Št. 10. V Gorici, dne 5. februvarja 1901. Letnik III. J/.haja v*ak torok in soboto v tuiiiiu ob 11. uri picdpoldne za inusto ter ob 'd. uri popoldne za duželo. Staue jto pošti prejt'inaii ali v Uorici na doin po-siljan cdoletuo 8 K., pollfttno 4 K. in Cetrtletiio 2 Iv. , Prodaja so v (iorici v tobakarnah Scliirarz v Šolskih ulicab. in Jel- iersitz r Nunskih ulicah po 8 vin. 60RICA (Zjutranje i/danje.) Uredništvo in upravuištvu ua nahajata v , ulica Vetturini h. it. 9. Dopise ju nasloviti na uraduištvo, o^lase in naročiiino pa. na uprarniätvo »(jorice». Ojjlasi *o računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-kra.t po 10 vin., 3-kmt po 8 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo t>e po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Preuravnava našega c. kr. kmetijskega drustva. V pondeljek dne 11. februvarja 1. I. bode občni zbor našega c. kr. kmetijskega društva razpravljal pre- uravnavo druslvenib pravil na pod- lagi načrta, ki ga je sestavil pose- ben odsek 11 udov. — Dasi je nase društvo najstarejše v deželi, kor de- luje od ustanovitve, to je od 4. jn- nija 1765. J. nepretrgoma že dobrih 135 let, so vendar njegova sedanja pravila novodobna, sestavljena j)o predlogu sedanjega predsedništva tako, da odgovarjajo kolikor seda- njim zakonom o združbovanju, to- liko tudi razmeram in potrebnm se- danje dobe. A nekaterini nezadovolj- nežem le niso po godu, in zato so sprožili v lanskem občuoin zboru ono preuravnavo, ktera je do zdaj že dozorela do dovršenega načrta in za ktero je zagotovljeno že lepo število privržencev. Zato bode dobro, da poizvemo najprej, od kod izvira, kakšna je in kaj namerava doseči ta preuravnava; potem bodemo labko sodili, ali nain je glasovali in sploh delati za njo, ali pa proli njej. Nabavljanje kmetijskega blaga, umetnib gnojil, niodre galice, žvepla itd. potom skupne naročbe je dalo povod poedincem, da so začeli ne- jevoljo vzbujati in gojili v druslvu; in ti poedinci so našli prijateljev, ki sozopetiz drugihboljosebnih razlo- gov širili nejevoljo in slednjič so se prvi z drugimi združili in so si znali pridobiti večino, med ktero pa morda znameniti del ne ve, da v nameravani reformi fiei vse kaj dru- gega, kakor blago r društva in na- predek našega knielijstva. Naravno je, da kdor sain kupčvije s kmetijskim blagoni, kakoršno naroča naše druSlvo v prilog ne samo svojim članom, ampak vsem kmetovalcem v deželi, ne more biti vesel tacega delovanja, in naj je še tako koristno in blagotvorno za de- želo in njene poljedelske prebivalce. Jasneje ne moremo za danes govo- riti o tej stvari in če zapreči pri- bodnji občni zbor naineravano pre- uravnavo, bodemo tudi potem mol- čali, ker nam gre samo za stvar in prav nič za osebe. Če primeijamo dosedanja pra- vila nasvetovanemu liačrlu, posebno če samo površno prečitaino uteme- ljevanje v dotičnem poročilu, bili bi skoro zapeljani soditi, da so nasno- vane preineinbe Bog ve kako niodre in napcrjene edino le v to, da po- speSijo nagli napredck in razvoj na- šega knietijstva. Pazneja presoda pa nas dovede do vse drugačnib po- sledic. Histveni premernbi v novih pra- vilih sta samo dve, a ti sla jako pomenljivi: Po § 19. dosedanjih pravil vodi in opravija društvena opravila glavni odbor, obstoječ iz drustvenega predsednik podpredsed- nika in iz odbornikov, katere vo- lijo oddelki; ti imajo po § 20. pr a vi co vo1 iti po enega o d - b o r Ti i k a z a v s a c i h 15 s v o j i b pravib udov. — Po § 18. novega načrla pa sta vodstvo in uprava društvenih opravil izročena osred- njemii odboru, obstoječetn iz pred- sednika, dveh podpredsednikov, iz odbornikov, kateri so izvoljeni o d o b č n ega zbora, in iz pr e d- sednikov društvenih odsekov. —- Če obvelja to določilo, ostane naša deželna stran skoro brez za- stopnikov v osrednjem odboru, ali pa bo morala l.o zastopanje prav drago plačevali. Evo razlogov! Go- riško mcsto šteje lepo število članov v kmetijskem društvu; — tem je gotovo najpriležniše obiskovati dru- štvene zbore, in zato so tudi pri vsakem zborovanju mnogobrojno za- stopani. Večji del deželue ravani je po železnicah v najpriležniši zvezi z mestom in zato ne prizadeva njenim članom deležba na občnih zburih niti posebne zamude, nili občutljivili stroškov. Zato vidimo, in ne more biti drugače, da je na vsakem ob- čnem zboru neprimerna večina de- ležnikov iz navedcnih deželnih delov. No, in ta večina bi volila nekako nedoločeno število odbornikov. Mari smemo po dosedanjib skušnjah pri- čakovati, da l>ode segala tudi po naših ljudeh ter skrbela za to, da bodo vse dezeine strani primerno zastopane v osrednjem od!