280. številka. Ljubljana, nedeljo 5. decembra. XIII. leto, 1880. SLOVE Dopisi naj se izvole lrankirati. -Rokopisi ho ne vračajo. — Uredništvu j« v Ljubljani 'v Franc KolmaDOV«! hUl St. li .ffkdaliika Itolbft* Opravništvo, na katero naj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. adumnstrativne stvari, je v" „Narodnej tiskarni" v Koluianovej li.si. Prihodnji popis ljudij. Uže konec tega meseca, zadnjega decembra tekočega leta, bode občni popis ljudij v Avstriji, ali splošno stenje ljudstva. Mi smo uže enkrat opominjali velike politične važnosti tega popisa ali stenja tudi za naš slovenski narod, a zdaj ko se tist čas uže tako zelo bliža, menimo, da se mora zopet in sicer vsa pozornost slovenskih narodnjakov na to reč obuditi. Ta popis bode namreč pokazal, koliko je našega naroda v Avstriji, koliko je nas Slovencev. Naši sovražniki, nemškutarji, Nemci in Lahi, bodo v tej stvari kjer bodo le mogli, hoteli nas kaj postrizati, da bi nas bilo le m en j naštetih. Zategadelj so tudi dosegli, da se nij naravnost beseda „narodnost" postavila v rubriko o popisu, temuč „jezik, ki ga navadno družina govori" — ali „umgangssprache". To bo storili iz dobrega preudarka, ker Slovenci dozdaj nijso svojih slovenskih šol imeli, pa da zna in go vori mnogo naših rojakov nemški ali laški jezik. Kateri Slovenec torej tuj jezik zna in govori, hoteli ga bodo vpisati v rubriko „umgangssprache " kot tujca, Nemca ali Laha. Rubrika „umgangssprache" namesto „narodnosti" je prava in premišljena past, v katero naj bi se kak „narejen" ali psevdo-Nemec ujel. Zdaj se pač izgovarjajo še, da „umgangs-aprache" ne pomeni nič druzega, nego to, kar pove po besedi. Ali potlej, kadar bode enkrat popis pri kraji in dovršen, prepričani smo, da bodo vse ljudi k pravim Nemcem štel, kateri bodo zapisali, da nemški govore. Zato je treba paziti. Zato je treba, da vsak v svojem krogu ljudi poduči, da svojo slovensko narodnost vpišejo, če tudi včasi že drug jezik govore v hiši. Slovenci smo zavoljo svojega jeziku zmirom premehki in predobri. Če nas devet Slovencev skupaj sedi, pa pride k nam deseti človek, ki je Nemec, pa bomo njemu za ljubo in v prijaznost začeli nemški govoriti. Zavoljo tega pa nijsmo še Nemci. Kavno tako se naši, zlasti omikani, kaj radi — le pregosto — ženijo z Nemkami in potlej b tako žensko le nemški govore, ker ta druzega ne zna, a možje so preslabi, da bi jo naš in svoj jezik naučiti se prisilili. Zarad ženske pa nij še cel tvoj rod nemški postal, ali vsaj ne bi imel! Da nas bodo zlasti v mestih in ob mejah nekoliko prikrajšali in obstrigli, to znamo. Ali dolžnost naša je, da storimo vse zoper to, da obranimo vse, kar se ohraniti da. To pa mo remo le s tem, da ljudi podučimo in opozorimo, za kaj gre, ter da pazimo, da nas ne bodo politični narodni nasprotniki nikjer golju- fali, kjer mi zabraniti moremo. O tem slovensko novinarstvo ne sine molčati. Lep izgled pred očmi imejmo, kako drugi nnrodje v tem oziru uže delajo. NemŠko-libe-ralni poslanci so na Dunaj i izdali knjižico z naslovom „die volkszahlung am 31. december 1880", katero v tisoč in tisoč eksemplurih razširjajo, samo, da bi se več nemških podpisov v rubriki „umgangssprache" dobilo. „Neues Wiener Tagbhitt" pa celo nesramno terja, da se vsi Slovanje in drugorodci na Dunaj i zapišejo za Nemce, ali „umgangssprache deutsch", češ, da se na Dunaji le nemški govori. Isto tako podučuje „Deutsche Zeitung" Nemce. Pa tudi slovanski listi, zlasti češki, podučujejo svoje ljudstvo. Torej Slovenci ne zaostanimo, pa ne pustimo, da bi tujci naše domačine krivo „podučili", našemu narodu na. škodo. Za slovensko uradovanje duhovnov se je v zadnjej številki „Slovenskega Gospodarja" zopet hvalevredno energično oglasil Konjiški dekan g. dr. Ulaga, kateri „zastian slovenskega uradovunja v župnijskih in dekanijskih pisarnicah" tako le piše: „Slavno c. kr. predsedništvo deželne vlade v Gradci je na migljaj visokega ministerstva notranjih zadev s sklepom od 19. okt. t. 1. na našo prošnjo odgovorilo, da je p. n. prošnjikom na voljo dano, svoje zahtevanje po dotičnem škofijskem ordinarijatu visokej vladi na znanje dati. Vsled tega je odposlana bila dne 18. nov. ponovljena prošnja do visokega ministarstva notranjih zadev in sicer po preč. ordinarijatu. „Naj razglasimo razloge, s katerimi je stvar v prošnji do preč. ordinarijata podprta. Zahtevanje udov pastir, konferencije v Konjicah dno 20. jul. t. 1. je prvič iz političnega stališča celo pravilno in tudi času primerno, ker se visoka vlada ne more ustavljati upeljanju slov. jezika v šole in urade, kajti ima v svojem progi amu zagotovilo, da