ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 20. april 2000 Leto X, št. 8 ŽELIMO VAM BLAJŽENE VÜZEMSKE SVETKE Božji grob Na Vüzen rano tri Marije, / Ido z drágom másztyom k grobi. / Ravno da sze je denilo, / i szuncze je gori prišlo. / Bougi hvala. / I Pravijo, sto od groba odválo nam ette kamen? / Ino kak k nyemi pridejo, / kamen odválan najdejo. / Bougi hvala. / Vu te Grob notri idejo, / vu kom Angyela najdejo, szedécsega z dejszne sztrani, / oblecsenoga v beilom gvánti. / Bougi hvala./ Presztrasno k nyim Angyeo pravi, / neboite sze vi Márie / Iscsete Krisztussa Profeita? / Ki je od mrtvi sztáo gori? / Bougi hvala. /Pravi v Galilejo itte/ tam sze vam Jezus pokázse, / zátto Idite Poveite Petri i drügim veszélje. / Bougi hvala. / Zvelicsiteo hvalimo te, / da szi gori sztaó od mrtvi, / nyoj szi moucs ino szilo vzéo, / nas szi na zsitek pripelo. / Bougi hvala. Amen. Tau pesem je 1864-oga leta dojspiso v svojo irko na Gorenjom Siniki Štefan Pinter, šteri je biu tistoga ipa birauv v vesi. Pesem je dosta bole stara, dojspisana je bila že v Martjanski pesmarici leta 1643. Na slovenski jezik go je nekak dojobrno z latinskoga. Pesem so spejvali trgé, muziko je napiso Joannes Spielenberger z Varaša Lőcse. Nautline pa latinske reči je v edne velke knige z dostimi drügimi pesmami vküpspiso frančiškanski barat (menih) János Kájoni v vesi Csiksomolyó, na Erdelyskom. Zato se te knige imenüjejo Kodeks Kajoni. Po cejli Sloveniji majo ka- pejle božjega groba, štere skor tak vögledajo, kak pravi Kristušov grob v Jeružalemi. V Jeružalemi, kauli bargá Kalvarija so v skalo pokopavali mrtve. Vsikši grob je emo odprejti préklet, šteri je pelo v malo ižo, sobo. V iži pri steni so iz skale vösklesali stolico, na šteroj je ležo pokojni. Takši je bil grob Jožefa Arimatejca, v šteroga so Jezuša pokopali. Pred grobom je veuki, žmeten kraugeu kamen biu. Ta kamen so eške dojzapečatnivali, kak leko štemo v evangeliumi svetoga Mateja: „Gda je pa večer nastano, prišeo je eden bogat človik od Arimatheje, po imeni Jožef šteri je tüdi vučenik bio Jezušov. Té je šo k Pilatuši i proso je telo Jezušovo. Teda je Pilatuš zapovedao, naj njemi prek dajo telo. I vzevši Jožef telo, povio je ono v čisti prt. I položo je ono vu grob, šteroga je vozosekao vu pečini. I priválao je k dveram groba veliki kamen i odišeo je. Bila je pa tü Maria Magdalena i ona drüga Maria, sedéče proti grobi. Na drügi den, šteri je po priprávlanji na Vüzem, so pa vküp prišli popovski poglavarje i farizeušje k Pilatuši govoreči: Gospod, na pamet nam je prišlo, ka je té zapelávec, gda je ešče živo, to pravo: Za tri dni goristanem. Zato daj čuvati grob do trétjega dnéva; naj gder ne pridejo vučeniki njegovi i vkradnejo njega i povejo lüstvi: Gori je stano od mrtvih. I bode slednja falinga hüjša od prvejše. Veli njim Pilátuš: Máte strážo, ite, strážite, kak znáte. Oni pa idoči postavili so stražo k grobi i zapečatili so kamen. ” Sveti Mark pa je zapiso v svojom evangeliji, ka v nedelo zrankma so prišle ženske, pa kamen biu vkraj potačkan, na kamni pa je sejdo angeu. Sveti Janez tadale pripoveduje, ka sta prišla Peter i Janez pa sta staupila v grob. Najšla sta samo lijene. Krščeniki so radi gorpoiskali Jezušov grob, zato je rimski cesar Hadrijan zakopo grob pa je postavo cerkev boginji Venus. Cesar Konstantin je tau cerkev porüšo, pa je dau vöskopati, pa vösklesati iz skale Jezušov grob. Tak je vögledo kak mala iža s kamna. V Jeružalem so prišli Perzijci pa mohamedamci, pa so leta 1010 Jezušov grob, božji grob porüšili. Na mesti toga so kisnej krščeniki leko postavili edno kapelo. Tá so ojdli romarge z Europe, pa so začeli v Europi po cerkvaj postavlati kapele božjega groba, sledik pa v vsikši farni cerkvi božji grob na velki četrtek. V grob so najprve samo bože tejlo (hostijo) dali, po tistom razpatké, na slejdje pa kip mrtvega Kristuša. V Sloveniji po varašaj odijo lidgé k božjemi grobi že od velkoga četrtka naprej. Mamice so svojim mlajšam vsikder obečavali, ka prej ,,gda Boug margé, dobiš lače, pa leko deš z menov na božji grob molit!” Na Dolenjskom so pred svejče postavlali krugle iz glažojne v šteraj je bilo bejlo pa črno vino. V več mejstaj stogijo pri božjem grobi stražarge: ministranti ali podje z vesi. V Idriji so stali inda rudarge v svoji uniformi, po tistom pa fajbekerge. Na Štajerskom so takše farne cerkve, gde stražijo dekle v bejlom gvanti. Božji grob so postavlali doma tö. V Trsti, v Italiji so mlajši postavlali božje grobove po ulicaj ali pa so ga nosili od iže do iže kak v adventi betlehem. Peneze so tö dobivali za tau. V Škofji Loki so meli božji grob doma v velki omari, štera je naprej glažojno mejla. Znautra je biu oltar z monštranco, pauleg pa so stali angeli pa sodacke. Marija Kozar 2 Evropa povezuje Minister Boros v Sloveniji Prihodnost čezmejnega sodelovanja V okviru pridruževanja Slovenije k Evropski uniji potekajo v Sloveniji in Madžarski že nekaj let programi čezmejnega sodelovanja. Obema državama se pri nekaterih skupnih projektih pridružuje tudi Avstrija. Evropska unija in državi projekte tudi finančno podpirajo, letos pa morajo sodelujoči v programih čezmejnega sodelovanja pripraviti dokument, ki bo opredelil kratkoročne in srednjeročne ukrepe za financiranje v procesu oblikovanja skupnega socialno ekonomskega prostora v obmejnem območju. Ker gre za oblikovanje večletnega sodelovanja, Evropa pa predvsem namenja denar za projekte, ki so skupni območjem na obeh straneh državne meje, sta se v Moravskih Toplicah pred nedavnim sestala državni sekretar slovenskega zunanjega ministrstva dr. Rado Geno-rio in madžarskega ministrstva, nacionalni koordinator programov Phare, dr. Imre Boros. Tako smo med drugim izvedeli, da so v pristopnem obdobju Slovenije in Madžarske k Evropski uniji na voljo trije finančni programi (Phare, ISPA, SAPARD), ki bodo skupaj s sredstvi državnih proračunov omogočali pospešeno izvajanje pristopne strategije, ki je vezana na tri osnovne prioritete. Te so: podpora institucionalni izgradnji, naložbe v skladnost s predpisi oziroma pravnim redom EU in naložbe v gospodarsko in socialno kohezijo. Minister Boros vidi gospodarske povezave Pomurja z madžarskima Železno in Zalsko županijo tudi v luči prihajajoče železniške proge, ki jo gradijo med Slovenijo in Madžarsko. Sam si je