ISSN 7704-01985

RADIOPTUJ
89,8-98,e-l04;3MHz
Natisnjenih: 12.000 izvodov
Ptuj, četrtek, 11. aprila 2002 / letnik LV / št. 15 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 200 SIT
Osvežilna pijača GOLDEN AGE 1,5 I
m TEDNA
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
v vseh prodajalnah ERA PETUA
TA TEDEN / ta teden
v
Zamet ali pamet?
^ "Teverjetna, neobičajna, sramežljivo zapisana in
I \ / skoraj neopazna je v času, ko so stavkali zdra-Á. % vniki, ko je v zraku stavka šolnikov in ko so dan za dnem v ospredju pogajanja za ureditev plač v javnem sektorju, novica: "Sindikat pekov in Sindikat kmetijstva in živilske industrije Slovenije sta z namenom, da se ne ogrozijo delovna mesta zaposlenih in za ohranjanje dolgoročne stabilnosti podjetja dosegla dogovor z upravo družbe Klasje, d.d., in njenim predsednikom o začasnem znižanju plač za 12 odstotkov za dobo treh mesecev." Oboji, tako sindkati kot uprava podjetja, so bili ob tem prepričani, "da to dejanje predstavlja trden kamen v mozaiku večplastnih prizadevanj za sanacijo podjetja .... "
Bravo! bodo odločitvi zaploskali na nivoju politike in države in postavili "zavedne" delavce za zgled; Bedaki! bodo dejali tisti, ki imajo polne denarnice; Reveži! bodo vzdihnili tisti, ki so take odločitve že morali sprejeti. Neprizadeti bodo poskušali razumeti modrost ravnanja, ki je zapisana v sporočilu: ljudje se odpovejo delu materialnih pravic, da jim ostaneta vsaj delovno mesto in tanek kos kruha.
Zagotovo v primeru celjskega podjetja, ki je v gospodarskih težavah, tudi doslej ni bilo mogoče govoriti o visokih plačah. Te so v gospodarstvu, kjer se ustvarja nova vrednost in iz katerega se napaja celoten javni sektor, vselej nižje kot v negospodarstvu. Seveda je v negospodarstvu višja izobrazbena struktura in pamet je potrebno plačati. Toda pamet mora funkcionirati tudi v smeri razumevanja stiske sodržavljanov, ki so na robu preživetja. V gospodarstvu so visoke samo menežerske plače, slovensko povprečje okoli 230 tisočakov bruto je tolikšno zaradi upoštevanja plač javnega sektorja. Največkrat se plače delavcev ustavijo na od države določeni spodnji meji 94.675 tolarjev bruto. Višje plače v gospodarstvu bi dale več denarja tudi državni blagajni in problem bi bil navidezno rešen. Toda tu bi se začela zgodba propada slovenskega gospodarstva. Brez njega pa ne potrebujemo ne zdravnikov, ne šolnikov, ne sodnikov
1-M UP //r-ř/T^mi/î nr^rluthrw)
TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVE d.o.o.
PTUJ, Ormoška œsta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34,
SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO
Golf Edition. Golf z brezplačno klimo.
že od 2.900.000 SIT
Enkrat Golf,
vedno Golf.
Dominko d.o.o., Zadniini tig 8,2251 Ptu| TEL.: 02/788-11-50
put
Kopalnice z navdihom.
20 LET TRADICIJE
I PEFIUJ.Ormošlia 29, tel.: 02/771 01 70 J
v KEORd.o.o., Zrkovriaguta 87,2000 Maribor	^
K urejenemu okolju sodijo tudi cvetlice. Za nekaj tisoč jih bo ponovno poskrbelo Turistično društvo Ptuj, saj se mesto letos prvič vključuje tudi v tekmovanje ocvetličenih mest Entente Florale.	Foto: Majda Goznik
PTUJ / TEKSTILNA PROIZVODNJA NA DORNAVSKI ZAUSTAVLJENA
Brez dela vei kot 100 delavk
Težavam v tekstilni industriji se, sodeč po zadnjih dogodkih na Dornavski cesti v Ptuju, niso uspeli izogniti niti v invalidskih podjetjih Valido in Valido Stil, ki so ju ustanovili po stečaju Laboda Delte. Poročali smo že o stečaju Valida, konec marca je ista usoda doletela se Valido Stil. Tako je na Zavodu za zaposlovanje na Ptuju od letos prijavljenih 60 delavk iz podjetij Valido in La-in, prav danes pa naj bi se pri njih oglasilo se 43 zaposlenih iz Valida Stil.
V Zvezi svobodnih sindikatov bodo za bivše zaposlene v vseh treh podjetjih po besedah sekretarja Borisa Frajnkovica storili vse, kar je v njihovi moci. Poskrbeli bodo za priglasitev vseh terjatev. Že zdaj pomagajo zbirati dokumentacijo in urejevati zahtevke tudi za pridobitev sredstev
iz Jamstvenega sklada Republike Slovenije. Frajnkovic opozarja tudi na razgovore, ki so jih imeli s predstavniki ministrstva za delo in delovnimi inšpektorji, ki nadzirajo to podrocje. Kot dodaja, je bilo iz njih razbrati, da ministrstvo za delo ni dalo soglasja k uvedbi stečaja nad
invalidskim podjetjem Valido, zato ga cudi, da je do stecaja sploh lahko prišlo. Zanimiv je tudi podatek, da sta maticna družba Labod Novo mesto in podjetje Valido ob ustanovitvi podpisali sporazum, na osnovi katerega se je Labod zavezal, da bo v primeru stecaja Valida delavke prevzel nazaj pod svoje okrilje oziroma z njimi ponovno sklenil delovno razmerje. Vendar se to po uvedbi stecajnega postopka ni zgodilo, v sindikatu pa še dodajajo, da bodo skupšali storili prav vse, da se to tudi zares zgodi.
Več na strani 10, ak
Nnvi Mnhitfilnv
Drodaino-informaciiski
center na Ptuiu.
z veseljem in ponosom vas vabimo v naš novi prodajno-informacijski center na Mestni trg 1, kjer vas bomo še hitreje, preprosteje in kakovostneje seznanjali z novostmi, ki jih prinaša mobilna telefonija.
Pričakujemo vas vsak delavnik od 8. c(o 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12.30 ure.
Mobitelov center Ptuj Mestni tr££ 1
M TQ Cn CCn fl/ll TD HO 1 C
Stalno. Lokalno in globalno.
@


