24465 LAKELAND BLVD. EUCLID.OHIO 23


OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
VOL. XXXII. — LETO XXXII.
EQUALITY
JVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JANUARY 27, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 19
Novi grobovi
Pfc. ANTHONY L. PRIMC
Jugoslavija se pogaja z Italijo
Danes popoldne bo dospelo truplo Pfc. Anthony L. Prime za pokop v rojstnem kraju. Po-kojni je sin poznane družine Anton in Jennie (roj. Arko) Prime, že dolgo vrsto let vodita uspešno grocerijsko trgovino na 985 Addison Rd.
Pfc. Prime je bil rojen v Cle-velandu ter je pohajal šolo sv. Vida in East High. Predno je bil vpokliean v armado v aprilu 1944 leta, je delal pri National Acme Co. Najprvo je bil poslan v Camp Blanding, Fla., kjer je dobil bazično treningo. Od tam je šel v Fort Lennerwood, Missouri, preko morja pa je bil poslan 10. decembra 1944. Dospel je v Francijo, kjer je tretji dan ^ bitki s sovražnimi silami zgubil svoje življenje. Padel je na bojišču v Phillipsburgu, Ftanci-3. januarja 1945. Dodeljen je bil 275. infahterijskemu regi-^Gntu 70. divizije. Ob času smr-je bil star 22 let. Bil je član društva Glas clevelandskih delavcev št. 9 SDZ in društva Ilirska vila št. 173 ABZ.
Tukaj zapušča žalujoče star-°e, očeta Antona, doma iz vasi Jasen pri Ilirski Bistrici, mater Jennie, rojeno v Clevelandu, ter izhaja iz poznane Arkotove dru-^пе, dve sestri Mrs. Jean Bos-kovic in Lois Ann, starega oče-^ in staro mater, strice in tete.
Truplo bo položeno na mr-vaški oder nocoj ob šestih v akrajškovem pogrebnem zavodi odkoder se bo vršil pogreb ^ petek zjutraj ob 10:15 uri v cerkev sv. Vida in nato bo po-ozeno k večnemu počitku Pokopališču Calvary.
Bevin obljubil, da bo vlada priznala Izrael
LONDON, 26. jan.—Angleški parlament je danes od-glasoval zaupnico zunanjemu ministru Ernestu Bevinu, ki je podal poročilo o angleški politiki napram židovski državi Izrael.
Parlament je z 283 proti 193^
glasovom odobril, da se zaključijo debate o Palestini.
Ministrski predsednik Attlee je kratko pred glasovanjem izjavil, da je glas za zaključek debat, glas za zaupnico vladi. Pristavil je, da je vlada v principu sprejela priznanje Izraela.
Laboritska vlada je bila v zvezi s palestinskim vprašanjem prvič postavljena na resno preizkušnjo glede zunanje politike.
Izid glasovanja je osebna zma-gk za Bevina, ki je izjavil, da bi priznanje Izraela prispevalo stvari miru, da pa doslej ni hotel radi mednarodnih posvetovanj priznati židovske države.
Churchill predlagal, da se Izrael takoj prizna
Voditelj konservativcev Winston Churchill je pozval vlado, noj takoj prizna Izrael. Podprli so ga člani njegove stranke, liberalci in nekateri nezadovoljni laboriti.
RIM, 26. jan.—Italijansko zunanje ministrstvo je danes naznanilo, da ekonomska pogajanja med Jugoslavijo in Italijo napredujejo.
Snoči je v Beograd odpotoval šef jugoslovanske delegacije Stane Pavelić, ki bo vladi podal poročilo o pogajanjih. Pričakuje se, da bodo pogajanja napredovala hitrejše po njegovi vrnitvi iz Beograda.
Na pogajanjih se razmotriva o sledečih glavnih vprašanjih:
Odškodnina za jugoslovanske trgovinske ladje potopljene v italijanskih vodah, izročitev Jugoslaviji treh rušilcev in ostalih manjših bojnih ladij soglasno z mirovno pogodbo, pravice ribolova na Jadranu in odškodnina za podržavljeno italijansko
tlee izjavil, da je sedaj prepričan, da bi priznanje prispevalo miru in poravnavi.
Debate je odprl Be^in z borbeno obrambo vladne politike v zvezi s Palestino. Rekel je, da je to politika bila potrebna, da se 'zavaruje Srednji vzhod proti širjenju komunizma." Poudaril je, da bo za Anglijo zelo težko, da bi stala ob strani, če bi prišlo do novih spopadov med Židi in Arabci.
na
^gdalena mrhar
Snoči je umrla po kratki bo-ezni v Polyclinic bolnišnici Mrs.
^gdalena Mrhar, p. d. Lenčka, stanujoča na 990 E. 63 St. Tru-bo položeno na mrtvaški er v petek popoldne ob treh v krajškovem pogrebnem zavo-U- Podrobnosti bomo poročali jutri.
LAUsche zamrznil alkoholna dovoljenja
COLUMBUS, o., 26. Jan.—Guverner Prank J. Lausche je da-s za 60 dni zamrznil izdaja-Je novih dovoljenj za točenje Alkoholnih pijač.
je izjavil, da se je očil za to nujnostno mero ra-g zahteve štirih članov Ohio ^rd of Liquor Control in di-ektorja Oscarja L. Flecknerja. pristavil je, da želijo člani od-oj'a in direktor pripraviti no-pravila, da bi se končala zme-Јр je povzročil nedavni ijski odlok glede izdajanja S^^^nj točenje alkoholnih
V odgovoru Churchilla je At-	у Jugoslaviji.
Poleg tega so v teku pogajanja v Vidmu, katerih cilj je ureditev lokalnega medmejnega prometa in zamenjave političnih jetnikov.
NAČELNIK NABORNIH URADOV OSTANE.
COLUMBUS, O., 25. jan.— Guverner Frank J. Lausche je danes naznanil, da bo polkovnik Chester W. Goble obdržal svoj položaj načelnika ohijskega nabornega sistema.
Kako je ameriška izdajalka Sally izrabljala čute ameriških vojakov?
WASHINGTON, 26. jan. — Na današnjem nadaljevanju obravnave proti Mildred E. Gil-lars, ki je za časa vojne širila iz BerliA, nacistično propagando in je bila ameriškim vojakom znana pod vzdevkom "Axis Sally," so bile predložene gramofonske plošče) s katerimi je prepredeno hotela uničiti moralo vojakov, ki so se borili v afriški puščavi.
V nacistični propagandi Axis Sally ni bilo običajnih zmerjanj in psovk, s katerimi se je po navadi odlikovala nacistična propaganda. Ameriška izdajalka
NACISTIČNI DIPLOMAT FRANZ VON P APEN JE TUDI NA SVOBODI!
NUERNBERG, 26. jan. — Nacistični "diplomatični lisjak" F Г a n z von Papen je danes bil izpuščen na svobodo!
Hitlerjevega ^najbolj priljubljenega mednarodnega spletkarja je o'svobodila apelacijska sodnija za de-naoifikarijo, ki meni, da je štiri leta zapora zadostna kazen.
Von Papena, ki je bil nacistični ambasador v Avstriji in Turčiji, je februarja meseca leta 1947 dena-cifikaeijska sodnija obsodila na osem let težkega prisilnega dela. Toda "diplomatični lisjak", ki menda še vedno ni izgubil čut za zakulisne mahinacije, se jp spretno izvlekel.
Začetkom tekočega leta je vložil priziv proti obsodbi. Apelacijska sodnija je na osnovi tega priziva zaključila, da je von Papen, kateremu so ob priliki zasliševanj prisotni Nemei navdušeno ploskali, opravičen na svobodo.
Von Papen se je izmazal tudi iz obravnave proti nacističnim vojnim zločincem, ki se je vršila v Nu-ernbe^-gu leta 1946.
Kitajski komunisti zahtevajo od Lia, naj aretira vojne zločince

BRAZILSKI PREDSEDNIK BO OBISKAL TRUMANA
WASHINGTON, 26. jan.— Predsednik Truman je danes naznanil, da je braziljski predsednik Dutra sprejel vabilo, da obi-. šče Zedinjene države.
Dutra bo prišel v Ameriko 18. maja, če mu bo to dovolila bra-ziljska zakonodajna zbornica.
Supina se zavzema za princip loStve-cerkve od države
WASHINGTON, 26. jan.—Organizacija "Protestant and Other Americans United for the Separation of Church and State" je danes apelirala na kongres, naj porazi naznanjene
MacARTHUR JE STAR 69 LET
TOKIO, 26. jan. — Ameriški vojaški guverner Japonske gen. Mac Arthur, katerega Japonci imenujejo "makašah", je danes dopolnil 69. leto starosti.
linijski voditelji obtoženi radi delavskih nasilj
KALAMAZOO, Mich., 26. jan. —Danes je bila dvignjena obtožnica proti enajstorici članov CIO United Steel Workers unije, ki so organizirali napad na tukajšnjo Shakespeare Co. tovarno.
Obravnava proti obtožencem se bo začela jutri. Ce bodo spoznani za krive, čaka unijske delavce kazen do pet let zapora. L Delavski nemiri so se pripetili lanskega 1. decembra. Kakšnih 300 stavkujočih delavcev je sodelovalo v "invaziji." Metali so opeke, prevrnili avte, razbijali okna, poškodovali opremo in ranili par stavkolomcev.
