Političen list za slovenski národ.
P« politi prejeman velja: Za colo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 (fld., ¡ta en mesec 1 cld. 40 kr. V »dmlnlstraeijl prejeman veljš: Za oelo leto 12 gld., z» pol leta « gld., i» četrt leta S gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na iiom poiiiljan velja 1 gld. kr. več na let«.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, 8emeniške ulic« št. 2, II., 28.
Naznanila (inBeratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: S kr., če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zminjsi»
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Trednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob llt6. uri popoludne.
fcsitev.
7 Ljubljani, v četrtek 10. jaiiuarija 1889.
Letnil* XYII.
Avstrijski socijalž/rm.
ir.
A Ouli smo že večkrat trditev, da je socijali-zem mlajši sin liberalizma, iu kar se tiče sovraštva proti veri, je ta trditev resnična. Socijalisti so se od liberalcev naučili onih praznih fraz o prosveti, napredku, omiki itd., s katerimi zagovarjajo svoja načela.
Na shodu je bil tudi neki Holzhammer s Tirolskega, ki je govoril o Liechteusteiuovem šolskem načrtu ter povdarjal potrebo, da se vera popolnoma izbacne iz šolskih sob. „Knez Liechtenstein trdi," tako je govoril imenovani poročevalec, „da ne misli ovirati omiko, temveč le to želi, da žid ne poučuje kristijana, iu zato je nasvetoval novo šolsko postavo. Take pravljice verujejo na deželi, dolžnost delavcev pa je, da ljudstvo pouče o pravih razmerah kneza Liechtensteina." Holzhammer je dalje govoril o neki knjižici proiesorja Kohlinga, v kateri je zasledil naslednji stavek: „Mi katoliki hočemo, da se nadnaravno obrača na naravno. Kdor ne veruje nadnaravnih naukov, ni vreden, da bi naše otroke poučeval."
Na to odgovarja Holzhammer: „Ali no potrebujemo luči mej narodom? Ali niso taki pojavi nov dokaz, kako s te strani vznemirjajo narod? Mi hočemo razširjati resnico. Vednost je povsod jeduaka, na jugu iu soveru, ona je resnica, ki pomirja in uči, da so vsi ljudje bratje."
Kakor so vidi, bral je pridno ta Holzhammer liberalne časnike. Iste fraze, isto pretiranje, isto sovraštvo proti veri. Ni Boga, ni večnosti, torej ni treba verske šolo. Vendar so ti socijalisti odkrito-srčnejši od liberalcev, ker vsaj pukažejo v ozadji obešene na klinih vse „nazadujake".
Socijalisti vedno kriče o krivicah proti „prole-tarcem", a na drugi strani kličejo vlado na pomoč ter ji takorekoč vsiljujejo oblast, katero vlada deli z državljani. Izgovarjajo se s tem, da v brezverski šoli vlada ne pritiska, marveč pusti prosto vest. Stvar je prejasna, da bi so ž njo pečali. Tudi se-
danja šola, delo liberalcev, jim ni všeč, ker marsičesa nima, kar si žele.
Kje naj iščejo delavski stanovi svoje sovražnike? Tu opozorimo le na jeden slučaj. Prve dni decembra je bila končana pravda znane tovarne v Modlingu. Jeden sam tovarnar je na dan izdelal 500 parov čevljev, torej na leto 183.000 parov. Dunaj šteje s predmestji 1,200.000 prebivalcev. Ako potrebuje vsak brez malih otrok na leto po dva para čevljev, trebalo bi do dva milijona parov. Ko bi imel Friinkl deset posnemalcev, je nekaj tisočev čevljarjev na Dunaji brez kruha, postanejo proletarci.
Ravno tako je tudi z druzimi izdelki. Oglejte si velika skladišča oblek s stalnimi priporočili v listih. Lastniki teh skladišč gradó si palače in imajo svoje vratarje, strežaje, lovce itd.; revni krojači pa, ki delajo noč iu dan, 6tradajo kruha. Jednako je z izdelovanjem pohištva. Mizarji izdelujejo orodje, trgovec pa, večinoma žid, prodaja blago. Mizar torej ni plačan od kupca, marveč od trgovca. In to bi mogli trditi o vseh rokodelcih. Stroj dela namesto stoterih rok, in kje naj si služijo kruha ljudje, katere je stroj prognal? Mnogi se sklicujejo na Ameriko in Anglijo, kjer vse delajo le stroji, in vendar imajo ljudje še mnogo dela. Vsaka primera je šepava. Anglija ima svoje naselbine, za katere izdeluje mati-dežela potrebne stvari. Amerika pa ima še mnogo neobdelane zemlje; kdor se ne more preživiti z rokodelstvom, zasluži si kruh s poljedelstvom.
Ali takih razmer ne najdemo nikjer v srednji Evropi. Industrija ima delavcev dovolj, in če jih nekaj stroj prežene, delati morajo kot navadni dninarji. Zato si je Nemčija takoj po francoski vojski poiskala naselbino, kjer si vsaj za silo kruh služijo delavci, ki so bili domii brez zaslužka. Pri nas v Avstriji imamo proveč opraviti z drugimi vprašanji, toda prej ali slej bode tudi pri nas socijalno vprašanje postalo nevarno. Mi živimo v času sovraštva in zatiranja, a to je posledica brezverstva. Naši židovski in vsi liberalni listi na široka usta ozua-njujejo liberalizem in bumannost kot pogoj človeške
sreče, a tega ti čudaki ne pomislijo, da brez vere ne bode prave sreče. Brez vere zdivja človeštvo, akoravno bode brezverska veda napredovala, a ta napredek je le posnema paganskih naprav. Krščanstvo je P"vropi prineslo kulturo, brez krščanstva mora propasti vsak dober napredek. Tudi delavci so ljudje in imajo pravico živeti v državi; kdor jih zatira, preganja iu zaničuje, pregreši se proti Bogu in državi. A če bodo židje govorili v imenu delavcev, kakor zadnjič v Hainfeldu, obrniti se mora od njih vsak pošten človek, ker taka načela, kakoršna sta na shodu razvijala Žida dr. Adler in dr. Braun, ne strinjajo se niti s katoliško, niti z državno moralo.
Obresti v socijaliicm ožini.
Pristavek.
(Dalje.)
Skrbimo, da se tudi nam ne bo treba umakniti barbarom. Se ve, ko bi se le v eni deželi ali v eni državi spoznala lihvarska pogubnost, bi to še ne zadostovalo. Obrestno vprašanje je mednarodno, svetovno, zato mora priti vel"'ca večina držav, oziroma zakonodajalnih zastopov do pravega prepričanja, da bi bil vspeh zagotovljen. Oziraje so na sedanje okoliščine, si res no moremo misliti, da bi obrestno vprašanje kmalu prišlo na splošnji dnevni red. A kdo bi bil pred letom mislil, da bo afriško suženjsko vprašanje tako splošno v Evropi na vrsti ?
