'“ostn na piacana v getovini
Maribor, ponedeljek 24 decembra 1934
stev 291
Leto Vil! (XV',
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In uprava: Maribor, Goapoakaul.il/ Telefon uradnlttva 3440, uprava 245S lahaja rasen nedelje in prašnikov vsak dan ob 1*. uri t Velja meseSno prajeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 19 Din / Oglasi po ceniku / Oglate sprejema tudi oglasni oddelek »Jutre“ v Ljubljani i PoStnl Čekovni račun It. 11.400
JUTRA”
Mir lludem na zemlji
V tem je veličastvo betlehemske bla-Sovesti: Spev miru. Ta čarobni spev Prešinja odsihdob narode, stanove in po-^nce. V teh akordih niso samo platonični zvoki neke plesnive doktrine. Mir J fraza, tudi špekulacija ne. Silovit gon i pARIZ 24 deceinbra. Ves evropski 16, ki prepaja poslednja vlakenca ljud- jjs[{ je z na j večjim zanimanjem sprem »ega bistva. Neizrečen zaklad je; vred- jjaj itrjz0 jugoslovanske vlade in
Jevtičeva vlada v sodbi Evrope
Ves evropske tisk le posvečal naši vladni krizi veliko painlo — Simpatimi komentarji fferaneofkih listov
lota, ki se je zavedamo šele tedaj, ko je ogrožena. Paradoksna skrivnost pa je, s kolikimi napori se vrši borba za ohranitev te vrednote, za uveljavljenje mirovnega stanja.
Operetni primer bolivijsko-paragvaj-skih obračunavanj še ne morejo razmasti mogočne mirovne stavbe. Tragikomični intermezzi so. In med Južno Ameriko in Evropo se razprostirajo oceanske dalje. V podzavesti pa je še dramatiko iaponsko-kitajskih napetosti in japonsko-fuskih zaostritev. Z vstopom boljševiške Proletarske Rusije v buržujsko Društvo narodov so te zaostritve spuhtele. Bur-Žuji so včasih vendarle usmiljeni in dobri ljudje. Ni vonj po sočni in okusni omaki, kar prihaja iz vzhodnoafriškega abesinskega kotla. V ozračju nad tem kotlom ie nekaj kakor smodnik ali svinec. Nas ne bo osmodil, pač pa nekoga, ki ne mara miru z nami.
Kaj nas zanimajo druge celine? Za vegast mirovne misli gre. Zato nam ne tnore biti vseeno. Evropci bi se bili letos nekajkrat skoro spodtaknili
njeno rešitev ter je s posebnim poudarkom pozdravil prizadevanja gospoda Jevtiča in njegov končni uspeh. Posebno pažnjo pa je te dni posvečal Jugoslaviji francoski tisk. Tako politična kakor tudi časniška javnost je sprejela novo vlado g. Jevtiča z velikimi simpatijami. Vsi listi naglašajo zlasti Jevtičevo vdanost in naklonjenost Franciji ter njegove velike državniške sposobnosti. Kar pa je najbolj nepričakovano in se v Franciji doslej sko-
raj še ni zgodilo, je to, da govori o g. Jevtiču in njegovi vladi zelo dostoj no tudi levičarski tisk. »Pariš Soir« piše med drugim: »Vlada g. Jevtiča predstavlja nov napredek glede okrep Ijevanja jugoslovanskega narodnega in državnega edinstva ter trajnega pri iateljstva s tujimi narodi«. »Journal des Debats« objavlja tudi obširen članek in pravi, da obstoja danes v Jugoslaviji nekako kolektivno politično izpraševanje vesti in krepljenje zavesti o vzajemnem sodelovanju. Nova vlada je nov dokaz takega razvoja. Uvodnik »Tempsa« je pisan zelo toplo.
List meni, da se je kriza srečno rešila in da je glavna zasluga za to politična misija kneza namestnika Pavla, ki je umel poklicati na vodilno mesto naj sposobnejšega človeka, ki lahko ves služi interesom kraljevine Jugoslavije. List nato hvali Jevtičeve simpatije do Francije in njegove usj>ešne nastope v Ženevi. Izraža prepričanje, da bo novi ministrski predsednik znal zbrati okoli sebe vse konstruktivne sile Jugoslavije. V zunanji politiki bo nadaljeval svoja dosedanja prizadevam*.
(Lavai i® ne DOtule ir Rim
SIMONOVE KONFERENCE V PARI ZU. FLANDIN IN LA VAL POVABLJENA NA RAZGOVORE V LONDON.
Francijo^ Listi naglašajo, da se je tudi
PARIZ, 24. decembra. V soboto se je sestal angleški zunanji minister sir John Simon s francoskim ministrskim predsednikom Flandinom in zunanjim ministrom La valom. Ta sestanek je sedaj predmet obširnih komentarjev Ob vsakem! pariškega tiska. Iz Pariza se je sir Šibilo lahko j mon odpeljal v Cannes, kjer bo, kakor
takšnem spedtikanju bi se uuu ( vnelo in sprožilo. Smodnik pa ni moker; že poročamo, preživel božične praz-les, bombaž ali kamenje. Takšne spod-'nlke. Kakor poročajo listi, je sir S?mon
tikljanje si je treba premisliti. Tej življenj ski in politični modrosti se pravi diplomacija. Včasih pa tudi modrost ne pomaga. Dva dogodka sta letos pognala evropsko diplomacijo na strmo poševno Ploskev. Evropski mir je visel na pajče-vinasto tenki nitki. Diplomacija je premaknila poševno ploskev v mirovno ravnino. 26. julij! Točno ob 20. obletnici izbruha svetovne vojne. Dollfuss umorjen. Delna mobilizacija italijanske vojske in koncentracija ob meji. In če bi bili vodilne ljudi v Nemčiji tudi zapustili živci? Sentiment 20. obletnice bi se bil sprevrgel lahko v grozno realnost. Začetek bi bil jasen, konec pa niti najmanj.
9. oktober! Marseille. Na bojišču za mirovno misel sta obležala velika tvorca in zidarja mogočne mirovne stavbe. Veliki Gospodar naš Aleksander I. in Louis Barthou. Na mogočne pilote je postavil Aleksander veličasten most, ki naj Spaja balkanski svet v brambi skupnih koristi. Potem je šel na simbolično pot Po Sredozemskem morju, da vsemu svetu nakaže vodilno misel svoje mirotvor-le politike:	preko	dobrega	prijatelja
Pobotati se s sovražnikom. Potem pa zo-Pet ven na široko morje, v gospodarski Procvit in dalekosežne razvojne pomorske možnosti, ki naj Jugoslaviji in Balkanu prinesejo lepšo bodočnost. Marseil-leski streli so postavili mirovno stanje v najtežjo preizkušnjo po svetovni vojni, tapeta razvnetost ženevske debate je Sla v višek in bila je neka sobota, ko ie bila skrivnostna roka gorečo šibico že čisto primaknila vnetljivi snovi . . . Naj-bladnokrvnejši diplomati so tedaj klonili in si beležili datum, ki bi ga mogla Evropska zgodovina označiti z najbolj krvavo rdečostjo. Laval je potem z veseljem vzklikal, da se je posrečilo v zadnji polsekundi z eno roko prestreči mir.
Mir ne sme biti predmet teoretičnih Razpravljanj in svetovno razpoloženje %ečkliivih preizkušenj. Globoka praksa mora biti, nelc med narodi In državami, *udi med stanovi. Leto 1934. je prineslo
razpravljal v Parizu o saarskem ple biscitu, vrnitvi Nemčije v Društvo narodov in o pogajanju med Italijo in
ob tej priliki pokazalo popolno soglasje stališč angleške in francoske vlade. Kot zelo važen znak soglasja in sodelovanja se poudarja dejstvo, da je sir Simon povabil v London Flandina In Lavala, kjer naj bi se nadaljevala posvetovanja med angleškimi in francoskimi državniki. O kakem Lavalovetn potovanju v Rim tako zaenkrat ni nobenega govora, ker mora Italija poprej še izpolniti neke važne francoske zahteve.
Politična amnestija v Avstriji
DOSLEJ JE BILO IZPUŠČENIH IZ JEČ, PREISKOVALNIH ZAPOROV IN TABORIŠČ ŽE VEČ TISOČ LJUDI DUNAJ, 24. decembra. Za božične j udeležencev februarske in julijske re-
praznike je avstrijska vlada izdala ain nestijo, ki se letos nanaša tudi na politične krivce. Tako je bilo izpuščenih iz zaporov okoli 300 narodnih socialistov in komunistov, katerim je bil črtan ostali del kazni. Med temi jih je okoli 170, ki so bili obsojeni zaradi letošnjih revolucij. Mimo tega je vlada izpustila iz koncentracijskih taborišč tudi veliko število manj obremenjenih
volucije. Prav tako je bilo tudi ustavljeno postopanje proti onim marksistom in narodnim socialistom, ki bi morali šele priti pred sodišče, pa njihova krivda pri februarskih in julijskih dogodkih ni bila neposredna. Na ta način je bilo iz preiskovalnih zaporov izpuščenih že doslej preko 2000 ljudi. Pričakuje pa se, da jih bodo do Novega leta izpustili še okoli 1000.
Dr. Vladimir Maček amnestiran
ZAGREB, 24. decembra. Dr. Vladimir Maček, ki je bil amnestiran, je bil tudi že izpuščen na svobodo. Odpravil seje takoj na svoj dom, kjer je tekom včerajšnjega dneva sprejel mnogo svojih političnih in drugih prijateljev, ki so mu prišli čestitat.
Boliševiški moioh žre lastne otroke
PARIZ, 24. decembra. Iz Moskve poročajo, da je sovjetska vlada uvedla obširno akcijo proti opozlcionalnim članom komunistične stranke, ki so baje priprav
ljali odstranitev Staljina. Poleg že drugih komunistov, ki so bili aretirani zaradi suma sokrivde pri umoru Kirova, so bili odvedeni v zapore tudi bivši narodni komisarji Zlnovjev, Kainenjev, Fedorov-Bakajev, Vardi jan, Zalucki, Goršenjin, Bulak, Jevdokimov in Koščin. Kakor pa se iz poučenega vira izve, proti Zinovje-vn in Kamenjevu ni zadostnih dokazov za zvezo z umorom Kirova, ki bi mogle služiti za obtožbo pred vojaškim sodiščem. Zaradi tega pridejo Zinovjev, Ka-menjev in r Kateri drugi bivši drugi komisarji pred posebno sodišče, ki bo razpravljalo samo o cventuelni administrativni kazni. Zdi se, da bodo aretirani komisarji poslani v pregnanstvo v Sibirijo.
ugodno bilanco: malodane popolen zlom marksizma v Evropi. In marksizem zbuja nemir, mržnjo in nesporazum med stanovi in poklici. Fanatični nasprotnik miru in sporazuma med stanovi je pregnan s pozorišča.
Vsem gre pravica deleža, ki ga je narodom in ljudstvom naklonila betlehem-
ska blagovest. Kako pa je s tem deležem pri naših ob Soči? Sedemnajstič prihajajo težki spevi od Soče sem. Niso veseli. praznični betlehemski angelski spevi. Gorje in bol izražajo. In ob Zili? Težki vzdihi. Nekaj zdravi slutnji podobnega nanv pravi: tudi ob Soči in Zili bo zmagata betlehemska blagovest. —ec.
M	-----
VRŠILEC DOLŽNOSTI BANA.
LJUBLJANA, 24. deceinbra. Za začasnega vršilca dolžnosti bana dravske banovine je do imenovanja novega bana določen pomočnik bana g. dr. Otmar Pirkmajer.
OBISK FRANCOSKIH BOJEVNIKOV.
PARIZ, 24. decembra. Dne 29. de-ccmbra prispe v Ljubljano velika de-putacija bivših francoskih bojevnikov na solunski fronti, takozvanih »Poilus d’ Orient«, odkoder se bo odpeljala dalje na Oplenac, kjer se pokloni bla-gopokojnemu kralju Aleksandru. Na povratku se bodo bojevniki ustavili tudi v Zagrebu.
TITULESCU NE ODSTOPI.
BUKAREŠTA, 24. decembra. V zadnjih dneh so se razširile vesti, da je zunanji minister Titulescu odstopil, kar pa ni res. Gospod Titulescu je sam^dločno zanikal, da bi sploh ime! namen odsb1 piti.
SMRTNE OBSODBE ZA BOŽIČ.
GRADEC, 24. decembra. Pred tukajšnjim sodiščem so bili trije pučisti narodne socialistične stranke obsojeni na smrt na vešalih, štirje pa so bili obsojeni od 6 do 10 let ječe.
ZMAGA NANKINŠKIH ČET.
RIM, 24. decembra. Agentura »Propaganda Fide« poroča iz Šanghaja, da so čete nankmške vlade zavzele mesto Tungtar in komunistične čete popolnoma porazile. V boju je padlo okoli 3.000 vojakov, mnogo jih pa je bilo ranjenih in ujetih. Komunisti beže v divjem neredu v notranjost pokrajine Angvej.
DIVJAKI POBILI MISIONARJE.
PARIZ, 24. decembra. »Le Matin« poroča iz Tokia, da so domačini na otoku Amjamogoni napadli tamkajšnje francoske misionarje in štiri ubili. Usoda ostalih dvanajstih misionarjev ni znana, zdi se pa, da se jim je posrečilo na neki jadrnici pobegniti z otoka.
ZalJubliMi maiek
Vas ponoči budi s svojim neprijetnim mijavkanjem. A Vaš k a ft e t j t Ali Vas ta tudi ne zbuja?
pa ne boste kašljali!
Kaieli manjši ali večji
uspešno sprečii
PROIZVOD „UNlON“ ZAGREB
Dnevne vesti
SREČNE IN VESELE božične praz. »ike želita vsem naročnikom, čltateljem inserentom in dopisnikom uredništvo in uprava »Večernika«.
Osebna vest. Pretekli teden je diplomiral na tehniški visoki šoli v Pragi g. Ivo Šoštarič za strojnega inženjerja. čla nu Slovenske dijaške zadruge v Pragi iskreno čestitamo!
Smrtna kosa. Pred dnevi sta umrla v starosti 61 let zasebnica ga. Marija Pra-tesova in v Gozdni ulici na Pobrežju sta nujoči SCletni delavec Valentin Filaj. — Počivajta v miru!
Žrtev poklica. Poročali smo že, da se je ob priliki požara v Hutterievi tovarni hudo opekel po vsem telesu kurjač Ant. Kreps. Tovariši so ga rešili iz objema plamenov in ga hudo ranjenega in nezavestnega prepeljali v bolnišnico. Kljub vsem naporom mu pa zdravniki niso mogli rešiti življenja in je po hudem tri-
I. Babič
modna trgovina
dnevnem trpljenju umrl. Pokopali so ga včeraj popoldne na pobrežkem pokopališču. Bodi mu ohranjen lep spomin!
Smrt naistarejše slovanske korenine.
V	Radvanjcih v črni gori je umrl te dni najstarejši Črnogorec kmet Jusov Kožar, ki je bil po zatrdilu njegovih rojakov star 136 let. Pokojnik se je še letos natančno spominjal dogodkov, ki so se vršili pred kakimi 110 leti. Bil je dvakrat oženjen in je imel 14 otrok.
