81. številka. Ljubljana, v torek 8. aprila XVII. leto. 1884. Izbaja vaak dan avecer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom m. vae leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. A četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje bo od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jrdenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". Upravništvu nuj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Drugi občni zbor društva „Narodni dom" bil je včeraj zvečer ob 6. uri v dvorani čitaluice Ljubljanske. Ko se je konstatovalo, da je izmej po pravilih opravičenih 83 glasov, zastopanih 37, tedaj več nego predpisana tretjina, otvori dr. M o še zbor 8 srčnim pozdravom, imenuje verifikatorja denašnjega zapisnika, ter potem v kratkih potezah obriše društveno delovanje v preteklem letu. V društvu pri-godilo se ni nič tacega, pravi govornik, da bi ameli posebno ponosni biti in loterija morala se je preložiti na zadnji dan tega leta, čemur je uzrok deloma v tem, da n8Š narod ni bogat in da se veliko od njega zahteva. Veliko podporo našli smo pri nadih bratih Čehih in Hrvatih, ki so doslej pokupili največ srečk. Češki umeteljniki in pisatelji združili bo se v ta namen, da našemu „Narodnemu domu" na korist izdajo poseben album. V novem gledališči v Pragi bode v isti namen jedna predstava. Banka „Slavija" pristopila je društvu kot ustanov-nik in dala 1000 gold. Hrvatje so pred kratkim priredili koncert, ki je donesel tudi lepo v.soto. Izmej domačinov obnesli so se najbolj vrli Notranjci s svojo beBedo, katere čisti donesek je bil nad 1000 gold. Bratom Čehom in Hrvatom, vrlim No-tranjcem in sploh vsem, ki bo kaj storili za „Narodni dom", bodi iz dna srca izrečena zahvala. (Društveniki ustanejo v znamenje zalivale.) Kot drugo točko prečita tajnik Iv. Hribar svoje jako obširno in natančno sestavljeno poročilo, v katerem se opisuje vse odborovo delovanje, društvena zgodovina preteklega leta, zlasti pa razpeča-vanje sreček, katerih se je doslej 8000 osobam 79.410 razposlalo. Plačanih sreček je doKlej 11656. Koliko je društveno delovanje, razvidno je najbolj iz tega, da bo poštni stroški v preteklem letu 1503 gld. 7 kr. znašali. Poročilo tajnikovo vzprejme se po kratkej debati na znanje. Blagajnik dr. Stare poroča o denarnem stanji društva. Premoženje „Narodnega doma" bilo je koncem 1883. leta naslednje: gotovinu 500 gld.; naloženih pri kranjskej eskomptni banki 2641 gld.; v kranjskej hranilnici 9179 gld. 69 kr.; pri uo-tranjskej posojilnici 890 gld. 28 kr.; 29 prioritetnih LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XIV. Poglavje: Zaušnica. (Dalje.) — Vidiš, Nikita Romanovič — nadaljeval je, — dobro je braniti resnico, pa pri vojski ni načelnik sam. Kaj bi ti naredil, ako bi štirdeset hudoboe-žev vpričo tebe mesarilo nedolžnega človeka? — Kaj bi naredil? Zgrabil bi sabljo in udrihal bi po onih štirdesetih, dokler bi bil kdo živ, — Godunov ga je osupnen pogledal. — In pobil bi morda, Nikita Romanovič, — rekel je, — vsakega petega ali desetega hudobneža; ostali bi pa zaklali nedolžnega človeka. Ne, bolje je, knez, pustiti jih na mitu; ko bodo začeli obirati ubitega, nastal bo krik, da je Štefe vzel več, kakor Mihec, in pobili se bodo sami mej seboj! Serebrjanemu ni ugajal tak odgovor. Godunov je to zapazil, in premenil je govor! — Vidiš, — rekel je, gledajoč zkoz okno, — nekdo dirja semkaj, da bi si kmalu ulomil vrat. Poglej knez, ali ni tvoj nadkonjar. obligacij ogrske severno-vzhodne železnice v vrednosti po kursu 7986 gld. 60 kr.; 3 obligacije kranj-sko-zemljiščne odveze v vrednosti 3150 gld., skupaj tedaj 24.347 ffld. 47 kr. Od tega premoženja je vplačanih deležev 5750 gld.; darov pa do konca 1883. teta ll.il** it M. 41 Kr. Poročilo blagajnikovo se odobri. Fr. X. Souvan mlaj. poroča v imenu pre-gledovalnega odseka, da so društvene knjige in blagajnica popolnem v redu, kar zbor na znanje vzame in na predlog Hribarja izreče pregledovalnemu odseku zahvalo za njegov veliki trud. Dr. Kotnik poroča posebno obširno in temeljito o prenaredbi društvenih pravil v §. 