med obiskom v Sloveniji železniško traso tudi ogledal, v Moravskih Toplicah pa predstavil še projekte, ki jih bo Evropa podprla na madžarski strani. V njihovem okviru naj bi med drugim obnovili cesto od Monoštra do Gornjega Senika, v načrtu je izboljšanje prometne in mejne povezave med Verico in Čepinci, del denarja pa naj bi namenili tudi za slovenski radijski program v Porabju. Čezmejno sodelovanje se bo nadaljevalo tudi na področju krajinskega parka Goričko-Orseg--Raab in Sklada za male projekte; v okviru programa Credo pa na področju kulturne poti med Muro in Rabo, na področju ustanovitve kulturno-umetniškega centra, obmejnega sodelovanja podjetnikov in tako imenovanega "Učenja za življenjsko uspešnost." Sloveniji in Madžarski naj bi se v čezmejnem sodelovanju kmalu pridružila še Hrvaška, ki naj bi stopila na pota kandidatke za članico Evropske unije prihodnje leto. Slovenija se že pripravlja na sodelovanje, zato vzpostavlja institucije in zbira projekte, ki so zastavljeni prav tako kakor evropski programi. Dejan Fujs Združitve in razhajanja SLS+SKD Slovenska ljudska stranka je ime, ki je odgovorno za trenutne politične razmere v Sloveniji. Nekateri jih označujejo za krizne, drugi kot nov začetek, tretji kot konec slovenske politične prihodnosti. Vsekakor je sobotna združitev (15. aprila 2000) dveh slovenskih strank SKD (Slovenski krščanski demokrati) in SLS (Slovenska ljudska stranka) v zadnjem obdobju državi prinesla več zapletov, kakor dobrega. Dogodki so se začeli kopičiti že v sredini marca, ko je stranka SLS napovedala prekinitev koalicije s stranko premiera Janeza Drnovška LDS, s tem pa tudi (na dan združitve z SKD) odhod desetih ministrov SLS iz vlade. Toda še preden bi jim ta poteza uspela , se je premier Drnovšek odločil, da ministre Ljudske stranke razreši sam. Glasovanje državnih poslancev o razrešitvi ministrov je povezal tudi z glasovanjem o (ne)zaupnici njegovi vladi. Na zasedanju, ki se bo vpisalo v arhive slovenskega parlamenta, je od 90 poslancev 31 glasovalo za razrešitev ministrov, 55 pa jih je bilo proti. Tako je padla že četrta slovenska vlada. Za predčasne volitve Premier Drnovšek je pričakoval takšen izid, saj je menil, da strankarski veljaki niso mogli skočiti iz svoje kože in svojih majhnih okvirjev. Prepričan je, da je bila odločitev za državo slaba. Kot rešitev za izhod iz nastale krize je označil predčasne volitve. Tudi predsednik republike Milan Kučan je povedal, da se strinja s pogledi, da bi bila najbolj zanesljiva pot v stabilne razmere, ki jih država najbolj nujno potrebuje, odločitev za čimprejšnje volitve. Po pogovorih s prvaki slovenskih strank in uglednimi slovenskimi osebnostmi, se je odločil, da parlamentu ne bo predlagal kandidata za mandatarja za sestavo prehodne vlade. Nova stranka predlagala mandatarja Ker pa poslovnik državnega zbora predvideva, da lahko kandidature za novega predsednika vlade predloži tudi poslanska skupina ali najmanj deset poslancev, so to priložnost po združitvenem kongresu strank SLS in SKD izkoristili poslanci Slovenske ljudske stranke. Za mandatarja prehodne vlade so predlagali 56-letnega Andreja Bajuka, ki je dolga leta preživel v tujini, nazadnje pa bil zaposlen pri Medameriški razvojni banki. Rok, v katerem mora parlament v skladu z ustavo v 30 dneh izvoliti novega premiera ali dosedanjemu predsedniku vlade pri ponovnem glasovanju izglasovati zaupnico, se izteče 8. maja. V nasprotnem primeru predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove, predčasne volitve. Zanje se zavzema tudi Združena lista socialnih demokratov (ZLSD). Predsednik ZLDS Borut Pahor meni, da bi bilo iskanje novega mandatarja in oblikovanje nove začasne koalicije in vlade izguba časa in energije. Z izvedbo volitev se strinjajo tudi v upokojenski stranki DeSUS. Njihovi poslanci ne bodo podprli nobenega mandatarja prehodne vlade. Sporazum z SDS Predčasne volitve pa naj ne bi bile povsem po volji novi združeni stranki SLS+SKD Slovenska ljudska, ki se zavzema za večinski volilni sistem, saj bi bile predčasne volitve opravljane po sedaj veljavnem proporcionalnem sistemu. To se je dalo slišati tudi na združitvenem kongresu. Za združitev je glasovalo 498 delegatov, proti pa dva delegata. Za predsednika nove stranke so izvolili vodjo poslanske skupine nekdanje SLS Franca Zagožna, za podpredsednike pa predsednika nekdanje SKD Lojzeta Peterleta, predsednika nekdanje SLS Marjana Podobnika in Andreja Bajuka. Združitveni kongres je potrdil tudi ime združene stranke SLS+SKD Slovenska ljudska in sporazum o koaliciji med združeno stranko in stranko SDS, ki jo vodi Janez Janša. Krščansko razumevanje človeka Program združene stranke z imenom SLS+SKD Slovenska ljudska stranka napoveduje, da njeni člani pri političnem delovanju ne bodo izhajali iz koristi skupine in ne bodo postavljali v ospredje enega samega problema. "Osnove in usmeritev našega političnega delovanja so krščansko razumevanje človeka in iz njega izhajajoče vrednote svobode, solidarnosti in pravičnosti," je zapisano v uvodnem delu programa, ki zajema še naslednja področja: človekove pravice in država utemeljena na pravu in demokraciji, družina kot osnova družbe, socialno-tržni gospodarski sistem na prehodu v postindustrijsko družbo in Evropsko unijo, šolstvo, znanost in razvoj človeških virov ter znanja in vstop v Evropsko unijo. Dejan Fujs Podpis pod sliko: Predsednik združene stranke Franc Zagožen sprejema čestitke ob izvolitvi Spremljajte televizijsko oddajo SLOVENSKI UTRINKI vsak drugi torek ob 13.00 na 1. programu madžarske televizije. Naslednja oddaja bo v torek, 25. aprila 2000. Ponovitev v soboto, 29. aprila, ob 6.50, na 2. programu. Porabje, 20. april 2000 3 GORSTANENJE Pri iži je bilau dosta mlajšov. Pojbič je biu slab kak cepika, star komaj devet lejt, pa je don mogo titi k lückim lidam slüžit. Dühovnik je betežastoga pojbiča ednok pri veronavuki vred djemau, ka zaka ne odi k meši. Mali „ hlapec ” z velko düšo se je nej zbojo, liki je plebanoši nazaj oblisno: ,,Staukrat moj raj üšo v štalo kak v cerkev!... ” Kak če bi grom vdaro, popi je cejla krv v glavo stekla, biu je kak küjani rak in pečani vrag, oči so se ma obliskale, kak če bi se po nebi vozo Eliaš, gombe z reverende so ma začnile dojpaukati... ,,Vidim, ka delata svetiva človeka, pri