i popust li'ii'm popust liUIMJ popust i
EDINI POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER ZA CEUSKO IN ZASAVSKO »[GIJO
AKCUA ZA VOZILA SKODA IZ ZALOGE U	-f Q POPUST DO 400.000,00 SIT + durilo
S ka letova ul. 13, CELJE
tel.: 4254040 UGODE« PORSCHE KREDIT DO 6 lat
popust lillilidi popust i
KURILNO ECO O/l
PUH 03/4902440
Zlato priznanje za kakovost 2004
Najboljše iz klasja.
_«-rct""l'-l"*cf-
TLA POD NOGAMI MILIJONSKEGA DOLGA
Stran 10	Stran 5
DOGODKI
JANJA INTIHAR
UVODNIK
Pasti in priložnosti
Od vstopa v Evropsko unijo sta pretekla že skoraj dva meseca, vendar državljani novega statusa in položaja Slovenije še nismo začutili na svoji koži. Odslej bo drugače. Že kmalu bomo začutili vpliv vstopa v evropski mehanizem menjalnih tečajev in z njim povezan fiksni tečaj evra. Varčevalcem in posojilojemalcem namreč ne bo več treba razmišljati, u kateri valuti se splača poslovati, saj se bodo tolarske obrestne mere še naprej zniževale.
Slovo od drsečega tečaja tolarja, kije bil dobro desetletje v pomoč izvoznikom in je nekaterim celo omogočil preživetje, bodo kmalu začutili tudi v gospodarstvu. Vendar večina pravi, da jih sprememb ni strah, saj bodo prinesle več koristi kot škode. Če smo preživeli izgubo jugoslovanskega trga, bomo brez težav prebrodili tudi vse posledice, ki jih bo prinesla uvedba evra, trdijo. Fiksiranje tečaja tolarja do evra zato v glavnem ocenjujejo zelo pozitivno, saj pomeni, kot poudarja eden od celjskih direktorjev, da bomo v vsakdanjem življenju in tudi pri poslih lahko končno pozabili na relativno visoko inflacijo. Prav pa je tudi, da tisti, ki so y glavnem živeli samo z inflacijo, končno dočakajo čvrsto domačo valuto. Pa čeprav bo evropska.
Gospodarstveniki tudi pravijo, da bo odslej načrtovanje lažje, saj bodo zaradi čvrste valute odločitve lahko bolj dolgoročne kot doslej, vendar pri tem opozarjajo, da bodo bistveno bolj kot sam tečaj na poslovanje vplivale druge razmere na trgu. Leto 2004 bo namreč za mnoga slovenska podjetja izjemno težko, saj se soočajo z izjemo rastjo cen surovin. Zato bi bilo bolje, menijo nekateri, če bi bil vstopni tečaj nekoliko pod ciljno osrednjo pariteto, da bi lahko do prevzema evra še vedno zmerno drsel in s tem delno nadomestil negativne učinke razlike med domačo in evropsko inflacijo.
Kakorkoli, priprave na evro ne bodo lahke, je pa vstop v evropski tečajni mehanizem oziroma tako imenovano čakalnico na skupno evropsko valuto zagotovo pomembna priložnost za našo državo. Upajmo, da jo bomo znali dobro izkoristiti.
www.novitednik.com
Imamo prenovljeno internetno stran
Do evra še dobri dve leti
Vstopa Slovenije v evropski sistem'menjalnih tečajev veseli tudi v podjetjih na Celjskem - Ključno bo brzdanje inflacije
Slovenija je v nedeljo uspešno sklenila pogajanja o vstopu v evropski mehanizem menjalnih tečajev, v ponedeljek pa smo dobili centralni tečaj evra. Skupaj z Estonijo, Litvo in Dansko smo torej zdaj v čakalnici za prevzem skupne evropske valute, kjer bomo ostali najmanj dve leti. V tem času bomo morali dokazati, da smo pripravljeni za prevzem evra, kar pomeni, da bomo morali zadostiti vsem maastrichtskim merilom. Od štirih trenutno izpolnjujemo tri. Problem ostaja inflacija, ki ne bi smela preseči 2,5 odstotka, naša majska na letni ravni pa je znašala 3,8 odstotka.
Slovenci želimo evro prevzeti v začetku leta 2007, kar pomeni, da bomo nekaj manj kot dve leti in pol vključeni v evropski mehanizem menjalnih tečajev ERM2. Kot razlagajo v Banki Slovenije, ni nujno, da bo takrat enak centralni tečaj evra, ki smo ga sprejeli v ponedeljek in znaša 239,64 tolarja. Vendar lahko navzgor ali navzdol zaniha za največ 15 odstotkov, drugače bomo morali na prevzem evropske valute čakati še nadaljnji dve leti. Ekonomski strokovnjaki pravijo, da je, gospodarsko gledano, Slovenija zdaj v enem najbolj tveganih obdobij. Napad špekulantov, ki bi na veliko kupovali evre, bi namreč lahko pokvaril vsa pričakovanja.
Vstop ni presenečenje
V gospodarstvu so vstop Slovenije v ERM2 pričakovali že nekaj časa in v večini podjetij ga pozdravljajo, saj menijo, da ne bo vplival na njihovo poslovanje. Vendar pa opozarjajo na nujnost usklajenega delovanja ekonomskih politik, kar je ključno za stabilen tečaj. Če ob fiksi-ranem tečaju tolarja do evra ne bo mogoče obrzdati pre-

Marija iz Celja: »Na marke smo že zdavnaj pozabili, na evre sem se pa tudi že navadila, saj redno spremljam tečajnico. Dobro bi bilo, da bi imeli vsi samo eno denarno valuto, da ne bi imeli toliko dela s preračunavanjem.«
Žare iz Celja: »Z evrom nimam nikakršnih problemov, ker se moraš na to čimprej navaditi. Skupna valuta je v redu, saj smo se morali Slovenci že vsega navaditi, od dinarja do tolarja, zdaj pa še evra. Upam, da bo zdržal malo dlje, kot je tolar.«
tirane rasti domačih stroškov, se lahko konkurenčnost slovenskega gospodarstva bistveno poslabša.
S kakšnimi občutki pričakujejo spremembe, smo povprašali tudi v naši osrednji banki in v nekaterih podjetjih na Celjskem. Zanimalo nas je še, kaj o napovedi vlade, da bo prihodnje leto uvedla obvezno prikazovanje cen storitev in izdelkov tako v tolarjih kot v evrih, menijo v največjem trgovskem podjetju v regiji.
Z evrom ne bo težav
Kaj ljudje menijo o dejstvu, da se bomo predvidoma čez dve leti in pol poslovili od tolarja, smo povprašali tudi na celjskih ulicah.
Tone iz Celja: »Na evro se že nekaj časa navajamo. Skupna valuta ne bo nič posebnega, mislim da bo v redu. Tolarja tudi nimamo ne vem kako dolgo, zato ga tudi ne bom pogrešal. Mislim, da ne bo kakšnih izjemnih težav.«
BA, foto: AŠ
Mirjan Bevc, predsednik uprave Alposa: Odločitev, da vstopimo čimprej v ERM2, je za državo s tako izvozno naravnanim gospodarstvom povsem pravilna. Fiksacija tečaja bo problem, če ne bomo znižali inflacijo, tako kot je predvideno v napovedi vlade.
Tone Turnšek
Tone T\irnšek, direktor Pivovarne Laško: Potezo vlade in Banke Slovenije je gospodarstvo lahko pričakovalo. Nedvomno bodo učinki vstopa v ERM 2 na dolgi rok pozitivni, saj bo upoštevanje in izpolnjevanje konvergenčnih kriterijev prineslo še dodatno preglednost na finančnem trgu. Fiksiranje tečaja tolarja je težko komentirati, saj je pas nihanja precej širok. Zagoto-vckpa se vsi veselimo čimprejšnje uvedbe evra, saj bo to vplivalo na poenostavitev poslovanja in zmanjšanje valutnega tveganja.
Mirjan Bevc
Glede na to, da imamo cene surovin vezane na evro, in da je tudi pretežni del našega izvoza usmerjen v države evro območja, ne pričakujemo večjih težav.
Niko Kač, predsednik uprave Banke Celje: Ključni problem bo domača inflacija in njeno nadzorovanje. Če bo naraščala, bodo najbolj na udaru neto izvozniki. Izvoz pa je motor razvoja, saj je slovensko tržišče daleč premajhno za normalno delovanje gospodarstva in države. Banke smo se na to obdobje pripravile. Pričakovanje trga smo vkalkulirali v tekoče posle in po naši oceni so predvsem dolgoročne obrestne mere zaradi potrebne konvergence padale celo hitreje kot bi bilo to logično glede na ostale makroekonomske podatke. Sicer pa se s samim vstopom v EMR 2 za večino naših strank ne bo zgodilo nič posebnega. Stabilnost tečaja bo večja, s tem pa bosta večja tudi konkurenčnost in preglednost trga.
Marjan Lorger
Marjan Lorger, predsednik uprave Cometa: Vstop v »čakalnico« za evro za Comet tako kot tudi za druge pretežne izvoznike pomeni vedenje o možnem nihanju okrog fik-siranega tečaja. Torej ni več dvomov okrog njegove višine, kar je zelo dobro. Kako bomo v slovenskem prostoru uspeli usklajevati vse politike, od politike plač do davčne politike, da bodo stroški in posledično inflacija pod nadzorom, pa je seveda drugo vprašanje. Za Comet je zato čimprejšnja izpolnitev pogojev za uvedbo evra dobrodošla in želena.
90,6 95,1
m
95,9 100,3
Aleksander Svetelšek
Aleksander Svetelšek, direktor Engrotuša: Vstop v evropski sistem menjalnih tečajev smo pričakovali in bilo je samo vprašanje časa, kdaj se bo to zgodilo. Strinjam se, da nas v tem prehodnem obdobju čaka veliko dela in ne bo lahko, vendar, če bodo zmogli ostali, bomo tudi mi. Ker bodo pogoji za vse enaki, bo predvsem od nas odvisno, kako uspešno se bomo prilagodili novim pravilom. Bolj kot uvajanje evra pa nas skrbi, kakšne zakone bo pri tem spet uvedla država in na kakšen način nam bodo inšpekcijske in ostale službe spet otežile poslovanje. Dosedanje izkušnje namreč kažejo, da želimo biti bqlj papeški od papeža in vse, kar je drugje le priporočljivo, je pri nas obvezno. Bojim se, da bo tako tudi pri dvojnem označevanju cen. JANJA INTIHAR, Foto: GK
Po Mariborski že septembra?
Obnova z izgradnjo podvoza hitro napreduje - Zdaj dela v križišču z magistralo vzhod-zahod
i
Tretja faza obnove 568 I metrov Mariborske ceste v Celju, ki vključuje izgrad-I njo podvoza pod Savinjsko železnico, in ki so jo močno zavrla konec aprila končana arheološka izkopavanja, zdaj hitro napreduje.
Na Darsu, ki je glavni in-. vestitor, so potrdili, da bo Ma-, riborska znova prevozna že v začetku septembra, pred I Mednarodnim obrtnim sej-I mom. »Seveda pa dotlej prav vsa dela še ne bodo konča-• na, tako da lahko slavnostno odprtje podvoza in štiripasov-nice do križišča z Levstikovo ulico in s tem tudi odpravo največjega celjskega prometnega zamaška napovemo ■ za sredino oktobra,« je po-' vedal Pedja Ašanin Gole iz i Darsa. Delavci CM Celje, ki izvajajo dela, so v zadnjih mesecih uspeh nadoknaditi zamude pri gradnji, ki so se ' nakopičile po arheoloških iz-' kopavanjih. Ta so se zaradi izjemnih najdb, ki so rimsko Celeio postavile v povsem no-- vo luč, močno zavlekla, po-i dražila pa so tudi gradnjo, saj I so po nekaterih informacijah I stala dobrih 400 milijonov j tolarjev. Po prvotnih načrtih ' naj bi gradnja stala nekaj nad 2,7 milijarde tolarjev, trajala pa naj bi 19 mesecev. Kak-
Obnova Mariborske z izgradnjo podvoza pod Savinjsko železnico zdaj hitro napreduje, čeprav so imeli v zadnjih dneh zaradi letošnjih obilnih padavin več težav z vdori podtalnice, kar je dela močno oviralo.
šna bo končna cena obnove, bomo izvedeli ob zaključku del.
Te dni je ob obvozu, zgrajenem ob gradbišču, kar nekaj težav, saj delavci hitijo s pripravami za urejanje križišča z magistralo vzhod-zahod. Po nekaterih načrtih naj bi tu nastalo največje celjsko krožišče, vendar so morali načrt zaradi zahtevnega krožišča dveh štiripa-
sovnic, ki bi potrebovalo znatno več prostora kot ga je na voljo, opustiti. Tako gradijo klasično semafori-zirano križišče. Še več težav bo na tem delu trase od 23. julija naprej. Takrat bodo namreč morali v treh zaporednih vikendih križišče popolnoma zapreti za promet, da bodo lahko izvedli spoje vseh komunalnih vodov ob cesti. Za vikende so
se odločili, ker je takrat izmerjena gostota prometa v tem križišču najmanjša.
Kot je pred dnevi povedal celjski župan Bojan Šrot, naj bi še letos, takoj po zaključku del pri obnovi tretje faze Mariborske ceste, začeli še z zadnjo, četrto, ki bo štiripa-sovnico podaljšala do križišča pri glavni pošti.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: ALEKS ŠTERN
Dodatek za velike družine
Do 15. julija lahko družine s tremi ali več otroki vložijo zahtevek za dodatek za veliko družino, če niso uveljavljali pravice do otroškega dodatka.
Otroci morajo biti mlajši od 18 let oziroma od 26 let, če se šolajo in imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta. Zahtevek vložijo pri krajevno pristojnem centru za socialno delo na obrazcu DP-4 - vloga za uveljavitev pravice do dodatka za ve-
liko družino (DZS obr.
8,40).
V letu 2002 je ta dodatek prejelo skoraj 24 tisoč upravičencev, lani pa še 400 več. Dodatek je lani znašal 53.600 tolarjev, letos pa naj bi upravičenci prejeli 78.420 tolarjev. Obrazec je dosegljiv tudi na naslovu: http:// www.gov.si/mddsz/pdf/ve-lika_druzina.pdf.
Za vse prejemnike otroškega dodatka odloči o pravici do dodatka za veliko družino cen-
ter za socialno delo po uradni dolžnosti, tako da njim ni treba vlagati posebnega zahtevka.
Zahtevek za dodatek morajo poleg staršev, ki niso uveljavljali pravice do otroškega dodatka, vložiti tudi vsi starši, ki živijo v družini s tremi ah več otroki, ki so jih dolžni preživljati (na primer otrok v zavodu ah rejništvu), otroški dodatek pa prejemajo le za enega ah dva otroka. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bo ta enkratni letni pre-
Dejavna pokrajinska zveza
Lani ustanovljena Pokrajinska zveza društev upokojencev Celje je včeraj v Celjskem domu opravila prvo letno skupščino.
Zvezo je s ciljem, da bi še bolje usklajevali delo tudi sicer zelo aktivnih društev upokojencev na celjskem območju, lani poleti ustanovilo 38 društev. Zdaj je vanjo vključenih že 54 od 69 društev v pokrajini. In čeprav upokojenci s svojo organiziranostjo prehitevajo ustanavljanje pokrajin, se je že v letu dni delovanja pokazala koristnost takšne-dela. Tako je bilo vsaj razbrati iz poročila predsednika
Emila Pepelnjaka, ki je zlasti izpostavil opravljene dejavnosti pri razpravi o zdravstveni reformi. Tako je zveza sodelovala pri okrogli mizi o reformi, ki se je je udeležilo preko 300 predstavnikov društev upokojencev iz Slovenije, za svoje članstvo pa so pripravili še dve okrogli mizi, na eni je sodeloval tudi minister za zdravje Dušan Keber. Zveza je sodelovala tudi na festivalu za HI. življenjsko obdobje v Ljubljani, imenovah pa so tudi več komisij, ki se bodo ukvarjale s pripravo športnih, kulturnih, izobraževalnih in drugih dejavnosti upokojencev.
V razpravi so udeleženci odločno nasprotovati nameri Vzajemne, da uvede za vse starejše od 60 let višje participacije. »Starost ni rizična skupina, ampak naraven pojav,« so bih odločni. Z vsemi vzvodi preko stanovske organizacije in poslancev DeSUS v državnem zboru se bodo borili proti takšni nameravani diskriminaciji starejše populacije.
Prvo skupščino so člani pokrajinske zveze zaključili s sprejemom okvirnega delovnega in finančnega načrta za letos in prihodnje leto.
BRST
jemek izplačalo upravičenim družinam v letošnjem avgustu oziroma septembru.
Iz glasbe v politiko
Sekretar v Uradu RS za mladino in pevec glasbene skupine Mi2 Jernej Dirnbek iz Rogatca bo kandidiral na jesenskih volitvah v državni zbor.
Za državnozborskega poslanca bo Dirnbek kandidiral na listi ZLSD v volilnem okraju Šmarje pri Jelšah, kot je povedal v torek, mora njegovo kandidaturo na parlamentarnih volitvah potrditi še predsedstvo stranke, končno odločitev o kandidatih ZLSD na dr-žavnozborskih volitvah pa bo v začetku septembra potrdila še konferenca stranke na volilni konvenciji. Dirnbek se med drugim zavzema za prevetritev političnega prostora z novimi obrazi, povedal pa je še, da ima pri kandidaturi podporo lokalne ZLSD, predsednika stranke Boruta Pahorja in glavnega tajnika Dušana Kumra.	IS
KJE SO NASI POSLANCI?
Pokrajin (še) ne bo
Zakaj po desetih letih in več še vedno nimamo pokrajin? Vprašanje se je prejšnji teden porajalo enemu od poslancev na 7-ur-nem izrednem zasedanju o ustavnih spremembah, s katerimi bi na novo določili postopek za ustanavljanje slovenskih pokrajin. Poslanci so neverjetno složno ugotavljali, da je razdelitev države na pokrajine in prenos dela državnih in občinskih pristojnosti nanje ključnega pomena za nadaljnji razvoj države.
Složnost pa je segala le do tukaj in niti za ped dlje. Na koncu zasedanja so poslanci zmotovilili odločitev, da ne podprejo spremembe 143. člena ustave, ki so po mnenju vlade nujne za naslednje korake pri regionalizaciji države. Hkrati so podprli ustavne spremembe dveh drugih členov ustave (121. in 140.), ki pa brez spremembe že omenjenega 143. člena ne bosta imeli posebnega smisla, saj govorita le o prenosu nekaterih državnih pristojnosti, ne nanašata pa se na sam postopek oblikovanja pokrajin.
Zanimivo je, da vse stranke razen SNS podpirajo spremembo 143. člena. Ta zaenkrat določa, da se občine samostojno povezujejo v širše samoupravne lokalne skupnosti, tudi v pokrajine. Vlada in tudi večina drugih politikov ugotavlja, da se je to v praksi izkazalo za neustrezno. Nenazadnje bi to lahko pomenilo, da nekatere občine ustanovijo pokrajine, druge ne, tako da bi imeli pokrajinske bele lise. Po drugi strani v SNS menijo, da je nesmiselno sprejemati zakonske podlage za ustanavljanje pokrajin, ko hkrati še vedno ni določeno, kakšne bodo njihove pristojnosti in od kod bo izviral denar zanje.
Večji del razprave pa se ni vrtel okoli tega vprašanja, ampak okoh zakonskega dopolnila SDS, da mora državni zbor pred odločanjem o ustanovitvi pokrajin pridobiti soglasje občinskih svetov najmanj dveh tretjin občin posamezne predvidene pokrajine, katerih število prebivalcev spet obsega najmanj dve tretjini prebivalcev posamezne predvidene pokrajine. Po mnenju LDS je ta zamisel pravzaprav v temeljnem nasprotju z bistvom pokrajine kot od države in občine neodvisne lokalne samoupravne skupnosti. Hkrati so v LDS prepričani, da bi lahko skorajda vsaka občina preprečila ustanovitev pokrajine in s tem celotno regionalizacijo na območju Slovenije.
V koalicijski navezi SDS in NSi, ki se jima je pridružila iz vlade izgnana SLS, so svoje zahteve zagovarjali s trditvijo, da mora pokrajina izražati voljo ljudi, ki živijo na njenem območju, to pa naj
bi dosegli prav s soglasjem občinskih svetov. Zato so napovedali glasovanje proti spremembam ustave. Zanimivo je, da je proti njim tudi strokovna komisija, vendar iz povsem drugih razlogov - po njenem bi predlagano besedilo še bolj zapletlo ustanavljanje pokrajin, predvsem zahtevana dvotretjinska večina za sprejem zakonov o ustanovitvi pokrajin in o njihovem financiranju.
Prav odločitev SLS, da podpre zahtevo koalicije, je povzročila izbruh gneva na vladni strani. Po njenem so prav zaradi SLS v predlog ustavnih sprememb uvrstili zahtevo za dvotretjinsko večino pri sprejemanju pokrajinskih zakonov. Menda je SLS-nato pristala na sprejem ustavnih sprememb (zanje je potrebnih 60 glasov poslancev), nato pa se je zadnji hip premislila in podprla še zahtevo po soglasju občin.
Ob tem je treba takoj povedati, da ob tem vprašanju niso enotni niti v sami LDS, saj je recimo tudi velenjski poslanec Jože Kavtičnik podprl to zakonsko dopolnilo SDS (to kljub temu ni dobilo zadosti podpore). A je hkrati pozival tudi k sprejemu ustavnih sprememb: »Žal mi je, da smo na tako različnih bregovih, kajti tako kot je dejal Prešeren - zdaj vas, kakor nas jo srčno braniti, kliče čas. Če bomo tako mislih kot govorimo, ali govorih tako kot mislimo, potem sem prepričan, da bomo lahko uspeh.« Kakorkoli že.
Bojan Kontič
Tudi njegov velenjski kolega iz vrst ZLSD Bojan Kontič je po lastnih besedah podpiral ustanavljanje pokrajin od spodaj navzgor, vendar »so me strokovnjaki s tega področja podučili, da je nemogoče, da nekdo ustanovi nekaj, kar je iznad njega«. Precej gorkih pa ni povedal na račun SLS: »Raje ne bi govoril o načelnosti posameznih akterjev, ker nerad omenjam grde besede, pa se bojim, da bi mi tokrat po nepotrebnem ušla katera na račun naše bivše koalicijske partnerice.« Izdajstvo oziroma potuhnje-nost SLS gor ah dol, na koncu je vendarle jasno, da sedanji zbor poslancev ne bo dosegel potrebnega političnega soglasja za oblikovanje pokrajin.
SEBASTUAN KOPUŠAR
Srce in sreča
»Pogum je potreben, nujen. Toda brez sreče ni nič. In mi smo imeli gromozansko srečo ...« pripoveduje edini še živeči od šestih partizanskih aktivistov, ki so 15. decembra 1944 z drzno akcijo iz zloglasnega Starega piskra v Celju osvobodili 127 političnih zapornikov. 84-letni Ivan Grobelnik - Ivo niza spomine na odločilno noč, kot da se je zgodila včeraj. Akcijo opisuje mirno, zbrano, natančno, brez olepševanj, zlasti pa brez glorificiranja. Kot da je vse samo po sebi umevno ... Kot da drugače ni moglo biti...
Za akcijo so se odločili štirje in isti dan zanjo pridobili še dva. Brez enega samega sproženega strela so z dejanjem, ki mu v celotni tedaj okupirani Evropi ni najti primerjave, odprli pisker in rešili veliko življenj. Le dan kasneje bi namreč v Maribor, pred strelski vod, okupatorji odpeljali nov konvoj na smrt obsojenih.
»Na Dobrni so nam ujeli tri borce, v Šmartnem in okolici so polovili in zaprli kar nekaj naših aktivistk, 10. decembra pa so na Ostrožném zajeli še dve naši mladenki Amalijo Kolene - Jelko in Boženo Zelinka - Živ-ko. Dan po tej aretaciji sva se srečala z Rikom Presin-gerjem - Žarkom, ki je tudi že vedel za aretacijo.« 14. decembra so se na Lebičevi domačiji v Sla-
teh odšli v Celje, kjer so v kostanjevem drevoredu, ki je takrat krasil Glazijo, debele tri ure čakali na pravi čas. Brez pravega načrta, kako bodo akcijo izvedli. Šele ko so krenili, se je Brus domislil, da se bodo na poti pretvarjali, da je eden nemški oficir, drugi gesta-povec v civilu, tretji vojak, preostali trije pa naj bi bili zajeti partizani. To se je krasno izšlo. »Orožje smo skrili pod pelerine in čakali, ali nas bo ustavila kakšna patrulja. Pri piskru nas je pred odprtimi vrati čakal Grad
Vse ostalo je zgodovina. Razorožili so speče stražarje, odprli celice, zbrali os-vobojence na dvorišču ... Ti so sprva le oklevajoče zapuščali celice, saj so se bali, da gre za nemško provokacijo. Potem so odprli glavna vrata in zapustili zloglasni zapor. Razpršili so se in ubrali različne poti, da bi okupatorjem čim bolj zamešali sledi in da jih ne bi, z eno samo akcijo vnovič zajeli ...
Po dolgih 60 letih so Iva v Muzeju novejše zgodovine prepričali, da opiše svoje življenje; akcijo, kot jo je s soborci izvedel, svoj pobeg iz nemške vojske, kamor je bil mobiliziran, svojo kratkotrajno partizanščino v Zi-danškovi brigadi, dogodke po akciji, ko so jih mnogi obsojali kot
njegovo svakinjo. Odločili smo se, da z Borisom vzpostaviva stik z Gradom, ki je bil očitao velik domoljub. Boris ga je povabil in takoj je pristal na sodelovanje, še zlasti, ker je vedel, da je okoli 80 zapornikov čakalo na jutranji transport v Maribor na streljanje ...«
Časa za priprave ni bilo. Nocoj bo, so rekli. In storili. »Nihče, razen nas petih takrat ni vedel, kaj se bo zgodilo, čeprav so kasneje mnogi hoteli pristaviti svoj pi-skrček ...« Grad je povedal.
jo akcijo v pravo luč. Ne tisto, ki je doživela filmsko upodobitev in ki je Ivo ni nikoli pogledal. In ne tisto, ki si je nabrala partijske zamere, ker je bila izvedena kot solo podvig. Prave zasluge, v resnični luči. V soju poguma šestih posameznikov, v siju drznosti ... in sreče. Zadnje priznanje je, kot edini še živeči od osvoboditeljev, pred dobrim tednom dni dobil Ivo. Prejel je zlati častni znak svobode Republike Slovenije. »To je od-
da začne službo pri vratih likovanje, ki mi veliko po-ob dveh zjutraj in le nekaj meni. A ni odlikovanje za-
ur je preostalo, da so Ivo, Žarko, Nande in Boris za akcijo pridobili še koga. Prepričati so uspeli Jožeta Gabra - Brusa in Jožeta Zelinko - Očka. »Kaj veliko izbire nismo imeli, saj nas je bilo na tem terenu silno malo moških,« pove Ivo. Veliko jih je bilo v partizanih, izseljenih ali mobiliziranih. Dobili so se pri Borisu in v zavetju teme po stranskih po-
me. To je čast in priznanje za vseh nas šest...« Dr. Janez Drnovšek se je ob podelitvi (upravičeno) čudil, kako da osvoboditelji niso bili odlikovani že prej.
Ivu želimo ostro pero, ko bo pisal knjigo, ki bo njegov pogled na dogodke. Če bo vse po sreči, bo izšla decembra, ob jubileju akci-
je.
BRANKO STAMEJČIČ
Ponosen na državo
Franc Bevc o delovanju društva Sever, veteranih in odprtih vprašanjih
Veteransko društvo Sever je v sodelovanju z Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo in občinami Celje, Dobrna in Vojnik pred kratkim pripravilo vsakoletno skupno srečanje veteranov. To je bila tudi priložnost za pogovor s Francem Bevcem, predsednikom organizacije Sever za celjsko območje, ki združuje 600 članov iz 32 občin.
»Glavni namen vsakoletnih srečanj veteranov vojne za Slovenijo je seveda druženje. Tako gojimo prijateljstva, obujamo spomine, letos pa smo pripravili še tehnični zbor, na katerem so enote policije in vojske prikazale svojo opremo, ki je zelo zanimiva, saj je človek ne vidi vsak dan.«
Najbrž ne gre samo za druženje. Obstaja namreč še kar nekaj odprtih vprašanj pri urejanju statusnih zadev ...
Ta vprašanja rešujemo bolj v vodstvih veteranskih organizacij. Res pa je, da jih je kar precej. Osnovno predstavlja zakon, ki ga je pripravila država, pri čemer besedilo ni takšno, kot smo ga mi želeli. Kup kolegov iz delovnih struktur in občanov, ki so sodelovali v vojni za Slovenijo, nima priznanega statusa, mi pa čutimo moralno obveznost, da bi sodili v naš krog.
Na primer?
Že v policiji sami je nekaj absurdov. Pojem organov za notranje zadeve je zelo širok, zato so se ga v besedilu zakona izognili. V policiji je tako ostalo veliko struktur, ki jih zakon ni zajel, brez njih pa tudi operativci ne bi mogli funkcionirati. Če karikiram - v policijski menzi šef kuhinje in kuharji niso vojni veterani, tisti, ki smo jih vpoklicali iz rezerve, pa so.
In kako te probleme rešujete?
V zadnjih letih kar uspešno. Leta 1999 je država zakon vsaj nekoliko dopolnila. Z ministrstvom za notranje zadeve in s policijo smo uspeli priti na skupni imenovalec, da skušamo pozitivno rešiti vse, kar je spornega, da pa se hkrati izognemo množičnemu podeljevanju statusa. Osnovo predstavlja vprašanje, kaj je bilo nujno potrebno, da je operativni del enot lahko nemoteno deloval.
Ostajajo pa še tako imenovani »zunanji« deli ...
Da. Na primer zdravstveni delavci ali pa še bolj ekstremno, pazniki v zaporu. V Celju smo imeli zelo zahtevne ujetnike. Celo uprli so se, a so v zaporu to odlično - Št. 26 -
Franc Bevc
rešili. "Radi ob odprtih vratih za vse predstavnike najrazličnejših humanitarnih organizacij, pri čemer je Slovenija dobila odlične ocene prav za ravnanje z ujetniki. Kaj to pomeni, vidite sedaj v Iraku, saj Američanom oprostijo vse norosti, le ravnanja z ujetniki ne ...
Naslednji problem pa je s tistimi, ki so bili v desetdnevni vojni še mladi in jim zakon še ne daje pravic, saj se te začnejo šele z dopolnjenim petdesetim letom starosti ali ob trajni delovni nesposobnosti. Ker je vse več ljudi socialno ogroženih, želimo, da bi država vsaj tem, socialno ogroženim veteranom, pomagala že prej.
Kaj pa predlagana zdravstvena reforma?
Za nas je zelo vprašljiva. Veterani imamo neke pravice, dodatek, ki ga plačuje država in zdraviliško zdravljenje, če ga priporoči zdravstvena služba, na primer. Če pa bo ukinjeno dodatno zdravstveno zavarovanje, bo šla po zlu in prešla na pleča veteranov samih. Podobno jc pri dvojnem štetju delov ne dobe za pokojninsko zavarovanje, kjer utegnemo izgubiti zaradi 15 dni, ki se v policiji od 28 ne štejejo zaradi benificiranega staža, je 3,9 odstotka pokojnine ogrožene. Tako da se tega privilegija sploh ne splača uporabiti.
Se vam zdijo smiselni zaprti arhivi?
Če pišeš po spominu in po lastnih zapiskih, je to lepa reč, a ni zgodovinopisje. Ponosni smo na knjigo Sever, ki govori o preprečevanju mitinga resnice v Sloveniji in je podkrepljena z dokumenti, saj jo je filozofska fakulteta priznala kot zgodovinski vir. Sicer pa je avtentično težko pisati. Veterani smo v letih 1994/95 zelo pridno zbirali to gradivo, ga predali državi, ta pa ga je zaprla v bunkerje v Gotenici.
Afera Holmec je povzročila sklep o zaprtju arhivov. T\i-di naših, osebnih. Kaže pa, da nam bo v dogovoru z ministrstvom le uspelo pridobiti pravico do dostopa do arhivov za posebno delovno skupino.
Pravite, da veteranske organizacije dobro sodelujete. Imamo v bistvu tri ...
No, najbrž jih je še več. Sodelujemo pa tri, ki smo bile vedno na strani slovenskega naroda in ki smo se znale zoperstaviti okupatorjem.
Kakšne so konkretne oblike tega sodelovanja?
Vsaj enkrat letno se srečamo in se pogovorimo, kaj bomo tisto leto počeli. Odlično sodelujemo pri spominskih slovesnostih. Nedavni pohod in proslava na Svetini, na primer, pa v Velenju tradicionalni pohod in proslava na Graški Gori. V Celju je vsako leto ena od
organizacij nosilec proslave ob dnevu upora proti okupatorju. Statusne in ostale težave pa rešuje v dvogovoru z državo vsaka od organizacij sama, saj so zelo specifične.
Kako veterani gledate na prehojeno pot Slovenije od osamosvojitve naprej?
Že nastajanje države je predstavljalo strahovit uspeh. Kljub vsem anomalijam, ki so se začele pojavljati. V trinajstih letih smo ustvarili povsem novo državo in jo pripeljali v Evropsko unijo in Nato. To je strahovit tempo, a kljub temu živimo dostojno. Ne gledam ljubosumno na tiste, ki so ob tem obogateli. To jim je uspelo zaradi njihove sposobnosti. Ponosen sem na to državo, ki bi sicer lahko bila boljša, a bi lahko prav tako bila tudi veliko slabša.
BRANKO STAMEJČIČ
Pomagamo reševati problem domovanja in razumeti tudi druga vprašanja.
Za vas oblikujemo ugodna stanovanjska varčevanja in stanovanjske kredite s konkurenčnimi obrestnimi merami z odplačilno dobo do 20 let. Izbirate lahko med stanovanjskim kreditom s klavzulo TOM ali z valutno klavzulo, pri kateri se lahko odločite za fiksno obrestno mero, lahko pa izberete spremenljivo obrestno mero, vezano na Euribor. Ponujamo vam tudi različne načine zavarovanja kredita - lahko zastavite nepremičnine, plačate zavarovalno premijo ali vam pomagajo plačilno sposobni solidarni poroki. Odvisno od namena kredita in vrsto zavarovanja pa vam del kredita lahko izplačamo tudi v gotovini. Izberite svoj odgovor na stanovanjsko vprašanje!
ABANKA
Okoli vas se naš svet vrti.
►Več podrobnosti o kreditih in informativni izračuni so na voljo v vseh enotah Abanke in na spletnem naslovu www.abanka.si. Informacije vam posredujemo tudi v Kontaktnem centru na številkah (01) 30 07 20t do (01) 30 07 204.
Izseljena zaradi milijonskega dolga
Občina Žalec je minuli četrtek izvedla prvo prisilno deložacijo najemnice, katere dolg je znašal okoli 2,5 milijona tolarjev - »Če je mogoče, se skušamo dogovoriti«
»Prišli so policisti, gasilci in predstavniki občine ter v času, ko je ni bilo doma, sneli vrata in začeli odnašati stvari,« se je slišala informacija vseh tistih radovednežev, ki so si minuli teden lahko ogledali prisilno izselitev ene od najemnic stanovanja v Čopovi ulici v Žalcu, ki je občini za najemnino, skupaj stroški, dolgovala več kot 2,5 milijona tolarjev.
Čeprav smo tovrstne prizore doslej gledali predvsem v ameriških filmih, je mogoče pričakovati, da bo podobnih prisilnih izselitev v prihodnosti še več. Zato smo v Občini Žalec, kjer se sicer lahko pohvalijo s tem, da skušajo težave dolžnikov reševati na human način, povprašali, kaj je v tem primeru privedlo do prisilne izselitve in kako v podobnih primerih občina od najemnikov stanovanj sploh lahko izterja dolg.
Izselitev je skrajni ukrep
»To je bila prva deložacija v šestih letih,« je povedal Aleksander Žolnir, vodja oddelka za okolje, prostor in komunalo v Občini Žalec, pod okrilje katerega sodijo tudi občinska stanovanja. »Izselitev smo zaradi obljube, da bo najemnica dolg začela poravnavati, enkrat že prestavili, vendar tega ni storila. Tudi v četrtek zjutraj je klicala in obljubila, da bo dolg poravnala. Čakali smo do 7 minut čez pol deveto, potem pa smo opravili napovedano prisilno izselitev, saj smo skušali prej narediti vse, da bi se z njo dogovorili o poravnavi dolga.« Kot je povedal Žolnir, so skušali izselitev izpeljati čim bolj humano, zato so hčerki in vnukinji, ki sta prej živeli pri dolžnici, že pred nekaj meseci našli manjše, nadomestno stanovanje. »Kaj več od tega nismo mogli narediti, saj je dolg nastajal kar 8 let. Obljubljala je, da ga bo poravnala, vendar ni izkoristila niti možnosti za uveljavljanje znižanja najemnine, kar bi
lahko storila glede na to, da je bila hčerka pred časom šoloobvezna, od leta 2002 pa bi lahko dobivala tudi subvencijo, s čemer bi se njen dolg vsaj znižal.« Kot pravi Žolnir, niso več vedeli, kaj naj storijo, saj je dolg le naraščal. »Zdaj je, skupaj z obrestmi in drugimi stroški, presegel več kot eno tretjino stanovanja, razen tega pa je stanovanje v zelo slabem stanju, dodatni stroški bodo tako tudi z obnovo,« pravi sogovornik, ki dodaja, da je predvsem tistim najemnikom, ki so tudi dolžniki, pogosto vseeno, v kakšnem stanju je stanovanje, v katerem živijo.
Vse seje mogoče dogovoriti
Kot pravi Tatjana Urlep, sodelavka za stanovanjske zadeve v Občini Žalec, je najbolj preseneča dejstvo, da ljudje pogosto niso pripravljeni niti na pogovor. »Pridejo in dogovorimo se, da bodo dolg poravnali po obrokih. Podpišejo pogodbo in plačajo dva ali tri majhne obroke, potem pa nehajo plačevati, pa tudi oglasijo se ne več. Preprosto nas ignorirajo,« pravi Urle-pova, ki dodaja, da po nekaj letih poskusa izterjave dolga na bolj ali manj lep način ne preostane nič drugega, kot da sprožijo dolgotrajne in drage sodne postopke. »Vendar je dolgove težko izterjati, najemniki pa v stanovanjih pogosto nimajo prav veliko tistega, kar bi bilo mogoče zaseči in prodati.«
Da bi se izognili vsaj dolgovom novih najemnikov stanovanj v občini, z njimi ob podpisu najemne pogodbe podpišejo tudi upravno izplačilno pogodbo, ki jo začnejo uveljavljati takrat, ko najemnina ni plačana več kot tri mesece. »Tako lahko vsaj preprečimo, da bi dolg še dodatno naraščal in da bi ga še povečale obresti, tožbe in neuspešni poskusi izterjave.« Sicer pa imajo dolžniki vsaj v Žalcu kar veliko možnosti. »Dogovoriti se je mogoče za plačila po obrokih, veliko pa je dolžnikov, ki niso zaposleni ali delajo na črno in od njih je dolg zelo tež-
ko izterjati,« pravi Tatjana Urlep in dodaja, da tiste, ki res nimajo ničesar, napotijo na Center za socialno delo Žalec, kjer lahko uveljavljajo pomoč pri plačilu stanovanjskih stroškov v višini 11 tisoč tolarjev. »Ob najemnini so v stanovanjih visoki tudi skupni obratovalni stroški.« Kot pravi Urlepova, so problematiko dolžnikov od januarja 2002 do aprila 2004 obravnavali že na sedmih sejah občinskega sveta in pri nekaterih so se dogovorili za delni odpis dolga ali vsaj obresti, kar je poravnavanje olajšalo. »Za tiste, ki dolg redno odplačujejo, smo se ustavili pri glavnici,« pojasnjuje sogovornica, ki dodaja, da imajo obravnavanja dolžnikov na sejah občinskega sveta tudi negativno stran: »Seje so javne in ostali dolžniki potem mislijo, da lahko dolgove v celoti odpišemo vsem. Dolgo smo razmišljali, kako to rešiti in verjetno bo obveljala možnost, da bomo problematiko dolžnikov obravnavali na dveh sejah občinskega sveta na leto.«
Vsak primer individualno
»Počasi se bo treba sprijazniti, da je veliko dolgov skoraj nemo-
foče izterjati,« pravi Aleksander
olnir in dodaja, da v občini razmišljajo o tem, kako dolžnikom, ki jih čaka prisilna izselitev, pomagati, da ne bi ostali na cesti. Med številnimi izmišljenimi zgodbami, s katerimi skušajo doseči odpis dolga, je tudi veliko resničnih zgodb ljudi, pahnjenih na rob socialnega dna. »Takšnih ljudi bo žal le še več, pa tudi za dolgove lahko pričakujemo, da bodo še naraščali. Po svoje je seveda razumljivo, da ljudje najprej poskrbijo za to, da ima družina hrano in za druge osnovne zadeve, šele potem bodo poravnali dolg občini... Vsakogar individualno obravnavamo in če pride tako daleč, da jim grozi izselitev, skušamo vsaj za tiste, ki imajo mladoletne otroke, najti nadomestno stanovanje.« Vendar je s temi stanovanji problem: »Gre
večinoma za manjša stanovanja, za katera je potrebno plačevati manj stroškov in ljudi, ki živijo v njih, je skoraj nemogoče prepričati, naj se izselijo.« Vseeno je občini uspelo v zadnjem času kupiti dve manjši stanovanji, v katera se bodo preselili dolžniki z majhnimi otroki,« pravi Žolnir, ki dodaja, da je bil eden od predlogov tudi, da bi občina zgradila tudi nekaj t. i. kontejnerjev, kamor bi kot v nadomestne domove izselili dolžnike. »Vendar tudi tovrstni objekti potrebujejo komunalno ureditev in dovoljenja, kar je že skoraj tako drago, da lahko za ta denar dobimo tudi stanovanje.«
Kako je sicer z dolžniki v občini Žalec? »Trenutno so v postopku tri zamudne tožbe, čakamo pa na datum izvršitve. V teku je 13 postopkov za izselitev, izveden pa je tudi en pripravljalni postopek za vložitev tožbe za izselitev,« pravi Tatjana Urlep, ki dodaja, da je višina dolga različna, vselej pa presega 350 tisoč tolarjev. »Najvišji dolg je bil dolg najemnice, ki smo jo izselili 23. junija in je, skupaj z zamudnimi obrestmi, sodnimi stVoški in stroški izvršbe, presegal 2 milijona in pol, kar presega tretjino vrednosti enosobnega sta-
novanja, ki ga je uporabljala. Za eno najemnico je v teku postopek za izpraznitev stanovanja za radi trajnega prenehanja upora be stanovanja, proti petim najem nikom pa poteka zbiranje doka zov za uvedbo postopka za izseli tev zaradi večkratnega neupoštevanja hišnega reda in večkratnega motenja drugih stanovalcev.« To, da stanovalce izselijo, pa še ne pomeni, da so oproščeni plačila dol-ga.
Aleksander Žolnir in Tatjana Urlep zagotavljata, da bodo v Občini Žalec skušali ostati humani pri reševanju problema najemnikov stanovanj, ki dolgujejo za najemnino. »Le pridejo naj in pokažejo pripravljenost za sodelovanje. Najhujše je, ko nekdo dolga kljub obljubljam ne poravna več let, hkrati pa se dela, kot da nas ni...«
ALMA M. SEDLAR
Občina Žalec razpolaga s 578 stanovanji, skupni dolg pa se giblje med 50 in 55 milijoni letno in narašča približno za 5 odstotkov. Na stanovanje trenutno čaka 92 prosilcev, med njimi je veliko brezposelnih.
GOSPODARSTVO
Štukelj ocenjuje škodo v Izbiri
Na skupščini, ki bo 20. julija, bo večinski lastnik laške Izbire Mirko Tuš zamenjal nadzorni svet
Nadzorni svet laške Izbire je odstavil v.d. direktorice Vero Maruša in za direktorja podjetja imenoval zdaj že dobro znanega celjskega kriznega ma-nagerja Emila Štuklja. Kdaj se je to zgodilo in kje, nam ni uspelo izvedeti, saj so nadzorniki skrbno skrivali datum in kraj nadaljevanja seje. Očitno niso želeli, da bi se ponovila slika prejšnjega ponedeljka, ko so delavci pred upravno stavbo s tihim protestom dali vedeti, da so proti Maruševi in da tudi zelo dobro vedo, kdo je v ozadju vseh nenavadnih dogajanj od tistega dne naprej, ko je Izbira za svojega strateškega partnerja izbrala celjski Tuš.
Prav nezadovoljstvo zaposlenih in seveda tudi novega večinskega lastnika Mirka Tuša je bil po trditvah predsednika nadzornega sveta Antona Guzeja, ki sicer
Po neuradnih informacijah naj bi Vera Maruša tik pred odstavitvijo del zemljišča, na katerem želi Izbira graditi prodajni center, prodala Mercator-ju. Posel naj bi speljala s pomočjo laškega župana Jožeta Rajha in ob posredovanju Pivovarne Laško. Mercator je menda že vložil vlogo za vpis tega zemljišča v zemljiško knjigo. Kaj bo zdaj z Izbiro, ki je svoj razvoj naslanjala prav na gradnjo novega centra, ostaja odprto vprašanje, na katerega bo morda novi lastnik odgovoril že v prihodnjih dneh.
Emil Štukelj je od ponedeljka tudi novi direktor laške Izbire.
