leto LUE Številka 116. o ilBWjnni, o neeeijo ft.mm ms. ceno Din r shaja vsak dan popoldne, Ixvztmil nedelje ta praznike. — laaaratts do 30 petit ä 2 D, do 100 vrst D 50 p, večji Inserat! petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo-roru. — Inseratni davek posebej. — „Slovennki Narod11 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D i Upravntštvo; Knallova ulica ttev- 5, prltllaje. — Telefon ita¥. 304. Uredništvo: EnaHova nlloa it. 5, I. nadstropje, — Telefon slcv« 34. IV Poštnina plačana v gotovini. Ob desetletju italijanske vojne * napovedi Danes poteka ravno deset let, odkar te vstopila v svetovno voino Italija in pomagala razrušiti armade nekdanjih centralnih evropskih velesil, Avstrije in Nemčije. S tem vstopom smo bili najbolj tangirani Slovenci in deloma Hrvati, ker je bilo jasno, da bo Italija zahtevala za svoje sodelovanje konce* sije na Goriškem, v Istri in deloma v Dalmaciji, torej na teritorijih, ki ne* dvomno pripadajo našemu narodu. Zanimivo je prelistati spomine iz tedanjih časov ter priklicati nazaj ču» srva, s katerimi smo sprejeli vstop Ita* lije v svetovno vojno ravno mi Sloven* ci. Tu se najprvo spominjamo žgočega protesta, ki ga je napisal pokojni naš Ivan Cankar proti D' Annunziju! Ivan Cankar je tedaj odločno zavrnil fraze italijanskega pesnika, s katerimi je ho* tel dokazovati svetu, da vstopa Italija v pravični stvari v svetovni požar, od* nosno da bo s tem Italija le «osvobo* dila» svoje neodreŠene brate na Gori* škem. v Trstu, Gorici, Istri in v Dal* maciji. Cankar je protestiral proti te* mu aneksijonizmu in namišljenemu ire* dentizmu, ki je bil brez podlage. Za* skrbela ga je usoda našega naroda, ki je moral zapuščati svoje domove ter iskati zavetja po ostalih slovenskih krajih, cesto pa tudi v neprijaznih nem* ških in madžarskih taboriščih. Kot člo* vek srca in čustva je protestiral proti vstopu italijanske države v svetovno vojno. Če je tako reagirala pesniška duša, ^pa je drugače mislila tedanja politično (najbolj dozorela slovenska omladina. Priznavamo, da smo tedaj goreče želeli vstop Italije v vojno proti Avstriji, ker smo si bili svoje politične pojme že razčistili in smo znali iti pri svojih po* litičnih računih tudi preko trenotnih uspehov naših največjih sovražnikov. Če je kje plapolalo sovraštvo in na* sprotstvo do italijanskih namišljenih fredentističnih ispiracij, je to bilo na Goriškem. Toda nismo v tedanjem ve* likem zgodovinskem trenotku posta* jali malenkostni in se zaverovalt v svo* je lokalne patrijotizme. V duhu smo gledali razpad Avstrije, magari s sode* iovanjem Italije in jemali v račun ne* izbežne žrtve v Primorju, ker drugega izhoda ni bilo, da se ostvari velika Ju* gosi a vi j a. Čisto v smislu tega pravilnega poli* tičneda programa so se nato odigrali nadaljni vojaški in politični dogodki. Lahko trdimo, da je večina tedanje po* litično zrele slovenske inteligence raz* umela ta hladen račun in proti svojemu srčnemu čustvu iz sovraštva do po* kojne Avstrije in iz zanesene ljubezni do jugoslovenskega državnega ideala zaželela italijanski vstop v svetovno vojno. To sodelovanje smo morali od naše strani prav drago plačati. Pravzaprav smo račun Italije in njeno sodelovanje ter objektivno vzeto tudi precejšnje žrtve za dosego skupne medzavezniške zmage plačali mi edini za vso Evropo! Odstopiti smo morali najbolj drago* cene pokrajine našega nacijonalnega premoženja, pokrajine, ki so naše od pamtiveka. Res smo dobili veliko Jugos slavijo in smo si na Jadranu osigurali večino dalmatinske obali. Toda žrtve so kljub temu prevelike in rane skele pri vsaki misli in spominu na maj leta 1915... Ne bo odveč, ako na tem mestu po* vemo, kako smo si pred vojno v tre* notkih miroljubnega sanjarenja zamiš« Ijali odnošaje med Italijani in Jugoslo* veni. Predlagali smo. naj se osnuje za mešano ozemlje okolu Trsta s primer* nim zaledjem nevtralno mesto, odnos* no svobodno pristanišče pod medna* rodnim protektoratom. Na tem teme* lju smo si mislili, da je mogoče zasno* vati širokopotezno gospodarsko, zlasti pa kulturno sožitje med jugoslovenskim m italijanskim narodom. Tako sožitje in pa rešitev spornih vprašanj bi bila pomenila za nas, predvsem pa za Ita* lijo in italijanski narod neprecenljivo korist. Taka rešitev bi značila večen mir na Jadranu, zgodovinsko, defini* tivno prijateljstvo med obema naro* doma, ki sta v svojem bistvu enako dobra in ki se jima hoče blagostanja, notranjega miru in medsebojnega so* delovanja v kulturi in civilizaciji, ne pa medsebojnega stoletnega poboja kot med Nemčijo in Francijo radi Alzacije. Politika in diplomacija je šla pod vplivom brezvestnega iredentističnega časopisja in pod pritiskom kratkovid« nih makijavelističnih idej preko tega načrta... Italija se je utrdila na zapadni obali Jadranskega morja, njidno itaUiariizira Pred sestankom narodne skupščine Mirno razpoloženje v Beogradu« — Delovni program narodne skupščine, — Agrarno vprašanje in Italija. — Beograd, 23. maja. (Izv. ob 12.5 Politična in parlamentarna situacija se popolnoma normalno razvija v smeri politike Narodnega bloka. Nikakih važnih in karakterističnih političnih momentov. Značilno je, da so opozicijonal-ni listi opustili ofenzivo proti Narodnemu bloku ter prenehali pisati o ^sporazumu«. Danes je drugače mrtev političen dan. V Beograd je prispelo že več narodnih poslancev, ki v klubih živahno razpravljajo o bodočem programu narodne skupščine in o nadaljni parlamentarni taktiki. Danes in jutri se vrše seje posamnih parlamentarnih klubov. V skupščini ie danes dopoldne zboroval samo odbor, ki proučava zakon o ustroj-stvu sodišč. Opozicijonafnl hrvatski kros! na-grlašajo v opravičilo Svojih neuspehov danes, da Pašič zavlačuje takozvani sporazum. Opozicijonalci sami priznavajo, da je težko presoditi pravo razpoloženje v radikalnih krogih. Radikali po veČini ostro obsojajo perfidni En demago-Ški napad Pavla Padiča na voditelja samostojnih demokratov Svetozarja Pribičeviča, Ironične opazke so vzbudile tudi vesti, ki jih širijo slovenski klerikalci, da nameravata dr. Žerjav in dr. Pivko vstopiti v radikalni klub za slučaj, da bi prišlo do sporazuma med radicevci in radikali za kombinacijo RR brez samostojnih demokratov. Ministrski predsednik Nikola Pašič tudi danes dopoldne ni prišel v svoj kabinet, čeprav je popolnoma ozdravel. Za popoldne se sklicana seja ministrskega sveta. Na dnevnem redu te seje je tudi volitev članov v državni svet. V radikalnem klubu se to vprašanje jutri dopoldne reši. Minister za agrarno reformo Milan Simonovič je danes dopoldne posetil zunanjega ministra dr. Ninčiča. Posvetoval se je ž njim o