Gorje nam, ako se nekonfesijonalna šola kmalu ne odpravi; a še bolj gorje nam, ako se obresti kmalu ne odpravijo. Tolerancija je opravičena, ali nekonfesijonalna šola in obresti niso opravičene.
S krščanskega stališča se da proti protinator-nosti obresti edino le ugovarjati s sedanjo cerkveno tolerancijo. A mislim, da sem dokazal, da je ta ugovor ničeven. Se ve, popolnoma se nam ničevnost tega ugovora pokaže še-le, ako se ozremo v uk in zgodovino sv. cerkve. Povsod se obresti kar naravnost obsojajo. O tem bi se dale napisati cele knjige. A za moj namen zadostuje, da navedem lo naslednji stavek iz krščanske moralo: Vsak do-
2 a poklicem.
(Češki spisal Fr. Jurij KoStdl.)
Mnogovrstna, iz različnih kotov zemlje zbraua družba; kakor že navadno v toplicah! — Tu tolst bankir, ki je prišel semkaj zmanjšat za nekoliko odstotkov svoj trebušni premer, in poleg njega na-depolna njegova hčerka, ki gleda izzivajoč okoli sebe, ko da bi radi očetovih milijonov zaslužila posebno pozornost. A njima nasproti sedi, zadovoljno pred se zroč, človek, propaduik, ki jo obogatel z goljufijo na razvaliuah sreče drugih ljudi, in sedaj kot zasebnik uživa mirno iu zadovoljno svoje bogastvo. Iu pri strani na razkošnem divanu odpočiva visoka dama, bajti soproga višjega uraduika. Dvori pa ji neprenehoma modem ,dandy"-baron ali celo sin kakega „živinskega prokupea", jeden izmej onih, ki si z očali na očeh, a s puhlostjo v glavi domišljajo, Bog ve, kaj so, iu lahkomišljeno razsip-ljejo krvavo pridobljene očetove novce. Ti to lahko delajo — ali da predaleč no zaidem, izpopolniti hočem raje sliko te mnogovrstne družbe. Dolgo to
ne bode trajalo! Omejim se tako že le na mal, topel salon h6tela „G.", kamor se je zatekla moja družba nekega poletnega dne, ko je začelo grometi za gorami in je navstalo mrzlo, deževno vreme. Kje pa bi vam tudi mogel predstaviti celo topliško družbo, ki se je v tem deževji razpršila po vseh prostorih velikega, krasnega hotela? To bi bilo pač težko! Kaj pa li more reči o taki veliki gospodi človek — kakor sem jaz? (O meni splošno pravijo, da ljudi malo poznam.) Kaj pa li more reči tak človek o tem ali onem: Morda li, ta pa ta je to, a oni pa oni je ono? človek gleda v tej množici danes nekoga in ga vidi, kako so ljubko zabava z ženskim spolom, gleda, kako ta spol ne ve, kam naj se prej ozre, kaj naj bolj občuduje na tem gizdalinu, gracijozno njegovo gibanje, ali sladke besede ali slednjič te skrbno zavihane brke. A jutri? Jutri nastane ropot po toplicah, da je utekul blagajnik te pa te hiše. A to je bil ta, katerega krasni spol ni mogel zadosti občudovati, a na katerem ni bilo nič občudovanja vrednega!
Vprašam vas: Sem vam li mogel včeraj tega človeka z gracijoznim gibanjem, s sladkimi besedami in skrbno zavihanimi brkami predstaviti kot — tatu? — Vso topliško družbo predstaviti je torej
težko. Kakor sem rekel, omejim se le na ta mali, topli salon, v katerem veste že, da odpočiva bankir z izzivajočo hčerjo, sam s seboj zadovoljni propadnik in „dandy", ki zabava soprogo visokega uradnika. Da bi družba bila popolna, uvedeni še dve osebi, ki sem si ji radi kontrasta pustil za nazadnje. Poglejte tam onega visokega! Sedeč poleg zadovoljnega propadnika politizuje, ko da bi se bil naučil od samega Napoleona III.! „Dandy" pravi, da je to žid — iu ne moti se; kdo drugi bi v svoji politični besedi gotovo ne bil tako vztrajen! Neprenehoma hoče le on govoriti. Beseda mu teče ko voda, a ne ko voda čistega potoka tam za topliškim parkom, marveč ko voda kalnega hudournika, kadar vihra besni iu dež curkoma lije. Prosim vas! Politizuje in poljubuje pri tem Bismarcka in ne moro priti do imena slovanske misli. Ostal sem pri tein dlje, kakor sem rekel, radi kontrasta. Da, radi kontrasta nasproti tam tihemu starcu z osivelo glavo, ki sedi nekoliko proč od visoke gospode, ko da bi ne spadal semkaj. In vendar je najdlje tii. Pripeljal se je v majhnem nepripravnem vozu, ves zavit v gorke zavijače radi trganja po udih. Prišel je še pred „dandyjem", kateri je tako zgodaj prišel le zato, da bi dobil pripravno stanovanje z
biček od posojila samoga na sebi je 1 i h v a r 8 k i in zategadelj prepovedan po natornein, božjem in cerkvenem pravu.
Časi se res izpreminjajo, a natorno in božje pravo je vedno neizpremenljivo. Zato so obresti bile, so in bodo vedno protinatorne in krivične. Se ve, razločevati moramo med formalnim in materijalnim zadolženjem. Jemanje obresti dandanes večjidel ni formalno zlo, materijalno zlo je vedno. Zato so tudi vse sedanjo socijalno razmere, v kolikor se naslanjajo na obresti, protinatorne in krivične.
Z energično doslednostjo si je v zadnjem stoletji kapitalizem prizadeval spraviti vse socijalno-gospodarske razmere v zvezo z obrestmi in dobiti si jih v svojo oblast. In res se mu je vse posrečilo; le nekoliko cerkvenega in fidejkomisnega imetja je ostalo izključenega od možnosti priti v obrestno oblast. Vse stanovsko in družinsko imetje se je iz-premenilo v privatno last, vse v kapital, ki naj bi donašal obresti. Gozdi in pašniki so bili občinski, v njih je imel kmet za vse slučaje zavarovano pašo, steljo in drva. A zaradi čistega dobička so se morali razdeliti, da bi ubožanemu kmetu prav nič ne moglo ostati. Ko bi se voda in zrak mogla izpre-meniti v privatno last, gotovo bi se izpremenila. Le pomislite, kako ogromen kapital bi bil to in kako velike obresti bi dajal, ko bi si morali reveži vodo in zrak kupovati!
