 6. in 7. klubski dan, ki je obvezen za vse klube na teritoriju JZSS. 6. in 7. tekma za prvenstvo Medvednice v kombinaciji, skokih in smuku na Sljeme-nu — izvede HPD Zagreb. 7.—14. tečaj za skoke v Planici — izvede SK Ilirija. 8.—18. tečaj v tekih v Bohinju, ki ga priredi MFVN. 8.—18. savezni tečaj za skoke v Planici — priredi JZSS. 13.—14. tekma v klasični kombinaciji za prvenstvo zagrebškega podsaveza — priredi ZZSP na Sljemenu. 13.—14. medklubska tekma v klasični kombinaciji na Jesenicah — SK Bratstvo. 14. tekma v smuku na Zelenici — priredi SK Tržič. 14. medklubsld tek na 18 km v Kranja — priredi SK Poljana, Kranj. 14. medklubske tekme v teku ln skokih v Ljubljani — priredi LZSP. 14. podsavezno prvenstvo v klasični kombinaciji — priredi MZSP. 14. mladinski dan pri Celjski koči —■ izvede SPD Celje. 14.—21. tečaj v alpski kombinaciji ▼ Planici — izvede SK Ilirija v Bohinju V bohinjskem kota so preteklo nedeljo po dolgem izvedli uspelo sankaško prireditev Smučarski klub Bohinj se je poslovil od starega leta z lepo uspelo klubsko sankaško tekmo na Silvestrovo popoldne. Vreme je bilo krasno, le hud mraz je onemogočil, da bi se publika v še večjem številu udeležila tekme. Proga je vodila Iz Raven po vozni poti s hudimi ovinki do prvih hiš v Bistrici. Skupno je nastopilo 42 tekmovalcev ta tekmovalk, kar kaže. da ni v Bohinju ta lepa panoga zimskega športa pozabljena, ampak še vedno priljubljena ta gotovo bo skoraj prišel čas, ko bo zopet v modi ta bo Bohinj zopet imel še večje število zimskih obiskovalcev kakor nekdaj. Rezultati so naslednji: Gospodje posamič: 1. Gašperin Jože, 2. Ravnik Al. Dame posamič: 1. Pavšič Tilka. Gospodje v dvoje: 1. Gašperin Jože—žmitek, 2. Rozman V.—Ravnik. Dame v dvoje: 1. Kejžar— Smukavec, 2. Lombar—Zgaga. Prvo ta drugo plasirani so dobili lepa darila. V nedeljo 7. t. m. bodo klubske smuške tekme, 14. t. m. pa priredi klub zanimive sankaške tekme s samotežnlml sanmi. Nova smuška skakalnica v Ribnici na Pohorju Maribor, 4. januarja. V povojnih letih se je tudi v Mariboru in okolici zelo popularizirala misel zimskega športa, predvsem smučarstva. Vodilni krogi zimskosportnih organizacij pa so kmalu spoznali, da si ne moremo misliti pravega razvoja ta razmaha smučarskega športa brez zgradnje primerne smučarske skakalnice. Iz tega spoznanja se je porodila misel smuške skakalnice v Betnavi ob vznožju Pohorja ki je bila zgrajena leta 1931. žal pa se je kmalu pokazalo, da bo morala skakalnica zaradi neugodnih snežnih prilik razpasti ln zaradi tega ne more zadovoljivo služiti pravemu namenu. Leta hitijo, bilo je treba misliti na novo pobudo. Mariborska zlmskosportna podzve-za je pričela misliti na Izpopolnitev vrzeli v našem obmejnem zimskem športu. Tako je sledila sedaj manjšim skakalnicam pri Sv. Lovrencu na Pohorju ta na Pesku zgradnja srednje velike smučarske skakalnice v Ribnici na Pohorju, ki je bila otvor-jena za božične praznike. Načrt za novo smučarsko skakalnico je Iz delal Inž. Blo-udek Iz Ljubljane. Nova skakalnica je dolga do 100 m, zalet Iz smrekovega lesa ta je zgoraj na betonskih podstavkih. Stolp je visok 5 m, dopuščeni skok 30 m. Skakalnica je široka 4 m, iztek pred mizo 5 m, spodaj 20 m. Okoliški teren je zelo lep ta izredno pripraven za smučanje. Tako beleži delo zlmskosportne podzveze v Mariboru nov, lep uspeh. Naj bi nova skakalnica v Ribnici na Pohorju (715 m) s svojimi prelepimi smuškiml tereni v okolici omogočila čim lepši razmah smučarstva ob naši mejL ŽSK Hermes. Seja centralnega odbora bo drevi ob pol 20. v palači »Grafike« I. nadstr. Ker je ta seja zadnja pred občnim zborom, se vsi p. t. gg. odborniki vljudno naprošajo, da se je udeleže sigurno. Odbor. JZSS opozarja vse smučarje na poseben ubrzanl turistovski vlak, ki vozi danes ob 14.30 iz Ljubljane ta se ustavi samo na glavnih postajah. V Ratečah—Planici bo ob 17.09, v Bohinju pa ob 17.04. Vozna karta velja za povratek v soboto zvečer s turistom, v nedeljo z vsemi vlaki ta v ponedeljek dopoldne z vsemi rednimi vlakL SK Jadran vabi članstvo, da se polno- številno udeleži pogreba matere našega aktivnega člana g. Žargija Silva, ki bo danes ob 16, izpred hiše žalosti, švabičeva 15. Vremenska poročita Poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZSS 4. januarja 1940. Kranjska g°ra, 810 m: —10, drobno me-de, smuško terišče spodaj 27, zgoraj 37 cm snega drsališče in sankališče uporabno. Dovje-Mojstrana, 650 m: —9, oblačno, 35 cm snega, skakalnica uporabna. Jesenice, 584 m: —7, oblačno, mirno, 5 cm pršiča na 15 podlage. Sv. Križ nad Jesenicami, 1000 m: —8, oblačno, mirno 12 cm pršiča na 30 podlage. Bled, 501 m: —5, drobno mede, 25 cm snega, pršič, jeaero za drsanje uporabno. Radovljica, 470 m: — 6, drobno mede, 15 cm snega, pršič, drsališče uporabno. BOhinj-ZlatorOg, 530 m: —6, drobno mede, 35 cm snega pršič. Bohinjska Bistrica; —9, oblačno, 30 cm snega, pršič. DOm na KOmni, 1520 m: —6, drobno mede, 115 cm snega ,pršič. Dom na Vogla, 1540 m: —6, drobno mede, 115 cm snega, pršič. D°m na Krvavcu, 1700 m: —7, drobno mede, 65 cm snega, pršič. K°ča na Veliki planini, 1558 m: —6, drobno mede, 55 cm snega, pršič. G^rjuše, 1000 m: —10, zelo oblačno, 40 cm snega, pršič. šk°fja Loka, 350 m: —6. drobno mede, 1 cm pršiča na 18 podlage, polževo, 620 m: —2, drobno mede, 10 cm snega, prš č. Kamniška Bistrica, 601 m: —8, drobno mede. 28 cm snega, pršič. Rateče-Pianica, 870 m: —7, drobno mede, skakalnica uporabna, Pianica-Slatine (Dom Ilirija), 950 m: —8, drobno mede, drsališče uporabno. Planiea-Tamar 1108 m: —6, drobno mede, Peč-PetelinjeK: —7, drobno mede. Seniorjev dOm, 1522 m: —6, oblačno, 25 cm snega S. I. 1940. MOzirSka planina, 1344 m: —12, Jasno, mirno. 10 cm pršiča na 50 podlage. Celjska koga, 700 m: —10, jasno, mimo, 5 cm pršiča na 20 podlage. Logarska dolina: jasno, mirno, 13 can pršiča na 25 podlage, pohorski dom, 1030 m in Mariborska koča 1080 m: —10, jasno, mirno, 5 om snega, osrenjen. Sokol Sokol n. javlja žalostno vest, da je preminil zvesti član brat Martin Kovač. Na zadnji poti ga spremimo v civilu z znakom dne 5. t. m ob 14. uri izpred hiše žalosti, Koseskega ul. 20 (Trnovo). Zavednega narodnjaka ohranimo v najlepšem spominu. (—) Smučarske tekme SKJ v Bohinja. Prireditelji obveščajo vse br. edinice ta tekmovalce, da imajo člani in moSki naraščaj skupino ležšče in prehrano. S seboj morajo zato prinesti topio odejo in jedilni pribor (skodelico, žlico in vil'ice). Tej odredbi se je treba brezpogojno pokorit^ ker v Bohinju manjka stanovanj. Skupno prenočišče bo v osnovni šoli in bodo prostori zakurjeni. Skupna prehrana bo stala 12 din (kosilo, večerja ta zajtrk) s tem bo omogočeno, da dribijo tekmovale* čim oenejšo hrano, članice in ženski nara^ ščaj imajo stanovanje in prehrano v hotelu, cena prehrani in stanovanju Je 38 dan. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 pur za besedo. L)ID 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pri Ktojblno Din 3.— za Slfro ali dajanje naslovov plavajo oni. Id Iščej-■lužb. .Najmanjši tnc.tclt ca enkratno ohjavo oglasa l)ln 12.—. Dopis In ženltve «e earaAunajo po IMn &— ea vsako besedo. Din 3.— davk, Ea vsak oglas m enkratno pristojbino Dtn 5.- za Šifro ali dajani« naslovov Najmanjši enenek ca enkratno ohjavo oglasa Din 20._ Vsi ostali oglasi «• caračunajo po l>in I.— ca besedo, Din 3.