Anton Guzej, ki sicer vodi Avto Celje, bo prvi nadzornik Izbire najverjetneje samo še nekaj tednov.
vseh 14 dni, kolikor je trajalo direktorovanje Vere Maruša, za javnost ni bil dosegljiv, poglavitni razlog za odstavitev Maruševe. Na vprašanje, kako se je nadzorni svet izrekel o domnevno nezakonitih poslovnih potezah, ki jih je kljub kratkemu mandatu uspelo izpeljati bivši direktorici (med drugim je brez soglasja skupščine prodala 10 odstotkov delnic, ki so v lasti Izbire, in se šla čudne posle z zemljiščem za novi trgovski center), pa Guzej odgovarja, da ni bilo narejene nobene škode. »Zdaj je najbolj pomembno, da se kaotične in nevzdržne razmere uredijo in da začne podjetje čim prej s pripravami na gradnjo novega prodajnega centra.« Na vprašanje, zakaj so sploh odstavili dolgoletnega direktorja Ivana Groblerja, pojasnjuje, da do zamenjave ne bi prišlo, če bi se spoštovali vsi sklepi nadzornega sveta. Tisti, ki poznajo vsebino sej in skle-
pov, ki so bili sprejeti od 30. marca naprej, se najbrž s takšno razlago ne strinjajo.
Čeprav Guzej trdi, da se je nadzorni svet za odstavitev Maruševe odločil sam, brez zunanjih pritiskov, pa je očitno, da je moral (končno) popustiti zahtevi novega lastnika. Emil Štukelj namreč za direktorja Izbire ni kar »padel z neba«, saj je že v preteklosti večkrat sodeloval s Tušem. Širši javnosti je bolj znan kot sanator nekaterih podjetij; nazadnje je bil v holdingu Rogaška Crystal, kjer pa je zaradi vse hujših trenj z direktorjem steklarne in njegovimi privrženci pred enim mesecem odstopil, vendar bo moral v skladu s pogodbo svoje delo v tej družbi opravljati še do konca avgusta.
Emil Štukelj o razmerah v Izbiri za zdaj še ne želi dajati nobenih podrobnejših pojasnil. Pravi, da škodo, ki je bila v minulih ted-
nih nedvomno narejena, še pregledujejo in ocenjujejo, ali bo proti Maruševi uvedena kriminalistična preiskava, pa še ne more napovedati. Za 20. julij je napovedana seja skupščine, na kateri bodo med drugim zamenjali nadzorni svet.
JANJA INTIHAR
V Spar Slovenija so ob odprtju hipermarketa med obiskovalce razdelili torto, predstavnikom Občine Šentjur pa darovali milijon tolarjev, ki jih bodo namenili za nakup šolskih potrebščin za socialno šibke otroke iz
Spar tudi v Šentjurju
Spar Slovenija je v Šentjurju odprl že 41. trgovino v verigi prodajaln Spar in Interspar; v hipermarketu Spar so poleg živil naprodaj tudi tehnični, tekstilni in gospodinjski izdelki.
Hipermarket Spar v Šentjurju je v samostojnem objektu v Drofenikovi ulici 2a, ki ga je v šestih mesecih zgradilo podjetje Pluton. V gradnjo in opremo prodajnih prostorov s 1.800 kvadratnimi metri površin so v Sparu vložili 690 milijonov tolarjev, delo v hipermarketu, ob katerem je parkirišče s 130 parkirnimi mesti, pa je dobilo 26 zaposlenih..
IS, foto: MN
Zorko se vrača v Kovintrade
Dušan Zorko, ki je do letos vodil Kovintrade, potem pa je odšel za predsednika uprave Pivovarne Union, se vrača v svoje »staro« podjetje. Vendar le kot član nadzornega sveta. Mandat bo nastopil konec oktobra.
Zorko je bil predsednik uprave Kovintrada kar 12 let, tako kot večina zaposlenih, še zlasti pa najožje vodstvo, pa je tudi med pomembnimi lastniki tega celjskega podjetja. Na včerajšnji seji skupščine so ga delničarji skupaj z Dušanom Erjavcem in Mitjo Pavlinom imenovah za novega člana nadzornega sveta.
Lastniki so na skupščini še sklenili, da bodo del bilančnega dobička, ki znaša 147 milijonov tolarjev, tudi letos namenili za dividende in nagrade. Za dividende bodo porabili 25 milijonov tolarjev, za nagrade upravi in nadzornemu svetu pa 12,5 milijona tolarjev. Preostanek v višini 109,7 milijona tolarjev bo ostal nerazporejen in bodo o njem odločali v naslednjih letih. JI
Nekdanji predsednik uprave Kovin trada in sedanji prvi mož Uniom Dušan Zorko se v celjsko podjetji vrača kot nadzornik.
Donatu napovedujejo svetovno slavo
Za mineralno vodo iz Rogaške Slatine se zanimajo v vse več državah - Dosedanji vložek Kolinske že 15 milijonov evrov
V Rogaških vrelcih so postavili novo linijo za polnjenje brezalkoholnih pijač in vode, s katero so proizvodne zmogljivosti povečali za polovico. Naložba je bila vredna 1,1 milijarde tolarjev, z njo pa se je Kolínska, ki je lastnica Rogaških vrelcev od leta 1996, pripravila na predvideno povečanje prodaje v naslednjih letih.
Kot je povedal predsednik uprave Lojze Deželak, v Ko-linski stavijo zlasti na prodajo mineralne vode Donat, za katero je vse več zanimanja tudi v državah, kjer nad pitjem tovrstne zdravilne vode doslej niso bih najbolj navdušeni. Donat zelo cenijo v Italiji, Avstriji in na Švedskem, po besedah program-
skega direktorja za vodo Boža Kolarja, pa so prve vzorčne pošiljke že poslali v Francijo, na Nizozemsko in celo . na Japonsko. Odprl se jim je tudi ruski trg, kamor bodo letos prodali najmanj pol milijona litrov.
V Kolinski so zadovoljni tudi s prodajo znamenite cockte. Proizvodnja te pijače, ki jo v sicer zelo majhnih količinah prodajajo celo v »zibelki coca-cole« ZDA, z njo pa si skušajo utreti pot tudi v večje zahodnoevropske trgovske verige, vsako leto zraste za 30 do 35 odstotkov.
Kolinska, ki je ob polletju ustvarila 8 milijard tolarjev prihodka in 600 milijonov tolarjev dobička, ima poleg ostalih proizvodnih programov trenutno v Sloveniji in v dr-
žavah bivše Jugoslavije že osem polnilnic pijač. Največja med njimi je polnilnica v Rogaški Slatini in tako bo, kot je zatrdil Deželak, ostalo tudi v prihodnje. V posodobitev Rogaških vrelcev so doslej vložili že 15 milijonov evrov, kar je šestkrat več kot so se zavezali v nakupni pogodbi, in povečali letne zmogljivosti z 20 na skoraj 50 milijonov litrov različnih brezalkoholnih pijač in vod. Zaradi povečane proizvodnje imajo vse več težav s skladiščenjem, zato se bodo z lokalno oblastjo poskusih dogovoriti za odkup dodatnega zemljišča. Na njem bi zgradili nova skladišča, če bo potreba, pa bodo razširiti tudi proizvodnjo.
JANJA INTIHAR
Lojze Deželak (na sliki levo) in Božo Kolar sta letos prve količine donata poslala tudi na Japonsko.
jetUl j panna i MijlHiljsim ukusom
GOSPODARSTVO
Spet od srede do srede
Za letošnji Mednarodni obrtni sejem veliko zanimanja med tujimi razstavljavci - Z novo dvorano več kot 60.000 kvadratnih metov razstavišč
Čeprav sta do Mednarodnega obrtnega sejma v Celju še dobra dva meseca, so priprave na največji sejemski in poslovni dogodek v tem delu Evrope v polnem teku. Organizatorji pričakujejo v prihodnjih dneh še zadnje prijave razstavljavcev, med katerimi bo letos zaradi vstopa Slovenije v EU še več tujcev kot pretekla leta.
Mednarodni obrtni sejem, ki bo od 8. do 15. septembra, torej zopet od srede do srede, bo tudi letos ob že tradicionalnem spremljajočem programu ponudil kar nekaj novosti. Za razstavljavce in strokovno javnost bosta gotovo najbolj zanimivi dve -poslovna avenija in poslovna borza. Osrednji del poslovne avenije, na katero se letos vrača Obrtna zbornica Slovenije, bo namenjen predstavitvi držav članic Srednjeevropske pobude in Pakta stabilnosti, v delu, ki se bo imenoval Obrt in prosti čas, se bodo predstavile sekcije obrtne zbornice, v Galeriji regij pa se bodo, kot pove že ime, predstavile območne obrtne zbornice skupaj s svojim partnerji iz posameznih regij.
Breda Obrez Preskar iz Celjskega sejma napoveduje na letošnjem Mednarodnem obrtnem sejmu več kot 1.700 razstavljavcev.
Države članice Srednjeevropske pobude se bodo predstavile tudi na Poslovni borzi, ki jo skupaj pripravljajo Gospodarska zbornica Slovenije, družba Celjski sejem in Pospeševalni center za malo gospodarstvo. Kot je povedala Tanja Rupnik iz programskega sveta sejma, je med
slovenskimi podjetji veliko zanimanja za borzo, v gospodarski zbornici pa si prizadevajo, da bi na njej sodelovalo vseh 17 članic pobude.
V osmih dneh sejma se bo zvrstilo še veliko strokovnih prireditev, posvetov in okroglih miz. Tako bo med dru-
gim gospodarsko ministrstvo pripravilo dan podjetništva ter okroglo mizo o financiranju malih in srednjih podjetij, Merkur pa srečanje gospodarstvenikov iz Slovenije, Hrvaške in Srbije. Mnoge države, tako kot že prejšnja leta, tudi tokrat pripravljajo skupinske predstavitve, pripravile pa bodo tudi svoje dneve.
Družba Celjski sejem bo letos pokrite razstavne površine povečala z novo dvorano, v kateri bodo, kot je že dogovorjeno, predstavili živilsko industrijo in turistično ponudbo slovenskih občin.
Organizatorja sejma, družba Celjski sejem in Obrtna zbornica Slovenije, pričakujeta, da bo letos prišlo v Celje več kot 1.700 razstavljavcev iz več kot 30 držav. Po besedah namestnice direktorja Celjskega sejma Brede Obrez Preskar letos pričakujejo še več razstavljavcev iz tujine. Veliko naj bi jih bilo predvsem iz Nemčije in držav bivše Jugoslavije.
JANJA INTIHAR
V Termah Olimia vse
Gorenje bo lajšalo za naložbe gospodinjska opravila
V Termah Olimia, kjer so lani prvič delili dividende, so se letos zaradi obsežnih naložb v zdravilišču zaslužku odpovedali. Zato so delničarji na nedavni skupščini sklenili, da bo ves bilančni dobiček, ki znaša 193 milijonov tolarjev, ostal nerazporejen.
Letošnji prihodki term so za pet odstotkov nižji kot lani. Zaradi prenove bazenskega kompleksa Termali-ja in slabega vremena je namreč obisk enodnevnih kopalcev manjši. Korenita prenova notranjih in zunanjih termalnih bazenov, ki so jo začeli januarja letos in bo stala približno 900 milijonov tolarjev, bo končana predvidoma septembra. Takrat naj bi začeli graditi še nov hotel, ki ga bodo umestili na hrib med Apartho-tel in hotel Breza. Naložba je ocenjena na osem milijonov evrov, del denarja pa bodo skušali dobiti tudi s pomočjo države. Zato so se prijavili na razpis ministrstva za gospodarstvo, ki je iz evropskih strukturnih skladov pridobilo sredstva za turistično infrastrukturo. Preko razpisa lahko pridobijo največ 40 odstotkov vrednosti naložbe.	JI
Že konec leta inteligentni aparati iz velenjskega Gorenja - Upravljanje preko računalnika ali mobilnega telefona
Največja računalniška družba na svetu IBM in velenjsko Gorenje sta združi la moči pri razvoju prototi pa inteligentnega gospodinj skega aparata, ki bo or gočil nove, t. i. storitve zahtevo in bo lajšal vsakod ncvna gospodinjska opravi la. Prvi aparati, ki bodo zasnovani na najnaprednejši internetni tehnologiji, naj bi bili na trgu že konec leta.
Sodelovanje med ameriškim koncernom in Gorenjem pomeni enega od doslej najpomembnejših projektov prenosa vrhunskega znanja in izkušenj IBM kakšnemu slovenskemu podjetju. Gorenjevi izdelki prihodnosti bodo med prvimi te vrste v Evropi in svetu. Skupni projekt temelji na rešitvi, ki omogoča povezlji-
vost aparatov bele tehnike in drugih naprav, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju - na primer osebnega računalnika, mobilnega telefona ali dlančnika. Nova generacija Gorenjevih izdelkov, ki bo opremljena z inteligentnimi komponentami, bo uporabnikom omogočala boljšo funkcionalnost in nadzor nad delovanjem aparata.
Kot je povedal generalni direktor IBM za jugovzhodno Evropo Janez Benčina, so njihova tehnologija, znanje in izkušnje vgrajeni že v mnoge proizvodne procese po svetu, skupni razvoj in-ternetne storitve na zahtevo, ki jo bodo uporabili v Gorenju, pa je prvi te vrste. Zato bo Gorenje, ki velja za enega vodilnih ponudnikov be-
le tehnike v Evropi, zdaj postal še vodilni ponudnik neposrednih rešitev na zahtevo uporabnika.
V Gorenju pravijo, da so se za sodelovanje z IBM odločili, ker želijo nadgraditi svoj razvojni proces. Novosti jih bodo uvrstile med pod jetja, ki bodo v prihodnosti odločujoče soustvarjala življenje in delo uporabnikov gospodinjskih aparatov in drugih naprav. Na redno proizvodnjo novih izdelkov bele tehnike se že pripravljajo. Prvi inteligentni aparati bodo na trg prišli predvidoma še letos, v Gorenju pa zagotavljajo, da bodo preprosti za upravljanje in bodo zagotovo lajšali vsakodnevna gospodinjska opravila.
JANJA INTIHAR
Alposovi nadzorniki še po starem
Delničarji šentjurskega Alposa so podprli predlog uprave in nadzornega sveta, da celoten bilančni dobiček, ki znaša malo manj kot 54 milijonov tolarjev, ostane nerazporejen.
Niso pa razrešili člana nadzornega sveta Jana Palička, sicer predstavnika največjega lastnika Alposa, češke železarne Nova Hut, ker za to niso zbrali zadostnega števila glasov. Jan Palička je že pred časom zapustil železarno, kot nadzornik Alposa pa bi ga moral nadomestiti Indijec Mathur Yogesh Bahadur, ki je od lanskega marca finančni direktor v Novi Hut.	JI
Turnšek in Bobinac med ugledneži
Trgovanje na borzi je po burnem začetku proti koncu tedna postalo prav poletno. Slovenski borzni indeks SBI20 se je po padcu na začetku tedna za 31,58 točke v sredo ustalil na vrednosti 4.444,01 točke. Na borznem trgu je bilo največ prometa ustvarjenega z delnicami Luke Koper (LKPG), katerih tečaj je ob prometu 236 milijonov tolarjev do sredine tedna ostal skoraj nespremenjen. Več poslov je bilo opravljeno tudi z delnicami Krke (KRKG), katerih tečaj je proti sredini tedna zrasel za 62,95 točke ali za slabo desetino odstotka.
Opaznejši promet minuli teden je bil tudi z delnico Mer-catorja (MELR), ob ustvarjenih 146 milijonih tolarjev pa je cena delnice ob sredinem prometu 31 milijonov tolarjev zrasla za 0,1 odstotka. Najdonosnejša delnica pretekli teden je bila delnica Cometa iz Zreč (CHZG) s povprečnim tedenskim donosom 11,86 odstotka. Na prostem trgu je bilo največ prometa ustvarjenega z delnicami Vipa Holding (VHDR) in sicer za 356 milijonov tolarjev, tečaj pa je ostal nespremenjen.
Pregled tečajev med Zl. In 28. jmrtjwn 2004
CICG Cinkarna Celje
CHZG Comet Zreče
PILR Pivovarna Laško
62.875.00
503,000
Zoran Jankovič je že drugo leto zapored prejel nagrado Zlato drevo, ki ga podeljuje revija Manager. Nagrada je namenjena najuglednejšemu slovenskemu managerju. Sledita mu Metod Dragonja iz Leka in direktor Ljubljanske borze vrednostnih papirjev v odstopu Draško Veselinovič. Deseterici so se letos pridružili še direktor Pivovarne Laško Tone Turnšek, Franjo Bobinac iz Gorenja, Ivan Zidar iz SCT-ja in Janez Lotrič iz Petrola.
Uprava in nadzorni svet Telekoma sta zadnji trenutek odpovedala skupščino delničarjev, ker je večinska lastnica država zahtevala precej višje dividende od prvotno predvidenih. Prihodnji teden bodo stekla pogajanja vodstva Telekoma in vlade o tem, kakšen Telekom sploh želita: infrastruk-turnega serviserja ah razvojni steber.
Indeksi med 21. in 28. junijem 2004
Po zadnjih podatkih republiškega zavoda za zaposlovanje je bila aprila registrirana brezposelnost 10,7-odstotna, kar je za 0,4 odstotne točke manj kot pred letom dni. Konec maja je bilo tako prijavljenih 91.518 brezposelnih oseb, najmanj po decembru 1991. Maja se je tako na zavodu prijavilo 6.176 oseb, kar je 4,4 odstotka manj kot v aprilu oz. 2,6 odstotka več kot v maju 2003. Največ novoprijavljenih je kot razlog brezposelnosti navedlo iztek zaposlitve za določen čas, tem so sledili iskalci prve zaposlitve, trajno presežni delavci in stečaj niki.
MATIJA LIPAR, Ilirika Borzno posredniška hiša d.d.
matija.lipar@ilirika.si
Peter Gominšek s.p. Posredništvo in poslovno svetovanje Stanetova 16 Celje
V sodelovanju s priznanim podjetjem Triple - A-Invest d.o.o., ki z mednarodnimi povezavami zagotavlja širok pregled bančne ponudbe financiranja v Sloveniji, za vas uredimo
HIPOTEKARNE KREDITE
GOTOVINSKE KREDITE - LEASINGE ZAHTEVAJTE FINANČNO PONUDBO BANK ŠE DANES!
Izhodiščna obrestna mera:
LETNO 2% +E uri bor ali 2% CHF+LIBOR.
Možnost poplačila obstoječih kreditov.
Doba odplačila od 1 do 20 let.
Financiranje uredimo na področju celotne Slovenije.
INFORMACIJE: 03 490 02 58
Sadike namesto šopka
»Lani suša, letos preveč dežja,« se pritožuje Irena Zdolšek, čeprav njeno cvetje ne kaže, da bi se mu muhasto vreme kaj poznalo
NENAVADNI ZBIRATELJI
»Z rožami sem se ukvarjala že v otroštvu, skrbela sem za vrt, le zalivanje je imela čez mama,« se nasmeje Irena Zdolšek iz Svetelke pri Dramljah, ko pojasnjuje, zakaj tudi sama nikomur ne prepusti tega opravila. »Če hočeš, da lepo uspevajo, morajo biti enakomerno zalite, vode ne sme biti ne preveč ne premalo. Pa še to, da so nekatere rastline bolj žejne, druge pa spet manj, moraš upoštevati.«
Ogromen cvetlični vrt je začel nastajati pred tremi leti, ko se je mlada družina vselila v novo hišo. »Prej v bloku sem imela le balkonsko cvetje in našo limonico, da nam pozimi ni manjkalo vitaminov,« pravi hena in dodaja, da je limona selitev dobro prenesla in zadnja leta tako bogato obrodi, da imajo domače limone dejansko za vso zimo.
Irena ima za rožni vrt okoli hiše dovolj prostora. Barvito cvetlično preprogo dopolnjuje zelenjavni vrt, ohi-šnico pa zaključuje sadovnjak, kjer
se ponujajo češnje, višnje, hruške, jabolka in breskve, za domače in prijatelje pa dovolj bogato obrodijo tudi maline in jagode. Da je začetek sadne letine kljub muhastemu vremenu dober, kažeta tudi zvrhani skledi dišečih jagod in češenj, ki jih med našim obiskom postavi na mizo gospodar Josip Bogdanovič. Med klepetom izvemo, da Irena in Josip nimata strogo deljenih hišnih in obhišnih opravil, »ampak čisto k rožam ga pa vseeno ne spustim,« se Irena le ne da povsem. »Že če ji kakšno pomotoma odkosim, je hudo,« se naveže Josip, »kakšen ogenj v strehi bi šele bil, če bi drobcene sadike populil med pletjem ah okopavanjem.« Josipu tako ostaja košnja (»Letos je s tem nenormalno veliko dela.«), njegova pomoč je dobrodošla pri »štihanju«, več kot odrezal pa se je tudi s postavitvijo avtomatskega zahvalnega sistema, v katerega je vodo napeljal iz domačega vodnjaka. Tega je še posebej vesela mala Maja, ki bo jeseni postala šolarka. »Če mi mami
Pišite nam!
V tej rubriki predstavljamo ljudi, ki v svojem prostem času zbirajo najrazličnejše predmete ah živa bitja. Da bi jih lažje našli, se na vas, bralce, obračamo z vabilom za sodelovanje. Če ste sami med njimi ali poznate koga, ki se s tem ukvarja, nam pišite, sporočite ime in naslov zbiralca in z veseljem bomo prišli pogledat zbirko ter jo predstavili še drugim. Naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Nagrajenka je tokrat Zlatka Štarkel iz Šentjanža nad Štorami, ki bo hišno darilo prejela na oglasnem oddelku NT&RC.
ne pusti zalivat rožic, pa sebe polivam,« se navihano smeje, čeprav letos pravih priložnosti za tovrstno osvežitev še čaka.
Med lanskim sušnim in vročim poletjem je prav zalivanje Ireni vzelo največ časa. »Hidi po dve uri dnevno, pa še so kakšne, bolj občutljive rastlinice, žalostno povešale cvetove,« se spominja hena, ki se zalivanju letos kljub moči ni povsem izognila. Cvetje namreč ne krasi le okolice hiše, polna so ga tudi vsa hišna okna in balkoni. »Samo na enem balkonu imam 63 brš-ljank,« se hena skuša izogniti vprašanju, koliko vrst rastlin sploh ima doma, na koncu pa le prizna: »Ne vem, nikoli jih nisem štela, zanesljivo pa jih je blizu sto. Ampak vsake nove sem tako vesela, kot da bi bila ena prvih.« Ob tem tudi pove, da je veliko hišnega cvetočega bogastva sama vzgojila s potaknjenci ah semeni (»Iz vsake kupljene sadike sem sama vzgojila vsaj po deset potomk.«) in da so cvetlice, ki pozimi potrebujejo zavetje, skrbno shranjene na podstrešju, saj so že med gradnjo hiše mislih nanje in jim namenih poseben prostor.
Ker je Irenina ljubezen do rož kar drag konjiček, je njena iznajdljivost, kako povečati cvetoče hišno okrasje, še kako dobrodošla. Ob tem, da postaja sčasoma prava mojstrica vzgoje novih rastlin, se hena znajde tudi drugače: »Še Josipu sem za 40. rojstni dan namesto šopka podarila kar 40 sadik mini vrtnic.« Zdaj je prav
greda pritlikavih vrtnic ena najbolj razbohotenih ... Irena je veliko sadik dobila tudi v dar, precej pa jih je k hiši prišlo z izmenjavo. »Še nikoh pa nisem nobene »ukradla«. Čeprav poznam vražo, da najboljše »delajo« prav skrivaj odlomljeni poganjki, ki jih doma vzgojiš v lastne rož'ce, mi srce ne da.«
In kako ob službi in družini najde dovolj časa še za vse svoje rože? »Eno
gre z drugim, saj se pri nas z njimi ukvarjamo vsi,« se zadovoljno nasmehne slovenska naj-natakarica leta 1993, ki so ji v akciji časopisa Slovenske novice njeni gostje iz bistro-ja pri Trgovskem centru Lipa v Šentjurju namenih daleč največ glasov, »res pa je, da je zadnja leta, kar imam v najemu Kava bar v Dramljah in službo le dopoldne, lažje.«
IVANA STAMEJČIČ
Gasilska trgatev
Ivan Brecl z Ljubečne je med gasilce pripeljal sina Dejana, ta pa sina Ama-
deja
V naši akciji je dobil glasove tudi Dejan Brecl, pod-poveljnik PGD Ljubečna, sektorski poveljnik za območje PGD Lokrovec - Dobrova, Trnovlje in Ljubečna ter član GZ Celje. Čeprav je med gasilci, ki jih predstavljamo v naši rubriki, med najmlajšimi, pa je član gasilske organizacije že 27 let. Začel je zelo zgodaj, saj ga je že kot otroka vzel na vožnjo za prevoz pitne vode z gasilsko cisterno njegov oče Ivan Brecl, tudi dolga leta zaprisežen gasilec, ki je bil v društvu vse od tajnika (to je tudi sedaj -op.p.) do blagajnika in predsednika.
Dejan Brecl ima neverjeten smisel za delo z mladimi gasilci, s katerimi tudi največ sodeluje. Je njihov mentor in vzornik.
»Zgodilo se je že, da sem nameraval na dopust, mladi pa bi morali na tekmovanje. Čeprav je bilo vse dogovorjeno za drugo vodstvo, so zahtevah mene. Brez vas nikamor, so rekli. In sem šel.«
Dejan se zaveda dela z mladimi, saj so le ti osnova za kasnejše aktivno članstvo. Pred dvema letoma so na OŠ Ljubečna ustanovili društvo Mladi gasilec in nekaj članov
se je vključilo tudi v PGD Ljubečna. Z enoto mladincev je Dejan, ki je gasilski častnik 1. stopnje, osvojil tudi 1. mesto na občinskem tekmovanju.
Trenutno je v društvu pod-poveljnik in eden izmed dveh aktivnih šoferjev za prevoz pitne vode na teren: »Zdaj je
teh prevozov manj, ker so zgradili vodovod na Razbor-ju. Pristavi in v Bovšah. Lani, ko je bila huda suša, sva s Tonetom Mir nikom opravila okoli 300 voženj, letos, kljub temu da je več dežja kot sonca, pa že okoli 100.«
Pri prevozih vode doživi marsikatero, tudi neprijetno - Št. 26
zgodbico. »V odročnih krajih je težko obračati veliko vozilo in pač zapeljem na dvorišče soseda, Id je sprt s tistim, kateremu sem pripeljal vodo. Zakaj obračate pri meni, me okrca. Čez dva dni pa me prosi za vodo! Ljudje imajo bazene, na vodovod, ki je speljan mimo hiše ah vikenda, pa se niso priključili. S cisterne kane kapljica olja in je pri lastniku zemljišča halo, kmalu zatem pa me doma čaka obvestilo, naj mu takoj pripeljem vodo. Ker nisem zamerljiv in vzkipljiv, še kar gre.«
Dejan igra tudi trobento v ljubeški godbi, ki jo vodi Janez Šabec. »Bilo je pred 22 leti, ko se je oče Ivan vrnil s pogovora z Milanom Brec-lom. Dogovorila sta se, da bomo ustanovili godbo. Takoj sem bil za to, da bom zraven, čeprav nisem znal nič igrati. Odločil sem se za trobento, postal eden izmed ustanovnih članov in danes igram v godbi. To je krasno.«
Gasilci na Ljubečni zadnja leta organizirajo Šentansko nedeljo s ciglarskim praznikom (včasih je bilo na Ljubečni 45 »cigonc«), ki bo letos 31. julija, ob praznikih postavljajo mlaje in nudijo prostor ter druge usluge ob najrazličnejših prireditvah in do-
Izbiramo »najt« desetino
Ivan Zupane st., PGD Šmarje pri Jelšah (2.170)
Ivan Buser, PGD Ponikva (1.588)
Jože Gajšek, PGD Lokarje (1.583)
Ivan Jezernik, PGD Nova Cerkev (1.033)
Mirko Lešar, PGD Lopata (605)
Olga Lešar, PGD Lopata (574)
Roman Očko, PGD Rečica pri Laškem (235)
Edi Doberšek, PGD Planina pri Sevnici (188)
Srečko Očko, PGD Rečica pri Laškem (187)
David Krk, PGD Andraž (165)
Nagrajenka je tokrat Zinka Potočnik iz Zreč, ki bo hišno darilo prejela na oglasnem oddelku NT&RC.
godkih v kraju. V dvorani gasilskega doma imajo vitrino, v kateri so v sliki in osnovni podatki vseh pokojnih članov društva. To je posebnost, ki je ne goji veliko društev. Dobro sodelujejo s sosednjimi gasilskimi društvi ter KS Ce-zanjevci pri Ljutomeru, kjer imajo tri društva. »Mi gremo k njim trikrat, oni pridejo k nam enkrat. Letos bomo v vinogradu poveljnika PGD Ce-zanjevci Marjana Novaka pripravili prvo gasilsko trgatev
in stisnili prvo gasilsko vino. Ob trdem in zahtevnem delu, ki je sicer prostovoljno, se imamo tudi zelo lepo.«
Dejan Brecl se je povsem upravičeno znašel v naši rubriki, saj ga imajo tovariši radi, še posebej pa mladi gasilci. Tudi njegov sin Ama-dej, ki že tekmuje v pionirski enoti, medtem ko trimesečni Anej še ni gasilec, bo pa prav gotovo.
TONE VRABL Foto: BS
NASI GASILCI	I
Glasujem za:..............................................................................................................................|
Stanuje:..........................................................................................................................................J
Aktiven v gasilskem društvu:....................................................................................|
Moje ime in naslov: ............................................................................................................J
Mladi v oblakih omame
Med šestnajstletniki na Celjskem prevladujejo alkohol, tobak in marihuana - Z Nušo Konec Juričič o teh nadomestkih za zadovoljevanje človekovih potreb in želja
Na oddelku za socialno medicino Zavoda za zdravstveno varstvo Celje so prejšnji teden predstavili rezultate raziskave o razširjenosti drog med šestnajstletniki v celjski regiji. V raziskavo je bilo vključenih 1.050 dijakov prvih letnikov srednjih šol na Celjskem, rojenih leta 1987. Rezultati: kar 69 odstotkov dijakov je že bilo opitih, 23 odstotkov je rednih kadilcev, četrtina je že poskusila marihuano ...
»Podatki o razširjenosti uporabe drog in nekaterih drugih problemih mladih, kot so pomanjkanje samozavesti in samomorilno vedenje, so zaskrbljujoči,« ugotavlja vodja raziskave Nuša Konec Juričič, dr. med., predstojnica oddelka za socialno medicino.
Podatki so zaskrbljujoči že sami po sebi - kaj pa v primerjavi s podatki raziskave iz leta 1998?
Tudi. Sedaj je med mladimi več rednih kadilcev, več je tistih, ki so že bili opiti in bistveno več je mladih, ki so že kadili marihuano ali poskusili ekstazi. Zmanjšalo se je le število mladih, ki so poskusili heroin in LSD. Podoben trend je mogoče zaznati tudi drugod v Sloveniji in nasploh v Evropi.
Tehtnica se je torej nagnila v korist marihuane in sintetičnih drog. Kaj je na to vplivalo?
Spremenjena scena drog in drugačen način življenja mladih. Včasih je bil »in« heroin, sedaj so sintetične droge, s katerimi se mladi srečujejo na zabavah ob koncu tedna. Veliko mladih se med tednom dobesedno zapira drug pred drugim in prepogosto preživlja prosti čas pred televizijo in računalniki. Ta način življenja jih izropa sproščenosti in veščin komunikacij. Priložnosti za učenje jim jemlje tudi pogosto napačno ravnanje staršev. Saj veste, da za otroke naredimo vse in preveč. S tem jim zmanjšujemo možnosti, da bi sami ugotavljali, kaj je prav. Ko se potem konec tedna družijo, iščejo bližnjice s pomočjo drog.
Ključno vlogo pri vzgoji otrok imajo starši, okolja pa verjetno ne gre podcenjevati?
Drži. Veliko je odvisno od okolja, v katerem mladi živijo. Pomembno je, da jim omogoča kar najbolj pestre oblike dejavnosti. Takšen je na primer rekreativni šport, ki krepi samozavest. Po drugi strani pa mladi pridejo precej lažje do droge kot so pred leti. Ponudba drog je velika, ker prinaša
Med ugotovitvami raziskave, ki vzbujajo zaskrbljenost, je očitno pomanjkanje samozavesti mladih ter samomorilno vedenje. O tem, da bi se poškodovali, je razmišljalo že 33 odstotkov mladih, več kot 15 odstotkov jih je tudi poskušalo narediti samomor.
zaslužek. Ne smemo pa tudi pozabiti, da celotna družba želi človeka, ki je uspešen, aktiven, nabit z energijo. A to ne prileti z neba.
Kako pa nanje vpliva vse bolj prisotna medsebojna tekmovalnost, s katero se sedaj srečujejo že zgodaj v osnovni šoli?
Vsaka tekmovalnost je lahko pozitivna dokler ne prestopi meje, potem se obrne v negativno stran. So celo okolja, kjer si sošolci ne izmenjujejo zapiskov, kjer si niso pripravljeni pomagati, češ, če tebi dam, bom sam imel manj. Mladi se zaradi vsega tega bojijo odraslosti, bojijo se, da v tekmi ne bodo uspešni. Vse prevečkrat tudi slišijo starše, ki tožijo o problemih. Saj problemi so, a njihovo reševanje je lahko tudi pozitivna izkušnja.
Podatki kažejo, da se z drogo srečujejo vse mlajši otroci. Zakaj?
Na vprašanje, če vedo, kje bi dobili drogo, je večina vprašanih v naši raziskavi odgovorila, da na ulici, v parku, takoj za tem pa so že diskoteke in bari. Vemo, da hodijo otroci v diskoteke vedno mlajši, vemo pa tudi, da si prvo drogo praviloma razdelijo v skupini. Radovednost pa je sploh značilnost mladih in tudi glavni razlog pri večini za prvi poskus droge. K sreči običajno ostane pri tem.
Večno vprašanje staršev: kako ravnati, ko se naš otrok prvič sreča z drogo?
Iz prvega poskusa lahko naredimo pravo dramo, ali pa v pogovoru problem že na samem začetku, ko je to najlažje, razrešimo. Pomembna sta tako pravi trenutek kot pravi pristop. Biti moramo realni, korektni in pošteni, torej brez moraliziranja in pretiravanja. Če tega ne zmoremo takoj, preštejmo do sto ali si dajmo en dan časa. Prvo srečanje z drogo je čas za miren pogovor, v katerem pa moramo jasno in odločno povedati, da drog v našo hišo ne spustimo. To ni preprosto in številni starši, prepolni strahov, se takega pogovora bojijo. Ravno zato je pomembno, da starši o tem problemu vedo čim več, da so pripravljeni.
Je odnos staršev do vseh drog enak?
Do alkohola je bistveno drugačen kot do drugih drog. Pogosto je mogoče slišati, da ni nič hudega, če se otrok tu in tam napije - samo da trave ne kadi. Zato tudi ne pre-seneča, da je ravno alkohol med mladimi najbolj razširjen. Kar tretjina šestnajstletnikov je bila opita
Preko 80 odstotkov dijakov je zadovoljnih z odnosi s starši in jim zaupa kot prijateljem. Nuša Konec Juričič: »Saj je lepo, če so starši otroku prijatelji, vendar le do neke mere. Starši morajo postavljati omejitve, pravila igre. Ta odgovornost je njihova.«
v mesecu pred raziskavo, 70 odstotkov pa vsaj enkrat v življenju. Tudi opijanje pa je pri mladih danes tipično. Ves teden načrtujejo, kako bodo v petek zažurali.
Pogosto lahko slišimo nasvet, da moramo naučiti otroka reči drogám ne. Kdo je za to odgovoren?
Pri preprečevanju zlorabe drog in zasvojenosti smo pomembni vsi -starši, vzgojitelji, učitelji, delodajalci, različni strokovnjaki, lokalna skupnost in država - zato, da bi ustvarili pogoje, v katerih je teh nezaželenih vedenj čim manj. Nedopustno je prelaganje odgovornosti od enega do drugega, treba je poskrbeti za medsebojno sodelovanje. Osnovna prizadevanja vseh naštetih morajo biti usmerjena v krepitev sa-mopodobe, v učenje prevzemanja odgovornosti, pravilnih načinov komunikacije, v konstruktivno reševanje problemov ter v zagotavljanje pogojev za izobraževanje ter zaposlovanje. Vse to predstavlja preventivo pred številnimi nezaželenimi vedenji vključno z zlorabo drog.
Slišati je zapleteno.
V resnici je preprosto. Mlade moramo vključevati v domače življenje, v aktivnosti v kraju, kjer živijo. Povsod tam, kjer se lahko izkažejo. To bodo lažje dosegli, če jih bomo vključili že v načrtovanje različnih aktivnosti. Ne smemo pozabiti, da je sicer žal pogosto njihova edina aktivna vloga učenje. To je premalo, saj je življenje veliko več kot to. Če bodo vključeni v različne dejavnosti in bodo pri tem uspešni, se bodo tudi bolj cenili. Zelo pomembno pa je, da otroka že zgodaj naučimo reševati probleme. Če na primer razbije skodelico, ga lahko nahrulimo, češ, kakšna neroda je, lahko sami pospravimo črepinje ali pa damo otroku možnost, da to stori sam. Da spozna, da se napake pač dogajajo in jih je mogoče popraviti. Gre torej za način življenja, za vzgojo, pri kateri moramo sodelovati vsi, povsod, vsak dan. To je primarna preventiva proti zlorabi drog, ne govorjenje o drogah.
Otroci pa po drogah vseeno posegajo. Kdaj je verjetnost, da bodo to storili, največja?
Za mlade, ki imajo nizko samo-podobo in ne zaupajo vase, ki nimajo trdnih odnosov s svojimi bližnjimi, je bolj verjetno da bodo posegli po drogi. V raziskavi smo ugotovili, da je poseganje po vseh vrstah drog večje pri otrocih brez nadzora staršev, pri tistih, katerih starejši sorojenci tudi uporabljajo droge ter pri tistih, ki pogosto izosta-jajo od pouka.
Torej priporočate strog nadzor?
Ne. Če ima otrok občutek, da ga starši preveč nadzirajo, to ni dobro. Pomembni so dogovori in pravila, ki jih postavijo skupaj otroci in starši. Ta dogovor pa mora vključevati tudi sankcije za neupoštevanje, ki jih moramo uresničiti. Samo pridiga-nje naredi več škode kot koristi. Bistvo je torej odprt, pošten odnos s postavljenimi mejami in pravili, s sankcijami in nagradami.
In če vse to ne pomaga - kaj potem?
Najprej moramo problem prepoznati. Veliko lažje nam bo, če smo o tem že slišali, če vsaj na teoretični ravni problem poznamo. Naslednji korak je, da znamo prisluhniti in se pogovarjati. Če tega ne znamo, poiš-čimo pomoč drugje. Izredno pomembni so strokovni programi, namenjeni tistim, ki so drogo šele poskusili, pa tistim, ki jo že zlorabljajo in posebej že zasvojenim. Z zadostno ponudbo programov uporabnike drog izvlečemo iz začaranega kroga, v katerem se vrtijo uporabniki, preprodajalci vključno s kriminalnimi združbami in tudi vsi bodoči uživalci drog, ki so tarča enih in drugih.
Med dijaki, ki so že kdaj kadili, jih je 21,5 odstotka prvo cigareto pokadilo, ko so bili stari 11 let in manj.
Kdo mora poskrbeti za te programe?
Vsaka lokalna skupnost, vsaka občina bi morala imeti svoj program, ki bi izhajal iz dejanskih razmer in potreb v tem okolju. Sedaj večino programov ponujajo različne ustanove, ki med seboj še ne sodelujejo dovolj. V Celju imamo na primer Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, ki se ga je zaradi prevladujoče dejavnosti prijelo kar ime meta-donski center. Imamo zavod Vir, ki ponuja abstinenčne programe za mladostnike in starše, v Žalcu je Dnevni center Želva, ki je namenjen uživalcem drog in njihovim svojcem. Celje je med redkimi slovenskimi mesti, ki ima program zamenjave igel. Lekarno Pri teatru in Žalske lekarne, ki ta program uresničujejo, obiskujejo ozaveščeni uporabniki drog. Tako se zmanjšuje nevarnost prenosa infekcij, še zlasti virusa HIV.
Za obisk takšnih programov, takšnih centrov, se starši ne odločajo že ob prvem stiku otroka z drogo. Kam pa lahko takrat stopijo po pomoč?
Pravi naslov so zaenkrat šolski psiholog, osebni ali šolski zdravnik ter
V zadnjem mesecu pred raziskavo je »špricalo« pouk 24,1 odstotka dijakov.
psiholog, različni telefoni. V Celju pa se zavzemamo za regijski svetovalni center za otroke, mladostnike in starše, ki bi ga lahko obiskal vsakdo brez napotnice, tako kot takšna centra v Ljubljani in v Mariboru. To bi lahko bila prva točka, kamor bi se obrnili tako otroci kot starši. Stigmatizacija bi bila za otroke manjša, hkrati pa bi z delovanjem tega centra razbremenili ostale, ki bi se lahko bolj posvečali »zahtevnejšim«, da tako rečemo, problemom.
Imamo lokalne akcijske skupine za preprečevanje problematike drog in zasvojenosti, imamo različne programe in centre, uporaba drog pa kar narašča ...
V celoti problema drog ne moremo razrešiti. Lahko ga omilimo, lahko ponudimo programe in zmanjšujemo samo ponudbo. A prave spremembe prinesejo šele nove vrednote, nov način življenja. Središče pa je vedno posameznik. Od njega samega, njegovega odnosa do drog in pričakovanj bo odvisno, ali bo po njih sploh posegel, ali jih bo le poskusil, ali pa ga bodo popeljale v svet zasvojenosti in težke vrnitve.
Samo sami sebe lahko spremenimo, nihče drug nas ne more.
MILENA B. POKLIČ Foto: GREGOR KATIČ
O katastrofalnem potresu na Kozjanskem 20. junija 1974 je pisal tudi Novi tednik, ki je zatem skrbno spremljal tudi popotresno obnovo.
se najemanju posojil, ki jih je bilo treba zavarovati s hipoteko. Pri tem pa smo naleteli še na dodatno težavo, saj so bih v zemljiško knjigo namesto dejanskih lastnikov vknjiženi še njihovi stari starši,« našteva Bučer in dodaja, da so bili svojevrsten problem tudi gradbinci. »Preprosto ni bilo dovolj gradbenikov, ki bi bili sposobni popravila na objektih, uvrščenih v tretjo kategorijo. Otepali smo se tudi s pomanjkanjem gradbenega materiala, zlasti cementa in opeke.« Še najhuje pa je bilo z denarjem. Kozjansko je bilo dejansko nerazvito območje, med ljudmi je bilo ogromno revščine, pomoč je bila nujna. In ljudje so se odzvali. Zaposleni so prispevali enodnevne zaslužke, ker je bilo tako zbranega denarja še vedno premalo, pa je bil uveden tudi obvezen enoodstoten prispevek od plač vseh zaposlenih.
Leta 1976 še Posočje
Po svoje je odpravljanje posledic potresa na Kozjanskem čez dve leti vzpodbudil potres v Posočju. »Država je postala bolj radodarna,« navrže Bučer in spomni, da so si leta 1976 tudi Kozjanci izborili dodatna zelo ugodna potrošniška posojila, ki so jih ljudje lahko najemali tudi za obnovo objektov, uvrščenih v prvi dve kategoriji-
»Prizadeti so bili za obnovo oziroma nadomestitev objekta, ki je bil uvrščen v četrto ka-
tegorijo, upravičeni do 200 tisoč dinarjev, s tem denarjem pa se je takrat dalo zgraditi nov objekt do strehe, vključno z vsem gradbenim pohištvom. Socialno najbolj ogroženim smo postavili nadomestne objekte ali montažne hiše, vseeno pa so sami morali poskrbeti za betonske temelje.«
Kozjansko je v tem času postalo eno samo veliko gradbišče. Ker domačih gradbincev ni bilo dovolj, so prišli delavci iz devetih ljubljanskih gradbenih podjetij, gradbeno operativo pa je vodil direktor in ustanovitelj Gradisa Hugo Kr-žan. Samo na območju šentjurske občine je bilo do konca leta 1978 pri zasebnikih zgrajenih 326 objektov klasične gradnje in 112 montažnih objektov, temeljito saniranih pa 308 objektov, v družbenem sektorju so po krajevnih skupnostih zgradili 91 stanovanj, novozgrajeni oziroma temeljito prenovljeni pa so bili tudi Zdravstveni dom Planina, osnovne šole v Loki pri Žusmu, na Ponikvi in v Dramljah, nekatere mrliške vežice, gasilski dom v Loki pri Žusmu, glasbena in kmetijska šola v Šentjurju ter Kulturni dom v Gorici pri Slivnici. Obnova se je, vendar v bistveno počasnejšem
tempu, nadaljevala tudi po letu 1978.
Kozjansko z
Prvo nezaupanje in strah Kozjancev, da izgubijo še tisto malo, kar jim je po uničujočem potresu ostalo, so v dobršni meri odpravila ugodna potrošniška posojila. Lesene, s slamo krito hiške so nadomestile nove, ponekod celo večnadstropne stanovanjske hiše, ki so temeljito spremenile podobo Kozjanskega.
Večini, ki se je odločila za tako temeljito prenovo svojih domačij, sta kasneje »pomagala« še inflacija in vse šibkejši tečaj dinarja. V Jugoslaviji in seveda tudi Sloveniji so se takrat sicer služili dinarji, ob nakupih in prodajah pa se je vse preračunavalo v nemških markah. Če spomnimo, da je bilo leta 1974 treba za eno nemško marko odšteti 579 dinarjev, štiri leta kasneje je bila vredna 898 dinarjev, leta 1982 pa že 1.926 dinarjev, je jasno, da so bila posojila v silno kratkem času močno razvrednotena in jih ni bilo težko odplačevati. Katastrofalnega potresa na Kozjanskem se je takrat oprijel sinonim dobro-
tteS " IVANA STAMEJČIČ
Servis - prodaja motorjev in črpalk IMP-ELKO-KSB-ABS-GRUNDFOS-FLYGT...
VELIKA NAGRADNA IGRA NOVEGA TEDNIKA, RADIA CEUE IN CASINOJA CEUE
FARAON^I ZAKLADI
Poiščite eno od kart zmagovite kombinacije pokra tedna! Skrito kombinacijo bomo iskali vsak teden na Radiu Celje, srečneže, ki bodo kombinacijo odkrili, pa čakajo lepe nagrade!
PRIHODNJI TEDEN POKER V FANTIH
Izpolnite kuponček Faraonovi zakladi in ga pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje.