D i v i d e e t impera! Kapitalizem je razdelil vso zemljo, vse družbe in stanove, in zdaj kaj lahko gospoduje nad konglomeratom posameznih atomov in individuov. Njemu mora posredno ali neposredno vse dajati tribut, on pa od svojega čistega dobička ne plačuje nikakoršnega davka. Kmet plačuje ravno toliko davka, ako ima tri tisuč dolga ali pa tri tisuč na posojilu. Na vzajemno papirno rento se je naložilo 16°/0 davka, zato je pa njen knrz dobrih 82, med tem ko je kurz davka proste papirne rento pičlih 98. Ko bi finančni minister razpisal novo posojilo s 50% davka, bi se kapitalistom prav nič ne zameril. Kurz bi bil polovico manjši in ves davek bi bil iiktiven. Ako hoče kapitalist svoj denar de-jati v kako podjetje, dobro premisli, koliko bi po odbitih troških in davkih denar dajal čistih obresti. Ako se prepriča, da bi denar ne dajal večjih obresti kot v državnih papirjih, se gotovo podjetja ne poprime.
Ljudje res mislijo, da kapitalisti neznansko velike davke plačujejo; a v resnici ni niti krajcarja direktnega davka od vseh obresti. Kapital je mednaroden, on se ravna edino le po popraševanji in ponujanji. Prav lahko bi se na obresti davek naložil, zato bi pa ali obresti poskočile ali pa kuz pal.
Od dela, od posestva, ki so mora obdelovati, plačuje se davek, od dohodkov brez dela, od čistega dobička ali obresti se pa nič ne plačuje! Je li pravično, da morajo samo oni, ki si z delom kruh služijo, davke plačevati? Večje krivice si pač ne moremo misliti. Da, naše socijalno - gospodarske razmere so krivične zaradi obresti in ta krivica se da odpraviti le, ako se obresti odpravijo.
Ako hočemo presojevati dovoljenost obresti, moramo razločevati med notranjimi in vnanjimi razlogi. Notranji razlogi so ostali isti, ki so bili nekdaj,
lepim, pripravnim razgledom na „promenado". Sedi tukaj starček, ko da bi ne spadal semkaj. A vendar ima najstarejšo pravico — ker tam za ono veliko pečjo izbral si je koj v začetku že najboljši, naj-milejši prostor. Drugače je sedel tu sam, nikdo drugi ne. Danes pa ga je prepodila od ondod ta visoka gospoda, bežeča pred nevihto. Ali on se ne zmeni za to. Sedi tiho nekoliko oddaljen od njih, ko bi jih niti ne bilo tu! To je že navadno pri smehljajočem se, dobrovoljnem obličji, pri modrih in po bolesti spokojno pred se gledajočih očeh, to je že navada sedeti v ozadji in ne se vtikati v imenitno, visoko družbo. In vendar jim ta tihi starec ne d;i pokoja. Sepetaje se izprašujejo, kdo da je pač to. — Ko bi mogli pogledati pod črno suknjo, v katero je starec zavit, in bi videl, da se pod njo sveti svečeniški ovratnik — vedeli bi koj in ne bi se morda potem brigali za tega duhovnika kakor je navada v velikem mestu — bankir in čarna njegova hčerka in oni politizujoči žid! Ali tako? Ugibljejo in ugibljejo! Gospod bankir bi rekel, da je to Anglež, ko bi tega ne zanikavalo celo obličje, tako dobrovoljno in prijazno. Hči njegova, kateri je pri svojih milijonih dovoljeno biti romantični, sluti, da je slednjič to kak skrivnosten
niso se prav nič izpremenili. Obresti so vsaj materijalno ravno tako krivične, kakor so bile nekdaj.
Pravi se: dandanes so se razmero predrugačilo. Na eni strani stoji delavoc z golimi rokami, na drugi strani pa kapital. Ako bi kapital delavcu ne pomagal, moral bi delavec od glada poginiti. Ker pa kapital delavcu pomaga k zaslužku, mora imeti tudi kapital od dela obresti.
Tu je treba najprvo vprašati, jo li natorno, da so na eni strani delavci brez vseh pripomočkov, na drugi strani pa bogatini brez vseh dolžnosti? Kdo jo provzročil, da se je delo, ki je bilo prej združeno s posestvom, ločilo od posestva? So li ljudjo prostovoljno zapustili posestvo? Kapitalizem je s svojimi obrestmi pregnal ljudi s posestva in se sam polastil posestva. Razloček med delavci in posestniki ni natoren. Po natorni zapovedi mora biti vsak človek delavec in vsak človek mora imeti kolikor toliko pravice do posestva. Kolikor dlje bodo obresti, toliko bolj se bodeta ločila delo in posestvo. Ako pa obresti odpravimo, pa kmalu pridemo v natorno stanje, v katerem se bo delo zopet združilo s posestvom.	(Konee sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 10. januarija. lotranje dežele.
„Wiener Abondpost" objavlja nadrobno sestavo, po kateri se jo povodom cesarjeve Stiri-desetletnice darovalo v Uislitvaniji za dobrodelne zavode, zaklade in ustanove vsega skupaj 16,180.244 goldinarjev.
„Miinchener Allg. Ztg." in za njo „N. Wiener Tagbl." sla poročala o bližnjem odstopu domobranskega rninitsra Welsersheimba in češkega namestnika barona Krausa. Ta vest je popolnoma izmišljena, vendar pa se z mnogih strani pritrjuje, da stališče domobranskega ministra ni posebno trdno. O njegovem odstopu se na nobeden način ne more govoriti vsaj toliko časa, dokler ne bo rešila go-spodska zbornica orožne postave. Kar se tiče Fml. barona Krausa, trdi se, da bo prevzsl višjo vojaško pravosodnjo službo, toda to bo še le tedaj mogoče, ko bo postal novi vojaški kazenski zakonik pravo-močen.
Ministerski predsednik Tisza se je predvčerajšnjim dopoludne posvetoval s skupnim vojnim ministrom Bauerjem in grofom Kalnokyjem, popoludne pa se je odpeljal v Budimpešto. Toliko je sedaj gotovo, da bodo delegacije takoj po sklepu ogerskega državnega zbora zborovale na Dunaji, skoraj gotovo začetkom maja.
Ynauji» države.