Z nastopajočo zimo in mrazom rase beda in pomanjkanje. Še nobeno leto ni bila stiska tako huda. kakor bo letošnjo zimo. Vedno večje je število brezposelnih, vedno manj je zaslužka in kruha. Prava slika bede in pomanjkanja je mestni socialno-politični urad, ki ga vsak dan od zore do mraka oblegajo množice brezposelnih in pomoči potrebnih. Velikanski naval je zlasti te dni pred božičnimi prazniki, ko si vsak revež želi košček kruha. Dolgo morajo čakati ti reveži, med katerimi je mnogo takih, ki bi radi prijeli za delo, ne čakajo pa zaman. Mestna občina skrbi v okviru da-niih možnosti za te reveže in jih podpira i lastnimi sredstvi iti s sredstvi Pomožne akcije. Nekateri dobijo nakaznice za potrebna živila, drugi obleko in obuvalo, premog in drva ter denar, da lahko platjo stanovanje. Barakarjem v Danjkovi ulici je socialno-politični urad te dni ponovno razdelil vagon drv. Zadovoljni so ti reveži z vsem kar dobe. Deli pa tudi socialno politični urad nakaznice za prehrano v Ljudski in javni kuhinji. Če bo pritisni! hujši mraz, bodo odprli ogre valnici, kjer se bodo greli najpotrebnejši, ki nimajo strehe. Žalosten bo letošnji Božič teh revežev, morebiti bolj žalosten, kakor je bil lanski.
Božičnica velikih in malih mestnih sirot. Kakor vsako leto, tako je tudi letos za Božič obdarovala mestna občina mariborska svoje sirote. Priredila bo božičnice v mestni hiralnici v Mariboru, Ptuju in Mu ret inčih. V Ptuj in Muretin-ce je danes odpotoval vodja socialno političnega urada g. Brandner in bo tam obdaril za Božič mestne reveže. Božični to pa bo občina priredila tudi za mestne uboge v mariborski hiralnici. Mestne hiralnice obdare občani s primernimi denarnimi zneski. V ponedeljek pa bo priredila božično veselje otrokom v mestnem Mladinskem dotmu. Obdarovala jih bo s toplo obleko in obutvijo za priboljšek pa tudi s sladkimi poticami in drugimi slaščicami.
Zračna zveza med Beogradom in Kairom. Prihodnje leto bo Beograd neposredno zvezan tudi z Egiptom. Nemško društvo za zračni promet »Lufthansa«, ki ima svoj sedež v Berlinu, bo u-vedlo redno potniško in poštno letalsko progo med Berlinom in Egiptom. Proga bo vodila preko Dunaja, Beograda, Soluna in Aten v Kairo. Službo bodo vršili veliki trimotorni avioni. V njih bo prostora za 18 potnikov in za 2.000 k/ poštnih pošiljk. Motorji teh letal bodo imeli 750 konjskih sil, brzina pa bo znašala 280 km na uro, da !>o trajal let iz BerKna v Kairo le 16. ur.
Da osvežite kri, pijte nekaj deii zapored zjutraj čašo naravne »Franz Jose-iove« grenčice.
Božičnica »Nanosa«. Na sveti večer bo ženski krožek »Nanosa« okrasil društvene prostore, pogostil in obdaril nesrečne brate in sestre iz Julijske krajine, ki jih je velika ljubezen, do naše svo bode privabila v Jugoslavijo, ki je prav za prav tudi njih domovina. Odbor se vsem onim, ki so pripomogli k prireditvi božičnice v Nanosu — najlepše zahvaljuje. Kjerkoli so naše članice potrkale, povsod so jih sprejeli odprtih rok. Vi dobrotniki naši ste pripomogli, da bo na sveti večer sijala radost iz oči marsikaterega in velika sreča, ker bo vsaj ta večer na toplem, med znanci za par ur pozabil na svoje gorje. V imenu teh se vam ženski krožek društva »Nanos« najtopleje zahvaljuje in vabi, da nas ta večer vsaj za pol ure posetite in se sami razveselite nad razpoloženjem do katerega ste pripravili naše revne brezposelne. Srečen Božič — vam kličemo vsi! Načelnica.
Slovenska dijaška zadruga v Pragi, Koncem novembra je Slovenska dijaška zadruga v Pragi na svojem rednem občnem zboru podala pregled svojega gospodarskega in kulturnega dela v minuli poslovni dobi. Iz poročil posameznih odbornikov, predvsem agilnega bivšega predsednika cand. ing. arh. Stanka Murka, jc razvidno obsežno gospodarsko in
najveega iz Jera
modnih poirebSčin
kulturno delo, ki ga je zadruga izvršila. Več kulturnih prireditev in ekskurzij priča o važni nacionalni nalogi, ki jo zadruga vrši v duhu medsebojnega spoznanja bratskih slovanskih narodov. Njena gospodarska bilanca pa o tem, kako je zadruga skrbela za težek gmotni položaj svojega članstva. Poslednjo nalogo je zadruga z uspehom vršila ob razumevanju in podpori naše javnosti, kar je občni zbor poudaril z izrazi hvaležnosti. V nov odbor so bili izvoljeni: pred sednik cand. ing. Jožko Jež, podpredsednik cand. ing. Edi Marior., tajnik I. cand. ing. arh. Ljubo Humek, tajnik II. srud. med. Boža Sernec, blagajnik I. stud. kom. Milan Forte, blagajnik II, stud. polit. Marjan Fuchs, arhivar stud. ing. Mirko Doberšek, odbornik stud. polit. France Grželj, revizorja cand. ing. arh. Stanko Murko in cand. med. Polde Brc n čič.
Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 103. številki: Uredbo o dopolnitvi o načinu ubiranja, izročanja in uporabljanja kinematografske takse, pobrane v korist državnih narodnih gledališč. kakor tudi o določitvi območij teh gledališč: uredbo o izpremembi uredbe
o	prekinitvi zastaranja kmetskih menic; popravek v pravilniku o obrazcu potrdila o tem, da je kdo kmet; rok za predložitev seznamka tokomerov; odločbo o prepovedi izvoza orehovih debel; ukinitev odločbe št. 17. 351 /IV-1934; pojasnilo glede pobiranja državne trošarine na pli-novo olje, olje za mazanje in kurilno olje; naredbe o izpremembi naredbe o odpiranju in zapiranju lekarn in o njih dežurstvu na področju dravske banovine; volilni imenik upravičencev za volitev senatorjev v dravski banovini in razne objave iz »Službenih novki«.
Pontiflkalna maša. Jutri bo ob 10. uri v tukajšnji stolnici pontifikalna sveta ma ša v D duru z vložkom Otona Nikolaja. Pri maši bodo izvajali Gruberjevo »Graduale« in Dietricbov »Ofertorij«. — Pred in po sveti maši se bodo pele božične pesmi.
Slovenska starokatoliška služba božja.
Odslej bo vsak praznik in vsako nedeljo v Narodnem domu, dokler sc ne objavi drugače, ob 9. služba božja. Na Božič bodo 3 sv. maše: od 9. ure naprej 2 tihi, ob 10. uri pa peta.
Izredni občni zbor »Društva jugoslovanskih akademikov v Mariboru« bo v soboto 29. tm, ob 20. uri v hotelu »Orel«. Dnevni red:	1. Otvoritev; 2. poročila
društvenih organov; 3. razdelitev društvenih trakov;. 4. slučajnosti«
Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni jc uporaba »Franz Jose-iove« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Akademski ples. Kot doznavamo, se bo vršil 5. januarja 1935 akademski ples Triglavauov-komercialistov. Čisti dobiček je namenjen za podporo bednim akademikom v spomin blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Ples toplo priporočamo.
Sokolska četa Radvanje priredi na Ste fanovo, dne 26. decembra t. 1. ob 4. uri popoldan v radvanjski šoli na svojem odru tridejanko »Na ogledih«, kot dodatek pa še igrico »Ne kličite vraga«^ Sokoli in prijatelji sokolstva dobrodošli!
Poletna potovanja z največjim iugosl. parnikom »Kraljica .Marija«. Za poletje ima naš največji parnik »Kraljica Marija« predvidena 4 jako zanimiva potovanja. Na prvem (križem) potovanju bo prvič preplul Gibraltarsko ožino do južno-španske luke Cadiz v Atlantskem oceanu. Za clrugo potovanje si je izbral pot preko luk srednjega Mediterana do Aleksandrije, luke v Egiptu. Vozni red tretjega potovanja obsega atraktivne točke zapadnega Mediterana. Na četrtem poto vanju bo obiskal najlepše luke in mesta Egejskega, Marmorskega morja ter Var no, veliko bolgarsko luko ob Črnem mor ju. Kakor potovanja, tako so tudi cene različne. Cene posameznih potovanj so od 5.4C0, 5.000, 3.500 in 4.300 Din dalje.
V	ceni je zaračunana vožnja, kabina, oskrba na ladji, kopeli itd. Prospekte in ostale informacije daje: »Putnik« ofici-elni potovalni biro kom. menjalnica, Maribor. Aleksandrova cesta 35. Tel. 21-22 in »Putnik« Celje, Krekov trg. Tel. 119.
Lep uspeh domače tvrdke. Beograjska Kovnic d. d. jc poverila zastopstvo svojih najrazličnejših izdelkov, ki smo jih doslej uvažali iz tujine, znani mariborski
Izdelovanje perila po meri, lastna delavnica za fmo moSko perilo
Slovenska uiica 28
specialni trgovini Slavko Markovič v Gosposki ulici št. 40. Tudi v Mariboru nismo imeli doslej take slovenske tvrdke, ki bi mogla postreči še tako razvajenemu okusu z bogato izbero najrazličnejšega jedilnega pribora, najraznovrst-nejših okraskov za dom in raznih drugih primernih in praktičnih predmetov. Slovenski tvrdki Slavko Markovič moremo k temu uspehu samo čestitati in jo top-plo priporočamo.
Koncert na Štefanovo pri RencHu, Pobrežje, vstop prost.
Na Štefanovo koncert s pojedino klobas v gostilni Riedl, Pobrežje.
Naša zemlja in ljudje v luči statistika.
Po podatkih državnega statističnega ura da je b;'o po ljudskem štetju iz teti 1931 v naši državi 13 milijonov 931.038 pre-b valcev, od teh 6 milijonov 89 .C27 mo-šk.h in 7 milijonov 42.611 žensk Od prejšnjega ljudskega štetja, ki je 31. januarja 1921, je število Jugosbvanov naraslo za 1 milijon 949.127. Številke nam povedo, da se naglo množi no. Pri prejš-njem ljudskem štetju je znašala gostota prebivalstva 4S.4 na kvadratni kilometer, po zadnjem ljudskem štetju pa 56.3. Po veri je bilo leta 1931 v naš: državi
5 milijonov 217.848 katolikov, 6 milijonov, 785.501 pravoslavni, 44.671 grko-katoličanov, 7.273 staro-katolikov, 175 tisoč 279 evangeličanov, augsburgovcev, 55.890 evangeličanov kalvincev in 16 tisoč 2C8 pripadnikov drugih krščanskih veroizpovedi. Mohamedancev je bilo l milijon 561.166, izraelitov 48.605, druge veroizpovedi so imele 264 pripadnikov, brezvercev jc bilo le 1107, za 427 ljudi pa se ni moglo ugotoviti h kateri veri pripadajo. Vsi tj milijoni naših državljanov in vernikov ter brezvercev prebivajo na 247.542 kvadratnih kilometrih med 101 in 978 m nadmorske višine. Po državljanstvu jc bilo jugoslovanskih državljanov 13 milijonov 793.272. Med tujci je največ Čehov, na drugem mestu,so
1	Rt*si, na tretjem pa Italijani.,
Narodno gledališče
REPERTOAR.
Ponedeljek, 24. decembra: Zaprto. _
Torek, 25. decembra ob 15. uri: »Žalujoči ostali. Znižane cene. Ob 20. uri: »Izgubljeni valček. Izven. Premiera.
Sreda, 26. decembra ob 15. uri: »Ha*’ let«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Izgublja ni valček«.
Prvi božični dan. Popoldanska predstava je Nušičeva najnovejša komedija »Žalujoči ostali«. Delo je izredno zabavno ter splošno ugaja. Veljajo znižane ce* ne. — Zvečer je premiera »Izgubljenega valčka«. Ta opereta je prirejena za oder po popularnem zvočnem traku »Dve src1 v tričetrtinskem taktu« ter spada med najučinkovitejše podobne operete. Muzika jc polna ognjevitih »šlaigerjcv«, P*1 tudi liričnih momentov, dejanje pa je živahno in zabavno vse do konca. »Izgubljeni valček« je režijsko in inscenii' sko izborno postavljen ter bo brezdvotfl no višek dosedanje glasbene sezone-Kapelnik: Herzog, režija:	Skrbinšek,
aranžer plesov Harastovič, scenograf ing. arh. Stupica. Iz prijaznosti sodeluje na goslih tudi g. sodni pripravnik Cvirn. Pri premieri ne veljajo bloki. Na Štefanovo, v sredo, 26. L m. ponove popoldn6 ob 15. uri Shakespearejevo tragedijo »Hamlet«. To večno mlado delo ie letošnja najprivlačnejša dramska predstava. Veljajo znižane cene. — Zvečer K1 prva ponovitev Stolzove operete »Izgv ljeni valček«.
Še danes izberite pri urarju
Jakobu Mulavcu
na Kralja Petra trgu
pri državnem mostu darilca s katerim boste vaše drage najbolj razveselili. Božična in novoletna darila, res krasna in za malo denarja le pri našem Jakobu 5361
Nezgoda. V Frančiškanski ulici stanujoči tekstilni tehnik g. Lovro Potočnik je krasil božično drevo. Pri tem pa je
bi! tako nepreviden, da mu je padel nož iz roke in se mu zasadil v levo nogo ter me prerezal žilo. Prepeljali so ga v bol nišnico.
Radio Ljubljana. Spored za torek 26. t. 111. 9: orgelski koncert; 9.30 plošče; 10: prenos iz stolnice; 11: radio-orkester; 12: čas, radio-orkester; 16: kvartet pihal, vmes solistični komadi za violino, klavir in čelo; 18.40: božični običaji in pesem katolikov, prenos iz Zagreba in
modre srajce od Din 35'- naprej kravate (samoveznice) od Din 5'-
pižame od Din 65-	5M*
Beograda; 19.10: prenos iz Zagreba: 19.50 čas, jedilni list, program za sredo: 20: prenos »Hoffmanovih pripovedk« & Zagreba. Spored za sredo 36. t. m. 0^ S.30: mandolinistični kvartet; 9: versko predavanje; 9.15: prenos tz trnovske cerkve; 9.45: lahke instrumentne solistične točke na ploščah; 10.20: gg. Janko in Banovec pojeta slovenske narodne s spremljevanjem harmonike, vmes radio-orkester; 12: čas, radio-orkester; 16: Šramel kvartet »Erika«, vmes Fantje vasi, plošče, lahka glasba; 19.30: nacionalna ura; 20: prenos opere iz Ljubljane. Spored za četrtek 27. t. m. Ob 12.15: iz čeških oper, plošče; 12.50: poročila; 13; čas, z našega juga-plošče; 18; nekaj koračnic na ploščah; 18.20: smuška ura ljubljanske zimskošportne pod-zveze; 18.50: koroške narodne na ploščah; 19: »'Kaj sem videla na Koroškem?« 19.20: koroške narodne na ploščah; 19.30: nacionalna ura; 20: pr:nos iz Beograda; 22: čas, poročila; 2Ž-20'-podoknice na ploščah.