šteroma slüžim. Vsakši den letita k prečiščavanji kak dva svetnika z glorijo na glavi, doma pa sta kak dva peklenščka z orami, repom in pažloti. | Eno paut je prišo k ,,njim” gospaud plebanoš. Samo tak na zlük, ka je ranč nin blüzi nji odo, pa prej malo nut skauči k svojim svetim, vörnim düšam. Pri iži je bila ranč velka rabuka. Gda so zaglednili, što prihaja k njim, se je ,,svetnica” skrila v iži po špompanek. Gda je človek v črni reverendi in trdim bejlim golejrom nut staupo v ram, je sveti apoštol na meki djauko kak malo dejte, vlaske so pa mu stali kak bagli po viheri... Mali hlapec je nika nej gučo, samo nemili gledo v gospauda. V nedelo je dühovnik vöspredgo, kakše maske, kakše lafline majo ništarni lidgé na obrazaj. In na düšaj. Dühovnik se je žaurdjo, ka kak je prej njega,, voplačo ” en vozgrivi pojbič, pa ranč nej med najbole čednimi valon, kak ešče nikdar niškenej. Zdaj prej že razmi, zaka dečko raj odi v štalo kak v cerkev. Mali hlapec je stau djenau pod predganco. Sveti mauž in sveta žena sta se prej vsakši pondejlek sfadila. Cejli keden sta nej gučala. Po sveti meši in svetom prečiščavanji v nedelo sta se vözmirila. V pondejlek sta se pa svadila. V nedelo po podigavanji znauva dobriva gratala. V pondejlek redna rabuka... Ranč na začetki ,,slüžbe” je šaula dala zvagati mlajše. Te je emo 32 kilogramov. Za tri lejta je prišo v špitale, tam so vage pá 32 kil pokazale. Na žmetni je spravo (vkradno) kakšo ,,plus” gesti, leži pa se je dovlejko do šnopsa, ka pa za zdravdje že itak betežastoga maloga fantiča nej bilau najbaukše. Vodnek je mogo delati, zato se je leko ,, včiu” s svojimi lagvimi očami samo pri petruli posvejti, gda je že trüden biu. Pamet je nej stejla v glavo, samo skuze v oči. Mali hlapec je dvakrat ali trikrat vujšo domau, je pobegno iz svoje žalosti, depa mati so ga vsigdar zagnali nazaj. Hlapec si, in hlapec moreš ostati. Naslejdnje so mati doma tö nej bili zadovolni, ka je mali za tri lejta tak prišo domau, kak je odišo. Samo en mali gvantec si je prislüžo. Gda so se podje, že po erični predgi o laflinaj, po nedelaj, gda je sveta meša stala, šupkali vozajek pri cerkvi, in je dühovnik včasik zbesnjeni prileto vö s cerkve, so vsi batrivni dečki odleteli kak vrabli, gda je kvoka comari, samo mali hlapec je ostau tam. Plebanoš se je njega nikdar nej dotekno. Druge je zbiu, če ji je zgrabo. Sledik na veronavuki ma je vsakšo paut dau eno lejpo redečo djapko. Na skrüma. Samo njemi. Francek Mukič Vüzemske šege na Verici 81 lejt stara ženska, Marica Makoš so mi pripovedali, kak je tistoga reda na vüzem bilau, gda so oni mali, mladi bili: " Deca, mladina smo sploj težko čakali vüzem. Gda je prišo velki keden, te smo že na drugo nej mislili, kak baude v soboto. V tej dnevaj smo že pomaleg vküp napelavali za eden velki ogenj valaun. Graubi tjüp vejk, drv smo na eden mali brejg vküp nanosili, pa te, gda je v cirkvi konec bilau gorstanenja, smo šli na brejg pa smo velki tjüp drv vužgali. Veselili smo se poleg ognja, popejvali smo pa skakati. Največkrat je buma tak bilau, ka smo samo prauto zranka prišli domau. Smo se mujli, prejk naravnali, so nam spakivali korblac za svečanje, tak smo šli v Števanovce k ranoj meši. Nistarni so peški, nistarni pa z biciklini šli k meši. Edno je gvüšno bilau, vsi smo še paškili, sploj pa nazaj, zatok ka je vsakši prvi sto domau prinesti svečanje. Ge sam tü z biciklinom ojdla, depa tak naglo, ka sam cejle vse doj njala. Gda so vidli, ka z menov več nikak si ne morejo gor dej- vati, so vujšli naprej, pa so mi biciklin doj püstiti. Prva liki bi išla domau, sam mogla pumpati. Depa pri Žülinom križi sam je že zaojdla, pa sam je doj njala tü. Doma smo pa te zajtrik me- li. Šonko, küjene djajce, (h)ren, bejli krü. Pa gda smo zajtrik zdi, znauvič smo se že pripravlali, pa smo šli k meši, stera se je v 10-oj vöri začnila. Po meši pa domau na obed. Na vüzem, kakoli je nej bilau bogastvo, je vsepovsedik bila mesna župa, kokauš. Naši so meli takšo šego, ka so velko, kusto cvrtino pekli v peči. Cvrtina je bila iz 12 djajec, kusta, sploj žmana. Gda smo pa obed zdi, te so naš oča naprej prinesli mačice, s svečanov vodauv so je poškropili pa so vsakšomi v roke dali štirikrat telko, na kelko njiv ma je trbelo titi. Gde smo meli posajene tam smo mogli na vsakši tjiteo njive poklekniti, Boga moliti pa edno mačico notpikniti. Gda smo s tejm zgotovili, te so zadvečera naš oča šli k križi, na začetki vesi, steri je že bio lepo okinčeni. Tam so moj oča z lüdami slüžili edno večernico. Takšen je bio naš vüzem na Verici, gda sam mlada bila " I.B. Zasedal kuratorij Javnega sklada V začetku aprila je zasedal kuratorij Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem, da bi pre- gledal in odobril prošnje, ki so prispele v prvem tromesečju v zvezi z določeno tematiko na sklad. 1. Na temo Otroške in mladinske kolonije, šolski izleti je na sklad prispelo 897 prošenj. Zaprošena vsota je znašala približno 240 milijonov forintov, sklad je odobril približno 36 milijonov. 2. Na temo Tradicionalne in kulturne prireditve je sklad prejel 1088 prošenj, zaprošena vsota je bila 293,5 milijonov forintov, sklad je odobril 48.700 tisoč forintov. To so seveda podatki, ki veljajo za vseh 13 manjšin na Madžarskem. Slovenske samouprave, šole, organizacije in društva so na prvo temo vložile 11 prošenj, odobrenih je bilo 7. Gimnazija v Monoštru je za šolski izlet slovenskih dijakov prejela 80.200 forintov, krajevna samouprava na Dolnjem Seniku za isti namen 50.000 forintov, vrtec na Gornjem Seniku za srečanje s pobratenim vrtcem 50.000, Osnovna šola in vrtec v Števanovcih 80.000 forintov za srečanje s prijateljsko šolo iz Slovenije ter 195.000 forintov za šolski izlet po Sloveniji, OŠ Újhegyi Imre iz Mosonmagyaróvara za izlet v Porabje in Prekmurje 120.000 forintov, OŠ Gornji Senik za nastop šolskih skupin pri Slovencih v Budimpešti 200.000 forintov. Za sofinanciranje tradicionalnih in kulturnih prireditev so Slovenci vložili 27 prošenj, kuratorij jih je finančno podprl 18, in sicer naslednje: Slovensko društvo v Budimpešti za nastop gledaliških skupin 50.000, za predstavitev porabske kuharice 80.000, Slovenska manjšinska samouprava na Dolnjem Seniku za slovenski kulturni dan 90.000, Društvo porabskih slovenskih upokojencev za srečanje in za večer ljudskih pravljic in pripovedk 80.000, Slovenska manjšinska samouprava Verica-Ritkarovci za blagoslovitev prapora in grba 200.000, Manjšinska samouprava v Števanovcih za vaški dan 200.000, Kulturno društvo A. Pavel v Szombathelyu za predstavitev porabske kuharice 80.000, za nastop slovenskih skupin na festivalu Savaria 60.000, OŠ Števanovci za krožek za ohranjanje ljudskih običajev 29.500, Slovenska samouprava na Gornjem Seniku za obujanje pustnih in velikonočnih šeg 110.000 forintov. Ob dnevu manjšin 1. 