>oru? Po- glejino, kako je sedaj naša goriška okolica, katera je z mestom zdru- žena v en oddelek, zastopana v glavnem odboru ! Naj govore imena: Crislosolelli, pl. Gironcoli, dr. Ma- rani, Nigri^, dr. Venuti, dr. Verzeg- nassi, Devarda, Lippizzer. — V ena- kem zmislu kakor zdaj goriški okolici, volili bi se potem zastopniki celi nasi deželni strani. — Seveda bi nam ostali potem še predsedniki na- ših kinelijskih oddelkov, kateri bi bili kot taki tudi udje glavnega od- bora. A pomislite, da bi morali ti iz liovca, Kobarida, Cerknega, Tol- mina, Sežane itd. prihajati k sejam v Gorico in po § HO. novih pravil bi bili »udje osrednjega odbora, ki so sprejeli imenovanje, obvezani rcdno prisoslovali sejam in sicer na last ne stroške«. Kaj menite, koliko bi se dobilo tako požrtoval- nili mož, kateri bi boteli po 10—12 in morda še večkrat na leto iz Cer- knega, Hovca itd. na svoje stroške prihajati v Gorico, da bi kot od- borniki izpolnovali svojo dolžnost — a nied tem vsakrat 3 dni zane- marjali svoje družine in zasebna in morda tudi druga opravila? Ako bi hoteli slabo misliti, morali bi sodili, da tiči v navedenem določilu § 18. načrta novih pravil zloben, našej deželni strani n asproten na- m e n. Druga bistvena prememba meri na razcej)lj«inj(i drustvenega delo- vanja po odsekih, kateri bi imeli nekako samoupravo, ker bi imeli svoje plačujoče člane in bi se lahko uravnali po svoji volji in celo — kakor pojasnuje odsekovo poročilo —- društva z lasLnhni pravili. Vsak okraj bi imel svoj odsek, kojega člani bi imeli v odseku iste pravice, kakor pravi društveni člani: dobivali bi poljudne poljedelske spise, katere bi izdajalo društvo po potrebi in po svojih sredstvih in plačevali bi po 2 kroni letne udnine. Ti odseki bi bili v osrednjem odboru zasLopani po svojih predsednikih in bi imeli sicer enake pravice in dolžnosti, kakoršne imajo odseki (podružnice) po sedanjih pravilih ; zraven tega pa bi še morali upravijati lastno premoženje, ali denar od eventu- valnih podpor, predlagati osrednjemu odboru vsako leto poročilo o svo- jem delovanju in računu o porabi svojega premoženja in prejetih pod- por ter skrbeti za nabavo po- ljed eis kih potrebščin. — V tem grmu tiči zajec. — Ta del društvenih pravil ima jako zapeljivo lice. Uravnava podružnic z malo da ne samosvojim delokrogom in omogočenje, da se z neznatnim let- nim doneskom 2 kroni lahko vsak kmetovalec udeleži vseh dotičnih pra- vic in dob rot, — to je nekaj, kar vleče, kar se prikupuje. A v istini pomenja vse to razdrobljenje moči; razcepljenje delovanja in kar se tiče nabave poljedelskih potrebščin, kakor umetnih gnojil, modre galice, žvepla i. d. pripuščanje odsekov špekula- cijskim spletkam tistih trgovcev in kupčijskih posredovalcev, katerim so skupne naročbe kmetijskega društva že davno najhujši trn v peti. Če se ustanove taki odseki, ka- koršni so nasnovani po načrtu novih pravil, bodemo imeli 13 društev v glavnem društvu in v zadevi nabave kmetijskega blaga bodo naši kme- tovalci prav gotovo veliko na slab- šem kakor zdaj; kajli zdaj naročuje društvo blago v velikih mnozinah, ter si prizadeva dobivati je po naj- zmernejših cenah in je po istili cenah oddaja svojim naročnikom — pristno in nepokvarjeno in v tem oziru popolnem zajamčeno. Če bodo pa odseki sami skrbeli za nabavo, bode prvič delo pomnoženo, drugič blago po zasebni špekulaciji podra- ženo im jamstvo za pristnost in za- nesljivost blaga zelo dvomljive ve- LISTEK. Samoljubna ničemurnost C«iki: V. Koim4k. 11. (Konec.) „Dane« je vsaj dokazala vaša Met- ka, da jo nobena v vasi ne dosežo v lepoti!" Končala je svoj slavoRpev. „Lepo vas prosim, kaj ste pa dali za to jo- pico?" „O ta je draga", se je hrupila mati. „üganitül" „Moj Bog, kako naj uganem; saj se niti ne razumein na take stväri, in niti videla je nisem prav dobro". „Metka! Prinesi ženi jopico!" In Metka jo prinese tako ponosno. kakor nosijo mladi dijaki izvrstno spri- čevalo. Beračica tleskne z rokama: „Jej menejčica, to je krasota! Ko bi bila tako dekle, kakor ti — pol leta bi ne jedla, da bi le mogla kupiti tako majko". ni Zazvonilo je k blagoslovu. Tedaj se poslori Čučlja in gre v vas; ali ne v cerkev, ampak naravnost k Jermanovim. Franc je oblekel naglo jopič ter tekel „rninistrirat". Metka 8e je naäo pirila spot z jopico ter pocani stopala po vasi, ponosno kot prarica. Roditelja pa sta šla pobožno za njo. čučlja potrka na lahko pri Jer- manovih in vstopi s6 socytnim obrazom: „Gospod Bog va.s utolaži, dobri ljudjö. Ali je res, zlata tetka, da se jo pone- srecila vaöa Lina ?