Sodelujte v radijski igri vsak torek med 11. in 12. uro!
Nagrajenci: Majda Polenc iz Celja, Ferdo Šipek iz Laškega, Zinka Potočnik iz Zreč in Majda Gozdnikar iz Laškega.
AAA• e >V AAAAAAAA A A A/»x A, 22 AA .» AAAzkx m. * A jSSSt
Ime in priimek
FARAON
Zamajala so se tla pod
nogami
Potres 20. junija 1974 ni tresel zgolj zemlje, temeljito je spremenil tudi krajino prej že na pogled siromašnega in nerazvitega Kozjanskega šest, sedem otrok - obio- ■■■pVHjJt	Brez denarja,
ženih z bolj ali manj polni-	s^K&a
mi košarami in kanglica-mi borovnic, utrujenih od soparnega popoldneva in dodobra popackanih s slastnimi gozdnimi sadeži - se nas je tistega zgodnjega junijskega večera leta 1974 vrnilo domov iz bližnjega gozda. A za razliko od prejšnjih dni nas ni pozdravil lajež hišnih čuvajev, hiše v Primožu pri Šentjurju so bile pogreznjene v zlovešč molk. Tisto, kar bo ostalo za večno v spominu, pa so bili mrtvi piščanci pri skorajda vsaki domačiji. Pobila jih je opeka, ki je približno pol ure pred tem drsela z vseh streh ...
Nič manj začudeni in prestrašeni niso bili niti naši starši, ki so se domov vračali še malce za nami. Soparno junijsko popoldne je bilo treba izkoristiti za spravilo sena, zato je bila večina domačij praznih. V zraku je obvi-selo vprašanje, kaj se je zgodilo. Zlovešč molk se je v Primožu začel umikati besedam in kramljanju na vseh hišnih vogalih šele potem, ko smo po radiu in tistih redkih TV-sprejemnikih le izvedeli, kaj se je dogajalo v vasi.
20. junija 1974 ob 18. uri in 8 minut je namreč Kozjansko zatresel potres. Sunek z magnitudo 5,1 je imel največjo moč med 7. in 8. stopnjo
Jože Bučer, leta 1974 predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju in občinskega koordinacijskega odbora
po sicer 12-stopenjski potresni lestvici. Žarišče potresa z epicentrom v Zibiki je bilo 13 kilometrov pod zemeljskim površjem, tresenje tal, ki je do temeljev razmajalo kamnite kozjanske domačije, so najbolj čutili ljudje v občinah Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju, segel pa je tudi v do 150 kilometrov oddaljene kraje. Sunek so čutili ljudje praktično po vsej Sloveniji, razen na Obali, v sosednji Hrvaški do Zagreba, v večjem delu Avstrije ter v zahodni Italiji. Na območju občine Šmarje pri Jelšah je bilo poškodovanih 3.630 objektov, v Šentjurju 1.309, skupna škoda je presegala 480 milijonov takratnih dinarjev ...
gradbincev
»Poškodovane objekte smo - glede na to, kako hudo so bili prizadeti - razporedili v štiri kategorije. V prvih dveh so bili tisti z manjšimi razpokami, na objektih v tretji so bili potrebni strokovni gradbeni posegi, objekti iz četrte pa so bili predvideni za rušenje in nadomestno gradnjo. Glavnina med tako kategoriziranimi objekti je odpadla na stanovanjske hiše,« se prvih del in opravil spominja Jože Bučer, takratni predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju in predsednik koordinacijskega odbora, kakršne so za odpravljanje posledic potresa imenovali po občinah, v njih pa so pomembno delo zlasti pri dogovarjanju s prizadetimi občani opravili predsedniki in tajniki krajevnih skupnosti.
»Ker je bil potres na Kozjanskem prvi primer take naravne nesreče v Sloveniji, je bilo treba vzpostaviti celoten sistem organizacije, kako sploh pomagati ljudem, prav tako pa tudi še niso bile določene poti, kako priti do denarja,« dodaja Bučer in opozarja, da so se ljudje na nerazvitem Kozjanskem silno bali zadolževanja. »Upirali so
ENKRATNO NALOŽBENO ZAVAROVANJE NALOŽBENO ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE
iSgio +
Vabljeni ná mega zabavo!
2.7.2004 Celje
V akciji
že 15 let!
^coROlV*
Za vas smo poleg zanimivih glasbenih gostov pripravili še:
Kier K>bre.s{v„| st„ :
že .15 let
Vabljeni!
SREČOLOV
z bogatimi nagradami
»5.000
BREZPLAČNIH LUČK
bomo razdelili med obiskovalce
LATINO ZABAVA V CELJU
s skupino brazilskih plesalk, barmanom in hostesami
M
»•»»4VI PtilTHIf
»Od sladkih lubenic in melon do še slajših počitnic,« je voditeljica Zdravka napovedala prireditev Hura počitnice, s katero so v osrednjem prostoru centra Interspar šolarjem popestrili prvi dan počitnic. Otroci so komaj dočakali glasbeno skupino BBT in si z velikim zanimanjem ogledali tudi nastop plesne šole Samba. Poskrbljeno je bilo tudi za malo mlajše, ki so se lahko pod strokovnim vodstvom gospe Maje umetniško izražali v ustvarjalnih delavnicah. Tako so nastali mnogi poslikani izdelki iz mavca ter risbe in pobarvanke na temo počitnic. Obiskovalce je pozdravila tudi klovnesa Romana, ki je, kot že nekajkrat, napihovala in zgibala balone najrazličnejših oblik, kot novost pa je nekaterim s posebnimi barvicami na izbrani del telesa narisala kaj drugega kot tatu.
VOL NA ŽARU
in še mnogo več
triglav
Želite nadaljevati varčevanje po izteku Nacionalne stanovanjske varčevalne sheme?
Zavarovalnica Triglav, d.d. vam nadaljevanje varčevanja omogoča preko ENKRATNEGA NALOŽBENEGA ZAVAROVANJA z enkratnim vplačilom zavarovalne premije ali NALOŽBENEGA ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA z mesečnimi plačili zavarovalne premije. Z vplačilom premije združite ugodnosti življenjskega zavarovanja ter varčevanja vezanega na gibanje vrednosti % enot premoženja v izbranih investicijskih skladih.
Za vse informacije smo Vam na voljo na brezplačni telefonski številki 080 2864 ali na sedežu Območne enote i v Celju osebno ali na telefonski številki OB 42 26181. Pokličite že danes.	%
POZOR, HUD PES
O tifiringu in hrepenenju
Sociologija se mi je od nekdaj zdela znanost, ki ni znanost, zdela se mi je kot veda, ki nič ne ve, sociološke analize so se mi dozdevale kot mlatenje prazne slame, temelječe na nesmiselni hipotezi, ki se dokazuje s še bolj nesmiselnimi premisami. Rezultati analiz so bili zmeraj podkrepljeni z varovalko »vzorca, na katerem je bila raziskava opravljena« in na relativnosti časa, prostora in še marsičesa drugega. Izsledki so se mi zdeli zmeraj popolnoma nekoristni, kot je npr. popolnoma nekoristen podatek o upadu natalitete med Slovenci, saj ta podatek praktično ne prinese ničesar pametnega, je zgolj še eno dodatno, fru-strirajoče breme. Toda v zadnjem času mi je sociologija vedno bliže, saj opažam v njej nekakšno mesijansko poetičnost, ki je druge vede ne premorejo. Opažam, da je nadvse primerna za vsesplošno površnost in nedorečenost življenja, za opis le-tega, še zmeraj pa seveda nekoristna. Če jo združimo s psihoavtologijo, dobimo nekoliko trdnejše osnove za pi sanje prispevkov, kakršen je tale - sicer popolnoma nekoristen prispevek. Gremo s primerom na plan. Obstaja namreč povsem jasno izrisan, profiliran sociotip človeka, ki ga lahko omenjeni vedi zajameta v nek okvir in v simbiozi izrišeta njegov lik. Pravzaprav gre za njen lik, za lik srednješolske profesorice, ki vozi twinga. Kaj je značilno za žensko v twin-gu? Rada prebira rahlo goti-zirane romane, običajno se dogajajo nekje na Škotskem, v ospredju je zgornji srednji sloj, ki govori izbru-šen, intelektualno privzdignjen jezik, ki je v rahlem nasprotju z dekadentnostjo nekaterih erotičnih nagnjenj in dejanj. Profesorice so običajno cineasti, obožujejo Ber-toluccija, Sobo z razgledom, Trierja... Na dopust rade ho-
MOHOR HUDEJ
dijo na neobljudene jadranske otoke, kjer se srečujejo s tamkajšnjimi domorodci (zanje niso erotična bitja), v njih pa obenem tli želja po tem, da se morda le pojavi kakšen premožen, rafiniran jahtar, ožgan od mediteranskega sonca in balza-miran z angleško rafinira-nostjo akterjev »rahlo goti-ziranih junakov« že omenjenih romanov. Zelo rade imajo suho cvetje, občasno disharmonijo v konfekciji, predvsem barvna neusklajenost jih nekako pomirja, ravno nasprotno kot mestne mačote, in twingo je avto, ki je s svojim pop-art videzom njim najbolj prilik. Poleg tega je twingo ekonomičen avto, ki ni zgolj avto, pač pa je nekoliko popačen v odnosu na dizajnerski mainstream, odstopa od pravil logičnega oblikovanja. Ravno ta »je pa ni«, ta »bi pa ne bi«, ta negotovost, ta neoprijemljivost je lastnost twinga, srednješolskih profesoric in poroke med njimi. Twingo je nenazadnje tudi dokaj opremljen avto, nima preveč sofisticirane tehnične opreme, kar je dekletom precej pri srcu, saj je tehnično rokovanje z avtom precej olajšano, popre-prosteno, ima pa tisto posebno, dekleta pravijo »obvezno« opremo, klimo, da jim ni vroče v avtu, saj vročine ne marajo. Torej, če odslej srečate dekle v twingu, vedite, da gre za senzibilno, rahločutno bitje, ki se po običaju drži nekohko ob robu dogajanja, a s hrepene-čim srcem in svojo metaforo - twingom.
Gobarski jubilej
CELJE I g
Prekomorci proti razvrednotenju NOB
Pred dnevom državnosti so se v Celju zbrali borci V. Prekomorske brigade, ki so na osrednji slovesnosti v Narodnem domu proslavili 60-letnico ustanovitve brigade, poimenovane po narodnem heroju Ivanu 1\ir-šiču-Iztoku.
Brigada je nastala iz pre-beglih in zajetih, v nemško vojsko nasilno mobiliziranih Slovencev. 23. decembra 1944 so zavezniki na jasno izraženo željo slovenskih fantov, da želijo sodelovati v bo-
jih za osvoboditev domovine, ustanovili in opremili prekomorsko brigado, ki je osvobodila Liko, Belo krajino in svojo borbeno pot, med katero je padlo 256 borcev, končala v bojih za osvoboditev Ljubljane. Leta 1964 je brigada dobila svoj domicil v Celju, kjer se po njej imenuje tudi ulica.
Slavnostni govornik na slovesnosti, predsednik glavnega odbora ZZB in udeležencev NOB Slovenije Jože Božič je me'd drugim opisal tudi boj-
no pot brigade in povedal, da pomen bojev za osvoboditev takratne skupne domovine ni bil le v osvobajanju, marveč tudi v razbremenitvi bojev na zahodni fronti, ki je nastala po izkrcanju zaveznikov v Normandiji. Govor je zaključil z obsodbo politikantstva, ki v današnjih časih skuša izenačevati pomen narodnoosvobodilne borbe z domobranstvom, čeprav je bila le partizanska vojska tista, ki je odločno stopila na stran protifašistične koalicije. Zato so
vsa prizadevanja, da se spremeni skupen pietetni napis na vojnih grobiščih le poskus popolnega razvrednotenja narodnoosvobodilne borbe, je več kot 300 zbranim borcem in njihovim svojcem povedal Božič.
BRST
Celjska Bisernica je proslavila 40-letnico uspešnega delovanja
Proslavili 60-letnico
Peščica navdušencev je pred 40. leti na pobudo prve predsednice Mare Ber-tosi ustanovila celjsko gobarsko društvo, ki si je leta 1982 nadelo ime Bisernica.
Člani so v družbi s številnimi povabljenci jubilej obeležili na dan državnosti v gostišču Hochkraut v Tre-marjah. V letih delovanja so se uveljavili tako z društvenimi kot z izobraževalnimi dejavnostmi, saj je njihov delež pri prosvetljevanju zlasti mladih, pa tudi pri varovanju narave, neprecenljiv. Ob jubileju je predsednik Zveze gobarskih društev Slovenije Amadeo Dolenc društvu podelil veliko bronasto plaketo zveze, podelili pa so še 10 društvenih priznanj, dve najvišji Ani Ivanovič in Jožetu Lekšetu.
Goharska družina Bisernica ima na naslovu http:/ /www2.arnes.si/"aiva-nol/ tudi izjemno zanimivo in lepo urejeno spletno stran, na kateri predstavlja svoje delo, pa tudi veliko število gob, recepte za gobje jedi in podobno.
Celjska Bisernica, iz katere sta zrasli tudi samostojni društvi v Laškem in Zre-čah, ima danes okoli sto aktivnih članov. Vsako leto pripravijo šest do osem ekskurzij za člane, vsaj eno veliko in več manjših go-
Gobarji so se ob svojem jubileju posebej razveselili velike torte, še bolj pa ogromne košare, polne piškotov v obliki jurčkov, ki sta jih za prijatelje napekli ustanovna članica društva Milka Debelak s svojo svakinjo Jadranko. Na sliki (z leve) nekdanji predsednik družine Karel Šmavc, Milka Debelak, predsednik ZGDS Amadeo Dolenc in predsednica Bisernice Ana Ivanovič.
barskih razstav, sodelujejo s šolami v okviru njihovih naravoslovnih dni, kot je povedala predsednica Ana Ivanovič pa dajejo poseben poudarek izobraževanju članstva ter izdelavi popisov in kartiranju gliv, pri čemer odlično sodelujejo z uglednim slovenskim mikologom Antonom Po-lerjem.
Jubilejno srečanje so gobarji z gosti zaključili z zabavo z ansamblom Še pa še. Na jedilniku pa tudi ob z gobami pripravljenem bo-graču, kljub záenkrat skromni gobarski letini, ni manjkalo gobjih specialitet.
Himna v vsak dom
Ob dnevu državnosti je Slovenska demokratska mladina izvtdla akcijo Slovenska himna v vsak slovenski dom. Tudi v središču Celja so postavili stojnico in med mimoidoče razdelili okoh 300 zgoščenk, na katerih sta posneti slovenska in evropska himna, dodani pa še himni SDS in njihovega podmladka.	BS
V Vodružu diši po Jožičinem pecivu
Znak kakovosti za medenjake in krhke flancate Jožice Vengust
Jožica Vengust živi na urejeni kmetiji v Vodružu. Ob rednem kmečkem delu, ki si ga deli z možem Francem in otroki, se najraje mudi v kuhinji, kjer pripravlja inienitno pecivo, ki so ga opazili tudi na vsakoletnem srečanju Dobrote slovenskih kmetij na Ptu-ju.
Prvič se je na Ptuju pojavila leta 1996, ko je za potico mlinčevko dobila bronasto priznanje. Do letos je sodelovala vsako leto in dobila dvanajst različnih priznanj, med drugim tudi dve najvišji, znaka kakovosti. Prvega, ki se ga prejme po trikrat osvojeni zlati medalji za isti izdelek, je dobila leta 1999 za medenjake, drugega letos za krhke flancate. Na letošnjem srečanju je bila izjemno uspešna, saj je ob znaku kakovosti dobila dve zlati priznanji, za že omenjene krhke flancate in medene palčke, ter srebrno priznanje za domače kekse. Uspešno ji sledi hči Irena, ki je letos prejela dve zlati in dve srebrni priznanji.
Zaradi vseh teh priznanj ima Jožica veliko naročil, še posebej v času prvih obhajil, birm, raznih življenjskih jubilejev, porok in drugih slovesnosti, kjer gostom po dobri hrani za zaključek ponudijo še izvrstno pecivo. »Lahko bi napekla tudi po sto kilogramov peciva, če bi le imela čas,« je pripovedovala vedno nasmejana Jožica Vengust, katere stene v stanovanju krasijo mnoge diplome za pecivo, družbo pa jim delajo tu-
Jožica Vengust z dvema priznanjema za kakovost in prvo bronasto diplomo.
di diplome za izvrstno doma pridelano vino moža Franca.
Jožica Vengust najraje dela drobno pecivo, ki ni samo izredno okusno, ampak tudi lepo in bi ga »pojedli« tudi z očmi. Ima vse potrebne pripomočke, da si olajša delo. Najprej zamesi maso, ki jo pusti počivati, nakar jo razvalja. Najprej vse napeče, potem šele oblikuje in okrasi.
Uporablja stare recepte, ki jih dopolnjuje s svojimi izkušnjami. Veliko se je naučila od moževe sestre Pavlice, ki je v samostanu na Do-
bravi in je tudi prava mojstrica za pečene dobrote. Jožica zna narediti toliko vrst drobnega peciva, da bi lahko pripravila samostojno razstavo, saj peče drobno pecivo, potice, flancate, krofe, rumove kroglice, rogljičke, višnjeve rezine, kekse na stroj, rolade in drugo. Največ dela je z breskvicami, ki jih imajo ljudje zelo radi. Za praznik cerkvenih patronov Filipa in Jakoba v Jakobu pri Vodružu vsako leto Vengusto-va domačija prispeva tri ple-terje doma pečenega peciva in 50 litrov vina. Ko pečejo
pri Vengustovih, diši po vasi, zato jih ni težko najti!
Jožica se spomni tudi razstav, ko ljudje zelo malo kupujejo pecivo, se ga pa radi lotijo »brezplačno«. »Nekateri so tako neučakani, da sežejo celo po razstavljenem pecivu,« pove nekako grenko. Njena največja želja je razstava peciva, ki bi ga pripravile posamezne kmetije, rada pa se pohvali, da je tudi članica Društva kmetic Šentjur, ki so na letošnjih Dobrotah slovenskih kmetij osvojile kar 16 priznanj.
TONE VRABL
TEHNO
» d.o.o.
Proizvodnja strojev in orodij ter predelava gume in plastike Cesta ob železnici 1. 3310 ŽALEC Tel.: 03/713-30-50 Fax: 03/713-30-60
objavlja zaradi razširitve prosta delovna mesta za:
1.	OPERATER
(programer) CNC žične in CNC potopne erozije
2.	OPERATER
(programer) na CNC obdelovalnih strojih
3.	BRUSILEC
na ploskovnem in okroglem brušenju
4.	ORODJAR - zaključna dela
Zaželene so delovne izkušnje na področju orodjarstva, sposobnost samostojnega dela, kreativnost, natančnost, komunikativnost in več let delovnih izkušenj, pri začetnikih pa najmanj osnovna spretnost z računalnikom in predvsem želja po delu na CNC strojih za kovino.
5.	VODJA ODDELKA KOVIN
6.	VODJA PROJEKTOV
Zaželene so delovne izkušnje s 5., 6. ali 7. stopnjo izobrazbe, organizacijske sposobnosti, sposobnost dela z ljudmi, aktivno obvladovanje nemškega ali angleškega jezika in znanje računalništva.
Prijave s kratkim opisom del, ki ste jih do sedaj opravljali, pošljite ali osebno prinesite v roku 16 dni po objavi razpisa.
^ORODMRIMM
Bežigrajska 10, Celje
Mariborska c. 86 3000 Celje
.	„	Tel: 03/42-88-000
TURNŠEK Fax: 03/42-88-115
■	Izvedba elektroinstalacij in strelovodov
■	Projektiranje, nadzor in meritve
■	Prodaja svetil
INFO: instalacije@turnsek.net
IZPOSOJA in NAJEM
vseh vrst dvižnih odrov in dvigal
dvigala@turnsek.net
Na področju Celja, kjer je izgrajen kabelsko razdelilni sistem, vam nudimo priklop kabelskega interneta že od 5.900 SIT na mesec.
Vsem naročnikom kabelsko razdelilnega sistema pa nudimo tudi sprejem digitalnih TV in radijskih
INFO: internet@turnsek.net
Prikrajšanja
Bralka, ki je kupila solato v restavraciji celjskega Interspara, meni, da so stranke pri tehtanju prikrajšane. Pri blagajni namreč ni opazila, da bi ji težo posode odračunali.
Vodja Interspara Celje Stane Lesjak odgovarja: »Trditev ne drži. Na blagajni pri tehtanju vedno odračunamo težo steklenega krožnika, kar bralka morda ni opazila. Poleg tega je strankam ob solateriju na razpolago tehtnica za njihovo dodatno kontrolo, če to želijo.«
Stroški na sodišču
Bralka iz okolice Štor se s sosedom ne more dogovoriti glede mejnikov. Zanima jo, koliko bi jo stal postopek na sodišču, pri čemer meni, da bi bili najdražji stroški odvetnika. Koliko bi morala odšteti?
Glavni tajnik Odvetniške zbornice Slovenije odvetnik Mitja Stupán odgovarja: »Stroški za vložitev predloga za določitev meje bi znašali 11.000 tolarjev, zastopanje na enem naroku prav tako 11.000, če narok ne traja več kot pol ure. Sodna taksa je odvisna od vrednosti spornega predmeta, to je od vrednosti mejnega prostora. Največje stroške pri teh postopkih pa predstavljajo stroški za izvedenca geometra, ki znašajo najmanj 100.000 tolarjev.«
Porodniška in delo
Bralka se vrača s porodniškega dopusta na delo, vendar proti svoji želji na drugo delovno mesto. Kakšne so njene pravice, kaj lahko stori?
Sekretarka Območne organizacije svobodnih sindi-
katov Celje Milica Dabano-
vič odgovarja: »Če gre za spremembo delovnega mesta, mora delavec v vsakem primeru obvezno prejeti v podpis novo pogodbo o zaposlitvi. Pri tem mora delodajalec pisno obrazložiti, zakaj spreminja pogodbo o zaposlitvi. Če delavec ne podpiše nove pogodbe o zaposlitvi in če delovno mesto obstaja še naprej (ter če je delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas), se šteje, da stara pogodba o zaposlitvi velja vnaprej.«
BRANE JERANKO
Hrasta bosta ostala
Bralka iz Nove vasi v Celju sprašuje, kaj se dogaja na še edinem velikem nepozidanem travniku ob Ulici mesta Crevenbroich. Opazila je namreč, da gra dijo dovozno cesto in da bližini dveh velikih hra stov, ki sta temu delu Ce lja v ponos, nastaja gradbišče. Bosta hrasta padla?
Mag. Miran Gajšek z občinskega oddelka za komu nalo, okolje in prostor od govarja, da na tej lepi par celi res nastaja novo gradbišče. Gre za nov zazidalni načrt, po katerem bodo na tem območju zgradili dve manjši stanovanjski enoti -dva bloka - ter manjši trgovski objekt. Pri tem načrt predvideva ohranitev obeh hrastov. Sicer pa bo v bližini te lokacije družba Nepremičnine gradila tudi garažno hišo. (BS)
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
radeče
papir
Družba RADEČE PAPIR proizvodnja, trgovina in storitve, d.d., Njivice 7, 1433 Radeče
VABI K SODELOVANJU
Pripravnika računalniške smeri s končano VI. ali VII. stopnjo izobrazbe.
Z znanjem:
•	MS Office
•	Corel Draw
•	Auto cad
•	Photoshop
•	aktivno znanje angleškega jezika
•	komunikativnost, organizacijske sposobnosti
Ponujamo:
•	možnost dodatnega izobraževanja
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas pripravništva z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas.
Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15-ih dneh po objavi na naš naslov.
Matjaž Goropevšek in Viki Sopotnik sta se pred dnevi z doma narejenim plovilom spustila po deroči, narasli in kalni Savinji od Kot, kjer se Bolska izliva v Savinjo, do mostu v Šeščah, kjer so ju pozdravljali številni domačini in tudi organizatorji drugega spusta po tej reki in ju s posebnimi varovalnimi vrvmi zadržali, da ju Savinja ni odnesla naprej po razdivjani strugi.
Spust po Savinji naj bi postal tradicionalna prireditev v okviru praznovanja krajevnega praznika Šešč pri Preboldu. Idejo, kakšna naj bi bila plovila, določajo stroga pravila. Klasični in drugi čolni niso dovoljeni. Trup letošnjega Matjaževega in Vikije-. vega plovila so bile tako imenovane trage, ki jih kmetje
uporabljajo pri kolinah. Plovila, narejena s sodi, v katerih je kanček sledi olja in bencina, niso dovoljena zaradi varstva okolja, brežin in vode. Temu, da bi se ljudje še-bolj zavedali pomena varstva okolja, je v bistvu namenjen spust, pravi predsednik krajevnega odbora Zvone Ba-bič.
Krajevni praznik v Šeščah praznujejo v spomin na
šestdeseta leta, ko so zgradili sedanji most čez Savinjo, ki kraj povezuje z bližnjim Šempetrom. Pred tem je levi in desni breg Savinje kakšnih sto metrov nižje povezoval star leseni most, starejši pa se spominjajo tudi splava, ki je na eno in drugo stran Savinje prevažal ljudi, živino in tovore.
JANEZ VEDENIK
Kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini
4L U '' - Niiqi urina lipa ti ii|ii ti dO31.8.2004 ^^kJ^ "" Dodatne informacije na ali na telefonski številki www »ivo I rk.. -1 080 182b. 	Bodite trikrat zlati!
	® ® 1
j Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju! i	
PREBOLD BRASLOVČE ŽALEC
B fiř 15)
Z doma narejenim plovilom po Savinji
Kolesarjenje v Spodnji Savinjski dolini
Te dni se je v Spodnji Savinjski dolini predvsem veliko kolesarilo. Tako sta Turistično društvo občine Polzela in Športna zveza Braslovče pripravila kolesarsko srečanje Polzelanov in Braslovčanov, Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec pa je minulo nedeljo pripravil rekreacijsko kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini.
Na kolesarskem srečanju Polzelanov in Braslovčanov je približno 80 kolesarjev iz obeh občin krenilo na pot s parkirišča pri občini Polzela in jo nadaljevalo skozi Založe, Podsevčnik in Andraž, kjer je bil krajši počitek, nato pa so pot nadaljevali čez Do-brič, Podvin, Parižlje, Kamenče, Žovnek in
Šmatevž. Tam so v Športnem Centru srečanje zaključili ob toplem obroku in pijači. Pot je bila dolga 28 kilometrov, primerna za različne starostne skupine in speljana mimo naravnih in kulturnih znamenitosti.
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je pripravil rekreacijsko kolesarjenje po progi 01, ki je speljana po vseh šestih občinah Spodnje Savinjske doline in je dolga 57 kilometrov. Start in cilj sta bila pri hotelu v Žalcu, kolesarjenja pa se je udeležilo kar 260 kolesarjev. Turistična društva v posameznih občinah so ob poti za kolesarje pripravila osvežilne napitke, na cilju pa so se kolesarji okrepčali z obaro.	TT
Z OBČINSKIH SVETOV
Višje cene v vrtcu
BRASLOVČE - Svetniki so na zadnji seji po krajši razpravi z večino glasov dali soglasje k dodatnim osmim odstotkom k delovni uspešnosti zaposlenih v Zdravstvenem domu Žalec. Potrdili so tudi povišanje cen v vrtcu za 9,5 odstotka, ki bo začelo veljati 1. julija. Nova ekonomska cena v jaslih bo tako nekaj več kot 82 tisoč tolarjev, v oddelku 2. starostnega obdobja pa nekaj manj kot 69 tisoč tolarjev. Svetniki so v nadaljevanju seje potrdili tudi spremembo pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva. Subvencij, ki ne bodo presegale 10 tisoč tolarjev, upravičencem tako ne bodo nakazali.
Potrdili lokacijski načrt
BRASLOVČE O potrditvi lokacijskega načrta za čistilno napravo Braslovče svetniki niso dolgo razpravljali. V enomesečni javni razgrnitvi so krajani Rakovelj, kjer bo nova čistilna naprava, vložili pripombe in zahteve na lokacijski načrt. Odbor za okolje in prostor se je do zahtev opredelil pozitivno, zato je občinskemu svetu predlagal, da nadaljuje s postopkom priprave dokumentacije za izgradnjo čistilne naprave. Takšen sklep so potrdili tudi svetniki, ki so dali soglasje tudi za nakup zemljišča v Braslovčah, zamenjavo zemljišča v Letušu in prodaji zemljišča v Trnavi. Potrdili pa so tudi zaključni račun proračuna za leto 2003. TT
Srebrnina, rosa trave... modni nakit ADAM AS :a vsa srca...
A n A |W| A e Žalec, Šlandrov trg 32 AaLJm IVI	Celje, Ljubljanska 10
si-
Občinski in državni praznik
Občina Prebold je minuli petek praznovala svoj praznik, ki je sovpadal s praznovanjem dneva državnosti. Od 19. do 27. junija se je zvrstilo kar nekaj kulturnih, športnih in drugih prireditev. Vrhunec praznovanja je bila petkova slavnostna seja, na kateri so podelili tudi letošnja občinska priznanja.
Najvišje priznanje častnega občana je prejel Ivan Dolinar, nekdanji zdravnik in primarij v bolnišnici Celje ter pisec knjig o zgodovini župnije Sv. Pavel in o vaseh Sv. Lovrenc, Kaplja vas ter Latkova vas. Zlati grb občine je prejel Marjan Golavšek starejši za dosežke na področju gasilstva, srebrni grb je dobil Ivan Leber, bronasta grba pa sta prejela Konrad Kos za dosežke pri razvoju Ma-
rija Reke in Jožef Veber v gasilstvu v občini Prebold. Priznanja so dobili tudi Ksenija Novak, Ivanka Počivalnik, Danica Up-laznik, Boris Jelen, Ivan Serdoner, Društvo upokojencev Prebold, Lovska družina Prebold in ZŠAM Savinjska dolina.
Osrednjo slovesnost so popestrili Mešani pevski zbor KD Šešče in Pihalni orkester TT Prebold. Med obiskovalci so bili tudi poslanci državnega zbora Franc Lenko, Franc Sušnik in Bogdan Barovič, slavnostni nagovor pa je imel preboldski župan Vinko Debelak. Ta je v prvem delu govora poudaril pomen dneva državnosti, v drugem delu pa je govoril o delu, rezultatih in življenju v občini Prebold.
DN
Obnovljena cesta Pi:«nik ^
Krajevna skupnost Go-tovlje praznuje na dan državnosti tudi svoj krajevni praznik. Osrednja prireditev, slavnostna seja sveta krajevne skupnosti s podelitvijo priznanj in otvoritev nekaj več kot 600 metrov obnovljene ceste je bila dan pred praznikom.
Na slavnostni seji je v kulturnem programu nastopil ženski pevski zbor Go-tovlje pod vodstvom Anje Jezernik, predsednik sveta KS Peter Janič pa je v krajšem pozdravnem nagovoru podelil bronaste plakete KS, ki so jih prejeli Ivica Antloga, Janez Cokan, Igor Kelenberger, Matej Kom-poljšek, Franc Podpečan, Dušan Puntar, Štefan Roc, Neda Zaveršnik, Tatjana Meža Žgank, srebrno plaketo pa je prejel Roman Ku-gler.
Hkrati z rekonstrukcijo ceste so uredili tudi tekalno in meteorno kanalizacijo, vodovod in pripravili vse za postavitev javne razsvetljave. Odsek s komunalnimi ureditvami je stal 84 milijonov tolarjev. Denar so prispevali občina Žalec iz proračuna, krajani s samoprispevkom, del sredstev pa je bil dodeljen iz republiške komunalne tak-
Otvoritev ceste v Gotovljah
in župnije
Krajevna skupnost Šempeter praznuje 29. junija krajevni praznik, ki je tudi praznik župnije. Osrednja slovesnost je bila minulo soboto. Ob kulturnem programu in slavnostnem govoru žalskega župana Lojzeta Posedela so podelili letošnja priznanja in grb KS.
Priznanja so prejeli Milena Svet, Bojan Štorman, Ivan Godler in Jože Peternel, grb KS je prejelo podjetje SIP Šempeter, priznanje za izjemne uspehe pa Gregor Ger-želj. Po slovesnosti v dvorani je bila otvoritev modernizirane ceste Spodnje Roje - Šempeter v dolžini 1,2 kilometra, vrednost del pa znaša več kot 20 milijonov tolarjev. Sledila je gasilska vaja. Poleg tega so se zvrstile še športne prireditve, srečanje krajanov starih sedemdeset in več let. Večer glasbe, petja in cvetja, v dvorani Hmeljarskega doma so pripravili razstavo ročnih del in društvenih dejavnosti, predstavili knjigo Kuharski vodnik za diabetike in ostalo sorodstvo ter pokušino hrane. Pri čebelarskem domu v Zalogu pa so šempetrski čebelarji razvili svoj prvi prapor. V ponedeljek je bil v župnijski cerkvi koncert MPZ Savinjski zvon, na praznik, v torek, pa slovesna sveta maša ob krajevnem prazniku.	TT
se. Obnovljeni odsek je blagoslovil dekan Branko Zemljak, trak pa je prerezala in s tem cesto simbolično odprla za promet Minka Kočevar.
V okviru praznovanja so v dvorani zadružnega doma pripravili razstavo Go-tovlje se predstavljajo, poleg tega še košarkarski turnir trojk, nogometni turnir, gasilsko hitrostno tekmovanje, v soboto in nedeljo, 3. in 4. julija, pa bo dvodnevni kolesarski izlet v Logarsko dolino.	TT
Nepravilnosti v OŠ Polzela
Svetniki so obravnavali revizijsko poročilo za OŠ Polzela, v kateri je tudi vrtec. Revizorji so pregledali delovanje za obdobje med 1. septembrom 2002 in 31. avgustom 2003 ter ugotovili več nepravilnosti, največ pri javnih naročilih.
Tako je bil izveden le en javni razpis, kljub temu da
so vrednosti nekaterih drugih naročil znašale nad 8 milijonov tolarjev. Med naročili je bilo tudi veliko neskladij; kot na primer, da je bil izbran en dobavitelj, v Uradni list RS so vpisali drugega, storitev pa je dejansko izvedel tretji dobavitelj. Poleg tega niso dosledno izstavljali naročilnic, nepravilno-
Z OBČINSKIH SVETOV
Vztrajajo pri Jazbinškovi
TABOR - Svetniki so razpravljali o kandidatih za ravnatelja OŠ Vransko-Tabor. Spomnimo, da so razpis izvedli že drugič, saj so ponovitev zahtevah vranski svetniki. Tokrat se je na razpis prijavilo šest kandidatov: Zlatko Bezjak, Mira Brinar-Huš, Darinka Jazbinšek, Viktor Jemec, Ivan Kram-peršek in Gorazd Sotošek. Tako kot prvič so dali pozitivno mnenje Darinki Jazbinšek, več pa niso želeli komentirati, saj čakajo na odločitev vranskih svetnikov, ki naj bi o tem razpravljali v ponedeljek.
Za dom starejših
TABOR - Svetniki so se seznanili z aktivnostmi za pridobitev projektov za izgradnjo doma starejših občanov. V torek je občina vložila na ministrstvu projekt, ki naj bi bil vreden okoli 2,5 milijona evrov. Župan Vilko Jazbinšek pravi, da so projekt dobro zastavili, zato meni, da bi se lahko ideja o domu starejših začela uresničevati že naslednje leto. »Če ne bomo uspeli pridobiti sofinanciranja ministrstva, bomo pač izbrali tisto bolj gotovo pot iskanja zasebnih investitorjev, kar je pri nas že tudi kar precej običajno.«
Najdražji v Spodnji Savinjski dolini
POLZELA - Od danes je dnevni program v vrtcu dražji za 5 odstotkov, dnevni program za otroke do. treh let stane po novem 82.667 tolarjev, za otroke od tri do šest let pa 71.504 tolarje. Ekonomski ceni programov za obe starostni skupini sta tako najdražji v občinah Spodnje Savinjske doline. Razlog je predvsem v plačah zaposlenih v vrtcu, ki znašajo kar 84 odstotkov ekonomske cene, določa pa jih ministrstvo. Svetniki so govorili tudi o sistemizaciji delovnih mest v vrtcu za prihodnje šolsko leto in ugotovili, da delovno mesto referenta za kadrovsko pravne zadeve ni urejeno v skladu z odredbo o normativih in standardih ter dejansko zvišuje ekonomsko ceno, zato bodo o tem še razpravljali.
ŠO
Ocena Žalca
Vsa gospodinjstva so minule dni prejela prospekt s podrobno predstavljenimi vzroki in cilji tekmovanja v Entente Florale, v katerega se je vključilo tudi mesto Žalec. Po besedah župana Lojzeta Posedela bistvo sodelovanja ni zgolj tekmovanje, temveč želje po lepem, urejenem in zelenem Žalcu, kamor bi se turisti radi vračali. Zato bodo sodelovanje še posebej nagradili in izžrebali po pet posameznikov iz mesta, drugih krajev v občini in drugih spodnjesavinjskih občin ter jim za zasaditev grmovnic, rož ali dreves povrnili vse stroške. Komisija, ki ocenjuje kraje v okviru tekmovanja Entente Florale, bo mesto Žalec obiskala 3. in 4. julija.	US
sti pa so odkrili tudi pri plačah zaposlenih, saj so imela tri delovna mesta priznana višje količnike za izračun plače glede na zahtevnost dela in izobrazbo zaposlenih na teh delovnih mestih. V tem času je bila ravnateljica OŠ Polzela Marinka Marovt, ki je z letošnjim šolskim letom predstojnica območne enote Zavoda za šolstvo v Celju. Župan Ljubo Žnidar pravi, da sankcij proti Marovtovi ne bodo sprožili: »Nepravilnosti niso tako velike. Stvari so se v OŠ uredile, saj je novo vodstvo k temu resno pristopilo. Tudi občina jim je še dodatno naložila precej nalog, ki jih je treba izvesti, da ne bi več prihajalo do takšnih nepravilnosti.« Na Polzeli bodo naročili tudi revizijo občinskega poslovanja.
ŠO
Župan Marko Balant z odličnjaki in odličnjakinjami
Najboljši učenci pri županu
Braslovški župan Marko Balant je letos prvič pripravil sprejem za odličnjake bra-slovške osnovne šole, za učence in učenke, ki so na različnih državnih tekmovanjih osvojili zlata, srebrna ali bronasta priznanja, njihove učitelje in starše.
Eva, Amadeja in Manja iz braslovške osnovne šole so pripravile krajši kulturni program, nato pa je učence nagovoril župan Marko Balant. Zahvalil še je staršem in učiteljem, še posebno pa učencem in učenkam, ki so bili vseh osem let odlični in prejeli različna priznanja na tekmovanjih. Poleg tega je župan Balant podelil še priznanja in knjižne nagrade 38 učencem in učenkam, ki so bili uspešni na državnih tekmovanjih in pri izdelavi raziskovalnih nalog.	TT
Naslednje
leto z vlakom na Goričko
Izleta z vlakom na slovensko obalo, ki ga je minulo soboto pripravilo Turistično društvo Šmartno ob Paki, se je udeležilo več kot 110 izletnikov, od tega dobra tretjina iz občine Velenje.
Najmlajši udeleženec je bil star leto dni, najstarejši 72 let. Izletniki so si ogledali Luko Koper, se na sprejemu pri podžupanu občine Piran seznanili s tamkajšnjimi načrti na področju turizma, predstavniki tamkajšnjega Turistično - informacijskega centra pa so jim pokazali nekatere znamenitosti Pirana. Kakšna je slovenska obala, so lahko spoznali na panoramski vožnji z ladjo.
Organizatorji so jim obljubili, da jih bodo prihodnje leto znova popeljali na zanimiv izlet. Tudi takrat z vlakom in sicer na Goričko.
Letošnji izlet je bil uinaj-sti po vrsti. Kot je povedal njihov organizator Marjan Knez, so si na ta takšen način ogledali že dobršen del lepe Slovenije. »Upamo, da bodo naša prizadevanja tako kot letos tudi v prihodnje podprli nekateri sponzorji.«
TP
mmm
Krajani levega brega Rimskih Toplic so rešeni težav z vodooskrbo. Konec tedna so namreč odprli dobrih 12 kilometrov vodovodnega omrežja Rimske Toplice-Lože, ki so ga začeli graditi marca lani. 131 milijonov tolarjev vredna naložba bo izboljšala tlačne razmere v naselju Rimske Toplice in zagotovila dovolj požarne vode, na omrežje pa je na novo priključenih 45 gospodinjstev.
V Rimskih Toplicah, na levem bregu, je bila vrsto let problematična oskrba s pitno vodo. Leta 1999 je Pivovarna Laško (kot upravljavec vodovoda) naročila idejno zasnovo za razširitev vodovoda Rimske Toplice, ki je bila osnova za nadaljnje aktivnosti občine kot investitorice projekta. Z 42 milijoni tolarjev kredita Eko sklada RS, 24 milijoni nepovratnih sredstev Agencije RS za kmetijske trge ter dobrimi 58 milijoni iz občinskega proračuna so zgradili 5.800 metrov pri-
Za cev sta z veseljem poprijela župan Občine Laško Jože Rajh ter župnik iz Rimskih Toplic Jože Turk.
marnega in 6.663 metrov sekundarnega omrežja, obnovili črpališče v Brestovnici ter zgradili vodohrama v Globokem in v Ložah.
Za gradnjo omrežja, ki je pitno vodo pripeljalo v Stren-
sko, Brstovnico, Lože, Vodiš-ko in Konc ter izboljšalo vodooskrbo v Globokem in Rimskih Toplicah, je vsako gospodinjstvo prispevalo po 150 tisoč tolarjev.
RP
Zgornjetržani pod kostanji
V	Zgornjem trgu v Šentjurju so se v soboto popoldne srečali prebivalci starega dela mesta, ki se prvič omenja že v letu 1384.
V	zgodovini je Zgornji trg igral pomembno vlogo, zlasti v času družine zdravnikov in skladateljev Ipavcev; ko je bil Gustav župan Šentjurja, so ga obiskovali znameniti gostje, med njimi tudi skladatelj Johannes Brahms. Aprila so v Šentjurju ustano-
vili društvo Zgornji trg in njihova prva akcija je bila prav prireditev Zgornjetržani pod kostanji, na katero so povabili vse, ki živijo ali so živeli v tem delu Šentjurja, zbrali pa so se pod znamenitimi kostanji, kjer so bile v preteklosti številne veselice in priljubljeno zbirališče trških otrok.
V Zgornjem trgu so bile pred 2. svetovno vojno štiri gostilne, dve trgovini, številni
obrtniki in rokodelci, pošta in celo sedež občine - zdaj pa je veliko praznih hiš. Zato v društvu opozarjajo na zgodovinski in kulturni pomen Zgornjega trga, prizadevali pa si bodo tudi vzpodbuditi njegovo oživljanje. Ob srečanju so pripravili še razstavo starih fotografij Zgornjega trga in Zgornejtržanov, ki je bila na ogled v Ipavčevi hiši.
IS, foto: MN
Rimske Toplice z novim vodovodom
Zgornji trg je v soboto pod kostanji zbral svoje nekdanje in današnje prebivalce.
VRK
skoraj tretjina občanov
Območno združenje RK Laško je na redni in hkrati volilni seji skupščine za novega predsednika, za 4-letno mandatno obdobje, izvolilo Toneta Velikonjo, upokojenega laškega zdravnika, osmim članom pa so podelili najvišja priznanja RK.
V	delovnem poročilu sekretarja OZ RK Laško Vlada Marota, je bilo med drugim slišati, da so v laški in radeški občini ponosni, da so uspeli povečati število članov, ki zdaj dosega že skoraj 30-odstotni delež vseh prebivalcev obeh občin oziroma slabih 5.900 članov. Lani so pridobili 188 članov, medtem ko jim število krvodajalcev (teh je 2.738) zaenkrat uspeva le ohranjati. Število krvodajalskih akcij so s petih povečali na devet letno, v združenju so po desetletju uspeli usposobiti ekipe prve pomoči, pohvalno pa je tudi sodelovanje s šolami, saj v desetih deluje kar 13 krožkov RK.
V	slavnostnem delu skupščine so osmim predlaganim dobitnikom podelili najvišja priznanja RK. Diplomo RKS sta prejela Franc Kmetič in Elizabeta Ferle s Svibnega, bronasti znak RKS Ferdo Pilih iz Rečice, srebrni znak Frančiška Višnikar iz Radeč, Drago Čudovan iz Rečice ter Franci Vrečar iz Reke pri Laškem, zlati znak in hkrati najvišje priznanje RK Slovenije pa so izročili Mihu Kuneju iz Radeč ter Pivovarni Laško.
RP
Asfaltna baza pred epilogom
Legalizacija asfaltne baze v Planinski vasi, ki je v preteklih letih močno razburjala javnost v šentjurski občini, počasi dobiva epilog.
V	prostorih UE Šentjur je od ponedeljka v času uradnih ur ob ponedeljkih, sredah in petkih na ogled projektna dokumentacija za gradnjo asfaltne baze, javna razgrnitev pa se bo zaključila 12. julija ob 10. uri z zaslišanjem investitorja Mirka Kovača v prostorih Kulturnega doma v Šentvidu pri Planini. Krajani Planinske vasi in drugi zainteresirani lahko v času javne razgrnitve po ogledu projektne dokumentacije svoje pripombe vpišejo v posebno knjigo pripomb.
Iz poročila o vplivu asfaltne baze na okolje, ki ga je izdelala Alenka Markun iz Okoljskega svetovanja Bled, pa je razvidno, da asfaltna baza ob upoštevanju vseh priporočenih ukrepov in predpisov ter ob normalnih pogojih obratovanja in rednem vzdrževanju ne bo obremenjevala okolja bolj, kot je to dovoljeno.	IS
Oživljanje Rimljanov
V	Rimskih Toplicah bodo v soboto spet pripravili prireditev Človek človeku, saj želijo prebuditi krajane, da se bodo zavzeli za svoj kraj in mu vrnili sloves, ki ga je imel nekoč.