2000 se bo priredila foto-razstava, sklad bo razpisal natečaj za udeležence, katerega rok je 1. september 1.2000. Ferenc Kranjec član kuratorija Porabje, 20. april 2000 4 Slavnostna akademija ob 10. obletnici prvih demokratičnih volitev v Sloveniji V Cankarjevem domu so 8. aprila pripravili osrednjo državno počastitev, slavnostno akademijo ob 10. obletnici prvih demokratičnih volitev v Sloveniji. Navzoče - slovesnosti so se med drugim udeležili predstavniki državnega vrha in neposredni akterji dogodkov pred desetimi leti - je najprej nagovoril predsednik državnega zbora Janez Podobnik, slavnostni govornik pa je bil prvi predsednik demokratično izvoljenega parlamenta in starosta slovenske demokracije France Bučar. Slab imidž Slovenije poglaviten razlog za tuja vlaganja (krajše) Vodilni slovenski direktorji in finančniki ocenjujejo, da bi hitrejšo gospodarsko rast ter ugodnejšo plačilno bilanco lahko dosegu tudi s pospešenimi tokovi tujih finančnih naložb in neposrednih tujih investicij v slovenskem gospodarstvu. Te pa so v zadnjem času tako upadle, da jih skoraj ni več, so opozorili na okrogli mizi na Gospodarski zbornici Slovenije, Slovenija pa je med vsemi tranzicijskimi državami na zadnjem mestu. Medtem ko so se na Poljskem v zadnjih šestih letih tuje neposredne investicije povečale za devetkrat, so se v Sloveniji le za trikrat. Finančniki so kritični glede slovenske politike, ki nima jasne strategije privabljanja tujega kapitala, kot glavni razlog za trenutno raven tujih vlaganj pa navajajo slabo podobo Slovenije v očeh tujih investitorjev. Prve volitve v svet Kmetijsko-gozdarske zbornice Skoraj leto dni po tem, ko so poslanci slovenskega parlamenta izglasovali zakon o kmetijsko-gozdarski zbornici, so kmetje, zadružniki in predstavniki kmetijskih podjetij izvolili svoje predstavnike v 78-člansko zbornico. Od 174.313 volilnih upravičencev - kmetov, lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov, ki so obvezni člani zbornice - je glasovala približno ena četrtina oziroma nekaj prek 43.000 volilnih upravičencev. Najvišja volilna udeležba med skupno 13 volilnimi enotami je bila v Kočevju (40,40 odstotka), kjer je bilo sicer tudi najmanj volilnih upravičencev (3795), najnižja pa v Mariboru (14,57 odstotka). Pismo iz Sobote Mlajši, špilajte se nindri indri! Gda smo mi vekši bili ške bole mali in smo ške nej meli telko lejt na plečaj, smo se trno radi špilali. Vej je gnes nej nika ovak. Gnes se mlajši tö trno radi špilajo in kuman čakajo, gda se njim pokaže kakša prilika za tou njihovo veselje. Vörvlite mi, ka njim je tou veselje do špilaraja vrejdno dopistiti. Vej vam že vöovadim, zakoj. Poglente, pri nas v Sloveniji mamo te zadnji čas velki cirkus v našom parlamenti. Eden je bole čeden od drugoga, drugi je bole mouder od tretjoga in tretji je bole pošteni od petoga, te peti vala več od ovih štirih, vsi tej vküper pa so vsi najvekši Slovenci. Na, vidite, tak zdaj tou vövidi. Dapa tou je ške nej vse. K tomi je ške trbej kcuj dati druge reči. Zdaj smo že eno deset lejt vcejlak načiščni, kak se tomi pravi, demokratični. Zato si tej čedni, moudri, Pametni in pošteni doj davlejo vse greje v zadnji deseti lejtaj pa eške za dvajsti, tresti lejt nazaj. Pomali do si že eden drugomi naprej nosili, kak se je stoj v materi obračo in če je tou delo tak, kak se njemi šika. Rejsan, vse tou v našom parlamenti tak vövidi, kak če bi se devetdeset mlajšov špilalo z dva milijona lidi. Dapa, ne smejm od mlajšov tak lagvo broditi, vej pa so mlajši dostakrat čednejši kak pa tej vekši. Mlajši se špilajo zato, ka njim je lipou, pa s tem nikomi nikše škode ne delajo, tej vekši pa se špilajo s svojim lüdstvom, z njihovimi pejnezami, z njihovimi živcami, z njihovim zdravjom, pa z vsem, ka tou lüdstvo ma. Tak si brodim, ka se ne more vsikši človek ličiti nut v politiko. Če je gledam pa poslüšam, kak se špilajo in kak kričijo eden na drugoga, si ne morem pomagati, ka si ne bi brodo, ka njim nika v njihovom žitki fali. Gvüšno so se v mlešeči lejtaj nej zadosta vözašpilali. Vejn so njim njihove mame in očetovje nej dovolili ka bi svojo mladost tak živeli, ka se za mladoga človeka šika. In te Zdaj mamo, ka mamo. Tisto, ka so nej mogli naprajti pri peti lejtaj, Zdaj delajo pri štirdeseti lejtaj. Zato zdaj mate pred sebov dvouje: ali svojim mlajšom pistite, ka do se špilali in do zrasli v normalnoga človeka ali pa te ji vkraj tirali od špilaraja in te dobili človeka za ranč takšo politiko, od stere sam vam pripovedavo. Zato mi vörvlite, ka njim je tou veselje do špilaraja vrejdno dopistiti. Človek je sledi v zrejli lejtaj normalen pa če že ške stoupiti nut v tej politične vode, te de ta politika tö normalna. Vejm, vejm, politika je nej glij najbole normalna stvar na tom svejti, vejm! Dapa, vseeno leko vsigdar Vüpamo, ka se svejt obrne na boukše. In dokejč do špile, mo leko vüpali. Vej moja tašča Regina, trno čedna ženska, tö vüpa na boukše čase in na boukši svejt. Cejle dneve sidi pred televizijo in gleda in poslüša, ka se tej naši iz parlamenta majo za pogučati. Vsikši, steri kaj povej, se njoj povidi. V njeni očaj je eden bole čeden od drugoga, drugi bole mouder od tretjoga, tretji bole mouder od štrtoga in tak tadale. Te, gda za tisti den zgotovijo svoje špilanje, na konci nika ne razmej od koga so sé zgučavali. Ranč tak, kak so nej eden drugoga razmeli tisti na televiziji. Naše mlajše bar razmejmo, ka se špilajo. Miki Šonka Vüzem se približava, velki keden je. Gusti je sploj siguran (strogi) oča, nej samo na velki petek, na velko soboto tü ne pisti mesau gesti. Mati Gustek je tak za šonko, ka nika drugo ne misli, samo tau, gda de leko eden velki falat (kos) v vse zmazo. Gda je vido, ka so mati na velko soboto šonko že sküjati, so ma sline tekle. Pito je očo: "Oča, leko bi eden mati