•' Jermanova se nekako nevoljno otrese: „Kaka nesreča pa? Malo si je izvila člen, to je vse! Ljudje pa napra- vijo iz tega takoj, kakor bi bila že na pol mrtva". „Satno čloti si je izvila in nič dru- ga luivi so tega le duhovniki, ki se mežajo T politiko." Dobro! Kaj pa je politika? Gospodjo krog,,Soce', odgovorite, agila- torji povejte: kaj jö politika? Um, ja, hm I politika, hm, politika je hm: politika je politika ! Tako vam bodo odgovorili vsi „Soeini" pristaši—skoro gotovo tudi „Sočail sama. Menito da ne ? Poskusito ! Da ne zabredemo predated, bodi tukaj povedano, kaj je politika ! Politika je : v prvotnem pomenu : nauk o družabnem življenju; potem pa: družbeno življenje samo. Tedaj v politiko ali v družabno življenje se mešajo duhevniki in zato - govori „nezmotljiva" „Soča"— peša vera. Butci! Če ti tedaj duhovnik oznanuje božjo politiko; ali po domače božji nauk o dru/.abnem življenju — potem vera peša? Ubi pamet?! Co ti pove in hoče, da se držiš doma in povsodi krščanskega nauka — tedaj politikuje ; če ti pravi : ne kradi — politikuje, če pravi : ne pre- šestuj .— ])olitikuje, če ti pravi : ne ob- rokuj — politikuje; če ti pravi: ogibaj se, ne voli ljudi, ki zametajo nauke sv. cer- kve — politikuje. Pa ravno, ker ti tako pravi — vera peäa. Ali ste pri parneti? Vera — če vže po sili hočejo da peža — peša v tebi, pa ne, ker duhovnik po- litikuje, ampak ker ti bolj posluäai „So- cine-1 nauke, ko svojega du.Šnega pastirja, bolj kot katolisko cerkev, bolj ko nauk vseniogočnega Boga. (Dalje pride.) Politični pregled. Državni zbor. Slovesno otvorjenje državnega zbora se je vr.šilo včeraj o poludne. Zbrali so se nainrec v posebni dvorani y cesar- skem dvorcu udje poslanske in gosposke zbornice. Malo pred 12. uro pa pride ce- sar, spremljan od ministrov in nekaterih nadvojvodov, vsi v gala unisormah. Cesar stopi na prestol. Ministri stopijo na Nje- govo desno stran, nadvojvodje, se pa po- stavijo na stopnicah prestola. Točno ob dvanajsti uri se cesar odkrije ter začne citati prestolni govor. Prestolni govor pozdravlja poslance in naznanja, da se jim takoj predlože v ustavno odobrenje one naredbe, ki jih je vlada izdala tekom nestalnih razmer. Čim nastopijo mirneji odnosaji. bo naloga za- konodaje, da se izraziteje določijo poobla- stila skupnega ministerstva za posebno nujne slučaje. Prestolni govor napoveduje predlogo proračuna za tekoce leto in posebne kre- ditne predloge ter zaključne odredbe uravnave valute. Nadalje naznanja predloge pospe- ševanja industrije, zakon o varstvu de- lavcev in drugih privat nib namežčencev, predloge za popolnjenje železniških mrež, zlasti drugo zvezo s Trstom, urejenje vprašanja bo.san.sko - hercegovinske že- leznice. Nadalje olx»ta prestolni govor ure- jenje vprašanja izseljevanja, predloge za prirejanje priiiKM-nih stanovanj širjim slo- jem delavcev, predlogo za omejevanje pijančevanja, preosnovo obrtnih in ko- mercijalnih öol, popolnjenje visokih šol ; predlogo o uporabljanju prebitkov ko- munalnih sirotisnic. Zakonski načrt o preosnovi tiskov- nega zakona je blizu dovršen. V svoje varstvo in v varstvo interesov monarhijo mora država skrbeti za svojo vojno silo. Prestolni govor se nadeja, da s(3 državni zbor ne bo odtezal neizogibnim potrebščinam države. Na to omenja cesar smrti italijan- skega kralja Humberta in angležke kra- Ijice Viktorije. Govoreč o razmerah med drugimi državami pravi prestolni nagovor, da so iste najbolje, le na Kitajskem da so nastali nemiri, vsled fanatizovanih druhalij y tako velikanskem ob.segu, da so morale v interesu reda in prosvete poseči vines druge velevlasti. Seveda Avstro-Ogerska pri taki akciji ni mogla izostati. Konecno apelira prestolni govor na zbrane poslance, da se lotijo resno dela v blagor države, dežele in ljudstev. Slovesno otvorjenje se je vršilo mirno in v najlepšem redu. Posameznim točkam prestolnega govora so navzoči ploskali, posebno oni, kjer priznava prestolni govor potrebo preosnove državnozborskega opravilnika. Navzoči pri slove.sni olvoritvi niso bili znani češki KlolVič, socijaliii dernokratjo in pa pangermanski oddelki državnega zbora. Pogreb angležke kraljice Viktorije. Dne I. t. in. vzdignilo je v gradu Osborne dvanajst mornarjev krsto, v ka- tero je bilo položeno truplo pokojne kraljice Viktorije. Nesli so jo do glavnih grajskih uhodnih vrat ter jo položili tarn na laseto za topove, pred katero je bilo vpreže.iih osem krasnih konj. Krsto so pokrili s plaščem, s katerim je bila kra- l.jica ogrnjeua, ko so jo kronali, na vrh krste pa so deli krono in žezlo kraljevo. Sprevod se začne pomikati. Pred krsto so jezdili v gali grajski strežaji na ko- njih. Jezdec na čelu sprevoda je bil opravljen v železno oklopje. Za temi je sledil oddelek vojakov, potem kraljevi namestnik otoka Wight z vsemi tamo- šnjimi dostojunstveniki. Za temi godbe raznih polkov, potom pa je sledil voz s krsto kraljice, ob kateri so äli razni vo- jaški dostojanstveniki, držeč trakove. Na straneh krste so stopali v žpalirju orjaiki grenadirji, opravljeni v sijajno rudečo unilbrino. Kot prva za krsto stopala sta ad- mirala Seymour in Fullerton v znak ža- lovanja po „kraljici inorja*'. Na to so sledili vladarji in členi vladarskih his po trije in trijo skupaj in sicer v prvi vrsti sin kraljice Viktorije sedanji kralj Edvard VII., nemški cesar Viljem II. in vojvoda Conuaught. Za njiini pa so šli ženski člani vladarskih hiš. Sprevod pa so zaključili razni dvorni dostojan*tveniki obojega spola ter .