— davk; Ea vsak oglas ln enkratno pristojbino Dtn 5. za Slfro aH dajani, naslovov VajmanJSl znesek ca enkratno objavo oglasa Din I?.— Službo dobi Kuharica za vse z letnimi spričevali ki se v kuhanju res razu rne, pridna in poštena dobi mesto v trgovski hiši. Pogoj nemščina Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Kuharica z znanjem nemščine« 304-1 Mladenič dobi službo. Naslov v vseh posl. Jutra. 351-1 Mesarskega pomočnika sprejmem takoj. Dolni-čar Ivan. Ljubljana 7. Janševa 2. 366-1 Prvovrstnega graverja sprejme zlatarska delav niča »Cajkaš 1 Juhas« v Subotici. 33494-1 Službo dobi najlažje, kdoi zna steno grafijo io strojepisje. — 6mesečni tečaj za ta pred meta se prične po božičnih počitnicah na Trgovskem učilišču Robida, Liubliana. Trnovska ulica 15 Pouk pc priznani Robidovi metodi ki prinaša najboljše uspehe 273-4 Strojepisni pouk Večerni tečaji, oddelki od pol 7. do 8. in od pol 8. do 9. zvečer. Pouk tudi po diktatu. Tečaji od 1 do 4 mesece. — Novi tečaji se prično 8. januarja. Šolnina zelo nizka. Moderr»a in na) večia strojepisnica I Vpisovanje dnevno do 8. ure zvečer. Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranske c. 15, tel. št. 48-43. 257-4 «-pe stavbne Operaterja za kino »jpretnega in dostojnega, — iščem za podeželte. Po nudbe z osebnimi podatki, spričevali in zahtevki na ogl. odd. Jutra pod šifro »Spreten in dostojen«. 274 1 Več šoferjev in avtomehanikov spreimem takoi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši fjro »Dober vozač« . 262-1 Železninar t dališo prakso dobi mesto pod ugodnimi pogoji. Ponudbe s prepisi spričeval na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ljubljana 1940«. 33485-1 Službe išče Poldnevno zaposlitev išče verzirana pisarniška moč kot pomoč v knjigovodstvu aJi kore spondenci. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Prvovrstna kvalifikacija« 350-2 Trgov, pomočnica mlada, simpatična dobra moi želi v trgovino modne ali ga anterijske strcke Znanje slovenskega, nemikega ln hr vatskega jezika. Dobre reference na razpolago. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Takojšen na fi top« 330-2 Vajenci (ke) Vajenko isa damski modni salon eprejmem. Naslov v vseh posl Jutra. 356-44 INSERIRAJ V „JUTRU"! Prodam Radi izselitve prodam predmete pohištva in drugo pod roko v Nunski ulici 17, pritličje levo. Danes dopoldne od 9. ure dalje 361 6 Gospodinje! Pozimi je umivanje oker neprijetno Nabavite ji na novejši, praktični patenti ran: brisalec za umivanj in sušenie oken Cena navodilom din 36. Dobit ga v vseh boljših trgovina) ali direktno pri Jugopatent Ljubljana. Dvorakova 8. — Telefon 42 40. Pri prednls čilu na čekovni račun št 14.627 Vam pošliemo pošt mne prosto. Spreimem preprodajalce. 36-c parcel cei Kompleks 27l pod Rožnikom son ie in suhe prodam P asnlla Beethovnova !i V vrata 19 30350 ^milM.Ji: Mansardno sobo in kuhinjo oddam dve ma odraslima osebama Sp. Šiška Jezerska 4. 335-21 Sobo odda Sobo prijazno, snažno, parket, z elektr. razsvetljavo, s po sebnim vhodom, oddam eni oz. dvema mirnima osebama v Gradišču. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 264-23 M. M. Jutri v Istem času isto-tam zares. 358-24 Ideje- izume ^lovčuie in plasira v tu in inozemstvu Jugopatent. — ubliana, Dvorakova 8 37-37 >KAMA MAZILO ,zin zdravilnih zelišč udovit uspeh pri ra lah, opeklinan, ožujje ljih (volku), turih m netjlh itd., za nego do enčkov pri Kožneir netju. izpuščajih ln i rast ah na temenu, za azpokane prsne brada-ice. — Glavna zai .gf ekarna Mr J. Oblak t. Vid nad LJubljano Kajenje škoduje Vašemu zdravju »NIKOTINOI« neškodljivo zanesljivo sredstvo odvadi v 2—3 tednih kaienia ,uo najstrastnejše kadilce Cena velika steklenica iin 70 mala din 60 Po povzetju razpošilja Jugopatent Ljub liana, Dvorakova 8. Sprei memo preprodajalce. 18-6 Smuči kompletne, z vezavo in pa licami, vdelavo robnikov itd dobite naiugodneie pri izdelovalcu Fajfsrju, Ljub-uana, Trnovska ul. 25. 313 6 Preproge tudi perzijske v strokovno popravilo, čiščenje in ocenitev prevze mamo na razstavi Saraiev ske tkaonice čilima od 10 do 15. januarja v Restavraciji pri »Šestici«. 33511-6 Pohištvo Celo spalnico malo rabljeno, 2 feder modroca, lustre, pleteno garnituro prodam. Naslov v vseh posl. Ju tra. 357 12 čiste, oprane, kupimo. Ponudbe na Narodno tiskarno v Ljubljani. J G. Th. Rotman j SAMBO IN PETER POTUJETA »Kako so jih mogli tako nagrmaditi?« je vprašal Sambo. Črnec jih je po-vedel k risbi, ki jo je bil vpraskal v star zid. »Glejte,« je rekel, »kadar so stari Egipčani položili spodnje bolvane stebrov, so okrog in okrog nasipali peska, dokler niso bila tla spet zravnana. Po tako nastalem bregu so spravili na vrh novo plast bolvanov in jo položili na prejšnjo. m Akademičarka ■šče sobo brez hrane m urjave, po možnosti v »entru. Ponudbe na oglasni jdd. Jutra pod »Mirna«. 293 23a lignite v osrlasneni oddelku dospele ooniidbel Vno, Akademičarke, Bri--lje 160.000, Berkeij, Be ..igrad, čehinja, ceviji, četrtek, Dooer vozaj. Domače ognjišče, Dve jsebi, Dobra šivilja, Do ora otroku, Firnski P ašč, Goto. ina takoj,— Gotov uspeh, Gospodinja dobra kuharica, Go apodinja, Hvaležna. Hva ležna za i lica, Inka, 100 Kranj, Kapital, Ljub ljana 1940, Les 1940, Le pe knjige 666, 36 Lj., Lepa ugodnost, Mirna in čista, Mlada 20 let, Nov prijatelj, Pesem življenja, Penzion, Par cela 999, Pekarna, Prijazna Poštenost in stal nost. Pridna 30, Prijet na zima, Poklukar Ana, Parcela weekend. Rabljeno 333, Resna, Snaž no, Sporazum 222, Stal na s'užba, Srčno čuteča, Simpatija, Strojne to\arne, Sreien doma, j Takoj 75, Tajnost, Takoj denar, Tra na žaga, Ugledna prihodnost, — Ustvaritev doma. Uradnica, Veliki pro-tori, Ve sel je do doma, V Ljubljani kupim. Varčna 35, Velik zaslužek, Za.etek z jantarjem, Zdravnik, Zima 36, Zmerno, Zanes Ijiva in pridna. Ugodne počitnice. Mucika Hvala Prosim pridi 6 ali 7. popoldan k meni. p. 344-24 ZA VSAKO PRILIKO aaj boljša in najcenejša oblačila si nanavite pri Preskerju, Sv. PETKA C. 14 5? PREMOG KOKS — DRVA nudi L Pogačnik BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna Rudnik rujavega premoga v Golubovcu, Banovina Hrvatska, išče za takoj DVA PAZNIKA Eden nadpaznik je potreben za promet v jašku — Prosto stanovanje, kurjava ln razsvetljava. Pismene ponudbe z navedbo pogojev in priporočili poslati do 20 t. m. na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro: »Golubovec«. a. /n xv ^ /v '^v xv ^ /v ---^ -va, ozir. španova, Franci in Lupša. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15 Sobota 6.: Ujež. Nedelja 7.: Ujež. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 5.: Vse za šalo Znižane cene Sobota, 6 ob 15.: Konto X. Ob 2o Zaroka na Jadranu. Iz Ljutomera lj— Ivanjkovci. Tukajšnja viri - zadruga priredi svoj 15. vinsk. sejjrn -n stavo v sredo, 24. t. m. v tukajšnji c v >ra-ni. Lanska vina se prav dobro razvijajo, so povsem harmonična in imajo malo kisline. Cene so ugodne. Smo v sredin, ljutomersko—ormoških goric in so tako na sejem pripuščena le vina iz tega vinarskega okoliša. Interesenti bodo imeli pr liko poizkusiti mešana in sortirana vina in si poleg tega nabaviti potrebno količino iz teh vinskih krajev. Cas prireditve pa je tu di ugoden, ker bodo do tega časa že vina zrela. Dovršeno brije ln dalje traja AIcoso nožiček za britje Zahtevajte vzorce in pogoje od E. Lever, Beograd, pošt. pretinac 284. Inž. DUŠAN TOMŠIČ, ravnatelj mestne plinarne v Mariboru, naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je njegova nadvse ljubljena in predobra mati, gospa Avrelija Tomšič roj. Drašler dne 4. t. m. po dolgem, Bogu vdano prenašanem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, v 55. letu starosti mirno preminila. Pogreb nepozabne pokojnlce bo v soboto, dne 6. januarja ob pol 15. iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Mariboru (Pobrežje). Sv. maša zadušnica se bo brala v frančiškanski župni cerkvi v Mariboru dne 8. t. m. ob 8. zjutraj. Maribor, Vrhnika, Ljubljana, 5. januarja 1940. ŽALUJOČI OSTALI Urejuje Davorin Kavljen. — izdaja sa konzorcij >Jutra« Stanko Viranu — Za Narodno tiskarno d. d. kot uskaiuarja btan Jerac — Za inaerauu del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani. odarstvo Poostritev predpisov za odmero davkov in davčnih kazenskih predpisov Prejšnji teden smo objavili obširen pregled najvažnejših določb uredbe o spremembah zakona o neposrednih davkih, ki se tičejo posameznih davčnih vrst. Davčna reforma, ki je bila izvedena s to uredbo pa obsega tudi še nadaljnje važne spremembe, ki se nanašajo na drugi del zakona o neposrednih davkih, to je na odmero davkov in kazenske določbe. Vpogled v knjige Cienu 107 aavcnega zakona se doda nov č.en lOia. ki določa nasiednje Davčni zavezanci, ki so po doiočbah novega člena zavezam, da vodijo vse poslovne knjige in se jim davčna osnova določi po bilanci (industrijska, rudarska in prometna podjetja ter podjetja, ki imajo preko lOv.uUO din davčne osnove ali preko 2 milijona din prometa) morajo na pismeno zahtevo davčnih oblasiev dovoliti vpogled v vse svoje knjige in račune. Če ne ugodijo tej zahtevi, ki se lahko v enem davčnem letu ponovi, se kaznujejo za vsak primer z denarno kaznijo od 10.000 do 100.0C0 din. kar jib ne oprosti kazenske odgovornosti po novem čl. 142 in !42a zakona (ki predvideva poieg plačila rednega davka št kazen v višini 3 do 6 kratnega zneska onega davka, za katerega naj bi bila država oškodovana). V takem primeru določi davčna uprava davčno osnovo pridobnine in kosmati promet po svobodni oceni, upoštevajoč možni dohodek po vseh kon kretnih dejstvih ter lokalnih in splošnih pogojih, breme protidokaza pa pade na davčnega zavezanca. Ce pa davčna uprava ugotovi, da davčni zavezanec v teh knjigah ni pokazal četudi najmanjšega dela svojih poslovnih dohodkov in da ta del svojih dohodkov ni pri-jr.vi!. se kaznuje z globo 10.000 do 200.000 d-"n. kar sa ne oprosti kazenske odgovornosti po gori omenienem novem členu 142 in 142a davčno oblastvo pa samo usotov, davčno osnovo pridobnine in kosmati promet po svobodni ceni in pade breme proti-dckaza na davčnega zavezanca. Tudi vsi ostal? trgovci morajo pokazati knjige Posebno važna je določba tretjega odstavka novega člena 107a. ki pravi: Ostali davčni zavezanci pridobnine, ki so po določbah drugih zakonov zavezani, da v svojem poslovanju vodijo kakršnekoli knjige, račune ali be'ežke, so dolžni pokazati te knjige, račune in beležke davčnim obla-stvom na pismeno zahtevo. Ako ne ugodijo tej zahtevi, se kaznujejo z denarno kaznijo 1000 do 10.000 din. Po starem avstrijskem trgovinskem zakoniku. ki je pri naš še v veljavi, je vsak trgovec dolžan voditi knjige, iz katerih so v celoti razvidni njegovi trgovinski posli in stanje premoženja Dolžar je shraniti sprejeto trgovsko korespondenco in kopije odposlanih pisem. Vsako 'eto mora napraviti inventar svojega nepremičnega premoženja. terjatev, gotovine in ostalih premoženjskih delov ter svojih dolgov, navesti vrednost teh premoženjskih delov ter napraviti bilanco, ki kaže razmerje med premoženjem in dolgovi Tak inventar mora napraviti vsako leto. ali pa vsako drugo leto. če je sestavljanje inventarja zaradi blagovnega skladišča otežkočeno Knjige, ki jih mora trgovec voditi da zadosti gornji zahtevi trgovinskega zakonca. ie torej po novih predpisih dolžan na zahtevo pokazati davčnemu oblastvu poleg kniig ki so predpisane zaradi trošarin, poslovnega davka itd. Preosnova davčnih odborov Členu 112. zakona se doda nova določba, ki pravi, da ugotavlja davčni odbor na zahtevo davčne uprave po določbah tega zakona tudi višino opravljenega kosmatega prometa davčnega zavezanca pridobnine. Naslednji člen zakona, ki se tiče sestave davčnega odbora, je spremenjen v toliko, da prideta v davčni odbor po dva redna člana namestnika iz vsake občine, ki spada v področje dotičnega davčnega odbora. Kakor ie znano, imenuje polovico članov davčnega odbora, t j dva redna člana in dva namestnika, davčno oblastvo druge stopnje na predlog davčnega oblastva prve stopnje po svobodni izbiri. Drugo polovico č'anov pa izvolijo pristojne zbornice (obrtna industrijska trgovinska, lekarnarska. odvetnika itd.) izmed pridobn;nskih davčnih zavezancev okoliša Hot'čne<*a davčnega o^hra in <*irpr no nnvpm nrp^rilsu vssks» 2hf>msra po dva re^na e,Ta in dva na-mes+n?Va iz v«ake občine Tzmed teh izvoljenih članov pozove predsednik davčnega nHbnra vsp'ei samo nntrohnn Stpvito t. j. dva: pri tem mora gibati da predvsem pr.7nve oba predstavnika zbornice, ki ji davčni zavezanec, čifar nrodmet sp f^-nvrsva od ka+prih no moi-a biti vsaj *•» tp^ifnriia niepovp ob"'ne. nnva d^^čba. ki nravi. i?h eano nn«4^"^. zamenjati v teVn triVtne funkcijske dobe. Davčni odbor ne ugotavlja več davčne osnove veliKih podjetij Po spremenjenem besedilu čl. 127. st davčna osnova velikih podjetij, ki so označena v čl. 53a (rudarska, industrijska in prometna podjetja, ter podjetja z osnovo preko 100.000 din ali s prometom preko 2 milijona din) ne ugotavlja več v davčnem odboru, temveč ugotovi to davčno osnovo pristojno davčno oblastvo prve stopnje. Odloki o odmeri pridobnine, ki jih izda davčna uprava na osnovi poslovnih knjig podjetjem iz čl. 53a, so podvrženi naknadnemu pregledu od strani finančne direkcije. Naknadne korekture in naknadni predpisi na osnovi takega pregleda, st lahko izvršijo če od dneva dostave prvega odloka o predpisu davka do dne dostave odloka o korekturi cenzure ni preteklo več nego dve leti. Te naknadne odloke lahko še davčni oddelek finančnega ministrstva ponovno pregleda in korigira v istem roku. Proti naknadno korigirani odmeri se davčni zavezanec lahko pritoži v 30 dneh na upravno sodišče odnosno nt. državni svet. Kazni v zvezi z odtegovanjem davka Novo ie tudi besedilo drugega odstavka cL 139 zakona, ki pravi; Osebe, ki morajo po določbah tega zakona davčnemu zavezancu odtegniti odnosno od njega pobrati davek (n. pr. odtegovanje rentnine na obresti, ali odtegovanje uslužbenskega davka) pa davka ne odtegnejo odnosno poberejo, ali ga odtegnejo odn. poberejo v manjšem znesku, plačajo dvakratni znesek nepobranega odnosno neodtegnjenega davka kot kazen, najmanj pa 100 din. To kazen izreče davčna uprava. Davčna kazniva dejanja Z davčno novelo se spremeni besedilo čl. 142 glede davčne utaje. Po novem besedilu napravi davčno kaznivo dejanje tudi oni. ki kot zastopnik ali pooblaščenet v nasprotju z instrukcijami davčnega zavezanca v davčnem postopanju navaja ali trdi. kar ni točno, odnosno če ne navede kar je dolžan prijaviti in navesti, če zarari tega lahko nastane prikrajšanje davk?i (doslej je veljalo to le za davčnega zavezanca) Isto kaznivo dejanje napravi po novem besedilu tudi oni, ki se mu po določbah zakona odmeri davek po poslovnih knjigah, če v knjigah