52. številka. Ljubljana, v četrtek 5. marca. XVIII. leto, 1885. Izhaja vsak dan zvečer, izimfti nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati za avstri j sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden meaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje ua dom računaše p« 10 kr. za mesec, po ■ 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, m po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati.— Rokopisi se ne vračajo. Ured niStvo in u p r a vn I sC v o je v Frana Kolmana hifti, „GledaliSka stolba". Upravnistvu naj se blagovolijo pošijjati naročnine, reklmnacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Govor poslanca Božidara Raifca ▼ državnem zboru v 2 8. dan februvarja. I Pa I j« in konec.) Organizacijski načrt leta 1849, kateri je bil 16. septembra 1849 na najvišjem mestu potrjen, pravi na strani 145, št 4 b) (čita): „V slučaji, da je materini jezik učencev slovanski, so ima v prvem in drugem razredu 4, v tretjem in četrtem pa 3 ure na teden odločiti za slovanski pouk, in ravno tako na zgornji gimnaziji v prvem razredu dve uri, v drugem, tretjem in četrtem razredu pa tri ure na teden. Naučno ministerstvo je izdalo rešitev z 22. dne januvarja, da naj se že v začetku tekočega Šolskega leta razdeli prvi kurs v dva oddelka, dru-zega pa ni nič storilo. Po mojem nemerodajnem mnenji morale bi se srednje šole v si•ivenskili pokrajinah tako uravnati, da bi vsak učenec, ki je dovršil gimnazijo ali realko bil zmoten ravno tako nemškega kakor slovenskega jezika, da bi tako dolžnost svojega poklica v bodočnosti, kar se tiče znanja jezika, ložje -opravljal. Za Mariborsko učiteljišče se je že v aprilu 1880 sklenilo, da naj se uvede slovenski učni jezik po razmeri nahajočih so naučnih pripomočkov in v marci 1881 se je zopet ta stvar sprožila. Pa vse brez vspelia. Naučno ministerstvo v tej stvari nič ne stori za štirske Slovence. Gospoda moja! Ali minister popolnem prezira sklepe državnega zbora? Čemu pa tedaj sedimo v tem drazem poslopji, katero že stane davkoplačevalce blizu 11 milijonov? V istinito pravni državi postavili bi na zatožni klop ministra, kateri ravna proti sklepom parlamenta, (živahna veselost); sicer je bil že sedanji naučni minister obsojen 20. oktobra 1. 1882, ker ni hotel dati dovoljenja za dve češki šoli in sicer v Poštofe in Lahovcih, z utemelitvijo, da je prestopil član XIX. državnih osnovnih zakonov, katerega se morajo držati tudi ministri. Mariborsko učiteljišče je pa tudi odločeno, da izobražuje bodoče učitelje in odgojitelje za slovensko mladino, in zato je tudi potrebno, da ti učitelji znajo gladko in pravilno ta jezik. V dveh urah na teden pa ni mogoče, da bi si dotični kandidat pridobil potrebno spretnost jezika LISTEK. Pariz v Ameriki. (Francoski spisal Itene Lef.bvro. Poslovenil * * * Stat nominis umbia) Čitatelj u. Dragi čitatelj, podajem ti to malo knjigo, pisano tebi in meni na radost. Ne posvetim je ne sreči niti slavi, kajti sreča je deklina, ki že šest tisoč let leta za mladimi ljudmi; slava pa je vojaška branjevka, katerej se le mej vojaki dopada. Jaz sem že star, jaz nikdar nesem nikogar ubil ter tudi ne hrepenim po drugem, nego da po svojem iščem resnico, ter jo po svojem povem. Če nesem ravno toli ozbiljen kot kak vol, kaka gos ali ... . (izvoli si stvar, katera ti je ljuba), ne zameri mi; prva dejanja našega življenja napravljajo nam dovolj solzd in pač se smemo smijati še predno pade zastor. Kadar se človek ne mami več z mulami dvaj-seterih let, ne gleda več ozbiljno niti glume, niti glumačev. Če se ti ta mala knjiga dopada, dobro je; če te jezi, še bolje je; če jo vržeš v stran, nemaš prav; če jo razumeš, modrejši si od Machiavella. Služeb- za različne predmete, tem manj, ker naučna uprava nam na tej šoli ni privošila izpitane učne moči, četudi jih imamo dovolj, ki bi ta predmet dobro poučevali. 