falajček šonke zo?" Oča se pa zdrau pa ma pravo: "Nej. Nej sam ti pravo že staukrat?" Mati Gustek si je cejlo mauč vküp paubro pa etak pravo očej: "Pa te vi, oča? Zakoj ste vi točkar geli šonko? Ge sam vas vido, ranč ne tajite." Stari Gusti pa: "Djo sam djo, depa ge sam nikoga nej Pito." Dober mauž Mici sploj dobroga moža ma. Etognauk je tü v cirkev üšo, si je poklekno pa je za ženo Boga molo. Etak: "Gospoda Baug, skrb mej na mojo ženo. Naj go ne boli zaub, naj boli name. Naj go ne boli žalodec, naj boli name. Naj si Baug vari ne vtrgne nogau, naj si go vtrgnem ge. Naj ne postane divica (vdova), naj baudem vdovec raj ge." Gnesden Karči pa Štejvak si etognauk malo pripovedata od gnešnji cajtov. Karči etak pravi: "Štejvak, vejš, ka je strašno? V našoj vesi ne najdeš deset pošteni lüdi." Štejvak pa: "Karči, Karči, ka pa tau gučiš. Kaj bi pa nej najšo." Pa začne šteti etak: "Vej pa ti si eden, ge dva... Ti, Karči, mujs morajo vsi iz naše vesi biti?!" Rada bi knjiga bila Kalman strašno rad šte, napona je not v knjigaj. Roza, njegva žena, pa tau vsebole žmetno trpi pa ma eden den etak pravi: "Kalman! Vejš, ka bi rada bila?" Kalman pa: "Ka pa?" Roza pa: "Knjiga bi rada bila, ka bi se te v me tü notzagledno pa pokopo." "Draga moja Roza," pravi Kalman, "te pa bola boj kolendar." "Zakoj pa ranč kolendar," pita Roza. Kalman pa: "Zatok, ka vsakšo leto leko drugoga küpim." Lagvi šejft Kak je že toga reda šega, dosta lüdi opre kakšo krčmau ati bauto. Herman je že tü sploj na tejm bio, ka de emo edno bauto pa njemi nišče nede zapovejdo. Pa je tak napravo, opro je bauto. Cejli den v bauta sejdo, depa edna düša je nej na njega oprla vrata. Že je ranč zaperati sto, gda je not v bauto staupo eden človek, je küpo koperto pa vcuj papir. Pita, ka tau kelko košta. Herman pravi, ka 10 forintov. Of je vödjau 50 forintov pa je nika nej nazaj proso. Večer domau pride Herman pa ga žena pita, kak je kaj üšo šejft. Herman pa etak: "Küpcov je nej bilau vejga Baug kelko, depa hasek je pa velki biu!" I. Barber Berite PORABJE Porabje, 20. april 2000 5 Našim lüdam sam bila v Varaši "vratar" Tak pred 40-50 lejtami je nam Slovencem, steri smo živeli po vasnicaj, ejkstra den biu, če smo šli v Varaš. Starci napona od toga gučijo, ka so lüdje največkrat samo na kakšo senje šli v Varaš, etakšoga reda so si poküpüvali, ka njim je najbole potrejbno bilau. Kak je človek prišo do Varaša? Ali peški ali s kaulami ali pa z biciklinom, če ga je emo. S kaulami, z biciklinom so se največkrat tü nej pokisili (upali) not v center titi, püstili so biciklin nakrajma Varaša, če so meli koga, gde so ga leko not djali. Sploj lejpe spomine mam iz Varaša, kakoli ka prilika, Zakoj sam kak dejte po Varaši mogla ojdti, je buma žalostna bila. Pisali smo 1950. Tistoga reda je tak šlau, ka smo po vasnicaj Zaman pripauvali žito, pšenico, krumpline ali kakoli, vse smo mogli na državo doj dati. Etak smo pa nistarna lejta - kak pavri - tak živeli, ka je pri rami skorok nigdar nej bilau krüja. Pa dobro vejmo, če človek nejma krüja, te leko kakoli gej, je lačen. Vejpa vsigdar samo na krü misli, šteroga nega. Etak smo pa mlajši bili not vtalani pa smo se skorok vsakši den rano Zazrankoma, prva liki smo v šaulo šli, z biciklinom pelali v Varaš po edno kilo krüja. Več smo nej dobili, včasin eške telko nej. Gda je človek iz števanovske smeri v Varaš prišo, te je na pravo najoprvin bila edna hiša. Tam so živeli te že Majkova Marica - Marija Makoš - z Verice pa tam je bila naša prva postaja. Tam smo doj sklali naše bicikline, pa te smo šli peški not v center po krü. Marica so nas vsigdar lepou sprejeli, pa so nam bicikline ta sklali. Tak sam vidla, ka so oni sami tü radi bili, če smo nesli kakši krü domau. • Marica, gda ste vi prišli v Varaš pa kak? "1947. leta sam se oženila v Slovensko ves. 1949. leta sva z možom tau hišo küpila pa od tistoga mau sam tüj. Zdaj sam že Sama, mauž mi je pred ednim letom mrau. Baugi hvala, mam kaulag sebe 3 mlajše tüj v Varaši, ednoga pa v Nemčiji." • Spominjam se na tista lejta, gda smo vas telko dražili pa mautili? "Dobro se spominjam. Vsigdar sam rada bila, če je stokoli "naš" do nas prišo. Tak sam bila, kak eden "kapuš" (vratar). Nej samo vi, steri ste ojdli po krü, liki iz te štiri vesi - Števanovec, Andovec, Verice, Ritkarovec - se je ja vsakši Stavo pri meni. Bili so, steri so konje pa kaule pri nas püstili zatok, ka so je po Varaši nej mogli njati, če so kaj steli opraviti. Če so kaj steli spiti, so konje s kaulami tü tüj njali. Na marofaj, po repi so nistarni ojdli pa so si sildje zaslüžili, tisto so iz pajnaufa tü es zvozili pa odtec so si te na drügi den ali gda so leko foringo sprajli, domau vozili. Pomagala sam, če sam mogla. Večkrat je trbelo bicikline napumpati, etak sam pumpo napona pri rokaj mejla. Lüdje so radi bili, pa so mi lepau zavalili moje trüde. Nigdar ne pozabim, ka sam iz Andovec gnauk dobila velko košaro nauvi krumpičov. Trnjaš so mi pripelali, s tejm so mi zavalili, ka so tüj meli sildje. Zvün toga, ka je lepau bilau od nji, mi je sploj dobra spadnilo tü, vej pa malo deco sam mejla, pa tistoga reda je buma slabo šlau vsakšomi." • Vejm, ka ste z Verice rodjeni, od Majkovi. Mate štiri mlajše, stere ge žau ne poznam. "Rejsan sam iz Verice. Gvüšno si poznala mojga očo. Oni so sploj bogaboječi človek bili. V vesi so oni vodili na prauško (na romanje) v Vasvár lüdi. Tak vejm, ka so štiridesetkrat vodili ta lüdi. Ovak so pa oni bili te človek, steri so po staroj šegi mrtva- com vöspejvali. Tistoga reda so pri ramaj varostüvali mrtvace. Nej so samo Boga molili, liki vö so njim popejvali. Če je dejte bilau te tak, če je mladenec bio, te tak, staromi človeki pá ovak. Sploj mi je žau, ka sam od tisti dosti knjig nika nej občuvala, ka so oni meli napisano. Oni so lejpo pisalo meli, pa so te knige - gda so več nej mogli - ta dali Nakamla Kariva, ka so te po tistim tisti človek vöpopejvali mrtvacom. Že sam tüj v Varaši bila, gda so našo držino, mojo sestro pa njene tü na Alföld vöodpelali. Moj najstarejši sin se je tistoga reda napona na Verici zdržavo, pa gda so Prišli po nji, oča so se nej njali ta pelati, z mojim sinom sta njigva doma ostala. Od drügi naši sam se pa ranč nej mogla posloviti, tak so je odpelali na nistarna lejta. Moja deca? Rada sam, ka dobra deco mam. Eden tüj na