Srbsko ministerstvo je izdalo uradno spomenico, ki slove: „Nj. veličanstvo se je zahvalilo kabinetu gospoda Nikole Krističa za nove dokaze zvestobe in udanosti nasproti hiši Obrenovicev, kakor tudi za nepristranost pri zadnjih volitvah. Akoravno vsakočasna večina skupščine ni merodajna za obliko ministerstva, vendar ueni Nj. veličanstvo, da je korak kabinetov le njemu na čast in dokaz, kako dobro razumeva politični položaj. Zaradi tega jemlje Nj. veličanstvo odstop ministerstva na znauje, pridržujoč si pravico, da pozneje drugod oddi't na razpolaganje dane portfelje. Ob jednem pričakuje Nj. veličanstvo nd domoljubja ministrov, da bodo i v bodoče opravljali svoje posle z isto nepri-stranostjo, kakor doslej " — Kdor prečita to spomenico, vprašati se mora takoj, kaj namerava kralj z odlašanjem na nedoločen čas, ako je namreč
knez. Goljuf (propadnik) hoče tudi nekaj šepniti, pa misli vrste se mu preveč počasi. Ravnajo se najbrž po svojem gospodu. In politizujoči Žid? Ta bi rekel, da je to Ceh, sodeč po modrih očeh — ali brani mu zopet smehljaj poln miru in dobrote. Kajti pred očmi so rnu ta trenotek grozne prikazni s Huhle, in predstavlja si vsakega Ceha kot sovražnika divje besnečega, z rokavi zavihanimi do ram, a s pestjo grozeče namerjeno ! Ni možno, da bi to
bil Čeh!---
Le gizdalin, „dandy" moderne vrste, se ne zmeni za starčka. Kaj mu mari za starca? Njemu se smehlja bodočnost, kaj mu jo torej mari ta starec, ki je semkaj prišel s „pravega vzroka", zdravit se namreč. Da, smehlja se mu bodočnost! Pred njim je soproga visokega uradnika, morda celo — ministra, potem pa že velja, da se bavi ž njo in doseže milost v očeh imenitne gospe! In on jo tudi doseže — da doseže, vkljub tej ponosnej , izzivajočej kra-sotici s svojimi milijoni. Izgubila je namreč ošabna ta gospica nekje na sprehodu zlato zapestnico. On se jej ponudi, da jo hoče poiskati in da jo poišče, naj pri tem izgabi svoje življeuje. Ona pa se radi tega razjezi, ošabno pogleda ga — in? — . . In ponosno sname z bele roke še drugo zapestnico in
obseg spomenice primeren kraljevim nameram.__
Ruski poluuradui listi opominjajo srbske radikale«, naj se čuvajo in ne dajo premotiti z navideznim Kristiéevim odstopom, kajti dokler je ta mož na vladnem krmilu, toliko časa je mogoče, da se na-prednjaki zopet pokažejo na političnem površji.
„N. F. P." poroča iz Podvolozyska ob ruski meji: „Prebivalcem v Voloczysi se je naznauilo, da bodo prišli dne 8. t. m. kozaki proti meji, kjer se bodo stalno nastanili; poživljajo se tedaj prebivalci, da preskrbe potrebna stanovanja in kuhinje. Tudi 8e bo v Proskurovu nastanjen pešpolk pomaknil proti meji. Zgorajšnji kozaki bodo prišli iz Zarzov-stva, kamor je namenjena druga konjiča iz notranje Rusijo." Verojetnost te vesti ni posebno velika, ako se pomisli, da je poljskega vira. Poljsko časopisje je namreč slovito vsled svojih iznajdenih političnih novic, posebno kar se tiče Rusije.
Nemški držami zbor je predvčerajšnjim pričel svoje delovanje. Z zanimanjem pričakujejo vsi po-Blanci brez razločka «trank napovedano predlogo o vzhodno-afriških zadevah. Po najnovejših poročilih imenovala bode vlada stotnika in afriškega preiskovalca Wissmanna za državnega komisarja v vzhodni Afriki, ter mu bode podredila varstveno vojno, ki se bode sestavila v Nemčiji sami. Vendar pa bode naselbinsko-politična vprašanja, katerih slabi vspehi so provzročili v celi državi toliko razburjenost, potisnil v kot dopolnilni kredit 50 milijonov za topništvo. Vzlic preklicem „Koln. Ztg." namerava vlada namreč predložiti državnemu zboru to večjo zahtevo.
Francoski senat in zbornica sta se otvorila predvčerajšnjim. Zbornica sije izvolila predsednikom Méline-a. Danes imata oba zopet seji, v katerih se bodo volili posamezni odseki. — Okrožnica Jacques-ova volilcem pravi: „Klerikalizem vodi v boj vse ne-zadovoljneže in sovražnike republike, katerih za6ta-vouosec je Boulaugor. Povrnitev k osebni oblasti bi bilo onečaščenje in propad republike. Upam, da bo Pariz glasoval za edinega kandidata republikanske stranke .... Vaše glasovanje ne bo glasovanje suženjstva. Ne bodete korakali na volišče, da bi zahtevali vladarja. Vsak vaš volilni klic naj se glasi: Živela republika!" Jacques je predsednik glavnemu sovetu Seine-departemeuta, ob enem pa tudi prodajalec žganja. Ni čudo tedaj, da diši njegova okrožnica tako po patoki. Znan je malo v Parizu, razven mej žganjarskimi krčmarji. „Temps" obžaluje, da se je temu možu izročila kandidatura, enako pišejo tudi ostali republikanski listi, vendar pa priporočajo njegovo izvolitev nasproti Boulangerju. Boulanger ima dosti tipanja, da prodere. Do pred tremi dnevi so stale stave na njegovo izvolitev kakor 3: 1.
„Agenzia Štefani" preklicuje vest, da namerava italijanska vlada vsprejeti posojilo, ali sploh izvršiti kakovo kreditno operacijo, ker ji tega ni treba. Državne finance so za sedaj še take, da se bode proračunska potrebščina pokrila brez izjemnih na-redeb.
Mej rumunsko vladno večino je nastala resna kriza. Neodvisui konservativci so odločno odklonili zvezo z junimisti. — „Epoce" poroča iz Sofije, da so tam zasledili zaroto zoper princa Ferdinanda, ter o pravem času preprečili njene nakane. Glavni zarotniki so: dva popa in dva v Bolgariji nastanjena Srba, imenom Petrovič in Stupsic.
V turškem ministerstvu se bodo v kratkem vršile premembe. Minister zunanjih zadev, Said paša, bode po splošnjem mnenji postal veliki vezir. — Angleški veleposlanik White je interpeloval turško vlado zaradi tega, ker je djala pod prepoved želez-nično črto Hajdar-Paša-Ismidt. Veliki vezir mu je odgovoril, da je turška vlada poslala vse dotične listine svojemu veleposlaniku Rustemu paši v Lou-don, da opraviči postopauje svoje vlade.
Senat Združenih držav v Washingtonu je dne 7. t. m. z 49 proti 3 glasovom v tajni seji
vrže jo v potok, češ imam jih še toliko, kolikor je dni v letu, ne potrebujem te.
Radi tega torej kljubuje bavi se „dandy" s soprogo „ministrovo" .
Ali ta zabava, ta zabava!