30. septembra 1SS4. leta stavilo se je v štir-skem deželnem zboru na načelnika Šolskega sveta vprašanje: Kateri razlogi vodili so c. kr. deželni šolski svet, da je visokemu c. kr. ministerstvu za bogočastje in pouk priporočil neizpitanega učitelja za komisarja pri izpitih za ljudske in meščanske šole za slovenščino. Odgovor se je glasil: „Imenovanje izpitnih komisarjev za ljudske in meščanske šole je pravica eksekutive in vlada se pri izvajanji te pravice nikakor ne bode pustila uplivati." Dobro, a zakaj Bti jemljo za druge predmete izpitani komisarji, za slovenščino pa ne ? Visoka vlada bo gotovo vedela in mi žalibog tudi čutimo. Leta 1880. je okrajna konferenca na Ptuj i vsprejela sledeči predlog: „Ker Mariborsko učiteljišče vzgojuje učitelje za spodnje Štirsko, tedaj je v Interesa spodnještir-skega ljudskega šolstva, da učenci Mariborskega učiteljišča dobivajo pouk v realističnih predmetih v slovenščini " In 1881. leta je ista okrajna konferenca, koje se je udeležilo 75 učiteljev, vsprejela predlog . . da naj bode učni jezik na tej šoli slovenski. In to je baš oni faktor, ki je poklican o tem izreči svoje mnenje. V Gradci je pripravnica za učiteljice, na katerej se vsak teden po dve uri tudi poučuje slovenščina. Kandidatinje prihajajo po gostem, ko dovrše štiri etnike za učiteljice na Spodnje Štirsko, pa manjka jim znanja jezika in učenci se jim smejajo. Semtertja pa tudi ne narede predpisanih izpitov. Priporočati bi bilo vladi, da na tej šoli vsaj po štiri ure na teden odloči za slovenščino in da bi se v poslednjih letnikih posamični predmeti tudi razlagali v slovenščini. Ako vlada neče tega storiti, je najbolje da se pouk slovenščine popolnem opusti. Z ljudskimi šolami na Štirskem, Koroškem in Primorji je, kar se tiče slovenščine, jako slabo. Ko-j roška ima 123 do 130.000 Slovencev, pa ti nemajo j nobene slovenske šole v pravem pomenu besede. Zategadelj se je že pokojni knezoškof Wiery s 97 kateheti pritožil pri ministerstvu, da se otroci toliko nik (brevir) naj bode tvojim izgubljenim uram, in gotovo se ne bodeš kesal: Non est hic piscis om-nium. Včerajšnje navskrižnosti so jutranje resnice. Blagor kdor prav razume! Nekega dne bodeš morebiti pri svitu moje svetilnice izpoznal vso ostudnost malikov, katere današnji dan častiš in moliš; morebiti skozi bežečo senco tudi ugledaš svobodo rajsko se smehljajočo, hčer evangelija, sestro pravičnosti in usmiljenosti, mater jednakosti, blagostanja in miru. In ta dan, dragi čitatelj, ne pusti ugasniti luči, katero sem ti prižgal; razsvetljuj, razsvetljuj ono mladino, ki nas že sedaj, povprašujoč po potu bodočnosti, neprestano naprej goni in poti-ka. Naj bi norela še bolj nego nje očetje, a na drugi način; to ravno je moja želja in nada. Potem pa prosim še Boga, da bi te varoval nevednežev in bedakov. Da se varuješ hudobnežev to je tvoja skrb; življenje je boj; rojen si vojščak, brani se; ali še bolje, prisvoji si od Amerikancev staro francosko gaslo: Naprej! zmiraj in povsodi naprej! Da si mi zdrav, prijatelj dragi! Rene Lefebvre. New Libertv (Virginia) 4. dne julija 1862. slovenščine ne uče, da bi umoli čitati katekizem. Vse prizadevanje bilo je zaman, ustavno naučno ministerstvo ne stori ničesar. V koroškej vojvodini je v veljavi učni načrt, po katerem mora učitelj slovenskega otroka, kakor hitro stopi v šolo, nemški nagovoriti, in ga potem 8 let nemški poučevati. V letu 1882 je obiskal nadzornik šolo v Svečah in začel otroke nemški izpraševati. Ker otroci, ki se še le tri mesece hodili v šolo, neso znali dobro odgovarjati, izrazil se je strogi nadzornik jako nepovoljno o vspehu pouka. Dotični učitelj dobil je v malo dneh dekret, da se ima na lastne stroške preseliti v Velikovec in tam nastopiti novo mesto. Učitelj se je hotel pritožiti; pa predno je bilo mogoče, dobil je strog ukaz, da mora o božičnih počitnicah odpotovati v Velikovec. Celemu svetu razun Koroškej in naučnemu ministerstvu se vedno dopoveduje, da so na Koroškem utrakvistične šole, da se tedaj najprej slovenski potem pa nemški poučuje. V istini so pa vse šole razun dveh ali treh nemške, učenci se ne uče slovenski niti čitati niti pisati, kar nasprotuje čl. XIX. in ljudskošolskemu zakonu. Tako se je moral učitelj, četudi ima najboljša spričevala o svojem prejšnjem poučevanji, po zimi mej šolskim letom na lastne stroške za kazen pieseliti se z bolno rodbino v Velikovec in na tem mestu ima 200 gld. manj plače. (Čujte! na desnici.) Tako strogo se kaznuje na Koroškem zločinstvo, da si Slovenec, in sicer pod sedanjim