2 in 4. in o umortizacijskem načrtu, katerega je dr. Kotnik sam izdelal. Po tej prenaredbi znižajo se deleži za „Narodni dom" od 200 gtd. na 100 gld. in se tak delež more vplačati tudi v štirih obrokih po 25 gld. Prenaredba pravil nasvetovana po odboru se odobri. Mej razgovorom sproži dr. Vošnjak misel, da bi bilo dovolj, ko bi se zidalo kako manjše poslopje za „Narodni dom", na pr. za kacih 60 000 gld. Tajnik Hribar temu ugovarja, da mora biti stavba za „Narodni dom" monumentalno poslopje, pravi narodni dom za vse Slovence, ne samo po-Blopje za Ljubljunčane. Darovi bo se nabirali in se nabirajo po vsim Slovenskem, pač smejati bi se morali, ko bi se sezidalo kuj neznatnega. Kakor hitro se posreči nabrati 100.000 gld. po prostovoljnih darovih in po loteriji, bode se lahko za druzih 100.000 gld. deležev razpečalo. Na predlog g. dr. Vošnjak a izreče se uprav nemu odboru za njego marljvo in pežrtovalno delo-vtiuje zahvala občnega zbor«. Potem se vrše volitve. Predsednikom izvoli s s jednoglasno gospod dr. M o sebe. V upravni odbor pa iz vrste deležnikov gg: dr, Karol Bleivveis vit«z Tersteništii, Fran Fortuua, Ivan Hribar, dr. Auton J are, dr. Ignacij Kotnik, Ivan Muro i k, dr. Fran P a p e ž; iz vrste ostalih društveuikov gg. Andrej Seneko-vič, Ferdinand Souvan, dr. Josip Stare in Fran H r e n. V pregledovalni odsek izvolijo se per aclamma-tionem gg: Fr X. Souvan mlaj, dr. Zupaoec, dr. Munda, Janko Knez in Ignaeij Valeutin-čič. Potem se zborovauje zaključi. — Težko! — odgovoril je Serebrjani: — poprosil me je, da gre dvajset vrst daleč na romaoje. A ko je pogledal knez zkoz okno, spoznal je Mihejiča. Starec je bil bled, kakor Bmrt. Sedla pod njim ni bilo; podobno je bilo, da je skočil na prvega konja, ki ga je dobil, in dirjal je nasproti vsakej priličnosti naravnost na dvor, prav pod rudeče okno. — Gospod Nikita Romanovič! — kričal je že od daleč, — ti piješ, ješ in veseliš se, ali za nesrečo ne veš? Ravno kar sem srečal tam za cerkvijo Maljuto Skuratova in Homjaka; oba na konjih, a mej njim bil je zvezan, kaj misliš, kdo? Sam carjevič, sam carjevie, knez! Nadeli so mu črni bašlik na obraz ti hudobneži, a ko je veter odgrnil bašlik, spoznal sem carjeviča! Pogledal me je, kakor bi me prosil pomoči, a Maljuta, vzemi ga vrag, skočil je k njemu, in pomaknil mu je bašlik zopet na obraz. Serebrjani skočil je s svojega mesta. — Ali slišiš, Boris Teodorovič? zakričal je in oči so se mu zabliskale. — Ali naj še čakamo, da se hudobneži spro mej seboj! In skočil je s stopnic. — Daj mi kouja, — zakričal je in iztrgal je Mihejiču uzdo iz rok. — To ni konj zate, gospod, — rekel je Mi- tf. wpodnje *"*!;»Jurske 5. aprila. [lzv. il.>p ^Slovencev" dopisnik z Dunaja z mojima zadnjima dopisoma v štev. 68 in 69 „Slov. Naroda" zopet ni zadovoljen, ter me v St. 70 prav „bridko" jemlje „na red", ter mi očita, kako krivično očitam ostalim slovenskim poslancem, da se ne brigajo nič za nas Slovence na Štajerskem, ter da nam nič ne skušajo olajšati naš pretežek boj za narodni obstanek. Mislil sem, da je gosp. dopisnik z Dunaja v „Slovenci" pozabil v naglici našteti vse te mnogoštevilne slučaje, v katerih so ulovenski poslanci posvetovali se o solidarnem poBtopaoji, in v katerih so se posebno potegovali za nas in priborili nam sijajno uspehe. Zares imel je g. dopisnik z Dunaja tako lepo priliko, Da posamičnih faktih dokazati, kako krivično je bilo moje očitanje, kako noč in dan mislijo in delajo vsi slovenski poslanci solidarno v prospeh slovenskemu narodu. Čakal sem torej, da morebiti, kar jc v naglici pozabil, dopolni, in mislil Bem na odo, navdušeno in navduševalno odo, katero bi potem pisal in zapel v slavo ojihbvej vztrajnosti, odločnosti in solidarnosti. Čakal sem zaman. Moram tedaj s teškim srcem pustiti odo, ter odgovoriti s kratkimi besedami na kratke besede dopisnikove v „Slovenci" št. 70. „Slovensko društvo" izreklo je upanje, da bode čut slovenske solidarnosti vodil jednakomerno vse slovenske poslance, iu da se bodo v.