Vremensko poročilo mariborske i«®* teorološke postaje. Davi ob 7. u i ')c kazal toplomer 2.8 stopinji C nad ničlo! minimalna temperatura je znašala l.Ssto pinjo C nad ničlo; barometer je kazal Brl 15 stopinjah 738.8, reduciran na n’-!® pa 737; relativna vlaga 9; od včeraj U*1 danes je padlo 1 mm dežja; vreme i® oblačno in tiho; vsremenska napov?“ pravi, da bo*no( dobili v najkrajšo« #' sn um,
i»A vi i 1 O V/ i’ li , Uiiv m i. -/Vil.
Radivoj Rehar:
Na zemlp
»Na zemlji mir ljudem!« — nekoč le fraza, ki so miru jo siti »pacifisti« oznanjali, in vsi nešteti tisti, ki bil jim mir je le kupčije baza.
Sestala zdaj nam je kristalna vaza, ki vanjo vlivamo najvišje nade, želje in sanje domovine mlade, Potrebujoče vdanosti dokaza.
Beda med našimi akademiki je vedno uujša in v teh težkih dneh je prikipela do vrhunca. Številni akademiki so danes brez zadostne obleke, v nezakurjenih sobah jim je onemogočeno študiranje in mnogi poznajo le po en obrok hrane na dan. Akademiku je zaradi njegove akademske samozavesti težko pokazati svo ie pomanjkanje, in če hoče dobiti skorjo kruha, je skoro vedno prisiljen ponižati se.
Zato so vsi akademiki ljubljanske univerze složno organizirali »Akcijo za pomoč revnim akademikom«, ki stoji pod pokroviteljstvom rektorja g. dr. Ramovša in tako jamči, da bo podprla akade-
Poziv prebivalstvu Mežiške doline
Ves narod tekmuje, kako bi se dostojno oddolžil • svojemu kralju, ki je v ljubezni in očetovski skrbi zanj živel in umrl. In če kdo, čutimo to potrebo predvsem mi, ki s svoje svobodne zemlje gledamo naše rojake, krvne brate, umirati narodne smrti na potujčevani zemlji.
Zato smo se 8. decembra 1.1. sestali, da svojo zamisel oživotvorimo. Udeležba na tem sestanku je pokazala, da znamo v narodnih in nacionalnih zadevah podrediti vsa svoja politična naziranja in strankarske strasti in da hočemo, če je treba, trdno čuvati naše narodne svetinje in zvesto služiti narodu in domovini.
Na tem sestanku smo sklenili postaviti v spomin našega blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja spomenik v obliki počitniškega doma v Št. Danijelu, ki naj bi služil v človekoljubne namene in bil še poznim našim potomcem memento na njega, ki je hodil za svoj narod dolgo trnjevo, a slavno pot od Ku-manovega preko Kajmakčalana do Mar-seillea.
Za izvedbo tega načrta je bil izvoljen
'-1	1 'J «■"IIIUI
Albert Heric:
(Slike z akademskega pohoda na grob v Velikega kralja 17. t. m.)
Ali ste že kdaj videli dijake na izletih? Petje, smeh, zabava in prekipevajoče življenje. A danes? Vlak drvi v noč tih, samo enakomerno drdranje koles in udarjanje tračnic se čuje kakor molitev. In v nas je molitev, saj gremo na romanje ... 350 akademikov Aleksandrove •miverze roma na grob svojega visokega °Četa in pokrovitelja.
*
Zagreb. Čaka nas že posebni brzi vlak. ^ prvih 15 vozovih že sedi preko 700 tovarišev z zagrebške univerze. Ostale volove zasedemo Slovenci. Eno uro pred nami je odpeljal prvi posebni vlak s preko 1000 visokošolci. Med vožnjo nam je bila razdeljena »suva hrana«, lično °Premljeni zavoji hrane, da smo bili za Pot docela preskrbljeni.
*
Vso noč drvimo preko slavonske ravnine. Počasi ponehava dež, ki nas je sPremljal vso pot od doma. Proti jutru se bližamo prestolnici. Vsa je še zavita
v	somrak počasi nastajajočega jutra, krasen je pogled na Beograd, katerega velikost moremo presoditi le po brezštevilnih lučeh, ki brlijo v daljavi. Včeraj otvorjeni Aleksandrov most je razsvet-ien s tisočerimi žarnicami, ki se po-Kiavujo s svojimi refleksi tia savskih
mir ljudem
Ker mir je, ki po vroči bitki zore, svobode naše — le roditi more veliki dan cvetenja in zoritve!
Ztto zdaj naše prosijo molitve:
»O Bog, ki dal si v svobodo nam rasti, obvari nas nesložnosti propasti!«
mike le z ozirom na njihove potrebe.
Zato se obračamo na vse intelektualce, gospodarske institucije, industrijce, trgovce in druge pridobitnike v Sloveniji, da priskočijo na pomoč. Razposlali bomo položnice; one, ki bi rajše darovali v blagu, pa prosimo, da ga odpošljejo na naslov. »Akcija za pomoč revnim akademikom,« Ljubljana, univerza. Pomoč nam je dobrodošla v kakršnikoli obliki.
Vsa akademska mladina bo znala dobroto ceniti; zavedala se bo, da v življenju ni osamljena, ampak, da jo naša javnost ščiti in ji stoji s pomočjo ob strani.
akcijski odbor, ki se sedaj obrača s prošnjo do vseh in vsakogar, da ga po svoji moči podpre in s primernim deležem pomore do uresničenja te zamisli. Vsa društva ali posamezniki, ki doslej iz kakršnegakoli vzroka niso še prijavljeni k sodelovanju, prosimo, da to v najkrajšem času store.
S polnim zaupanjem na polno udeležbo kličemo :čuvajmoJugoslavijo!
Ptuj
Poneverbe pri ptujski mestni občini.
Ptujska mestna uprava je prišla na sled obširnim malverzacijam, ki so se vršile, kakor se zdi, že delj časa na mestnem sejmišču ob sejemskih dneh. Nekateri občiski nastavljene!, ki jim je bilo poverjeno pobiranje stojnine od živine, so manipulirali z vstopnicami na ta način, da so listke za plačano stojnino, ki so služili za kontrolo prignane živine, namesto da bi uničili te listke, zbirali in ponovno prodajali. — Tako je bilo po uradni ugotovitvi v torek 18. t. m. prignano 448 glav živine, v občinsko blagajno pa je bilo odvedeno na stojnini
valovih. Ze je vlak na mostu, izogne se glavnemu kolodvoru; v trenutku pustimo Beograd ob strani. Na Topčideru smo. Dani se. Počasi se luščijo iz teme konture dvorca na Dedinju. A vlak hiti naprej, saj romarji nestrpno čakajo, da noklekneio na Njegov grob, da se poklonijo Njegovemu spominu. Kmalu smo sredi Šumadije, tako lepe v svoji valo-
vi	tosti.
*
Mladenovac. Vso prtljago pustimo v vagonih, ki jih prevzame vojaška straža. Pred kolodvorom nas čakajo vojaški kamioni, ki so sc pravkar vrnili z Oolen-ca, kamor so nrepeljali naše tovariševi/: prvega vlaka. Kakih 100 jih ie; manjši in najmodernejših ter večjih in starejših. Hitro smo naloženi in že zapušča ogromna kolona Mladenovac. V občudovanju pokrajine, ki precej sliči naši, ter v opazovanju šoferjev, katerih drzna vožnja nas je zadivila, je hitro minulo 26 kilometrov od Topole. Ze od daleč smo zagledali »zadužbino« Karadjordjcvidev. be-
lo	golobico, Oplenac. V ostrem ovinku smo zavili skozi Topolo Črnega Jurija in že smo obstali pred dvorcem.
*
Tisoči se gnetejo okrog cerkve. Tisoči se nastavljajo, da pridejo do groba Njega, ki nas je zedinil, čakajo, da bi vsaj en trenutek pomolili na grobu genija jugoslovanske nacije, na grobu svojega Vodje.
Cerkev je nepopisno krasna. Vsa iz
c e riti k« Jutra.
I BHBBKS?..'.K:'
samo za 340 glav. Ker znaša stojnina od glave 5 Din, je samo v tem primeru ugotovljen primanjkljaj 1040 Din. Nasled nji dan, 19. decembra t. 1. na sejmu za prašiče, je znašal dogon dejansko 183 svinj, izkazano pa je bilo, da jih je bilo le 119. Preiskava, ki jo je uvedlo mest-o poglavarstvo, je dognala, da se malverzacije vršijo že dolgo časa, tako, da je mestna občina oškodovana za težke tisočake. Tri osebe, ki so bile pri tej malverzaciji 19. t. m. zasačene, so aretirali in jih izročili ptujskemu okrožnemu sodišču, ki vodi nadaljnjo preiskavo. Aretirane osebe dejanje deloma priznavajo.
Težka nezgoda se je pripetila te dni na cesti med Ptujem in Dornavo. Trije fantje so se vozili na enovprežnem vozu proti Dornavi, pri čemer je konj med potjo zdirjal. Zaradi hudega sunka je padel z voza 22-letni posestniški sin Jožef Vuzem tako nesrečno, da je obležal nezavesten. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico.
Velik požar pri Sv. Barbari v Halozah.
V	četrtek 20. t. m. okoli ene ure ponoči, ko je bilo prebivalstvo v globokem spanju, je nenadoma zažarelo nebo nad Sv. Barbaro. Požar je nastal v gospodarskem poslopju zakoncev Žiga in Zlate Primožič (piej Blass). Kakor se splošno govori, ie začelo gospodarsko poslopje goreti na več krajih hkrati, ogenj se je z bliskovito naglico razširil na stanovanjsko poslopje, v katerem je bila trgovina z mešanim blagom in gostilna, ter veliko skladišče, napolnjeno z raznim blagom. Na gašenje ni bilo misliti in so ljudje, ki so prihiteli od vseh strani, morali omejiti obrambo na v bližini stoječo cerkev, šolo in pošto, ki so bile v nevarnosti, da postanejo tudi žrtev silnega požara. In tudi gasilci iz Stojncev, ki so prihiteli na kraj nesreče, so se morali omejiti le na obrambo navedenih objektov in ostalih sosednih poslopij. Siloviti ogenj je zakoncema Primožič uničil vse do tal, tako da štrli le očmelo zidovje v zrak. Rešiti so mogli samo majhen del pohištva in živino, vse ostalo je postalo žrtev ognja. Pri reševanju pohištva se je ponesrečila tudi ena oseba. Škoda je zelo visoka ir. znaša, kolikor se je dalo preceniti, nad 150.000 Din.
Ptujski živinski sejmi. Konjski in goveji sejem v torek 19. t. m. je bil zaradi slabega vremena nezadostno založen. Prignali so 240 glav živine, in sicer 45 konjev, 78 krav, 35 telic, 65 volov in 22 bikov. Od teh so prodali 137 glav. Povprečne cene za kg žive teže so bile sledeče: krave 2—3 Din, telice 2.75—3.50 Din, voli 2.50—3.50 Din, biki 2.50—3.50 Din; konji so se prodajali od 700—3200 Din eden. — Sejem za prašiče v sredo
mramorja, in koder obrneš pogled — sam krasen mozaik. Človek bi tukaj stal in gledal ta višek umetniškega ustvarjanja ves dan, tako te divi ta cerkev.
*
Na stopnicah pred cerkvijo je postavljen mikrofon. Radio-Beograd prenaša poklonitev jugoslovansko orientirane akademske mladine. Izzveneli so akordi pravoslavnega »jektenija«, zamrla je katoliška molitev... Množica stoji sklonjenih glav v najgloblji tišini. Stalno podžigani od prevzete množice prisegajo Slovenec, Hrvat ir. Srb zvestobo kralju in domovini ter slavijo spomin velikega pokojnika.
Vitez! Tvoje telo leži pod nami v kripti, a Tvoj duh je tu med nami. Ali si videl, veliki kralj, to množico mladih src, ali si slišal njih molitev za Tebe in Tvojo domovino, ali si občutil njih utrip? O nesmrtni kralj! Tvoj grob je svetišče edinstva, bratstva, moči, volje in ljubezni do domovine. Na tem svetišču so se našli trije bratje, tukaj so se strnili tri poti — in naprej pslje samo ena velika cesta, cesta jugoslovanska.
V	nebo done akordi naše tridelne himne. Poklon je končan. Počasi stopamo drug za drugim dol v kripto k grobu viteza zedinitelja. Pobožnost nam ne da opazovati krasnih mozaikov — sklonjenih glav stopamo proti brušeni plošči, pod katero počiva plemenito telo našega očeta. Pred grobom stoji žara s slovensko prstjo, ovita z vencem iz rožmarina *
Stran .
—■—IIIH..............■II—	i	ZSIV	I	III—
20. t. m. je bil istotako slabo založen, kupčija pa je bila razmeroma dobra. Prignali so 119 ščetinarjev, prodali pa 77. Povprečne cene so bile naslednje: pršu-tarji 4.50—5 Din, polmastne 5—6 Din, plemenske 200—450 Din, prasci pa po kakovosti 60—150 Din eden.
Poljčane
S tatvino se preživlja. Tako lahko rečemo o mladem malopridnežu Francetu Klevžu, ki se skriva kot kak rokovnjač zdaj po gozdovih Boča, zdaj okrog Pohorja. O njegovih številnih tatvinah smo že večkrat poročali. Zadnjič, ko je ukradel kravo, so njegovi kolegi celo na prav originalen način oznanili njegovo smrt. Nalepili so na brzojavni drog listek in sporočili tragikomično: Franc Klevža si je sam vzel življenje. Obžalujemo kot kolegi. Nazadnje je še rekel: »Zbogom vas domača!« Blizu na Boču ležiš, mi pa bomo še romali po svetu. — Pa je te dni nepridiprav kar mahoma od mrtvih vstal in se znašel s svojimi dolgimi prsti spet v vasi domači. Na Pečici si je pri viničarju Oblaku nabral kolin, potem pa se še v isti noči pojavil v Poljčanah pri Majcenu ter odnesel iz spalnice obleko in drugo v vrednosti 3000 Din. Svojemu sosedu Kobaletu je vzel uro, si nabasal mesa, Špeha in vina in kdo ve kje še vse se je pojavil zviti rokovnjač, ki ga orožniki z vso vestnostjo zasledujejo in so mu, kar se zvestobe tiče, zdaj ur-ce res štete. V ostalem pa svarimo vse pred nakupom njegovih ukradenih stvari, pa tudi vse one, ki mu prožijo skrivališče.
Pretep na Križnem vrhu. Tam sta v
neki gostilni, okajena Šramelj Alojz in Simon zaman zahtevala pijače, ker je bil gostilničar upravičeno mnenja, da ga imata že dovolj. Pa sta začela zato nesramno razgrajati, da sta razgnala vse goste. Ko je prišel gostilničarju na pomoč njegov trgovski pomočnik Pader, sta mu prizadjala z nožem tri rane, da je moral siromak iskati zdravniške pomoči, za kar bosta odgovarjala sodi-dišču.
Vesele božične praznike želimo vsem poljčanskim naročnikom in čitateljem. Podpirajte in razširjajte naš list vedno in povsod!
in nageljčkov. Nageljček, karanfil, Tvojo najljubšo cvetico, o kralj, Ti je prinesel Tvoj slovenski sin — akademik.