ininisterstvom. Kraj-nemu sovetu v Glinji dal je okrajni šolski sovet ukaz 10. novembra 1880, št. 1488, pod globo 10 gold. rubriki 7 in 8 zaznamkov o šolskih zamudah v nemščini izpolniti in pri občevanji s pred stavljenimi oblastvi posluževati se nemškega uradnega jezika. Pritožba na c. kr. šolski svet ostala je brez vspeha V Tinji pri Velikovci poučujeta dva učitelja jeden Slovenec in jeden Nemec. Prvi je šel v pokoj in ostal je samo drugi. Krajni šolski svet obrnil se je na deželni šolski svet za jednega učitelja, I pa mesto učitelja dobil je sledeči odlok: it. 1081. ; Krajnemu šolskemu sovetu v Tinji. Visoki c. kr. j deželni šolski svet je z naredbo s 15. dne oktobra ; 1884. št. 2397. objavil, da ni v stanji dati jedne učne moči za supliranje. Ne ostaja torej nič druzega, Prvo poglavje. D u ho videč amerikanski. G. Jonatlian Dream, duhovidec in nadčutni posrednik iz Salema (Mass.) vabi vas k psihični in medianimični večerni veselici, ki jo bode napravil v torek 1. dan aprila v svojem stanovališČi, Lunina ulica št. 22. Snohoja, zamaknenje, prikazen, predprikazen, prorokovanje, dvojno videnje, bistro videnje, bogo-vanje, raziskavanje in spodmikanje misli, klicanje duhov; pogovarjanje, pesmi in listi nadzemeljskih duhov: misli iz sveta onstran groba, odkrite skrivnosti iz bodočega življenja itd. itd. Sobana se bo točno ob 8. uri zaprla. — Za Boga! mislil sem, ta list čitajoč, tudi jaz se bi rad seznanil z amerikanskim posrednikom (medium), s tovarišem v pozitivnem in iskusnem nauku duhov; kajti tudi jaz sem duhovidec! Če prav sem le priprost meščan parižki, vender sem že kakor kdo drugi iz groba poklical Caesarja, Napoleona, Voltairja, gospo pl. Pompadour, Ninou, Uobespiera itd., in lahko celo trdim, če prav je to mojej skromnosti silno težko, da me te slavne osobe nikdar neso spravile v zadrego s svojim veleumom; vse so mi odgovarjale, kot da bi bil jim napovedoval. Po- kakor da se uvede poludnevni pouk, dokler se ne nastavi nadučitelj. Tamošnji učitelj gosp. Florijan Moser, si bode prizadeval, da prevzame tudi pouk malih otrok, pri čemer mu bode kolikor treba, jeden učenec druzega razreda služil za tolmača. (Čujte! na desnici.) Sploh se bode v tem slučaji moralo gledat; bolj na tehnično spretnost v predmetih, ki se bodo učili, kakor pa na razumljenje. To se daje krajnemu svetu na znanje. C k. okrajni šolski svet v Velikovci, 4. novembra 1884. Tako v>peva slovensko ljudsko Šolstvo na Koroškem. Na Spodnjem Štirskem se malo brigajo za šolski zakon in zakonite učne načrte, povsod se i urivajo v obligatne ure učnega jezika tudi učne ure druzega deželnega jezika, da pač otroci niti jednega, j niti druzege nemajo priložnosti zadostno se naučiti. I Na Spodnjem Stirskem snuje nemški šulferajn mej (isto slovenskim prebivalstvom šole z nemškim uč- j niiu jezikom. (Čujte ! na desnici.) Je li to ni proti j zakonu V (ne! na levici) je li ni proti članku XIX? ! (ne! na levici) je li ni proti razumu in pravičnosti ? (odobravanje na desnici — smeh na levici.) V Slo- j venskej Bistrici pohaja 400 otrok slovenskih narodno Bolo, a deželni šolski svet v sporazumu z deželnim odborom je ukazal: od tretjega razreda počenši je j poučni jezik nemški. Časnik, kateri je to prikazen hotel občinstvo prijaviti, b>l je zaplenjen (čujte! na desnici.) Čina dela plašijo se svetlobe! (Veselost na | desnici — smeli na levici.) Okrajna učiteljska skupščina v Ptuji sklenila j je dne 0. julija 1882 iz pedagogično-didaktičnih razlogov drugi deželni jezik kot obvezni učni predmet odpraviti iz narodnih šol; ta predlog podpiral je okrajni šolski svet, a deželni šolski svet odredil je ukazom od dne 7. januvarja 1883, ka ima vse pri staii navadi ostati. (Čujte! čujte! na desnici) Predlagatelj moral je hipoma v prognanstvo in sicer v Miirzsteg na gorenjem Štajerskem. (Čujte! čujte! na desnici) Drugi učitelj, tudi deležnik tega posla, bil je mej šolskim letom prognao prekgranic Ptujskega šolskega okraja. (Čujte! na desnici.) Ima li se stvar tako, da se dajejo zakoni, da jih deželni šolski svet ne država V Dne »i. aprila 1882 sklenil je okrajni šolski svet v Ptuji: poslovni jezik okrajnega šolskega sveta v Ptuji je slovenski (izimši mesto