--; slovenski poslanci potegnili tudi za na*. „To upanje" — pravi nSlovenčevu dopisnik, — „je čisto opravičeno, in eksekutivni odsek slovanskih poslancev v Ljubljani poudarjal je v BVOJej resoluciji to vzajemno podpiranje". No in kako se je „to vzajemno podpiranje" pokazovalo, kedHJ in pri katerih prilikah? Na to vprašanje Čakamo odgovora ali ga ne uča-kanu. Dejanja, dejanja! Kaj pomaga, če se v tej ali onej resoluciji poudarja vzajemno podpiranje, če se pa to v dejanji ne vrši?! In zopet pravi g dopisu k z Dunaja, da se ostalim slovenskim poslancem ne sme očitati, če se to ni zgodilo pri spomenici »slovenskega društva". hejie, — to je slab konj, in sedla ni na njem; kako hočeš na takem konji jahati k carju . . . Pa knez je že oddirjal, a jezdil ni k ct.rju, udri jo je naravnost za Maljuto . . . Stani pe-em, ki je morda zložena ob Ivanovem času, opisuje te dogodke tako-le: Kogda začinalasj ' i kamenua Moskva, Začinalsja carj Ivan, gosydnrj Vasiljevič. Kfk hodil on pod Kazanj gorod *) Pod Kazanj gorod, pod Astrahanj: On Kazanj gorod mimohodom vzjal, Polonil a) carja i s cariceju; Vivodil *) izmentt *) izo Pakova, Izo Pskova i iz Novgoroda. Kak bi vivestj °) iz kamonnoj Moskvi! Što vozgovorit Maljuta zlodej Skurtatovič: „Ab, ti goj josi, car Ivan Vasiljevič! „Ne vivostj tobe izmenuški do vuku! „Sidit Biiprotivnik T) „Jest s toboj s odnogo bljuda b) „Pjet s toboju s odnogo kovsa 8) „Platje l0) nositj s odnogo phiča!" I tut carj dogadajetsja ") Na carjeviča oseržajetsja. ,s) „Ab, vigoj josi, knjazja i Ijojare! l) se je začela ; J) mesto; 3> ujel; 4) iztrebil; s) izdajo; n) iztrebiti; ") nasprotnik; B) nklede; »J kupice; lu) obleko; ") domisli; i%) razjezi. Ali za Boga, gospod dopisnik, niste čitali mojih člankov? Takoj v prvem članku*), v odstavku drugem pišem ad verbum: »Kar se spomenice tiče, je . . . naravno, da jo je le omenjena trojica (Vošnjak, Goedl, Raič) izročila, kajti „slovensko društvo" se je v tej zadevi obrnilo samo do Vošnjaka, Goedla in Raiča . . .- Ali je naglaven greh ali ni, da so šli štajerski poslanci sami k ministru Gouradu, ne bodem preiskavah Prepričan sem pa, da minister Conrad, da so se val slovenski poslanci rez u o potegnili za nas ne bi tako govoril v proračuuskeui odseku, kakor je. Mi ne moremo uvideti, kako bi bilo brezvestno za nas, kacih 45 0000 Slovencev na Štajerskem isto storiti sedaj, ko ima vlada že jednoletne skušnje, kar ni bilo brezvestno storiti za kacih 4 5 0.000 Slovencev na Kranjskem brez ▼aaclli »Kusviij ! Sicer pa bo g. dopisuik z Dunaja, če je odkritosrčen, ter je le nekoliko vestuo čital moje dopise, moral priznati, da mi je slučaj z „ nuj no prošnjo slovenskega društva" le dal povod, da sem izpregovoril v obče o postopauji slovenskih poslancev par besed, ter razvil o njem svoje misli, katere »o pa, kakor mi pričajo prijazna pisma iz raznih pokrajin cdovenske domovine, m.Mi mnogih in mnogih rodoljubov. Sukati stvar tako, kakor da ju ta posamičen slučaj z „ti i i u u prošnjo" jedini uzrok pritožbam, in kakor, da so moji dopisi pisani samo z ozirom na ta slučaj, se mi ne zdi, — recimo — umestno. Ta slučaj dal mi je, da št) jedeukrat to poudarjam, le povod, da sem spregovoril v obce o postopanji slovenskih poslancev. Pravi se: »Kako jim (slovenskim poslancem) more (namreč jaz) očitat: tako surovo, da se ne brigajo za sorodne biate na Štajerskem . . Surovo? — Meni ne prisoja sodba o mojih dopisih. Ali prepričan sem, da v njih ni nič surovega. Vam, čč. gg. čitatelji „Sloveuskega Naroda", ki ste čitali dopise, prepuščam m rniin srcem, da sodite, ali sem res komu kuj „surovo" očital. Kar sem očital je, du tako rekoč vsak poslanec na svojo loko postopa, ter na svojo roko lokalne ali začasue pridobitve doseči skuša, dočim se veiika princ p.jelna vprašanja ne skušajo rešiti, tako da vlada vedno misli, da ježe Bog ve kaj vse storila, če posamičnim malenkostnim, separatnim in zasebnim prošnjam ustieže. Več odtočuositi, več solidarnosti, tega je želeti pri naših poslancih. Kako u a bi se morebiti dalo to doseči, pokazal sem, vsaj v obrisih, v prvem članku*) ; Blovenski poslanci naj bi se shajali ter se posvetovali o svojem postopanji, naj bi imeli dobro premišljen načrt, program, po katerem bi se ravnali v vsem svojem postopanji. •) Štev. 59 »Slov. Naroda". Če to, da sem grajal, da dozdaj nemaj o takega črteža, da nismo opazili niti odvažaega uiti solidarnega postopanja, imenuje g. dopisuik Sloven čev .surovo" očitanje, potem mu moram naznanili, da bodo naši poslanci, če bodo postopali tako naprej, kakor dozdaj, slišali še mnogo taci h „suiovih" očitanj. Kdor se poda v javnost, posebno kot politik, mora biti pripravljen oa vse