Obiskovalce želijo seznaniti z zanimivostmi kraja, kot so propadajoče zdravilišče, Aškerčeva domačija, Lurd, Ruska steza ... in jim podariti dan zdravja. Na voljo bo namreč tudi brezplačna masaža posameznih delov telesa, ki jo bodo izvajali usposobljeni maserji, predavanja in rekreativne dejavnosti.	BA
Odličen uvod v sezono
Jurček velikan, ki bi ga bil vesel vsak gobar, je sredi junija presenetil še ne 9-letnega Blaža Vodopivca s Po-
Med obiskom pri sorodnikih v Svetelki pri Dramljah jo je Blaž mahnil Še v bližnji gozd in prav hitro uzrl gobarsko trofejo, ki pomeni resnično odličen uvod v letošnjo nekoli- | ko zapoznelo gobarsko sezono.	IS
CMCelje
Gradimo za vas
ŠMARJE P. J. PODČETRTEK BISTRICA OB S. ROGAŠKA S.
Odlična šmarska letina
V	Osnovni šoli Šmarje pri Jelšah, ki je med največjimi v državi, so z rezultati zadnjega šolskega leta posebej zadovoljni. Odličnih je kar 37 odstotkov učencev ter 32 odstotkov prav dobrih. V šoli beležijo razcvet raziskovalnega dela ter izjemne uspehe v košarki na državni ravni.
V	Osnovni šoli Šmarje pri Jelšah so posebej zadovoljni z razmahom raziskovalnega dela učencev, ki ga vsako leto z 1,3 milijona tolarjev podpre domača občina. Začeli so pred osmimi leti, ko sta nastali prvi dve nalogi. V zadnjem šolskem letu jih je na različne teme nastalo že osem - o šmar-skih vodnjakih, azbestu, pravljicah Bine Štampe Žmavc, lokalnih grajskih stavbah, magiji in podobnem - pri čemer je sodelovalo več kot petdeset učencev.
Sicer pa so bili učenci šmarske šole med šolskim letom nasploh uspešni. Osvojili so 218 različnih - zlatih, srebrnih in bronastih - priznanj ter tri druga mesta v državi, imajo pa tudi štiri državne prvake. Na športnem področju so bili košarkarji prvi v državi, košarkarice in ekipa šolske košarkarske lige pa na drugem mestu v državi.
Občina je ob koncu šolskega leta z denarnimi nagradami posebej nagradila štiri najboljše učence. To so oš-mošolci Niko Colnerič (dobitnik treh Štefanovih in treh Vegovih priznanj), Urška Terčič (med drugim osma v državi iz fizike). Žiga Kraje (med drugim državni prvak Vesele šole) in Matej Drame (med drugim drugi v drža-'vi v znanju fizike).
BRANE JERANKO
Najboljši učenci ter ustvarjalci raziskovalnih nalog iz Osnovne šole Šmarje pri Jelšah s predstavniki šole in občine. Šola je m največjimi v državi.
Ob mnogih gostih je pravi kulturni biser blagoslovil Mirko Krašovec.
Biser v samostanu Olimje
Na dan državnosti so v samostanu Olimje končno odprli obnovljene prostore Stare lekarne. S prvimi obnovami čudovitih fresk iz leta 1780 so začeli pred 2. svetovno vojno, sledile so mnoge prekinitve, zdaj pa je poskus dokončanja uspel akademskemu slikarju in resta-vratorju Matjažu Vilarju s sodelavci. Stara lekarna v Olimju je za lekarnama v Parizu in Dubrovniku tretja najstarejša v Evropi, obnovljena pa bo vsekakor privabila mnoge ljubitelje imenitnih fresk. Obnovo so izpeljali s pomočjo denarja, ki se je od lani do letos zbral v Fundaciji samostana Olimje. Zbranim gostom so ob otvoritvi predstavili tudi vrt z zdravilnimi zelišči in rožami pred samostanom. TONE VRABL, foto: GREGOR KATIČ
Slatinska svizijada
V Rogaški Slatini je bila prva svizijada, ki jo je za svoje člane pripravilo Športno rekreativno društvo Svizec. To je komaj leto dni staro društvo diplomiranih športnih učiteljev, ki v vrtcih dvakrat tedensko vadijo z najmlajšimi.
Na svizijadi so sodelovali otroci, stari od 3 do 5 let, tekmovali pa so v metu teniške žogice, skoku v daljino, šprintu na 30 metrov ter maratonu na 200 metrov. Večina otrok je bila med letom vključena v redno telesno vadbo, ki so jo člani društva izvajati v vrtcih v Zrečah, Vojniku, na Frankolovem ter v Rogaški Slatini. Med letom so v društvu pripravljali tudi druge projekte, kot so Alpska šola Svizec, plavalni in teniški tečaji.	RP
Vodovod za dve občini
Občani Bistrice ob Sotli praznujejo 29. junija, ko na praznični dan pripravijo Petrov sejem z večdeset letno tradicijo. Praznika se bodo spomnili na slavnostni seji, ki bo 2. julija in na kateri bodo podelili občinska priznanja.
Denarno nagrado občine bo prejelo Društvo vinogradnikov in kletarjev Šempeter,
priznanji občine pa Jožica Den-žič za večletno uspešno delo v različnih krajevnih društvih in Silvo Omerzu za velik prispevek pri športnem društvu. Plaketo občine bo dobilo Kulturno društvo Bistrica ob Sotli. ki s sekcijami že več let skrbi za kulturni utrip in številne praznične in druge prireditve. Najvišje priznanje, naziv častni občan občine Bistrica ob Sotli, pa
bo tokrat dobila Lea Pečnik, ki je bila rojena leta 1912 v Bistrici ob Sotli, v Mariboru pa je mnogo let poučevala klavir. Vedno pa se je rada vračala v domači kraj.
Župan Bistrice ob Sotli Jožef Pregrad je z dosežki občine v zadnjem letu zadovoljen, čeprav ga še vedno motijo mnogokrat nerazumljive odločitve države. V soboto, 3. julija, bodo slovesno odprti vodovod Križan Vrti, na katerega bo priključenih 90 gospodinjstev v občini Bistrica ob Sotli ter v delu zaselkov Lastnič in Brezovec v občini Podčetrtek. 20 milijonov tolarjev so prispevali občini Bistrica in Podčetrtek ter podjetje OKP Rogaška Slatina. V Bistrici so v Obrtni ulici uredili javno razsvetljavo in asfaltirah pločnike, že maja pa je
Nove obrtne cone
Občina Šmarje pri Jelšah pridobiva precej novih površin za obrtno-proizvodni coni v Šentvidu pri Grobelnem in na Grobelnem ter za manjšo v Zibiki. Obrtna cona v industrijskem Mestinju bo zmanjšana ter bolje uvrščena v prostor.
To bodo dosegli z obširnimi spremembami in dopolnitvami občinskega prostorskega plana, ki jih je slovenska vlada v juniju že potrdila. Zadnjo besedo bo imel občinski svet na julijski seji. Sicer pa poteka postopek sprememb in dopolnitev že štiri leta. Med postopkom so prejeli tristo predlogov občanov, od česar je polovica upoštevanih. BJ
Glasbeni seminarji v Podsredi
S celovečernim koncertom Lize Havvlina Prešiček, Mateja Zupana (oba prečna flavta) in Blaža Puciharja (klavir) se je v okviru Glasbenega poletja na gradu Podsre-da 2004 začel seminar mednarodne šole prečne flavte, na katerem sodeluje 10 slušateljev iz Slovenije. Slušatelji bodo zadnji dan v soboto pripravili zaključni koncert.
trije glasbeni seminarji. Ob že omenjenem še seminar za rog z začetkom 4. julija. Na njem bo sodelovalo 16 slušateljev iz
Italije, Slovenije in Hrvaške, ki bodo vadili pod strokovnim vodstvom Boštjana Lipovška in Brazilca Luisa Garde, ki živi v Nemčiji. Seminar za saksofon bo zadnji teden v avgustu, na njem bo sodelovalo 16 slušateljev iz Nemčije in Slovenije pod vodstvom Dejana Prešič-ka in Daniela Gauthierja.
Ob glasbenih seminarjih bodo 24. julija v Olimju pripravili koncert tria Slavka Oster-ca, v začetku septembra pa bo v atriju gradu Podsreda večer ruskih šansonov v izvedbi Ire Roma.	TV
občina obnovila športno igrišče ob šoli in ga opremila s tar-tanom. K 20 milijonom občinskega denarja je ministrstvo za šolstvo prispevalo 20 odstotkov.
V	teku so tudi pogovori za ureditev obvoznice za razbremenitev prometa skozi občinsko središče, vendar se zapleta z nekaterimi lastniki zemljišč, ki jih niso pripravljeni prodati. Župan bo na slavnostni seji ponovno opozoril na možnost prestavitve v Posavsko regijo zaradi neurejenih razmer v sedanji regiji, ker so vedno na repu.
Urejajo tudi Gabronovo hišo, eno najlepših starih hiš v Bistrici, v kateri bodo v zgornjem delu štiri stanovanja, v spodnjem pa novi prostori občine, vinoteka in pisarna TIC, ki ga morajo ustanoviti do konca leta. Občina se bo v nove prostore preselila do naslednjega občinskega praznika.
TONE VRABL
Vlaganja v vodooskrbo
V	občini Šmarje pri Jelšah si po sušnih letih prizadevajo, da bi imeli vsi občani zagotovljeno organizirano oskrbo z vodo.
Motnje z vodooskrbo imajo celo v delu naselja Šmarje pri Jelšah, zaradi česar se občina pospešeno pripravlja na izgradnjo vodohrana na območju Sv. Miklavža. Z 250 kubičnih metrov velikim vo-dohranom nameravajo obenem zagotoviti tudi nove možnosti za priključitve vaš-čanov v Bobovém ter Pijov-cih. Občina želi naložbo dokončati do konca poletja. Njena vrednost znaša 38 milijonov tolarjev, od česar je več kot 60 odstotkov denarja iz Evropske unije.
Sicer pa načrtuje občina še ureditev manjšega vodovoda na Tinskem. Tako bo ostal v prihodnje v upravljanju krajanov le vodovod Beli Potok-Pijovci. BJ
SL. KONJICE VITANJE VOJNIK DOBRNA
Prvo konjiško krožišče
V sklopu prireditev ob konjiškem tednu so v torek popoldne simbolično predali v uporabo novozgrajeno krožno križišče Fink v Slovenskih Konjicah. Z njim se je pomembno povečala pretočnost prometa, boljša pa je tudi prometna varnost v križišču lokalnih cest in regionalne ceste Slovenske Konjice-Celje.
Težnja po ureditvi križišča ob vstopu v mesto je stara že vrsto let. Še pred petimi leti je bilo tu vrisano običajno križišče, ki pa ga je občina z veliko podporo krajanov zavrnila. Bojazen, da bodo zaradi tega pristali na repu slovenskih naložb, se k sreči ni uresničila. Direkcija RS za ce-
Za večjo prometno varnost in boljšo pretočnost prometa
ste je podprla predlog za krožišče, hkrati z njim pa so zgradili pločnike, uredili javno razsvetljavo in odvodnjavanje. Treba je bilo zgraditi tudi nov most čez potok Polenščico, tako da je celotna vrednost naložbe dosegla 98,3 milijona tolarjev. Država je prispevala 78,8 milijona, ostalo Občina Slovenske Konjice.
Projekt so naredili v celjski Projektivi, krožišče je zgradilo celjsko podjetje Vzdrževanje in obnova cest, svetovalne storitve in nadzor nad gradnjo pa je tudi tokrat opravljalo ljubljansko podjetje DDC svetovanje inženiring.
Ob odprtju krožišča so se zbrali vsi, ki so tako ali drugače pripomogli k izgrad-
nji: projektanti, gradbeniki, nadzorniki, oba konjiška poslanca v državnem zboru, župan Janez Jazbec ter minister za promet dr. Marko Pavliha, ki v svojem nagovoru ni pozabil poudariti, da le nadaljuje delo prejšnjega ministra Jakoba Presečnika. Z zadovoljstvom je tudi ugotavljal učinkovitost krožnih križišč, ki so nastala z rekonstrukcijo prejšnjih klasičnih. Število prometnih nesreč se je namreč v povprečju zmanjšalo za polovico, število poškodovanih udeležencev pa celo za tri četrtine. Da bi bilo tako tudi v tem krožišču, je ob blagoslovu zaželel tudi konjiški arhidiakon Ivan Pajk.
MILENA B. POKLIČ
Novozgrajeno krožno križišče so simbolično predali v uporabo najzaslužnejši za njegovo izgradnjo. Trak sta prerezala župan Janez Jazbec in minister za promet dr. Marico Pavliha.
Počasno slovo od graščine
Regijski zavod za usposabljanje in varstvo na Dobrni je pripravil v petek za širšo javnost predstavitev svojega delovanja, še posebej za starše varovancev.
Na petkovi prireditvi v dotrajani stari graščini, ki jo bo nedaleč proč nadomestila novogradnja, je zavod predstavil delo v zadnjem šolskem letu, ki so ga ponazorili z video posnetki ter razstavo izdelkov. Pri tem so predstavili posebno priznanje za varovanje zob varovancev, ki jim ga je podelila prejšnji mesec Stomatološka sekcija Slovenskega zdravniškega društva.
Podelili so več priznanj zavoda varovancem za njihov osebni napredek ter dosežke na likovnem in športnem področju. V zavod je trenutno vključenih 69 otrok ter odraslih varovancev s posebnimi potrebami iz različnih krajev celjskega območja.
Sicer pa dotrajana dobrn-ska graščina Novi grad za občane s posebnimi potrebami že precej časa ni več primerna. Prizadevanja za izgradnjo novega poslopja trajajo že kar nekaj časa, pri čemer bodo v teh dneh začeli izgradnjo komunalnih vodov za potrebe novogradnje. Gradbeno dovoljenje je že izdano, razpis za izvajalca del bodo objavili še letos, z izkopom temeljev in gradnjo pa nadaljevali prihodnje leto. V novo poslopje, katerega investitor je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, naj bi se preselili leta 2006. Po selitvi ter obnovi bo graščina Novi grad namenjena zdravstvenemu turizmu.
BRANE JERANKO
Neurje poškodovalo ceste
V vitanjski občini, predvsem na območju Spodnjega Doliča, Pake in Brezna, še vedno odpravljajo posledice hudega neurja, ki je kraje prizadelo v ponedeljek zvečer.
Zaradi obilice dežja so poplavili številni vodotoki, najbolj potok Jesenica, ki je zalil cesto v dolžini dveh kilometrov, zaradi česar se je v past ujelo tudi več vozil, ki pa so utrpela le manjšo škodo. Sprožilo se je več zemeljskih plazov, ki so poškodovali lokalne in krajevne ceste. Še isto noč so domači gasilci kljub slabemu vremenu omogočili prevoznost ceste Vitanje-Dolič.
Vitanjski župan Slavko Vetrih pričakuje, da bodo glavnino poškodb na cestiščih odpravili v naslednjih dneh. Kolikšna bo škoda, je zaenkrat še težko oceniti, vsekakor pa bo velika, ocenjuje.	MBP
Zlati grb Stanku Golčerju
Na slavnostni seji občinskega sveta ob 30. juniju, prazniku občine Slovenske Konjice, so podelili letošnja občinska priznanja.
Zlati konjiški grb so za izredno življenjsko delo podelili veterinarju Stanku Golčerju, ki je že med študijem v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1965, opravljal prakso na Veterinarski postaji v Slovenskih Konjicah, ki ji je ostal zapisan vse do upokojitve. Sodeloval je pri izgradnji nove veterinarske postaje, bil njen predstojnik in zadnja leta direktor.
Srebrni konjiški grb je prejelo Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov - Steg Slovenske Konjice 1, bronastega pa Jožef Satler. Nogometno društvo Dravinja, ki letos praznuje 70 let obstoja, je za svoje delo pri razvoju športa v občini prejelo nagrado občine, nagrado župana pa je dobila Gizela Rozman, predsednica Društva invalidov Dravinjske doline.	MBP
Nova Cerkev praznuje
V KS Nova Cerkev pri Vojniku se vrstijo številne prireditve letošnjega krajevnega praznika.
Tako bodo med praznovanjem med drugim slovesno predali namenu dve asfaltirani cesti: v Veliki Ravni ter jutri, v petek 2. julija, v Čreškovi. V preteklih dneh je bila v Socki kulturna prireditev, na dan državnosti pa v Novi Cerkvi začetek dolgega pohoda po Slomškovi poti. Živahno bo tudi konec tega tedna, ko bosta v soboto namiznoteniški turnir ter srečanje starejših krajanov, v nedeljo pa tradicionalni pohod po obronkih krajevnih skupnosti Nova Cerkev in Frankolovo.
Prihodnji teden bo med drugim sledila slovesna otvoritev čistilne naprave v Novi Cerkvi.
BJ
Z zlatoporočnega slavja Jurkové mame in očeta iz Strmca pri Dobrni
Zlata starša petih otrok
Na Dobrni so praznovali zlato poroko Jurkové mame in očeta iz Strmca. Zanju je bila usodna lepa nedelja pri sv. Joštu na Paškem Kozjaku, leta 1953.
Takrat sta se Zofija in Avgust Ramšak spoznala, leto pozneje pa poročila. Na Jurkovi domačiji sta si nato nabrala veliko žuljev ter dala življenje petim otrokom. Mama je daleč naokoli sloveča kuharica, oče je dolga leta prelagal težka bremena po apnenicah. Za zlati praznik, ki sta ga praznovala pred kratkim, je bilo ob njiju pet otrok ter 12 vnukov, da o vseh drugih, ki ju spoštujejo, ne govorimo. BJ - Št. 26-1. julij 2004 -
Slovenske zdravo
Konjiška občina se je lani vključila v projekt Zdravo mesto, ob letošnjem občinskem prazniku pa je predstavila nekatere pridobitve, ki pomembno izboljšujejo okolje.
Pri kulturnem domu v Konjicah so postavili stopnišč-ni vzpenjalec, ki omogoča dostop v knjižnico tudi invalidom. Uredili so tudi vsem dostopno novo občinsko sejno sobo. Projektno pisarno Slovenske Konjice - zdravo mesto so uredili v sklopu prostorov območnega združenja RK, tako da bodo informacije o zdravem načinu življenja ter o različnih delavnicah in drugih prireditvah vedno na voljo.
Sicer pa je projektni svet, ki ga vodi dr. Marinka Vovk, opredelil prednostna področja, kamor bodo usmerili največ pozornosti. Zmanjšati želijo neenakosti med občani v možnostih zdravljenja, jih spodbujati k varovanju okolja ter omejiti uživanje alkohola in drugih drog predvsem med mladostniki.
MBP
Konjice -mesto
Vsem dostopno knjižnico je omogočil stopniščni vzpenjalec.
Poletje v Celju
vabi
Med organizatorji letošnjega Poletja v Celju, knežjem mestu so: celjska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Muzej novejše zgodovine Celje, Zavod za kulturne prireditve Celje, Turistično društvo Celje, Plesni forum Celje, Plesni teater Celje - Studio za ples Igen, Rok Komel, Mladinski center Celje, Društvo likovnih umetnikov Celje, Mravljica Celje, KUD Lumen Tržič, Fit Media Celje, KUD Zarja Trnovlje Celje, Galerija likovnih del mladih Stari grad Celje, KD Orkester Akord Celje, Jure Lukaščik in Aleksandra Gruden.
V mestu ob Savinji se danes uradno začenja sklop prireditev, vpetih v Poletje v Celju, knežjem mestu 2004. Novost letošnjega poletja sta nekoliko drugačna vsebinska zasnova in novo odprto prizorišče. Namesto v Knežjem dvorcu bo tokrat zaživelo prizorišče ob Vodnem stolpu, prireditve pa bodo tudi na Starem gradu.
Pripravo in izvedbo projekta je mestna občina letos zaupala Zavodu za kulturne prireditve Celje, pri čemer so k sodelovanju povabili tudi tiste izvajalce, ki so v preteklih letih na Poletju v Celju, knežjem mestu že sodelovali. Letošnji koncept se osredotoča na tri umetniške zvrsti: glasbo, plesno scensko in vizualno umetnost. Prireditve, julija in av-
gusta se jih bo zvrstilo kar 62, bodo oživele prizorišča na prostem. Zaradi obnovitvenih del v Knežjem dvorcu je prostor ob Vodnem stolpu postal novo odprto prizorišče zlasti za glasbene in plesno scenske prireditve. Mogočnost Starega gradu bodo tudi letos izkoristili Grajski večeri in zdaj že tradicionalna podelitev Veronikine nagrade. Na istem prizorišču si bo mogoče ogledati tudi gledališko predstavo in sodelovati v likovnih delavnicah, medtem ko Mladinski center Celje svoj programski izbor usmerja predvsem k mlajši populaciji.
Prvič v Sloveniji se bo v torek pri Vodnem stolpu predstavil Mednarodni mladinski simfonični orkester, ki ga bosta vodila dirigenta Geza in Csaba Szilvay. S plesno scensko
umetnostjo prihajajo poleg domačih izvajalcev v Celje tudi gostujoči umetniki iz slovenskega in mednarodnega prostora. V torek bo tako Celje gostilo poulične umetnike iz Belgije in Španije, v atriju Galerije likovnih del mladih Stari grad bo avgusta gostovala skupina igralcev iz Makedonskega gledališča Skopje in Štipskega ljudskega gledališča, ki bo predstavila staroslovansko - makedonsko - mitologijo in obrede. Novost je tudi t. i. projekt znotraj projekta Odprti oder, ki je namenjen predstavitvi najboljših celjskih plesnih ustvarjalcev mlade generacije. Posebna pozornost je namenjena tudi najmlajšim, ki si bodo lahko ogledali lutkovne predstave v Hermanovem gledališču in obiskali lutkovne predstave na odprtem odru
pri Vodnem stolpu. Oblikovalci vizualnih projektov so si kreativne prostore izbrali na ulici ali v galerijskih prostorih. Člani celjskega društva likovnih umetnikov bodo prihodnjo soboto oživljali mestne ulice v sklopu projekta Vstop prost 5, ljubiteljski ustvarjalci pa Celje z okolico. TUdi letos se bodo lahko tečajniki seznanjali z oblikovanjem gline na lončarskem vretenu. Pozabili
pa niso niti na študente likovnih umetnosti, ki bodo svoj umetniški potencial udejanjali v prostorih Galerije sodobne umetnosti Celje.
Vrhunec Poletja v Celju, knežjem mestu bo nedvomno prireditev Pod zvezdami Celjanov - srednjeveški dan na Starem gradu, kjer tudi letos pričakujejo obisk večtisočgla-ve množice.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Metropol ponovno odpira vrata
Rezultat 4. gledališke delavnice je biblijska zgodba o judovski princesi.
Šaloma prvič v Celju
V zunanjem lapidariju Pokrajinskega muzeja Celje so minuli konec tedna premierno uprizorili biblijsko zgodbo Šaloma dramatika Oscarja VVilda.
Predstava je rezultat ustvarjalnega gledališkega seminarja v organizaciji celj-
V Šmarju pri Jelšah so v začetku leta nameravali odpovedati četrti slovenski trienale satire Aritas 2004, vendar je prireditev po zaslugi »tablet« preživela. Z izdatno pomočjo tovarne Krka je v Krkini galeriji v Ljubljani že na ogled razstava del z likovnega natečaja.
Na razstavi, ki so jo odprli v sredo, so izbrana dela z likovnega natečaja na temo Živeti zdravo življenje. Razstavljena so dela nekaterih vodilnih imen slovenskega likovnega ustvarjanja, med katerimi so Jože Ciuha, Marko Kočevar, Aljana Primožič, Božo Kos, Bine Rogelj, Vladimir Makuc, Anton Repnik, Enver Kaljanac, Bor Zupančič ...
ske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in v izvedbi igralcev Zveze kulturnih društev Celje. Pod mentorstvom režiserja Mihe Alujeviča se ga je udeležilo 25 tečajnikov z namenom, da bi se naučili, kako nastaja predstava, ter da bi
Prvo nagrado likovnega natečaja je prejel Fojž A. Zor-man, ki mu sledi Zvonko Čoh (s koreninami v Rogaški Slatini), tretjenagrajeni pa je Radko Okretič. Dobitnik Posebnega likovnega priznanja je nekdanji Šmarčan Stane Jagodič, sicer pobudnik ter gonilna sila Aritasa. Hkrati z odprtjem razstave je izšel njen likovni katalog, katerega izid je omogočila Občina Šmarje pri Jelšah.
Razstava bo v Ljubljani na ogled do začetka septembra, nato pa jo bodo preselili v Šmarje pri Jelšah, Sežano ter Novo mesto. Jeseni bo v Šmarju sledil tudi besedni del trienala satire, ki ga v celoti pripravlja tamkajšnja občina. Ta bo v prvi polovici ju-
se tudi sami poizkusili v vlogi igralca. »Seminar je potekal dva konca tedna, ob spoznavanju dela na odrskih deskah pa smo se vsi udeleženci izjemno zabavali,« je z delavnico kot tudi s končnim izdelkom zadovoljen Miha Alujevič.	BA
lija, skupaj z domačo knjižnico, objavila javni nagradni natečaj za ustvarjalce besedne satire. Skupna prireditev, z besedno in likovno sadro, bo v Šmarju v času Martinovega, pri čemer točni datum še ni določen. Takrat bo izšel ločeni katalog besedne satire, kar se bo zgodilo prvič.
Sicer pa je stal pretekli Aritas Občino Šmarje pri Jelšah, ko ga je organizirala še sama, nad 10 milijonov tolarjev. To je za gospodarsko šibke kraje, brez bogatih velikih botrov na gospodarskem področju, seveda previsok znesek. Letos namenja iz občinskega proračuna za trienale 3 milijone.
BRANE JERANKO - Št. 26-1,
Dobrih pet mesecev bo, odkar je »prvi art kino v državi« zaprl svoja vrata. Medtem ko se je razpletala zgodba o novem upravljavcu prostorov, so izložbo kavarne Metropol poleg obvestila »do nadaljnjega zaprto« krasili plakati o koncertih in politični plakati. Sredi prejšnjega tedna pa je plakate končno zamenjal beli papir z napisom: »Za vas preurejamo Mestni kino Metropol.« Odprli ga bodo Z julija.
Novi upravnik je DZU Filter, ki vodi tudi internetno kavarno Stane, Metropolove-ga neposrednega soseda. Naziv mestni kino nakazuje spremembo koncepta, ki pomeni, da bo dodatni spored bolj pester, ne pomeni pa, da art programa ne bo več - ta bo še vedno temelj programa. Otvoritev se bo zgodila v stilu - s slovenskim filmom Pesnikov portret z dvojni-
kom Francija Slaka, filmom, nastalim po TV-nada-ljevanki. Režiser bo tudi gost otvoritve. Art program bo v nadaljevanju sestavljen iz naslovov, ki jih je Metropol med časom zaprtja zamudil. Najprej bo na vrsti razvpiti Dog-ville Larsa von Trier ja, ki bo pognal v kina oboževalce eksperimentalnih skrajnosti in Nicole Kidman. Po Dog-villeu se bo zavrtela Cinema-nija, pol dokumentarec o maničnih kinoljubcih, katerih življenje je odvisno od tega, kako v bližnjih kinih sestavljajo program. (Glede na število dvoran v Celju precej aktualen film). Zadnji iz julijskega art programa bo Pomlad, poletje, jesen, zima ... in pomlad Kim Ki - Duka, slikovito sprehajanje po letnih časih v naravi in človeku.
Spremljevalni program se bo odvijal ob koncih tedna, za sedaj petkih in sobotah -
sveži in komercialnejši filmi od Zbogom Lenin! do Ljubezen je luštna stvar se bodo predvajali pod skupnim naslovom Zamudili ste. Za konec julija pa še novost: otroška matineja s slovenskimi zimzelenčki se začenja zadnjo soboto v mesecu s filmom Ne joči, Peter.
PETER ZUPANC
Mala šola za
muzealce
V Celju je te dni mala šola muzeologije, ki je letos prvič, poleg študentom družboslovnih in humanističnih smeri, namenjena tudi pripravnikom v muzejih, ki jih čaka strokovni izpit za naziv kustos/kustosinja.
Tečaj je vsebinsko usklajen z zahtevanimi znanji izpitnega programa in obsega predavanja iz muzeologije, nege predmetov in pravnih podlag, ki zakonsko urejajo področje kulturne dediščine. Namen in cilj tečaja sta višja kvaliteta in raven znanja ob zagovoru izpitov, zlasti pa boljša usposobljenost strokovnih delavcev na področju varstva dediščine. Nosilna tema drugega dela male šole muzeologije izhaja iz temeljnih segmentov muzejskega dela, to je stalnih razstav. Teoretični pogled na obravnavano temo je prepleten s predstavitvami konkretnih muzejskih projektov.
Izobraževalni program male šole muzeologije je tudi letos podprlo ministrstvo za kulturo, saj ga prepoznava kot projekt, ki sledi ciljem kulturne politike, zapisane v Nacionalnem kulturnem programu.
BA
Lepo je počivati ob morju in ničesar početi...
Pričarali smo Jim počitnice
NT&RC je v akciji Naslikajmo počitnice otrokom 70 šolarjem omogočil sedem nepozabnih dni v Baški
Otroci, ki so se pred dobrim tednom z dvema avtobusoma odpeljali na morje, v kolonijo v Baško, kamor jih je v sklopu dobrodelne akcije Naslikajmo počitnice otrokom popeljala medijska hiša NT&RC, so se domov vrnili pred dvema dnevoma. Dobre volje, nasmejani in srečni, saj so v Celjskem domu v Baški, kjer letovanja organizira družba Celeia d.o.o., preživeli teden dni čudovitih počitnic, ki bodo v njihovem spominu zasidrane za vedno ...
Ob 12 akademskih slikarjih, ki so z namenom, da bi z izkupičkom od prodaje slik otroke popeljali na morje, v sklopu letošnje, druge likovne kolonije NT&RC podarili vsak po tri dela, ljubiteljih umetnosti, ki so slike kupili, pokroviteljih, ravnateljih ter učiteljih, ki so akcijo tako ali drugače podprli, je bilo v času, ki so ga preživeli v Baški, 70 otrokom iz Celja in okolice, naklonjeno tudi vreme. Sobota je bila edini dan, ko je morske načrte otrokom in njihovim vzgojiteljem nekoliko prekrižala burja; že naslednji dan je bilo vreme spet lepo, otroci pa so kot večino dni vse do torka uživali v čistem morju. Vsi, ki so bili prvič v legendarnem Celjskem domu v Baški, so si obljubili, da se bodo tja zagotovo še vrnili.
Ena velika družina
V minulih dneh je življenje v Celjskem domu v Baški potekalo nekoliko bolj umirjeno kot je za tovrstne počitnice običajno. Nekoliko manj je bilo slišati sicer običajnega hrupa, pa manj prepiranj, značilnih za priložnosti, kjer se za nekaj dni zbere veliko otrok ... Čeprav se otroci iz
različnih šol pred odhodom v Baško večinoma niso poznali, so bili videti kot ena velika družina. Če so nagajali, so to počeli tako, da tega ni bilo opaziti. Sicer pa ob budnih očeh vzgojiteljic, pod pozornim vodstvom direktorja družbe Celeia d.o.o. Bojana Sedlarja ter ob izredno dobri hrani, za katero v Baški skrbi izkušena ekipa kuharic pod vodstvom Mare Sesar, ni bilo ravno veliko vzrokov za slabo voljo. Otroci so že med vožnjo od Celja proti Baški postali prijatelji.
Morske duše dvojčice
»Čeprav nisem prej poznala nikogar, sem tu dobila številne nove prijateljice. Občutek imam, da se predvsem z Matejo poznava že vse življenje...« je povedala Urša z Ljubečne, ki je skupaj z Matejo in še nekaterimi članicami skupine Ve-soljke začela graditi načrte za zvezdniško kariero v prihodnosti. »Ko prideva iz Baške, bova odšli v Hollywood, kjer bova postali veliki filmski zvezdi. Vse igralke se bodo skrile pred nama, Brad Pitt bo lahko igral najinega dedka,« sta na pol v šali pojasnjevali duhoviti dekleti, ki sta imeli tudi že bolj konkretne načrte. »Iz Baške greva v Nemčijo, do Anglije, iz Anglije, kjer se bova ustavili za nekaj dni, da nakupiva obleke, pa čez lužo v Ameriko. Zdaj, v času, ko o karieri le razmišljava, pa v Baški delava kot maserki. To je brezplačno delo, je najina dobrodelna akcija, nekaj kar' delava zastonj, saj kakšno dobro delo opravljajo vse velike filmske zvezde...«
Matejina prijateljica Urša je o novem prijateljstvu povedala: »Prej se nisva poznali, ampak zdi se, da se pozna-
va že od nekdaj. Kot da bi naju ob rojstvu ločili... Ob tem pozdravljam vse na Ljubečni!« »Verjamem v sorodne duše in to je moja sorodna duša...« je o Urši povedala Mateja in dodala: »Savinjska je zakon!«
Prve ljubezni ...
Čas na morju je tudi čas za nove ljubezni in naši počitni-karji so to dobro izkoristili. »Mislim, da je fantov sicer nekoliko premalo, ampak se bomo že znašle,« je povedala ena od deklet, ki so med spoznavnim večerom pripravile zanimiv skeč na temo fantje. Kljub temu so bile, kot je bilo videti med športnimi igrami, moči kar enakovredno razporejene. Sicer pa tudi fantje niso stali križem rok. Med eno od prireditev so zaigrah slačifan-te; pogumno so dvignili majice in pokazati s flomastri popisane hrbte. Nad puncami je bil navdušen tudi bodoči os-mošolec Mario iz Žalca, ki se je (le kaj se na morju lahko zgodi lepšega?) v Baški na novo zaljubil. »Ker je moja nova punca iz Savinjske doline, se bova zagotovo še videla,« je povedal in obljubil, da jo bo čez nekaj let zagotovo spet pripeljal v Baško. »Super se je zaljubiti na morju,« je dodal.
Eden najmlajših udeležencev kolonije je bil vedno na pogovor pripravljeni 8-letni Marko, ki je prišel skupaj z vrstnikom Janezom. »Najboljše od vsega je morje, veliko plavava, se potapljava. Najbolj so mi bile všeč školjke, v Baško pa se bom zagotovo še vrnil,« je bil odločen fantič, ki je Baško prvič obiskal, še preden je začel hoditi v šolo.
Vzgojitelji Eva Jankovič, Petra Prevolnik, Lidija Djordje-vič, Lidija Knez, Irena Koenig, Alja Pristovšek in Dani Ošep ter pedagoška vodja kolonije Alen-
ka Vunjak so skrbeli za dobro počutje in varnost otrok v Baški. »Čeprav so na počitnicah, je potrebno skrbeti tudi za red in disciplino,« je bila na videz stroga Alenka Vunjak, seveda z enim samim namenom. Poskrbeti za varnost otrok. Čeprav so, navdušeni nad njegovo prijaznostjo in razumevanjem za njihove drobne težave, pogosto potrkali na vrata pisarne zdravstvenega tehnika Dragutina Kocjana, se ni na srečo nikomur od otrok zgodilo nič hujšega. Hi in tam je kdo padel in je bilo potrebno dati obliž na ranico, drugega je malo preveč opeklo sonce ... Bolj kot zdravila je pomagala prijazna beseda in pozornost; otroci so v hipu pozabili na svoje bolezni in se pri igri ali na plaži pridružili prijateljem.
Domov so se vrnili v torek, večina od njih trdno odločena, da se bodo v Baško še vrnili. Dva dni pred njimi smo zaradi službenih dolžnosti iz Baške, kjer se je v torek začela prva redna kolonija, odšli tudi mi. Z zavestjo, da smo s tokratno dobrodelno akcijo, ki se bo predvidoma ponovila čez dve leti, zares uspeli storiti nekaj dobrega. Le kaj je lahko lepšega, kot začutiti srečo v srcih otrok? In ponosni smo na to, da nam je uspelo otrokom nekaj lepih in nepozabnih trenutkov na morju pričarati vsaj za teden dni...
ALMA M. SEDLAR
»Z letošnjo dobrodelno akcijo, pa tudi z odzivom slikarjev, donatorjev in pokroviteljev, smo zelo zadovoljni. Glede na dobro počutje otrok v Baški razmišljamo, da bi dobrodelno dejavnost tudi v prihodnje usmerili v skrb za otroke,« je povedal direktor NT&RC Srečko Šrot
Na igrišču Celjskega doma v Baški je živahno vse poletje; '
Kolonija v Baški je čudovita priložnost za
AKCIJA ZA NAROČNIKE NOVEGA TEDNIKA
triglav
@
MESTNA OBČINA CELJE
DELO
Z UMOR [>Trimo
oo
DONATOR
CENTER
I®
INTERS RA R
Vsem naročnikom Novega tednika ponujamo poseben akcijski popust. Knjiga Kuharske bukve slovenskih gospodinj bo za naročnike stala le 1.000 tolarjev, vendar izključno ob nakupu v oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje na Prešernovi 19.
Ko iz kuhinje zadiši po domače
Skrbno smo zbrali 507 receptov jedi, ki jih s posebno ljubeznijo pripravljajo
Dodali smo še drobne zvijače, koristne nasvete, domače mere, kuharske izraze, nasvete za urejanje domačega zeliščnega vrta, nekaj domačih zdravil...
Nastale so
J^uharàLe lÁve iíouenilih ^oipoÁinj
pravi vodič skozi kuharsko umetelnost, spretnost, znanje in kulinarično domišljijo iz slovenskih domov.
V prednaročilu stane knjiga 1.900 tolarjev (plus poštnina), v redni prodaji bo stala 2.700 tolarjev.
Kuharske bukve slovenskih gospodinj je založilo podjetje NT&RC, recepte je več let v radijskih oddajah zbirala Ivica Bumik, revizijo pa je opravila profesorica Jožica Štrak, ki je v knjigo dodala tudi nekaj svojih prav posebnih in izvirnih receptov.
1. julij 2004 --------
NW
SHUJŠEVALNI DNEVNIK
Torek: Hodim po enem večjih trgovskih centrov, ko me ustavi na videz znana gospa: »Joj, gospodična Ančka, kako ste pa vi shujšali! A je to zaradi vaše skupine Hujšamo z Novim tednikom?« »Ja, seveda,« ponosno prikimam, pri sebi pa si mislim, kako bi šele bilo, če bi bila tak karakter kot ostali člani skupine in bi se sestankov redno udeleževala. Kako idealno postavo bi imela šele potem? Pohvalo je bilo vseeno lepo slišati... čeprav življenjsko pomembne odločitve, med katere sodi tudi ta, da se bomo znebili nekaj odvečne teže, sprejemamo zaradi sebe in ne (toliko) zato, da drugi zavidljivo občudujejo našo novo lepoto in vitkost.
Sreda: Prvi dan sem na morju in odlično je! Ob čudovitem vremenu in morju so mi najbolj pri srcu kuharice v Celjskem domu, ki so navajene potrpežljivo prenašati moje vegetarijanske »muhe«. Muha je pravzaprav le ena, in ta je, da ne jem mesa. Vsa druga vprašanja in kritike glede moje osebne odločitve so brezpredmetne. Zato tistim, ki jih tu in tam privlečejo iz rokava, sporočam: »Če bi se jaz tolikokrat zabubila v vprašanje, zakaj neki jeste meso, kot ste se vi v mojo odločitev, da ne bo del moje prehrane, bi ga verjetno že zdavnaj nehali jesti...« Ne zaradi prepričanja, temveč zato, ker bi vam slej ko prej popustili živci... Moji so postali že jekleni, saj je to, če želim vztrajati, najboljši možni način.
Četrtek: Plavam kot kakšen delfin in ob tem zelo upam, da bo voda pomagala izbrusiti katero od maš-čobnih blazinic na telesu. Odlični hrani se še vedno ne morem upreti, požrešnost pa zahteva nov davek. Vse bolj boleč zob. Ko se vrnem, bo treba obiskati zobozdravnika. In kupiti nove kopalke. Take z dolgimi rokavi in hlačnicami, saj bi bile edine, v katerih bi lahko uspešno skrila svoje obline ...
Petek: Zakaj neki se ljudje toliko ukvarjamo s hrano in hujšanjem? Ko gledam zadovoljne obraze otrok, vidim, kako malo potrebujejo, da so srečni. In če imaš še to srečo, da si zdrav ... Včasih pozabimo, kaj vse nam je podarilo življenje.
Sobota: Z M. in Š. se solzne od smeha v Slovenijo vračamo po stranskih ulicah Reke; predvsem zato, ker je obvoz označen približno tako dobro kot na Mariborski cesti v Celju. Končale smo v Rupi in potem nadaljevale še tistih nekaj ur evropske vožnje do doma. Utrujena sem padla v posteljo in se začela pripravljati na čas, ko bo v mojem življenju spet prevladala duhovna, ne telesna hrana.
Nedelja: Prihaja čas slovesa za nekaj mesecev, ampak včasih se je dobro (za nekaj časa) ločiti od tistih, ki jih imaš najbolj rad. Z oddaljene perspektive izgledajo stvari povsem drugače ... Vidiš jih bolj objektivno, trezno in zaveš se česa, na kar bi sicer morda lahko pozabil. Najbolj čudovito je, da jih imaš ob ponovnem srečanju še bolj rad. Srečo imam, da se mi to dogaja.
Ponedeljek: Delam, delam, delam... Življenje v Evropi je garanje, garanje, garanje in nekaj minut za kakšen sendvič vmes. Anski vrh v zadnjem času povsem zanemarjam, ker so ga okupirali klopi. Čeprav sem izvedela za vražo, da ni slabo, če te za kratek čas piči kakšen okužen klop, ker potem postaneš odporen na strup. To sicer lahko storim, ampak le kako naj vem, kateri je okužen? Preveč rada se imam, da bi postala nekakšna dežurna vaba za klope. Klopolovka.
Torek: Dragi dnevnik, počasi se poslavljam. Danes so se še zadnjič pred poletjem srečali člani skupine Hujšamo z Novim tednikom. Iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, kjer jim je mag. Ivan Eržen prijazno posojal prostore, so odšli v Top-Fit, kjer so ves čas nudili vso podporo naši akciji. Zbrane so pozdravile voditeljica akcije Jana Govc Eržen, idejna mama Rozmari Petek ter šefica Novega tednika Tatjana Cvirn. Udeležence so pohvalile, dobili so priložnostna darila, jaz pa sem, sramujoč se svojih špricanj sestankov skupine, raje stala nekoliko bolj ob strani in jih opazovala s kotičkom očesa. Dragi dnevnik, ne boš mi verjel, ampak ... Čeprav priznam, da ne znam najbolje oceniti, kdo je shujšal za tri in kdo za pet kilogramov (še dobro, da tehtnica ne laže...), sem opazila nekaj drugega. Člani skupine so bili drugačni, povsem spremenjeni v primerjavi s časom pred dvema mesecema, ko smo se srečali prvič. Bolj veseli, nasmejani, polni energije, življenja in bolj zdravi. Je tako zaradi spremenjenega načina življenja, zaradi kakšnega kilograma manj ali zato, ker so v skupini našli nove prijatelje? Ne vem. Mogoče bomo odgovor našli septembra, ko se, kot so se dogovorih z dr. Jano in Rozmari, spet srečamo. Komaj čakam, in upam, da se bom do takrat spravila v vsaj eno številko manjše kopalke! Te obvestim.
Konec ANČKA OCVIRK
Gasilska slika za slovo. Na sredini zdravnica Jana Govc Eržen, ki je tudi nacionalna koordinatori» za preventivo srčno žilnih bolezni.
HUJŠAMO Z NOVIM TEDNIKOM
Odvrgli 90
kilogramov
Hujšanje z Novim tednikom se bo nadaljevalo tudi jeseni
V	torek se je za našo skupino »hujšarjev« z zaključkom osmega srečanja končalo skupno druženje. Zaenkrat! Namreč, skupinica se je odločila, da se bo redno srečevala in se spodbujala tudi med poletnimi počitnicami, jeseni pa se skupaj z zdravnico Jano Govc Eržen znova dobimo. Ker pa je naša medijska hiša za najbolj vztrajne udeležence obljubila nagrade že zdaj, besede ni smela snesti (bi bilo preveč kalo-rij).
V	začetku maja se je naša hiša ob podpori Jane Govc Eržen odločila oblikovati skupino, ki si poletje želi pričakati z nekaj kilogrami manj. Vemo namreč, da je hujšanje v skupini precej lažje od individualnega, saj skupina poleg tega, da več ve, pomaga takrat, ko motivacija za hujšanje katerega od članov pade. Od 20, kolikor jih je začelo s hujšanjem, je do konca vztrajalo 17 udeležencev. Od tega jih je večina izgubila od 4 do 8 kilogramov, rekorderji, ki so si prislužili nagrade naše medijske hiše v obliki bona za nakup oblačil v vrednosti 10 tisoč tolarjev, pa so bili Ljudmila Še-koranja, ki je sedaj lažja za 10 kilogramov, Bojana Vozlič z 12 kilogrami manj ter rekorder Boris Škraber, ki je izgubil dobrih 13 kilogramov. Boris Škraber je vodil že od začetka akcije, zato smo od njega pričakovali še kakšen kilogram manj. Ker pa se je v njegovi družini v zad-
Trije najbolj uspešni v akciji: (z leve) Ljudmila Šekoranja, Boris Škraber in Bojana Vozlič
njem tednu zgodil srečni dogodek - Boris je postal dedek dvojčkom - je za en dan pozabil dobre navade.
Sicer pa vsi udeleženci trdijo - skupno so shujšali za več kot 90 kilogramov, da brez skorajda drastičnih sprememb v načinu prehranjevanja in gibanja, kilogrami ostajajo. Navedimo primer našega rekorderja, ki mu je prej dobra domača slanina pomenila vse na svetu, zdaj pa jo (čeprav s težavo) raje zamenja za rezine nemastnega sira z vloženimi feferoni, prosti čas pa namenja vadbi v fit-nesu. Vsi udeleženci so se navadili na redno telesno vadbo, z veseljem po dolgem ča-
su uporabljajo kolo ali noge namesto avta, v trgovinah pa dobro preberejo, kakšno hrano kupujejo
»Spreminjati se ni enostavno,« pravi tudi naša vodička po svetu hujšanja in glavna »spodbujevalka« zdravnica Jana Govc Eržen. »Težko je sleči železno srajco, ko pa nam to vendarle uspe, jo lahko zamenjamo za svileno, ki je precej bolj udobna.« Menjava »srajc« pa je bila precej lažja z nasveti in ob podpori prijazne zdravnice, ki razume težave, povezane s hujšanjem, ter z Natašo Marin-' šek iz Top-Fita, ki je v udeležencih znala spodbuditi voljo do rednega gibanja.