»K
Na cesti čakajo kamioni. Pričenja se povratek v Mladenovac. Med vožnjo srečamo dvorne avtomobile. V prvem je kralj Peter II. Burno pozdravljamo svojega mladega suverena. Bridko-resno nam odzdravlja z roko.
*
Mladenovac vse te tedne od pogreba ne more zaživeti normalnega življenja. Ko sem ga videl pred letom, je bil mirno provincialno mestece. A danes: nekatera pročelja črno drapirana, preko ulic črni transparenti in na ulicah množica ljudi iz vseh delov države. Samo danes je bilo tu več kot 10.000 tujcev. Vsa mr.ožica domačinov in tujcev se zbira ob obeh straneh ceste na kolodvor. Vsi čakamo na povratek kralja. Od daleč se že slišijo pozdravni klici. Vsa množica vzvalovi, maha s klobuki in robci ter kliče kralju, kraljici-materi, princem in knezu-regentu. Žalosten odzdravlja kralj množici, ki mu je spremenila v triumfalno pot povratek z groba največjega Jugoslovana. katerega dedščino k prevzel v svoje mlade roke. .
*
Posebni vlaki se vračajo proti Beogradu. Med vožnjo izvemo, da nadaljujemo pot iz prestolnice šele ob polnoči. Na glavnem kolodvoru je zopet prevzela vlak vojaška straža. Mi vsi pasmo za-
Naši favnosti!
APEL AKCIJE M POMOČ REVNIM AKADEMIKOM LJUBLJANSKE UNIVERZE.
V	Mariboru, dne 34.XII. 19«. ..........
Kulturne vesti
Zakaj hodim v gledališče?
RAZDELITEV NAGRAD NAŠE GLED ALIŠKE ANKETE.
Dne 15. septembra letos smo razpisali nagradno anketo z vprašanjem -»Zakaj hudim v gledališče?« Na ta razpis, v katerem je naše mariborsko Narodno gledališče obljubilo za tri najboljše odgovore tri mesečne brezplačne abonmaje, in sicer za prvo nagrado sedež v parterju, za drugo sedež na balkonu in za tretjo sedež na galeriji, smo prejeli samo 25 odgovorov, iz katerih je tričlanska' komisija, ki so jo tvorili glavni urednik in pisatelj Radivoj Rehar, upravnik gledališča dr. Radovan Brenčič in pisatelj pro fesor Gustavi Šilih, izbrala tri odgovore, katerih avtorji dobe nagrade.
Prvo nagrado dobi ona ljubiteljica gledališča, katere odgovor objavljamo na prvem mestu, nam pa ni poslala ne svojega imena ne naslova in jo zato prosimo, da se čimprej zglasi v našemi ured ništvu ali v gledališču. Drugo nagrado prejme g. Franjo Žižek, tretjo pa M. Kosi s Koroške ceste št. 84. Abonmane prejmejo kot božična darila v gledališkem tajništvu.
Prva nagrada.
Gledališče! Kako vse oživi v meni, ko šlišiRj to omamijujočo besedo! Tedaj pozabim na vse skrbi, na vse težave, ki me more, dasi sem mlado dekie! Žil mi ni dano vpisati se med redne obiskovalce tega svetišča, zato tembolj blagrujem one srečneže, ki zamorejo osrečiti svojo dušo vsaj dvakrat na teden. Četudi msem med terni, vendar premagam z dobro voljo vse ovire, da vsaj kdaj pa kdaj prestopim prag Talijevega svetišča.
Ob takih prilikah sc mi zdi, da to ni navaden dan; ne, praznik je! Le ko stopim po strmih stopnicah na galerijo, imam občutek, kakor da je ostalo felo zunaj — le duša sloni na oguljeni ograji m nepremično zre proti zastoru. Med tem ko se dviga zastor, me obdaja nepopisno prijetna toplina, obzorje se nekam širi in že sem zamaknjena. Drugi svet — drugo življenje, doživetje. Oh, kako sladki občutki, Zakaj trajajo take kratek čas? Želela bi še dolgih, neskončnih dejanj.
Ko zopet zažare lestenci v neštetih lučkah, tedaj začutim, da se je duša zopet združila s telesom; zrcalce mi pokaže obraz, ki ni nič podoben onemu trudnemu, mrkemu obličju ob vstopu v gledališče. Vesel, pomlajen je! Molče tavam proti domu. Misli so osredotočene v doživetih dejanjih. Kako sladko me uspavajo. Naslednji dan ni več praznik — delaven dan je. Stroji pojejo svojo eno-'ično, dolgo, dolgo pesem; moje roke se gibljejo mehanične Duša pa plava visoko nad tovarniškim dimnikom, kjer jo ne
dosega ropot strojev; tam gori posluša visoko pesem Tatije.
Druga nagrada.
V	gledališče hodim: I. Ker ml je naj-cenejše in najlepše razvedrilo. It. Ker imam neko neutemeljivo gledališko strast. III. Da si izpopolnim urnev. literature in inteligenco. IV. Ker mi nudi najpopolnejši užitek umetnine, ker vpliva name tako akustično kot optično in ker smatram da je gledališka umetnost najpopolnejsa, v kateri se združujejo vse ostale; literatura (tekst, drama) muzika (glasba, petje, govor) trodimensionalno slikarstvo, oziroma kiparstvo (scena) in uporaba umetniško najpopolnejšega materiala: lastno delo (mimika, gestikula-cija, ples). V. Ker je najdostopnejša in
uajrazumljivejša umetnina. VI. Ker je na men gledališča človeštvo dvigati do idealov in ga očiščevati vsakdanjosti. VII. Ker mi s svojim repertoirjem kaže življenje in okus posameznikov in najrazličnejših narodov ter dob nazomejše od vsake knjige, ter obenem poudarja enotno in povsod enako diferenciranost značajev. VTI1. Ker se zavedam, da je dolžnost vsakega inteligenta po svoji moči podpreti kulturne ustanove. IX. Ker je mariborsko gledališče edina slovenska umetniška protiutež naprant nemškemu kapitalističnemu filmskemu kiču. X. Ker me, kot vernega gledavca, uči spoznavati ljudi in rne usposablja za življenje.
Tretja nagrada.
Kratek je čas našega življenja, zato hodim v gledališče, saj itak nimam nič dobrega na svetu. Edino veselje ml je gledališče; tam najdem razvedrilo in tolažilo.
Skladatelj Viktor Parma
OB DESETLETNICI NJEGOVE SMRTI.
Jutri 25. t. in. poteče 10 let, ko je v našem, takrat kulturno lepo se razvijajočem Mariboru nenadoma in dosti prerano umrl operni in operetni skladatelj skladatelj koračnic, valčkov, potpuiijev itd., častni dirigent mariborske opere in upokojeni okrajni glavar Viktor Parma. Njegovo skladateljsko delo je zapustilo v slovenski kulturi tako velike sledove, da je naša častna dolžnost, da se spomnimo zlasti v »Večerniku« tudi sedanje desetletnice njegove smrti.
Rojen tS). februarja 1. 1858. v Trstu kot sin policijskega svetnika Ivana Parme in matere Matilde, hčerke bivšega majorja Napoleonove armade, sorodnice velikega škofa I. J. Strossmajerja, je študiral mladi Viktor gimnazijo v Zadru, Novem mestu in Tridentu, kjer je 6. junija 1876. maturiral, juridične študije pa je dovršil na Dunaju 1. 18S0. Obenem je študiral glasbo že na gimnaziji, na Dunaju pa je posečal tudi predavanja na konservatoriju, zlasti pa slavnega glasbenega teoretika prof. Brucknerja. Takoj po dovršenih študijah je stopil v državno politično službo. Služboval je najprej pri policijskem ravnateljstvu v Trstu, deželni vladi v Ljubljani, okrajnih glavarstvih v Kočevju, Kranju, Krškem, Litiji, Postojni, Logatcu in Kamniku, kot okraj ni glavar pa v Črnomlju, kjer je postal vladni svetnik, in v Litiji. Ob izbruhu sve tovne vojne je pa bil zaradi svojega nacionalnega prepričanja suspendiran in !. 1915. prerano upokojen. Ostala leta vojne je preživel na Dunaju, od koder se je po osvobojenju preselil v Maribor, kjer je živel kot vpokojenec samo svoji družini
in glasbeni umetnosti. Postal je častni kapelnik tedanje opere našega Narodnega gledališča in je dirigiral večinoma vsa svoja odrska dela sam. L. 1923. je Narodno gledališče slovesno proslavilo 40-letnico njegovega glasbenega delovanja in je bil pokojnik ob tej priliki tudi odlikovan z redom sv. Save.
Viktor Parma je pričel komponirati že, zgodaj in se je tudi kanalu uveljavil, zlasti pa bo ostalo njegovo skladateljsko ime trajno združeno s prvim nastankom
iu razvojem slovenske oopre in operete, saj obojega pred njim skoraj sploh imeli. On sam nam je dal kar pet oper: »Urh grof Celjski« (1894), »Ksenija« (1896), »Stara pesem« (1897), »Zlatorog« (1919), »Pavliha« (1924) in štiri operete:. »Carl-čine Amazonke» (1902), »Nečak« (1906), »Venerin hram« (1908) in »Zaročnih v škripcih« (1917). Mirno tega je napisal glasbo za Govekarjeve »Legionarje«, Go vekarjeve »Rokovnjače« ter Milčinskega »Mogočni prstan«. Naravnost ogromno pa je število ostalih njegovih skladbi 20 instrumentalnih skladb (orkester), 20 vokalnih skladb itd. Mnoge njegovih vokalnih skladb so ponarodele in se prepevajo še dandanes po vsej slovenski domovini, ne da bi se pevci in pevke naših vasi zavedali, da jim je te lepe melodije ustvaril Viktor Parma. Kdo samo ne pozna n. pr. »Mladih vojakov?«
Brez pionirskega dela Viktorja' Parme, se tudi oni, ki so prišli za njim «e bi bili mogli razviti in uveljaviti tako, kakor so se. Tega se je tudi zavedala vsa Slovenija, ko ga je pred desetimi leti spremljala od Maribora do Ljubljaue na zadnji poti, kakor je deset let pozneje velikega pesnika in bojevnika generala Rudolfa Maistra od Ljubljane do Maribo ra. Viktorju Parmi je bila glasba vse, kot človeka pa so ga krasile najlepše lastnosti: neomajna narodna zavest, kre menit značaj, demokratično čuvstvova-nje, izraženo v vedno finem, a prijaznem nastopu in neutrudljivo ustvarjajoči duh v zdravem telesu. Njegova zvesta družica ga. Matilda živi sedaj v Ljubljani, kjer je tudi njegov sin Bruno, znan v Mariboru kot odličen nacionalni in šport ni delavec.
Vpliv zvezde rojstva na človekovo življenjsko pot
pustili vagone in v strnjenih vrstah odšli proti sredini mesta. Že na Balkanski cesti so se pričele manifestacije. Tera-zije je pretresal klic mladih grl. Iz prepolnih src je privrela domovinska ljubezen, pa tudi zahteva po maščevanju. Na trgu pred gledališčem smo se zbrali vsi visokbšolci okrog knezovega spomenika. Bilo nas je približno 3500. Mase prestol-niškega prebivalstva so obdale naše vrste in napolnite trg tako, da je bil vsak prehod nemogoč. Krasen je bil pogled na to množico, ki so jo cenili na več kakor '5.000 ljudi. Turobno veličastni enominutni molk je prekinilo trikratno vzklikanje kralju mučeniku. Na visoki kame-niti podstavek knezovega spomenika so stopili zastopniki vseh treh delegacij. Njih govori so vzbudili pri masi ogromno priznanje. Pred spomenikom pa so stali slovenski, srbski in hrvatski akademiki ramo ob ramenu, vsi enakopravni in ne-razdružni v bratskem objemu. Nihče ni bil gost, vsi smo bili doma, vsi v svoji prestolnici. Vsa ogromna množica je odgovarjala na govore z neprestanim vzklikanjem:
— Slava kralju mučeniku!
— Živel kralj Peter II.!
— Živela kraljica Marija!
— Živel knez Pavle!
— Živel naš kraljevski dom!
— Živela Velika Jugoslavija od Soče h Ornega morja!
— Živela-jugoslovanska vojska!
— Živel minister Jevtič!, itd.
Dala pa je tudi duška svojemu gnevu in na glas obsodila vse one, ki jim je naša svoboda in naša edinost trn v peti.
Ob koncu mitinga je bila sprejeta nacionalna resolucija. Vsa zbrana množica je zapela »Bože pravde« in »Hej Slova-
Karmah je napisal našim čitateljem za Božič zanimivo astrološko prognozo, s katero se bodo kratkočasile zlasti mlade čita-teljice, ki izbirajo moža in iščejo sreče v zvezdah; zanimala bo pa tudi radovedne zakonske »boljše« polovice . ..
V znamenju »vodnega moža« od L januarja do 19. februarja rojene osebe so oblastiželjne, samosvoje, vendar,zelo nadarjene. Življenjsko pot pod vplivom svo jega nagona po dviganju često izpremi-njajo, žal da sc njih velike sanje in bogati načrti tako tnalo uresničijo, ker jim manjka stalnosti in zanosa. Svoje talente začnejo izkoriščati šele tedaj, ko se umirijo. Literaturo in psihoslovje najdejo v tem času rojenih svoje najgenijalnejše zagovornike.
V znamenju »ribe« rojeni od 20. febru-
ni!«, nato pa se je pričela zlivati s trga .	,	..	, „
1 arja do 20. marca so bogati duševno na
proti Terazijam in dvoru. Vsa pot do sem je bila en sam klic kralju in kraljevskemu domu. Množica je umolknila. Zadonela je državna himna. Tri tisoč petsto grl je prosilo Boga. naj nam čuva kralja in domovino.
Sprevod je kreni! izpred dvora po ulici Miloša Velikega k vojnemu ministrstvu, kjer je bilo nekaj govorov. Posebno značilen je drobec iz teh izvajanj:
»V tej palači, pod temi stebri je naša moč, pod to streho čaka naše maščevanje, tukaj čaka na nas naš kraljevič Marko!«
*
Vlak se vrača proti domu. Utrujeni sanjamo o svojem kralju in domovini. Počasi sc vračamo zopet v deževni pas.
Veliki kralj! Tri tisoč petsto nas je prihitelo na Tvoj grob. Tri tisoč petsto mladih, zdravih iu močnih Tvojih sinov. In teh tri tisoč petsto semen bo obrodilo prav toliko klasov in kmalu bo zrnja dovolj za vse Tvoje sinove. Slava Ti, Mučenik! Počivaj mirno v svoji beli cerkvi. Tvoji akademiki so slišali Tvojo oporoko!
svojem fanatizmu. Gorje, če jih je življenje v njih fanatizmu utrdilo, gorje, če pravočasno niso znali krotiti svoje volje in svojega prav, ker njih življenjska pot se potem, vzpenja strmo navzgor. Take osebe še tako razumljivo naravno stvar za; ;etajo v mistiko in na vsakem koraku slišijo in iščejo glas onostranstva. Ako ostanejo v življenju samostojni in nevezani. zauzamejo radi mesta reformatorje'-. Nasprotno pa so taki fanatiki prav prijetni življenjski partnerji, ako so pod vplivom vzgoje v svojem fanatizmu popustili do neke znosne mere, ker radi in mnogo govorijo, se radi zabavajo in imajo smisel za duhovito humoristično razpoloženje.