ugodne in neugodne posledice. N kdo ne sili nikogar v javnoBt, ali celo v državno poslanstvo. Ako pa možje veliko butaro poslanstva na svoja pleča naložć, nastane sveta dolžnost za vse političue liste našega naroda, daznajvečjo pozornostjo na vsak njihov korak pazijo in narodu precej naznanijo, kedaj in kako sos prave ceste zavozili, ali pa v senco svojega poslanstva seli, ter začeli sladko počivati. I. D. Govor državnega poslanca A. Obreze v državnem zboru dne 22. marca 1884. (Po stenograHčnem zapisniku.) (Konec.) Di ugi uzrok teh visokih eksekucijskih stroškov je to, da se pobirajo davki na Kranjskem štirikrat na leto, namreč 15. februvarja, 15. maja, 15. avgusta in 15. novembra, vsled česar se omenjeni izterjalni stroški množe. Jaz bi ne imel nič proti temu, da se davkoplačevalci večkrat na leto opominjajo k plačilu, ko le ta opominjanji ne bila tako draga, in bi se davki tudi ob neprimernem času ne iztei jevali! Zlasti poslednje mora se odiočno grajati. Kdor pozna kmetske razmere ua deželi, bode moral priznati, da je maj oni čas leta, ko ima kmet ravno najmanj denarja. (Res je! ua desnici.) Prejšnji pridelki so že razprodani, novo spravljanje pridelkov pred durmi; za spravljanje novih pridelkov, na primer za spravljanje sena, potrebuje kmet denarjev za kosce, sušilce itd. in navadno je že prisiljen, da dobi potrebni denar, narediti malo dolga, ali pa prodati del pridelkov, katere še le pričakuje, in sicer za slepo ceno. No, gospoda moja, v tem letnem času in pod temi okoliščinami od posestnika izterjevati davke je naravnost neodpustljivo, jaz bi rekel predrzno početje. Posestnik ue more ob tem času in pri najbolj-šej volji nič plačati, in uzrok temu je, ker nema denarja. Izterjanje davkov 15. maja je tudi z malimi izjemami brezvspešno, davkoplačevalcu pa na-pravlja one nečuvane stroške, katere sem prej naslikal. Da ni dopustljivo, izterjevati davke 15. maja, to je prizual tudi deželni zbor kranjski in že večkrat prosil visoko vlado, da bi odpravila ta obrok, tako v zasedanji leta 1881; potem zopet v zasedanji 1883, v katerem je gospod deželni poslanec baron Aplaltrern v tej stvari izdelal tako dobro utemeljeno in sploh jako jedrnato poročilo, ua kar je sklenil deželni zbor nujno prositi, da odpravi obrok 15. maja za zemljiški in hišni davek. Ta prošnja mora že biti pri ministerstvu. Pa ne samo deželni zbor, ampak tudi deželna vlada je, in sicer leta 1881 v tem smislu ministerstvu poročala kar smo izvedeli iz govora gospoda deielnega poslanem barona Apfaltrerna v kranjskem deželnem zboru 11. okrobra 1883. Visoka c. kr. deželna vlada je tedaj leta 1880. na višje mesto poročila (Čita): „Z ozirom na to, da ima po skušnji drugo četrtletje davkoplačevanja naj -manj uspeha, in da davkoplačevalcem posilno izterjanji- napravlja samo nepotrebne stroške itd. mora deželna vlada izreci, da bi se popustilo pobiranje davkov v drugem četrtletji, a bi se zemljiški in hišni davek razdelil na jednake obroke, ki bi se plačevali 15. februvarja, 15. avgusta in 15. novembra." Tako daleč visoka deželna vlada. Finančna uprava je pa vzlic prošnji deželnega zbora in izjave deželne vlade obdržala, kakor prej štiri kvartale, mej njimi tudi onega 15. maja. Reči moram, da se mi to tem bolj čudno zdi, ker se je v drugih deželah, kakor sem razvidel iz govora finančnega ministra, tako n. pr. na Koroškem, Štirskem že za davke počakovalo, kakor se je finančni minister izrazil, in se je to za prav dobro pokazalo, ter so se zaostanki davkov zmanjšali. Kako je to, da se to olajšanje tudi ni na Kranjskem uvelo vzlic prošnji deželnega zbora in poročila c. kr. deželne vlade ne morem razumeti, kakor tudi ne morem misliti, da bi bilo visoko ministerstvo prepovedalo finančnemu ravnateljstvu, to storti. Da se nadalje poskusi, gospoda moja, tem ne-prilikam opomoči, dovoljujem si staviti sledečo resolucijo (čita): „Visoka vlada se naprosi, da za pobiranje in izterjanje zemljiškega in hišnega davka opusti II. (majski) kvartal in uvede tri jednake obroke za zemljiški in hišni davek, vsakega za jedno tretjino davka, ki se imajo uplačevati 15. februvarja, 15. avgusta in 15. novembra." (Dobrot ua desnici.) V očigled izjave gospoda finančnega ministra, da je visoko ministerstvo pripravljeno, dovoliti