PO NAŠIH OBČINAH
PTUJ: Spuhljani se bodo o smetišču odločali 12. maja STRAN 2
PO NAŠIH OBČINAH:
PODLOŽE: Športno društvo, ki izstopa
STRAN 8
ZDRAVSTVO
POGOVOR: Andrej Trampuž - zdravnik, ki si upa
STRAN 1.3
ŠPORT
NOGOMET: Aluminij v finalu pokala Nogometne zveze Slovenije
STRAN 25
9770040197046
AKTUALNO
PTUJ / mestni svetniki za referendum o gajkah
Spuhljani bodo odloiali 12. maja
Ptujski mestni svetniki so se na tretji izredni seji mestnega sveta, ki je bila 5. aprila, največ ukvarjali z vsebino sklepa o razpisu svetovalnega referenduma o gradnji centra za ravnanje z odpadki v Gajkah. S sprejemom sklepa o razpisu referenduma, zanj je glasovalo 22 od prisotnih 23 svetnikov, so pričeli teči tudi roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma. Ta bo v nedeljo, 12. maja, na območju Spuhlje.
Najvec časa so porabili za samo oblikovanje referendumskega vprašanja. Na koncu so se po dveinpolurni razpravi le ze-dinili, da bodo volivci naselja Spuhlja drugo majsko nedeljo glasovali o vprašanju, ki se glasi: "Ali se strinjate, da ob izvajanju usklajenih zahtev krajanov Spuhlje zgradimo sodoben center za ravnanje z odpadki v Gajkah?" Svetniki so namreč želeli, da se v referendumskem vprašanju nedvoumno pove tudi to, da bodo usklajene zahteve krajanov naselja pri izgradnji centra za ravnanje z odpadki Gajke upoštevane.
Tako oblikovano vprašanje naj bi tudi zagotovilo uspešnost glasovanja, so prepričani. Ptujski mestni svetniki so se ob tej priložnosti tudi posipali s pepelom, vsak je s svojega zornega kota skušal ugotavljati odgovornost oziroma soodgovornost glede nastale problematike, ko bi že morali imeti odločitev o gradnji, ki naj bi se pričela maja letos, pa je še nimajo. Največ napak naj bi bilo storjenih pri informiranju občanov. Pri ve-
čmilijardni investiciji namreč niso zagotovili niti tolarja za kvalitetno in predvsem sprotno informiranje občanov o poteku aktivnosti za izvedbo projekta, zato jih toliko več odgovornega dela čaka v času do glasovanja. Občanom v Spuhlji morajo jasno in natančno povedati, kaj bodo za to, da bodo objekt centra za ravnanje z odpadki sprejeli v svoje okolje, dobili. Zahtev,
Da so zaposleni velika konkurenčna prednost podjetja, se zaveda vedno več delodajalcev, poudarja Milica Robin iz Animacije. Ponudba kadrov je na trgu dela sicer velika, težko pa je pridobiti pravega sodelavca, ki bo ustrezal pričakovanjem delodajalca in konkretnim zahtevam delovnega mesta. Strožje kriterije pri urejanju kadrovskih in delovnopravnih zadev predvideva tudi nova zakonodaja. Vsaka nepravilnost v postopkih lahko povzroči delodajalcu veliko škode, izgubo denarja, zato sta tehnična podpora in strokovnost pri zaposlovanju izrednega pomena ter v zdajšnjih razmerah že nujnost. Orgnizacijsko prenašanje delov kadrovske funkcije na zunanje sodelavce tudi v Sloveniji postaja vse bolj običajna poslovna rešitev, še poudarja Milica Robin.
Za iskalce zaposlitve je pomembna banka kadrov, v katero vabijo brezposelne in tudi zaposlene, ki iščejo nove, primernejše zaposlitve, pa nimajo časa, da bi si jih sami poiskali. Iskalcem zaposlitve bodo pomagali tudi z izobraževanjem in treningi ve-
ki so jih pripravljeni izpolniti tudi v mestni občini Ptuj, je veliko. Prednostne so ocenjene na skoraj 900 milijonov tolarjev. Mednje sodi tudi renta v 600-metrskem pasu od predvidene lokacije centra za ravnanje z odpadki v Gajkah.
Svetnik Peter Pribožič je med drugim povedal, da je kraj že sedaj ekološko zelo obremenjen, saj v bližini ostaja nerešeno vprašanje obstoječega odlagališča odpadkov, ki je še hujše zlo kot novi center za odlaganje odpadkov. Gajke pa so že sedaj divje odlagališče, ki je bilo v zadnjem obdobju sicer večkrat sanirano, kar pa ljudi ne odvrača od nenadzorovanega odlaganja.
Ptujski mestni svetniki so se na 3. izredni seji seznanili tudi razmerami v ptujskem trgovskem podjetju Emona - Merkur, ki je na mestno občino Ptuj naslovilo dve vlogi - eno v zvezi z najemnino, da bi jim jo mestna občina odpisala, eno pa v zvezi z uveljavljanjem predkupne pravice pri prodaji Volana na Novem trgu, ki ga je kupilo podjetje Bofex iz Ljubljane za 165
... in ostankov živali. Foto: Črtomir Goznik
milijonov tolarjev. Za najemnino podjetje dolguje mestni občini Ptuj deset milijonov tolarjev brez obresti. Plačilo dolga pri najemnini jim bodo omogočili na obroke, odpisali jim ga ne bodo, odgovor glede predkupne pravice pa so vezali na predložitev programa prestrukturiranje podjetja, ki mora biti takšen, da bo ohranjenih čim več delovnih mest. Po pogovoru z vodstvom podjetja, predstavniki sindikata in sveta delavcev naj bi bilo traj-
no presežnih delavcev okrog 15. Program prestrukturiranja naj bi Emona - Merkur predložila do ponedeljka, 8. aprila. Za odloženi del plačila zapadlih občinskih najemnin podjetje predlaga zavarovanje v obliki hipoteke. Vodstvo podjetja zagotavlja, da bo po prejemu kupnine s strani firme Bofex prvenstveno reševalo izplačilo februarskih plač, ki bi jih zaposleni morali prejeti že 18. marca.
MG
Jama v Gajkah je polna različnih odpadkov, veliko je tudi stare pločevine ...
PTUJ / iz agencije za zaposlovanje in kadrovske storitve
Banka kadrov, izobra-zevanje in informacije
V okviru ptujskega podjetja Animacija že nekaj časa deluje agencija za zaposlovanje in kadrovske storitve, v okviru katere nudijo pomoč iskalcem zaposlitve in poslovnim subjektom. Gre za strokovno pomoč pri zaposlovanju in urejanju kadrovskih storitev.
ščin iskanja zaposlitve, nudijo jim tudi potrebne informacije in strokovno pomoč pri iskanju zaposlitve. Tistim, ki iščejo kvaliteten kader, bodo na njihovo željo poiskali in izbrali nove sodelavce, zanje bodo po potrebi opravili tudi zaposlitveni pogovor, preverili znanje in sposobnost kandidatov. Pri kandidatu za zaposlitev bodo po potrebi opravili tudi analizo njegovih potencialov, prav tako izdelali svetovalno mnenje o njem. Poleg tega urejajo in rešujejo de-lovnopravne zadeve, vključno z urejanjem dokumentacije, pripravljajo obvezne in splošne akte ter programe izobraževanja in usposabljanja zaposlenih. Agencija za zaposlovanje in kadrovske storitve Animacije Ptuj lahko v nekem podjetju prevzame tudi celotno skrb za kadrovsko poslovanje.
Koncesijo za delovanje agencije za zaposlovanje in kadrovske storitve je Animacija pridobila 5. decembra 2000 od ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
MG
PTUJ / era na ptujskem, ormo@u in lenartu
Era Petlja z ambicioznimi cilji
Na tiskovni konferenci, ki je bila 4. aprila v restavraciji Ribič na Ptuju, sta Era Velenje in Petlja Ptuj predstavili namene in cilje ob ustanovitvi skupnega podjetja Era Petlja, d.o.o., ki je pričelo poslovati 1. aprila letos. Da bi razširili maloprodajno mrežo na območju severovzhodne Slovenije, je nemreč skupina Era združila moči s podjetjem Petlja Ptuj.
Skupina Era postaja priznan mednarodni trgovski sistem, ki svojo filozofijo trgovine bližnjega oskrbovalca z blagom dnevne potrošnje uresničuje tudi s širitvijo maloprodajne mreže na širšem območju Ptuja, Ormoža, Ljutomera in Lenarta. Era postaja vse pomembnejša v slovenski trgovini - trenutno predstavlja drugi trgovski steber, prvega ima Mercator. Petlja je v skupno firmo z Ero prenesla vso maloprodajo, oskrbo gastronomije in postaja nosilec trženja blaga preko javnih razpisov za skupino Era in skupino Koloni-ale. Ustanovitveni kapital družbe znaša 183 milijonov tolarjev, skupina Era pa je z 51 odstotki večinski lastnik.
Nova družba je prevzela vse zaposlene iz maloprodaje Petlje. Petlja, d.o.o., Ptuj, v kateri je zaposlenih 9 delavcev, se bo v bodoče ukvarjala izključno s trženjem zastopniških programov v Sloveniji in na trgih bivše Jugoslavije. Poleg trgovin z živilskim blagom bo skupina Era kupcem ponudila tudi specializirane trgovine za dom in gospodinjstvo v tehnični verigi Adut, v načrtu pa ima tudi gradnjo centra cash & carry, preko katerega želi postati vodilni oskrbovalec gostinstva na Ptujskem in širše.
Skupina Era je lansko leto ustvarila 4l milijard realizacije, v svoji sestavi ima 135 prodajaln. Petlja je lani ustvarila tri milijarde prometa, kar je za 30 odstotkov več kot leta 2000. Nastala
je leta 1990 z eno samo delavko, v letu 2002 se je število zaposlenih povzpelo na 88. V zadnjih štirih letih se je štirikrat uvrstila med 500 najhitreje rastočih podjetij v Sloveniji. Poleg maloprodaje, s katero so v letu
ki so jih proučevali v zadnjih dveh letih, so kot najustreznejšega partnerja ocenili delniško družbo Era iz Velenja. Podobno so ocenili tudi v Eri.
V prvi vrsti je do povezave Ere in Petlje prišlo zaradi povečanja količin v nabavi. Ekonomija obsega postaja v trgovini temeljni pogoj za preživetje in nadaljnji razvoj, je na tiskovni konferenci še posebej poudaril predsednik uprave delniške družbe Era Velenje Gvido Omladič. Direktor Ere Petlje Ivan Rojs pa je pove-
Predsednik uprave Era, d.d., Velenje Gvido Omladič in direktor Ere Petlje, d.o.o., Ivan Rojs sta prepričana, da bodo skupne načrte uspešno realizirali. Foto: MG
2001 ustvarili dve tretjini celotnega prometa, se ukvarjajo tudi z zastopstvom blagovnih znamk petnajstih priznanih evropskih proizvajalcev.
V okviru gastronomije, ki sodi v dejavnost maloprodaje, je Petlja v zadnjih letih pridobila čez 80 kupcev in oskrbuje vse več kupcev in podjetij na območju SV Slovenije. Za dosego dolgoročne uspešnosti pa je, kot je povedal direktor Ere Petlje Ivan Rojs, bilo nujno poiskati strateškega partnerja za področje maloprodaje. Med več ponudbami,
dal, da želijo na območju Ptuja, Ormoža in Ljutomera postati prvi ali vsaj drugi trgovec v maloprodaji.
Na vprašanje, kakšna bodočnost čaka franšizno prodajalno Ere samopostrežno Bratje Reš, je Gvido Omladič dejal, da bodo najprej proučili razvojne možnosti v okviru nove firme Ere Petlje, v sprejeti koncept pa vključili tudi to prodajalno. Povedal pa je, da jo želijo povečati in urediti kot najsodobnješo prodajalno.
MG
PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA
Pred privatizacijo elektrikarjev
Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev že nekaj časa vlada pravi bikovski trend. V tem tednu so se tečaji sicer spustili na nekoliko nižji nivo, posledično se je malenkostno znižal tudi SBI 20. Na trgu sicer se vedno vlada dokaj pozitivno vzdušje, na kar kaže tudi obseg ustvarjenega prometa, ki je v četrtek presegel celo 5 milijard tolarjev.
Letošnji pozitivni trendi slovenskega borznega trga so lepo razvidni iz povišanja enotnih tečajev delnic večine družb. Med prome-tnejšimi delnicami so v prvih treh mesecih na vrednosti največ pridobili Droga in Istrabenz okrog 38%, Helios 37%, Žito 36%, Živila 33%, Petrol 25%, Lek 20% in Krka 15%. Višanje tečaja Droginih delnic je delno povezano tudi z govoricami, ki so že nekaj časa prisotne v borznih krogih, da se za omenjeno družbo zanima švicarski živilski velikan Nestle. Matjaž Čačovič, predsednik uprave Droge, je te govorice sicer odločno zanikal, Nestle pa po pričevanju slovenskega finančnega časnika tovrstnih govoric ni želelo komentirati.
V preteklem letu je Slovenija začela postopno odpirati trg na področju trgovanja z električno energijo, sedaj pa se pripravlja na naslednji korak na področju elektrogospodarstva. Se v tem mescu vlada namerava obravnavati predlog programa privatizacije petih podjetij, Elektra Ljubljana, Elektra Maribor, Elektra Celje, Elektra Gorenjske in Elektra Primorske, ki se ukvarjajo z distribucijo električne energije in so hkrati tudi lastniki distribucijskih omrežij. Trenutno so lastniki deležev elektrogospodarskih podjetij država v višini 79,5 odstotkov in pooblaščeni investicijski skladi, ki obvladujejo 20,5-odstotni delež. Vlada, ki bo pri prodaji lastniškega deleža iskala predvsem dolgoročnega vlagatelja, pričakuje, da se bodo za nakup potegovali vsi glavni igralci na trgu iz tujine. V bodoči načrtovani lastninski strukturi naj bi država ohranila 51-odstotni delež, pooblaščene investicijske družbe delež v višini 24 odstotkov, ključnemu vlagatelju pa bi pripadal 25-odstotni delež plus ena delnica. Pričakuje se, da bi privatizacijo končali do konca leta 2003. Upamo lahko, da se bodo stvari dejansko odvijale hitreje in z manjšimi zapleti kot pri Telekomu.
Spremembe v poslovanju naj bi bila v kratkem deležna tudi Lendavska Nafta, ki se ji končno obeta sanacija. Minuli teden je nadzorni svet Petrola pooblastil predsednika uprave družbe, da z Vlado podpiše sporazum o zagotavljanju osnovnih pogojev za dolgoročno sanacijo in razvoj novih dejavnosti v Nafti Lendava. Petrol, ki je lastnik 55-odstotnega deleža v omenjeni družbi, se po določilih tega sporazuma zavezuje, da bo v prihodnjih letih investiral 12,5 milijarde tolarjev v razvoj novih programov. Ker mora Slovenija v skladu z direktivami EU povečati rezerve nafte z zdajšnjih 160 tisoč ton na okoli 540 ton v letu 2005, že zdaj pa jih zaradi primanjkovanja skladišč okrog polovico skladišči v tujini, se ponujajo nove poslovne priložnosti tudi za Nafto, saj obstajajo možnosti, da bi se nekaj tovrstnih skladišč zgradilo tudi v okviru te družbe. Gradnjo skladišč za naftne derivate imajo v načrtu tudi v družbi Inštalacije Sermin, ki naj bi v Kopru zgradila skladišče za 60 tisoč kubičnih metrov nafte.
Nina Pulko, Ilirika BPH, d.d.
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADiO-TEDNiK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-39; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 10.400 tolarjev, za tujino 22.830 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo Roto. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Riban~. Strani na Internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si
POROČAMO, KOMENTIRAMO
PTUJ / družba radio-tednik poslovala uspesno
Postati najboljši
Pred dnevi so se sestali solastniki družbe za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik Ptuj in med drugim potrdili s strani vodstva predstavljene rezultate poslovanja v letu 2001. Pred tem je o oceni poslovanja razpravljal tudi nadzorni svet družbe, ki redno mesečno spremlja dogajanje v družbi. Predsednica nadzornega sveta je Andreja Štrukelj, sicer predstavnica Družbe za upravljanje KBM Infond Maribor, največjega lastnika Radio-Tednika Ptuj, zato smo jo zaprosili za nekaj podatkov iz lanskoletnega poslovanja.
Kako v imenu nadzornega sveta in osebno ocenjujete poslovanje družbe Radio-Tednik v letu 2001?
Andreja Štrukelj: "Nadzorni svet, ki je bil oblikovan v prvem trimesečju leta 2001, je na podlagi celoletnega spremljanja tekočih rezultatov družbe poslovanje ocenil kot uspešno. Družba je v letu 2001 uspela uresničiti zastavljene cilje, ki so bili sprejeti v sanacijskem programu, in s tem zaustaviti negativen trend poslovanja iz leta 2000. Obseg čistih prihodkov iz prodaje se je nominalno povečal za 21 odstotkov, pomemben pa je predvsem ustvarjeni dobiček iz poslovanja, ki je presegel 19 milijonov tolarjev. Doseženi čisti dobiček je bil sicer minimalen, vendar pa menim, da je za družbo pomembno predvsem dejstvo, da so sprejeti ukrepi za izboljšanje poslovanja dali pozitivne rezultate. S tem se je ohranila stabilnost družbe, povečala vrednost družbenikom ter povišala motiviranost zaposlenih. Pri tem velja poudariti, da uspešno poslovanje ne bi bilo mogoče brez sodelovanja vseh zaposlenih in zunanjih sodelavcev na čelu z upravo."
Na eni zadnjih sej nadzornega sveta ste bili seznanjeni tudi z razvojnimi načrti družbe. Čeprav gre verjetno še za poslovno skrivnost, vseeno prosimo za kratek pogled v prihodnost medijev - Radia Ptuj in Tednika.
Andreja Štrukelj: "Vsebinske smernice sprejetih razvojnih načrtov predvidevajo rast družbe,
zovanje s sorodnimi družbami. Vse to seveda zahteva večja investicijska sredstva ter natančne tržne analize pred odločitvami o posameznih projektih. Med načrtovanimi ekonomskimi kazalci v srednjeročnem obdobju ne smemo pozabiti na kazalec kapitalske donosnosti, kjer je cilj družbe izenačitev, nato pa
ki naj bi se uresničila predvsem preko povečanega obsega prihodkov. Cilj je, da družba okrepi svoj vpliv na lokalnem področju, na katerem deluje in je že uveljavljena, s tem da izboljša kakovost ter paleto storitev, ki jih ponuja. Pri tem je potrebno izkoristiti pozitivne poslovne učinke, ki jih družba zaradi lastništva obeh medijev (radia in časopisa) ponuja. Izključena ni niti širitev dejavnosti na nova, tržno zanimiva področja ter morebitno pove-
Andreja Štrukelj, predsednica nadzornega sveta družbe Radio Tednik Ptuj
tudi preseganje kapitalske donosnosti primerljivih družb v Sloveniji. Za uspešno delovanje in večjo prepoznavnost družbe ne samo v okolici, pač pa tudi v širšem slovenskem prostoru je nujno povečanje ugleda družbe, kar je najlažje storiti ravno z dobrimi in nadpovprečnimi poslovnimi rezultati. Skupna naloga nadzornega sveta in uprave je zagotoviti poslovanje v skladu s sprejetimi srednjeročnimi planskimi načrti družbe."
V dobrem letu dni predsedovanja nadzornemu svetu družbe in ob spremljanju obeh medijev ste si gotovo ustvarili mnenje o prihodnji vlogi lokalnih oziroma regionalnih medijev v slovenskem prostoru.
Andreja Štrukelj: "V svetu smo priča velikim globalizacij-skim težnjam tako na ekonomskem kot tudi drugih področjih. Protipol velikim združitvam in interesom mogočnega kapitala bodo ravno regionalne in lokalne posebnosti, ki bodo pridobivale na pomenu. Ta proces je že danes čutiti v svetu kot tudi v Sloveniji in bo z vstopom Slovenije v Evropsko unijo, ki podpira regionalno politiko, prisoten še močneje. Ravno tu lahko družba, kot je Radio Tednik Ptuj, išče svojo prihodnost in izkoristi ponujene priložnosti, ki se bodo odpirale lokalnim medijskim družbam. Pri tem je potrebno računati s precejšnjo konkurenco, vendar ima družba zaradi uveljavljenega imena v regiji in svoje dolgoletne zgodovine veliko prednosti. Tudi za lokalni medij pa je izbrani cilj en sam: biti najboljši v okolici; poti do tja so seveda različne, naša naloga pa je, da poskrbimo za pravo izbiro."
J. Bračič
Novo
ODPRTO
(/) Od 8b00
ISd.20.00
URE
PODLEHNIK / priznanja izdelkom meso izdelki žerak
20 bronastih, srebrnih in zlatih priznanj
Zasebno podjetje Meso izdelki Žerak je v letu 2001 s prevzemom klavnice v Ptuju zaokrožilo svojo dejavnost - od pitanja do klanja in končnih izdelkov. Kot je povedal direktor Anton Žerak, je klavnica od prevzema lanske jeseni bistveno povečala svojo dejavnost. Poleg dosedanjih vlaganj v posodobitev tega obrata bodo potrebna še nadaljnja velika vlaganja s ciljem, da bi dosegla status industrijskega obrata.
Z modernizacijo in nadaljnjo širitvijo bodo v celoti pokrite lastne potrebe podjetja Meso izdelki Žerak in klavne potrebe drugih predelovalcev ter živinorejcev na širšem območju Podra-vja. Cilj klavnice je, da prevzame vsaj 50 odstotkov vseh zakolov s tega območja. Že danes je na to klavnico vezana živinoreja in predelava pretežnega dela Slovenskih goric, Haloz, Dravskega in Ptujskega polja, čedalje več strank pa prihaja v Ptuj tudi s koroškega konca Slovenije.
"Z zaključeno reprodukcijsko verigo lahko še bolje obvladujemo kakovost naših izdelkov," poudarja Anton Žerak. To vsako leto preverjajo tudi s pomočjo Bitehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Katerdra za tehnologijo mesa Oddelka za živilstvo v okviru pospeševalno svetovalnega dela vsako leto izvede senzorično ocenjevanje mesnih izdelkov zasebnih mesnoprede-lovalnih obratov. V skrbi za
boljšo kakovost strokovnjaki proizvajalce opozorijo na morebitne pomanjkljivosti in jim svetujejo, kako jih odpraviti, najboljše izdelke pa nagradijo s priznanji. Podjetje Meso izdelki Žerak je na letošnje ocenjevanje, ki je bilo sredi marca, poslalo 23 svojih izdelkov in kar za 20 izdelkov prejelo bronasta, srebrna in zlata priznanja. Bronasta priznanja so prejeli za taščin jezik, dravsko klobaso in sendvič klobaso, srebrna za pepi piš-čančje hrenovke, piknik ploščo, klasične hrenovke, pečeno pra-to, kuhano šunko po ptujsko, čebulni namaz, tirolsko klobaso, sendvič s sirom, slaninsko klobaso, delikatesno mesno slanino, delikatesno mesno slanino s posipom in ražnjiče s pečeno mesno slanino. Zlato priznanje pa so prejeli za tlačenko, cigansko slanino, jetrno pašteto, klobaso za žar in pariško klobaso z vrtninami.
JB
LANCOVA VAS PRI PTUJU, HAJDINA / poizvedovalni referendum
Legalizacija stanja v naravi
Na Ptujskem je v nedeljo potekalo referendumsko opredeljevanje o izločitvi naselja Lancova vasi pri Ptuju iz občine Videm in njegovi priključitvi v občino Hajdino. Referenduma se je v Lancovi vasi udeležilo vseh 28 občanov z volilno pravico; eden je glasoval proti, drugi so bili za. V občini Hajdina naj bi o priključitvi glasovalo 3107 volilcev, ki so imeli glasovalna mesta v sedmih občinskih naseljih, a se jih je glasovanja udeležilo 921 ali 29,64 odstotka, v Dra-žencih kamor se bodo sedanji Lancovljani pozneje priključili, pa se je glasovanja udeležilo 50 odstotkov volilnih upravičencev.
Za pripojitev je glasovalo 871 volilcev ali 94,78 odstotka, proti jih je bilo 48 ali 5,22 odstotka. Gre za neuradne podatke, uradne bodo predstavili te dni.
Župan občine Hajdina Radoslav Simonič je po nedeljskem poizvedovalnem referendumu povedal: "S pripojitvijo naselja Lancova vas pri Ptuju k občini Hajdina in kasneje k naselju Draženci se bo legaliziralo dejansko stanje v naravi - v vsakdanjem življenju na tem območju živečih ljudi. Sedaj čakamo na uradne rezultate volilne komisije, ki bodo znani čez nekaj dni. Čakamo pa tudi na sklep državnega zbora, ki naj bi potrdil to, kar si ljudje tega območja želijo. Kmalu po odločitvi državnega zbora bom sklical zbor krajanov v Dražen-cih, na katerem se bomo dogovorili o nadaljnjih aktivnostih, kako bodo uredili svoje dokumente in na novo označili hišne številke, kar ne bo predstavljalo kakšnih večjih stroškov. Za letos jim novih infrastrukturnih pridobitev ne morem obljubiti, res pa je, da smo jih že doslej vključevali v projekte za kanalizacijo, ki jih bomo izvajali v prihodnjih letih.
IZKAZALA SE JE PRAVICA
"Ker je na obeh straneh za izločitev oziroma priključitev glasovalo 95 odsto-kov občanov, je to najboljša potrditev, da smo imeli ves čas prav in da smo dosegli svojo pravico," je izid referenduma komentiral Ivan Brlek, ki je bil na čelu krajanov Lancove vasi pri Ptuju v prizadevanjih za izločitev iz občine Videm in priključitev k občini Hajdina.
Glasovalno mesto v Lan-covi vasi pri Ptuju je svoje delo opravilo že ob deveti uri. (JB)
Čeprav udeležba na nedeljskem referendumu glede na število volilnih upravičencev ni bila velika, je bila kljub temu enkrat višja kot v drugih krajih, kjer so se tudi odločali o prostorskih spremembah. Za dobro opravljeno delo pa bi se rad zahvalil občinski volilni komisiji."
MG
Izvedeli smo
ZA NAJPRIJAZNEJŠEGA USLUŽBENCA TUDI V
UE PTUJ
Najpomembnejše merilo uspešnosti prenove uprave predstavlja zadovoljstvo državljanov z delom državne uprave. V ta namen je vlada Republike Slovenije pripravila akcijo izbiranja najprijaznejšega uslužbenca meseca, sočasno pa potekata še akciji zbiranja predlogov za izboljšanje dela javne uprave, ki jih posredujejo državljani in državni uslužbenci. V omenjeni akciji vsak mesec sodelujejo izžrebane upravne enote. V aprilski akciji sodelujejo upravne enote Sežana, Hrastnik, Ptuj, Litija in Dravograd. Glasovanje poteka tako, da državljani izpolnijo obrazec in ga oddajo v poseben nabiralnik na upravni enoti.
O USTANOVITVI DRUŠTVA PRIJATELJEV PTUJA
Na aprilskem mesečnem sestanku županov s Ptujskega so govorili tudi o ustanovitvi Društva prijateljev Ptuja. Ptuj-čani, ki živijo in delajo v Ljubljani, po zbranih podatkih jih je med 500 in 600, se sicer že osem let občasno sestajajo. Najodmevnejše je njihovo druženje pod naslovom Srečanje Ptujčanov. Ugotavljajo pa, da je srečevanje ob jedači in pijači postalo preozko, zato ga želijo nadgraditi z ustanovitvijo društva, ki bi za svoje člane lahko naredilo še več. Idejo o ustavitvi Društva prijateljev Ptuja so županom predstavili Zlat-ko in Rajko Sugman, Danilo Domanjko in Branka Bezeljak Glazer.
v
C
TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV
etrtek ob 21. uri v filmskem kotičku: Zvezda.
Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: v oddaji Glasba iz zaprašene skrinje se bo s svojimi največjimi uspešnicami predstavila Simona Weiss, sledila bo poljudna oddaja Rudija Klariča Kako biti zdrav in zmagovati.
MG
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
PTUJ / v soboto drugi kulturni dan slovenskih vrtcev
"Za otroke se je vedno vredno potruditi"
Božena Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj, je 27. marca prejela čestitko ministrice za {olstvo, znanost in {port dr. Lucije Čok, ker je vnovič imenovana za ravnateljico. Da je lahko začela svoj {esti mandat ravnateljice (če bi upo{teva-li {e {estmesečno vedejevstvo, bi lahko rekli, da gre v bistvu že za njen sedmi mandat), je potrebovala najprej soglasje sveta zavoda, zatem mestne občine Ptuj, imenovanje pa je postalo dokončno, ko ga je potrdilo tudi ministrstvo.
Svoj zadnji mandat ravnateljice (po njem se bo upokojila) je začela povsem običajno, ker je delo že utečeno. Bistveno drugače bi bilo, če ga ne bi smela več opravljati, potem bi se ji vsebina dela spremenila.
Tednik: Kako je poteklo teh pet mandatov oziroma 21 let na čelu izrazito ženskega kolektiva?
B. Bratuž: "Lahko rečem, kot blisk. Če ga malo analiziram, pa lahko re~em, da je bilo veliko lepih, dobrih, pa tudi nekaj težkih trenutkov za predšolsko dejavnost v občini Ptuj."
Tednik: Kaj je bilo najtežje v tem blisku?
B. Bratuž: "Verjetno je bilo najtežje obdobje takrat, ko smo vrtec, ki smo ga gradili skupaj, začeli zaradi nekih meja med občinami razbijati. Zavedala sem se, kaj za dejavnost pomeni, če se stroka, ki v bistvu raste in se razvija skupaj, naenkrat razi-de brez nekih povezav."
Tednik: Kako je danes, se te povezave na novo snujejo?
B. Bratuž: "Z vrtci, ki so nazadnje odšli, in njihovimi zelo dobrimi strokovnimi delavci imamo dobre povezave. Želijo si povezav s svojo prejšnjo institucijo, kar nas izredno veseli."
Tednik: Ali delo, ki ga opravljate že toliko let, še ponuja kakšne izzive? Kakšni so na začetku vašega novega
mandata?
B. Bratuž: "Izziv je zagotovo ta, da je potrebno med nami poiskati ljudi, ki bi lahko moje oziroma to delo nadaljevali. Mislim, da si kolektiv vrtca zasluži vodjo, ki si ga bo sam izbral. Zato mislim, da bomo v času do konca mojega mandata poleg vsega običajnega dela iskali tiste naše notranje potenciale in osebne interese, ki bi lahko pripeljali do novega ravnatelja Vrtca Ptuj."
Tednik: Kako je sploh biti na čelu pretežno ženskega kolektiva?
B. Bratuž: "Ni lahko. Tudi naše ženske niso brez problemov, potrebno jim je prisluhniti, jih razumeti in uskladiti njihove strokovne potenciale. Vendar jih uspešno premagujemo, tako da to ni opazno pri delu z otroki. Delamo v dobro naših otrok, pri tem delu pa so vsi drugi problemi, tudi naših vzgojiteljic in njihovih pomočnic, nekaj, česar enostavno ni."
Tednik: Če ptujski vrtec primerjate z drugimi vrtci v Sloveniji, po čem izstopa?
B. Bratuž: "Dolgo časa je ta vrtec izstopal po velikosti in čudni organizaciji, ker smo pokrivali tako veliko območje. Nekaj časa smo izstopali tudi po načinu financiranja, sredstva za našo dejavnost so prihajala iz petnajstih občin. Upam pa reči, da velikokrat izstopamo tudi po
Boženo Brotuž, rovnoteljico Vrtco Ptuj: "Otroci si zaslužijo najboljše." Foto: Črtomir Goznik
strokovnosti. Mislim, da znamo svoje moči in svojo pripravljenost v najve~ji meri izkoristiti v dobro otrok, za njihov razvoj, ko je potrebno, smo najbolj homogeni kolektiv, ki se zna postaviti za svoje cilje. To je vrednota tega kolektiva, da se lahko velikokrat lotimo strokovno zelo zahtevnih projektov na ravni zavoda, ki so sestavljeni iz {tevil-nih podprojektov. Vsak vrtec se lahko postavi s svojo vsebino, ki je vezana na njegovo neposredno okolje, posami~ne vsebine pa se uspe{no vklapljajo v skupni krovni projekt."
Tednik: Vrtec Ptuj je edini v Sloveniji, ki ima svoj praznik.
B. Bratuž: "Res je. Pred mnogimi leti smo si maj izbrali za mesec, ko lahko star{em, občanom in vsem prijateljem na{e dejavnosti pokažemo, kaj vse ustvarjamo. Deveti maj je raj ptujskih cicibanov. V celoti je delaven, do tega dneva pripavi-mo različne projekte, razstave in drugo. Gre za prikaz nekega vzgojnega področja, da star{i in
SOLSKI CENTER PTUJ
Ponekod še prosta mesta
Na Šolski center Ptuj se je do 26. marca prijavilo 556 osmo{olcev, ki želijo v naslednjem {olskem letu nadaljevati {olanje na eni od {tirih srednjih {ol v okviru ptujskega Šolskega centra. Na poklicno in tehni{ko kmetijsko {olo se je prijavilo 74 kandidatov, na ekonomsko {olo 223, na poklicno in tehni{ko elektro {olo 146 ter na poklicno in tehni{ko strojno {olo 113 učencev, ki obiskujejo letos osmi razred.
Direktor Šolskega centra Ptuj Branko Kumer je povedal, da se je do 26. marca prijavilo na Šolski center nekaj več učencev kot lani v tem času, zaradi omejevanja vpisa na nekaterih {olah pa pričakujejo {e več prijav, predvsem v {tiriletnih programih. Tudi na Šolskem centru v nekatere programe ne bodo mogli sprejemati novih kandidatov. Na kmetijski {oli je to recimo novi program za cvetličarja, pri drugih programih pa je kljub povečanemu {tevilu prijav v primerjavi z lanskim letom {e možnost vpisa.
Na ekonomski {oli je ekonomska gimnazija praktično polna, zmanj{ale so se {tevilke pri prijavah za prodajalce in poslovne tajnike, pričakujejo pa, da se bo pri prodajalcu to {tevilo povečalo; za približno dvajset prijav je prostora {e tudi pri ekonomskem tehniku.
Na elektro {oli so praktično zapolnili vse kapacitete, nekaj prostora {e je v triletnem pro-
gramu in v programu elektrotehnik.
Na strojni {oli je {tevilo prijav približno enako lanskemu letu, ni bistvenih odstopanj tudi po notranji disperziji po programih. Računajo {e na prijave v kovinarstvo, saj se potrebe po kovinarskih poklicih povečujejo, kajti tu se ponujajo socialno varna delovna mesta.
V kmetijski in strojni {oli bodo nekatere programe združevali, ravno tako v dualnem sistemu (pomočnik/pomočnica kmetovalca, pomočnica gospo-dinje-oskrbnica, avtoklepar, klepar krovec in verjetno tudi avtomehanikar v dualnem sistemu).
Na Šolskem centru na Ptuju torej pričakujejo v naslednjem letu okrog 600 novih dijakov. V leto{njem {olskem letu obiskuje center 2400 učencev, od tega jih je na kmetijski {oli 224, na ekonomski 1246, na elektro 493 in na strojni 437. Zaposlenih je 249 delavcev. Prostorske razme-
Bronko Kumer, direktor Šol-skego centro Ptuj. Foto: Fl
re na šoli so po odhodu gimnazije v nove prostore boljši, center pa še vedno ne nudi eno-izmenskega pouka, saj še vedno tretjina učencev obiskuje pouk popoldan, je pa veliko več prostora za popoldanske prostočasne dejavnosti.
Direktor Branko Kumer nam je ob koncu razgovora zaupal, da sta dva njihova delavca dobila naziv svetnik, in sicer ravnatelj kmetijske šole mag. Vladimir Korošec in profesor na strojni šoli Bojan Lampret. V naslednjem Tedniku bomo njuno delo predstavili tudi v našem časopisu.
Franc Lačen
tisti, ki nam v tem okolju zaupajo, vidijo, kaj so sposobni narediti pred{olski otroci in kaj smo s celotnim kolektivom usposo-bni ustvariti."
Tednik: Pred letošnjim majem vas čaka še aprilski dogodek - kulturni dan vseh vrtcev Slovenije.
B. Bratuž: "Ptujski vrtec je gostil že veliko vrtcev iz Slovenije, ki so se v na{em okolju vedno dobro počutili zaradi dobro sestavljenih programov na teh srečanjih. Ob strokovnih temah smo jih popeljali {e na oglede vrtcev in med kulturnozgodovinske in druge spomenike tega okolja. Iz vsega tega se je porodila lepa ideja, da bi bil drugi kulturni dan slovenskih vrtcev na Ptuju. Skupnost slovenskih vrtcev Slovenije, v kateri aktiv-
no delujem že {estnajst let, je mestno občino Ptuj povabila k sodelovanju oziroma jo naprosila za pokroviteljstvo. Občina je to ponudbo skupaj z nami sprejela. Na drugi kulturni dan slovenskih vrtcev, ki bo 13. aprila, se pripravljamo že nekaj časa. To bo velik dogodek za Ptuj, ki bo tega dne sprejel okrog 600 predstavnikov vrtcev iz cele Slovenije. Ob tej priložnosti se bodo v gledali{ki dvorani ptujske gimnazije predstavili pevski zbori zaposlenih v vrtcih, na ptujskem gradu pa likovni ustvarjalci iz vrst zaposlenih v vrtcih."
Tednik: Kako je vrtec vpet v okolje?
B. Bratuž: "Vrtec bi zelo težko deloval brez tesne povezave z neposrednim in {ir{im okoljem. Morda je prav zaradi aktivnosti v okviru Skupnosti vrtcev Slovenije ptujski vrtec tako rekoč pri izviru informacij. V upravnem odboru skupnosti vzdržujemo stike z ministrstvom za {olstvo in drugimi odločujočimi dejavniki, ki nam kreirajo politiko in način delovanja. Ta znanja in vedenja lahko zelo hitro prenesem v na{e okolje. Zato se mi zdi, da je Vrtec Ptuj tesno povezan z neposrednim okoljem, v katerem živimo in delamo, to so predvsem družine, iz katerih prihajajo otroci, tesno pa smo vpeti tudi v Skupnost vrtcev Slovenije, kjer, upam si trditi, veliko pomenijo na{e izku{nje, mnenja in predlogi. Že vrsto let delam v skupnosti tudi na področju oblikovanja metodologije za izračun cen storitev, na standardih in normativih na področju pred{olske vzgoje. S to tematiko živim in jo tudi zelo dobro poznam."
Tednik: S kakšnimi rezultati
V soboto, 13. aprila, bo na Ptuju potekal 2. kulturni dan slovenskih vrtcev. Ob 15. uri se bo v gledališki dvorani ptujske gimnazije pri~ela revija petja in plesa v izvedbi zaposlenih v slovenskih vrtcih, ki vabijo tudi k ogledu razstave likovnih izdelkov ljubiteljskih ustvarjalcev iz slovenskih vrtcev; odprli jo bodo ob 18. uri na ptujskem gradu.
se želite posloviti od aktivnega dela v ptujskem vrtcu? Kaj vas čaka v zadnjem mandatu vašega ravnateljevanja, kaj si želite še narediti na področju izboljšanja predšolske vzgoje v mestni občini Ptuj?
B. Bratuž: "Z zadnjim mandatom bom oddelala tudi svojo delovno obveznost. V veliko zadovoljstvo bi mi bilo, če bi ob mojem odhodu vsaj en ptujski vrtec usposobili skladno z novimi normativi za prostor in opremo. To pomeni, da bi vsaj v enem vrtcu zagotovili otrokom večje igralne površine, sodobne-j{e prostore. Želela bi oditi z dobrim občutkom, da smo skupaj s sodelavci preživeli lepo in kvalitetno obdobje."
Tednik: Kakšna pa je ravnateljica zasebno?
B. Bratuž: "Tak{na kot vse ženske, ki nas po končanem delu doma čaka {e gospodinjstvo. Zelo rada imam rože in živali, dela mi nikoli ne zmanjka. Za kak{ne posebne hobije pa ni časa, ker se moj delovni čas ne zaključi ob 15. uri. Pogosto tudi doma razmi{ljam o projektih, ki jih moramo {e uresničiti, da bi kvaliteto pred{olske vzgoje v na{em okolju {e izbolj{ali. Za otroke se je vedno vredno potruditi."
MG
TEDNIKOVA KNJIGARNICA (400.
lutkami je kakor s pravljicami
Kakor trdim, da so pravljice izjemno žlahtne literarne oblike za vse ~ase, tako sem vedno bolj prepri~ana, da imajo lutke med scenskimi umetnostmi podoben položaj. Prava, mislim kvalitetna lutkovna predstava, ne glede na ciljno publiko, nudi estetske užitke vsem starostnim stopnjam. Kakor pravljice so tudi lutke prastarega izvora in tudi zanje ve~ina misli, da so namenjene izklju~no otrokom. Zraven mnogih sozvo~ij med pravljico in lutkovno igrico naj omenim tudi njun terapevtski zna~aj.
Strokovne literature o lutkah in o vsem, kar je povezanega z njimi, ni na pretek, zato je vsaka nova knjižna izdaja praznik za deželo. Pred kratkim je med bralce priromala izvrstna novost lutkarske mojstrice Jelene Sitar, ki se med drugim ukvarja z najmanjšimi lutkami, ~e je ta izraz sploh primeren za prstne lutke. Zgodbe za lutke in prste je naslovljena knjiga, ki je konec minulega leta izšla pri založbi DZS.
Tudi prsti so del roke in dlan je tisto, kar jih povezuje. Vsi so prsti, a vsak je druga~en. V~asi-h jim je res lahko malo bolj tesno ali preve~ toplo in mogo~e se bo kateremu izmed njih celo zazdelo, da je za kaj prikrajšan. Ampak kadar le eden manjka, roka ni ve~ cela. Kaj ni tako tudi v družini?
Tako vabi k branju besedilo s platnice knjige, ki ni le lutkarski priro~nik za vsakdanjo rabo, marve~ je prijetno literarno branje, saj vsebuje duhovite in nežne zgodbe. Zgodbe za lutke in prste bodo navdušile vse, ki veliko ~asa prebijejo z otroki, naj bo to v vrtcu, šoli, bolnišnici ali v objemu doma~ega doma in še kje.
Avtorica uvodoma nagovarja tiste, ki jim je knjiga še posebej namenjena: mame, o~ete, dedke, babice, strice, brate in vse, ki imajo radi lutke, igre, pravljice in tistega, ki naj bi se z njimi igral. Sitarjeva posebej nagovarja družine, ki bi želele, kakor v davnih ~asih, oživiti doma~e, hišno gledališ~e (gledališ~a so bila njega dni po salonih zelo priljubljena) kar tako ali v ~ast družinskih praznovanj. Koliko imenitneje je presenetiti družbo z duhovitimi lutkami, kakor jo odpraviti z goro jeda~e in pi-ja~e! In koliko modreje je prebiti ve~er pred lutkovnim odr~kom kakor buljiti v TV ekran! Knjiga je namenjena tudi vzgojiteljem, u~iteljem, animatorjem na zabavah, knjižni~arjem, taborniškim vodnikom in vsem, ki se poklicno in prosto~asno ukvarjajo z mladimi.
Knjigo triinšestdesetih strani je ilustriral Igor Cvetko, avtor priljubljene knjige Slovenske otroške prstne igre z dodanima poglavjema Jelene Sitar Prsti in prstno gledališ~e in Zlatka
Bastašića Igra s prstki, rokami in verzi (Radovljica: Didakta, 1996).
Sitarjeva ponuja devet igric (Noge iz gumbov, Pti~ki v gnezdu, Klobuki, klobuki, Papirnata zgodba, Pomladna I, Pomladna II, Polhki pred spanjem, Tekmovanje v skokih, Tri ma~je) ter k vsem natan~na navodila za izvedbo, ki jih spremljajo jasne likovne ilustracije in na~rti. Lutkovne izvedbe niso zahtevne, likovni material pa dobrodošlo enostaven.
Še posebej priporo~am knjigo Zgodbe za lutke in prste vsem, ki se spopadate s prvim razredom devetletke, saj bo nevsiljivo pomagala tkati vezi med šestletniki v prvem razredu in njihovimi u~itelji, vzgojitelji.
Liljana Klemenčič
VABILO NA PRAVLJICO Z JOGO
Danes, v ~etrtek, 11. aprila, bo ob 17. uri v pravlji~ni sobici mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potr~a PRAVLJIČNA URA Z JOGO. Namenjena je otrokom od ~etrtega leta dalje. Zaželena so lahna športna obla~ila in copatki.
Vstopnine ni. Prijazno vabljeni.
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
PTUJ / srečanje srednjih strojnih sol podravja in pomurja
Ptujski strojniki uspešni
"Poklicna in tehniška strojna šola ŠC Ptuj je bila letos organizatorica tradicionalnega regijskega sre~anja srednjih strojnih {ol Podravja in Pomurja. Sre~anje ima {ir{e dimenzije in je namenjeno tekmovanju mladih strojnikov v stroki, izmenjavi strokovnih izkušenj u~iteljev, druženju mladih in spoznavanju kraja gostitelja. Letos smo sre~a-nje uvrstili v program prireditev, ki potekajo ob jubilejni 125-letnici poklicnega in strokovnega šolstva na Ptuju," je povedal ravnatelj prof. Milan Cimerman.
V tekmovalnem delu so strojni tehniki reševali zahtevne naloge s področij tehniškega risanja s strojnimi elementi, mehanike, energetike, regulacij in krmilja, tehnologije in CNC tehnologije. Zelo zanimivo je bilo tudi tekmovanje v tehnologiji in praktičnem pouku, kjer so se pomerili rezkal-ci, brusilci, orodjarji, avtogeni varilci, elektroobločni varilci, strojni mehaniki in avtomehaniki.
Dijaki in vajenci so prikazali visok nivo znanja na teoretičnem in praktičnem področju, kar je dobra popotnica za delo v proizvodnji ali študij. Uspehov ne bi bilo brez učiteljev - mentorjev, ki so mladim nudili strokovno pomoč in jih spremljali na tekmovanju.
Rezultati tekmovanja v posameznih področjih in poklicih:
STROJNI TEHNIKI
-	tehniško risanje s stroj. elementi: 1. Mitja Krajnc, SKSMS Maribor, 2. Sandi Majerič, PTSS Ptuj (mentor Anton Korošec)
-	mehanika: 1. Mitja Seneko-vič, SKSMS Maribor, 2. Miran Rožman, SPTS Murska Sobota
-	energetika: 1. Primož Do-naj, SKSS Maribor, 2. Janez Te-mnikar, SKSS Maribor
-	regulacije in krmilja: 1. Borut Hergula, PTSS Ptuj (mentor Robert Harb), 2. Božidar Kunej, SKSMS Maribor
-	tehnologija: 1. Franc Bun-derla, SPTS Murska Sobota, 2.
Državni sekretar dr. Jakob Bednarek je predstavil vizijo športnih oddelkov. Posebej je poudaril, da se bodo na Uradu za šolstvo zavzemali, da bi oblikovali tudi homogene oddelke športne gimnazije, tako da bi v oddelkih bili združeni na primer smučarji, nogometaši. Pri tem je posebej poudaril, da je v nekaterih okoljih lahko pričakovati zgolj mešane oddelke, kot so sestavljeni danes, iz različnih športnikov. Takšne lokacije pogojujejo tudi ustrezne možnostm, ki jih v posameznih okoljih ponujajo. Tako bo v Ptuju nedvomno ostala mešana sestava, močno pa razmišljajo o košarkarsko, rokomet-
Robert Lahovnik, SKSMS Maribor
CNC-tehnologija: 1. Daniel Zemljak, PTSS Ptuj (mentor Du{an Winkler), 2. Dejan Vuk, SKSMS Maribor
Ekipna uvrstitev - strojni tehniki: 1. Srednja kovinarska, strojna in metalur{ka {ola Maribor 52 točk, 2. SC Ptuj - Poklicna in tehni{ka strojna {ola 44 točk, 3. Srednja poklicna in tehni{ka {ola Murska Sobota 28 točk, 4. Srednja kovinarska strojna {ola Maribor 26 točk, 5. Dvojezična {ola Lendava 6 točk.
STROJNIŠKI POKLICI
-	orodjar: 1. Albin Potrč, PTSS Ptuj (mentor Jože Petrovič), 2. Janez Soke, SPTS Murska Sobota
-	rezkalec: 1. Aldin Me{ic SKSS Maribor, 2. Igor Novak, PTSS Ptuj (mentor Jože Potočnik)
-	brusilec: 1. Tadej Mulec, SKSS Maribor, 2. Bojan Potočnik, PTSS Ptuj (mentor Ivan Kovačec)
-	avtogeni varilec: 1. Robert Kampl, SKSS Maribor, 2. Eldar Bojadžic, SPTS Murska Sobota
-	elektroobločni varilec: 1. Primož Bauman, SKSS Maribor, 2. Aleksander Vučajnk, PTSS Ptuj (mentor Dušan Holc)
-	strojni mehanik: 1. Tadej Dovnik, SKSS Maribor, 2. Jani Belšak, PTSS Ptuj (mentor Alojz Kosec)
-	avtomehanik: 1. Marko Va-lenko, PTSS Ptuj (mentor Stefan Borkovič), 2. Gregor Fekonja, SKSMS Maribor
Ekipno - strojniški poklici: 1. SC Ptuj - Poklicna in tehniška strojna šola 58 točk, 2. Srednja kovinarska strojna šola Maribor 50 točk, 3. Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota 22 točk, 4. Srednja kovinarska, strojna in metalurška šola Maribor 8 točk.
PTUJ / sestanek ravnateljev
Športnih gimnazij
Vizija programa športnih oddelkov
V petek so se na Ptuju, v prostorih gimnazije, sestali ravnatelji gimnazij s {portnimi oddelki. Sestanka so se udeležili ravnatelji iz gimnazije [entvid, Ljubljana [i{ka, Ravna na Koro{kem, I. gimnazije v Celju, iz Škofje Loke, Kopra, Novega mesta, Murske Sobote in gostiteljice, Ptuja. Z njmii sta bila tudi državni sekretar za {port dr. Jakob Bednarek in dr. Janko Strel s Fakultete za {port v Ljubljani. Pogovarjali so se o viziji nadaljnjega uvajanja in uresničevanja programa {portnih oddelkov v državi, o normativni ureditvi in finančni podlagi dela, o dopolnilnem izobraževanju učiteljev in drugih strokovnih delavcev ter o vpisu v {portne oddelke in sodelovanju s klubi, {portnimi dru{tvi, trenerji in star{i ter najemu {portnih povr{in za potrebe {portne vzgoje.
no, golfsko obarvanem oddelku. Osnovni pogoj za spremembe oddelkov je, da se športne nacionalne zveze o tem pogovorijo in to izobraževanje podprejo.
Pomemben sklep sestanka je, da se skličejo nacionalne panož-ne zveze skupaj z gimnazijami, ki imajo športne oddelke, organizator sklica pa naj bo Urad za šport. Od tega sklica gimnazije pričakujejo bodočo mrežo športnih oddelkov na gimnazijah. Tudi na ptujski gimnaziji pričakujejo od lokalne športne zveze več sodelovanja pri nadaljnjih razvojnih korakih športnih oddelkov.
Franc Lačen
GORISNICA / predstavitev projektnega dela tretješolcev
Z igro do znanja in zdravja
Najprej sta jih navdušila Lumpi in Capi, poredneža, ki se preve~krat znajdeta tudi v otrokovih zobeh (sta namre~ zobem neprijazni bakteriji). Z glavnima junakoma so se sre~ali že v mali šoli, po dobrih treh letih zato ni ni~ ~ud-nega, ~e se hvalijo, da imajo zdrave in lepe zobe. Na zanimiv in domiseln na~in so se v tem šolskem letu tretješolci A in B razreda na OŠ Gorišnica lotili projekta pod naslovom Z igro do znanja, z igro do zdravja in zaklju~ke svojega dela predstavili prejšnji teden.
Slišali in videli smo, da goriš-niški tretješolci zares znajo živeti zdravo, saj so ves čas poudarjali, kako pomembno je že od malih nog skrbeti za svoje zobe, si jih redno in pravilno umivati, uživati čim bolj zdravo hrano, predvsem sadje in zelenjavo, ter se veliko gibati v naravi. Da vse to pomaga so tudi sami preizkusili in lahko se pohvalijo, da imajo zares zdrave zobe, kar pa ni bilo težko opaziti.
S projektnim delom so se ukvarjali od lanskega septembra, opravili so manjšo raziskovalno nalogo, pri delu pa sta jim veliko pomagali razredničarki Irena Forštnaric in Anita Vor{ic, pogosto so se srečevali z medicinsko sestro Heleno Seidl Stefanović, ki skrbi za zobozdravstveno preventivo na šoli, pa tudi obiski pri domačem zobozdravniku Zlatku Soku, doktorju
stomatologije, so bili pogostejši. Zobozdravnik Sok je bil mladim raziskovalcem mentor. Z opravljenim delom je bil zelo zadovoljen, saj so bili tretješolci zelo zavzeti.
O zdravju je razmišljal tudi Branko Sirec, ravnatelj OS Go-rišnica, predvsem pa o zdravju, h kateremu si prizadeva človeštvo. Na gorišniški šoli se zdravju posvečajo v veliki meri, že dolgo let vzpodbujajo zdravstveno in zobozdravstveno preventivo, otoke pa pripravljajo na življenje, da bi ostali zdravi in vitalni.
Helena Seidl Stefanović pa je dejala, da je zdaj prehojene le del poti, projektno delo bodo še nadaljevali, saj to koristi otrokom in odraslim.
Tatjana Mohorko
Tretješolci so na zanimiv način predstavili projektno delo. Foto: TM
MARIBOR / 1. festival duhovne ritmične glasbe
Tretja nagrada vokalni skupini KOR
V soboto, 6. aprila, zve~er je bil v Mariboru 1. festival duhovne ritmi~ne glasbe. Prireditev je potekala v Unionski dvorani z neposrednim prenosom na Radiu Ognjiš~e.
Na razpis za festival v organizaciji Radia Ognji{če, Katoli{-kega dru{tva dr. Antona Murka, Hoče in Dru{tva Salezijanski mladinski center Maribor je pri-{lo 26 del. Stokovna komisija je izbrala 12 doslej neobjavljenih avtorskih skladb, ki so se uvrstile v finale. Vse skladbe so bile izvajane popolnoma "v živo".
Prireditev sta povezovala Ida Ba{ in Jure Se{ek. Tekmovalne skladbe so izvajalci predstavili po izžrebanem vrstnem redu: Moj dar (Vem za pot), Jadra (Sa{o in Robi), Ritem srca (Gloria), Ljubezen (Dlan), Odsev neskončnosti (Dominik), Peter skala (p. Janez Ferlež in skupina Haloška zarja), Moj Bog (Aynee), Bog je ljubezen (Vokalna skupina Kor), Marija, naša gospa (Timéa), Zbudi se (Sve-
tnik), Pol'ti! (Julija) in Človek (Franc Juvan in Dominik Krt ter mladi iz Stranj).
Po tekmovalnem delu, med glasovanjem, se je občinstvu predstavila vokalna skupina Sirene, ki izvaja predvsem črnske duhovne pesmi in druge ritmične skladbe.
Skladbe je ocenjevala strokovna komisija: Edvin Fliser, predsednik, Boštjan Podlesnik, Ivan Hudnik, Tadej Sadar, Danilo Ba-lok in Katja Kovač Gruber. Pred razglasitvijo odločitve strokovne komisije je njen predsednik povedal: "Kriteriji, po katerih smo ocenjevali, so bili štirje — besedilo, melodija, aranžma in izvedba. Razlike so bile majhne, kar kaže, da je bila raven izvedbe in tudi melodij na zavidljivi ravni. Mislim, da so mnogi od
njih zelo obetavni mladi izvajalci na slovenski glasbeni sceni"
Tretjo nagrado strokovne komisije je prejela vokalna skupina KOR iz Markovcev za skladbo Bog je ljubezen, drugo nagrado zmagovalka občinstva Julija za skladbo Pol'ti! in prvo nagrado Gloria za skladbo Ritem srca.
Svojo zmagovalko so izbrali tudi poslušalci pred radijskimi sprejemniki in občinstvo v Unionski dvorani. Najboljša skladba po izboru občinstva je bila Pol'ti! v izvedbi Julije.
Prvi festival duhovne ritmične glasbe je bil po mnenju vseh sodelujočih čudovito doživetje, prireditev, ki bi lahko v slovenski glasbeni prostor vnesla svežino in vsebino, ki je pogosto prikrita ali celo zatajevana. Poslovili smo se z željo, da bi prvemu sledili še naslednji festivali.
BT
MARKETING
analiza
(2. del)
Danes nadaljujemo temo, ki smo jo načeli v pretekli številki. Pogledali pa si bomo osnovne značilnosti analize izdelka in potrosni-kov.
3.	Analiza izdelka
Odgovoriti je potrebno na vprašanja, ki se tičejo konkretno izdelka: kakšne so njegove značilnosti, kako deluje, kakšna je vsebina, kako se uporablja, ali je v modi, kakšna je vrednost v primerjavi s ceno ... Moramo pa odgovoriti tudi na vprašanja, ki so povezana s prodajo izdelka: ali je možna distribucija, kakšen je odnos potrošnikov in trgovcev do izdelka, ali je embalaža dovolj zanimiva, ali je izdelek prepoznaven, kako se rešujejo reklamacije.
Blagovna znamka izdelka nam pri tem lahko sporoča do šest pomenov:
lastnosti — spomni nas na določene lastnosti izdelka;
koristi — kupci ne kupujejo lastnosti, temveč koristi. Lastnosti morajo biti prenesene v uporabne in / ali čustvene koristi;
vrednote — pove nam več o vrednotah proizvajalca;
kultura — predstavlja nam neko kulturo;
osebnost — nakaže nam lahko tudi neko osebnost;
uporabnik — nakaže nam, kakšen porabnik kupuje in uporablja izdelek.
4.	Analiza potrošnikov
Analiza potrošnikov ima velik pomen za nadaljevanje komunikacijske akcije. S segmentacijo potencialnih kupcev dolo~imo lastnosti in navade dolo~enih slojev ljudi, ki bi lahko bili kupci naših izdelkov.
Spremenljivke pri preu~evanju potrošnikov delimo na:
-	demografske; delijo se glede na starost, spol, velikost družine, življenjski ciklus družine, dohodek, poklic, izobrazbo, religijo, raso, narodnost
-	geografske; razdelitev trga na različne geografske enote, npr. državo, narodnost, regijo, velikost mesta, gostoto prebivalstva ...
-	psihografske; delijo se na različne skupine glede na družbeni sloj, način življenja, osebnost. Ti faktorji večkrat določijo, kako se bodo porabili dohodki ter katere znamke izdelkov se bodo kupovale.
-	vedenjske; delijo se glede na priložnosti, koristi, status porabnika, zvestobo, privrženost, pripravljenost na nakup in odnos do izdelka. Številni tržniki so prepričani, da so prav vedenjske spremenljivke najboljša podlaga za oblikovanje tržnih segmentov.
Vnaslednji številki bomo nadaljevali s situacijsko analizo, govorili pa bomo o analizi potrošnikov, če opravljamo turistično dejavnost.
Pišite na e-naslov; zlato. ogle-dalo@radio-tednik.si ali fidel-forever@yahoo.com. Vaše komen-t^-rje, vprašanja in pripombe bomo z veseljem upo{tevali pri ustvarjanju kolumne.
Marjan Ostroško
PO NAŠIH KRAJIH
PTUJ / včeraj predstavili program 13. razstave dobrote slovenskih kmetij
Dobrote - del projekta Edinstveno iz Slovenije
V Mestni hiši na Ptuju so na včerajšnji tiskovni konferenci predstavili program leto{nje 13. razstave Dobrote slovenskih kmetij, ki bo od 19. do 22. aprila v prostorih minoritskega samostana na Ptuju. Od pokrajin se letos podrobneje predstavlja celjsko obmo~je skupaj s Kmetijsko in gostinsko {olo [entjur ter Vrtnarsko {olo Celje.
Prvič letos so kmetije v ocenjevanje poslale vzorce domačih sokov, prvi~ pa se razstave udeležuje tudi Pospeševalni center za malo gospodarstvo, ki bo (tudi prvič) izvedel ocenjevanje primernosti, kakovosti in ustreznosti embalaže izdelkov iz dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Embalaža je namreč pomemben dejavnik za uspešno prodajo nekega izdelka. V okvi-
ru vladnega operativnega programa uvajanja dela na domu in dela na daljavo center izvaja projekt Edinsfveno iz Slovenije. Z njim želijo spodbuditi uspešnejši razvoj in poslovanje z izdelki domače in umetnostne obrti kot tudi z izdelki iz dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.
Peter Pribožic, predsednik
organizacijskega odbora 13. razstave Dobrote slovenskih kmetij, ki jo organizirajo Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Mestna občina Ptuj in Kmetij-sko-gozdarski zavod Ptuj, je včeraj povedal, da so z odzivom kmetij na letošnjo razstavo zelo zadovoljni: 524 kmetij je v ocenjevanje prijavilo 751 izdelkov. Skoraj polovico izdelkov so že ocenili, tik pred odprtjem razstave bodo ocenili še krušne in mlečne izdelke. Med doslej ocenjenimi izdelki jih je 75 zlatih, 71 srebrnih in 74 bronastih, brez priznanja jih je ostalo 85.
DOBROTE
SLOVENSKIH KMEHJ
19..20..21.,22.aDrila 2002
v MINORnSKEM SAMOSTANU NA PIUJU
13. RAZSTAVA
PETEK 19. april ob 10. uri: ODPRTJE RAZSTAVE SOBOTA 20. april ob 13. uri: PODELITVE PRIZNANJ NEDELJA 21. april ob 10. uri:	SLOVESNA MAŠA
ob 11. uri: PODELITVE PRIZNANJ PONEDELJEK 22. april ob 11. uri: STROKOVNI POSVET
-EMBALAŽA IN TRŽENJE DOBROT
razstava bo na ogled med 9. in 1 S.uro, v ponedeljek do 16. ure
WWW.OZVZ-ptU j .si BOGAT KULTURNI PROGRAM IN PONUDBA DOBROT
ORGANIZATORJI: KMHUSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE, MESÏÏIA OBČINA PTUJ, KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ
PTUJ / na obisku v petovia avtu, d.d.
V kratkem tertifíkat kakovosti
V Petovia avtu so leto 2002 dobro za~eli, bolj{e kot leta 2000 pa so poslovali tudi v lanskem letu. Pozitivne rezultate beležijo tudi v delu firme v Murski Soboti, kjer jih čaka v tem letu dokončna konsolidacija poslovanja. Dobre rezultate beležijo letos na vseh področjih svoje dela razen v servisni dejavnosti.
Podjetje je glede na programa organizirano v štiri profitne centre: PC Renault, PC Servisi, PC Trgovina in PC Tehni~-ni pregledi. Agroservis Murska Sobota pa je organiziran v holding (delniško družbo) s tremi h~erami: Avto Ares, d.o.o., ki prodaja Renaultova vozila, Avto Cit, d.o.o., ki prodaja Citroeno-va vozila, in A Servis, d.o.o., ki je trgovina za prodajo in servisiranje tovornega programa in
traktorjev.
Prodaja avtomobilov je bila v prvih dveh meseceh nenormalna. Petovia avto je zastopnik za prodajo Renaultovih avtomobilov na obmo~ju Ptuja. V okviru reorganizacije Renaultove prodajne mreže jim je uspelo pridobiti status regijskega centra; s Ptuja bodo s prodajo pokrivali Štajersko od Maribora naprej proti Prekmurju. V janaurju in februarju letos je v povprečju
Vili Cerovic, univ. dipl. ekon., direktor podjetja Petovia avto Ptuj. Foto: Črtomir Goznik
znašal njihov tržni delež skoraj 32 odstotkov.
Že v letu 2000 so pričeli aktivnosti za pridobitev certifikata kakovosti ISO 9001-2000, pred-presojo pa so imeli 27. marca. Certifikat kakovosti naj bi pridobili še pred polletjem.
Ob koncu prejšnjega leta je Petovia avto uradno odprla vrata svojega podjetja v Beogradu, v okviru katerega bodo v začetku prodajali rezervne dele za tovorna vozila. Z nekaterimi slovenskimi podjetji se tudi pogovarjajo o zastopstvih, razmišljajo pa tudi o prodaji Renaultovih vozil na tem območju. Cilji, ki jih povezujejo z jugoslovanskim trgom, so veliki, vendar bodo začeli počasi in premišljeno. Od 15. marca deluje tudi že podjetje Petovia avto v Novem Sadu. V obeh firmah trenutno zaposlujejo skupaj med sedem in osem ljudi. Večina je pogodbenih sodelavcev.
V okviru letošnjega poslovanja bodo največjo pozornost posvetili izboljšanju kvalitete na vseh področjih poslovanja. Na to so vezane tudi nekatere investicije in posodobitve. Predvsem pa je želja celotnega kolektiva, ki šteje 86 zaposlenih, da ohranijo že dosežene tržne pozicije in jih nekoliko povečajo.
MG
Peter Pribožic, predsednik organizacijskega odbora 13. razstave Dobrote slovenskih kmetij: »Kmetije so letos v ocenjevanje prijavile 751 izdelkov, prvič tudi domače sokove.« Foto: Črtomir Goznik
"Razstava je skupen projekt požrtovalnega dela svetovalk in svetovalcev iz celotne Slovenije ter gospodinj in gospodarjev slovenskih kmetij. Že na dosedanjih razstavah je bila prikazana pestrost ponudbe naših kmetij. Poleg izdelkov, ki jih lahko vidite na razstavi vsako leto, je še veliko takšnih, ki bi jih lahko še vključili v ocenjevanje ter jih s tem zaščitili in poimenovali dobrote slovenskih kmetij. Tudi zato smo se povezali s Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo Slovenije, ki razvija projekt Edinstve-
no iz Slovenije. Dobrote slovenskih kmetij so zagotovo izdelki, ki ponazarjajo edinstvenost ponudbe kulinarike slovenskega podeželja. Z dobro tržno ponudbo dobrot lahko ponudimo domačnost in sožitje z naravo," je med drugim povedal Peter Pri-božič s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj, ki je eden od organizatorjev tradicionalne razstave Dobrote slovenskih kmetij.
Letošnjo razstavo bo odprl minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franci But, ki je tudi častni pokrovitelj razstave. Ob razstavi, ki
jo spremlja bogat kulturni program, bodo izvedli dva strokovna posveta. V soboto, 20. aprila, bodo govorili o stanju, problemih in razvoju ekoturizma v Sloveniji, 22. aprila pa o projektu Edinstveno iz Slovenije in embalaži kot odločilni komponenti uspešne prodaje izdelka.
Letošnja razstava Dobrote slovenskih kmetij naj bi izstopala po številu podeljenih znakov kakovosti - ocenjujejo, da jih bodo podelili med 40 in 50. Kmetije so na priznanja z vsakoletnih razstav izredno ponosne, znake kakovosti večina zna tudi že uspešno vnovčiti pri trženju svojih izdelkov. Razstava je v vseh letih na nek način uspešno pomagala spodbujati hitrejše sprejemanje zakonodaje za področje dopolnilnih dejavnosti. Od prve razstave v letu 1990 do danes je bilo sprejetih več pomembnih pravilnikov.
Včeraj so v Mestni hiši na Ptuju svečano odprli tudi razstavo risb in slik Branka Zupa-niča, ki je z razstavo Dobrote slovenskih kmetij tesno povezan. Med drugim je izdelal tudi znak kakovosti za izdelke, ki so pred tem bili že trikrat zlati. Razstavo je odprl Peter Vrisk, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.
Na letošnji razstavi pričakujejo tudi večji obisk iz drugih slovenskih krajev. Za večji obisk Ptuja v času razstave se trudijo v nekaterih ptujskih turističnih agencijah in LTO Ptuj.
MG
PTUJ / poslovno-klubski center ob mariborski cesti
Trgovina Bazar in Club Marine
Začetki dejavnosti zasebnega podjetja Bazar Milene Jako-pec, s.p., z Mariborske ceste 15 v Ptuju segajo dobro desetletje nazaj, v leto 1990. Osnovna dejavnost je bila takrat trgovina z metrskim blagom in obla~ili ter {ivanje po na-ro~ilu. To dejavnosti opravljajo {e danes, dodali pa so bogato ponudbo {portnih oblačil in oblačil za prosti čas ter avtomobilskih delov in opreme. Vsa dejavnost je danes strnjena na omenjenem naslovu, v dobro označeni poslovni stavbi v sosedstvu nove po{te ob Mariborski cesti.
Sedanja bogata ponudba zajema zastopanje številnih svetovno znanih firm, ki proizvajajo opremo za šport in prosti čas. Omenimo nemško firmo RE-USCH in njeno opremo, pa potapljaško opremo SEAC SUB, prijetna oblačila za prosti čas znamke MITO ter konfekcijska in športna oblačila UNIVER-ZALE Domžale.
Ponudbo dopolnjujejo z navtično opremo. Iz te ponudbe omenimo izvenkrmne motorje TOHATSU, MERCURY, YANMAR, čolne ZODI-
AC, BRIG in QUICK SILVER.
Ce se boste odločili za športno izživljanje na morju, boste pri Bazarju dobili seveda vso drugo navtično opremo in oblačila svetovno znanih znamk, kot so PRO RAINER, LA LIZAS in še bi lahko naštevali. To pa še ni vse. So tudi zastopnik podjetja Avto Celje, ki je znano po dobri založenosti z rezervnimi deli in opremo za avtomobile.
V istih prostorih ob Mariborski cesti pa že nekaj časa deluje tudi Club Marine. Gre za dru-
Del družabnih prostorov kluba Club Marine
štveno dejavnost, ki združuje člane, navdušene nautike in ljubitelje športa, ki se zbirajo v društvenih prostorih. Za člane je odprt priročen lokal (pub), v katerem se je mogoče osvežiti z mnogimi vrstami uvoženega in domačega piva in drugimi pijačami. Ce želite posedeti v prijetni družbi in izmenjati ali pridobiti nove izkušnje s področja navtičnega športa, se lahko kadarkoli in brez obveznosti tudi vi včlanite v omenjeni klub. Kot je povedal predsednik Bojan Jakopec, imajo v klubu velike načrte. Že v začetku maja bodo organizirali tečaj za voditelje čolnov, v prihodnje pa bodo organizirali izlete, skupna letovanja in druge družabne dejavnosti svojih članov. Med pomembnimi načrti je še organiziranje zimovanja plovil in njihovo servisiranje.
Skratka, ob Mariborski cesti je nastal poslovno-športno-klubski center, ki bo pravšnji naslov tudi za vas, če se želite opremiti s katerim ob opisanih artiklov iz njihove ponudbe, samo posedeti v prijetni družbi, si pridobiti nova znanja in izkušnje ali se vključiti v organizirane oblike dejavnosti kluba. Dobrodošli!
PR
PO NAŠIH KRAJIH
DESTRNIK / sesto ocenjevanje vina
Skoraj polovica zlatih priznanj
Vinski letnik 2001 je dozorel, zato se v tem času vrstijo številna, tradicionalna ali pa na novo uvedena vinska ocenjevanja. Povsod se zberejo priznani enologi in ocenijo kakovost prinesenih vinskih vzorcev, pridnost vinogradni-kovih rok in njegovo kletarsko znanje ter spretnost. Táko, že šesto ocenjevanje zapored, je bilo v organizaciji Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice na velikonočni ponedeljek na Destrniku.