Sodnik Simpson je v obtožnici omenil državnega direktorja CIO unije Thomasa Shanea, Gle-na E. Sigmana, ki da je vodil
Začasni predsednik nacionalistične Kitajske bo umaknjen s seznama, če bo aretiral ostale zločince; mestni fevet Nankinga je za separatni mir
NANKING, 26. jan.—Komunistični radio komentator je danes zahteval od začasnega predsednika nacionalistične Kitajske Li-a Tsung-jena, naj aretira vse vojne zločince, vključno Čiangkajšeka, da tako dokaže svojo iskreno željo za zaključitev miru.
V radio oddaji iz provinci*---
Šansi je istočasno bilo naznanjeno, da je šest novih imen nacionalističnih vojaških in političnih kolovodjev bilo pristav-Ijeno na originalni seznam vojnih zločincev. Med ostalimi je na seznam prišel tudi Ciangkaj-šekov sin Ciangčinkuo.
namene rimske katoliške cer kve, ki želi dobiti javne sklade	tovarno, m devetorico
za financiranje verskih šol.
of the Nights Meets the Gold of the Day," "Lili Marlene," (ki je bila oddajana tudi na bea-grajski radio postaji pri začetku programov) itd. Včasih pa je pristavljala tudi perverzne pesmi, v komentarjih pa poudarjala, kako "si ne more pomagati, da se ne bi spomnila obljub predsednika Roosevelta, "da se ameriških fantov ne bo pošiljalo v borbe na tuja ozemlja."
Na obravnavi je nastopil kot priča tudi bivši direktor nemških prekomorskih radio oddaj Adelbert Houben, ki je izjavil, da je "Miss Gillars bila najbolj-
je svojo propagando osredoto- še plačana oddajalka nacistič čila na čute ameriških vojakov, nih radio programov." Zaslužila katerim je daleč od njih domo-lje od 2,000 do 3,000 mark na vine vzbujala domotožje, senti- j mesec, dočim je sam Houben mentalne spomine na dekleta,, zaslužil le 1,100.
dom in rojstne kraje. V svojih
programih iz berlinske radio postaje je oddajala takšne pesmi, kot Bin g Crosby-jev "Home Town" in "What Do I Care, It's Home." Po oddaji teh pesmi pa je, ko je razmehčala čute vojakov, z glasom polnim dekliškega sočustvovanja obžalovala njihovo "žalostno usodo."
"Žalostna usoda, fantje," je običajno pristavljala. "Vedno te borbe, puščave, komarji — ko pa pridete zopet domov, boste na vogalih ulic prodajali jabolka. Nemreč, če boste sploh prišli domov ..." Potem pa je hinavsko jokala in omenjala vsa tajna orožja nacistov.
Nato so prihajale na vrsto druge pesmi, s katerimi je hotela še bolj razmehčati čute vojakov, kakor "When the Blue
Houben je pričal, da je "Axis Sally" poleg glasbenih programov oddajala tudi tako imenovane dramske prikaze pod imenom "Vizija infazije." V teh programih je igrala vlogo ameriške matere, katere sin se je utopil ob priliki poskusa invazije v Evropo.
Organizacija je sprožila kampanjo, da se zbere $1,000,000, s katerim denarjem se namarava zoperstaviti "agresivnemu programu rimske katoliške cerkve."
Med voditelji organizacije se nahajajo Edwin McNeill Poteat, škof G. Bromley Oxnam, dr. John Mackay in drugi.
Soglasno z izjavo uglednih protestantovskih voditeljev, je katoliška cerkev začela močno pritiskati na kongres, da bi se katoliškim župnijskim šolam odobril del predlagane federalne milijonske podpore za javno izobrazbo.
"Mi zagovarjamo dobro voljo in bratstvo med vsemi verskimi skupinami. Toda obstoja predi'z-no in nepr^klicano javno priznanje o namenih katoliške hijerar-hije, da se zlomi princip ločitve cerkve od države."
Po mnenju organizacije ti nameni katoliške hijerarhije ogrožajo versko svobodo in kršijo Prvi amendment Ustave.
FASISTl SO AKTIVNI V ITALIJI
RIM, 26. jan.—Danes je policija razbila shod, ki ga je priredila tolpa kakšnih 400 tisoč fašističnih mladeničev. Mladi fašisti so na glavnem trgu Rima prepevali faši stične pesmi, vzklikali fašistične parole in se pred sovjetskim konzulatom drli: "Doli z Rusijo!"
ostalih
Ko je bil izvršen napad, so delavci v zori "zavzeli" celo mesto in na ulicah dvignili barikade. Kakšnih 700 delavcev je bilo na stavki, toda tovarna je vseeno obratovala. Shane je obtožil delodajalce, da so iz drugih krajev poklicali "stavkolom-ee," da bi stavko razbili.
Komunisti ohranili moč v Franciji
Na občinskih volitvah v Grenoblu so dobili 40 odstotkov vseh glasov
Nemiri izbruhnili med ameriškimi vojaki na Japonskem
IZ GLAVNEGA URADA SANS-a V CHICAGI
Louis Adamič je poslal SANSu iz Ljubljane naslednji telegram:
"Otroška klinika je približno tri četrtine izgrajena in izgleda naravnost lurasna. Nujno potrebno je, da pridejo naročene stvari po prednostni razvrstitvi, da se izgradnja pospeši. Pismo z opisom poslopja in slike sledijo."—Louis Adamič.
PARIZ, 26. jan. — Ameriški uradniki v Parizu imajo danes dolge nose. Poparili so jih volilni rezultati občinskih volitev v Grenoblu. Komunisti so izvoje-vali zmago.
Od 36,000 oddanih glasov so jih komunisti dobili 14,500, srednje stranke 12,000, dočim so pristaši de Gaulle-a ostali daleč zadaj z le 10,000 glasov.
Sedaj menda ne bo več zatrjevanj, da se je v Franciji "zajezilo komunistično nevarnost." Ameriški opazovalci že opozarjajo,. da francoski komunisti kontrolirajo 30 odstotkov vseh glasov v Franciji. Pa ne samo to. V Grenoblu so komunisti dobili 40 odstotkov glasov, kar pomeni 10 odstotkov več, kot pa so jih dobili na volitvah leta 1947. De Gaulle-ovi pristaši pa so kljub temu, da je volilna udeležba bila za 4,000 volilcev večja, precej nazadovali v primeri z volitvami leta 1947,
Komentator je izjavil, da bo Lie osvobojen, čeprav se nahaja na originalnem seznamu vojnih zločincev, če bo aretiral vse ostale vojne zločince.
"Komunistični opazovalci verujejo, da bo Li Tsung-jen po-miloščen, če bo to storil," je naznanil komentotor.
Komentar je bil podan po oddaji uradnih komunističnih vesti.
Nacionalistična vlada beži iz Nankinga
Medtem je nacionalistična vlada sklenila, da se bo takoj umaknila iz ogrožene prestolnice v Canton.
Nacionalistično zunanje ministrstvo je že uradno obvestilo zunanje ambasade o tem sklepu. Vsi vladni uradi bodo do 3.
februarja zaprti, odprli pa se bodo ponovno v Cantonu 5. februarja.
Nankinški mestni svet pa se je odločil za separatni mir. Mestni zastopniki so glasovali za predlog, da se komunistom čez reko Jangtze pošlje mirovno delegacijo, če bodo vladni napori za dosego miru propadli.
Nacionalistična vlada s svoje strani apelira na komuniste, naj pospfešijo z načrti za mirovno konferenco. Sedaj je čelo pripravljena, da naznani "sprejetje v principu" osmih pogojev, ki so jih postavili komunisti.
Nacionalisti pripravljajo lunik iz doline Jangtzea
Vojaška poročila pravijo, da	1949: Predsednik Willi
sa nacionalisti ustanovili novo Frank, podpredsednik John obrambeno organizacijo za juž- Zgonc, tajnik John Ivančič, no Kitajsko. Obrambo bo vodil 20800. Miller Ave., tel. KE 4407, Čiangkajšek, ki se nahaja v be-j^^^Kajnik Andrew Ogrin, zapis-gunstvu na otoku Formoza, če nikar John Ludvik, nadzorni od-
TOKIO, 26. jan. — Glavni stan Osme armade je danes začel preiskavo v zvezi z nemiri, ki so izbiuhnili med ameriškimi vojaki na otoku Hokkaido. En vojak je bil ubit, pet pa ranjenih.
Do pretepa je prišlo preteklo nedeljo v nekem vojaškem klubu. Vojaška policija je bila prisiljena, da s streljanjem razže-ne pretepajoče se vojake. . Glavni stan pravi, da je do nemirov verjetno prišlo, ko so začeli vojaki metati prazne škatle konzerv, steklenice in stole. Upravnik kluba je hotel zapreti prostore, kar pa je še bolj razkačilo vojake. Končno je na poziv upravnika prišla vojaška policija. Toda polioeje-^so vojaki pognali v kot in ^jsSčeli na njih metati steklenice. Policaji so začeli streljati iz revolverjev, nakar je eden vojak padel mrtev, štirje so bili ranjeni, eden zaboden z nožem, eden pa je bil težje ranjen, ko je skočil skozi okno.
ZA FRANCA SE BODO MORALI ODLOČITI
MADRID, 26. jan. — Španski delavski minister Jose Antonio Giron je danes naznanil, da ne-zadovoljneži v Španiji imajo dve izbiri—podpirati morajo fašistični režim Franca, ali pa bodo obtoženi radi izdajstva.
Novi uradniki
Pri društvu "Zavedni sosedje," št. 158 SNPJ so bili izvoljeni *na letni seji sledeči uradniki
bodo mirovna pogajanja propadla.