Dandy je porabil že vse fraze, vse govorniške lepote, o katerih se je jednoč v „kazini" pridušal prav po plebejski, da se jim ni možno ustavljati — a soproga ministrova gleda ves čas ven, tja, odkoder je burja in vihra zapodila celo družbo v salon k topli peči! Gleda, kako vihra zaganja kaplje v okno in posluša, kako zdaj pa zdaj ogenj praskne v peči in kako grom stresa kristalne šipo prijetnega salona. Grom pa je pretrgal sploh vso zabavo. Hči mill-jonarjeva se bojazljivo pritisne k očetu in do cela zabi na izzivajoče poglede svoje, propadnik (goljuf) pre-miče se nestrpljivo, in žid? Temu je pretrgol grom in v okno zapletajoč Be dež ravno v sredi njegov govor! Ravno, ko je vitežki pregnal ruske orle iz Evropo in ko je v Pragi vodjam naroda na glavo nasadil „oiklhaube" in sam oblekel se v zlato „premier ministra".
Po zabavi je!	(Dalje sledi.)
«prejel predlog, po katerem bo vlada Združenih ■držav v Ameriki smatrala kot škodljivo opravičenim koristim države in protivno njenemu blagru vsako ivezo s strani katerekoli evropske velesile z gradnjo ali uadzorovanjem kateregakoli prekopa čei dariško medmorje ali pa v srednji Ameriki. Predsedniku se je naročilo, naj ta sklep naznani vsem evropskim državam.
llavasovo izvestje poroča iz Kajira dne 8. ja-nuarija: Govori se, da je bila včeraj v Suakimu bitka, pri kateri je imela egiptska vojna velike izgube. — Kozak Ašinov se je dne 5. t. m. vkrcal v Port Saidu, da se odpelje v Abesinijo. Mčni se, da bode v Assabu stopil na suho.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 4. januarija. Na Igu so dobili meseca novembra nove orgije, ki jih je izdelala dobro znana firma bratov Zupanov v Kamni Gorici. Orgije, že po vnanjosti lepe in vjemajoče se ■ugodno s cerkvenim zlogom — imajo v glavnem manualu 9 registrov: Bordun 16' (pokrit), principal 8', gambo 8', votlo flavto 8', krit 8', gamzov rog 4', oktavo 4', koruet in iniksturo; v postranskem manualu 5 registrov: goseljski principal 8', harmonično flavto 8', nebeški glas 8', dolče 4' in vijolino 2'; v pedalu 5 registrov: subbas 16', principalbas 8', oktavbas 8', pozavno 8' in flavtni bas 4'; slednjič 6 zbiralnikov (3 za roke, 3 pa za noge) za manuala, pedal, oktavo, forte, mezzoforte in piano. Vseh piščal je skup 1015, in sicer 646 cinastih, 284 lesenih, 58 iz cinka v ognji pocinjenega, pozavna ima še 27 cinastih nožnic in 27 cinkastih trobent. Pri cinkastih piščalih so vsi deli, ki ton provzročujejo, iz cina; meh je prav lahek, sapnica na stožce z dvojnim sapnim zatvorom, tako da dobi vsak register dvojo sapo, ki jo izpuščata dva navpična velika stožca. Mehanika je z natančno marljivostjo izdelana, igra je jako lahka, sploh vse je skrbno in lično napravljeno, kakor je bilo že večkrat poročano o umotvorih naše domače firme. Tudi intonacija posameznih registrov je čista in značajna, saiuo pri igri s polnimi orgijami Be čuti, da je treba srednji leži nekoliko več jedra, kar bode omenjena firma v spomladi, kader bo vreme ugodno, tudi popravila. Gg. bratom Zupanom namreč je bilo večkrat očitano, da izdelujeta preveč kričeče registre, da so piščali premočno intonovane; da torej poka-ieta, kako znata tudi nežne, fine glase narediti, podala sta gg. brata Zupana s temi novimi orgijami tudi dokaz tega. Prav dobro bi vse bilo in prav lepo bi se nežni glasi pri polni igri vjemali, ako bi bilo sploh več registrov, torej več močnejših; tako manjka gornjemu manualu srednja leža, ker je dolče 4' pretih in tudi ostali 3 registri sicer nežno, jako lepo, a pretiho intonovani. Pa, kakor je bilo že rečeno, bodo se ti mali nedostatki kmalu popravili in lepe nove orgije že o Velikinoči močneje zadonele, lepi glasovi pevskega zbora pa zraven zapeli radostni „Alleluja".
Preč. gosp. župniku J. Dolencu gre glavni del zahvale, da je lepi svoji cerkvi oskrbel tako lepe orgije — ki stoje samo 2450 gold. — in da podpira marljivega organista g. Migliča, ki se hvalevredno trudi s svojim pevskim zborom. Predno zaključimo dopis, bodi šo v čast domače industrije in umetnosti povedano, da je firma „Brata Zupana" bila odlikovana na bruseljski razstavi s svetinjo in diplomo, ter da sta oba gospoda od akademije znanosti in umetnosti bruseljske imenovana udoma. Sam najslavnejši mojster-orgljar \Valcker vabi oba gospoda v svojo tovarno v Ludvvigsburg, naj mu izročita iznajdbo v ognji pocinjenega cinka pod ugodnimi pogoji, h čemur mi voščimo marljivim domačim umetnikom v orgljariji iskreno srečo!
Iz Ribnice na Dolenjskem, dne 9. januarija. V ponedeljek ob 6. uri zjutraj umrl je tukaj po daljši bolezni na pljučah v 68. letu svoje starosti obče-spoštovani gosp. Janez Podboj, posestnik, mesar in gostilničar na daleč na najboljšem glasu stoječe gostilne „pri Cenetu". Rajnki bil je dober oče, skrben gospodar in trgovec, blagega in usmiljenega srca; njegova hiša bila je vzgledno krščanska in narodna; z izvauredno umnostjo, z neutrudno marljivostjo in varčnostjo pridobil si je bil v toku svojega devetinštiridesetletnega gospodarstva lepo premoženje, dasi ga je vzgoja sedem sinov veliko stala. Bil je v prejšnjih letih tudi župan ribniški in v jedni dobi ud c. kr. okrajnega šolskega sveta kočevskega.
Njegovega pogreba, kateri je vodil prečastiti gosp. kanonik in dekan Martin Skubic z asi- '
steneijo, vdeležilo se je danes poleg mnogih sorodnikov jako mnogo odličnega in priproslega občinstva, v dokaz priljubljenosti in spoštovanja, koje je ranjki užival med tukajšnjim prebivalstvom. Naj v miru počiva!	L.
Slovstvo.
Staroslovenski „Jezičnik". Knjiga Slovenska v dobi od IX. do XVI. veka. Spisal i. Marn. V Ljubljani 1888. Ponatis iz „Učiteljskega Tovariša". Velike osmerke 71 strani. Na prodaj v „Katoliški Bukvami" ; cena 1 goldinar. — Neprestano delavni gospod pisatelj je v lanskem „Jezičniku" obetal: BI)a se v „Knjigi Slovenski" zadela vrzel med kujigo-pisjem Čopovim in Castovim, treba bode lotiti se i pisateljev še živečih. Predno pa se teh polotim, poskusim naj po skromni svoji vedi zagraditi še vrzel med knjigo staroslovensko IX. pa novoslovensko XVI. veka in dati tako „Knjigi Novoslovenski" znanstveno podlago." In gospod konzistorijalni svetovalec je pošteno ter jako spretno spolnil svojo obljubo: letošnji „Jezičnik" nam podaje, kar Slovenci še nismo imeli
—	povestnico staroslovenskega slovstva.