bode narodom pravična. „Gotovo je drugič, da se mora katoliška cerkev najbolj varovati napake, tla bi kje iz prevelike prijenljivosti do nemškutarske stranke v deželi žalila narodne pravice, ker dela to razkačenost ne le pri omikanih Slovencih, nego tudi pri bolj priprostih ljudeh, ki uže dobro vedo, da slovensko ljudstvo ne more v omiki ni za stopinjo naprej priti, ako ne dobi skoro narodnih šol in popolnih pravic v vseh uiadnijah. „Naše zahtevanje je tretjič tudi iz cerkvenega stališča pravično in pravilno. Priča temu so sami sv. oča, papež Leon XIII. Vprašajmo le, zakaj so neki sv. oča prav v s e-danjih čas ih svojo preiinenitno okrožnico od 30. septembra vsemu katoliškemu svetu razglasili V Uzrok temu poudarjajo sv. Oča sami, ker so se po njih besedah v teku času državne razmer0 v onih straneh sveta spremenile. Iju-beznjivo oko namestnika Kristusovega gleda na velike premembe na balkanskem poluotoku, ki pa še nijso do konca prišle. Kako da se bo vse obrnilo, ne more denes nihče povedati. Zgodovina preteklih časov pa uči, da se je le modrosti in milej skrbi papežev zahvaliti, da se nij katoliška cerkev v južnih deželah uže davno v razkolništvu potopila. To še posebno jasno spričuje zgodba slovanskih apostolov, sv. Cirila in Metoda. „Malodušne, vladoželjne, nemškim željam služeče pokveke obrekujejo in ovajajo sv. moža v Rimu; npastolska stolica pa ne odstopi od krščanskih načel, ter potrdi slovanski bogoslužbeni red in se ve da tudi rabo slovanskega jezika v vseh službenih razmerah mej sv. škofom Metodijem in njegovo slovansko čredo. — In papež Leon še posebno poudarja, kako močno da so mu pri srci katoliške občine južnih Slovanov, ki jih želi po tesnej zvezi z rimsko stolico obvarovati vseh skušnjav nesrečnega razkoluištva. „To vse spodbuja kaj močno katoliške Slovane k ljubezni in udanosti do poglavarja sv. katoliške cerkve in more tudi pri raz-kolnikih ljubezen in zaupanje do sv. katoliške cerkve obuditi ter z božjo pomočjo zaželenemu cerkvenemu zjedinjenju pot pripraviti. Sv. oča so z okrožnico prav glasno vsemu svetu oznanili, da so nemški hujskalci, ki so se celo drznili sv. Metodija krivoverstva ovajati, prav krivično delali, da je pa sv. Metod ij celo prav imel, ko se je mej Slovani njih narodnega jezika posluževal, da jih je bolj podučil in njih vsestranskej omiki trdno podlogo dal. Zatorej si pa tudi pravični nemški zgodovinar dr. Al. Huber ne more kaj, da ne bi resnice spoznal, rekoč: „Le kogar narodna strankarska strast slepi, more Metodiju in temu, kar je dognal, odreči priznanje, ki ga najde pri slovanskih narodih. Sv. cerkev ga je postavila (v počeščenje) na altar, njegovih nasprotnikov pa nobeden poleg njega ne stoji." „Če torej terjamo, naj bi se pri nas začelo v narodnem jeziku u radovati, ne terjamo ničesar druzega ne^o isto stvar,, katero je rimska stolica odobrila v onih časih,ko je germanska stranka hotela ponemčiti Slovane. Zatorej pa upamo, da ne dobimo prošnje nazaj s temT da ne bo iz tega nič!" Politični razgled. V Ljubljani 4. decembra. Tudi čc<i listi so nezadovoljni zarad tega, ker vlada Taaffejeva nij izpolnila nobene v državnem zboru sklenenih resolucij. „Narodni listi" pravijo, da baron Conrad nij boljši prijatelj češkim Šolam, kakor je bil Str*mayr. — rPolitiki" pa se piše i Dunaja: Ker se v času. ko je imel državni zbor počitnice, glede izvršenja ravnopravnosti po šolah na Češkem, Moravskem, Šlezijskem, Kranjskem itd., nij nič storilo in se na dotične resoluege v proračunu za leto 1881 nij nič oziralo, pričakovati je zato, ila se varuje parlamentna avtoritet, od c«de desnice energičnih korakov. V druge; seji «lrž k % iicira /l»>ra sedanje sesije, je predložil grof Taaff» načrt zakona glede* zidanja železnice od Sjenice v S a-rajevo, trgovinski minister pa trgovinsko pogodbo s Španijo. Za zidanje železnice po bosenskej dolini posodilo bi se Bosni in Hercegovini 8,831.000 gld. Proračun za 1. 