Zahvala velja Zavodu za zdravstveno varstvo Celje za gostoljubnost, delavnice pa so s svojim znanjem obogatile še Jožica Barborič, spec, klinične psihologije, zdravnica Damjana Pod-krajšek ter profesorica telesne vzgoje Brigita Fižo-leto. Udeležencu Niku Ver-gilasu pa se poleg tega, da je skrbel za dobro vzdušje v skupini, moramo zahvaliti tudi za izdelavo prikupnih majic za skupino ter spominska darilca ob zaključku akcije.
Do septembra nasvidenje!
ROZMARI PETEK Foto: ALEKS ŠTERN
VISOKA KOMERCIALNA ŠOLA CELJE
Lava 7, 3000 Celje, tel. (03) 428-55-31, faks (03) 428-5540, e-pošta: abitura@siol.net
RAZPISUJE za študijsko leto 2004/2005 vpis v 1. letnik študija po dodiplomskem programu KOMERCIALA za pridobitev-visoke strokovne izobrazbe:
-	za redni študij 120 vpisnih mest
-	za izredni študij 120 vpisnih mest Prijavni rok od 1. septembra 2004 do 5. oktobra 2004. Kandidati se prijavijo z obrazcem DZS 1,71/2, ki ga kupijo v papirnici ali knjigami.
Prijavi priložijo dokazila o izpolnjevanju vpisnih pogojev:
-	pri notarju overjeno kopijo spričevala o zaključnem izpitu oz. maturi oz. poklicni maturi
-	pri notarju overjene kopije spričeval 3. in 4. letnika srednje šole
-	rojstni oz. poročni list
Vpis v 1. letnik rednega in izrednega študija bo potekal v prostorih Abiture d.o.o. Celje od 5. oktobra do 10. oktobra 2004. Trajanje študija:
Redni dodiplomski študij traja tri leta (šest semestrov). Izredni dodiplomski študij traja 4 cikluse (tri leta in pol). Vpisni pogoji:
V program Komerciala se lahko vpiše kandidat, ki je opravil:
-	zaključni izpit po štiriletnem srednješolskem programu
-	maturo
-	poklicno maturo
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati zbrani glede na:
-	splošni uspeh pri maturi oz. poklicni maturi oz. zaključnem izpitu 60 % točk
-	splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole 40 % točk Informativno mesto: V predavalnici Abiture d.o.o. Celje. Lava 7,3000 Celje, in sicer v soboto, 4. septembra 2004:
-ob 9. uri za redni študij -ob 10.30 za izredni študij
Na informativnem dnevu za vpis v 1. letnik bodo kandidati seznanjeni z vsemi pogoji študija ter višini šolnine.
"Veliko je bilo smešnih stvari"
Nogometaši CMC Publikuma boljši, a brez kančka športne sreče -na strani Bosancev
Sodniki
Sklonjenih glav so nogometaši CMC Publikuma zapuščali Mestni štadion v UgljeViku, kjer jim kljub dobri igri proti Slobodi iz Ttizle ni uspel preboj v 2. krog pokala Intertoto. Že v 3. minuti so domači zadeli in postavili tudi končni izid. Čeprav so Celjani napadali vseh 90 minut in bili zdaleč veliko boljši nasprotnik, jim ni uspelo doseči tako želenega gola. Na prvi domači tekmi so sicer zmagali z 2:1, a se je zaradi danega gola v gosteh naprej uvrstila bosanska ekipa Slobode.
Igralci se niso niti dobro ogreli, ko je že padel prvi in hkrati edini gol srečanja. Darko Voj vodič je iz prostega strela podal do Adnana Sa-rajliča, ta pa je z glavo premagal vratarja Aleksandra Šeligo. Celjski nogometaši so v nadaljevanju vzeli vajeti v svoje noge, gostitelje so pri-slili, da so se zgolj branili, sami pa so hiteli v protinapade. Najprej je poskušal Se-bastjan Gobec, nekaj trenutkov zatem pa še Dejan Pla-stovski, ki je sicer natančno streljal proti golu, a je bil njegov strel previsok kot tudi v 19. minuti, ko je zastreljal eno najlepših priložnosti. V 33. minuti je Simon Sešlar lepo podal do Andreja Kvasa, ki pa žoge ni uspel pravočasno ustaviti, drugače bi se znašel sam pred golom Mirsada Dediča. Ob koncu prvega polčasa je imel nekaj dela tudi celjski vratar, saj se je Tarik Okanovič znašel sam pred njim, a je Šeliga spretno posredoval.
Tudi v drugem polčasu so Celjani prevladovali na igrišču, domačim je komaj uspelo priti čez polovico. Že takoj na začetku so si gostje ustvarili eno najlepših priložnosti na srečanju. Gobec je streljal proti golu, a je na veliko nesrečo najprej zadel prečko, nato pa še vratnico. Do zadetka je zmanjkalo zgolj nekaj centimetrov. V nada-
ljevanju so celjski igralci še naprej igrali na vse ali nič, si priigrali še kar nekaj lepih priložnosti, a žoga ni in ni hotela v gol. Trener Ivan Matkovič je poskušal tudi z zamenjavo, Gregorja Helb-la je zamenjal z Jako Štro-ma jer jem. namesto Plastov-skega je v igro vstopil Dejan Urbanč, Dejan Robnik pa je zamenjal Andreja Kvasa. Proti koncu se je na pravem mestu znova znašel Šeligo, Dare Vršič in Štromajer pa sta poskušala še iz zadnjih priložnosti. Že skozi celotno srečanje so gostitelji iskali vsako priložnost za počitek, v zadnjih minutah pa je bilo to še kako očitno. Ob koncu je sodnik pokazal tudi dva rdeča kartona, vpletena sta bila Simon Sešlar in Gradimir Cr-
nogorac. "Tekel sem proti žogi, njihov igralec pa me je namerno spotaknil od zadaj, na kar sem seveda reagiral, saj v tistem trenutku ne razmišljaš z glavo. Ponovno je bilo smešno to, da je stranski sodnik videl njegov namerni udarec, pa tega ni povedal glavnemu. Še ena od smešnih stvari, ki jih je bilo res veliko," je o izključitvi povedal celjski kapetan.
"Sodnikov ne bi komentiral"
"Izpadli smo nezasluženo, saj smo bili v celotnem srečanju boljši nasprotnik. Domače smo prisilili, da so se branili, mi pa smo se znašli v fazi, ko žoga enostavno ni hotela v gol. Če bi dosegli zadetek, bi bilo vse drugače in
šli bi naprej. Tekma je ponudila dober nogomet, žal n je samo za incident na koncu, vendar so igralci Slobode vse preveč zadrževali tekmo in konec srečanja, kar pa je bil tudi edini madež te tekme. O sodnikih nimam pravice govoriti, niti si ne želim, svojim igralcem bom samo svetoval, kako biti v prihodnje še pametnejši," je na novinarski konferenci dejal trener Matkovič, ki je bil z igro svojih varovancev zadovoljen, a hkrati razočaran, saj ve, da vsi gledajo samo na rezultat. Svoj debi je na srečanju v Ugljeviku doživel tudi bivši igralec Kopra, Jaka Štromajer. "Prvi občutki so dokaj dobri, čeprav je današnja tekma te občutke nekoliko pokvarila. Kar se tiče soigralcev, se med njimi dobro počutim in tudi mislim, da so me sprejeli. Upam, da bomo v prihodnje igrali bolje, kot smo danes in da se bo naša pot nadaljevala v boljši sr ri, kot smo jo nakazah na tej tekmi," je povedal Štromajer.
Slovenija -Italija v Celju?
Po poročanju Slovenskega nogometnega portala so na torkovi seji izvršnega odbora Nogometne zveze Slovenije sklenili, da za izgradnjo zahodne tribune v celjskem Športnem parku, ki bo nudila udobje še dodatnim 4.800 ljudem, nameni 100 milijonov tolarjev. Kot glavni razlog so pri naši krovni nogometni zvezi navedli dejstvo, da stvari okoli prenovitve štadiona za Bežigradom praktično stojijo na mrtvi točki, medtem ko naj bi bila tribuna v Celju zgrajena že do 1. oktobra. Tako bi naj Športni park Celje gostil kvalifikacijsko srečanje za svetovno prvenstvo med Slovenijo in Italijo.
JASMINA ŽOHAR Foto: LJUBO STOJANOVIČ
Celjski poštarji najboljši
Nič več 42 kilometrov
Med 2.500 poštarji iz vse Slovenije, ki so se pred časom zbrali v Mariboru na sedmih športnih igrah in se pomerili v 18 disciplinah, so se dobro odrezali celjski predstavniki, ki so se uvrstili na prvo mesto in se tako po lanskem drugem mestu ponovno zavihteli na vrh zmagovalnih stopnic. V Poslovni enoti Celje je 72 pošt, na športih igrah pa je sodelovalo več kot 100 zaposlenih. Ekipe je vodil Miran Koštomaj, ki je bil doslej uspešen tudi pri vodenju ženske hokejske ekipe Celja.	RP
Društvo maratoncev in pohodnikov Celje je v četrtek pripravilo Mali maraton državnosti, ki je bil letos organiziran že trinaj-stič, a z nekaterimi spremembami. Tek je bil sestavljen iz malega maratona, skrajšanega, družinskega ter otroškega teka. Na 21-kilometrski trasi je med ženskami zmagala Ida Šurbek iz Šmarja pri Jelšah, med moškimi je najhitreje do cilja pritekel Andrej Voglar iz Velenja, na 10 kilometrov pa sta bila najhitrejša Celjana Marta Gričar in Andrej Cimper-šek.
V preteklih letih so v celjskem društvu poleg teka na 10 kilometrov in maratona na 21 kilometrov organizirali še maraton na 42 kilometrov, letos pa slednjega ni bilo. »Do sprememb je prišlo zato, ker so se tekači že v prejšnjih letih veliko bolj udeleževali krajših razdalj, zelo malo je bilo takšnih, ki so tekli na 42 kilometrov. Tako smo se skozi leta izkušenj in po dogovoru z ostalimi organizatorji odločili, da je tako najbolje za vse. Večkrat nam je tudi vreme krojilo prireditev in tudi zato je bolje, da je proga krajša,« je povedal predsednik društva Odon Simonič. Poleg skrajšanja dolžine maratona je prišlo do sprememb tudi na sami trasi. Letos je potekala iz Celja po desnem bregu Savinje do visečega mostu v Lev-cu in nazaj v Celje po levem bregu Savinje. »Tisti, ki so se udeležili teka na 10 kilometrov, so traso pretekli enkrat, maratonci na 21 kilometrov pa so jo ponovili dvakrat. To je veliko
V teku na deset kilometrov je slavil Celjan Andrej Cimperšek.
bolj zanimivo za tiste v cilju in seveda za gledalce, saj tekači pridejo dvakrat skozi cilj, kar tudi popestri samo prireditev.« Kot vsako leto so za tekmovalce pripravili praktične nagrade in pokale, tisti najboljši pa so prejeli tudi denarne nagrade. Letos so jih razdelili v znesku 100 tisočakov. Mali maraton državnosti bo sedaj postal tradicionalen (tako kot pred njim Maraton državnosti), vsako leto pa bo na sporedu 24. junija.
JASMINA ŽOHAR Foto: GREGOR KATIČ
Jadranska liga dela zmešnjave
Tekmovalnega sistema za novo sezono še ni - Spremembe v klubih s Celjskega
Bivši kapetan Laščanov Saša Dončič še išče nov klub v tujini.
Čeprav naj bi ta letni čas pomenil košarkarsko zatišje, je še kako zanimiv. Z razširitvijo Jadranske Goodyear lige na 16 ekip je namreč prišlo do prave zmešnjave v slovenskih ligah, ki se morajo podrejati ligi, ki je nad njimi.
Ko je še kazalo, da bo Jadranska liga štela 14 ekip, sta Slovan in Helios (ki sta v tej ligi, ne igrata pa v evropskih pokalih), želela igrati tudi v rednem delu 1. A SKL. To je združenje klubov sprejelo in tudi naznanilo, da bo prva državna liga štela 12 ekip (osem iz minule sezone, Krko, ki je izpadla, Maribor, ki je prišel iz B-lige, ter omenjena dva kluba). Z razširitvijo Goodyear lige bodo imele ekipe te lige več tekem, zato sta na zadnjem sestanku združenja prvoligašev, ki tudi določa pravilnik (IO KZS ga samo potrjuje), izrazila željo, da ne bi igrala v rednem delu SKL. Pri tem ostali klubi zahtevajo, da se držita ti-
stega, kar sta sama želela pred mesecem dni. Tako bi naj prva državna liga kljub vsemu imela 12 ekip. Prve štiri ekipe te lige bi se nato priključile ekipam Pivovarne Laško in Uniona Olimpije, pri čemer bi igrali ligo šest po dvokrožnem sistemu, nato pa še končnico. Preostalih osem ekip bi igralo za uvrstitev oziroma za obstanek v ligi. Bo pa pri tem sistemu (če bo obstal) sila težko uskladiti koledar tekmovanja, saj naj bi Slovan in Helios svoje tekme SKL igrala med tednom, zanesljivo pa se bo zaradi razširitve lige Jadranska liga igrala tudi med tednom. Tako bo skoraj zanesljivo prihajalo do prestavitev tekem SKL, kar bo nenazadnje vplivalo tudi na regularnost tekmovanja. Seveda če ne bo IO KZS, ki se bo sestal ta teden, prinesel kakšne nove različice tekmovanja v SKL. Želja iz Ljubljane je namreč bila, da bi v ligi 12 igrah Hopsi, ki so izpadli iz lige, in Birokrat (dru-
gouvrščena ekipa B SKL), a tega združenje klubov prve lige ne sprejema. Ne strinja se tudi z lanskim modelom z desetimi ekipami in tri-krožnim sistemom tekmovanja v rednem delu. Vprašanje je, kako se bo na koncu razpletlo, žalostno pa je predvsem dejstvo, da enostavno še nimamo tekmovalnega sistema za novo sezono, pa čeprav bi to že moralo biti rešeno. A kaj, ko so slovenske lige potisnjene povsem na rob košarkarskih dogajanj. Govorice, ki se širijo, da se morda dve moštvi sploh ne bosta prijavili za tekmovanje v prvi ligi, samo pogrevajo že tako zapleteno stanje, ki ga bo potrebno na takšen ali drugačen način čimprej rešiti. In to ne na škodo klubov 1. SKL, kot se je dogajalo v preteklosti.
Ugrekhelidze v Laškem
Potem ko so v Laškem podpisali pogodbo z Markom
Antonijevičem in Robertom Troho, so konec minulega tedna podpisali tudi pogodbo z gruzijskim krilnim centrom Davidom Ugrekhelid-zejem (21 let, 208 cm), ki je bil nazadnje pri Krki. Tako se uresničuje napoved iz Laškega, da bodo kaj kmalu sestavili ekipo za novo sezono, saj je v Laškem še nekaj igralcev skupne države na preizkušnji. Težava je trenutno le v statusu Saše Dončiča, ki išče klub v tujini, bi pa še kako prav prišel Laščanom tudi v novi sezoni, saj so pivovarji izgubili tudi Igorja Jokiča, ki je našel nov klub v Nemčiji.
V Barceloni so v torek izžrebali skupine v košarkarskem pokalu ULEB. Igralci Pivovarne Laško, edini slovenski predstavniki v tem evropskem pokalu, bodo igrali v skupini F, v katerem so še avstrijski Kapfenberg, turški Darussafaka, nemški Bamberg, grški Kozani in španski Joventut iz Badalone.
Tudi drugod spremembe
Čeprav še niti ne vedo, kako bo izgledala liga, pa ne mirujejo niti v klubih s Celjskega v 1. A SKL. Elektro so zapustili Blaž Ručigaj, Maris Laksa in Primož Koba-Ie, pogodbi sta podaljšala Da-rio Krejič in Srboljub Nedelj-kovič, vrnila pa sta se Nik Ivanovič in Sašo Tajnik. Nov je tudi trener Ante Perica. Iz Rogle so odšli Samo Grum, Matjaž Želj, Aleš Ži-vanovič in Nejc Strnad, prišli pa Uija Petrovič, Brani-slav Josipovič in Martin
Šušnjara. V Šentjurju je ostal kot trener Matjaž Tovornik, poslovili so se Uija Petrovič, Rado Trifunovič in Jernej Tilinger, prišel pa še ni nihče.
Tudi v naslednjih tednih lahko pričakujemo še kar nekaj sprememb v klubih, najbolj pa nas seveda zanima, kdaj se bo izvedelo, kakšna naj bi bila 1. SKL ter kdo bo v njej igral. TUdi od tega je namreč odvisno, kako se bodo klubi krepili naprej, vse tja do avgusta, ko se začnejo priprave ekip za novo sezono.
JANEZ TERBOVC
NAKRATKO
Strelci uspešni v Ljubljani
Ljubljana: V soboto in nedeljo se je na strelišču Strelske zveze Slovenije odvijalo 14. državno prvenstvo v streljanju z malokalibrskim orožjem vseh disciplin in kategorij na razdalji 50 m. Z malokalibrsko pištolo proste izbire so strelci SD Dušan Poženel iz Rečice pri Laškem osvojili ekipno 1. mesto, posamezno sta bila pri članih Andrej Brunšek 2. in Peter Tkalec 4., Bojan Bukovec pa je med mladinci zasedel 5. mesto. Pionirji so z malokalibrsko puško 30 strelov leže ekipno osvojili 4. mesto, posamezno sta Petra Ojsteršek in Lucija Ajdič osvojili 1. in 3. mesto. Na sporedu je bilo tudi streljanje z malokalibrsko puško 60 strelov leže, kjer je Maja Vengust osvojila 5. mesto in Jasmina Gorišek 8., ter streljanje z malokalibrsko puško 3x20 strelov - trostav, kjer sta omenjeni tekmovalki zasedli 3. oziroma 5. mesto. (JŽ)
Srebotnikova obstala v prvem krogu
Wimbledon: Velenjski teniški igralki Katarini Srebotnik
in Grkinji Eleni Dniilidouo se v dvojicah ni uspelo uvrstiti v drugi krog letošnjega tretjega turnirja za Grand Slam. Z 2:6, 7:5 in 4:6 sta izgubili proti ameriško-italijanski navezi Russel - Santangelo.	(JŽ)
»Kriminalci« premagali Rogovce
Velenje: Na 3. turnirju državnega prvenstva v Spar ulični košarki je nastopilo 15 članskih ekip, dve ženski ter po tri v kategoriji do 18 let in med najmlajšimi. Zmagala je ekipa Smooth Criminals, ki je v finalu premagala zmagovalce ljubljanskega turnirja Rog s 15:6. Odlično sta se izkazala Sanel Džombič, ki je bil proglašen za najboljšega igralca turnirja, ter Miha Knavs, ki se je odlično znašel v obrambi. V kategoriji do 18 let je s konkurenco pometel Šentjur team, med najmlajšimi je zmagala ekipa Dream teama, pri ženskah pa Blond team. V metanju trojk za pokal Spalding je bil najboljši Andrej Jovanovič, v zabijanju za pokal Bulldog pa Matija Debevec.	(JZ)
Uspeh celjskih ribičev
Portorož: V soboto in nedeljo je potekalo izbirno tekmovanje v športnem morskem ribolovu s palico iz zasidranega čolna, za sestavo državnih reprezentanc za člane in mladince, ki bosta nastopili na obeh svetovnih prvenstvih. Za mladince bo prvenstvo v Črni gori od 12. do 18. septembra, za
člane pa na Portugalskem od 19. do 24. oktobra letos. Iz športnega ribiškega društva Aero Celje so v člansko državno reprezentanco uvrstili: Bojan Šalamon kot absolutni zmagovalec izbirnega tekmovanja prejšnji konec tedna, v mladinsko državno reprezentanco pa Jure Draksler in kot rezerva Matic Koren.	(ŽB)
Osmo mesto za Zupanca
Skopje: Na 25. EP v tradicionalnem karateju je med člani slovenske reprezentance nastopil tudi David Zupane, član KK Shotokan Celje. V skupini kadetov je v disciplini kata v zelo močni konkurenci osvojil odlično 8. mesto.
(JŽ)
Primož Rifelj je v članski konkurenci v preskakovanju ovir osvojil naslov državnega prvaka.
Dva državna prvaka
Velenje: Primož Rifelj in Gašper Kolar iz KK Ganymed Žalec sta na državnem prvenstvu v preskakovanju ovir osvojila prvo mesto in s tem naslov državnega prvaka. Tako Rifelj med člani kot Kolar med mladinci sta suvereno odjezdila vse štiri tekme in zasluženo zmagala. »Na prvenstvo sem se dobro pripravljal, vedel sem, da lahko osvojim naslov državnega prvaka, kar mi je na koncu tudi uspelo. Moj »spremljevalec« je že od vsega začetka konj Chico, s katerim računam še na večje uspehe,« je povedal Rifelj, ki ga v prihodnjih dneh čakajo tako tekme doma kot v tujini.	(JŽ)
Jolanda Čeplak se je v petek s tekom na 400 m med slovenskimi mladinkami poslovila od AK Velenje, za katerega je nastopala skoraj dve desetletji.
Slovo Ceplakove od domačega kluba
Velenje: Na 9. tradicionalnem nočnem atletskem mitingu AK Velenje pod pokroviteljstvom Premogovnika Velenje, ki je posvečen prazncfvanju dneva rudarjev, se je od domačega kluba, za katerega je tekmovala skoraj dve desetletji, poslovila Jolanda Čeplak. Na ekshibicijskem teku na 400 m med slovenskimi mladinkami, ki ga je posvetila mladim generacijam velenjskega kluba in mladim tekačicam, je bila deležna največjega aplavza med vsemi. Nastopili so tekmovalci iz 13 držav, tekmovanje pa je bilo zanimivo predvsem zato, ker so nekateri domači in tuji tekmovalci skušali doseči normo za 01 v Atenah. Med domačimi atleti je na 1.500 m Boštjan Buč osvojil 4. mesto. JŽ, foto: AŠ
Nova zmaga Joli
Gateshead: Le dva dni zatem, ko se je Čeplakova poslovila od domačega kluba, je že nastopila na atletskem mitingu za super nagrado. V hladnem vremenu je prepričljivo zmagala na 800 m s časom 1:59,68.	(JŽ)
Pot nadaljujemo skupaj.
Brez štirih igralcev do dveh zmag
Najboljši pustolovci Poljaki
Društvo tabornikov Rod Jezerski zmaj Velenje je organiziralo 2. pustolovsko dirko na naših tleh Adventure race Slovenia - Velenje 2004. Tekma, ki se je začela v petek in je trajala do nedelje, je potekala na območju Šaleške doline, Koroške in Pohorja. Tekmovalci so se pomerili v plavanju, kolesarjenju, pohodništvu, jamarstvu, kajakaštvu in spuščanju oziroma vzpenjanju po vrvi. Tekmovalo je 35 ekip iz 12 držav, na tekmi pa je nastopila tudi ekipa Slovenske vojske.
Celotno tekmovanje je po- koncu pustolovske dirke z or-tekalo tako, kot so si v Druš- ganizacijo zadovoljni. »Pro-tvu tabornikov Rod Jezerski ga je bila dolga 240 kilome-zmaj zamislili, tako da so ob trov, tekmovalci so se pome-
rili v 6 disciplinah, s pomočjo lastne orientacije pa so se gibah tako ponoči kot podnevi,« je povedal direktor tekmovanja Peter Vrčkovnik. Najbolje so se odrezali Poljaki, drugi so bih Čehi in tretji Velenjčani, 11 ekip pa ni videlo cilja. »Za samo tekmovanje ni zadosti samo dobra fizična, temveč tudi psihična pripravljenost in dober timski duh (ekipe tekmuje-
jo v kombinaciji 3 fantje in dekle).« Na edini slovenski pustolovski dirki je letos nastopila tudi ekipa Slovenske vojske (lani se ji je pridružila še slovenska policija), ki je po besedah Vrčkovnika končala tekmovanje tako kot je treba.
V velenjskem klubu so že sklenili, da bo pustolovska dirka Adventure race Slovenia -Velenje postala tradicionalna, tekmovanje pa so pohvalili tudi udeleženci iz tujine. V prihodnjih tednih se bodo podobne pustolovske tekme odvijale na Poljskem, Češkem in Hrvaškem, tam pa lahko pričakujemo tudi tekmovalce Društva tabornikov Rod Jezerski zmaj Velenje.
JASMINA ŽOHAR Foto: GREGOR KATIČ
Deželna Banka Slovenije
Potem ko je slovenska moška rokometna reprezentanca že v Mariboru na prvi prijateljski tekmi ugnala Egipčane z 29:20 (11:13), ji je to uspelo tudi na povratnem srečanju v Celju v novi rokometni lepotici. Tokrat so bili varovanci Toneta Tislja boljši s 30:25 (13:14). Na prvem srečanju je bil najučinkovitejši igralec Luka Žvižej s 7 zadetki, na drugem pa Aleš Pajovič (8), Celjana, ki igrata v španskih klubih.
Že na prvi tekmi se je poškodoval novopečeni slovenski reprezentant Sergej Rutenka, vendar na srečo poškodba ni resna in bo po nekaj dnevih rehabilitacije znova začel z vadbo, manjkali pa so tudi Roman Pungart-nik, Vid Kavtičnik in Zoran
Lubej. Slovenski igralci so pokazali povprečno predstavo, kar je na začetku priprav za nastop na 01 v Atenah povsem razumljivo. V prvem polčasu sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, v nadaljevanju pa so Slovenci zaigrali bolj agresivno, kar se je pokazalo tudi pri končnem rezultatu.
V torek je selektor Tiselj srebrnim vitezom namenil prost dan, včeraj pa so se ponovno zbrali v Zrečah, kjer bodo ostali do 2. julija. Nato si bodo privoščili desetdnevni počitek, potem pa jih znova čaka nadaljevanje priprav v Zrečah. Od 22. do 24. julija bodo gostovali v Atenah, kjer bodo odigrali dve prijateljski tekmi z Grki.
JASMINA ŽOHAR Na drugi tekmi proti Egiptu se je odlično znašel Aleš Pajovič, ki je Foto: GREGOR KATIČ	osemkrat zatresel nasprotnikovo mrežo.
35 ekip iz 12 držav se je od petka do nedelje borilo po svojih najboljših močeh, da čim prej najdejo pot do cilja.
0 zahtevnosti tekme govori podatek, da enajst ekip ni videlo cilja.
Veteransko prvenstvo v judu
Judo klub Sankaku je skupaj z judoistom Petrom Bevcem, bivšim članom kluba, minulo soboto organiziral prvo uradno veteransko državno prvenstvo Slovenije na odprtem v judu. Tekmovanja na Lopati se je udeležilo 35 judoistov, zmagovalci kategorij pa se bodo to soboto pomerili še s svetovno veteransko konkurenco na Dunaju.
Bližnje svetovno veteransko prvenstvo na Dunaju ter samo druženje nekdaj aktivnih tekmovalcev sta bila povod za organizacijo prvega državnega veteranskega prvenstva. Odziv tekmovalcev je bil dober, naslednje leto pa jih organizatorja pričakujeta še več, saj je bilo minulo soboto med gledalci kar nekaj nekdaj znanih tekmovalcev in funkcionarjev Judo zveze Slovenije.
Na prvem veteranskem državnem prvenstvu so največ medalj odnesli tekmovalci iz mariborske regije. Najboljši tekmovalec v absolutni ka-
tegoriji je bil član mariborskega Branika Rok Rudolf, tretje mesto pa je zasedel član
domačega kluba Sankaku Samo Pungeršek.
RP, foto: AŠ
vedno blizu
Slovenska zadružna kmetijska banka in Zveza hranilno kreditnih služb Slovenije sta povezani v Deželno banko Slovenije.
Deželna banka Slovenije d.d. ohranja tradicijo zadružnih financ in skrb za razvoj podeželja, po poslovni politiki in strategiji razvoja pa je univerzalna banka, saj nudi bančne storitve vsem strukturam prebivalstva in gospodarstva. V Deželni banki Slovenije d.d. vlagamo v moderno in vamo poslovanje ter širimo obseg bančnih storitev po vsej Sloveniji. V 19 poslovnih enotah z več kot 70 blagajniškimi mesti bomo komitentom Slovenske zadružne kmetijske banke d.d. in Zveze hranilno kreditnih služb Slovenije p.o. bančne in finančne storitve še bolj približali.
Za dodatne informacije obiščite najbližjo poslovno enoto ali blagajniško mesto, s celotno ponudbo storitev pa se lahko seznanite tudi na spletni strani www.szkbanka.si
Deželna banka Slovenije d.d., Kolodvorska 9, 1000 Ljubljana, T 01/4727 100, info@szkbanka.si
VODOVOD-KANALIZACIJA
javno podjetje d.o.o. - Lava 2a, Celje
Obveščamo uporabnike, da od 1.7.2004 naprej velja nova cena pitne vode v občinah Celje, Štore in Dobrna
Cena PITNE VODE z 8,5 % DDV znaša:
-	ZA GOSPODINJSTVO, DRUŽBENE DEJAV.
IN OSTALO POTROŠNJO..................... 98,27 SIT/m3
Za občino Vojnik od 1.7.2004 naprej velja nova cena pitne vode.
Cena PITNE VODE z 8,5 % DDV znaša:
-	ZA GOSPODINJSTVO, DRUŽBENE DEJAV.
IN OSTALO POTROŠNJO.....................88,81 SIT/m3
Za občine Celje, Štore, Vojnik in Dobrna od 1.7. 2004 naprej velja nova cena kanalščine. Cena KANALŠČINE z 8,5 % DDV znaša:
-	ZA GOSPODINJSTVO, DRUŽBENE DEJAV.
IN OSTALO POTROŠNJO.....................48,33 SIT/m3
Cene je potrdil Mestni svet mestne občine Celje in občinski sveti občin Štore, Vojnik in Dobrna.
SLIKOPLESKARSTVO IN POLAGANJE PODOV IZ PLASTIČNIH MAS IN PARKETA
HALO, 113!
Trčila kolesar in motorist
Na lokalni cesti Šempeter v Savinjski dolini-Roje se je v nedeljo pozno popoldne zgodila hujša prometna nesreča, v kateri sta se poškodovali dve osebi.
65-letni kolesar iz Žalca je vozil proti Rojam, za njim pa je v isti smeri vozil tudi 16-letni voznik kolesa z motorjem iz Šempetra. 65-letnik je pripeljal do križišča za Roje in je, ne da bi nakazal smer vožnje, zavil levo in zaprl pot mlademu motoristu, ki ga je že začel prehitevati. V trčenju sta oba voznika padla po vozišču, kolesarja so z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je hudo telesno poškodovan ostal na zdravljenju. 16-letnik jo je odnesel z lažjimi poškodbami.
Oljni požar
Stanovalce stanovanjskega bloka v Kraigherjevi ulici v Celju je v noči na torek minuli teden presenetil dim, ki se je valil iz enega izmed stanovanj. Požar je izbruhnil zaradi pregretja olja v kuhinji. Le-tega je na prižganem štedilniku pustil 32-letni stanovalec, ki je medtem zaspal. Ogenj se je razširil na kuhinjsko napo in elemente ter povzročil za približno 300 tisočakov gmotne škode.
Zaklepajte in odnašajte
Minuli teden so spet pospešeno delovali tudi vlomilci v avtomobile. Kar dvakrat so v sredo vlomili na parkiriščih term Olimia in Aqualune. S seboj so odnesli glasbeno opremo. Škode je za več kot sto tisoč tolarjev. V petek pa so neznanci vlomili v osebni avtomobil v Gregorčičevi ulici v Celju. Kljub temu, da so to storili sredi dneva, jim je iz vozila uspelo odnesti mobitel in denar. Policijska opozorila, da v vozilih ne puščajte osebnih in vrednejših stvari, očitno ne zaležejo, saj je v soboto zvečer neznanec vlomil v parkirano osebno vozilo na Mariborski cesti v Celju. Obogatel je za žensko torbico z vsebino, ki jo je lastnica pustila v avtomobilu.
Počitniški tatovi
Začenja se počitniška sezona, ki bo za nekatere nepridiprave še kako delovna, saj bodo s polno paro izkoristili odsotnost lastnikov stanovanj in hiš. V noči na četrtek je neznani storilec storil ravno to in iz hiše v Višnji vasi odnesel nekaj kosov zlatega nakita, vendar točna količina in škoda še nista ugotovljeni. V eno izmed hiš v Ulici Toneta Me-live v Slovenskih Konjicah je minuli teden prav tako nekdo vlomil in ukradel večjo vsoto denarja, čeke in dva prstana iz rumenega zlata. Lastniku je povzročil za skoraj pol milijona tolarjev škode.
KRONIČNE
•	Spet so vlamljali na celjski tržnici. Iz skladišča je neznanec odnesel zaenkrat še neznano količino različnih oblačil. Madžarski Lenti ima tako spet kupca manj, ker si je dovolj oblačil nabral kar v Celju.
•	Nekateri tatovi se odpravljajo tudi na počitnice. Tako je storil tudi tisti, ki si je pred odhodom na morje izpred lokala na Ljubljanski cesti brezplačno izposodil tri senčnike in na tak način poskrbel za zaščito pred soncem ...
•	Celjanki, ki že vso pomlad nestrpno čaka na policiste kolesarje, sporočamo, da so jih spustili v promet! Kar pa predstavlja tudi potencialno nevarnost. Ker izgledajo simpatični, kaj hitro speljejo pozornost voznikov ...
Kosi zidov leteli
vsepovsod
V Zidanem Mostu razneslo plinsko jeklenko - En delavec opečen
Le nekaj minut čez pol sedmo zjutraj je v torek v Zidanem Mostu odjeknila silovita eksplozija. Slišali so jo lahko daleč stran, a mnogi najprej niso bili toliko pozorni, saj so menili, da je počilo v bližnjem kamnolomu. Toda močan pok je izhajal iz tovorne postaje v Zidanem Mostu. Razneslo je namreč eno izmed tamkajšnjih stavb.
Na policiji pravijo, da je »... eksplodirala plinska jeklenka (propan/butan), pri čemer je bila ena oseba lahko telesno poškodovana«. Enako pravijo o uradnih podatkih tudi na Slovenskih železnicah, kjer smo govorili s tamkajšnjim predstavnikom za stike z javnostjo Sandijem Salkičem. Prizor, ki ga je bilo moč videti na kraju nesreče, pa je pričal, da bi se lahko v trenutku nesreča končala tragično. Kosi zidov so ležali okrog napol porušene stavbe, del lesene konstrukcije je bil popolnoma podrt.
Za požar je verjetno krivo uhajanje plina iz jeklenk.
iz okenskih odprtin na delu stavbe, ki je še stal, je bilo na trenutke opaziti dim, pred ruševino pa je bil popolno-
ma uničen avto Slovenskih železnic.
V stavbi je bila nekoč centralna postavljalnica, zdaj pa
V avtu v času eksplozije na srečo ni bilo nikogar.
imajo Slovenske železnice v prostorih svoje priročne delavnice in skladišče. Delavci naj bi zjutraj prišli po orodje in material, nato pa bi se morali odpraviti delat v Ljubljano. Eden naj bi stopil v stavbo in v enem izmed prostorov želel prižgati luč, nato naj bi eksplodiralo. Drugi, bili naj bi trije ali štirje, so ga čakali zunaj, tako da, kot smo izvedeli, nihče izmed njih ni bil poškodovan. Kolegu so takoj priskočili na pomoč in poklicali reševalce. Poškodovanega, ki naj bi bil opečen, a izven smrtne nevarnosti, so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju.
Kot je bilo slišati že na kraju nesreče, kasneje pa so to potrdili tudi policisti, je eksplodirala plinska jeklenka. V prostorih so jih gasilci našli še več. Delavec naj bi želel prižgati luč ravno v prostoru z jeklenkami. Le-te naj bi zaposleni uporabljali pri vzdrževalnih delih.
Kot nam je povedal poveljnik Gasilskega društva Zidani Most Damjan Cigole, ki je bil na terenu, je bilo gašenje požara težavno, saj je okrog stavbe napeljana elektrika, zaradi plinskih jeklenk pa je obstajala nevarnost še dodatnih eksplozij. Na srečo v času eksplozije mimo ni peljal vlak, saj so železniški tiri le nekaj metrov stran. Na tire je sicer od-letel kos zidu, a so ga pravočasno opazili in odstranili.
Požar je gasilo 34 gasilcev iz gasilskih društev iz Zidanega Mosta, Rimskih Toplic in Laškega. Prvi so bih tam že slabih pet minut po klicu, vodo za gašenje pa so med drugim črpali tudi iz Savinje.
S policije so sporočili, da je na objektu nastalo za približno osem milijonov tolarjev škode, čeprav je bilo na terenu od nekaterih delavcev Slovenskih železnic slišati, da bo škoda krepko višja.
SIMONA ŠOLINIČ
PREJELI SMO
Koga nas je strah?
Presenečeno opazujem nezainteresiranost ljudi ob vstopu Slovenije v Nato in zdi se mi, da imajo razlog za veselje samo tisti posamezniki, ki se od vstopa v največjo svetovno vojaško organizacijo lahko nadejajo'osebnih koristi.'
Pravijo, da smo od vstopa v Nato bolj varni. Pa ne verjamem. Jutro po sprejemu v Nato ni bilo zame nič bolj varno, kot je bilo dan pred tem. Moje varnosti ne ogroža noben tuj narod, nobena tuja vera. Mojega sovražnika ni treba iskati na svetovnem zemljevidu. Moj sovražnik se skriva za zaprtimi vrati stanovanj, za zidovi hiš. Ime mu je nasilje v družini. Stara sem 32 let, z družinskim nasiljem se srečujem skoraj od dneva, odkar sem prišla na svet.
Nisem bila zaželena, zato sem plačevala. Tuje grehe, tujo nepremišljenost. Plačevala sem drago. Poniževanje, te-pež, mučenje. Iz dneva v dan. Kar se Janezek nauči, to Janez zna. Mene so naučili biti žrtev, zato sem to vlogo sprejela tudi kasneje. Zaživela sem z nasilnežem, ta je utrdil moje prepričanje, da sem kriva za vse grehe tega sveta. Še posebej pa za njegovo zavoženo življenje.
A prišel je trenutek, ko sem spoznala, da ne nosim odgovornosti za tuje zablode. Poiskala sem pomoč. A nihče ni znal pomagati. Ne policija, ne sodstvo, ne tožilstvo, ne center za socialno delo. Nihče od navedenih ni sposoben zaščititi mojega življenja pred enim samim nasilnežem. Pomagala je nevladna organizacija. Meni in še mnogim mojim sotrpečim. Pomagali so ljudje, ki od države prejemajo drobtinice. Njihov delež iz proračuna je v primerjavi z zgoraj naštetimi institucijami smešen. A premorejo nekaj, česar država nima: ljubezni, sočutja. Delajo iz srca, niso birokrati, ki delajo strogo po navodilih, brez vnaprejšnjega premisleka, ali je tisto, kai počnejo, pravično. Zato so uspešni.
Hlad in prezir birokrata pa sežeta do srca, vzameta človekovo dostojanstvo, samospoštovanje, posebno če to prihaja od socialne delavke, od katere pričakuješ tako potrebno pomoč in podporo.
Kot rečeno, pomagati mi ni uspel silen in velik državni aparat, zato ne verjamem,da bo meni in nam vsem pomagal Nato.
Našemu najhujšemu sovražniku je ime pohlep, napuh, želja po nadvladi ...in dokler ne premagamo le-teh, smo v nevarnosti. Vse do takrat bodo naše ženske žrtve, naši moški pijanci, naši otroci pa narkomani. Vse do takrat bo v naši družbi toliko samomorov.
Podpisala se ne bom s pravim imenom. Zame je to ne-
varno. Kakor tudi hoja po mestu, pot v bližnjo trgovino ... Bivam v Varni hiši, ker je moje življenje ogroženo. V Natu ali zunaj njega.
MOJCA NOVAK, stanovalka Zatočišča za ženske in otroke, žrtve nasilja
9 in 19
Oglašam se vam zaradi neljube situacije, ki se mi je pripetila v zvezi celjskim sodiščem - obravnavanje dedne pogodbe D 461/2003. Kot je razvidno iz naslova, je vse samo igra dveh številk, dveh naslovov ulic v Celju. Bistvo vsega ni v tem, kdo, kaj in kje, bistvo je, da se sodišče do nas občanov zaradi lastnih napak obnaša zelo nekorektno. V dedni pogodbi je predmet zapuščine tudi osebni avtomobil, ki sem ga kupil. Zaradi napake na sodišču (Kajuhova 9 - Iršičeva 19) avta ne morem registrirati, ker se tudi naša »bolj prijazna« uprava do nas občanov obnaša zelo »prijazno«!!! Oseba, ki je v tem primeru dedinja, mora zaradi napake sodišča sedaj dati vlogo za popravek sklepa, jaz, ki popravek potrebujem za registracijo osebnega vozila, pa s kopijo dedne pogodbe nisem zadovoljil potrebam sicer prijazne gospodične na sodišču in sodnice, ki ji žal ne vem priimka. Kot kaže, moramo občani sami popravljati napake sodišč, jim darovati svoj čas, denar ... tudi parkirnine niso poceni... in navsezadnje ostati teden dni in še več brez registriranega avtomobila, ker so njihove uradne ure pač samo ob sredah. Vse zaradi njihovih napak. Verjetno so administra-torke na sodišču res preobremenjene, zato verjamem, da prihaja do napak, vendar, drago sodišče, če se napake pojavijo, jih poskusite rešiti tako, da bomo mi občani vaše napake občutili na najmanj boleč način. Prav zanimivo bi bilo vedeti, kdo bi poplačal škodo, ki bi nastala, če bi bil osebni avtomobil predmet zaslužka!
Za konec pa samo še tole: sodelovanje med občinsko upravo in sodiščem je pri nas še na psu in s takšno taktiko v Evropi ne bomo prišli daleč.
FRIDO KERŠ, Celje
Bučno olje v Evropo ... ha ha!
Ob vstopu v Evropo, ko bi morali določene stvari pripeljati na kvalitetne norme in evropske standarde, zasledimo, da mešano bučno olje Vita, 1 liter, ki ga prodaja trgovska mreža Hardi iz Žalca, stane presenetljivih 499,90 tolarjev. Lepo in prav, če bi bila mišljena mešanica 5% nerafiniranega bučnega olja ter 95% rastlinskega belega olja. A to ni tako, saj na reklamnem listu podjetja Hardi piše: 20% rafinirane-ga rastlinskega olja ter 80% nerafiniranega bučnega olja.
Čarovnija ali zavajanje kupcev? Pa poglejmo goli
izračun, koliko naj bi stala tako dobra mešanica bučnega olja. Proizvodna cena enega litra bučnega olja je okoli 1.300 tolarjev, rastlinsko olje dobimo že po 180 tolarjev za liter. Za Vita mešano bučno olje potrebujemo 8 decilitrov bučnega olja po 130 tolarjev, to je 1.040 tolarja in 2 decilitra rastlinskega olja po 18 tolarjev, to je 36 tolarjev. In glej ga, zlomka: Vita-1 liter mešanega bučnega olja brez zaslužka stane 1.067 tolarjev. Pa smo brez besed. Kdo je čarovnik, distribucijsko podjetje Vita ali prodajalec Hardi? Ne proizvajalec olja, katerega v Evropi čakajo z odprtimi rokami, da jim razodene svoje skrivnosti o proizvodnji bučnega in me-šanéga bučnega olja, kajti nam bližnji Avstriji namreč izpod 13 ne znajo narediti bučnega olja, za znamko »mešano bučno olje« pa še slišali niso. Imajo pa solatno olje, mešanico rastlinskega in bučnega olja.
Kupec še nekako požre, da na etiketah raznih bučnih mešanic piše »brez holesterola« čeprav že osnovnošolec ve, da maščobe rastlinskega izvora ne vsebujejo snovi, ki bi tvorile prekomerno ustvarjanje holesterola.
Kar je preveč, je preveč: mešano bučno olje z 20% rastlinskega olja ter 80% bučnega olja za ceno 499 tolarjev! Pa brez zamere.
ALEKSANDER ŠERUGA, Radenci
ZAHVALE, POHVALE
Zahvala Zdravilišču Laško
Da je Zdravilišče Laško že na šestem mestu med slovenskimi zdravilišči, ni nobena skrivnost. Vsako leto je videti napredek in rast, število tujih in domačih gostov in kopalcev narašča. Zdravilišče je v kraju na prvem mestu po številu na novo zaposlenih.
To pa še ni vse. Uprava irt sindikat skrbita tudi za dobre medsebojne odnose. Bivše občne zbore so zamenjala novoletna srečanja, na katera že vsa leta vabijo svoje upokojence. Ob odlični večerji in klepetu se tudi veselo zavrtimo. Tako je bilo tudi letos, le tako naprej, Zdravilišče Laško.
STANE DEŽAN, Laško
Pohvala za
celjsko bolnišnico
Konec lanskega decembra se je naš brat Franc Nemec hudo ponesrečil. V globoki nezavesti so ga pripeljali na urgentni blok Splošne bolnišnice Celje. Po operativnem posegu so ga namestili na oddelek Enotne intenzivne terapije, kjer so se požrtvovalno borili za njegovo življenje. Za to gre posebej zahva-- Št. 26 -1
la mag. Jeremiču dr. med. spec, nevrokirurgije, dr. Robidi, spec. spi. kirurgije in dr. Mihaljeviču, spec. spi. kirurgije ter celotnemu osebju tega oddelka.
Po treh tednih intenzivnega zdravljenja so brata premestili na Travmatološki oddelek (enoto C), kjer se je zdravljenje nadaljevalo. Z veliko nege in pomoči se je njegovo zdravstveno stanje iz dneva v dan izboljševalo, za kar se iskreno zahvaljujemo dr. Četini, dr. med. spec, kirurgije, glavni sestri Mariji ter ostalemu medicinskemu osebju navedenega oddelka oziroma enote.