Predsednik društva in kmetijski svetovalec za področje vinogradništva, univ. dipl. inženir agronomije Andrej Rebernišek je ocenil, da je bilo 79 prinesenih vzorcev pričakovano število in da so bili ocenjevalci z ugotovljeno kakovostjo zelo zadovoljni. Letošnjega ocenjevanja so se lotili nekoliko drugače: najprej so ocenjevali suha vina, potem vina z nepovretim sladkorjem in na koncu še vina posebnih kakovosti. Izbrali so šampiona med suhimi in med vini z ostankom nepovretega sladkorja ter najbolje ocenjeno vino posebnih kakovosti. Med suhimi vini je bilo ocenjenih 28 vzorcev, dva vzorca sta predstavljala vina posebnih kakovosti, ostala, najmnožičnejša kategorija je torej predstavljala vina z ostankom nepovretega sladkorja. V zadnjem času je tudi v Sloveniji opazno večanje potrošnje suhih vin, zato je bilo tokratno destrniško ocenjevanje nekak izziv vinogradnikom, da se odločijo tudi za pridelavo kakovostnih in vrhunskih suhih vin. V celoti gledano so bili ocenjevalci s predstavljenimi vini izredno zadovoljni. Lani je bila povprečna ocena vseh vzorcev 17,34, letos pa 17,88, kar je velik napredek. Kar 44 odstotkov vzorcev je doseglo zlata, 43 odstotkov srebrna ter 5 odstotkov bronasta priznanja, osem odstotkov vzorcev pa je bilo izločenih. Kakovost je mogoče delno pripisati dobremu letniku, pa tudi vse boljši usposobljenosti in izkušenosti kletarjev, ki znajo pridelano kakovost v kleti obdržati ali še izboljšati.
Andrej Rebernišek pravi, da so včasih iz ocenjevanja izločevali vina s tradicionalnimi kle-tarskimi napakami, kot so vonj po lesu in oksidacija, danes pa izločajo vina z "bolj zahtevnimi napakami" ki so posledica težjega kletarjernja ob tako dobrih letnikih. Ob takih ugotovitvah je mogoče zaključiti, da so zasebni kletarji že zdavnaj "prerasli" začetne napake in da se pri njihovem uspešnem delu odraža tudi nenehna skrb številnih društev za izobraževanje svojih članov. Na širšem območju Ptuja deluje že šest vinogradniških društev, vsa dobro sodelujejo s kmetijsko svetovalno službo, organizirajo predavanja in tečaje, z vinskimi ocenjevanji pa preverjajo učinke svojega dela. Na teh ocenjevanjih je pod strokovnim nadzorom 500 do 600 vinskih vzorcev, kar prispeva k bistveno boljšemu pregledu kakovosti vina celotnega vinorodnega območja.
V nadaljevanju objavljamo imena lastnikov najbolje ocenjenih vinskih vzorcev. Pri sortah, kjer je bilo ocenjenih vzorcev več, objavljamo samo tri najbolje ocenjene.
SUHA VINA
Rdeče, zvrst: Robert Samec, Sv. Štefan, 17,42; modra fran-kinja:
Janez Kampl, Grajenščak 14, 17,76. Zvrst: Milan Breg, Krčevina pri Vurb. 116, 17,98, Miroslav Tobias, Pacinje 2, 17,64; Janez Kampl, Grajenščak 14, 17,46; [ipon: Ana, Peter Gabro-vec, K Jezeru 6, 17,64; Andrej
Polanec, Maistrova 33, 17,3; Laški rizling: Aleksander Mat-jašič, Placar 40, 17,84; Vinogradništvo Rebernišek-Mestni vrh 42, 17,2. Rizvanec: Milan Breg, Krčevina pri Vurb. 116, 17,76. Chardonnay: Branko Lah, Podvinci 123 b, 17,14. Renski rizling: Miran Polanec, Placar, 18,08; Franc Lovrenčič, Krčevina pri Vurb.22, 17,96. Sauvignon: Andrej Rebernišek, Mestni vrh 42, 17,86; Janez Kampl, Grajenščak 14, 17,84; Irma Škrinjar, Kajuhova 8, 17,6; Muškat otonel: Franc Lov-renčič, Krčevinna pri Vurb. 22, 18,09.
Predsednik Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice Andrej Rebernišek
VINA Z OSTANKOM
NEPOVRETEGA
SLADKORJA
Zvrst: Ivan, Angela Slukan, Zg. Velovlak 23, 18,13; Ivan Majerič, Sp. Velovlak 8, 18; Andrej Vidovič, Orešje 176, 17,7. [ipon: Stanko Bac, Desternik 6, 18,03; Ivo Rašl, Placar 61, 18,02; Roman Petrovič, Ilčeva 15, 17,86. La{ki rizling: Roman Petrovič, Ilčeva 15, 18,45; Marjan Lovrec, Jiršovci 24, 18,13; Anton Potrč, Mestni vrh 79, 18,04. Beli pinot: Marjan Zele-nik, Janežovski vrh 43 a, 18,22; Franc Lovrenčič, Krčevinna pri Vurb. 22, 18,14: Marjan Lov-rec, Jiršovci 24, 17,76. Char-donnay: Zoran Petkoski, Ul. Kneza Koclja 7, Maribor, 18,3;
Franc Lovrenčič, Krčevinna pri Vurb. 22, 18,16; Franc Pukšič, Vintarovci 43 a, 18,04; Janez Vršič, Krčevina pri Vurb. 74 a, 18,04. Sivi pinot: Ivo Rašl, Placar 61, 18,32; Andrej Pola-nec, Maistrova 33, 18,27; Vinogradništvo Lacko, Drstelja 21, 17,56. Kerner: Stanko Bac, Desternik 6, 18,16. Renski rizling: Zoran Petkoski, Ul. Kneza Koclja 7, MB, 18,44; Andrej Polanec, Maistrova 33, 18,32; Vinogradništvo Reberni-šek, Mestni vrh 42, 18,24. Sa-uvignon: Zoran Petkoski, Ul. Kneza Koclja 7, 18,4; Ivo Rašl, Placar 61, 18,32; Rudi Potrč, Mestni vrh 74 a, 18,24. Trami-nec: Ivo Rašl, Placar 61, 18,68. Mu{kat otonel: Andrej Pola-nec, Maistrova 33, 18,38. Rumeni muškat: Zoran Petkoski, Ul. Kneza Koclja 7, 18,5; Ivan Majerič, Sp. Velovlak 8, 18,2; Miran Voda, Mestni vrh 43, 18,18.
VINA POSEBNIH KAKOVOSTI
Laški rizling izbor: Roman Petrovič, Ilčeva 15, 18,84. Laški rizling jagodni izbor: Roman Petrovič, Ilčeva 15, 19,34.
Prvak med suhimi vini je muškat otonel, ki ga je pridelal Franc Lovrenčič iz Krčevine pri Vurbergu 22 in je prejel oceno 18,09. Prvak med vini z ostankom nepovretega sladkorja je traminec, kletarja Iva Ra-šla iz Placarja 61, z oceno 18,68, najbolje ocenjeno vino posebnih kakovosti pa je laški rizling jagodni izbor, ki ga je pridelal Roma Petrovič iz Ilč-eve 15 v Ptuju in zanj prejel oceno 19,34.
Podelitev priznanj lastnikom ocenjenih vzorcev bo v petek, 12. aprila ob 19. uri v domu krajanov na Grajeni, kjer bo obenem potekal tudi redni občni zbor društva.
J. Bračič
PTUJ / varnostni sosvet s predstavniki sodstva in inšpekcij
Najprej so na potezi starši
Varnostni sosvet Mestne občine Ptuj se je v sredo, 27. marca, zbral na redni seji in ocenjeval varnostne razmere v mestni občini Ptuj. Ena njegovih temeljnih nalog je, da poizkusi vključiti v to svojo akcijo čim več različnih služb in dejavnosti. Na seji so bili Marija Krajnc z okrajnega sodišča, Andrej Žmavc in Smiljan Drevenšek z okrožnega sodišča, Branko Dobrijevič, sodnik za prekrške, in Tanja Novak, tržna inšpektorica.
Župan je v uvodu povedal, da so povabljene službe samostojne službe države, neodvisne od lokalne skupnosti, a se z njo srečujejo na skupnem interesnem področju, to je varnosti občanov. Namen srečanja je bil, informirati se o stanju in skupnih možnostih reševanja negativnih pojavov v okolju, da se zagotovi višji nivo varnosti, najdejo metode, možnosti in način, kako bi aktivno pristopili k reševanju varnostne problematike in nasilnega vedenja, in k temu pritegnili tudi druge institucije, pa tudi občane MO Ptuj in širše okolice.
Ko govorimo o varnosti, je pomembno počutje občanov, ki
ni stalno, ampak spremenljivo in odvisno od mnogih dejavnikov.
Darko Najvirt, komandir Policijske postaje Ptuj, je predstavil nekatere ugotovitve, ki izhajajo iz informacije za leto 2001 in nakazujejo potrebe za ravnanja v bodoče.
V razpravi je bila izpostavljena pobuda, da bi na sodiščih prioritetno obravnavali zadeve s področja nasilništva ter ogrožanja premoženja in varnosti občanov. To bi hkrati tudi dvignilo učinek pristojnih inšpekcij in policije. Ugotovljeno je bilo, da pristojne službe med seboj dobro sodelujejo in da bodo to
sodelovanje v bodoče še krepile.
Predstavniki okrajnega in okrožnega sodišča so izpostavili pomen razkritja identitete prijavitelja prekrška, da bi prišlo do odkritja povzročitelja prekrška.
Izpostavljeni so bili mnogi konkretni primeri nasilnih vedenj in kršitev predpisov (o točenju alkoholnih pijač mladoletnim osebam, o poškodovanjih premoženja ...), podane mnoge pobude, ki naj bi prispevale k povečanju učinkovitosti pristojnih služb.
"V razpravi smo prišli do sklepa, da so naloge policije, inšpekcij in sodišč že v fazi 'gašenja' stanja, zato je nujno z dodatnimi aktivnostmi poseči v fazo preprečitve. Tukaj bomo zastavili aktivnosti sosveta v sodelovanju z vodstvi osnovnih in srednjih šol ter vrtca. Preko šol bi želeli priti posredno tudi do staršev. Ena od poti do staršev so tudi mediji in ob tej priložno-
sti naj opozorim na pomembno nalogo staršev pri vzgoji otrok. Mnogi kažejo na institucije policije, občine, inšpekcije, ki niso dovolj naredile za večjo varnost, vendar je to druga faza po neuspešni preventivi, vzgoji ali neučinkovitem delu raznih služb. Ugotovljeno je bilo, da bodo pristojne državne in lokalne službe okrepile svojo dejavnost, k sodelovanju pa želimo pritegniti tudi občane, med njimi predvsem starše," je povedal Janez Merc, član varnostnega sosveta in vodja oddelka za splošne zadeve pri MO Ptuj.
Varnostni sosvet bo pripravil raziskave na področju otrok in mladoletnikov, ki bodo usmerjene v raziskavo samopodob in socialne patologije (zlorab alkohola, drog ...). Z novim šolskim letom bomo predlagali seznam predavateljev in tem za mladino, za odrasle in se tako aktivno vključili v programe usposabljanj.
JM
... PA BREZ ZAMERE
Sveta jeza
Dober državljan je tisti, ki ne dvomi
če se vam zdi, da se v naši državi vse prav godi, potem vedite, ste v veliki manjšini in, brez zamere, očitek, ki leti na vas, da ste ali rahlo naivni ali pa (po vašem zadovoljstvu z državo sodeč) pripadate tisti kasti direktorčkov, ki državo uspešno nateguje, v svojo finančno korist kakopak, ta očitek vas torej ne sme prav nič razjeziti. Saj, če tako benevolentno razmišljate o naši državi, potem skorajda ne morete biti kaj drugega kot pa pripadnik ene teh dveh opcij. če ste kakšen takšen direktorčič (in če ste, dobro za vas), potem itak dobro veste, o čem je govor, če pa niste, pa res ni nobene druge možnosti, kot da vas uvrstimo v kasto naivnežev. Sorry, mi je zelo žal. Pa tudi če se vam ne zdi, da je naša država raj na zemlji in ste polni kritike in očitkov na njen račun, vendar pa vam to vse skupaj ne nese dalje kot do obšan-kovske debate, se ne zavedate v polnem (in predvsem dovolj zrelem) pomenu tega dejstva. Da se razumemo, tudi obšankovske debate so lahko zelo poučne, zrele in nasploh na precej višjem nivoju od, recimo, vsaj po definiciji hudo pametnih in inteligentnih okroglih miz ter podobnih zbirov vrhunskih umov. Do takšnih raznoraznih vrhunskih umskih debat ste lahko povsem upravičeno skeptični. Kar pa seveda ne pomeni, da je vsaka taka debata mlatenje visoko sofisticirane teoretične slame. Bla, bla, bla ... Okej, bodi dovolj o tem.
Dopustite, da še enkrat poudarimo veliki večini znano, pa vendar precejkrat pozabljeno dejstvo, da v naši državi ne štima skoraj nič. Nismo sicer neki Afgastan (pred intervencijo ramba iz Bele hiše ali po njej — to je popolnoma vseeno), a vendar nas kljub temu lahko povsem upravičeno zapeče glava skoraj pri vsaki stvari, ki je vsaj malo povezana z državo. Sicer porečete, da se pa nonstop kritizirati res ne spodobi in je pravzaprav zapravljanje truda, če že taka neutrudna kritika ne kaže na hudo tečen in zamorjen karakter človeka; a vendar ni tako. če mislite tako, potem je državi uspelo tisto, za kar si pravzaprav najbolj prizadeva — vcepiti podanikom mišljenje, mnenje, da stvari enostavno ne morejo biti drugačne, kot so, da bi vsaka sprememba vodila samo na slabše in da je vsako mnenje, ki ni sto-procentno usklajeno z mnenjem države, napačno. In da je vsako kritiziranje njenega delovanja potemtakem pravzaprav zgolj nekakšen eksces, deformacija, ki kaže na delikventnost in zmedenost posameznika, ki si drzne imeti take pomisleke. V bolj robatih državah in sistemih, v katerih se še niso naučili prefinjenih tehnik obvladovanja javnega mnenja in družbe, so taki posamezniki kar direkt označeni za sovražnike naroda, pripadnike kakšnih skrivnih in nadvse nevarnih sekt ali političnih skupin, revolucionarje (heh, za talibane) in kaj vem kaj še ter po kratkem postopku strpani v keho, v Guantanamo Bay ali pa kar (kot v omenjenem Afgastanu) obešeni na fuzbalskem štadionu. Seveda se kaj takega v civilizirani družbi in državi ne dogaja, saj so tu prisotni bolj prefinjeni mehanizmi, kot na primer ta, po
katerem država skuša podanikom vcepiti način razmišljanja, miselnost, po kateri že sam plebs na nek način označi izobči tistega, ki si drzne malo preveč povzdigniti glas in svoje kritično mnenje o državi. Pametno, hudo pametno. Saj veste, najboljši nateg je tisti, pri katerem se sploh ne zavedate, da ste bili nategnjeni. Zatorej nadvse p-r^^idno, kadar hočete koga, ki ima do ravnanja države konstantne pomisleke, ozna~iti za nergača in bebčka. Morda ste v tem primeru bebček prav vi, saj ste čisto mogoče zapadli zgoraj opisanemu sistemu. Padli noter.
Pa da ne bomo samo teoretizirali, se od teorije premaknimo {e malce k praksi. Za vse tiste nejeverne Tomaže tam zunaj. Bodimo malo kritični in poglejmo, ali je kaj zgoraj povedanega res možno videti in spoznati v praksi, v vsakdanjem življenju, torej. Kar pa nas bo zanimalo, je predvsem to, ali se kdaj državi pripeti, da te svoje opisane tendence nehote tudi eksplicitno pokaže. Zgodba pa je naslednja. Pred slabim tednom smo lahko v časopisju zasledili, da je imel naš veleumni šef države redno tiskovno konferenco. Kar samo po sebi ni nič čudnega, še več, je popolnoma normalno. Ni pa normalno, da je novinarje, še preden so ga začeli kaj spraševati, poučil, da upa, da ga ne bodo morili z vprašanji o novem super dragem vladnem letalu. Zgodilo pa se je, hvalabogu, natanko to. Mini bombardiranje z vprašanji o novem vladnem jeklenem ptiču. Je prvi minister imel kakšen pameten odgovor? Ne, hudo se je vznejevoljil, požugal s prstom, nato pa stoično zavzdihnil, češ, da kaj drugega ob sedanjem stanju duha v državi ni bilo za pričakovati. ????? Kako, prosim? Halo? Smo prav slišali in videli? Ja, popolnoma prav. Premier je sicer potem nekaj pleteničil o pro-tidobavah, pa nekih kao koristih za državo in podobno, ampak to je tukaj postranskega pomena. Pomemben je način, kako je Drnavž na celotno zadevo reagiral. Kot kak starokopiten učitelj, ko mu učenci v šoli drznejo oporekati, ali pa še to ne, ampak želijo zgolj izraziti majceno trohico dvoma, če jim hoče kdaj prodati prazno slamo ali nekaj, skregano z zdravim razumom. Lop po prstih s šibo! Kako si drznete! Bedaki! Kreteni! Marš v kot klečat na koruzo!
Premieru očitno manjka veliko taktnosti, potrpljenja in poznavanja (ali pa samo upoštevanja, seznanjen z njimi verjetno že je) osnovnih pravil demokracije. Nekoga, ki ti postavi vprašanje, ki ti ni najbolj všeč, ne moreš kar odpraviti kot nekega bebčka. Se huje pa je, če ga za bebčka, ki pravzaprav ne ve, kaj sprašuje, označiš, še preden te to de facto tudi vpraša. In vse skupaj je še huje, če si to privošči sam prvi mož države. Vendar to kaže zgolj na avtoritativen karakter gospoda Drnovška. Ne, ne. Če mislite tako, pomislite še enkrat. Jezni bliski, ki so na tiskovni konferenci leteli iz oči Janeza Drnovška, niso bili njegovi. To je bila nejevolja države, potem ko se je pokazalo, da je tistih, ki je nimajo za a priori vedno in povsod vsevedno, precej več, kot pa bi si želela.
Gregor Alič
PO NAŠIH KRAJIH
PODLOŽE / športno društvo, ki izstopa
Motor vasi v športnem parku
V športnem društvu Podlože, ki je bilo ustanovljeno šele pred dobrimi štirmi leti, izstopajo iz povprečja, saj so eno redkih športnih društev, ki je za svoje potrebe in s finančno pomočjo sokrajanov kupilo večje zemljišče ter si v kratkem času na njem uredilo športni park. Sami so zgradili in uredili sodobno asfaltno igrišče za mali nogomet in košarko ter društveni objekt z manjšo dvorano, kuhinjo, sanitarijami in slačilnicami. Tako ni skrivnost, da je športno društvo s športnim parkom motor Podlož.
Po besedah dosedanjega predsednika Branka Frangeža je
namreč športni park Podlože osnovno gibalo na vasi, saj se v njem odvijajo vse pomembnejše prireditve, proslave in zabave. Začeli so iz nič na pobudo skupine mladih športnih zanesenjakov, ki so se sestali aprila 1998, sklenili, da ustanovijo športno društvo in si začrtali cilje. Brez izdatne pomoči sokrajanov Podlož seveda ne bi šlo, saj so prispevali po 60 tisočakov po posamezni hiši, precejšen del pa so zbrali tudi s prispevki sponzorjev in donatorjev.
Poleg igrišča so zgradili tudi društvene prostore, ki so primerno nadomestilo za vaški dom, saj do sedaj v Podložah niso imeli nobenega prostora za druženje. Zato se v društvenih prostorih odvijajo vse prireditve, ob druženju športnikov v njem potekajo volitve, glasovanja, zbori krajanov, predavanja, druženja in zabavne prireditve.
K že omenjenim pridobitvam
pa so pred kratkim dodali še eno, saj so športni park priključili na komunalno vodovodno omrežje, s čimer je postal društveni objekt tudi funkcionalen. V minulem letu so uspeli dokončati zaščitno ograjo in jo tudi prebarvali, okrog igrišča so nasipali zemljo in jo utrdili, priskrbeli pa so si tudi železne cevi različnnih dimenzij iz ka-
terih bodo sami izdelali drogove (kandelabre) za razsvetljavo. Kupili so tudi nekaj zložljivih vrtnih sedežnih klopi z mizami, ter opremili priročno kuhinjo.
Vso sezono je bilo igrišče v glavnem zasedeno, najbolj ob sredah, ko po tradiciji igrajo mali nogomet. Lani so uspeli nabaviti tudi drese za mali nogomet, največ zaslug za omenjene aktivnosti pa pripisujejo Damijanu Letonji, vodji sekcije za mali nogomet. Ob občinskem prazniku so sodelovali na tekmovanjih v teku, malem nogometu za veterane ter kmečkih igrah, sicer pa so poskrbeli za malico in pijačo za vse udeležence tekmovanj. Gostili pa so tudi kolesarje rekreativce. Med
Dosedanji predsednik športnega društva Branko Frangez (levo) in novoizvoljeni Drago Gaj{t v pogovoru o leto{njih aktivnostih
najbolj množične akcije pa že nekaj let nazaj sodi postavitev majskega drevesa.
Zaradi izteka 4-letnega mad-nata so na občnem zboru razrešili dosedanje vodstvo, ki je športno društvo Podlože postavilo na noge in za novega predsednika izvolili Draga Gajsta. Podpredsednik društva je sedaj Ivo Valan, tajnica Suzana Gajšt, blagajnik Anton Jeza, v upravnem odboru pa so še trije člani Miran Predikaka, Aleš Gajšt in Dani Jeza.
V programu aktivnosti za letošnje leto bodo po besedah novega predsednika Draga Gajšta poleg vzdrževanja in urejanja igrišča ter društvenega prostora vložili vse napore za ureditev odbojkarskega igrišča, ter postavitev razsvetljave, kupili pa naj bi tudi nekaj miz za namizni tenis, sicer pa v svoje vrste vabijo mlade ljudi, zato bodo letos postavili tudi nekaj igral za najmlajše, da bi jih tako z druženjem ob igrišču pritegnili k športni dejavnosti. Med športnimi aktivnostmi pa bodo tudi letos organizirali turnir v malem nogometu in morda tudi v košarki.
Članom športnega društva Podlože sta za uspešno delo, aktivnosti in predvsem bogate delovne dosežke čestitala tudi župan majšperške občine Franc Bezjak ter podžupanja Darinka Fakin. Oba sta izrazila zadovoljstvo in ponos, nad njihovim delom in uspehi, ter jim tudi v bodoče obljubila vso podporo.
M. Ozmec
MAJSPERK / uspehi vinogradnikov in sadjarjev
Z dobrim vinom promovirajo svoj kraj
V društvu vinogradnikov in sadjarev Majšperk, ki deluje šele peto leto in v katerem je povezanih 45 pridelovalcev vina in sadja z območja Haloz, so na občnem zboru minulo soboto, 6. aprila, v dvorani majperškega gasilskega doma aktivnosti v preteklem obdobju ugodno ocenili ter pri tem izpostavili svojo najodmevnejšo prireditev - vsakoletno ocenjevanje vina, ki skupaj z drugimi akcijami dokazuje, da je njihov obstoj koristen in upravičen, saj pridelujejo bolje in kvalitetneje.
Kot je povedal dosedanji in novoizvoljeni predsednik društva Edi Leskovar, je za ocenjevanje vina v Majšperku iz leta v leto večje zanimanje. Na prvem ocenjevanju so pred štirimi leti imeli 28 vinskih vzorcev s povprečno oceno 17,17, na drugem ocenjevanju je bilo 33 vzorcev s povprečno oceno 17,39, na tretjem je bilo ocenjenih že 55 vzorcev s povprečno oceno 17,28, na letošnjem ocenjevanju, ki je bilo v začetku marca pa je bilo ocenjenih kar 59 vzorcev, s povprečno ocen 17,67. Najvišjo oceno je dosegel Franc Subotič iz Rogatca, ki je za zvrst prejel oceno 18.32. To pa zagotovo pomeni, da iz leta v leto pridelujejo bolj dobra in kvalitetnejša vina, saj jih ocenjujejo najuglednejši slovenski enologi in vinski strokovnjaki.
Dvakrat so izvedli tudi jesensko degustacijo mošta, kjer so merili predvsem vsebnost žvepla in z enologom dajali posameznim kletarjem napotke kako ravnati z moštom do vina in naprej. Organizirali so tri strokovne in nadvse poučne ekskurzije z ogledom vinskih kleti, ter 11 strokovnih predavanj od katerih jih je bilo nekaj v naravi, kjer so ugledni predavatelji praktično pokazali pri-
mere bolezni in zajedalce trte in sadja. Pripravili pa so tudi več drugih aktivnosti ob občinske-mn prazniku, v času trgatve so trgali pri vinogradniku Mari-niču na Janškem vrhu, sodelovali so na "prerezu" vinskega letnika Podravkse regije v organizaciji kmetijsko-gozdarske zbornice Maribor, pa tudi v pustni povorki in še kje.
Zaradi isteka mandata so razrešili dosedanje vodstvo in za predsednika društva ponovno izvolili Edija Leskovarja, podpredsednik je odslej Danilo Hertiš, blagajnik pa Drago Ur-lep. Med aktivnostmi v letošnjem letu so poleg ustaljenih akcij izpostavili predvsem prizadevanja za pridobitev društvenih prostorov. Do sedaj so se sestajali po domovih članov ali v gostilnah, po dogovorih z občino pa pričakujejo, da bodo dobili v najem prostore v prenovljeni stavbi nekdanje krajevne skupnosti Majšperk. Med novostmi pa bodo na predlog vinogradnika Franca Šireca organizirali tudi vinogradniški dan odprtih vrat, na katerem bodo svojo dejavnosti predstavili tudi drugim občanom.
Čeprav so v društvu včlanjeni pretežno majnši vinogradniki, se zavedajo, da brez strokovno-
Zlato medaljo za najbolje ocenjeni vinski vzorec (18,32 to~k) je predsednik Edi Leskovar (levo) izro~il Francu Suboti~u. Foto: M. Ozmec
sti ne gre, zato so že predlani kupili grelec mošta, filtre in boljši fraktometer. Vse to njihovi člani s pridom koristijo. Ker lani niso uspeli izvesti degusta-cije in merjenja mošta, izkazalo pa se je, da je to še kako pomembno za poznejše vino, bodo v letošnjem letu, kljub pomanjkanju denarja poskušali izvesti tudi to.
Sicer pa dobro sodelujejo tudi z ostalimi tovrstnimi društvi in tudi z drugimi društvi na območju občine Majšperk, kjer je sodelovanje najbolj uspešno z društvom Kmečkih žena, saj so bili že dvakrat skupaj na trgatvi, precej dobro pa sodelujejo tudi z moškim pevskim zborom DPD Svoboda Majšperk, ki jim običajno zapoje na prireditvah ob ocenjevanju vina.
Članom društva vinogradnikov in sadjarjev Majšperk je na občnem zboru za dosežene uspehe čestital tudi majšperški
župan Franc Bezjak in jim zaželel, da tudi v bodoče pridelujejo dobra vina, saj s tem promo-virajo tudi majšperško občino in vinorodne Haloze. V imenu DPD Svoboda Majšperk in moškega pevskega zbora je članom društva čestital tudi predsednik Svobode Leopold Karneža. Članica društva Lidija Vuk, sicer tudi lastnica trgovine Domačija v Majšperku pa je vinogradnike in sadjarje razveselile z novico, da bodo v nihovi trgovini ob predložitvi članske izkaznice deležni 5 odstotnega popusta.
Po uradnem delu občnega zbora so lastnikom najbolj eo-cenjenih vzorcev z letošnjega ocenjevanja vin izročili bronaste, srebrne in zlate društvene plakete. Večer in prijetnejši del druženja pa so si olepšali z preostankom vinskih vzorcev in z dobrotami iz domače kuhinje.
M. Ozmec
Športni park v Podlozah je zbirališ~e za vse generacije krajanov, najve~ pa je seveda mladih. Foto: M. Ozmec
SLOVENSKA BISTRICA / koncert flavtista martina beliča
Zahvala z glasbo
O mladem, obetavnem in nadarjenem flavtistu Martinu Beliču iz Slovenske Bistrice smo že veliko pisali. Sedaj je študent drugega letnika univerze Mozarteum v Slazburgu v razredu prof. Irene Grafenauer. V lanskem letu je med drugim sodeloval na svetovnem tekmovanju flavtistov v Parizu in se med svetovnimi imeni uvrstil zelo visoko. Da se je lahko udeležil tekmovanja so mu pomagali številni do-natorji. Zahvalil se jim je tako, da jih je vse in številne druge ljubitelje glasbe povabil na koncert. Zahvalil se jim je s tistim, kar najbolje zna: z glasbo.
Martin Belič je prvič opozoril nase na državnem tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije, kjer je 1995. leta prejel tretjo nagrado, 1998. leta pa prvo nagrado z zlato plaketo. Kasneje je samo še nizal svoje uspehe.
Za izjemne umetniške dosežke je Martin Belič prejel spominsko plaketo z grbom občine Slovenska Bistrica, priznanje dr. Roman Klasinc Srednje glasbene in baletne šole Maribor ter priznanje mestne občine Maribor. Kljub temu da je mladi glasbenik redni študent univerze Mazarteum v Salzburgu, ob prostem času poje še v mešanem pevskem zboru "Štefan Romih" Črešnjevec, igra kar v dveh bistriških pihalnih orke-
strih, sodeluje pa tudi s številnimi drugimi znanimi imeni iz sveta resne glasbe ter še v drugih podobnih glasbenih sestavah doma in na tujem.
Koncert je minulo sredo potekal v nabito polni viteški dvorani bistriškega gradu, kjer je skupaj s pianistko mag. Lidijo Maletič predstavil dela Emanuela Bacha, Francisa Poulenca, Philippa Gauberta, Toru Take-mitsu in Franza Schuberta. Za konec je ob klavirski spremljavi svojega nekdanjega profesorja iz mariborske glasbene šole poklonil občinstvu še skladbo "Beneški karneval". Bil je resnično lep in prijeten glasbeni večer.
Vida Topolovec
SP. VELOVLEK / obnovili vaško kapelo
V obnovo vložili veliko dela
Vaška kapela, posvečena materi božji, je pred leti stala ob glavni cesti v Sp. Velovleku, po razširitvi ceste leta 1955 pa so jo prestavili na zemljišče, ki ga je podarila družina Lenart.
Župnik Joze Kramberger, se je ob blagoslovu še posebaj zahvalil Francu Benku in Vladu Krajncu.
Kapelo je močno načel zob časa in je bila potrebna obnove. Krajani so na pobudo nekaterih domačinov začeli urejati dokumentacijo ter obnovili kapelo ter zvonik. Še posebej so pri tem sodelovali Franc Benko in Vlado Čuš ter član pastoralnega župnijskega sveta Srečko Čuš.
Obnovo so tudi denarno podprli vsi krajani v Sp. Velovleku, mestna občina Ptuj in nekateri posamezniki. Blagoslovil jo je župnik Jože Kramberger ter se ob tem zahvalil domačinom za ohranitev tega sakralnega spomenika.
M. Slodnjak
PO NAŠIH OBČINAH
Oif^Mifam,
LJUBLJANA / RAZPIS ZA SUBVENCIJE
Državna agencija za učinkovito rabo energije je v Uradnem listu RS {t. 30/2002 objavila javni razpis subvencij, namenjenih gospodinjstvom za vgradnjo energetsko u~inkovite zasteklitve in oken. Na razpisu lahko sodelujejo gospodinjstva na ob-mo~ju Republike Slovenije, ki so vgradila ustrezna okna in stekla v zadnjih dveh letih. Razpisno dokumentacijo naro~ite na naslovu: Agencija RS za u~inko-vito rabo energije, Dimi~eva 12, 1000 Ljubljana, po faksu (01) 300 69 91 in po telefonu (01) 300 69 90 vsak dan od 9. do 15. ure do objave o porabi sredstev. Dokumentacija bo posredovana v treh dneh.
PTUJ / "OPUSTI KAJENJE IN ZMAGAJ 2002"
Ptujski zdravstveni dom se s svojo enoto za zdravstveno vzgojo odraslih vključuje v mednarodno kampanjo Opusti kajenje in zmagaj 2002. Vse, ki se želijo odvaditi od kajenja, pri tem pa bi potrebovali strokovno podporo in tudi podporo skupine, kot dodatnega spodbujevalca, vabijo, da se oglasijo v prostorih zdravstvenega doma Ptuj na Potrčevi 16. aprila ob 17.30 uri.
MG
STOPERCE /
PRAZNOVANJE MATERINSKEGA DNE
"Mati, tvoje življenje je tako polno in vendar vem, da je v njem vselj prostor tudi zame." S to mislijo se je pričela prireditev v soboto, 23. marca, ko je KPD Stoperce v sodelovanju z OŠ Stoperce pripravilo bogat kulturni program. Najbolj so svoje mamice razveselili najmlaj{i, ki v okviru dru{tva enkrat tedensko obiskujejo pravljične urice in so na odru prvič zapeli in zaplesali. Zahvalne misli o materinstvu je povedal župan občine Maj{perk Franc Bezjak. Na koncu kulturnega programa je ob sodelovanju občine Maj{-perk vsaka udeleženka dobila majhno, a priročno darilce.
Lea Kitak
PTUJ / USTANOVILI [OLSKI SKLAD GIMNAZIJE
Svet Gimnazije Ptuj, ki ga vodi Jože Glazer, je v ponedeljek razpravljal o poslovniku sveta, sprejel teze srednjeročnega načrta, ki sta ga predstavili ravnateljica Meta Puklavec in pomočnica Melani Centrih, ustanovili so {olski sklad Gimnazije Ptuj ter kriterije in merila za ugotavljanje uspe{nosti delavcev. Ob koncu sestanka so bili člani nekoliko začudeni, ko je ravnateljica omenila, da si po malem se{teva službena leta in da misli, da bi jih lahko bilo dovolj za upokojitev. Očitno noče {e nekaj časa uživati v lepi novi {oli (do konca mandata ima {e dve leti).
Fl
DUPLEK / PO POTNI LIST NA OBČINO
Vloge za osebne izkaznice, potne listine in druga potrdila od 4. aprila sprejemajo tudi v krajevnem uradu Dupelk. Za nakup računalnika in ISDN povezavo je sredstva namenila občina Du-plek iz proračuna.
LJUBLJANA / izbrali naj zdravnike
Najboll cenjena Sijana Popov iz Makol
Revija Viva je letos že šestič pripravila akcijo Moj zdravnik, v kateri bralci in poslu{alci medijev, ki sodelujejo v akciji, z glasovanjem izbirajo najbolj cenjeno zdravnico in zdravnika. Letos je poleg Vive v trimesečni akciji sodelovalo {e dvajset radijskih postaj in {est ~asopisov iz vse Slovenije. Tako smo zbrali 13.009 glasov. Po {tevilo glasov je bil Radio Ptuj na tretjem mestu, ~asopis Tednik pa na ~etr-tem, kar ponovno dokazuje, da je akcija Moj zdravnik v na{em okolju zelo priljubljena.
Zakljucek letošnje akcije Moj zdravnik je bil v četrtek v mali dvorani Slovenske filharmonije. Letos je najbolj priljubljena družinska zdravnica postala Jožica Boldan, specialistka splošne medicine, ki ima zasebno ambulanto v Kočevju. Naziv moj ginekolog 2002 je prejel
Mirko Jovic, specialist ginekologije, ki že trinajsto leto dela v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica. Tam je zaposlena tudi specialistka pediatrije Višnja Zorko, ki je že drugič prejela priznanje moja pediatrinja. Naziv najbolj cenjene zdravnice pa je prejela Silvana Popov, dr.
Z zaključka letošnje akcije Moj zdravnik: Mirko Jovic, dr. med, specialist ginekologije, Silvana Popov, dr. med., special. splošne medicine, Jožica Boldan, dr. med., Višnja Zorko, dr. med., specialistka pediatrije
SV. ANDRAŽ / s seje občinskega sveta
Razrešili podžupana
Na zadnji seji občinskega sveta občine Sv. Andraž so se občinski svetniki srečali s člani sveta star{ev podružnične šole Vitomarci. Člani sveta staršev so svetnikom postavljali vpra{anja v zvezi z nadstandardom {ole v bodoče, ko bo šola cerkvenjaška podružnica, pri čemer je občinski svet zagotovil svetu staršev, da se ti standardi ne bodo spremenili. Za šolsko leto 2002/3003 bo občina Sv. Andraž sklenila pogodbo s šolo Mladika za izobraževanje vitomarških učencev v tretji triadi.
med., specialistka splošne medicine iz Makol.
Med glasbenim nastopom Andraža Hribarja z ansamblom in pevke Mance Urbanc so zbranim, ki so do zadnjega kotička napolnili prireditveni prostor, spregovorili Vesna Žunič, glavna in odgovorna urednica revija Viva, minister za zdravje Dušan Keber, ki je dejal, da je biti izbran izmed toliko zdravnikov prav gotovo velika čast, prim. Marko Demšar, predsednik strokovne komisije Moj zdravnik 2002, pa se je zahvalil za naklonjenost omenjeni akciji častnemu gostu Milanu Kučanu. Ob koncu je predsednik države Milan Kučan med drugim poudaril, da je človečnost nad vsem, ni pa skrival tudi zadovoljstva med dogovorom med vlado in zdravniki. Prireditev so sklenili s podelitvijo nagrad pokroviteljev akcije, ki so letos bili Lek, Droga in Adriatic.
V akciji, ki je trajala od 3. januarja do 23. marca, so lahko bralci in posluišalci glasovali za družinskega zdravnika, ginekologa in pediatra, tisti, ki je zbral največ glasov, pa je prejel naslov moj zdravnik 2002. Letos je ta čast pripadla vedno nasmejani Silvani Popov, specialistki splošne medicine, ki je le v dveh letih dela v Makolah na
Moja zdravnica 2002 Silvana Popov, dr. medicine: "Ponosna sem na svoje Makolčane."
obrobju Haloz očitno osvojila srca domačinov. Študij medicine je končala v Beogradu, kjer je opravila tudi specializacijo iz splošne medicine. Slovenskega jezika, ki ji ne dela težav, se je učila na Ljudski univerzi na Ptuju. Na vprašanje, zakaj je med pacienti tako priljubljena je povedala: " Sem preprost človek, smeh in pozitivno gledanje ima v mojem življenju pomembno vlogo. Tudi drugi pravijo, da imam veliko pozitivne energije. Mislim, da to kar drži. Poleg tega ljudje najbrž čutijo mojo navezanost na ta prekrasni kraj in ljudi. Prepričana sem, da je mogoče z vsakim
človekom vzpostaviti pozitiven, topel odnos. Sama zelo hitro navezujem stike z ljudmi, sem komunikativna, in to je pri mojem delu zelo pomembno. Tako kot povsod tudi v mojo ambulanto prihajajo bolniki, ki jim ni do pogovora, so nekomunikativni, slabe volje ... A tudi pri takem človeku moj nasmeh in pozitivno gledanje prebije led."
Zdravniki ste v času zdravniške stavke opozarjali na prehude obremenitve.
"Reči moram, da smo zdravniki resnično preobremenjeni. Včasih si v nedeljo dežuren 24 ur, nato pa v ponedeljek normalno nadaljuješ delo, torej najmanj 32 ur nepretrganega dela. Včasih se me po nočnem dežurstvu, ki mu sledi dnevno delo v ambulanti, sredi dneva loti utrujenost, to pa seveda ni dobro. Potrebovali bi vmesni počitek. Poleg tega nas je premalo. Veliko je starejših zdravnikov, ki bodo v naslednjih letih izpolnili pogoje za upokojitev, mladih pa v nekaterih strokah primanjkuje."
Zdravnici Silvani Popov iskrene čestitke tudi v imenu bralcev Tednika in poslušalcev Radia Ptuj.
Tekst in fotografije:
Marija Slodnjak
Na seji so svetniki potrdili tudi zaključni račun občine za leto 2001, podžupana Ivana Čučka pa razrešili te funkcije, saj so bili člani sveta mnenja, da je soodgovoren za nerešeno iz-
selitev bara Lipa iz občinskih prostorov. Prostore občina potrebuje za potrebe zdravstva v občini Sv. Andraž.
Fl
ZAGREB, NOVI SAD / laskave ocene perutnininim izdelkom
Perutnina znova v Srbiji
Na zagrebškem Velesejmu so v mednarodni konkurenci pred sejmom prehrane, ki bo sredi aprila, ocenjevali kakovost živil. Izdelki Perutnine Ptuj so znova zablesteli v siju zlatih odličij. Mednarodna komisija, ki je poleg senzorič-nih lastnosti izdelkov, upoštevala tudi rezultate laboratorijskih analiz, je 18. vzorcem, kolikor jih je Perutnina Ptuj letos poslala na ocenjevanje, dodelila 12 zlatih, 2 srebrni medalji in štiri priznanja za kakovost.
Perutninska klobasa Poli, jetrna pašteta, jetrna pašteta z orehi in piščančji Cordon bleu so bili odlikovani z zlatimi medaljami že v minulih letih, zato so letos prejeli velike zlate medalje kakovosti 2002. To je najvišje možno odlikovanje kakovosti v konkurenci mednarodnega ocenjevanja živil. V Perutnini Ptuj
RETECE PRI SKOFJI LOKI / srečanje tamburaških orkestrov
Cirkulanianom nagrada za izvedbo ljudske skladbe
V soboto je bilo v Retečah pri Škofji Loki 22. republiško srečanje tamburaških in mandolinskih skupin in orkestrov, ki ga je organiziral Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti skupaj z območno izpostavo Škofja Loka. Za srečanje so bile skupine in orkestri izbrani na medobmočnih srečanjih in z našega območja (revija je bila v Kidričevem) so bile izbrane skupine in orkestri iz Cirku-lan, Cirkovc, Poljčan in Vidma pri Ptuju.
V Retečah je nastopilo štirinajst skupin, ki so se predstavile na dveh enakovrednih koncertih. Vsaka skupina je nastopila s tremi skladbami, nastop pa je bil časovno omejen na deset minut. Izvajanje skupin sta strokovno spremljala Tomaž Habe in Damir Zajec (ki je sprem-
ljal medobmočno srečanje v Kidričevem).
Na srečanju so dopadljivo nastopili člani tamburaškega orkestra Kud Videm pri Ptuju pod vodstvom Jožeta Šmigoca ter tudi tamburaši Kavkler KUD Janko Živko iz Poljčan pod vodstvom Marijana Drea, tam-
buraši iz Cirkulan pa so pod vodstvom Boštjana Polajžarja
prejeli nagrado za najboljšo izvedbo ljudske skladbe. Nagrado za najboljši umetniški vtis celotnega nastopa je prejela tamburaška skupina Varalo iz Dragatuša, ki je prejela nagrado tudi za najboljšo izvedbo zabavne skladbe. Najboljšo izvedbo umetne skladbe je predstavil orkester Mandolina KUD Stadion iz Ljubljane.
Cirkovški tamburaši se srečanja niso udeležili.
Prireditev je povezovala Barbara Drnovšek.
Franc Lačen
so tega še posebej veseli, saj gre za izdelke, ki v sosednji Hrvaški, kot tudi na drugih trgih izjemno popularni.
Poleg štirih najvišjih odličij zagrebškega predsejemskega ocenjevanja, je Perutnina Ptuj prejela zlate medalje kakovosti 2002 še za štiri variacije klobase Poli, piščančje hrenovke s sirom, piščančjo jetrno pašteto s šampinjoni, paniran piščančji file, maxi sekljan zrezek in ex-travurst Pipo. Ob teh je Perutnina Ptuj v Zagrebu dobila še
dve srebrni medalji, in sicer za piščančjo hrenovko z ovojem in mini piščančjo hrenovko brez ovoja.
Perutnina Ptuj je začela pošiljati vzorce svojih izdelkov tudi na ocenjevaje v Novi Sad, kjer bo sredi maja že 69. mednarodni kmetijski sejem. Ocenjevanje mesnih izdelkov pred osrednjim jugoslovanskim agroživil-skim dogodkom, je Perutnini Ptuj že prineslo deset zlatih medalj, ki so jih prejeli za deset poslanih izdelkov in sicer za pet variacij popularnega Polija ter marinirana piščančja krila, zlate piščančje medaljone, extra pišč-ančjo hrenovko in dve piščančji pašteti (z orehi in s šampinjoni). Prejeli so tudi posebno priznanje kot znak za visoko in izenačeno kvaliteto svojih proizvodov.
JB
PTUJ / V GOSTEH ARHEOLOŠKI MUZEJ IZ ZAGREBA
Arhimir na ptujskem gradu
V ponedeljek, 15. aprila, ob 11. uri, bo na ptujskem gradu otvoritev gostujoče razstave Arheolo{kega muzeja v Zagrebu z naslovom Arhimir te popelje skozi preteklost. Avtorica razstave je muzejska pedagoginja Mila Škarič.
Razstavo je avtorica naredila posebej za otroke, opremila pa jo je tudi z Braillovo pisavo. Kulturni spored ob otvoritvi bodo pripravili učenci OŠ dr. Ljudevita Pivka iz Ptuja.
Kopije muzejskih predmetov z egiptovskega, prazgodovinskega, antičnega, srednjeveškega in numizmatičnega oddelka zagrebškega muzeja bodo otroke seznanile z življenjem v davni preteklosti in z delom arheologa. Dodatek k razstavi bodo redko videni egipčanski eksponati iz domače, ptujske arheološke zbirke.
Razstava bo na ogled do 19. maja. Namenjena je najavljenim predšolskim in šolskim skupinam, za katere je pripravljen pester pedagoški program. Za individualne obiske otrok v spremstvu staršev pa bo ptujski muzej na Arhimirovo temo 18. in 19. maja pripravil Muzejski vikend z otroškimi delavnicami.
Metka Stergar
PO NAŠIH OBČINAH
PTUJ / tekstilna proizvodnja na dornavski zaustavljena
Brez dela vei kot 100 delavk
Težavam v tekstilni industriji se, sodeč po zadnjih dogodkih na Dornavski cesti v Ptuju, niso uspeli izogniti niti v invalidskih podjetjih Valido in Valido Stil, ki so ju ustanovili po stečaju Laboda Delte. Poročali smo že o stečaju Valida, konec marca je ista usoda doletela se Valido Stil. Po podatkih območne službe Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije na Ptuju, ki nam jih je posredoval Tomaž Žirovnik, je od letos tam prijavljenih 60 delavk iz podjetij Valido in La-in, prav danes pa naj bi se jih pri njih oglasilo se 43 zaposlenih iz Valida Stil.
Zgodba z Dornavske ceste na Ptuju je že znana. Najprej je bil ste~aj sredi februarja uveden za Valido, ve~ina delavk je bila nato za dolo~en ~as prezaposlena v enoto novom{kega, prav tako invalidskega podjetja La-in v istih prostorih. Konec marca je ste~aj kot prej Valido doletel {e Valido Stil, delavkam v podjetju La-in se je dolo~en ~as njihove zaposlitve iztekel in tekstilna proizvodnja na Dornav-ski cesti je bila zaustavljena. Na odgovor na vpra{anje ali za zmeraj ali le za~asno, bomo verjetno morali {e po~akati. Mi smo ga že iskali v novome{kem Labodu, a neuspe{no, saj odgovorni za nas niso bili dosegljivi. Po doslej {e neuradnih informacijah so nepremi~nine na Do-rnavski cesti sicer že naprodaj. In tako se zgodba o nekdanji
Delti, ki je v najbolj{ih letih zaposlovala ve~ sto ljudi, predvsem žensk, po~asi zaklju~uje, brez dela pa ostajajo 103 delavke, stare v povpre~ju 40 let z 20 in ve~ leti delovne dobe in nizko stopnjo izobrazbe.
V VALIDU IN VALIDU STIL PREJEMALI MINIMALNE PLAČE
Prizadete o svoji usodi doslej niso bile pripravljene govoriti za medije in {e danes jim ni do pogovora. Dosedanja sindikalna zaupnica Majda Horvat nam je le zaupala, da so zaposleni vse od za~etkov Valida in Valida Stil prejemali le minimalno pla~o in da pla~na politika v obeh podjetjih ni bila nikoli urejena, kot verjetno tudi drugo ne. Sicer pa so nam iz
novome{kega Laboda že pred ~asom sporo~ili, da se je Valido že spomladi leta 2000 zaradi izpada naro~il soo~il s prestrukturiranjem	proizvodnje. Preusmeritev na izdelavo za-htevnej{ih obla~il naj bi povzro~il tudi padec produktivnosti, v Labodu so prepri~ani, da tudi zaradi starej{e strukture zaposlenih delavk, od katerih jih je imelo kar 40 odstotkov takrat priznano 2. in 3. stopnjo invalidnosti. Podjetje se težavam ni izognilo, sledile so blokade žiro ra~una in izgube v poslovanju. Uprava je nato pristopila h kriznemu vodenju in kot sanacijski ukrep predlagala prisilno poravnavo. Konec lanskega leta so se težave samo {e kopi~ile in uprava je bi bila primorana predlagati za~etek ste~ajnega postopka.
Zgodba o Validu in Validu Stil tako {e zdale~ ni kon~ana. O tem, ali bo novome{ki Labod, ki svoj sloves trenutno utrjuje v republikah nekdanje Jugoslavije, izpolnil svoje obljube izpred let, bomo verjetno {e pisali, vpra{anje je le, ali bomo dobili tudi primerne sogovornike.
ak
ORMOŽ / območna revija odraslih pevskih zborov
Kdor poje
Minulo soboto je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti - območna izpostava Ormož pripravil območno revijo odraslih pevskih zborov in vokalnih skupin, na kateri se je predstavilo osem skupin iz občine Ormož.
Nastop so pri~ela dekleta kvarteta Deteljica s Koga, ki jih vodi umetni{ki vodja Darja Žganec Horvat, sledili pa so: Ormo{ki oktet, ki ga vodi Mirko Prelog, me{ani pevski zbor Dru{tva upokojencev Sredi{~e ob Dravi, vodja Simona Koser Savora, me{ani pevski zbor Dru{tva upokojencev Ivanjkovci, zborovodja Jože Barin Turica, mo{ki pevski zbor
Ivanjkovci, zborovodja Branko Fifnja, dekli{ki pevski zbor Ca-baletta iz Ormoža, zborovodka Helena Polic Kosi, mo{ki zbor Kulturnega dru{tva Dobrava, zborovodja Jože Barin Turica in dekli{ki zbor Okarina, zboro-vodka Zlatka Puklavec. Revijo je spremljal strokovni spremljevalec Mitja Reichenber.
MH
Foto: Štefan Hozyan
VITOMARCI / prvo ocenjevanje vina
Da bi bilo dobro še boljše
Vinogradniško sadjarsko društvo Vitomarci v občini Sv. Andraž bo izvedlo prvo ocenjevanje vina pod geslom "kako kletariti, da bi bilo dobro vino še boljše". Nekateri člani društva se sicer uspešno udeležujejo tudi drugih ocenjevanj, vednar je za vzpodbujanje kakovosti vina potrebno v ocenjevanje pritegniti tudi vse ostale vinogradnike, saj je kakovost vina vsakega posameznika nadvse pomembna za sloves vinorodnega območja.
ORMOŽ / srečanje mladih lutkarjev
Ostrikov dan 2002
V petek, 5. aprila, je bilo v domu kulture v Ormožu zelo veselo: na prireditvi Ostržkov dan, ki je potekala v organizaciji območne izpostave JSKD Ormož, so se namreč predstavili mladi lutkarji iz občine Ormož.
Člani mlaj{e lutkovne skupine iz Osnovne {ole Ormož pod mentorstvom Ljube Fišer so zaigrali igrico Kristine Benko-ve Zaj~ek se je izgubil, z igrico Svetlane Makarovi~ Zakaj labod razmi{lja so se predstavili ~lani lutkovne skupine OŠ Sredi{~e ob Dravi pod mentorstvom Sonje Kosi, igrico Nika Kureta Pavlihovi dolgovi so zaigrali lutkarji OŠ Tomaž
pri Ormožu pod mentorstvom Zvonke Lalic, starej{i lutkarji iz OŠ Ormož pa so pod mentorstvom Mateje Meško in Nade Novak zaigrali igrico Polh si sposodi hru{ko.
Mladi lutkarji so se izkazali kot voditelji lutk ter pokazali, da ~etudi je v zadnjem ~asu lutkarjev nekoliko manj, to {e ne pomeni, da niso uspe{ni.
Mh
Foto: Štefan Hozyan
Ocenjevanje bo v ponedeljek, 22. aprila s pri~etkom ob 16. uri na turisti~ni kmetiji Pri kapeli Juste Vr{i~, vodil pa ga bo mag. Anton Vodovnik iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. Vzorce bodo organizatorji ocenjevanja zbirali v soboto, 20. aprila od 16. do 20. in v nedeljo od 9. do 12. ure. Prinesti je potrebno dve steklenici ali dve buteljki istega vina, z oznako zvrst ali sorte vina. Ocenjevanje bo javno, kar pomeni, da bodo lastniki vzorcev in drugi obiskovalci lahko prav tako poku{ali ocenjene vzorce in svoje oku{a-nje primerjali z ocenami enologov. Prispevek za vsak vinski vzorec bo zna{al 2 tiso~ tolarjev za ~lane in tri tiso~ tolarjev za ne~lane, medtem ko bodo ~lani za ve~ kot tri prinesene vzorce pla~ali le 1.500 in ne~lani 2.000 tolarjev od vzorca. Ocenjevanje bo potekalo po uveljavljenih pravilih, vsem udeležencem pa bodo podelili priznanja z emblemom majolike, ~e bodo zbrali dovolj sredstev, bodo izdali tudi bilten.
Predsednik dru{tva, inženir Edi Kup~i~, vabi ~lane dru{tva in druge vinogradnike, da prinesejo v oceno ~im ve~ vzorcev in s kakovostjo vina dokažejo, da ta del Slovenskih goric ni ve~ obmo~je {marnice. Obenem ~lanom dru{tva sporo~a, da te dni potekajo pogovori z ministrom Butom, ki naj nakažejo izhod iz krize vinogradni{tva in neizhodnega položaja malih proizvajalcev vina.
JB
RADIOPTUJ
8g,aae8,? io4,3mhz
KOG / predstavili svoje vino
To vino je bilo pridelano na Kogu
Konec minulega tedna je na Kogu potekala prireditev To vino je bilo pridelano na Kogu. Pripravili so jo člani Turističnega društva Kog, ki skušajo na tak način vino s Koga predstaviti širšemu krogu ljubiteljev dobre vinske kapljice. Sicer je Kog poznan po druženju krajanov, saj vsako leto pripravijo srečanja, ki se jih Kogovčani z veseljem udeležujejo.
Prireditve so se pri~ele že v petek, ko so lahko vsi vinogradniki prinesli svoje vino na ocenjevanje, v soboto pa je potekalo ocenjevanje vin; v komisiji so bili Lidija Ru{ka, Matija Kociper, Milan Hlebec, Borut Pra-potnik in Franc Lah.
Prijetne prireditve, izpopolnjene z žlahtno kapljico, so se
sklenile v nedeljo, ko so ob 14.00 uri najbolj{im vinogradnikom podelili diplome in razglasili rezultate ocenjevanje. Pripravili so tudi kraj{o kulturno slovesnost in prijetno sre~anje ob poku{nji odli~nih vinskih vzorcev.
Mh
SREDISCE OB DRAVI / ob
krajevnem prazniku
Kulturno-športni prazniki
Te dni krajevni praznik Središče ob Dravi praznujejo. Prireditve so se pričele že v začetku aprila s tekmovanjem v šahu.
Minuli konec tedna so najprej pripravili tekmovanje v ko-{arki, v nedeljo pa so se pomerili v namiznem tenisu. V soboto so pripravili tudi sre~anje za starej{e krajane; v programu so sodelovali pevci Dru{tva upokojencev Sredi{~e in osnov-no{olci. Športna tekmovanja so se nadaljevala tudi v ponedeljek in torek, ko so se pomerili strelci strelskih dru{tev ob~ine Ormož z zra~no pu{ko, v vrtnem kegljanju pa dru{tva upokojencev ob~ine Ormož.
V~eraj so ob kulturnem programu v Sokolani podelili priznanja krajevne skupnosti, prireditve pa se bodo nadaljevale tudi danes s sve~anostjo v spomin žrtvam NOV, jutri bodo zaigrali ~lani gledali{ko-literarnega dru{tva Ormož komedijo Štirje letni ~asi, v soboto pa se bo predstavil motoklub Ormož.
Mh
mtadmtmi
MARKOVCI /
NADALJEVANJE 29. SEJE SVETA
Včeraj so se svetniki občine Markovci zbrali na nadaljevanju 29. redne seje in sklepali o preostalih petih in dveh dodatnih točkah dnevneha reda: o osnutku odloka o režijskem obratu v občini Markovci, predlogu za dodatno spremembo odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč, predlogu zbora občanov naselja Stojnci o rabi predvidene kupnine za trgovino v Stojncih, o predvideni oddaji zemljišča v zakup v Novi vasi ter o soglasju k dogovoru med občinami in Kmetijskim kombinatom Ptuj. Dodatno naj bi obravnavali predlog komisije za odlikovanja in priznanja ter predlog za delno oprostitev komunalne takse.
PTUJ / 40 LET SINDIKALNEGA SODELOVANJA
Danes ob 16. uri se bodo v gostišču Savaria na Rogoznici sestali člani sveta aktiva sindikalnih aktivistov in skupaj z nadzornim odborom razpravljali o vsebini praznovanja 40-letnice sindikalnega in kulturnega sodelovanja med pobratenimi občinami Čakovec, Ptuj in Varaždin, ki bo 23. aprila v Delavskem domu Franca krambergerja na Ptuju.
ROGOZNICA /
BRIGADIRJI PRED DNEVOM UPORA
V	petek, 12. aprila, ob 16. uri se bodo v gostišču Savaria sestali na 20. seji člani upravnega odbora Kluba brigadirjev Ptuj in se dogovorili o programu praznovanja 27. aprila, dneva upora proti okupatorju.
PTUJ / SESTAL SE BO SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO
V	ponedeljek, 15. aprila, ob 12. uri se bodo sestali člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mestne občine Ptuj. Po pregledu realizacije sklepov zadnjega zasedanja bodo prisluhnili poročilu pomočnika komandirja policijske postaje Ptuj Borisa Kozenburgerja o poteku akcije Otrok varno v vozilu. Predsednik sveta Franc Kozel bo predstavil priprave na 4. medobčinsko tekmovanje osnovnošolcev in srednješolcev pod naslovom Kaj veš o prometu. Razpravljali pa bodo tudi o predlogu sanacije Rogozniške ceste, o nujnosti postavitve hitrostnih ovir v Raičevi ulici in še kje v Ptuju, o predlogu za ureditev prehodov za pešce na cesti Ptuj - Maribor in v Spuhlji, ob koncu pa si bodo pred šolskim centrom ogledali napravo "zaletavč-ek".
-OM
LENART / PRAŠIČEREJA NA POTI K EVROPSKI UNIJI
Odbor za prašičerejo pri izpostavi območne Kmetijsko-gozdarske zbornice Lenart organizira v ponedeljek, 15. aprila, ob 18. uri v dvorani gasilskega doma v Lenartu strokovno informativni posvet z naslovom: Slovenska prašičereja na poti k Evropski uniji. Prof. dr. Ivan Štu-hec bo govoril o zakonodaji evropske unije za zaščito prašičev, dr. Stane Kavčič pa o slovenski prašičereji na poti k Evropski uniji s poudarkom na agrarno ekonomskih vidikih v povezavi z govedorejo in pridelavo kuruze.
Zmago Šalamun
PO SLOVENSKIH GORICAH
M tod Ml f am,
JUROVSKI DOL /
JURJEVI DNEVI 2002
V	nedeljo, 14. aprila, se v Ju-rovskem Dolu pričnejo Jurjevi dnevi 2002, ki so jih pričeli pripravljati že v letu 1992. Dnevi se bodo pričeli z razstavo ročnih del članov Zveze upokojencev občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana. Ob 9. uri bo krajevna organizacija RK Sv. Jurij v prostorih krajevne skupnosti merila krvni tlak. Ob 11. uri pa bo otvoritev prenovljenih prostorov gasilskega doma in sprejem novega vozila z družabnim srečanjem. Vrhunec bodo Jurje-vi dnevi dosegli soboto in nedeljo, 20. in 21. aprila, ko bo osrednja proslava ob krajevnem prazniku s podelitvijo Jurjevih srebrnikov ter priznanj vinogradnikom. V nedeljo bo povorka običajev in blagoslov konj. Nedeljske prireditve pripravlja turistično društvo Dediščina.
Zmago Šalamun
JUROVSKI DOL /
SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN
V	petek, 5. aprila, je v kulturnem domu v Jurovskem Dolu potekalo območno srečanje otroških in odraslih folklornih skupin občin Lenart in Sv. Ana. Organizator srečanja je bil Javni sklad za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Lenart v soorganizaciji s kulturnim društvom Ivana Cankarja Jurovski Dol. Nastopilo je sedem folklornih skupin: skupine osnovnih šol Sv. Trojica, Voličina, Lenart in Sveti Jurij ter skupine kulturnih društev Sv. Ana, Sv. Trojica in Jurovski Dol. Strokovna spremljevalca srečanja sta bila za otroške skupine Nevenka Kovačič in za odrasle Vasja Samec.
Zmago Šalamun
LENART / RAZVALINA ŽIVLJENJA
V	soboto, 6. aprila, je v Domu kulture v Lenartu nastopila gledališka skupina kulturnega društva Benedikt, ki se je predstavila s ljudsko igro Frana S. Finžgar-ja Razvalina življenja, ki jo je režirala Božena Volf. Nastop je organiziral Javni sklad za kulturne dejavnosti RS, Območna izpostava Lenart v okviru srečanja odraslih gledaliških skupin. Strokovno ga je spremljal Miha Alujevič.
Zmago Šalamun
SV. TROJICA /
PROSLAVA OB MATERINSKEM DNEVU
V	ponedeljek, 25. marca, so učenci OŠ Sv. Trojica povabili v kulturni dom vse matere, žene in dekleta na proslavo v počastitev materinskega dneva. Na njej so se otroci predstavili z igro, plesom, pesmijo in smehom. Otroci razredne stopnje so se predstavili z lutkovno igrico o težavah med čevlji in nogavicami, zaigrali igrico Mame take in drugačne, zaplesali so in pripravili baletno točko ter prikazali veliko mero navdušenja in iskrene ljubezni do mamic. Za konec so skupaj zapeli pesmico Mamica moja in mamicam čestitali ter jim poklonili skromna darila. Mamice so se po proslavi v avli kulturnega doma zadržale v prijetnem klepetu ob ogledu bogate razstave, na kateri so otroci prikazali svoje izdelke.
Zmago Šalamun
TEDNIK
vaša štajeiska kionika
lenart
Evropska unija - naša bližnja prihodnost
V občini Lenart dajejo velik poudarek razvoju podjetništva, pripravljajo se tudi na vstop Slovenije v Evropsko unijo, vsekakor pa si želijo tudi tujih vlaganj. In vse to troje uspešno združujejo. O gospodarstvu in o razvoju podjetništva v občini Lenart smo se pogovarjali s Srečkom A. Padovni-kom, svetovalcem predstojnika za investicije in evropske zadeve na občini Lenart.
Kako bo vstop Slovenije v Evropsko zvezo vplival na lokalne skupnosti in tudi na občino Lenart?
"Kot vemo, se pogajajo državniki, ministri in pogajalska skupina, tako da je precej zadev v državnih rokah. Dejstvo pa je, da je Evropska unija naša bližnja prihodnost. Z vstopom Slovenije v EU se bodo preko Bruslja koordinirale nekatere aktivnosti in sprejemali nekateri sklepi že tudi v času pogajanj. Ti pa bodo imeli tudi neposreden vpliv na lokalne skupnosti in seveda tudi na občino Lenart. Občina Lenart ima precej mešano strukturo in se vedno bolj spreminja iz nekdanje kmetijske občine v industrijsko, obrtno, storitveno in trgovinsko. Lenart je središče Slovenskih goric in mnogo je elementov, ki lahko vplivajo na nadaljnji razvoj naše občine."
Bili ste v Bruslju, spoznali ste evropske institucije. Kaks-
ni so prvi vtisi?
"V vsakem primeru je to zelo velika upravno-administrativn-o-postopkovno zapletena struktura, ki jo je potrebno spoznati in jo na nek način osvojiti. Dejstvo je, da bomo morali postopke, ki so v veljavi v institucijah Evropske unije, spoznati, se jih naučiti in po njih delati. Evropska unija že sedaj ponuja nekatere predvstopne aktivnosti v obliki predvstopnih pomoči -tehničnih ali tudi dejanskih finančnih pomoči, katerih cilj je predvsem usposabljanje kadrov na različnih nivojih v državah kandidatkah, da spoznajo način dela, ki poteka znotraj teh institucij. Kot občina smo uspeli in sem se v obliki tehnične pomoči državam kandidatkam lahko udeležil tridnevnega obiska Bruslja.
V evropskem sistemu je potrebnih veliko administrativnih zadev, ki jih moraš pravilno narediti, šele potem lahko prič-
Kot je povedal predsednik Ribiške družine Pesnica Srečko Lipovnik, so ribi~i nabrali dobri dve toni odpadkov. Glavni odpadki so še vedno avtomobilske gume, stari štedilniki, najde pa se tudi kak otroški vozi~ek in podobno. Najve~ pa je seveda plastenk, plo~evink in raznih kartonskih odpadkov.
Ribi~i vedno opozarjajo na posledice ma~ehovskega odnosa do okolja in onesnaževanja
Sprejeli so tudi sklep o nakupu nezazidanega stavbnega zemljiš~a. Ob~ina Benedikt bo s tem pridobila deset parcel za individualno stanovanjsko gradnjo. V ob~ini pa še vedno primanjkuje neprofitnih stanovanj, zato so svetniki soglašali s prijavo za najetje dolgoro~nega kredita v višini 20 milijonov tolarjev pri Stanovanjskem skladu za nakup stanovanj. S kreditom bo ob~ina odkupila nova stano-
akuješ rezultat, kar je za nas nekoliko težje, saj smo navajeni na hitra in u~inkovita dejanja tudi v obliki neposrednega pogovora, saj je osebno marsikaj opraviti nekoliko lažje kot pa izpolnjevanje takšne in druga~ne gore folmularjev. Namen ob~-ine Lenart je, da ta znanja osvojimo ~im hitreje in ~im podrobneje ter se kar se da hitro vklopimo v evropske postopke, procese. Potem bomo lahko v
gijskega negativnega povpre~-ja."
Vase delo je že obrodilo prve sadove, Lenart so obiskali predstavniki evropskih institucij. Kaj jih je zanimalo in o čem ste se pogovarjali?
"Res je, pri nas so bili predstavniki gospodarstva, ne politike. Tako sta bila tukaj predstavnika gospodarske zbornice Gr~ije in predstavnika ene od
Srečko A. Rodovnik, svetovolec predstojniko za investicije in evropske zodeve no občini Lenort
SLOVENSKE GORICE / čistilna
v	'
akcija ribičev
Za Ustejše vode
Ribiška družina Pesnica letos praznuje 45 let delovanja. Tudi letos so se lotili tradicionalnega spomladanskega čiščenja, ki je potekalo v soboto, 6. aprila. Čistili so obrežja jezer v Radehovi in pri Sv. Trojici ter obrežje reke Pesnice ter njenih pritokov. Sobotne čistilne akcije se je udeležilo okrog 140 ribičev.
voda z ostanki škropiv in drugih nevarnih snovi, vendar opozorila kaj malo zaležejo. Po besedah Sre~ka Lipovnika pa so ribi~i letos opazili, da je bilo v reki Pesnici in na obrežjih jezer manj odpadkov.
V ~istilno akcijo ribi~ev so se vklju~ili tudi ~lani turisti~nega društva Radehova, ki so ~istili širšo okolico.
Zmago Šalamun
BENEDIKT / svetniki sprejeli zaključni račun
Kredit za nakup stanovanj
V sredo, 3. aprila, so se na 27. redni seji sestali svetniki občinskega sveta občine Benedikt. Po skrajšanem postopku so sprejeli zaključni račun občine za lansko leto.
vanja v drugem stanovanjskem bloku, ki ga bo v jesenskih mesecih v centru Benedikta pri~el graditi doma~i gradbenik Stanko Bernjak.
Svetniki so sprejeli tudi razpis za podelitev ob~inskih priznanj za letošnje leto. Komisija za priznanja bo upoštevala vse pobude za priznanja, ki bodo na sedež ob~ine prispele do 15. maja.
Zmago Šalamun
njih sodelovali kot enakovreden partner. Enakovreden si lahko, če imaš enako znanje in enake sposobnosti, kot jih imajo oni."
Katera področja zanimajo občino Lenart?
"V vsakem primeru so to področja, ki pomenijo razvoj kraja. Osebno si ne morem predstavljati razvoja Lenarta brez nadaljnjega razvoja obrti, industrije in storitvenih dejavnosti. Moja usmeritev je predvsem usmerjena v dolgoro~no vizijo, da ima Lenart omogo~en razvoj industrije, trgovine itd., to, kar omogo~a zaposlovanje, kar prinaša delovna mesta in s tem bla-
gostanje ob~anom. Zato je krog mojih aktivnosti v tem trenutku usmerjen v to, da prepri~amo nekatere institucije, ki lahko imajo neposreden vpliv na sprejem zakonodaje tudi pri nas, oziroma želimo prepri~ati nekatere agencije ali ministrstva, da ima Lenart veliko potenciala in da se spla~a tu razvijati nekatere dejavnosti in s tem omogo~iti razvoj širše regije, za katero v bistvu vsi pravijo, da je v velikih težavah in da izstopa po vseh gospodarskih kazalcih. V Lenartu imamo pozitiven trend gospodarskih rezultatov in na nek na~in izstopamo iz re-
regij v Belgiji - predstavnika regionalne agencije za vzpodbujanje mednarodnega sodelovanja in investicij. Prisoten je bil predstavnik Agencije RS za vzpodbujanje tujih investicij in promocijo Slovenije in tudi predstavniki razvojnih agencij. Beseda je tekla predvsem o tem, da smo Lenart že pred ~asom ponudili kot zelo primerno mesto za potencialne investitorje v industrijske, storitvene in druge subjekte, torej za podjetnike. V bistvu smo ponudili Lenart, ki je na geografsko zelo primerni to~ki, v katerem vlada tudi primerna politi~na klima, za katero stoji okolje, ki sprejema tuje investicije, z vsemi njegovimi atributi tujim posameznikom in institucijam, da najdejo tu mesto za širitev svojih poslovnih aktivnosti. Prvi odzivi so bili zelo pozitivni; gostje so si v nekaj dneh ogledali kar pet ali šest lokacij po Sloveniji in vsaj po informacijah, ki sem jih dobil, so bili zelo navdušeni in precej optimisti~-ni glede možnosti sodelovanja z Lenartom. Seveda pa moramo najprej nekaj stvari urediti sami, saj je trenutno v Lenartu možnost nakupa stavbnih zem-ljiš~ za industrijsko gradnjo precej omejena. Nova industrijska cona je zgrajena, v bistvu kakšnih ve~jih možnosti za širitev ni. Sedaj je osnovna naloga ob~ine, da pripravi nove prostorske dokumente, nove programe, s katerimi bomo lahko omogo~ili razvoj industrije tudi na drugih zemljiš~ih v neposredni bližini. Kar se ti~e ob~-ine, imamo nove prostorske plane že usklajene, zunanje institucije pa še pripravljajo nekatere podrobnosti. Mislim, da bo razgrnitev planov v letošnjem maju."
Zmago Šalamun
BENEDIKT / sprejem za odbojkarice
Jeseni v prvi ligi
Odbojkarice odbojkarskega kluba Benedikt začnejo v novi sezoni, ki se prične oktobra, igrati v prvi odbojkarski ligi. V petek, 5. aprila, jih je ob letošnjem uspehu sprejel župan občine Benedikt Milan Gumzar.
Na sprejemu župan ni skrival zadovoljstva nad doseženim, kot spomin na uvrstitev v prvo ligo pa je vsem odbojkaricam podaril zlate zapestnice in ob tem dejal: "V posebno zadovoljstvo mi je, da sem izmed 192 slovenskih županov jaz tisti, ki sem lahko pripravil ta sprejem. Vsem nam je jasno, da je v prvi slovenski odbojkarski ligi deset ekip in med temi desetimi ekipami tudi ekipa Benedikta. Ne vem, kdo ne bi bil zadovoljen, ~e ima v majhni ob~ini, kot je naša, ekipo, ki se lahko enakovredno kosa z mesti, kot so Maribor, Ljutomer, Nova Gorica, Kamnik in tako naprej."
Ob~ina Benedikt letno za delovanje odbojkarskega kluba nameni skoraj pet milijonov tolarjev. Kako bo v bodo~e, pa je župan Milan Gumzar odgovoril: "Sedaj, ko bodo naše od-bojkarice igrale v prvi ligi, bo potrebno zagotoviti nekaj ve~ denarja. Denar, ki ga vložiš v šport, se ti zelo obrestuje. Ne
moreš narediti boljše promocije, kot jo lahko naredijo dobri športniki."
V odbojkarski ekipi Benedikta igrajo Sergeja Lorber, Nina Babič, Aleksandra Dras, Bojana Rosanovič, Martina Rajsp, Tea Sauperl, Mateja Črešnar, Mojca Tovornik, Nataša Strnad, Sabina Šijanec, Aleksandra Bernjak in Bogdana Mu-zek. Trener je Zoran Kolednik, njegov pomo~nik pa Damjan Rajšp.