ali drugih listinah nekaj napravi ali opusti, kar lahko dovede do popolnega ali delnega prlkralšanja davka Smatra se. da je naoravil kaznivo deianie tudi oni. ki s podpihovaniem nasvetom. pristankom ali pomaganiem v zvezi z zavednim nepravilnim vodeniem nor.lovnih knjig navala drugega h kaznivi dejanjem ali sodeluje pri takih dejanjih. Denarna in zaporna kazen Višina kazni za davčna kazniva dejanja je določena v novem čienu 142a. Oseba, ki napravi zgoraj omenjena kazniva dejanja zavestno in v nameri, da se prikrajša davek, se kaznuje poleg plačila rednega davka s 3 do 6 kratnim zneskom, za katerega naj bi bila država oškodovana. Ce se kazen ne more izterjati, se pretvori v zapor, pri čemer se za vsakih 50 din kazni računa 1 dan zapora, vendar zapor ne sme trajati več nego 6 mescev (doslej je bila določena kazen v višini 2—4 kratnega zneska prikrajšanega davka in se doslej kazen ni mogla pretvoriti v zapor). Poleg denarne kazni pa se lahko izreče samostojna kazen zapora v naslednjih primerih: a) čt je imelo kazensko dejanje namen zavajati oblastvo v zmoto z načinom knjiženja ali lažnega bilanciranja; b) če je bila dotična oseba v zadnjih treh letih že obsojena zaradi prikrajšanja davka; c) če je dotična oseba davčne prikraj-šave zavedno izvajala skozi več let in je bila država v teh primerih oškodovana v vseh teh primerih za več nego 10.000 din. Zaporna kazen se lahko izreče do 3 mescev; če pa gre za prikrajšavo v višini preko 100.000 din, se lahko izreče zapor do enega leta, pri prikrajšavi preko 500.000 din pa zapor do dveh let. Pri tem nosi stroške izvršitve kazni zapora pravomočno obsojeni, po njegovi smrti pa nosijo stroške njegovi nasledniki. Kdor kazniva dejanja izvrši iz grobe nemarnosti, se kaznuje z denarno kaznijo do 300.000 din, vendar pa kazen ne sme presegati zneska, za katerega je bila država izpostavljena oškodovanju. Kazen po tem členu se ne Izreče, ako krivec vzpostavi zakonu ustrezajoče stanje preden davčno oblastvo izve za kaznivo dejanje, ali če oni, ki je pri kaznivem dejanju sodelrvval. to prijavi davčni oblasti, preden to izve davčno oblastvo Dokler ni izrečena razsodba, lahko davčno ob'astvo na prošnjo obdoTženera opnsti kazensko postonanje. če se obdolženec pismeno zaveže, da je pripravljen plačati prikrajšani davek in še 1 do 2 krat toMko kot kizen in se odreče nadaVinfim pravnim sredstvom. Ce se ie obdolženec že nrei enkrat poslužii te možnosti se mu «me ustavitev postopanja dovoliti le tedai. če se raveče plačali trikratni znesek kot kazen, če oa 1p bil že prei redno kaznovan za radi davčnega kazen^kpga dejanja se mu. pp rnnrp dovoMti odston od kn^onske^a postopanja. Ovaditeljska nagrada Od plačanih kazni po tem členu pripada ovaditelju ena četrtina, če pri ovadbi za hteva to nagrado Nagrada pripada ovaditelju le tedaj, če je v svoji ovadbi da! konkretne podatke in dokaze in samr od onega dela kazni ki sorazmerno odpade na njegove podatke tn dokaze Ovaditelju ki ie sam sodeloval on kazenskem deinnii. ne gre pravica do nagrade Ce oa se pr raziskavi ugotnv nerecnn",noct ovadbe st lahko oroti ovaditelju uvede kazensko po stopanje. Davčni uradniki nimajo pravice do ova-diteliske nagrade Uslužbencem davčn' kontrole pripada en *»»trtina r»la*j»nib kazni po tem členu, kakor tudi ena četrtina plačanih kazni po t 13S zakona (v zvez> z ugotovitvijo, da uslužbersk- aH redni davek ni bil odtesnjen alt da nI plačana oavšalna ondrbnira pot>-*~fib agentov in trgovskih notn'knv» in sicer v vsakem pri meru ho»*'«l H* odkrHelo dMsntp odnosno prekrške v službi aH Izven službe Kazenske preiskave Novi člen 143 vsebuje določbe glede ka ženskega postopanja Preiskavo lahko odredijo tudi višja davčna oblastva Davčno oblastvo. ki izvrši preiskavo lahko pregleda ne samo poslovne prostore, temveč tudi stanovanje obdolženp osebe in druga stanovanja ter lahko izvrši preiskavo po vsod, kjer bi to koristilo ugotovitvi ka ženskega dejanja. Spremeni se tudi ustroj finančnih sodili ki ga tvorijo odslej starešine davčnega oblastva kot predsednik, en sodnik iz vrsr sodnikov okrožnega sodišča na sedežu drugostopnega davčnega oblastva, ki ga določi predsednik okrožnega sodišča (doslej referent za nep. davke) in en davčni zavezanec — diplomiran pravnik, ki ga imenuje drugostopno upravno oblastvo. pogoje za pridelovanje tobaka v letu 1940. V letošnjem letu bodo kmetovalci lahko zasadili 172? milijonov sadik, to je za 473 milijonov sadik ali za 37.7*/t več nego v prejšnjem letu. To povečanje je v zvezi dobrimi izgledi za bodoči izvoz tobaka Oo celotnega dovoljenega števila sadik odpade 1182 milijonov na vardarsko banovino, za katero se kontingent poveča za 27.7•/«; 26b milijonov sadik odpade na banovino Hrvatsko, kjer pa znaša povečanje nasproti letu 1939 87%. 100 milijonov sadik je dovoljeno kmetovalcem v moravski banovini (povečanle 18%). 67 milijonov sadik kmetovalcem v dunavski banovini (povečanje 86.5%) 78 milijonov sadik kmetovalcem v zetski banovini (povečanje 127®/o) in 32 milijonov sadik kmetovalcem v drinski banovini (povečanje 5.6*/»). Borze 4. januarja Na jugoslovenskih borzah nofrajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Gršk boni so nadalje nekoliko popustili in so se trgovali v Zagrebu po 32.7150, v Beogradt pa po 32.50 Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri slabi tendenci nudila po 425 brez prometa (v Beogradu je bil zabeležen zaključek po 420). Do prometa pa je prišlo v 4"'f. severr. h agrarnih obveznicah po 52 (v Beogradu po 51). Devize Ljubljana. Oflc:e!ni tečaji: London 174 40 — 177 60 Parir 98 55 — 100.85. New Vork 4424.37 - 4484.37 Curih 995 — 1005. Amsterdam 2355 — 2393. Bruselj 744 _ "56 Tečaji na svobodnem trgu: Lon :on 215.46 - 218.66 Pariz 121.81 — New York 5480 — 5520, Curih — 1238.'.5 Amsterdam 2908.97 — Bruselj 919.01 — 931.01. Beogiad 10 Pariz 9.97, London 124.11 1228.35 2946.97. Curih. 17.60 New York 445. Bruselj 75. Milan 22.50 Amster tir 237 25. Berlin 178 50. Stockholm 106 20 Oslo 101.37. Kobenhavn 86.10 Sofja 5.30. Budimpešta 79 Atene 335, Carigrad 3.f>0 Bukarešta 3.30. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 425 bi., 4% agrarne 51 bi., 4»/« severne agrarne 51 — 52 (52) 6®/0 begluške 74 bi., 6% dalm. agrarne 69.50 bi., 6»'0 šum-ske 69 bi., 7% mvest. 99 bi., 7»/» Blair 87.50 bi., 8•/(. Blair 96.50 bi.; Narodna banka 7700 den., PAB 194 bi., Trboveljska 230 — 235, Sečerana Os jek 125 den., Osiječka ljevaonica 167.50 bi. Beograd. Vojna škoda 420 — 421 (420) 4% severne agrarne 50.25 — 51 (51), begluške 74 — 74.50 (74.50), 6% dalm. agrarne 68.50 — 69.50, 6% šumske 68 — 69, 7% invest. 98 den., 7«/, Seligman 99 den. 7% Blair 86 — 86.50 (86.25), 8«/« Blair 95.75 — 97.50. Blagovna tržišča 21 to + Chicago> 4. januarja Začetni tečaji: pšenica: za maj 106.375, za julij 103.75; koruza: za maj 59.75, za julij 59.875. + IVinnipeg, 4. jan. Začetni tečaji: pšenica: za maj 89.75, za jul.j 93.875. -J- Novosadska blagovna borza (4. t. m.) Tendenca nesprem. Pšenica: baška oko: Novi Sad 193 — 195; gor. b. 194 — 196; srem. 193 — 195; slavonska 193 — 195; ladja Tisa 197 — 199; rž: baška 152-50 — 155. Oves; baški, sremski in slavonski 150 — 152. Ječmen: bažki in sremski 64/65 kg 162.50 — 165. Koruza: baška nova 114 — 115; nova par teta Indjija 111 — 112. MoKa: baška m banatska »0g< in »Ogg« 290 — 300; »2« 270 — 280; >5« 250 — 260; >6« 240 — 250; »7« 195 — 205; »8« 125 — 130. Fižol; baški sremski beli brez vreč 380 — 385. Otrobi: baAki in sremski 116 — 118; ban. 114 — 116. Iz Kranja r— V petek 5. t. m. ob 20. Vas vabimo na ples Prvega gorenjskega motokluba v Kranju na Stari pošli. (—) R i Petek 5. januarja Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročiila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Plošče. — 13: NapovedU — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročla. — 18: ženska ura: Zakaj zahtevamo volilno pravico (ga. Angela Vode). — 18.20: Preženimo skrbi (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. S. Lebdi). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19 50: Zvo-njenje. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Zvočna igra. — 22: Napoved:, poročila. — 22.15: Radijski orkester. Beograd 20: Pester glasbeni spored. — 17.15. Orkestralni koncert. — 20: Hrvatski pisatelji. — 20.30: Koncertni večer. — 21.20: Plesna muzika. — 22.20: Jazz. — S°fija 18.05: Bolgarska glasba. — 19: Klavirske skladbe. — 19.50: Operni prenos. — Dunaj 19.15: Plošče. — 20.15: Kabaretni spored. — 20.45: Koncert Bruek-nerjeve glasbe. — 22: Pesem noči. — 23: Lahka in plesna muzka. — Berlin 20.15: Pester spored. — 20.45: Koncert berlinskih filharmonikov. — 22.30: Godalni kvintet. — 23: Lahka godba. — 24.10: Nočni koncert. Naša poročita po polnoči : Delno povišanje prispevka za narodno obrambo V zvezi z davčno reformo je izšla uredba o spiememoah in dopolnitvah določb $ 19. unanenega zakona za leto 1939/40 o po-seonem prispevku za narodno-obrambni sklad. tio je bil s linančnim zakonom uveden ta obrambni prispevek, se je takoj izkazalo, da predpisi, ki se tičejo tega obrambnega prispevka, niso dobro premišljeni, ker jo oili sestavljeni v naghci. Lestvica za pobiranje tega prispevka 01 morala biti progresivna, v resnici pa dosežejo v lestvici aoioceni pavšalni zneski že v najnižjih stopnjah 25 do 30*/» osnove in v srednjih stopnjah celo preko 30%, medtem je pri znesku davčnega predpisa preko 15 milijonov določeno pobiranje prispevka le v višini 25 "/♦. Z uovo uredbo se ta lestvica spremeni. Wamesto pavšalni u znesKOv so preupisani odstotki in je Uvedena ^eja^iiiva pro^itaija, seveua pa se oueiieiii — rtujzii v uajuizjin stopujiiu — prispeven (.udi poveča, v u^jnajm otu^iijaii ceio prav outuuio. ous^ej itna^a obramunl prispevek v ouskotkin uoiuerne osnove (celotnega davčnega predpisa), Kakor siedi: Pri SKUjjiieni uavenem predpisu do 25 din . 10% preko 25 99 50 M • 12-/. $t bo >» 100 1, • 14 •/. M 100 M 300 1» • 16 buo n buo 1» • 18% U 500 99 1.0UU 1» • 2U •/» n l.ouO »9 2.UO0 n • 22 "i* >• 19 3.UO0 » • 2 4% » 3.1/UO 99 5.UU0 M • 27'/. »r 5.U00 99 lo.uoo II • 30% » lO.oud 9» 2u.uO0 If • 35% n 2u.uO0 99 5u.UU0 II • 36% ii 50.vUU 99 lOd.UOO II • 39% •i luu.oUJ 99 2uu.ou0 » • 42% ii 20v>.ol)0 99 5OU.OU0 II • 45% n bUU.oUO 99 1,0JO.U00 II • 48% ii l.OU^.UOd 99 II • 50 "/• i» 3,UvAi.vi>0 »9 7,0v/u.Uu0 M • 53% •» 7,uOu.oOO >9 12,0dv;.0o0 II • 56% n 12,OJO.OOO 99 • • • • • • 60'/. Prispevek po višji stopnji ne sme biti večji ou prispevka po najoi-zjl nižji stopuji, povečanega za laziiKo, ^aradi Katere se uporablja višja stopnja. Tudi v bodoče ostane določba, da se od oseb, ki imajo 3 ali 4 zakonske žive ne-doietne otroKe, pobira prispevek za eno stopnjo niže, od oseb, ki imajo 5 ali več takin otrok, pa za dve stopnji niže. Prav tako ostane določba, da se pobira prisnevek od oseb nad 30 let starosti, ki niso poročene, kakor tudi od oženjenih ali vdovcev brez otrok, po naslednji višji stopnji. Dosedanji določbi, da se na davek od prejemkov iz službenega razmerja pobere prispevek v polovični izmeri, se doda nova določba, po kateri se prispevek na usluž-benski davek ne pobere, če prispevek ne presega 0.50 din. PObiranje prispevka na rentni davek. Nova točka lOa določa, da se na retni davek, ki ga odbije dolžnik (n. pr denarni zavod od obresti na vloge), pobere obrambni prispevek v višini ene tretjine osnove, to je v višini 33 Pobiranje prispevka na dlvidendnl davek Na dodatni davek (prej dividendni davek) iz zadnjega odstavka člena za- kona o neposrednih davkih se pobere obrambni prispevek v višini 10%. Dividendni davek je doslej znašal 10 •/«. Po novih predpisih pa znaša dodatni (prej dividendni) davek pri največ 4odstotnem obrestovanju vloženega kapitala 10 '/• (z obrambnim prispevkom 14%), pri največ 6odstotnem obrestovanju 15*/. (z obrambnim prispevkom 21 %), pri največ lOodstot-nem obrestovanju 20'/« (z obrambnim prispevkom 28%) in pri več kakor lOodstot-nem obrestovanju 25 •/• (z obrambnim prispevkom 35 */•. Kupna moč v Nemčiji pod državno kontrolo Dnevni izdatki vsakega posameznika bodo znatno omejeni — Prisilna državna posojila za vojne izdatke Narodna banka ob koncu leta Narodna banka je objavila svoj izkaz o stanju na dan 31. decembra preteklega leta. V zadnjem tednu lanskega leta se Je zlati zaklad Narodne banke povečal za 02 na 1988.4 milijona stabilizacijskih din v stvarni vrednosti 3181.4 milijona din. Devize, ki se ne vštejejo v podlago pa so se po več tedenskem naraščanju skrčile za 14.7 na 745.7 milijona din. Menična ln lombaTdna posojila so se zaradi ultima povečala za 131.2 na 2223.3 milijona din. Blagajniški zap si za narodno obrambo in eskontirani boni za narodno obrambo so pokazali v zadnjem tednu decembra v celoti povečanja za 357.5 milijona d n. Obtok bankovcev je zaradi velikih potreb ob ultimu ( v zvezi s povečanjem posojil in z novim eskontom bonov narodne obrambe) naraSel za 406.8 na 9697.9 milijona din s čimer smo dosegi novo rekordno stanje obtoka. Obveznost na pokaz pa so se skrčila v zadnjem tednu lanskega leta za 59.3 na 1765.5 milijona din. V teku lanskega leta se je zlati zaklad Narodne banke povečal za 89.6 milijona stabilizacijskih din, od konca leta 1937 pa znaša povečanje 279.3 milijona stab. din. Devizne rezerve so bile ob koncu leta za 87.5 milijona din večje nego ob koncu prejšnjega leta in za 291.1 milijona din večje nego pred dvema letoma. Posojila so v teku lanskega leta narasla za 452 milijonov, vendar je treba upoštevati, da je bilo največje stanje posojil zabeleženo ob koncu oktobra pr. L, in sicer v višini 2572.5 milijona din, od tedaj pa se je v zvezi s pomirjenjem vlagateljev že skrčil za okrog 350 milijonov. Postavka vrednostnih papirjev se je lani povečala od 258.8 na 408.3. Stari dolg države se je v nasprotju s prejšnjimi leti povečal za preko 5 milijonov, medtem ko je začasni državni dolg v višini 600 milijonov din že vrsto let nespremenjen. Nov državni dolg v višin) 1392 milijonov pa je nastal v teka zadnjih mescev na ta način, da je banka nakupila blagajniške zapise za narodno obrambo. Obtok bankovcev Je bil ob koncu leta za 2777 milijonov večji nego ob koncu prejšnjega leta in za 3864 milijonov večji nego ob koncu leta 1937. Curih, 4. jan. br. »Neue Ziircher Zeitung« poroča danes o novih gospodarskih ukrepih v Nemčiji, ki naj bi še večji del narodnega bogastva in dohodkov stavili v službo nemške vojske in oboroževanja. £e gospodarski minister dr. Funk je v svojem poslednjem govoru v Salzburgu naglasi!, da bo Nemčija uvedla poseben varčevalni sistem, ki bo dejansko pomenil, da se kupna moč 80 milijonov ljudi postavi pod najstrožjo državno kontrolo, življenjski standard slehernega Nemca se bo na ta način znatno omejil, prištedeni denar