-3.400 vojakov in 120 častnikov. Sprevod se je pomikal potem skozi mesto Cowes proti luki. Vso pot v daljavi dveh kilometrov so delali vojaki špalir; ceste, koder se jo pomikal spre- vod, so bile prazne, le na oknih in bal- konih his je bilo natlačono najodličnej- šega obeinstva, ki je plaeevalo za pro- store velikansko svote. Vojažke godbo so svlrale znano Beethovenovo mrtvaäko koračnico. V luki je sprejelo krsto šest inornarjev in mod grmenjem topov in za- molklim bobnanjem prenosli so jo na kraljevo jahto „Alberto" kjer so jo po- ložili na za to pripravljen prostorterjo izročili varstvu mornarskih častnikov. Za tern ceremonijelom so se ukrcali na razne ladije kralj in drugi vladarski Člani. Nekoliko pred 3. uro se ta mrlva- ški sprevod na morju jame odmikati od brega in ploviti preko inorja. Pred jahto Alberta je plovilo osem torpedor. Na obeli straneh tega sprevoda so stale slu- čajno^ v luki Cowes navzoče bojno la- dije Španije, Francije, Nemčije, Japonske in Portugalske in v trenotku, ko je žla ladija s krsto mi mo njih, zagrmelo je na sto in sto strelov od teh ladij. Ta pozdrav tujih bojnih ladij napravil je tako globoko tužen in veličasteu utis, da ga ni mogoče popisati. Na krovu vsake teh ladij je prezentiralo vojaštvo dotične države in vojaške godbo so intonirale pretresljivi nirtvaški pozdrav. Mej grme- njem sto in sto topov, sviranjem godb in pošastno po morski gladini valecim se dimom iz topov hitel je mrtvaški sprevod „niorske kraljice'' iz luke na široko morje. Ta trenutek je bil tako pretresljiv in velikansk, kakoršnoga ne pomni zgodovina. Ob 440 popoldan je dospel sprevod do luke Portsmouth, kjer je ostal čez noč, Drugi dan 2. t. in. se je odpeljala krsta in vse spremstvo i posebnim vla- kom ob 9, uri iz Portsmoutha in je do- spela ob 11. uri dopoldan v London. Sprevod v Londonu pa je bil nad vse velikansk. Poslopja ob cestah, koder se je pomikal sprevod, so bila okraäena s težkimi črnimi ogrinjali in gorelo je na stotisoče svetilk. Ljudstva pa jo bilo tako ogromno na oknih in ob cesti, da se je vse trio. Sprevod skozi mesto je trajal celi dvo uri, predno je dospel na kolodvor železnice Paddington. Od tu je prepeljal sprevod zopet poseben vlak v Windsor, kjer se je vr3il pogrob, katerega sta vodila škofa Win- chesterski in Windsorski, v mrtvaski ka- peli sv. Jurija. Kratko prej, ko je dospel sprevod k sv. Juriju, pa se je zgodilo nekaj čudnega. Konji namreč, ki so vozili mrtvo kraljico, so se h kratu na cesti ustavili in niso hoteli na noben način dalje. Naposled so morali izpreči in krsto so peljali mornarji. Pogrebnega akta so se udeležili samo kralj in kraljica t«r člani tujih vladarskih his. Tako se je izvršil pogreb naj- vecje in najstarejše kraljice na svetu. Vojna v južni Afrlki. Kakor se čujo, se je nemški cesar lotil naloge posredovanja moj Anglijo in Uuri ter da namerava sprejoti Krügerja, kateremu stavi svoje predlogo. Ako Krüger sprejme te predloge, je upati, da bode kinalu konec nosrečni vojni vjužni Asriki. Neki angložki listi z veseljem po- zdrarljajo ta preobrat in menijo, da ako je kateri vladar poklican z uspehom po- «eči v to zadevo, je to gotovo riemaki cegar. V angležkih merodajnih krogih jo zavladalo mnenjc, da hi bilo bolje skle- niti časten mir, nego pa nadaljevati ne- častno vojno. 0 generalu Dewetu se poroča, da je s svojo četo že prodrl v aredišče kapske kolonije ter da so so mu pri- diužili novi oddelki holandakih prosto- voijcev. Vse prebivalstvo kolonije je na- klonjeno Burom, radi tega pa je tudi malo upanja, da bi se Angležein posre- čilo, zapoditi Bure od tod. Hazun tega pa imajo Angloži že toliko nadlog «ami seboj, da zamorejo biti le veseli, ako bodo smeli že skoro skleniti mir. Kajti v angleiki annadi je zavladala v zaduji eas huda epidemija, takozvana bubonska kuga, iiu kateri leži bolnih 20,000 voja- kov. Ost ali del pa strada vsled pomanj- kanja živil, kajti dejstv'o, da hoüejo Buri presekati Angležem še jedino zvezo, po kateri so dobivali živež, namreč skozi Natal, je pač usodepolno za anglesko vojsko. Zdaj se poroča preko Bruselja, da se burski generaj Delarey pripravlja udreti v Natal, Botha pa da hoče zasesti železnično progo preko Delagoe. Domače in razne novice. imcnovniiju. C. kr. linančno rav- nateljstvo v Trstu je imenovalo in sicer: c. kr. davčna kontrolorja gg. Ivana pi. Zattoni-ja in Aleksundra Berbuča davkarjema ; davčne olicijale gg. Mihaela Andrtjčiča, Karla Visintini, Franca Ukoviča Oktavija Marizza in davč- nega pristava Keliksa San tin a davc- nim kontrolorjem; davčne pristave Jo- si pa Cat tar in, Ivana Sušteršiča, Alojzija Osbata, Karla Percolta in Mihaela Abba davčnimi oficijali; dav- čne praktikante gg. Franja G r i g o I o n a, Emila Crasnicha, Budolla Conrad a, Vincenca Plachta in Ahikaandra Go- Ija davčuimi pristavi ; nadalje je ime- novalo davčnega praktikanta Henriku barona Baum-Appelsholen-a začasnim davčnirn priatavom. IlitiK'n. Jutri se poroči g. Dinko Spinčic, trgovec in posestnik v Mihotičih pri Kastvu z gospodično Antonijo Dru- lovka, hčerjo znanega rodoljubnega tr- govca v Gorici. Bilo srečno ! Unirl je na Sv. Gufi 1. t. in. zju- traj po kratki bolezni v visoki starosti obče znani in spoStovani cerkovnik sve- tišča na Sv. Gori Anton Grne. Kanjlci bil je vsim priljubljen in užival je obče spoštovanje radi njegove posebne pri- jaznosti in potrpežljivosti. Pogreb so je vršil ob precejšni udeležbi Goričanov, Solkancev in Grgarcev pretečeno nedeljo zjutraj. Blagemu možu bodi zemljica lahka! Za „Šolski Domu je daroval preč. gosp. Ivan Kurinčič kurat v Medani in sicer 10 K kot navadni letni prispe- vek, 10 K pa v spomin blagemu prijate- Iju pokojnemu vodji svelišča na sv. Gori preč. gosp. Andr. Lebanu, ker se ni mo- gel udeležiti pogreba, ker je bil o njem prekasno obveščen. — V puSici „Slov. bral. in podpornega drustva" 90 h. Tečnj ZH odraslc v „ŠolsktMii Domu". Kakor je bilo že objavljeno T „Gorici", prične te dni tečajy za od- rasle na strokovnih šolah „Šolskega Doiiia". V lečaju „krojno risanje in äi- vanje oblelc' poučevalo se bode vsako sredo in petok od 10—-12 ure dopOludne. Pouk prične 0. t. m. ob 10. uri dopolu- dne. One, ki sö za ta tečaj oglasijo in ki «e žele udeležiti pouka, naj (>ridejo due (>. t. in. ob 10 uri popoldne v „Sulski Dom" II. nadstropje. i entraliia Posojiliiica naznanja : Slabi prijatelji naäega centralnega zavoda trosijo po mestu in po deželi vsakovrstne laži o napredku na^ega zavoda. Zadnje dni smo vdobili vprašanje, je-li res, da smo v grozni zadregi za denar, ker da se ne upamo nikomur več poso- diti. Uvula Bogu, da ui to res, kar iium slübi prijatelji želijo. Centraina Posojil- nica dobiva vedno več dobrih prijale- ljev, ki jej nosijo hranilne vloge, a tudi veči denarni zavodi, kakor Ljudska Posojilnica v Ljubljani, so ji zagotovili svoje zaupanje. Mi nisrao v nikaki zadregi in upamo, da tudi ne homo. Res je, da smo bili do zdaj pri posoja- nju strogi, včasih morda Se prestrogi. Odbiti proyivci nas zdaj opravljajo. Strogi smo pa zato, ker je pri današnjih prepi- rih treba zelo paziti, da se ne pride r i^kodo. Prosimo torej slovensko občin- stvo, da naj se z zaupanjem obrača do Centralne Posojilnice, ulica Vetturini 9 (Solski dom). Za načelstvo Dr. Jos. P a v 1 i c a. Vipavska železnica. Ravnateljstvo južne železnice na Dunaju razglaSa na- redbo, vsled katere so znižane vožne cene za prevažanje orodja. strojev, in- ventarja in druzega materijala za grade- nje vipavske železnice. — To pa niso — llavze.... 1 sevcda !! — Ta naslov naže no- lice, katero «mo objavili v eni zadnjih žtevilk nasega lista, je glavnemu splet- karju pri „Soči" tako imponiral, da se je zatekel podenj, hote nam odgovarjati. Mi smo opisali tega moža z rezkimi bese- dami, kazali nanj kot onega, ki je glavni povzročitelj zares podivjano *) oblike na- sega jjoI. razkola, kakor ga hoče „S.u izvo- jevati. To je mož tudi dobro občutil ; zadeli smo izvrstno. Vse zatajevanje in uhajanje na drugo polje ga le le bolj tlači in potiska v grajo. Svojo sliko, ka- tero smo mu mi imenitno zadeli, v od: govoru ponareja in sili v obraz nekemu gospodu, katerega si izmišljujo za pisca *) l'rav iniiito, g. ureduik; saj um äe celo iijt'gov pobrulim pravi, 4a je zclivjal. l>p. stav. naže notiee. Zakaj ni i5e par dni počakal z odgovorom in bolje zbral svoje misli ter napisal kaj svojega, ne pa da pona- liskuje naš(! misli ter se šemi z našim perjem V On — lrazer par excellence — mora zdaj že celo I'raze „uzmati ! !