olajšave, ako to ne škoduje državi, mislim, da ta resolucija visokej vladi ne bode nepovoljna, in se nadejam, da bode imela vspeh. (Dobro 1 Dobro! na desnici.) Politični razgled. notranje dežele. V Ljubljani 8. aprila. Ladija „Miramare" prišla je iz Pulja v Trst. Od tod se poda naravnost v Carigrad, od tam pa v Varno, kjer bo pričakovala prihod cesarje vlča Rudolfa in uadvojvodšiije Štefanije. Iz Carigrada pojde cesarjeviču pet Lloydovih parni-kov Jo gradov ob Bosporu naproti. Visoka gosta se ne bosta doigo bavila v Carigradu. Obiskala boRta Brusso, ua povratku pa se zopet malo ustavila v Carigradu. Avstrijsko poslaništvo je že dobilo dovoljenje za prehod ladije »Miramare" skoz Dardauelle. Ob jednem je poslaništvo objavilo Porti, da cesar-jevič pred 17. t. m. ne dospe v Carigrad. Visoka gosta bosta stanovala v Yldiz-Kiosku. Sultan je velel napraviti cesto iz Pere do palače c. kr. poslaništva, do katere se sedaj pride samo po ovinku. Belgijska BVi berite ,a) carjeviča pod beli ruki, »Nedevajte '*) na njego platjo černoje, „Povedite jego na boloto ,5> židkoje, 10) „Na tujo li Lužu-Pugauuju, »Vi predajto jego skoroj "J smrti!" Vso bojaro razbežali sja. iiilin ostalsja Maljuta zlodoj, On bral carjeviča za boli roki, Nadeval na njego platjo černoje, Povol na boluto židkoje, Što na tu li Lužu-Paganuju. Provedal ,8) sluiia Nikiti Uoumniča, .Sadilsja na loSadj ") vodovoznnju, Skoro *°) skakal k Nikite Koinaniču: »Goj josi, batjuška, -*) Nikita Komunu'-„Ti pješj, ješj, prolilažaješ jsja ») „Nad seboj kručiuuski "»J nevedajesj ! „Upadajet zvezda podnebesnaja, , Ugasajat sveča voaku jarkago") »Ne stanovitja "J ailada carjeviča!" NMkita Romanovič ispngajetsja -8) Saditsja na lošadj vodovoznnju, Skoro skačet ua boloto židkoje, Što na tu li Luž u Poganuju On udaril Maljutu po ščeke:J7j »TI Maljuta, Maljuta Skurlatovič! »Ne za svoj ti kus priuhuajcšsja »Ti etiui podavisjsja! . . ») vzemite; l*) oblečite; **) močvirje; lrt) mokro; ") hi-trej; ">) zasedi; lb) konja; hitro; ■») oče; ri) zabavaš so; ") nesreče; ") čistega; »j ne bode; prestraši se; ") lici. Ta pesem se morda ne ujema povsem z istini-timi dogodki; a ujema se z duhom tega časa. Ne popolno in nejasno prihajalo je do naroda to, kar se je godilo pri carskem dvoru, v krogu carskih ljubimcev, pa tedaj, ko se še razni stanovi neso tako ločili po običajih in neso živeli ločeni drug od druzega, neso vesti o tem, kar se je zgodilo, če tudi so bile izkažeue, prestopile mej resnici podobnosti, in nosile so na sebi pečat občnega življenja in mišljenja. Ali si bil res tak, knez Nikita Romanovič, kakor te opisujejo — to vedo samo Kremeljski zidovi in stari Podmoskovski hrasti! Pa takega si se mi predstavljal v urah tihega sanjarstva, v večernih urah, ko so se poki ila polja z mrakom in je umiral v daljavi šum skrbi polnega dne, ko je bilo vse tiho ter je samo veter šumel v listji, in večerni hrošč letal mimo. Otožno in bolestno govorila je v meni ljubezen do domovine, in jasno je stopila iz megle britka in slavna naša starina, kakor bi se bilo namesto vida, katerega mi je zapirala tema, odprlo v meni notranjo oko, kateremu cela stoletja neso stavila nobenih pregrad. Tak se mi je zdel Nikita Romanovič, in jasno sem ga videl, letečega na konji za Maljuto, in preselil sem se v duhu v te čase, ko ni bilo nič nemogoče! Pozabil je Serebrjani, da nema sublje in samokresov, in ni se menil zato, da je star konj pod njim. A to je bil dober konj ob svojem času; služil je dvajset let v vojski in bil je v raznih bitvah; pa ni si prislužil pokoja v starobti; prislužil si je vodovozno vprego, gnilo seno in udare z bičem. Skakal je Maljuta po temnem gozdu s Bvojimi opričuiki. Hitel je k Paganskej luži, popravljal bašlik na glavi carjeviča, da ne bi vedeli opričniki, koga peljejo v smrt. Ko bi ga spoznali, odstopili bi od Maljute, prijeli bi za večji dobiček in spustili manjšega. Mislili so opričniki, da jezdi priprost človek mej Homjakom in Maljuto; samo čudili so se, da ga peljejo tako daleč v smrt. Priganjal je Maljuta opričnike, jezil se na konje, in bil jih z bičem po ogromnih bedrih. — Oh, da bi vas volk požrl, travnati mehovi l Da bi se bsj ne premislil car in ne poslal gonjcev za nami! — Prokleti Maljuta skakal je po temnem