Ptuj). Predsednik, c. kr. okrajni glavar, ustavil je hipoma ta zaključek in deželni šolski svet rekel je v rešilu tega predmeta: Določba „izključ-ljhe" rabe slovenskega jezika nasprotuje članku XIX. (Čujte! čujte! .smeh na levici.) Opaziti je, da se v dotiČnem zaključku ne nahaja beseda , izključljivo-', nego urinena je bila od deželnega šolskega sveta za to, da je potem mogel na pomoč klicati članek XIX Meseca junija 1883 hotel je nek učitelj svoje plačilo vzdignoti na slovensko pobotnico. To se je vršilo na nemško-slovenskej jezikovnej meji. Dav-karstvo ni hotelo na podlagi te pobotnice izplačati novcev, nego stvar prijavila se je deželnemu šolskemu svetu (Čujte! na desnici) in ta je ukazal, da dotični učitelj ima napisati nemško pobotnico, Gospoda! kako so pa to strinja s člankom XIX.V Dne 20. maja 18^2. 1. sklenil je okrajni šol- ski svet v Ptuji, zapisnike v bodoče sestavljati v slovenskem jeziku ; predsednik je mahoma ustavil ta zaključek Dne 25. maja sešlo se je poverjenstvo v Les-kovci, v Ptujskem okraji, zaradi kanjenega stavljenja neke zakotne šole. Pri tej priliki bili so razen okrajnega glavarja in okrajnega šolskega nadzor nika pričujoči občinski zastopniki in krajni šolski svetniki. Ti so zahtevali, da se zapisnik sestavi v slovenskem jeziku; pa Be ni zgodilo, akopram je 70 Slovencev soglasno to zahtevalo. Dotičniki pritožili so se dalje. Kuj je bilo? Spisatelj pritožbe bil je obsojen na 40 gold. globe, in sicer zato, ker so nekateri izrazi v pritožbi bili preostri. (Veselost na desnici.) Blagi gospodje! ako koga derejo z železnimi grebeni, more li se jim v svetlih rokovicah priklanjati? Leta 1882. odločil je nek odbor tabor sklicati v Ptujskem okraji, aH tega narodnega zborovanja sedanja vlada ni dovolila: pa spominam se na 1868. in 1869. 1., ko je Giskra rekel: le dovoliti. (Čujte! na levici.) O vo'itvah v okrajni zastop Ptujski vpisani so bili lani v skupino veleposestva hišni lastniki, kateri hišnine in stanovninskega davka plačuje 00 gold., akopram je po zakonu veleposestnik tak, kateri zemljiščnega in hišnega davka plačuje 60 gold. Po takem bili so Slovenci potisneni v manjšino. „Narodni Dom" v Ptuji oglasil se je za dovoljenje, da bi smel gostilnico in kavarno si urediti in sicer v hramu, kjer je že od 1820. 1. bila go-stilnica. Prva in druga instanca rešili ste stvar povoljno, a visoko ministerstvo notranjih poslov ni dovolilo te malenkosti. Gospoda! Slovenci so pod sedanjo vlado brezpravni; svetoval hi, da se tako ne postopa z narodnimi svetinjami vsega naroda, kateri je vselej veren bil Njegovemu veličanstvu. Mir se želi mej narodi, pa mir, kateri prinaša blagoslov, srečo in zadovoljnost, mora se opirati na pravičnost, na jednakopravnost vseh narodov v Avstriji. Vsi drugi poskusi so gnile hruške in gradovi v zraku. Iz državnega zbora. Na Dunaj i, 4. marca. Govor finančnega ministra je silno razburil ! opozicijo, ker je iz njegovega samosvestnega obna-I sanja spoznala, dri nema nobenega upanja zopet do-! biti vladno krmilo v roke. Kajti ne le, da je večina { jedina, tudi na najvišjem mestu se je močno uko-reninilo zaupanje do sedanje sisteme, kar je seveda največje pomembe. Herbst kot generalni govornik izlival je ves svoj žolč na vlado in večino in rotil Nemce, naj bodo jedini pri volitvah. Dr. Fander-1 i k je precej ostro odgovarjal ter z očitanjem, da neki del opozicije škili čez mejo, razburjal opozicijo tako hudo, da je moral predsednik grajati govornika zarad njegovega očitanja. Danes po končani debati so se, kakor navadno, oglašali razni poslanci k popravkom. To je storil tudi g. dr. Vošnjak proti Plenerju in Herbstu, katera oba sta vladi očitala, da Ljubljanski Nemci še nemšk h šol ne morejo dobiti. „Poslanca gg. Plener in dr. Herbst, dejal je dr. Vošnjak, sta oba se pečala z narodnimi raz- merami na Kranjskem in trdila, da se za Ljubljanske Nemce še ljudske nemške šole nečejo dovoliti. Kot ud deželnega šolskega sveta moram konštato* vati, da je taka trditev popolnem neutemeljena in neresnična. V Ljubljani so še dandanes vse ljudske šole utrakvistične, to je nemško-slo-venske in nemški otroci se od ustopa v šolo do izstopa iz nje izključivo le v nemškem jeziku