1881 se je izročil budgetnemu odseku, ki je imel petek dopoludne svojo prvo sejo. ■*ravoNorliii miiiisfor se bode v državnem zboru baje interpeliral glede znanih proganjanj sodnikov, notarjev in časopisja, ko likor jih spada pod grasko deželno nadsodnijo. Nomski iiacljuiinilcj avstrijskega državnega zbora agitiraju mej soboj, da bi ne glasovali za to, da bi se ministerstvu Taaff-i-jevemu dovolilo pobiranje davkov v prvem četrtletji 1881 in da ne bi smelo izdati 14 milijonov zlate rente, kajti, pravijo, ko bi oni za to glasovali, izrekli bi zaupanje zdanjemu ministerstvu. V iidrinve. Knez črnogorski je poslal poveljniku združenega evropskega brodovja lastnoročno Dopisi. Z Dunaja 3. dec. flzv. dop.] Včeraj je tukaj začel izhajati novi dnevnik „Tribune", ki bode pisal v smislu avtonomistične stranke. Uredujeta ga Skrevšovskv in Penneke, prvi znani talentirani žurnalist, le na slabem glasu zurud grdega obnašanja proti vodjem češke narodne stranke. Denarna sredstva daje „Lan-derbank" in teh bode mnogo treba, če se hoče list vzdržati in konkurenco delati judovskim velicim žurnalom. Naj ga pri nas naroče po društvih in javnih lokalih. „Wiener A'lgemeiue Zeitung", Plener-Herbstov organ, ki je lani začela izhajati na podlogi kapitala 300 000 gold., je požrla vso to velikansko svoto v teku jednega leta. „Presse" in ..Deutsche Zetttttlg" imata take deficite, da njiju življenje le na niti visi. „Lunderbank" je iz početka mislila pokupiti akcije „Neue Freie Presse", katerih večina, namreč za 11 2 milijon goldinarjev je neprodana ležala pri rAnglobanki". A to se jej nij posrečilo, ker je nemško judovska klika vse sile proti temu napela in končno dosegla, daje Kothschild teh 1 l/a milijon goldinarjev vložil pri „Anglobanki" ter akcije sprejel. Sicer pa bi tudi nakup teh akcij „Liinder-banki" le malo pomagal bil, ker bi gotovo se- pismo, v katerem se zahvaljuje evropskemu , danji vodje „N. Fr. Pr.u še tist dan zadaj nabijajo. V Ulciuji se je odprla črno gorska poštna in telegrafska postaja. Kaj bode zdaj, ko je Ulcinj predan Črnogorcem, z evropskim broclovjom ? Anglija baje predlaga, da, ako se ladije raz-idejo, da odplujejo v luke, katere si bodo jedna drugej naznanile, ali pa naj bi j>o Črtah križale, katere bodo vsem ladijam znane, tako, da bi se dejanski ne razšlo evropsko brodovje. Rusija je baje takoj sprejela ta predlog. Nemčija in Francija pa sta ta predlog odbili. Najnovejši telegram poroča z Dunaja o tem 3. decembra: „Pol. Corr." javlja, da je denes viceadmiral Sevmour naznanil razpust en je združene note. Britanska eskadre gre jutri v Malto, Francoska v Toulon. Na razne interpelacije o vnanjej politiki je zopet govoril v francuskoj zbornici vnanji minister Saint Hilaire, ter dejal, da bode konec tega tedna predložil zbornici vsa pisma glede Črnegore, v štirnajstih dneh pa pisma Grško zadevajoča. Nadalje je rekel, da zdanja francoska vlada hoče mir in tudi demonstracija z evropskim brodovjem je bil samo moraličen pritisk. Najboljše jamstvo za vzdržanje miru je obstanek evropskega koncerta, in Evropa je prosila Grško, naj ne prične vojne. — Potem pa je zbornica vladi izjavila zaupnico Angleški poslanik v Carigradu, Gdschen, je pozvan od vlane v London, da osobno po roča o še nerešenih vprašanjih in da dobi novih instrukeij, Gbschen odpotuje 8. dan t. m London. Iz Berlina se piše liberalnemu dunajskemu časniku: Ščuvanje (mej nemškim narodom) zoper Judo traje vedno dalje. Judovsko vprašanje je na Nemškem ostro, nevarno po stalo. Vladno časopisje to judovsko proganjanje še podpira. V Berlinu so študentje na univerzi pro feBorja Lassona (krščenega juda), ker je ondan govoril zoper preganjanje judov, javno napali, zmerjali in ga prisilili, da je moral svoje predavanje ustaviti. Na Irskom se vrše še nadalje polje deljski ali „agrarni umori". Nedavno je bil 1 Nevv-Pallasu v grofovini Limerick ustreljen neki sodnijski sluga, ki je imel izgnati nečega tacega najemnika, ki nij plačal najemščine. Sodnijam in v obče oblastnijam tudi najubo-žnejši ljudje niti za denar nekčejo delati. začeli at m o _e tedaj najcenejši dunajski dnevnik S Krasa 30. novembra. [Izv. dop.] Kaj to pomenja? Tako sem sam sebe vprašal, či-tajoč, da tržaški gospod Depretis letos Kra-ševce izredno pogostoma materijalno podpira, in posebno Komence, katere je v nekolikih mesecih štirikrat zaporedoma z zdatnimi darovi osrečil. Res Čudna zdela se mi je ta prijazen — znajočemu, da so Komenci prav letos razen vina dovolj žita in vsega druzega živeža več piidelali kot v nobedenem letu dolge prejšnje neplodne dobe, v katerej se vladi od podpore Kraševcev še sanjalo nij. Nekdo, kateremu sem te svoje pomisleke razodel, odgovoril mi je odkritosrčno, da je g. okrajni glavar v Sežani omenjene podpore Komencem priskrbel iz hvaležnosti za podeljeno mu častno občanstvo. Ker pa je znano, da se tudi za najčistejše svrhe odločena darila po nekaterih organih lehko za strankarske namene uporabljati dajo — nasmejal sem se zgoraj odgovarjajočemu ter ga opomnil na stari pregovor: Timeo Danaos et dona ferentes! In glej! uže nekoliko dnij potem je „Soča" svojim čitateljem naznanila ukaz c. kr. okrajnega glavarja v Sežani, vsled katerega se ima v ljudske šole na Krasu podučevanje v nemškem jeziku uvesti, in — kar me je najbolj iznenadilo — da sta krajni