Baje nameravajo nacionalisti brez odpora zapustiti celo severno dolino reke Jangtze komunistom, ki že itak napredujejo, brez da bi naleteli na večji odpor.
Prestolnica Kitajske, Nanking, je sedaj prva tarča komunistov. Na postaji je prava gneča, ker mnogi Kitajci želijo zbe-žati iz mesta predno bo padlo v roke komunistom. Iz zanesljivih virov pravijo, da se bosta dve največji mesti, Nanging in Šang-haj, predali brez vsakega odpora, če bodo mirovna pogajanja propadla.
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveie dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
bor: Robert J. Cigoy, Kenneth A. Bolton in Frank Misic. Društvena zdravnika sta dr. C. Rotter in dr. A. Skur. Seje se vršijo vsak zadnji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ob 8. uri zvečer.
Na letni seji podružnice št. 5 SMZ so bili izvoljeni sledeči uradniki za leto 1949: Predsednik John Sever, podpredsednik Joe Ponikvar, tajnik-blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl., tel. EN 5408, zapisnikar Frank Kuha I*, nadzorni odbor: Frank Kuhar, Andy Campa in Louis Erste, za Federacijo SMZ Frank Cesnik, Tony Krampel, Louis Erste in Matt ZaYnan. Seje se vršijo vsako tretjo soboto v mesecu v sobi št. 4 Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
For One Year—(Za eno leto) _______________________________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev) __________________ „ _ _
For Three Months—(Za tri mesece) ________ L % ..................
--------$8.50
--------- 5.00
-...... 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
__________________________________________________ $10.00
For Six Months—(Za šest mesecev) ____________________________________~ 6 00
For Three Months—(Za tri mesece) .........I........................................ 3 50
Entered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
OBRAVNAVA PROTI MARKSIZMU
V pondeljek 17. januarja se je na Federalni distriktni sodni j i v New Yorku začela obravnava proti dvanajstorici vodilnih ameriških komunistov, ki so obtoženi, da so organizirali Komunistično partijo, družbo ljudi, "ki učijo in zagovarjaja strmoglavljenje in uničenje vlade potom sile in nasilja."
Na zatožni klopi je prav za prav le enajst obtožencev, ker je predsednik ameriške Komunistične stranke William Foster resno bolan na srcu.
Obravnava, ki je prva obravnava proti komunistični doktrini v zgodovini Amerike, se bo vlekla več mesecev. Za sedaj so na dnevnem redu le tehnične zadeve. Obramba se predvsem zoperstavlja diskriminacij ski sestavi porote, katere člani so večinoma predstavniki "velikega-businessa in bankirji." Ugovarja pa tudi proti "varnostnim meram," ki so bile podvzete. Poslopje je namreč zavarovalo 400 policajev in detektivov, ki so stali celo v sami sodnijski dvorani.
Kot je poudaril "The New York Times" v svojem uvodniku z dne 17. jan., vodilni ameriški komunisti niso obtoženi dejanske zarote, da s silo strmoglavijo sedanjo vlado, pač pa le, da so širili nauk, ki zagovarja "nasilno spremembo režima." S tem pa dejansko ni postavljena na zatožno klop skupina dvanajstorice komunistov, pač pa cela marksistična doktrina, kar je posebno poudarjeno v 12. točki obtožnice, ki pravi, da so obtoženci kot del te "zarote" organizirali tečaje in šole, v katerih se je "poučevalo principe marksizma-lqninizma," ki učijo in zagovarjajo dolžnost in potrebo, "da se strmoglavi vlado Zedinjenih držav" s silo in nasiljem.
Radi širjenja marksističnih idej so vodilni komunisti obtoženi na osnovi 3. in 5. točke tako imenovanega Smitho-vega zakona.
Dokazov, da so ameriški komunisti pripravljali dejansko strmogalvljenje vlade s silo in nasiljem ni nobenih. Če bi jih bilo, bi v obtožnici verjetno namesto marksističnih brošur, knjig, razprav, letakov, klubov in tečajev morale biti omenjene strojnice, bombe, peklenski stroji in ostalo orožje, brez katerega je vsako nasilno strmoglavljenje vlade, ki razpolaga z ogromno vojaško in policijsko silo, s strani 60,000 komunistov v Ameriki, prav gotovo nemogoče.
Ra^i svoje dalekosežnosti je obravnava v New Yorku res zgodovinskega pomena. V preteklosti so bili poskusi, da se marksistični nauk uniči potom sodnijskih postopkov, kot na primer v predvojni Franciji in Angliji, ali pa potom policijskih mer in policijskega terorja, kot je na primer bilo v Nemčiji, Italiji in večini vzhodno-evropskih državah, vključno v predvojni Jugoslaviji, kjer so se brez vsakega uspeha s tem vprašanjem ukvarjali mnogi fašistični in pol-fašistični režimi. Zato je razumljivo, da prav v državah izven Amerike kažejo večje zanimanje za new-yorško obravnavo, kot pa je kažejo naši ameriški časopisi, ki so sicer netili proti-komunistično gonjo, sedaj pa so nekam čudno umolknili, ko se odloča o usodi enega glavnih ameriških principov—o principu svobodnega zagovarjanja in širjenja političnih idej, določenih filozofij in naukov.
Marksizem obhaja svojo stoletnico obstoja. Iz njega se je razvilo gibanje svetovnega pomena, ki stremi za preobrazbo obstoječega družbenega reda; za preobrazbo kapitalistične družbe v socialistično. Ameriška Komunistična stranka je bila organizirana po prvi svetovni vojni in je, ko je bila na višku svoje moči, štela 100,000 članov. Toda voditelje ameriške Komunistične stranke so postavili na zatožno klop šele sedaj, čeprav se v bivstvu Marksov nauk ni prav nič spremenil. Sele sedaj, v dobi tako imenovane mrzle vojne, se je oficijelna Amerika spomnila, da obstoja nauk, ki sloni na "principih marksizma-leninižma," in da ga je treba izkoreniniti, ker predstavlja "nevarnost" vladi.
Kar se tiče obtožb o "nasilnem strmoglavi j en ju" vlade je to zelo delikatno vprašanje. Ameriški zakonodaje!, na primer, ne priznavajo spremembe režimov potom "sile in nasilja" v naši deželi, ki za enkrat še vedno prizna spremembo režimov po volji ljudstva potom miroljubnega postopka; namreč, potom volitev. Toda naši zakonodaje! se obenem zoperstavljajo tudi nasilnim spremembam režimov v inozemstvu, predvsem režimom, ki sodelujejo v mrzli vojni proti Sov j. zvezi in komunizmu. "Nasilno spremembo režimov," pa bi nemara pozdravili kot veliko "demokratično in osvobodilno" akcijo, če bi se zgodila v kakšni vzhodno evropski državi.
UREDNIKOVA POSTA
Društvo šl. 59 bo obhajalo 14-to obletnico
Kot običajno, bo tudi letos društvo "Cerkniško jezero," št. 59 SDZ obhajalo 14-to obletnico svojega obstanka. Tako so sklenili člani in članice društva, ki se aktivno udeležujejo društvenih sej, ter jim je društvo in cela organizacija Slovenske dobrodelne zveze pri srcu.
Na zadnji seji, na kateri je bila zelo dobra udeležba, so člani in članice ukrepali o vsem, kar je potrebno za to veselico in izvolili potrebne delavce. Prireditev se bo vršila v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. v nedeljo 30. januarja. Začetek ob 8. uri zvečer. Za ples bo igrala dobro znana in priljubljena Vadnalova godba, ki zelo dobro in povoljno ustreza mladim kakor tudi starejšim plesalcem. Odbor bo poskrbel, da ne bo nihče žejen, da se bo pa laglje pilo, bo odbor preskrbel za dober prigrizek.
Za dobro postrežbo v kuhinji bosta skrbeli sestra Blatnik in sestra Wise. Za toča je bodo bratje Jerman, Vičič, Brundala in sestra Branisel; pri vratih sestra Milner in brat Stego, pivske tikete sestra Rožance, vstopnice sestra Pugel.
Ker je po navadi pri naših prireditvah za vse polno zabave in veselja, vabimo vse člane in članice našega društva, kakor tudi ostalih društev Slovenske dobrodelne zveze, da se udeleže te naše proslave. Seveda, rojaki iz Cerkniške okolice, so še posebno vabljeni, da nas posetijo, da se malo pomenimo in obudimo spomine mladih let, katere smo preživeli v Cerknici in v vaseh okoli Cerknice.
Torej, še enkrat ste prav vsi ITrijazno vabljeni, da se udeležite te naše veselice prihodnjo nedeljo! Za odbor;
John Vičič.
skemu pevskemu zboru, ali pa jih kar sami pripeljite.
Občinstvu pa priporočam, da si določi nedeljo 3. aprila za po-set Mladinskega koncerta. Napolnite dvorano, kot ste jo zadnjič, za kar vam gre hvala za zavednost pri pomaganju, da se ohrani pri življenju slovensko pesem v Ameriki.
Vaje so vsak torek ob 6. uri zvečer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Za pojasnila lahko pokličete tajnico zbora Mary Vidrich, KE 2723.
J. Tomšič.
Za Mladinski pevski zbor
Kdo hi za ptičem gledal in-bi ga bil vesel,
če tih hi v zraku letal in pesmi ne bi pel?