agrarnih vprašanjih, ki se tičejo konference v Florenci. Kakor znano ste pod agrarno reformo ve-leposestvi na naši meji nemškega kneza Schönburga - Waidenbursa pod Snežnikom m kneza Windischgrätza pri Planini. Oba nemška veleposestnika napenjata vse sile in vporabljata vsa sredstva, da bi kolikor več zemlje rešila sebi s tem, da pridejo njiju gozdovi pod Italijo. Bodoče delo narodne skupščine je kratsko skicirano v tem obsegu: a) v ponedeljek 25. t. m- volitev Članov v državni svet in predložitev poročila anketnega odbora, ki se takoj odkaže ve-rifikacijskem odboru, b) Razpravo o zakonu glede organizacij sodišč, o sodnikih, državnih nravduikih in poljedelskih kreditih. Po rešitvi invalidskega zakona imajo nastopiti parlamentarne počitnice, ki naj bi trajale do 28. oktobra, ko se zopet otveri novo redno zasedanje v smislu ustave in poslovnika. Amundsenov polet no severni tečni Podrobnosti pred poletom. — Solnce sije na severnem tečaju vso noč* — Amundsen srečno priplnl na severni tečaj. Že včeraj smo v kratki brzojavki poročali, da je Roald Amundsen 21. t. m. srečno startal In da je verjetno dosegel sever- ni tečaj. Ker je dosedaj vladalo skrajno slabo vreme, je Amundsenova odločitev do starta presenetila vse, Izvzemš! meteorologe, ki so že pred 3 dnevi napovedali, da bo najnižja temperatura približno 15 stopinj Celzija pod ničlo dosežena 20. maja in da se bo vremenski preokret za lepo vreme še zavlekel. Zato ni nihče pričakoval starta pred koncem meseca ali v ponedeljek so metereoiogi izjavili, da bo v torek lepo vreme, v sredo se lepše in končno se je po diskusiji med Aimrndse-tiom, Ellsworthom in letalci sklenilo v četrtek startati. Kakor je bilo že javljeno. so bile izdane odredbe, da naj letala startajo v Kings-bavn. ker stanje ledu v severn ni bHo po-voljno ter ni bilo mogoče dobiti primernega prostega mesta vode, kjer bi letala lahko pristala poleg ladje. Start v Kingsbayu je bil nadvse idealen, ker so bile fjordi zadostno zasnežene. V torek je pomožna ladja ^Hobbv« odložila na ledu bencin ter nato odplula proti severu, kjer se je imela kolikor mogoče daleč ustaviti pri Danskem otoku, kar je bilo določeno že vnaprej. Tekom torka so natovoriM letala, kar je razmeroma hitro šlo. Ob 5. popoldne sta brli že obe letali založeni s provijan-tom in marigarijskimi instrumenti ter sta se pripravili za odhod proti malemu zalivu, kjer jc bila zaloga bencina. Motorji so za-bmeli in letali sta liki ogromni ptici zdrs-neli preko snežne poljane, izginjajoči v oblakih snežnega prahu. Pri vožnji preko snega se je obnesla Izvrstna konstrukcija letal, ki sta se navzlic težkih naloženih bremen zadrli samo dva palca globoko v sneg. Pred startom so novinarji vprašali Amundsena za mnenje o uspehih poleta. Amundsen je odgovoril: »Pred H leti, leta 1911., sem dosege! južni tečaj peš. A!i ni popolnoma naravno, da sem danes v sedežu letila z motorjem 7000 konskih sil popolnoma siguren uspeha?^ Ellsworth je poudarjal, da njegovo zanimanje za polet na tečaj ni pripisovati zgolj želji za senzacijami, temveč zanimanju za odkritje novih krajev, ki naj izpopolni človeško znanost. — Mflano. 23. maja. (Izv.) =>Gorriere della sera« priobčuje originalno brzojavko, ki jo je prejel potom radija s krova Amimd-senove ladje »Franu in v kateri mu sporočajo poslednje podrobnosti pred Amimd-senovim poletom na severni tečaj. Po tem poročilu je iznenadil Amundsenov sklep celokupno, nadvse številno ekspedicijo, ki se nahaja v Kingsbayu razen meterologe, ki so bili po zadnjem slabem vremenu predvideli lepo vreme. Tri dni zaporedoma so imeli zelo nizko temperaturo 15° pod ničlo. Zato se je mislilo, da ne bo mogoče tako brzo vzleteti na neverni tečaj. Toda v ponedeljek je izjavil vodja meteorološkega oddelka, da bo v torek lepo vreme, v sredo pa še lepše. Na podlagi te informacije so Amundsen, Ellsworth in piloti sklenili po kratkem posvetovanju, da poizkusijo polet na tečaj v Četrtek popoldne. Obenem so naprosili vodjo tiskovnega oddelka Ramma, da ne objavi odhoda, pred-no niso dejansko odleteli. Na ta način je hotel Amundsen doseči, da bo nemara žc fia tečaju s svojimi peterimi spremljevalci, ko bo svet šele zaznal za njegov odhod, izvajal svoja nameravana astronomska raziskovanja. Letali sta v zadnjem času ležali na vodi tik ob ladji *>Fram*, kjer Uma je led nagajal in bi jih bil lahko poškodbi. Vsled ledu je bilo nemogoče misliti na polet raz vodne površine hi so se morala letala prenesti v bližnji tjord na neko, pred kratkim zasneženo polje, od koder so se lahko naravnost idealno vzdignili v zrak. V torek je draga ladja »Hobby« zapustila Kingsbay in odplula proti severu k tako-zvanira Danskim otokom, da tamkaj počaka na Amundsenov povratek. V torek in sredo so se zaključile priprave obeh letal, ki sta se opremili z vsemi potrebnimi instrumenti rn prtljagamL V Četrtek ob 5. popoldne sta letali že b!ll pripravljeni, aparati xa zračno krmarenje montirani. Tik pred odhodom je Amundsen nekoliko podvomil v motorje, ki se v zadnjem času niso več preizkušali. Komaj pa so začeli brenčati, je v Amundsenovo družbo prišel optimizem, nakar se je vzlet izvršil kar najideal-nejše. V noči pred odhodom je Amundsen pripovedoval prijateljem, kako je pred 14 leti leta 1911. dosegel s sanmi in psi južni tečaj in da zato ni na mestu dvom, da bi sedaj ne mogel doseči severnega tečaja z leiaiom, ki je oboroženo s 7000 konjskimi silami. Izjavil je, da popolnoma veruje v uspeh svojega poleta. Ellsworth pa je izjavil, da se poleta ne udeležuje iz senzacije, pač pa iz želje, da spozna človeštvo tako važen del svojega planetarnega prebivališča. Meterolcgi v Kingsbavju zatrjujejo, da je nebeški svod na severnem tečaju popolnoma jasen in da sveti na severni tečaj preko cele noči solnčna luč raz točke na obzorju. — Berlin, 22. maja. (Izv.) S krova ladje «Fram» na Spitzbergih brzojavljajo 21. t. in raznaroduje naš narod. Računa na našo uspavanko! Še bi se dalo marsikaj popraviti, res cimo z avtonomistično ureditvijo naj* vzhodnejših pokrajin, ki bi našemu na* rodu dovoljevala paritetno svobodo in kulturno udejstvovanje. Nismo v vsa* kem slučaju integralisti, toda kakor Ita* Uja ne dovoli v Tesinu, 4a barbarsko postopajo z italijanskim narodom, tako ni prav, da se nasprotno dela z našim narodom, četudi recimo v senci sveča* nih prijateljskih paktov. Če ne najde diplomacija izhoda, če ne bodo državniki rešili teh vprašanj, bo to storila zgodovina, kakor je zgo* dovina ustvarila veliko in bo ustvarila še večjo Jugoslavijo/ m. ob 13. popoldne: Meteorologi so danes iza dali to*Ie vremensko poročilo: Nad polar* skim ozemljem vlada visok zračni