Komenski in Sežanski šolski svet temu zloglasnemu ukazu iz lastne inicijative povod dala. — O, žalostna nam majka! Resnično ponosen sme biti tržaški g. namestnik na vspeh svojega potovanja po Krasu in opravičen sme vsklikniti: veni, vidi, vici! Toda to njegovo zmagoslavje nema nika-keršne zdrave in stalne podlage, kajti tisti svetovalci, ki so se seje udeležili, v katerej je vpeljanje nemščine v naše ljudske šole skleneno bilo, so samo sebe zastopali in nikakor ne značajnih, neodvisnih in z zdravim umom obdarjenih Kraševcev. To bodo videli! — Kraševec je sicer materijalne podpore vedno potreben in tudi hvaležno sprejme, kar mu Njegovo Veličanstvo blagodušno podari, vendar dobro ve, da večji del sodeželanov, ki so morda zarad znanja nemškega ali druzib jezikov po velikem trudu kakšni mestni stre-žaji, uradski služabniki ali celo uradniki postali, večkrat slabše Živi, kot umni kmet, in on sprevidi tudi, da podučevanje v raznih jezikih — ki uže samo na sebi učence v napredovanji koristnejših — vitalnih — znanostih ovira, le polovičarstvo rodi, katerega se na Primorskem pri vseh stanovih na kupe nahaja; zategadelj želi on pošten, delaven in na podlagi s voj ega materinskega jezika izobražen Slovenec ostati; on ne prodaja svojih prirojenih svetih pravic za nobene denarje in še menj se zmeni za Bismarka in protestanti-zem, ki sta neizogibljiva Korolarija ponem-čcvanja, ampak hoče svojej milej domovini, svojemu priljubljenemu cesarju in svojej veri do smrti zvest biti. Na podlagi tu navedenega nadejam se torej, da bodeta Sežanski in Komenski krajni šolski svet svoj ves Kras sramoteči sklep o posilnem podučevanji v nemškem jeziku preklicala in namesto tega sklenila mladino o tem podučevati: kako se ima ostudnemu — žali Bog! po slovenskih deželah uže celo razširje-iiemu servilizrau v okom priti V Iz Trsta 2. dec. flzv. dop. j Nov nemšk časnik in Bicer dnevnik „Triester Tagblatt" bode tukaj zagledal 9. t. m. beli dan. List ne bode „verfassungstreu", v vulgarnem smislu, to je: ne bode imel židovskega značaja, kakoff „Triester Ztg.w, ampak bode, kakor obeta njegov program, spravljiv in pomirljiv. D i bode grbasta in pojudena tetka „Triesterica" mnogo izgubila, to se razume ob sebi. Sodelavci lista, katerih značaj nam je znan, so porok, da bode list dober. V novem „ tržaškem Tagblattu" se ne bode nemčurska ljubljanska gnojnica raz-tekala, ne bode se boril list za oslovo senca „deutsch-krajnerjev" tudi ne bode priporočal nemškega „schulvereinau, ampak on bode prijazen sedanjej vladi in narodom, ki svoboda ljubijo. Kako je v Trstu pri odvetniškej komori se slovenščino, naj navedem m al fakt um, kateri se je te dni. pripetih Prišel je neki Vi>-pavec v Trst z listom, naveden na tukajšnjo-odvetniško komoro, da bi mu dali jednegai odvetnika. Ker je bil dotični list slovenski* pisan, ga je vodja odvetniške komore zavrnili se surovimi besedami, da ne sprejme nika-keršne slovenske pisave (della linguagio sclr.avo). Romal je spet v Vipavo, da inu je tamošnja sodnija nemško klavzulo naredila in pritisnila pečat. Vračajo se v Trst, ga je zopet galantni, vodja odvetnikov zavrnil, da kaj nosijo to „šča-varijo" ali švabarijo v Trst, da tukaj se mora le laščina sprejemati in tako dalje, (udno je pri tej odvetniškej komori, kjer vendar tudi. sede Slovenci namreč dr. Bizjak, Olivo in drugi; zmožni v komori! Kar se tiče dr. Bizjaka ga poznamo, da je Slovenec, toda tak, ki le od daleč gleda-boj Slovencev z& svoje pravice. Da bi se pa-kot mož poprijel v resnici naše in svoje stvari, tega ne, strah pred lahoni mu je prehud. Dr. Olivo pa je oni gospod, za katerega je politično društvo „Edinost" pri ministerstvu po g. Nabergoju vloženej peticiji prosilo, da je iz Ajdovščine v Trst kot notar prišel, ker je zmožen slovenščine. Takrat se je najvefc na to ozir jemalo v prošnji: „Edini notar slovenščine zmožen." Denes pa svojo Vabilo na mg* „Slovenskeca Pravnifca". Med letom L881. nameravam izdajat] pravosloven list: „SLOVENSKI PRAVNIK" in vabim vso, katerim je pravoslovje in širjenje tega znanstva na serci, da me V tem po.lv/etji krepko podpirajo. Štejem si v sveto dolžnost, na ta način v svojem delokrogu za povzdigo svojega narodu delovati, ter vsem slovenskim juristom priliko dati. da se v ta namen z menoj združijo, ter tako pravno zavest med ljudstvom budijo in zaupanje na zakon in neoniabljivo njegovo moč utrjuj«],,. tme listOVO je liže tudi njegov program. „Slovenski Travnik" poćal se bode jedino le s pravom, ter prinašal članke o pravnih tvarinah. pravnih vprašanjih in o pravnih potrebah. Razglaseval bode v prvi vrsti tudi razsodbo