V znamenju »ovna« rojeni od 21. marca do 20. aprila so temperamentni, impulzivni karakterji. Navdušujejo se za vsako stvar, toda njih navdušenje kaj kmalu ugasne. So precej nestalni značaji, njih uestalnost pa ščiti prilagodevanje, katero lahko smatramo v takih temperamentih kot poseben talent. Nobena stvar jih ne najde nepripravljene in tudi za največje gorje so često navdušeni, ker s tem se jim izpremeni življenjski tok ter enolična vsakdanjost.
Znani naš sio-1 V znamenju »bika« od 21. aprila do 20-venski grafolog ina.'a l'oieni so melanholični, duševno'izredno globoki karakterji. Življenje jih peha iz položaja v položaj, ljubezen jim trosi razočaranje. Preko najhujšega in ovir gredo sicer s strtim srcem in bolno dušo, ampak s pojočim grlom. So »redno talentirani, pa naj vzamejo umetnost ali znanost, povsod si znajo pridobiti prvo mesto, žal le, da v svoji občutljivosti radi popustijo pri ustvarjanju svojih del.
V znamenju »dvojčkov« rojeni od 21-maja do 20. junija so raztreseni, vendar zelo podjetni karakterji. Hite po življenjski poti ne oziraje se ne na desno in ne levo; tako razumljivo, da često zdrknejo iz tira svojih načrtov. Njih raztresenost jim ne prepusti preudarka, zato se tako težko z enkrat izgubljene poti zopet dvig nejo v pravi tir. Njih sposobnosti so visoke. posebno in prvo mesto zauzema diplomacija; so iznajditeljski talenti, kateri napori pa se navadno končajo ko se razvijejo iz njih deiovanja pridobitveni viri. Delajo le toliko časa, dokler ne poža-njejo sadov, da bi pa svojo zamisel izpopolnili in se resnično dvignili do viška, jim manjka stalnosti in volje.
Rojeni v znamenju »aka« od 21. junija do 22. julija so težko razumljivi in nepristopni karakterji. Svoje skrivnosti in svoje težnje hranijo globoko zaprte, a navadno jim vse to nič ne koristi, ker zaradi svoje nepristopnosti radi zabredejo v neprijateljske kroge, kjer v največjem številu najdejo izdajalce. Svojo čuv-stvenost globoko zapirajo, kakor ves ostali karakter ter jim je življenjska pot polna razočaranj in neprilik. Tudi vzgoja jim njih zaprtosti ne more izbrisati.
V znamenju »leva« rojeni od 23. julija do 22. avgusta, posedujejo močan in ener gičen temperament, predvsem pa se v njih duševnosti odraža želja po uživanju in ljubezni. To so osebe, ki zmagujejo tudi v najtežjih ovirah in ne klonejo v nobeni nepriliki.
V znamenju »device« rojeni od 23. avgusta do 22. septembra so globoki misleeti, preudarni in zelo samosvoji karakterji. Njih ne zanima obiležje življenja kot tako, ampak zanima jih jedro življenja, zato so tudi njih ustvarjajoča dela prepletena z najtežjimi in najglobljimi življenjskimi problemi. Značaji pa, ki pod vplivom vzgoje niso mogli sebi poiskati te edino prave poti, so sami s seboj nezadovoljni in gredo skozi življenje kot godrnjajoči starčki, nezadovoljneži in k««*'
hi ovenejo.
Znamenje rojstva »tehtnice« od 23. Septembra do 21. oktobra prinaša mehke, sangvinične temperamente, ki si iz življenja ne delajo nobenih skrbi in jim je vse razumljivo, vse jasno. Ne spuščajo se v nobene probleme, tičoče se njih okolice, žive veselo svojim nalogam in dolžnostim.
. V znamenju »škorpijona« rojene osebe od 22. oktobra do 21. novembra so bogato torišče različnih čuvstev, njih duša je središče vsakovrstnih želja,ki pa si jih zaradi svojega izpremenliivega temperamenta nikdar ne morejo pridobiti. Ljubezen jim stavi na življenjski poti naj-
več zaprek, ker le redko V nji najdejo popolno srečo in uteho.
V znamenju »strelca« rojeni od 22. novembra do 20. decembra so pridni, mirni, predvsem pa podjetni karakterji, ki si utirajo miren življenjski položaj le na temelju svoje pridnosti in osebnega zanosa.
V znamenju »kozoroga« rojene osebe
v	dneh od 21. decembra do 19. januarja so rezervirani, hladni karakterji, katerim življenje in življenjske prilike ne morejo do živega. Brez razburjenja, jadikovanja, brez prerivanja in siljenja si orjejo življenjske poti.
Važno kletarsko poglavje
RJAVI LETNIK 1934.
Porjavenje vina je ena izmed najgrših vinskih napak, ki se osobito letos močno Pojavlja — pri nekako 90°/o novine. Prav za prav se ne moreš pri nobenem sodu zanesti, da bi ti vino prej ali slej ne porjavelo, ko ga pretočiš ali imaš bolj dolgo na pipi, odnosno v načeti ali odprti posodi. Lahko porjavi celo v slabo zamašeni steklenici. Tako vino je tudi ogabnega okusa in po vinskem zakonu ne sme
v	promet, dokler ga nismo ozdravili z dovoljenimi sredstvi.
Tu ne moremo podrobno razpravljati o tem pojavu in vseh vzrokih porjave-nja, marveč ugotavljamo samo dvoje:
1. Pri vsakem vinu", ki še ni porjavelo, lahko vnaprej določimo, da li nam bo ob nekih pogojih pozneje porjavelo ali ne;
v	prvem primeru porjavenje preprečimo na zelo enostaven način.
2. 2e v sodu porjavelo vino moramo najprej ozdraviti in ga tako dolgo ne smemo, prodajati ali točiti; vinski obrtnik ga mora dotlej označiti na posodi z napisom: »Pokvarjeno — ni za prodajo kot pijača«. Zdravljenje porjavelega vina je včasi prav tako enostavno ko pre-preoenje, včasi pa bolj zamotano za tistega, ki ne pozna kletarstva.
Kako določimo porjavenje vnaprej in kako ga preprečimo? — Vino v nepokriti čaši — zadostuje polovička — opazuj en ali dva dneva! Ako se v tem času nagiba na rjavo— navadno z vrha navzdol
—	je to opozoritev, da bo to vino pozneje porjavelo, hkratu pa opomin, da naj takoj potrebno ukrenemo.
Novina, ki še kipi ali je nasičena z ogljikovim dvokisom (ogljikovo kislino) od nedavnega vretja, pa porjavelost lahko zataji; kajti nevidni plin ogljikov dvokis tako rekoč plava na vinu, ko olje na vodi, in onemogoča kisiku zraka pristop; zato vino ne porjavi. Iz takega vina je treba najprej iztirati ogljikov dvokis. To dosežemo, ako vino nekoliko segrejemo,
bolj enostavno pa je, da ga večkrat prelijemo iz čaše v čašo' v dolgem curku, pri čemer ogljikov dvokis izpuhteva.
Vino, ki pokaže neljubo svojstvo na zraku, je treba na vsak način še pred pretokom zmerno žveplati na novi način, ki mu pravimo »žveplanje brez pretakanja«, to je s kalijevim metabisulfitom (ne z natrijevim bisulfitom, ki je prepovedan!) Ta soli podobni pripravek (K? S: Os) imajo naše boljše drogerije in Kmetijska druž ba tudi v tabletah (okroglih tablicah) po
10	gramov, ki morajo biti neoporečne, kemično čiste. Priznano dober izdelek je od tvrdke Merck v Darmstadtu, ponujajo pa tudi druge izdelke, ki često ne ustrezajo ne zakonu ne svrhi; takih ne smemo rabiti.
Za preprečitev porjavenja zadostuje v splošnem 5 do 7 gramov kalijevega me-tabisuliita na 100 litrov, to je 2 tableti na polovnjak vina. Kakšen gram več ali manj je brez večjega pomena. Odmerek kalijevega metabisulfita zavijemo v čedno platneno krpico in vrečico potem na niti, ki smo jo z njo zavezali, obesimo v vino pri vrhu. Že čez kak dan se kalijev motabisulfit popolnoma raztopi, nakar vino premešamo z leseno mešalnico.
Kalijev metabisulfit razvije pod vplivom kislin v vinu prav naglo žveplov dvokis, ki ostane docela v pijači in uniči povzročitelje porjavenja. Čez teden dni napravimo spet poskus v čaši (na zraku). Ako vino ne porjavi več, je uspeh popoln, sicer bi bilo treba še kako malenkost kalijevega metabisulfita dodati. Cim manj ga zadostuje za odpravo napake, tem bolje je za kakovost vina; zato priporočamo čim večjo štednjo pri tem novodobnem načinu žveplanja (bisulfiti-ranju), kakor pri doslej najbolj običajnem, starem načinu žveplanja s sežiganjem žveplovih azbestnih treščic tudi za druge klet. svrhe. Kajti vsakršno pretirano žveplanje se lahko silno maščuje nad
O božični idili
Božični dnevi izvabijo k domačemu 'Ognjišču svojce z vseh vetrov. Staro in mlado hiti z neko nepojasnjeno nestrpnostjo pod domačo streho, ki nas edina uteši. Kaj jih žene, odkod ta gonilna sila? Saj ne dobiš točnega odgovora, ker Je tukaj nekam tako kot v trenutkih ne-oblikovnega doživetja: tre najdemo zanj dovoljniega izraza. Je to svojevrstno kra Ijestvo mistika ki se ji uklonimo vkljub ^Voji volji, prej ali slej, verniki in neverniki, dobri in slabi. Dom je dom in visoko nad stanovanjsko streho, ki te le ®čuva mraza in dežja, in njegova pesem
le pesem doma, pa bilo najzakotnej-šegg, najsiromašnejšega. Kdor njegove itesiišne akorde v svoji globini trenutno potlači, ni Je posplošeni vse in nič. Votli izkoreninjenec, ampak gmota kas-,1eišega kesanja. Ena je mati, en je dom, cna domovina, pa bila taka ali drugačna. To resnico nam morejo podčrtati oni, jd so morali zapustiti rojstni krov po si-
li	razmer; ki so z njega bežali in se kot izgnanci potepajo s ceste na cesto. Kaj so ti, kdo, čemu? Nihče jih ne vidi in ;ie vrata pred njimi često zapirajo; človek se nesreči in gorju rad umakne. A resnica je nepremična: Gorje brezdomcem!
In teh je vedno več, njih turobna pe-:'em vedno jačja. Kdaj bo prenehala? 'lobrem — v zlu — ali celo v prirodno odrejeni nujnosti? Je-li mogoče pojav Medsebojnega trenja in družabne uredit
ve? Prav sedaj, v dneh rojstva Človeka, ki je onanjal nadom mir, ki nabis ka,- ki je oznanjal narodom mir, brnc ta vprašanja s toliko večjo silo. Odvij klobčič in potegni iz njega pravo nit, da vzradostiš našo bosjaško armado in milijone izven naše domovine! Saj je naša kultura tako visoka in prostrana in je veda prodrla v neverjetnosti, v globine in višine, v tajinstvo prirode! A ta človek, njegovo pravo do življenja, njego-
vi	odnosi in potrebe — zakaj kultura tega ne reši? Ta mali človek, ki je za domovino umiral, ali bi ne mogel za njo in za vse človeštvo živeti?
Povprašaj soseda za njegovo mnenje. Preklel bo tehniko, stroj. Drugi bo udaril po civilizaciji, ki da je človeštvo po-snovila in je njen bog »imeti«, snov, blago, premoženje, — naslada, ugodje; povsod sam kapitalistični duh neomejenega pridobivanja. »In kultura?« pripom ni s povdarkom tretji. »Ali ni ta laž, sama prevara in navlaka, ki nas je razdvojila, da ne vemo, kam in kako: Črepinje smo.«
In če bi prisostvoval še četrti, peti... bi gotovo povedal drugačno mnenje. Kdo ima prav? Menda vsak nekaj. — Res ni to vprašanje tako enostavno.
A pod našimi preprostimi krovi bo v teh dneh tekla druga beseda, bolj domača in iz vsakdanjega življenja ter v zvezi z neposrednim življenjem. Da so bili pred leti rastlinski in živalski proizvodi za toliko in toliko dražji Ja so potrebšči-
zdravjem izmučenega vina in razočaranega pivca.
Kako zdravimo že v sodu porjavelo vino? Enostavno: žveplamo ga s kalijevim metabisulfitom, kakor smo prej povedali (bisulfitiranje). Morda se vino sčasoma samo lepo izčisti, če ni tega najugodnejšega učinka, je treba porjavelo vino nato še umetno čistiti. O čiščenju ali bistrenju vina in o čistilih pa te pouči dobra novejša knjiga o kletarstvu, ki
bi jo naj imel vsak napredni vinar vedno pri rdki.
Lahko je preprečanje, težje pa je zdravljenje porjavelega vina. Kar smo poveda-
li	o porjavenju vina, velja prav tako o porjavenju sadjevca. To sicer ni edini način odprave porjavenja, a je najbolj pripraven, zato ga priporočamo. Ozdravljena pijača pa je šele čez nekaj tednov za potrošek brez kvare za zdravje po-užitnika.	Andrej	Žmavc
Iz naših sodnih dvoran
PREPOVEDANA LJUBEZEN ZA KAZNILNIŠKIMI ZIDOVI IN NJENE POSLEDICE.
Dogodki, ki se dogajajo dan za dnevom pred mariborskim okrajnim civilnim sodiščem, bi bili lahko zanimiva snov marsikateremu romanopiscu. Pred civilnim sodnikom se osvetljuje in razgalja vse naše življenje v taki luči, kakršno je v resnici. Prav je imel naš nesmrtni Cankar, ko je zapisal resnične besede, da je grdo življenje in da je še grši človek, ki ga živi. Zgodba, ki jo objavljamo, je podobna pravemu romanu.
Močne postave, krepkih mišic, zagorelega obraza je presedeval pred leti v mariborski moški kaznilnici krajšo kazen rudar Gašper. Ko je bil še prost, se je po njem ozrlo marsikatero dekle, pa tudi marsikatera gospodična ga je ošvignila s pogledom. Nič tako hudega ni storil Gašper, le malce neroden je bil v svojem življenju in to ga je spravilo za zidove mariborske kaznilnice. Dobrodušen, kakor v življenju, tak je bil Gašper tudi kot kaznjenec. Zato ga je vzel neki kaznilni-ški učitelj za svojega slugo. Pridno je Gašper opravljal odkazano mu delo in učiteljevi so mu marsikaj zaupali.