Še se sprejema otroke h Mladinskemu pevskemu zboru, da jim bo mogoče nastopiti pri koncertu, kateri se bo vršil 3. aprila. Vsi prejšnji se že pridno učijo, nekaj novih je še pristopilo, da se bodo dobro nauči-lia svojih vlog in zopet posetni-ke zadovoljili, kot zadnjič, ko so posetnike navdušili in jim preskrbeli polno mero užitka. Pripeljite tudi vašega otroka k zboru, da ga bo občinstvo videlo in slišalo, kar vam bo v zadovoljstvo in ponos, njemu pa v veselje in zabavo.
Ce je koga volja, naj jih pride pogledat, ko imajo vaje; bo videl kakšen živ-žav se začne, ko pride njihov prosti čas—lahko bi prekosili vse clevelandske vrabce. Prav imajo, naj se veselijo, dokler so mladi.
Stare mamice in očetje, opozorite svoje sinove in hčere, naj svoje otroke pošljejo h Mladin-
"Ložka dolina" vabi na veselico
Cleveland, O. — Predpustni čas je tukaj, veselice in zabave so na dnevnem redu, vse se veseli in zabava. Zato so tudi člani društva "Ložka dolina" sklenili, da pripravijo nekaj veselja za članstvo in svoje prijatelje. V ta namen so najeli avditorij Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., kjer se bomo imenitno vrteli v soboto večer 29. januarja ob zvokih Frank Mulecovega orkestra.
Vsi, ki ste bili že na naših veselicah, gotovo veste, kako ve selo je bilo vso in židane volje in boste gotovo sedaj zopet prišli; oni pa, ki še niste bili na naši veselici, pa pridite v soboto, da se boste o tem prepričali. Postrežba in gostoljubnost Ložanov je znana in ni treba o tem tukaj še posebej poudarjati. Kar odločite se in pridite v soboto zvečer v Slovenski narodni dom na St. Clair Ave., kjer boste' imeli prvovrstno zabavo.
Člani ste prejeli vstopnice po pošti in če je pa kateri ni dobil, naj pride vseeno, ker bo vstopnico lahko dobil pri blagajni. Prav tako. sCe vljudno vabljeni vsi prijatelji našega društva, da se v čimveč jem številu udeležite te naše predpustne veselice. Vas vabi тее in vam jamči dobro zabavo in prijazno postrežbo društveni odbor.
Frank Baraga, predsednik.
Da se uresniči naša ideja, je treba vpoštevati naše liste, dobiti jih moramo na našo stran, da bodo pisali in zagovarjali našo vzvišeno idejo.
Lastniki in ne-lastniki delnic, vsi morajo biti vpoštevani, vse moramo privabiti nazaj v naš hram. Kajti vsi so upravičeni do svobode in pravice, ki jih ima in lastuje narodni dom. To jim jamčijo načela v pravilih narodnega doma.
Nikoli pa se tu v Ameriki ne sme nekaj vsiljevati. Tukaj še vedno ne vpoštevamo diktatorje, ki bi nam z bičem delili "svobodo." Ne smemo dovoliti, da bi prišlo do kaj takega! Pojdimo na delo, da se društveno gibanje oživi med društvenimi člani in našimi sosedi!
Potrpljenje še vednjo velja. Mi čakamo, kaj nam bo prinesla letos naša nova administracija. Polž je rekel: "Hitrost ni dobra." Premislimo dobro, predno naredimo kakšen korak, ki bi ga mogoče pozneje obžalovali. Geslo naj nam bo: Le v skupnem sporazumu za dosego našega cilja! Vsak človek je upravičen, da izrazi svoje mišljenje, katero prihaja iz srca. Pozdrav,
James I. Rotter.
Naš narodni hram
Koliko se prizadeva, da bi se nekaj ukrenilo za naš narodni hram. Koliko sej se že sklicalo, koliko zborovanj je bilo, da bi se kaj ukrenilo za splošno korist in v zadovoljstvo naroda.
Ampak vsa ta zborovanja niso obrodila kakšen dobri sad; še vedno se ni zbližalo ljudi, da bi začeli misliti na to idejo. Stvar je tam, kjer je bila v začetku.
Kakor hitro zavlada politika, se narod razdvoji, ker narod ne mara, da bi mu kdo narekoval, kaj naj misli, kaj naj je in kaj naj dela. To je osebna svoboda vsakega posameznika.
Narodni domovi so last naroda. Narod pa ima v svojih vrstah različne ljudi, ki so vsi upravičeni do izražanja svojega mnenja, naj bo to v politiki, veri ali kaj podobneig. Nikoli pa ne bodo vsi trobili v en rog.
Marksizem- uči, da kapitalizem nikoli ne bo izročil brez vsakega zoperstavljanja in odpora oblast iz svojih rok. To pomeni, da se bo skušal ohraniti na oblasti potom vseh mogočih sredstev, vključno potom vojaških in fašističnih diktatur. Koliko bi na primer^ dali, da se je, četudi na osnovi principov marksizma-leninizma, s silo strmoglavilo hitlerjev režim v letih, ki so naši vojaki umirali na bojnih poljih? Vse je torej odvisno od okolščin. Mimogrede lahko pripomnimo, da smo lahko danes hvaležni Washing-tonu in Jeffersonu za nasilno strmoglavljenje režima, kar je omogočilo upostavitev neodvisnih Zedinjenih držav Severne Amerike.
V New Yorku se torej odloča o marksizmu. Toda ne samo o marksizmu, pač pa tudi o principih ameriške demokracije. Kajti mi ne moremo zatirati komunizem na isti način, kot so ga zatirali v Hitlerjevi Nemčiji in Mussolini-jevi Italiji, da bi obenem ne zatrli tudi osnovne principe demokracije, katero tako radi poudarjamo in jo postavljamo drugim za vzgled.
Ivan Cankar:

Bela krizantema

Pohod desetič (Slov. sekcija)
V	glavni stan slovenske sekcije "March of Dimes" so dospeli ponovni prostovoljni prispevki in sicer: Zeleznik's Inc. Jennings. Rd. $25.00, društvo Slovenski dom št. 6 SDZ. $20, društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ, Samostojno društvo Ložka dolina $5.00, društvo Napredni Slovenci št. 5. SDZ, Gubane Dry Goods Store $5, August Kollander Co. $5.00, Dr. A. F. Vichick, $5.00, društvo Naš dom št. 50 SDZ. $2.00, Mr. Joseph Novak, 6122 St. Clair Ave. $2.00, St. Clair Hosiery Center $1.00, Zele Coal Co. $1.00, F. Paulin's Service Station $1.00, Dr. V. Opaskar $0.50. Prvi izkaz $145.00 in danes $82.50, skupno $227.50. Vsem darovalcem naj bo izrečena prisrčna zahvala.	,
V	nedeljo 30. t. m. ob 7:30 uri zvečer se vrši v ta namen ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., kamor so vsi prijazno vabljeni. Igrali bodo vsi slovenski popularni orkestri.
Odbor.
Charles C. Widmar
Charles C. Widmar je bil rojen v Wenona, 111., in še je naselil v Clevelandu še leta 1927. Zdaj stanuje s svojo soprogo in dvema sinovoma na 2666 North Moreland Blvd., Shaker Heights.
Mr. Widmar je diplomiran public accountant in je posvetil tej profesiji že zadnjih 19 let. V njegovo stroko spada vse, kar se tiče davkov, daje v tem ozi-ru nasvete, pripravi davčne pole za posameznike, korporacije itd. Tekom druge svetovne vojne je služil v armadi okrog štiri leta ter je zdaj član Ameriške legije št. 498.
Mr. Widmar ima svoj urad v sobi 928, Citizens Bldg. v Clevelandu, ki se nahaja na 850 Euclid Ave. Njegov telefon je TOwer 1-5914, v stanovanju pa LOngacre 0129. Kdor potrebuje dobrih nasvetov glede davkov, se lahko vsak čas obrne nanj.
C Zadnje poglavje)
Zadnjič sem bral, na vem več v katerem časopisu, lepo in poučno zgodbo. Vršila se je v Parizu ... ali na Dunaju, ali kjer koli. Tam je živel človek, ki je bil razsipnik vseh razsipnikov. Kakor si je lahkotno pridobil denar, tako ga je lahkotno raz-dal. Nihče ni vedel, odkod da grabi in kam da meče. Njegova dlan je bila kakor kamen na dnu potoka—voda je pritekla in je tekla dalje, ustavila se ni. Ali je kvartal ali je stavil, ali je kradel, ali je morda celo delal— zlata voda je tekla čez dlan.
Nekoč je kolovratil po cesti ves bogat in prešeren, pa je stopil v prodajalno, da bi si kupil cvetico. Izmed vsega dišečega blagoslova je njegove oči najlepše pozdravila košata bela krizantema (chrysanthemum indi-cum L.) Neutegoma si jo je vtaknil v gumbnico, nato pa je položil na mizo grmaden kup zelenih bankovcev ter je'rekel prodajalcu: "Dokler bom živ, pridem sleherni dan po belo krizan-temo!"
Kupčija je bila dogovorjena in potrjena—vsak sleherni dan je prišel razsipnik po svojo belo krizantemo. Ali sreča je kakor sonce': kadar je najlepše, zatone. Komaj je bil razsipnik uganil tisto prešerno kupčijo, je usahnila zlata voda na njegovi dlani. Ni se še prav ozrl, pa je bil berač in potepuh.—Kaj bi tisto!— ;e rehel; če vse mine in izvine, krizantema le ostane!