civilnega in kazenskega sodnika: prinašal najnovejšo zakone in viših oblastnij določbe, ter skušal ustrezati pravnim potrebam vseh stanov. „Slovenski Travnik" bodo /ugovarjal terjatev, da naj se slovenski jezik kolikor mogoče vpelje v javno urudovanje. Ker toliko je jasno u/e sedaj, da se urad O vanj u slovenskemu ne bode moč izogniti, in da je vpeljava tega uradovanja le vprašanje časa. Vsakdo objektivno mislečih pa mora pritrditi, da se s slovenskim uradovanjem pravna zavest mod narodom pokrepi in zakonov vpljiv pomnoži. In če bodo sodnija, ki dr/i tehtnico pravico nad ljudstvom, v ljudskem jeziku govorila, bode to le povišalo njeno veljavo. Ker pa sem prepričan, da so sodnije od nekdaj pravno znanstVO podpirale, in širjenje tega znanstva med narodom pospeševale, obračani se še posebno do slavnih in visokih soduijskih oblastni)', da moj list v svojo prijaznost sprejeti blagovolijo. Sodelavci se ne bodo tehtali po političnem mišljenji in sprejemali se bodo tudi nemški spisi, katere potem uredništvo na slovensko preloži. Končno naznanjam, da bode list izhajal vsakega meseca petnajsti dan v zvezkih, po 2 poli navadne osmerko obsežni. „Slovenski Pravnik" stane; za vse leto.....4 gld. za pol leta.....2 „ za četvrt leta .... 1 „ Naročnina naj se pošilja uredništvu „ Slo v e D s k eg a T r a v n i k a " , v Ljubljani, v frančiškanskih ulicah, št. Hi. Tod to adreso naj se pošiljajo tudi spisi. Domoljube slovenske prosim, da bi se z naročili oglasili vsaj do 1. januarja 1881, ker se lista ne bode tiskalo dosti več, nego toliko iztisov, kolikor bode naročnikov. V IJU.UANl 1. decembra lsso. 1 >i*. *4tkJL£V>I12E 3Io!-i, odvetnik« Natisnila „NArmiiia tiskarn**1 t I.jniauni. nehvaležnost s tem plačuje, da se Se za Slovence niti ne zmeni. Iz Zemuna na srbskoj meji 29. nov. JIzv. dop.] Vesela vest, rla se počne železnica od Budimpešte do Belgrada, kakor tudi 450 kilometrov dolga in jako lepa srbska železnica graditi, bila je, skoraj bi rekel, ne samo v Avstro-Ogerskej, ampak celo v inozemstvu pri industrijalnih in trgovskih ljudeh z velikim veseljem sprejeta. Pa žahbog, mnogo in premnogo ljudij bodi si radi nevednosti ali radi lehkomišljenosti, manjše vrste podvzet-nikov, rokodelcev, kakor tudi prostih delavcev teklo je od vseh stranij v Zemun in Belgrad, kakor da bi pač vsak prvi bil ali ne zamudil sebi prifneTnega posla, ne da se popred prepriča, kaj da se bode letos delalo. Ker je magjarska vlada, kakor znano, za to leto samo nekoliko oddelkov, koji dalje časa za izgotovljeuje potrebujejo, podvzetnikom izgo-toviti dala, kar za toliko ljudij, ki so tukaj uže po več mesecev na delo čakali, v nikakem primerji ne stoji, postali so torej radi konkurencije tukajšnji podvzetniki popolnem oderuhi, in plača je tako majhena, da najbolji delavec ne more več kakor GO do 80 kr. na dan služiti, a na tisoči golili in brez vse pomoči tu prebivajočih delavcev je brez vsacega dela, ter stradajo, da se Bogu usmili, in uiti odpotovati radi pomanjkanja ne more|o. Zviti Srbi odlagajo z uzrokom, dokler se trgovinska pogodba mej Avstro-Ogersko in Srbijo ne sklopi, z zidanjem železnice, in čul sem od jako odličnih in veljavnih Srbov, ki so se javno izrazili, da hočejo rajši vse pretrpeti, kakor pa železnico zidati, dokler se za Srbijo primerno ugodna tigovinska pogodba ne sklopi. Ta stvar se sedaj uže dosti dolgo zHvlaka, in v najboljšem slučaji nij nikakega upanja, da se pred spomladjo počne srbska železnica zidati. Dobro je torej, da se nevedni ljudje, kateri ne Čitajo, kaj se tu doli godi, podučijo in svarijo, da naj nikar ne hodijo poprej v te kraje dela iskati, dokler se ne počne cela magjarska proga, kakor tudi srbska železnica zidati, kajti uže je tukaj na tisoči stradajočih siromakov brez vsega del« in vsake človeške pomoči Bogu na milost, dokler se delo počne. Da bode potem za Še toliko delavcev dosti dela in tudi plača primerno lepa, to je gotovo, akoravno ne taka kakor v Bosni mej okupacijo. Potrpite torej slovenski delavci, kateri želite semkaj priti, še nekoliko mesecev, kajti srečne se smete šteti, da ste še doma Kadar bode čas, bode se vam tudi v naših slovenskih novinah z veseljem naznanilo, da vas je treba. Ne zamerite, prosim, mojemu svetu, kajti jaz rojak vam te vrstice iz prepričanja pišem. Iv. S. Domače stvari. — (V lj ubijan s kej čitalnici), v dvorani, deli denes predpoludnem odbor gospij obleko ubogim šolskim otrokom. Dobrotnikom in prijateljem otrok je vstop prost. — (Miklavžev večer) priredi drevi „Sokol" v čitalnici. Ko se program zvrši bode svirala gledališka godba pod vodstvom gosp. Majerja. — (Ribiško društvo) za