pritisk. Opazovanja z zrakoplovov so ugotovila lah* ke jugozapadne vetrove do 1500 metrov vi* šine, od tu lahke severo*zapadnc vetrove do 3000 m višine. Računati je na jasno vreme nad severnimi Spitzbergi in polarnim ledom. Ne moremo ugodnejših vremenskih pogojev pričakovati, kakor so sedenji in svetujemo, da danes odplovete. Radi tega poročila sc je danes Amundsen odločil ob 15. startati iz Kingsbaya. Spremljevalna ladja ^Hobby» jo odplula za slučaj, da bi bila ekspedicija prisiljena se spustiti na morje. Plovem v se* verni smeri proti Danskim otokom in Am* sterdamskemu otočju in če nam gre eno uro vse srečno izpod rok, nadaljujem polet na severni tečaj. «Dagens Nyheter» v Stockholmu javlja fz Kingsbaya, da je Roald Amundsen s svo* jim tovarišem Lincolnom Ellsworthom dne 21. t. m. ob 15.15 odplul na severni tečaj. Najprejc je odplul Amundsen in za njim Ellsworth. Sedem minut po startu sta ob* aeroplana v smeri proti severnemu tečaju za rtom Mitro izginila. Start je bil gladek, čeprav sta oba zrakoplova nosila seboj velij-ko breme. Amundsen jc seboj vzel za 30 dni živeža. — Berlin, 23. maja. Iz Sfockholma javljajo: Listi obširno poročajo o Armmdseno-vem poletu na severni tečaj. Oba zrakoplova sta za slučaj nezgode in da bi moda pristati v ledenih krajih, preskrbljena za 30 dni s primernim provijantom. Najprvo je poletel Amundsen in za njim fnisworth. Oba zrakoplova letita v razdalji 100 metrov vsporedno In v višini 200 do 500 metrov. Pri povratku se namerava Amundsen dvigniti 2000 metrov visoko. Spremljevalne1, ladja »Hobby« je dobila ukaz odpluti proü severu kolikor mogoče daleč, njej je sledila ladja »Frame. Amundsen ie preskrbljen z bencinom in motornim oljem za progo 260C km. Proga iz Kingsbaya do severne točko znaša približno 1100 kro. Po vseh poročilih vlada Še vedno zelo ugodno vreme. Brezžična brzojavna zveza z Arrrand-senom še ni vzpostavljena in do danes še nI ntkakih točnejših poročil, kako je uspel polet na tečaj. — Newyork, 23. maja. (Izv.) Tukajšnji Osti prinašalo kot velikansko senzaciTo vest, da se je Rauldu Amundsenu posrečilo spust?*? se na severni tečni. Amundsen še izvršil tu važna geografska opazovanja fn se na to pripravil na povratek. Pred spremembo režima na rskem 1 El N L tCAVA ><»t. mešovina za poznavalce. Bolgar — Sofija, 23. maja. (Izv.) V dip'omatic-nin in političnih krofih vlada napeto zanimanje za usodo vodrtelja bolgarske zem-ijoradniške stranke Canjkova Bakalo-v a, bivšega ministra v StambuIHskega kabinetu. Notranje ministrstvo je bilo mora-lično prisiljeno objaviti razloge o aretaciji Bakalova. Značilno je namreč, da formalno Bakalov še ni bil obtožen radi atentata v katedrali sv. Nedelje, čeprav tudi njega indirekuio obtožujejo tega zločina. Sedaj pravijo, da ie aretirani Ivan Beševski, intimen prijatelj Bakalova, izjavil političnim organom, da je bil vodja zemljoradnikov in narodni poslanik Petrini organizator centralnega odbora frontovcev in da ie bil Beševski kurir za gotove bolgarske okraje. Bakalov je koncem februarja t, I. ustanovil ta centralni odbor, v katerega so vstopili: Bakalov, Pavlov, Jane v, Grn čarov, novinar Dimi t rov, Nikola Petrini in Hristo Kosovski. Že na prvem sestanku so bile določene osebe, ki bi imele v slučaju uspešne revolucije prevzeti vodstvo bolgarske republike. B a k a-I o v je bil določen za predsednika bolgarske republike, Grnčarov za ministrskega predsednika. Petrini za finančnega ministra, Peter Jane v za pravosodnega ministra. Hristo Kosovski za notranjega ministra, Ciril Pavlov za ministra prehrane in za vojnega ministra D i c k o v. Ostali porrfelji so bili rezervirani za nekatere druge vplivne osebe, če bi sodelovale pri revoluciji. Centralni odbor frontovcev je vzdrževal tudi posebne kurirje, ki so imeli 30 levov mes. plače. Denar je preskrboval Bakalov. To poročilo jc izzvalo primerno senzacijo. Omeniti je treba, da so že ubiti od strani Cankovega režima Grn-čarov, Petrini in Janev Francoski uspehi v Maroku Fraccoska vlada odobrila nove kredite za Maroko« Fez, 22. maja. a. Pod poveljstvom genera* Ia dc Chambruna stoječe čete so imele vče« raj Ijute boje z Rifovci. Po prvih vesteh je francoska akcija na ozemlju Ain*Aicha imela popoln uspeh. Pariz, 22. maja. r. Agcnce Havas poroča, da jc položaj francoskih čet v zapadnem delu maroške fronte stalen. Rifski Kabili so prejeli 400 mož ojačenja. Pri ogorčenih bojih bo pustili Kabili na bojišču 60 mrtvih. V vzhodnem delu jc položaj neizpremenjen. medtem ko skuša sovražnik v sredini pro» dreti fronto. — Pariz, 22. maja. (izv.) Danes je bila pod predsedstvom predsednika republike Doumerguea dve uri trajajoča seja ministrskega sveta, ki je odobril načrt zakola o novih kreditih za francosko ekspedicijo v Mariku. Po seji je Painlevc izjavil, da ;e položaj v Maroku neizpremenjen in da ?e vlada sklenila izvršiti nalodločnejšo akcijo. Francija namerava na važnejših' mestih izkrcati znatne vojaške sile in napasti na to Aidir. Po nekaterih poročilih se Je razvila med francoskimi četami ;n upomiJri ogorčena bitka, ki povoijno poteka za Francijo. Vojne sile polkovnika Colombatia, znatno podpirane s topništvom in aeropla-ni, so zavzele Bibano. Ta se jc razvil bol moža proti možu in nož na nož. Francozi so morali vsak pedenj zemlje z velikimi napori priboriti. Uporniki so pustil! 60 mrtvili na bojišču. General Boescli. načelnik glavnega štaba maršala Lyauteya, ugotavlja, da je sedal mogoče, ko so prispela znatna ojačenja, stopiti iz pasivne v aktivno de-fenzivo. Mussolinijevi načrti glede Avstrije Carinska in personalna unija med Italijo in Avstrijo? — Rim, 23. maja. V italijanski Javnosti je postal avstrijski problem najaktualnejši zaradi govora 3rn<*solfai!jevoga, v rimskem senatu. Mnssol;ni je namreč v svojem govoru indirektno najnjgntl na načrt zblišanja Avstrije In TtaTije, da se osnufo nova. gospodarsko - poutična enota. 1* dolgo časa so se vršili mecl Mussolini jem m a^strljsScimi odgovornim! faJrtorJI razgo. vor! o načrtu za. ohranitev gogpodarsko-političBO močne Avstrije. V dlpomatita!;) krogih sondirajo teren za ožjo zvezo meti Avstrijo in Italijo, in to na gospoda^kem polju, ira kar ni iz7djnčena earlneka fn valutna unija med obema državama. Go^or? celo o neki personalni rrniji. na podlag* katere bi Italija bila pripravljena da,ti tirolskim Nemcem koncesije v po?i je »pre JeL -—l--- , i ^»—l ti in ,mm___. ' Borzna poročila. Ljubljanska borza danes ni poslovala. Zagrebška borza danes nI poslovala. V prostem prometu so notirali: Curih 11^5< Pariz 315. Praga 181»/8, New York 61.^5 London W50, Milan 247.—, Dunaj Inozemske borze. — Curih, 23. maja. Današnja predbor za: Beograd S.44, Praga 15.32, Pariz 26.45 London 25.14, Milan 20.