Hodil je po gosposkih cestah, razcapan, bos, nepočesan in neobrit—ali v gumbnici prelepo belo krizantemo. Bogataši in imetniki so se temno ozirali nanj: "Tak berač pa tako krizantemo!" Toda razsipnik je nosil glavo pokonci ter se je smehljal po kraljevsko: Kaj berač, I kaj potepuh, kaj lačen, kaj žejen—da imam le krizantemo, kakor ji na svetu ni enake! Živel je dolgo in predolgo, dokler I ni zmrznil pred cerkvenimi vrat-jmi. Ko so ga pobrali, je bil v cu-|iije zavit, bos in gologlav, ali ng, njegovih prsih je bila krizantema, belejša in svetlejša od snega; in ustna so se mu smehljala : Nič sočutja, ljudje božji— kdo izmed vas ima tako krizantemo? . . .*'
"Lepa zgodba je, ali kaj bi z njo ?"
"Sam si rekel žlahtna cvetica v nežlahtni gumbnici'—Krizantema (chrysanthemum indicum L.) je naplepša cvetica na svetu, ampak če si jo vtakne, v gumbnico berač, ostane berač navsezadnje vendarle berač. In le čudno je, da ga zaradi sum-njive krizanteme še niso zaprli. —Zdaj pa mir besedi in kuhajva si čaj . . ."
Na ogoljeni suknji malomeščanske kulture se je svetila bela krizantema, romantična umetnost. Novi gospodarji domovine bi si radi pripeli na talar vsaj osatpv cvet.
Prijatelj, globlje poglej! Ali ne vidiš, odkod te nove sile? Življenje se drami v nižavah, ki so spale. Oči se odpirajo, iščejo luči, roke se '"'cjajo, iščejo ciljev. Kaj za to, če prihaja pomlad v viharju in povodnji. Iz te črne naplavine bo vzklila bujna rast! Njih misel je bila prava: ne bele krizanteme, ne oglje, frak—rdeč nagelj na kamižolo! Ne boj se, narod se ne da oslepa-riti, ne da si zavezati oči! Naj ga vodijo pd stranpotih, po močvirju, po temi—sam bo našel pot do sonca! Plevel so sejali, vzrasla pa bo pšenica.
Tudi moja vera je trdna; ali rajši bi, da poj de mimo ta grenki kelih. Trdna je moja vera, da napoči zarja tistega dne, ko naša kultura ne bo več krizantema siromakove, temveč bogastvo
bogatega. Že slutim zarjo tistega dne, sluti jo vse moje najgloblje in najčistejše hrepenenje. Ne, ne, hrepenje samo! Moje delo je slutnja zarje, vsaka moja beseda in vse moje življenje. Že slišim dleto, ki kleše granitni temelj novi zgradbi.
Kadar napoči tisti dan, bo prerojeni narod pobral iz blata pohojeno ubogo krizantemo, očistil jo bo ter jo shranil s hvaležnim spoštovanjem, za spomin na grenkolepo preteklost.
Na enem tistih tenkih belih lističev bo napisano moje ime.
Ljubi moji, nisem vam povedal vsega, kar sem nameraval. Marsikatero besedo, ki mi je bila na jeziku, sem zamolčal; mno-gokatero, že napisano, sem. črtal. Kadar zašije skozi okno prvikrat zlato spomladansko sonce, je moje srce kakor oprano in očiščeno. Kje sovraštvo, kje bridkost in klavrno vzdihovanje? Zarja, oblij me, pomlad, objemi me!
Nikoli še, o zarja, mi nisi tako lepo svetila, nikoli, pomlad, te ni tako polno zajelo moje srce. V srebrnem jutru, kakor skozi prosojen pajčolan, gledam daleč pod seboj sinje polhov-graško pogorje; in tam zadaj, na levi, je Vrhnika, moja zibel, mati in mladost. Zdi se mi, da vidim belo sveto Trojico, kako se tiho smehlja pod jutranjim soncem; zdi se mi celo, da slišim zamolklo pesem svetega Pavla. Vse, kar je kdaj bilo grenkega in temnega, je umrlo; kar je bilo sladkega in svetlega, se je vdrugič porodilo v meni in bo v meni ostalo, neumrljivo, večno v vesoljstvu, kakor moja duša sama.
Nad cvetočim vrtom stojiva, gospa in jaz. In vsa lepota tega n^mriiivega jutra, lepota, ki je v meni, krog mene in v vesoljstvu, odseva, gospa, v tvojih očeh; v njih odseva moja večna pomlad, moja mladost in sreča. Mladost, ne izpustim te! Moja pomladanja sreča, z obema rokama te držim! Močnejša je moja v lepoti in sreči pomlajena volja, nego čas in sodba njegova.
Oj Kobal, oj Lenard, oj Ter-seglav, oj vsi vi nahodni cerkovniki v svetem hramu našem— prezgodaj ste prišli kropit!—-Žarke misli, predrzne podobe, spet je vsa moja njiva od vas orošena—sonce, ozri se nanjo, da vzklije prešerno bogastvo! Starost, kako si še daleč! . . .
Na Rožniku, v maju 1910.
"Moli, delavec, in delaj, a ti zasebni lastnik, moli in vživaj; nebesa so odprta obema! Delavcu se odpro navadno deset let prej nego poslednjemu."
Ivan Cankar.
ZAKON PROTI TUJERODCEM PREDLAGAN V GEORGIJI
ATLANTA, Ga., 25. jan.—V senatu Georgije je danes bila predložena zakonska predloga, po kateri bi se onemogočilo vsakemu tujerodnemu državljanu, da bi bil izvoljen v kakšen državni urad.
Senatorja Edgar D. Clary in Crawford Pilcher sta predložila tozadevno predlogo, ki bi spremenila ustavo Georgije na ta način, da bi samo v Ameriki rojeni državljani lahko kandidirali za državne urade.
"Z industrializacijo Georgije bo v deželo prihajalo vedno več tujerodcev. Prav sedaj v nekaterih drugih državah zunanje dežele financirajo politične kampanje, da bi izvolile tuje-rodce v državne urade. To se za enkrat ne dogaja v Georgiji, toda mi ne želimo, da bi se to zgodilo v bodočnosti," je rekel Clary.
27. januarja, 1949.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
KAKO SO ZMAGALI
Ko je preteklo soboto najboljši delavec tovarne strojil v Maj-šperku "zlil" v kristalno čašo tanin — izdelan v zadnji minuti borbe za izpolnitev plana — je rekel; "Srečen sem in rad bi videl, da bo prva vreča tanina, ki je pred nami, odrajžala v tovarno usnja "Standard" v Kranj. Ta vreča tanina — prva po izpolnitvi plana v naši tovarni — naj bo pozdrav vsem delavcem tovarne "Standard" v Kranju, ki se upravičeno ponaša z naslovom najboljše usnjarske — delovne družine v Sloveniji".
Besede najboljšega delavca tovarne tanina v Majšperku so Kie opozorile na obljubo, ki sem jo dal nedavno Danilu Bračiču, direktorju tovarne usnja "Standard" v Kranju, da ga bom obiskal. Rad sem šel in rad sem stisnil roko človeku, ki zna novinarju res povedati, kar mu бге, tako da ni težko napisati besedo ali dve o njihovem delu.
Šla sva. Pred seboj sva imela prvo delovno brigado. Same žen-
v BLAG SPOMIN
prve obletnice prerane smrti našega ljubljenega in nikdar pozabljenega sina in brata

rrank Doljack
je svoje mile oči zatisnil ' za vedno dne 23. januarja 1948
Eno lelo je že minilo.
si Ti zapustil nas.
pa Te vsi pogrešamo,
saj si bil lako dober za nas.
У tihem grobu tam počivaš, " ■*ečno, smrtno spanje spiš,
mile prošnje, ne solze,
s tega sna več ne zbude.
d	naših si vsak čas,
«uh Tvoj še vedno živi Pomin na Te ohranimo za Vekomaj!
žalujoči ostali:
John Doljack/ oče John, Rudolph, Joseph
in Anthony, bratje Mary Primosch in Jean Zevnik, sfestri
^^GVeland, Ohio, 27. januarja 1949
ske so V njej. Nasoljene kože so tekle iz rok v roke in se utapljale v vodi.
Ko sem trčil ob udarnika Malovrha, ki je eden najboljših delavcev v tovarni, sem se, kaj vem kako, kar naenkrat znašel v povesti tovarne. Pripovedoval mi je in naslikal na dlan stanje rajnke tovarne "Gumice". Razmetano, porušeno, zasedeno z magacini in konjušnicami — tako je bilo stanje po letu 1945. Mrtvilo in tudi škoda sta doma-čevala v tej tovarni. Novembra 1946 leta se je znašel v tej zmedi Danilo Bračič, brat znanega partizanskega komandanta Mirka Bračiča. Poslal ga je tovariš France Leskošek: "Tovarna mora zaživeti!"
Danilo se je dobro zavedal, da sam ne bo vsega zmogel. Osamljenega je našel Malovrh in še nekaj tovarišev Nagrbančenih čel so prišli do spoznanja, da bo treba kar zares pljuniti v roke in napeti možgane. Kakor strele so šli po Sloveniji zbirati zapuščene stroje, jih s pomočjo oblasti spfavili v življenje in navzezadnje je tovarna zapela svojo pesem.
Iz kož je delavec tovarne "Standard" delal — podplate. Mimoidoči človek bi pomislil: "Saj kar gre!"
Pa ni bilo tako. Ni šlo. Res je, da je usnje v tonah hitelo na vse strani države, podplati so pa le propuščali mokroto. Malovrh s tovariši se je prvič sestal z drugimi delavci in nameščenci ter jim povedal v obraz, da ne sme iti tako naprej. "Novi ljudje smo, v novi državi, zato bomo tudi delali drugače, kakor so delali včasih. Delamo zase, zato naj bodo templanci res tem-planci!"