*' — Tako očito kazati svojo zadrego ni mo- dro. Poskns, da bi to svojo zadrego pri- kril s |iačenjcm imena namižljenega na- sprotnika, je pač njemu navaden in ljub, on misli celo, da je duhovit, a treznemu možu je le otrocji in pobaliniki. Ako bo „Soča" ^e dolgo služila kot razgrajališče njegovi razgroli domišljavosti, nain tako obogati slovenski slovar z imenskimi spa- kami, da si bode moral snagoljiibni Slo- venec roke umivati, kadar ga bode po- lagal iz rok. Njegove notice „Politika r šoliu — pravi — da nismo izpodbili. Kdo je pa to nameraval? Ali ga je strast tako prevzela, da ne zn.i že več čitati V Mi smo ga slikali le kot skrajno domi^lja- vega razgrajača in smo njegovo „Politiko v soli1' le navedli kot najnovejši dokaz, ksko si on blazno domišlja, da trepeta ves slovenski svet pred njegovim pere- som. Dokazati, da je njegova „Politika v šoli" resnična ali neresnična, nam ni priišlo niti na urn, ker nismo bili o stvari inf'ormirani. Sedaj nam je stvar znana. Zato moremo „Soči" reči, da je slišala nekaj zvoniti, a sama ne ve, od kje. Od- kar obstoji „Centralna posojilnica'1 (du- hovita „Soča" jo imenuje „Centril'ugo", seveda hud trn v peti !), ni bilo v oni šoli govora niti o varčevanju, niti nala- ganju denarja v posojilnice. Da bi pa pred oživotvorjenjem kakega denarnega zavoda kdo govoril o denarjih v njem naloženih, to more umeti le „kunštna1' „Sočau. Najbrže je pograbila kak slučaj iz predpreteklega časa ter ga pogreva po svoje izpremenjenega kot sedanjega. Nič neverjetnega pri neizbirčni „Soci"; saj je tudi za „tulti frutti" izkopala neki slučaj iz 21-h,'tnega groba pozabljivosti, „oäpikala" ga s svojimi strokovnjaškimi pikantnostmi ter ga predložila svojim bravcem kot „friSni"' oblizek. Besten Ap- petit ! ! — V nähern slučaju je posegla po strupu. V svoj odgovor je vplola sta- vek : „G. učil(jlj je omenjal poStno hra- nilnico, katera pa po njegovem mnenju premalo nose" in precej spodaj je ime- novala g. učitelja, kateremu podtika te besede in našo notico. V tein tiei oni strup. Ali ga vidite zlobnega ovaduha, kako se usiljuje predstojni učiteljeri obla- sti ter ji namiguje : Zgrabi ga ! (Psuj !) — 0 to je bilo vse po načrtu izvršeno, ka- kor se sploh pri na^ih ,.naprednjakih'' nie: ne godi brez naerta. G. učitelj M. je bil Se po naäem pol. razkolu pri „Soci" dobro zapisan. Ker je pa kot neeak dveh duhovnikov, ki sta mnogo skrbola i'ä. njego- vo izšolanje, vrnil ,.Sočo", odpovedal hra- nilno vloge in d<^leže pri „Ljudski poso- jilnici" in „Trg obrtni zadrugi", je pri- šel naenkrat v „Sočino" „črno knjigo" in kdor prido v to knjigo, ta ne uide prej ali slej klol'uti s „Sočino" veliko ro- ko. In tako je prisel za t.olikimi drugimi tudi g. M. na vrsto. Za to je zadostil „Soči" le kratek načrt: Kratek fulmi- nanten napad na šolo, kjer službuje uči- telj M., „Gorica" gotovo odgovori, „mi" (pri „Soči") podtaknomo ta odgovor uči- telju M. in zvrširno nad njim sodbo nažo „črno knjige". — Izmiäljeno, storjeno ! Predno sklenemo, ne morerno za- molčati še nekega dokaza, kateri kaže, kako resniena je bila slika v naži prvi notici „1 seveda!!" „Soča" piše y svoji „Politiki v šoli": ,.Doznali smo, da se celo na c. kr. vadnici v Gorici uganja stran- karska politika. Starisi se kar boje za svoje otroke. — Pripovedujejo se nam naravnost neverjetne roci....." — In katere so te „neverjetne reči", da se sta- risi kar „boje" za svoje otroke ? ! — Poslušajle ljudjü božji ! „Soča" sama nam jih razkriva v notici „I seveda 1 !" po nasi ponarejeni. Te neverjetne reči so: Neki učitelj uči svoje učence varčnosti, jim govori o dveh hranilnicah, kjer se vlaga prihranjeni denar, da nese obresti. — To je torej vse ono, s čimor je „So- ča" pretila in žugala, plašila in stra^ila. Kdor jo je čital, je moral misliti, da uči- telji na vadnici otroke kar žive peko in žro. Gore so pokale in stokale, rodilase je smesna miška. Ali ni to „za počt?!" Povisana de^elna užitiiinska do- klnda na vino, mo^t in moso. Kakor smo že sporočali v 8. štev. našega lista, se je zvišala dne 1. t. in. doklada na državno potroänino vina, mošta in mesa od 40% na 80%. Vsled tega se bodo tudi cene tern živilom povišale. To na- znanjujejo kremarji in mesarji odjemal- cem žu danes, pristavljajo pa opazko, katero so jim narekovali in jim jo vsak dan narekujejo naši „naprednjaki" če^, da sta to zakrivila dr. Pajer in dr. Gre- gorčič. Mi se seveda nikakor ne čudirno tern nepoštenim agitacijskim sredstvom nasih nasprotnikov, ki so prišli že po- polnoma ob vsako pošteno cut in ki ne poznajo že davno veO sramežljivosti. Tudi nam je dobro znana njih taktika in doslednost v tern, da zvračajo vse zlo, katero so zakrivili sami, na vedstro naše stranke. Znano je namrec vsakemu, da rastejo deželne potrebžčine od dne do dne in da so se posebno letos izdatno pomnožile vsled povišanja plač našim učiteljem. Znauo je tudi, da je deželni zbor v svojem prodzadnjem zasedauju sklenil poiskati novih virov, iz katerih bi se dobilo novih dohodkov za pokritje vedno rastočih deželnih potrebščin. Jeden takih virov- imol je obstojati v tem, da bi dežela prevzeia pobiranje državne in lastne užitnine v svojo režijo, kar bi jej donašalo na leto gotovo nad 160.000 krön dohodkov. V tem poglelu je bil storjen v deželnein zboru tudi soglasni sklep. Deželni