gozdu, gledale so ga tašice, stegujoč vratove, nad njim so letali črni vranovi — blizu je že bila Pa-ganska Luža. (Daljo prih.) kolonija tudi dela priprave za vsprejem visokih gostov. Konflikt z ogrsko vlado zaradi izvoza živine iz Pozunskega koontata, kateri je prepovedalo apodnje-avstrijsko namestništvo je jako resen. Nadi oficijozi se sicer tolažijo, da se bo celo stvar hitro in mirno poravnala. Drugače pa ogrski listi in vlada, ti na vse kriplje napadajo avstrijsko vlado in dokazujejo, da je prelomila carinsko in trgovsko pogodbo. Energična pisava ogerskih listov kaže, da Ogri nikakor neso pripravljeni odjenjati, in ludi skušnja nas uči, kako dobro zna Arpadov rod braniti svoje koristi. Ogerski državni tajnik Matleković in ministerski svetnik L piha v podala sta 8e že v tpj zadevi ua Dunaj. Vnaiij«' države. Kakor se poroča nekemu Berolinskemu listu iz Kieta, pride tja ruski car koncem aprila. Treba je de čakati, ali se ta vest obistini. Bolgarski knez odpotoval je v Ruščuk. Potovanje njegovo bude trajalo deset dni). Bivši finačni minister Načevič, ki je imenovan bolgarskim agentom v Bukareštu, podal se je na svoje mesto. Novo imenovani diplomatičui agent Bolgarije v Carigradu, Jakofgherov, poda se na svojo mesto v teku tega meseca. V ItalljauskeJ zbornici se je v saboto izjavil minister vnanjih zavev, Mancini o odnošaji Italije k Avstro Ogrskej in Nemčiji. Zagotavljal je, da trepealjanca *e obstoji iu da so odnošaji mej temi državami najboljši. Približanje Rusije k Nemčiji zaznamoval je za dobro znamenje nuni, in tudi za Francijo izrekel je nekaj prijaznih besed. Na Velikonočni pouedeljek imajo nemški katoliki shod v Kohnu, da se posvetujejo o najnovejšem političnem položaji, in kako uravnati svoje postopanje nasproti vladi, ki se jim je nedavno tako pe robu postavila in naravnost objavila, da ni pripravljena katolikom uičesar odjenjati. Francoska ekspedicj* v Tonkingu je že odrinila proti tlonghoa. Brigadi Briera in Negriera koucrntrujeti se pri Sootav-i; operirovali bosti ob črni reki, prva bode zasela levi, zadnja desni breg. Vojne ladije bodo zaradi naraščanja reke težko po magale vojski. Govori se, da sovražnikom zapoveduje Lionvinloc. Moč črnih praporov znaša kakih 3000, Kitajcev pa 12000 mož. Pričakovati je hudega upora. Turaka vlada še novemu grškemu patrijarhu ni izročila novega berata, kakor se je že poročalo. Narodni sovet v Phanaru je sklenil resolucijo, v ka-terej se izjavlja zoper vsako državno naredbo, ki bi nasprotovala c« rkvi. Krečanski Grki so se izjavili, Če vlada neče ustanoviti popolnega status quo, se bodo podvrgli duhovnej avtoriteti Atenske cerkve. To bi pa imelo težke nasledke za Turčijo in bi pripravljalo zjediuenje Krete z Grško. Rusija je že neki formalno naznanila Turčiji, da se bode ustavljala podaljšanju Vogoridesovega goveruerstva. Če je to resnica, se pa morda res v diplomatičnih krogih misli na zjedineuje Vzhodne Rumeiije z Bolgarsko, s čemer se sedaj veliko govori. Sicer je pa treba počakati, sedaj se o tem nič gotovega ne ve. V angleskcj spodujej zbornici odgovoril je v četrtek lord Fitzmaurice na neko vprašanje, da je Mahdi res pisal Gordonu in zahteval, da ta pristopi k mahomedaustvu. General Gordon mu je odpisal, ter ga v pismu nazivljal „šejka", kar pomenja, da je preklical Mah dnu pouujano sultaustvo iu mu objavil, da ž njim se nema nič dogovarjati. — Razprtije mej angleškimi iu domačimi uradniki v Egiptu se množe. Nubar paša podal je podkralju svojo ostavko, ker se ue more sporazumeti z državnim podsekretarjem JE I fford L!oydom. Podkralj ostavke za zdaj ni vsprejel. Nuber paša podal se je tudi k angleškemu zastopniku mr. Baringu, in mu je objavil, da hoče odstopiti. — Položaj v zahodnjem Sudanu se še ni nič zboljšal. Vse ceste onostran Berberja so od sovražnikov zasedene, in ni moč poslati nobene depeše v Chartum. Vsi rodovi mej Šen-dijem in Chartumom so v javnem uporu, in v zvezi z rodom Biharinov, ki se bode najbrž kmalu pridružil ustujnikom. Bati se je, da ustaši obkolijo Berber in Dongolo. Čez Massaua prihaja vest, da je Kassala obkoljena od ustušev. Goveruer prosi Angleže za pomoč, ki uaj se mu pošlje čez Massaua, od koder lahko pride v Kassalo v petih dneh. — Mahomed Sajd prišel je z yeč sovražnim: rodovi