LJ

V SODELOVANJU Z AEROKLUBOM PTUJ
Trener Zoran Kolednik je ob tem povedal: "Dejstvo je, da nam je uspelo. To je tudi pošteno glede na vloženo delo, glede na zastavljene cilje in tudi na igralski kader, ki smo ga imeli na razpolago v tem letu ter seveda tudi na pogoje, ki jih imamo. Menim, da marsikatera ekipa v prvi ligi nima takšnih pogojev, kot smo jih imeli mi."
O na~rtih pa je dejal: "Za naslednjo sezono se moramo dobro pripraviti. Želimo odigrati vidnejšo vlogo, kot ostali pri~-akujejo. Naredili bomo vse, da nam bo uspelo in bomo ostali v prvi ligi, mogo~e celo na višjem mestu, kot pa tam ~isto pred koncem lestvice."
Zmago Šalamun
NAGRAJUJEMO ZVESTE NAROČNIKE
mroupmmsKiiEmBi:
ime in priimek
DamirBUŠLJETA
naslov:
Selska cesta 14,8851 PTUJ
Nagrajenci prejmejo nagrado po pošti.
OD TOD IN TAM
razmišljamo
Ko ugasnejo luii
Vsake toliko časa v medijih lahko zasledimo kakšen članek o tem, da so prijeli storilce kaznivih dejanj, ki so se ukvarjali z eno najdonosnej{ih "obrti" na svetu — prostitucijo. Roko na srce: to je tudi ena izmed tistih tem, ob katerih se ljudje skrivnostno nasmihajo. Kaj si pa mislijo in ~e imajo tudi sami izku{nje na tem podro~ju, pa je spet ena druga stvar. Verjetno kar stvar zasebnosti. Tabu za tuja ušesa. Pred leti se je o prostituciji precej govorilo tudi v našem parlamentu — razprave so bile vroče. Postavljalo se je vprašanje, ali je prostitucijo bolje legalizirati ali jo pustiti, da "plava" v svojem značilnem toku naprej. Od takrat pa do danes se ni nič spremenilo. Prostitucija ostaja področje nedorečenega.
Poslanci se namreč zavedajo, da je za sprejem kakršnegakoli zakona s tega podro~ja potrebna velika mera potrpežljivosti, volja za dolgotrajne razprave in nenazadnje vsesplošna miselnost prebivalcev Slovenije, ki bi ob tem vprašanju povzdignili svoj glas. Pa da je volk sit in koza cela, je zdaj tako kot pač je. Vsak si vzame, kadar mu paše in kjer mu paše. Plačilo — po tarifi, zadovoljeni potrebi, če imate srečo morda zastonj?
Navsezadnje prostitucija predstavlja eno najdonosnejših dejavnosti na svetu. Število ljudi obeh spolov, ki za denar ponujajo spolne usluge, se iz leta v leto povečuje. Čeprav prostitucijo pojmujemo kot "najstarejšo obrt" na svetu, neuničljivo dejavnost, ki spremlja človeško družbo že od pradavnine, si
jo sodobne države z najrazličnejšimi zakonskimi, socialnimi, izobraževalnimi, nazorstvenimi in drugimi ukrepi prizadevajo omejiti v čim večji meri, če ne že v celoti odpraviti. Prostitucija tudi ni nek pojem, ki bi se pojavljal kot "modna muha". Je dejavnost, za katero pravzaprav ni potreben osnovni kapital, saj je za "delovna orodja" poskrbela že mati narava. Ni je tudi države, ki se ne bi ukvarjala s to najstarejšo obrtjo, pa naj si bo po legalni ali ilegalni poti. Motivacije za to so različne: od potrebe po nadzoru iz epidemioloških razlogov (širjenje spolnih bolezni in aids — a), varnostnih (kriminal, razne kršitve javnega reda in miru), ekonomskih (siva ekonomija) in moralnih (izkoriščanje oseb, ki nudijo spolne usluge). Pri tem tudi obstajajo različni modeli odnosa držav
do prostitucije, kot tudi njenih spremljajočih pojavov (zvodništva, posredovanja pri prostituciji ipd.). Modeli, ki jih najdemo v nacionalnih zakonodajah različnih držav, se med seboj pomembno razlikujejo in so odraz določene kulture, ki je skozi stoletja oblikovala javno mnenje in usmerjala politično delovanje v neki skupnosti.
Kot zanimivost. V Leksikonu Cankarjeve založbe je prostitucija definirana kot: "Prodajanje telesa za spolno občevanje. Navadno je to družbeno nepriznan poklic." Če bi prostitucija res bila lahko poklic, si ne predstavljam koliko mladih bi se odločilo za tovrstni "študij" ...
V kolikor bi hoteli delati analizo različnih vrst, nivojev in pojavnosti prostitucije, bi ta bila zelo dolga. Nekako javnost pozna najbolj tri nivoje: prostitucijo nižjega, srednjega in višjega nivoja. V nižji nivo zagotovo sodi t.i. "ulična prostitucija", pri kateri je "investicija" kapitala najmanjša in temu primeren je tudi dobiček. Ta oblika prostitucije je tudi najbolj problematična, saj je na očeh javnosti. Z razvitostjo družb pa se dviga tudi raven prostitucije. Srednji nivo se povečini odvija v raznih hotelih, motelih, barih in po tujih mestih, v znanih conah "rdečih luči". Pri prostituci-
ji t.i. visokega nivoja pa prevladuje višina vloženega kapitala. Kot sredstvo plačevanja se poleg denarja tu pojavljajo tudi razne usluge, privilegiji in darila. Gre za t.i. "profesionalke", za dekleta, katerih telefonske številke poznajo le izbrani — ti so tudi redne stranke, prostitutko oziroma dekle pa si "priporočajo v ozkem krogu".
Vtis o tem, koliko je prostitucije v Sloveniji, lahko dobi vsak, če le odpre strani specializiranih malih oglasov (Štajerski oglasnik, Salomonov oglasnik). Za vse tiste, ki so utrujeni in potrebni "delne ali popolne sprostitve", za vse, ki so naveličani izpolnjevanja zakonskih "dolžnosti", za tiste, ki imajo takšne ali drugačne probleme, povezane s spolnostjo.
Pri nas je prostitucija "cvetela" že od nekdaj, po osamosvojitvi pa se je naravnost razbohotila. Za zvenečimi imeni masažnih salonov in raznoraznih "night klubov", se skrivajo pravcati bordeli, ki tržijo še zlasti na račun tujk, ki so k nam prišle iz Ukrajine, Poljske, Rusije. Večina med njimi ima delovne vize, k nam pa so jih pripeljali domači posredniki, ki skrbijo za stalen dotok barskih plesalk in artistk.
Pravijo, da ima noč svojo moč. Bo že držalo, če pa je tu še kakšna artistka z dobro "izvežba-nim" in izpiljenim programom, dobrim stasom in morda še glasom (?), velja te čare morda tudi izkoristiti. Odločitev je vaša.
Bronja Habjanic
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Odhod "zaslužnih"
Ugledni zdravnik (in ob slovenskem osamosvajanju tudi eden izmed predsedni{kih kandidatov) dr. Marko Dem{ar se je te dni zgražal ob novici, da nekateri biv{i ministri, ki so opravljali svoj mandat le nekaj mesecev, že eno leto prejemajo ministrsko plačo kot nekak{no nadomestilo za čas, ko čakajo na novo zaposlitev. Tisti, ki so se odločili za ministrsko ali poslansko kariero, bi morali vedeti, da je čas njihove funkcije omejen in ne bi smeli računati na najrazličnej{e privilegije po izteku mandata, razmi{lja dr. Dem{ar.
Nedvomno bi dr. Dem{arju {e marsikdo pritegnil. Pravico do nadomestila plače za čas, ko bi-v{i funkcionarji in nosilci javnih funkcij i{čejo novo zaposlitev, očitno čedalje več le-teh pojmuje kot nekak{no avtomatično pravico in možnost, da si za leto ali kak{en mesec manj po izteku mandata ohranijo nekdanjo plačo in nekdanji standard. Drugače rečeno - zdi se jim nekako normalno, da leto dni "počivajo" in za to prejemajo nadpovprečno visoko plačo ...
NEZAPOSLENI POLITIKI
Seveda nekateri prejemanje nadomestila opravičujejo tudi s tem, da ne morejo dobiti nove zaposlitve. Ob kak{nem natanč-nej{em pregledu bi se najbrž izkazalo, da smo država z največ "brezposelnimi" politiki oziroma z velikim {tevilom nosilcev javnih funkcij, ki so tako rekoč nezaželeni v drugih dejavnostih. Drugod je glede tega bistveno drugače. Še zlasti v ZDA, pa tudi marsikje drugod po Evropi je opravljanje pomembnih funkcij v državni upravi ali politiki izjemna odskočna deska za sicer{njo kariero. Mar-
sikdaj in marsikje se ljudje zaposlujejo na tak{nih položajih tudi za (začasno) nižjo plačo, ker vedo, da bodo potem lahko to dobili večkratno poplačano. Razmere pri nas bi terjale temelji-tej{o proučitev. Zakaj so ravno "na{i" kadri nezaželeni v gospodarstvu in v drugih dejavnostih? Ali to pomeni, da so nasploh nesposobni in "dobri" zgolj za politiko, ali gre za kak{ne nenačelne zamere med biv{imi sodelavci, ali pa je vse skupaj zgolj neka prehodna slovenska posebnost?
Pri nas smo ob pomembnej{ih kadrovskih menjavah tudi sicer soočeni z najrazličnej{imi "mističnimi" ozadji. Na Drnov{ka in Kučana smo se že nekako navadili. Oba ob kadrovskih vpra{a-njih, ki ju zadevajo neposredno, neskončno zapletata, kombinirata in "razmi{ljata". Oba sta se ob različnih obdobjih že na veliko "poslavljala" in "vračala". Zdaj pa nekaj podobnega počenja tudi znani (in priznani) predsednik in generalni direktor novome{ke Krke Milo{ Kovačič. Pred nekaj tedni je napovedal svoj odhod, zdaj pa pravi, da ostaja {e dve leti, ker {e ni realiziral vseh projektov, ki si jih je zadal ... V kulo-arjih sicer namigujejo, da se {e vedno ni odločil za svojega naslednika, sam pa to kategorično pobija in poudarja, da je to njegov sedanji namestnik Colarič.
To, kar se dogaja na slovenskem vrhunskem kadrovskem odru, vsekakor razkriva svojevrstno zmedenost posameznih nosilcev pomembnih funkcij ob soočanju z dejstvom, da se bodo morali posloviti. Seveda to kaže tudi na neurejenost odnosov v novi državi, na pomanjkanje vsa-kr{ne tradicije in kulture, ko gre za odnos do "biv{ih". Nemalokrat
se namreč tudi tisti, ki so se zdaj (ali se bodo v bližnji prihodnosti) soočali s kruto realnostjo "odhoda", niso posebej trudili z odnosom do svojih predhodnikov ali z ustvarjanjem kak{nih spodobnih norm za odnos do ljudi, ki so sestopili z različnih pomembnih funkcij.
Marsikje drugod je odhajanje in prihajanje na posamezne funkcije po določenem času nekaj samo po sebi umevnega. Pri nas pa se {e zlasti odhodi spreminjajo v nekaj skrivnostnega, v ne-kak{no nesrečo oziroma kazen, velikokrat se pogojujejo (če zakonsko ni precizno določeno) s čisto subjektivno voljo posameznih avtoritet. To pa seveda ne more biti dobro. Preveč avtoritete se pri nas {e vedno veže na avtoriteto posamezne pozicije, ne pa na avtoriteto in kvalitete ljudi, ki jih zasedajo. Če bi bilo drugače, bi bila tudi kadrovska premikanja lažja in bolj samoumevna. Zakaj se mnogi ljudje, ki so nekoč zavzemali pomembne pozicije in jih tudi dokazano dobro opravljali, zdaj počutijo zavržene in nepotrebne, čeprav bi državi lahko {e marsikje koristili? Zakaj so {ele nekaj tednov pred dokončnim odhodom aktualnega predsednika začenjajo pogovori o tem, kak{en naj bi bil njegov položaj v prihodnje, ali se spodobi, da bi ostal v aktivni politični poziciji, ali ne bi devalviral svoje dosedanje vloge na pred-sedni{kem mestu z morebitnim vključevanjem v neposredno politično udejstvovanje ali celo vodenje katere izmed obstoječih strank ali kak{ne nove stranke?
Medtem ko je predsednik Kučan že pred časom izjavil, da ({e) ne misli na politično upokojitev, komentator v Dnevniku že dokaj kategorično sklepa, da je treba Kučanu zagotoviti tak{ne pogoje, da mu bo nepotrebno oziroma onemogočeno kakr{nokoli vključevanje v aktualno politiko.
Odhajajoči direktorji (zlasti Ko-smina v koprskem Istra benzu in
Kovačič v novome{ki Krki) pretežno napovedujejo nadaljevanje svojih aktivnosti na področjih, ki so jim ob sedanjem delu {e posebej zanimiva. To samo po sebi ni nič slabega, vendar pa bi bilo dobro upo{tevati tudi sedanje izku{nje, ki kažejo, da se neposredna simbioza novih in starih direktorjev oziroma predsednikov uprav v večini doslej znanih primerov (in teh ni bilo tako malo) ni izkazala za najbolj uspe{no.
ELITA SKRBI LE ZASE
Zakon, ki naj bi določil predsedniku republike posebne pravice ob njegovem prenehanju mandata, določa vrsto gmotnih in "protokolarnih" ugodnosti, ki so že naletele na najrazličnej{e odmeve. Zakon je nastajal v vladnih krogih, iz predsednikove bližine pa že sporočajo, da predsednik na oblikovanje posameznih določil ni imel posebnega vpliva. Za komentatorja Dnevnika se zdi vse skupaj "nerealno", kar pomeni, da naj ne bi bilo v skladu z dejanskimi možnostmi in razmerami v državi. Tako se mu ne zdi prav, da bi nekdanji predsednik {e dve leti po izteku mandata prejemal pokojnino v vi{ini predsedni{ke plače, da bi imel v administraciji večji administrativni aparat, kot pripada delujočim poslancem, da bi imel stalno na razpolago službeni avto in službenega {oferja ... "Skratka," ugotavlja komentator, "vladni predlog zakona o predsedniku po{ilja slednjega v pokoj pod nerazumnimi pogoji, ki za povrh močno odstopajo od dosedanjega razmeroma skromnega imidža Milana Kučana ..." Hkrati, po mnenju komentatorja, tak{en zakon daje prav tistim, ki slovensko politično elito obtožujejo, "da jo zanimajo le {e lastne koristi, skrb za razvoj države pa postaja zanjo iz dneva v dan bolj postranska stvar ... "
Jak Koprive
PO SLOVENIJI
NOVI PREDSEDNIK SVETA DESUS ANTON SKOK
Svet DeSUS—a je na svoji seji 5. aprila za predsednika izvolil Antona Skoka, podpredsednica pa je postala Ana Rozika Hribar, ki je že doslej opravljala to funkcijo. Janeza Čemažarja je na mestu generalnega sekretarja demokratične stranke upokojencev zamenjal član ljubljanskega mestnega odbora DeSUS Pavel Brglez, ki je bil edini kandidat za to funkcijo. Skok, sicer predsednik koprskega območnega odbora DeSUS, je na tajnih volitvah z 31 glasovi proti 13 premagal Stanislava Brgleza. Člani sveta so tokrat prvič volili generalnega sekretarja, saj so se delegati na postojnskem kongresu pred dvema tednoma s spremembo statuta odločili, da sekretarja na predlog predsednika stranke voli svet in ne kongres.
PROTEST OPOZICIJSKE SDS
Ob zaskrbljujočih podatkih na finančnem področju in sklopu perečih finančnih problemov, ki jih imenujejo nekateri celo zgodba o neuspehu — gre za dvig cen, inflacijo, zadolževanje, primanjkljaj — ter čedalje večjih socialnih problemih in brezposelnosti, grožnjah s stavkovnim valom in napovedih nekaterih podjetij o odpuščanju delavcev, zmanjševanju zdravstvenih in socialnih pravic, se je vlada odločila za luksuz, je na novinarski konferenci opozoril vodja opozicijske poslanske skupine SDS Andrej Vizjak. Z "luksuzom" je mislil na razvpiti in po njegovem mnenju nepotrebni in neracionalni nakup vladnega letala, ter predrag in preobsežen vladni avtomobolski park. Ob tem je v imenu omenjene opozicijske stranke, ki ima v parlamentu 13 poslancev, protestiral zošper takšno neracionalno trošenje slovenske vlade.
VLADA SPREJELA SKLEP O POMOČI PRIZADETIM ZARADI POTRESA V AFGANISTANU
Vlada je sprejela sklep o zagotovitvi humanitarne pomoči prizadetim zaradi potresa v Afganistanu. Pomoč, ki bo zagotovljena v sredstvih za nastanitev do vrednosti 20 milijonov tolarjev, bo realizirala Uprava RS za zaščito in reševanje, organ v sestavi Ministrstva za obrambo.
NOVA DIREKTORICA TV PROGRAMOV MOJCA MENART
Člani sveta RTV Slovenija so 4. aprila izvolili novo direktorico TV programov. To je postala Mojca Menart, sicer programska direktorica Slovenske filharmonije, ki je v svoji predstavitvi obljubila prizadevanja za boljšo profiliranost obeh TV programov, večjo skrb za kakovost slovenskega jezika, podpiranje politične neopredeljenosti ter stremljenje k vsestranski odličnosti.
OKROGLA MIZA "JOJ, SOCIALA"
Na okrogli mizi z naslovom "Joj, sociala", ki jo je pripravilo Društvo SOS telefon v Ljubljani, so spregovorili o družbeni odgovornosti, donacijah in sponzorstvu. Udeleženci so ugotavljali, da je v Sloveniji največ donacij namenjenih športnim in kulturnim dejavnostim, sledijo verske organizacije, daleč za njimi pa so donacije za socialne in humanitarne projekte. Slovenskim podjetjem se takšni prispevki preprosto ne splačajo, saj lahko brez davka donirajo le 0,3 odstotka svojega letnega prihodka.
POLITBAROMETER: PODPORA VLADI MARCA 50,4%, ZA VSTOP V NATO 38,8%
Podpora vladi Janeza Drnovška se je marca ponovno nekoliko dvignila, in sicer s februarskih 49,8 % na 50,4 %, je pokazala mar-čevska javnomnenjska raziskava Politbarometer, ki jo je izvajal Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij Fakultete za družbene vede. Kot je opozoril Vlado Miheljak s Centra, ima pri podpori vladi veliko vlogo njen predsednik Janez Drnovšek, saj je ob ločenem preverjanju uspešnosti dela vlade in predsednika vlade povprečna ocena slednjega značilno višja od ocene vlade. Raziskava, v katero so bila prvič vključena tudi vprašanja glede vključevanja Slovenije v zvezo NATO, je tudi pokazala, da bi se referenduma o vstopu Slovenije v NATO udeležilo 75,2 % vprašanih, udeležilo pa se ga ne bi 15,2 % anketiranih, 9,6 % pa je na vprašanje odgovorilo z »ne vem«. Za vstop v NATO bi na referendumu glasovalo 38,8 % vseh anketiranih, proti 41,3 %, neopredeljenih pa jih je bilo 19,9 % vprašanih.
ZAKON O PREDSEDNIKU REPUBLIKE NEPRIMEREN?
Vlada je v parlamentarno proceduro vložila zakon o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike, ki določa tudi pravice po prenehanju funkcije predsednika. Po predlogu bo imel predsednik republike po izteku mandata pravico do predsedniške plače, pisarniškega prostora, strokovne pomoči svetovalca in administrativno — tehničnega osebja, pravico do osebnega varovanja, varovanja objekta, v katerem prebiva, ter do stalne uporabe službenega vozila in voznika. V Nsi menijo, da je takšen zakon v posmeh državljanom in državi ter zato neprimeren za sprejem, po njihovem pa bi bilo za državo veliko ceneje, če bi predsedniški mandat trajal kar do smrti.
PROJEKT "ZASTAVO V VSAK SLOVENSKI DOM"
Socialdemokratska mladina Slovenije (SDM) je na predsednika republike Milana Kučana naslovila pismo, v katerem ga poziva, naj se pred volivci jasno opredeli glede vključitve Slovenije v zvezo NATO, "da se bo megla, ki se trenutno suče okoli vrhov slovenske oblasti glede vključevanja v zvezo, razbistrila". Sicer pa so v socialdemokratski mladini Slovenije začeli izvajati projekt "Zastavo v vsak slovenski dom", v okviru katerega želijo zbrati 10.000 zastav in jih podariti državljanom, ki zastave nimajo, hkrati s priročno knjižico, kjer bodo navedeni prazniki, ko je treba zastavo razobesiti in navodilom za pravilno izobešanje.
Pripravila: Bronja Habjanic
ZANIMIVOSTI
PTUJ / pogovor s specialistom infektologom andrejem trampuzem
Zdravnik, ki si upa v bolnikovo dobro
Andrej Trampuž, dr. med., specialist infektolog, je prejšnji petek že drugič obiskal ptujsko bolnišnico. Tokrat je članom Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Ptuj - Ormož predaval o okužbi z MRSA (metacilin rezistentnem staphylococcus aureus). Udeležba je bila izredna, blizu dvesto članov je prisluhnilo njegovemu izredno zanimivemu predavanju, temu primeren je bil tudi odziv, saj je bilo vprašanj izredno veliko. To je tudi razumljivo, saj imajo medicinske sestre največ stika z bolniki. Na prvem predavanju je o okužbah govoril zdravnikom in oddelčnim sestram.
Andrej Trampuž se je rodil v Velenju, medicinsko fakulteto je obiskoval v Ljubljani. Po kon-~ani fakulteti je tri leta delal na infekcijski kliniki v Ljubljani, zatem se je izpopolnjeval iz infekcijskih bolezni, predvsem pa bolnišničnih okužb in odpornih bakterij v Baslu v Švici, kjer je bil šest let, pol leta pa je sedaj že v ZDA na Kliniki Mayo (Rochester, Minnesota) kjer se dodatno izobražuje. Redno prihaja v Slovenijo, saj poskuša čim več izkušenj iz tujine, čim bolj prenesti v domače okolje. Upa, da se bo lahko kmalu ponovno vrnil v Klinični center v Ljubljano.
S svojo pronicljivostjo, angažiranostjo in zavzetostjo za stvar, ki ji želi priti do dna, je že pred časom razburil slovensko strokovno in laičnost javnost. Predvsem je bila to ugotovitev, da se slovenske bolnišnice predvsem ukvarjajo z zdravljenjem bolnišničnih okužb, manj pa z njihovim preprečevanjem. V zadnjem času pa si je nakopal zamero slovenskih zdravnikov s predstavitvijo svojih pogledov na nedavno stavko.
Slovenija po občutljivosti bakterij sodi žal med države z
najvišjim deležem odpornih mikroorganizmov. Najboljši kazalec za uspešnost nadzora okužb v bolnišnicah predstavlja delež na metacilin odpornih sevov bakterij staphylococcus aureus (MRSA). S konceptom nadzora le-te so se je ponekod rešili, dodatno k temu pa bi morali zmanjšati zlorabo antibiotikov v ambulantah in bolnišnicah, ker pospešujejo nastanek odpornosti. Ne delujo samo na povzročitelje okužb, temveč tudi na normalno mikrobno floro. Občutljive bakterije sicer s selektivnim delovanjem uničijo, ob tem pa se odporne lahko nemoteno razrastejo in prenesejo na druge osebe. Tudi zato so antibiotiki škodljivi za okolico, poudarja infektolog Andrej Trampuž.
PRED OKUŽBAMI SO BILE LE NAPAKE
TEDNIK: Že nekaj časa opozarjate na problem širjenja bolnišničnih okužb v slovenskih bolnišnicah. Kje so vzroki za takšno skrb?
Andrej Trampuž: "S problemom bolnišničnih okužb se uk-
varjajo v vseh državah. V Sloveniji se pred leti o tem ni veliko govorilo, kar pa ne pomeni, da okužb ni bilo. Dokler jih nismo poimenovali s pravimi besedami, smo se skrivali za različnimi napakami. Pred tem se tudi ni bilo mogoče odkrito spopasti z njimi. Odkar pa vemo, da imamo opravka z mnogimi odpornimi organizmi, več kot večina zahodnoevropskih držav, so se slovenske bolnišnice preprečevanja in nadzora okužb lotile resno. Tudi moje najnovejše predavanje v ptujski bolnišnici, kjer dobro deluje komisija za preprečevanje bolnišničnih okužb, je le eden od ukrepov, kako izboljšati higieno."
TEDNIK: Katere okužbe so najpogostejše v bolnišnicah?
Andrej Trampuž: "Najnevarnejše okužbe so tiste, ki jih povzroča staphylococcus aureus, ki je odporen na antibiotik metacilin, zato je tudi dobil kratico MRSA. Ta bakterija toliko nevarna zaradi tega, ker obstaja samo še en antibiotik, ki deluje nanjo. Če izgubimo še tega, nimamo več zdravil za zdravljenje okužb s to bakterijo. Smrtnost se bo s tem, če do tega pride, povečala na stanje, kakršno je bilo pred odkritjem prvega antibiotika."
V VEČJIH BOLNIŠNICAH SE OKUŽI VSAK DESETI BOLNIK
TEDNIK: Kako pogoste so smrti zaradi okužb v naših bolnišnicah v primerjavi z drugimi v svetu?
upravnopoliticna podoba ptujskega območja v preteklem stoletju (ii.)
Kako so bile nekoi organizirane obiine
Gospodarskopolitični dejavniki in sploh razvojni trendi narekujejo odgovarjajočo upravno-teritorialno ureditev. Ptujsko območje je v preteklosti doživljalo kar nekaj upravnih preureditev. Naj opozorim le na nekatere, saj nam ob današnjih aktualnih vprašanjih preoblikovanja občinskih meja in nastajanja regij izkušnje preteklosti marsikaj povedo.
Primerjava upravno-teritori-alne organiziranosti v desetletju po prvi svetovni vojni z obdobjem pred letom 1918 nam pove, da je bilo število političnih in katastrskih občin (k.o.) v okraju nespremenjeno. Po izločitvi sodnega okraja Rogatec in občine Stoperce pa je bilo na območju ptujskega političnega okraja 112
Zapisnik občinskih sej občine Spuhijo 1915 — 1933. ZAP, MOP, knj. 206
političnih občin ter 222 k.o. Upravna organizacija po sodnih okrajih tudi kaže na veliko podobnost z razmerami pred letom 1918. Medtem ko v ormoškem sodnem okraju s 33 političnimi in 60 k.o. v dvajsetih letih ni prišlo do upravnih sprememb, je bilo na območju ptujskega sodnega okraja (skupaj z mestno občino), ki je ohranil 79 političnih občin in 62 k.o., opaziti le nekaj manjših sprememb.
Primerjalno lahko navedemo velikost posameznih občin leta 1927 in pri tem upoštevamo ljudsko štetje 1921.leta: v ptujskem sodnem okraju je med vaškimi soseskami izstopal Vurberk z velikostjo 19,80 km2 (1420 prebivalcev ali 71,7 na km2) v primerjavi z najmanjšo občino Dolič (1,37 km2), kjer je živelo 182 prebivalcev (132,8 na km2). V ormoškem sodnem okraju je na območju občine Šardinje (13,85 km2) živelo 930 ljudi (67,1 na km2), medtem ko so najmanjši Jastrebci dosegli komaj 1,83 km2
Združitev občin v ptujskem sre-zu leta 1936. ZAP, MOP, šk. 317
površine (v občini 275 prebivalcev oz. 150,2 km2). Primerjalno je tudi zanimivo, da je na območju občine Ormož (5,70 km2) živelo 1093 ljudi oz. 191,7 na
km2.
Mestna občina Ptuj (2,78 km2) je po štetju prebivalstva leta 1921 imela 4449 stanovalcev (1635 ljudi na km2).
Upravnopolitična reorganizacija se je pričela izvajati v obdobju kraljeve diktature. Ptujski politični okraj je ohranil sodišči v Ormožu in Ptuju, ki sta prešli
Andrej Trampuž: "Natančnih podatkov še nimamo, čeprav je raziskava o tem bila izvedena oktobra lani. Podatki so še v fazi analize. Že danes pa vemo, da imamo mnogo odpornih bakterij, in ce jih imamo, imamo tudi mnogo okužb. Za vecje bolnišnice vemo, da se okuži vsak deseti bolnik, ki je sprejet na bolni-šnicno zdravljenje. Za manjše bolnišnice je ta odstotek lahko nižji, za splošno bolnišnici Ptuj je ta odstotek zelo nizek. Pogostost pojava MRSA je v Sloveniji
minut, za razkuževanje zadošča le 15 do 20 sekund. Razkuževanje rok manj škodi koži kot umivanje rok, s katerim se odstranjujejo maščobe in roke zaradi tega razpokajo. Na takšnih rokah pa raste še več bakterij. Pri tem je Splošna bolnišnica Ptuj že pred leti naredila korake pred drugimi bolnišnicami, ko je namestila plastenke z alkoholnim razkužilom v večino bolniških sob. Sočasno so izvajali tudi šolanje, da bi povišali stopnjo upoštevanja teh ukrepov
Andrej Trampuž, dr. med., spec. infektolog, je prepričan, do je v slovensko zdravstvo potrebno čimprej uvesti evropski delovni čas, da bo zdravnik imei dovoij časa za bolnike. Foto: C. Goznik
40-odsotna, z dosledno dokrino pa bi ga v petih letih lahko zmanjšali na 5. Higiensko pa je ptujska bolnišnica ena najbolj urejenih bolnišnic v Sloveniji. Lahko se primerja z bolnišnicama Golnik in Valdoltra. Večje so bolnišnice, več je okužb, ker je tudi več operacij, posegi so bolj invazivni. Vse bolnišnice pa v zadnjem obdobju poskušajo na tem področju nekaj narediti, da bi to stanje izboljšale."
TEDNIK: Kakšne ukrepe predlagate, da se bolniki, ki so sprejeti v bolnišnico na zdravljenje, ne bi bali okužb?
Andrej Trampuž: "Tega vprašanja sem zelo vesel, ker je to tudi bistvo mojega predavanja in truda večine bolnišnic. Gre zato, da se bakterije v bolnišnicah prenašajo preko rok zdravstvenega osebja. Ta prenos je možno preprečiti, če se izvaja ustrezna higiena rok. To pa pomeni, da se roke dosledno razkužijo pred in po stiku z vsakim bolnikom z alkoholnim razku-žilom. Razkuževanje rok naj bi v večini primerov nadomestilo umivanje rok, ker je umivanje rok higiensko nezadostno in bakterij v zadostni meri ne odstrani. Poleg tega za umivanje rok porabimo preveč časa, tri do pet
pri zdravstvenem osebju, zdravnikih in medicinskih sestrah."
TEDNIK: Obstajajo kakšni normativi, kolikokrat naj bi si med delovnim časom roke razkužil zdravnik, kolikokrat medicinska sestra oziroma drugo zdravstveno osebje, ki prihaja redno v stik z zdravstvenim osebjem?
Andrej Trampuž: "Rok si nikoli ni mogče razkužiti preveč, kvečjemu vedno premalo. Če upoštevamo, da naj bi si roke razkužili pred in po vsakem stiku z bolnikom, bi si jih zdravnik moral razkužiti okrog 50 krat, medicinska sestra pa okrog 100 krat. Če bi si tolikokrat umivali roke, bi za to porabili tretjino delovnega časa. Zato, da si bo zdravstveno osebje razkuže-valo roke, je potrebno namestiti zadostno število plastenk z raz-kužilom okoli bolniške postelje, da je na dosegu roke. Na nujnost razkuževanja rok se je potrebno medsebojno opozarjati. S tem bomo vsi skupaj bolniku zagotovili čim boljšo oskrbo, tveganje za okužbe pa zmanjšali na minimum."
TEDNIK: Nekaj ste že povedali o visoki stopnji higiene v ptujski bolnišnici, kaj pa sam sistem dela, koliko ga poznate?
Andrej Trampuž: "Bolnišnico so mi pokazali že ob prvem obisku. Veliko sodelujemo v konkretnih primerih, ki so bolj zapleteni, preko elektronske pošte. Že ob prvem obisku sem bil presenečen nad visokim zavedanjem nevarnosti okužb in izvedenimi ukrepi, ki so jih izvedli že na osnovi pred leti objavljenih strokovnih prispevkov o tem. To kaže tudi nato, kako pomembno je, da se tega problema zavedajo tako v vodstvu bolnišnice, kot tudi predstojniki, drugi zaposleni pa se zgledujejo po njih. Takšen model reševanja problemov v ptujski bolnišnici je lahko zgled drugim."
TEDNIK: Slovenske strokovne javnosti niste razburili samo z ugotovitvami glede bolnišničnih okužb, temveč tudi z vašimi pogledi na pravkar končano zdravniško stavko?
Andrej Trampuž: "Nobena stavka ni dobra za bolnike. Pri tej stavki pa je po moje šlo za nejasne stavkovne zahteve, pa še večkrat so se spreminjale. Stavkovne zahteve, ki so bile izrečene na koncu, se ne dajo rešiti s stavko, ampak zahtevajo reorganizacijo zdravstvenega sistema, med drugim tudi spremembo delovnega časa, ki bo zdravnike razbremenil, ker se bodo številna in preštevilna dežurstva skrajšala na večerni del. Zdravniki se bodo imeli možnost popolnoma posvetiti bolnikom v miru in brez stresa tudi s popoldansko vizito ali popoldansko ambulanto. V sedanjem načinu dela zdravniki nimajo dovolj časa za bolnike."
TEDNIK: O stavki ste tudi pisali v Delu. Kakšni so bili odmevi?
A. Trampuž: "Na začetku so bili odmevi zelo burni, predvsem s strani zdravnikov. Potem pa sem opazil, da je marsikdo zaznal, da moje pisanje ni bilo nastrojeno proti zdravnikom. Spoznali so, da je šlo za mojo perspektivo gledanja zadeve s stališča bolnika. Poskušal sem primerjati, kako je oskrbljen bolnik v nekaterih drugih državah, in ugotovil, da je v mnogih pogledih deležen boljše zdravstvene oskrbe, kot v Sloveniji. To ne pomeni, da so naši zdravniki slabši, v mnogih segmentih so boljši od evropskega povprečja, zdajšnja organiziranost zdravstvenega sistema jim onemogoča, da bi dali bolnikom optimalno. Na drugi strani pa sem opazil, da je odnos do bolnikov v večini zahodnoevropskih držav, boljši, da imajo bolniki več poguma, da so bolj zahtevni, in deležni več časa tudi za navadni pogovor. S tem se tudi v proces zdravljenja bolj vključujejo kot enakovredni partnerji zdravnikom z istim ciljem za čim boljše možno zdravje."
MG
pod pristojnost mariborskega okrožnega sodišča.
Ko je 14. marca 1933 stopil v veljavo novi zakon o občinah, je nadzor nad njimi prešel neposredno na okrajno načelstvo, kar je pomenilo občutno novost. Poslej je morala imeti občina vsaj 3000 prebivalcev. Sledilo je združevanje — komasacija. Ta je bila slabo pripravljena, premalo so bili upoštevani teritorialni pogoji, prihajalo pa je tudi do nasprotovanj. Primer nam ponuja ormoška občina, ki se je s 1276 prebivalci kot "dovolj močna" samoupravna enota krčevito upirala priključitvi vaških območij. Tako se je komasacija v ptujskem političnem okraju opravljala še v letu 1937. Število političnih občin se je v okraju
zmanjšalo od 112 na 31; od teh je bilo 8 na ormoškem in 23 (z Mestno občino Ptuj) na ptujskem območju.
Območje okraja je zajemalo 243 k.o. V tem večletnem preurejanju občin pa je leta 1939 na območju okraja izpolnjevalo pogoje glede na zakonska določila o številu prebivalcev le devet občin. To so bile: Podlehnik — Stanošina, Mestna občina Ptuj, Sv.Barbara v Halozah (Cirkula-ne), Sv.Marjeta niže Ptuja (Go-rišnica), Sv.Marko niže Ptuja (Markovci), Sv. Tomaž pri Ormožu, Sv. Vid pri Ptuju (Videm) in Velika Nedelja. Primerjalno po velikosti občin lahko tudi zapišemo, da je v največji podeželski občini Podlehnik — Stanošina (49,69 km2) živelo 3363 prebi-
valcev oz. 67,7 na km2. Nasprotno je v najmanjši občini Hajdina (9,09 km2) prebivalo 1270 ljudi ali 139,7 na km2.
Teritorialno preurejanje nekdanjih občin je nekoliko spremenilo tudi meje ptujskega političnega okraja: na območju Slovenskih goric so se deli krajev Andrenci, Smolinci in Župetin-ci vključili v občino Sv. Andraž v Slovenskih goricah, medtem ko se je občini Sv.Bolfenk v Slovenskih goricah (Trnovska vas) priključil kraj Biš. V Halozah so deli krajev Sitež in Sveča iz občine Majšperk pripadli občini Stoperce in s tem šmarškemu okraju.
Konec prihodnjič
dr. Ljubica Suligoj
PO NAŠIH KRAJIH
KAPELA / marija fras predstavila tretjo knjigo sadje v prehrani
Najvoi receptov iz Vitomarcev
Pred kratkim je potekala v telovadnici osnovne šole Kapela na Kapelskem Vrhu predstavitev tretje kuharske knjige Marije Fras, ki je svoje otro{tvo preživela v Vitomarcih. Kot upokojena učiteljica gospodinjskega pouka živi v Pric-jaku, ali kot rečejo na Kapeli. Sedaj, ko je v pokoju, že nekaj let pridno zbira recepte za jedi, ki so jih na področju Slovenskih goric kuhale naše babice, in jih izdaja v knjižni obliki.
Kot prvo je leta 1997 izdala knjigo Jedi naših babic, ki je izšla je v založbi Turističnega društva Klopotec Kapela. Drugo knjigo Prleška kuhinja je izdala leta 1999 pri založbi Kmečki glas.
Tretja knjiga, ki nosi naslov Sadje v prehrani, je izšla pri Pomurski založbi Murska Sobota. Na predstavitvi, ki jo je spremljalo več kot 200 obisko-
valcev, sta ob avtorici sodelovala še urednik Pomurske založbe Ludvik Sočič in fotograf Jože Pojbič, ki je knjigo opremil s fotografijami. Kot je povedala avtorica, se je za zbiranje gradiva o jedeh, ki jih pripravljamo iz sadja, odločila zato, ker je želela ohraniti recepte jedi, ki so bile v še ne tako davni preteklosti pogosto na jedilniku vsake po-
Marija Fras ob predstavitvi svoje tretje knjige na Kapeli
deželske družine. Po njenem bo knjiga s svojo vsebino popestrila in obogatila na{o prehrano. Poleg tega bo prispevala k zdravi prehrani z nasveti o uporabi svežega in suhega sadja in nekaterih sadnih proizvodov. Meni, da je Slovenija dežela, kjer zori sadje od pomladi do pozne jeseni, vendar je premalo vključeno v prehrano. Povedala je tudi, da so jo k zbiranju gradiva spodbujali spomini na otro{tvo, ko so v prehrani uživali veliko s sadjem pripravljene hrane. Obenem se je z izdajo knjige zahvalila sta-r{em, ki so ji pomagali, da se je iz{olala za učiteljico gospodinjstva.
O knjigi je govoril tudi urednik Pomurske založbe Ludvik Sočič: "Ko smo zvedeli za namen izdaje knjige, smo z veseljem povabili avtorico, da jo izda pri na{i založbi. To je prva tovrstna knjiga v Sloveniji. Upamo, da jo bomo lahko izdali tudi v prevodih." Avtorici je čestital k pogumu, da je pristopila k tej težki nalogi.
Za knjigo je veliko zanimanja, zato v založbi že razmi{ljajo o ponatisu. Predstavitev knjige je popestril s kulturnim nastopom Kapelskega kvarteta in folklorne skupine Janka Divjaka s Kapele.
Besedilo in posnetek: Lu^^ik Kramberger
PTUJ / lutkarji iz trobentice so se izkazali
Prišla bo pomlad 000
Minuli četrtek je bilo na pravljični uri v mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča radostno in ljubeznivo vzdušje, ki so ga ustvarili petletni lutkarji z vzgojiteljico Heleno Rogina. Sodelovanje mladinskih knjižničarjev in vzgojiteljic prinaša vzajemno kvaliteto pri ustvarjanju z najmlajšimi.
Mali lutkarji vrtca Trobentica z vzgojiteljico Heleno in knjižničarko Liljano
Konec aprila so starši in otroci vrtca Trobentica dodobra napolnili pravljično sobico knjižnice, saj je tam potekal redni roditeljski sestanek. Vzgojiteljici Helena Rogina in Danica Trafela sta skupaj z vodjo mladinskega oddelka knjižnice in pravljičarko Liljano Klemenčič pripravili pravljično uro z motivacijo za branje. Tak{na oblika sodelovanja med vrtci in knjižnico ni novost in prina{a zadovoljstvo vsem udeležencem: star{i in otroci se seznanijo s
knjižnico, spoznajo vse vidike druženja s knjigo, dobro dene tudi sprememba prostora in primerna pravljica s predstavitvijo dejavnosti.
Roditeljski sestanek vrtca Trobentica je očitno navdu{il, saj je veliko star{ev včlanilo otroke v knjižnico, vzgojiteljica Helena Rogina pa je v zahvalo knjižnici ponudila lutkovno predstavo. Nekatere reči se pač zgodijo ob pravem času in na pravem mestu! Lutkarji iz Tro-bentice so na redni pravljični
uri presenetili z igrico Pri{la bo pomlad, ki je izzvenela mojstrsko: Tine, Matjaž, Katja, Rebeka, Tomi in Nu{a so za lično in iznajdljivo pripravljenim panojem (na rjuho narisan gozd) samozavestno in spretno vodili ročne lutke. Medved, mi{ka, ptička in čebela so se duhovito prerekali o pomladnem pospravljanju svinjarije, ki se je čez leto nabrala v gozdu (na panoju so bile pri{pičene odvržene vrečke, embalaža, plastenke, obuvala ...), a med dogajanjem so otroci sami počistili gozd, da so lahko pomladni znanilci nemoteno vzklili.
Pravljična urica je združila redne knjižnične obiskovalce in tiste, ki so pri{li uživat v lutkovnih čarovnijah prijateljev iz Trobentice. Po predstavi je stekel spro{čen pogovor o ročnih lutkah, z njimi so se otroci poigrali. Urica pa je bila zaradi gneče zaključena na knjižničnem dvori{ču, kjer je Klemenč-ičeva povedala pravljico Tri želje. Prijetna izku{nja, ki jo velja ponoviti! (Pa naj se sli{i {e tako obrabljeno.)
L.K.
S'
#