poučujejo, slovenski otroci pa, katerih je 1700, poučujejo se v obeh jez kih. Ljubljanski mestni zastop je zategadelj lani sklenil, da se imajo slovenski otroci s slovenskim jezikom poučevati. Ob jednem pa je sklenil, da se ustanovi javna nemška ljudska šola, kakor hitro se oglasi po zakonu potrebno število učencev. Vlada pa tega sklepa ni potrdila, ampak ukazala je, da se morata ob jednem odpreti deška in dekliška nemška šola z štirimi razredi, naj se oglaša potrebno število otrok ali ne. Temu sklepu se je udal mestni zastop. Torej je jasno, da se nemškim otrokom v Ljubljani niti najmanjša krivica ne godi. krivico trpe le Slovenci. — Dalje je trdil g. Plener, da je Ljubljana še pred malimi leti bila nemško mesto, pod to vlado pa da se je poslovenila. Ko bi č. g. poslanec bil v roke vzel izkaz o Ljubljanskem prebivalstvu iz 1. 1879, tedaj iz leta, ko ta vlada še ni imela nobenega upliva, čital bi, da se je od 24.000 Ljubljanskih prebivalcev dalo Upisati 18.500 s slovenskim, 5500 pa z nemškim učnim jezikom. Tedaj je bilo že tačas v Ljubljani upisanih 75 °/0 Slovencev in le 25 °/„ Nemcev, kar dovolj jasno osvitljuje Plenerjevo trditev o tačasnem nemškem značaji Ljubljanskega mesta." Plener je na to se izgovarjal, da je le mislil za nemško šolo, katero je hranilnica nameravala ustanoviti, a vlada ni dovolila. Še je bilo hudo besedičenje mej Hausnerjem, Herbstom in Plenerjem, predno je generalni govornik dr. Matuš, ki je vsled bolehnosti prejšnjega poročevalca grofa H. Clam-Martinica prevzel ta težavni referat, prišel do govora, v katerem je mirno in stvarno razlagal budgetno stanje in ovrgel vse ugovore nasprotnikov. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 5. marca. Včeraj se je v državnem zltoru začela specijalna budgetna debata. Večina bode baje skušala, kolikor bode moči, okrajšati specijalno debato, ker je čas za zborovanje že jako kratek. Tako bode letošnja budgetna debata najbrž krajša, kakor druga leta, če tudi se je oglasilo nenavadno veliko število govornikov, baje nad 130. Levica bode pri podrobnoj debati najbrž napenjala vse svoje moči, da bi dokazala slabo gospodarstvo sedanje vlade. ŠkoftMttka UoiifVrciic;« je že končala svoja posvetovanja. Njeni udeleženci so se razšli, samo oni ostali so na Dunaji, kateri so člani gospodske zbornice. Kaj da je konferenca sklenila zastran urejenja duhovenske plače, se bode kmalu videlo, ko pride ta predloga pred gosposko zbornico. Tedaj bodo škofje označili svoje stališče. Stranska železnica Bogoca-Kaljanovica v IS »ovil izročila se je prometu, kakor se poroča iz Serajeva. Viiauje države. V Kielcah na ruskem Poljskem bilo je baje več osob obsojenih k precejšnjim globam, ker so glejmo, ima li gospod Jonathan Drčam s svojo amerikansko našoperjenostjo več duha ali več duhov, nego vaš ponižni sluga Daniet Lefebvrc, D. M. P., v duhovidstvu pa učenec g. Hornunga v Berolinu, g pl. Reichenbacha in barona pl. Guldenstubbe. K \ duhovitlcu. duhovidcu in polduhovidcu. V lepi sobi, konci hermetično zaprte dvorane, od premnogih luči leskeče (kar ravno ni navada pri zborih duhov i. našel sem g. .lonathana Divama, sedečega pri okrogli mizi. Stal je otožno ter kazal zamakneno obličje kake sibile. Pred njim je sedela šestorica adeptov, vanj popolnem zamaknenili: pre-občutni ljudje, nerazumne ženske, stare device in starikaste upokojene vdove; zmerom isto ljudstvo. Vsak je na papir zapisal imena mrtvih, katere je hotel izpraševati: tudi jaz sem storil, kar vsi drugi. Imena so se pomešala v klobuku, in prvo po-tegneno bilo je ime Jožefa pl. Maistrea. Jonathan se je za trenotek pomišljeval, nastavil roko k ušesu, da bi .slišal glas, ki je prav tiho govoril, ter je nagloina i.apisal sledeče: „Nerodovitnega poznanja ni; vsako poznanje je jednako onemu, o katerem sv. pismo govori: Adam poznal je Evo in ta je rodila. Brez vere ni kredita". Oh! oh! mislil sem, ti čudni izreki kažejo se kaj lepi; vsi imajo obličje svojega očeta; le zdelo se mi je, da sem jih že nekje drugej videl: pri Baaderji, če se ne motim. Vrh tega morebiti na onem svetu ne poznajo slovstvene lastnine in mogoče je, da se tam s krajo incjsobojnih misel kratkočasijo. Drugi je bil Hippokrat ; in bilje toli