našom funtoši ma nauvo ižo, dvej čeri so tüj v Varaši, najstarejši sin je pa v Nemčiji, liki Večkrat domau pride. Vidiš, naš ram je vse dau obnoviti, po cajti pride domau, pa te več nemo v rami Sama. Mam vnuke tö, fejst je rada mam. Samo tau mi je žau, ka mi je mauž mrau. Skurok 52 lejt sva vküp živela. V živlenji, v držini je tej 52 lejt tü nej vse gladko bilau. Mejla sam bridke cajte tü, depa takšoga reda sam se obernaula k Baugi. Tak čütim, da me je Baug, moja vera skauz pomogla težav." • Že več kak 50 lejt živeta v Varaši, pa nejmate priliko slovenski gučati vsakši den. Liki čüjem vas ka eške itak gladko gučite. "Človek svoj materin gezik ne more pozabiti. Istina, ka tak po veričkom gučim, depa edno rejč sam nej pozabila. Gda se z "našimi" lüdami srečam, v pameti nemam Vogrski gučati. Tau je že tak." I. Barber Makošna tetica z vnukom Poplava grozi 260 naseljem Reke na severovzhodu Madžarske grozijo 260 naseljem. Za obrambo (utrditev nasipov itd.) se porabi dnevno približno 400 milijonov forintov. Poleg tamkajšnjih prebivalcev in vojske delajo na nasipih tudi delavci podjetij za vodno gospodarstvo iz drugih koncev Madžarske, med drugim tudi iz Železne županije. Kdo naj (ne) kandidira za državnega predsednika? Stranka socialistov je opozorila, naj predsednik Kmečke stranke ne kandidira za predsednika države, kajti po njihovem mnenju dr. József Torgyán, ki je obenem tudi kmetijski minister, nima občutka za demokracijo. Kmečka stranka je ostro protestirala zoper izjavo Lászla Kovácsa, kajti meni, da je to grobo vmešavanje v njene interne zadeve. Srečanje upokojencev • 30. aprila ima svojo naslednjo prireditev Društvo porabskih slovenskih penzionistov. Srečanje v Slovenskem domu v Monoštru bodo posvetili ljudskim pravljicam in pripovedkam. Člani iz raznih porabskih vasi se pripravljajo s pripovedovanjem ljudskega izročila iz svojih vasi. Predsednik parlamentarne komisije v Monoštru Predsednik parlamentarne komisije za zunanje zadeve dr. Szentiványi Istvan se je 14. aprila v Monoštru v Slovenskem domu srečal s predsedniki porabskih slovenskih samouprav in predstavniki prekmurskih Madžarov. Selitev Obveščamo naše bralce, da bosta naše uredništvo in Zveza Slovencev od 25. aprila delovala v Slovenskem kulturno-informativnem centru (Monošter, Gardonyi G. u. 1.) Naše telefonske številke ostanejo nespremenjene. Porabje, 20. april 2000 6 Novi sadjari v Porabji Največ sadja v Porabji je bilau med dvöma bojnama. Starejši šagau majo gučati, ka so telko djabok meli, da so je s kauli vozili nutra v Varaš na odajo. Še zdaj se vidi, ka je gnauk svejta dosta sadje moglo biti, zato ka se še süje drevje pa panjauvi vidijo. Zdaj, naprimer v Andovcaj, bi vsevküp edne kaule djabok nej mogli vküppobrati. Starci so tamrli pa z njimi vret drejvdje tü. Delat je vsakši v Varaš üšo v fabrike, doma pa z drejvdjami sé niške nej spravlo. Pa je vrejdno tü nej bilau. Zdaj tak vögleda, ka se malo na baukše obrne. Lüstvo je goraprišlo, ka se s sadom bola vrejdno spravlati kak s kravami. V tej dnevaj se je dvejdjezero djablan posadilo v Porabji. Pet družin si je tak zmisliti), ka sproba sadjarstvo v Andovci, Števanovci, Ritkarovci pa na Gornjem Seniki. Velko pomauč so dobiti, zato ka je biu eden tau cepik küplen iz natečaja Phare. Drügi tau, štere so intenzivne sorte, je pa Državna slovenska samouprava küpila. Pri natečaji je svoj tau vsakši vcüjdau, ograjo je mogo kaulak zemle napraviti, zamlau zorati pa umetno gnojilo (műtrágya) küpiti. Tau je koštalo več kak stau gezero forintov. Stare sorte, ka so se s Phare pejnezami küpile, so se v Porabji razdelile med tistimi, steri so se vzeli za tau, ka je posadijo pa do skrbeti zanje. Zatau, ka de te cepike Phare kontroliro. Od začetka mau je strokovno Vlado Smodiš, sadjar iz Otovec, pomago tem družinam. Kak je on pravo, tau je nej tašo delo, ka bi se človek tak naraudo, da bi tau znau. Tau se vse morajo navčiti. Pri tejm de on pomago. Vsakša družina je po petstau cepik dobila. Na začetki, gda se je začnilo saditi, te so vsi vküper bili pa so se tak včiti. Eden je koranje pa vejke obrezavo, kak je Vlado Smodiš kazo. Drügi so kopali pa sadili. Sprvoga so cepike tak nositi kak kokošeče jajce. " Če te tau tak delali, nikdar ne zgotauvite," je pravo Vlado. "Z edno rokauv primešcepiko, z drügov pa motiko. Zemlau notra potegnaš v grabo, capiko malo goradola djenaš, poklačiš pa že gotovo!" Prvi red je malo težko üšo, po tistim pa je že šlau. Gda so prvo cepiko posadili, te je Vlado pravo, naj vsakši škir doladeja, ka do enga piti, zato ka je tau njegva navada. Po tistim so že tau navado tak notra držati, ka so pri vsakšoj desetoj cepiki staniti pa malo piti. Dočas so končali, iz "navade" jim je ranč dojšlo. Dva dni se je dvejdjezero cepik posadilo. Zdaj je že samo od vrejmena odvisno vse. Dočas ka cepike koranje pistijo, se tej "nauvi sadjari" morajo navčiti, kak trbej obrezavati, škropti pa vse drügo... Prvo včenje je bilau 15. apriliša v Otovcaj. K.H. Po Porabji " mirajo" stare drejva Okoli iž so se sadile stare fajte djablane Za naše gošče Dobro vejn, ka vam tau že na mozgé dé, ka napona spominam "indašnje" cajte. Pravico majo tisti, ki tak pravijo, ka je gnauk svejta bilau, ne more biti gnes. Tak je. Pa itak! Indašnjo "modrost" bi si pa ja leko zamerkali. Najbole zatok, ka narava (természet) ne vej za moderni svejt. Narava ne pozna hejca. Preseneči nas leko vsakši den, sploj pa, če "füčkamo" na njau. Vse tau mi je nej tak dugo na pamet prišlo. Zdaj, gda nega več Snega, lüdje najoprvin v goščaj kaj začnejo delati. Pri nas največ lüdi ma gauščo (gozd). Dobra je gaušča zatau, ka si na zimau drva zosekamo, depa dobra je zatau tü, ka si tü pa tam malo pomoremo, odamo kakši lejs, kakša drva. Tau je vsigdar tak bilau, najbole zatok, ka je naša zemla nej mogla nas tadržati. Inda svejta je tau tak šlau, ka so pavri sploj poglednili, kakšo drevo doj svečejo, kakšen tau gaušče doj zosekajo na odajo. Pa te so pazili na tau tü, naj deci, vnukom nazaj zraste, se obrani ta vrednost. Tejm indašnjim lüdam leko zavalimo, ka gnes leko "robimo" po naši goščaj. Ka de erbala naša deca, vnuki, pravnuki, s tejm se gnes nišče ne spravla. Ka je nauvoga gnes po naši goščaj, vsi vejmo, samo se tak delamo, kak če bi se ja nika hüdoga nej godilo. Če gnesden z oprejtimi očami odimo po vasnicaj, vidimo, ka vsakši "vrag" nosi na plečaj, na biciklinaj, v autoji motorno žago. Če go ma eden pavar, steri gauščo tü ma, je vreda. Samo ka tau Vidim, ka se po vasnicaj ranč tak, kak iz Varaša sipavajo takši lüdje, steri so gauščo samo od zvüna vidli, liki nosijo motorno žago, napona so v naši vasnicaj, pa zaničavajo gaušče, vrednost. 