11.-17. aprila 2002

• 104,3 FM
Četrtek, 11. april
SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Mostovi. 9.10 Male sive celice, kviz. 10.00 Zgodbe iz {koljke. 10.30 Risanka. 10.35 Slovenski magazin. 11.05 Mario, nedeljski večer v živo. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.10 Dobro jutro. 14.55 Svetovni izzivi. 15.25 Podoba podobe. 15.55 Tiri skozi čas, dokum. oddaja. 16.30 Poročila. 16.40 Va{ tolar. 17.00 Dosežki, pon. 17.20 Resnična resničnost. 17.55 Na liniji, oddaja za mlade. 18.30 Zaple{imo, dokum. nanizanka. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Tednik. 21.00 Prvi in drugi. 21.20 Osmi dan. 22.00 Odmevi. 22.50 Zgodbe o knjigah. 23.00 Alica, dokum. film: Khombolov muzej. 23.50 Režiserji: Ron Howard, dokum. oddaja. 0.55 Resnična resničnost, pon. 1.25 Osmi dan, pon. 1.55 Tednik, pon. 2.50 Gledali{če v hi{i, pon. 20. epizode. 3.20 Buddy Faro, pon. 5. dela. 4.00 Neverjetna resnica, am. film. 5.45 Šport.
SLOVENIJA 2
14.15 Polnočni klub: Dizma - desni razbojnik. 15.25 Tovornja-karji, dokum. serija. 16.15 Gledali{če v hi{i, 20. epizoda. 16.45 Buddy Faro, nanizanka. 17.40 Uganka sipin, angle{ki film. 19.30 Evroliga v ko{arki: Olympiakos - Union Olimpija, prenos iz Pireja. 22.00 Poseben pogled: Upor v zaporniškem bloku 11, am. Čb-Hlm. 23.20 Novinka, nanizanka. 0.55 Videospotnice.
POP TV
9.10 JAG, pon. 76. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 126. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 68. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 58. dela. 13.10 Tretja izmena, pon. 12. dela. 14.10 Dragon Ball, serija. 14.35 Jekleni Max, serija. 15.30 Urgenca, 10. del. 16.25 Esmeralda, 59. del. 17.20 Tri sestre, 69. del. 18.15 Vsiljivka, 127. del. 19.15 24 ur 20.00 Seks v mestu, 14. del. 20.30 Romantični film: Skrivna afera, am. film. 22.10 Bolni{nica upanja, 9. del. 23.00 JAG, 77. del. 23.50 Glavni na vasi, 15. del. 0.20 24 ur, pon.
KANAL A
10.45 Beverly Hills, pon. 9. dela. 12.00 Melrose Place, pon. 31. dela. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.15 Obala ljubezni, 13. del. 15.00 Mladi in nemirni, 139. del. 15.50 Ricki Lake. 16.40 Beverly Hills, 10. del. 17.30 Ned in Stacey, 14. del. 18.00 Roseanne, 13. del. 18.30 Korak za korakom, 10. del. 19.00 Popstars, najbolj{i tega tedna. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Columbo: Umor v zakulisju, am. film. 21.45 Dharma in Greg, 21. del. 22.15 Cybill, nanizanka. 22.45 Noro zaljubljena, 10. del. 23.15 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Paradiž, erotična serija.
TV 3
7.00 Pokemoni, serija. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja, pon. 11.00 Kraljevski voz, pon. 13.30 Spoznajmo jih... 14.20 Pokemoni, serija. 15.20 Wai Lana joga. 15.50 Videalisti, slovenska glasbena lestvica. 16.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 18.00 Spoznajmo jih... 18.50 Pokemoni, 84. del risane serije. 19.20 Videalisti, slovenska glasbena lestvica. 20.00 Podeželska ženska enota, angleški film. 22.00 Popotni Blues, am. dokum. glasbeni film. 0.00 Videostrani.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Risanka. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.15 TV koledar 12.25 Jezikomer. 12.35 Brazilski akvarel, serija. 13.30 Tihi ples, film. 15.00 Novice. 15.05 Seme upanja, dokum. serija. 15.35 Dokumentarni film. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Alpe-Donava-Jadran. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Izbrisani prostor, magazin. 21.00_ Željka Ogresta z gosti. 22.10 Poslovni klub. 22.45 Odmevi. 23.05 Šport danes. 23.15 Znanstvena razprava. 0.20 Umorjen gospod Frost, am. film. 2.05 Sodnica Amy 2., serija. 2.50 Svet mode. 3.15 Na zdravje!, serija. 3.40 Od prijema do sojenja, serija. 4.00 Transfer 4.45 Tihi ples, film.
HTV 2
10.15 Župan Casterbridgea, serija. 11.00 Dosjeji X. 11.45 Govorimo o zdravju. 12.15 Trenutek spoznanja. 12.45 Globalno naselje. 13.15 TV interview. 14.05 Euromagazin. 14.35 Pol ure kulture. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Hilarius, serija. 16.20 Busterov svet, serija. 16.40 Hugo. 17.05 Brazilski akvarel, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kviz. 19.05 Na zdravje!, serija. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Zakladi muzejev. 20.10 Sodnica Amy, serija. 20.55 Polni krog. 21.10 Srce svetlobe, danski film. 22.45 Seinfeld, serija. 23.10 Allo, allo - serija. 23.40 Življenje na severu, serija.
HTV 3
18.30 Povest nogometa, dokum. serija. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Highlander, angl. film. 22.05 Svet mode. 22.30 Hit-depo. 0.30 Od prijema do sojenja, serija. 0.50 Glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.20 Otro{ki program. 8.15 Korak za korakom. 8.40 Sabrina. 9.00 Čarovnice. 9.45 Herkul, serija. 10.25 Po krivem obdolžen, komedija. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Quasimodo, serija. 14.30 Rožnati panter 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 18.55 Novo v kinu. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 MA 2412, serija. 20.40 MA 2412, serija. 21.10 Angela na obhodu, serija. 22.00 Kaisermahlen blues, serija. 22.50 Novo v kinu. 23.00 De Luca, show. 23.30 Umetnine. 2.30 Kaisermahlen blues, serija. 3.20 De Luca, show.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Tri dame z žara, serija. 10.15 Voja{ko sodi{če, drama. 11.40 Pogledi s strani. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Po{tna loterija. 12.30 Magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum. 21.05 Vera, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Magazin. 23.00 Primer za dva, krimi serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Veronikine sku{njave, serija. 0.50 Univerzum, pon. 1.35 Talkshow. 2.35 Pogledi s strani. 2.40 Magazin.
Petek, 12. april
SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Prisluhnimo ti{ini. 9.10 Prgi{če priljubljenih pravljic. 9.25 Zaple{imo, dokum. nanizanka. 9.40 Na liniji, oddaja za mlade. 10.10 Oddaja za otroke. 10.40 Dosežki. 11.00 Resnična resničnost. 11.30 O živalih in ljudeh. 12.00 Ženska, nadaljevanka. 13.00 Poročila. 13.20 Dobro jutro. 15.05 Prvi in drugi. 15.25 Osmi dan. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila. 16.40 Va{ tolar 16.50 Mladi virtuozi. 17.05 Opremljeni za preživetje, pz. serija. 18.00 Marko, Mavrična ribica. 18.10 Iz popotne torbe. 18.30 Deteljica. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Daleč je smrt..., nanizanka. 20.45 Praksa, nanizanka. 21.30 Cik cak. 21.50 Dobro je vedeti. 22.00 Odmevi. 22.50 Polnočni klub. 0.00 Opremljeni za preživetje, pon. 0.55 Gledali{če v hi{i, pon. 1.25 Buddy Faro, pon. 6. dela. 2.15 Zaseda, srbski čb-film. 3.25 Festival Ljubljana. 4.35 Šport. 5.40 Vsakdanjik in praznik, pon. 6.55 Orion, pon.
SLOVENIJA 2
15.25 Znanost na{ega časa, pon. 16.15 Gledali{če v hi{i, nanizanka. 16.45 Buddy Faro, nanizanka. 17.40 Rio Grande, pon. filma. 19.25 Videospotnice. 20.00 Sfinga, dokum. serija. 20.55 Odprto dan in noč, 12. epizoda. 21.25 Spet v težavah, nemški film. 23.00 South park, 6. epizoda. 23.25 Big Band RTV Slovenija in Bo{ko Petrovič. 0.15 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 JAG, pon. 77. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 127. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 69. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 59. dela. 12.40 Lepo je biti milijonar, pon. 14.10 Dragon Ball, serija. 14.35 Jekleni Max, serija. 15.30 Urgenca, 11. del. 16.25 Esmeralda, 60. del. 17.20 Tri sestre, 70. del. 18.15 Vsiljivka, 128. del. 19.15 24 ur 20.00 Akcija v petek: Mladi Indiana Jones: Potovanja z očetom, am. film. 21.45 Privid zločina, 2. del. 22.40 JAG, 78. del. 23.30 Glavni na vasi, 16. del. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.45 Beverly Hills, pon. 12.00 Popstars, pon. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.15 Obala ljubezni, 14. del. 15.00 Mladi in nemirni, 140. del. 15.50 Ricki Lake. 16.40 Beverly Hills, 11. del. 17.30 Ned in Stacey, 15. del. 18.00 Roseanne, 14. del. 18.30 Korak za korakom, 11. del. 19.00 Popstars, najbolj{i tega tedna. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Horor: Izganjalka vampirjev, 1. del. 20.55 Angel, 1. del. 21.50 Vampirji, am. film. 23.45 Ekstra magazin, pon. 0.30 Šov Jerryja Springerja, pon. 1.15 Paradiž, erotična serija.
TV 3
7.00 Pokemoni, serija. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, pon. 10.00 Ježek Show, pon. 11.00 Podeželska ženska enota, pon. 13.30 Spoznajmo jih... 14.20 Pokemoni. 15.20 Wai Lana joga. 15.50 Videalisti. 16.30 Iz domače skrinje. 18.00 Spoznajmo jih... 18.50 Pokemoni, 85. del. 19.20 Videalisti. 20.00 Raketa pod kozolcem. 21.30 V moje srce, romantična drama. 23.20 V sedlu, oddaja, o konjeni{tvu, pon. 23.50 Reporter X, pon.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Risanka. 10.00 Novice. 10.05 Kontakt program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.15 TV koledar 12.25 Jezikomer. 12.35 Brazilski akvarel, serija. 13.30 Manoa -zlato mesto, španski film. 14.50 Risanka. 15.00 Novice. 15.05 Izobraževalni program. 16.15 Televizija o Televiziji. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Umreti sveto, znanstveno-izobraž. serija. 19.00 Kviz. 19.14 Jezikomer 19.15 Male skrivnosti - Podravka, reportaža. 19.30 Dnevnik. 20.05 Deacon Brodie, angl. film. 21.45 Glamour Café. 22.50 Odmevi. 23.10 Šport danes. 23.20 Boogie Nights, am. film. 1.50 Trancers, am. film. 3.05 Svoboda, serija. 3.50 Svetovna nogometna prvenstva: 1974., dokum. serija. 5.00 Amerika - življenje narave. 5.30 Glasbeni program.
HTV 2
8.25 Poslovni klub. 8.55 Sodnica Amy 2., serija. 9.40 Hit-depo. 11.40 Znanstvena razprava. 12.40 Izbrisani prostor, magazin. 13.30 Svet mode. 13.55 Željka Ogresta z gosti. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Mowgli, serija. 16.40 Hugo. 17.05 Brazilski akvarel, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kviz. 19.05 Tretji kamen od sonca 1., serija. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Zakladi muzejev. 20.55 Polni krog. 21.15 Svoboda, serija. 22.00 Za srce in dušo, glasbena oddaja. 22.45 Enkraten svet.
HTV 3
19.30 Glasbeni program. 20.10 Svetovna nogometna prvenstva: 1974., dokum. serija. 21.20 Frasier 3., serija. 21.45 Smrtna kazen, serija. 22.10 Na zdravje!, serija. 22.35 Naenkrat Susan, serija. 22.55 Jazz. 0.00 Od prijema do sojenja, serija. 0.20 Remek. 0.30 Košarka NBA Action. 1.00 Košarka NBA: Philadelphia - Washington, prenos.
AVSTRIJA 1
6.00 Otro{ki program. 7.55 Korak za korakom. 8.15 Sabrina. 8.40 Čarovnice. 9.20 Herkul, serija. 10.05 MA 2412, serija. 10.30 MA 4212, serija. 10.55 Komisar Rex, serija. 11.45 Confetti tivi. 12.45 Formula 1, VN San Marina, trening, prenos. 14.30 Rožnati panter. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Prijatelji. 19.00 Will in Grace, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Kviz. 21.10 Vojna zvezd - Jedijeva vrnitev, zf. film. 23.30 Operacija Delta Force 2, akcijski. 1.15 SFX mož, akcijski. 2.40 Smrtonosna obsedenost, triler. 4.10 SFX mož, akcijski.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Tri dame z žara, serija. 10.15 Tisoč melodij, komedija. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Vera, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Primer za dva, serija. 21.20 Pozor, zasebno!, dokum. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Magazin. 23.10 V imenu zakona. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Nogomet. 0.45 Veronikine sku{njave, serija. 1.10 Pozor, zasebno!, dokum. 1.55 Magazin. 2.30 Talkshow. 3.30 Pogledi s strani.
Sobota, 13. april
SLOVENIJA 1
8.00 Zgodbe iz {koljke. 8.30 Pastirček ima smolo, lutkovna igrica. 8.50 Male sive celice, kviz. 9.40 Oddaja za otroke. 10.15 Klic divjine, nanizanka. 11.00 Radio aktivnost, nanizanka. 11.25 Oddaja za mlade. 12.00 Tednik, pon. 13.00 Poročila. 13.25 Mostovi, pon. 14.30 Točno opoldne, am. čb-film. 16.00 Grdi raček Tine, nanizanka. 16.30 Poročila. 16.45 Alpe-Donava-Jadran. 17.15 Ozare. 17.20 Na vrtu, oddaja TV Maribor 17.45 Zapu{čina davnine, dokum. serija. 18.15 Svet Petra Zajca in prijateljev, nanizanka. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Utrip. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Povabilo na ples. 21.00 TV Poper, oddaja TV Koper 21.30 Trend. 21.50 Urugvaj, dokumentarni film. 22.45 Poročila. 23.20 Oz, 18. del. 0.20 Umori na podeželju: Skrivnost iz groba, angle{ki film. 2.05 Zapu{čina davnine, pon. 2.35 Alpe-Donava-Jadran, pon. 3.05 Scorpion spring, am. film. 4.45 Šport. 5.45 TV Poper, oddaja TV Koper, pon. 6.15 Mario, pon.
SLOVENIJA 2
11.05 Frasier, nanizanka. 11.25 Zgodba o morskih papigah, film. 11.40 Horace in Tina, nadaljevanka. 12.05 Štafeta mladosti. 12.55 Tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije. 15.10 Vikarka iz Dibleyja: Velikonočni zajček. 15.50 Kapo dol, oddaja o nogometu. 16.25 DP v nogometu: Koper SL - Olimpija, prenos. 18.20 Evro-gol. 19.15 Videospotnice. 20.00 Buster, am. film. 21.35 Klempe-rer, nadaljevanka. 22.25 Sobotna noč. 0.25 Videospotnice, pon.
POP TV
8.45 Oliver Twist, serija. 9.10 Mali helikopter, serija. 9.25 Princesa Sissi, serija. 9.50 Dragon Ball. 10.15 Jekleni Max, serija. 10.40 Dogodiv{čine Jackieja Chana, serija. 11.05 Godzila, serija. 11.30 Za vedno skupaj, 3. del. 12.00 ŠKL. 13.00 Formula 1, prenos treninga. 14.05 Preverjeno, pon. 14.55 TV Dober dan, pon. 15.50 Na{a sodnica, 16. del. 16.40 Močno zdravilo, 3. del. 17.30 Joe grdo ravna z Josephine, kanadski film. 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Sobotni filmski hit: Ljubezen v steklenički, am. film. 23.30 Iskali so Richarda, am. film. 1.30 24 ur, pon.
KANAL A
10.40 Obala ljubezni, pon. 10. - 14. dela. 14.50 Odkupnina za mrtveca, am. film. 16.30 Matlock, 9. del. 17.20 Simpatije, 4. del. 18.10 Felicity, 4. del. 19.00 Popstars, najbolj{i tega tedna. 19.05 Popstars, pon. 20.00 Nogometna arena, v živo. 21.00 Med življenjem in smrtjo, nemški film. 22.40 Helikopterska enota, 6. del. 23.40 Legende nogometa, serija. 0.10 Mokre in divje, serija.
TV 3
8.00 Wai Lana joga. 9.00 Biblijske zgodbe, risani film. 11.00 Štiri tačke, oddaja za ljubitelje živali, pon. 11.30 Motor Show Report. 12.00 Hokej, hokej, pon. 12.30 Za vas in mesto, pon. 13.10 Pripeka, pon. filma. 15.00 Knjiga, oddaja o kulturi. 15.30 Auto-mobille. 16.00 Videalisti. 16.30 Popotovanja z Janinom. 17.30 Državno prvenstvo v v raftingu. 18.00 V sedlu. 18.30 Spidi in Gogi show, otro{ka oddaja. 19.30 Videalisti. 20.00 Ekskluzivni magazin, pon. 20.30 Miss, jugoslovanska krim. komedija. 22.20 Za vse večne čase, fantastični pustolovski film.
HTV 1
7.45 TV koledar 7.55 Novice. 8.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.15 TV koledar 12.30 Dokum. oddaja. 13.00 Prizma, multinacionalni magazin. 14.00 Glas domovine. 14.35 Oprah Show. 15.30 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 16.00 Novice. 16.10 Zlata dekleta, serija. 16.35 Živalska zavest, dokum. serija. 17.35 Turbo Limach Show. 19.05 Biblija. 19.30 Dnevnik. 20.05 Naši in vaši, dramska serija. 20.45 Casino, am. film. 23.40 Novice. 23.50 TV dvoboj. 0.15 Serija. 1.45 Slem, serija. 2.15 Naenkrat Susan, serija. 2.40 Remek. 2.50 Oprah Show. 3.35 Svet zabave. 4.05 Hrvaški filmski portreti. 4.50 Bosonoga hostesa, am. film. 6.55 Živalska zavest, pon.
HTV 2
11.45 Bosonoga hostesa, am. film. 13.50 Koncert. 15.00 Hišni ljubimci. 15.45 Felicity 2., serija. 16.35 Beverly Hills 10., serija. 17.25 Briljanteen. 18.20 Melrose Place 6., serija. 19.05 Naenkrat Susan, serija. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Zakladi muzejev. 20.10 PORIN 2002. 20.55 Novice. 21.05 Hit HTV-ja. 21.55 Svet zabave. 22.30 Slem, serija. 23.00 U2, posn. koncerta.
HTV 3
16.00 Košarka NBA: Philadelphia - Washington, posn. 17.55 Vaterpolo - Liga prvakov: Jug - Dinamo Moskva, pr. 19.00 Zabavnoglas-bena oddaja. 20.10 Vaterpolo, prenos. 21.15 Hrvaški filmski portreti. 22.00 Šport danes. 22.15 Allullodrom, it. film. 0.00 Od prijema do sojenja, serija.
AVSTRIJA 1
6.20 Otro{ki program. 8.25 Ena, dva ali tri, kviz, otro{ki program. 9.50 Confetti tivi. 10.00 Tabaluga. 10.45 Tom in Bobrova tolpa, serija. 11.10 Disneyjev festival, klasične risanke. 12.05 Sredi življenja, serija. 12.45 Formula 1, VN San Marina, kvalifikacijski trening. 14.05 Dvojčici, serija. 14.30 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 15.10 Nima{ pojma, serija. 15.35 Roswell, serija. 16.25 Raztresena Ally, serija. 17.10 Sabrina, serija. 17.30 Streetlive, show. 18.00 Nogomet, avstrijska liga. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Show za milijone, kviz. 21.10 Alcatraz, akcijski film, 1996 (Sean Connery, r: Michael Bay). 23.20 Odločitev v zelenem peklu, akcijski film. 0.50 Operacija Delta Force 2, akcijski film, 1996. 2.35 Alcatraz, akcijski film. 4.40 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.35 Mikosch v tajni službi, komedija. 11.00 Rožnati panter, komedija. 12.55 Pogledi s strani. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Moje srce kliče po tebi, komedija. 14.35 Njen prvi zmenek, komedija. 16.15 Porobe Avstrije, magazin.^ 16.25 Dežela in ljudje, magazin. 16.55 Religije sveta: Mesija. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo, magazin. 17.45 Enaka pravica za vse, magazin. 18.20 Bingo, TV igrica. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Moja najljub{a viža, show. 21.45 Čas v sliki. 21.55 Umetniki življenja, pogovor s Frankom Elst-nerjem. 22.55 Najbolj{e iz Simpla, kabare. 23.40 Čas v sliki. 23.45 Kralj Havajev, drama. 1.30 Pogledi s strani. 1.35 Dežela in ljudje, magazin. 2.05 Pogled v deželo, magazin. 2.40 Enaka pravica za vse, magazin. 3.15 Mikosch v tajni službi, komedija, 1959.
Nedelja, 14. april
SLOVENIJA 1
8.00 Živ žav. 10.00 Pihalni orkester Bežigrad. 10.25 Pomagajmo si, oddaja TV Koper 10.55 Pravljične živali, dokum. serija. 11.25 Ozare, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor. 13.00 Poročila. 13.15 Tistega nedeljskega popoldneva. 16.30 Poročila. 16.45 Vsakdanjik in praznik. 18.05 Slovenija na belanci, dokumentarna serija. 18.30 Žrebanje lota. 18.35 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Zrcalo tedna. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Mario, nedeljski večer v živo. 21.45 Večerni gost: Jamie Shea. 22.40 Poročila. 23.15 Humanistika. 23.50 Pes, ki je ljubil vlake, srbski film. 1.15 Slovenija na belanci, pon. 5. dela. 1.35 Tovornjakarji, pon. 3. dela. 2.30 South park, pon. 6. epizode. 2.50 Umori, pon. 42. dela. 3.35 Vsakdanjik in praznik, pon. 5.05 Šport.
SLOVENIJA 2
10.45 Rad imam Lucy, 68. epizoda. 11.10 Komisar Rex, 16. epizoda. 12.00 Iz roda v rod gre moja pot. 16.25 DP v odbojki (ž), tretja tekma finala končnice, posn. 17.25 DP v ko{arki (m): Pivovarna La{ko - Krka, prenos iz La{kega. 19.15 Videospot-nice. 20.00 Tovornjakarji, dokum. serija. 20.50 Frasier, nanizanka. 21.15 Homo turisticus. 21.35 Umori, nanizanka. 22.20 Iz slovenske operne ustvarjalnosti - U. Vrabec. 0.30 Videospotnice, pon.
POP TV
8.45 Oliver Twist, serija. 9.10 Mali helikopter, serija. 9.25 Princesa Sissi, serija. 9.50 Dragon Ball, serija. 10.15 Jekleni Max, serija. 10.40 Dogodiv{čine Jackieja Chana, serija. 11.05 Godzila, serija. 11.30 Za vedno skupaj, 4. del 12.00 Šolska ko{arkarska liga, pon. 12.55 Majhne skrivnosti, pon. kuharske oddaje. 13.00 Ljubezen ali denar, 10. del. 13.30 Formula 1: Imola, prenos dirke za VN San Marina. 16.00 Moja bo{!, 5. del. 16.30 Močno zdravilo, 4. del. 17.30 Nevihta, am. film. 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.30 Športna scena. 22.25 Ven iz teme, am. film. 0.10 24 ur, pon.
KANAL A
10.10 Mladi in nemirni, pon. 136. - 140. dela. 14.20 Nogometna arena, pon. 15.20 Zgodovina nogometa, dokum. serija. 16.20 Popstars, pon. 17.15 Adijo, pamet, 7. del. 18.10 Dvakrat v življenju, 6. del. 19.00 Popstars, najbolj{i tega tedna. 19.05 Melrose Place, 32. del. 20.00 Denis pokora, am. film. 21.45 Spet zaljubljena, 7. del. 22.35 Popstars, pon. 23.25 Ekstra magazin, pon.. 0.10 Dannyjeve zvezde, pon.
TV 3
8.00 Wai Lana joga. 9.00 Biblijske zgodbe, risani film. 10.00 Spidi in Gogi show, otro{ka oddaja, pon. 11.00 Biblijske zgodbe, risani film. 12.00 Na{ vrt. 12.30 Za vas in mesto. 13.00 SQ Jam. 14.00 Čestitke iz domače skrinje. 15.00_ Italijanska nogometna liga, prenos. 17.00 Ježek show. 18.00 Štiri tačke, oddaja za ljubitelje živali. 18.30 Raketa pod kozolcem, pon. 20.00 Naj N - nogometni studio. 20.30 Italijanska nogometna liga, posn. tekme. 22.20 Automobille, pon. 22.50 Popotovanja z Janinom, pon. 23.50 Knjiga, oddaja o kulturi, pon.
HTV 1
7.55 TV koledar. 8.05 Novice. 8.10 Otroški program. 12.00 Novice. 12.15 TV koledar. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Klic duha. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Novice. 15.10 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 15.40 Dramska serija. 16.25 TV izložba. 16.45 Bret Maverick - The Lazy Ace, am. film. 18.25 Klemperer, serija. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kdo bi rad bil milijonar?, kviz. 21.10 Vojna zvezd 1: Fantomska grožnja, am. film. 23.25 Novice. 23.40 Sijajna leta, film. 1.05 V nedeljo ob dveh. 2.05 Klemperer, serija. 2.55 Od prijema do sojenja, serija. 3.15 Pz. serija. 3.40 Helge Ingstad, dokum. film. 4.35 Zadnji adut, fr. film. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
9.00 Biblija. 9.15 Dokum. oddaja. 9.45 AGAPE. 10.45 Portret cerkve in mesta. 11.00 Sveta maša, prenos. 12.05 Zadnji adut, fr. film. 13.40 Dokumentarni program. 14.45 Serija. 16.20 Ksena, serija. 17.05 Magazin. 17.35 Pz. serija. 18.05 Opera Box. 18.35 Oddaja o kulturi. 19.00 Risanka. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Zakladi muzejev. 20.10 Koncert. 21.15 Novice. 21.20 Helge Ingstad, dokumentarni film. 22.10 Triler
HTV 3
8.35 Brazilski akvarel, serija. 12.50 Nogomet: Magazin Lige prvakov. 13.45 Imola: Formula 1 za VN San Marina, pr. 16.00 ŠPORT V NEDELJO. 16.55 Hrvaška nogometna liga, prenos. 20.25 It. nogometna liga, prenos. 22.20 Šport danes. 22.35 TOP DJ MAG. 23.35 Od prijema do sojenja, serija.
AVSTRIJA 1
6.00 Skippy, risana serija, otro{ki program. 7.15 Disneyjev festival, klasične risanke. 8.50 Ena, dva ali tri, kviz, otro{ki program. 9.15 Formula 1, VN San Marina, ogrevanje, prenos. 10.05 Pumuckl, serija, otro{ki program. 11.00 Johnny Bravo, risana serija, otro{ki program. 11.45 Šport. 12.15 Drive, magazin. 13.00 Formula 1, VN San Marina, prenos dirke. 16.10 Nogomet, avstrijska liga: Austria Memphis-Rapid, prenos. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Šport. 20.15 Noting Hill, komedija. 22.15 Columbo: Umor v bistroju, kriminalka. 23.25 Umetne laži, triler. 0.55 Tigričini kremplji, kriminalka. 2.30 Formula 1, VN San Marina, posnetek.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Jaz o meni-Gusti Wolf, dokumentarec. 10.05 9.55 Mladinski orkester Gustava Mahlerja, posnetek koncerta. 10.35 Kulturni tednik. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Novinarska ura. 12.00 Iz parlamenta. 12.30 Orientacija, magazin. 13.00 Poročila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Tuja domovina, magazin. 14.00 Pogledi s strani, revija. 14.15 Univerzum, dokumentarec. 15.00 Policijska postaja 1, serija. 15.25 Kraljevski lov v Salzkammergutu, domovinski film. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Magazin. 18.00 Po{tna loterija. 18.30 Podobe Avstrije. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Kraj zlo~ina: Smtonosni konjires, kriminalka. 21.45 Čas v sliki. 21.55 Zadeva, pogovor 23.10 Čas v sliki. 23.20 Akademija Gustava Mahlerja v Bolzanu, dokumentarec. 0.00 Kulturni tednik. 0.25 Lep{e življenje. 1.15 Pogledi s strani, revija. 1.30 Pogledi s strani. 1.40 Univerzum, dokumentarec. 2.25 Magazin.
video-foto-avdio-katv studio
Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART
Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta.
tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net
■	Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd.
■	Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov.
■	Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov.
■	Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video.
PRODAJALNE
OD APRILA V SKUPINI
Trgovine prijaznih nakupov
V PETUl SMO SE ODLOČILI MODRO, ODLOČITE SE Mi
MODRI NAKUPI PO MODRIH CENAH v prodafalnah ERA PETUA
Sadni jogurt GOOD FOOD
180 g
féi^cl •
iiozđnpsadežj
Kîsia smetana GOOD FOOD
180 g
Navadni jogurt GOOD FOOD
180 g
Zamrznjena pižčančja bedra
1 kg
Solata kristalka
1 kg
Ponudba velja do 18.04.2002
Mleko Pomursko 3,2%
1 I Pomurske mlekarne
ERA PETUA d.0.0. PEPETOVIA Ob Dravi 3a 2250 PTUJ
ERA PETUA d.0.0.	ERA PETUA d.o.o.
PE PANORAMA	PE HIPER CENTER
Spindlerjeva ulica 3	Industrijska ulica
2250 PTUJ	2230 LENART
ERA PETUA ÍQ.O. PESOUD Dornava 81 c 2252 DORNAVA
ERA PETUA ÍQ.O. PE STOTIN Hardek 17a 2270 ORMOŽ
Naročnik: ERA PETUA d.o.o., Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj * Vse cene so v SIT * Ponudba velja do 18.04.2002 oz. do prodaje zalog * Za morebitne napake v tisku se opravičujemo
REPORTAŽE
ISCETE SVOJ STIL / iscete svoj stil
Športnica, ki se rada oblait po modi
Lea Gabrovec je 14-letna Ptujčanka, ki obiskuje 7. razred OŠ Olge Megli~. Po kon~ani osnovni {oli se želi vpisati v gimnazijo, za {tudij pa bo izbrala pravo ali ekonomijo. V prostem času trenira atletiko v ptujskem atletskem klubu, od skupinskih {portov pa ji je najbolj pri srcu odbojka. Zelo rada bere, kolesari, rola, veliko časa preživi tudi ob računalniku. Akcija I{čete svoj stil ji ugaja tako kot njeni prijateljici Tja{i Le{nik, ki se je je že udeležila. Pri oblačilih daje prednost modnim tendencam.
V kozmetičnem salonu Neda so Leo poučili o prednostih negovane kože, o tem, kako jo bo negovala doma in kako se uporabljajo kreme. Kozmetični salon je obiskala prvič. Ima mešani tip kože, ki v tem obdobju potrebuje hidratantno kremo.
Čeprav je še zelo mlada, naj bi že sedaj pričela sistematično skrbeti za kvalitetno nego svoje kože.
V frizerskem salonu Stanka je za Leino novo pričesko poskrbela frizerka Jožica Pepelnik. Zaradi njene mladosti se ni odločila za velike spremembe, a jih je kljub temu dosegla z manj vpadljivimi barvami, pri čemer ji je uspelo poudariti izžareva-jočo lepoto in mladost. Celotno dolžino las ji je z drsnim striženjem nekoliko skrajšala, s tem
je dosegla, da stanjšane konice prosto padejo obrnjene navzen, kar je pri mladih zelo zaželeno. Z drsnim striženjem ji je v dolge rese, padajoče ob obraz, oblikovala tudi sprednje lase. Po vrhu glave ji je naredila nekaj
Lea prej ...
pise: JANEZ JAKLiC / v osrčju pragozda (x.)
Neskonini zvoki pragozda
Kljub vsemu so parki dober začetek, vendar samo začetek, ki mu bo mogoče uspelo narediti najtežji premik k za{čiti deževnega gozda, premik v člove{kih glavah. Toda časa zmanjkuje. V nasprotnem primeru bodo postali parki v bližnji prihodnosti okrnjene oaze sredi pu{čave. Ponižani bodo v botanične vrtove, ki jih bodo ogledovali degenerirani zanamci.
Hrumenje se je zaletavalo ob stene gozda, se lomilo ob pragozdnih orjakih in se nato jokajoč umaknilo. V naslednjem trenutku so tuleči hudiči še glasneje pridivjali nad naše taborišče. Pod šotorskim platnom, ki ga je prebadala jutranja svetloba, sem premagal ohromelost. Zavedel sem se, da lahko narasle vode, gnane z vetrom, odplaknejo šotorišče na peščini. Tudi gozdni orjaki so bili dovolj blizu, da bi nas ob drevolomu pokopali. Planil sem na prosto in obstal. Bledo sonce se je ravnokar umilo in začelo vstajati iz reke, ki je polzela mimo sipine. Na nebu so kot cunje na beraču visele bele koprene. Pogledal sem proti robu gozda. Vsepovsod je ležala grozeča ledena negibnost. Od nikoder ni bilo sapice, ki bi premaknila travo ali zazibala drevesni list. S skokom iz spalnice sem vznemiril dve tolsti gosi, ki sta, stegujoč vratova, drobili stran od taborišča. Mir pred viharjem sem pomislil. Rjovenje orkana je še vedno viselo v zraku. Glasovi, podobni kruljenju prašičev, so
se mahoma spremenili v jagu-arjevo tuljenje, kot da so se vse gozdne zveri spopadle v boju za življenje in smrt. Ali po Erjavčevo: "Na to znamenje se začne vsa družba dreti, vreščati, rjoveti, tuliti in bobnati ..." Dogajalo se je nekaj nepoznanega, kar mi je naganjalo strah v kosti. Florjana, ki se je kobacal iz šotora, sem sprejel kot odrešenika. Poznal je vse odgovore. "Jaguar," sem se zastrmel vanj. "Ne", se je zasmejal, "opice, ubogi črni vragi. Jaguar je gospodar in ne joka kot otroci," se je muzal moji zmedenosti.
Kdo ve zakaj opice tulijo. Tulijo, ker svatujejo ali pa so lačne, jezne, vesele. Tulijo, da bi preplašile sovražnika, se tako mogoče sporazumevajo. Mogoče s to lepo navado izražajo zadovoljstvo, ki je le v skupnosti. Morda pa ima tuljenje isto vlogo kot ptičje petje. "Tukaj smo mi, to drevo, ta del gozda je zaseden." Morda je tuljenje izraz odvečne energije. Notranja sprostitev. Na ta vprašanja se ne da odgovoriti. Res pa je, da je opica vriskač ena najglasnejših
Dinamika pragozda je v stalnem prepletanju medsebojne pomoči, tekme in boja
živali na svetu. Prav narejena je za rjovenje.
Mojo pozornost je pritegnilo dogajanje na nasprotnem bregu. Trop živali se je pridrsal po blatni strmini. Bile so podobne morskim prašičkom, vendar nekajkrat večje. Lesketajoči ščetinasti kožuščki so raziskovali peščino ob vodi, postavali na pramenih, ki jih je risalo sonce, nato pa zabredli v vodo. Še trenutek in skupinico ljubkih glavic je odneslo z vidnega polja.
Kapibare so največji glodalci sveta. Dosežejo dolžino enega metra in plečno višino pol metra. Petdesetkilogramske živali živijo v skupnosti, ki jo sestavlja samec in njegov harem. Vedno se pasejo na bregu ali pa posedajo na sipinah. Moker element jim je izredno blizu, saj se v primeru nevarnosti skoraj vedno zatečejo v vodo. Poznavalci pravijo, da so te mile in prijazne živali tudi zelo pametne. V ujetništvu se navadijo reda in po Južni Ameriki jih marsikje držijo kot domače živali. Po inti-ligenčnosti so na isti ravni kot svinje - te so po pameti takoj za opicami.
Med tuljenje gozdnih vragov se je pomešal domač zvok. Kuhar je z udarci žlice ob krožnik vabil na zajtrk. Čarobni zvok je v trenutku zbral zaspance okoli mize med kuhinjskim šotorom in čolnom v reki. Kup debelih omlet je omamno dišal. Kuhar me je z vsakim obrokom znova presenetil. Mladenič je shajal s skromnim bencinskim kuhalnikom, nekaj lonci, zalogo hrane v čolnu in tropskimi sadeži, ki smo jih dokupovali, kjer se je dalo. Vsak obrok je bil nekaj posebnega, eksotičen in domač hkrati. S pijačo pa je bil križ. Okus se blatni reki kljub pre-kuhavanju ni dal spremeniti.
Na peščino smo pripluli iz postaje Romero. Po reki navzgor so nas privabila majhna jezerca, ki so jih naredili mrtvi rokavi reke. Imeli smo srečo. Reka je čez noč upadla in pokazala prijetna mesta za bivakiranja.
tankih svetlih pramenov, konice pa pobarvala z barvo, ki se najbolj približuje njeni naravni barvi las. S tem ji je osvežila izsušene in sprane konice. Pričesko je oblikovala s sušilcem in veliko krtačo, na konice pa nanesla Wellin styling oil, da jim je povrnila elastičnost in lesk.
Nina Škerlak se je pri Lei odločila za nežen make up, ki tudi najbolj sodi k njeni starosti. Kožo ji je niansirala s tekočim pudrom, da je prekrila nekaj rahlih nepravilnosti. Veki ji je osenčila z nežnimi senčili, na trepalnice nanesla črno maska-ro, ustnice pa poudarila z glo-som.
V modnem studiu Barbare Plavec so za Leo izbrali mladostna oblačila iz prodajalne Naf
... in pozneje
Naf na Ptuju. H kavbojkam je oblekla majico z rdečim in modrim vzorcem na beli podlagi ter rdečo jopico. K izbranim oblačilom se je lepo podal tudi rdeč usnjeni pas. Mlado-
Lea v mladostnih oblačilih iz ptujske prodajalne Naf Naf. Foto: Črtomir Goznik
stno razigrana oblačila bo Lea oblačila še nekaj časa. Tempo življenja ji ob šoli narekuje tudi šport.
V športnem studiu Olimpic
so Lei podarili mesec dni brezplačne vadbe v izbranem in njeni starosti ter športni aktivnosti primernem programu.
MG
iPSLûiïiaffi
Postanite novi naročnik Tednika
vaše štajerske kronike in izkoristite
priložnost:
0
NAROČILNICA:
Naročam časopis Tednik do pisnega preklica, )rí čenw bom^tve štiri številke prejemal(a) breípféoTO. NaroČřfhfM^bom po ravnava I (a) v trimesečnih obrokih.
%
>u
Q.
CĆ
UJ
S
NOV NAROČNIK:
Ime in priimek: Naslov: Pošta: _
DŠ:
,Tel.:
Datum naročila in podpis:
i
Naročilnico pošljite na naslov: Radlo-Tednik d.o.o., Raičeva 6, 2250 PTUJ.
Novi naročnik s podpisom na naročilnici potrjuje, da na TEDNI K doslej ni bil naročen oziroma je prekinil naročnišl<o razmerje pred več kot 120 dnevi.
Ponedeljek, 15. april
SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Utrip. 8.55 Zrcalo tedna. 9.15 Iz popotne torbe: Glinena pi{~alka. 9.30 Marko, Mavri~na ribica, 18. epizoda. 9.45 Risanka. 9.50 Pravljične živali, dokum. serija. 10.15 Opremljeni za preživetje, pz. serija. 11.05 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.30 Zapu{čina davnine, serija. 11.55 Humanistika. 12.25 Trend. 13.00 Poročila. 13.15 Dobro jutro. 15.05 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor. 15.55 Dober dan, Koro{ka. 16.30 Poročila. 16.40 Va{ tolar 17.00 Recept za zdravo življenje. 17.55 Tele-bajski, 74. oddaja. 18.20 Radovedni Taček: Tekmovanje. 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Julija, 11. epizoda. 20.50 Gospodarski izzivi. 21.20 (Ne)znani oder. 22.00 Odmevi. 22.50 Dosežki. 23.10 Branja. 23.15 Recept za zdravo življenje, pon. 0.10 (Ne)znani oder, pon. 0.35 Gospodarski izzivi, pon. 1.05 Gledali{če v hi{i, pon. 1.35 Buddy Faro, pon. 7. dela. 2.25 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi, pon. 2.45 Homo turisticus, pon. 3.05 Studio City, pon. 4.20 Končnica, pon. 5.20 Šport.
SLOVENIJA 2
13.20 Sobotna noč. 15.20 Sfinga, dokum. serija. 16.15 Gleda-li{če v hi{i, 22. epizoda. 16.45 Buddy Faro, nanizanka. 17.45 Boris, film za otroke. 18.00 Horace in Tina, nadaljevanka. 18.25 Jasno in glasno, kontaktna oddaja. 19.15 Videospotnice. 20.00 Studio City. 21.00 Končnica. 22.00 Znanost na{ega časa, dokum. serija. 23.00 Brane Rončel izza odra. 0.20 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 JAG, pon. 10.00 Vsiljivka, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 13.10 Športna scena, pon. 14.05 Dragon Ball, serija. 14.30 Jekleni Max, serija. 15.30 Urgenca, 12. del. 16.25 Esmeralda, 61. del. 17.20 Tri sestre, 71. del. 18.15 Vsiljivka, 129. del. 19.15 24 ur 20.00 TV Dober dan, 8. del. 21.05 Sedma nebesa, 10. del. 22.00 Providence, 15. del. 22.50 JAG, 79. del. 23.40 Glavni na vasi, 17. del. 0.10 24 ur, pon.
KANAL A
10.45 Beverly Hills, pon. 12.00 Dannyjeve zvezde, v živo. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.15 Obala ljubezni, 15. del. 15.00 Mladi in nemirni, 141. del. 15.50 Ricki Lake. 16.40 Beverly Hills, 12. del. 17.30 Ned in Stacey, 16. del. 18.00 Roseanne, 15. del. 18.30 Korak za korakom, 12. del. 19.00 Popstars. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Superfilm: Očetov dan, am. film. 21.50 Dharma in Greg, 22. del. 22.20 Cybill, nanizanka. 22.50 Noro zaljubljena, 11. del. 23.20 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.10 Paradiž, erotična serija.
TV3
7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, ion. 9.30 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 11.00 It. nogometna iga, posn. 13.00 Naj N. 13.30 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 14.20 Pokemoni. 15.20 Wai Lana joga. 15.50 Videalisti. 16.30 Iz domače skrinje. 18.00 Spoznajmo jih... 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Pubertetnik, komedija. 21.50 Ekskluzivni magazin. 22.20 Naj N. 22.50 Hokej, hokej. 23.20 Motor show report.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Risanka. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.15 TV koledar 12.25 Jezikomer. 12.35 Brazilski akvarel, serija. 13.30 Kakšno lepo naselje, fr. film. 15.05 Novice. 15.10 Seme upanja, dokum. serija. 15.40 TV izložba. 16.00 Izobraž. program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Ljubezen je enkratna, izobraž. oddaja. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Brez vrnitve v Španovo, dokum. oddaja. 20.55 Latinica. 22.30 Odmevi. 22.50 Šport. 23.05 Apartma, film. 1.05 Saga o Steenfortih. 1.50 Becker, serija. 2.10 Frasier, serija. 2.35 Od prijema do sojenja, serija. 2.55 Vse o Pinochetu, dokum. film. 3.45 Kakšno lepo naselje, pon. 5.20 Kraljestvo divjine. 5.45 Planet Internet. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
8.00 Risanka. 9.00 Panorame. 9.15 TV koledar 9.25 Prizma, magazin. 10.20 Mir in dobro. 10.50 Klemperer, serija. 11.40 Oddaja o kulturi. 12.10 Enkraten svet. 13.35 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 14.05 Glamour Café. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Nevidna Lotte, serija. 16.40 Hugo. 17.05 Brazilski akvarel, serija. 18.30 Kviz. 19.05 Frasier, serija. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Zakladi muzejev. 20.10 Saga o Steenfortih. 21.00 Polni krog. 21.20 Becker, serija. 21.45 Vse o Pinochetu, dokum. film. 22.40 Seinfeld, serija. 23.05 Allo, allo, serija. 23.35 Življenje na severu, serija.
HTV 3
19.00 Planet Internet. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Petica. 21.20 Žival, fr film. 23.00 Rinir. 23.45 Od prijema do sojenja, serija. 0.05 Glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.40 Otro{ki program. 8.15 Divji bratje s {armom, serija. 8.45 Korak za korakom, serija. 9.05 Sabrina, serija. 9.30 Herkul, serija. 10.10 Izgubljeni v Afriki, pustolovski film. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Quasimodo. 14.30 Rožnati panter. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom. 15.45 Herkul. 16.30 Sedma nebesa. 17.15 Sabrina. 17.40 Čarovnice. 18.30 Caroline v mestu. 19.00 Dharma in Greg. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Blues Brothers 2000, komedija. 22.20 Medeni mesec v Vegasu, komedija. 23.50 Alarm za Kobro 11, serija. 0.40 Mortal Kombat, serija. 1.15 Cherokee Kid, vestern. 2.45 Tigričini kremplji, kriminalka. 4.15 Voja{ko sodi{če, drama.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Tri dame z žara, serija. 10.15 Njen prvi zmenek, komedija. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara. 14.05 Svila in žamet. 14.50 Podeželski zdravnik. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talks-how. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Julija, serija. 2^.05 Magazin. 22.00 Čas v sliki 2. 22.30 Kraj srečanja kultura. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Življenje je igra, komedija. 2.10 li s strani. 2.15 Kraj srečanja kultura. 3.45 Dobrodo{li v Avstriji.
Torek, 16. april
SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Mostovi. 9.10 Bisergora: Za bolezen je zdravilo, nanizanka. 9.25 Radovedni Taček: Tekmovanje. 9.35 Srebr-nogrivi konjič, risana nanizanka. 10.00 Oddaja za otroke. 10.35 Recept za zdravo življenje. 11.25 Obzorja duha. 11.55 Julija, 11. epizoda. 13.00 Poročila. 13.25 Dobro jutro. 15.10 Večerni gost: Jamie Shea. 16.00 Zlata polja, dokum. oddaja. 16.30 Poročila. 16.40 Va{ tolar 17.00 Evro, dokum. serija. 17.15 Zenit: Svetloba. 17.45 Šiv v času, dokum. nadaljevanka. 18.05 Sprehodi v naravo: Vetrocvetke. 18.20 Knjiga mene briga - J. Kerouac: Na cesti. 18.35 Skrivnosti: Molk. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Portret Marka Pogačnika. 20.55 Aktualno. 22.00 Odmevi. 22.50 Ivar Kreuger, drama. 23.45 Knjiga mene briga, pon. 0.05 Evro, pon. 0.25 Zenit: Svetloba, pon. 1.00 Šiv v času, pon. 6. dela. 1.10 Portret M. Pogačnika, pon. 2.00 Aktualno, pon. 2.55 Gledali{če v hi{i, pon. 3.25 Buddy Faro, pon. 4.05 Ivar Kreuger, pon. 5.20 Šport.
SLOVENIJA 2
14.15 Studio City. 15.10 Končnica. 16.15 Gledali{če v hi{i, 23. epizoda. 16.45 Buddy Faro, nanizanka. 17.45 Letala, vlaki in avtomobili, am. film. 19.15 Videospotnice. 20.00 Kapo dol, oddaja o nogometu. 20.30 Imagine: John Lennon, am. film. 22.10 Ljubezen in smrt na Long Islandu, kanadski film. 23.40 Scenarij, slovenski film. 23.55 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 JAG, pon. 10.00 Vsiljivka, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 13.10 TV Dober dan, pon. 14.10 Dragon Ball. 14.30 Jekleni Max, serija. 15.30 Urgenca, 13. del. 16.25 Majhne skrivnosti, kuharska oddaja. 16.30 Esmeralda, 62. del. 17.20 Tri sestre, 72. del. 18.15 Vsiljivka, 130. del. 19.15 24 ur. 20.00 Preverjeno. 20.45 Resni~ne zgodbe: Prezgodaj o~e, am. film. 22.20 JAG, 80. del. 23.10 Glavni na vasi, 18. del. 23.40 24 ur, pon.
KANAL A
10.45 Beverly Hills, pon. 12.00 Dvakrat v življenju, pon. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.15 Obala ljubezni, 16. del. 15.00 Mladi in nemirni, 142. del. 15.50 Ricki Lake. 16.40 Beverly Hills, 13. del. 17.30 Ned in Stacey, 17. del. 18.00 Roseanne, 16. del. 18.30 Korak za korakom, 13. del. 19.00 Popstars, najbolj{i tega tedna. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Napa~na tar~a, am. film. 21.40 Dharma in Greg, 23. del. 22.10 Cybill, nanizanka. 22.40 Noro zaljubljena, 12. del. 23.10 Šov Jer-ryja Springerja, pon. 0.00 Paradiž, erotična serija.
TV3
7.00 Pokemoni, risana serija. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja, pon. 9.30 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 11.00 It. nogometna liga, posn. 13.00 Naj N - goli, pon. 13.30 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 14.20 Pokemoni, risana serija. 15.20 Wai Lana joga. 15.50 Videalisti. 16.30 Iz domače skrinje. 18.00 Spoznajmo jih... 18.50 Pokemoni, 82. del. 19.20 Videalisti. 20.00 Jezero strahu, am. grozljivka. 21.50 Reporter X. 22.20 Pripeka, am. komedija.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Risanka. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.15 TV koledar 12.25 Jezikomer 12.35 Brazilski akvarel, serija. 13.30 Videl sem ga v živalskem vrtu, film. 15.05 Novice. 15.10 Seme upanja, dokum. serija. 15.40 TV izložba. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Govorimo o zdravju. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Skupaj do zvezd. 20.55 Forum. 22.05 "M" magazin. 22.50 Odmevi. 23.10 Šport danes. 23.25 Enkrat bil..., dokum. oddaja. 0.10 Nekateri imajo to vro~e radi, film. 2.10 Newyorški policisti 8., serija. 2.55 Prijatelji 8., serija. 3.25 Smrtna kazen, serija. 3.50 Pravica za vse, serija. 4.35 Videl sem ga v živalskem vrtu, film. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
8.00 Risanka. 9.35 TV koledar. 9.45 Ljubezen je enkratna, izobraž. oddaja. 10.15 Planet Internet. 10.45 Saga o Steenfortih, serija. 11.30 Hit HTV-ja. 12.15 Vse o Pinochetu, dokum. film. 13.05 Hruške in jabolka. 13.35 Latinica. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Legenda o Skritem mestu, serija. 16.40 Hugo. 17.05 Brazilski akvarel, serija. 18.30 Kviz. 19.05 Smrtna kazen, serija. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Zakladi muzejev. 20.10 Newyorški policisti, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Prijatelji. 21.55 Pravica za vse. 22.45 Seinfeld. 23.10 Allo, allo. 23.40 Življenje na severu, serija.
HTV 3
18.20 Petica. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Košarka: NBA Action. 20.40 Nogomet. 21.35 Zvišaj do konca, am. film. 23.15 Monoplus. 23.55 Od prijema do sojenja, serija. 0.15 Glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.30 Otro{ki program. 8.00 Sabrina, serija. 8.25 Čarovnice, serija. 9.05 Herkul, serija. 9.50 Noting Hill, komedija, 1999. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Otro{ki program. 14.30 Rožnati panter. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Medicopter 117, serija. 21.05 Kupim si moža, komedija. 22.40 Seks v mestu, serija. 23.00 Vojna zvezd, dokumentarec. 0.00 Blade Squad, akcijski. 1.25 Intimna priznanja, serija. 1.55 Kupim si moža, komedija. 3.30 Blade Squad, pon.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.55 Tri dame z žara. 10.20 Moje srce kliče po tebi, komedija. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Magazin. 12.35 Pregled tedna. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum. 21.05 Magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizori{ču. 23.05 Magazin. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Veonikine sku{njave. 0.50 Magazin. 1.40 Talkshow. 2.40 Pogledi s strani. 2.45 Univerzum.
Sreda, 17. april
SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Dober dan, Koro{ka. 9.10 Trojčice, nanizanka. 9.35 Grdi raček Tine, nanizanka. 10.00 Sprehodi v naravo: Vetrocvetke. 10.15 Skrivnosti: Molk. 10.20 Knjiga mene briga. 10.35 Evro, dokum. serija. 10.50 Zenit: Svetloba. 11.25 Šiv v času, dokum. nadaljevanka. 11.35 Cik cak. 11.55 Portret Marka Pogačnika. 13.00 Poročila. 13.15 Dobro jutro. 15.00 Aktualno. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila. 16.40 Va{ tolar. 16.55 Boj za obstanek, serija. 17.50 Pod klobukom. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Sedmi pe~at: Klient, am. film. 22.05 Odmevi. 23.00 Loža, omizje o kulturi. 0.40 Boj za obstanek, pon. 1.35 Gledali{če v hi{i, pon. 2.05 Buddy Faro, pon. 2.45 Trio, čb-film. 4.30 Šport.
SLOVENIJA 2
15.25 Iz roda v rod gre moja pot. 15.55 Homo turisticus. 16.15 Gledali{če v hi{i. 16.45 Buddy Faro, nanizanka. 17.40 Tudi tak{ni otroci, am. film. 19.10 Videospotnice. 20.00 Šport. 23.00 Prvi val, nanizanka. 23.45 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 JAG, pon. 10.00 Vsiljivka, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 13.15 Preverjeno, pon. 14.05 Dragon Ball, serija. 14.30 Jekleni Max, serija. 15.30 Urgenca, 14. del. 16.25 Esmeralda, 63. del. 17.20 Tri sestre, 73. del. 18.15 Vsiljivka, 131. del. 19.15 24 ur 20.00 TV kriminalka: Ve{~ina umora, am. film. 21.40 Tretja izmena, 13. del. 22.30 JAG, 81. del. 23.20 Glavni na vasi, 19. del. 23.50 24 ur, pon.
KANAL A
10.45 Beverly Hills, pon. 13. dela. 12.00 Dannyjeve zvezde. 13.00 Ricki Lake, pon. 13.45 Ned in Stacey, pon. 14.30 ŠKL. 18.00 Roseanne, 17. del. 18.30 Korak za korakom, 14. del. 19.00 Popstars. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Popstars. 20.50 Ekstra magazin. 21.40 Dharma in Greg, zadnji del. 22.10 Cybill, nanizanka. 22.40 Noro zaljubljena, 13. del. 23.10 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Paradiž, erotična serija.
TV3
7.00 Pokemoni, serija. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, pon. 9.30 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 11.00 Jezero strahu, pon. filma. 13.00 DP v raftingu. 13.30 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 14.20 Pokemoni, serija. 15.20 Wai Lana joga. 15.50 Videalisti. 16.30 Iz domače skrinje. 18.00 Spoznajmo jih... 18.50 Pokemoni, 83. del. 19.20 Videalisti. 20.00 Policist s petelinjega vrha, 2. del. 21.00 Malih bogov ni, jug. ~b-komedija. 22.50 Poslednja skrivnost, akcijski film.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Risanka. 10.00 Novice. 10.05 Izobraž. program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.15 TV koledar 12.25 Jezikomer. 12.35 Brazilski akvarel, serija. 13.30 Potreba, am. film. 15.05 Novice. 15.10 Seme upanja, serija. 15.40 TV izložba. 16.00 Izobraž. program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Dokum. serija. 19.00 Kviz. 19.15 LOTO 7/39. 19.30 Dnevnik. 20.05 Dokum. oddaja. 20.40 Pol ure kulture. 21.10 Trenutek spoznanja. 21.45 TV interview. 22.40 Odmevi. 23.00_ Šport danes. 23.15 Euromagazin. 23.50 Sladka Irma, film. 2.10 Župan Casterbridgea, serija. 3.00 Fitzgeraldi, serija. 3.25 Dosjeji X, serija. 4.10 Od prijema do sojenja, serija. 4.30 Potreba, am. film. 6.10 Glasbeni program.
HTV 2
9.45 Magazin. 10.25 Žival, fr film. 13.10 Forum. 14.20 Skupaj do zvezd. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Moj rojstni kraj, serija. 16.40 Hugo. 17.05 Brazilski akvarel. 18.30 Kviz. 19.05 Fitzgeraldi. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Zakladi muzejev. 20.10 Župan Casterbridgea, serija. 21.05 Polni krog. 21.25 Dosjeji X. 22.10 Britansko kraljestvo v barvi, dokum. serija. 23.10 Seinfeld, serija. 23.35 Allo, allo, serija. 0.05 Življenje na severu, serija.
HTV 3
19.30 Glasbeni program. 20.10 Quillerovo poizvedovanje, angl. film. 21.50 Dokumentarni film. 22.35 Serija. 22.55 Glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.05 Otro{ki program. 8.00 Caroline v mestu. 8.20 Korak za korakom. 8.45 Sabrina. 9.10 Čarovnice, serija. 9.50 Herkul, serija. 10.35 Columbo: Umor v bistroju. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Quasimodo. 14.30 Rožnati panter. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina. 17.40 Čarovnice. 18.30 Caroline v mestu. 19.00 Dharma in Greg. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Nogomet. 22.50 Pred davnim časom, dokumentarec. 23.40 Philadelphij-ski eksperiment 2, zf. film. 1.15 Policisti iz El Camina, serija. 2.00 Življenje je igra, komedija. 3.40 Philadelphijski eksperiment 2, zf. film.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.55 Tri dame z žara. 10.15 Kraljevski lov v Salzkammergutu, film. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara. 14.05 Prijateljici. 14.50 Podeželski zdravnik. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Greh angelov, triler. 21.45 Pogledi s strani. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Magazin. 23.15 Moja mama je gangster, dokumentarec. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Veronikine sku{njave. 0.50 Na prizori{ču. 1.20 Talkshow. 2.20 Pogledi s strani. 2.25 Magazin. 3.10 Moja mama je gangster, pon. 3.55 Magazin.
PIKAMI]
RADIOPTUJ
89,8 98.2 I04Í3mhz
Vsak ponedeljek
med 21. in 22. uro
PRIPRA\lJA IN VODI: \1^IMIR KAJZOVAR
DiC						1		■reL.:		02 / 77122 61			
					2		3						
				4		5		6					
			7		8		9		10				
		11		12		13		14		15			
	16		17		18		19		20		21		
22		23		24		25		26		27		28	
Vsak četrtek ob 20.00 uri
poinočm
n

13. Slovenski zvokj - Nič ne trkaj 12. Vitezi Celjski - Le objeta isto misiiva 11. Nanos - Lepi pravijični svet 10. Vita-Žabe
09. Storžič - V Boliin' ma d'ž ta mvade
08. Gregorji - Pevcu
07. Vrisk-Preveč je beiihrož
06. Sredenšek sekstet - Zalcaj bi na praznik čakala
05. Veseli Planšarji - Zakaj odšia si
04. Štrk-Nazdravimo prijateiji
03. Tornado - Kresnice piešejo
02. Anja Burnik s prijatelji - Pomladna harmonija
01. Ans. Tonija Sotoška - Le spi zdaj punčka moja
1.	Werner in Natalija - Angel moj
2.	Platana - Istra - moj si dom
3.	Boštjan Konečník - Frajtonarca je prava stvar
4.	Mambo Kings - Šarmer
5.	Top sound band - TI si mi vse
6.	Malibu - Dobri stari časi
7.	Nataša Zibelnik - Dan je iep
Poskočnih 13
Glasujem za;
Veličastnih 7
Glasujem za: _ Glasovnice pol
e na dopisnicah na naslov:
MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318,2250 Ptuj
Nagrado založbe Mandarina prejme:
Katarina ŽNIDARIČ, Stojnc1118,2281 Markovci pri Ruju
ČETRTEK, 11. aprila:
5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 Horoskop. 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.20 NOVA. 11.35 HIT STYLING. 12.00 Poro~ila radia BBC, Z ormo{kega konca (Majda Fridl). 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ: Skori{njak. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj).
PETEK, 12. aprila:
5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA.
12.00 Poro~ila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glu{i~). 18.15 Napotki za du{evno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 Glasbena oddaja Peta no~. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje).
SOBOTA, 13. aprila:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poro~ila radia BBC. Pogovor ob kavi (Tja{a Mrgole - Juki~). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Sa{a Einsiedler). 23.00 Mitja in Petja show (Petja Janžekovi~ in Mitja U~akar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje).
NEDELJA, 14. aprila:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (se 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 Po romarskih poteh (Ciril Arih). 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora).
PONEDELJEK, 15. aprila:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA (šport - Danilo Klajnšek). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora).
TOREK, 16. aprila:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 ZA VRTIČKARJE. 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice).
SREDA, 17. aprila:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Po Slovenskeh goricah (Zmago Šalamun). 13.10 Šport. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA RADIA PTUJ (Darja Lukman - Žunec). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice).
TURISTIČNI TEDNIK
dežele, ki očarajo
Ciper - otok boginje ljubezni
Kypriaki dimokratia, kot ciprski Grki uradno imenujejo svoj del otoka, je za razliko od tolikokrat prepotovane in preu~evane Gr~ije v naših o~eh nekako bolj neznan, kot bi si zaslužil. Čeprav je zaradi svojih bogatih arheoloških najdi{~ predvsem raj za arheologe in zgodovinarje, se v tem biseru Sredozemlja za vsakega popotnika nekaj najde. In potem se od Cipra posloviš v prepri~-anju, da se je Afrodita zagotovo res rodila tu -kako si sicer lahko ~lovek razloži magi~no pri-vla~nost otoka, ki te o~ara kot neustavljiva mo~ Venerinega pasu?
Ciper je tretji največji sredozemski otok in svojo zgodovino piše že 9000 let. Na njem so pustili svoje sledove osvajalec Aleksander Veliki, gore~i Kristusov apostol Pavel in vsestranski Leonardo Da Vinci. Zaljubljeni Mark Antonij ga je daroval Kleopatri, Rihard Levjesr~ni pa svoji ženi in legenda nam pravi, da je v zalivu Paphos boginja ljubezni Afrodita vstala iz valov, prevzemajo~ otok v svoje varstvo, zaradi ~esar je v literaturi znana pod imenom Kiprida. Arheologi in umetnostni zgodovinarji se ob obilju najdiš~ iz kamene dobe, grških templjih, rimskih amfiteatrih, beneških stavbah in bizantinskih cerkvah po~utijo tako reko~ doma, ko lahko za-plujejo za nekaj stoletij ali tiso~letij nazaj v ~asu.
Po obdobju helenizma so otok zasedli Bene~ani in tam ostali do leta 1571, ko so se po dolgotrajnih in krvavih bojih bili prisiljeni umakniti pred Turki, pri ~emer je zanimivo to, da se je z odhodom Bene~anov katoliška cerkev umaknila pravoslavni in ne islamu, kot bi marsikdo pri~akoval. Otomanski imperij je dovolil notranjo samoupravo otoka pod vodstvom lokalnega pravo-
NICA / kosmati lik kurenta navdušil francoze
Ptujski kurenti so bili "glavni"
Od 15. do 17. februarja se je skupina kurentov Ptuj I. udeležila enega najve~jih evropskih karnevalov v francoski Nici. Tja jih je povabil organizator festivala, in ker so bili med množico posameznih in skupinskih mask iz Evrope in sveta najve~ja atrakcija, so prejeli tudi vabilo za udeležbo na prihodnjem festivalu, kar deževala pa so tudi vabila na številne podobne prireditve po Evropi in svetu.
@ibrat, so bili povsod v središ~u pozornosti. Organizator se je izkazal že s prijaznim sprejemnom in namestitvijo v dobrem hotelu. Nastopili so na osrednjem odru, kjer je mrgolelo fotografov in snemalcev, vse skupaj sta posneli tudi televiziji Francije in Japonske. Tudi po tej poti je tujina spoznala majhno Slovenijo in njeno turisti~no in etnografsko bogastvo. Vsako od treh omenjenih prireditev si je ogledalo vsaj kakih 40 do 50 tiso~ ljudi.
Kot že omenjeno, so bili gledalci nad podobo kuretnov ve~ kot navdušeni, temu primeren je bil tudi bu~en odziv in številno cvetje, ki se je obešalo na njihove kožuhe in ježevke.
Uradno jih je sprejel tudi predstavnik organizatorja karnevala, ki so mu ~lani skupine ptujskih kurentov I. iz-ro~ili maskoto kurenta in ptujsko vino, kot priznanje za letošnji uspešen nastop pa so prejeli vabilo na prihodnji karneval ~ez leto dni.
JB
slavnega nadškofa, ki je bil pokoren neposredno sultanu. To je trajalo vse do vojne za neodvisnost Gr~ije leta 1821, ko so se ciprski Grki pridružili tistim v mati~ni Gr~iji. Sanje o pridružitvi materi Gr~iji se niso uresni~ile, ker so leta 1878 otok zasedli Britanci in to uradno obelodanili leta 1925, ko je postal kronska kolonija. Med drugo svetovno vojno so se Cipr~ani množi~no vklju~-evali v zavezniške ~ete, kar je Britancem nadvse ustrezalo, dokler niso zahtevali neodvisnosti od Britanije in pridružitve h Gr~iji, kjer so naleteli na negodovanje svetovne javnosti. Leta 1960 je postal republika z dvema suverenima vladama, gr{ko in tur{ko. Ciprska ustava se je v realnem življenju oto~-anov izkazala za neu~inkovito in turška skupnost na Cipru je na predlagane spremembe v ustavi odgovorila z nasiljem, pri ~emer ji je varovala hrbet turška vlada, ki je pretila z invazijo in je kljub protestom Združenih narodov za~ela na otok na~rtno naseljevati ljudi s celinske Tur~ije, pri ~emer je pregnala kakih 200.000 ciprskih Grkov z njihovih domov. Pravoslavni nad{kof Ma-karios je nenehno skušal pomiriti sprte grške in turške nacionaliste in dosegel za~asno premirje, dokler ni ravno sredi pogajanj podlegel bolezni. Nobena ladja sredi viharja še ni tako izgubiti krmar-
^ RELAX'
NIZOZEMSKA,
LETALO-AVTOBUS
SAMO 59.900 srr
FLORIADA-SVETOVNA RAZSTAVA CVETJA
ŠIBENIK
AVTOBUS - AVTOBUS ODHOD 12.05J002
ŽE ZA 34.900 SIT
ZAHTEVAJTE RELAXOVE NOVE
KATALOGE POLETJE 2002!! RELAX d.0.0., PE Ptuj 'U-steiqakova 5a Tel.: 02/749 31 80, Faks: 02/749 31 82
Skupina ptujskih kurentov v Franciji
Ptujski kuretni so se udeležili treh karnevalskih prireditev. Prva, karneval cvetja, je bila ob obali in kurenti so bili na njem primerni gostje zaradi cvetja
na svojih rogovih. Druga dva karnevala sta bila v centru Nice, vse skupaj pa je letos potekalo v znamenju nove skupne evropske valute - evra. Kot je povedal eden od ptujskih kurentov Zvonko
NOVI POLETNI KATALOG
PTUJ,Trstenjakova7 www.enka.si| 02/749-34-56
EnkA
za nova doživetja