Č5, Newyork 517.-^ Dunaj 0.007285, Berlin 1.23. — Trst, 23. maja. Predborza: Beograi 40.70, Pariz i26.50, London 120.60, Newoik 24.80. Curih ŠShmm Praza btran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne IM. maja iy25 115. Ali nismo vladajoč narod? Prepeluhovo glasilo piše, polemizis rajoč z našim listom: «Resnica je, da nam Srbi niso bratski priznali vseb pravic vladajočega naroda, ampak sa= mo posamne osebe uživajo vse držav^ Ijanske pravice kot državljani kralje* vine SHS, slovenski narod kot celota pa nima nobenih pravic in je ravno za = to in zaradi malega števila slovenskih državljanov obsojen v parlamentu na neznatno manjšino napram Srbom, ki imajo zaradi velikega števila srbskih državljanov že samo po sebi vse pravice kot vladajoč narod.« Slovenci torej nismo vladajoč nas rod, marveč sužnji in hlapci, kakor smo bili pod Avstrijo?! Ta nauk sedaj oznanja glasilo, ki še vedno nosi ime ^Slovenski Republikanec*, dasi so se njegovi duševni očetje že pred meseci na usta Pavla Rčdiča slovesno odpo» vedali republikanstvu ter svečano pri* znali monarhijo. Mi smo vladajoč narod! Kdo pa vlada v Sloveniji? Morda Srbi ali Hrvatje? Poleg srbohrvaščine je državni je* zik v naši kraljevini i slovenščina. Ustava sama to določa. Na vsem sto- J venskem teritoriju je uradni in učni jezik izključno slovenščina in vsi uradnU ki, izvzemši malega števila v carinski stroki, so Slovenci. Uživamo torej vse pravice, ki nam gredo kot vladajočemu narodu. Ker na je naše število majhno, saj je nas jedva ena trinajstinka vsega prebivalstva, je povsem jasno, da lahko pač odločujemo doma, da pa nc mo--remo imeti glavne in odločujoče bese* de v vsi državi in tudi ne v vodstvu državnih poslov. Kakor povsodi, odlo? čuje tudi tu načelo večine. Nikjer na svetu ni gospodar situacije manjšina. Zato je naravnost blazno, ako gotovi naši megalomani zahtevajo, da naj bo* do Slovenci ne samo gospodarji na svoji zemlji, marveč da se jim prizna tudi privilegij, da kot neznatna manjšina vladajo v vsi državi in oni edini odločajo o njeni usodi. Sicer pa. ali ni Slovencem odprta široka pot, da se lahko svojim sposobnostim primemo uveljavijo povsodi v naši državi? K temu pa je potrebna pametna politika. Toda pametna politika pa je našim se= paratistom Koroščevega in Prepeluho vega kova s sedmimi pečati zatvorjenn Slovencev Nemcev L 355 706 1. 1890 864 178 !. 1900 660 363 !. 1910 635 476 Resno menda tudj Celovčani ne bodo trdili, da se na taka .štetja, kot jih ilustrira naveden? primer, lahko za- 5 samo. Pa tudi v najbllž'': okolici Celovca lahko dobimo podobne številke. Tik Vzhodno od Celovca ležijo n. pr. naslednji kraji: Trdn^a ves. Hutna ves, Pokerska, Dobje, Umerja ves, Delja ves, Cetera ja na Bregu; v teh krajih so rasteli Slovencev Nemcev !. 1880 191 670 !. 1890 64? 190 I. 1900 306 47o L 1910 404 990 Kot zadnji primer naj navedemo v v okolici Timcmce, ki teži severovzhodno od Celovca. V krajih Gorice Male in Velike, Ličje, Timenica, Virna ves, Domezin ve.s. Vas ja ves, Zapužc in Stopiče so našteli Slovencev Nemcev i. 18SO 422 205 1. 1890 199 407 L 1900 361 152 I. 1910 151 373 V resnici, Schuhplattler je naravnost pobožna pesem v primeri z m-mom, kj ??a kaže koroško nemško ljudsko štetje! Nemški Celovčani sprašujejo, zakaj se slovensko časopisje bavi s koroškim problemom zopet v večji meri. Dopisniku se zdi, da je to v zvezi z agitacijo V Avstriji za »Anschlüsse k rajhu. Celovški dopisnik se moti, če misli, da je to povod z?, zanimanje o koroških razmerah. Ko bodo koroški Slovenci s svojo usodo v Avstriji zadovoljni, bode tudi v tem pogledu napetost popustila. Ker pa vemo, da jirn koroški Nemci prostovoljno njihovih pravic nikdar ne bodo dali- morajo že računati na vedno naše zanimanje za zibelko slovenstva. Pri plebiscitu Se dobila Jugoslavija na obšfrnem kompleksu med Karavankami in Dravo večino za sebe ?.n to dejstvo mora imeti nsša država vedno pred očmi: pa ne samo ta teritorij, marveč Koroško sploh. Glede nedeljivosti Koroške se s Korošci popolnoma strinjamo: ako pride do »anSchlussa«, bo Koroška ostala n^de-liena — ne bo je pa pri rajhu. lova, Janeza Voleinija, Cenetovega in Pt. Urbežnika po § 152 k. z (težka telesna no. škodba). Obtožnica trdi, da so se Krtine; za boj ^tratpffffno organhrirali pod komando Ant. Lenčka. ki je služI! sicer pri kd&jew niei, a zna tudi pehoti komandirati. s ko. oijanci. ki so bili pri pevski vaji v Pobu, so bil 1 pravočasno podarjeni, da je sovražnika pripravljen, toda pokazati so Hoteli svojo korajžo. zato eo se ponoči nalašč vračali skoz! Krtino ter ukali in peli onn bojevito -.Od Urala da Triglavac. Btlo jih ie kakih 15, med njimi oba brata ÜlTll, ki sta pravcata orjaka, da bi lahko pozvala vso moško mladino iz Krtine na junaSlr* dvoboj. Naenkrat je stalo pred njimi 7 Krtincev ped vodstvom Lenčka. ki je baje k^mandiral: »V fronto' Porinilo naprej! F!f*re pa jo zaklical: TJdarfto hudiče!« V kratkotrajni bitki so bili na ob«h strpne?) ebunkani, a škooijanca Janez Z-avbi in Peter Vidmar sta dobila težke pesko Ibc. Or-jaskemu zavhiju je nekako (on trdi. da Je bil to L#enček» pripeljal z bofeBar$wn t&Ko močno po nosu, da je mislil, da je dobil strel v glavo, ker je tako silno počilo m se mn zalsTcrilo pred očmi. šr> danes se mu poznata nad nosom dva zoba boksarja, j Vidmarju pa je nekdo (on trd!, fin jo bil ! Pirnat) z nekim kolom udaril po levi rok:. I ki jo Ima pohabljeno že iz svetova vojne, da mu je prelomil podlehtno kost. 7iačil. no je, da Je obe poškodbi hotel vzet: nas« Vblölni, kj je hlapec brez premoženja, toda poškodovanca sta ga bas zaradi te okornost! odločno odklonila ter vztrajala nr^ prvo! menovan ima krivcema, ki ha&ta pri-j čakovati dedSČtnffe Predsednik senata *e i vprašal požrtvovalnega Voleinija. koliko jc I dobil za to. da hoče prevzeti nase gfč&G vseh Krtincev. — Obsojena sta bila Anton Lenček na 4 Al. Pirnar. pa na o mesece težke ječe, sodne stroške in takso. Tudi bodeta morala šteti vsak svoji žrtvi znai. ne tisočake za zdravnika, bolečine in zamudo zaslužka. Vsekakor precej dragi Dobi: OBSOVll EV VERSAILLSKEGA GRADU. — rra/icobko=ameriški odbor obnavlja s podporo znanega milijonarja Rockefellerja ml. versaillski grad. Slika kaže takozvano skrilo min istrstva». Kuroški Nemci se zbog naših raz-prav o narodnostnih razmerah na Kos roškem kar ne morejo pomiriti. Na naš zadnji članek, ki je izšel v »Slov. Naros du« dne 19. aprila, se zopet oglaša ce* lovski dopisnik »Tagespošte« in skuša nekoliko popraviti nerodnosti celovških nemških profesorjev in publica stov in seveda tudi svoje. Če