Kranjsko se je 1. dec. tukaj ustanovilo in vladi pravila v potrjenje predložilo. — ((j. Len'dovšek), vikar v Ptuji, je izdal staro cerkveno božično pesen z notami. Cena 2 kr. za iztis, a 100 iztisov se dobi za 1 gld. 50 kž. — („Slo venskega 1 i te rarnega dr u-štva na Dunaji") odbor ima društveno zborovanje 7. decembra o 1 _,8. uri zvečer v „Kai-sers Rest. zur hI. Dreifaltigkeit (Iti, Ungar-gasse 21.) — (Občina Rečiška) v Savinskej dolini je okrožnej sodniji celjskoj naznanila, da bo zanaprej le slovenske vloge dopošiljala. Živila! — (Poštni hlapec ubit.) Iz Središča na slovenskem Štajerskem se nam piše dne 2. dec.: Denes zjutraj ob 5. uri so lopovi četrt ure od Varaždinske-^ mosta pa velikej cesti postnega hlapca peljavftegi v Čakovec, s sekirami ubili. Jeden udarec dobil je zadaj na vrat irt jednega v glavo. Konja so z vozom odpeljali v stran v neko grabo, kjer so voz štrli. Dobili nijso denarja, ker v vozu nij druzega bilo, nego jedna vrv in rogožar (ceker) Radi tega je ubožec moral življenje dati! Omenjeni hlapee je vozil uže od leta 1842 pošto, tedaj 38 let, in sedaj, ko bi ob novem letu pokojnino dobil, moral je umreti. Razbojnikov še nijso dobili. — (V L o ž n i c i pri Slovenskem (} ra d c i) je šel posestnik Franc «)dovnik vinjen leč na krmo s fajtb v zobeh. Kmalu se vname ogenj. Poslopje je zgorelo A* posestnikom vred. — (Posestniku gosp. Gartnerjuv Selnici) so tat je iz hiše ukradli 2 kožuha, h|*6e, perilo, lisičjih ko/, i. t. d. v vrednosti 310 gobi. — (Orožen i tolovaji) so v Starem vrhu mariborskega okraja vlomili pri Antonu Lcdinku. Izkotuili so uže sodič vina i* kleti, ko jih Ledinkov sin Janez začne s puško poditi. Toda tolovaji se ga lotijo iu hudo ranijo v desnico s strelom iz revolverja. Drugo rano je dobil v lice. Tolovaji so zbežali. telegram »Slovenskemu Narodu". Dunaj 4. decembra. Grof Hohcmvart je v državnem zboru interpeliral vlado zarad slabega gospodarskega stanja kmetskoga stanii in o sredstvih, s katerimi bi se dalo temu pomagati. Nasvet AVurmbrandov (naj se nemški jezik za državni jezik proglasi) in nasvet Herbstov (debata o jezikovej naredbi za Češko) bila sta izročena posebnemu odseku. Postava o davku žganjetočarjev je bila v drugem branji sprejeta. Ka'/.ne v<\sfi. * (Cela vas zgorela.) Iz Lvova se telegrafira 3. dec: Rusinsku vas Krinocija blizu Lvova je nocoj čisto vsa pogorela, bkode je za 70.000 gold. * (V luži utonil) je kmet Gašpar Jal-šič iz Trna ve na Hrvatskem. Božjast ga je vrgla v lužo in nij si mogel pomigiti. * (Napad v š t a c u n i.) V Pešti sta 2. dec. ob belem dnevi dva mesarska poma gača napala zlatarja Kirnerja v njegovej šta-cuni in ga hotela zadaviti, da bi ga oropala. Komaj se jima je ubranil. Jeden uapadovalcev je ušel, druzega so prijeli policisti, ki so zraven prišli. * (Velikansk požar.) Iz Neapelja se 1. decembra telegratira, da je tam zgorela velika fabrika za tobak in cigare. Škode je za več milijonov! Tudi je nekoliko ljudij pri požaru ranjenih bilo. * (Samomor v gosti 1 niči.) Na Du-naji se je v nekej gostilni v Scliottengasse mlad 18 let Btar inladebifi z revolverjem ustrelil v navzočnosti natakarjev. Pri njem nijso nič našli razen nekaj uže odprtih tujih pisem. * (Na lov zoper leve) so šli te dni z Dunaja- v Afriko knez Mihael' Esttrhazv, knez Lichtenstein in grof Palfv. Na tem lovu ostanejo tri mesece. Soboj imajo jednega I Ira vnika. * (Velikanska pravda.) V Rimu se prične te dni pravda zoper celo roparsko dru-hal, obsezajočo •_>"> mož, z otoka Strriinije. Okolo 400 prte* je povabljenih, ter bode tožba baje nad tri mesece trajala. * (Divjaki.) Poročali smo uXe, da so na Salomonskih otokih divjaki umorili veft angleških pomorščakov z ladije „SandrlyM. Pomorščaki so ravno morili pobrežje, ko jih divjaki nenadoma napadejo ter pobijejo 5 pomorščakov in poveljnika, a šesti pomorščak 16 |e rei I in plaval na svojo ladijo. Uradno se poroča, da so Angleži potem požgali celd vas, iz katere so bili morilci, trupla svojih nesrečnih tovarišev pa so vzeli soboj. '(Učitelj tat.) rLi.izerTagespost"piše: Nadučitelj \Vernstein in njegova zapravljiva žena sta učila 13 letno učenko Schiniedt— krasti. Pa ne samo to sta jo učila, pregovarjala sta tod) droge ŠOfsrice, da so doma kradle raznih stvarij kakor jajca, maslo, špeh, drva, slamo in da so to nosile učitelju. Prej omenjena deklica Sclimied se je enkrat branila iti krast h peku, zato jej je \Vernstein žugal z revolverjem. Od te deklice je izvedela nazadnje sodnija o tntinskej učiteljske? rodbini, ki pride zdaj pred porotnike. — To se je godilo v kulturnih Nemcih, ne pri nas „surovih" Slovencih. * (Pogozdovanje