vljuden, da je govoril francoski. Njegov tolmač napisal je sledeče: „ Naj več misli oni človek, ki najslabše probavlja. V razmerah, sicer jednakih, pa najbolje pre-bavlja oni, ki najmanj misli". Oh! vzdihnila je stara žena, katere drobno in suho lice se je skoro izgubljalo pod obilimi kodri sivih las, to je odgovor zdravnika, kaj surov odgovor, odgovor moža m »žem. Ne, misel ni, ki razjeda srce, to je . . . In znova je vzdihnila. Poklicali so Nostradama; prašali so ga za bodočnost Poljske, Francoske in Italijanske. Tu sledi od besede do besede odgovor imenitnega vedeže-valca, ki kot vzvišan veleum zmeraj drugim prepušča skrb, da njegove izreke prav razumejo : En France, lulie ut Fologne, Beauooup đ'iuprit, peu do vergogne, En Poiogne, France, Italio, On est sa^e apn'-s la folio. En Italio, Poiogne ct France, Moins de bonhcur que (Vcspćrcnce. Zadovoljiti smo se morali s tem izrekom, ki je bil preveč skrivnosten, da bi ga bili razumeli Po provansalskem čarovniku prišel je Kosciuszko na vrsto. A ta večer je bil poljski VVashington kaj slabe volje, ker izustil je le latinsko gaslo: In servitute dolor, in libertate labor; v hlapčevstvu bolest, v svobodi trud. Trikrat smo ga vprašali, trikrat nam je dal isti njrgavi odgovor, kot bi nam hotel kar naravnost očitati, da ga ne razumemo. Zadnji listek je zahteval, naj se pokliče in izpraša Don Quixote, Toni Jones, ltobinson ali AVer-ther, kar je ves zbor prisililo k smehu, če prav se nares ni rad smijal. In jaz, moram kur na svojo sramoto priznati, bil sem oče tej nesmmnoj drznosti. Mrtvi in živi me dolgočasijo že toli časa, da !bi -se bil jako razveselil, poizvedeti, kaj se godi v:možja.-nih ljudi j, katerih nikdar bilo ni. donatban Dream je vrgel neprilični listek (v koš, naznanil je, da je zbor Htončan ter je nas z mnogimi pokloni spremljal do vrat. Ko sem jaz ravno hotel oditi, »položil mi je roko na ramo ter me prosil, naj še ostanem. (Dalj« prih.) agitovali za romanje na Velegrad k Metodovej slav-nosti. Nadalje je dala vlada razumeti, da bode kaznovala take agitacije z zaporom, če ne prenehajo. Tako poročajo nemški liberalni listi, a nam se to ne zdi prav verojetno. V Kali) a u m k c j zbornici izjavil je pri debati o kmetijskej krizi minister Magliani, da vlada ne bode privolila v povišanje carine na žito, pa tudi davkov ne more znižati, če neče oslabiti državnih financ Franc ukl senat vsprojel je izredni bud-get z 220 proti 20 glasom. Desnica ni glasovala. Buftet in Chesuelong pobijala sta izredni budget. Frevcinet ga je pa zagovarjal in poudarjal potrebo graditi železnice, mostove in ceste ter našteval vspehe, ki so se že dosegli v tem oziru. — Komisija za razstavo 1889. leta je stroške za osnovo razstave določila na 50 milijonov frankov. V riiinuiiikcm senatu je Marzescu objavil, da misli interpelovati zaradi nekega rušenja trgovske pogodbe od strani Avstrije in zahteval, da vlada predloži diplomatična dopisovanja s to državo, da bode mogel utemeljiti interpelacijo. Nemški cesar izdal je pismo, v katerem objavlja, da je Nemčija prevzela varstvo ozemlja, katero je pridobila nemška družba za kolonizacijo v Vzhodnji Afriki, na zapadu od Zinzabara. To ozemlje, ki bode sedaj spadalo pod vrhovno gospodstvo nemškega cesarja obsega 2500 kvadratnih milj. Sodstvo izročilo se je jednemu uradniku omenjene družbe, kateri bode pa podrejen nemškemu konzulu v Zanzabaru. Ta proglas nemškega protektorata nad afriškim ozemljem pa gotovo ne hode po volji Angležem, kateri so dosedaj mislili, da imajo sami pravico prisvajati si ozemlja v druzih delih sveta. — Danes pride v nemškem državnem zboru v tretjem branji na vrsto zahteva 20.000 mark za novega direktorja v državnoj kanceliji. Zaradi teb 20.000 mark, katere je bil državni zbor zavrgel v drugem branji, bilo je mnogo hrupa po nemških vladnih listih. Kako bode, sedaj državni zbor ukrenil, se ne ve. t itgrlešlceiiiu parlamentu predložila je vlada nekatere diplomatične note kneza Bismarcka, ki se tičejo egiptovske in kolonijalne polike. ne da bi bila zato — kakor je mej diplomati običajno — poprej poprosila dovoljenja v Berolinu. To pa je jako raz-dražilo nemškega kancelarja in njegove pristaše. Bismarck si je v dolgem