Našli so se taki, ki jim ni ugajala odkrita beseda zavednega delavca. Rovarili so na vse strani in zrovarili, da je v tovarno zapihal veter nezadovoljstva. Odhajali so domov in v druge tovarne. Proizvodnja je začela kar zares šepati. Eden iz Danilove skupine je odšel na Primorsko in nazaj grede pripeljal šest in dvajset Primork Zapustile so pueto, neplodno zemljo in odšle v tovarno "Standard", kjer jim je v samem za četku udaril smrad v nos. Po nekaj dnevih pa se jim je ta smrad udomačil in naše Primor ke so se v Kranju, kar dobro znašle.
Šest in dvajset primorskih rok je zamašilo šest in dvajset praznin in še več v tovarni. Delo zavednih Primork je privabi lo v tovarno tudi tiste, ki so do tega dne nekam postrani gledali to tovarno. Tako se je tovar na na žalost zanikrnežev in sovražnikov dvigala v zrak kakor goba po dežju. Kar pridnih korakov se je zbirala delovna družina in z vsakem dnem dosegala uspehe, ki so z zlatimi črkami zapisani v zgodovini razvoja te tovarne.
Ne samo stroji, tudi novi ljudje so rasli v tovarni. Našli pa
so se stari "gavnarji", ki niso bili napak ljudje, le ljubosumnost jih je gnala tako daleč, da niso dajali svojega znanja mlajšim — novim delavcem. Kar zares je šlo takrat v tovarni "Standard". Danilo se je s svojo gardo znova vrgel na delo. Zavedal se je z vsemi drugimi delavci in nameščenci, da plan ne bo izpolnjen, če ljudi ne bodo vedeli, za kaj delajo. Sestajali so se večer za večerom. Na teh sestankih so se med seboj do do-, bra spoznali, obenem pa so študirali besede naših voditeljev o graditvi socializma. Beseda socializem je postala domača, priljubljena in do dna spoznana. Vsi tisti, ki so tako ljubosumno čuvali svoje strokovno znanje, so ga začeli kar naenkrat s polnim prgiščem razdajati mladim, dela željnim rokam.
Tako se je znašla v delu tudi Karmela Madon, dekle s primorskih Brd doma. Svojih deset prstov je vrgla v "smrdljive" kože. Od prvega do zadnjega so jo radi gledali, ker je bil njen delovni uspeh vsak dan večji. Pa je dobila Karmela pismo od doma. Mama ji je pisala in reda nekako takole: "Karmela! Pridi domov.'Slaba sem in zemlja tudi zahteva svoje. Pridi, Karmela!"
Karmela je po sireni, ki ji je odpela delo, mečkala pismo. Sama je bila in kar tja v en dan mislila na Primorsko; Ne boš me! "Punca" je šla k tovarišu in povedala svoje. Ljudje iz tovarne pa so ji rekli;
"Karmela, ostaneš pri nas!" Karmela je ostala v tovarni. Za seboj je potegnila lepo število deklet, ki imajo danes po zaslugi delovne zavesti že velike uspehe in so na poti, da postanejo udarnice.
Ko je tako steklo delo, so bili tudi uspehi taki, da je ta tovarna vstala iz ruševin in da se res upravičeno imenuje tovarna.
Včeraj 18. t. m. je delovna družina tovarne "Standard" v Kraju izpolnila svoj letni plan. Delavci in nameščenci so res lahko ponosni na svojo zmago, ker pot do nje ni bila lahka in jim zato - za njihove zasluge in veliko požrtvovalnost res lahko čestitamo!
EPIDEMIJA KUGE SKOZI STOLETJA
Lani je divjala v Egiptu strašna epidemija kolere, ki se po zaslugi energičnih pomorsko-zdravsfcwenih mer ni mogla razširiti po drugih celinah. Po vesteh iz Egipta je bila umrljivost 50 odstotna.
Še strašnejše pa'so" bile epi-demije azijske kuge, ki se je v prejšnjih stoletjih mnogokrat razširila tudi v Evropo.
Najtežja oblika kuge je tako-
imenovana pljučna kuga, ki pa se na srečo malokrat pojavlja. Nekoliko lažja oblika kuge — če besedo lažje sploh lahko upo-rabimo\ — je tako imenovana bubonska kuga (bubon je oteklina). Tudi pri lažjih oblikah kuge je odstotek umrljivosti zelo velik ( v začetku epidemije do 85 odstotkov). Najpogostejša kuga je bubonska, zaradi če- \ sar lahko predomnevamo, da so'
podatki o kugi v srednjem in novem veku tičejo prav bubon-ske kuge. — Stalna žarišča kuge pa so v Indiji in Kitajski, od koder se' kakor poplava širi po svetu. Bacil kuge, pod drobnogledom majhno zaokroženo paličico, so odkrili leta 1894 in se lahko uničuje z desinfekcijo. Bu-bonsko kugo prenašajo podgane in drugi glodavci ter tudi bolhe.
Prva velika epidemija kuge je bila prenesena v Evropo za časa bizantinskega carja Justini-jana. Takrat je divjala kuga več
ali manj po vsej Evropi, pri nas pa je najbolj prizadela Zader, kjer je leta 545 trajala epidemija 3 mesece in opustošila mesto.
Leta 990 je v Zadru kuga zopet divjala, v Kotoru pa je med epidemijo umrl velik del prebivalstva. Zelo težke epidemije kuge so bile za časa križarskih vojn. Tudi pri nas je kuga v tem času igrala usodno vlogo. Leta 1202 so sklenili križarji pogodbo z Benečani, da jih bo nji-(Dalje na 4. strani)
Wm. J. KENNICK INCOME TAX
6219 GLASS AVE., zadaj
Uradne ure: Od 3. popoldne do 9. zvečer.
Ako želite priti ob kakšni drugi uri, pokličite telefonično EN 6499.
Urad bo odprt samo ta teden, oziroma od 24. januarja do 31. januarja. Urad se odpre zopet 10. marca 1949.	,




Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO BD. KE 1934
Modra stara sova pravi:
^^Poslttžite se te postage in prihranite si čas in denar!"
Ne glede če ste hišni gospodar ali trgovec, farmer ali industrijalist, CHerry 4200 je vaš glavni stan za najnovejše podatke o elektriki.
Mi imamo štab izurjenih svetovalcev—gospodarske, farmske, komercijalne in industrijske—ki vam pomagajo rešiti vaše probleme glede elektrike. Ti ljudje vam bodo hitro dali pravilne odgovore na vaša vpra-
šanja ... in vam povedali kako dobite najboljšo po-slugo z vašimi električnimi pripomočki in opremo . . . pomagali vam bodo dobiti NAJVEČ za vsak cent, ki ga potrošite za elektriko.
Torej pomnite—ko imate vprašanje glede rabe elektrike, samo pokličite CHerry 4200. Naša brezplačna posluga z podatki o elektriki, je na razpolago slehernemu odjemalcu družbe.
ALWAYS AT YOUR
Tune In "Ten O'clock Tunes"—All Hit Tunes, All Top Stars—15 Shows a Week—Mornings at 10 WGAR and WICA—Evenings at 10 WHK
1949 Tho Clevoiand Electric lllummatmg Company
SRANISLAV NUŠIČ:
IZBRANE CRTICE
KIKANDONSKE ZADE-VŠČINE
(Nadaljevanje)	"Slišiš, pop, jaz ne trpim opo-
p ^ je nekoč poklical tudi popa	zicije!"
бга. Toda pop Pera je učen	A pop odgovori: "Prav imaš,
ki ve vsako zasoliti, kakor	tudi jaz je ne maram!"
јГ °(^govor vselej na koncu	Upravnik popu: "Cuj, pop,
pa reče upravnik;	treba je varovati moralo!"
In pop odgovori: "Kar_varuj-te jo!"
Upravnik nato: "Kajti morala je temelj reda, red pa je temelj zakonov!"
Pop prikima: "Lepo in prav!" In vse takšne reči uganja novi upravnik in venomer nekaj šu-alia, teka, brska, sam vrag bi vedel, kaj! Lahko pa je uganiti, kaj. Mož je bil kapetan v nekem okraju, kjer je moral po ministrski zapovedi mnogo tekati naokoli, se plaziti okrog občinskih plotov in po malem pozivati tega in onega s kratkimi pozivi, pa mu je takole v pogovoru omenjal, da ne trpi opozicije in je po malem grozil pred
bližnjimi volitvami, in to je prešlo človeku v meso in kri in tega se ne more kar zlepa odvaditi. Lejte, pa pride" v Majdanpek in tu ni politike, ni občine, ni volitev, niti strank ni, on pa— tako deloven človek—mar naj se skisa? In se kdaj pa kdaj jplosne po čelu in se vzburi: "Saj sploh ne vem, kaj naj počnem! Ti ljudje so kakor ovčice. Mar ne bi mogel sem priti kdo drug? . . ."
Tako sedita nekoč upravnik in pop Pera pod trto. Naročila sta vsak svoje šilce komovice, nalila veliko čašo vode in posadila vanjo šilce, da se žganje shladi, medtem pa se pogovar-
jata o vsem mogočem. Pop Pera je pripovedoval upravniku da ni nič slajšega kakor na tešče kisle kumarice in komovica, češ: "To je boljše kakor bogve kakšen ananas!"
Nato je upravnik pripovedoval popu, da je imel psa, kateremu je samo vzkliknil "fiu!" in že je preskočil kar po dva stola.