Kaj neki hoče s to knjigo? „Samouk v staro-slovenščini sem (piše g. Marn v predgovoru); poučujoč slovensko mladino nabiral sem o njej znanstvenih podatkov, in kar sem nabral, priobčujem v pričujočem letniku nekaj iz tega vzroka, da nadomestim, kar je bilo tedaj nedostatno, nekaj pa v ta namen, da postrežem slovenskim učiteljem, vzlasti nekdanjim svojim učencem, katerih mnogi že v vseh stanovih delujejo vrlo tudi na književnem polji na čast in korist narodu, državi in cerkvi." — Da čitatelji izprevidijo, kako dragocenega zlasti za nas Slovence prevažnega znanstvenega blaga je g. pisatelj z veliko marljivostjo zbral v letošnji „Jezičnik", naj jim povemo, da 50 paragrafov knjige obravnava: Jezik narodni, materin, slovenščina. — Književnost leposlovna-znanstvena, narodua-umetna.
—	Književna povestuica, nje delitev iu koristi. — Slovani kolike pomembe, v slovstvu jutro — Slovani v Evropo odkod, kedaj in kod, dokod. — V Evropi prvotno kje, kedaj v sedanje domovje. — Kakih lastnosti v naravnem stanju. — V družinskem in narodskem življenju. — Po verstvu pogani, kako njih malikoslovje. — Prve slovanske države in državice. — Razna imena, tuja-domača, občna-posebna.
—	Sloveni-Slovani, sedaj občno ime, odkod. — Slovauskim rodovom lastna ali posebna imena. — Slovanom poganom pismo slikovno. — Krščanstvo odkod, o sv. Cirilu i Metodu viri. — O slovenskih verovestnikih, poslanica „Grande munus". — Po krščanstvu pravo pismo, Leon XIII., Hraber, Nestor.
—	Ciril i Metod kaj spisala sloveuski. — Neposrednji učenci, sveta sedmorica, v Panoniji in Moraviji. — V Bolgariji, posrednji učenci, zlati vek starosloven-ščini. — Ciril iu Klemen začetnika pisma slovenskega. — Razna mnenja o postanku Glagolice i Cirilice. — Kedaj to ali ono ime stanovito, alplia-betum Hieronymianum. — Jezik in jeziki, v treh vrstah, pleme Iudoevropsko. — Primerjajoče jezikoslovje, Indoevropskemu plemenu zadruge. — Narod slovanski, brez vzajemnega, šteje več jezikov. — Kako sta jih razvrstila Dobrovsky, Ssfai-ik. — Kako Miklošič po sorodnosti s staroslovenščino. — Prvega knjižnega jezika slovanskega pravo imenovanje. — Staroslovenščino razmera k sedanjim jezikom slovauskim. — Staroslovenščini osoda v Panoniji, mej Čehi in Poljaki. — Mej Slovenci, Rumuui, Hrvati, Srbi Bolgari. — Mej Rusi, doba Mongolska, Maksim Grek, Athos. — Osoda staroslovenščini v glagolici nasproti latinici. — Slovstvo glagolsko i cirilsko, delitev spomenikov. — Spomeniki staroslovenski, panonski i nepanonski. — Staroslovenske vede prvi buditelji: I)obrovsky, Kopitar, Vostokov. — Druga trojica: Šafafik, Miklosich, Sreznevskij.— Češki: V. Hanka, Hanuš, Geitler, Hattala. — Srbski v Lužicah; Nemški: Schleicher, Bopp; Slovaški; Poljski.
—	Ruski: Preiss, Grigorovič, Bodjanskij, Hilferding.
—	Srbski: Vuk, Joannovics, Daničic, Novakovič, Zivanovič. — Hrvatski: Gaj, Kurelac. Kukuljevic, Brčič, Rački, Ljubic, Ornčič. — Vatroslav (Ignatij Vikentijevič) Jagič. — Sloveuski: Bohorič.. Japel, Jarnik, Metelko, Janežič. — Novoslovenščina ali se je pisala v Glagolici ili Cirilici. — Brizinskih ili Karantanskih spomenikov slovstvena zgodovina. — Zapopadek, besed», pisava, doba njihovega spisanja.
_ Spomeniki drugi novoslovenski pred XVI. vekom,
malemu čislu vzroki. — Novoslovenščina v slovanskem jezikoslovju, knjige o staroslovenščini;
Dnevne novice.
(Presvetli cesar) je potrdil sklep deželnega odbora kranjskega, da se za L 1889. v pokritje pri-manjkljeja pri deželnem zakladu poberajo 1. 40 odstotna doklada vžitninskega davka od vina, vinskega in sadnega mošta in mesa; 2. naklada od a) likerjev in vseh sladkih upijanljivih tekočin ne glede na stopinjo po 6 gld. od hektolitra; b) od vseh ostalih žganih pijač po 18 kr. od hektoliterBke stopinje; 3. 28odstotna naklada na direktne davke, uštevši izvanredno državno naklado s pristavkom, da se mora poberati naklada od žganih upijanljivih pijač v soglasji z deželnima postavama z dne 5. avgusta 1887 in 16. decembra 1888.
(Koncert.) Znani kontrabasist, naš rejak gosp. Blaž Fišer, priredi v nedeljo 13. t. m. ob 7. uri zvečer v dvorani deželne redute koncert. Pri koncertu sodelujejo iz posebne prijaznosti: gospodičina Lujiza Daneševa, g. vitez Ohm-Janušovsky in slavni moški zbor ljubljanske čitalnice pod vodstvom pevovodje g. Fr. Gerbiča. Vspored: 1. E. M. Storch: Veliki koncert za kontrabas, svira gosp. BI. Fišer. 2. Križkovski: „Utonula", poje moški zbor ljubljanske čitalnice. 3. a) Bottesini: Elegija za kontrabas; b) L. pl. Beethoven: Velika arija iz opere „Fidelio", za kontrabas priredil BI. Fišer, svira gosp. BI. Fišer. 4. Rossini: Arija iz opere „Seviljski brijač", poje gospodičina Daneševa. 5. P. de Sarasate-Fišer: „Fantazija o Faustu", svira gosp. BI. Fišer. Spremljevanje na klavirji prevzel je gosp. vitez Janušovski. Cercle-sedeži po 1 gld. 50 kr.. sedeži po 1 gld., sedeži na galeriji po 60 kr., vstopnice po 50 kr. in dijaški biljeti po 30 kr. dobivajo se v prodajalnici gosp. Hugona Turka naglavnem trgu in v čitalnični trafiki, v dan koncerta pa pri blagajnici, ki se bode odprla ob 6. uri zvečer.