v Suakim in je izjavil, da je pripravljen, pogajati se o miru. Osman Digma podal se je neki v Kor-dofaD. Večina sovražnih rodov okrog Suakima se je podvrgla. Dopisi Iz krškega okraja 6. aprila. [Izv. dop. (Slovensko uradovanje. Poštne zadeve.) Nihče ne more oporekati, — ako le hoče objektivno soditi in govoriti, — da ne bi Slovenci v narodnem obziru napredovali. Nasprotno je pa tudi istina, da je naše naroduo napredovanje prav počasno. Nekoliko se je slovenščini pot odprla v uradnije, majhen prostorček jej je tudi po' šolah odločen. Da pa stvar počasi koraka, temu so krivi nekoliko uradniki, nekoliko slovensko občinstvo, med katerim pogrešamo v obče premalo delavnih in odločuih do- I moljubov. Ukazi obstoje za naše uradnike, da naj b sloveu8k;m ljudstvom slovensko občujejo, Da se pa v vseh slučajih po tem ukazu ne ravna, to je obče znano. Zakaj ne? Pri političnih uradih nimamo dosta uradnikov, ki bi bili naše gore list, oni so ali Nemci ali nemškutarji. Taki se sicer navadno ne kažejo, ali za to jim pa tudi ni mar, da bi radi slovensko govorili ali da bi vsaj slovensko pisali. Nimajo dosto simpatije do našega jezika, kateri pa jim tudi posebno gladko ne teče. Ustavljajo se sicer ne slovenščini, takih slučajev ne moremo več zabil,ežfti; pa tudi takih uradnikov ni, kateri bi rekli: pišimo kar od kraja na. ni m slovenskemu kmetu v slovenskem jeziku, marveč stvar se godi tako: od deželne vlade v Ljubljani pridejo nemški dopisi na okrajno glavarstvo, od okrajnega glavarstva gredo zopet isti nemški dopisi na občine in od občine slovenskim strankam. — V nekaterih strokah se pri nas še kar nič ni začelo v slovenščini uradovati zlasti v tehničnih zadevah ne, nižji uradnik si ne upa pričeti, višji uradnik pa neče; prvi zna sicer, pa se ne upa, drugi pa ne zna, in torej ne more. — Največ se piše še pri davkarijah slovenski, toda le pri nekaterih se davki in druge terjatve s slovenskim jezikom izterjujejo. Poznam pa tudi še davkarije in druge urade, ki dajejo na slovenske uloge nemške odgovore. — Da se kaj takošnega pripeti, krivi so Slovenci sami, ki take odgovore kar molče sprejemajo. — Uradnikov in vlade pa bi Slovenci vender ne smeli v vseh slučajih tožiti, ako se slovenski ne uraduje, kajti Slovenci smo tudi sami temu krivi. *— Veliko duhovnuov teh odličuih domoljubov, je, ki le nemško uradujejo; poznam mnogo učiteljev, kateri pišejo svojemu šolskemu uradu, o katerim jim je znano, da ljubi slovenščino, vender le v nemškem jeziku, dasiravno je človek o njih prepričan, da so dobri Sloveuci. Kadar ob mesecu pošljejo davkarju o katerem vedo da je uaš domoljub pobotnice, spišejo jih navadno le v nemškem jeziku. Si> župani, ki dajejo ua slovenska vprašanja gospusk le nemške odgovore. Poznam jako domoljubnega odvetnika, ki pa s svojimi jednako domoljubnimi uradniki večinoma nemško uraduje, iu radi tega pišejo tudi sodnijski uradniki, ki so dobro /možni alovenščme, tudi dosti v nemškem jeziku itd. V šolskih in poštnih zadevah je naša spodnja dolenjska stran šh z»'16 na slabem. Po nemških krajih v vtliki Nemčiji, pa tudi na Ogerskem ima že vsaka vas svojo šolo in pošto. Pri nas so velike vasi in fare ob enem brez pošte, n. pr. Les-kovca, Šmaijeta, Bela cerkev itd. kar smo se mi spodnji Dolenci gotovo nadejali, k ir sta zlasti Kostanjevica in Št. Jarnej s Krškim mestom vred želela v zadevi pošte, se menila ne bo zbodilo. Za našo trgovino in sploh za promet bi bilo zelo koristno in Novomeščani so sami želeli, da bi bila dvakrat na dan poštna zveza med Krškim in Rudol-fovem. A čuje se, da se ta. potrebna reč ne bo izpeljala. Na severno stran od Rudolfovega gre pošta dvakrat na dan, jedenkrat v Litijo, jedenkrar v Ljubljano. Zdaj se pa nieDda predlaga da bi šla še tretjikrat tudi na sever namreč in Trebnjega čez strmi VVagenšperk v Litijo. Čudno ! To bi vendar na smelo biti, t. j. naj se rajše s tukajšnjo železnico dvakratna zveza upelje. Občinstvu je zdaj kaj malo vstreženo. Če pride n. pr. pismo iz Zagreba, mora čakati skoro '24 ur, predno odroma iz Krškega v Kostanjevico in dalje v Rudolfovo. — Pri nas pelje cesta po ravnem v Rudolfovo, čez VVagenšperk je pa tak klanec, da ne mora pošta skoro nobene peze voziti. — Naj bi se kupčijsko ministerstvo samo prepričalo, kako bi poštna zveza občinstvu bolje ugajala. Prosimo pa tudi naša državna poslanca, gg. Pfeifer-ja in grofa Marg-berja, da bi še tak korak v tej potrebni stvari storiti blagovolila. Domače stvari. — (Trgovska in obrtna zbornica) ima danes popoludne ob 5. uri v mestni dvorani sejo. Dnevni red: 1. Zapisnik o seji dne 29. marca 1884. 