tudi je >»Tagespostin« dopisnik čakal in studiš ral tri tedne za svoj odgovor, mu mora--mo njegovo zadovoljstvo zopet kaliti. V zadnji naši razpravi smo dokazali, koliko so vredna avstrijska liudska štetja, kadar hočejo ugotavljati narod* nost prebivalstva. Avstrijsko ljudsko štetje ima v tem pogledu že prislovič* no slabo ime. ravno tako kakor cigan, kadar se govori o peštenju. Da je pa zadnje avstrijsko ljudsko štetje iz leta 1023. vsa prejšnja ljudska štetja preko* silo, si pri znanem slepomišenju, ki ga znajo uganjati pač le koroški Nemci, lahko mislimo. Pri tej farsi, ki so jo v Celovcu izvršbi in ki so ji nadali ime ljudsko štetje, je treba vedno nanovo poudarjati, da se to štet j? glede narod? nosti ni posrečilo, kar priznava tudi ar. Waffe v zadniem letniku »Carinthije«. Dokazali smo absurdnost zadnjega ljudskega štetja tudi na podlagi župnik ske karte, ki sta jo jeseni 1924 izdala dr. Wutte in župnik Stre*'. Koroške Nemce, ki mislijo, da ne zasledujemo natančno njihovega noče* nanja, je ta naš dokaz presenetil, in »Tgespošta« prinaša neko izjavo obeh avtorjev omenjene župnijs! karte. Ta izjava je zelo zanimiva v - ;c ozirih. Na eni stra t se dr. Wutte Srani popolnega avtorst* čeprav je na knrti napisan ;ia prvem mestu. Zuonije Ha ie oJede narodnosti določev ! /upnik Streit in to na pedlegi shematizina krške škofije. Izjava, ki sta "o napravili dr. Martin V/utte in žunik Karel Strei: *e slnsi: »Ugotoviti je treba, dn ie dr Wutte zarisal na rokopis karte le župnijske in deka* nijske meje, ki so jih doposlaii po naročilu VrnezoSkofiiskcpa ordinarijata žurmijski ura= <1t. vsa nadalina dela pa jc opTavil župnik K. Streit, ki je karto tudi dovršil. Jezikovne razmere so vnesene v karto na podlagi po* datkov shemarizma krške škofije za leto 1918. in se nanašajo le na jezik, v katerem sc vršijo pridige, ne pa na jezik prebiva!« stva. Te jezikovne razmere so se naznačile v ostalem le zaradi tega, da dobijo reflek-tanti na izpraznjene župnije potrebne in« formacije. To delo je izvršil župnik Streit sam, ne 'la bi imel dr. Wutte priliko, pregle* dati osnutek in legendo ter zavzeti svoje stališče, tako, da odklanja radi tega vso odgovornost.* vi * m ■ Mislimo, da ta izjava že sama na sebi dovolj jasno izpričuje vso bolestno miselnost koroških Nemcev. Dr. Wutte si s to izjavo na ugledu ni pridobil. Koroške Nemce torej jezi, da smatramo to nemško publikacijo, ki so jk> izdal; po njihovih bistrih besedah le v privatno informacijo, za dokument. Reči moramo, da je ravno ta izjava, ki sta jo oba avtorja izdala, interesaritna ?n vrednost resa dok um en a še boij poudarila. Vendar pa vsebuje izjava vrhu-tega še neresnice, kajti stanje na župnijski karti nikakor ni ono, kot ga ima chematizem krške škofje za leto 1917 in 1918, marveč se pri petih župn^ah razlikuje od podatkov omemeneiera che-matizma. in sicer nam v slabo. DccTrn so bile v shematizmu ob prevratu župnije Železna Kapla, Orahštatn in Št. Rupert pri Velikovcu še popolnoma slovenske, na župnijski karti zaznamovane kut slovensko-neniške. Iz popolnoma slovenske župnije Orebinj Je nastala celo nemško-slovenska, župnija Breza pa. ki je bila leta 1917—1918 še nemŠTcoslovenska, je na karti popolnoma ponemčena. Izjava obeh avtorjev župnijske karte torej tudi v tem pogledu ne drži. kajti stanje na tej karti je ono, kot ga vsebuje shematizem krške škofije za leto 1922. (in tudi to še ne popolnoma točno). Tako nadajo seveda tud» komentarji »Tagespoštinega« dopisnika v nič, ko piše, da so vse obmejne nemške in mešane župnije zasedene s slovenskimi župniki ah so vsaj bile leta 1918.. ko je bil shematizem za to leto sestavljen. Saj je znano, da sv> takoj po plebiscitu Dognal* slovenske župnike preko meje in je zapustilo Koroško okoli 40 slovenskih duhovnikov, tako da imajo sedaj slovenske župnije nemške duhovnike, ki znajo malo ali pa celo nič slovenska Shematizma za leto J922. torej niso sestavljali slovenski župniki obmejnih župnij, ker jih že ni bilo več tamkaj. Celovški TagespoštifHt dopisnik tudi zelo rad operira s številkami ljud-& ga štetja in jih je tudi v svojem zadnjem dopisu precej natrpal. To pot navaja podatke ljudskega štetja, ki se je vršilo pred vojno (1910), češ. vsaj to da naj prlpoznamo. Da bo slika popolnejša, naj navedemo tudi mi par številk, ki si jih lahko Celovčani za klobuk zataknejo. Blizu Podkloštra ležijo kraji Zg. in Sp. Zabuče, Vacil, Sv. Lenart, Radnja ves, Cava, Pod Sturje in Lipje; na tem ozemlju so . kite? prideš prei in lažje, ako si zdrav in vesel. Zdravje in dobro voi-o si ohraniš, ako imaš vedno pri sebi „TORO* karamele, ki s svojim prijetnim okusom in zdravilnimi snovmi iz 5 slovitih zelišč kaj dobro učinujejo na prebavo proti prehlaientu ter posebno za otroke priporočljivi— Dobite jih pri vsakem trgovcu za tri dinarje. "Plfiilčne vesti ^ Ne Nclscn, marveč Shennan Miles. G. general RudoU Maister je bi! tako prijazen, da je nam poslal z ozrom na našo notico >Smrt ameriškega generala, podpornika štajerskih Nemcev,« ki smo jo priobčili v 114. številki, to-le pojasnilo: Um:!: ameriški general Nelson Mile?, ki se je uspešno bojeval v Ameriki in je znan posebno radi lova na zadnjega vojvodo apaškin Indijancev sGeron'ma« — ie oče Sh er man a M lies a t. j. tistera ime-liSkega polkovnika, ki je določal demarka-clfHto črto po Štajerskem in Koroškem. Na Štajerskem je pustil vse zasedbe, ki sem jih jaz odredil, ker jc videl, da je voja§tvo vredno in mimo. Tudi ga ni niti naj man: razburila novica, ki jo je izvedel še pred svoj'm odpotovanjem Iz Maribora (27. jan 1919). da je vojaštvo streljalo in da je nekaj demonstrantov^ ki so porabili njegovo prisotnost za puč, ubitih. Torej na razvo1 štajerskih preobratnlh dogodkov Miles v.-. posebno uplival. pač pa je prišlo na temenu njegovega poročila do razdelitve koroškega slovenskega ozemlja v dve coni iu do plebiscita. nogavic z žigom in znamko jgjj (rdečo, modro alt zlato) 99kIjudcl ds se prepričate, kako en par traja kakor štirje pari drugih. Dobivajo se v prodajalnah. Nogavice brez liga »ključ ig ponarejene. 93-a V Sodišče — Vcjska med Krtinci in škocijmei. Dne 24. avsruf*ta !. 1- *o Im» Ii v Krtini pr» Domžalah žesnanje. Pri takih prilikah pridejo bližnji sosedje po oblčsine -bobe^ (krofe). Tudi korajlni fantje fig sosednjega äkoerjana so prišli ta dan (pravzaprav že v pozni, tr;lni noč!) v Krtino, tod* namesto bobov so dobili hude bunko Žegna-nje se Je namreč zdelo Krtineom, kakor tndi Slcocijancem najprtkiadnejša pri'iki za obračun nekih starih medsebojnih dolgov. Poleg običajnega nasprotstva, ki navaoito vlada med fanti sosednjih vasi, je v tem slučaju igrala nekoliko vloge še razlika v strankarski pripadnosti. Krtinci 00 namreč bolj napredno, žkocijanci pa klerikain« ortjentirani. Kor so škocijanci bitko :zgri. bili tev tmeli v svojih vrstah dve žrtvi invalidnosti, se je moralo državno pravdn.