odbor, kateremu je naložil de- ž<^lni zbor, da slori vse potrebno korake, da ie izvrši že v tem lotn tozadevni sklep, sei je v tem pogledu z vso unemo na delo, a dosegol ni ničesar, ker je „ge- neralni i^tab" nažih naprednjakov, kato- roinu na čelu je deželni odbornik dr. Tuma, na^e kremarj« nahujskal, da so se po robu postavili namenom deželnega zbora ter dosegli to, da ostane dobicek, znašajoč gotovo nad 160.000 krön, kate- rega donaša užitnina, še nadalje v rokah zasebnih äpekulantov, mesto da pride v deželno blagajno. Mi smo naše ljudstvo in seveda tudi krčmarje že takrat svarili ter jih opominjali na slabe posledice, ki jih mora imeti tako postopanje; rekli smo, deželne potrebščine rastejo od dne do dne, in te se morajo pokriti, če ne drugoče, pa z visokimi deželnimi dokla- dam'i na užitnino in na druge izravne davke. Ali zadeli smo na gluha užesa! Nepošteno spletkarstvo nasih nasprotni- kov izdalo je pri njih več, nego naši resni opomini in kar smo takrat proro- kovali, se zdaj uresničuje. Pričakovati pa bi bilo, da ti ljudje zdaj vsaj molče in k svojim prejšnjim krivdam ne dodajajo še novih. Ali raču- najoč na zaslepljenost svojih vernih ovöic padajo v svoji podlosti do tolike nizkosti, da poskužajo celo grdi sad svojih spletk zvračati na druge, samo da bi del naše javnosti zdaj ne üprevidel in ne začel kazati s prstom nanje kakor äkodljive ljudi in jim obračati hrbet, mesto da še gre za njiini v svojo pogubo. Kakor vsakomur znano, so v deželnem zboru glasovali za novo doklado vsi naši poslanci z dr. Tu- mom vred, — vender pa se hujska zdaj proti dr. Gregorciöu tako, kakor da bi bil jedini on za to glasoval. Toda kaj pak ! Elementje, ki so za svoje spletkarjenjo v zadevi pobiranja užitnine bili äe najbrže dobro nagrajeni, morajo, ker jim z novo doklado jame dreti voda v grlo, hiteti, da valijo od svo- jega praga vsak sum, a podtikati krivdo niožem, ki so ljudstvo pravočasno opo- zarjali na nasledke naprednih spletkarjenj! Roprctig obsojen.. Včeraj je stal pred tukajšnim okrožnim kot kazenskim sodiščem oni sobni slikar Bopretig, o ka- terem smo pred kratkem poročali, da ni hotel plačati svojega računa v kavarni pri treh kronah in je policaja, ki je ho- tel razsajajocega aretirati, ranil z nožem. Dobil je za ta „špas", dve leti in pol ječe. Zgoraj navedeni čin se je zgodil tisti vecer, ko je bil izvoljen državnim poslancem dr. Verzegnassi. Ropretig se je nahajal tudi mod onimi, ki so slaveč zmago za mestno godbo peli, da ne re- čemo tulili ono znano „Marameo". V njegovi družbi bilo jih je baje osemnajst, a vsi ti dobili so za trud, ki so ga pri-. zadjali svojim sapnikom, le — 3 gld- 16 kraje. Potomtakem ni čudo, da Ro- pretigu ni preostalo toliko, da bi bil mogel plačati račun v kavarni. Na vesti ga ima lorej vsaj indirektno italijan- ska gospoda, ki tako slabo plačuje — möb. Sicer pa trdi Ropretig, da je soci- jalist. Kako pa pridejo skupaj soeijalisti in — veleposestvo, te uganjke ne more- mo razvozljati. Sicer je pa to „nova politična struja", katere mi „nazadnjaki" ne raz- umemo. Da pa ne rodi dobrega sadu ta — „struja", za to je „slučaj Ropretig" najeklatantnejši dokaz. Liutnica iiredniÄtva. Dopisnici iz Brd. „Lažitorba" bi zgreiila svoj poklic, ako bi kaj resničnega poročala. Ker pa poroča same laži, mora imeti za poro- čevalce seveda same lažnike. Ker nam pa ne pripuäcata ni čas ni prostor, da bi odgovarjali na vae njene laži, omejiti se moraino le na prav deboie. — Kar se pa tiče gradiva za „tutti frutti1', imeli bi ga med našimi naprednjaki to- liko, da bi no z.idostovali kvintali papirja, da se jih objavi, ali na tern polju no- čemo in ne a in e m o slediti naäim laži- liberalcem, ker nočemo in ne smemo biti sokrivi pohujžanja, ki ga širi „lažitorba". Zaradi tega morali smo odkloniti tudi to, kar nam Vi sporocate o nekem zaup- niku dr. Tumove atranko. Zrnkoplovstvo. Inžener Plates iz- ' javlja, da je nek ruski zdravnik dr. Kon- stantin Danilewski v Charkovu izmnil zrakoplov, katerega se lahko vodi po zraku. Danilewski je izvrSil že 140 vožonj v okolici Charkova. Njegov zrakoplov je vedno obstal na onem kraju, katere^a je prej zaznarnoval za svoj cilj, tor se je zopet vrnil na kraj, od katerega je odplul. Bodi pripomujeno, da je prindp, na ka- lereni La Dunilewskega iznajdba sloni, že j.n-ed leti razlagal preprosti jezuit Au- gustiani. Nesrečna mati. V Meidlingu pri Dunaju je v sredo zjutiaj oh ;i/46 vrgla žena oujnarja Lel'kovicsa svoji dve hčerki skozi okno v III. nastropju na ulico ter skočila Se sama za njima. Žena je bila Lakoj mrtva, deklici pa sta živeli še malo časa. Gujnarja Lel'kovicsa so zaprli, ker je baje nekaj poneveril, zategadelj pa je nesrečna mati končala sebe in otroka. Ncz^oda perziške^n šaha. Perziški šah je potoval lansko leto po Evropi in je obiskal ludi svetovno razstavo v Pa- rizu, kjer ga je napadel nek anarhist in bi ga bil skoro ustrelil. Šah Muzzaffer ftddin je na tern svojem potovanju nabral iniujgo dragocenih rečij. bodisi daril ali kitr je nakupil v velikib inestib, zlasli v Pai-izu. Toda vračujočeinu se dornov se je pripetila nesreča, potopila se je z l.judmi vred ona ladija, ki je peljala ž ii.jiiii v Perzijo vse one evropejske zna- menitosti. Le automobil, ki se je nahajal na njegovi ladiji je obranjen in ž njini se šah vozi zdaj po mestu Teheram, nje- govi rezidenci v veliko začudcnje prebi- valstva. Loterijske številke. 