pa se bo s prisilnimi državnimi posojili dovajal državni blagajni in uporabljal za vojne izdatke. Dnevni Izdatki vsakega posameznika bodo v okviru novega varčevalnega sistema tako omejeni, da bodo finančne oblasti morale dovoljevati celo privatne izdatke slehernega Nemca za zdravljenje in druge takšne potrebe. Nadalje poroča list, da so nemški gospodarski strokovnjaki sestavili načrt, po katerem naj U se uvedel poseben 25-odstot-nl davek na vse v trgovini na drobno prodano blago, razen onega, ki se sedaj v Nemčiji prejema na karte za življenjske potrebščine. Davek bi davčne oblasti pobirale od trgovcev na drobno, a ti bi ga zaračunali kupcem. Vesti o tem so po poročilih švicarskega lista Izzvale v Nemčiji precejšnjo paniko, tako da so ljudje pričeli spričo primanjko-vanja drugih stvari nalagati svoj denar tudi v manj vredne umetnine. Nizozemski »Nieuwe Rotterdamsche Cou-rant« poroča, da je bilo v zadnjem času mnogo malih trgovcev prisiljenih, da so zaprli svoje prodajalne, ker jim je zmanjkalo blaga. Posebno so bili prizadeti prodajalci čevljev, ker zlepa ne morejo dobiti nobenega novega blaga. Tovarne čevljev so v glavnem zaposlene z naročili za vojsko. List nadalje poroča, da so bili celo zdravniki pozvani, naj predpisujejo bolnikom čim manj zdravil, ki vsebujejo maščobe. Tudi produkcijo železa je po poročilih omenjenega lista nazadovala in so zato sedaj še z večjo vnemo pričeli zbirati staro železo. Prebivalstvo pozivajo, naj odda nabiralcem železja tudi vso posodo, ki jo količkaj lahko pogreša. Posebno intenzivno pa so pričeli podirati vse železne ograje ln jih nadomeščati z lesenimi ln cementnimi. Gosnorfarske vesti = Povečanje naše produkcije tobaka. Uprava državnih monopolov, je objavila Hitlerjevi posveti Berlin, 4. jan. s. (Exhange Telegraph.) Kancelar Hitler je imel v Berchtesgadenu važna posvetovanja z višjimi častniki vojske in mornarice. Kakor poročajo, je predmet razgovorov možnost nemške vojaške pomoči Sovjetski Rusiji v boju s Finsko. Moskva, 4. jan. s. (Reuter.) Po nepotrjenih vesteh sta Stalin ln Molotov dala nemški vladi prijateljski nasvet, naj prepreči nadaljnje pošiljke vojnega materiala za Finsko skozi Nemčijo. Večerno francosko vojno poročilo Pariz, 4. jan. br. Vrhovno poveljništvo francoske vojske je nocoj objavilo naslednje 246. vojno poročilo: Današnji dan je potekel brez pomembnejših dogodkov. Prišlo je le do nekoliko spopadov izvidniških čet na področju vzhodne Saaro, Poljsfeo-Srancoska vojaška pogodba Pariz, 4. jan. br. Ministrsko predsedstvo je nocoj objavilo naslednji komunike: Ministrski predsednik Daladier in poljski ministrski predsednik general Sikorski sta danes popoldne v vojnem ministrstvu podpisala pogodbo, ki se nanaša na ustanovitev in organizacijo poljskih vojnih sil na kopnem in v zraku v Franciji. Ojačenje ruskih čet pri Salli Helsinki, 4. jan. s. (Reuter.) Izgleda, da se je sovjetskim četam posrečilo popraviti položaj pri Salli, kjer je bila sovjetska divizija v nevarnosti, da bi bila uničena. Sedaj so na mestu že tri ali štiri sovjetske divizije in v teku so ogorčene borbe. Finski vojaški krogi sami že zelo previdno govore o možnosti zmage v teh bojih. Helsinki, 4. jan. s. (Reuter.) Sovjetski bombniki so danes dvakrat napadli Hango. Pri prvem napadu sta dve sovjetski letali metali na mesto težke eksplozivne bombe, vendar je bila samo ena hiša poškodovana. Pri drugem napadu je večja skupina letal vrgla 40 do 50 zažigalnih bomb, pa zopet brez večjega uspeha. Oslo, 4. jan. br. Iz Moskve je prispela vest, da je Stalin pozval konjeniškega maršala Budjenija, ki se je proslavil v sovjet-sko-poljski vojni, naj reorganizira sovjetsko vojsko, ki se bori nroti Finski. Božilov pri Molotovu Moskva, 4. jan. s. (Tas.) Danes je sprejel predsednik sveta komisarjev in komisar za zunanje zadeve Molotov vodjo bolgarske trgovinske delegacije, finančnega ministra Božilova. Pri sprejemu sta bila navzoča tudi bolgarski poslanik v Moskvi Antonov in namestnik komisarja za zunanje zadeve Dekanozov. Seja vlade Beograd, 4. jan. a. Nocoj je bila seja ministrskega sveta, ki so ji prisostvovali vsi člani vlade ln ki jo je vodil predsednik ministrskega sveta Dragiša Cvetkovič. Seja se je začela ob 18. ter je trajala do 21. Po končani seji je minister dr. Konstantinovič dal novinarjem tole izjavo: Na današnji seji smo razpravljali predvsem o resornih vprašanjih, ki se v glavnem nanašajo na izvedbo volitev. Sklenjeno je bilo, da se vse glavne priprave za volitve poverijo sodiččem. Tako določajo na primer o tem, kje bodo volišča, pristojna okrajna sodišča in ne državni odbor, kakor je to bilo doslej. Sodišče, pod katero spada sedež volilnega okrožja, določa predsednike volišč, ki morajo biti v prvi vrsti pravniki. Glede sestavljanja list ni obveljal stari sistem, da se že na vsaki listi označi predstavnik liste za vsako volišče, temveč je dovoljeno, da vsak kandidat nekoliko dni pred volitvami prijavi sodišču spisek svojih predstavnikov za posamezna volišča. Minister dr. Konstantinovič je nato dejal, da je ministrski svet sklenil poslati Turčiji zaradi velike nesreče, ki jo je zadela, podporo v gradbenem materialu v vrednosti 3 milijonov dinarjev. Najstarejši rudniki Najstarejši rudnik: na svetu so rudniki bakra in turkizov na Sinajskem polotoku Te rudnike so izkoriščali že Egipčani pred 3700 leti, kakor je razvidno iz starih napisov. Za noben drug rudnik ne vemo, da bi bil stareiši, čeprav je znano, da so pridobivali rude že prazgodovinski ljudje. Tudi sloviti rudniki srebra in svinca na gori Lavrionu na Grškem so prastari O njih grška zgodovina mnogo govori in Ksenofon je zapisal 1 355 pred našim štetjem. da so jih izkoriščali že v pradavnih časih. Tudi Feničani so bržkone že 1500 let pred našim štetjem pridobivali v Španiji kositer. V bitki pri Saili so Finci zaplenili rdeči vojski več tankov. Nekatere vidimo na pričujoči sliki Silvestrovo v Parizu Pariz, 1. januarja 1940 »Staro leto se je drugače otožno poslavljalo od nas in novo leto je vstopalo z nasmehoma, je menil snoči pesnik Fernand Gregh v radiu. Tokrat je Francija ohranila resen obraz in z odločno kretnjo odtrgala nov list v koledarju. Ta odločnost se očituje v vseh novoletnih nagovorih in v časniških člankih. Vse ljudstvo se zaveda, da je zmagovit zaključek vojne mogoč samo s težkimi preizkušnjami in napori. Leto 1940 pravijo da bo takšno, za kakršno ga bosta napravila francoski pogum in brit ska žilavost. Sredstva obeh zapadnih velesil rasejo z vsakim dnem, nemška bliskovita vojna je zamudila priliko, britsko-francoska blokada slabi nemško notranjo fronto. Prevladuje vtis, da bo po dogodkih v zadnjih štirih mesecih vojna krajša, nego so menili v septembru. Silvestrov večer je bil tokrat posvečen zbiranju in pogledom nazaj v družinskem krogu. Tudi radio se je naravnal na to razpoloženje. »Ne za to, da bi osvajal kakšna ozemlja, ne za to. da bi vladal nad kakšnimi sosednimi narodi, za duhovne vrednote. za svojo kulturno dedščino, za vse, kar mu je drago, se bojuje francosko ljudstvo«, je izvajal Georges Duhamel. »Tudi literatura je trdnjava. Ljudstvo, ki ima literarno preteklost, ne propade. Poljska je Francoski pogum ln britska žilavost oblikujeta L l94o vstala po zaslugi svojih pisateljev in pesnikov. Češkoslovaška je gojila svojo materinščino. Finska je imela svoje borce za svobodo Na^a francoska literatura je že tisočletje živ veletok. Tudi v težkih časih je cvetel naš narodni genij. Tudi v vojni 1939 Francija ne pozablja na svojo duhovno misijo.