MAJDA RATEJ, Celje
Mnogo obrazov dobrodelnosti
Dobrodelna dejavnost se v naši domovini pojavlja v najrazličnejših oblikah, tako tudi v naši krajevni skupnosti Trnovlje pri Celju radi pripravljamo prireditve, ki se jih udeležujejo vse generacije, od najmlajših do najstarejših krajanov.
Tako je odbor za prireditve KUD »Zarja« Trnovlje v sezoni 2003/2004 pripravil v sodelovanju s KS Trnovlje pri Celju tri izredno odmevne in obiskane prireditve, kot so: Obdarovanje otrok s prihodom Božička - za vse otroke domače krajevne skupnosti ter otroke naših zvestih sponzorjev, Otroško maškarado z
živo glasbo, katere so se udeležili otroci tako domače KS kot tudi obiskovalci iz širše okolice ter tradicionalno Pomladno srečanje v počastitev materinskega dneva, katere obisk je bil letos rekorden. Vseh teh naših srečanj pa ne bi bilo mogoče uresničiti brez naših zvestih sponzorjev in donatorjev, ki nam vsako leto nesebično stojijo ob strani ter nam pomagajo tako v materialni kakor tudi finančni obliki. Izredna hvala g. Matjažu Krušiču in Alji Kroflič, ki sta nam pripravila čudovito zabavo in rajanje za otroke ob prireditvi Otroška maškarada. Skozi vse leto nam pomagajo različna podjetja in samostojni podjetniki, da lahko s skromnimi darili obdarimo otroke ob Božiču, zabavamo najmlajše in njihove spremljevalce za pusta ter razveselimo matere, žene in dekleta ob materinskem dnevu. Le-teh je vsako leto več in za njihovo pomoč se jim Odbor za prireditve KUD Zarja Trnovlje - Celje in KS Trnovlje pri Celju iskreno zahvaljujeta.
KUD ZARJA Trnovlje-Celje
Zahvala osebju bolnišnice
Ko človeka doleti nesreča in zre smrti v obraz, te pred njo lahko reši le čudež in pa sposobno zdravstveno osebje. Prav to se je zgodilo meni, ki sem bila ukleščena med kremplje trosilnika hlevskega gnoja. Utrpela sem hude poš-
kodbe in raztrganine, zato se z vso iskrenostjo zahvaljujem osebju urgence, intenzivne nege, travmatološkega oddelka, plastike, ginekološkemu in urološkemu oddelku celjske bolnišnice za vložen trud, da so me ohranili pri življenju.
DARJA FILIPŠEK, Ponikva
Zahvala za pomoč
Organizator 12. letnih iger Specialne olimpiade Slovenije, Center za varstvo in delo Golovec Celje, se iskreno zahvaljuje vsem naštetim sponzorjem, donatorjem, medijem in vsem ostalim, ki so nam kakor koli pomagali pri izvedbi tega projekta. To so: Mestna občina Celje, Mer-cator d.d., društvo Specialna olimpiada. Marines, Go-can, Športna zveza Celje, Elan, Zavarovalnica Triglav, Izletnik, HTZ d.d.. Občina Žalec, Občina Vojnik, Občina Šentjur, Pekarna Duh, Pivovarna Laško, AD Kladivar, Balinarski klub Celje, ZŠAM Celje, ZPO Celje, Lek d.d., Mesnica Steinfelser, Era d.d.. Furnirnica Merkscha, Cvetličarna Ocvirk, Srednja strokovna poklicna šola Celje, OŠ Glazija, Dijaški dom Celje, Radio Rogla, Radio Fantasy, Radio Štajerski val, Radio Bakla, Radio Goldi, VTV, NT&RC, TV Celje, Večer, Delo, Celjan, RTV Slovenija, STA, Policijska postaja Celje, Slovenska vojska in vsi prostovoljci.
ORGANIZACIJSKI ODBOR 12. letnih iger SO Slovenije
Sketovi v novi hiši
Po lanskem tragičnem 28. oktobru, ko je požar družini Šket v Sv. Emi nad Podčetrtkom vzel ne samo dom, ampak tudi 17-mesečno Leo, so zdaj končno spet na svojem.
Na pogorišču so v teh mesecih zgraditi novo hišo. »Brez pomoči številnih podjetij in ljudi nam ne bi uspelo. Hvaležna sem vsem, ki so nam pomagali in s svojimi delom postavili naš dom, še posebej sosedi Faniki Šket, ki nam je odstopila del svoje hiše.
da smo v teh mesecih lahko živeli v njej,« pravi Matilda Šket, ki je usodnega oktobrskega dne iz ognjenih zub-ljev rešila dva vnuka, toda Lei kljub vsej požrtvovalnosti niso mogli pomagati niti gasilci. V zdaj novi hiši živi Matilda s svojim sinom in hčerko ter vnukinjo, Marijane, Leine mame s sinom zdaj ni v Sv. Emi. V akciji zbiranja denarja, transakcijski račun smo objavljali tudi v našem časopisu, in kakršne koli pomoči so se odzvali ljudje iz
vse Slovenije. Podjetja so darovala gradbeni material, delavci so delali pozno v noč, ljudje so prinašali obleke, obutev, pohištvo ...
Že od velike noči je tako v hiši najnujnejše, da lahko bivajo v njej, urejeno imajo kopalnico, kuhinjo, dnevno sobo in spalnico, vendar bo treba postoriti in dokupiti še marsikaj, predvsem belo tehniko, toda najlepše je, ko veš, da si spet na svojem, dodaja Matilda.
SŠ
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK. 1. julija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 9.10 Med zaprašenimi bukvami, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski prepih, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice. 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC. 17.00 Kronika, 18.00 Klonirano - servirano, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 20.00 Na krilih ljubezni (love songs), 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PETEK, 2. julija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55 Zaključek oddaje Do opoldneva po Slovensko, 12.00 Novice, 12.15 Besedne norosti, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Album tedna, 18.30 Na kvadrat, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 20.00 20 vročih RC, 22.00 Petek za metek (oddaja z Gorazdom in Mitjo) ,24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
NEDELJA. 4. julija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna. 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po končanih čestitkah ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom, 19.00 Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
Pica v Dol pri Hrastniku in Celje
SOBOTA. 3. julija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čistí ritmi 80 tih, 11,00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovitev oddaje Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
Da je naša akcija Radio Celje pico pripelje res požela pravi odziv, dokazujete vedno znova, ko naši telefoni zvonijo kot »nori« in ko faksi in e-maili prihajajo kot za stavo.
Tudi v preteklem tednu ni bilo nič drugače. V torek smo pico najprej odpeljali v Dol pri Hrastniku v elektroinšta-lacijsko podjetje Pa-ma-na, v sredo pa pica ni romala daleč, saj so faks najhitreje poslali iz tajništva v Celeiapar-ku.	JŽ
GAL ERi
JOï
IZDELUJEMO VSE VRSTE OKVIRJEV ZA SLIKE Slonelo«] 18o, Celje Telefon: 03/5 485028
RflDI03;,CELJE
TOREK. 6. julija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu), 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Skrivalnice, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 20.00 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
NE PRESLISITE NA RADIU CELJE
PONEDELJEK, 5. julija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
ČETRTEK, 1. JUNIJA, OB 12.15: ODMEV
KAJ CELJE PONUJA TURISTU?
V	oddaji Odmev bomo tokrat iskali odgovor na vprašanje, kaj Celje ponuja turistu, zakaj bi nekdo v Celje prišel in v njem ostal za nekaj dni. Oddajo pripravlja Alma Maruška Sedlar.
PETEK, 2. JUNIJA, OB 9.15: DO OPOLDNEVA PO SLOVENSKO
GLASOVANJE POSLUŠALCEV
ZA NAJ SKLADBO MELODIJ MORJA IN SONCA
V	oddaji Do opoldneva po slovensko boste lahko prisluhnili vsem skladbam, ki jih bomo slišali na 27. festivalu Melodij morja in sonca. Med vsemi 28 skladbami boste izbrali tisto, ki vam bo najbolj všeč in nam to sporočili s pomočjo SMS-a na številko 031-760-461, na elektronski naslov info@radio-
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJAlfSTVICA
1.	THIS IS THE WORLD WE LIVE IN -ALCAZAR	(2)
2.	YOU AND I-CELINE DION	(3)
3.	DIP IT LOW- CHRISTINA MIUAN	(5)
4.	CHOCOLATE-KYUEMIN0GUE	(4)
5.	STAY THE SAME - GABRIELLE	(6)
6.	MYBAND-012	(6)
7.	FLAWLESS - GEORGE MICHAEL	(1)
8.	LIGHT IN YOUR EYES -SHERYLCR0W	(3)
9.	CHOCOLATE-SOULCONTROL	(1)
10.	BURN-USHER	(2)
DOMAČA LESTVICA
1.	ALYA-ALYA
2.	GREH-TABU
3.	AFRIKA RUSUA- ROK 'N BAND
4.	DIHI Z MANO-TRKAJ
5.	OD ZORE DO MRAKA-KOCKA
6.	SAVA ŠUMI - AVIA BAND 6 JASMINA & DARE
7.	PRIZNAJ Ml-B.B.T.
8.	KOMAJ ČAKAM-BEPOP
9.	Ml LAŽE V OBRAZ - ANAVRIN
10.	VEDNO KO SEM S TABO-PATETIC0
(2)
V tajništvu Celeiepark si je pico privoščilo šest zaposlenih, pred naš objektiv pa so stopile le tri najbolj pogumne.
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
BEST OF MY LOVE - JAVINE COME AS YOU ARE - BEVERLY KNIGHT PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
DAJ POZABI ME - MONIKA PUČEU SMS-NA10SSAI0N
Nagrajenca:
Marija Vozlič, Uše 19a. Podplat Luka Gobec. Spominska 5. Celje
Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje.
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsak petek ob 20. uri.
VRTILJAK POLK I VALČKOV
celje.com, nekaj vaših ocen pa bomo sprejeli tudi v živo na naši studijski številki 49-00-880 ali 49-00-881. Vaše odločitve bomo sporočili v Avditorij Portorož, kjer bo prvi polfinalni večer 15. julija, drugi 16. julija, finale Melodij morja in sonca pa 17. julija.
"^PETÉK, 2. JUNIJA, OB 12.15: "" BESEDNE NOROSTI
POLETNE NOROSTI
V petek se končuje tretji sklop oddaje Besedne norosti. Tokrat bomo še zadnjič ugotavljali izvor slovenskih rečenic, ki so skoraj vsak dan v našem pogovoru, a se le redkokdaj vprašamo, od kod izvirajo in kako so pravzaprav nastale. Do zdaj ste med drugim že izvedeli, zakaj je trinajstica nesrečno Število, zakaj naj bi ženske prinašale nesrečo, dimnikarji pa ravno obratno ter zakaj pravimo, da živijo bogati na veliki nogi. Prav tako ste izvedeli, zakaj kričimo kot je-siharji. V petek bodo Besedne norosti zadnjič z vami, toda naša »norost« se s petkom še zdaleč ne bo nehala ...
Predlog za lestvico:
TRINAJST JE SREČNA ŠTEV1LKA-VBRED
SLOVENSKIH 5 plus
1. NA BLEDU JE V REDU-SLAPOVI { 2 ČAKAL SEM OB POTOKU-ŠTIRJE KOVAČI	(
3.	TEBI MAMA-VANDROVCI (
4.	NE OZIRAJ SE NA DRUGE -PET0V10	(
5.	VUNCA-KARAVANKE	(
« ZIDO "PRA!« - RUBIN
Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih 5 lahko poslušatevsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko
......s priloženim
im. Pošljite jo na naslov: " " " 19.3000 Celje.
SREDA, 7. julija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Pqročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Čebelica in črna pika, 13.00 Poudarjeno, 13.30 Mali 0,14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
Vabljeni v novi hipermarket SPAR ŠENTJUR!
OD KOD PRAZNIKI?
Sv- Ciril in Metod -apostola Slovanov
Petra in Pavla smo že spoznali, danes pa se posvetimo drugi svetniški dvojici - Cirilu in Metodu, ki godujeta 5. julija. Brata, po rodu So-lunca, častijo kot apostola južnih Slovanov in očeta slovanske književnosti. Pri misijonskem delu med Slovani sta se zavzemala za rabo domačega jezika v bogoslužju, vzgajala domače duhovnike in prevedla svete knjige v slovanski jezik.
Tisočletna zgodovina skoraj vseh slovanskih narodov je prežeta z njunim vplivom. Papež Janez Pavel II., tudi sam Slovan, ju je leta 1980 kot sozavetnika Evrope postavil ob bok sv. Benediktu, zavetniku Evrope. Kot je Benedikt pomemben za zahodni del stare celine, sta slovanska brata pomembna za vzhodnega.
Ciril, mlajši člen in duša slovanskega tandema, je bil leta 826 krščen za Konstantina in si je meniško ime nadel šele tik pred smrtjo. Metod naj bil leta 812 krščen za Mihaela, za kar pa ni zanesljivih dokazov. Še mlad se je umaknil na goro Olimp in se predal meniškemu življenju. Konstantin se je šolal v Carigradu, kjer je bil posvečen v duhovnika, postal pa je tudi profesor, zato se ga je prijel vzdevek Filozof. Carigrajski dvor je videl v bratih velik potencial in ju je pošiljal na razne misijonarske poti. Leta 862 je moravski knez Rastislav na dvor poslal prošnjo po duhovnikih, ki bi evangelij oznanjali v slovanskem jeziku. Ker sta bila sveta brata jezika vešča, saj je bila okolica njunega rojstnega Soluna tedaj pove-
čini slovanska, sta se leta 863 znašla na Moravském. Ciril je sestavil slovansko abecedo (glagolico) in prevedel evangelij in bogoslužne knjige v slovanski jezik. Slovanski rodovi so tedaj govorili še enoten jezik, zato je lahko vzel za podlago makedonsko slovansko narečje, ki ga je poznal od doma. Na Moravském sta brata ustanovila šolo, v kateri sta pripravljala mlade može za božjo službo, hkrati pa vestno prevajala bogoslužne knjige. Leta 867 sta odšla v Panonijo, kjer so živeli zahodni Slovani, predniki Slovencev, ki jim je vladal knez Kocelj. To leto sta potovala tudi v Rim, kjer sta dosegla potrditev bogoslužja v slovanskem jeziku. To potrditev jima je dal sam papež Hadri-jan II. V Rimu je Ciril postal
aluminij komen
REHAU
PREDST. CEUE. LAVA 7e
Tel.: 03 «25 49 38 Fax; 03 425 49 39 GSM: 051 343 225
vgrajujemo in zamenjujemo PVC, ALU okna, vhodna vrata, rolete, j>olkna, zimski vrtovi. stekl. fasade
§
Piše: PAVLA KLINER
menih in šele tedaj opustil ime Konstantin. Kmalu je zbolel in 14. februarja 869 umrl. Metod se je vrnil h knezu Koclju v Panonijo, nato pa šel zopet v Rim, kjer je bil posvečen za slovanskega metropolita. Iz Rima ga je pot vodila na Moravsko, kjer so ga slovanskemu bogoslužju sovražni nemški škofje vrgli za dve leti v ječo. Osvobodil ga je papež Janez VII. in dovolil slovansko bogoslužje, čeprav ne v celoti. Metoda so vse do njegove smrti leta 885 ovirali nemški škofje. Deset let po tem je papež Štefan VI. znova prepovedal slovanski cerkveni jezik.
Sv. Cirila so v Rimu in med Slovani častili takoj po smrti, sv. Metoda pa so slavili le Slovani. Šele leta 1880 je papež Leon XIII. ukazal, naj 7. julija brata skupaj slavi vsa katoliška Cerkev. Od leta 1980 pa se ju Cerkev v Evropi spominja 14. februarja. Slovenci smo pri tem datumu izjema, saj njun god slavimo 5. julija. Sta glavna zavetnika Ljubljanske nadškofije, medtem ko jima je v Mariborski škofiji namenjena drugotna pozicija.
90,6 95,1
RADIO CELJE
95,9 100,3
Nazdravimo vsem narodom Evrope, pošljimo 2 milijona
razglednic in odprimo srca prijateljem, znancem, sorodnikom in poslovnim partnerjem, s katerimi odslej gradimo skupno prihodnost. Izkupiček projekta je namenjen perspektivnim športnikom in športnikom invalidom. Serije petih razglednic, z že plačano poštnino za Evropo, dobite v vseh enotah Pošte Slovenije, prodajalnah Mercator in na bencinskih servisih OMV Istrabenz. Cena kompleta je 1000 SIT.
iiřSlovenija
POŽIVLJA roSTAHovo« RTvIsLO Dnevi* SLOVENUA
za slovenske zmage
Diagnostični center
v Zdravilišču Laško
Merjenje prostih radikalov in ultrazvočno merjenje kostne gostote (osteoporozel
z najsodobnejšimi elektronskimi aparaturami
Zdravilišče Laško Zdraviliška c. 4,3270 laško Informacije: 03 734 57 00 e-mail: info@zdravilisce-lasko.si
Zdravje ni naključje, za zdravje je potrebno skrbeti
TEDENSK ASTROLOŠI NAPOVED
Četrtek, 1. julij: V jutranjih urah bo napet aspekt med Luno in Plutonom, zato bodo čustva bolj izrazita, vendar obstaja nevarnost, da bomo negativno razpoloženi in pesimistični. Spolnost bo bolj poudarjena, strast velika, prav tako tudi posesivnost in ljubosumnost. V pozitivnem smislu je izjemno poudarjena intuitivna zaznava in prodornost.
Petek, 2. julij: Luna bo prešla v znamenje Kozoroga, v katerem najtežje izrazi svoje pozitivne lastnosti. Nastopila bo polna Luna, čas, ko sta Sonce in Luna drug nasproti drugega. Dan bo resnoben in poln notranjih napetosti, strahovi bodo večji kot ostale dni. Položaj tudi ni dober za prijazne medčloveške odnose. Svetujemo previdnost na vseh področjih.
Sobota, 3. julij: Luna bo vstopila v znamenje Vodnarja, povzročila bo, da bo želja po druženju in komunikaciji velika. Imeli bomo priložnost, da dan preživimo drugače kot ponavadi, dogajale se nam bodo nenavadne situacije in drugačna srečanja. Lahko bomo sledili lastnim instinktom, saj ne bomo obremenjeni z vsakdanjimi rutinami.
Nedelja, 4. julij: V nedeljo bomo imeli bujno domišljijo, tudi sanje bodo izredno intenzivne in lahko celo preroške. Domišljija nas lahko zapelje v neslutene višine in lahko zamegli resničnost. Svetujemo previdnost pri vseh opravilih, še posebej v prometu. Pojavijo se lahko alergije ali zastrupitve.
Ponedeljek, 5. julij: Merkur bo prestopil v znamenje Leva, zato se bomo v naslednjem obdobju želeli izkazati, tako na intelektualnem kot tudi na poslovnem področju. Luna v Ribi bo močneje izrazila čustva in željo po romantiki in ljubezni. Stvari moramo jemati takšne, kot so, in ne takšne, kot jih želimo videti.
Torek, 6. julij: V torek lahko doživimo nenavadne čustvene preobrate in presenečenja. Truditi se moramo za pri-zemljenost in v ospredje potisniti strogi razum, drugače bomo prizadeti. Obremenjevale nas bodo spremembe razpoloženja, zato zmernost na vseh področjih ne bo odveč.
Sreda, 7. julij: V sredo bomo nihali med dobro in slabo voljo. Energije nam nikakor ne bo zmanjkovalo, težava bo bolj v tem, kam jo usmeriti, saj bomo želeli doseči večje rezultate. Pomembno za ta dan je, da zaupamo v lastne sposobnosti.
Astrologinja GORDANA
ASTROLOGINJA GORDANA
Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min)
Osebna naročila: 041 404 935
ASTROLOGINJA DOLORES
Astrologija, prerokovanje: 090 43 61
(250 sit/min)
Osebna naročila: 041 519 265
ABITURA
Podjetje za izobraževanje
SREDJUJA POKLICNA IN STROKOVNA SOLA ABITURA d.o.o. Celje
PRODAJALEC
Vpis vi. in 2. letnik, PREKVALIFIKACIJA
EKONOMSKI TEHNIK
PTI PROGRAM (po končani trgovski šoli)
PRIČETEK B016. septembra 2004, OB 16. URI
V POSLOVNI STAVBI INGRAD, Lava 7, Celje
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA d.o.o. Celje
■KOMERCIALIST {VI.stopnja! (Kandidati se prijavijo z drugo prijavo po 31. avgustu)
■POSLOVNISEKRETAR (VI stopnja) (Kandidati se prijavijo z drugo prijavo po 31. avgustu)
PRIJAVE: ABITURA d.o.o.. Lava 7, Celje Tel.: 03(428 55 30 in 03/428 55 32
Za prsi, roke, hrbet
Do sedaj smo obdelali vaje za trup in noge, danes pa pridejo na vrsto prsi, roke, hrbet in ramena. Ne smemo zanemarjati nobenega dela telesa, če želimo razviti skladno telo in se izogniti poškodbam.
Dvig v stran (za ramenske mišice): stopala naj bodo v širini bokov. Roki, v katerih imamo plastenki z vodo (0,5 1 - 1,5 1), naj bosta malo stran od telesa z rahlo pokrčeními komolci. Napnemo trebušne mišice, prsni koš izbočimo in ramena potisnemo nazaj. Dvignemo roke vstran tako da sta komolca in zapestje v enaki višini kot ramena, plastenki pa vzporedno s tlemi. Ko roke dvigujemo, naredimo izdih, v zgornjem položaju malce zadržimo in nato počasi spustimo in jih zadržimo v začetnem položaju, tako da se ne dotaknemo telesa.
NM
K'
fif
t^L
Vzgib (za hrbtne mišice) lahko napravimo na močnejši veji ali drogu. Za vejo se primemo tako, da so dlani malo širše od ramen in so obrnjene od telesa. V začetnem položaju so roke iztegnjene, noge pa pokrčimo in jih prekrižamo. Vajo začnemo izvajati, ko se telo umiri. Dvignemo tako visoko, da pogledamo čez vejo ali drog in naredimo izdih. Če dlani obrnemo proti sebi in jih damo malo bolj skupaj, bomo poudarili upogibalke rok v komolcu. Ženske imamo pri tej vaji ponavadi probleme, ker smo prešibke in se ne moremo dvigniti. Zato potrebujemo partnerja, da nam pri tej vaji pomaga in nas rahlo dviga-
Sklece (za prsne mišice) so vaja, ki jo poznamo vsi. Noge imamo uprte na prste na nogah v širini bokov, dlani pa v takšni širini, da je kot med trupom in nadlahtjo 45 stopinj. Telo je ves čas gibanja napeto in stabilna upora rokam. Pri vaji se spustimo skoraj do tal, nato se vrnemo v začetni položaj, z izdihom, komolca ne iztegnemo do konca. Hrbet mora biti ves čas popolnoma raven. Če želimo poudariti spodnji del prsnih mišic, moramo oporo (pručka, klopca, stopnica) postaviti pod roke in s tem bo tudi vaja lažja. Če oporo postavimo pod noge, pa bomo poudarili zgornji del prsnih mišic in tudi vaja bo težja. V primeru, da želimo poudariti iztegovalke komolca (mišica na nadlahti zadaj), pa moramo dlani postaviti ob trup. Lažja izvedba vaje je na kolenih namesto na prstih, položaj trupa pa ostane enak.
Skleca v opori ( za iztegovalko roke v komolcu): z zadnje strani se opremo z rokami na da, ob rob stola ah klopi, komolci naj bodo iztegnjeni, pri upogibu komolca gremo z zadnjico čim niže (pravi kot komolčnega sklepa). Nato se vrnemo v začetni položaj. Za težjo izvedbo potrebujemo dve klopi in na eno naslonimo noge, na drugi pa se držimo z rokami.
Z vadbo lahko vplivamo na obliko telesa, je pravilno odgovorila tudi Lilija-na Ojsteršek z Ljubečne, ki bo prejela kupon za 14-dnevno brezplačno vadbo v Senior klubu ali Fit-no-sečnici v Top-Fitu.
HUJŠANJE
8 - 12 kg mesečno Dr. PIRNAT
)2'//25232 55,01/519 35 Si
Nagradno vprašanje
Naštejte tri oblike aerobne vadbe!
KUPON TOP FIT
REŠITEV:	___________
IME IN PRIIMEK: NASLOV:
Kupon nalepite na dopisnico in jo pošljite na Novi ted nik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med pravilnimi rešitvam bomo izžrebali nagrajenca, dobitnika za 14-dnevno brez plačno vadbo v Senior klubu ali Fit-nosečnici v Top-Fitu centru za zdravje in rekreacijo v Ipavčevi 22 v Celju. -- Št. 26
Mestna občina Celje n:
RAZPIS
o dodelitvi sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Mestni občini Celje
I.	PREDMET RAZPISA
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Mestni občini Celje za leto 2004
II.	UPRAVIČENCI ZA DODELITEV SREDSTEV Upravičenci do sredstev v tem razpisu so fizične in pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in Imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini oziroma delujejo na področju kmetijstva na območju občine.
III.	VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV ZA POSAMEZNE NAMENE, VIŠINA POMOČI IN POGOJI ZA PRIDOBITEV POMOČI
1.	EKOLOŠKA IN INTEGRIRANA PRIDELAVA Višina razpisanih sredstev za ta namen je 600.000.00 SIT.
Višina pomoči:
-	stroški kontrole na ekoloških kmetijah do 100% upravičenih stroškov kontrole
Pogoj za pridobitev sredstev:
-	kmetijsko gospodarstvo vključeno v integrirano oziroma ekološko pridelavo
-	kontrola izvedena v letu 2004
Priloge k vlogi:
-	odločba o integrirani oziroma ekološki pridelavi
-	dokazila o plačilu računa za stroške kontrole v letu 2004
2.	SOFINANCIRANJE UREDITVE GNOJIŠČ IN JAM ZA GNOJNICO OZIROMA GNOJEVKO V OKOLICI ŠMARTINSKEGA JEZERA
Višina razpisanih sredstev je 1.500.000.00 SIT.
Višina pomoči:
-	sofinancira se do 40% upravičenih stroškov investicije
Pogoji za pridobitev sredstev:
-	prednost imajb upravičenci , ki imajo zemljišča na zbirnem območju vod, ki se stekajo v Šmar-tinsko jezero
Priloga:
-	vlogi mora biti priložena ocena možnosti kmetijsko svetovalne službe o obstoju kmetijskega gospodarstva ter poročilo o opravljenem delu
-	račun za opravljeno delo
-	lokacijska informacija Zavoda za planiranje in izgradnjo Mestne občine Celje
3.	APNENJE
Višina razpisanih sredstev ie 1.000.000.00 SIT.
Višina pomoči:
-	sofinancira se do 50% upravičenih stroškov
Pogoji za pridobitev sredstev:
-	prednost imajo upravičenci, katerih zemljišče leži južno od avtoceste Celje-Ljubljana
Priloga:
-	račun za nabavo apna
-	priporočilo kmetijsko svetovalne službe
4.	NAPRAVA PAŠNIKOV
Višina razpisanih sredstev je 500.000.00 SIT.
Višina pomoči:
-	sofinancira se do 40% upravičenih stroškov investicije
Pogoji za pridobitev sredstev:
-	število živali na kmetiji mora biti najmanj 1,5 GVŽ/ kmetijo
-	najmanjša površina 1 ha pašnika, skupna površina ureditve pašnika ne presega 2 ha
Priloga:
-	vlogi mora biti priložena ocena možnosti kmetijsko svetovalne službe o obstoju kmetijskega gospodarstva ter poročilo o opravljenem delu
-	račun za opravljeno delo
5.	SOFINANCIRANJE OSEMENJEVANJA KRAV IN TELIC
Višina razpisanih sredstev je 1.500.000.00 SIT.
Višina pomoči:
1.000,00 SIT J
Pogoji za pridobitev sredstev:
Sredstva, namenjena umetnemu osemenjevanju krav in telic, se izplačujejo službam, ki imajo koncesijo za osemenjevanje neposredno na podlagi izstavljenega računa. Sofinancirajo se stroški v višini 1.000,00 SIT :
K računu je potrebno priložiti seznam upravičencev - kmetov skupaj z davčnimi številkami ter poročila o prvih osemenitvah.
6.	SOFINANCIRANJE NARAVNEGA PRIPUSTA KONJ
Višina razpisanih sredstev je 400.000.00 SIT. Višina pomoči:
Subvencionira se do 40% upravičenih stroškov pripusta Priloga:
-	přípustní list pooblaščene organizacije
7.	ZAVAROVANJE ŽIVINE
Višina razpisanih sredstev je 500.000.00 SIT. Višina pomoči:
-	3.000 SIT po glavi živine Priloga:
-	kopija zavarovalne police za tekoče leto
8.	SOFINANCIRANJE DELOVANJA DRUŠTEV Višina razpisanih sredstev je 1.500.000.00 SIT. Višina pomoči:
Subvencionira se do 30% upravičenih stroškov finančno ovrednotenega programa. Pogoji za pridobitev sredstev:
-	do podpore so upravičena društva in združe-
Priloga:
-	finančno ( leto 2004
-	finančno poročilo c
lie
program dela društva za delu društva v preteklem
e občine Ce-
9. PRESTRUKTURIRANJE KMETIJ IN INVESTICIJE V TEHNOLOŠKE POSODOBITVE V KMETIJSTVU TER INVESTICIJE V DOPOLNILNE DEJAVNOSTI Namen ukrepa je zagotavljanje ustrezne tehnološke opremljenosti na kmetijah s ciljem povečanja dohodka na zaposlenega v kmetijstvu, specializacije in posodobitve proizvodnje in pridelave na kmetiji, izboljšanje kakovosti, higiene in standarda kmetijskih proizvodov, izboljšanja delovnih razmer na kmetijah, izboljšanje počutja živali in ravnanja z njimi na kmetijah, izboljšave na objektih, opremi in strojih za vse vrste kmetijskih dejavnosti na kmetijah, zmanjšanje onesnaževanja kmetije in pospeševanje razvoja dopolnilnih dejavnosti.
Višina razpisanih sredstev je 5.300.000.00 SIT.
Višina pomoči:
-	do 12% upravičenih stroškov od vrednosti celotne investicije, začete v tekočem letu za izdelavo poslovnega načrta in projektne dokumentacije in sicer: za novogradnjo, rekonstrukcijo ali adaptacijo objekta:
-	sofinancira se do 40% stroškov investicij v ureditev prostorov ter nabavo strojev in opreme, vendar ne več kot 500.000,00 SIT za investicije v nakup kmetijske mehanizacije in opreme za gospodarska poslopja, oziroma 1.000.000,00 SIT za investicije v opremo in ureditev prostorov za opravljanje dopolnilnih dejavnosti.
-	mnenje Kmetijsko svetovalne službe o pomenu naložbe za razvoj kmetije
-	računi za nakup materiala ali opravljeno delo vezano na naložbo ali nabavo strojev in opreme oz. potrdilo o plačilu računa
-	račun o plačilu projektne dokumentacije oz. poslovnega načrta (pri sofinanciranju projektne dokumentacije oz. poslovnega načrta)
-	lokacijska informacija oz. gradbeno dovoljenje (če je za naložbo potrebno)
-	priloženo potrdilo o registrirani dejavnosti oziroma osebno izjavo, da je v postopku registracije (za dopolnilne dejavnosti)
IV. VSEBINA VLOGE
Upravičenci se lahko na razpis prijavijo z vlogo za pridobitev finančnih sredstev za izvedbo ukrepov ohranjanja in razvoja kmetijstva v Mest-i občini Celje v letu 2004. Obrazec vloge bo
na razpolago na vložišču Mestne občine Ce-
lje. Trg celjskih Knezov 9. Celie i" "a sade-
žih krajevnih skupnosti.
Upravičenci morajo vlogi, s katero se prijavijo na razpis, priložiti vso dokumentacijo, s katero dokažejo izpolnjevanje pogojev za posamezne ukrepe, določene v tem razpisu.
Obvezne priloge k vlogi so:
1.	dokazilo o lastništvu, najemu ali zakupu zemlje
2.	ostala dokumentacija, ki je zahtevana pri posameznih ukrepih
V.	ROKI ZA ODDAJO VLOG
1.	Ekološka integrirana pridelava: do porabe sredstev oziroma do 15. oktobra 2004
2.	Sofinanciranje ureditve gnojišč in jam za gnojnico oziroma gnojevko, v okolici Smartinskega jezera: do 1. septembra 2004
3.	Apnenje: do 1. septembra 2004
4.	Naprava pašnikov: do 1. septembra 2004
5.	Osemenjevanje krav in telic: do porabe sredstev oziroma do 15. novembra 2004
6.	Sofinanciranje naravnega pripusta konj: do porabe sredstev oziroma do 15. novembra 2004
7.	Zavarovanje živine: do 1. septembra 2004
8.	Sofinanciranje delovanja društev: rok za oddajo vlog je 30 dni od datuma objave razpisa
9.	Prestrukturiranje kmetij in investicije v tehnološke posodobitve v kmetijstvu ter investicije v dopolnilne dejavnosti: do 15. oktobra 2004
VI.	MESTO ODDAJE VLOG
Vloge sprejema Mestna občina Celje, Odde-i finance in gospodarstvo na vložišču Me$t-
e občine Celie. Trg celjskih knezov 9. Ce-
lje, vsak dao met) 9.QQ in 15.QQ wo ali po
pošti na isti naslov.
Vloge se oddajo v zaprtih kuvertah, s pripisom " Ne odpiraj - razpis kmetijstvo" VII.REŠEVANJE VLOG
Komisija bo obravnavala pravočasno prispele vloge v roku 8 dni od zaključka razpisa. Odpiranje vlog ne bo javno. V primeru nepopolno izpolnjenih vlog bodo vlagatelji pozvani, da v roku 8 dni dopolnijo vlogo. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji ne bodo dopolnili v navedenem roku, se zavržejo.
O izboru in višini sredstev, dobljenih na tem razpisu, bodo vlagatelji obveščeni v 30 dneh po zaključku razpisa. Dodatne informacije:
Mestna občina Celje, Oddelek za finance in gospodarstvo (Milena Čeko Pungartnik, tel.: 42 65 768)
Številka: 30006-00001/2004 Datum: 23.06.2004 MESTNA OBČINA CEUE
ADUT
Digitalni fotoaparat Sony, DSC-P32
ločljivost 3,2 milijona točk (2048 X 1536), 3.2 x digitalni zoom, pet programiranih načinov fotografiranja, barvni 3,8 cm LCD zaslon, vgrajena inteligentna bliskavica z redukcijo rdečih oči, zapis JPEG/GIF/TIFF ter MPEG z zvočnim zapisom
u2ol>îr
PE CELJE, Stanetova ulica 13, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI
Podjetje za proizvodnjo In trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 Telefon: 03/428 55 80, tax: 03/428 55 83
90,6 95,1
m
95,9 100,3
Naj se vidi
Modni ustvarjalci, natančneje snovalci novih kolekcij spodnjega perila so ugotovili, da bi bila v nebo vpijoča krivica tako lepe kose oblačil videti zgolj v domači spalnici, oblačilnici, kopalnici ali kjerkoli se pač že imate navado slačiti oziroma oblačiti. Zato je prav, da vsaj preko poletja kukajo in se kažejo izpod oblačil.
Letošnja moda spodnjega perila je namreč tako barvita, prefinjena, nostalgična, zapeljiva in igriva, da bi jo bilo res škoda skrivati pod obleko. Še posebej poletno, ki naravnost zahteva globoke de-
M FOTO RIZMAL foto botique
Mariborska (.Celle tdj 03 493 00 46
trd
enihn razmei 24 fotogrtfj 10x15 grafe
I somobil ob rakupu, sklenitvi razmeqa ti - 24lo -----
kolteje, velike izreze, drzne preklope... In, če so že nakazani ali delno razkriti ti deli ženskega telesa, zakaj ne bi bilo na ogled postavljeno tudi oblačilce, ki jim nudi zavetje, jih podpira, lepša? Modrček se torej letos poleti sem ter tja spremeni iz spodnjega v zgornje oblačilo. Vprašanje ostaja le, kakšen je videti to sezono, kako in s čim naj se nosi, saj le od daleč spominja na svojega dobrih sto let starega prednika, ki je nadomestil steznik.
Modrček seje rodil poleti
Pisni viri trdijo, da je prvi modrček izdelala pariška šivilja Hermine Cadolle v trenutku kreativnega navdiha, podkrepljenega s peklensko poletno vročino. Menda je v obupu nad ubijalsko stiskajo-čim steznikom le-tega razrezala in oblikovala nekaj manjšega ... no, najprej le od daleč spominjajočega na modrček. Ampak, s svojo modno inovacijo je v hipu zaslovela.
Očitno se vse revolucionarne reči glede tega kosa izključno ženske garderobe dogajajo poleti. Poletje 2004 se bo namreč v zgodovino mode zapisalo tudi po drzno-senzual-ni inovaciji, ki glasno vzpodbuja samozavesten ženski svet: »Pokažite ga! Razpnite ah poglobite prsni izrez, naj njego-
Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK
vo lepoto občudujejo še drugi!« Občudovanja vredno pa mora biti tudi tisto, kar je spravljeno v nedrčku, bi dodah mi... Če ste pravkar dvakrat prikimale, nam ostane le še opis modrčka, ki je narejen zato, da se vidi. Že na prvi pogled je jasno, da obuja nostalgična razpoloženja, roko si podaja z modnimi vzdušji iz petdesetih let, saj daje vtis, kot bi bil sešit ročno. Le močne barve z rdečo, rumeno in modro na čelu govorijo povsem sodobno modno zgodbo. Prelepi so modeli okroglih košaric z romantično cvetličnimi vzorci. Če se ne bi prestižno satenasto svetih, bi jih lahko mimogrede zamenjali za zgornji del kopalk. Znova se vračajo tudi preprosti, nepodloženi modrčki s trikotno krojenimi košaricami, ki si jih bodo športne navdušenke zapele pod razpete majčke ali globoko razprte poletne obleke.
Upajte si; poletja bo še prehitro konec!
modrček!
MfllliSSSSg1' NAROČILNICA
Ime in priimek:____
Kraj:__
Ulica:____
Nepreklicno naročam Novi tednik
za najmanj 6 mesecev	podpis:
TH&Ž 4vet je «noj- dotu,
Televizor Gorenje, TVC 21 M 22
mono, teletekst s pomnilnikom za 7 strani, 100 programskih mest, OSD, samodejno programiranje, zaklepanje programov, samodejni izklop, dva Scart priključka
h____________________^ JMHKS|
Vsak teden zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 44 (če redno ilačujete naročnino, vas bo Novi tednik stal mesečno le 1.300 SIT, če bi ga kupovali v prosti prodaji pa 1.500 SIT). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih matih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje.
fa E R A
POTEPUH
Mi vaše počitnice iemljemo/esno I
KMHtSKAOOW luksuzni spp ob gBiagtqrlSk Wgd UMO SIT/71 Poreč 7 dni od 46.000 Sitlprtp.; VRSAR 7 dni od 52.030
su «up» m
popust od 51.030 Sit/pofo; RAB-S AN MARIN01 otrok do 12. leta GRATIS; DUGI OTOK-Bo: IH popust «151.t»SiHl BRISTIIakiiski ihta nI 66.643 Sh^p.; M Stolil pqyustod34.00CSit/DdD.:VtS-KOinaa od 31 JO SIT)[»lp.;LAST MINJTE: »0008odlt.il KRET»«H3.OTS1; SANTORINI od (9.100 St; TUNIS od 79.900 SÎ, TURCUAALLtNCLUE
_, alfi«
od63.900SS; SANTORINI od (9.900 SI; TTJNIS «J 79.900 SK TURťtlíML INCLUSIVE od10S.500Sit; CIPER Ol M.900St EGIPT Shamel Sheikh od 88.560 Sit; BOLGARIJA od 95.760 St KUBA, MEKSIKO, HALOM, DOMIMKAKSAREPUBLIKÎ, KENIJA...
Žalec, Slandtov trg 25, tel: 031713 2300,031713 23 01; ta: 03/713 23 08
Samo za najbolj pogum
Od kriihd do iger - Utrip flosarskega življenja v dolini Sopote
&
PlAVA LAGUNA
HOTELI, APARTMAJI IN KAMPI V ZELENI LAGUNI-POREČ
a^cWà od 30.06. do 17.07.2004
polpenzion za osebo na dan
HOTELI ** 22 EUR + t.t. (5257 srn ; HOTELI*»» 38 EUR + t.t. («»i srn
OTROČÍ do 12 let brezplačno!	j
INFORMACIJE IN REZERVACUE I pri agenciji vašega zaupanja ali pri PLAVI LAGUNI POREČ 52440 POREČ - Croatia, R. Končara 12 tel. 00385 52 410101, fax: 00385 52 451044 e-pošta: mail@plavalaguna.hr
www.plavalaguna.hr
KORČULA RULETA D
do 25.7. LETALO, 7 » polpemion
59.900
DUBROVNIK RULETA D
11.7. Letalo-bus 7 «nočitev t zajtrkom
49.900
11.7.
Í.ETAL0, Txpolpeniion
59.900
VODNI PARK CANEWA WORLD
skozi vse poletje
9.900
čilu, so bili ves minuli teden zazrti v nebo, naj se jih vreme vendarle usmili in jim vsaj od petka do nedelje prizanese z dežjem, pa prošnja kljub temu ni bila uslišana. Na dan državnosti so morali zaradi slabega vremena odpovedati vse prireditve, vključno s koncertom skupine Mambo Kings. Le svibenski pevci se niso dali in so, varni pred dežnimi kapljami, v splavarski »oštariji« na vse grlo prepevali stare, manj znane ljudske pesmi s svoje zgoščenke, dogajanje pa so popestrili z recitiranjem nagrajenih del z natečaja Radeče, moj kraj ter z odlomki iz knjige o zgodovini spla-varjenja v Radečah.
V soboto in nedeljo so bili vremenski bogovi prirediteljem bolj naklonjeni, tako da jim je ob spremljavi pevskih zborov in skupin uspelo v miru izpeljati osrednjo etnološko-etno-grafsko prireditev, ki so jo poimenovali Združimo delo v pesem veselo. Na dvanajstih prireditvenih mestih v centru Radeč so domačini prikazali, kako so nekoč mladi fantje skrivaj trkali na okna svojim izvoljenkam in pazili, da jih ne bi pri tem zalotila dekletova mati in jih polila z vodo. Nazorni so bili tudi prikazi ostalih starih običajev in kmečkih opravil, kot so voglarjenje, jurjevanje, kovaštvo, košnja trave v ranih jutranjih urah, predenje lana ali volne na lesenih kolovratih, ročno žaganje hlodov »po dolgem in počez«, splavarjenje in kar je še podobnih del.
Prava paša za oči je bilo tudi dogajanje na Savi, kjer so se v veslanju pomerila.raz-na plovila, vsak dan pa sta od Radeč do Zidanega Mosta vozila splava. Na njih so obiskovalci okusih, kakšno je bilo življenje v času, ko je bila Sava pomembna
www.novitednik.com
Imamo prenovljeno internetno stran
ŠPORTNO - KONJENIŠKI VIKEND
od 9. do 11.07.
transportna pot, splavarjenje pa dejavnost, ki je mnogim dajala trdo prisluženi kruh. Za povečanje adrenalina je s skoki s starega mostu v reko Savo poskrbelo sedem »kranjskih Janezov«, medtem ko so se sosedje Italijani in Hrvati, ki so tudi obljubljali, da se bodo pognali s 15-metrskega mostu, ustrašili in raje ostali na suhem. V izgovor so ponujali »slabo vreme in kalno vodo«.
Splavarska sezona v Radečah traja od maja do oktobra. Splav z ustreznim certifikatom o varnem plovilu sprejme do 80 oseb, vsakega pa pogostijo s kruhom in soljo, golažem, domačo kapljico in šilč-kom »takratkega«. Flosar-ski krst pa doleti vsakega, ki se s splavom pelje prvič.
Za »likof« je sledilo kuhanje splavarskega golaža. Devet skupin (splavarji, politične stranke ...) je moralo kar tri ure držati za kuhal-nico in vsaka po svojem receptu pripraviti jed (po okusu in izgledu čimbolj podobno golažu), ki bi prepričala strokovno komisijo. Izkazalo se je, da so najboljši kuharji v Zvezi za napredek Radeč, nihče, niti tisti, ki ima-
jo malo manj izkušenj za štedilnikom, pa ni svoje spe-cialitete pripravljal zaman. Z njo so se namreč podprli lastniki oldtimerjev, ki so prišli v Radeče pokazat svoje jeklene lepotce. Preko 40 jih je bilo in zagotovo bodo še prišli, saj bi bilo prireditev, kot so Dnevi splavarje-nja, greh zamuditi.
BOJANA AVGUŠTINČ1Č
Sloveniji.
V Radečah so minuli konec tedna že sedmič obudili stare običaje, opravila in navade, ki so v preteklih stoletjih narekovale utrip življenja v dolini reke Sopote. Omenjeno et-noloàko-etnografsko prireditev so skupaj s športnim, kulturnim in zabavnim programom postregli v obliki tako imenovanih Dne-vov splavarjenja.
Organizatorji prireditve (KTRC Radeče), ki temelji na bogatem ljudskem izro-
PARIZ, avtobus
Paris - Eurodisney - Park Astérix, ugodno - promocijska cena!
14.7» 4.8./5D 39.900 KLEK. Soni kov klub
2*. bogata vsebina, brezplačno do 12 let doplatilo za bus 9.500 SIT 3.. 10.777D/POL 40.900 CRES, Sončkov klub 2* Kimen. izleti in animacija, brezplačno do 12 leti do 6.877D/POL b >43.900 POREČ, Sončkov klub 2* hoteli, bogata športna vsebina, brezplačno otrok do 12 let do 10.777D/POL 44.900 GRČIJA, Krf
3* Sirena, ladja. Sončkov klub - S izletov po otoku (dopl. 13.900 SIT)
10.7/7-10D/NZ 55.900 GRČIJA, Krata
hotel C kat., polet letala iz Ljubljane (140 samo 78.600 SIT) 3.7V7D/POL 63.600 GRČIJA. Krata hotel B kat. all inclusive, polet letala iz U (14Ď samo 114.900 SIT) 3.7/7D/AI	81.700
TUNIZIJA, Monastir 4* Sheraton Hammamet Resort polet iz U (140 samo 156.900 SIT) 20.7/7D/POL 102.900
SSONČEK j
\/ mi potovalni center s
PONUDBA RABLJENIH AVTOMOBILOV NA CELJSKEM
- Vljudno vabljeni v AVTO SOLO, kjer smo CLIU in dvema CORSAMA dodali še novi CITROEN C3.