-štvo postaviti na stran premaganih ia te-penih ter je obsodilo sledeče mlade Krtin-ce: Antona Lenčka, Kajžetovega, Mazelno-vega. Franca in Janeza PreAovška. Gašper- — Bedno gospodarsko stanje Istre. Tržaški iisti v zadnjem Času z vnemo obdelujejo vprašanje Istre in njenega gospodarskega stanja. Ugotavljajo, da je v zad-r>em času gospodarska kriza dosegla višek in da je potrebna takojšnja odpomoč. V prvi vrsti gre tu za posledice prekomernega pritiska davkov. V drugi vrsti, ki jo pa mi smatramo, da je prva, pa je prištevati h gospodarsi krizi še politično nezadovoljnost istrskega prebivalstva. Kjer je odprav!>ena politična in nacijonalna svoboda, se naravno razleže tudi splošna gospodarska nezadovoljnost, podjetnost ne napreduje, kakor napreduje sicer v politfč-no zadovoljnem narodu. Tega momenta ne upoštevajo jtaiijanske oblasti, zato mislijo sanirati gospodarsko stanje Istre z gospodarskimi merami, ki pa ostanejo nezadostne, ako se istočasno ne vpelje po Istri režim svobode tako v nacijonalnem kakor v političnem oziru. Ta režim bo blagodejno vplival tudi na splošno delavnost in na gospodarski optimizem, ki ga manjka sedaj v Istri, kakor vode ob veliki suši... — Nezadovoljnost z jugoslovensklml klubi. Tržaški »II Piccolo della sera« prinaša poročilo o tekmi Gloria : Hašk, ki se je vršila na Reki preteklo nedeljo in kjer je Hašk podlegel z 2 : 0. Kritik graja navado jugoslovenskih klubov, ki posečajo italijanska mesta z nezadostnimi moštvi in to cesto proti pogodbi in obljubi, da sodelujejo s svojimi kompletnimi prvimi moštvi Mesto pričakovanih igralcev vidi občinstvo rezerve in posledica je ta. da v bodoče ne bo posečalo več nogometnih tekem na škodo prizadetih duhov seve. — Grsdba gasilnega doma v Idriji. Pretekli teden so začeli v Idriji z gradben'mi deli za gasilski dem, ki postane, sodeč po predloženih načrtih, najlepša stavba idrijskega mesta. Zgradbo je sklenil že prejšnji občinski zastop. Za zadevo pa se je najboli zavzel novi občinski komisar Angelelll. Vzidava temeljnega kuinna se bo vršila na svečan način s sodelovanjem gasilnih društev iz cele Julijske krajine. Gradbo kletišč vodi stavbenik Bizjak iz Gorice, ki se je moral obvezati, da pri delu uporablja predvsem brezposelne Idrijčane. Fašistovski eksponenti v IdriH pa so prišli na novo misel in so zlorabili ta sklep. Zahtevali so od Bizjaka, da odpusti brezposelne, ker niso člani faSistovskega sindikata ia nastavi samo take delavce, ki so nc v stiski zatekli k fašisiovskemu sindikatu. Tudi prispevek k fašistovski morali. . — Zastave razpiiščenih polkov so iz Gorice odposlali te dni v Rim, kjer se razobesijo dne 24. maja o priliki desetletnice vstopa Italiie v svetovno vojno. — Koniske pošiljke za boljševfSko armado. Naše oblasti so, kakor smo že poročali, zadržale v Oguliuu večjo konisko pošiliko ;z Ogrske preko našega ozemlja za boljševiško armado. Sedaj so pa naše oblasti na višje povelje dovolile, da nadaljujejo konji pot na Reko, kamor so že prispeli. Iz Reke poročajo, da prispejo prihodnje dni nove konjske pošiljke, vsega 4000 konj. ki se bodo vkrcali za Odeso. — Zdravstveni sloves Julijske krajine. Kakor znano, so se pred mesecem pojavMe v dunajskih in v drugih srednjeevropskih liStih razburljive %J&Ht3 A aiwariibi rdruf. sti veČine krajev sedanje Julijske k: 1 Porogfla so celo podrobno naštevala le* višča tn kraje v Furlanji. Istri ia ok Trsta, ki da so popolnoma mahrična. S stavljena so bila tako kateg rično ii v r da se sprva niso mogkt niti demastlr Poročiia so se izdajala k " ur;1 i a por čila rimskega zdravstvenega urada. Krna • pa so ta letovišča spoznala Škjdo, It jim zadala poročila in ttčela se Je prav in tenzivna protiakcija. V dunajskih listih ;. kar deževalo demantljev od najrazuč: strani: od uradnih oblasti, od let-vs" komisij, od zdravniških korporacij. Tria?! listi pa priohčujejr- sedaj dolge iziave pr ti zlobni malarični klevet in trdijo, da c rnalarlčni nevarnostr ne more biti govora v letoviščih in krajih Julijske krajine. — V Gradežu ie letovisčna komiki!: začela izdajati letovišča^ski list. V" ga pl*i jo v italijanskem, nemškem jn č^kem J; ziku. — Nemški vodič po Julijski kraUnl ii Trsti?. T>?aški knitgar Pe^erlin ie izdal Italijansko in nemško izdajo razkošnega vodita po Tulijski krajini n Trstu. Gospodinje! Pokosite izvrstne testenine, ki jih do-bit« v pol kg zavojih pod znamko Sokol — Sokol I. vabi svoje Čiaikitvo, da se v obilnem številu udeleži pešizleu okrožja Ljubljana 11 čez Janče v Litijo, ki se vrš; v nedeljo 24. t. m. Kdor ima kroj — v kro-ju, sicer v civilu s znakom. Zbirališče 5.1c na Taboru. Zdravo. — Odbor. — Sokolska zgradba na Tabora. Dc napreduje polagoma, toda stalno. — Vab -mo vse poverjenike, k. r^zprodajajo srečke za Tabor, da ne Čakajo na prodajo celili bioköv, ampak da tudi manjše vsote sproti oddajajo proti potrdilu med 16—1 v uro v pisarni na Taboru. Želimo, da se žrebanje vrši jeseni. Pospešite razpečavamc Odbor. — Sokol v Štepanii vasi se zbira zü nedeljski okrožni izlet na Janče ob 5.30 zjutraj v telovadnici. Ob 6. pohod čez rln;-šioo, Bizovik in Dobrunje do Zadvora. kier se spoji s sosednjimi društvi ter nato združeno koraka čez Sostro-Besnico na Janče Izlet je za članstvo obvezen. Udeležite si ga zato pomoštevilno in oripeljite sehr-prijatelje ^okolsrva. ki so nam dobrodoši — TvrŠovo proslavo prirec! sokoJsfa društvo na Viču v soboto dne Ž3. 1. m. oh 8. zvečer v Sokolskem domu. Vstop pros' Udeležba za Člane obvezna. Prijatelj! do* brodošll! 1046a — Sokol Moste Priredi na binkošn: ponedeljek v Vodmatu javno tombolo sodeJovaniem godbe dravske diviz!i>k. oblasti. Po tomboli se vrši velika veseüv.. v Kodeljevem parka. VV. k? prisostvajejc tomboli, morajo tudi k veselici. Vstor prost. Torej no pozabiti si preskrbeti tab-Kce! Dobitki so krasni! Zdravo! 99*- ES«KH JOGO TORPEDO BIANCHI »9 višek no1 moderne tehnike JAf&m . Palača Ljubljanikt tfl^Sar fr^ff kreditne b?n\ic in • ^m^mm ^0i& Oosposvet?ka c. 14 Vsi nadomestni deli in ft?r?r~£. Higijenska razstava na Dunaju Na Dunaju se je otvoriia 28. aprila h: gijenska razstava, ki jo fszedao poučna 1 1 originalna. Priključena ji jo aretorai znana sbirka h!gijens>-.r - 1 mnzeia \r. Dr«, s dena, katero je sopf.avi! K. A. Lin gšei tn ki obsega sledeče 5kutine: 1. Prasg dovina človeka na zemlji. 1. Plemenska hI gijena. 