« Vojvoda de Broglie je govoril o znanstveni kontinuiteti, Vuillermoz pa je pro slavljal glasbeno dediščino- 1914 je boben preglasil vso višjo g'asbo. 1939 pa posipajo naši vojaki po zas'ugi radia simfonije in pesmi, kajti muzika je mogočna spodbuda. Že stoletja so uresničeni v francoski glasbi ravnotežje, mera in razum. Noben narodni spev n;ma tistega dinamizma kakor naša marseljeza, pred katero se tresejo tirani in ki rešuje ljudstva iz sužnosti.« Opolnoči je francoski radio izrekel ljud stvom svoja voščila v 21 jezikih. Kovinski glas Westminstra je markiral dvanajstorico udarcev na zvon, »tistega Westminstra. ki je najstarejši izmed par'amcntov, v katerem so imeli zvestoba do pogodb in dane besede že stoletja najvarnejše zatočišče« Voščilo Francije se je zaključilo z besedami: »Trdno smo prepričani, da bo 1. 1940 človeštvu srečnejše leto. zlasn za Poljake. Čehe, Avstrijce, za nem"ko ljudstvo samo in za juna:ko Finsko.« Dvcbaj na žični mi Dva akrobata obračunavata v cirkusu • • • V nekem majhnem portugalskem mestu Je uprizarjala skupina plesalcev na vrvi svoje predstave. Dva akrobata sta se sprla in sklenila sta, da poravnata stvar na svoj način. V trikoju, z lasuljo na glavi ln z mečem na roki sta med predstavo nastopila na vrvi. Najprvo sta opravila nekoliko akrobacij, nenadno sta se začela v višini po vseh pravilih dvobojevati. Preden je moglo obč nstvo razumeti, kaj se dogaja, sta se že spopadla na življenje in smrt. Eden izmed obeh Je končno dobil sunek z mečem v prsa in je strmoglavil na tla. kjer je obležal mrtev. Drugi akrobat je isto tako padel, a je še pravočasno odvrgel meč in se v zadnjem trenutku ujel za vrv. Nato se je dal mirno prijeti in odvesti. ie $2 ne veš, zdaj izveš* da bo trajala »vojaška zima«, ki je ovira ze večje operacije na bojiščih, še kakšnih osemdeset dni; da je italijinska vlada osnovala poseben korcrsarijnt za ribolov ln da bodo italijanski ribiči lovili ribe vse tja do Nove Fund-landije; da so v Londonu ustanovili »Atratrla Office«, avstrijski urad v katerem poslujejo neki bivši minister, bivši socialno-demokratski poslanec ln predstavnik du-na^kih krščanskih sociaistov; da je admiral Bvrd s svojo »Severno zvezdo« odpotoval na Južni tečaj; da je nemški kancelar te dni soreiei amerPke^a no- inarja T.ot^rona St^ddarda. ki naroča, da je posrlavar Velike Nemčije videti zdrav in miren; da je imenovan za poveHn'ka šved«?k'b prostovoljcev v finski vojski general Lin der; da ie umrl v 57 letu svoje d^be 1t*>'Han ski pisatelj, kritik in novinar Lucio d'Am bra; da ne sme 7na«t>tl torrcvrotura v sta -ovnniih v S^ockholmu več ko 17 str>n: Odredbo je izdala švedska vlada zarad štednje s premogom. čiščenje usnjenih prevlek Usnjene prevleke na opravi se dado oč> stiti s ka"o iz piavljcne krede in špirita. To ka"o nanesemo na prevleko in jo pu stimo ncko-liko ur, da se posuši Nato kre lo s krtačo spravimo stran in no'iramo us njeno pohištvo z d< brim voščilom. Zakb^i!če za švedski parlament Druga šve ska državna zbornica ^e odobrila 443.000 kron za zs"rai;tev pred bombami varnega zaklonišča ffod parlamentom. Tja se bodo zatekali poslanci v primeru kakšnega zračnega napada. Smrt med prazniki Po (inqo(ianiih ugotovitvah so zahtevali božični in novoletni prazniki v Zedinjeni' uržavah 248 žrtev. Od teh je bilo 144 ž-t^v prometnih nesreč, med ostalimi pa Je bilo 37 samomorilcev. Finska družina v izgnanstvu . Petek, B. L 1940. Pot v ujetniltvo Zaplenjeni tanld Nega drsalk Drsalke Je treba po vsaki uporabi s volneno ali platneno cunjo dobro obrisati ln posušiti. Nato jih Je namazati s kapljo lanenega ali tudi brezkisllnskega strojnega olja. Hranimo jih na suhem. Tudi vijake 1. t. d. je treba od časa do časa namazati z oljem. Posebno skrbno Je ravnat- s poniklaniml drsalkami, kajti čim se pojavi na njih pega rje. Jih bo sledilo Se več. Premeteni policist V okolici Kodanja je neki avtomobillst te dni povozil gos. Pritekel je kmet, ki je bil nje lastnik in zahteval zanjo tri krone odškodnine. Avtomobilist bi Jo nato lahko vzel s seboj. Ta se pa s tem ni strinjal. Cena se mu je videla previsoka, plačal bi le dve kronL Moža sta se prep.rala in si vrgla marsikakšno v obraz Tedaj je prišel okoli vogala vaški policist in izrekel sodbo, o kateri govori sedaj ves danski tisk. Dal si Je najprvo poročati o stvari tn ko je zvedel, da se moža ne moreta ze-diniti samo zavoljo ene krone, je dejal: »Dobro, oba bosta prišla do svoje pravice.« Nato je velel kmetu, naj mu izroči gos avtomobilistu pa, naj mu da dve kroni. Ko je imel oboje v rokah, je izvlekel denarnico in priložil iz svojega še eno krono. Denar je izročil kmetu vzel je gos pod pazduho in se poslovil od obeh z besedami: »Tako poceni nisem še nikoli prišel do gosi.« Oba moža sta se zasmejala, pristala sta na to salomonsko razsodbo, si odpustila hude besede in odšla vsak svojo pot. Vojna med Rusijo ln Finsko Je mnoge družine pregnala od domačega ognjišča. TI otroci, ki jih vidimo na sliki, so se s materjo zatekli na Švedsko v Harapando Posadka neke uničene nemške podmornice zajeta od Angležev, čaka na izkrcanje Filmski Adoitis Kako so iztreznili nepriznanega ■ . _____a zvezdnika Mladi Luigi lz nekega mesteca pni Milanu je bil srveto prepričan da je lepši nego vsi filmsk junaki Tega svojega prepričanja ni nikomur skrival. Marsikateri njegov prijatelj, kakršni so pač takšni prijatelji, 9e je na ta račun smejal. Toda nekega dne je b lo videti, da so prednosti dotlej neznanega filmskega Ado-nisa prodrle tudi v strokovne kroge. Kar si je Luigi najbolj goreče želel, se je zgodilo: nekega dne je prejel pismo iz Milana, s katerim ga je »Družba za filmsk naraščaj« prosila, naj ji pošlje kakšne svoje fotografije. Luigi je takoj stekel k fotografu, dal se je posneti v vseh mogočih držah in oblačilih manjkali n so tudi posnetki v kopalnih hiškah da bt se mogla družba prepričati, s kakšnimi klasi- čn:mi telesnimi oblikami je obdarjen mladi mož. čez nekoliko dni je Luigi ugotovil, da Je imela pošiljka fotografij v Milanu velik uspeh seveda malo drugačen, nego je bil pričakoval. N prišel k njemu kakšen im-presario za filmski naraščaj, temveč njegova prijateljica Ria je pritekla in ga vprašala jasno in kratko, ali je znorel. Malone vsako odraslo dekle v mestecu je bilo prejelo od njega najbolj smešne fotografije s še bolj smešn mi ljoibezensk mi pismi, ki so krožila po mestecu in povzročala povsod grozanski krohot. Nepriznani filmski zvezdnik je ostal za osem dni »zavoljo bolezn« doma, potem je ozdravel. Pariški otrcci brez šol Pouk s korespondenco in po radiu Podzemske jame na Krasu Tržaški jamarji so v zadnjem času odkrili na Krasu ln v Istri 90 novih jam, ki drže v notranjost zemlje. Mnoge izmed teh jam so bile doslej popolnoma neraziskane. PariHce oblasti si prizadeva jo. da bi za otroke, ki so ostali v prestolnici čim bolj obnovile redni pouk. Pn tein se morajo boriti z mnogimi težavami, med drugim tudi s to. da ne sme nobena šola sprejeti več učencev in učenk, nego je zanje prostora Sabstaža ali »cokla« Feseda »sabotaža« ki jo v današnjih časih tolikokrat čujemo zvira od francoske besede »sabot«, to je »cokla« Kdor prihaja s coklami, da ga je že od daleč slišati, prihaja grozeče. Tako