99 procentov ne pozna naravo, ne zna, ka na priliko eden baur - steroga samo tak vövrejžejo -kelko lejt raste. Oditi po naši goščaj je Žalostno. Največ gaušč je "prazni", vrejdnost je vövzeta, smetja, grmauvje raste pa je vse zapüščeno. Starejše lüdi, steri več ne morejo delati pa majo gošče, sploj vöponücajo tej, leko povejmo, "laufarge". Doj njim "bujejo" gauščo, nika njim lüčijo, drügo pa hajde, v žepko. Cejle smetje tam njajo. Pa te smo ešče nej gučali od toga, ka delajo s potami, ka v gaušče pelajo. Stoj bi Zdaj leko pito, ka leko napravimo s tejm. Ja, dosta pa nika nej. Na ednoj strani plačüjemo djagare, prej oni bi mogli vse kaj faličnoga na pamet vzeti. Mi sami bi prej tü leko bole skrb meli. Tau je sveta istina. Po spremembi sistemi po privatizaciji so pá takši lüdje postali gospodarge, steri ranč tau ne znajo, stero je borovo pa stero rastovo. Eden Cilj je pred njigvimi očami: hasek meti iz gaušče. Ka bau za 20 ali 30 lejt, tau nji več ne briga. I. Barber Slovensko uredništvo pri MTV razpisuje prosto delovno mesto novinarja-urednika Pogoji: visokošolska izobrazba, aktivno znanje slovenskega jezika. Kandidati naj pošljejo prijavo ter življenjepis do 30. aprila na naslov: MTV Szombathelyi Körzeti Stúdiója Szlovén Szerkesztőség 9700 Szombathely Zanati u. 26. Porabje, 20. april 2000 7 Kak sam vido svejt spod Stola? Prvo, ka se spominjam od svoji mladi lejt, je tou, ka sam se najraj špilo pod našim velkim stolom v künji. Tam sam se tak počüto, kak če bi tou biu moj mali ram, moj mali svejt, spod šteroga sam začo spoznavati velki svejt. AVSTRALIJA Za te dalešnji svejt, za tou Avstralijo sam oprvin čüo, gda je poštaš prineso eno vcejlak načišno pismo, kak smo ji šegou meli dobivati. Gori na njem je biu fliger in štemplini so bili takši, ka sam ji pred tem nej vido. Oča ga je oupro in vcejlak veseli povedo moji mami, ka de k nam prišo njegvi brat Milan. Nigdar sam ške nej čüo, ka ma moj oča kakšoga brata Milana. Ja, ja, se je veseliu moj oča, oprvin po petnajsti lejtaj de prišo domov iz Avstralije. Na, tak sam te zvedo, ka Zvün nase vesi pa sousednje vesi in ednoga Varaša, geste ške Avstralija. Je ta Avstralija dale od našoga Varaša? sam pito mamo, stera je vsigdar mejla čas za moja pitanja. Sin moj, Avstralija je čista na drugom kraji naše Zemle. Avstralija je trno daleč in tam čistak nači gučijo kak mi in tam živijo načišne živali in tam, tam, tam, na, tam je vse nači kak pri nas. Na, tak sam te pa doubo nouvo čunto za obejrati. Kak si zdaj naj sploj brodim, kakša je ta Avstralija? Vej pa mi je mama od nje skur nika nej prajla. Samo tou, ka je vse vcejlak nači kak pa pri nas. In sam te brodo čistak po svoje. Pomejni: če mi ojdimo po nogaj, te tam v Avstraliji ojdijo po rokaj, če mi gučimo z lampami, te tam vejn gučijo z vüjami, če mi cükamo, tak kak cükamo, te vejn uni cükajo na nous, če mamo mi lase na glavej, te majo v Avstra- liji na podplataj, če se mi narodimo kak droubna deca, te se vejn tam naredijo kak stari lidge. Tak sam si brodo od te Avstralije in si jo v svojoj glavej napravo za vcejlak načišno. Vej je pa moja mama tak prajla. Oča pa mama sta čakala, gda pride tisti den, ka de nam prineso strica Milana. Čako sam ge tö. Trno me je migalo, kak te Zdaj vövidi naš Milan. Minola sta dva tedna in oča se je vseu v auto in se odpelo po svojga brata. Za kiklom našoga rama sam Čako vküper s sousedovimi mlajšami, kak vcejlak načišen človik de se pripelo k nam. In te sta se pripelala. Stoupo je vö iz autona, ta naš človek na dvej nogaj. Lase je emo na glavej, vüje tö in gučo je z lampami in je lipou pozdravo mojo mamo: Boug daj, Magda. Trno sam veseli, ka se pa vidimo, jo je ške küšno na obej lici. Te se je stavo pri meni: Ti si pa gvüšno mali Erni? Velki si za svoji pejt lejt. Ge sam ga pa gledo z velkimi očami, kak če bi ga škeu pogesti. Gda sam prišo k sebi sam ga pito: Stric Milan? Mo te leko gledo, gda boš šou cükat? Najbole od vsega se spomnimo ka je mama nej vedla, kama naj gleda, oča pa je od nevoule pozabo v autoni vgasnoti posvejta. Strica Milana sam nigdar nej vido, kak un cüka. Od Avstralijo pa sam zvedo v tistom enom mejseci, kelko je biu pri nas, več, kak pa je šlo v mojo mlado glavou. Miki Ne zamudite priložnosti! Občina Bovec in Zavod za slovensko izobraževanje Špeter organizirata Kulturno etnološki tabor - Trenta 2000, ki bo potekal v Trenti od 2. do 7 julija. V tabor pričakujejo tudi zamejske učence, obvestilo o tem je Zveza Sloven cev razposlala porabskim osnovnim šolam in nižjim raz redom gimnazije v Monoštru Bolyai nagrada 2000 2. april je bil zelo lep dan, ker sem bila v Budimpešti. S svojo nekdanjo učiteljico Eriko Glanz in z nekdanjo sošolko Kristino Nagy smo dobile vabilo na podelitev nagrade Bolyai. S Kristino sva uspešno sodelovali na državnem učnem tekmovanju za srednješolce (OKTV). Leta 1999 sva dobili od ministra za šolstvo Zoltana Pokornija nagrado. V nedeljo, 2. aprila so pa predali Nagrado Bolyai 2000 v Kongresnem centru. Program je bil zelo zanimiv, začel se je ob 15. uri. Predavanja so se ukvarjala: - z živlenjem in poklicem matematika Jánosa Bolyaija, - z njegovim vplivom na rodno deželo, - z oživljanjem tradicije, - s pomembnostjo civilne pobude, - z velikimi znanstveniki (Einstein, Eötvös, Neumann, Erdős in Szentágothai), - z vlogo inteligence danes in - z možnostmi mladih. Slavnostni govor na podelitvi je imel ministrski predsednik Viktor Orban. Nagrado Bolyai je Tamásu Frendu, ki je nevrobiolog predal predsednik države, Arpad Göncz. Na koncu smo dijaki dobili "popotnico" od Zoltana Pokornija, ministra za šolstvo. Na slovesnosti je bilo približno tisoč dijakov, tisti, ki so uspešno sodelovali iz določenega učnega predmeta na državnem srednješolskem tekmovanju. Proslavi je sledil sprejem. Ob desetih smo prišli domov. Naslednji dan sem sicer težko šla v šolo, ampak doživetja so bila močnejša kot utrujenost. Za lepo potovanje se zahvaljujem Slovenski državni samoupravi