3. človeško telo. To s*km>ino izpopolnjujejo razstave duna^kt medicinsk šole, klinik vseučilišč v Gradcu m ln-bruku kakor rudi dun^l^vm bolnišnic. Po sebno zanimanje v^zbuja skupina ^Prozor ni človek«, ki podaja obilo instruktivnih in etstetsko lepih allk. Zete zanimiv je oddelek, katerega Je priredila avstrijska ženska organi"^ pod naslovom: No\'o gospodinjstvo. Ror. stavljeni so načrti modernih hiš, kuhinj ta vrtov, zastopane so vse panoge praktičnega in umetniškega ženskega rr/n^c j dela, Športa, telesne vzgoje tn n£ge dece žene. Dunajska občina razstavlja moeru čolntček z morjem v boju; zaman brodniki trudijo se v znoju — za veslom veslo pada jim v valove. . * I ihsr razkačen noč in dan rjove, za možem tone mož vse v večjem brofu... Na jag ozira vsak se v nepokoju od juga -t'sak čolnar rmšitev zöve... Pomoči od nikoder! Smrt prihaja, očeta jemlje, mater, hčer od kraja — — Pomagaj, kdor gojiš človeške čute, kdor slišiš valovanja grožnje ljute — prej ko poslednji mož iz čolna zgine! Tako je 1. 1884. prestrašeno zaklical «^lowjanam» (Kniha sonettow) najboljši vseh lužiških pesnikov, Jakub Bart>Cišinski, obrača toč se proti jugu k bratom Öehom. Podobna bojazen je zvenela v sredo večer iz predavanja v povoljno zasedeni dvorani Mestnega doma, opravičena bojazen vsaj za Dolnjo Lužico, kjer se ponemčevanje veliko hitreje in nastlneje vrši nego v Gornji Lu* žici. Govornik, g. Jurij Wicaz. ki živi kot publicist in urednik pri praški GTK (tiskov* ni urad) in čaka pomilostitve za svoj zločin, ker se je ob mirovni konferenci potegoval za samostojnost Lužice, oziroma za spojitev s ČSR. je lepo čital svoj lastni sestavek v plovensčini, katere se je naučil na pobudo svojih slovenskih, prijateljev kot g. M. HrU barja. Rczložil je, da to najmanjše slovan« sko pleme (200.000 duš, brez 10.000 v Arne* riki) tvori ostanek polabskih Slovanov, ki jih Nemci nazivajo Vende, sami pa se ime« nujejo Srbe. Glavno mesto Budišin ima nemško večino, samo ob praznikih in tržnih dne--*ih dobiva izrazito slovansko lice zbog okoličanov, ki prihajajo tja. Äenske se red« no oblačijo v narodno nošo, moški pa so jo opustili sredi proŠlega stoletja. Sredina dežele, malo plodna, ima razvito obrt, oso* bito steklarstvo; raznarodovanje delavcev močno napreduje. Bolj proti severu ob Sprevi se goji ribolov in vrtnarstvo, v Ko* tebusu cvete tekstilna industrija Bogati pre* mogovniki so v nemških rokah (Stinncsov koncern, s katerim more samo Čeh Pcček tekmovati). Dar" Lužica ni bila nikdar samostalna —> b3a je sedaj v nemški, sedaj v čcsld, potem v poljski odvisnosti — je vendar razvila lastno skrbstvo. Kakor na Slovenskem, se je tudi tam pričelo pisati ob reformaciji. Prvi rokopis, prevod Novega testamenta, je leta 1548. oskrbel v dom; lužiškem narečju Ni* kolaj Jakubica. V istem narečju jc najsta* rejši tiskam" tekst, hvalnice in katekizem AIbin3 McIIerja (1574). V gornji Iužiščini pa je prva knjiga zagledala beli dan 1. 1597: müli Lutrov katekizem. Venceslava Warf* chiusa. L me srveno delo se je posebno raz« mahnilo v 19. stoletju z možmi kot Jordan. Smoler, Pful itd. Prvi lužiški pesnik je bil p-^-^rtntski pastor Jurij Mjen (umrl 1806). Za njim je pomemben pastor Handrij Žeja Ier (1804—1872), sličen našemu V. Vodniku, v čigar šolo spadajo Fiedler, Dučman, Do« maska. \VjeIa*Radyserb. pesnikinja Herta. Wicazec itd. Zejlerjevega vpliva se je prvi otre^el J. Cesla, potem bvrnnovec Bjedrich* Wjelemer in zlasti Čišinski (1856—l°0Q)tome3 njen v uvodu. Med najmlajšimi se odlikujeta Jan Nowak in Jan Skala, Izvirne povesti iz selškega življenja pišejo KuImann.Radvserb, Mfk!awš Biedricb. Novak*Kašecanski, Kub-Scan, zgodovinske pa Winker In drugi. Za dram:irsko društvo sta največ napisala Čis Šinski m J. Nowak. Med skladatelji zavzema prvo mesto Kočar, bolj modemi so B. Krawc. J. Pilk in drugi. Mem učenjaki sle« veta M. Horn i k in E. Muka. Med prevodno književnostjo sc navajajo Moličre, Seksptr, Odiseja in lliada etc. Obsežen znanstven slovar se tiska v Ljeningradu, Narodne pri* povedke spretno ilustrira M. Nowak. Lužiška prosveta mora premagovati ve* like ovire. Ko se je odpravilo tlačanstvo, 1S30. v pruski Lužici. 1831 v saksonski, se je ustanovila <. zjutraj bo vaRe življenje končano.« Dva orožnika sta nato prevzela obsojenca v svoje varstvo ter ga odpeljala v samotno celico, nazvano ^celico ubogih grešnikov*. Obsojenec je bil vse popoldne popolnoma miren. Na vprašanje paznikov, česa si želi, je kratko odgovoril: r.Prinesite mi belega vina, pečenke in belega kruha!«-Proti večeru sta vstopila v njegovo celico dva paznika ter mu sporočila, da ga. zunaj čaka duhovnik. Najpveje je Podlesek okorno dolgo časa odklanjal duhovnika. Po dolgem prigovarjanju je končno obsojenec odnehal od svoje trdovratnostl in izra-zil željo, naj pride duhovnik k njemu. Okoli 18. je vstopu ▼ celico kaplan Lukman ter začel obsojenca tolažiti. Sprva je bil mferen, pozneje pa se je začel jokati in Sele ponoči se je povsem pomiril. Kaplan Lukman je ostal pri obsojencu vso rtoč. T>o poteoei je obsojenec pridno jedel in pil. Prinesli so mu na njegovo izrecno željo t goiaö. 1 poretjo svinjskega mesa, 1 pečenko e sala. to, tricetrt belega vina, pol litra piva in 1 steklenico kisle vode. Zahteval je tudi cigarete. Ko bo mu prinesli navadne -Zeta^ cigarete, jih je užaljeno odklonil * pripombo: t želim Pašičeve škornje«, (cigarete z zlatim nastavkom). Dali so mu 10 Vardar s katerimi je bil zadovoljen. Po pomoči se je obsojenee duhovniku spove-dal! tn kakor je videti je tndi priznal svojo krivdo. Ob 5.20 jo prejel obhajilo in potem z duhovnikom ostal v skupni molitvi do 6 .zjutraj. Sodni dvor je ob 5.45 zjutraj prispe* na ma?o dvorišče starega okrožnega »od!-šča, kjer so hge postavljene vislice, obstoječe iz malega odra. enega droga, na katerem je bila pritrjena železna köuka. s prst debelo vrvjo. >Ja dvorišču se 5© zbfai^ okoli 100 oseb. Ob 5.55 sta. vstopila v ga. motno eeCco k obsojenen dve, paznika aaf mu zvezala roke na hrbtu. Podlesek je po. polnoma mirno in ti dar. o odkoraka! na dve. riSče. Predsednik porotnega senata ln viš aod. svetnik dr. B r a č i č je obsojencu fca enkrat ponovil smrtno obsodbo, na kar je velel navzočemu krvniku Mauserju iz 6a^ rajeva: »Gospod krmffc* Izvršite evojc dolžnost!« Obsojenec je na. t** besede sa-ra od ko rakal prot! veš a lom in atop'1 na stolčell pod kljuko. Krvnik mu je z veščo roko ovil vrv okol! vratu tako. da je vozel pr\ Sel zada! za tunik. Nato mu je izpodnese? ičolček in mu zvfl vrat. Procedura je trat. .^ala štiri in pol minute. Zdravnik dr. TU •» nedičič je konstatrral. da. je smrt ne* stopila Šesto minuto po kr^-nfkovoni po>.'