SLOVENIJA, HRVAŠKA
APRILA 6% GOTOVINSKI POPUST aU 7 obrokov BREZPLAČNE POČITNICE IN POPUSTI ZA OTROKE
Povratni avtobus za objekte OD ZADRA DO ŠIBENIKA samo 5.900 sit
Potovanja: TAJSKA - 26.4.2002,10 dni potovanje 189.000 sit, TURČIJA v aprilu 7dni od 67.500 sit, G. CANARIA 7 x najem app .75.900 sit
ja, ko ga je najbolj potrebovala, in znova je izbruhnilo nasilje, ki ga je ustavilo šele odlo~no posredovanje Združenih narodov leta 1975, ko so postavili med grško ve~ino in turško manjšino ozek nevtralen pas, nekakšen berlinski zid, ki ga še danes skrbno varujejo pripadniki Združenih narodov. Grški del otoka je Ciper, kot ga pozna svet danes, z nekaj manj kot milijon prebivalci, turški del pa je leta 1983 oklical turško republiko Severni Ciper, ki jo zaenkrat priznava samo Tur~ija.
Kljub krvavi novejši zgodovini so Cipr~ani ostali vedri in sproš~eni ljudje, treba pa je dodati, da je Ciper v primerjavi z Gr~ijo gospodarsko v neprimerno ve~jem porastu - tu je o~iten vpliv britanske kolonialne oblasti, ki si je otok znala pridržati v okviru Com-monwealtha. Uradni jezik je sicer grški, vendar je tudi angleš~ina povsem obi~-ajen na~in komuniciranja. Vezi z Veliko Britanijo se še vedno ~utijo tudi v ciprskem šolskem sistemu, saj je izmenjava študentov prav tako živahna kot tista z Gr~ijo. Dandanes pa kljub nekdanjim težnjam po združitvi z Gr~ijo "grški" Grki na ciprske Grke gledajo z zamero in zavistjo, ker ta oto~ek ni tako tipi~no grški, kot bi naj bil - predvsem v ekonomskem standardu jih še vedno prehiteva. Ciprski na~in življenja je na-mre~ precej zahodnjaški, ~eprav tudi tavern s sirtakijem ne manjka. A takšen je pa~ Ciper, mali otoček boginje ljubezni, kjer se lo~i vsega samo osupljivega pol odstotka ljudi - le kdo ne bi pomislil, da nad Ciprom še vedno bdi skrbno oko boginje ljubezni?
Vlasta Knez
KURENT
TURISTIČNA AGENCUA -TRAVEL AGENCY MINORrrSKI TRG 2, 2260 PTUJ
telefon: 02 748 18 80, 748 18 81 _telefajffl: 02 778 33 31_
RAB HOTEL PADOVA
Z NOTRANJIM BAZENOM |
1. maj UGODNO! i
14.900 SIT = 3 X polpenzion, tt î
Bili so glavna atrakcija in zanimiv motiv za številne fotografe in snemalce
POGLEJ IN
ODPOTUJ
DOBRNA
17.900
1.5., Sonikov klub, 4- HIglea, 3D, POL, 1 otiok do 7 let brezplaino
ZADAR
19.900
1.5., Soníkov klub, 3* Puntamika, 3D, POL, pragiam Megalit-aktivnosti za vso družino
I TERRE
3.5.,tndm vodenje
37.900
Il Izlet, POL, odlično slovensko
NEUM
38.900
1.5., avtobusni pravoz, 3* botol Stella, 5D, POL, vkljuienl 3 celodnevni Izleti
CVETOCAHOLANDIJA
27.4., pol vodenje
55.900
Il izlet, NZ,odlll!no slovensko
TURČIJA, Antalih
63.350
19.4., 3* hotel Aspendes, 7D, ALL INCLUSIVE, letale Iz Gradca
SONČEK^
PTUJ, 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUR0PARK,02/33 00915 UUBUANA, 01/234 21 55 CinPARK(BTC), 01/520 6766 CEUE, 03/425 46 40
IroiOMUJWŒVIBt
ZANIMIVOSTI, PISMA BRALCEV
rise: MIRKO KOSTANJEVEC / sprememba zakona o denacionalizaciji
Kdo bo dedoval
Zaradi lažjega razumevanja razpravljanja o spremembi prvotnega besedila dolo~be v 1. odst. 78. ~lena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljnjem besedilu ZDen - Ur. list RS {t. 27/91l, 65/98, 11/2001-0dlo~ba US) želim prikazati še nekatere dolo~be tega zakona, ki se ti~ejo vrnitve in dedovanja podržavljenega premoženja.
-	Na koga se glasi odlotba o denationalizatiji podržavljenega premoženja
Po 67 ~l. ZDen se odlo~ba o denacionalizaciji glasi:
1.	na ime upravi~enca - prejšnjega lastnika podržavljenega premoženja;
2.	~e lastnik podržavljenega premoženja ni upravi~enec, ker v ~asu podržavljanja ni bil jugoslovanski državljan (glej natan-~nejše dolo~be v 9. ~l. ZDen), na osebe, ki jih ZDen smatra za upravi~ence, in to na njegovega zakonca ali dedi~a iz prvega dednega reda (glej 12. ~l. ZDen).
Če so osebe, omenjene pod 1. in 2. umrle ali bile razglašene za mrtve, se da z odlo~bo o denacionalizaciji premoženje v za~asno upravljanje skrbniku, za katerega se lahko postavi tudi upravi-~en~ev pravni naslednik.
-	Kateri zakon se uporablja pri dedovanju denationalizi-ranega premoženja
Če nima ZDen o dedovanju posebnih dolo~b, se uporablja zakon o dedovanju (v nadaljevanju ZD - Ur. l. SRS št. 15/76, 23/78). Omenil bom le nekatere dolo~be ZDen, ki se razlikujejo od ustreznih dolo~il ZD.
74. ilen ZDen
V tem ~lenu je dolo~eno, da se v primerih iz 67. ~l. ZDen, ko je bil zapuš~inski postopek po ose-
bah, omenjenih prej pod 1. in 2., pravomo~no kon~an, ne da bi bilo v njem odlo~eno tudi o dedovanju premoženja, ki je pripadlo tem osebam po odlo~bi o denacionalizaciji, glede tega premoženja opravi nov zapuš~inski postopek.
Glede na 82. ~l. ZDen pa se v primerih, ko ni bilo oporo~-nih razpolaganj (81. ~l. ZDen) niti dednih izjav (80. ~l. ZDen) niti dednopravnih pogodb (80. ~l. ZDen) ne opravi nov za-puš~inski postopek, temve~ so-diš~e razdeli denacionalizirano premoženje s posebnim sklepom na podlagi prvotnega sklepa o dedovanju.
Zaietek zapušiinskih rokov
Tisti roki, ki po ZD za~nejo te~i od dneva uvedbe dedovanja, to je z zapustnikovo smrtjo, za~nejo pri dedovanju denacio-
naliziranega premoženja te~i od dneva pravnomo~nosti odlo~be o denacionalizaciji (77. ~l. ZDen). To velja zlasti za rok, v katerem je treba zahtevati zapuš~ino kot zapustnikov dedi~, in rok, v katerem je treba uveljaviti pravico do nujnega deleža z zahtevo na zmanjšanje oporo~nih razpolaganj in na vrnitev daril (41., 141. ~l. ZD).
Uvedba dedovanja in prehod zapušiine na dediie
Po 123. ~l. ZD se uvede dedovanje po umrlem z njegovo smrtjo in po 132. ~l. ZD pokojnikova zapuš~ina preide po samem zakonu na njegove dedi~e v trenutku njegove smrti.
V 1. odstavku 78. ~l. ZDen se je prvotno besedilo dolo~be glasilo: "Dedovanje po umrlem se v tem postopku uvede z dnem pravno-mo~nosti odlo~be o dedovanju."
Kritiki tit. doloibe
Mnogi zelo znani pravni strokovnjaki, kot npr. dr. Karel Zu-pan~i~, prof. na pravni fakulteti
v Ljubljani, dr. Lojze Ude, prof. na isti fakulteti, dr. Mirko Ileši~, prof. na pravni fakulteti v Mariboru, so negativno ocenili omenjene dolo~be in menili, da gre za redakcijsko napako (glej stran 141 knjige "Dedovanje, zbirka predpisov z uvodnimi pojasnili dr. Karla Zupan~i~a", ki jo je izdal in založil ČZ Uradni list RS leta 1992). Menili so, da bi moralo biti zapisano, da se dedovanje denacionaliziranega premoženja uvede z dnem pravnomo~nosti odlo~be o denacionalizaciji.
Sprememba zgoraj tit. doloibe
Državni zbor je v 20. ~l. zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji (Ur. list RS, št. 65/98) sprejel novo dolo~bo, ki se je glasila: "Dedovanje po umrlem se v tem postopku uvede z dnem pravno-mo~nosti odlo~be o denacionalizaciji." Od uveljavitve 20. ~l. omenjenega zakona, to je od 3. X. 1998, se je za~ela uporabljati ta nova dolo~ba.
Konec prihodnjič
PREJELI SMO
Odprto pismo varuhu človekovih pravic
Bila sem zaposlena v invalidskem podjetju Valido, d.o.o. To podjetje sta ustano-vila gospod Kirm (direktor Laboda) in gospa Zdenka Bezjak kot h~erinsko podjetje Laboda. Pred tem sem bila zaposlena v Labodu Delta Ptuj, imam tretjo kategorijo invalidnosti, zato sem pristala na to, da me premestijo v podjetje Valido, saj so zagotavljali, da bomo invalidi imeli bolj{e pogoje za delo in bo delo prilagojeno sposobnosti vsake delavke. Vendar so bile to samo obljube, za-~elo pa se je izkori{~anje: delale smo {est dni v tednu, ker je bila "gužva", ko pa se je bližal dan v mesecu, ko se nakaže pla~a, pa je vedno bila prikazana zgu-ba in s tem povezano slabo mese~no pla~ilo. Zato sem leta 2000 dokupila dve leti, ki sta mi manjkali do trideset let delovne dobe, ter se upokojila, saj nisem ve~ vzdržala teh psihi~nih pritiskov. Zaprosila sem za kredit in si tako omogo~ila, da sem kupila ti dve leti, saj sem pri~akovala, da bom imela z odpravnino pokrito vsaj eno kupljeno leto.
Potem pa naklju~je ali pa namera: upokojila sem
se 22.09.2000, par dni za tem, 28.09.2000, pa je {la tovarna v prisilno poravnavo. Tako nismo delavke dobile regresa, pa tudi pri~akovane odpravnine ni bilo. Do 23.01.2002, ko je bila pogodba {e pravno-mo~na, bi mi morali izpla~ati vsaj po pogodbi 20%, pa tudi tega zneska ni bilo. Gospa Bezjak, se je spet izgovorila, da ni ona ve~ direktor in da se je ve~ to izpla~ilo ne ti~e, po drugi strani pa je odprla novo podjetje oziroma isto podjetje z istimi delavkami, samo im,e je druga~no Valido Still.
Veliko delavk, ki smo ostale brez denarja in pravice do izpla~ila, smo razo~arane, saj nam nih~e ne ponudi pomo~i, ~e pa bi hotele s tožbo uveljaviti pravico do denarja, ki smo si ga težko prislužile, pa bi spet rabile veliko vsoto denarja.
Spra{ujem vas, kako naj ~loviek brez denarja uveljavi svojo pravico, pravico, da se mu pla~a za opravljeno delo. Jezi me, da se "direktorji oz. vodje" preve~ dobro zavedajo nemo~nosti skromnega delavca, ki so ga toliko osiroma{ili in onesposobili, da se sploh pritožiti ne more, ~eprav se mu je zgodila krivica.
Ho~em le svoj denar, ki sem si ga vsa ta leta po{te-no prislužila.
Ana Zorec
PREJELI SMO
Zatajitev veroizpovedi po Cankarjevo
Ptuj, nedelja, 31. marec 2002. Velika noč.
Jutranja maša v cerkvi s-v. Jurija se konča z nasvetom in opozorilom vernikom, naj se pri popisu prebivalstva ne pozabijo jasno opredeliti glede svoje veroizpovedi... da ne bodo tudi oni storili kaj takega kot Cankar, ko je zatajil svojo mater...
Toda ptujska proštijska cerkev ni bila izjema: pastirsko pismo z (Rodetovim) žuganjem: "Ne zatajite ..." so tega dne vernikom brali po vseh slovenskih cerkvah.
O tem, ali je bilo pastirsko pismo propaganda, ki je mejila na agitacijo za versko opredelitev, dopustno ali ne, ne bom razpravljala. Rada pa bi v parafrazi pojasnila neumestnost in nepoznavalsko primerjanje Cankarjeve (literarne) zatajitve.
V svojem ustvarjalnem obdobju je Cankar veliko besed namenil zatajitvi: ne samo matere, ampak tudi Boga (ki mu je pomenil vesoljno resnico in lepoto), domovine, pravice, poštenosti, narodne pripadnosti, vere ... Toda nikoli ni zatajil, kar je videl, spoznal in doživel.
Cankar je bil vzgojen v pobožnem katoliškem duhu, v gimnaziji pa je z odklanjanjem verskih dogm postal izrazit svobodomislec, ki ni priznaval razumsko dokazljivega Boga ali transcendence v krščanskem smislu. Kot družbeni kritik (tudi s socialistično- in socialnopoli-tičnimi idejami) se je lotil ne samo župnikov, politikov, meščanov ter ljudi, ki so se v svojem prepričanju in ravnanju "obračali po vetru", ampak tudi sebe. Kritično, še celo več: z ostro satiro in celo s sarkazmom je ošvrknil tudi slovensko neumnost: "Nova resnica je obsenčila svet I...I hlapčuj, da boš napojen in nasičen, ter nič ne izprašuj, kdo ti je gospodar in kaj ti uka-
zuje! Hlapci, ki so se radovoljno prodali, pa so bolj goreči od gospodarja samega /.../ bolj skrbnih varuhov nima neumnost; noč in dan stoje pred njenimi durmi, da je ne zaloti beseda od zunaj ter ji ne zmoti vernega srca."
Ze s tem védenjem je primerjava Cankarja v cerkvenem ambientu in za cerkvene namene povsem zgrešena.
Prepričana sem, da ne bi bilo tako slabo, če bi bili Slovenci namesto grmenja s prižnic in lažnega pobožnjakarstva, vračanja "cerkvene" lastnine, brezplodnih (težaških) sej poslancev in nerazumnega vladnega zapravljanja državnegalnašega denarja, deležni branja Cankarja, da bi spoznali, kam vodijo pohlep, zaslužkarstvo, (posili) morala in moderno hlapčevstvo. Na revščino premnogih družin in brezposelnost ljudi se tako ali tako nihče več ne ozira! Mar res potrebujemo novega Jermana in njegove besede: "Glejte, človek današnji še svojemu najbližjemu ni zvest, ne bratu ne prijatelju; in še sebi ni zvest... ne svojemu spoznanju ne svoji naturi...", da bomo videli dlje od svojih noso-v?
Morda je bila velika noč tisti pravi čas, ko bi morali nekateri v sebi razčistiti, kakšni verniki so. Cerkev pa bi si morala postaviti vprašanja, koliko so vredni tisti, ki jih v cerkvenih klopeh (razen ob porokah, birmi, smrti ali praznikih) nikoli ni. Ali bo številka v popisu res merilo verne Slovenije? Ali bo ta številka Cerkvi zagotovilo moči in temelj za zahtevo po višjih do-nacijah ali celo orožje za izsiljevanje države za novi kulturni tolar? Ali bodo prizadevanja za uvedbo verouka v šole s to številko postala upravičena, če ne celo nujna?
Mene bi velika številka skrbela, še zlasti, če pomislim na devetdeseta leta in osamosvojitev Slovenije. "Pomislite," pravi Cankar v Hlapcih, "pol leta je komaj, komaj od setve do žetve, pa so ljudje, brez števila jih je, zavrgli svojo pamet in svojo vest, kakor škodljivo breme na tej
poti do kruha. Tisti, ki so Boga samega zasmehovali, kleče pred njegovimi nevrednimi hlapci; prej kletev, zdaj molitev; beseda pa je votla prej ko slej, zakaj njih srce je prazno."
Zakaj bi me {tevilka skrbela? Zato, ker je že Cankar ugotovil, da so tak{ni ljudje nestanovitni: "Pa ~e se vrem,e nocoj zasukne, bodo preklinjali, ki so {e davi molili.'
Vidite, kako z lahkoto se lahko Cankarja zlorablja.
Res pa je, da je Cankar v avtobiografski ~rti-ci Zatajil sem mater opisal svoj "greh" iz ~asa, ko je hodil v tretji razred tedanje realke in trpel veliko pomanjkanje (revš~ino). In "... tam v mestu /v Ljubljani, op. avtorice/ je bila gospodinja, velika, debela ženska s hudobnimi o~mi in hudobnim glasom, ki ga je sprejemala mol~e in ~akala, kdaj bo položil denarje na mizo. Denarja ni prinesel s sabo /.../Polagoma so se tudi tovari{i navadili misliti, da je bera~, da stanuje zastonj in da mu ~loviek lahko re~e karkoli."
Toda njegove besede, {e zlasti tiste o materi, ki mu je pomenila simbol ~iste ljubezni, žrtvovanja za druge in zato najvi{ji ideal ~love~no-sti, so izpovedane s tako resni~nim trpljenjem, hrepenenjem, ob~utkom krivde in željo po o~i-{~enju, da bi jih ne smel nih~e zlorabljati, {e najmanj pa za nova~enje.
Zato sem tudi napisala ta prispevek. Za konec pa naj {e v mojem imenu spregovori (tokrat poslednjič) Cankarjev Jerman: "... ali moje koleno je tako ustvarjeno, da se ne upogne rado. Za mučenca nimam veselja, za junaka ne daru; ali zgôdi se, kar se mora zgoditi... os-kubite jastreba, v goloba se le ne bo spremenil; in naj se škrjanec devetkrat zakolne, lajal ne bo nikoli."
Jaz namreč vem, kako se bom opredelila, pa vendar ne bom podobna Cankarju. Moj "ne" ne bo zatajitev in moja mama bi bila, če bi {e živela, ponosna na to.
Sonja Dežman
računalniški kotiček
Zanimivosti iz sveta raiunalništva
Na kalifornijski univerzi v Berkeleyju so znanstveniki izdelali prvo generacijo plastičnih sončnih celic. Te so namenjene vgradnji v prenosne naprave, predvsem mobilnike. Proizvedle naj bi dovolj električne energije za delovanje aparata. Prednost plastičnih celic je v nižji ceni in boljšem izkoristku, sčasoma pa bi sončne celice lahko v veliki meri odpravile potrebo po zmogljivih baterijah. Te bi ostale majhne, s skromno kapaciteto, namenjene premagovanju nočnih pogovorov, ko je svetlobe premalo še za tako zmogljive celice.
Ministri Evropske unije so dali zeleno luč satelitskemu projektu Galileo. Ta je konkurenčen ameriškemu sistemu satelitov GPS. 1,1 milijarde dolarjev bo zadoščalo za začetno fazo projekta, ki bo Evropi omogočil lasten navigacijski sistem in prekinil odvisnost od ZDA. Galileo bo nastajal štiri leta, za razliko od ameriškega vojaškega projekta GPS je v celoti civilen in natančnejši. Njegova natančnost naj bi bila tako velika, da bi celo omogočal avtomatsko pristajanje letal. Galileo bo ohranjal združljivost s sistemom GPS in ruskim navigacijskim sistemom Glonass.
Si predstavljate, da pokličete številko 113 in na drobnem zaslonu ugledate prikupen obraz dežurnega policista? Zagotovo zanimiva izkušnja, ki pa je zaenkrat možna le na Japonskem. Tamkajšnja policija je v klicnih centrih uvedla nekaj mest z videotelefonom, na katerega lahko kličejo lastniki mobilnih telefonov tretje generacije, ki se ponašajo z vgrajeno videokamero. Funkcionalnost sistema je dovolj velika, policisti pa celo pozivajo očividce kriminalnih dejanj z ustreznim mobilnikom, da poskušajo "posneti" storilca, pred tem pa poklicati na številko za nujne pozive.
Še ena divja noviteta s CeBIT-a, ki bo vzbudila pozornost medijev in tudi kupcev - upajmo vsaj. Siemens je na sejmu prikazal izdelek izraelskega podjetja Developer VKB — napravo, ki na katerokoli površino projecira sliko tipkovnice in nadzira "pritiske" na virtualne tipke. Izdelek bi lahko uporabili v dlančnikih, mobilnikih, prenosnikih, medicinski opremi in povsod, kjer je stik z običajno tipkovnico nemogoč in neustrezen. Še to: tipkovnica pozna tudi nekakšno miško — svetlobno površino, po kateri lahko premikamo prst in s tem simuliramo gibanje miške.
Mobilno poslovanje dobiva vse večjo veljavo. Tržna raziskava Frost&Sullivan je odkrila, da bo leta 2010 vrednost mobilnega poslovanja dosegla letno vrednost 25 milijard ameriških dolarjev. Gonilo mobilnega trgovanja so napredni telekomunikacijski sistemi, ki dopuščajo hiter mobilni dostop do interneta, in naprave, ki ga znajo izkoristiti. Velik del posla bo ustvarjen na uličnih avtomatih, ki bodo vse pogosteje delovali v navezi z mobilniki (odličen primer družbe Mobitel imamo že v Sloveniji), plačevanje z "mobilno denarnico" pa ne bo zaobšlo velikega dela nakupov in plačil storitev, kjer znesek plačila ni zelo visok.
Matsushita je predstavila še posebej zmogljiv sesalnik, ki vas povsem odveže rednih skrbi za čistočo. 4000 evrov vredna naprava je povsem samostojna, pri delu pa si pomaga z več kot 50 senzorji. Ti nadzirajo vse: delovanje naprave, njeno učinkovitost, lokacijo v prostoru, izogibanje oviram, iskanje proste vtičnice za polnjenje baterij ... Mimogrede: eno polnjenje zadostuje za uro sesanja. Edina hiba robotskega sesalnika so robovi. Sesalec se jim izogiba na 15 centimetrov in tako zanemari majhen del "delovne" površine.
Slovenija mogoče res ni najprimernejše mesto za razvoj elektronskega trgovanja, vendar pa se kljub temu tudi pri nas oblikuje skupina desetih do dvajsetih uspešnih spletnih trgovcev. Na področju računalniške opreme izstopa Gambit trade s trgovino na www.enaa.com. V prvem letošnjem četrtletju so prvič sprejeli več kot 1000 kupcev ter ustvarili promet v višini 23,4 milijona SIT
Vse večje število uporabnikov interneta v Sloveniji se pozna tudi pri obisku domačih spletnih trgovin. Po zadnji podatkih je na spletu bolj ali manj redno že več kot pol milijona Slovenk in Slovencev.
Na naslovu www.teoma.com najdete nov spletni iskalnik, izdelek priznanega Ask Jeeves. Njegova posebnost je v specializiranem prikazu rezultatov iskanja. Opis tukaj ni potreben, predlagamo vam obisk teoma.com in lasten preizkus. Edina omejitev je v majhnem številu zabeleženih spletnih mest. Zaenkrat jih je v bazi 400 milijonov, od tega 100 milijonov indeksiranih. To je v primerjavi z največjimi malo. Google ima največji indeks s tremi milijardami zabeleženih spletnih strani.
Na vzorcu 1300 britanskih voznikov je bila izvedena raziskava, v kateri so opazovali tudi telefoniranje med vožnjo avtomobila. Izsledki kažejo, da tretjina Britancev med vožnjo veselo telefonira, in to kar brez naprave za prostoročno telefoniranje. Kljub nevarnosti takšnega početja opozorila in kazni ne zaležejo. Pomaga pa zrelost, kot skoraj povsod: kar 52 odstotkov voznikov v starosti med 25 in 34 leti med vožnjo telefonira. Podobno počne le 16 odstotkov voznikov v zrelejših letih, med 55 in 64 letom starosti. Kaj pa vi?
TV kartice v PC-jih so uporaben in ne preveč drag kos opreme, ki lahko nadomesti televizor in radijski sprejemnik, v zadnjem času pa tudi video rekorder. Takšno uporabnost zagotavlja tudi izdelek podjetja AverMedia — AverTV Studio. Z njim lahko spremljate TV in radijski program in ga tudi posnamete. Priložen je daljinski uprav-ljalec.
Še posebej je uporaben vgrajen digitalni videorekorder, ki TV program zajema in shranjuje v MPEG formatu. Kartica obvlada še marsikaj. Recimo prepozna VPS signal, teletekst, prikaže lahko do 16 TV programov hkrati v enem oknu, snema en program in hkrati omogoča ogled drugega ... Možnosti je ogromno, vse za ceno ne preveč dobrega televizorja, ki od zgoraj naštetega obvlada le nekaj reči, poleg tega pa zavzema dodatni prostor v vašem stanovanju.
racunalniske.strani@radio-tednik.si
(O
!Í
-íí ®
>o
NASVETI, PISMA BRALCEV
Ivanu Vaudi v slovo
Svetlobo belega dne je zagledal 9. julija 1922 v skromni kmečki družini v Gra-diščah pri Cirkulanah. Ni dolgo ostal v vinorodnih Halozah. Takoj po končani osnovni šoli ga je mati peljala k pevskemu mojstru v Slovensko Bistrico, ki ga je sprejel za vajenca. Poleg dela v pekarni in pomoči v gospodinjstvu je moral dnevno oprtati na rame koš in raznašati kruh in druge pekovske izdelke po okoliških vaseh. Kljub temu je v predpisanem roku
končal vajeništvo in postal pekovski pomočnik. Našel si je ugodnejšo zaposlitev pri pekovskem mojstru v Zagorju ob Savi.
Bil je zaveden Slovenec in se je družil z naprednimi mladinci, zato so ga nacistični zavojevalci uvrstili med "zaščitence". Moral je oditi na težaško zidarsko delo na ozemlje današnje Avstrije. Uspelo mu je, da je dobil delo v svojem poklicu in ga opravljal do začetka 1944. Bil je povezan s svobodoljubnimi Slovenci in ubral je pot med partizane na Pohorju. Potem pa je prek domačinov iz Cirkulan dobil zvezo s hrvaškim odporniškim gibanjem. Postal je borec Zagorske brigade, v kateri je bilo precej borcev za našega območja. S to brigado je opravljal bojne poti do konca vojne, potem je nadaljeval vojaško obveznost v JA, razporejen v enoto Kno-ja, demobiliziran je bil v letu 1947.
Prišel je v Ptuj, kjer so v tistih težkih časih administrativnega socializma potrebovali delavne in sposobne organizatorje. Delal je v raznih okrajnih ustanovah, tri leta je bil tajnik odbora za gradnjo zadružnih domov in je veliko prispeval, da je bilo precej domov tudi dograjenih in ti še danes koristno služijo ljudem v posameznih krajevnih središčih. Vmes je bil neumoren organizator mladinskega prostovoljnega dela. Na progi Šamac-Sarajevo je bil komandant ene od ptujskih brigad, v več drugih pa namestnik komandanta.
Leta 1953 je začel zopet delati v svojem poklicu, postal pekovski mojster in prevzel vodstvo pekarne Kruh-Pecivo, ki je imela svoje prostore v Prešernovi ulici. Čez leta se je ta pekarna združila s pekarno Drava Ptuj v Pekarne Vinko Reš Ptuj. Ivan je takrat odšel v 3-letno višjo šolo živilske stroke v Ljubljano, jo uspešno končal in se zaposlil v podjetju Intes Maribor. Imel je predvsem terensko delo kot organizator in strokovnjak pri uvajanju nove tehnologije peke kruha na celotnem območju severovzhodne Slovenije. Potem je postal direktor pekarne na Teznem in jo uspešno vodil več let, potem pa je zaradi udara bolezni moral v invalidsko upokojitev.
Po upokojitvi je zaradi rahlega zdravja omejil družbeno aktivnost in delal predvsem v borčevski organizaciji in krajevni skupnosti Olge Meglič. Veliko je pomagal tudi ženi Faniki pri organizaciji vsakoletnih pohodov. Po poteh Kozjanske čete od Vičave na Jelovice v Halozah. Bolezen mu je vse bolj izsesavala moč, decembra lanskega leta pa ga je priklenila na posteljo. Zadnjega marca je umrl v ptujski bolnišnici. V sredo, 3. aprila, se je na ptujskem pokopališču od njega poslovila številna množica in žaro z njegovim upepeljenim telesom pospremila do vozila, ki jo je odpeljalo na blejsko pokopališče. Tam namreč živi z družino njegov sin, tam naj bi bila tudi njihova skupna grobnica.
Franc Fidersek
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 377. NAD.
zdravje otrok in mJadostnikov
89. nadaljevanje
Povezava med klinično prakso in promocijo duševnega zdravja otrok in mladostnikov -
1. nadaljevanje
Zadnjic smo zaceli govoriti o vplivu psihodinamskih teorij na klinično prakso z vidika star{ev, danes pa bi še pogledali, kako so na to gledali kliniki. Ti so namreč "krivdo" za neuspeh terapije pripisovali ali ravnanju staršev in njihovemu odporu do sprememb ali pa sebi (svojemu neznanju in/ali kontratransferju) ali pa obojim skupaj. Zato so klinikom (kliničnim psihologom, otroškim psihiatrom) in verjetno tudi klientom prinesla olajšanje nova spoznanja o individualnih razlikah in temperamentu, minimalni cerebralni disfunkciji, hiper-kinetičnemu sindromu, specifičnih učnih težavah, o vplivu stresa in spleta številnih ogrožajoč in varujočih dejavnikih v otroku samem ter v njegovem ožjem in širš-
em okolju.
Danes se opuščajo številne vseobsegajoče teorije, ki so na{le odgovore na vsa vpra{anja, opu{~ajo se razli~-ne psihiatri~ne "religije", ki zahtevajo brezpogojno vero (psihoanaliza ipd.).
Prav raziskovanje vzročnih mehanizmov pri nastanku avtizma, hiperaktivnosti in sindroma deficitarne pozornosti, vedenjskih motenj, depresije, organske cerebralne disfunkcije, genetske raziskave in raziskave ogrožajočih psihosocialnih procesov so temeljito spremenile klinično prakso.
Težko pa je reči, koliko so različne teorije in prakse prispevale k uveljavitvi nekaterih družbenih ukrepov za izboljšanje duševnega zdravja vseh otrok.
Načeloma sem proti, da se spominjamo prijatelja in znanca šele takrat, ko ga ni več med nami. Takrat o pokojniku govorimo vse naj. Sprašujem se, zakaj tega ne storimo takrat, ko je še med nami, ko nas še vidi in sliši, zakaj mu takrat ne namenimo prijazne besed hvlaženosti, priznanja. A tokrat se bom izognil svoji načelnosti, kajti Rudi Košir, od katerega smo se v petek, 5. aprila, poslovili na novem rogozniškem pokopališču, si to zasluži. Obuditi želim spomin njegovim starejšim prijateljem in znancem, mlajšim generacijam pa predstaviti Rudija.
Rudi mi ne bi zameril, če bi ga nagovoril in bi me slišal, da je bil vseskozi ptujska maskota. Kdo ga ni poznal? Poznal kot trgovca, poslovodjo, komercialista, rokometnega zanesenjaka, organizatorja družabnih srečanj in izletov, udeleženca številnih mladinskih prostovoljnih delovnih akcij. Rudi je bil prava ptujska posebnost. Njegov prirojeni talent šaljivosti, igralstva in tudi pikrosti mu je vse življenje pomagal, da je najtežje, včasih usodne trenutke obrnil v svojo korist. Tako takrat, ko je med drugo svetovno kot zaščitnik (bil je Žid) trpel v raznih delovnih taboriščih na prisilnem delu, kot takrat, ko je bil razporejen v transport za koncentracijsko taborišče smrti, pa se izmuznil s transporta in se pomešal med potnike drugega transporta, med mobilizirance v nemško vojsko. Kako mu je uspelo vrniti se med mobilizirance, bi vedel opisati le avtor Dobrega vojaka Švejka, kajti Rudi je znal biti igralec in klovn obenem. Na ruski fronti so ga zajeli rdečearmejci in prav od blizu si je ogledal Sibirijo in zopet po naključju konec leta 1945 pobegnil v svoj rojstni Ptuj, se zavzeto vključil v obnovo razdejane domovine ter se posvetil svojemu trgovskemu poklicu. Od septembra do vključno novembra 1947 je bil s 5. ptujsko mladinsko delovno brigado kot njen intendant na progi Šamac-Sarajevo. Za delavnsot, tova-riški odnos in iznajdljivost je Rudi takrat prejel srebrno značko -udarnik brigadir. In tej udarniški znački so sledile še druge.
Po upokojitvi leta 1977 se je z vso zavzetostjo vključil v društveno in družabno življenje bivalnega okolja, čeprav se je izogibal članstva in sodelovanja v takratnih političnih organizacijah. Še kar naprej pa je še vedno bil za mladinske delovne akcije, zato ni čudno, da je bil med ustanovitelji Kluba brigadirjev MDA in udeležencev prostovoljnega dela ptujskega območja pred 25 leti. V letih 1977-1982 je sodeloval na številnih udarniških dnevih pri izgradnji vodovoda, cest in drugih infrastrukturnih objektov na območju Slovenskih goric, Haloz in ožjega ptujskega območja. V letih 1981-1982 je bil tudi intendant v Centru MDA v Dornavi. Rudi je lani kljub opešanemu zdravju zelo zavzeto sodeloval tudi pri pripravah in izvedbi 55. obletnice MDA na regulaciji reke Pesnice v Dornavi. In letos, ko ptujski birgadirji proslavljajo 25-letnico aktivnega klubskega dela, Rudija ne bo med nami. Ne bo ga z nami pri urejanju okolja spomenikov in drugih obeležij NOV, ki jim brigadirji posvečamo posebno pozornost, zlasti še letos, ko poteka 60. obletnica tragičnega padca Slovenskogoriške - Lackove čete. Ne bo ga na brigadirskem prazniku, ki ga vsako leto 27. aprila proslavljamo na Kicarju.
Rudi, spomnili se te bomo! Poslavljamo se z brigadirskim ZDRAVO.
Stanko Lepej
Krvodajalci
12. marec - Zdravko Fajfar, Lahonci 17; Jože Žnidarko, Stoperce 32; Marjan Dre-vensek, Ormoška 2, Ptuj; Ivan Golob, Kupčinji Vrh 2; Ciril Kamenšek, Stoperce 73; Anton Egartner, Stoperce 34; Anton Galun, Grdina 32; Alojz Lubej, Zg. Sveča 16/a; Iztok Herga, Dornava 129; Rafael Hronek, Stoperce 22; Marjana Dolšak, Stoperce 52; Goran Golubič, Stoperce 73; Ambrož Kitak, Stoperce 71; Štefan Za-kelšek, Dol pri Stopercah 11; Jožef Žun-kovič, Lancova vas 42; Irena Potočnik, Kupčinji Vrh 23; Antonija Kidrič, Grdina 7; Majda Kidrič, Grdina 25; Radko Stojnš-ek, Kupčinji Vrh 33; Jožica Vrabič, Kupč-inji Vrh 1; Ivan Stojnšek, Kupčinji Vrh 33; Stanislav Kosi, Kettejeva 13, Ptuj; Matilda Kamenšek, Stoperce 73; Adolf Kopše, Stoperce 82; Darinka Jernejšek, Stoper-ce 52; Ivan Sledič, Stoperce 23; Vera Kopše, Stoperce 82; Rudolf Jernejšek, Stoperce 52; Silvester Bedenik, Kupčinji Vrh 3; Rudi Štelcer, Pobrežje 118. 14. marec - Vladimir Štumberger, Spuh-lja 52/a; Jasna Pintarič, Godeninci 35; Franc Kokot, Tibolci 39; Jože Fideršek, Tržec 34/a; Ivan Lesjak, Nova vas 17; Sandi Roškar, Pobrežje 146/a; Franc Ma-jerič, Sagadinova 13, Ptuj; Damjan Bro-mše, Gajevci 8/a; Miran Horvat, Ul. 25. maja 9, Ptuj; Franc Šegula, Polenšak 17; Slavko Petek, Gorišnica 154; Martin Peč-nik, Popovci 28; Vida Maroh, Pobrežje 34; Marija Ogrizek, Trubarjeva 11, Ptuj; Ivan Kukovič, Suha veja 7; Alojz Cajnko, Zagrebška 12, Ptuj; Vladimir Fras, Hla-ponci 25/a; Franc Lah, Spuhlja 46; Voja Veličkovič, Potrčeva 48, Ptuj; Neža Erjavec, Vičava 66; Stanislav Vilčnik, Mure-tinci 20; Renata Perhač, Mestni Vrh 7; Zlatka Bakač, Lovrenc na Dravskem polju; Branko Majerič, Selska c. 6, Ptuj; Danica Vaupotič, Jurovci 23/a; Matjaž Himelrajh, Stojnci 105; Janez Šel, Jurovci 20/a; Zlat-ko Hojnik, Zamušani 22/b; Edvard Jur-gec, Lancova vas 68; Stanislav Brodnjak, Dravinjski Vrh 11; Roman Fridauer, Kve-drova 5, Ptuj; Dragica Martinčič, Pacinje 26; Anton Kelenc, Gorišnica 47; Anica Jus, Žetale 56; Janez Merc, Gromova 2, Ptuj; Valentin Turnšek, Spuhlja 68/b;
Zdenka Šijanec, Skorba 38; Janez Malinger, Skorba 27/c; Špela Cestnik, Draženci 21/b; Samo Kočevar, Dravska 3, Središče ob Dravi; Borut Petek, Mezgovci ob Pesnici 2; Brigita Draškovič, Cankarjeva ul. 2, Ptuj; Nada Kozar, Industrijsko naselje, Kidričevo; Irena Javernik, Sp. Jablane 20; Janja Toplak, Langusova 30, Ptuj; Anton Vučina, Grajena 26; Robert Savec, Huda-lesova 8, Maribor; Daniel Petrovič, Pod-vinci 124/a; Stanko Rihtar, Podlehnik 22; Franc Trčko, Cirkovce 59/a; Andrej Kram-berger, Brestrniška 135, Kamnica; Aleš Jerič, Kvedrova 5, Pragersko; Boštjan Ha-uptman, Zg. Žerjavci 44; Drago Furek, Hajdoše 39; Silvo Koren, Cesta talcev 33, Rače; Dušan Pšajd, Klepova ul. 14, Ptuj. 19. marec: Smiljan Kovačec, Slomi 1; Majda Zemljič, Podgorci 44; Marjan Kor-par, Mezgovci 53/a; Jožica Majcenovič, Potrčeva 40, Ptuj; Branko Golob, Bres-nica 27; Janez Muhič, Bukovci 63; Jože Kokot, Mezgovci 61/b; Jožica Forštnarič, Borovci 54; Simona Mihalinec, Gorišnica 34; Anton Glaser, Borovci 50; Jakob Janž-ekovič, Strejaci 7; Janez Vidovič, Mezgovci 2/b; Jožica Slodnjak, Mezgovci 56/a; Andreja Mihelač, Sagadinova 11, Ptuj; Andreja Graifoner, Rimska pl. 3, Ptuj; Stanislav Božičko, Dolena 36/a; Marija Vidovič, Mezgovci 2/b; Milan Golob, Bresnica 63/a; Boštjan Žunkovič, Grdina 2; Franc Petek, Bratislavci 58; Janez Horvat, Dornava 38; Roman Petrovič, Ilčeva 15, Ptuj; Kristina Vidovič, Mezgovci 51/a; Olga Ko-larič, Formin 10/b; Janez Kocmut, Žabjak 59; Angela Golčman, Dornava 16; Jelka Jurgec, Pot v toplice 7, Ptuj; Lizika Si-monič, Dornava 1/a; Gordana Todorič, Zechnerjeva 30, Ptuj; Marjeta Mendaš, Moškanjci 84/a; Boštjan Majerič, Destr-nik 1/a; Miran Krajnc, Štrafelova 17, Ptuj; Martina Florjanič, Strelci 9; Branko Fir-bas, Moškanjci 76; Mojca Lozinšek, Grajena 35; Klavdija Selko, Cesta na Hajdino 32, Kidričevo; Slava Potrč, Prerad 48; Simona Brajlih, Zg. Hajdina 107/a; Sonja Šneberger, Mestni Vrh 22; Neža Mislovič, Dornava 35; Marjana Zorc, Praprotniko-va ul. 13, Ptuj; Veronika Leben, Slomi 9; Vesna Emeršič, Mezgovci 3; Zlatko Gajš-ek, Podlehnik_66/a; Robert Rižnar, Gajevci 46; Darko Cuš, Mezgovci 64/a.
PISE: ing. miran glusic / v vrtu
Vrt v vremensko jjjuhastem sjprjlu
Po sušnem in hladnem začetku letošnje pomladi v aprilu pričakujemo tudi nekaj dežja. April je muhast po vremenskih spremembah, saj se lahko v enem dnevu zvrsti vreme vseh {tirih letnih ~asov, med katerimi je vedno kaj toplega in rahlega dežja za pomladansko osvežitev, kar je {e posebej koristno in potrebno za vrtno rastlinje. Talna vlaga v vrtu je v tem času izredno pomemben pogoj za kalitev vrtnih semen ter rast in razvoj rastlinja. S talno vlago v tak{-nih vremenskih razmerah, kot so leto{njo pomlad, ravnamo varčno, tako da vrtne zemlje ne obračamo globoko, s plitvim rahljanjem preprečujemo zaskorjenost in izhlapevanje vlage, sproti odstranjujemo plevele, čimveč vrtne povr{ine pa zastiramo. Namakanje in zalivanje naj bosta le dopolnilni ukrep.
V	SADNEM VRTU je kljub sušnemu vremenu vegetacija minule dni naglo napredovala, ker so korenine drevnin globlje v zemlji in se sadno drevo na vlago ne odziva tako hitro, ko je to pri vrtninah. Breskve in marelice so odcvetele, v fazi cvetenja so slive in češnje, prično pa cveteti jablane in hruške, ki so tudi že v fazi listanja. Cvetenje sadnega drevja je največji čar sadnega vrta, sadjar pa se nanj ozira z vso zaskrbljenostjo, saj drevje prav v tej fazi razvoja zaradi nenadnih vremenskih sprememb ogrožajo zgodnje pomladanske pozebe, cvetje in listje pa že omogoča napade sadnih škodljivcev in okužbo z rastlinskimi boleznimi. Čeprav sadno drevje cveti in je pričelo listati, ga moramo poškropiti in zavarovati pred okužbami, preden bo zaradi dežja dalj časa mokro.
Med najnevarnejšimi boleznimi sadnega drevja je jablanov škr-lup, ki že mlade liste toliko oslabi, da niso sposobni usvajati organske hrane in predčasno odpadejo. Okuži tudi poganjke, zato rast zaostane, na plodovih pa se pojavijo pege, ki oplutenijo, razpokajo in končno segnijejo. Bolezen je prisotna v vseh klimatskih razmerah, le redke pa so sorte, ki so odpornejše. Glivica jabolčnega škr-lupa vzkali, če pade na mokro listno površino, v 9 urah in pri 16 do 24 stopinjah Celzija dnevne toplote. Da preprečimo okužbo, tik pred nastalimi pogoji brstje, cvetje in liste s plastjo škropiva zavarujemo, da gliva ne uspe vzkaliti. Za škropljenje uporabimo enega od mnogih za to namenjenih kemičnih pripravkov fungicidov, ki nimajo škodljivega ali strupenega učinka na človeka ali živali. V času bujne rasti škropljenje ponavljamo v 7- do 9-dnevnih presledkih s kontaktnimi pripravki, ko pa se bujna vegetacija umiri, pa se presledki škropljenj podaljšajo, uporabijo pa se sistemični pripravki, ki preko rastlinskega soka preprečujejo razvoj bolezni. Pri uporabi škropiv se ravnamo po splošnih navodilih o varstvu rastlin in napotkih proizvajalca pripravka. V času cvetenja praviloma ne škropimo, če pa je to neizogibno, kot so sedanje razmere, pa le v popoldanskem času, ko čebele ne izletavajo. Čeprav škropivo za čebele ni strupeno, pa jih mori meglica škropiva, če se vanjo zaletijo.
V	OKRASNEM VRTU odstranimo še poslednja varovala z na zimsko pozebo občutljivejših rastlin. Na prosto že premeščamo rastlinje iz zimovnika, pričenja pa se tudi obdobje presajanja lončnic. Rastlin ne izpostavljamo nenadni sončni pripeki, po potrebi jih zasenčimo, dokler pa so še nizke nočne temperature, jih zavarujemo s prekrivali.
Na prosto sejemo raznovrstne enoletne cvetnice, katerih posevek nato razredčimo, sadike pa uporabimo za presajanje.
V	ZELENJAVNEM VRTU na prosto sejemo že večino vrst vrtnin in zelenjavnic, posevke pa prekrijemo z vlaknasto folijo. Če je setev opravljena v suho zemljo, zalivanje ali umetni dež izvedemo izključno potem, ko smo posevek prekrili, ker vlaknasta folija med drugim preprečuje, da bi se med zalivanjem semena splavila.
Sredi aprila že presajamo zelenjavne sadike kolerabice, ohrovta, zelja, cvetače in brstičnega ohrovta. Presajanje sadik zelenjavnic je najbolje opraviti po dežju, ko je zemlja primerno vlažna, sicer pa jo zalijemo, zemljo v jamicah pa ob sajenju še izdatno namočimo in prekrijemo s suho prstjo, kar bo zadoščalo za vkorenitev sadike.
Boj s pleveli med vrtninami se prične sočasno s setvijo in sajenjem. Pletev je lažja, ko je zemlja primerno vlažna. Plevel izpulimo s korenino in ga pustimo oveneti, preden ga kompostiramo. Kom-postovko uporabljamo za sajenje trajnic, pa tudi za gnojenje vrtninam in presajanje lončnic. Kompost pred uporabo presejemo, da odstranimo še nepreperele ostanke rastlin. Razpadajoči in nepre-pereli ostanki so mladim rastočim koreninam škodljivi, zato jih odložimo v kompostišče v nadaljnji proces preperevanja in razpadanja v humus. Posipljemo jih na dno novega kompostnega kupa, ki ga nameravamo pripraviti za novo odlaganje rastlinskih odpadkov, vmes pa je dobro položiti še nekaj vej za drenažo. Za hitro razpadanje in preperevanje rastlinskih odpadkov je potreben zrak, zato naj bodo stene kompostnika zračne in mrežasto grajene. V tesno zaprtih betonskih, plastičnih ali pločevinastih kompostnikih rastlinski ostanki v brezračnih razmerah gnijejo in so za gnojenje na vrtu neuporabni ter škodljivi za rastlinje.
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi korenike, od 15. do 17. aprila, zaradi cveta od 18. do 20. aprila, zaradi plodov 14. in 15. aprila, ko je tudi zaradi drugih okolnosti najprimernejši čas za cepljenje sadnega drevja, ter zaradi lista 11., 20. in 21. aprila.
Miran Glušič, ing. agr.
AVTOMOBILIZEM
formula 1
Divja zabava v avstrijskih hribih
>v>
o
<
JÇ
ÍE
Î IX
'i:
V nedeljo so organizatorji Velike nagrade Avstrije na dirkališču A1 Ring v Spielbergu pripravili veliko ogrevalno zabavo pred dirko formule 1, ki bo potekala od 10. do 12. maja. Obiskovalci, zbralo se jih je okoli 5000, in novinarji smo si lahko od blizu ogledali celotno infrastrukturo dirkališča in se sprehodili skozi bokse, medijski center, medicinski center ter nadzorno centralo, imenovano race controll. Za pravo vzdušje so ob vsem poskrbeli vozniki ekipe Minardi, ki pa na zabavo niso pri{li sami - s seboj so pripeljali svoje znamenite dvosede F1x2.
Za Minardijeve dvosedežnike je bil to prvi nastop v Evropi in ekipa je izvedla tudi celoten program. V pogonu so bili štirje bolidi od skupno osmih, kolikor jih premore Minardijev program F1x2. Dirkač Alex Yoong, lastnik moštva Paul Stoddart in voznika ekipe European-Minardi F3000 Alex Sperafico in David Saelens so pri-


M Bi . -•-■-i -
"" C
i'^.ffll BIB -' IMJlKi-t
EUM^ii	CUMPEAM fi
^ninârdiÏFSjc2	^inardtlFïïxS | |
The Ultimate Motorsport Expérience
Minardijev program F1x2 je bil tokrat prvič v Evropi
bližno 50 sovoznikom na 4,32 km dolgi gričevnati stezi pričarali pravo atmosfero, kakršno večina ljubiteljev tega športa pozna le s televizijskih zaslonov. Med šesturnim programom so neutrudlji-vi vozniki prevozili triinpolkratno dolžino dirke za veliko nagrado Avstrije. Med prominentnimi sovozniki so med drugimi bili Boris Nemsic, šef operaterja mobilne telefonije Mobilkom Austria, avstrijska "Business Woman of the Year" Angelika Kresch iz znanega proizvajalca športnih izpušnih cevi Remus, ki je po vožnji vidno razburjena dejala: "Moj šofer David Saelens se je simpatično zavozil ravno v ovinku Remus," in v Avstriji zelo popularna igralka Monica Weinzettl. Izmed 5000 prodanih vstopnic, cena je znašala 10 evrov, mladi do osemnajstega leta pa so imeli prost vstop, so izžrebali tudi dva srečneža, ki sta se lahko po obveznem medicinskem
Obiskovalci so si lahko ogledali celotno infrastrukturo dirkališča A1 Ring
Minardijev dvosed med vožnjo skozi bokse
pregledu 5 krogov vozila v dvosedu.
V skladu s Stoddartovim načelom, formulo 1 čimbolj približati ljudem, so vodja ekipe in vozniki zbranim oboževalcem med premorom neutrudno delili avtograme in odgovarjali na novinarska vprašanja. Paul Stoddart je med drugim dejal, da se na izletu "med
Paul Stoddart: "Formulo ena želim približati ljudem.'
Alex Yoong
hribe" zelo dobro zabava: "A1-Ring je odlično dirkališče, predvsem za naše dvosede F1. Sovozniki imajo tukaj odličen pregled nad dogajanjem na stezi in tudi vozniki so zelo uživali. Zgodilo se je celo to, da jim je vožnja bila tako všeč, da so začeli voziti na čas in tako je nekaj gostov doživelo pravo dirkaško atmosfero, še bolj, kot so
Znameniti zavoj, v katerem sta v sezoni 2000 trčila Michael Schumacher in Ricardo Zonta
Da vam bo še naprej toplo pri srcu ...
Med premori je za adrenalin skrbel tekmovalni porsche
pričakovali," je ves navdušen nad odzivom gledalcev povedal Stod-dart. "Danes je za nas spet eden tistih posebnih dni in na tem mestu bi se rad zahvalil voznikom in vsem obiskovalcem, da so kljub malo hladnejšemu vremenu prišli."
Med spremljevalnim programom so potekale tudi razne promocijske akcije, povezane z bližajočo se dirko, in tudi predstavitev vozila serije porsche carrera cup, ki je med dvournim odmorom prevzel vlogo "taksija" in skrbel za adrenalin v krvi sovoznikov. Obiskovalci so progo lahko prevozili tudi z lastnim osebnim avtomobilom, kar je poskrbelo za dodaten val navdušenja. No, treba je pripomniti, da so na progi v primerjavi z bolidom F1x2 tudi najhitrejši med njimi izgledali počasni kot polži.
"Danes smo ljubiteljem formule 1 in novinarjem posredovali dragocene impulze v zvezi z naši dirko 12. maja," je bil ob koncu zadovoljen Hans Geist, vodja organizatorjev, družbe Grand Prix Management GmbH. Vozniki ekip F1 in F3000 ter Paul Stoddart so proti večeru odpotovali naprej v Imolo, kjer bodo ta konec tedna na dirki za Veliko nagrado Italije spet hrumeli motorji. A tokrat povsem zares, brez sovoznikov.
Uradno ime moštva:	KL Minardi Asiatech
Vozilo:	PS02
Motor:	Asiatech AT-02 V10
Pnevmatike:	Michelin
Voznika:	Mark Webber ({tartna {tevilka 22)
	Alex Yoong ({tartna {tevilka 23)
Testni voznik:	Andrea Piccini, Christijan Albers
Naslov:	Minardi Team S.p.A.
	Via Spallanzani 21
	I-48018 Faenza
	Ravenna
	Italy
Telefon:	0039 0546 69 61 11
Faks:	0039 0546 62 09 98
Vodja mo{tva:	Paul Stoddart
Tehni~ni direktor:	Gabriele Tredozi
Glavni oblikovalec:	George Ryton
Glavni aerodinamik:	Loic Bigois
Menežer:	Tony Lees
Vstop v F1:	1985, Brazilija
Naslovi svetovnega prvaka:	-
	11. mesto (1991 Martini)
Konstrukcijski naslovi:	-
	7. mesto (1997)
Letni prora~un:	Okoli 65 milijonov evrov
Število zaposlenih:	110

in vas ne bo zeblo v noge.
EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE
Naročila na brezplačni telefonski številki 080 22 66 Popust ob plačilu z gotovino, Magna kartico in možnost nakupa na 6 obrokov.
STRAN ZA MLADE
glasbene novice
Glasbene televizije uničujejo glasbo, saj se gledalec oziroma poslušalec bolj osredoto~i na videospot kot pa na glasbo. A pomembna je glasba, ne pa šminka, kikla ali avtomobil.
***
Norveški trio A-HA sestavljajo pevec Morten Market, kitarist Pal Waaktaar in klaviaturist mags Furuholmen. Idoli "mladih mamic" so bili najpopularnej{i s hitom Take On Me. Skupina se je raz{la leta 1993 in se zmagovalno vrnila v leto 2000 z albumom Minor Earth Major Sky. Trio je glasbeno dozorel, kar se sli{i v novi mla~ni pop/rock baladi FOREVER NOT YOURS (****), ki nas bo
z eroti~nim vokalom gospoda Harketa umirila ali uspavala.
***
LENNY KRAVITZ ni zadel v polno z novim albumom Lenny, ki nam je navrgel dva mini hita: Dig in in Stillness of Heart. "Ma~o" je pripravil netipi~no rock balado BELIEVE IN ME (***). Pesem temelji na bolj ali manj posre~enih elektronskih efektih in jo spremlja video-spot, ob katerem ti lahko zastane dah.
***
Ameriška pevka BONNIE RAITT je dosegla najve~ uspeha s skladbo I Can't Make You Love Me, ki jo je pred leti priredil George Michael. Priznana pevka izvaja tradicionalno me{anico rocka, folka in bluegrassa v otožni, vendar izvirni skladbi I CANT HELP YOU NOW (***).
***
Ameriški pevec JOSH GRO-BAN se je širšim množicam predstavil letos ob zaklju~ku zimskih olimpijskih iger, ko je v duetu s Charlotte Church zapel pesem The Prayer. 20-letni pevec poje kot angel~ek in v novi pesmi CANTO ALLA VITA (***) gosti tudi skupino THE CORRS. Vtej pesmi mladi glasbenik navdušujo~e posega po klasi~nem petju, ki je podprto z
irsko tradicionalno glasbo in melodi~nim sodobnim rockom.
***
Novi bandi iš~ejo svojo priložnost pri tako imenovanih neodvisnih založbah. V Veliki Britaniji so trenutno "in" naslednji indie bandi: Bad Cover Version - PULP, After Hours - BLUETONES, You're So Pretty - We're So Pretty - THE CHARLATANS, Just Before You Leave - DEL AMITRI in Silent Sign - BADLY DRAWN BOY.
ELVIS COSTELLO je priznan kan-tavtor in se je v glasbeno zgodovino najbolj zapisal s skladbo Oliveřs Army. Zaš~itni znak tega pevca so debela starinska o~ala in dolgo~-asne, vendar lepe balade. Gospod COSTELLO si je tokrat dal duška, saj "zadušljivo" in agresivno bren-ka po svoji kitari v novem komadu TEAR OFF YOR OWN HEAD (**), ki napoveduje po sedmih letih tudi njegov novi album When I Was Cruel.
Ameriška pevka ASHANTI je do sedaj sodelovala v dveh hitih: Always On Time (Ja Rule) in What's Luv (Fat Joe). Fantasi~na pevka gre po stopinjah Alicie Keys in prepeva ganljivo soul balado FOOLISH (*****). ASHANTI opeva ljubezenske probleme in povzema glasbeno osnovo iz pesmi Stay With Me pevca EL Debargeja.
í^^sse - ENHIOUË is
-Day Has Came - CELINEUlDN^-^
eriEver Wherever - BHAKIHA^-^^-
AfVm not a Girl, not yet a Wd / BRITNEY SPEAHS 5. How you Remind me - NICKLEBAC! B. Freek! - GEDHGE MICHAEL ' T^e Julie-ALI G. & SHAGGY^ B. Bqà up the Bun - BHEHYL GRUW 9. Dne Day in Your Life - ANABTACIA ID. Like a Prayer-MAD'HDUBE
Vsakť? s>o\?o\.o m<e<d 21. in 22. uro
LJUBLJANA / riblja corba po dolgih letih v sloveniji
Po dolgih letih je v ljubljanski hali Tivoli zadnji teden v marcu pred navdušenim občinstvom nastopila legendarna beograjska skupina Riblja čorba z Boro Đordevićem na čelu.
Več kot 3500 gorečih ljubiteljev Riblje čorbe je koncert pričakovalo zelo nestrpno, saj je Bora še zadnji od velikih zvezd bivše "jugo" glasbe, ki so se po znanih dogodkih v bivši državi vrnili na slovenske odre. Na svojo vrnitev je moral počakati dalj časa, saj se je delom slovenske javnosti in politike zelo zameril, ko je brez dlake na jeziku Slovence označil za dunajske kočijaše. Prvič se je skušal vrniti že leta 1997, vendar je njegov koncert zaradi spornih
izjav takratna ljubljanska oblast prepovedala.
Ljubitelji Riblje čorbe so tako morali potrpeti do prvega pomladnega ponedeljka v letu 2002, ko so se kot predskupina svojemu velikemu idolu na odru pojavili Zaklonišče prepeva. Goričani, ki so dodobra razgreli dvorano, so v slabi uri predstavili svoj zdaj že bogati glasbeni repertoar. Največje navdušenje pa so poželi s hitom generacij Računajte na nas, ko je skupaj s skupino prepevala celotna dvo-
Riblja Čorbo je novdušilo občinstvo v hali Tivoli. Foto: Marjan Kokol
v hali Tivoli
Med čakanjem na zvezdo večera so poslušalci postali nestrpni in s skandiranjem Bora majstore pokazali, zakaj so prišli. Ko se je skupina pojavila na odru, je v dvorani izbruhnilo nepopisno navdušenje, Bora pa takoj povedal, da so tukaj zaradi dobre glasbe in njenih ljubiteljev. V svojem stilu je nato skupina kot v najboljših letih predstavila nov CD Pišanje uz vetar, v nadaljevanju pa tudi največje "čorbine" hite, ki pa jih je preveč, da bi jih lahko našteli. Veliko starejši in trez-nejši kot pri zadnjem obisku je Bora pokazal, da še zna navdušiti občinstvo in da njegov glas deluje kot v najboljših letih. Med skoraj dveurnim nastopom je zabaval tudi s šalami in duhovitimi opazkami, ki so še podžigale že tako navdušeno poslušalstvo, ki je po koncu koncerta uspelo skupino na oder priklicati še dvakrat.
Zmagoslavna vrnitev Riblje čorbe in navdušeno občinstvo je dokaz, da dobra glasba kljub raznim umetno ustvarjenim preprekam nima meja. Vsem, ki ste koncert zamudili, pa je lahko žal, saj se na slovenskih odrih že dolgo ni pretakalo toliko pozitivne energije kot na prvi pomladanski ponedeljek. Riblja čorba se bo v Slovenijo vrnila že poleti, legende pa si boste lahko ogledali v Portorožu in Mariboru.
Marjan Ostroško
Mladi dopisniki
KJE JE TVOJA TOPLA DLAN
Osmi marec - dan žena. V teh dneh veliko govrijo in pišejo o materah, ženah in dekletih. Nekako se me dotakne, toda ne preveč.
25. marca, materinski dan, praznujejo vse matere. Ta dan se me dotakne tako zelo, da kar boli. Veliko lepih besed je slišati, odvijajo se razne prireditve za matere in veliko čudovitih misli je zapisanih o njih. Vsi poveličujejo svoje matere, vsi jih imajo ta dan na oltarju in jih obožujejo. Kaj pa jaz? Kaj naj pišem o svoji materi, ki je bila ob meni zelo kratek čas, tako kratek, da je njena podoba zbledela? Ne vem, kakšna je, ne vem, kakšen je bil njen nasmeh, in kar je še najhuje, ne vem, kakšen je njen dotik. Vprašala sem teto Ivanko, kaj naj pišem o svoji mami. Rekla je: "Piši, kar ti leži na srcu in v duši. Ni ti treba pisati o meni, saj obe veva, da jaz nisem tvoja mama. Poskušam in se trudim ti nadomestiti tvojo mamo. Toda kako je s tem, pa vedo samo tisti, ki imajo svoje mame, zato piše, kar te teži in muči."
Ja, res je tako, zato bom poskusila izliti del gorja na papir.
Rodila sem se kot četrti otrok v družini. Žal se nisem rodila takšna, kot si želijo vsi starši. Rodila sem se kot invalid. Dolgo se nisem zavedala, koliko težav me še čaka v življenju. Nisem še dopolnila dveh let, ko mi je umrla mama. Ostali smo samo z očetom. Ker pa oče ni
bil sposoben sam vzgajati otrok, so nas razdelili v rejniške družine. Izgubila sem dom, družino, brata in sestro, toda najhujša je bila izguba mame. Bila sem še tako majhna, da se še nisem zavedala gorja, ki me je doletelo. Leta so tekla z neustavljivo naglico in iz majhne deklice sem zrasla v šolarko. Takrat sem se šele začela zavedati svoje drugačnosti. Spoznala sem veliko sošolcev in sošolk, toda vsi so bili nekako drugačni od mene. Vsi so bili zdravi in normalni; vsi so imeli mame in družine. Jaz sem med tem časom izgubila še očeta. Toda huje kot izguba očeta me je bolel občutek, da nimam mame.
Sedaj sem že dekle in vedno več razmišljam o mami. Tolikokrat se sprašujem, zakaj se je usoda tako grdo poigrala prav z menoj. Mar ni dovolj hudo že to, da sem invalid? Zakaj je morala umreti še mama? Zakaj tako zgodaj? Zakaj ni ostala z menoj vsaj toliko časa, da bi v spominu ohranila njeno podobo? Rada bi vedela, kako me je imela rada, rada bi videla njen nasmeh, njeno veselje, žalost. Rada bi začutila njeno toplo dlan na svojem obrazu, rada bi občutila njen objem. Nič drugega si bolj ne želim, kot to da bi imela ob sebi svojo pravo mamo. Velikokrat poslušam otroke, ko se pogovarjajo o svojih mamah, velikokrat sem že tudi videla, da se je otrok prav nesramno obnašal do svoje mame. Hudo mi je, ko to vidim. V takšnem trenutku bi rada na ves glas zav-pila: "Ne delajte tega, saj se niti
ne zavedate, kakšno bogastvo imate, ker imate mamo. Gorje vam, če jo izgubite!"
Ko sem žalostna, obupana, razočarana nad vsem, takrat se velikokrat vprašam, le kaj bi sedaj naredila mama, da bi mi bilo lažje pri srcu. Verjetno nič velikega, samo objela bi me, me stisnila k sebi in rekla: "Nič hudega ti ni, Mojca, bo že bolje." Tako malo bi bilo zame neizmerno veliko, da bi bila lahko srečna. Srečna bi bila že zato, ker bi bila mama ob meni.
Velikokrat si želim, da bi sedela ob meni, da bi se pogovarjali. Morda bi se ji potožila, kako mi je hudo, ko se iz mene norčujejo. Rada bi jo vprašala, ali sem res tako drugačna, ali si res zaslužim, da se vrstniki norčujejo iz mene. Nisem tako drugačna od drugih deklet, pa vendar se za menoj ozirajo s čisto drugačnimi pogledi. Mama, mi lahko poveš, zakaj je vse tako, kot je? Mama, zakaj te ni?
Ne želim si lune in zvezd z neba, saj so previsoko. Naj ostanejo, kjer so. Nikogar ne silim, da me mora imeti rad, samo naj me sprejme takšno, kot sem. Na svetu je košček sreče, ki bo samo moj. Pomagajte mi ga poiskati. Ko odrastem, si želim ustvariti svoj svet, svojo družino. Želim biti mati! Sama nisem imela mame, toda zato še ni vse izgubljeno. Rada bi bila MAMA! Če že sama nisem čutila ljubezni svoje mame, bi rada vsaj čutila, kako je biti mama.
Mojca First, 8. a,
OS Sveta Trojica
Dopisujte v Tednik !
tednik@amis.net
Strašna gneča v mestnem avtobusu. Ljudje se drenjajo kot sardine. Trebuh ob trebuhu, hrbet ob hrbtu. Za mladim dekletom stoji možakar srednjih let. Ko vidi, da ji je neprijetno, jo ogo-vori:
"Oprostite, da vas tiščim ob zadnjico, toda danes sem dobil plačo in jo imam v žepu. Zal pa je vmes veliko ko-vancevP' ji je po-vedal.
"To, da imate denar v žepu, že razumem, toda da ste med potjo dobili
po-vtšico, tega pa ne razumem!' ***
"Kaj si ženi kupil za rojstni dan?'
"Konja."
"A??? Kar konja?"
"Ja, dvajset dekagramo-v za golaž."
"Aja. Jaz bom pa svoji kupil obleko.'
"Pa imaš toliko denarja?'
"Za dekolte sem že zbral!" ***
'Sveži parček sedi na klopci v parku. Temni se, okoli ni žive duše, pa se oglasi fant: "Ali bi me imela za barabo, če bi ti zdajle vzel nedolžnost?" "Ne! Imela bi te za čaro-vni-ka!'
***
Zupnik je potoval preko meje v tujino. Carinik mu je pregledal prtljago in ga vprašal:
"Gospod župnik, kaj pa imate tukaj v steklenici?'
"Blagoslovljeno vodo!' je odgovoril župnik.
Carinik mu ni verjel na besedo in je povonjal vsebino:
"Toda saj je v steklenici žganje!'
"Joj, za to pa nisem jaz kriv!" se je branil župnik. "Bog je verjetno spet storil čudež!'
***
Srečali so se trije policisti, ki so pred kratkim dobili nova stanovanja.
Prvi: "Madona, kako sem garal. Pomislite, po vseh stenah v stanovanju so mi nalepili nekakšen papir. Tri dni sem ga trgal dol in belil kot nor!'
Drugi: "To še ni nič"! Da bi videla, kako so v mojem stanovanju položili deske. Vse cik-cak. Štiri dni sem garal, da sem jih zložil, kot je treba."
Tretji: 'Kaj bi to! Jaz sem dobil stano-vanje v 15. nadstropju. Dvigalo je samo za štiri osebe. Tako moram vsako jutro buditi tri sosede,
da se lahko peljem dol."
***
Milan je prišel iz šole in povedal, da so imeli prvo uro spolne vzgoje.
"In kako je bilo?' se je pozanimal oče.
'Najprej je prišel župnik in nam razložil, zakaj tega ne smemo delati. Nato je prišel zdravnik in povedal, kako tega ne smemo delati, nato pa je v razred prišel še ravnatelj in povedal, kje tega ne smemo delati!'
***
Zakaj sta Mujo in Huso med vojno dobila kilo?
Ker jima je vojaški starešina naročil, naj tank dvigneta v zrak!
ZA RAZVEDRILO
STISKE, NUJNOSTI
BOLEZEN ZARADI VDORA IKER
POŽELENJE
NADOMESTEK ZA PUH IN VATO
ANIKA HORVAT
VRTNA UTA
OSAMOSVOJITEV
AMERIŠKI DRŽAVNIK (JIMMY 1924)
iranski denar
dvojica
RUDI AHČAN
SRKAČ
MOŠKA MOLITVENA POSTAVA
pristaš marinizma
CEUE
racionalno število
KARIČ
GR. BOG ZDRAVILSTVA
PRIPADNIK TATAROV
DETE
finsko moško ime
PARCELA
PELIKANI
PERJE PRI REPI
BRODNIK
SENENA KOPICA
STAREJŠA POPEVKA
UPOKOJEN VSEUCl-LIŠČNI PROFESOR
glasilo italu. socialistov
ANIMACIJA
ODSTOP TERJATVE
MUSLIMANSKO ŽENSKO OBLAČILO
ISTOST
OCTAR
ROPOTIJA, NAVLAKA
TINA TURNER
ROMUNSKO MESTO OB DRAVI
ANGLEŠKI POP PEVEC (ADAM)
IZ
BESEDE KONTRA
ZNESEK
JUŽNOAMERIŠKO PLEME
PREDHODNIK TOLARJA
BARIJ
RADIJ
tina
:rižan
KRI
ŽOGA ZUNAJ IGRIŠČA
ŽENSKI PEVSKI GLAS
IZ
BESEDE MARKA
SODOBNA BOLEZEN
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Vodoravno: Prost, ropar, Evans, starin, HM, Borštnik, trienale, srečelov, Vandanas, oslabelost, Andergas, A trava poje, ris, antika, denar, LN, No, Eso, malik, ročna, odprava, milost, lik, Sue, Kecman, Real, Aci, trk, Icamna, črv, nat. UGANKARSKI SLOVARČEK: BRAILA = romunsko mesto ob Donavi, CESIJA = odstopna listina, odstopnica, KAPOK = nadomestek za puh in vato, LONICA = senena kopica, ODON = ime slovenskega pesnika Peterka, ORANT = moška molitvena postava, RAIMO = ime finskega metalca kladiva Venta, TESA = zatesano znamenje na drevesu, zatesa
GOVORI SE...
DA je kljub prekinjeni st^'vki prišla pobuda, da naj bi poleg zdravnika v prihodnje izbirali še naj stavkača.
... DA je ljudjem zelo čudno, da se ljudje v belem borijo za večje plače, saj jih, ob predstavljeni obilici dela, tako in tako ne morejo zapraviti.
... DA je povsem drugače s prosvetarji. Tem menda ob 20-urnem tedenskem delu zares zmanjka denarja za zapravljanje.
... DA je na nedavne izjave o nakupu ptujske medij-
ske hiše mogoče odgovoriti z znanim: "Geza se zeza!"
... DA so na informacije, da naj bi enega od poslancev zadela rahla možganska kap, mnogi reagirali s prepričljivimi dokazi, da je pri politikih to nemogoče.
... DA bi bilo, glede na povrečje slovenskega standarda, primernejše, ko bi vlada kupila motornega zmaja, za prevoz premiera pa kočijo.
... DA bo z združevanjem dveh ptujskih podjetij nastala prava, klasična slovenska kmetija: s kravami, prašiči in kokošmi na dvorišču. Tudi s hudim čuvajem.
... DA naj bi v prestolnici živeči rojaki ustanovili društvo prijateljev Ptuja. Zadnji čas, saj ima "neprijateljev" že dovolj.
... DA sedaj vsi upajo, da bo referendum pomagal dvigniti preprogo in pod njo začasno skriti naše smeti.
Aforizmi
by Fredi
Kdor se ne odpore ponosu, jih
dobi po nosu.
***
Generali v cvetu norosti pošiljajo v smrt vojake v cvetu
mladosti.
***
Kdor uboga, ga tepe ubožnost.
***
Poznam tipa, ki je prava polarna nočna ptica. Na leto namreč ponočuje najmanj
šest mesecev.
***
Slepo kuro hitro zrno najde.
***
Kvartopirci najbolj božansko uživajo ob metanju hudičevih
podobic.
***
Poznam policajko, ki prisega,
da sta najpomembnejša izuma električni pendrek in
vibrator.
***
Najnevarnejši kopitarji so starokopitneži.
LUJZEK
Dober den vsoki den!
Hoopla, gnes pa je hladno. Pišem v nedelo, sedmega aprila. Na klopi pod že zeleno lipo piše na termometri štiri stopinje Celzija. Še vsa sreča, da neje bilo napovedanega mraza oziroma slane, kak toti nevoli boj strokovno rečemo. Samo to še nam je potrebno. Suša nas že itak montra in je vejka bojazen, kokšna bo tota letina. Mlake so suhe, jorki in potoki pa tudi. Vodarji provijo, ke so vodne podtalnice fejst znižane in zato suša že globoko v zemlo leze.
Moja Mica je že za dež molila, ki bi rešla naš že itak Suhi breg. Tejko o vremeni.
Kak ste čuli, se je dohtarski štrajk vstava in je tak tudi prav. Kaj bi se zgodlo, če bi mija z Mico na najinem gruntiči štrajkala? Vse bi vrag vzeja, živina bi pocrkala, nega pa podatka, kejko ludekov oziroma pacientov je zavolo dohtarskega štrajka vmrlo ali pa še boj zabe-težalo. Jaz sen za to, da majo dohtari in medicinske sestre dobre ploče, pretirovati pa tudi neje dobro, saj je ogromno delavcev, ki kumer za kruheca zaslužijo ali pa še to ne. Jaz ali ne ven, kon to pela in kon to gre, ke se bogatuni vsoki den bogatijo, reveži pa so vsoki den vejkši siromaki. Provijo, ke je to pač značilno za kapitalizem, samo da se jaz na toki sistem prav pošteno polulan in še poser ... ke sera sera. Pa saj niben sistem neje slab, samo so slabi tisti, ki ga vodijo in si na račun drugih riti in račune v bankah debelijo.
Pa se bližamo kunci totega pisma. Po stori navodi bom vas vse lepo podava, še prej pa vas vobim, da mi napišete kokšno pismo na naslov Tednik - Ptuj s pripisom v levem koti kuverte (Za Lujzeka). Te pa srečno in ne za večno.
Vaš Lujzek iz Združene republike prleške in še haloške fcoj
#
OVEN 21. 3. do 20. 4.
V	tem tednu imate vse možnosti, da se ponovno srečate z za vas zelo pomembno osebo, ki vam bo lahko veliko pomagala
pri realizaciji va{ega novega projekta. Izkoristite lepe dni za sprehode v naravi.
BIK 21. 4. do 20. 5.
Ne razmišljajte predolgo glede dodatnega {tudija ob delu, da ne zamudite rokov. [tudij vam ne bo samo poživil duha, ampak boste imeli možnosti priti v kontakt z ljudmi, ki vam bodo pomagali pri va{em delu.
DVOJČKA 21. 5. do 20. 6.
Vse preveč se obremenjujete s podrobnostmi, saj imate zagotovljeno finančno varnost. Ravno zaradi tega je prepir s partnerjem v tem trenutku brezpredmeten, raj{i uživajte v novo nastali situaciji.
RAK 21. 6. do 22. 7.
Hudo je, če se ti podira zakon in počasi propada vse, kar si si ustvaril s partnerjem. V tej situaciji ne odreagirajte preburno, ampak poiščite pomoč pri ljudeh, ki jim zaupate, in pri strokovnjakih.
LEV 23. 7. do 23. 8.
Strah, da bi izgubili službo, propadli ali da se razdre vaša zveza, vas sili v duševni obup, ki pa ne vodi nikamor. Čas bi že bil, da bi o teh zadevah začeli razmišljati bolj pozitivno.
DEVICA 24. 8. do 23. 9.
Novica, ki vas bo dosegla ta teden, ne bo spodbudna, saj boste izvedeli, da obstaja veliko možnosti, da propade podjetje in s tem pride do izgube delovnih mest. Ne obupavajte in se ne predajte malodušju.
TEHTNICA 24. 9. do 23. 10.
Zelo ste ustvarjalni in prilagodljivi, zato ste uspeli v poslu. Kadar je to potrebno, znate biti zelo zviti, prava mala lisička, ki točno ve, kaj mora storiti in kako mora določeno zadevo izpeljati.
ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11.
Če resnično želite uspeti in napredovati, se ne bojte odločno ukrepati in ustvarjalno delovati, ker bi vas neizvirnost in šibka volja, ki nista ravno vaši značilni lastnosti, samo ovirali pri vašem prodoru.
STRELEC 23. 11. do 21. 12.
V	tem trenutku, ko imate nesoglasja v poslu, ste v vlogi močnejšega in lahko vplivate na druge. Preden karkoli rečete ali naredite,
se postavite v njihovo kožo in šele nato ukrepajte naprej.
KOZOROG 22. 12. do 20. 1.
Kljub temu da verjamete v sebe in svoje kvalitete, še vedno v sebi negujete negativno misel o neizpolnitvi vaših želja. Na žalost pa se s tem samo opravičujete pred sabo. Odprite se partnerju.
VODNAR 23. 1. do 19. 2.
Globoko razmišljajte in skrbno načrtujte vse svoje nove poteze glede finančne situacije, da ne boste spet prišli v skušnjavo, na koncu pa boste iskali dežurnega krivca za vse vaše tegobe.
RIBI 20. 2. do 20. 3.
Ne razmišljajte tako negativno, saj si vendar v svoji podzavesti že dolgo časa želite stopiti na stopničko in s tem pognati v realizacijo svojo novo zamisel. V ljubezni morate biti bolj strpni.
Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@ netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.
NOGOMET
14.04. ob 16.00, 2. SNL: Aluminij : Elan, Dravinja : Drava Asfalti Ptuj
BIRO CVETKO, PE ŽABJAK , PTUJ telefon: 02 745 00 38. 080 13 02, 041 233 666
V APRILU AKCIJA RAČUNALNU« IN OOSTINSKI PROGRAMI
CVETKO MOJCA 8.p.. KRAIGHERJEVA 18. PTUJ