Ko je Gašper nekega dne srečal učiteljevo perico Genovefo, ni imel več mirne noči. Pomeril jo je od pet do glave in mislil sam pri sebi: »Saprlot je to fejst ženšče!« Genovefa je bila postavna žena nekega mariborskega mizarskega mojstra, ki si je s pranjem služila denar, da bi lažje z možem prenašala težave današnjega življenja. Tudi Genovefa ni ime la več od prvega srečanja z Gašperjem mirnega srca. Po trikrat na teden je zahajala Genovefa k učiteljevim v kaznilnico in vsakokrat sta se sestala-z Gašperjem. Ko pa so se dnevi krajšali in se je zgodaj naredila noč, tedaj sta se Gašper in Genovefa sestajala na vrtu. Tam je Gašper dosegel od nje vse, kar more doseči zrel mož pri zreli ženski. Genovefa je pripovedovala Gašperju o svojem nesrečnem zakonu, tožila mu je, da jo mož pretepa, da je ne ljubi in ga prosila naj jo vzame s seboj, ko bo prost. Njuna ljubezen ni ostala brez posledic. Genovefa je morala v bolnišnico in so
jo tam operirali. Prav ko je bila zdrava, pa je tudi Gašper presedel kazen. Odpravila sta se na daljnjo pot v Južno Srbijo in si tam ustvarila skupno življenje. Zaman je mizarski mojster iskal svojo ženo, ki-je bila vsa blažena in sreč na v Gašperjevem naročju daleč tam na jugu naše države. Ni pa ostal zapuščeni mož sam. marveč si je poiskal družico, ki ga je kmalu osrečila s srčkano deklico. Tako so živeli Gašper z Genovefo v Južni Srbiji, zapuščeni mož pa s Pavlo v Mariboru.
Bila pa je Genovefa po svojem značaju nezvesta žena. Nezvesta zaradi prevroče krvi. To je kmalu občutil na svoji koži ubogi Gašper. Kratka je bila njegova sreča in Genovefa je pobegnila z ne kim Hrvatom. Kakor njen prvi mož, tako jo je tudi Gašper zaman iskal vsepovsod. Ojunačil se je nekega dne in pisal zapuščenemu možu dolgo pismo, v katerem je navajal, da ga iskreno pozdravlja, čeprav ga ne pozna, in čeprav sta si delila ženo Genovefo, ki mu je pred leti obljubila zvestobo do smrti. Začuden je zapuščeni mož, ki je bil srečen pri svoji drugi ženi, prebiral pismo neznanca. Iz pisma je zvedel vse, kar rnu je bilo do takrat neznanega, izvedel je »čudno« zgodbo iz življenja svoje prve žene Genovefe. Prvemu pismu je sle dilo drugo, v katerem je Gašper ponujal neznancu prijateljstvo in ga končal takole: »Ko pridem v Maribor, se bom oglasil pri vas in tedaj ga bova spila nekaj litrov na najino zdravje.«
Zapuščeni mizarski mojster in Genovefa nista bila sodnijsko ločena. Nekega lepega dne se je pojavila kmalu nato v Mariboru Genovefa in se zglasila na sodišču ter zahtevala ločitev zakona, češ, da njen zakonski mož živi z drugo, jo redi in ima z njo otroka. Sodišče je uvedlo postopanje. Na dan so prišle »čedne« zadeve. Genovefa je obtoževala svojega prvega moža, mož pa je valil vso krivdo na ženo. Zadnjo besedo pa je imelo mariborsko okrožno sodišče, ki je razsodilo ločitev zakona iz obojestranske krivde.	K
ne kupovali ceneje; takrat se je še živelo. Družina da ni toliko porabila kot danes, bo potožila mati. Sin in hči nočeta več domače obleke, čevljev, srajc, nogavic. Mladina pa se opravičuje, da so dru gi časi. A sin, ki ima mogoče par meščank, nižjo kmetijsko ali še študira, seže dalje in globlje, da ga ostali molče poslušajo in mu nehote pritrjujejo, da si jim ni mogoče vse dovolj jasno.
»Proizvodnja je v kapitalističnih rokah. Narod ali bolje oni, ki te proizvode kupujejo, naj pa vedo, da proivodnja ni sama po sebi cilj, ampak mora služiti potrošnji. A kapitalistična industrija proizvaja mnogo preveč in celo nekoristne reči; njena medsebojna tekma vodi ta nered iti zmedo z veliko reklamo in navaja potrošače na nepotrebne izdatke.«
Ej, ta mladi, novi svet pod vaškim kro vom! Ni zgrešen njegov pogled na stvor, ni pogrešna njegova sodba. Upajmo, da bo našla tudi sredstva in si izklesala pota v boljšo bodočnost. Saj tudi nemški nacionalni ekonomski mislec Sombart, ki ima nedvomno genialne institucije, napoveduje kmetstvu (kakor tudi obrtništvu) večjo bodočnost.
A bilo v čisti politiki meščanov ali v preprostih razgovorih ob kmečkem ognjišču — povsod prevladuje krušno vpra sanje. Pravkar vladajo take prilike, ki opravičujejo mladino, če se tudi ona ba-
vi	ž njim v znatno večji meri kot kdaj prej. Najavno, ker ne more več lahkotno iz dneva v dan. Ali naj jo za to ob-
sojamo? Ne moremo in ne smerno se spotikati, če zre ona v prvi vrsta tja, kamor nann, starejši generaciji, ni bilo treba, vsaj v taki meri ne. Ta pojav med njo je vendar izraz njene življenjske volje in afirmacije lastnega »jaza«. Mi ne bomo mladine izobličili v našem duševnem pravcu, prav gotovo ne, ker tako bi negirala vsak napredek, vsako preobrazbo, ki jo mora ustvariti. Le svoja izkustva, ki naj ublažijo njen ogenj, ji moremo prožiti. Skoraj gotovo pa se premalo zavedamo, da je bolj škodljiv naš — starejše generacije — »zakon vztrajnosti« ko pa nova miselnost mladine, ki terja pravico in red na svoji zemlji, katero nedvomno ljubi in ceni prav tako kot rni in niso njena čuvstva napram domu, narodu in državi v nasprotju z onimi poštenih in iskrenih rodoljubov. Res pa je, da ne ljubi več fraz in olepšamo, ampak išče dejstva, resnico.
Kriza je v tem in onem pogledu. A človek kuje in snuje pota v življenje in steza roke po njem. Upa in veruje. Naš narod še celo, ker je iz krvi, ki je gazila skozi stoletja v najtežjih odpovedih in v največjih utesnitvah. Le nekaj imamo v preskromni meri; vero v lastno moč. Ko bo ta prepojila našo kri in pregnala iz naše sredine trote in zajedalce, bo naš korak v bodočnost lažji in sigurne jši. Gladina, pripravljaj se, ker od tukaj dalje bo oralo v tvojih rokah!
■ .	-ohb.
________________Sohototgo_____________________
/ sem bratom in sestram vesel in srečen Božici  __________________Uredništvo	sokolske	rubrike
Za kraljem Zedinlteljem
Vlažno, hladno
sedaj
NIVEA
Po burji, dežju ali snegu je posebno potrebno, da zaščitite svojo kožo pred vetrom in slabim vremenom, a to boste najbolje napravili takole: vsak dan na večer, preden ležete spat, nadrgnite kožo nalahno z Nivea kremo. Koža postane zaradi tega mehka in gibka, a poleg tega tako odporna, da ji še tako slabo vreme ne bo škodilo.
Zaradi Eucerita, ki ga vsebuje Nivea krema, prodre ta globoko v kožo, a ne ostavi za seboj nobenega bleska ter je istočasno krema za dan in noč.	5265
Slovenski prevod članka, ki ga je priobčil »Sokol«, glasilo bratske Pražske telovvične jednote Sokol Praha H. icpopisna je groza in bolest, ki sta jlnili naše duše, ko se je razširila naši domovini vest, da je vladar se-:<.s Jugoslavije, kralj Aleksander, na , ki jo je nastopil v izvrševanju naj-menitejšega poslanstva, zgubil svoje tje-nje. Ne le kot bratje, ki nas veže fugoslovane zvestoba, marveč tudi ■ ljudje sn:o vztrepetali od strahotne ze, da se je našel človek, ki je spro-i smrtonosni strel proti onemu, ki je ! ...ajal z mislijo miru med ljudmi in na-
v n l;
i vUU
Orožni trenutek je oropal svetu odloč i- .-a in požrtvovalnega nosilca vzneše-’ ■ idej in ustavil utrip srca piatnene-ce.ga goreče v ljubezni do svojega naroda. Pogubil je velikega voditelja in kralja. Nevstrašnega junaka v balkanski vojni, sotrpina na albanski Golgoti, potrpežljivega veroizžarujočega v prognan stvu pa do slavnega solunskega proboja ~ vedno in povsod sredi med svojimi brati borci, enakega med enakimi.
Od dobe pa, ko je kot namestnik svojega velikega očeta in pozneje kot kralj sprejel ponudeno mu vodstvo zedinjenih jl .sOoiOvanskih plemen, se je posvetil z vsem svojim življenjem in vsakim svojim dejanjem do kraja temu svojemu zgodovinskemu poslanstvu. Zvest nalogi zedinjenja Jugoslovanov je z možato odločnostjo prav tako premišljeno kot odločno odstranjeval vse, kar je končni izpolnitvi te naloge bilo na poti.
Brez vsakega najmanjšega oklevanja je prevzel nase oigrornno, odgovornosti polno nalogo, preprečiti propast velikega dela zedinjenja, odstranjujoč vse, kar. bi utegnilo to misel razkrajati. Da ohrani to, kar je bil stoletni sen in kar so ne-varm domači spori in tuji vplivi začeli ogražati, je položil na tehtnico ves svoj vladarski vpliv. Imena treh plemen je nadomestil z jugoslovanstvom ter je upravičenost in nepristranost svojega postopanja dokazal z velikim pogumnim dejanjem:	Vse	prapore svojih srbskih
polkov, one oboževane prapore, ki jih je ožarilo s svetovno slavo junaštvo vseh, ki so za njimi korakali in pod nji-tni ^umirali, je dal spraviti v kapelico na Oplencu, da tam počivajo v tišini kot priče največjega junaštva naroda, celokupni jugoslovanski vojski pa je dal nove prapore v potrditev ideje zedinjenja. S temi dejanji je probudil novo vero v cilje, ki si jih ie postavil in pridobil zanje vdane privržence.
Posledice te nove, brezpogojno izvajane prevzgoje k iskrenemu jugoslovanstvu niso mogle ostati brez vpliva na Sokolstvo. Saj je bil način telesne vzgoje naroda takšen, da je v mnogih ozirih naravnost nasprotoval ideji zedinjenja. Mjmo zveze jugoslovanskega Sokolstva^ ki je zvesto nosilo na svojem praporu misel narodnega edinstva, sta obstojali istočasno še dve vzgojni središči: Zveza hrvatskaga Sokolstva in katoliška jugoslovanska orlovska zveza. Obe organizaciji sta s svojim imenom, kakor tudi s svojim bistvom dokazovali, da ne stojita na temeljih jugoslovanstva »brez razlike plemena in vere«. Kraljeva previdnost je ustvarila novo Zvezo Sokola , J®vme -Jugoslavije in prepustila obstoječim zvezam, da prestopijo v to zvezo ali pa se razidejo. Ta korak je dokazal veliko dalekovidnost kraljevega duha. Sokolska misel, oproščena ovir, ki so jih stavile na pot njenega razvoja strankarske borbe ter položena v roke Prekajenih mož, čistega sokolskega duha, je razcvetela v novih razmerah, jugoslovansko Sokolstvo je pošestorllo' svo je vrste ter se posvetilo neovirano delu za svoj narod, delu, ki po svojem obsegu in globini vzbuja opravičeno priznanje in občudovanje.
Da je bil veliki vladar prijatelj Sokolstva, ni tJKiha iaaoi£o besed. On je s svo-
jim duhom zajel smisel sokolske ideje in našel v njej zvestega pomočnika pri svojem naporu za podvig svojega naroda, za njegovo ujedinjenje in okrepitev države, kateri je bil postavljen na čelo »po milosti božji in volji naroda«. S polnim razumevanjem je cenil sokolsko delo, iz njega je izžarevalo zaupanje in ljubezen, ki jo je izkazal Sokolstvu. Pogosto je pozival k sebi vodilne sokolske delavce ter prijateljsko z njimi razpravljal o sokolskih in narodnih zadevah. Ni bilo večjega zleta, kateremu ni bil on sam ali pa njegov naslednik pokrovitelj. Zastopstvo na teh izletih pa je vselej poveril podstarosti sokolstva ali pa odličnim visokim državnim funkcionarjem — Sokolom. Večina novih praporov sokolskih edini c je bila njegov dar. Njegovo veliko razumevanje sokolskih ciljev dokazu;.3] > r>' ■ ■ i-^ive. najsibo osebne ali pa podane kot poslanice ob raznih prilikah.
Organizacija Sokola kraljevine Jugoslavije je bila deležna najpomembnejšega priznanja, ki je mogoče v zemlji, ki si je izbrala monarhistično državno obliko. — Kralj ji je s posebno listino postavil na čelo svojega prvorojenega sina. Ta tradicija upoštevanja in ljubezni do Sokolstva se je pokazala na značilen način o priliki kraljevega pogreba, ko je mladostni novi kralj stopal za krsto Velikega očeta ob strani svoje žalujoče matere, na čelu oficielnih gostov, oble čer.ih v bleščeče uniforme — v pripro-stem sokolskem kroju. V najtežjem in najvažnejšem trenutku je izpovedal s tem svojo pripadnost k onim, ki vse svo je sile udano in brezpogojno posvečajo dobrobitu svojega naroda. Mladi vladar je oblekel sokolski kroj sporazumno z okolico, ki je obdajala slavnega umrlega očeta.
Razumemo popolnoma globoko žalost, ki je polnila duše klečečih sokolskih vrst, ko so šli mimo njih telesni ostanki ljubljenega kralja in boritelja na svojo poslednjo pot. Z njim je bilo v globoki žalosti združeno z milijoni svojega naroda tudi češkoslovaško Sokolstvo, žalujoč ne le po odlični osebnosti Zedinitslja, iskrenega prijatelja in hrabrega zaveznika ter delavca za svetovni mir, marveč tudi skupno s svojimi brati in sestrami globoko užaloščeno nad krsto Kralja-So-kola.
Njegovo delo, poslanstvo, ki mu je služil s svojim življenjem in za katero je tq življenje tudi žrtvoval, zedinjenje, velike Jugoslavije, dobrobit njegovega naroda in mir za celokupno človeštvo — to je ono, kar naši težko preizkušeni bratje, od žalovanja sklonjena čela upor no dvigajoč, poneso zvesto na svojih pra porih kot nesmrtno oporoko svojega kra lja Zedinitelja.
Sokolska telovadna akade-mi a v Studencih
V soboto 15. decembra je Sokolsko dru štvo Studenci dalo svojo običajno letno akademijo in s tem zaključilo najlepše svoje jubilejno leto — 15-letnico. S celotno izvedbo nismo mogli biti zadovoljni, ker smo v Studencih bili vajeni na boljše prireditve iz prejšnjih let. Material je dober, pri posameznih oddelkih celo prav dober. Da uspeh ni bil običajen, je menda vzrok, da leži vse tehnično delo na ramenih enega, oziroma dveh pred-njakov. Taka preobremenjenost ima posledico, da se prednjak ne more dovolj-ito posvetiti posamnezetnu oddelku, posebno pa še ne pri delu za akademijo.
Program je otvoril br. podslorosta Jožko Vokač s kratkim nagovorom, spominjajoč se Nj. Vel. blagopokojncga Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in Nj. Vel. kralja Petra II.