(Poročil) ss je v torek na Dunaji znani preiskovalec notranjskih jam g. Viljem Putick z go-spodičino Marijo Kritscha, hčerjo konjiškega nad-poročnika.
(Zaroka na belgijskem dvoru) Te dni je bilo po listih razširjeno poročilo, da se bode princ Ferdinand Koburški zaročil z belgijsko princesinjo Hen-rijeto. To pa je pomota, ker se princ Ferdinand Hohenzollernski, rumunski prestolonaslednik misli zaročiti z imenovano princesinjo.
(Odbor političnega društva „Edinost") v Trstu posvetoval se je o bližnjih volitvah v mestni zastop ter dne 6. t. m. sklical na dogovor v Trst zaupne može iz vseh 6. volilnih okrajev. Predsedoval je g. Ivan Nabergoj ter v nagovoru povdarjal važnost volitev in možem polagal na srce, naj vsakdo po svoji moči dela v svojem okraji, da se takoj ustanove volilni odbori, ki naj bi se"posvetovali iu predlagali svojega kandidata. Pri zborovanji so bili tudi priporočeni gospodje za volilne odbore v posameznih okrajih.
(Personalstand) des Bisthumes Lavant iu Steiermark im Jahre 1S89 je te dni izšel. Naj povemo iz njega, da ima naša sosednja spodnje-šta-jerska slovenska škofija ob začetku tega leta 7 kanonikov, 5 častnih kanonikov, 9 konzistorijalnih svetovalcev (razven kanonikov) in 52 duhovnih svetovalcev. Vseh mašnikov šteje vladikovina 454, izmed katerih je najstarejši še delujoč župnik ter častni kanonik Marko Glaser. Bogoslovcev imajo v semenišči 69, in 4 zunaj hiše; gojencev v deškem semenišči je 44. Faru je v mariborski škofiji 189, lo-kalij 31, kaplanij 191 (teh je sedaj praznih 72). Cerkva in kapel je 645.
(Scheinatismus) provinciao S. Crucis Croatiae-Carnioliae ordinis minorum S. P. Francisci stric-tioris observantiae ineunte anno Domini 1889 — nam kaže, da ima frančiškanska provincija sv. Križa ob začetku tega leta v 12 samostanih 75 mašnikov, 28 klerikov, 34 lajikov pa 24 v samostanu živečih tretje-rednikov. Najstarejši pater v okrajini je č. o. Kri-zolog Groznik v Brežicah, rojen leta 1811 v Višnji Gori. Provinciji na čelu je „minister provincialis" preč. o. Evstah Ozimek, kateremu so na pomoč pri vladanji okrajine preč. o. Tadej Grego rič, kustos iu prokurator provincije, pa čč. oo. defini-torji: Rudolf Dolinšek, Placid Fabiani, Viktor Jerančič in Krizolog Groznik.
(Zdravstveno poročilo mestnega ilzikata) za mesec november : Poprečno stanje zrakomera je bilo 738 3 mm., temperature + 1-50 C„ zračnega pritiska 4 6 mm., mokrote 87°/0. oblačja 7-7 (0 = popolnoma jasno, 10 = popolnoma oblačno). Zdrav-
stveno stanje prebivalstva je bilo povoljuo. Največ je bilo bolnih za katarom, pljučnico in jetiko. Za škrlatiuko jih je zbolelo 5, za davico in kozami po 2. Umrlo je v novembru 81 oseb, teh bilo je 32 tujcev; od 1000 prebivalcev jih je torej umrlo 215, in sicer za boleznijo možganov 7, dihal 14, srca 3, prebavil 10, vsled prirojene slabosti 5, vsled starosti 14, vsled poškodbe 2, mrtvi so bili rojeui 3, mrtvo najden 1, za jetiko 13, za mrzlico 2, za davico 2, za škrlatinko 1. V deželni bolnišnici je ostalo koncem oktobra 433 bolnikov, prišlo v novembru 322, ozdravljenih in premeščenih je bilo 240, umrlo 32. Bilo je več slučajev mrtvoudnih, umobolnih itd. Na kirurgičnem oddelku je bilo število bolnikov nizko, večinoma nesreče in pošdodbe pri tepežih. Na oddelku za kozave sta bila dva bolnika, ki sta prišla z dežele. V vojaški bolnišnici je ostalo 65 bolnikov, na novo prišlo 105, ozdravelo 85, odpuščenih 11, umrl 1. Ostalo jih je koncem meseca 73.
(Kamniška čitalnica) je imela dne 6. t. m. svoj XXI. občni zbor. V odbor so bili izvoljeni gg.: Martin Novak (predsednik), dr. K. Šmidinger (podpredsednik), Josip Fajdiga (blagajnik), L. Styasny (tajnik), Anton Arrigler (knjižničar), odborniki pa R. Fazan, V. Medved, G. Sla-bajna in Fr. Seničar. Dne 2. febrnarija bode čitalnica priredila veselico v spomin svoje enoin-dvajsetletnice.	—k.
(„Naprednjaško društvo") v Laškem na Štajerskem je sklenilo prositi dvžavnega poslanca dr. For-eggerja, naj se z ostalimi poslanci opozicije posvetuje, ali ni morda že prišel čas, da zapuste državni zbor. — Srečno pot jim bomo voščili.
(Uprava južne železnice) se peča z dvema načrtoma lokalnih železnic na Štajerskem. Prva črta bi šla od Konjic do hrvaške meje in Krapine in se zvezala z zagorsko železnico. Druga črta bi bila Špielfeld-Radgoua proti črti južne železnice Pragarsko-Cakaturn.
(Umrl) je včeraj popoludne krojaški mojster J. Milavec. Bil je posebno priljubljen in marljiv ud „Kat. družbe rokodelskih pomočnikov". Pogreb bode jutri o polu petih popoludne. N. v m. p.!
(Priprežna cena za Kranjsko) je brez razločka določena od 1. jan. do 31. dec. 1889 na 9 kr. od konja za jeden kilometer.
(V Ratečah) na Dolenjskem je bil dne 6. t. m. izvoljen načelnikom trga g. Fr. Juvančič in blagajnikom g. J. Vogel. Na predlog načelnikov je bil g. J. G or up izvoljen častnim članom.
(Nesreča.) Minoli teden je 131etni deček Maks T ros t na Slapu sekal drva. Sekira mu je odletela iz rok in zadela 91etnega dečka, ki je stal poleg njega. Nesrečnež je vsled rane umrl.
(V Trbovljah) so v minolem letu izkopali nad 7 milijonov stotov premoga.