na Ruskem.) Po gubernijnh Voroneškej, Jekaterinodarskcj, Kur-skej, Poltavskej, Rjazonskej, Saratovskej, Tam-borskej. Tuli in Herionskej narodih so Rusi od leta 1874 sem, po Beaarabiji, Kijevu, Po-doliii in Harkovu od leta 187fi 10.669 desja-lin (desjatina = 1 09 hektara) novih gozdov, za pogozdovanje so pa pripravili 3632 desja-tin zemljišča. Stroški pa znašajo, 3S7.147 rubljev. * (Napredek i n d u st rij e v Rusi j i.) „Times" prinašajo koncem oktobra sledeče poročilo iz Odese: Uže večkrat poročali so ino-Btranski listi, da vvažajo Rusi uže žita. Sedaj pa začenjajo vvažati, kakor se nam zdi, tudi volne; tu sem je prišla ladija „Albau iz „Port Elisabeth" s kapske naselbine in je pripeljala 915 bal volne Po železnici jo pošljejo v Harkov, kjer jo bodo prali, in od ondot V Moskvo. Istj kupec dobi v kratkem" še 1500 bal volne s Kapa. Važuo je to, ker je to prva volna pripeljana na Rusko in „Alba" prva la« dija priplula iz južne Afrike v Odeso. Kar se tiče prve vesti, ne zdi se nam verjetna, ker jfe poslala Rusija še leta 1878 42,285.489 pildOV žita v inostrane zemlje. Druga vest, je pa dobra za Rusko, ker kaže, da znajo porabiti volnO za prejo in tkanje sami, da jim nij treba kupovati sukna več na tujem. * (Zagrebčani in biskup Stross-m a y r.) O priliki potresa v Zagrebu je škof Strossmavr izdtl pasUrski list, v katerem naglasa posebno narodno stran zagrebške nesreče ter zahteva od svojega duhovenstva, naj se dejanski udeležuje prenovljenja zagrebškega mesta kot središča hrvatskega narodnega in literarnega življenja. Strossmavr želi, da bi Zagreb pokazal zopet veselo lice ter zahteva od hrvatskih velikašev, ki navadno zapuščajo po zimi Zagreb, naj se tesneje oklenejo svojih rojakov ter naj stalno bivajo v Zagrebu. Biskup Strossmavr je dal unesrećenim 500 gld., a prosi duhovenstvo, naj samo žrtvuje in nabira darov za unesrečence. I.lNlniru urciliiishji: Dopisniku z Dolenjskega: 0 dotićnein listu ioi principijalno brez silne potrebo ne sprejemamo nobenih dopisov v uredniški del. Izvolite nam torej kratko dopisavati o druzih nepolemičnih stvareh, vselej ustrežete. — G. II. v P. Ponudba nam ugodna, prosimo. — (S. A. Z. v P. Listek pride na vrsto. Uvida. Dopis o onej stvari pa bi se utegnil pri neoih napačno razlagati, zato je bolje, da ga ne natisnemo. Izkustvo nas tako uči. Umrli n<» v tliitolftaiil: 2. decembra: Janez lierndt, ključaničarski po-mocidk, 24 let, na sv. Petra cesti St. (52, za pokaže-nfem krvi. — Neža Herlan, dekla, 30 let, v Prečnih ulunb It 4, za poka>.enjem,podtrobu3nih organov. decembra: KuVard Orne, krojačev Bin, 3 leta, v Krakovskih ulicah st. 35. i V deželnej bolnici: 1. decembra: Parbara Zupan, gostija, 70 let, za pncvmouijo. — Neža Jeriua, gostija, 73 let, za ma-rasmom. 2. decembru: Anton I.a.«k;irini, železniški čuvaj, 35 let. Deuašnjemu listu je priloženo: Vabilo na naročbo -Slovenskega Pravnika". Dunajska borza t. decembra. (Izvirno telogratično poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . . 72 gld. f>0 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 73 „ 55 „ Zlatn ronte.........87 „ 05 „ 1860 drž. posojilo......131 „ 25 „ Akcijo narodne banke .... 827 „ — „ Kreditne akcije.......287 „ 10 B London..........117 n 60 „ Srebro..........— „ — „ Napel...........9 „ 36 C. kr. cekini........fi „ 64 „ Državne marke.......58 „ — „ Kovač in ključaničar potrebujeta dobrih mehov, kajti |gT ras J c denar, in oboje si lebko prihrani, če kupi pri uieni dobro konstruiran in za oOVn cenejši mcli, kakor po tujih tvornicah. — Cenik in uradno potrjena spričevala pošljem zastonj in poštnino prosto. — Priporočam tudi dobro izkušene stroj«* za slanino rezati, s katerimi se dobro in hitro reže. Se spoštovanjem SuCertlJa. Zupan,, (611—2) v Kropi na (Jorenjskem. Zaloga vina. Podpisani mlano naznanja p. n. občinstvu, gg. irostilnarjem In čestitemu duhovenstvu, da ima v Kpounjej M-ki v i In i>)< ^«v< j hiši zalogo dobrega toljskega in dolenjskega m, katero prodaja po žrl ji od jednega 'vdra višje. Zagotavlja se poštena postrežba. Za obilna naročila prosi udaio i % .in Haftier, (618 — 1) trgovec z vinom. V 1 I v II v IS... Gostilnarjem! Lepa in friina čeva debelo in drobno prodajejo bo prav po ceni pri Kožarji v Krakovem st. 8. Tu bu kupujejo tmli za.j£je kože od tlrujju a.ivja,£ine. (!Uy—16) J'\ IHavka. X V V v S v v 8 S S rWQInW?nWW Odvetniški kandidat, kateri je blizo 5 let v velikej advokaturskej pisarni kot saniostalen vodja in koneipijent blizu Dunaja služboval, želi v domovino so vrniti in iš-'e sn/.be kot koneipijeut pri gg. odvetnikih in hi-lr/.nikih na Kranjskem, Stajarskcin ali Koroškem. Adresa so izvč v administraciji „Slovenskoga Naroda". (609—4) CHIOCOCA-LIOUEUR. (Liquor Chiococac fortifloans.) Znanstveno proiHknini. jiohIciihimid in priporoi, <>il c.. 1 ]i0-njukuv kut izvrstno, popoln.'in npikoilljivo OHiibito m hitro in prijetim oživijo ii J o , potrt« vastujenjo, ojaženjo opešani ■iiožkc moči, ro / I j i t <>* t i. i/n,.nailf-jajiKi- v ■vajam «>»!