1. IVbruvarja. Dunaj......53 f)7 27 0 79 Gruc......35 51 87 8 7 lhinajska foorza. •i. IVbruvurja. HHM. Skupni državni dolg v notah . 9845 Skupni državni dolg v srebru . 9835 Avölrijska zlata renta . . . . 117 75 Avslrijska kronska renta 4°0 . 98-15 Ogerska zlata renta 4"/,, . . . 117(55 'Ogerska kronska renta 4°/0 . . 93'— Avstro-ogerske bančne del nice 17-05 Kreditne delniee...... (563 — London vista........ 24085 Nem. drž. bankovci za 100 mark 11755 20 mark •......... 2352 20 frankov......... 1915 Hal ijanske lire........ 9040 G. kr. cekini ....... 1132 I \ „ jVsarodua Jiskarrca" v Qoriei | ulica Vetturini 9. | Ilijada. \ Povest slov. mladini. ; Prosto po Homerju ; . pripovednje ANDREJ KRAGELJ. : Z tolniačen važnejših osebnili ; imeii ter obsega 273 stranij. s CENA: I 1 K 40 vin., po pošti 20 vin. več. I Vezana v platno 2 kroni, ozi- ¦ roma 2 kroni 20 vin. Tiskovine za prošnje v dosego brezobrestnih posojil vinogradnikom ima v zalogi „N&irodiiu. tiskarna'*. | Najbolje tamburice izdeluje i in razpošilja Pro sisička tvornica J. Stjepusin. __________? Sisak, Hrvatska. jmi.wv.uu na parižkl svetovnl razstavl I. i lüJÜ in milenijski razstavi I. 18J6. | Cenike pošilju na zahtevanje vsa- ^ kemu brezplačno. 1 Štev. 59 Razglas. PodlHSriiio ž ii p a li st v o odda 15. t. m. od 11. — 12. ure (lo|)oludno u a j a v n i dražbi zvišanje dosedaujega cerkvenega zvonika oueiiiu, kateri prevzaine delo najeeueje. Klieiia eena je 8200 K. Ysak udeležiteJj rnora polo- žiti 5°|o varscine in ponudbo * v zaprtem pismu, ki je po- stavuo kolekovaiia, Pogoji in nacrti so raz- položeni v obcinski pisar- nici. V V Xupanstvo v Si. Aiitlrczu 1. frbiuvarija 1901. Župan: L II T 31 A N. ^ -^^ -^^^^B^-V^^B^^ V^l^r^B^^^^^^B V^^B^^Bj^^*^^ Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GOIUCA Via Giardino 8 m1 morns', a pristna bcla in črna vina iz vtpavsklh, ffurlanskih, briskih, dal- matinskih i-i ieterskih w i nogradov. IJoslavlju na doni in razpošiljii po ž«l«/.- niti na vse kraje avstro-egerske monarliije v sodih od f)ö litrov naprej. Na znhtevo pošilja tudi uzorco. C«ne zm«rne. Postreiba po^tena. y / Peter Drašček, trgovec jedilnegablaga v Gorici, Stolna ulica št. 2. Priporoca se |>. n. obcin- | stvu v Gorici in z dežele. Prodaja kavino prinieso, sladkor, milo, slanino, riž, maslo surovo in kuhano, olje, nioko iz Majdicevih nilinov in vse jestvine. Zaloga žveplenk sv. Cirila in JVtctoda. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev v Gorici, Stolna ulica št. 2. Froda ja slroje tudi ht nv, teden- f ske ali mesečne * ohi'okc. Stroji so iz prvili lovarn tor najboljše kakovosti- Priporoča se shiv. občinstvu. v Gorici — ulica Vetturini štev. 9 — v Gorici / Preskrbljena jezpovsem novimi črkami. okraski in finim papirjem. j Izddu]c vsa dela v uajkrajšem žasu po tako iii/kih ccnali, da se nc boji nikake konkurence. Tiska brošure, diplome, trgovske račune, pisma in zavitke s firmo, cenike, vabila na karton in na papir, posetnice razne velikosti in oblike z zavitki, zaročnice in poročnice v elegatnih ter osmrtnice v velikih in manjših oblikah. HT „Narodna tiskarna" tiska -Tpi „GORICA" izhaja dvakrat n? teden v dveh izdajah, ter stane na leto 8 krön, pol leta 4 krone „Primorski List44 izhaja vsak četrtek in stane celoletno 4 K polletno 2 K, za manj premožne celo leto 3 K. J „Narodna tiskarna" ima v zalogi vse tiskovine j Tiskovine za duhovnije, županstvain dr. uradenamočnem papirju. Pismena narocila tinkoTin se izvrsfi i obratuo poiäto; vsa inia v lajtajšem časn. ________________________ ^ „LjUUlJdiMd JLlullHlld Udliy v Ljubljani ; Spitalske ulice St. 2. . ' Nakup in prodaja [ vseh vrst rent, državuih papirjev, zastavnih v pibein, srečk, novcev, valut i. t. d. \to uaj- , kulautnej&ih pugujih. • Posojila na vruduustne papirje proti • i ni/kiiu obrcsiiin. \ ^ Zararovanje proti kurzni izgubi. / Promese k ve>ein zrebaujum. J, • Sprejemanje denarnih vlog ' , na vlo/.ne knji/ice, na tokoči račun in na | : girokunto s4'/^u/0obi'estovanjemoddne vloge v du due vzdiga. ' • Eskompt menjic najkulantneje. — Borzna narocila. '