govoru v državnem zboru svoj srd ohladil, njegovi listi pa obirajo v dolgih uvodnih člankih angleško vlado. Kdor to trezno premišljuje, zdi se mu, da je nemški kancelar že poprej gojil sovraštvo do Gladstonove vlade, ter je iskal le priložnosti, da bi izsnl na njo svoj žolč. Zdaj se mu je priložnost, ponudila. Ne ve se pa, kake posledice bode to imelo na Angleškem. Konservativci bodo to gotovo skušali porabiti, da pri priložnosti vržejo sedanje ministerstvo. Brackenburyjev oddelek * nU.v ekspe- dicije je, kakor se poroča iz Ko rti j a, kaznoval rod Manassirov, ker so ubili polkovnika Stevvarta. Sedaj je pa ta oddelek na potu proti Meraviju. Na f'raiic7 gld. 75 kr., tiskovine 45 gld. 80 kr., vkupe 03.867 gld. 65 kr. Skupnega prometa je bilo 127.735 gld. 30 kr. Posodilo se je 338 društvenikom 49.143 gld., čistega dobička pa je bilo 645 gld. 65 kr. Vodstvu in nadzorstvu sme se na tem lepem napredku čestitati. Telegram „Slovenskomu Narodu'*: Borovnica 5. marca. Janez Majaron županom izvoljen. Suhadobnikova stranka propala. Kazne vesti. * (Nadškof Paoli f.) Rumunski nadškof Ignacij Paoli, katerega je pred nekoliko dnevi v hotelu Seilerstatte h. št. 16 na Dunaji zadel mrtvoud, umrl je 27. m. m. ob 10. uri dopoludne v 67. letu svoje dobe. Pokojnika truplo prepeljali so 2. t. m. v njegovo domovino v Bukurešt. * (Finančni stražar smrtno ranjen.) Julij Janakovics, poročnik 23. peš-polka, je 1. t. m. v Budimpešti finančnega stražarja Dragotina Witte-ja na glavi smrtno ranil, ker ga slednji po vojaškem običaji pozdravil ni. Janakovicsa prijela in zaprla je policija. Po dovršenem zaslišanji dovel je izgrednika nek častnik od policije h krajnemu vojaškemu poveljništvu, katero je takoj poročalo o žalostnem dogodku vrhovnemu vojaškemu oblastvu. * (Potres.) V Temešvaru čutili so 24. m. m. ob polu devetih zvečer tri sunke 2 sekundi trajajočega potresa. Mer mu je bila od zahoda proti vzhodu. Tudi drugi dan 25. m. m. zjutraj imeli so lahek potres. Oba potresa spremljevalo je gromu slično bobnenje. Odbor kranjskega ribiškega društva objavi, da hoče razdeliti 50.000 mladih, letošnjih postrvic ribičem, ki imajo ribolov v vodah za postrvi pripravnih. Kdor želi dobiti teh postrvie, naj se oglasi pri predsedniku društva dr. Kapler-ji (v Ljubljani, na sv. Jakoba trgu, pri Virantu) ali pismeno do dne 20. marca, ali ustno dne 18. ali 20. marca 1885. Vsak, kdor se bo oglasil, naj določno naznani množino postrvic, katero Želi sprejeti, isto naj naznani potok ali vodo in daljico, v kateri je opravičen za ribolov in kamor misli spustiti ribice, tudi mora izkazati opravičenje do ribolova1 z ribiško karto, ker se bo oziralo le na taka zahtevanja, katera imenovanim pogojem zadostujejo. Posode za prenašanje ne preskrbi društvo, tudi ne prevzame nikakeršnih stroškov za prenašanje. V Ljubljani, v 4. dan marca 1885. Za odbor: Dr. Kapler, predsednik. Tujci: 4. marca. Pri Nlonn: Kos z Dunaja. — pl. VVittenberski iz Gradca. — Cecan iz Gorice. — Frankenberger z Dunaja. — Šlibar iz Selo. Pri Okorny z Dunaja. — Klein I- Prage. — Lux iz Zagreba- — Beer z Dunaja. Pri »vstrijikkeiu cietMtrjl : Thaller iz Trata. Meteorologijo poročilo. Dan Čas opazovanja 3 7. zjutraj ca g 2. pop. 9. zvečer Stanje 734^5™. 733 31 uira. 732 99 mm. Temperatura Vetrovi Nebo 10' C si. zah. obl. 3 6° C al. avz. obi. 5-41' C hI. zah. obl. Mo- 1 30 mn dežja. Srednja temperatura 3 3°, za 1 O1 nad uonimlom. ID-u.23.sijslsst "borza dnć 5. marca t. 1. (Izvirno telegralično poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta.......... Zlata renta ........... 5°/0 marčna renta......... Akcije narodne banke...... . Kreditno akcije......... London ............ Napol ........ . . C kr cekini ......... Nemške marke .... .... 4°/0 državne srečke iz I 1854 250 gld Državne srečke iz 1 1864 100 gld 4u/0 avstr zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 6°/# . . . n ti ti * /o , papirna renta 5u/0...... 5V0 Štajerske zemljišč odvez oblig . Dunava reg srečke 100 gld /.c ml j obć avstr 4 Vi0/« zlati zast listi . Prior oblig Elizabetine zapad železnice Prior oblig Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld Rudolfove srečke.....10 „ Akcije anglo-a*'8tr banke . 