JUDO
V soboto in nedeljo je na Ptuju potekalo 15. mednarodno prvenstvo za pokal Ptuja, ki {teje tudi za slovenski pokal.
STRAN 27
ROKOMET
13.04.2002 1. A LIGA: Inles Riko Ribnica : Velika Nedelja
1. B LIGA: Gorišnica : Dobova, Pivka Pe-rutninarstvo : Ormož
GOLF
Prej{njo soboto so na ptujskem igri{~u za golf praznovali: že drugi~ so razvili zastavo kot najbolje urejeno igri{~e v Sloveniji, v soboto pa so gostili udeležence turnirja Kurent cup.
STRAN 27
TA TEDEN / V ZNAMENJU ŠPORTNIH USPEHOV
Aluminiju se nasmiha Evropa, Veliki Nedelji obstanek
Minuli teden je bil izredno pomemben za nogometaše Aluminija in rokometaše Velike Nedelje, pa tudi za strelce Strelske družine Kidričevo, ki so osvojili drugo mesto.
Kidričani so si z uvrstitvijo v finale pokala NZ Slovenije skorajda priigrali Evropo oziroma pokal UEFA, samo HIT Gorico še morajo "pospraviti', kar pa ne bo lahko. Velike možnosti imajo tudi v prvenstvu, kjer držijo drugo mesto, ki prinaša slovensko nogometno elito. Kolikor poznamo strokovno vodstvo in igralce, lahko mirno zapišemo, da bodo storili več od mogočega. Držali bomo pesti, da se bo to zares zgodilo.
Svoje so naredili tudi rokometaši Velike Nedelje, ki so minulo soboto odpravili Sevnico in si praktično že priigrali obstanek v družbi najboljših slovenskih moških rokometnih ekip. Dolgo časa smo trepetali, vendar je na koncu le prišla do izraza velikonedeljska kvaliteta. Varovanci trenerja Vilija Trofenika po začetnih neuspehih in številnih poškodbah niso vrgli puške v koruzo, ampak so bili vztrajni, kar se jim je obrestovalo.
Srediišče športnega dogajanja pa so vedno tudi judoisti, kikboksar-ji, atleti in še kdo. Lahko zapišemo, da so usmeritve prave. Ni pa odveč, če se vprašamo, kako reagira lokalna skupnost teh klubov, ki dosegajo izjemne uspehe. Ne spraševati o fotografiranju v družbi najboljših ali o pojedinah, ki naj bi prišle kasneje, ampak je potrebno pomagati sedaj. Koga še zanima politika onkraj svojega in sosedovega plota? Naši kraji so znani po Sloveniji in zunaj nje po športnih klubih, na katere bi morali biti ponosni!
Danilo Klajnšek
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultati 27. kroga: Maribor Pivovarna Laško - Živila Triglav 7:1 (4:0), CMC Publikum - Korotan 5:1 (3:1), Primorje - Domžale 5:0 (0:0), Rudar Velenje - HIT Gorica 3:2 (0:1), Sport Line Koper - Mura 2:1 (1:1), Olimpija - ERA Šmartno 3:1 (1:0)
1. MARIBOR PIVOVARNA LAŠKO	27	15	7	5	51:22	52
2. SPORT LINE KOPER	27	14	8	5	40:19	50
3. OLIMPIJA	27	14	5	8	36:29	47
4. PRIMORJE	27	13	6	8	43:23	45
5. MURA	27	12	6	9	30:27	42
6. CMC PUBLIKUM	27	11	6	10	41:33	39
7. ERA ŠMARTNO	27	9	11	7	40:30	38
8. RUDAR VELENJE	27	9	9	9	37:36	36
9. HIT GORICA	27	8	9	10	25:35	33
10. KOROTAN	27	6	7	14	21:40	25
11. ŽIVILA TRIGLAV	27	5	5	17	23:51	20
12. DOMŽALE	27	3	7	17	21:63	16
2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultati 21. kroga: Drava Asfalti - Nafta 4:1 (2:1), Bela krajina - Aluminij 1:2 (0:1), Jadran Šepic - Triglav Bakovci 6:0 (2:0), Ljubljana - Železničar Radio City 1:0 (0:0), Livar - Dravinja 2:0 (0:0), Renče Goriška brda - Pohorje 4:0 (1:0), Tabor Sežana - Zagorje 1:1 (0:1), Elan - Dravograd 0:3 (0:1)
A/ova vas pri Pinfn
Marko Pergers.p., Proletarska ul. S, Kidričevo
1. DRAVOGRAD	21	17	4	0	55:15	55
2. ALUMINIJ	21	15	4	2	52:17	49
3. LJUBLJANA	21	14	6	1	53:6	48
4. LIVAR	21	12	7	2	44:14	43
5. DRAVA ASFALTI	21	9	5	7	39:25	32
6. BELA KRAJINA	21	9	3	9	38:30	30
7. DRAVINJA	21	7	8	6	31:21	29
8. ZAGORJE	21	8	5	8	26:26	29
9. ŽELEZNIČAR RADIO CITY	21	8	5	8	29:30	29
10. JADRAN ŠEPIČ	21	8	4	9	31:34	28
11. NAFTA	21	7	3	11	37:41	24
12. RENČE GORIŠKA BRDA	21	7	1	13	24:49	22
13. TRIGLAV BAKOVCI	21	7	1	13	21:61	22
14. TABOR SEŽANA	21	4	4	13	19:48	16
15. POHORJE	21	3	1	17	24:55	10
16. ELAN	21	2	1	18	8:59	7
Pari 22. kroga: Aluminij - Elan, Dravinja - Drava Asfalti, Triglav Bakovci - Bela krajina, Dravograd - Tabor Sežana, Zagorje - Renče Goriška brda, Pohorje - Livar, Nafta - Ljubljana, Železničar Radio City - Jadran Šepič.
polfinale pokala nzs: ERA ŠMARTNO : ALUMINIJ 2:1 (1:0)
Aluminij v finalu pokala s HIT Gorico!
STRELCI: 1:0 Plošnik (29), 1:1 Čeh (56. iz 11 m), 2:1 Mernik
(82)
ALUMINIJ: Šeremet, Koren, Golob (Fridauer), Sambolec, Goj-kovič, Pekez, Dončec (Pipen-baher), Čeh, Franci (Rakič), Šimundža, Prapotnik. Trener: Branko Horjak.
Nogometaši Aluminija so po dolgih 32 letih ponovno postali finalisti tekmovanja za pokal NZ Slovenije. Takrat je namreč vrsta Aluminija premagala ljubljansko Olimpijo, sedaj pa je na poti do želenega cilja "samo" še HIT Gorica.
Dogajanja v najbolj nogometni vasi Slovenije, v Šmartnem, bi lahko ocenili kot pozitivne, saj je bilo več kot dvesto gledalcev tudi iz Kidričevega, Ptuja in oko-
lice. Vsi, ki smo bili tam, upamo, da so občinske politične strukture končno dobile potrditev, da ne gre za "neke brezzvezne" žogobr-carje, ampak nogometne virtuoze, ki so se uvrstili v veliki finale.
Srečanje je bilo vsaj po igri enakovredno. Domači so hitro dosegli vodeči zadetek in imeli odprta vrata raja, vendar so to Kidričani s podporo glasnih navijačev v 56. minuti izničili. Po prekršku nad Antejem Šimund-žo je sodnik pokazal na belo točko, s katere je bil uspešen Aleš Čeh. Zadetek v 82. minuti, ki so ga dosegli domačini, je povzročil veliko panike in nervoze, vendar so nogometaši Aluminija dokazali, da so se zasluženo uvrstili v veliki finale in je to nagrada za veliko vztrajnost.
D. Klajnšek
2. SNL
BELA KRAJINA -ALUMINIJ 1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Gojkovič (16), 1:1 Šporar (48), 1:2 Šimundža
(52)
ALUMINIJ: Šeremet, Koren, Fridauer (Golob), Sambolec, Goj-kovič, Pekez, Dončec, Čeh, Franci (Pipenbaher), Šimundža, Prapotnik (Rakič).
Po sladkem porazu v Šmart-nem je nogometašem Aluminija uspelo, da so se domov vrnili s prepotrebnimi tremi točkami z neugodnega gostovanja proti Beli krajini v Črnomlju. Gostje so bili vseskozi boljši in so prvi povedli. Domačinom je uspelo sicer izenačiti, vendar je Ante Šimundža dosegel še drugi zadetek za rdeče-bele, kar je na koncu pomenilo minimalno zmago.
Nedeljsko srečanje z Elanom bo priložnost, da vknjižijo nove
I	AL	I
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VAR6AS d.Q.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
tri točke in da navijači pridejo na svoj račun. Sicer pa bodo nogometaši Aluminija maksimalno vzeli to srečanje, da se ne bi dogodilo največje presenečenje, ki bi jih lahko veliko stalo. (DK)
DRAVA ASFALTI -NAFTA 4:1 (2:1)
STRELCI:1:0 Krepek (4.), 1:1 Kulčar (44.), 2:1 Poštrak (45.), 3:1 Krepek (70.), 4:1 Poštrak (73.)
DRAVA: Golob, M. Emeršič, Lenart, Korez, Klinger, Zdelar (Sluga), Zajc, Krepek, Poštrak (Toplak), Vogrinec (Emeršič) in Krajnc.
Gostitelji so kmalu po začetku prišli v vodstvo, ko je Krepek izkoristil napako obrambe ter premagal Pečelina. Še nekaj krat je obramba gostov s skrajnimi napori odbijala napade gostiteljev, pa tudi gostje niso izkoristii priložnosti. Vse do zadnje minute pred odmorom smo morali počakati, da je nad 500 gledalcev videlo dva zadetka. Najprej je iz gneče pred domačimi vrati z glavo dosegel zadetek Kulčar, po dveh podajah iz sredine pa je Poštrak s silovitim strelom ponovno prinesel domačinom vodstvo. Nedvomno je to delovalo na domačo ekipo vzpodbudno, saj po odmoru niso popustili, tempo so še stopnjevali. Vodstvo je zvišal Krepek po lepi podaji Poštraka z glavo, tri minute za tem pa je gledalce dvignil Poštrak, ki je z zadetkom postavil končni rezultat. (anc)
Po prekršku nad Antejem Šimundžo (na sliki) je Aleš Čeh dosegel zadetek iz 11 metrov. Ker je Aluminij na prvi tekmi v Kidričevem zmagal z 1:0, se je uvrstil v finale pokala NZS!
ROKOMET / 1. a srl moški
Odlo~ilna zmaga Velike Nedelje?
VELIKA NEDELJA -SEVNICA 24:21 (11:9)
Velika Nedelja: Gotal, Mesa-rec, Trofenik 2, Cvetko 5, Potoč-njak, Marcen 1, Bezjak 5, Šoštarič 3, Planinc 6-2, Kokol, Belec, Poje 1, Podpečan, Šalal.
V neposrednem boju za obstanek v družbi najboljših slovenskih ekip so domačini v prepolni dvorani ob podpori domačih navdušencev v srditem in srčnem boju zasluženo premagali sovrstnike in si priborili prepotrebni točki. Že v prvih minutah je bila inciativa na strani domačinov in jim prinesla vodstvo s 4:1, k temu pa je pripomogel z odlični obrambami vratar Gotal. Gostom je uspelo vpostaviti ravnotežje in ob napakah ob izgubljenih žogah izenačiti na 6:6. V teh kritičnih trenutkih je občinstvo dalo igralcem poleta in po nekaj minutah
brezglave igre obeh ekip so si domačini do odmora priigrali prednost dveh zadetkov.
Začetek nadaljevanja ni bil kaj obetaven, gostje so izenačili kar trikrat, šele v 41. minuti je uspelo domačinom priigrati prednost treh zadetkov in to razmerje obdržati vse do konca. Zadetki Planinca in Bezjaka so bili za vratarja gostov Marcola nezadržni, v obrambi pa so uspešno zaustavljali nevarna Požeka in Simončiča. Poizkusi gostov, da bi spremenili tok igre v svojo korist, niso uspevali, domačini so vzdržali tudi v zadnjih minutah, ko so gostje poizkusili še s pre-singom, pa to ni zmedlo močno motiviranih domačinov.
Pred 500 gledalci sta dobro sodila sodnika Krašna in Vodopi-vec.
1. A LIGA - MOŠKI
Rezultati 18. kroga: Velika Nedelja - Sevnica 24:21 (11:9), Izola - Gorenje 18:35 (9:18), Prevent - Rudar Trbovlje 37:30 (14:13), Mobitel Prule 67 - Slovan 36:32 (19:15), Trimo Trebnje - Termo 31:27 (15:14), Inles - Celje Pivovarna Laško 27:39 (11:20).
1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO (-1)	18	18	0	0	35
2. MOBITEL PRULE 67	18	17	0	1	34
3. GORENJE	18	12	0	6	24
4. TRIMO TREBNJE	18	11	0	7	22
5. PREVENT	18	9	2	7	20
6. RUDAR TRBOVLJE	18	9	1	8	19
7. TERMO	18	8	2	8	18
8. SLOVAN	18	6	3	9	15
9. INLES	18	5	1	12	11
10. VELIKA NEDELJA	18	4	1	13	9
11. SEVNICA (-1)	18	3	0	15	5
12. IZOLA	18	1	0	17	2
anc
SPORT
NOGOMET
3. SLOVENSKA LIGA - SEVER
GERECJA VAS UNUKŠPED - ZREČE 2:1 (1:1)
Strelci: 1:0 Hojnik (3.), 1:1 Railic (20.), 2:1 Voglar (47. - 11 m)
Gerecja vas: Prelec, Habjanic, Slacek, Ciglar, Krajnc, Vidovic, Bauman, Ferk, Pacher (Frangez), Hojnik in Voglar.
Gostitelji so že v prvih minutah pričeli silovito napadati vrata gostov in uspelo je Hojniku, ki je ukanil vratarja Šnabla ter s strelom v loku poslal v vrata. Domačo obrambo in vratarja je nekajkrat s streli ogrožal najnevarnejši napadalec gostov Koc-jančič. Ta je podal Railiču, da je izenačil. Do odmora sta obe ekipi igrali predvsem po sredini igrišča. V nadaljevanju se je igra ponovila in v enem od napadov gostiteljev je bil nepravilno oviran Ferk, sodnik je dosodil 11-m, ki jo je Voglar realiziral.
anc
1. LIGA MNZ PTUJ
HOLERMUOS ORMOŽ - SREDIŠČE 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Kolenc (67)
HOLERMUOS ORMOŽ:
Polak, Pintarič, Školiber, Tobijas (Govedič), Jurčec (Jerebič), Ha-bek, Borut Prapotnik, Gašparič, Horvat, Habjanič, Boris Prapot-nik (Jambriško). Trener: Drago Posavec
SREDIŠČE: Majč, Novak, Jelovica, Tušek, Ivančič, Kolarič, Gašparlin (Kaloh), Kolenc, Žerjav (Aleksič), Lesjak, Rajh (Jur-kovič). Trener: Miran Rakovec
BOČ ANCHIIN-ŽENIRING - SKORBA 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Šijanec (15), 1:1 Vehovar (72) BOČ ANCHIINŽENIRING:
Pepelnak, Kralj, Curk, Korošec, Habjanič, Berglez, Polanec, Vehovar, Beškovnik, Volavšek (Kmetec), Fridrih. Trener: Rudi Podjavoršek
SKORBA: Brodnjak, Širov-nik, Perko, Panič, Janžekovič, Lenartič, Škerget (Mertelj), Mo-horko, Mlakar (Markež), Vo-grinec, Šijanec. Trener: Branko Krajnc
GORIŠNICA - PRAGER-SKO 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Stojnšek (62) GORIŠNICA: Roškar, Majcen, Dobaj,Bombek, M. Bezjak, G. Bezjak, Purgaj, Donaj, Brod-njak, Lah, Bohinec. Trener: Ivan Dobaj
3. SLOVENSKA LIGA - SEVER
Rezultati 18. kroga: INDE Vransko - Mons Claudius 0:1, Maleč-nik - Hajdina 0:0, Paloma - Krško Posavje 1:4, Usnjar Šoštanj - Kozjak Radlje 1:4, Bistrica - Stojnci 4:0, Gerečja vas Unukšped - Zreče 2:1, Šmarje pri Jelšah - Pobrežje Gradis 2:0
1.	MONS CLAUDIUS
2.	KRŠKO POSAVJE
3.	KOZJAK RADLJE
4.	HAJDINA
5.	PALOMA
6.	INDE VRANSKO
7.	STOJNCI
8.	MALEČNIK
9.	ŠMARJE PRI JELŠAH
10.	GEREČJA VAS UNUKŠPED
11.	USNJAR ŠOŠTANJ
12.	BISTRICA
13.	ZREČE
14.	POBREŽJE GRADIS
Pari 19. kroga: Pobrežje Gradis - Gerečja vas Unukšped, Hajdina -Mons Claudius, Stojnci - Usnjar, Zreče - Bistrica, Šmarje pri Jelšah -INDE Vransko, Kozjak Radlje - Paloma, Krško Posavje - Malečnik.
1. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 15. kroga: Slovenja vas - Dornava 0:1, Videm - Eltehšop Rogoznica 4:5, Gorišnica - Pragersko 0:1, Holermuos Ormož - Sre-
18	15	2	1	41 :1 2	47
18	14	1	3	47:14	43
18	8	5	5	23:31	29
18	8	4	6	28:30	28
18	9	0	9	40:36	27
18	7	4	7	23:27	25
18	7	4	7	24:31	25
18	6	6	6	23:27	24
18	7	2	9	23:29	23
18	6	2	10	24:37	20
18	5	4	9	29:26	19
18	6	1	11	30:42	19
18	4	4	10	27:34	16
18	4	1	13	22:38	13
1. HOLERMUOS ORMOŽ	15	13	0	2	71:15	39	Vrstni red: 1. Publikum (36
2. SREDIŠČE	15	9	3	3	38:28	30	točk), 2. Olimpija (35), 3. Ma-
3. ELTEHŠOP ROGOZNICA	15	9	3	3	24:30	30	ribor BRANIK (32), 4. Factor
4. DORNAVA	15	8	3	4	32:22	27	(31), 5. Dravograd (30), 6. Tri-
5. SLOVENJA VAS	15	7	3	5	26:29	24	glav (30), 7. Bilje Primorje (30),
6. PRAGERSKO (-1)	15	7	2	6	26:26	22	8. HIT Gorica (28), 9. Koper
7. SKORBA	15	5	4	6	23:23	19	(26), 10. Slovan (25), 11. Alumi-
8. PODLEHNIK	15	5	2	8	1 7:27	17	nij (23), 12. Rudar (22), 13. Mura
9. VIDEM	15	3	5	7	25:29	14	(19), 14. Izola (16)
10. GORIŠNICA	15	2	6	7	1 4:35	12	
11. BOČ ANCHIINŽENIRING	15	1	5	9	17:35	8	1. SLOVENSKA
12. TRŽEC	15	2	2	11	23:53	8	KADETSKA LIGA
Pari 16. kroga: sobota ob 16.00: Eltehšop Rogoznica - Gorišnica; nedelja ob 10.30: Skorba - Tržec; ob 16.00: Dornava - Boč Anchiin-ženiring, Podlehnik - Holermuos Ormož, Središče - Videm, Prager-sko - Slovenja vas.
2. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 14. kroga: Zgornja Polskava - Zavrč 0:3, Markovci - Po-
dvinci 1:6, Hajdoše - Apače 5:1, Lovrenc			- Spodnja Polskava 3:1,			
Leskovec - Grajena 1:1	, Bukovci -	Cirkulane 1:2				
1. ZAVRČ	14	11	2	1	35:1 4	35
2. LOVRENC	14	8	4	2	31 :21	28
3. GRAJENA	14	8	3	3	47:1 9	27
4. PODVINCI	14	8	3	3	44:22	27
5. BUKOVCI	14	7	1	6	35:30	22
6. HAJDOŠE	14	7	0	7	43:33	21
7. ZGORNJA POLSKAVA	14	6	3	5	33:32	21
8. APAČE	14	6	2	6	25:32	20
9. SPODNJA POLSKAVA	14	4	2	8	28:42	14
10. CIRKULANE	14	3	4	7	25:33	13
11. MARKOVCI	14	2	1	11	10:42	7
12. LESKOVEC-1	14	1	1	12	12:48	3
Pari 15. kroga - sobota ob 16.00 uri: Zavrč - Bukovci, Cirkulane -Apače; nedelja ob 10.30: Sp. Polskava - Leskovec, Lovrenc - Hajdo-še; ob 16.00 uri: Grajena - Markovci, Podvinci - Zg. Polskava.
PRAGERSKO: Petrovič, Le-skovar, Sagadin, Lončarič, Sto-jnšek, Ducman, Kmetec, Pišek, Čelan, Krajnc, Kokol. Trener: Zvonko Kacjan
TRŽEC - PODLEHNIK 3:1 (2:1)
STRELCA: 1:0 Nahberger (13), 1:1 Dejan Vinko (25), 2:1 Nahberger (39. iz 11 m), 3:1 Nahberger (55).
TRŽEC: Krajnc, Fridauer, Kolednik, Sitar, D. Emeršič, Me-tličar, Breznik (Strmšek), Fider-šek (Fideršek), Pečnik, Medved, Nahberger (B. Emeršič). Trener: Janez Pečnik.
PODLEHNIK: Šibila, Plav-čak (Lesjak), B. Grabrovec, Gaj-šek, Podgoršek, Zajšek, Dejan Vinko, Toplak, David Vinko, Ga-brovec (M. Grabrovec), Milošič. Trener: Dušan Hvalec
VIDEM - ELTEHŠOP ROGOZNICA 4:5 (1:3)
STRELCI: 0:1 Dokl (11), 0:2 Dokl (19), 1:2 Ciglar (30), 1:3 Nenad (34), 2:3 Koprek (47), 2:4 Nenad (53), 2:5 Dokl (56), 3:5 Bračič (77), 4:5 Varnica (81)
VIDEM: M. Trafela, G. Tra-fela, Bratušek, Koprek, Šipek, Ciglar, Bračič, Ovčar, Varnica, Kozel, Šeliga. Trener: Rudi Štel-cer
ELTEHŠOP ROGOZNICA:
Krajnc, Arnuš, Makovec (T. Lah), M. Lah (Kukovec), Vau-da, Kurbus, Nenad (Kralj), Po-lanec, Pungračič, Dokl, Markež. Trener: Branko Žgeč.
SLOVENJA VAS -DORNAVA 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Plohl (30)
SLOVENJA VAS: Matjašič, Metličar, Pulko, Krajnc, Levstik, Erhatič, Vrbanec, Huzjak, Kotnik (Topolovec), Gerečnik, Pre-dovnik (Mlinarič). Trener: Ivan Ornik
DORNAVA: Trop, Jurič, Flos, Hrga, Serdinšek, Metličar (Šešerko, Klajžar), Kvar, Flor-janič, Plohl, Stergar, Cvetko (Arnuš). Trener: Ivan Zajc.
1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
Rezultati 20. kroga: Olimpija - Aluminij 1:0, Maribor Branik -Slovan 3:1, Bilje Primorje - Triglav 0:0, Factor - Publikum 1:3, Izola - Koper 1:0, Rudar - HIT Gorica 0:1, Mura - Dravograd 1:3.
Rezultati 20. kroga: Olimpija
-	Aluminij 3:0, Maribor Branik -Slovan 1:2, Bilje Primorje - Triglav 1:2, Factor - Publikum 0:4, Izola - Koper 1:0, Rudar - HIT Gorica 0:2, Mura - Dravograd 2:3
Vrstni red: 1. HIT Gorica (51), 2. Triglav (42), 3. Maribor Branik (33), 4. Bilje Primorje (31), 5. Rudar (30), 6. Koper (29), 7. Mura (26), 8. Olimpija (25), 9. Publikum (25), 10. Dravograd (22), 11. Factor (22), 12. Slovan (21), 13. Aluminij (19), 14. Izola (12)
2. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
-	VZHOD
Rezultati 18. kroga: Nafta -Dravinja 0:0, Nissan Ferk - Ko-rotan 13:0, Zreče - Bistrica 2:1,
STRELSTVO / 11. dp z zračno pistolo
Srebro za mladince Ptuja in ilane Kidričevega, bron B. Simoniiu
V Postojni je bilo enajsto državno prvenstvo v streljanju z zračno pištolo.
Mladinci SK Ptuj Sebastjan Molnar, Simeon Gonc in Simon Fras so si s 1573 krogi priborili pokal za drugo mesto. V posamezni uvrstitvi najboljši je bil Simon Fras osmi in po finalu sedmi, Sebastijan Molnar s 522 krogi deveti in Simeon Gonc s 512 krogi enajsti.
Mladinka Sandra Bezjak je po rednem tekmovanju bila sedma s 339 krogi in po tekmovanju v
finale s 426 krogi dokončno sedma.
Člansko tekmovanje je bilo v znamenju ptujskih strelcev, saj je bil Boštjan Simonič tretji, peti Simon Simonič in sedmi Ludvik Pšajd ml., Jurij Lamot 555 krogov, Franc Bedrač je dosegel 551 krogov, Zlatko Kostanjevec 550, Milan Stražišar 545, Marjan Gril 527, Janko Berlak 526 krogov. Ekipno je zmagala ekipa SD
Dušan Poženel Rečica, SD Kidričevo v sestavi Simon Simonič, Jurij Lamot in Boštjan Simonič so bili s 1683 krogi bili drugi, SD Juršinci v sestavi Janko Ber-lak, Zlatko Kostanjevec in Mirko Moleh s 1644 krogov šesti in SK Ptuj v sestavi Marjan Gril, Milan Stražišar in Franc Bedrač s 1623 krogov deveti.
Državna reprezentantka Majda Raušl je bila v konkurenci članic četrta.
SI
ROKOMET
1. B SRL - MOÏKI
Rezultati 18. kroga: Ormož -KIG Mokerc 33:32 (17:16), Mi-tol Pro Mak - Gorišnica 26:26 (13:15), Cimos - Gorica Leasing 31:18 (16:7), Novoles - Pivka Perutninarstvo 24:32 (17:16), Dol TKI Hrastnik - Chio Kranj 31:24 (17:13), Dobova - Šmartno 99 (29:25 (15:10)
1.	CIMOS 18 15 1 2 31
2.	PIVKA	18 14 1 3 29
3.	GORICA 18 11 3 4 25
4.	DOBOVA 18 12 1 5 25
5.	GORIiNICA 18 10 4 4 24
6.	ORMOŽ 18 9 3 6 21
7.	NOVOLES 18 7 3 8 17
8.	CHIO KRANJ 18 7 0 11 14
9.	HRASTNIK 18 5 2 11 12
10.	MITOL PRO 18 3 4 10 10
11.	[MARTNO 99 18 3 1 6 7
12.	KIG MOKERC 18 0 1 17 1
ORMOŽ - MOKERC 33:32 (17:16)
Ormož: Radek, Luskovič, Dogša, Belšak 12 (1), Horvat, Mesarec 4, Juršič 1, Bezjak 2, Prapotnik 4 (2), Grabovac, Iva-nuša 4 (2), Kirič 6, Bistrovič, Hanželič. Trener: Ivan Hrupič
Ormoški rokometaši so z igro in odnosom popolnoma razočarali in razburili maloštevilno publiko na Hardeku, saj si je tekmo ogledalo le 50 gledalcev. Roko-metaši zadnjeuvrščenega Moker-ca so ob koncu zapravili veliko možnost za osvojitev točke. Dvanajst sekund pred koncem so namreč imeli kar dva igralca več v polju po izključitvah domačinov, vendar so slabo izpeljali zadnji napad ter zapravili točko, ki so si jo glede na veliko borbenost tudi zaslužili. Ormožanov,
Kovinar Mascom - Pohorje 2:0, Krško - Ormož 7:1, Šentjur -Drava 1:2, ERA Šmartno - Železničar Radio City 2:1.
Vrstni red: ERA Šmartno 49, Dravinja 44, Nissan Ferk 40, Železničar Radio City39, Kr{ko 34, Nafta 33, Drava Asfalti 24, Kovinar Mascom in Zreče 20,Šentjur 18, Pohorje 17, Ormož 11, Bistrica 8, Korotan 6 točk.
2. SLOVENSKA KADETSKA LIGA
Rezultati 18. kroga: Nafta -Dravinja 2:1, Nissan Ferk - Korotan 2:0, Zreče - Bistrica 0:1, Kovinar Mascom - Pohorje 0:0, Kr{ko - Ormož 2:2, Šentjur -Drava Asfalti 0:2, ERA Šmartno - Železničar Radio City 1:5.
Vrstni red: Železničar Radio City 50, ERA Šmartno 42, Drava Asfalti 40, Nissan Ferk 39, Kr-{ko 30, Korotan 29, Nafta 28, Dravinja 27, Šentjur 20, Pohorje 19, Kovinar Mascom 15, Bistrica in Ormož 8, Zreče 4 točke.
kot kaže, ni nič naučila lekcija iz prvega dela prvenstva, ko so doma zaradi odnosa do igre že zapravili točko proti Šmartne-mu. Prav tako so ormoški ro-kometaši ponovno zapravili tri strele s sedmih metrov, trener Ivan Hrupič pa vztrajno ostaja pri istih izvajalcih. Ormožani so pri izvajanju sedemmetrovk daleč na dnu lestvice v 1. B ligi.
Sedaj jih čaka gostovanje v Hr-peljah proti Pivki, glede na prikazano igro proti Mokercu pa se jim ne obeta nič dobrega.
Uroš Krstić MITOL PRO MAK - GORIŠNICA 26:26 (13:15)
Rokometaši Gorišnice so na gostovanju v Sežani osvojili točko. Skoraj ves čas srečanja so bili v vodstvu in v zadnji tretjini še vodili, vendar je nekaj napak in čudnih odločitev delilcev rokometne pravice na koncu pripeljalo do tega, da so domačini uspeli izvleči točko.
V naslednjem krogu bodo ro-kometaši Gorišnice gostili ekipo lanskoletnega prvoligaša Dobo-ve.
2. LIGA
ATOM KRŠKO - DRAVA PTUJ 22:28 (9:12)
DRAVA PTUJ: Klinc, Mešl 3, Djekič, Honigmann, Osterc 8, Majcen, Bračič 6, Kac 1, Horvat, Počivavšek, Berlič, Selinšek 4, Vajda 6, Skaza.
Po dolgem času so do nove
zmage prišli tudi rokometaši ptujske Drave na gostovanju v Krškem. Domačini so vodili samo na začetku, nato pa so gostje z borbeno, predvsem pa disciplinirano igro povedli. Do konca prvega polčasa so si priigrali tri zadetke prednosti in to prednost do konca srečanja samo še povečali. Z dobro igro so se odlikovali Berlič, Kac in Mešl.
Danilo Klajnšek
1. B LIGA - (@)
TENZOR - POLJE 40:35 (21:16)
Tenzor: Potočnikova, Šijanče-va 14-9, Pučkova 2, Cvetkova 5, Mikoličeva, Molnarjeva, Marači-čeva 5, Srebrnjakova 7, Podvrš-kova, Majnikova, Raukovičeva 7, Vidovičeva, Kelenčeva in Grego-rečeva.
Vse do 16. minute sta bili ekipi izenačeni, takrat pa so si domačinke priigrale prednost petih zadetkov in jo obdržale do odmora. Tudi v nadaljevanju smo videli enako igro, borba za zadetek je bila trda in preostra, zato sta sodnika izključevala igralke: gostje so si prislužile 24 minut, domačinke pa 12 minut igranja z igralko manj. V obrambi so bile domačinke premalo pazljive in Skubičeva je dosegla več kot polovico vseh zadetkov (18), pri domačinkah pa je bila tokrat nezgrešljiva pri izvajanju sedem-metrovk Šijančeva, ki je dosegla 9 zadetkov.
anc

PLANINSKI KOTIČEK Izlet v Prekmurje
Planinsko društvo Ptuj vas vabi na prijeten spomladanski izlet v Prekmurje, natančneje: na tromejo med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko.
Goricko je Slovencem malo znano. Njegova geografska lega in naravne danosti nudijo številne zanimivosti in posebnosti, ki jih lahko najdemo le v tem delu Slovenije. Poudariti velja predvsem dobro ohranjeno kulturno krajino, ki bo v prihodnosti gotovo eden izmed glavnih stebrov razvijajočega se ekološkega turizma. Delček te malo znane pokrajine boste spoznali tudi vi, če se boste sprehodili po opisani poti.
S temi besedami nas Turistično društvo Tromejnik v zloženki Turi^stična p^t Tromejnik vabi na ogled poti. Odhod je izpred železniške postaje Ptuj ob 7.00 uri. S posebnim avtobusom se bomo podali proti Prekmurju v kraj Kuzma, od tam pa pot pod noge proti tromeji. Efektivne hoje je za približno 3-4 ure. Vrnitev na Ptuj je predvidena okrog 19.00 ure.
Opremljeni bodite primerno za sredogorje in za ta letni čas (planinski čevlji ali vsaj visoki čevlji, tudi na pelerino ali dežnik ne pozabite). V nahrbtnik še dajte kaj za pod zob in za potešitev žeje. Poravnana naj bo tudi članarina za tekoče leto (2002).
Cena izleta vključuje prevoz s posebnim avtobusom, organizacijo in vodenje ter znaša: 1.600 sit za mladino in 1.900 sit za odrasle.
Prijave z vplačili sprejemamo na Planinskem društvu Ptuj do zasedbe avtobusa (45 mest) ali najkasneje do torka, 16. aprila.
Izlet bo v vsakem vremenu, le v primeru večdnevnega deževja odpade.
Vodila vas bo Hermina Golc s sovodniki. Dodatne informacije: GSM: 031 761 829.
SPORT
PTUJ / ptujsko igrišče za golf najbolj urejeno v sloveniji
Dober zaietek nove sezone
Prejšnjo soboto so na ptujskem igrišču za golf praznovali: že drugi~ so razvili zastavo kot najbolje urejeno igri{~e v Sloveniji. V soboto so gostili tudi udeležence največjega tradicionalnega klubskega turnirja, ki ga organizira Golf klub Ptuj, Kurent cup turnir. Letošnji je bil deveti, udeležilo pa se ga je sto tekmovalcev.
Tekmovanje je bilo zanimivo, doseženi so bili dobri rezultati. Skoda, da se ga nista mogla udeležiti domača šampiona, oče in sin Franc in Matjaž Gojčič, ki sta na reprezentančnih pripravah v Španiji - prvi kot selektor reprezentance, drugi kot igralec.
Manjkala je tudi Sabina Mar-koli iz Lenarta. Za posamezne dosežke so podelili 30 nagrad -kurentov.
Absolutni zmagovalec turnirja je Marko Štirn (Golf klub Bled) s skupnim brutom 33 točk, s tem
Direktor ptujskega igrišča za golf Mitja Hlastec (levo) v pogovoru z mag. Danilom Toplekom, enim najzaslužnejših, da je Ptuj dobil najbolj urejeno igrišče za golf v Sloveniji
Zmagovalec 9. turnirja Kurent cup je Marko Štirn z Bleda (desno). Foto: Črtomir Goznik
je osvojil tudi veliko kurentovo kapo, najboljši med posamezniki je Ivan Gajšek (Golf klub Maribor), najboljša posameznica Marija Toplak (Golf klub Ptuj), najboljši senior Janez Roš (Golf klub Ptuj) in najboljši junior Miha Senčar (Golf klub Ptuj).
Zaključek tekmovanja je bil v znamenju podelitve zelene zastave, ki jo je ptujsko igrišče za golf prejelo kot najbolj urejeno igrišče za golf v Sloveniji za leto 2001. To se je zgodilo že drugo leto zapored. "Za igrišče je to veliko priznanje, obenem pa obveznost za v prihodnje," je ob podelitvi zelene zastave povedal
direktor ptujskega igrišča za golf Mitja Hlastec.
Letošnjo sezono so pričeli sredi marca z nekaterimi spremembami na igrišču. Spremenili so namreč potek igrišča in po novem igralci najprej odigrajo drugih devet lukenj. S tem so dosegli, da je igrišče bolj prijazno do igralcev, ker se takoj na začetku ne srečajo z zahtevnimi vodnimi ovirami. Igralci to novost pozitivno ocenjujejo. Vodstvo golf igrišča je zadovoljno tudi zaradi povečanega števila obiska tujih golfistov.
MG
JUDO / mednarodno prvenstvo pokal ptuja 2002
MnožUno in kakovostno
V soboto in nedeljo je na Ptuju potekalo tradicionalno, že 15. mednarodno prvenstvo za pokal Ptuja. Prvi dan so nastopili kadeti in mlajše starostne kategorije, drugi dan pa mladinci in mladinke do 20 let. Tekmovanje šteje tudi za slovenski pokal. Izjemno kakovostne borbe si je v dveh dneh ogledalo več kot 600 gledalcev.
Zmagovalci po posameznih kategorijah: mlajši dečki do 27 kg: Andraž Jereb (Alpina), do 30 kg: Andrej Pohajda (Lendava), do 34 kg: Žiga Pristovnik (Impol), do 38 kg: Branko Kralj (Kobra), do 42 kg: Mladen Lakič (Bežigrad), do 46 kg: Simon Kojc (Kobra), do 50 kg: Sebastjan Čirič (KBV Lendava), do 55 kg: Aljaž Petrič (Duplek), nad 55 kg: Gregor Krajnc (Duplek). Starejši dečki: do 38 kg: Rene Gabro-vec (Gorišnica), do 42 kg: Denis Skerbiš (Oplotnica), do 46 kg: Sašo Hosner (Bežigrad), do 50 kg: Darjan Podgoršek (Gorišni-ca), do 55 kg: David Spendal (Duplek), do 60 kg: Rok Tajh-man (Drava), do 66 kg: Aljaž Sedej (Bežigrad), nad 66 kg: Jožef Lepoša (Murska Sobota). Deklice: do 32 kg: Vanja Delladio (Arzenal), do 36 kg: Lilla Ko-ves (Nagyatad), do 40 kg: Tajda
Rok Tajhman, JK Drava, je bil proglašen za najboljšega tekmovalca med starejšimi dečki
Ketiš (Duplek), do 44 kg: Sanja Delladio (Arzenal), do 48 kg: Maja Krajnc (Olimpija), do 52
Trener Jože Marin s svojimi prvakinjami iz JK Juršinci
Lea Murko, JK Drava, na najvišji stopnički
kg: Ana Tatalovič (Bežigrad), do 57 kg: Tadeja Prenuš (Jesenice), do 63 kg: Lea Murko (Drava), nad 63 kg: Ingrid Miharemagič. Kadetinje: do 44 kg: Ines Leopold (Železničar), do 48 kg: Doris Žunič (Lendava), do 52 kg: Tamara Petek (Sankaku), do 57 kg: Sandi Lešnjak (KBV Lendava), do 63 kg: Valerija Četič (Fužinar), do 70 kg: Katarina Gabrovec (proton), nad 70: Tina Kukec (Olimpija-Krmelj). Kadeti: do 50 kg: Tadej Časar (Lendava), do 55 kg: Rok Drakšič (Sankaku), do 60 kg: Simon Mo-horovič (Bežigrad), do 66 kg: Jaka Kolbl (Jesenice), do 73 kg: Denis Brumen (Juršinci), do 81 kg: Uroš Pliberšek (Impol), do 90 kg: Rok Kos (Duplek), nad 90 kg: Edi Terzič (15. maj Marezi-ge). Mladinke: do 48 kg: Klav-dija Ljubec (Juršinci), do 52 kg: Maja Gorec (Bežigrad), do 57 kg: Martina Hrga (Juršinci), do 63 kg: Valerija četic (Fužinar), do 70 kg: Janja Karo (Juršinci), do 78 kg: Nina Krajnc (Drava), nad 78 kg: Martina Fras (Jur-
šinci). Mladinci: do 60 kg: Simon Mohorovič (Bežigrad), do 66 kg: Mark Fafija (Olimpija), do 73 kg: Borut Lakner (Bežigrad), do 81 kg: Edis Imamovič (Ivo Reya), do 90 kg: Primož Ferjan (JZS), do 100 kg: Matjaž Ceraj (Ivo Reya), nad 100 kg: Beno Lah (Sankaku).
Ekipni vrstni red med 44 uvr-{~enimi klubi: 1. mesto JK Bežigrad, Ljubljana; 2. mesto JK Drava Ptuj; 3. mesto JK Jur{in-ci; 4. mesto JK Jesenice; 5. mesto JK Gori{nica
Bruno Krajnc
KIKBOKS
jadranje
Prva Kurent regata uspela
V Biogradu n/m je med 24. in 26. marcem potekala športno-turistična jadralska regata, ki je združila 90 jadralcev z vseh koncev Slovenije. Organizatorja sta ptujsko podjetje Euronautic in Jadralni klub Ptuj. Ob pomoči Yacht cluba iz Biograda so uspeli združiti tekmovalni, zabavni in športni del v dobro organizirano prireditev, ki se je kljub ekstremno težkim, po besedah domačinov bolj zimskim razmeram končala brez poškodb za posadke in ladje.
V soboto, ko so se posadke začele zbirati, je v Biogradu močno pihalo (20-40 vozlov). Sunki vetra, ki so dosegli tudi do 45 vozlov (nad 80 km na uro), so napovedovali težke razmere na treh predvidenih etapah. Prva etapa od Biograda do marine Jezera na Murterju se je v nedeljo začela ob 11. uri. Start je bil vprašljiv vse do začetnega signala. Drugo etapo od marine Jezera okrog otoka Kaprije in nazaj v Jezera pa je regatna komisija odpovedala zaradi premočne burje, tako da sta bili tretji dan speljani dve regati, daljša navigacijska od Murterja nazaj v Biograd in hitra, tehnično zahtevnejša po Pa-šmanskem kanalu. Skiperji ekip so priznali, da so v tekmovalni vnemi jadrali do meja zmožnosti, kar je spodbudilo adrenalinske zasuke jadrnic tudi za več kot 300 stopinj, ki so se končali srečno. Na regati je tekmovalo 12 jadrnic dolžine 11 metrov, v večini tipa Sun Odyssey 37.
Foto: Miran Jeza
Zmagovalno ekipo celotne regate, ki je prejela prehodni pokal Kurent regate in glavno nagrado podjetja Nes, je vodil Smiljan Simerl iz Maribora na ladji Orca. Drago Ljubec iz Ptuja je na Luni s svojo ekipo prijadral na drugo mesto, tretje mesto pa je zasedla ekipa skiper-ja Konrada Rebernika s Ptuja na Mareti.
Kurent regata je mišljena kot tradicionalna vsako pomlad, Boris Rogina iz organizacijskega odbora pa je priznal: "Kurent regata je že uvrščena v seznam regat Jadralne zveze Hrvaške. Na željo in pobudo udeležencev in hrvaških organizatorjev regat postaja spontano tradicionalna. Zelo nas je razveselilo, da so nas domače organizacije dobro sprejele in nam čestitale za odlično izvedbo."
Leonida Ladinek
v
[tiri prva mesta za Ptujtane
V Kranju je v nedeljo potekal 2. turnir državnega prvenstva v kikboksu - v disciplini semi kontakt za dečke in deklice ter v disciplini light kontakt za mladince, mladinke, člane in članice. Sodelovalo je 142 tekmovalcev iz 18 klubov.
Tekmovali so tudi tekmovalci iz Kluba borilnih veščin Ptuj, Ormož in Kikboks kluba Majš-perk.
Rezultati: dečki, deklice: Adriana Korez (Ptuj) 1. mesto do 135 cm, Desa Repič (Ptuj) 1. mesto nad 155 cm, Žiga Lačen
Najmlajši iz ptujskega in ormoškega kluba
(Ptuj) 1. mesto do 145 cm, Jaka Štefan~i~ (Ormož) 1. mesto do 155 cm, Anej Štrafela (Ptuj) 2. mesto do 145 cm, Niko Koro{ec (Ptuj) 2. mesto do 155 cm, Nu{a Štefan~i~ (Ormož) 2. mesto do 135 cm, Jure Sari~ (Ptuj) 3. mesto do 145 cm, Željko Krajnc (Ormož) 3. mesto do 155 cm. Mladinci, mladinke: Denis Jug (Maj{perk) 1. mesto do 56 kg, Miha Leskovar (Maj{perk) 3. mesto do 71 kg, Matjaž Kaluža (Ormož) 3. mesto do 48 kg. Člani, članice: Nadja Šibila (Ptuj) 1. mesto nad 65 kg, Milan Korotaj (Ormož) 1. mesto do 63 kg, Martin Mejak (Ormož) 1. mesto do 94 kg, Robert Rajh (Ptuj) 2. mesto do 79 kg, Ninoslav Gospi~ (Maj{perk) 3. mesto do 89 kg.
Na tekmovanju so sodili tudi sodniki iz Ptuja Edvard Štegar, Vrban~i~ Franc in Breg Milan ter Ton~ka Kaluža in Damjan Krasnik iz Ormoža.
Ekipo Ptuja so na tekmovanju zelo uspe{no vodili Du{an Pavlica, Alojz Vidovi~ in Nadja Šibi-la.
Franc Slodnjak
SPORT, ZANIMIVOSTI
NOGOMET / pokal mirop
Slovenija - Madžarska 0:1 (0:1)
Strelec: 0:1 Bajzat (39.)
Slovenija: Botonjič, Aljan-cic, Radovac, Plaznik, Vodeb (Dedi~), Zavrl, Hojnik (Štrbac), Plastovski (Hanžič), Baršnjak, Robnik (Andelkovič - Štrosma-jer), Lavrič.
Na mestnem stadionu sta se v mednarodni tekmi za pokal MIROP pomerili mladi reprezentanci do 21 let Madžarske in Slovenije. Gostje so prišli v vodstvo po nepazljivosti obrambe Slovenije, ko je Plaznik dovolil prodor Bajzata, ki je z diagonalnim strelom poslal žogo za
hrbet Botonjiča. Minuto pred koncem prvega polčasa je Plaz-nik nešportno reagiral po prekršku na desni strani in sodnik mu je pokazal rdeči karton.
Po odmoru so gostitelji pričeli z igralcem manj, toda videli smo napadalnejšo igro Slovenije in priložnosti so se vrstile. Sodnik Zamboni iz Italije ni sodil najbolje, bolj je pri presoji prekrškov bil naklonjen igralcem iz Madžarske, po prikazani igri je z malo sreče gostom uspelo odnesti zmago iz Ptuja.
STRELSTVO / 1. državna liga
Jur{in~ani tretji
V sedmem kolu 1. državne lige v streljanju z zračno pištolo je ekipa SD Juršinci s 1660 krogi zasedla četrto mesto.
Posamezno so člani ekipe SD Juršinci dosegli naslednje rezultate: Mirko Moleh 559 krogov, Majda Rau{l 558 krogov in Simon Simoni~ 543 krogov. Končni vrstni red 1. državne lige v streljanju z zra~no pi{tolo -ekipno: 1. SD Dušan Poženel (Rečica) 105 točk, 2. SD 1. Pohorski bataljon (Ruše) 72 točk, 3. SD Juršinci 69 točk. Posamezno je prvak lige Peter Tkalec (SD Dušan Poženel) 3999 krogov, drugi je Simon Bučan (SD Predoslje) 3961 krogov, tretji Matija Potočnik (SD 1. pohorski bataljon) 3934 krogov, četrto mesto je zasedel Mirko Moleh 3922 krogov, sedma je Majda Raušl 3904 krogov, dvanajsti pa Simon Simonič 3856
krogov (vsi trije SD Juršinci). DRUGI V TRETJI LIGI
V zadnjem, sedmem kolu 3. državne lige v streljanju z zračno pištolo je ekipa SD Juršin-ci gostovala v Lendavi pri ekipi SD Varstroj in zmagala z rezultatom 1603:1488 krogov. Najboljši rezultat je dosegel Zlatko Kostanjevec 552 krogov, Rok Pučko je nastreljal 542 krogov in debitant v ligi Dušan Krajnc 509 krogov. Prvaki tretje lige so postali tekmovalci SD Kolo-man Flisar iz Tišine z 19 točkami, druga je ekipa SD Juršinci 17 točk, tretji so (z istim številom točk, a z manjšim številom krogov) strelci SD COAL iz Petišovcev. Posamezno je slavil Milan Cofek, SD COAL Pet-išovci, odlično drugo mesto pa je zasedel Zlatko Kostanjevec, SD Juršinci.
P.D.
STRELSTVO / 2. kolo interlige 2002
Slovakom najvei zmag
Na olimpijskem strelišču v Pragerskem je bil 7. aprila drugi krog Interilge v treh disciplinah. Nastopilo je 156 strelcev iz Avstrije, Češke, Hrvaške, Italije, Slovaške in Slovenije. Naši so s polovičnim uspehom (nobenemu ni uspelo doseči norme za nastop na SP) uspeli potrditi normo za naslednjo Interligo, ki bo v Brnu: Matkova in Mačkova pri članicah, Kramerjeva pri mladinkah in Slemenšek pri mladincih.
Prvi tekmovalni dan so nastopili strelci dvojnega trapa. Nastopilo je 10 strelcev. Od naših je bil najboljši Preskar - - s 155 zadetki šesti, zmagal je Slovak Te-rem s 170 zadetki.
V naslednjih dveh dneh so nastopili strelci skeeta in trapa. V skeetu je nastopilo 31 strelcev, najboljši naš je bil 25. Potočnik z 98 zadetki, zmagal je Slovak Zemko s 142 zadetki.
Največ nastopajočih je bilo v
trapu, kar 123 strelcev, od tega 8 v ženski konkurenci, 17 mladincev in 98 članov.
Članica Matkova je po rednem delu preprečljivo vodila (64 zadetkov - norma), vendar ni uspela ohraniti prednost po finalni seriji in je osvojila drugo mesto s 83 zadetki. Tretja je bila Mačkova z 80 + 1 zadetkom (po rednem delu norma 59). Normo je dosegla tudi Kramerjeva s 55 zadetki. Zmagala je Slovakinja
Stefeckova s 84 zadetki.
Od mladincev je uspešno nastopil Slemenšek, ki je dosegel normo s 108 zadetki in zasedel tretje mesto v mladinski konkurenci. Tretje mesto je osvojil tudi v drugi tekmovalni skupini, kjer je nastopilo 60 strelcev. Zmagal je Hrvat Prekratič - 113 zadetkov.
Med člani naši niso bili uspešni. Največ sta dosegla Potisk in Viher, ki sta s 111 zadetki osvojila 14. mesto, 16. Vidonja in Rakuša 110, 25. Pišek in Gru-belnik 107 ... Zmagal je Avstrijec Scherhaufer s 140 zadetki.
V ekipnem delu članov so zmagali Avstrijci 336, naši najboljši so bili ekipa Štefan Kovač s 319 zadetki na četrtem mestu.
Mirko Slemenšek
SAM
Celoletna slovenska liga
Zaradi pospeševanja celoletne društvene aktivnosti in lažjega vključevanja mladih igralcev v moštvena tekmovanja ter z namenom povečanja medijske pozornosti šahovskim tekmovanjem v letu, ko bo na Bledu šahovska olimpiada, je Šahovska zveza Slovenije priredila šahovsko ligo, ki bo potekalo vse leto. V njej nastopa deset moštev, med katerimi je kar pet državnih ligašev, ki bodo do konca leta igrali ligaški turnir po krožnem sistemu v različnih slovenskih krajih. Vsako moštvo sestavlja po šest igralcev, doseženi rezultati pa se vrednotijo za slovenski in mednarodni rating. Prvak lige postane moštvo, ki osvoji največ osnovnih — šahovskih točk, zato so za končno dobro uvrstitev visoke zmage zelo pomembne. Zmagovalec pridobi tudi paravico do nastopanja v evropskem šahovskem klubskem pokalnem
omogočimo pocitnice vsem otrokom
Pomežik soncu
Zveza prijateljev mladine Slovenije je že v svojih ustanovnih aktih opredelila vprašanju skrbi za kakovostno preživljanje prostega časa otrok in mladih kot svojo temeljno vsebinsko in organizacijsko usmeritev. Kakovost preživljanja prostega časa je v sodobnem času vse pomembnejše vprašanje, ki vpliva na življenje in razvoj otrok in mladostnikov.
V organizirano preživljanje prostega časa pa se žal ne morejo vključiti otroci, ki živijo v pomanjkanju. Za zmanjševanje socialne izključenosti otrok je bilo v preteklosti poskrbljeno s sistemskim sofinanciranjem letovanja otrok (občinski proračun), v sodobnem času pa se sofinancirajo le letovanja za otroke, ki imajo zdravstvene težave. Tako ostaja vse več otrok iz socialno šibkih družin med počitnicami doma in so ponavadi prepuščeni sami sebi in ulici.
Zveza prijateljev mladine Slovenije se je v zmanjševanje socialne izključenosti in zagotavljanje enakih možnosti otrokom za kvalitetno preživljanje počitnic odzvala s pobudo POMEŽIK SONCU — odprimo počitnice vsem otrokom. Pobuda je bila prvič izvedena leta 1999, ko so slovenska gospodinjstva in organizacije prispevali za letovanje otrok 65 milionov tolarjev, na popolnoma brezplačno letovanje pa je odšlo 1650 otrok. Prednost organiziranosti Zveze prijateljev mladine je v tem, da preko prostovoljcev deluje v vseh krajih po Sloveniji. Prav to daje možnost, da se bodo sredstva darovalcev zbirala neposredno na računih organizatorjev, kar pomeni, da bodo darovalci lahko še bolj konkretno in neposredno prispevali sredstva za otroke iz svoje neposredne okolice in da bodo lahko svoj prispevek usmerili celo na konkretnega otroka oziroma družino. Organizatorji letovanj in nosilci zbiranja sredstev v pobudi Pomežik soncu so poleg Zveze prijateljev mladine Slovenije tudi društva in zveze prijateljev mladine, ki delujejo na celotnem ozemlju Slovenije.
delovni čas od 7-17 h, sobota od 7-12 h
-	M2 (map 50) ŽE OD 1.873,34 SIT za m^ (PC brez DDV-ja)
-	popust na ves gradbeni material od temeljev do strehe