"Krasen pes," je pristavil pop Pera.
Nato je spet pop pripovedoval kapitanu,-da je imel ženo pa ga je zapustila, ker je ljubila nekega topničarskega narednika pa je narednik padel in je popinja —za to so priče—rekla: "Še je
kaj narednikov na svetu!" In tako dalje in tako dalje.
Pa je pop to pripovedovanje razpletel na dolgo in široko, upravnik je še kolikor toliko poslušal, poslušal, potem pa se zamislil v nekaj drugega, pustil popa pripovedovati, sam pa je bob-nal z nohti po mizi in se daleč zapr edel v misli, ko se je iznena-da spet zavedel in segel popu v besedo:
"Kako praviš, pop, ljudstvo je tukaj dobro kakor živinica, a?"
"Je," reče pop.
"Je," pristavi tudi upravnik, se malce zamisli, srkne iz šilca in nadaljuje. "E, pa kaj praviš.
pop, kako stojimo tu za bodoče volitve?"
"Kakšne volitve?" osupne pop.
"Oh, saj, saj, bogme, vse pozabim!" se domisli upravnik in se plosne po čelu.
Pop umolkne, se poboža po bradi in izpod čela pomeri I upravnika.
"Oj, mati moja, mar vi tu prav nič n% volite?" spet povzame upravnik;
"Kaj pa naj volimo? Poslanca ne volimo, ker ne pripadamo nobenemu okraju, občine nimamo, župana in odbora nimamo."
(Dalje prihodnjič)
Gabilo
PLESNO VESmCO
katero priredi
Samostojno podp. društvo "Ložka dolina" V SOBOTO 29. JANUARJA 1949
v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
Pričelek ob 8. zv.
IGRA FRANKIE MULLEC ORKESTER
Vstopnina 75c
9TRAN4
ENAKOPRAVNOST
27. januarja, 1949.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
TRETJA KNJIGA
(Nadaljevanje)
—	Ustrejili so našega Mirona Grigoriča! ... Ni več med živimi sokola! . . . Ostale smo sirote! . . . Zdaj nas vsaka sapica odpihne! ... — In spet je začela zavijati: — Zaprle so se mu mile oči! . . . Nič več ne bodo gledale svetlega dneva! . . .
Darja je z vodo močila omedlelo Natal jo, Iljinična ji je s predpasnikom brisala lica. Iz izbe, kjer je ležal bolni Pante-lej Prokofjevič, je bilo slišati kašelj in stokanje med škrta-njem z zobmi.
—	Pri Kristusu Bogu, svat! Pri Odrešeniku, srčece moje, pojdi v Veške, pripelji nam ga vsaj mrtvega! — Lukinična je pograbila Petra za roke in si jih poblaznelo pritiskala na prsi.
vja, za visokimi peščenimi kozli je kozak obstal.
—	Tule v bližini nekje
Napravila sta še kakih sto
korakov. Tolpa okoliških psov je zbežala pred njima z laježem in tuljenjem. Petro je spustil nosilnieo in hripavo zašepetal:
—	Po j diva nazaj! To ti je klek! Vsi hudiči, kje neki leži? E, zahomotal sem se... Zapeljala me je nečista sila!
—	Kaj si se pa v hlaše? Poj-! diva! — seje namuzoval kozak.
Prispela sta. Zraven široko-vejnatega starega grma rdeče ibe je bil sneg trdo poteptan in pomešan s peskom. Od njega so se kakor žarki razhajali človeški sledovi in raznizana mrežica pasjih . . .
. . . Petro je po rdečkastorja-
vi bradi spoznal Mirona Grigor-jeviča. Potegnil je svata za pas in prevalil krcelj na nosilnieo. Kozak je pohi-koval in zagrebal jamo; ko je prilagojeval ročajem nosil, je čmerikavo godrnjal :
— Morala bi bila s sanmi zapeljati do borovcev. To sva ti osla! Ta merjasec divji ima dobrih pet piidov. Po snegu pa ne prideš nikamor.
Petro je razmaknil noge rajnega, stopil mednje in poprijel za držaja.
Do dne je popival v bajti pri kozaku. Miron Grigorjevič je očakoval nanj na sankah, zavit
■jmm
шсв
OF DIMES
THE NlkTIONtl FOUMDUION FOR INFINTILE PARIHSIS
v zagrinjalo. Petro je v vinsko-sti privezal konja k istim sa-nem, da je ves čas nemirno stal, na vso moč potegoval z glavo za uzdo, prhal in strigel z ušesi. Mrve se ni niti dotaknil, ker je čutil mrtveca.
(Dalje prihodnjič)
EPIDEMIJA KUGE SKOZI STOLETJA
(Nadaljevanje s 3. strani)
hovo brodovje prepeljalo v Palestino, še prej pa da bodo križarji za Benetke osvojili Zader. Zader se je dolgo časa junaško upiral, končno pa se je moral predati zaradi kuge, ki je kosila po mestu.
V letih 1347 do 1360 je divjala po Evropi tako imenovana "črna smrt". Leta 1347 je izbruhnila ta kuga v Siciliji, leta 1348 je besnela v Marseil-lu in po vsej Franciji, po Španiji in Angleški, leta 1349 pa po Švedski in Norveški. To je bila
ga v Splitu, zaradi katere je vse mesto skoraj izumrlo.
V 15. in 16. stoletju so naši kraji silno trpeli od strašnih epidemij kuge. V Dalmaciji se je kuga širila bodisi iz Bosne bodisi z morja. Leta 1428 je mesto Korčula popolnoma izumrlo ter ni nikdar več doseglo 7000 prebivalcev, ki je imelo takrat.
Leta 1525 j e kuga strašno besnela v Dubrovniku, kjer je umrlo 8000 ljudi, v dubrovniški okolici pa 12,000. Tega leta je v Splitu umrlo 6000 prebivalcev od 10 tisoč, ki jih je tedaj imel.
Leta 1578 je težko trpela Istra.
V 17. stoletju je kuga težko prizadela obmorska mesta. Danes vemo zakaj. V ozkih ulicah je bilo polno podgan. Leta 1607 je v Splitu od 4000 prebivalcev ostalo živih 1,500, v Zadru pa od 7000 le 100 prebivalcev.
Zadnja velika epidemija kuge v Evropi je bila leta 1682, ki je zelo kosila tudi v Sloveniji. Leta 1815 je divjala kuga v Dalmaciji, leta 1825 pa v Srbiji, kamor je prišla iz Turčije. V Carigradu je tega leta umrlo 150,-000 ljudi. —
RAZNO
najtemnejša perioda srednjega veka. Ker je proglasil, da je ku ga kazen božja a kasneje so obdolžili Žide, češ, da zastrupljajo s kugo, zaradi česar se je pričel pregon.
"Črna smrt" je opustošila tudi naše kraje. Najprej se je pojavila v Dubrovniku, ki je imel živahno tigovino z Vzhodom. Dne 13. decembra 1348 so pričeli prebivalci Dubrovnika ce-pati kot muhe. V 6 mesecih je umrlo 7270 Dubrovčanov. Dvajset dni zatem se je pojavila ku-
LEO'S CORSAGE SHOPPE
CVETLICE ZA VSE SLUČAJE Naša posebnost so šopki za svatbe in "corsages." Dopeljemo kamorkoli v Cleveland in Cuyahoga okraj. LEO IN DOROTHY SYGULA — 566 BROADWAY Bedford, Ohio—Tel.: Bedford 1782
ODRASLA DRUŽINA
vsi zaposleni, išče stanovanje s 5 ali 6 sobami. Kdor ima za oddati, naj pokliče
EXpress 4273
_	•	NAJBOLJŠE VRSTE
Farmer S Poultry perutnine
ŽIVE IN OČIŠČENE — DOBITE VEDNO PRI NAS
CENE ZMERNE — POSTREŽBA TOČNA
4303 SUPERIOR AVE.
EN 5025
POTREBUJEMO POMOČI
S 31. januarjem se moramo izseliti iz stanovanja, nujno moramo imeti stanovanje s 6 ali več sobami, najsibo na vzhodni ali zapadni strani mesta. Imamo tri otroke, ki pohajajo osnovno šolo. Imamo priporočila. Pokličite SW 2095.
PROSIMO!
Mizar, skandinavskega pokolenja, s ženo in majhno deklico, potrebuje stanovanje s 4 ali 5 sobami; najraje na vzhodni strani. Plačamo primerno najemnino. Damo priporočila. Pokličite
MU 4753
ZANESLJIVA DVOJICA
IŠČE NEOPREMLJENQ STANO-VANJE NA VZHODNI STRANI.
Ne pije in ne kadi.
Kdor ima za oddati naj pokliče MU 2717
Pripelji ga ... O, kraljica pre-milostljiva! Oh, ne bom prenesla, da bipoginiltamnepokopan!
—	Kaj pa, kaj pa misliš, sva-ha! — se ji je umikal ^etro, kakor da je kužna. — Kaj misliš, da ga je kar tako dobiti? Ljubša mi je lastna glava! Kje pa naj ti ga tamkaj najdem?
—	Ne odreci, Petjuška! Za pet ran božjih! Za pet ran božjih! . . .
Petro je žvečil brke in se navsezadnje podal. Odločil se je, da bo odšel v Vešensko k znanemu kozaku in z njegovo pomočjo poskusil dobiti truplo Mirona Grigorjeviča, Pod п©б se je odpeljal. Po vasi so se prižigale luči' in po vseh hišah je že brnela novica: "Kozake so po-strelili!"