120 „ Tram m way-dru št vel j 170 gld a v. . . 83 gld. 60 kr. 84 • 10 a 108 n 50 » 99 n 20 n 868 — ti 303 n 10 B 124 n 25 1) 9 n T9Vt 9 5 9 80 n 60 ■ 45 9 12» 60 r 172 9 25 9 108 n 35 n 99 n * _ 9 ■ 94 it 30 ■ 104 n — ti llfi 75 9 123 • — ti 112 n 75 n 105 i 75 • 179 ■ — 9 19 n 25 9 108 9 73 n 214 f 50 9 St UIT. Razpis službe muzejnega strežaja in dvornika v „Rudolfinum". V deželnem muzeji „Rudoltinum" v Ljubljani oddala se bode zdaj le začasno služba strežaja ob jednem dvornika z letno plačo 300 gld. in s prostim stanovanjem. — Prosi tel j i za to službo morajo dokazati, da so avstrijski državljani, čvrstega zdravja in neomadeževanega značaja, potem svojo dosedanjo službo ali opravilo, so li oženjeni ali ne in neso li čez 40 let stari. Dokazati morajo tudi zmožnost slovenskega in nemškega jezika in pa spretnost v mizarskem rokodelstvu Zmožnost tudi italijanskega jezika bila bi posebno priporočilna. Lastnoročno pisane prošnje, v katerih je navesti, je li prositelj s kakim deželnim uradnikom ali služabnikom v rodu ali svaštvu, naj se pošljejo do 31. marclja podpisanemu deželnemu odboru. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, 28. fehruvarja 1885. tudi posebno pripravna za gostilno na Notranjskem v Slavini pri Postojni sepod zelo ugodnimi pogoji daje v naje in ali tudi profln. Lega hiše je ugodna za vsakeršni promet in se je tudi do zdaj dobio rentirala. Daje se v najem, ker je nje posestnik drugje moral oskrbnistvo premoženja prevzeti. — Ponudbe naj bo pošiljajo na upravništvo „Slov. Naroda". (111—4) Velika zaloga pravih Manira slanitov (arnitov) okajenih in osoljenih, prve vrste, ki so tudi lahko surovi jedo. razpošilja vsako število po sledečib niskih cenab na vse kraje in sprejema tudi demačo pridelke v zameno. I. vrste velike ribe okajene . . . gld. 15.50 ) v sod,h II. „ „ „ • • . n 18.- po 600 III. n tj n * • • • n 1050 do 650 IV. n „ „ 9 . . . „ 8.-J rib. Slaniki OBoljeni v sodčkih po 5 Ko.....gld. 2.— 9 10 „ .... „ 3.75 na kolodvoru Trst proti povzetju ali netlo Cassa. (121—2) S spoštovanjem EVGE1T DOLINAH v TRSTU. Cvet zoper trganjeI : „ »Jl„i„. ..„:!., .t t So n.l -....i 1/. i- umiti,, i ! je odločno najboljše zdravilo zoper nrotin ter revniatizeni, trganje po udih, bolečine v krili ter živcih, oleklino, otrple ude in kite itd., malo časa, če Be rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zalival. Zahteva naj se samo ,,cvetu zoper trganje po dr. Malici" z zraven stoječim Sfhuttmarf*. znamenjem; 1 steklenica 50 kr. Naročila z dežele izvrše Be takoj v lekarni „pri samorogu" .11 1,1.1 pl. TRNICOCarV-ja t na Mestnem trgu v Ljubljani. i42—6) || i : : i i Mejnaroilna linija. __li Trstu fori-Jorhiriroi Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo poatrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Paruik „'Te-a.toaa.J.a.*4, odhod okolu 25. dne marca 1885. Kajuta za potnike 2O0 gold. — Vmesni krov eo gold. Potniki naj se obrnejo na (117—4) LTEEKtrUjE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Euiiliano d' Ani. Poglajen, generalnega agenta v Trstu. Poročilo velike važnosti! Zanesljivo in radikalno ozdravljenje epilepsije (padavice) z novim, temeljito izkušenim sredstvom. Dočim se je tudi po neprestanoj porabi bromovega kalija le v redkih slučajih moglo konstatovati ozdravljenje te bolezni, se je sedaj posrečilo pripraviti zdravilo, ki je pokazalo največje vspehe, zanesljivo in radikalno pomaga v > m-li kroničnih slučajih ter je zategadelj velikega pomena za vse bolnike, ki so dozdaj zastonj iskali pomeči proti tej strašnej bolezni. Mnogobrojna spričevala in premije od ouob vseh I tariov. Za ozdravljenje potrebna zdravila z vodilom, kako jih rabiti, razpošiljajo se v originalnih zavitkih proti poštnemu povzetju ali predpošiljatvi zneska 20 frankov ali 16 mark. (110—2) Naročila naj Be adresujejo neposredno na me. S. Itis«*liliti;- njcui. Izdelki podobnega ali istega imena, ki ne-majo teh znakov istinitosti, naj bo zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj na-zuauijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in Prodajalci. (90—4 Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Žel u z u i kur. Lastnina in tisk .Narodno Tiskarne**.