Volvo
Volvo je letos že predstavil nekaj prenovljenih vozil, zdaj pa se je odločil nekoliko spremeniti še tri modele, in sicer XC70 (cross country), S60 in V70.
Vendar so tokratne spremembe skromne, po svoje tudi zelo prefinjene in jih ni mogoče prav zlahka opaziti ali našteti. Lotili so se luči, stranskih obrob in sprednjih odbijačev. Nove so tudi maske hladilnikov, v notranjosti so drugačni ročaji za odpiranje vrat, na sredinskem delu je zdaj mogoče videti nekaj lesa (ali vsaj njegovo imitacijo), tudi sedeži so nekoliko spremenjeni. Volvo veliko da na varnost. Tako so po novem stekla premazali s posebnim vodoodbojnim premazom, ki zagotavlja hitrejše odtekanje vode. Hkrati ponujajo tudi poseben sistem, ki izničuje nevarnost mrtvega kota; BLIS, kot se sistem imenuje, območje mrtvega kota nadzoruje s kame-
MG Rover z roverjem 75 VIP
MG Rover je tovarna, ki jo pri nas slabo poznamo in nadaljuje tisto, kar je nekoč že počela tovarna Rover. Največji hišni avto je rover 75.
Čeprav jim ne gre posebej dobro, so se odločili, da trgu ponudijo podaljšano verzijo roverja 75. Medosna razdalja bo večja za 20 centimetrov (skupaj 295 centimetrov), skupna dolžina pa bo kar 495 centimetrov. Rover 75 VIP, kot se bo model imenoval, bo na voljo z dvema motorjema. Prvi bo bencinski in bo pri gibni prostornini 2,5 litra ponujal 177 KM, drugi bo 2,0-litrski turbodizel, ki bo imel 131 KM. Zelo bogata bo tudi oprema, saj drugače ni mogoče računati na uspeh v tem avtomobilskem razredu. Kljub temu menijo, da rover 75 VIP ne bo napravil kakšne posebej izjemne tržne kariere.
prenovil tri modele
Prenovljeni volvo XC70 bo slovenskim kupcem na voljo poleti.
ro, ki je vgrajena v zunanji stranski ogledali. Ko se v ogledali pojavi vozilo ali motorist, voznika na to opozori lučka. Sistem deluje pri hitrosti nad 10 km/h, hkrati pa opozarja na tiste, ki se vozi-
jo 20 km/h počasneje in 70 km/h hitreje.
Motorji so bolj ali manj enaki kot doslej, nekoliko so spremenili le 2,5-litrski bencinski motor, ki ima zdaj 350 Nm navora in 260 KM. Kot
kaže, bodo prenovljeni vol-voji slovenskim kupcem na voljo poleti, pri čemer bo najcenejši S60 naprodaj za najmanj 6,8, volvo V70 za okoli 8 in XC70 za najmanj 11 milijonov tolarjev.
Slovenija v žalostni sredini
Sprejem novega zakona o varnosti v cestnem prometu, ki bo začel veljati 1. januarja 2005, prinaša kar nekaj sprememb, predvsem pa višje oziroma ostrejše kazni.
Podatki o številu umrlih v prometnih nesrečah uvrščajo Slovenijo zelo visoko, kar pomeni, da je bil zakon nujen, ravno tako ostrejše kazni. Po statistiki najmanj ljudi na milijon prebivalcev umre v Veliki Britaniji, kjer je lani umrlo 60 ljudi na milijon Britancev. Na Švedskem je tako umrlo 66 ljudi, na Nizozemskem 68. Precej bolj nevarno je očitno na Danskem, kjer je lani na milijon prebivalcev umrlo 81 ljudi, na Finskem pa 84. Sledijo Nemci (85 ljudi na milijon), potem Irci, ki že bistveno odstopajo s 107 ljudmi. V Sloveniji smo imeli na milijon prebivalcev 122 mrtvih, za nami so še Bosna in Hercegovina, Francija, Španija in Hrvaška, največ ljudi v prometnih nesrečah pa umre na Portugalskem, kjer je lani umrlo 184 ljudi na milijon prebivalcev.
Evropskemu Fordu gre bolje
V zadnjih letih se je evropski Ford nenehno ubadal z rdečimi številkami in vsemi drugimi problemi, ki izhajajo iz tega.
Zdaj prihajajo na svetlo drugačne, bolj ugodne številke, saj naj bi letos proizvodnjo osebnih vozil in lahkih dostavnih avtomobilov povečali za skoraj 34 tisoč in to predvsem po zaslugi dobre prodaje C ma-xa (na sliki) in focusa. V letošnjih štirih mesecih je imel Ford v Evropi v rokah več kot 11 odstotkov trga, kar je zelo ugodna številka. Po sedanjem načrtu naj bi letošnje leto končal s tako imenovano pozitivno ničlo, ugodno pa naj bi posloval v letu 2005. Hkrati je Ford v zadnjem času precej povečal prodaja v tovarnah Volvo, Jaguar in Land Rover, ki so v njegovi lasti.
Jubilejna mazda MX5 bo na prodaj samo letos.
Jubilejna mazda MX5
Pred 15 leti je japonska Mazda predstavila mali roadster MX5. Seveda se jim ni niti sanjalo, da bi lahko bil to najbolje prodajani roadster vseh časov.
Doslej je bilo narejenih nič manj kot 700 tisoč mazd MX5 in kot se spodobi, je tovarna za častitljivo obletnico pripravila posebno serijo, ki pa bo na voljo samo letos. Od drugih izvedenk se bo razlikova-
la po rdeče črnem usnju na sedežih, 16-palčnih kolesnih platiščih in drugih manjših dodatkih. Pri motorju oziroma motorjih ni sprememb; izvedenka z 1,6-Utrskim bencinskim agregatom bo na voljo za 4,14 milijona tolarjev, medtem ko bodo varianto z močnejšim 1,8-litrskim motorjem ponujali za 5,32 milijona tolarjev. Zanimivo je, da v Evropi ne bo na prodaj izvedenka, ki jo poganja bencinski turbo motor, ker ta ne ustreza okoljskim predpisom.
Že 13 milijonov passatov
Volkswagnov passat zanesljivo sodi med najuspešnejše avtomobile srednjega razreda, saj so v 30 letih naredili skoraj 13 milijonov vozil.
Zanimivo in pričakovano je, da so kar 80 odstotkov vseh passatov prodali v Nemčiji. Najbolj pogosto so to vozilo opremljali z 1,9-litrskim TDI-motorjem s 130 KM, sledi različica s prav tako dizelskim TDI in s 100 KM ter 2,0-litrski TDI, ki ponuja 136 KM. Približno 40 odstotkov vseh kupcev je naročilo osnovno opremo, najbolj zaželena barva je bila kovinsko srebrna. Zelo popularna je tudi business oprema. Passat nastaja v različnih tovarnah na treh celinah: v nemških Em-denu in Moselu, v kitajskem Šanghaju in brazilski Anchieti.
Toyote bodo hibridi
Toyota prius je hibridno vozilo in v novi izdaji žanje kar veliko tržnega uspeha; seveda ne pri nas.
V Toyoti so se zdaj odločili, da bodo pri vseh svojih modelih pripravili še hibridno izvedenko, kar pomeni, da naj bi šlo za kombinacijo motorja z notranjim izgorevanjem in elektromotorja. Prvi bo na vrsti roadster MR2, za katerega pravijo, da bo v hibridni različici na voljo najkasneje leta 2006.
1
!
i I
I
Naša strokovno usposobljena ekipa vam je vedno na razpolago!
RO+SO 0
SERVIS IN PRODAJA VOZIL d.o.o. Skaletova 13 3000 Celje. Tel: 425-40-80 Fox:
34	MALI OGLASI-INFORMACIJE
Male oglase sprejemamo osebno na oglasnem oddelku NT & RC d. o. o., Prešernova 19, Celje. Objava malega oglasa na spletnem mestu izberi.si je vezana na predhodno plačano objavo malega oglasa v Novem tedniku. Male oglase, ki jih pošiljate po internetu, je tako potrebno pred objavo plačati.
MOTORNA VOZILA
prodam
MOTOR APN, letnik 2000, v zelo dobrem
stanju, prodom. Telefon 040 309-907.
3254
ŠKODO favorit 1,3, letnik 1993/94, temno
modro, registrirana, ohranjena, prodam za 120.000 SIT. Telefon 041 506-145.	3301
R 5 campus, letnik 93, prodom. Telefon 031 671-268.	3349
AX caban 1,1 i, letnik 1993, prevoženih 97.300 km, reg. moj 2005,5 vrot, rdeče barve, lepo ohranjen, prodam za 235.000 SIT. Telefon 041 248-566.
ŠKODO favorit lx, letnik 93, prevoženih 95.000 km, registrirano do 8/04, prodam zo 75.000 SIT. Telefon 031 481-685, po 15. uri.	3354
KARAMBOURAN peugeol 106 xn, letnik 95, prodam. Telefon 041 651-034. 3359 PASAT karavan 1.8 d, letnik 95, odlično ohranjen, prodam. Telefon 041 233-973.	3408
R 5 campus, letnik 91,5 vrat, prvi lastnik, prodam. Telefon 041 951-527. 3298 AX 1,4 dizel Igd, letnik 91, reg. do 18.8. 2004, dobra ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 305461.
VOLKSWAGEN polo 1,3, letnik 1994, rdeč, lepo ohranjen, prodam za 290.000 SIT. Telefon 031 649-203. 3289 HYUNDAI poni 1,5 glsi, letnik 1993, z vso elektro opremo, lepo ohranjen, prodam zo 230.000 SIT. Telefon 031 649-203.
3289
R ďto 1,4 rt, letnik 99/12,1. lastnik, garaži ran, nekaramboliran, lepo ohranjen, prodam.Telefon031 816-139. Ž275 ŠKODO favorit 1,3, katalizator, letnik 1993, reg. do oktobra 2004, rdeče barve, prodom za 95.000 SIT. Telefon 041 248-566.	4329
CU01,2, letnik 1999, prevoženih 60.000 km, reg. na novo, vsa možna opremo, prodam. Telefon 050 620-477.
STROJI
prodam
HIDRAVLIČNI cilinder zo samonakladolno
prikolico, komplet s cevjo in ventilom, nov, prodam za 17.000 SIT. Telefon 031 637-317.	S405
KOSILNICO Bûcher, novi model, balonarka, malo rabljeno, prodom. Telefon 5774-068.	3229
KOSILNICO BCS 630, greben 137 cm in manjšo traktorsko prikolico prodam. Telefon (03) 5488-081.	3274
DR0BILEC zrnja ali strokov v koruzi, kombiniran z elektromotorjem ali na traktorski pogon, prodam. Telefon 5728-208, 041 935-595.	Ž352
TROSILEC hlevskega gnoja TG 30,4 pokončni valji, ohranjen, vzdrževan, prodam. Telefon 041 758-819. 3270 KOSILNICO Alpina, generalno obnovljeno, prodom. Telefon (03) 5731-090, 041 611-195.	L602
NAK1ADALK0 Sip 19, aluminijaste stranice in kosilnico BCS 127 z velikimi kolesi, prodam. Telefon 041 763-670. 3332 ŽAGO zo obžaganje tramov prodam ali menjam za živino. Telefon 041 286-398.	3346
MOTORNO žago Dolmar 120, dobro ohranjeno, prodam za 20.000 SIT. Telefon 040746-567.	L619
SAM0NAKLADALK0 Sip 19, dobro ohranjeno, prodom ali menjam zo bika. Telefon 041 295-239.	L622
SAM0NAK1ADALK0 Sip 19, tračni obračalnik 2,20 in puhalnik Tajfun, na kardan, prodam. Telefon (03) 5794-289.3425
kupim
TRAKTOR 1er druge stroje, lahko tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.
2763
POSEST
prodam
CEUE, Šmarjeta. Hišo na ogodni lokaciji,
hišo 250 m7, na parceli 1222 m1, primerna tudi kot poslovno stanovanjski objekt, prodam. Telefon 041 734-454, (05)1310-339.	2882
IZOLA. Hišo, 135 m2, pogled na morje, ekskluzivna lokacija, dvostanovanjsko, z lokalom in teraso, adaptirana, klimatizirana, za zahtevnejše kupce, prodamo brez posrednikov. Cena 605.000 SfT/m2. Telefon 040 206-666. p
Brezhiben, atraktivnega videza, lita platišča, športno vzmetenje, radio in 4x zvočniki. Prodam celega ali po delih, čimprej!

izueni.si
ïsssr

DELO l.'feiWN HJTWK r
CEUE, Sp. Hudinja, Šmarjeta. Stanovanjsko hišo dvojček, 120 m', novogradnja, 290 m1 zemljišča, hišo je zgrajeno do 3. podaljšane gradbene faze (okna, vrata, fasada), vsi priključki so na objektu, prodamo, cena 14,5 mio SIT. Telefon 041 629-514.	srn
VIKEND, 10-6, Plelovarje 37, Dramlje, 6782 m7, vinograd, prodamo. Telefon (03) 5762-758,031 859-355. 2886 HIŠO na Ostrožném, možnost menjave za bivalni vikend ali večje stanovonje, prodom. Telefon 04162Í-674. 3147 GOZD in parcelo s hišno številko, v Gorici pri Slivnici, prodam. Telefon (03) 5410067.
HIŠO v Novi vasi v Celju, 240 m' stanovanjske površine, lahko dvodružinska, alarmni sistem, klima, več vrst ogrevanja, prodamo. Informacije po telefonu 031*326-010. HIŠO z gospodarskim poslopjem, v okolici Šentjurja, prodam ali menjam za stanovanje v Celju z vašim doplačilom. Informacije po 19. uri, telefon (03) 749-2263.	32193227
POSEST, 2,5 h ♦ 2,5 h, 5 stavbnih parcel, blizu mesta Laško, Cesta na Svetino 38, prodam. Telefon (03)5732-119.
3225
GRADBENO parcelo na Ljubečni, velikost 1100 m', prodamo. Telefon 031 250-429.	3260
GRADBENO parcelo, Celje, Ostrožno, velikost
2649 m', na atraktivni lokaciji, prodam. Telefon 031765-333. 3277 V OKOLICI Šempetra v Savinjski dolini prodamo hišo na mirni lokaciji, staro 23 let, visokoprillično, cena po dogovoru. Telefon (03) 5701-270,041 239-304.
Ž 358
STANOVANJSKO hišo v Šentjurju, PodVrbco,
letnik 1977, KSP, 165 m2, zemljišče 483 m7, z vsemi priključki, takoj vseljivo, prodamo, ceno 23 mio SIT. Telefon dopoldan, (03) 5484000. Premius d. 0.0., Glavni trg 7, Celje.	3294
CEUE. Atrijsko hišo, 165 m2, parcela skupoj 500 m2, končana 4. gradbeno faza, mirna in urejena sosesko, prodam. Telefon 031 652-463.	3295 VIKEND (dva ločena apartmaja po 40 m2), no odlični lokaciji, 3 km nad Lucijo pri Portorožu, prodom. Telefon 041 618-845. p POSLOVNI prostor v Celju, 90 m2, center, garažna hiša, 4. gradbena faza, prodamo za 1200 EUR/m2. Telefon 041 513-800, Matevž in lelefon 041 668-562, Marjan. Marc Interieri d. 0. 0., Celovška 73, qubljana. n STANOVANJSKO hišo v Drešinji vasi, lepa, mirna lokacija, 130 m2 bivalne površine, porcela 750 m2, leto izgradnje 1960, vsi priključki, prodamo, ceno 15 mio SIT. Nepremične Oziris, Cankarjeva 8,3000 Celje, lelefon (03) 490-0090,031 541-592. 3308 HUDINJA. Prodam obnovljeno vrstno hišo, 150 m2, vseljivo lokoj, cena 21,5 mio SIT. Telefon 041 613-381. 3309 POLOVICO hiše, 80 m2, zvečjim vrtom, takoj vseljivo, v Medlogu 5, prodam ali zamenjam za stanovanje ali vikend. Telefon (01 ) 4318-041. 3313 30 let staro hišo, velikost približno 140 m2 stanovanjske površine, na parceli 364 m2, v bližini celjskega bazena, prodamo za 25 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenovo 4, Celje, www.prijoznost.com; lelefon 041 727-301,548-2002.3314 POPOLNOMA adaptirano hišo ob Mariborski cesti, približno 300 m2 uporabne površine, na parceli približno 1500 m2, primemo za poslovno dejavnost, prodorno zo 43 mio SIT. Priioznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com; lelefon 041 727-301,548-2002. 3314 HIŠO na Vranskem, vcentru, dokumentacija za lokal, prodam ali zamenjam za enosobno stanovanje. Telefon 051 342-062, po 20. uri. ž 366
POČITNIŠKO hišo no Rogli prodorno. HQLd. 0.0., Parižlje 15, Braslovče, telefon 041 649-234.	2365
PARCELO v poševni legi, nad Laškim, Debro, prodam. Telefon (03) 5731-937.3316 V OKOLICI Slivnice prodam novozgrajeno, dokončano vikend hišo, 1600 m2 zemljišča. Telefon 031 554-901. 3263 ŠMARTNO ob Poki. Dvodružinsko hišo, 200 m2,4500 m2 zemljišča, prodamo, cena 28.000.000 SIT. Experl nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-628, (03)492-4130.	3324
BIZEUSK0. Zazidalno parcelo, približno 1000 m2, prodamo, ceno 2.000.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposko 7, Celje, lelefon 041 405-628, (03)492-4130.	3324
HIŠO v Trnovljoh pri Celju prodom. Telefon 041619-561.	3092
ŠEMPETER. Stanovanjsko hišo, k ♦ m ♦ p, staro 50 let, prodamo, cena 18.500.000 SIT. Experl nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-628, (03)492-4130.	3324
NA Tinskem prodom hišo s 35 a zemlje in z malim gospodarskim poslopjem. Telefon 041 595-388.	3335 HIŠO na Ostrožném prodam. Možnost m» njave za večje stanovanje ali bivalni vikend. Telefon 041 628-674. 3364 NAŽepini pri Ljubečni prodam 2,5 ho njive in travnika, na ravni legi. Cena po dogovoru. Telefon 031 574-247.3366 ZARADI bolezni ugodno prodam kmetijo z manjšo površino njiv, pašnikov, vinograda, gozda ter hišo z manjšim gospodarskim poslopjem, no zelo mirni lokaciji v okolici Celja. Informacije po telefonu 031 258-754. 2368 VZIATEČAH pri Šentjurju prodom 66 arov travnika. Telefon (03) 1635-318.3380 HIŠO v Preboldu, letnik 1970,253 m2 ♦ parcelo 1280 m2, prodam. Priključki, telefon, kabelska Iv, centralna kombinirana, lokacija 3 km od AC. Vseljivo takoj. Cenal9mio SIT. Telefon 031 868-492.
3382
MANJŠO hišo nad Šentjurjem, potrebno
obnove, elektriko, lastna voda, 8400 m2 zemlje, poceni prodamo. Telefon 041 606-308.	p
KMETUO, približno 2 ha, v okolici, 10 km iz Celja, kupim. Telefon 041 377-753. I
KMETIJSKO zemljišče kupimo v Celju. Telefon 041 644-600.	3308

NEPREMIČNINE
www.pgp-nepremicninc
HIŠO dvojček v Celju, Dečkovo naselje, z
vsemi priključki, takoj vseljivo, stavbišče 195 m2, dvorišče 262 m2, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon (03) 4270-130.
3386
ZAZIDLJIVO parcelo, 400 m, na izredni
lokaciji v Podvinu pri Polzeli, prodom. Leži ob cesti na goro Oljko in ima čudovit razgled na podvinski jez na Savinji in Savinjske Alpe. Telefon 5720-635, Tajn-šek.	ic
STANOVANJSKO hišo, letnik 1982,163 m', na parceli 531 m2, Ložnica pri Žalcu, prodamo za 22 mio SIT (v račun stanovanje, približno 55 m2, v Žalcu). Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com; telefon 041 727-301,548-2002.	3314
BIVALNI vikend, 100 m2 bivalne površine, prodam ali menjam za trisobno stano-
3428
kupim
MANJŠO hišo ali nadomestno gradnjo, do 15 km iz Celja, izven urbanih naselij, kupim. Telefon 041 284-382. 3255 BIVALNI vikend, na relaciji Celje-Nazarje, do
8 mio SIT, kupim, plačilo z gotovino. Telefon 031 422-800. 3282 ZAZIDLJIVO parcelo kupim v Celju. Gotovina takoj. Telefon 041 644-600. 3308 GRADBENO ali parcela za nadomestno gradnjo v okolici Šentjurja, Ljubečne ali Zadobrove kupim. Telefon 041 240-774.	3393
oddam
POSLOVNI objekt na odlični lokaciji v Celju (Hudinja-bivši salon gostinske opreme), velikost 450 m2, 250 m2 parkirnega prostora, v odličnem stanju, popolno prenovljen, oddamo takoj za dobo 5 let z možnostjo kasnejšega odkupa. Infor- 1 macije po telefonu 5799-200,041 618-845, od 7. do 16. ure.	P !
V NAJEM oddamo poslovne prostore v velikosti 77 m2 (proizvodna ali storitvena dejavnost) in poslovne prostore, ločene, v skupni velikosti 207 m2, podjetja Sevs d. 0.0., na lokaciji Bežigrajska cesta 2, Celje (nasproti Interspara). Prostori so na voljo takoj. Vse informacije po telefonu 041 693416, g. Germek. POSLOVNE prostore (približno 200 m2), s pripadajočim parkiriščem, no prometni | točki, primerne za avtomehanično ali trgovinsko dejavnost ali skladišče, oddamo v najem. Telefon (03) 7056-003, 041 693-699.	31863187
TRGOVSKI lokal v centru Vojnika, 150 m2 ♦ 200 m2 skladišča, ugodno oddam v najem. Telefon 041 610-379. 3276 GOSTINSKI lokal, 40 m2, oddam v Celju.
Telefon 041 656-480. 3296 j GOSTINSKI lokal, 50 m2. vVojniku, oddamo
ali prodamo. Telefon 041610435.
3435
STANOVANJE
prodam
UUBUANA-Šiška-Dravlje. Stanovanje, 29
do 34 m2, vila blok, novo, popolnoma opremljeno, mirno okolica, klimo, video-fon, CTV, brez posrednikov, prodorno, cena brez opreme 526.000 SIT/m2. Telefon 040 206-666.	P
UUBUANA-Šiška-Dravlje. Stanovanje, 140 m2, novogradnjo, razpored po želji, lastni vhod, vseljivo 01/2005, cena za 4. gradbeno fazo 382.500 SIT/m1, pro- ! damo brez posrednikov. Telefon 040 206-666.	p I
KRANJ, Koroško ulica. Stanovanje, 50 do 54 m2, dvosobno, 1. nadstropje, neopremljeno, vseljivo takoj, prodamo brez posrednikov, ceno 355.500 SIT/m2. Telefon 040 206-666.	p NOVO dvosobno stanovanje na Glaziji, 77 m2, z balkonom in teraso, prodamo. Telefon 041624060. Viba d. 0.0., Novo Celje 9,3301 Petrovče. n DVOSOBNO stanovanje, 53 m2, Na otoku, prodam. Telefon 041 696-308. 3238
V CENTRU Celja (Gledališki trg) prodam dvosobno stanovonje, 80 m2. Telefon 041 493-777. 3280 DVOSOBNO stanovonje in garažo na Bregu v Celju prodom. Telefon 041 831-633.
stanovanje, 34 m!, v centru Celja, takoj vseljivo, prodorno, cena 6,8 mio SIT. Telefon dopoldan, (03) 548-4000. Premius d. 0.0., Glavni trg 7, Celje.
3294
GARSONJERO v Čopovi ulici, 29,9 m2, prodamo za 6,35 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com; telefon 041 727-301, 548-2002.	3314
DVOSOBNO stanovanje v Celju, Na otoku, Trubarjeva ulica 52,1. nadstropje, 53 m2, vsi priključki, vseljivo takoj, prodamo zo 10,9 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8,3000 Celje, telefon (03) 490-0090,031 541-592. 3308 TRISOBNO stanovanje na Hudinji, Podjavorškovo ulica, 73 m2,7. nadstropje, vsi priključki, balkon, prodamo, cena 13,7 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, 3000 Celje, telefon (03) 490-0090,031 541-592. 3;
MALI OGLASI - INFORMACIJE
^ izDem.si
Male oglase sprejemamo na oglasnem oddelku NT & RC d.o.o., Prešernova 19, Celje od ponedeljka do petka od 7.30 do 17., ob sobotah od 8. do 12. ure. Zadnji dan za oddajo oglasa za četrtek je ponedeljek do 17. ure.
spletnem mestu «r lahko ogledate tud oglaševanega prec
GARSONJERO, Otok, Juročevo ulita, 23,5 m2, pritličje, prodamo, cena 5,5 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, 3000 Celje, telefon (03) 4900090,031 541-592.	3308
GARSONJERO v Slovenskih Konjicah, 25,4 m2, 2. nadstropje, prodamo, cena 4,9 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, 3000 Celje, telelon (03) 490-0090,031 541-592. 3308 DVOINPOLSOBNO stanovanje, 72,5 m', no lipi v Šlorah, prodam. Telelon (03) 577-1288,051 305-712.	3311
TRIINP0LS0BN0 stanovanje, 58 m2, staro približno 40 let, z lastno CK, z novimi okni, v 1. nadstropju stanovanjskega bloka, Na otoku, prodamo za 12,2 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, wvm.prijaznost.com; telefon 041 727-301,548-2002. 3314 TRISOBNO stanovanje z vsemi priključki, 83 m!, 7. nadstropje, Ljubljanska cesta, letnik 1982, prodamo za 16 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com; telefon 041 727-301,548-2002.	3314
TRIINP0LS0BN0 stanovanje z vsemi priključki, 90 m', 4. nadstropje, letnik 1997, Pod gabri, prodamo za 16,8 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com; lelefon 041 727-301,548-2002. 3314
031-342-118, 42-63-122
NAKUP, PRODAJA, NAJEM. CENITVE
t - ŠaranovKm. 71 m', 3. nadsti/ 11.500.000 SIT
Caljska cesta, novogradnja ladapta-
NOVO ■ HIŠA. NOVOGRADNJA V ZAGRADU
DVOSOBNO stanovanje, 53 m2, letnik 1971, Nušičevo ulica, 2. nadstropje, prodamo za 10,5 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com; telefon 041 727-301, 548-2002.	3314
DVOSOBNO stanovanje, 64 m2, na Otoku, za 12 mio SIT in 44 m' stanovanje no Mariborski cesti prodamo za 8,8 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenovo 4, Celje, www.prijaznost.com; telefon 041 727-301,548-2002.	3314
ŠTIRIS0BN0 obnovljeno stanovanje, 96 m2, v Kersnikovi ulici v Celju, prodamo. Telefon 031539-716.	3321 IZOLA. Dvo in večsobno stanovanje, novogradnja, urejena zemljiško knjižna last nina, prodam. Telefon 041 211-889. P STANOVANJE v Celju, 66 m2. Ljubljanska cesta, prodam. Telefon 041 656480.
3296
ŠTORE. Dvoinpolsobno stanovanje, staro 25 let, 8. nadslropje, prodamo, cena 10.800.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041405-628, (03)492-4130.	3324
NAZARJE. Dvosobno stanovanje, 59 m2,1. nodstropje, mirna lokacija, prodamo, cena 8.000.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposko 7, Celje, telefon 041 405-628,(03)492-4130.	3324
DVOINPOLSOBNO stanovanje na Otoku prodam. Telefon 031 631-904. 3339 NOVA vas. Dvoinpolsobno stanovanje, 72 m2, zgrajeno leta 1980,6/12 nad., ck, tel., isdn, odsl, stv, z garožo, 18 m1, prodamo, cena 14.995.000 SIT. Telefon 031 300-223.	3348
NOVO stanovanje, 84 m7, na Glaziji v Celju, prodamo. Telefon (03) 7132-617, Martin d. 0.0, Hmeljarska 1,3310 Žalec. n TRISOBNO obnovljeno stonovanje v Foitovi v Velenju prodamo. Telefon 031 807-009, Martin d. 0. o, Hmeljarska 1,3310 Žalec
NOV apartma na mariborskem Pohorju, Bolfeng, prodamo. Telefon (03) 7132-617, Martin d. 0. o, Hmeljarska 1,3310 Žalec
TRISOBNO stanovanje, 80 m2, v naselju Gorica, Velenje, prodamo. Telefon (03) 7132-617, Martin d. 0. o, Hmeljarska 1, 3310 Žalec	n
GARSONJERO, 31 m2, v celoti obnovljeno, prodam zelo ugodno za 6.500.000 SIT. Telefon 041814-315. Ž367 CEUE, Škapinova. Dvosobno stanovanje, 60 m2, vsi priključki, 3. nadstropje, prodam. Telefon 041 864-805. 3369 STANOVANJE na Dečkovi 42, dvosobno, 54 m2, vrt, garažo, ck, poseben vhod, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 1635-318.	3380
STANOVANJE in garažo, na Bregu v Celju, prodam. Telefon 041 831-633. 3421 ENO INP0LS0BN0 stanovanje, 53 m2, v Celju, Nova vas, 4. nadstropje, dvigalo, catv, prodamo. Telefon 041 616-782.
3422
DVOSOBNO stanovanje, 64 m2, na Otoku, 8. nadstr., balkon, letnik 1972, prodamo za 12 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com; telefon 041 727-301,548-2002.3314 GARSONJERO, 27,14 m2, v Brodarjevi ulki v Celju, 2. nadstropje, letnik 1965, mestni plin pred vrati, prodamo zo 5,5 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com; lelefon 041 727-301,548-2002. 3314 OTOK, Celje. Prodam ali zamenjam trisobno stanovanje, 70 m2, za manjše. Ista lokacija. Telefon 031 286-283. ž 375
kupim
ENOSOBNO stanovanje v Celju kupim. Telefon 031 585-605.	3273 ENOSOBNO oziroma dvosobno stanovanje v Celju kupim, gotovina takoj. Telefon 041 644-600. 3308 STANOVANJE ali hišo v centru, do 25 mio, kupim. Telefon 031211-057. 3334 STANOVANJE, 60 do 70 m2, Otok, Dečkova, prvo nadstropje, balkon, kupim. Telefon 041 982-271.
oddam
UUBUANA-Šiška-Dravlje. Stanovanje, 29
do 34 m2, vila blok, novo, popolnoma opremljeno, mirna okolka, klima, video-fon, CTV, brez posrednikov, oddamo, mesečno najemnina 3.550 SIT/m2. Ljubljana. Telefon 040 206-666. p SAVUDRUA. Oddamo udobne klimatizirane apartmaje za štiri, tri ali dve osebi, blizu obale. Do 25. junija in po 20. avgustu popust. Telefon 041 311-878. 2739 STANOVANJE, 50 m2, opremljeno, poseben vhod, elektrika, voda, centralna, 7 km iz Celja, oddam. Telefon 031 632-701.
V	DALMACIJI, Sukošan pri Zadru, oddamo turistične sobe, 50 m od moija, 100 m od glavne plaže, ugodno, nočitev z zajtrkom, večerja po dogovoru. Informacije in rezervacije po telefonu 00385 9153-19064,00385233-93129. 2360
APARTMAJE v okolici Zadra, Nina, 100 m od morja, ugodno oddamo. Telelon 041 440-998.www.posluh.hr/v5i/. p
V	SAVUDRIJI oddamo apartma za 3 do 5 oseb. Junij in september, 35 X ceneje. Telefon 041 424-086. Ž346
APARTMA v Termah Banovci oddam v najem. Telefon (03)7001-611,041 476-104.	n
APARTMA na Rogli oddam v najem. Telefon (03)7001-611,041 476-104.
TRISOBNO opremljeno stanovanje v Celju, Na zelenici, oddam. Telefon 031 609-058.	p
DVOSOBNO opremljeno stanovanje, Na oto ku, oddam. Telefon 031 825-512.
3224
DVOSOBNO stanovan je v Celju oddam. Telefon 041 3254)15, po 17. uri. 3241
DELNO opremljeno enosobno stanovanje na Otoku in manjšo hišo v Celju oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com; telefon 041 727-301,548-2002. 3314
NEOPREMLJENO in opremljeno trisobno stanovanje v Celju oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.pri-joznost.com; telefon 041 727-301,548-2002.	3314
V	PIRANU oddam za počitnikovanje popol-
noma opremljeno garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245-454- 3409
ENOSOBNO stanovanje oddamo za občasno pomoč no usmerjeni kmetiji, 3 km iz Celja. Telefon 041 593-228. 3420
ENOSOBNO stanovanje, 35 m2, v Celju, oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com; telefon 041 727-301,548-2002. 3314
V	NEPOSREDNI bližini Celja oddam enosob-
no stanovanje, velikost 40 m2, v pritličju Iristanovanjske hiše. V celoti obnovljeno, takoj vseljivo. Telefon 041 685-061.
TRISOBNO opremljeno stanovanje v Celju, Na zelenici, oddam.
Telefon 031 609-058. „
KUHINJO Maries, dobro ohranjen, bež barve, z rjavimi obrobami, prodamo, ogled na licu mesta. Telefon (03) 541-9291, 031 545-951.	3221
VENTllATORSKI štedilnik s steklokeromično ploščo, nov, 25 % ceneje in rabljeno trajno žarečo peč prodamo. Telefon 031 658-501.	3286
TROSED, dvosed, fotelj, labure in regal za dnevno sobo prodam. Telefon (03) 548-9031,041 459-537.	3315
KAVČ, dva lotelja, kombiniran hladilnik, zamrzovalno omaro, 6 predalov, spalnico, sedežno garnituro, garderobno omaro, štedilnik, 3 ♦ 1 in 4 ♦ 2, prodom. Telefon 041415-412.	3318
P0STEU0,190_d790, bukev, s pripadajočo nočno omarico v isti barvi, prodom. Telefon 5453-019.	3350
LEŽIŠČE z novo vzmetnico, svetlo rjave barve, prodam. Cena 20.000 SIT. Telefon 5453-019.	3350
POSTELJO pograd, 160-70 cm, zvzmetnico-mi, prodam. Telefon 5793-466. S 451 USNJENO sedežno garnituro, malo rabljeno, stilna izdelava, prodam. Telefon 5442-962.	3394
OMARE za dnevno sobo, kavč in dva fotelja ugodno prodam. Telefon 5732-265, 040512-784.	L614
ŠTEDILNIK Corona, 2 plin, 2 elektrika, star 7 let, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 771-187.	Š457
GARDEROBNO omaro, hladilnik, štedilnik, 2 + 2, televizor, ugodno prodam. Telefon 041 927-352.	3427
kupim"
RABUEN0 pohištvo, belo tehniko odkupim
po simbolični ceni. Telefon 041 623-925.
3316
ODVEČNO rabljeno pohištvo, belo tehniko,
kupim. Telefon 041 490-189. 3318
oddam
JEDILNI kot in divan oddam. Grinova ulica
3, trafo postaja, Celje. 3257 DOBRO ohranjen divan in jedilni kot oddam. Telefon 5483417. 3371
GRADBENI MATERIAL
prodam
APARTMA, 4 do 6 ležišč, na morju, hrvaška Stinica pri Jablonců, oddam po poletne počitnice. Telefon 041 731 -737. 3432
najamem. Telefon 040 297-697.3275
okolici najamem. Telefon 041 727-301.
3314
ÍČEM veqo, pioslorna in uieieno sobo (en& sobno stonovanje oli garsonjero! „ nekaj mesecev ali morda eno leto s stroški do 50.000 SIT na mesec. Telefon 051337-198.	3403
OPREMA
ZAMRZOVALNO omaro, 5001, prodam za
70.000 SIT. Telefon (03) 5739-381,041 345-968.	L621
SUHE smrekove deske in plohe prodam.
Telefon 5794-136,041273-900.0437 MALO rabljeno okno Termopan, 120Đ7150, prodam za simbolično ceno. Telefon 5724-573.	Ž353
REZAN les, opaž, bruna prodam in dostavim. Telefon 041 451-677, 070 451-677.	p
STREŠNO kritino Vinkovci 333, rabljeno, 50 m2, ugodno prodam. Telefon 031 846-933.	Š441
BUKOVI briketi, visokokalorični, za vse vrste peči, ugodno naprodaj, dostava. Telefon 051318-590.	Š444 DRVA, mešana in bukova, razrezana in metrska, z dostavo, prodam. Telefon 031 269-856. Š445 »CEPANA« drva prodam. Telefon 5778-652,031 259-636. 3299 PLASTIČNO okno, 150-120, novo, klinker ploščice, 20 m, ideče, prodam. Telefon 041404-739, Brezova 5 0. 3357 DESKE, debeline 2,7 cm, prodam. Telefon 5485-419. 3375
Prijateljsko posredujemo za
NAJHITREJŠI KREDIT
PF, Miklošičeva 1, Celje.
49-22-963
CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 (R...»im,enter)
TEL.: 03/ 42 74 378
NOVO:
IAZJE IN HITREJE DO POSOJILA |
Do 6 let, za vse zaposlene in upokojence (01,09),
možnost obremenitve dohodka preko tretjine. Star kredit ni ovira.
«eL: 02/252 48 26 041 750-560
gj^DELFINI
Ljubljanska 14a. Celje
NUDIMO POSOJILA
DO 300.000 SIT
03492 5956, 031862140
120 m2 salonitnih plošč prodamo za
60.000 SIT. Telefon 5773-711. 3406 DRVA, metrska in razžagana, mešana in bukova, prodam. Možna dostava. Telefon 041 574-703.	Š453 ŽLEBOVE, potinkane, 32 m, z vso opremo, prodam. Telefon 5799-075, kličite od 19.do21.ure. Š459
kupim
BUKOVA diva, 6 m3, kupim. Telefon 5799
046.	3378
AKUSTIKA
_prodam
DIAÏONKNO harmoniko Rotor, lhJ.j uglasitve, odlično ohranjeno, staro 3 jeta, pradam. Telefon (03) 5799-271, 041 794-280.	334t
ŽIVALI
PRAŠIČE, mesnate pasme, od 30 do 130 kg, prodam. Telefon 810-3076, zvečer.
DALMATINCE, mladiče, čistoktvne, brez rodovnika, stare 6 tednov, prodam, cena 25.000 SIT. Telefon 031 340-530,041 678-087.	3237
JARKICE, rjave, grahaste in črne ter peteline za zakol ugodno prodam. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070,031461-798.	2817
PRAŠIČE, težke od 20 do 150 kg, prodam. Možen prevoz. Telefon (03) 5823-229, 041 656-078.	3176
KOZE in kozle prodam. Telefon (03) 5732-065.	3253
OVNA, plemenskega in jagnjeta za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon 041 759-681.	Š419
KRAVE, sivo rjave, cela čreda dobrih pašnic molznic, iz AP kontrole, prodam. Telefon (03) 839-1811,051 355-787.
3228
NESNICE, rjave, grahaste, črne, zagotovljena takojšnja nesnost, možnost brezplačne dostave na dom, prodorno. Telefon (02)5821-401.	p

iZDBPLSi
Izberi.si - Vseslovenski portal malih oglasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovens časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rur ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih i« nikoli nI bilo tako udobno.
DELO i.'srcraï
MALI OGLASI - INFORMACIJE
JACNJETA in ovce prodom. Kličite zvečer, telefon 5743-594,031 709-783.0439 TELIČKO simentolko, staro 3 tedne, prodom. Telefon (03) 5792-315. Š440 PRAŠIČE, težke 100 kg, prodam cele aR polovice. Telefon 041 832-552. 3258 BURSKÉ koze z rodovnikom ugodno prodam.
Telefon 5740-566, po 20. uri. 3264 PRAŠIČE, teža 20 kg in dve žrebici prodam.
Telefon 5743-310.	Ô442
TEUCO simentolko, brejo 9 mesecev, prodam. Telefon 041 382-954. Ž 357 KRAVO, brejo in telico prodam. Telefon (03) 573-9145.	L 599
ŽREBICO, staro dve leti in pol, mirno, vredno ogleda, prodam. Telefon 031 324-356.
Š446
TELIČKO sivko, brejo 8 mesecev, prodom.
Telefon 031 280-810,5725-275.
Ž 360
KRAVO simentolko, staro 3 leta, drugič brejo
približno 8 mesecev, teličko, storo 9 mesecev, težko 320 kg, prodom. Telefon 031 671-274.	3297
KRAVO bohinjko, brejo 7 mesecev, 2. tele, prodam. Ivanka (vibovšek, Olešče 66, Laško.	L 605
TELICO simentolko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 57364)62. L 604 KRAVO po izbiri in teličko, staro 3 tedne, prodam. Telefon 041 580-279. Š447 KOKOŠI nesnke, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodamo. Vsaka deseto brezplačno. Kmetija Deželak, Lopata, telefon 041 437-149.	3330
JAGKJETA zo zakol ali nadaljnjo rejo ugodno prodam. Telefon 051 306-919.
TELICO simentolko, staro 1 leto, prodam.
Telefon 041 555-319. 3337 PRAŠIČE, od 100 do 160 kg, prodam. Možna dostava. Telefon 041 742-334.
3353
MLADIČE škotske ovčarje lesije, stare 7 tednov, prodamo. Telefon (05) 3661-860.
OSUČKA, starega 3 leta, sive barve, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5443491.	3356
BIKCA, rjavega, čb in teličke, čb, ap kontrola, prodam. Telefon (03) 5702-562.
3384
DVE zajklji, pasme nemški lisec, stori eno leto
in enega belgijskega orjaka, samca, tiste pasme, prodam. Telefon (03) 5461-562,031 217-208. 3373 TEUČKE simentalke, težke od 150 kg naprej, prodam. Telefon 041794-301. 3387 PUJSKE prodam in kupim brejo telico. Telefon 5778-207.	3412 BIKCA, starega 15 dni, prodam. Telefon (03)5739-289. L620 BURSKE samičke in samce, z A kontrolo, prodam. Telefon (03) 5739-381, 041 345-958. L 621 DVE kozi in mladiča prodam ter oddam več malih muc. Telefon 051 259-305.
2372
PUJSKE, mesnate pasme, težke 35 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5793-247.	Š452
PONI žrebička, starega 3 leta, prodam.
Telefon (03) 5736-629. 3401 PSIČKE, čistokrvne dalmatince, ugodno prodam. Telefon 5762-010. 3398 BIKCE, čb, približno 100 kg, prodam. Telefon 031 553-567.	Š456 KOBILO, bele barve, staro 5 let, jahalno, zelo lepo, prodam. Telefon 031 553-567. Š456 BURSKEGA kozla, starega 4 mesece, neošle-vilčenega, čistokrvnega, zo pleme, prodom. Telefon (03) 5797-202. Š461 BURSKE kozice z rodovnikom prodam. Telefon 041 763-925. S 362 MLADE kozličke, sedem, za zakol, prodam.
Telefon 5798-186.	Š463
TELICI simentalki, 350 in 150 kg, prodam.
Telefon 5461-341.	3426
DALMATINCE, mladiče, čistokrvne, brez rodovnika, stare 6 tednov, prodam. Telefon 031 340-530,041 678-087. 3410
BERNARDINCE, čistokrvne, store 9 tednov,
na voljo samo psička, ki je zelo lepa, prodom. Telelon 041 844-759. 3433 BIKCA simentalca, težkega 200 kg, prodam za 120.000 SIT. Telefon 5778-429.	3430
KUPIM
KRAVO za zakol kupim. Telefon 031 743-
351.	3254
TELIČKE in bikce, mesnate pasme, do teže
100 kg, kupim. Telefon (03) 748-9037.
3312
KRAVE zo zakol odkupujemo po najvišjih cenah. Lešar, Lopata 20 d, Celje. Telefon (03)5471-244,041 763-800. 34is
KMETIJSKI PRIDELKI
PRODAM
SORTNO belo in rdeče vino 1er domačo
slivovko ugodno prodam. Telefon (03) 5763-238.	3128
DOMAČ ječmen v vrečah prodam. Telefon 040211-532.	ž 362
POSUŠENE bučnice, primerne za pečenje, prodamo. Kmetija Deželak, Lopata, telefon 041437-149.	3330 KORUZO, več ton, naravno sušeno, prodam. Možna dostava. Kmetijo Deželak, Lopata, telefon 041437-149. 3330 DOBRO domačo slivovko prodam. Telelon 7492-640. S450 SORTNO belo vino prodam. Telefon 5415-332. 3388 PŠENIČNO in ječmenovo slamo, na njivi, prodam. Možno baliranje. Telefon 5471-125. 2370 SLIVOVKO in vino chardoney prodam. Telefon 5821-627,031566-563. Š458
OSTALO
»GITRE«, varnostne, železne, zložljive, višina 250 cm, za pred vhodna vrata, okno ali izložbo, prodam. Telelon (03) 5484-939.	3103
1ADRNIC0, dolžina 3 metre, starejše izvedbe, plastično, s prikolico, prodam za 230.000 SIT. Telefon 041 791-279. 3205 RABLJENO frizersko opremo (tri fotelje s sušilnimi havbami in ogledalo) ugodno prodam. Telefon 041 927-096. 3230 SVINJSKE polovice po 600 SIT in rdeče vino prodam po 200 SIT. Telefon 5461-605, 031 783-954.	3250
AUDI 90 1,6 turbo diesel, letnik 90 in diatonično harmoniko, molo, staro tri leta, ugodno prodam. Telefon 041 458-391. •	3203
R0LERJE Roces, rabljene, zelo dobro ohranjene, sive barve, vezalke, »klipsna«, številka 3840, prodam za 4.000 SIT. Telefon 041 858-537. 3259 KORUZO, domačo, v zmju, v vrečah in starinski voz lojtrnik prodom. Telefon 051 318-590.	Š444
MOTOR Golf diesel, generalno obnovljen, prodam ali menjam za traktor. Telefon 031 593-823.	Š443
MAJHNO počitniško prikolico za 3 osebe prodam za 320.000 SIT. Telefon 041 767-152.	3291
ROTACIJSKO kosilnico 165, prikolico, 31, prikolico za prevoz živine, obe domače izdelave in večjo količino žganja prodam. Telefon (03) 5821-678. 3292 3293
BURSKEGA kozla, lkenciranega, z rodovnikom, kozice 1er suha metrska diva prodam. Telefon 031803^)85. 3306 MOLZNI stroj Alla lavai, črpalka 175 I,
molzni vrč, pralni avtomat, ugodno prodam. Prodam tudi puhalnik Swar-ting, 216 m cevi in trosilec umetnega gnoja. Telefon (03) 7104314, 031 621-529.