je imela beseda sabotaža spočetka pomen grozečega, surovega nastopanja. Nastala je v prvih časih indutriaHzaci-je, ko so se rokodelci z gnevom obračali proti strojem, ki so groz li njihovemu obstanku. v času, ko se je začenjala borba z vsemi svojimi spremljevalnimi pojavi ln ko so se vrstile druga za drugo stavke in izprtja. Takrat je sabotaža uničevala stroje in druge delovne pripomočke in povod je bil delovni boj. Pozneje se je pojem temeljito spremenil. Iz ljudi s coklami so postali ljudje, ki na-stonajo v tišini, nevarni atentatorji, k vršijo svoje uničevalno delo, običajno iz popolnoma političnih razlogov, v temi. Sabotaža je postala skr ven bojni pripomoček, ki naj prepreči aH napravi neučinkovite nasprotnikove ukrepe. v šolskem zak^nišču zoper zračne napade. Tako poučuje znani Fenek,nov Iicej name-stu 1700 deklic kakor v normalnem času samo kak:nih 200 deklic v neki znani deški šoli je namestu običajnih 1400 učencev samo 240. Otrokom, ki šole ne morejo obiskovati, skušajo pomagati z novimi učnimi metodami. Kot zasilni odpomoček so uvedli pouk s korespondenco in s podporo radia. Vsak teden dobivajo otroci nove in korigirane naloge po pošti, radio pa ima vsak dan po eno uro pouka. Ta pouk po radiu vodi 120 učnih siL A N E K D O T A Rudyard Kipling je v svojem listu bral nekega dne zmotno vest o svoji smrti. Takoj je sedel k pisa ni mizi in je napisal uredništvu tole pismo: »Vaš list piše, da sem umrl. Ker ste o vsaki stvari vedno izvrstno obveščeni, mora biti tudi ta vest resnična. Zato Vas prosim, da me črtate iz seznama Vaših naročnikov, kajti v teh okolnostih Vašega lista seveda ne morem več potrebovati.« VSAK DAN ENA ZA SMEH IN KRATEK CAS »Vaš kašelj mi nič ne ugaja.« je dejal zdravnik nekemu znanemu plemenitašu, ki je bil znan po svoji ljubeznivosti. »Drugega, gospod doktor, na žalost nimam,« je odgovoril aristokrat obžalovalno * Profesor: »... in ko prične človeku temperatura padati in pada čedalje niže, kaj se na koncu zgodi?« Kandidat: »Zmrznejo mu prsti na nogah.« Sena tukaj čitam, da so pri frščenfa kega stanovanja odkrili allko Leonar-da da Vincija. Kaj meniš, aJa ne bi kazalo enkrat očistiti tudi naše stanovanje?« (»BerL Titende«) MICHEL ZfiVACO: 4 Don Juan ROMAN. »Prekrasna?« se je nasmehnila Christa »Misli si zarjo pomladnega jutra: takšna je njena polt. Misli si skladno zvenenje naših harf: takšen je njen glas Misli si smehljanje poljskih cvetlic, povezanih v šopek: takšna je Leonorina duša...« Juan Tenorio je sklanjal glavo in poslušal . »O čem sanjariš, dragi Juan? Kaj premišljuješ, povej mi!« Spet se je zdrznil in odgovoril: »Zastran tvojega očeta pa: jutri, takoj po poroki, zajašem konja . Vse dni in vse noči bom dirjal, dokler ne najdem Sancha de Ulloa.« Christi se je storilo, kakor da bi oblak zagrnil solnce Toda bila je hrabro dekle in očetov mir je imel v njenem srcu prednost pred njeno lastno srečo. »Ločitev za toliko časa!« je vzdibnila. »Kako težko jo bova prenašala, ti in iaz! Toda prav imaš, Juan. razumem te! Bog naj te vodi in naj ti vdahne prave besede!« Prišla sta bila do ozk^b vrat v obz^diu k; so vodila na stransko ulico Don Juan ie nadaljeval: »Razumeš, draga! Da bom le osem dni v Ulloovi bližini, pa me bo imel rad in ne bo več mo'^1 prebiti brez mene In tedaj mu priznam vse: najino ljubersn, najin greh in najino poroko ,Plemeniti gospod,' mu porečem in padem predenj na kolena, .izbrišite greh in me blagoslovite kot svojega 'f>ta! .Porok sem ti, da nama odpusti.« Ne, don Juan ni lagal. Prav tako je hotel ravnati, nič drugače. Imel je trdno voljo, da izvrši ta "p^rt. »Ne dvomim da, da,« je pritrdila Christa, vsa drhteča od radosti. »Dragi ženin, tvoj sklep je kakor tisti balzami, ki povzročajo skelenje, a s tem zacelijo rano. Vredna bom tvojega poguma in ne bom jokala, ko boš odhajal. In zdaj pojdi, ka^ti dan se dela .. Ne .. ostani, samo še malce ... Oh, vse do drevi te ne bom videla!« »Opo1^«3 bom stopal mimo tvojega okna, kakor sleherni dan ...« »Idi, dragi. Zvonec k^če služabnike na delo. Z Bogom, liublieni Juan. Sveta Mati božia.« ie rekla in sklenila roke. >Nuestra Senora de la Mise-ricordia, bodi dobrotljiva in daj, da bodo Juana Tenoria. moiega plemenitega soproga na vseh potih sp^pmliali sreča, moč in uspeh! Blagoslovi ga za to. kar mi je napovedal v današniem sladkem jutru, ob zori mojega novega življenja ...« IV Strela iz jasnega Ura v delovni sobi. ki je s tremi okni gledala na ulico de las Atarazanas. ie odbila enajst. Soba je bila lep prostor z visokimi naslanjači širok;mi omarami in vsem ostalim, bogato izr^zlianim pohištvom ki ga je bil ustvaril bujni duh španske renesa ise. V ozadju sobe je sedela na stolcu donna Elvira obračala liste svoje mašne knjige in gibala z ustnicami, čeprav ni znala brati. V srednjem oknjaku, v senci spuščene vetrnice, je predla Christa na kolovratu, in rahlo brnenje umetniško izdelanega kolesa je delalo pokoj v sobi še bolj pomirljiv. Sama pri sebi ie mislila: »Še eno uro, pa pride mimo... dotlej moram Leonori vse povedati... Moram ... Nič več ne smem odlagati... O Gospod, daj mi pf guma!« Leonora je sedela za mizo in trudoma polnila velik list pergamena z nespretno pisavo. Med vpitjem prodajalcev limonade in veselimi klici po-morančarjev se je zdaj pa zdaj oglasilo bodi si škripanje njenega gosjega peresa, bodi si — kakor da bi sedela učenka pri nalogi — njen potrti vzklik. »Santa Virgen! Kako delaš, uč°na Christa. d^ spišeš pismo v manj ko dveh urah? Jaz ga pišem tretji dan in še ne najdem pravih besed za najinega ljubega gospoda očeta. Oh. uboga Leonora. neroda si in neumnica. boli neumna kakor seviliski alealde mayor s svojim rdečim nosom in svojimi naočniki!« »Poslušaj. Leonora « je zamrmrala Christa »Vsak čas mora priti nekdo mimo... hočem, da ga vidiš ...« »Kdaj pride?« je vzkl5kn?la Leonora. »Čez pol ure,« je rekla Christa in se ozrla n~ Vevilnik. »In kdo?« ie vprašala Leonora. Stopila je b'la k sestri in se z globoko n®?nnstjo v očeh sklonila k nji. Oh, kako rada jo je imela! Christa ji ie bila že od nekdaj najzvesteiša tovari-šica, najbolj ljubeča sestra in najprizanesljiveiSa mati... Leonora jo je prijela za obe roki, ne-skočna vdanost se je zrcalila v njenem pogledu. A tudi sama je vredna občudovanja. V velikih očeh, ki so bile hkratu zamišljene in nasmejane, n v sleherni črtici mladega, krasnega obličja se ji je odražalo bogato srce, zorna nedolžnost duše, ogum, poštenje in ponos... »Kdo neki, draga Christa. ako ne tisti *ali plemič, ki že ves mesec sleherni dan prihaja mimo hiše in se ozira v to okno? CudiS se. kaj? O. na ->rvi mah sem vse uganila!« »Vse si... uganila?« je strahoma zajecljala 'hrista. »Seveda, in mislila sem si: moja krotka Christa ;e ne bo nikoli upala sama poizvedovati po imenu :n rodu tega lepega, obzirnega in plahega zaljubljenca, nikoli se ne bo drznila razodeti očetu, zato je treba, da jaz posežem vmes... In glej. zdaj si sama iznregovorila! Torej ga ljubiš? In veš. kdo je? Odkod veš? Govori, mila Christa, odpri srce n razodeni mi svojo ljubezens« Christa ie vstala. Na belem obličju se ji je izra-• la odločnost. »Ta minuta mi je straSna.« le rekla, »toda mo--am jo vzeti nase, moram ti odgrniti vso svojo krivno6t.. .c »Kako trepečeš! Kar bojim se te! Ne. rajfii mi ne pove i ničesar! Leonora te ima dovoli rada, da bo tolažila tvojo bolj, ne da bi jo poznala.«