(Vabilo) k veselici, ki jo priredi čitalnica po-stojinska v nedeljo 13. januarija t. 1. v svojih prostorih. Vspored: 1. S. Jenko - A. Nedved : „V ljubem si ostala kraji", moški zbor. 2. Gounod: „Faust in Margareta", svira na citre g. Al. Lavrenčič. 3. Stri-tar-Kocijančič: „Slovo", moškičveterospev. 4. „Srečno novo leto", vesela igra v jednem dejanji. 5. Loterija. 6. Prosta zabava. Začetek ob polu osmi uri zvečer. Vstopnina za ude samce 30 kr., z družino 50 kr.; za neude samce 50 kr., z družino 1 gld. K prav obilni vdeležbi vabi	ODBOR.
(Petelin s štirimi nogami.) V Celovcu je v neki prodajalnici razstavljen natlačen petelin s štirimi nogami, ki je vzrastel na nekem posestvu v celovški okolici.
Telegrami.
Dunaj, 10. januarija. „Wiener-Zeitung": Cesar jo povzdignil barona Hiibnerja v gro-fovski stan. — Listi poročajo, da se danes prično pod predsedstvom nadvojvode Albrehta
posvetovanja zaradi novega vežbalnega regle-monta za pohoto, ki je postal potreben vsled nove puške-repetirke.
Dobrovnik, 9. januarija. Iz Oetinja se poroča, da bode črnogorski kralj Nikolaj odpotoval v Petcrburg, kamor bode došol sredi tekočega meseca.
Berolin, 9. januarija. V kratkem se bode zaročil ruski prestolonaslednik s hesijsko princesinjo Alico.
Listnica opravništva:
G. A. J. v V.: D» pošteno. So je zgodilo, le naročite, da se dobro preidoda, oziroma na dotičnem kraji popraša. Ako pa ni, naj se nam jati, da nemudomo potrebno ukrenemo! Bog plačaj! Vi sto junak.
G. J. N. v F.: Se igodilo, a ne plašimo so !
G. J. M. v R.: S poslanim vse plačano za nazaj, a nič ostalo za naprej
G. M. M. v K.: Vpisali za nazaj, a ostaja na dolgu še za l/s pr. lota.
G. M. K. v S.: Vse plačano za prejšnje leto.
G. J. P. v L.: Smo zabičali, no sme se Vam več pripetiti kaj taoega.
G. M. M. v G.: Prav razumljeno, a pri ekspediciji spregledalo število, pa že doposlalo.
Javna zalivala.
Odbor „prost, požarne brambe v Žužemberku" se s tem
izpolnjevajo prijetno dolžnost, najiskreneje zahvaljuje vsem svojim dosedanjim zunanjim dobrotnikom. Darovali so: Slavna kranjska hranilniea v Ljubljani 100 gld.; g. Fran Omersa, trgovec v Kranji 50 gl.; Nj. svetlost knez Karlos Auersperg. 40gl ;g. E. C. Mayer, bankir v Ljubljani 25 gld.; slav. banka „Slavija" 25 gld.; g. Josip Dereani, načelnik postajo v Matz-loinsdorfu, g. Alojzij Walland, tergoveo v Celji in slavna zavarovalnica „Azienda" po 10 gld.; velečast. g. Dragotin J*n-čigar, župnik v Koprivniku 5 gld. Prisrčna hvala tudi slavnemu načelništvu prost, požarne brambe ljubljanske, katero je našemu mlademu društvu s svojim izrkušenim svetom vedno rado postreglo in s tem veliko koristilo.
ŽUŽEMBERK", meseca januarija 1889.
Odbor.
			
j • .	v".i". S:';'-/-■ •;		
Zahvala.
Za mile dokaze sočutja med boleznijo in o smrti nepozabnega nam soproga, oziroma očeta, čast. gospoda
JANEZA PODBOJA,
in za obilno vdeležitev pri pogrebu srčno hvalo izrekajo vsem sorodnikom in prijateljem
(i)	žalujoči ostali.
RIBNICA dne 9. januarija 1889.

Umrli m«:
5. decembra. Marija Wonea, gostija, 71 let, sv. Petra costa št. 23, vodenica.
7. decembra. Friderik Gravel, graver, 62 let, pred hišo-št. 30 v Elorijanskih ulicah, vsled krvavonja.
Vremensko sporočilo.
Dan	Čas	Stanje		Veter	Vrtna	® 1-
opazovanja		.rak.mora t «m	toplomera po Celiijm			M S 000 E 53 0 0
9.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u.zvee.	"737'9 736 3 733-6	-58 —46 -5 6	■1. svzh. » brezv.	oblačno h megla	0-30 sneg
Srednja temperatura —5-3* O., za 2'8* pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 10. januarija.
Papirna renta »% po 100 gl. (s 16 % davka)	82 gl. 35 kr.
Sreberna „ „ 100 „ „ 16* „	83	„ 05 „
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	111	„ 60 „
Papirna rent», davka prosta......97	„ 99
Akcije avstr.-ogerske banke ...'..	88o	„ — „
Kreditne akcije ..........311	„ 20 „
London.............120	l 95 "„
Srebro.................
Francoski napoleond....................9	„ 56 "
Cesarski cekini......................5	n 69 "„
Nemške marke ..........59	27'/,„
j Dve osebi iščete za mcscc februar!j
¡stanovanje z dvema sobama,
> kuhinjo in drugimi k stanovanju pripadajočimi deli. | — Naslov pove upravništvo.	(2—2)
K K K
k u
K
n
H
ta Kbcrl,
izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
ICjJ K»
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vllharja hiši št. i.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje eeno.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbuchsen) v domačem lanenem oljnatem lirneži najfineje naribano in boljše nego vse te vrste v prodajalnah.
Cenilce 1151 ienhterauje.
n
n *
n n n n n
X
T u j c i.
7. januarija.
Pri Maiifiu : Dam, zajeb-nica, s sinom, iz Kočevja. — Markus, Kamin, trgovci, z Dunaja. — Kenich in P. Bonetti, trgovca, iz Trsta.
Pri Slonu: Globotschnig, trgovec, iz Kranja.
1 T
4t
Podobar, pozlatar.
V
I
TT
Umetni liiarinorirar.

KAMNIKU
priporoča se prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom
v izdelovanje
podob iz lesa, marmor-cementa in peščenca.
Altarje, leče, krstne kamne in obhajilne mize izdeljujera podobno pravemu marmeljnu iz najfinejšega angleškega inarmor-cementa.
Prenovljenje lesenih podob, lesenih altarjev, lcc itd. izvršim na željo marmorirano ali pa najbogateje polihromovano. — Vsa cerkvena dela, spadajoča v mojo stroko, kot: pozlatenje, prenovljenje itd. oskrbim po najnižji ceni in jamčim za trajnost
meni izročenih naročil.
Za častna naročila prosi najvdaneje
(10-8)
iiti ja < >/;bič
v Kamniku.
CEBELN0-VOŠČENE SVEČE
prodaja in razpošilja PAVEL SEEMANN v Ljubljani.