Ž361
ŽGANJE iz neškropljenega sadja, po 700
SIT, krave simentalke za zakol in plemenske, prodam. Telefon 051 256-716.
3307
GARAŽO, zidano, ob krožišču v Opekarniški
ulici, prodam. Telelon 031 576-650.
3327
BARVNI TV, zamrzovalno omaro, kombiniran hladilnik, elektromotor, 380 V, vodno črpalko, 380 V, zamrzovalno skrinjo in hladilnik, prodam. Telefon 031 890-188.	3358
RAČUNALNIK Intel celeron, 533 Mhz, 15 Gb HDD, zvočna kartica, 256 Mb RAM, 40xcd rom, cdr, monitor, 17« Hansol in starejši laserski tiskalnik Epson, prodam zo 42.000 SIT. Telefon 031 606-269.
3405
RAČUNALNIK z vso pripadajočo opremo in programi prodam po ugodni ceni. Telefon (03) 5777-107.	3368 NOVO majhno vetrnko (vetrnik) za čiščenje borovnic, na električni pogon, prodam. Telefon (02) 8842-706,051 209-216.
PUJSKE, slivovko in koše prodam. Drame, Škofijo 7, telefon 5795-737. 3379 ŽENSKO kolo na 18 prestav prodam. Telelon 040667-671.	L623
NOVE rezervne dele za dvotoktno vrtno kosilnico Panonija prodam. Telefon (03) 5453-332.	3404
GLAVO za kompresor in sod z debelostensko pločevino prodamo. Ceno po dogovoru. Telefon 031 889-588. Š457 GSM Sagem X3-2, star dva meseca, zelo malo rabljen, prodam. Telefon 041 980-
_KUPIM
ZA vile in gradove odkupim starine: pohištvo, oljne slike, ure, lesene kipe, porcelan, preproge, lestence itd. Telefon (03) 5482-288,041 681412. 2172 SABLJE, bajonete, bodeže, staro orožje, nemške uniforme, SFRJ oficirske in vse vrste odlikovanj, tudi gasilske uniforme, kupim. Telefon 031422-800. 3282 GORSKO moško kolo, brezhibno, za cesto, kupim. Telefon 041 906-141. 3300 ČETRTINO ali polovico zaklone telice ali krave, od lastnika, kupim. Telefon 5726-128, kličite med 20. in 22. uro. ž
371
ZMENKI
IŠČEM žensko m skupno življenje, staro od 35 do 4B loi. Pisne ponudbe nn Novi tednik pod šilro SKUPNO ŽIVUEHJE.
dilec, preprost, poštio, živim sim v svi> jem domu, z urejenim okoljem in vrtom, nu deželi, nedolei od mesto, brez obveznosti. Ker semoto ubiju, želim spoznali pošteno,urejeno jospo,odS34>á!let. Mordu samevaš v hiši oliv slu novonju v bloka in imaš resne namene, dn si preseliš k meni na deželo? Pisoepooud-be pošlji ni Novi tednik pod šifro IESN1
Oai/591-222
Čakajo vas dame od 19. do 70. leta. Za dame posredovanje brezplačno. Posredovalnica SRČEK. Jazbec Milena s.p., Bistrica ob Sotli 13, Bistrica ob Sotli.
43-letni	Celjan, SŠ, z dobro službo, želi prijateljico od 30 do 40 let, za skupno pot. Sem dobrega srca, ljubitelj otrok. Telefon 041 248-647. 3283
RESNE zveze si želi moški, 35,167, iz Žaka.
Telefon 040 932-020. 2359 SEM 32-letna mamica iz okolice Celja in iščem dobro prijateljico, lahko ludi mamko, za skupna druženja, kot so sprehodi, kino, ples, zabava. Če si tudi ti osomljena, pošlji ponudbo na Novi tednik pod šifro PRIJATELJICA. 3342 39-letni fant, prijazen in dobrega srca, z novo hišo in manjšo mehanizirano kmetijo, želi spoznati pošteno življenjsko sopotnico, od 28 do 35 let. Pisne ponudbe pošljite no Novi tednik pod šifro ŽIVLJENJE JE IAHK0 LEPO. 3351 UREJENA, 49-letna, vitka ženska z modrimi
očmi želi prijatelja do 60 let. Resno. Telelon 090 7442, kličite z navodnim telefonom. Agentija Alan, Žarko Prezelj s. p., Kraigherjeva 11, Celje. 3391
44-letni	zaposlen moški, s srednjo šolo, urejen, želi prijateljico od 30 do 44 let. Telefon 041 248-647. 3391
38-letni fant išče preprosto dekle zo resno zvezo. Telelon 040 865-707. ž 373 ŽENITNA posredovalnica Zaupanje za poštene in trajne zveze. Telefon 031 505-495. Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold.	ž 374
ZAPOSLITEV
NUDIMO delo v naši enoti v Celju. Pošteno plačilo. Telefon 041 769-563, 041 570-187. Demon s. p., Selo 7, Velenje.
2034
BREŽICE. Kava bar Bolero zaposli več deklet
za delo v šanku. Dobro plačilo in možnost stanovanja. Alibi d. 0.0., Rudnik II/ 12, 1000 Ljubljana. Telefon 031 712-452.	n
DVA varilca zaposlimo. Vilkograd d. 0.0., Zlateče pri Šentjurju 8 a, Šentjur. Informacije od 7. do 15.30 ure po telefonu telefon (03) 7461-221. Š417 REDNO ali honorarno zaposlimo dekle za strežbo pijač v lokalu F bar, Obrtniška cesta 8, Štore, telefon 041 713-888.
3122
POTREBUJEMO dekle za nadomeščanje porodniškega dopusta v dnevnem baru. Vse informacije po telefonu 4921-420 oli 051 303-167. Peter Pišek s. p., Lopoto 17,3000 Celje.	3214 STROJNIK TGM, s C kategorijo, iščem zaposlitev, okolica Celja. Telelon 041 963425.
3249
NEKVALIFICIRANEGA delavca v gradbeništvu, z vozniškim izpitom, zaposlimo. Telefon 040 754025. Roberto Šket s. p., Vrhe 33, Teharje.	3268
LEPA, športna,29-letnaCeljanka,vitka,SŠ,
nerja do 45 let za resno zvezo. Telefon 090 7442, kličite z navadnim telefonom. Agencija, Žarko Prezelj s. p., Kraigherjeva II, Celje.	3283 4»etna vdova bi se preselila na deželo moškemu do 60 let. Telefon 090 7442, kličite z navadnim telefonom. Agencija Alan, Žarko Prezelj s. p., Kraigherjeva 11, Celje. 3283
Posredovalnica SRČEK
posreduje resne zveze, prijateljevanja po vsej Sloveniji. Vsi, ki ste osamljeni, pokličite
Redno zaposlimo
vodjo
profesionalnega klicnega centra v Celju.
Potrebujemo dinamično in samostojno osebo z lastno vizijo razvoja. Pričakujemo izobrazbo, izkušnje in samoiniciativnost, nudimo svobodo, razvoj in stimulativno plačilo. PMP d.o.o., Ljubljana,
tel. 041/635-739.
Zaposlimo
glavnega RAČUNOVODJO
z najmanj 5 let delovnih izkušenj.
Pisne vloge z dokazili o izobrazbi in referencami pošljite na naslov:
VEKING d.o.o., Teharska cesta 54, Celje
razpisuje naslednja prosta delovna mesta zaradi povečanega obsega del:
-	KOMUNALNI DELAVEC NA POKOPALIŠČU 3 delavci Pogoji:
-	končana osnovna šola
-	delovne izkušnje na podobnih delih
-	osebna urejenost, natančnost, zanesljivost, vestnost
-	VOZNIK
Pogoji:
-	IV. stopnja šolske izobrazbe
-	poklicni voznik
-	vozniški izpit kategorije B, C, E
-	osebna urejenost, natančnost, zanesljivost in komunikativnost
-	odgovornost za delo
-	STROJNIK
Pogoji:
-	IV. stopnja šolske izobrazbe smer strojnik oz. mehanik
-	izpit za upravljanje lahke gradbene mehanizacije
-	vozniški izpit kategorije B, C, E
-	osebna urejenost, natančnost, zanesljivost
-	odgovornost za delo
-	3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih
-	VODJA CVETLIČARNE
(cvetličarka, aranžerka, prodajalka) Pogoji:
-	V. stopnja šolske izobrazbe smer cvetličarski tehnik
-	opravljen izpit za prodajalca
-	osebna urejenost, natančnost, zanesljivost, komunikativnost
-	odgovornost za delo
-	4 leta delovnih izkušenj v cvetličarski dejavnosti
-	znanje dela z računalnikom
Svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev ir
življenjepisom pošljite v 8 dneh na naslov
VEKING d.o.o., Teharska cesta 54, 3000 Celje.
VOZNIK kiper kamiona, C in E kategorije in VERJEMITE, vaše delo je

KAJ si najbolj želimo v nošem poslu? Več
ljudi z dobrimi idejami, ki fih tudi izpeljejo. Ne izgubljajte časa s pripravami na delo, raje začnite delovati. OD od
z izkušnjami. Telefon 041 396-067. Selecta d. 0.0., Prvomajska 27, Celje
3302
ZAPOSLIM parketarja in keramičarja z izkušnjami, lahko tudi priučen 1er pomožnega delavca. Telefon 041 377-620. Štefan Šalamon s. p., Gomilsko 80 a, 3303 Gomilsko.	3304
PODJETJE M.and-Link d. 0.0. potrebuje osebo za čiščenje poslovnih prostorov. Informacije od 8. do 16. ure, telefon (03) 428-2071. M.and-Link d. 0.0., Podjavorškova 1,3000 Celje. 3305 ZAPOSLIMO dekle za strežbo. Verde bar, Petrovce 94,3301 Petrovce, telefon 041 418075.	ž 364
STROJNIKA na rovokopaču zaposlim. Branko Gobec s. p., Novake 14,3203 Nova Ceikev.	3345
A1REX d. 0.0. zaposli več KV kuharjev in natakarjev v novi restavraciji v Celju. Pisne ponudbe z življenjepisom pošljite na naslov: Airex d. 0.0., Breg pri Polzeli 19 a, 3313 Polzela. SLIKOPLESKARJA zaposlimo. Telefon 041 674-357. Bojan Jurjecs. p., Dobrina 36 a, Loka pri Žusmu.	3326
SPREJMEM kakršno koli delo. Telefon 7810-028,031 475-073.	3331
DELO nudim frizerki za 4 ure, 2 meseca, z možnostjo nadaljnje zaposlitve. Pogoj 5 let delovnih izkušenj in starost do 30 let. Telefon 031 826-245. Cvetka Florjane s. p., Mariborska 39, Celje. 3353 OBLIKOVALCA kovin - ključavničarja nujno zaposlimo. Telefon 041 736-485, (03) 5412-370. Eko Une Trade d. 0.0., Škof ja vas 40,3211 Škofja vas. 3319
določile se na svoje prednosti, ne gle jte le na to, kar je, maiveč glejte tudi, kaj bi lahko bib. BoTpi ste, kol si mhlHe. Pridružite se nam v prodaji. OD od 150.000 do 200.000 SIT. Več po telefonu 041 677-467. Antstar, Anica Špoljar s. p., Vojkova 7, Celje.	n
GMT d. 0.0., pe Avtoplus trgovina in servis Celje zaposli vodjo servisa za osebna vozila. Prošnje dostavite osebno na naslov: Avtoplus trgovina in servis, Gaji 36, 3000 Celje.	3431
RAZNO
IZPOSOJAMO raznovrstne stroje m naprave
za gradbeništvo in druge dejavnosti. Izposojevalnica Sam s. p.. Bratov Dobro-tinškov 13, Hudinjo, Celje. Telefon 041 629-644,5414-311.	3070
HITRI krediti. Telelon (03) 5410-118,041 578-556. Share d. 0. o., Mariborska 7, Celje.	n
PRALNE stroje, hladilnike, štedilnike popravljamo hitro in kakovostno. Gorenje, Inde-s'lt, Ariston, Whirlpool, Elektrolux. Anton Kitek s. p., Kasaze 107 g, 3301 Petrovce, lelefon 7140116,041767-862,041632-660,031632-660.	2402
lis sesalnikov SPEEDY in UV.
BAGAT servis, prodaja šivalnih strojev in
pripomočkov za šivan je. Darko Tratnik s. p., Savinjska cesta 108, Žalec. Telelon 7103-144.	ž 309
KNAUF, izdelava mansard, predelnih sten in beljenje. Ugodno. Telefon 031 570-534. Zaključna dela v gradbeništvu, Marcel Hemavs s. p.,Pongrac 138,Griže.
IŠČEMO gospodinjsko pomočnico v Celju za delo v dopoldanskem času. Informacije po 18. uri, telefon 041 784401. n KOMPLETNE adaptacije kopalnic, stanovanj, popravila vodovodnih instalacij. Kopalnice Štelcer, Malgajeva 20,3000 Celje. Telefon 041 826-594. 3086 VSEM, ki poslujete s Francem Jarnovičem iz Pariželj 64 d, pošta Braslovče, njegova žena sporočam, da nisem plačnik njegovih dolgov.	ž 355
Gospod je moj pastir in nič mi ne manjka.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage stare mame, mame, tete in sestre
MARIJE BELAK
roj. Ocvirk iz Arclina (1952-2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem za pomoč, izražena sožalja ter darovane sveče, svete maše in cvetje.
Prazna sta dom in dvorišče,
naše oko zaman te išče. Zdaj rože le tvoj grob krasijo in svečke ti i/ spomin gorijo.
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, tast, dedek in pradedek
ANDREJ PODJAVORŠEK
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za darovano cvetje in sveče.
Žalujoči: hčerka Marta z možem Tonijem, sin Vili z ženo Majdo, vnuki Ksenija z družino, Primož, Hana in Jure.
Vedi, da rožice ti tihi dom
krasijo in svečke v pozdrav gorijo.
V SPOMIN
JANKU PUŠNIKU
iz Braslovč
1. julija mineva petnajsto leto, kar si nas zapustil. Živel si med nami, ki si nas imel rad, nas razveseljeval in spoštoval. Zahvaljujem se vsem za vsako toplo besedo, misel in lepe spomine. Hvala vsem, ki mu prižigate in prinašate sveče ter cvetje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Mama Julka.
ČE potrebujete pevko v narodnozabovnem
ansamblu in ste iz Celja ali okolice, pokličite 031 206-978. 3102
" JL 090 4417
131,3301 Petrovce, sporočani, da bom dne 30.6.2004 prenehal s poslovanjem.
BREZPLAČNO oddam pralni stroj. Skoraj novo poni kolo prodam. Telefon 545-2268.	3235
4CMetna poštena in pridna ženska gre gospodinjit starejši gospe v Celju in okolici za hrano, sobo... Moški in podeželje izključe-ni. Samo resne gospe naj me pokličejo po telefonu 031 887-262. 3243 IŠČEM inštruktorja francoščine in nemščine.
Telefon (03) 4927-160. 3320 PARKETARSTV0 Mravljica, Zlatko Pfeifer s. p., Medlog 23 a, Celje, vam po konkurenčnih cenah položi vse vrste parketa in laminata, obnovimo tudi stori parket. Telefon 040 899-969. 3247 ih del, hitro, godno. Novo-e, fasader-ska dela in krovna delo. Inter-invest svetovalno storitveno družba d. 0.0., Cankarjeva 8,3000 Celje, telefon (03) 490-0090,041 600-012. 3308
Ljubezen tvoje mladosti, izrasle iz krvavečega časa vojne, je bila zvestobe cvet. Od tod je izviral tudi tvoj smisel za bolj pravični svet. (Josip Bačič Savski)
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi drage mame, babice in tete
NEVENKE GRILC
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na
njeni zadnji poti. Hvala govorniku g. Franciju Gajšku, hvala pevcem Celjskega okteta, hvala MČ Center, DU Center in ZB Center Celje. Hvala vsem za izkazano sožalje, za darovano cvetje in sveče.
Vsi njeni.
â
M smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega brata in očeta
VIKTORJA PETANJKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh trenutkih priskočili na pomoč, ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče in za svete maše ter pisno in ustno izrazili sožalje.
Žalujoči: sestra Danica z družino in hčerka Urška.
Šentjur, junij 2004
ZAHVALA
Nehalo je biti plemenito srce našega dragega očeta, dedka, pradedka in prapradedka
DOMINIKA ČANDRA
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za cvetje, pisna in ustna sožalja, g. Čonču za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Raj in podjetju Sutima za korektno opravljeno storitev ter pevcem iz Kompol za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Hčerki Majda in Lidija z družinami.
MODI dimniki, sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi. Branko Koreni s. p., Pongrac 3, Griže, telefon (03) 571-8080,041 736-160. Ž323
NUDIM instrukcije iz matematike, fizike in mehanike. Petka s. p., Celje, telefon 031 616-970.	327Ť
KRČME ŽILE?
Tel.: 05 640 02 33
VODENJE poslovnih knjig nudimo za mala podjetja in obrtnike. Telefon (03) 752-1077.	3265
DELOVNI oder, premični, delovna ploščad, 1,5» 1 m, maksimalna višina 6 m, ugodno oddam. Telefon 041 628-666.
Ž 356
90,6	95,1
HM': H	
95,9	100,3
Srce je dalo vse, kar je imelo... Nobene bilke zase ni poželo...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mamice, tašče, mame in sestre
MAJDE TOVORNIK
iz Globokega pri Rimskih Toplicah
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala je namenjena dr. Ružici in dr. Zoranu Prevedenu za njuno posebno požrtvovalnost
ter za vse, kar sta dobrega naredila za našo mamo. Hvala tudi osebju revmatološkega oddelka, še posebej dr.
Sinožiču, osebju EIT-a, dr. Vesni Papuga ter dr. Bagolju. Radi bi se zahvalili vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vsa pisno in ustno izražena sožalja, za svečke in cvetje in da ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot.
Hvala dragim prijateljicam in sodelavkam dermatološkega oddelka za pomoč in podporo v času njene bolezni in za številno udeležbo na pogrebu. Iskrena hvala tudi UE I.aško. Hvaležni smo g. župniku Jožetu Turku za lepo opravljen obred, tako pri sv. maši kot na pokopališču, g. Juretu Aškercu za ganljivo prebran govor, glasbeniku za odigrano Tišino
ter našim pevcem za lepo odpete pesmi. Hvala tudi pogrebni službi Lučka za skrbno in korektno
opravljene storitve. Vsi, ki smo jo imeli radi, jo bomo ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: mož Ivan, hčerka Vida z Milanom, hčerka Helena z Gašperjem, vnukinje Irena, Anja, Ina-Majda ter sestri Fani in Cilka z družinami.
ROJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
18.	6.: Mateja OMERZEL iz Boštanja - dečka, Andrej-ka KOŠAK ŠVIGEU iz Podčetrtka - dečka.
19.	6.: Ines FLIS iz Slovenskih Konjic - dečka, Bojana KOS z Vranskega - dečka.
21.	6.: Katarina KRAJNC iz Velenja - deklico, Ariana VESELAJ iz Rogaške Slatine -deklico, Hanelora GUTAJ iz Šentjurja - dečka, Stanislava MOHOR z Vranskega - dečka, Jožica BRANCEU iz Velenja -dečka, Silva MAGDALENC iz Šentjurja - dečka.
22.	6.: Alja NAGL1Č iz Vojnika - deklico.
23.	6.: Nera KOPITAR iz Vojnika - deklico, Blanka OSTROŽNIK iz Loč - dečka, Polonca MOHENSKI iz Žalca - dečka, Barbara KOLAR iz Celja - deklico in dečka, Matějka CVIRN NOVAK iz Celja - deklico, Valerija LEBAR z Grobelnega - deklico, Sandra FUAVŽ iz Stranic - dečka, Tamara BEVC-RAMPRE iz Mozirja - deklico, Majda JELEN z Gomilskega - deklica.
I POROKE
Celje
Poročili so se: Samo RATEJ iz Celja in Jerneja STRUPEH iz Pernovega, Davorin MLAKAR iz Prihove in Polonca PILEJ iz Slovenskih Konjic, Jure JERMAN iz Matk in Sabina COKAN iz Vrbja, Tomaž KOTNIK iz Migojnic in Jasmina VIDENŠEK iz Slatine v Rožni dolini, Nenad KRIVOKAPIĆ in Špela ŠO-PAR, oba iz Celja.
Velenje
Poročili so se: Feliks GUSTIN in Ana JURKO, oba iz Velenja, Radoljub RAĐEN iz BiH in Biljana RISTIČ iz Velenja, Dino HUSKIĆ iz Velenja in Harisa HUSKIĆ iz
Ljubljane, Bojan PAVŠEK in Nataša ŽEVART, oba iz Šoštanja.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se: Jurček UUBEJ iz Stopč in Vida JAZBINŠEK iz Lažiš.
SMRTI
Celje
Umrli so: Henrik KVEDER RIHARD s Ponikve pri Žalcu, 60 let, Franc ŠKRINJAR iz Celja, 77 let, Anton JANŽEK iz Celja, 77 let, Anton ZAKRAJŠEK z Vrbe, 89 let, Marija BOVHA iz Celja, 70 let, Alojzij PISANEC iz Celja, 72 let, Marija PUŠNIK iz Visoč, 54 let, Marija GRADIČ iz Osredka, 87 let, Neža LORGER iz Dvora, 95 let, Milena ZUPANEK iz Lipe pri Frankolovem, 71 let, Milan VIŠNAR iz Celja, 75 let, Pavlina VEBER iz Celja, 80 let, Andrej PODJAVORŠEK iz Prekorja, 83 let, Ferdinand BREZNIK iz Strmeča, 87 let, Ilija IVANČIĆ iz Celja, 72 let, Berta DEBELJAK iz Celja, 59 let, Vinko PECNÍK iz Celja, 68 let, Marija ŠTINGL iz Celja, 76 let, Dominik JELENKO iz Pake, 76 let, Franc BRECL iz Liboj, 78 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Viktor PETAN-JKO iz Šentjurja, 52 let.
Velenje
Umrli so: Ivan KRNC iz Paš-kega Kozjaka, 66 let, Hedvika ZALOŽNIK iz Velenja, 60 let, Vinko NAJDENEK iz Štor, 55 let, Dominik GO-DLER iz Buč, 83 let, Franc Peter FANAGELI iz Podvina, 80 let, Janez BEVK iz Celja, 56 let. Cvetko VASLE iz Ponikve pri Žalcu, Veronika GRM z Ljubnice, 83 let, Ivan ŠESTIR iz Šmartnega ob Dreti, 79 let, Frančiška PODGORŠEK iz Rečice ob Paki, 92 let, Šimun GUČANIN GAZIBA-RIĆ iz Hudega Kota, 67 let, Pavla KELHER iz Ločice ob Savinji, 53 let, Marija REN-KO z Jagnjenice, 78 let.
Nagradna križanka
J ï Počitniški hit, 1 srebrni nakit							SSSEČ	ESS?	■ïïf	fH			«z™	ZMES-	S
						NOVAHJA	16								15
{	ADAMAS Žalec, Šlandrov trg 32					sss		—							
						dc£a?a "ŽvAl"						BOSNJA			
ceuK^	S$ESAK	"(MAKsf	S	s	STAHtóA. PREDNIKI					8ESEDNA			5		-
sS							RR0GENA	6					«.FA, jO		
omštn									OČKA					JKEK,	—
ŠStZi		3		BOG				(MAUREENI						2	
						HOJE				13		ČAST			
	—-	-	SSjhE			1					«K»	S			
			MOŠKI SEKTE B SSÍ										8		
SSS					DUHOV».			-	4	roue				â™	
m.							glash								
												ZORA.			7
ZELOKRUŠUIVA		12							-SS*						
"SSS?					9				RASTUNA	10					
ÏÏS						u»SE							S		
SS			"iS"							s Poletni hit, I srebrni nakit					
C>DARC?0					Hi										
toSÏÏ			14						KRIŽANK	ADA Celje, Ljub			MAS		
NATHAN)						JSSS.	11						janska 10		
Nagradni razpis
1.	nagrada: darilni bon Adamas za 5.000 SIT
2.	nagrada: darilni bon Adamas za 3.000 SIT
3.	nagrada: trije darilni boni Adamasa za 1.000 SIT
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 8. julija 2004. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 17. junija. Prispelo je 962 rešitev.
Rešitev nagradne križanke iz št. 25
Vodoravno: JABLANA, OTIATER, LEKTIRA, II, KOK, JESSE, DS, OO, TERNA, SB, COWER, MIA, MEUSE, OLE, OPEKA, ORBIS, SENEGAL, BANGKOK, EAST, REA, ITEA, NN, 1ST, TOKAJ, ZA, IDIOT, AASEN, VAL, CEMPRIN, ENAKOST, AR, ENKAR, OSLA, CARL LEWIS, ON, DAG, TEL, KNA, VELESILA, ROTA, TRENER, ASIR, OKTAVA, OTKÁ, NEOLIT
Geslo: Olimpijski zmagovalci v atletiki
Izid žrebanja:
1. nagrado - kopanje in pico za dve osebi v termalnem kopališču Forum Terma v Rimskih Toplicah prejme: Lazo Lipovčič, Ul. XIV. divizije 8, 3000 Celje. 2. nagrado - kopanje in pico za eno osebo v Forumu Terma v Rimskih Toplicah prejme: Marija Kovačič, Završe 17/a, 3231 Grobelno. 3. nagrado - tri knjige Ohcet po stari šegi Jureta Krašovca prejmejo: Marija Dečman, Cankarjeva 11, 3240 Šmarje pri Jelšah, Andrejka Pušnik, Lože 10 3272 Rimske Toplice in Maja Fišer, Rudarjevo 8, 2343 Črna na Koroškem.
Vsem izžrebanim iskreno čestitamo!
Nagrade bomo srečnim izžrebancem poslali po pošti.
11 Â2p 14 15 16
KUPON ADAMAS
Ime in priimek:_
HOROSKOP
Ona: Ta trenutek potrebujete predvsem mirnost in zbranost, saj se nahajate pred izredno pomembno nalogo v vašem življenju. Zberite vse svoje moči in naredite tisto, kar od vas tudi pričakujejo. Odlašanje bi vas lahko drago stalo.
On: Še vedno se ne boste uspeli pomiriti z nastalo situacijo, toda vsa vaša naprezanja bodo le boj z mlini na veter. Se najbolje bo, da si vzamete nekaj dni odmora in si poskušate urediti vaše misli.
Ona: Postavite svoje pogoje in kaj kmalu boste opazili, da jih bodo sprejeli tudi ostali. Čaka vas prijetno presenečenje v družini, kar vam lahko docela spremeni dosedanji življenjski tempo. Seveda u pozitivni smeri!
On: S prijetno neznanko se boste zapletli i> dolg pogovor, ki vama bo razkril, da imata mogoče pred seboj več kot samo bežno avanturo. Naredili boste načrte za prihodnje dni, ki vam veliko pomenijo.
Ona: Posvetite se ljubezni in vsaj za nekaj časa poskusite pozabiti na vse ostale stvari okoli sebe. Partner bo vsekakor znal unovčiti to vašo spremembo, saj bo v veliki meri izboljšala medsebojno razumevanje.
On: Ko boste mislili, da ježe vsega konec, se bo nekje globoko v vas znova prebudila iskrica upanja. Pazite, da se ne boste opekli. Ljubljena oseba je sicer zainteresirana, vendar pa ne bo vse tako lahko, kot si predstavljate.
mi:UII.I!li,il
Ona: Nikar se ne prenaglite pri odločitvah, ki lahko za dalj časa zaznamujejo vaše življenje. Premislite raje o svojih potezah na ljubezenskem področju, saj se vam lahko neprevidna pote za kaj hitro hudo maščuje.
On: Pošteno boste presenečeni nad potezami svoje partnerke, vendar pa vam bo kaj hitro postalo use skupaj kristalno jasno. Sklenila bosta obojestranski sporazum, od katerega pa boste imeli več koristi prav vi.
DVOJČEK ** M STWEIEC
Davčna številka:.
Ona: Previdneje izbirajte družbo, da ne bodo nenadoma na dan prišle govorice, ki bi vam lahko škodile. Predvsem pa se ne zapletajte v avanturo, za katero že vnaprej veste, da vam ne obeta prav nič dobrega.
On: V začetku tedna se vam obeta izredno prijeten pogovor, izvedeli pa boste precej več kot pa običajne čenče. Partnerka se bo znašla v precejšnji zadregi, kar boste izkoristili in jo še bolj priklenili nase.
Ona: Vse kaže, da boste iz ene skrajnosti kaj hitro zašli v drugo, zato raje dobro premislite, preden storite naslednji korak. Bodite previdni, nekdo se vam želi maščevati in to rta precej zahrbten način.-
On: O zadevah, za katere ste bili prepričani, da so povsem čiste in poštene, boste slišali marsikatero podrobnost, ki vam bo dala misliti povsem drugače. Reagirajte hitro in preudarno, drugače bodo posledice precej neprijetne.
Ona: Igrali se boste skrivalnice s svojim partnerjem, kar se vam lahko nekoč v prihodnosti še pošteno otepa. Malo več odkritosti in medsebojnega zaupanja vam vsekakor nebo škodovalo, ampak lahko samo popravi vajine skrhane odnose.
On: Privoščili si boste precej živahno zabavo, ki pa se bo končala na izredno romantičen način. Spoznali boste neznanko, ki bo popolnoma osvojila vaše srce in vas za kar nekaj časa pošteno spremenila.
Ona: Prepir s prijateljem vam bo odkril marsikaj, saj boste s tem zvedeli stvari, ki vam jih ■ normalno ne bi nihče povedal. Zamislite se malce nad samim seboj in spoznali boste, da vas prijatelji ne cenijo toliko, kot pa si mislite.
On: Prijatelji vam bodo predstavili predlog, ki ga enostavno ne boste mogli zavrnili, pa čepravvasborealizaájekarmalo strah. Zberite ves svoj pogum in naredite tisto, kar se od vas pričakuje!
Ona: Na žalost se bo vaše že tako nestanovitno srce ohladilo, tako da bodo vaše duševne muke še hujše, kot pa so bile do sedaj. Sicer se boste poskusili rešiti iz neprijetne situacije, a vam ne bo ravno najbolje uspelo.
On: Neko povabilo bo-sicer zapeljivo, vendar bo izrečeno na tako dvoumen način, da si tega dolgo ne boste znali razložiti. Toda kljub temu boste za dosego cilja uporabili vsa razpoložljiva sredstva, kar pa lahko postane tudi nevarno.
Ona: Že na daleč se vam bo poznalo, da ste se na novo zaljubili, saj boste enostavno žareli od sreče. Pustite delo na strani in se predajte občutkom, za katere ste se zadnje čase že kar nekako bali, da ste jih izgubili.
On: Poskušajte se izogniti vsakdanjim obveznostim in si privoščite nekaj več časa zase in za svojo srčno izvoljenko, ki vas že pošteno pogreša. Preživeli boste čudovit teden daleč od tistih vsakdanjih skrbi.
Ona: Pamet v roke. pa boste kaj hitro ugotovili, da se zadeve obračajo natanko tako, kot ste predvidevali v svojih načrtih. Nekdo vam bo sicer nekaj solil pamet, vendar pa ga ne boste poslušali, še manj pa upoštevali.
On: Prijateljica vam bo nare dila medvedjo uslugo. Ob takšni izbiri pa kaj drugega niti ni-
težave raztmbili prav na vsaka ušesa. Drugič bodite pazljivejši pa bodo.tudi posledice blažje.
Ona: Priložnost bo prišla povsem z nasprotne strani, kot pa ste pričakovali, vendar se nikar ne pustite presenetiti. Hitra odločitev vam tokrat lahko prinese kar precejšnjo materialno korist.
On: S partnerko se bosta dogovorila za prijeten izlet in tako preživela konec tedna stran od vsakdanjih skrbi, ki so vam zadnje čase začele načenjati živce. Ta sprememba bo vsekakor pozitivno vplivala na vajin odnos.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Harry Potter in jetnik iz Azkabana 11.00.15.00.17.50, 20.40,23.30 Morilci stara gospe 12.00.14.30. 16.40, 18.50.21.00,23.10 Dan po jutrišnjem 13.00.17.30, 20.20.23.00
13.30.17.00,20.10,23.20
50 prvih poljubov
14.00.16.10,19.00.21.10.23.30
Starsky in Hutch
12.30.15.30,18.20.20.30.22.40
Ameriška pita - poroka
18.00. 21.20.23.40
Sinbad: Legenda sedmih morij
11.30. 16.20
Ameriška pita 2
18.30. 20.50,23.10
LEGENDA:
predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto predstave so v soboto in nedeljo
KOLOSHJ
21.30. 23.40 Kristusov pasijon 14.00. 16.30, 19.00. 21.40. 00.10 Umazani ples 2
13.10.15.10.17.10.19.10.21.10,23.10 Tretji udar
13.50.16.20.18.50.21.20,23.50 Wilbur sa hoče ubiti 13.40.16.10.18.30. 21.00.23.20 ŽALEC
NEDELJA 10 Kurba
SREDA
11.00 Scooby doo 2 - Pošasti na prostosti
PETEK 19.00 Roža in vino 21.00 Hiša peska in megla SOBOTA IN NEDELJA 0 Hiša peska in megla 21.00 Rože in vino
ČETRTEK
i 19.00 Harry Potter in jetnik iz Azkabana Otroci srače PETEK IN SOBOTA
i 18.45 Harry Potter in jstnik iz Azkabana Otroci sreča Mala dvorana: PETEK Otroci sreča Poslednji samuraj SOBOTA Otroci sreča
Art Kino: Element zločina NEDELJA
117.45 Hany Potter in jetnik iz Azkabana
■ 18.00 20.00
19.00 J 21.00
15.00 20.30
Mala dvorana: 17.00 Peter Pan 19.00 Otroci sreče 21.00 Art kino: Elementi zločina
PONEDELJEK IN TOREK 18.00 in 20.45 Harry Potter in jetnik
Mala dvorana: 20.00 Otroci sreča SREDA
19.00 Harry Potter in jetnik iz Azl
20.00 Mestna galerija Šoštanj Odprimooči
odprtje fotografske razstave
19.00 Narodni dom Celje Slavčkov jubilej
koncert
XV. kolonija diplomantov ALU
odprtje razstave
19.00 Grad Podsreda
Spomini za krajcar
Domoljubni večer
predavanje 19.00 Galerija Velenje
Razstave
Avla Mestne občine Velenje: fotografije Članov Fotokluba Zrno Razstava 26, do 7. 9.
Etol Škofja vas: likovna dela Vesne Vrankič. do 10. 7.
Avla SB Celje: Dan boja proti drogám: zdrave počitnice, do 15.8.
Grad Podsreda: dela slikarja Jožeta Slaka
Izobraževalni center Štore: Teharje skozi čas, do 30. 8.; stalna razstava Železarstvo v Štorah
Galerija Borovo: olja na platnu Metode Žgeč. do 22. 7.
Galerija Mozaik Celje: pregledna razstava otroških del iz likovne delavnice Ustvarjalni pristan
Gostišče Ciril Podčetrtek: dela Aleša Cregoriča, fotografa leta 2004, do 15. 7.
Gorenje: likovna dela Zdenka Huz-jana.
Galerija sodobne umetnosti Celje:
Odsevi /Starodavni simboli v sodobnih vizualnih interpretacijah, do 10.7.
Galerija Otto Škofja vas: fotografije celjskih motoristov Norberta Salo-birja, Marjana Zdovca in Krajnca, do 31.8.
KD Slovenske Konjice: Iskanja 2003 KD Svoboda osvaja.
Galerija likovnih del mladih Stari grad Celje: nagrajena likovna dela iz 38 držav 9. Mednarodnega razpisa revije Likovni svet za mlade do 20 let na temo Tihožitje, do 1.9.
Občina Slovenske Konjice: dela Edija Kanduta iz Oplotnice in Slovenke Bošnjak iz Loč.
Občina Vitanje: dela Jožeta Svetine, do 9. 7.
Galerija Mik Celje: dela akademskega slikarja Domna Slane, do 6.9.
ČETRTEK 20.30 Dvorana Union Grajski večeri: koncert skupine Terra Folk
PETEK
21.00 Lapidarij Pokrajinskega muzeja Celje, O. Wilde: Šaloma, biblijska zgodba, gledališka predstava
SOBOTA 11.00 Vodni stolp J. Gabrowski: Volk in kozliči lutkovni projekt 10.00 Tržnica
Razstava plesnih pridelkov
predstava
10.30 Galerija Volk in mestna zvezda, 5. poletni slikarski Ex-tempore
odpnje razstave
21.00 Lapidarij Pokrajinskega muzeja Celje, O. Wilde: Šaloma, biblijska zgodba, gledališka predstava
PONEDELJEK 18.00 Vodili stolp J. Gabrowski: Volk in kozliči lutkovni projekt 21.00 Vodni stolp Kvartet Hios de Fuego koncert
TOREK 20.00 Vodni stolp Mednarodni mladinski orkester SFK, končen
10.00 Hermanovo gledališče MNZ
Celje__
Rojstni dan
predstava Lutkovnega gledališta Maribor 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Šola za družino
predavanje
Glasbeno poletje
koncert Mednarodne šole za rog: Boštjan Lipovšek, Luiz Garda
MNZ Celje: Arheološka izkopavanja na Mariborski cesti, avtorji razstave: Arhej, Silvo Blazinšek, Radivoj Klincov in MNZ Celje, do 31. 7.
Pokrajinski muzej Celje: Kuharca, avtorja mag. Vladimirja Šlibarja, do 31.10.; Odsevi davnine, Antično steklo v Sloveniji, do maja 2005.
Zavod za zdravstveno varstvo Celje: dela Jožeta Svetine.
NLB Slovenske Konjice: dela Arpa-dašalamona.
Poročna dvorana Slovenske Konjice: dela Vojka Kumra.
ZD Slovenske Konjice: dela Milana Lamovca-Didija.
Salon pohištva Slovenske Konjice: dela članov društva konjiških likov-
Stalne razstave
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Slovenska zobozdravs-
Stari pisker: stalna postavitev.
Atelje Josipa Pelikana: Poletne impresije.
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava.
Stalnice ŠKMŠ
vadba tenzegritete (četrtek ob 19.00 v P2)
vadba joge (petek ob 18.00 v P2)
Klub & Smeh ^
V času šolskih počitnic od pone-
deljka do petka: otroške ustvarjalne delavnice med 10.00 in 12.00
otroške družabne igre med 17.00 in 20.00
Lokacija: Prostor (Kulturni dom Šentjur, vhod zadaj)
Wk Slovensko Ljudsko Gledališče Celje Repertoar sezone 2004/2005 Tone Partljič: Moj ata, socialistič-
Režiser: Michael Babiak Dario Fo in Franca Rame: Osamljena ženska
Jacopo, Franca in Dario Fo: Seks? Izvolite, in naj vam tekne!
Režiser: Miha Alujevič Oderpododrom
Martin McDonaght: Blázinec
Režiser: Aleksander Popovski Vladimir in Oleg Presnyakov: Te-
Režiserka: Mateja Koležnik Matjaž Župančič: Igra s pari
Režiser: Matjaž Župančič Oderpododrom
Dale Wasserman: Let nad kukavičjim gnezdom
Režiser: Dušan Jovanović In za mladino
Eric Kastner, Tatjana Doma: Dvoj-
Režiserka: Ivana Djilas
9.00 Galerija sodobne umetnosti
Celje_
Likovne delavnice začetek brezplačnih poátniških delavnic za osnovnošolce
21.00 Plesni forum Celje_
Tisto nekaj
predpremiera plesno-gledališke predstave
20.30 Atrij Majolke_ '
Tamburaši iz Cirkulan
nastop skupine
5. Klumpanje na Planini pri Sevnici, prireditveni šotor za 3.000 ljudi, organizirani avtobusni prevozi iz Šentjurja SOBOTA
Športno igrišče pri OŠ Planina 10.00 Športna tekmovanja
v metanju trojk, streetballu in odbojki mešano
Popoldne - cirkus v malem za otroke
20.00 Koncert
predskupina Reptiles, sledijo: Slon'n'sadež, Mi2, Elvis Jackson, Vlado Kreslin in Mali bogovi
PS srnou
PETEK
21.00, KD Svoboda osvobaja: gledališka predstava SOBOTA
od 9.00 do 13.00, projekcija filma Andrej Rublev, predavanje dr. Dušana Rutarja
Letni kino na občinskem dvorišču. četrtek - evropski film, sobota -svetovni filmi
SOBOTA
21.30 Aleš Hadalin in pianist Joži Šalej, džez koncert Ogled prenosov tekem evropskega prvenstva v nogometu.
Stalnice:
plesne, jezikovne, kitarske delavnice in tae do rekreacija, v petek zvečer MCC techno clubbing. Brezplačne počitniške kreativne delavnice, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00 uro.
KONJIŠKI TEDEN
ČETRTEK
21.00 Stari trg
Letni kino: Hladni vrh
vojna drama PETEK
21.00 Stari trg
Džez koncert: Action group
SOBOTA 10.00 Stari trg Posebni ježek
lutkovna predstava Družinskega gledališča Kolene
Patriot Slovenske Konjice
Rekreacija:
petek v športni dvorani pri OŠ Ob Dravinji:
badminton: od 18.00 do 19.00, odbojka: od 19.00 do 20.00, košarka: od 20.00 do 21.00. petek na kegljišču KK Slovenske Ko-njice v gostišču Dom: kegljanje: od 19.30 do 21.00.
Kulturnica Velenje Pravljične ure
sobota od 10.30 do 11.15
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19.3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Ta številka je bila natisnjena v 16.121 izvodih. Cena izvoda je 350 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.000 tolarjev. Številka transakcijskoga računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn Urednik fotografije:
Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: ednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek
Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
Marjela Agrež, Milena Brečko-Poklič. Simona Brglez, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset,
Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zla tko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek Telefon: (03) 42 25 190 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM
Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CELJE
pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA
DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami
Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827
V nedeljo, ^íarko 4. 7. 2004. 2k,ivMœ™
Se eni mladci
Mladce novopečene zvezdniške skupine V.I.P, ki jo kot veste pilotira Simon Šurev, oče zasedbe Sound Attack, smo zalotili malce utrujene, saj so imeli za sabo že peti nastop v istem dnevu, toda ko smo pogledali celjska dekjeta, se nam je zazdelo, da bi namesto njih na odru raje videla Marka, Denisa in Stefania, člane še vedno nepremagljive skupine Game Over. Kot da fantom na sliki kaj manjka!?
Ana Žvorc priznala celibat
»Že pol leta živim popolnoma brez moškega in ugotovila sem, da mi to koristi. To je res pravi celibat,« nam je zaupala vsestranska in neuničljiva Ana Žvorc, dobra prijateljica našega plesnega pedagoga Igorja Jelena in sošolka naše gledališke dive Miladě Ka-lezič, ki smo jo zalotili v Šmarju pri Jelšah, kamor si je prišla ogledat nastop tamkajšnje godbe na pihala. Glede na to, da je v domačem Mariboru znana kot voditeljica oddaje Nočna šepetanja, kjer beseda skoraj vedno teče o spolnosti, ji seveda nismo verjeli, saj za svoja leta izgleda preveč dobro, da bi žrtvovala vse svoje mlade ljubimce.
Za v dnevno sobo
Fanta mariborske skupine Yo-Zo, ki v hit spremenita vse še tako neumne verze, znata zaspano občinstvo spraviti pokonci, pa čeprav potem ugotovita, da vseh skupaj ni niti toliko, da bi jih lahko povabila na rojstni dan v svojo dnevno sobo. To se jima je namreč zgodilo na enem zadnjih nastopov na Celjskem.
Kupujte ceneje!
Prva nedelja v mesecu bo za kupce v odprtih prodajalnah skupine Mercator ponovno posebna. Pri vseh nakupih boste lahko uveljavili 10 odstotni popust*. Priložnosti, ki jih v Mercatorju za vas pripravljamo v okviru praznovanja naše petinpetdesete obletnice, se vedno izplača izkoristiti!
^ 33IčtvJndii,
Zaključujete
varčevanje v Nacionalni stanovanjski varčevalni shemi?
Boste kupovali nepremičnino?
če ste že našli nepremičnino, ki jo želite kupiti, vam v Novi Ljubljanski banki ponujamo dodatno posojilo za nepremičnine z ugodnješo obrestno mero, s katerim boste lahko zaokrožili finančno konstrukcijo za želeni nakup. Na voljo so vam tudi druge vrste vrste ugodnih posojil z možnostjo sklenitve življenjskega zavarovanja za čas odplačevanja posojila.
Ste nakup nepremičnine za krajši čas odložili?
Ponujamo vam poseben stanovanjski depozit
za čas do enega leta.Tako boste še dodatno oplemenitili privarčevana sredstva in ugodneje kupili svojo nepremičnino.
Še ne veste, kam naložiti privarčevana sredstva?
V poslovalnicah NLB vam ponujamo na enem mestu najrazličnejše možnosti za naložbo prihrankov:
•	naložbe v vzajemne sklade
•	bančno zavarovalniške storitve: "varčevanje ali naložbo denarja in življenjsko zavarovanje v eni
•	klasične oblike varčevanja ali vezave sredstev za krajši ali daljši čas
Za vsa podrobnejša pojasnila smo vam na voljo v vseh poslovalnicah NLB, celotno paleto možnosti pa si lahko ogledate tudi na spletnem naslovu
O
ljubljanska banka
NAVA
poRAVN.
pe celje, Ljubljanska
ste bili POŠKODOVANI
V PROMETNI
NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
«„20 JSSSSK 080 13 14
N0K