Na sporedu smo videli nekaj prav dobrih točk. Najbolj je ugajala novost br. Hočevarja: Člani z vajami na gredi. Skladba je precej težavna, izdatna in gladko, tekoča, »ve4ba je Uila točna in
skladna. Članice so nastopile češke proste vaje, ki imajo v duhu narodnih plesov ritmičen značaj, izvedba pa bi lahko bila bolj »ženska«. Vaje ženskega naraščaja z velikimi žogami so bile lepo izvedene, skladba je zanimiva in živa. Ženska deca je s »Češkimi narodnimi ple si« prekosila ženski naraščaj z ritmično igro »Slepa miš«. Za naraščaj je ta sklad ba prazna in premalo zahteva, poleg tega je pa še na odru zevala praznota. Bila je z vajami na koniu in kozi — moški naraščaj — najšibkejša točka in bi lahko brez škode za celoto obe izpadli. Ugajal je pa oddelek moškega naraščaja, ki je izvajal domačo skladbo s prete-zalkami. Slične vaje so se v Mariboru sicer že izvajale, a so vseeno dobro izpol nile program. Ljubke, dasi preproste, so bile skupine moške dece na bradljici. Spored je zaključila vrsta članov na dr> gu, ki je v večini sicer odgovarjala »Stu-denčanom«, čutiti pa je bilo, da niso bili vsi ravno najbolje uvežbani. Za tako vrsto je pač treba tudi, da je orodje trdno, ker trpi izedba. Po vrstitvi posamez nih točk jfc bilo čutiti, da so se prireditelji sami zavedali slabosti nekaterih točk,
Včeraj sta bili na sporedu dve prvenstveni tekmi, in sicer v Ljubljani med Ilirijo in Hermesom, v Čakovcu pa se je odigral preostanek 5 minut prekinjene prvenstvene tekme Čakovečki SK : SK Železničar. Dočim se je tekma v Čakovcu končala s prvotnim rezultatom 1:1, je bila tekma v Ljubljani pri stanju 2:1 za Ilirijo v 40. minuti drugega polčasa prekinjena in se bo pač morala analogno kot včeraj v Čakovcu še nadaljevati. Ker je manj verjetno, da se bo rezultat v preostalih 5 minutah spremenil, je Ilirija najbrže jesenski prvak, ki ima sicer enako število točk kot Čakovečki SK, toda boljšo razliko golov. Prven-
stvena tabela	izgleda takole:	
Ilirija	7 5 1 1 30:9	11
ČSK	7 4 3 0 21:8	11
Železničar	7 4 1 2 20:17	9
Rapid	7 4 0 3 20:10	8
ISSK Maribo	7 3 13 10:16	7
SK Celje	7 2 14 11:14	5
Svoboda	7 115 12:41	3
Hermes	7 10 6 12:21	2
SK Ilirija :	ŽSK Hermes 2:1 (1:1).	
Ljubljanska prvenstvena tekma se		je
končala predčasno. Po skrajno sirovi igri je bila v 40. minuti drugega polčasa prekinjena, ker je vdrlo občinstvo na igrišče. Sodnik g. Vidic je sicer izključil 5 igralcev, toda ti ukrepi niso nič zalegli.
Čakovečki SK : SK Železničar 0:0.
Ob slabem vremenu in na slabem terenu se je včeraj v Čakovcu odigralo preostalih 5 minut prekinjene prvenstve ne tekme. Tekma se je pričela z izstrelom pri golu SK Železničarja. Čakovčani so bili takoj v posesti žoge in so izvedli lep napad, ki se je končal z gnječo pred vratmi SK Železničarja. Le izredni hladnokrvnosti vratarja Švajghoferja je pripisati, da Železničarji niso izgubili dragocene točke. Protinapad Žel. je bil sicer tudi zelo nevarne, ni pa prinesel zaželje-uega uspeha. Pet minut je hitro minilo in rezultat je ostal 0:0, oziroma 1:1. Sodil je g. Reinpreht iz Celja.
Nato se je odigrala prijateljska tekma. Rezultat je bil
SK Železničar : Čakovečki SK 4:4 (2:2)
Igra je bila zelo živahna in napeta Igralo se je ,v stilu prvenstvenih tekem,
zato so šibkejša dela dali najprej, a dobre točke h koncu po pravilu: Konec dober — vse dobro! in tako je tudi bilo.
Med programom je zaprisegel br. načelnik Hočevar članstvo, ki je bilo 1. decembra zadržano ter razdelil oddelkom od dece do članov diplome društvenih, okrožnih in župnih tekem. S številom diplom (okrog 40) so bratje in sestre Stu-denčani pokazali, da so se zavedali svoje 15-letnice.
Obisk je bil prav dober, dvorana pol-’ na. V 15. letih je Sokol v Studencih vzgojil občinstvo ter je gotovo s svojim vzor no urejenim domom in vsestranskim delom najtrdnejše društvo v Mariboru in morda tudi v župi. Zdravo!	L.
Tridnevni župni prosvetni tečaj, ki ga priredi Sokolska župa Maribor, se bo vršil v dneh od 27. do 29. t. m. v mali kazinski dvorani. Pričetek je v četrtek ob 10. uri. Doslej je prijavljenih zanj okroglo 130 tečajnikov ter obeta postati to ena največjih tovrstnih prireditev. Pri glašenci iz mariborskih sokolskih društev se opozarjajo, da imajo biti točno ob napovedani uri na mestu. Prosvetni odbor MSŽ.
v splošnem pa je bila fair. Zaradi polz-kega terena se ni mogla razviti lepa igra. Sodil je g. dr. Brandl. Sicer je bil objektiven, toda premalo energičen.
Izredni občni zbor motosekcije »Peru-na«. Motosekcija »Peruna« bo imela v nedeljo 30. t. m. ob 9. uri dopoldne v kavarni »Jadran« izreden občni zbor.
Ostale nogometne tekme.
Atene:	Grška : Jugoslavija 2:1 (1:1),
Zagreb: Concordia : Šparta 4:3 (2:0); Hašk : Viktorija 9:4 (4:0).
Beograd; Slavi ja (Sarajevo) : Jugosla vija 4:2 (2:1).
Dunaj: Wacker : Slovan 4:4; Wienna : BAb 2:1.
Razveljavljen odlok ministrstva za telesno vzgojo.
Nekako v začetku letošnjega leta se je dogodilo, da se je ministrstvo za telesno vzgojo naroda vmešalo v interno poslovanje in delovanje Jugoslovanske nogometne zveze. Pozvalo je vse funkcionarje JNS, da odstopijo. Glavni odborniki JNS so res demisionirali, dočim nadzorni odbor tega ni hotel storiti, marveč se je zaradi tega akta ministrstva za telesno vzgojo naroda pritožil na Državni svet. Pred dnevi je Državni svet pritož bo rešil tako, da je razveljavil odlok ministrstva za telesno vzgojo, ker je nasproten ustavnim zakonom. Ta odlok Državnega sveta bo gotovo imel važne posledice v nadaljnjem razvoju dogodkov v našem nogometnem športu.
Kaj je videl Anglež na Poljskem.
Pred leti se je bil odpravil tia pot po svetu neki Anglež. Na svojem potovanju je prispel tudi na Poljsko. Ko se je vozil od mesta do mesta, je slučajno ž njim potoval tudi neki rabin. Na vsaki postaji so čudnega moža pričakovali Židje, ga pozdravljali in mu povsod priredili veli-čusten sprejem. Anglež ni vedel, da je bil to rabin in da so ga na postajah pozdrav Hali Židje. Zato ni čudno, če je v svojem potopisu o Poljski napisal sledeče: »Po* Ijaki nosijo dolge brade. Oblačijo se v dolg črn kaftan in se pokrivajo z baržu-nastimi čepicami, obrobljenimi s krznom,«
Čuvajte Jugoslavijo l"
Spori
Tekmovanje za prvenstvo LNP še
ni zaključeno
PRVENSTVENA TEKMA ILIRIJA : H ERMES SE JE PREDČASNO KONČALA ZARADI NEREDOV NA IGRIŠČU. ŽELEZNIČAR : ČAKOVEČKI SK SI
DELITA TOČKE.
A. K. Grili:
Beiasfuo
Roman.
Ali naj deklico poišče in se prepriča, ts v resnici zasluži hvalo, katere je bila deležna? Zaprla je pismo in papirje, si oblekla skromno oblačilo in se podala na pot. Bilo je poldne in gospod Degraw ie naznanil svoj obisk šele ob štirih. Med tem časom bo z lahkoto izvršila, kar se je namenila.
Neznatno čuvstvo Jk' je obšlo, ko je pri vratih vprašala za gospodično Rogerso-vo. Rodbira ie sedela za mizo in le nekaj minut je marala čakati v sprejemnici, ko je z lahkim prožnim korakom vstopila ljubka deklica s pametnim pogledom in prijetnim smehljajem. Jenny je vstala in vprašala:
»Ali morem govoriti z gospodično Ro-Sersovo?«
:>To S^m jaz.e
>Mislim. gospodično Jenny.<;
»Moje ime je Jenny Rogers.«
Prva Jenny se je iznenada odmaknila, nato pa jo je živahno nagovorila:
»Toda gospodična je baje hroma; povedali so mi, da zelc šepa.«
Mlada deklica se je veselo zasmejala.
»Seveda sem bila hroma, toda meseca julija sem se dala operirati, kar se je popolnoma posrečilo; zdaj lahko plešem in skačem, kakor me je volja.«
Signorina je bila po tem odkritju popolnoma premagana, čudno naključje jo je pripeljalo semkaj. Edina okolnost. da je Degraw iz Clevelanda smatral bolezen mlade učiteljice za neozdravljivo, je preprečila izvolitev življenja polne, ljubeznive deklice. Da ie to mlado nedolžno bitje vrednejše kakor ona, si je morala signorina odkrito priznati; za njo nimajo milijoni več vrednosti, ne zavida jih ljubezni-
vi	soimenki, za katero je čutila odkritosrčno naklonjenost.
»Čudite se, kaj me ie privedlo k vam, ljuba gospodična,« io je nagovoril s prijaznim nasmeškom; nič drugega kakor želja, da vas spoznam, ker imate isto ime kakor jaz.«
»Imenujem se Jeanette Rogers.«
»In jaz Virginija Rogers, toda obe imenujejo Jenny, kaj ne?« je pripomnila signorina prijazno. Čutila se je olajšano. Vsebina njenega pisma bo žalila Degra-wa mnogo manj, ako istočasno izve, da lahko milijone, katerim se odpoveduje, izroči mnogo vrednejši roki. »Naše ime se je v zadnjem času mnogo imenovalo; pri-
neslo je svojim nositeljicam srečo in nesrečo. Gotovo ste o tem kaj slišali?«
»Pripovedujejo, da je neka pevka tega imena pred kratkim podedovala veliko premoženje; o njeni sreči se je mnogo govorilo.«
»V bogastvu ni vedno sreče. Toda denarja vendar ne kaže zametavati, ali ni res, Jeanette?«
»Tudi jaz sem teh misli, Virginija; ne morem ga nikdar preveč dobiti. S tem pa nočem reči, da sem pohlepna. Toda moja plača je zelo skromna, naše zahteve pa velike. Želela bi pač . . .« Prenehala je, rdečica jo je oblila.
»Ah, pozabila sem. vi niste revni kakor jaz, in me ne razumete.«
»Da, da, revna sem kakor vi, hočem reči, v kratkem ne bom imela ničesar, med tem ko vi . . .«
»Ničesar razen tega, kar se imam zahvaliti dobroti ljubljenega soproga; toda to je najboljše bogastvo, kaj ne?«
»O tem nimam izkušenj,« je odgovorila poredno.
»Toda jaz vem,« je zašepetala signorina in naglo dodala: »Jaz sem tista pevka, ki ste jo prej omenili.«
»Resnično, kako čudovito! In vi hočete oddati ves svoj denar? Kako vas obču-
dujem! Gotovo nimate matere, za katero bi morali skrbeti?«
»Ne. Moj zaščitnik bo ljubljeni mož; ne bom zapuščena in brez varstva.«
»Zakaj oddajate premoženje, tega seveda ne vem, ali vas to ne dela nesrečno? Ali vas za vse odškoduje ljubezen?«
»Ah, ljubezen trosi mnogo bolesti v svo je veselje. Verujte mi, da vas zavidam, ker ne poznate radosti in trpljenja ljubezni. In vi imate še mater! Morda bi bilo v moji preteklosti marsikaj drugače, ako bi imela tudi jaz mater, ki bi me poučila in vodila,« je vzdihnila in solze so ji zalile oči. »Zdi se mi, kakor da sva že stari prijateljici; ali mi morete biti vsaj nekoliko dobri?«
»Jaz — vam — iz srca!« je vzkliknila in deklici sta se ginjeni objeli.
Veselejša, kakor je odšla, se je signorina vrnila. Vzela je pismo, Degrav/u namenjeno, in je pristavila še tole:
»Ako ste v negotovosti, komu naj poklonite veliko premoženje, ki je tako nepričakovano zopet v vaših rokah, tedaj se spomnite mlade učiteljic«, ki se tudi imenuje Rogers. Lepa je in dobra, kajti ni več hroma in nedvomno vrednejša dedinja bogastva, katerega sem bila jaz tako nevredna.«
(Se bo nadaljevalo.)
Dobičkancsrto podjetje
BOGATI ZAKLADI SUEŠKEGA PREKOPA.
Svetovni tisk je že mnogo pisal o Sueškem prekopu. Izdanih ie bilo o njem celo več knjig, vendar pa širši javnosti niso znane mnoge strani tega najrenta-bilnejšega vira dohodkov na svetu. Smelo lahko trdimo, da je Sueški prekop zlat rudnik, ki je neizčrpljiv iu daje vsako leto vedno večji dobiček. Mimo tega pa je tudi trgovska in strateška varnost Sueškega prekopa nedvomno zelo velika. Anglija ga smatra za ključ Indije. Njegova gospodarska vrednost pa je še mnogo večja. O tem je objavil zelo zanimive podatke neki angleški publicist Fer dinand Touhy.
Društvo sueškega prekopa je, kakor je znano, v rokah Francozov, Angležev, in nekega Nizozemca. Anglija je udeležena s 46 odstotki vseh delnic in ima kot taka tri ravnatelje v upravnem odboru. Vseh ravnateljev in podravnate-Ijev pri društvu Sueškega prekopa je 32. Od teh je 10 Angležev, 1 Nizozemec, vsi ostali pa so Francozi. Vsi predsedniki republik, vsi predsedniki vlad, vsi zunanji ministri in vsi poslaniki tretje republike so bili za časa svojega službovanja ravnatelji tega društva. Dolžnost rav liateljev pa je v tem, da prisostvujejo Vsako leto 10. sejam ravnateljstva, a za to prejemajo na leto vsak po 528.000 Din nagrade. Od vsega, prometa Sueškega prekopa je bilo v zadnjih 55 letih 55 odstotkov angleškega, 9 odstotkov nizozem
skega, dočim so Francozi komaj zastopani. Kljub temu pa imajo ljubosumni Francozi v svojih rokah vso eksekutivno in administrativno plat društva.