% I|n|«»«>i>m, nnvtltiMiiio«-em tr>r vxlMiiiti»4-<-iii nplttamn< Oh Jadftani ja iplolnl allkatr p. m< •lino /oper hIuIpii |ir«'ll»l I |<>ll|«'. iknIjinI iln joili, lniliii- v ž«'l)»«l«*l, kri', n4'l|>iiikt<*. /oprr nagnjenja k IiI<-viiii|h. /i:i«i>. drisko, Kiiottbtil, I.IimIIih iti xl.it >'iii<-o. nopcr trillt, revillllllzpin in x.lnli. aiIii. Ako le mlii ta Oliiocuo i-li<|iier, mipravi k« va.iko tako ata-Dja hitro in uiitnvii in kor »a odstrani, morn iloticnik tudi Vlaoko in krepko Htaroat doživeti, zato naj hi hil v vmikitm i, t 11 -1 v 11 i'o okusu praaag* najflnajta namizne llktra. V razgled ho položena neatevilmi priziiavajoua tur zahvalna plana tiaokifa avtoritet o lavratnoati t. . ■ t im >>< n - li. 4'IIIOItl, lnkar „zuni SchntzeiiL;elu in pri«, c. kr. ■odnUakJ kemik, \Vion, VValiriii«, KamnfpMaa Nr. 2«, (kamer naj ho BoUUaJo vita pinmona naročila), ter v vseh dohrih lukaruah ]>o Avstriji iu drugod. ■ tajvl. 3. decembra: Pri NI tuni: Devotak iz To mina. — lliuimel-blau lil Dunaja. — Molir iz Kočevja. Fn Hali«! t Glauber is Dunaja. — Zuckermau fz Prage. — Meiser. Ii ess is Dunaja. — Lederer iz Orado a. — Banmgaiten, Ssbupfer iz Dunaja. Pri bavarskem dvoril t Mistro iz ltadje. Trzne «•«»■■«■ v Ljubljani 4 decembra t. 1. Pšenica hektoliter 9 trbl. 26 kr. - rež (5 jrM. 83 kr.; —jočmen 4 ijld. 71 kr.; — oves 2 gld. 92 kr.; - ajda 5 giri. 34 kr.; — prosti 5 gld. 20 kr.. — koruza 6 gld. 40 kr.; — krompir 100 kilogramov 2 gld. 46 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. 50 kr.; masli. kilogram — gid. 8(> kr.; mast — gld. 74 kr.; — šuel frišen — gld. 62 kr.; špeh povojen — gld. 70 kr. \ — jajce po 8'/| — mleka liter 8 kr. j — govednint? kilogram 56 kr.; — teletnine 48 kr.; — svinjsko meso 44 kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 40 kr.; — slame 1 gld. 78 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 6 Kld 20 kr.; — ratihka. 4 jjld. f>0 kr. •H Trgovina z železom. v LJubljani. Premeščenje. Jemljem si čast uljudno naznanjati, da sem svojo trgovino z železom preložil iz prejšnje Strojeve v hišo gosp. Karla Galeta, na mestnem trgu št. 2, poleg magistrata. Zakvaljevajoe se svojim p. n. naročnikom za zaupanje dozdaj mi izkazano, prosim še za daljna naročila ter se priporočam udano (593—3) Štefan Nagj', na mestnem trgu št. 2, poleg magistrata. Glpriniao lilo, tekoče, nedosegljivo v tem, da se dobi mehka, tanka, bela koža, 1 skitnica 40 kr. Glycerin-Greme, Cosebno vupešno, ako ustnice ali oža na rokah poka, 1 sklenica 30 kr. Glycerin-Sargov, najfinejši, 1 sklenica 10 kr. Tailette-Honig-Glycer.-Seife, Sargovo, 1 kos 30 kr. Samen-FonAer, z difavo, bel iu rudečkast, v zavojih po 10 kr., 1 škatla 40 kr. Anaterinova ustna voda, izdeluje G. 1'iccoli, 1 sklenica (10 kr. \^ \l/ \AS \A/\AS \AS \AS^±S \Jl/ \AS \*S 'Urf' \±s ylV 7lv ^rv ^rv ^rv ,^rv ^tk ^R^R^R^R^^^K, * K * „AVSTRIJA", vzajemno zavarovalno društvo na človeško življenje na DUNAJl, -u.etSLia.oxrl j ena leta- 1860, zavaruje na tlovelko k1vI.)«ii|«p !»o iiajni/jih (ttrilitli in po raznih načinih : da izplača zavarovani znesek ]io snoti zavarovančevej, Qj kadarkoli se primeri, ali kadar tloseže zavarovanec določeno starost ^ (otrokom tloto) itd. itd. — lMačujo se celo-, pol-, četrtletno ali tudi nie-W sečno. Za male krajcarje vsakdo 1 e h k t) s v oj i m p r i m b r n o veliko svoto zagotovi. ^\ Tarife in pojasnila, tudi pismeno, dajemo bresplnčno. Nadzorništvo „AVSTRIJE" v Ljubljani: Tg-ii. Vo-leiitiiioic*, nadzornik. Pisarna: sv. Petra cesta it. 73 nova (269—7) J|£ izdeluje G. Piccoli, 1 sklenica 40 kr. Prodaje in razpošilja proti poštnemu povzetju G. PICCOLI, lekar ,,prl MSJtala**, (490—9) "v Xj3-a."toljsLn.l, rs.£x d-a-^a^olcej cesti. etablisement gospodskega oblačila, v I Jiiliijini. Slonove ulice Ii. ni. 11, priporoča Zimske suknje .... od gld. 14— višje. Menčikove od tkanine . „ 18— „ „ „ lodna . . „ „ 13.— „ Sako od lodna . . . . „ „ 5— „ Zimske hlače..... „ „ 5.— „ Velika izber deških in otročjih oblek juho V O OHO. Najnovejše za gospe: ~^fll © g r i n j a I e - m a n t o u x - p a I e t o t 1. NEMAM, v LJubljani, Slonove ulice li. st. II. (591-4) Izdatelj in urednik Makso Armič. LiiHtnina in tisk „Narodne ti.skuineu. 486199 3