2. Poročilo o novem volilnem redu. 3. Poročilo o upeljavi menjičnih blanketov v slovenskem jeziku. 4. Poročilo zadevajoče ustanovo višjega Železnocest-nega vršbenega urada v Ljubljani. 5. Poročilo o naredbi, da bi se žito kupovalo na vago. 6. Volitev treh članov v odbor za Dolenjsko železnico. — (Imenovanje.) Soduijskim pristavom na Krku je imenovan avskultant Evgen Martiuolič, za Buje pa Ivan Marcoliui. — (K agrarnemu klubu) Lienbacherje-vemu v državnem zboru so doslej pristopili tudi slovenski naii državni poslanci gospodje A. Obreza, V. Pfeifer, B. Raičpadr. J. Volujak. — (Prošnjo uradnih šolskih slug ter ujetniških paznikov) s Kranjskega, Koroškega in Štajerskega, da bi se njim povišalo plačo, odstopila je gospodska zbornica v zborovanji dne 4. aprila vladi, katera naj bi se ozirala na to prošajo. — (Deželnega odbora modrost) Našo dramatično društvo prosilo je pri deželnem odboru, da se mu za predstavo igre nBaron Trenku prepusti deželno gledališče na Velikonočni ponedeljek in na Belo nedeljo, na kar je dobilo odlok, da se mu nepogojno dovoli prvi imenovanih dnij, na Belo nedeljo pa le pogojno, ako se nihče drugi ne oglasi. Ta odlok je baje izumil Salomou-Dežman v s v oje j Bvetej skr bij i vos ti za Še nepoznate tuje g 1 umače, katerim gre po njegovem mnenji vse-kako prednost pred domačini. — (Pa so res dovtipni!) Piše nam član kranjske kmetijske družbe iz B.: „Poslali so nam iz bele Ljubljane ^Kmetovalca" njegovi uredniki pod nemškimi adresumi za nas, katerim celo „Kmetska prijatelja" iz Celja pa iz Ljubljane vesta pogoditi slovenske naslove! „Kranjska klobasa" ima svojo ceno, bodimo Slovenci, Nemci in nemškutarji ali pa vladni kimovci — tako bodo našo vest tolažili gospodje od kmetijske družbe resp. od njenega glasila „Kmetovalcau ! To je vse res, ali vi gosp6da, ki ste nas s pomočjo „Novićarjev" rešili zadnjega „uein.skut.arj a", pahni v ši ga ua obali Jadranskega morja, kaj še sedaj hudiča z Belcebubom izganjate, „uemškutarjau z nemškim jezikom l Z nemščino kmetom našim več imponirali ne boste, če nam nemate z drugimi Tožite, da nemate denarjev in zato bo kmet-jo se siimi preživljati. Dotične prošnje ulože naj se do 30. dne' ;»pr lii t. I. pri podpisanem magistratu. Kastni magistra! v Ljubljani, v 31. dan marc.t 1884. Čudovite kapljice Sv. Ai!.< .■tisa l'ji priprosto in naravno zdravilo je prava dobro-dejna pomoč, in ni treba mnogih besedij, da se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko diiij, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovrat-nejše iefodeeVfl bolesti. Prav izvrstno ustrezajo zoper liomorojido, proti boleznim na jetrah in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih mtdležnustih, zoper beli tok, božja st, zoper skropok ter čistijo pokvarjeno kri. Ono ne preganjajo samo omenjenih boleznij, ampak mta obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Prodajejo so v vseh glavnih lekarnah na svetit; Za naročbo in poštljatve pa jedino v lekarni « 'risio-loletl i v «.(ni< i. V ljubi juni jedina zaloga v lekarni Jul. ]>1. Trukoczy, na Mestnem trgu št. 4. Steklenica stane 30 kr. (,89—19) i|V Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi BO zaradi dooičkaželjnosti tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi ncinajo nobene moči in vrednosti. Cevi za vodnjake (Br-u.aa.neia.rkalija 30 kr. se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi plači pri Oioslavvi IDolencM, svečarji v Ljubljani. (207—3) 221 7-3) Z Marij inceljske kapljice za želodec, oepresežiio izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v želodci, in nepresežno zoper noslaat do jedi, slabi ielodeo, smrdočo sapo, napib.no-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek in pseno in slez, zoper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodci, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, črve, ftoper bolezni na vra-nlcl, Jetrah in zoper zlato žilo. Lekar C. Bra