V	Parizu je ravnateljstvo, ki upravlja Sueški prekop. Iz Pariza se pošiljajo na-redbe v Ismalijo, kjer je centralni sedež društva. Vsako leto je zaposlenih pri ma-nuelnih delili za vzdrževanje kanala približno 2.500 Egipčanov. Za svoje delo prejemajo približno 800.000 funtov šterlin gov na leto. Nikjer na svetu niso name-ščenoi in delavci tako dobro plačani. To pa je tudi po vse razumljivo, saj ima dru štvo vsako leto ogromne dohodke. Dru štvo ne pozna krize in so dohodki Sueškega prekopa vedno večji.
Sueški prekop je dolg približno 170 km, širok pa nekaj nad 1 km. Ladje ga pre-plovejo približno v 13 urah. Globok pa je prekop približno 50 metrov in ga v 24 urah lahko preplove 15 ladij. Leta 1929. je preplulo prekop največ ladij in je njih tonaža znašala 33 milijonov 466.000 ton, lani pa je plulo po prekopu 30 milijonov 677.000 ton. Takse za prekop so preccj visoke. Ladja 6.000 ton mora plačati približno 2.000 funtov. Leta 1932. je vrgel promet društveni blagajni 834 milijonov frankov, izdatkov pa je imalo društvo samo 290 milijonov frankov. Nad pol milijarde frankov je torej ostalo za delničarje.
»V višinah stanovati — dolgo živeti.«
Znano je, da doživi v Boliviji izredno visok procent ljudi starost preko 100 let. Raziskovalci tega zanimivega pojava so kmalu dognali, da je to v zvezi z bivanjem Bolivijcev v visokih zemeljskih legah. Na 2,800.000 prebivalcev pride preko 1200 ljudi, ki doživijo preko sto let. Ugotovilo se je, da stanuje okoli 80% ljudi v višini preko .3000 metrov. S tem
v	zvezi se je vedno bolj porajalo prepričanje, da življenje po teh višinah podaljšuje Bolivijcem njih življenje in utrjuje zdravje. Glavno bolivijsko mesto La Paz leži v višini preko 3000 metrov. Je to prestolnica, ki leži na najvišjem mestu od vseh drugih prestolnic. Na drugem mestu je Laza, tibetanska prestolnica, ki leži samo nekaj stotin metrov nižje. V La Pazu imajo srednjo temperaturo 22 stopinj C. Zrak je popolnoma čist. Kako prijetno je Evropejcu, ako ga igreje to višinsko solnce. Kurjenja tamkaj sploh ne poznajo, ker itak greje solnce, pa bi v teh višinah tudi ne imeli s čim kuriti. Ni premoga in ni drv. Povsod elektrika. Toda Evropejci se ne morejo privaditi višinskemu zraku in obolijo na gorski bolezni. V ozadju La Paza se dviga ogromni snežni masiv Ilimani do višine 6400 metrov. S svojimi snežniki dela vtis kakor da se razprostirajo ti snežniki neposredno nad strehami hiš.
Bogata beračica
V	nekem poljskem mestecu imajo veliko senzacijo s staro beraeico Knauerje-vo. Beračica je hodila dan za dnem po
mestu in okolici ter prosila ubogajme. Stara je že 84 let in končno so io hoteli spraviti v sirotišnico, da bi ji ne bilo treba več beračiti. Toda starka se je odločno uprla, češ, da v zavetišče ne gre, ker takih socialnih ustanov nima rada. Tam siromaka samo šikanirajo, ona se pa počuti še dovolj svežo, da lahko hodi okrog dobrih ljudi in prosi miloščine.
V	sirotišnicah je po njenem mnenju preveč birokratizma. Ravnatelj ima osem sob in 100.000 letne plače, pa se za siromake ne zmeni, saj nima pojma, kaj je revščina. Toda ženici niso ti ugovori nič pomagali, na vsak način so jo hoteli spra viti v sirotišnico in ker ni šlo drugače, se je zglasila pri nji policija. In glej čuda, pod starim, s pajčevinami pokritim zabo jem so našli veliko vrečo, polno zlatnikov iu srebrnikov. Nad 50 kg zlata in srebra je imela stara beračica skritega doma. Seveda je bila policija radovedna, kako je prišla do tega zaklada. Starka ji pa tega ni hotela povedati, zatrjevala je le, da ima zlato in srebro že 30 let. 'Zračiti pa menda zdaj ne bo več simela.
Lakirana dama.
V	Offenbachu v Nemčiji je pred dne-
vi	pribežala vsa zbegana k nekemu avto izvoščku mlada dama. Prosila ga je, naj ji pomaga popraviti defekt na njenem vozilu, ki ga ie zapeljala v neko delavnico. Tam je bil tudi sod laka, v katerega je padla po nesrečnem naključju do pasu. Ko so jo izvlekli iz soda. je bila lakirana do pasu.
Razno
V	SREDO
v gostilni »Mesto Trst«, nasproti bolnice, tamburaški koncert, domače koline, različna močnata jedila, pristna kapljica. Se priporoča go_stil-ničar._______________  5308
ZAVAROVANJE.
Informacije in objektivne nasvete ter proračune /-a vse vrste zavarovani daje pismeno in ustmeno zastonj Ho Klarič, Maribor, Razlagova 13.___________________ 5301
GRAMOFONE
vsakovrstne, popravlja mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tattenbachova ul, 14. 5294
100 DINARJEV
na dan lahko zasluži vsak z razpečavanjem novega predmeta, ravnotoliko z nekim izdelovanjem. Pošljite ml svoj naslov in znamke za odgovor. Josip Batič, Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 5.	-299
IZJAVA.
Podpisani izjavljam, da nimam S. Davorinu Rodežu. slaščičar iu v Studencih o zadevi pobega moje hčerke ničesar očitati in preklicujem vse besede, ki sem jih v razbiirjcuiu izrekel o g. Rodežu. Studenci, dne 21. XII. 1934. Ferdo 'FerS.	5339
POZOR!
Prispela je pošiljatev pristnega dalmatinskega črnega vina. Prodaja liter Din S.—, od 5 litrov naprej Din 7.~ čez ulico za praznike. Gostilna »Krka«, Mate Mileta, Cvet lična ul. 11.	5342
,-rAMPfLD^.
T. SOKLIČ
Zastopnike sprejmem
GOSTILNA »TURIST« Betnavska 39. Za božične praznike domače klobase, je-ternicc. krvavice. Pristna ljutomerska vina iz lastnih vinogradov.	5354
lokal
Prodam
PRODAJAM DOBER KRUH
poceni iu to: beli Din 3.25, pol beli Din 3— kg. Izboren za kavo in drugo. Jamčim, da ostane svež deset dni. Izdelujem tudi vsaki dan sveži burek. Antunijevie Bngoje, Vojašniška 10, Splavarska 8. 5287
Stanovanie
ODDAM TRGOVSKI LOKAL
skladišče, veliko klet, dve sobi in kuhinjo. Frankopano-va ul. 10.	5343
Posest
NOVO HIŠO Z GOSTILNO
takol oddam v najem. Pismene ponudbe na upravo »Večer nika« pod »R«.________ 5340
PRODAM POSESTVO
20 oralov, pri Slov. Bistrici, v lepi legi, z vsemi pritiklinami in veliko gospodarsko hlšg,
za knjižice ali zamenjam za
hišo v Mariboru. Naslov v	— ---------------------
upravi »Večemika«. 5344 ul. 5, I. nadstropje. 5310
DVA GOSPODA
sprejmem na stanovanje. — Raičeva ul. 3.__________5295
SOBO IN KUHINJO
oddam. Vprašati:	Pobrežje,
Cankarjeva ul. 32.	5341
SPREJMEM GOSPODA
gospodično v ceneno oskrbo. Trubarjeva ul. 9. dvorišče (30)._________________5350
TRISOBNO- STANOVANJE
novo preurejeno, s kopalnico, oddam s 1. januarjem. Ciril-Metodova ul. 18. vrata 9. 5358
Sobo odda
SOBO
opremljeno, sončno, poseben vhod, električna luč, za dva ali enega uradnika ali oficirja oddam takoj. Stritarjeva
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom, na lepem kraju, poleg sodišča, takoj od dam. Wildenrainerjeva ul. 11 III. nadstr. _________5335
DVEMA STALNO
nameščenema gospodoma ali vpokojencema oddam mirno, sončno sobo brez ali z vso oskrbo. Naslov v upravi »Ve-černika«.	5357
Službo išče
PISARNIŠKA MOČ
vešča slovenščine, nemščine in nekaj srbohrvaščine išče primerno mesto. Ponudbe pod »1935« na upravo lista. 5347
8COVŽ©9i ročni in za potovanje Torbice ročne, za nakupovanje, za akte kakor tudi najrazličnejše vizitnice, tobačnice in denarnice.
Nahrbtniki za šolarje, turiste in zimske športnike
Dokolenk« |y„
Maribor
Aleksandrova cesta 13
Žoge
Javna zahvala
5338
Smatramo za svojo dolžnost, da se javno zahvalimo prekoristm ustanovi KARITAS, posmrtninskemu oddelku Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani. KARITAS nam je izplačala dvojno zavarovano vsoto po umrlem očetu, ozir. tastu, ki sc ie smrtno ponesrečil. Nasvetujemo vsem, da se zavarujejo pri KARITAS, poštenem in solidnem zavodu.
Dvoršak Matevž, s. r„ Furman Antonija, s. r., Dvoršlk Neža, s. r.
KARITAS nam je točno in pošteno izplačala celo zavarovano vsoto. KARITAS, zaupanja vredno ustanovo vsakomur najtopleje priporočamo:
Petek Maks, s. r., Petek Ana, s. r., Škoilic Janez, s. r., Zdolšek Roza s. t. Schwarz Ivan, s. r., Gajšek JullJana, s. r., Volk Marija, s. r., Jančtč Jernej
s. r.,
i, uMita faibm. Oran uLB. Melon M mamit:
Mariborski »Večernlk« Jutra.
... —---------------
Note za božično noč
v bogati izberi v trgovini z muzikalijami in glasbili
HOFER, Ulica 10. oktobra 2
Tudi v novoletnem tednu
Zavite šunke
popolnoma brez kosti Din 14"— pro kg
TVRDKA WCK3ERER
Citaita ..Veiirnik
u
Honeni orah
le najboljše in najuspeinejie radikalno gnojilo za vriova,sadonosnike, vinograde, polja In travnike jite, sedaj je tisti cas
: Tvfdka Aiiirasctiifz Jaribor.Voiiiii
Gno
5298
14’- mrh
Vse vrste prekajene mesnine, sveže meso, mesne konzerve, prvovrstna svinjska mast, slanina in salo
Anton. Taw car
Maribor, Jurčičeva ulica 3
Kupujte svoje po* trebščine pri naših incerentih l
Liudska samopomoč
reg. pomožna blagajna v Mariboru, Grajski trg 7 Poverjeništvo: Ljubljana, Tyrševa 34
naznanja smrtne slučaje svojih elanov v mesecu novembru 1934
Grebenc Jože, Maršiči Štancer Jera, Babnareka Kotnik Ana, Črešnjevec Pfeifer Ivana, Drakšl Pečnik Antonija, Lepa njiva Korošec Marija, Mihovce 40 Veršnik Marija, Guštanj Tušek Marija, Na Pribu Korošec Elizabeta, Studenci Šebek Klara. Maribor Ražrtm Ivan, Bazovica Schmldinger Marija, Laško Geč Franc, Samožani Lukman Jožefa, Ko«
Tschlnkel Marija, Koprivnik Žmauc Jožefa, Puconci Gliha Ana, Gorenju vas Pondelak Marija, Sp. Pohanea Šteher Kunlgunda, Studenci Gerlič Terezija, Zagreb Zagernik Jožef, Črna Ulčnik Pavl, Počehova Lah Alojz, Gomile Rošker Marija, Maribor Grdadolnik Ivan, Ljubljana Baumgartner Katarina, Ljubljana Grebenc Jožef, Maršiči Vidovič Marlia, Ormož Rečnik Julijana, Bistrica Besednjak Vincenc, Polzela Bogovič Apolonija, Arnovoselo Majhenič Franc, Studenci Pernat Ivan, Črna Kastelic Marija, Krško Grdanc Martin, Prillpe
Ribič Julijana, Trčova Rašl Terezija, Rogoznica Krajnc Mihael, Ptuj Spat Julijana, Ščavnica Jan Anton, Skale Dvoršak Martin, Stopno-Savinsko Žličar Miha, Sv. Jurij ob j. ž. Horvat Leopold, Biserjane Praznik Neža, Medvejek Serdinšek Agata, Stojnci Ogrizek Ana, Prepole Rojs Jakob, Brengova Gorše Anton, Maribor Lobenwein Anton, Vuzenica Kociper Marija, Ljutomer.
Firm Marija, Zagorje Žlahtič Barbara, G. Hajdina Damlš Terezija. Sp. Korena Kek Terezija, Pobrežje-Maribor Borovič Alojz, Budina Miki Jurij, Drakovcl Conšek Franc, Maribor Philip Gustav, Maribor Lappl Jožef, Murščak Friedau Agnes, Studenci Korošak Jakob, Moravci Lettlg Pasqua, Maribor Čavnik Jerneji, Pameče Tlpllč Alojzija, Sv. Lenart v Sl. g. Paradiž Anton, Raduše Lupinšek Roza, Sv. Bolfenk Slnlč Antonija, Maribor Petrišič Ivan, Orešje Cimperc Alojzija, Maribor Fridauer Terezija, Pobrežje
Po vseh umrlih se je takoj izplačala pripadajoča pogrebnina v skupnem znesku
Din 618 770 -
Kdor še ni član „Ljudske samopomoči", naj lahteva brezobvetno in brezplačno 5331	pristopno	izjavo.	Blaga;ntSko	nscalstvo.
i!0
je veselje zato kupujte
Smučarske obleke
za ve ike in male
Plašil za dame,
gos-ode in otroke v vseh velikostih
Perilo
in vse pripadajoče, kakor samoveznice,
nogavice itd.
Smučarski loden
v vseh ba-vah in kvalitetah
SsikTto za gospode
od Din 30 — raprej do najtinejše angle ške kvaMeie
Volneno blago
za damske plašče in obieke
Crepe de Ctane
in Crepe marocain v vseh barvah
Belo blago
znaniti tvornic , Schrol", , Pollack" in dragih za posteljno in leiesno perilo
Vso ostalo manufakturo dobite v največji izberi p-i tvrdk
Anton MACUN
manufakturna in konfekcijska trgovina 5273	MARIBOR,	Gosposka ulica 8-10
Valovala zs iiiesa
zimsko peiilo, volnene jopiče itd. nudi najugodneje
Jakob Lah
Maribor. Gla ni trs št. 2
Nigavice,
rokavice, zimsko perilo i. t. d. pri Mariji Kumše, Maribor, Stolna UllCa 1.	4895
Če sle se odločili kupiti
JEDILNI PRIBOR
in druga primarna In praktična darila
se potrudite nekaj korakov iz središča, ker Vam ne bo nikdar žal.
Edino dokazano priznana bogata zaloga jedilnega pribora po najnižjih cenah za grosista in konzumenta,
Zahtevajte takoj cenik I
5349
Slavico Markov«
specialno trgovina
Maribor, Gosposka ul. 40
Oglejte si našo zalogo!
Zahtevajte ob vsaki potrebi brezplačne strokovne nasvete I
Brezobvezni proračun in ponudbe
$346
PRODAJALKA DIH PODJETIJ. Hor. Aleksandrova cesti 13, telefon 25 23
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelj" in urednik: RADIVOJ REHAR v Maribom. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.