Petro se je ustavil zraven nove cerkve pri očetovem sopol-kovcu in-ga poprosil, naj mu pomaga izkopati svatovo truplo. Ta je bil precej pripravljen.
—	Pojdiva. Vem, kje je tisti kraj. In ne zakopavajo globoko. Samo, kako ga boš našel? Ondi vendar ni sam. Včeraj so ustrelili dvajast krvnikov, ki so pobijali naše pod kadetsko oblastjo. Samo drži; potlej mi boš naročil polič žganega? Velja?
Opolnoči sta vzela lopate in ročna nosila za odnašanje gnoja in krenila po parobku vasi čez pokopališče k borovcem, kjer so izvrševali smrtne obsodbe. Sneg se je prijemal. Rdeča iba, kosmata od ivja, je hrstela pod nogami. Petro je prisluškoval slehernemu glasu in preklinjal sam pri sebi svojo put, Lu-kinično in še rajnega svata. Ob prvem šopu borovega mladiko-
INCOME TAX POSLUGA!
Ko želite imeti vaše pole za dohodninski davek za leto 1948 izpolnjene, pokličite
КЕпшоте 3177
in dogovorite se za sestanek.
V preteklih letih sem vestno in zadovoljno nudila to postrežbo stoterim našim ljudem v naselbini, in se tudi sedaj lahko z zaupanjem obrnete name.
MARY A. SVETEK
478 E. 152 ST.
Moja telefonska številka je: KEnmore 3177
Moški in ienik*. ki morajo nositi
OPORE (TRUSSES)
bodo dobro poetr«i*ni pri nas. kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore.
Lekarna je odprta ob nedeljah. Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah
Mandel Drug
LODI MANDEL. Ph. G.. Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR — 15У02 WATERLOO ROAD
Cleveland 10, Ohio
ZA ZANESLJIVO ZAVAROVALNINO
proti OGNJU—NEVIHTAM—AVTO POŠKODBAM, ITD., pokličite
JOHN ROŽANCE-I52I6 Lucknow Ave.
KEnmore 3662
PRODAJALEC ZEMLJIŠČ IN ZAVAROVALNINE
THE MAY C0;s BASEMENT
Dvojne Eagle znamke v,torek
Trgovina oprta dnevno od 10. zj. do 5.30 zv.
PRODAJAJO SE HITRO! Moške ročno zgotovljene 100% čisto volnene
OBLEKE
2 2 PAROMA HLAČ
Eno in dvo-prsni stili
95
Ekspertno krojaštvo in fino blago so stvari, ki jih pričakujete dobiti v oblekah po veliko višjih cenah . . . izberite si iz naše obširne zaloge stilov za moške in fante . . . sharkskins, birdseyes in pisane proge v prijetnih barvah—modri, sivi, rjavi in tan.
Mere: za regularne 35 do 44; za dolge 37 do 44: za majhne 36 do 44; za velike 40 do 48.
Basement oddelek z moško opravo
S' i 5
i:^
Five Point$ Office IS2nd St. near St, Clair Ave,
Vam bo ugajal National City nov FIVE POINTS URAD!
/Najsibo, da ste trgovec v tej naselbini ali prebivalec, vam bo ugajal ta novi urad National City banke v vaši , sosedščini. Ugajal vam bo ker je priročen—ugajal vam , bo ker vam nudi sleherno postrežbo v bančnem oziru. Poselite ga kmalu, ali ne?
Dovolj prostora za par kanje za odjemalce
#	čekovni računi
#	Hranilne vloge
#	Varnostne shrambe
•	Bizniška posojila
•	Posojila na vknjižbe
•	Osebna posojila
• Pošiljanje denarja v tuje dežele
THE
NATIONAL CITY BANK
-OF CLEVELAND-
Five Points Office
I
w
NUJNO!
Z 1. februarjem se moramo izseliti. Nujno potrebujemo stanovanje s 6 ali več sobami za večjo družino. Vzame se tudi če je oddaljeno, toda v kraju, odkoder se lahko vozi vsaki dan v mesto. Bomo sami popravili stanovanje. Prosimo pokličite telefonično, kar vam povrnemo.
EX 3173
POŠILJANJE MOKE m
PAKETOV Z Živežem v Jugoslavijo
Od zdaj naprej pošiljamo moko v Jugoslavijo po dveh cenah, dajajoč s tem na razpolago pošiljateljem, da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali pa do MESTA PREJEMNIKA (do hiše).
CENE MOKE SO:
1)	VREČO BELE MOKE 100 funtov pošljemo za
Prevoz do REKE IN ZAVAROVANJE za polno izgubo (total loss' do mesta prejemnika je uraCunano v gornji ceni. Prejemnik mora v tem slučaju sam plačati stroške prevoza od Reke do svojega bivališča.
2)	VREČO BELE MOKE 100 ft. pošljemo za J|2
v tej ceni so uračunani vsi stroški za zavarovanje proti polni izgubi (total loss), kot tudi stroški prevoza od Reke do NASLOVA PREJEMNIKA kjerkoli v Jugoslaviji, tako ne bo prejemnik plačal nobenih stroškov ko prejme moko.
Naša moka, ki jo dobavljamo od poznane firme "GENERAL MILL," je prvovrstne kvalitete, vsebujoča visoko količino pro-teina, najmanj
STANDARD PAKETI za naročitev naših NOVIH Standard paketov, vprašajte za cenik in naroSilne liste (Order Forms). Dostava moke in Standard paketov je garantirana. V slučaju izgube pošiljke, vrnemo denar.
PO OBEH CENAH POŠLJEMO ISTO KVALITETO MOKE, KATERA JE SEDAJ PAKIRANA V IZREDNO MOČNE VREČE (OSNABERG BAGS) ZA IZVOZ.
Ena oseba lahko pošlje z isto ladjo največ PET VREČ MOKE in to na pet različnih oseb v Jugoslaviji. Opozarjamo, da postane vse blago po naročbi Vaša last, dočim smo mi samo posredovalci med pošiljateljem in tukajšnjimi oblastmi. ček in Money Orders naj se glase na »"DOBROVOLJNI ODBOR."
URADNE URE: Vsak dan od 9. zjutraj do 5. zvečer. V nedeljo in ponedeljek je urad zaprt.
DOBROVOLJNI ODBOR
245 WEST 181h ST.	NEW YOHK 11, N. Y.
Telefon: WAtkins 4-9016
MATI IN SINOVI
nujno potrebujejo stanovanje s 5 ali 6 neopremljenimi sobami. V sedanjem stanovanju se nahajamo osem let. Vzame se na vzhodni ali zapadni strani mesta. Pokličite pred 3. uro popoldne.
ME 6708
HARMONIKE
nove in rabljene; 12 basov do 120 basov. V trgovini smo 12 let. Učitelj je CHARLES HAAG, 1444 Clarence Ave., BO 4946.
WILLOUGHBY STUDIO
42 Seminole Trail WILLOUGHBY 1566 W 1
STAREJŠA ŽENSKA
dobi dober dom in plačo za opravljanje lahkega hišnega dela in oskrbo otrok pri slovenski družini. — Vpraša se na
1544 BELVOIR BLVD__EV 0777
NAPRODAJ
1949 BUICK CENTURY
4-door avto; ogrodje v izvrstnerrj stanju, dobri tajerji, "spotlight," radio, grelec.
2887 Mayfield FA 9763—FA 8569
Member Veđard Depoit Inturince CorporBtioa
DELIKATESNA TRGOVINA
na 2726 W. 25th St.—Kompletno z vso električno opremo, polno zalogo. Izkaz prodaj; stanovanje, dober "lease." To je izvrsten prostor za delavno dvojico. Sprejme se pri' merno ponudbo, ker se lastnika selita v New York.
Mr. Shahan TOWER INVESTMENT CO.
621 Hippodrome Bldg.
MA 8174 — MA 2130
IZVRSTNA HIŠA
4 sobe in stranišče; preprogi' beneški zastori, vogal Strathmor® in Hayden v East Cleveland. Pr'' meren prostor za zdravnika, zoboZ' dravnika, majhno trgovino. DovoU prostora za parkanje.
GL 3000
CADILLAC
poznega 1947 modela; "62," \ door Sedan, črne barve; 11,OO" milj, popolnoma opremljen, v vrstnem stanju. Royal Master bel' tajerji. $2595. Pokličite lastnika MA 0950
HARMONIKE 1949 model
importirane iz Italije; zelo izr^ den inštrument; ima 140 basov, prememb; lastnik proda po praV' ceni. Na pogoje.
LOUIS GAPPY 1382 E. 27 ST., PR 8166
MESNICA
z grocerijo se proda po lastniki"' ki jo uspešno vodi 14 let. Na pr"' metni ulici W. 25th. Nizka najeit*' ni na in "lease." Ni mogoče primež; jati—za $3,000. Za podrobnost' pokličite
Mr. VOVOS SERPAS LIQUIDATORS AT 7373
DELO
ŽENSKA DOBI DELO
za splošna hišna opravila; nava<^' na kuha, nič pranja. Mora biti ur j ena. Ena odrasla oseba in 6-letP' otrok. Za ostati tu. Blizu bus®' Pokličite
Westlak* 1745 J
KUHARICA DOBI DELO
ženska dobi delo v novi tovarijjj ški kafeteriji, za pomoč pri kU4 in pripravljanju "salads." Mora b*' ti izurjena. Prednost ima žensK®' stanujoča na zapadni strani mest®' Plača od ure. Zglasite se pri vhod" PRECISION CASTING CO.
12600 Berea Rd.
, Oglašajte v Enakopravno!^