Opekarna Opté Ptuj d.o.o., Žabjak 1, 2250 Ruj, Tel.:02/ 745 9001
tekmovanju.
Moštvo Šahovskega društva Ptuj je v nedeljo v Ptuju nastopilo proti solidnemu državnemu ligašu iz Griž ter presenetljivo z odlično in borbeno igro doseglo zelo visoko zmago in prevzelo vodstvo na tekmovanju.
Š.D.Ptuj - S.K. Griže 5,5:0,5
G. Podkrižnik - D. Krumpač-nik 1:0, R. Roškar - D. Vombek 1:0, A. Ličina - J. Novak 1:0, V. Napast - E. Virant remi, Č. Štrucl - J. Blatnik 1:0, M. Maj-cenocič - R. Krajnc 1:0
Liga se bo nadaljevala 21. aprila, ko bo domače moštvo nastopilo v Poljčanah proti domačemu ligašu ŠK Slovenec.
Hitropotezno prvenstvo Ptuja
Na aprilskem mesečnem hi-tropoteznem turnirju je sodelovalo 17 igralcev. Doseženi so bili naslednji rezultati: Gregor Podkrižnik 15 točk, Janko Bo-hak 13 točk, Jože Čič 11 točk, Dušan Majcenovič, Goran Bezjak in Viktor Napast po 10 točk, Miro Mihalič in Martin Skle-dar po 8,5 točke, Dušan Klajde-rič in Ivan Krajnc 8 točk itd.
Janko Bohak
Velikonočni turnir J. Bohaku
Šahovska sekcija Spuhlja je organizirala že 16. velikonočni turnir. Na njem je igralo 22 šahi-stov. Prvo mesto je osvojil Janko Bohak, ki je zbral 7,5 točk. Sledili so mu: Branko Kocbek 6,5 točk, Branko Cvetko 6 točk, Igor Iljaž 6 točk, Jurica Škarja 5,5 točk, Franjo Lazar 5,5 točk, Jože Čič 5,5 točk, Roman Ro-ganov 5 točk, Mirko Kuhar 4,5 točk ... Drugo veliko preseneče-
Zahvala Bolni{nice Ptuj
Za izgradnjo in opremo di-aliznega centra v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj so darovali:
KEOR, d.o.o, Maribor 1.000.000,00 SIT S podarjenimi prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga sočloveku in je naložba za prihodnost. Delavci Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj se za prispevana finančna sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke za izgradnjo na številko ŽR bolnišnice 52400-763-50711.
nje je pripravil Branko Kocbek, ki je osvojil pokal za 2. mesto, dobil pa je tudi pokal za najboljšega šahista Šahovske sekcije Spuhlja.
Franc Picerko
Športne norice
PLAVANJE / ZMAGI PERNATA V LUKSEMBURGU
Na plavalnem mitingu v Luksemburgu je uspešno nastopil mladi plavalec Matjaž Pernat. Res je, da je to tekmovanje bilo v senci SP v Moskvi, vendar so na njem nastopili številni dobri plavalci. Matjaž je v disciplini 100 metrov prsno postavil nov rekord, v disciplini 200 metrov prsno pa izenačil najboljšo znamko. Obakrat je osvojil prvo mesto, kar je velik uspeh plavalca, ki se pripravlja za evropsko mladinsko prvenstvo julija v Avstriji. (Danilo Klajnsek)
LESKOVEC / STRELCI ZA VELIKONOČNI POKAL
V lovski družini Leskovec (občina Videm) so konec tedna pred velikonočnimi prazniki izvedli tradicionalno tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za velikonočni pokal, ki se ga je udeležilo 72 strelcev iz 13 lovskih družin. V ekipni konkurenci so zmagali lovci iz Kidričevega pred ekipo iz Ruš in Markovcev, med posamezniki pa je v konkurenci športni položaj slavil domačin Potočnik pred Petrovičem iz Cirkulan in Majcenovičem iz Markovcev. V lovskem položaju je zmaga Ptujčan Zemljarič pred Peklarjem iz Zavrča in Potočnikom iz Leskovca. Tekmovanje so sklenili s streljanjem v parih, kjer sta slavila domačina Rajh in Potočnik. (-OM)
boks
Uspešni Ptujiani
Od leve: Aleksander Pucko, Dejan Zavec, Peter Makovec
V Celovcu je potekal meddržavni dvoboj Koroške in Madžarske. Za naše sosede so nastopili tudi Aleksander Pučko, ki je gladko premagal svojega nasprotnika, enako tudi Dejan Zavec, medtem ko je Peter Makovec moral priznati premoč nasprotniku. Sicer pa je na državnem prvenstvu Avstrije us-
pešno nastopil tudi Aleksander Pučko, ki je v finalu z 2:0 premagal Schneiderja in osvojil naslov sosednje države v kategoriji do 60 kg.
Nekoliko pred tem je bil na močnem turnirju v Tuzli uspešen Dejan Zavec, saj je osvojil prvo mesto.
Danilo Klajnšek
KMETUSKA ZADRUGA "ORMOŽ" z.o.o. Ptujska cesta 12,2270 ORMOŽ Telefon: 02/741-58-00
PRODAJA	ODKUP
-	kmetijske mehanizacije	- govedi
-	rezervnih delov	- prašičev
-	gnojil	- poljščin
-	sredstev za varstvo rastlin	- vrtnin
-	semen	- grozdja
-	hrane za živali	- zelišč
-	vitaminskih dodatkov	- mleka
V zadrugi Ormož z vami od setve do žetve.
Vsem našim kupcem nudimo tudi kvalitetne finančne usluge v Hranilno kreditni službi.
ZAUPATI V ZADRUGO ORMOŽ JE DOBRA NALOŽBA
anc
POSLOVNA SPOROČILA
GOTOVINSKA POSOJIU
MEDIAFIN, d.0.0., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489
(med 13. in 15. uro)
REALIZACIJA TAKOJ!!
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Ttajanova 1, Ptuj (ob Mariborski c.) tal.: 02 780 67 10
Možnost piačiia na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojence_
ENERGETSKO VARČNA GRADNJA
vseh vrst objektov Direktni uvoz - solidne cene Prevozniško, trgovsko in storitveno podjetje VAUDA, d.o.o., Zg. Hajdina 83 a, tel. 041 667-734.
kivie-titiskolgimd
rimL^ ^liMiii
m m
DOSTAVA BLAGA NA DOM^ KÉkËADOM
Srečko Pukšič
Destrnik2,2253Destrnik Tel.: 02/753-05-21 Gsm: 041-604-262
i fRKlbeni materfal po ugodnih cenah!
\M AGROREMONT
Sv. Trojica
Klobasa Marjan s.p.,	1 6 4 — 20 A
Radgonska 5,2235 Sv. Trojica,	«iW.-r.
tel : 02/729 02 70,	DNEVI ODPRTIH VRAT
AKCIJA STIHL, VIKING
-	zastopstvo traktorjev in kmetijske mehanizacije FERRARI, BCS in STIHL
-	prodaja novih in rabljenih kmetijskih strojev
-	servis in rezervni deii za traktorje in kmet. meh. FERRARi, STIHL, LAIVIBORGHINI, BCS in Gianni Ferrari
-	menjava staro za novo
-	ugodna ponudba kosiinic vseh vrst
AVTO ŠOLA	m
organizira tečaj cestnoprometniii predpisov v ponedeljel( 15.4.2002
-	ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, Ptuj
-	ob 17.00 vpis pred OŠ PODLEHNIK
-	ob 18.00 vpis pred OŠ ŽETALE
Prijave na dan tečaja ali GSM 041/649-007.
ŠTARTd.o.o., PERŠONOVA 1, PTUJ	Vabljeni!
AVTO SKRBIS SUZUKI
IVIilan SIcrbiš s.p.	SILVER
Spodnja Polskava 102, PRAGERSKO __„„__ . TeL: 02/845-2250, fax: 02/845-2251 PONUDBA
- BOGATA SERIJSKA OPREMA -
JIMNY 1,3 4x4 = 3.369.000 SIT IGNIS 1,3 4x4 = 3.369.000 SIT WAGON R-H,3 = 2.669.000 SIT
ABS, KLIlVIA, ALU PLATIŠČA, IVIEGLENKE, DALJ. ZAKLEPANJE, ELEKTRO PAKET, SE DEKOR...
PREDSTAVITVE MODELOV IN TESTNE VOŽNJE:
18.4.2002 - AVTOSALON Sp. Polskava 102
19. in 20.4.2002 - bencinska črpalka MOL v Kidričevem VABUENI!!!

Pomlaď
pred vrati!
acer
CD-RW
24/10/40
ZapisovalnikpišesZ«! nnfl hitrostjo. SeamlessLInlt u I ■SISIIJb' omogoča zaščito prut!
' Buffer Under Fiun napaki.
Pridržujemo si pravico do spremembe cen in itonfiguracij. Cene so v SIT in vsebujejo DDV. Slike so simbolične.
CD^?ÏVACEI^20/10/40
J' Zapisovalnik piše s 20x ^^ hitrostjo. SeamiessLInk omogoča zaSčito proti
27.990,-
45.990,-
Monitor ACER 17"
OSD korvtrole vidljiva diagonala 16* 1280x1024 max. resolucija 1024x768@85Hz optimalno
Poslovalnice
Freecom d.o.o„ pe PCS computers Osojnlkova cesta 21,2250 Ptuj, tel.: 78 00 260
pe PCS trgovina Domino 2 Tretenjakova -------
5/a. 2250 Ruj, te/.: 775 O 771
Skener ACER 3300U
A.C.E. tehnologija optična resolucija 600x1200 barvna globina 48bit USB prildop
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
POSLOVNA SKUPINA
ř^r
Hardek 34/g 2270 Ormož TeL: 02/741 13 80 Fax.: 02/741 13 81 Mob.: 031/755 853
■	OKNA
■	VRATA
■	SENČILA
■	ZIMSKI VRTOVI
■	GARAŽNA VRATA
■	POLICE
UGODNO KREDITIRANJE!
DANA BESEDA OBVEZUJE
Mali oglasi
NEPREMIČNINE
V	KOČICAH prodam ali dam v najem posestvo s staro hišo, primerno je tudi za vzrejo drobnice. Ostale informacije na tel. 02 769-54-41, zve~er.
NA PTUJU na veliki ravni parceli prodamo starej{o vilo. Tel. 041 984-301 ali 772-78-81.
MED PTUJEM in Ormožem prodam manjši vikend, hišna številka, voda, elektrika, dovoz. Inf. na tel. 031 723-149.
TAKOJ vseljivo stanovanje 60 m2 v I.nadstropju z opremljeno kuhinjo prodamo za (35.000 EUR) 7.900.000 SIT. lusing, d.o.o., Trstenjakova 5, Ptuj, Tel. 02 749-21-11.
V	RADENCIH prodam ~udovi-to hišo. Inf. na tel. 031 452-624.
V	NAJEM dam gorico v Paradižu 4 pri Cirkulanah za dobo 5 let zastonj. Tel. 783-31-21.
NJIVO V Trnovski vasi velikosti 42 arov prodam. Inf. na tel. 720-11-34.
MOTORNA VOZILA
AVTO-RAK, na zalogi ve~ vozil, uredimo kredit ali leasing do 5 let. Prodamo: astra 1.6 I 16 V club, 1998, twingo base,
1998,	hyundai pony 1.5, 1990, rover 414 SI, 1998, favorit 135 LX, 1993, polo 1.6 classic, 1997, astra 1.8I, 1992, favorit 135 GLX,
1993,	omega 2.0I 16V kar. avt.,
1994,	bravo 1.6 SX, 1997, lantra 1.6 GLS, 1995, BMW 520I, 1992, punto 55 S, 1995, felicia 1.3 LXI,
1996,	baleno 1.3 GL, 1996, kia pride 1.3, 1998, škoda felicia,
1999,	renault 19, 1990, audi 80, 2.6, 1993, tempra 1.6 IE, 1992, mazda 626 1.8 I kar., 1998, racer base, 1995, sephia 1.6 GTX,
1995,	toyota hi ace 2.4 furgon, 1993, regata TD, 1988, škoda favorit 135 LX, 1994, nexia 1.5 GL, 1998, fiesta 1.3i flair, 1996, sephia 1.5 LS, 1998, ZX 1.4 avantage, 1992, niva 1.7I, 1996, toyota celica 1.6 GSI,1990, astra 1.4I, 1993, passat 1.9 TDI kar.,
1997,passat	2.5 V6 TDI, 2000, punto 55 S, 1997, kia sephia 1.5,
1998,	jeep cherokee 4.0, 1991 ... Posredovanje pri gotovinskem odkupu vozil do 7 let starosti, Radko Kekec, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 a, Ptuj, tel. 02/78-
00.-550,	www.avto.net/auto.rak, auto-rak@amis.net
DOBRO OHRANJEN opel kadet D, registriran, plug 10 col Olt, klinaste brane in voz "platonar". Tel. 745-63 51.
PEUGEOT 405, 1,9 diesel, letnik 90, in Mazdo 323, letnik 96, prodam. Tel. 041 523-841.
OPEL ASTRO 1,7 D, karam-boliran spredaj, letnik 93, prodam, cena po dogovoru. Tel. 756-08-41.
FORD FORIUM 1,4, letnik 1991, dobro ohranjen, prodam. Tel. 041 903-361.
SKUTER PEUGEOT spedfight,
1.	2000, opremljen, prodam. Tel. 040 668-011.
R 5 CAMPUS ugodno prodam, letnik 1990. Tel. 041 966-504.
MOPED APN, 3-vretensko glavo za vrtalni stroj, 3-~eljustno glavo (amerikan Forkar) prodam. Tel. 772-34-41.
STORITVE
30 LET SOBOSLIKARSTVO - PLESKARSTVO Ivan Bezjak, s.p., Vitomarci 6. Bru{enje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje -kvalitetno delo - priporo~amo se. Telefon 02/ 757-51-51, GSM 031 383-356.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. Tel.745 08 51, Prevozni{tvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
PREVOZI PREMOGA iz Velenja zelo ugodno, možnost pla~ila na ~eke. Tel.: 629-10- 95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Se-dlašek 91, Podlehnik.
POPRAVILO TV aparatov, vi-dorekorderjev ter ostale elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Juri~, s.p., Borovci 56 b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
SUHA GRADNJA Knauf sistem - adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spuš~eni stropi, suhi estrihi, vgradnja strešnih oken Velux - od ideje do izvedbe, ugodni krediti do enega leta TOM + 0%. Za informacije po-kli~ite 02 78 83 110, GSM 041 675-972, Bojan Štumberger, s.p., Zg. Hajdina 157.
DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kme~ka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnica Domino, Trstenjakova 5, Ptuj. tel. 78-78-190.
KNAUF (stene, stropovi, suhi estrihi, ometi, mansardna stanovanja na klju~), Armstrong in Dampa stropovi, pleskarstvo. TO-MALES, s.p., Tomaž Lep, Glavni trg 31, Muta, GSM 041 499-579 in 031 886-268.
TLAKOVANJE, ASFALTIRANJE dvoriš~ in parkiriš~. Nizka gradbena in zemlejska dela Ibrahim Hasanagi~, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
TRAKTORSKE GUME 11,2 x
28 cena 26.700; 12,4 x 28 cena 29.700; 14,9 x 28 cena 44.000; montaža brezpla~na, Vulkanizer-stvo Ivan Kolari~, s.p., Bukovci 121/ c, tel. 788 81 70.
VINOGRADNIKI, POZOR! Sidra, natezalnike, nosilce dobite pri kovinarstvu METLIČAR, Slavica Metli~ar, s.p., Potr~eva 28, Ptuj, vsak dan - cel dan. Tel.: 771-28-61.
OBNOVA STARIH salonitnih streh - uni~enje površinskega azbesta - premaz z akrilno smolo in barvanje z želeno barvo - ope~-nata ali vinšnjeva. ECO PIL, Edvard Pilko, s.p., Pohorska 2, 3000 Celje, GSM 041 727-243, garancija 10 let na material in delo.
PLESKARSKA, SLIKOPLE-SKARSKA dela - kvalitetno, ugodno. O. Kampl, s. p., Ptuj, Rimska pl. 11. tel.: 02 772-94-51 ali 041 982-343.
RAZNO
STARINE, pohištvo, slike, ure, drobnarije kupim - pla~am dobro. Tel. 779-50-10 in 041 897-675.
KUPIM Pez figurice, punujam zelo visoko pla~ilo. Tel. 041 429-376, Mario.
PRODAM: ladijski pod, bruna, late, štafle, fosne, deske, trame, možna dostava tel. 041 833-781, Ivan Vivod, Kovaški Vrh 1.
NA STANOVANJE vzamem žensko, 12 km iz Ptuja. Tel. 031 249-359.
VDOVEC, star 70 let, upokojen, iš~em sebi primerno žensko za skupno gospodinjstvo. Pokli~-ite zjutraj ali zve~er na tel. 02 758-66- 11.
MEŠANA DRVA, 1 m3 17.000 sit. Slava Erhati~, Zagorci 89, tel. 758-22-71.
BARVNI TV prodam. Inf. na tel. 775-53-71.
HLADILNO OMARO LTH 550
CB, obložena z rostfrajem, plinsko pe~ Baltur 25 kW z notranjim bojlerjem prodam. Tel. 041 393-131, Darko.
OPEKO za streho, 610 kosov, primerno za garažo ali drvarnico, prodam, cena zelo ugodna. Tel. 751-13-91.
BUKOVA IN MEŠANA drva prodam, dostava na dom. Tel. 03 582-72-11 ali 041 544-270.
SPALNICO in tri praši~e prodam. Tel. 031 302-698.
NOVO ROČNO SEJALNICO
za sajenje povrtnin prodam. Tel. 740-83-15.
ZLATE PRINAŠALCE prodam, rezervacije na tel. 031 321-234.
ODLIČNO OHRANJEN motor za ~oln Tomos 20 prodam. Tel. 02 773-10-91.
DELO
INFOKOMERC, Danica Male-šev, s.p., Šercerjeva 20, 3320 Velenje, vam nudi vse informacije o dobrem zaslužku, tudi o delu na domu. Inf. na tel. 041 747-121.
ŽELITE ZAPOSLITEV, morda nove poklicne izzive? Vpišite se v banko kadrov. Animacija, d.o.o. Ptuj, Agencija za zaposlovanje, tel. 02 / 749 - 34 - 60, www.animacija. si.
SKUPINA USPEŠNIH TRŽNIH
zastopnikov siri dejavnost tudi na Ptuju. Nudimo realni zaslužek od 150.000 do 250.000 sit, nudimo možnost redne zaposlitve, napredovanja, delo v ti-mih ter bogato nagrajevanje. Pogoj: srednja sola, komunikativnost, veselje do dela z ljudmi. Delo za ljudi, ki hočejo uresničiti svoje sanje. M-Forma, Milena Fras, s.p., Ptujska c. 118, Miklavž. Tel.: 02 771 01-86 ali GSM 041 631-578.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
AVTOCENTER " Škoda & Lada
•	splošna popravila
vseli tipov motornih vozil
•	generalna popravila motoijev
•	manjša l<leparska popravila
•	rezervni deli za avtomobilske znamke ŠKODA in LADA
PTUJ 2250, Langusova 29 Tel.: 02/746-55-51 Gsm: 041/588-137
KRATKOROČNA POSOJILA
na osnovi zastave zlata in kreditnih kartic. Agencija CEKIN, Marijan Kujavec, s.p., Osojnikova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
DELNICE, OBVEZNICE POKOJNINSKI BONI.
Odkup in prodaja, hitro izplačilo, minimalni stroški
pri prodaji. Agencija CEKIN, Osojnikova
3, Ptuj (za GBD, d.d.), tel.: 02 748 14 56.
^	vedezevanue
1	POGOVORI V STISKI, SREČNE ŠT, RAZLAGA SANJ
i 090-42-22 cs^
s	UUBEZEN, DELO, DENAR,... POKUČfTE IN NAM ZAUPAJTE!
Roietarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29,2250 Ptuj »02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a « 02 787 86 70 fal<S 02 787 86 71
Izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj
samoplačniska zobna ambulanta
tel.: 774 28 61
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
AKTAL d.0.0. industrijsi<a 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30
10 let
©CaiKl DDSO wasflT m [?W© m M^GJ] [ř®®[M][y@w
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po ir. 0038549 372-e05 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
Strojne estrihe: 04i 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovič, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gorisnica

TROCAL
TRCXJNO TESNENJE
izdelujemo in montiramo:
PVC OKNA, VRATA
ROLETE in ŽALUZIJE
(Evropska kakovost s cert. â. c 1688/98-520-2 SIST1018 ZAG, Ljubljana)
Ivan Arnuš
s.p.
Povodňová ul. 3,2251 (Ob Mariborski c.)
Tel.: 02ff83-00-81, Gsm: 041/390-576
DEMIT FASADE
in druge vrste izolacijskih fasad
v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napu{~ev - vsa druga slikopleskarska dela
UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR,
s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91.
dostava
na dom
od 9. do 22. ure
telefnn-
02/7761311
050 612 096
VRABL-CO., d.o.o.
0rešje202, Ruj '-
Ob nedeljah In praznikih zaprto.
IIW'Î IM
v Metalki
PC Ptuj, Rogozniška 7
POSLOVNA SPOROČILA IN OBJAVE
GLEDALIŠČE PTUJ
MPCvSITÏ
PLOŠČA BETONSKA SIVA
40 X 40 cm
PLOŠČA BETONSKA SIVA
50 X 50 cm
PLOŠČA BETONSKA
BARVA HISTO ROSO 40 x 40 cm
IZOLACIJA ZA TLA
TERV0LTP4cm
IZOLACIJA ZA TLA
TERV0LTP5cm
OPEKA STREŠNA MARSIGLIESE
garancija 30 let
STREŠNA KRITINA
TEGOLA IKO
OKNO STREŠNO
FAKR0 78x118cm
PARKET LAMELNI
HRAST STANDARD
STEKLENE PRIZME
19x19x8cm
ZIDAK SIPOREX
10x25x60 cm
kos 339,00-
kos 519,00-
kos 359,09-
m^ 079,00-
ď 079,90-
m' 1.057,50-
m^ 1.339,90-
kos 41.910,00-
m' 1.909,99-
kos 449,99-
kos 319,99-
kg 1.199,99-
LEPILO ZA SIPOREX
vreča 25 kg
OKNA IN VRATA JELOVICA - GOTOVINSKI NAKUP 6% RABAT
GRAMTE IN OBNAVUAin Z METALKO
METAIKA TRGOVINA
Prodajni center Ptuj
Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00
HË
HUTOCOMWťRCC, dj.
nc-Moaa,
PSC Maribor, Ptujska 132, tel.: 02/46 00 122 02/46 00 123, e-mail: salon.mb@ac-mobil.si

HONDA.
lis debis
AC Leasing
NOVE DIMENZIJE PROSTORA
BREZPLAČNO SERVISIRANJE ZA OBDOBJE 36 MESECEV OZ. PREVOŽENIH 100.000 km OB NAKUPU NOVE MONDE
□
Vs.k otrok je
Problem je, kako lahko ostane umetnik, potem ko je odrasel. Fablo Ficasso
v GLEDALIŠČU PTUJ	PROGRAM 11.4.25.4. 2002	NA GOSTOVANJIH
KDŠpansl<i borci PRINCESKA NA ZRNU GRAHA Predstava za šole in izven 9.30 in 11.00	11. čBtrtsk	
TA PRESNETA UUBEZEN Predstava za soie in izven, 9.45	15. ponedellek	
	17. sieda	PRINCESKA IN ČARODEJ Gostovanje vSLG Celje 11.00 in 16.00 MARJETKA,STR.89 Gostovanje v Šentjanžu, 20.00
	20. sobota	MARJETKA, STR. 89 Gostovanje v Šentprimožu, 20.00
PIKADO Predstava za šoie in izven 9.30,11.30 in 14.00	22. ponedeljek	
MARJETKA, STD. 89 Za šoie, 11.00 Za izven, 19.30	23. toiek	
	25. četrtek	PRINCESKA IN ČARODEJ Gostovanje v Novem Mestu 10.30 in 17.00
%amnoseštvo
^anieCVrBcmcic s.p.
MOŠKANICI 114B, 2272 CORIÎNICA, TEL: 02 743 02 40, FAX: 02 743 02 41 Delavnica:
Bukovci 83,2281 Markovci pri Ptuju, tel: 02 766 39 71, GSM: 041712 043
• IZDELAVA IN MONTAŽA NAGROBNIH SPOMENIKOV • IZDELAVA OKENSKIH POLIC • IZDELAVA IN MONTAŽA STOPNIC, TLAKOV, MIZ, PULTOV ITD.
Igrî'^gjV-	igi 1 j) [J ; JI g ip.'wjrw^SB»''-^.-. '-• --•- r-'-','-'-"-^;-'"-■--:■. .T""??..... — • ) dobite po ceni, ki se je ra^eselit	
	0000	
	..... -^ftimffr-v	
PORSCHE
POR5CHEINTERAÏÏOd.o.o..podniznbMarihor
Šentiljska c. 128 a, 2000 Maribor gsm: 04i 675 758
wwwUrQdbiro .si
Klepova 12, Ruj (02) 748 14 03
PROJEKTIRANJE NEPREMIČNINE
NOVO
* ženske In mladinske elastične hlače na zvon NOVO ^^ 4.500,00 SIT
* ŽENSKI KOSTIMI
že za 12.500,00 SIT
Lina, Zagrebška cesta 70 a, Ptuj
NSi
Novn Stovçnija
občinski odbor Onnož KOALICIJA SLOVENIJA občinski odbor Ormož
vabi občane dne 12. 04. 2002 ob 19. uri v kulturni dom v Ormožu NA JAVNO TMBUNO Z NASLOVOM:
Vračanje preveč plačanih prispevkov m telefonske priključke.
Vaše pravice, stališča države, svoje poglede in zaliteve
v parlamentu vam bodo prestavili poslanci Jože JEROVŠEK, Branko KELEMINA in Alojz SOK.
Ste plačali preveč? MORATE BITI ZRAVEN!
SENČILA MARIBOR
Ružica Levar, inž, gr, s.p. Suhodoičanova ui. 10 2204 MIKLAVŽ
Tel.: 02 629 23 78
MARKIZE ZA BALKONE IN TERASE
ROK IZDELAVE: do 4 dni. Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize
OGLASI ÊN OBJAVE
OBČINA PODLEHNIK
Na podlagi 5. člena Statuta Občine Podlehnik (Uradni list RS, št. 39/99 in 46/01) ter Odloka o istovetnosti simbolov Ob~ine Podlehnik (Uradni list RS, št.24/02 — VII. točka) Komisija za priznanja Občine Podlehnik objavlja
RAZPIS
za zbiranje predlogov za priznanja Občine Podlehnik
1.
Razpis daje za naslednja priznanja občine Podlehnik, ki bodo podeljena ob občinskem prazniku:
-	zahvalna listina občine Podlehnik
-	priznanje občine Podlehnik 2.
Pogoji za dodelitev priznanja:
Podeli se lahko posameznikom, skupinam, organizacijam in skupnostim, podjetjem, društvom, zavodom ter drugim pravnim osebam za življenjsko delo oziroma za izjemne uspehe na posameznih področjih življenja in dela, ki prispevajo k nadeljnjemu razvoju in ugledu občine Podlehnik. 3.
Drugi podatki, ki morajo biti zajeti v vlogi:
-	vrsta priznanja,
-	natančni podatki (naslov, datum rojstva — ustanovitve),
-	kdo je pobudnik,
-	za katero področje se predlaga,
-	v predlogu za podelitev priznanja morajo biti zajeti naslednji kriteriji (utmeljitev):
1.	opredelitev življenjskega dela, posebne zasluge in izjemni dosežki,
2.	dolgoletno in uspešno delo pri izvajanju in krepitvi organiziranosti, usposobljenosti in pripravljenosti, pomembni dosežki na razvojnem in raziskovalnem delu, hrabra dejanja ali drugi izjemni rezultati,
3.	prikaz dosedanjega dela, izraz sedanjih rezultatov in prikaz razvojnih možnosti za izraženo dejavnost,
4.	pomen dejavnosti in podelitev priznanja, za rezultate dela v občini, RS ali tujini.
Pri pobudi je potrebno upoštevati kriterije zastopanja in predstavljanje občine, vrhunske rezultate na določenem področju dejavnosti. V predlogu morajo biti natančno in kronološko opredeljeni uspehi in posebej predstavljene izjemnosti doseženih rezultatov.
Predloge je potrebno posredovati najkasneje do 25. aprila na naslov:
Občina Podlehnik
Komisija za priznanja in odlikovanja
Podlehnik 9
2286 Podlehnik
Župan Občine Podlehnik Vekoslav FRIC
V življenju le skrb in delo si poznala, sedaj od vsega truda si zaspala, odšla si tja, kjer ni bolečin, a ostal nate lep bo spomin.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame, babice in prababice
Veronike Habjanic
IZ DOBRINE 54
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala g. župniku, pevkam, pogrebnemu zavodu "MIR" in gospodu za odigrano Tišino. Iskrena hvala govornikoma Antonu Kolarju in Jožetu Krivcu.
Žalujoči: otroci z družinami
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. nič več ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage sestre, tete in botre
Katarine Orlac
rojene Hentak
9. 11. 1944 - 31. 03. 2002
IZ POBREŽJA 155/A, VIDEM PRI PTUJU
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovanje cvetja, sveč in maš.
Iskrena hvala g. župniku, pogrebnemu podjetju Mir za vse pogrebne storitve, godbeniku za odigrano Tišino in govorniku za lep govor. Iskrena hvala tudi pevcem za odpete žalostinke. Vsem in vsakemu še enkrat posebej hvala, ker ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: brata Martin in Konrad ter sestri Lizika in Anica z družinami
Mali oglasi
KMETIJSTVO
MLADE NESNICE pred ne-snostjo, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljenja, prodam. Jože Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
BIKCE simentalce za nadaljnjo rejo kupim. Tel. 041 263-537.
NAKLADALKO za seno, trosi-lec gnoja in štiri oglate bale prodam. Tel. 756-04-41.
DVOREDNO koruzno sejalni-co Olt, 4-delne traktorske brane Tehnostroj ter slamoreznico Ježek prodam. Tel. 02 788-58-77.
OBRAČALNIK Favorit 220 prodam, cena po dogovoru. Tel. 02 719 20 58 ali GSM 041 213-570, do 8. ure ali po 18. zvečer.
NAKLADALKO SIP 19 v
dobrem stanju prodam. Tel. 764-81-21.
OVIJALKO za ovijanje okroglih bal kupim. Ponudbe na tel. 719-51-77.
OKOPALNIK, 6-vrstni, za sladkorno peso prodam. Tel. 578-87-84.
V 6. MESECU brejo telico simentalko prodam. Tel. 02 719-70-98.
PRODAMO bale sena (seno in otavo). Inf. na tel. 02 751-39-91.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
(ob sobotah) 13. april 2002 Jože Petrovič, dr. stom. ZA Cirkovce
PREDSETVENIK, širine 2 m, enobrazdni plug 12 col, traktorske brane, trodelne, prodam. Tel. 740-70-55, GSM 041 932-329.
DVA prašiča	domače reje,
težka 120 kg,	prodam. Tel.
751-56-11 ali	GSM 040 705-056.
KOSILNICO BCS, zelo dobro ohranjeno, prodam, cena po dogovoru. Inf. na tel. 031 724-603.
SILAŽNE BALE, okrogle, prodamo. Inf. na tel. 745-46-41.
PURANE, 6 tednov stare, težke 2,20 kg, bomo prodajali 25. aprila 2002. Inf. na tel. 688-13-81, Rešek, Starše 23.
PRAŠIČA 120 kg domače reje prodam. Tel. 756-08-11.
KUPIM hidravlično prešo od 300 litrov naprej. Tel. 031 654 285.
TELICO, staro 1,5 leta, brejo, prodam. Tel. 719-80-25.
SVINJSKE POLOVICE, meso in domače klobase, meso iz tun-ke, prekajeno meso prodamo. Meso in izdelki so iz prašičev iz lastne reje. Tel. 041 212-408. Kmetija Požegar, Bišečki Vrh 30 a, Trnovska vas.
BUČNICE GOLICE do 150 kg
kupim. Tel. 041 667-325.
TELICO, brejo 7 mesecev, prodam. Tel. 768-07-41.
NEPREMIČNINE
NEPREMIČNINO v k.o. Hra-stovec pri Zavrču prodam - parcelo, ki je zelo primerna za novogradnjo, v velikosti 12,5 ara. Cena in ostalo po dogovoru. Terezija Arnejčič, Turški Vrh 37, Zavrč.
ENO OZ. DVE parceli v središču Gornje Korene prodam. Tel. 041 929-283.
Oglase in osmrtnice sprejemamo na telefon: 02 / 749 - 34 - 10
Ljubili ste delo in življenje, ljubili ste svoj dom, a tiho, brez slovesa odšli ste v večni dom.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi drage tete
Cilike Zavec
IZ SLATINE 48
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. diakonu za opravljen obred ter podjetju MIR za opravljene pogrebne storitve. Posebej hvala govornikoma g. Mirku Lesjaku in g. Francu Korenjaku.
Prav lepa hvala tudi cerkvenemu pevskemu zboru.
Vsi, ki smo vas imeli radi
Minile zate vse so bolečine, v srcu pustila si lepe nam spomine. Čeprav si morala veliko pretrpeti, s teboj bilo nam je lepo živeti. Le kdo, le kdo pozabil bi gomilo, kjer spi zlato mamino srce, ki nas neskončno je ljubilo vse do zadnjega je dne?
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče
Barbare Milosic
28. 10. 1932 - 3. 4. 2002
IZ GRADIŠČ 46 PRI CIRKULANAH
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki so nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, jo v tako lepem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše ter nam izrekli globoko sožalje. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pevkam in pevcem za odpete žalostinke, pogrebnemu podjetju MIR ter govornikom za ganljive besede slovesa.
Žalujoči: otroci z družinami
PRODAMO: Hiše: Drstelja takoj vseljiva nedokončana z večjo parcelo, mirna lokacija; Rajšpova 2-druž. možnost kot poslovna; Aškerčeva; Sakušak nedokončana; Žabjak; Zg. Hajdina; Brstje, starejša Mala vas; atrijska Sakušak; Spuhlja; Ptujska Gora 1- in 2-druž; Vitomarci; nedokončana Placar; Cirkulane; atrijska Zg. Pristva; Aškerčeva s posl. prostori; Hajdoše; Zago-jiči; Moškanjci 1- in 2-druž.; Har-dek - Ormož, Majšperk - Lešje; starejša Bukovci; Draženci; nedokončana Prerad; Tavčarjeva; Jiršovci; V. Nedelja; Tibolci; Str-janci; Placar posl.-stanovanjsk-a; Leskovec - Gradišča; atrijska Klepova; starejša Destrnik kot nadomestna gradnja s 6.710 m2 parcele ob glavni cesti; nova takoj vseljiva Krčevina pri Vurber-gu, lep razgled z večjo parcelo; Tezno možnost menjave za stanovanje na Ptuju z doplačilom itd. Stanovanja: nova takoj vseljiva 2-3- in 4-sobna Drava center; 1-sobn. Kraigherjeva, III., vseljivo takoj; 1-sobn. Kraigherjeva IV. nadst.; 1,5-sobn. novo takoj vseljivo Lackova; 2-sobno zelo urejeno pritličje Čučkova;
2-sobn.	Gorišnica novo; 2-sobn. Orešje; 2,5-sobn. Zg. Hajdina; 2,5-sobn. 5. prekomorske mansarda, vseljivo 1.602; 3-sobn. Ul. maja mansarda, vseljivo 1.9.02;
3-sobn.	Podlehnik zelo ugodno; 4-sobn. Cankarjeva vseljivo julija; 4-sobn. 5. prekomorske; apartma 55 m2 v ptujskih toplicah. V prodaji parkirni prostori v poslovnem centru Drava. Vikendi: Cirkulane - Gradišča 2 sobi, kuhinja, WC - kopalnica, mestni vodovod, lep razgled, možnost menjave za stanovanje; Hra-stovec nedokončan; Hrastovec z manjšim zemljiščem; Prerad; Majski Vrh v račun stanovanje;
Strjanci; brunarica Krčevina pri Vurbergu itd. Kmetije: Krčevina pri Vurbergu; Lovrenc na Dr. polju; Majski Vrh; Mala Varnica; Slovenja vas kurja farma s starejšo hišo zelo ugodno itd. Vrstne hiše: omejena količina. Parcele: Potrčeva 1.000 m2 z vso dokumentacijo za stanovanjsko poslovno stavbo; Maistrova; Ro-goznica; Destrnik; Trgovišče; Slovenja vas z vso dokumentacijo za posl. dejavnost; Trnovska vas itd. Poslovne hiše: Grajena; Borovci; Brstje; Orešje; Restavracija Vrazov trg; pisarniška prostora 45 m2 Lackova itd. Vse informacije dobite v posl. centru Domino, Trstenjakova 5, I. nadst., vsak dan od 8. do 15., sreda do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure. Agencija Vikend, Biš 8/b, Trnovska vas, tel. 02 757-1101, GSM 041 955-402, Domino 02 748-1013, faks: 02 748-1014
JADRANSKA 20-22, Ptuj, oddam v najem več prostorov, primernih za trgovino, gostilno, pisarne ali servis. Tel. 745-26-51.
NJIVO v Stojncih - "Siget" prodam v izmeri 21 arov. Tel. 041 444-683.
VINOGRAD s kletjo v Turškem Vrhu, občina Zavrč, prodam. Tel. 751-52-01.
V NAJEM oddam dva poslovna prostora (2 krat 22 m2), I. nadstropje, v centru Ptuja, primerno za pisarno. Inf.na tel. 041 611-404.
KUPIM ZEMLJIŠČE, gradbeno, in nekaj kmetijskega zemljišča na širšem področju Cirkulan. Tel. 757-33-11.
Minilo je trpljenje, minila bolečina in v mojem srcu ostala je praznina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, svaka in brata
Antona Sagadina
IZ GEREČJE VASI 45
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Lepa hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste prišli od blizu in daleč ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, svete maše ter izrečeno sožalje. Hvala g. župniku Pavlu Pucku, pevcem za odpete žalo-stinke. Hvala gospe Lojzki Malinger za besede slovesa, PGD Gerečja vas, DU Hajdina, Bolnišnici Maribor - oddelku ORL in CKF za pomoč v njegovi bolezni in pogrebnemu podjetju MIR.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Tvoji najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, dedka in pradedka
Ivana Vauda
IZ VIČAVE 109
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovane vence in cvetje ter sveče in izražena sožalja. Posebej zahvala Bolnišnici Ptuj za pomoč in nego v času bolezni, kakor tudi osebju Doma upokojencev Ptuj, častni straži Zveze borcev Panorama, govorniku g. Fideršku, pevcem, zastavonošem, Komunalnemu podjetju Ptuj za pogrebne storitve in vsem drugim. Še enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
PTUJ / pomladansko urejanje in čiščenje okolja
Čas je, da nar^i vrnemo lepoto!
Tako so se mladi prejšnji teden lotili akcije čiščenja struge in okolice potoka Grajena sredi Ptuja.
V prizadevanjih za zdravo in cisto okolje se mestna občina Ptuj tudi letos vkljućuje v akcijo Pomladno urejanje in vzdrževanje čistega okolja, ki je sestavni del projekta ministrstva za okolje in prostor ter akcije Moja dežela lepa in gostoljubna Turistićne zveze Slovenije. Pri izvedbi akcije, ki poteka od 3. do 20. aprila, bodo letos sodelovale mestne in primestne četrti, vse šole, vrtci, številna društva in pripadniki Slovenske vojske.
Kot sta povedala predstojnik skupne občinske uprave Stane Napast in ekologinja Alenka Korpar, bo osrednji del akcije čiščenja divjih odlagalis~ in urejanja okolice potekal to soboto, 13. aprila s pričetkom ob 9. uri na posameznih zbirnih mestih:
- za mestno četrt Center pri domu krajanov na Potrčevi cesti,

m
kjer bodo čistili predvem okolico doma krajanov ter avtobusne in železniške postaje;
-	za mestno četrt Ljudski vrt
ob strelišču v Babosekovi grapi, kjer bodo čistili predvsem planjavo in gozdiček v okolici strelišča;
-	za mestno četrt Breg na
parkirišču na Zadružnem trgu,
Skoda Octavia - popust 250.000 SIT
Skoda Fabia Dream - avtomatska klima brezplačno
iLo.0. IRfiOVINA, SERVIS VOZIL MEDNARODNI PREVOZI
Puhova ulica 12, 2250 Ptuj, tel. prodaja 02 749 22 50, servis 02 749 22 59
kjer bodo čistili predvsem bre-žine Studenčnice do golf igrišča ter pešpot od peš mostu do ptujskih Term;
-	za mestno četrt Jezero pri gradu Ristovec, kjer bodo čistili okolico gradu in ob cesti;
-	za mestno četrt Panorama pri domu krajanov na Vičavi za čiščenje Vičavske poti in pri ribniku v Orešju za čiščenje okolice ribnika;
-	za primestno četrt Grajena pri trgovini Ploj na Grajenščaku, na Mestnem vrhu pri Rebrnišku in na parkirišču pri Globoki grabi v Krčevini pri Vurbergu, kjer bodo čistili okolico in gozdove v okolici zbirnih mest;
-	za primestno četrt Rogozni-ca pri domu krajanov na Rogo-znici za čiščenje okolice doma, rogozniškega ribnika in gozdička proti Žabjaku ter ob športnem igrišču v Podvincih za čiščenje gozdička med velikim in malim podvinškim ribnikom.
Vse občane vabijo, da se jim pridružijo v čim večjem številu, saj imamo vsi radi lepo in čisto okolico; zdaj je čas, da naravi vrnemo, kar ji nenehno jemljemo. Po napornem delu, predvidoma okoli 13. ali 14. ure, pa vabijo vse, ki se bodo akcije udeležili, na tradicionalni zaključek akcije, ki bo tudi letos na Ranci v Spu-hlji, kjer bodo poskrbeli tudi za jedačo in pijačo. Ce bo deževalo, akcija odpade!
Naj dodamo, da so se za samostojne akcije odločili tudi lovci, ribiči, ki so akcije že izvedli, Brodarsko društvo Ranca bo imelo akcijo 20. in 21. aprila, Kajak klub Ptuj pa 20. aprila.
Tekst in foto:
- OM
Napoved vremena za Slovenijo
Napoved za Slovenijo
Danes bo zmerno do pretežno oblačno. Popoldne se bo oblačnost na zahodu spet zgostila in proti večeru bo tam že deževalo. V noči na petek bo dež zajel vso Slovenijo. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 4, na Primorskem 6, najvišje dnevne jutri od 8 do 14 stopinj C.
Obeti
V petek in soboto bo spremenljivo do pretežno oblačno. Občasno se bodo pojavljale padavine, deloma plohe.
če malega travna grmi,		10/5	
slane se kmet več ne boji. ____ 8/3 a» J		t 8/2	9/5
< J 4/10 J	£ ^	9/4	1 ^^^^^
	k s	*	^ 11/5
	\ o »A	10/4	é
s \	' s.		
Kulturni križemkražem
PTUJ * Danes bo ob 16. uri v Narodnem domu Območna revija mladinskih pevskih zborov. Nastopili bodo zbori osnovnih {ol: Cirkulane s podružnico Zavrč, Destrnik, Maj{perk, Jur{inci, Podlehnik, Olge Meglič, Cir-kovca, Videm, Mladika, Markovci, Gori{nica in Gimnazije Ptuj. PTUJ * V mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča bo 11. april ob 17. uri Pravljica z jogo. PTUJ * Danes bo ob 18. uri v telovadnici OŠ Ljudski vrt literarni večer učencev {ole ob izidu literarnega glasila Car moje besede. PTUJ * Danes bo ob 19.30 uri v ptujskem gledali{ču gostoval Sarajevski ratni teater SARTR z mojstrovino Jo-seja Sachisa Sinisterr Ay, Carmela. Igrata Selma Alispahić in Dragan Jo-vičić.
KOLNKIŠTA * Četrtek, 11. aprila, ob 20.00: Jam Session. Vabljeni vsi ljubitelji glasbe in vsi, ki želite nastopati s ptujskimi glasbeniki. PTUJ * V Pre{ernovi 1 bodo jutri, 12. aprila, ob 18. uri odprli novo galerijo Tenzor, hkrati pa počastili prvo obletnico dela galerije Tenzor. Ob tej priložnosti bodo odprli razstavo slik akademskega kiparja Erika Lovka. SLOVENSKA BISTRICA * Zavod za kulturo vabi v petek, 12. aprila, ob
19.	uri v vite{ko dvorano gradu Slovenska Bistrica na predstavo Polone Vetrih Shirly Valentine. SLOVENSKA BISTRICA * V petek,
12.	aprila, ob 19. uri bo v Domu svobode večer z ljudskimi pevci ob 15-letnici ljudskih pevcev DPD Svoboda.
JURŠINCI * V petek, 12. aprila, ob
20.	uri bo v dvorani ponovno predstava ljudske veseloigre v treh dejanjih Davek na samce, ki jo uprizori gledali{ka skupina KUD Vitomarci. KOLNKIŠTA * Petek, 12. aprila, ob 21.00: monodrama Monologi vagine. Igra Mojca Simonič. Vstopnina 200 SIT.
PTUJ * V soboto bo ob 15. uri v gle-dali{ki dvorani gimnazije revija petja in plesa. Zbore bo strokovno ocenjevala dr. Darja Koter. SLOVENSKA BISTRICA * V Domu svobode bo v soboto, 13. aprila, ob 11. uri premierna predstava lutkovne igre Pi{čanček Pik lutkovne skupine Cik—cak.
ORMOŽ * V okviru območnega srečanja gledali{kih skupin sta v soboto,
13.	aprila, v kulturnem dom na ogled dve gledali{ki skupini: ob 18. uri KUD Velika Nedelja s komedijo Cilika Slama in ob 20. uri gledali{ko-literarno dru{tvo Ormož s komedijo Štirje letni časi.
HAJDOŠE * Mo{ki pevski zbor in PGD Hajdoše prirejata kulturni večer, ki bo v soboto, 13. aprila, ob 19. uri v gasilkem domu v Hajdo{ah. Nastopili bodo doma~i pevci, pevke in mu-zikantje ter gostje.
KOLNKIŠTA * Sobota, 13. aprila, ob 20.00: potopisno predavanje Nami-bija - drugačen planet. Predaval bo Peter Eržen.
KOLNKIŠTA * Nedelja, 14. aprila, ob 21.00: projekcija filma Full Metal Jacket v okviru retrospektive filmov Stanleyja Kubricka. PTUJ * Pokrajinski muzej Ptuj vabi na otvoritev razstave za otroke Arhi-mir te popelje skozi preteklost, ki bo v ponedeljek, 15. aprila, ob 11. uri na ptujskem gradu. PTUJ * Na mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj bo 16. aprila ob 10. uri Knjižni kviz za razredno stopnjo.
PTUJ * Na mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča bo 16. aprila ob 17. uri potekal Pogovor o knjigi. PTUJ * Mladi flavtisti glasbene šole Karola Pahorja iz razreda prof. Klav-dlje Fegu{ in prof. Suzane Menoni Planin{ek pripravljajo v torek, 16. aprila, ob 19.30 uri v dvorani {ole interno produkcijo, na kateri bodo poleg igranja predstavili utrinke s flavtisti~-nega dne.
PTUJ * Na mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potr~a bo 17. aprila ob 10. uri Knjižni kviz za predmetno stopnjo.
PTUJ * V sredo, 17. aprila, bo v dvorani glasbene šole Ptuj 3. obmo~na revija malih pevskih skupin. Nastopilo bo enajst malih pevskih skupin, nastope bo strokovno spremljal Mitja Reichenberg.
SLOVENSKA BISTRICA * V sredo, 17. aprila, ob 19. uri bo v viteški dvorani gradu Slovenska Bistrica predavanje dr. Ferda Šerbelja Neznana pota umetnosti.
CRNA KRONIKA
OKRADLI VIKEND
Neznani storilec je v času od 3. do 4. aprila med 20.00 in 12.00 uro ukradel iz vikenda v Drbetin-cih, občina Vitomarci, več kosov delovnega orodja, dve zložljivi postelji, dva kompleta posteljnine, več odej in lastniku V.Fl povzročil škode za okoli 250.000 SIT.
UKRADEL VRATA
Od 3. do 4. aprila med 17.00 in 15.00 uro je neznani storilec iz novogradnje v Bišečki vasi, občina Trnovska vas, ukradel masivna nepleskana hrastova vrata in lastnika oškodoval za 300.000 SIT.
TRČENJE V KRIŽIŠČU
4.	aprila ob 21.10 uri se je na Cesti proleterskih brigad v Mariboru zgodila prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila Hyundai pony I.L., star 66 let, iz Poljčan v križišču pri zeleni luči z vozilom zavijal na Ljubljansko cesto, pri tem pa ni pustil mimo voznika os. avtomobila Ford escord M.Š., starega 24 let, iz Ptuja. V trčenju je bil I.L. hudo telesno poškodovan in odpeljan v Splošno bolnišnico Maribor, kjer je ostal na zdravljenju. Lažje telesne poškodbe je dobil tudi potnik v os. avto M.Š., T.J., star 22 let iz Ptuja. Na vozilih je nastala materialna škoda, ki po nestrokovni oceni znaša 800.000 SIT.
PREHITER TOVORNJAK
5.	aprila ob 16.00 uri je voznik tovornega avtomobila M. Z. iz Šmarja pri Jelšah vozil po glavni cesti iz smeri Gornje Radgone proti Benediktu. Izven naselja Iho-va je vozil z neprilagojeno hitrostjo, zaradi česar ni mogel pravočasno ustaviti za voznico os. avtomobila V. K., ki je v križišču zavijala v levo na lokalno cesto. V trčenju sta bili poleg voznice poškodovani še sopotnici 46-letna O. K. in dveletna P. K. iz Lokavcev. Vse tri so ostale na zdravljenju v mariborski bolnišnici.

#
OSEBNA KRONIKA
Rodile so: Mateja Premzl, Starše 19 - Hano; Andreja Lah, Podlehnik 61 - Matjaža; Darja Šandor, Krčevina pri Vurbergu 77, Ptuj - deklico; Karmen Muzek, Videm pri Ptuju 3/f - Davida Mateja; Lidija Hliš, Osojni-kova 22, Ptuj - Manj o; Helena Kovačec, Formin 4/a, Gorišnica - dečka; Klavdija Vozlič, Šempeter pri Gorici - Blaža; Mija Petrovič, Gradišče 84, Cirkulane - Zalo; Tanja Krivec, Zg. Leskovec 5, Videm - deklico; Dominika Vogrinec, Moškanjci 89/a, Gorišnica - Ano; Andreja Križan-Lipnik, Jerčin 16, Podčetrtek - Benjamina; Natalija Rihtarič, Stojnci 79, Markovci - Manuelo. Popravek: V prejšnji številki Tednika je bilo napačno objavljeno ime otroka; pravilno se glasi: Suzana Kukolj, Mota 27, Ljutomer - Sama. Poroke - Ptuj: Damjan Ribič, Krčevina pri Ptuju 70/a, Ptuj, in Alenka Kremzer, Machova 5, Maribor; Andrej Ma-rot, Cesta XIV divizije 5, Maribor, in Eika Mohorič, Ločič 4; Roman Mulej in Metka Kostanjevec, Gori-šnica 124; Sandi Mertelj, Skorba 56, in Aleksandra Petrovič, Poljska c. 41/b, Ptuj.
Poroka - Zavre: Alojz Sla-meršek in Marica Forjan, Pestike 2/a.
Umrli so: Rudolf Košir, Vol-kmerjeva c. 7, Ptuj, rojen 1923 - umrl 30. marca 2002; Ivan Vauda, Čufarjeva ul. 24, Ptuj, rojen 1922 - umrl 31. marca 2002; Valent Knez, Drstelja 14, rojen 1923 -umrl 28. marca 2002; Elizabeta Emeršič, Dolane 6, rojena 1920 - umrla 03. aprila 2002; Mitja Tetičkovič, Pristava 27, rojen 1982 - umrl 31. marca 2002; Katarina Orlač, rojena Hentak, Po-brežje 155/a, rojena 1944 -umrla 31. marca 2002; Antonija Pipenpacher, rojena Čelan, Rošnja 31, rojena 1923 - umrla 31. marca 2002; Anton Filipaja, Skorba 47, rojen 1938 - umrl 01. aprila 2002; Vincenc Brumec, Re-ševa ul. 6, Ptuj, rojen 1935 -umrl 03. aprila 2002.
cl.o.o
• TRGOVINA «CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD •PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611
hĚ
SB^B
Avto Prstec d.o.o.
Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj
Tel.:02/782-3001 —	»>
www..^-prstec.si FIAT STILO misli naprej
AKCIJA!
EKO PUNTO
Punie letnik 2002
popust
-200.000.it
Dve leti garancije
sa^B
Avto Prstec d.o.o.
Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj
Odkup rablfenih vozil! ■ Tel.:02/782-300l