na Gornjem Seniku. Katalin Daniel Kurdski basni Pes in zajec Ko je nekega dne lovec s svojim psom hodil po gozdu, je zagledal zajca. Lovec je ukazal psu, naj ulovi zajca. Pes je tekel in tekel, toda zajca ni mogel ujeti. "Kako to, da te ne ulovim?" vpraša zajca. "Ej, prijatelj, ti tečeš za svojega gospodarja, jaz pa za svoje življenje," mu odgovori zajec. Pes, maček in lisica Nekoč sta pes in mačka našla košček okusnega sira. Kako bi si ga razdelila med seboj?! " Pojdiva do lisice," pravi pes," ta je pametnejša od naju!” Pa prideta do lisice. "Poskusila vama bom pomagati," reče lisica in razlomi sir na dva dela. "Takole, tole je za vaju! Toda... Eden je večji od drugega," zamomlja lisica in medtem že naredi grižljaj. Toda sedaj je večji drugi košček sira! Še enkrat ugrizne. Ugrizne še enkrat in še enkrat, dokler sirčka ne poje do konca. "Kaj pa midva?" sta vsa zaskrbljena vprašala pes in mačka. "Oprostita mi, prijatelja," reče lisica, "pa le nisem bila dovolj pamet na!" Porabje, 20. april 2000 VÜZENEK - RAZVÜZ(D)ENEK Vüzenek, kak vsi drugi naši svetki, je tö pun simbolov. Šunka, hren, vrtanek, djajca... Vse tau se nese k svečanji v cejkari ali korbli. Šunka simbolizira Jezošovo tejlo, cejli hren cveke, s šterim so Jezoša na križ prebili, zribani hren Jezošove moke na križi, tisto, kak je krvavi paut potüu, vrtanek pomeni njegovo trnjovo krono, djajca Kristušovo gorstanenje, redeče djajca (remenke) Jezošovo krv, korbeu njegov grob iz skale... Gda je prej mrau Jezoš, pa je na tretji den gorstano, se je razneso glas, ka ,, Vučiteu je goristano!” Ena dekličina je tö raznašala v vesi, ka je Jezoš krau, ki je mrau, je gor stano. V förtoki je mejla djajca. Te pa ji je en moški pravo: ,,Ne vördjem, ka je Jezoš pa živé, tau bi ti samo te dau valati, če bi té djajca v tvojem förtok redeče gratala... ”In so djajca v malom förtoki ajnplik redeče postale. Od tistoga mau na vüzenek farbamo remenke (redeče djajca). Ednauk pred 30-40 leti je en porabski padar po Afriki odo in ma je velka vročina vendrak malo oškaudila, ka gda je domau prišo, je začno gučati, ka od zosöknivane šunke leko raka dobimo, un pa dobi za tau velko odkritje (felfedezés) Nobelovo nagrado. No, tisti vrazge v Stockholmi so ma pečatlina z Alfredom Nobelom ešče itak nej poslali, un pa je od tistoga cajta dosta-dosta porabske sölknivane šunke podjo (dosta go je vküper sproso od lüdi, ka naj bi lidam nej škaudilo, tau je bila njegova čüdodelna metoda), pa vala Baugi ešče itak veselo žive. Ne vejm, če té človek vej ali nej, kelko bole zdravi so ,,pršuti”, šunke, štere pripravlajo pri maurdji na Primorskem v Sloveniji, kak vidimo par žmani falatov na kejpi Dušana Mukiča. Té šunke ne sölknivajo z dimom, liki süšijo s kak britva ostrim vihernim vötrom, šterom pravijo ,, burja. Ge sam si inda svejta tak mislo, ka té šunke tak sušijo kak kakše spaudnje lače ali plenice, vöprstrejte na drvotanki, ka naj se lepau sušijo, tačas ka je vucké pa tauvanski lidgé ne pokradnejo. (No, uni je tö raj na paudi ali v fabriki süšijo...) Gnauk sta prej Adam pa sva tö stela gvant parstérati pa sta nej mela kam. Te sta prvim človeka skončala, ka naj Adam vöpotisne svoj trdi hren z dvej djajci. Eva pa je pauleg cuj potisnila rogovilo iz svoji dvej šunk. Pa ranč zato, ka naj bi še konec hrena nej doj počujsno, je svojo rogovilo cuj k hreni potisnila. Sunce je lepau sijalo, gnauk je samo priletejla ena včela pa je Adama nut v rit piknila. Prvi človek je naprej skočo od straja, tak ka je hren nut v rogovilo skočo (samo dvej redeči djajci so zvüna ostale). Evi se je tau trnok povidlo in pitala svojo vüzensko Rebro, gda pá prileti kakša včela. Ali pa ovca. Stršen pa bi najbaukši büu, ka bi Adam na flajsni naprej pa nazaj migo s svojim trdim hrenom (nej s kilarabo pa s kilavo Rabo!). Dvej vüzemski-zvünejšnji djajci in šanki pa bi veselo balanckale za njim. V glavi pa bi se ma vrtiu vrtanek. Pa njej tö. Kakše lejpe moke bi tau bile?! Kak vidimo iz toga, ka nas je več kak 6 milijard lüdi na zemli, je Eva gvüšno zadovolna bila, kak so Adama včele v rit pikale. Francek Mukič Dá se vam na znanje (Kokaut popejva drugičkrat...) Kak ste že lani oktobra tö leko šteli v naši novinaj, prišesnji (bodoči) Slovenski radio v Monoštri z dnevno enovörnim programom išče zunanje sodelavce (külső munkatársakat), šteri bi bili pripravleni, ka bi po svoji redni slüžbi, v svojem slobodnem cajti za honorar (ejkstra penaze) delali za radio. Posebno je dobra znanje domačega in zadovoljivo znanje knjižnega slovenskega jezika, komunikativnost, tau, ka naj se radi pogovarjajo z lidami, naj imajo veselje do slovenske kulture, pripravljenost za včenjé. Interesenti, tisti, štere tau briga, naj se skem prva zglasijo na telefoni Slovenske zveze (94/380-767), po elektronski pošti Uredništva Porabje (porabje@rnail.datanet.hu), pismeno (9970-Monošter-Szentgotthárd, pp. 77) ali naj pridejo v Varaš na Zvezo osebno. Kak bi naj takše delo vögledalo, ka bi trbelo delati, kakšne so druge možnosti, o tem bi imeli en pogovor, eno pogučavanje v soboto, 6. maja 2000 zadvečarka v 16. vöri v Slovenskom domi v Monoštri (Gárdonyijeva ulica 1.). Vüpamo se, ka gda de kokaut spejvo tretjičkrat, tisto de se te že čülo iz Slovenskega radiona v Monoštri tö. Vüzemski réteš 50 dkg mele, 12 dkg cukra, 25 dkg pracukra, 15 dkg margarine, 4 djajec, pau žlice soli, 3 dkg drožé, 2,5 dl mlejka, 15 dkg rozin, lopinje i sok edne limone, kompot od višnje. Vüzemski reteš pečemo v gausanci (őzgerinc). Gausanco namažemo z meki margarinom i posipamo z melo. V edno sklejco dejemo melo, drožé (štere smo v cukranoj mlejki dali gorprileteti) sau, cuker, limono, rozine, jajce, topeu margarin. Tak dugo mejsimo, ka de testau penasto. Malo mlejka leko eške cüvlegemo, ka bole meko bau. Po tistom njamo 20 minut počivati. V gausanco damo do trifartale, ka se malo eške gene. Gda je spečeno, njamo v gausanci, aj se vörasladi. Pracuker, žlico limoninega soka, 4 žlice vrauče vodé vküpzmejšamo pa na reteše vlegemo. S kompotom vöokinčamo. Hilda Čabai ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak drugi četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Deák Ferenc ut 17, p.p. 77, tel.: 94/380-767 e-mail: porabje@mail.datanet.hu Tisk: SOLIDARNOST D.D. Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.