> vanju. Podlesek le bil ves čas m?ren vu al spregovori! niti pne besedice, kakor dt*>. čajno obečenci. Na vešallh je visel do 7.4*, obraz pokrit s sivim prtom. Ob T.45 wo pripeljali navadno leseno, nepobarrano raSce\, v katero so obešenea položili jetntkl. Od» peljali so ga na to rta. hotelsko pokopaliEM v Dobrovi. Sport GRADJANSKI - IURTJA. iuiri v nedeljo ob 16. igra proti naše«*, pvaku IltriTi ŠK. Gradjanski. Gostovanj« glasovitfh zagrebških purgariev*, ki so s* z uspehom tolkli že po vsem kontinentu, /naoi pravo atrakcijo za Ljirbljaflo in je zo tudi najpopularnejša vsakoletna nogometna prireditev Ilirije. Gradjanski je brer-dvomno eno naših najrenomiranejših, naj-solidnejsih m tehnično najboljSrh moštev, o čemur pričajo lavorike. priborjene tak-doma kot v inozemstvu. Ne bomo našteval vseh uspehov zagrebsTcih »purgarjev^ v letošnjem letu, lahko pa rečemo, da je Gradjanski bas* letos na-jsijajnejše zastopa! naš šport. Naj omenimo sijajne uspehe v Nemčiji (ftriri zmage, tri neodločne, en poraz), sijajna zmaga :iad duneajsko Hako&h (2 : 1), nedoločeno proti Simmeringu (2 : -in 2 : 4) itd. Res je, da je doživel preteklo nedeljo hud poraz po Slovanu (7 : 1), k: ga pa je v sredo kvitlral z zmago nad H;:-škom s 3 : 1. -Purgeri« zopet v form' in upati je. da bodo v Ljubljani dah" iz sebe vse, kar znajo iti premorejo. Ilirija ima Gradjanske^a že četrtfč v gostih (rezirltat1 8 : 2 v kor. Grad j.), 2 : flia Ilirijo, 1 : 5 u Gr. v Zagrebu, 1 : 2 za Gr. v Liabliair*, Ilirija je v zadnjih fekmah pokazala proti Sturmr« izredno borbenost in ela« in ie zato pričakovati napetega boja dvefc rednih nasprotnikov. PRVENSTVENA TABELA SLOVENTJF JT SLEDEČA: Ilirija 12 11 1 — 57.-5 33 T Rapid 12 7 — 5 28i2S 14 ir Jadran 12 2 5 18:27 12 w Hermes \2 4 3 fv 18:21 n rv Pri morje rz 4 3 5 31:35 n v Maribor 12 4 1 7 20:32 0 Celje 12 1 2 9 17:34 4 Dr. T. L. Pred desetimi ieti Dasi je soince že zahajalo izza oblakov s čudovito "vročino in se vprlo z gorečimi žarki kakor žaromet na tiho strmo rot proti Gradu. Ozrl sem še enkrat navzdol na razsvetljeno Ljubljano in potem smo stopil skozi široka grajska vrata, ki ;ih je prestopilo zadnjo dve leti že toliko v enakem obsojanju. ZaviH smo na levo stran in smo obstali v noki sobi. kjer je bilo poleg prostora par vojakrv-šaržev z nepotrebno Etrogimi in surovimi obrazi. Detektiv je naju predal rn se poslovil. Po-gledali so ukaz, pomrmljali nekaj med ee-"r>oj in potem naju premerili s prezirlivimi in Zugajocimi pogledi. i,Oddajta, kar imata seboj!« vNimava ničesar^« •^Nože In druge taki stvari.« Začela sva Iskati po žepih kaj bi naj oddala, potem je eden iz njih mahnH z ro-feo in namignil vojaku, ki jo stal pri vratih. Vojak je razumel migljaj in naju povabil s seboj. Odšli smo navzdol in preko dvorišča proti onim vratom, ki so vodila v podzemsko klet. Ti prostori so ml biH iz časov jurjevanja nekoliko znani, vendar se mi je zr*e!o. da tam doli nismo nobenkrat jurje-vali. ker je bilo prenizko in pretemno. Pred vratmi je stal vojak. Najin spremljevalec je odprl vrata tn naju potisnil noter. Ogromen šum glasov je odmeval Iz prostora. V prvem trenutku nisva videla ničesar razen množico temnih postav, ki so se gnetle pn nrostoru — le tam nekje v sredi je brlela na miz! slabotna sveča, vse drugo je bilo zavito v neskončen mrak tn dim. Preko vsega je plaval smrad, ki naju je skoraj zadušil: to je oni težki dušeči zrak, ki nastane v zaprtih zaduriih prostorih, ako se vanje nagnete množ.oa ljudi. Stopala s-/* po stopnicah navzdol in tipala okoli sebe. Gov^fr. ki nama je ud?.r-jal na ušesa. Je bil italijanski. Ko sva se nekoliko razerledala. sva videla- da sva. x vel'kem obokanem prostoru, kamor je dalo le malo svetlobe skczl okna pod oboki. A zdelo se je, da je tudi že zunaj med tem nastal mrak- Po prostoru so Ja gnetle kakih dvesto ljudij, ki so naju obdali z različnimi vprašanji Končno je stopil iz gneče mlad človek in naju nagovoril italijansko. Ker sva rekla, da ne ^z•l-.^ova, je zače govoriti hrvatsko. Pisal ye.jj Vl-i.*i. po poklicu je bil tehnik, doma iz Puja, bil je že dalje časa zaprt na -*»radu 'n je b:l — »Zi£-.merkomandant« Vsaka rsoba« je namreč Imela iz vrst tnr *niran.er svoje-ga komandanta, ki je skrbel ;:a red tei jav-Ija» straži ere.viio svojih podložil.kov Povedal je nama takoj, da je bi Jo v zadnjih dveh dneh toliko »Jerwa^hsa« — to je bil oficijelni naziv za novodošle icr-^te* — da nI nobenega ležišča v^č in tudi večerja je bila Že razdeljena. Naj skušava torej r.ajtl kie kak prostor za nocojšnjo noč. *n-tri bo morebiti že boljše ali pa še slabše, kajti Izpraznil: bodo baje vsa »ötrska m*i-fta. Bfed ljudmi, ki so naju obdajali, je bila, raznovrstna zmes vseh mogočih stanov in poklicev. Eil je tu skoraj vet Fitvraj rd župana do zadnjega fakina. Izpraznil ga je bil znani Casapiccola, ki je pognal celo menihe in nune Iz samostanov ia je vse skupaj poslal na ljubi jamski Grad. Tako je icael rovinjski župan s seboj tudi svojega občanskega slugo in naravno je bilo. da so preplašeni izgnanci od njega pričakovali posredovanja rn pomoči. A kaj je mogoi on, ki je bil sedaj enak med vnaVmi? B,!o je med njimi mnogo inteligentnih ljudij, zdravnikov, advokatov, višjih urada i.vov, par duhovnikov in poleg njih cela vrsta primorskih, italijanskih tipov. Nekateri iz njih so znali malo nemško a skoraj nobeden ni znal srbohrvaščine, čemm* sva se midva prav tako čudila, kakor oni nama, da ne znava italijanščine. Toda usoda druži ljudi in tako smo se za silo razumeli. Vpraševali so naju po dogodkih današnjega dne, aii je vojna že najpovedana in kai Ceije izpade na prvo mesto IT. razreda in prvak tekme Slovar. Ptuj ps pr*de n-* zadnje mesto I. razreda. — Jutri v nedelio se vrši v Praxi prva tekma med Avstrijo m češkoslovaško, za katero vlada v vsem športnem svetu ogromno zanimanje^, zakaj teama sta si po moči približno enaka. Avstrija je letos odigrala že nebroj zmagovitih tekem, Isto* tako češkoslovaška moštva: Sparta prot* Uruguay 1 : 0, Siavija : Noth Contnev 1 : 0, Spata - Bolton Wanderers 2 : 0. Te številke značijo, da so češka moštva v iz-VTStri! formi in da bodo imel* AvsrrpCSt težak, zelo težak boj. Se se govori po mestu. Bili so prepričani, da bodo Italijani v par dneh v Ljubljani in da bomo kmalu vsi osvobojeni Točnih poročil ta dan še ni bilo, zato sva mislila, da bi oni morali vedeti več nego mi, saj so tam doli imel! zvezo z Italijo: bili so med njimi celo ljudje, kl so bü v avdijenci pri italijanskem kralju in ga v imenu primorskih iredentistov prosili, naj jih pride osvobodit, čudila sva se, da ni med njimi nič naših ljudi. Zvedela sva, da sta dva. Tam ob mizi poleg slabo breleče sveče eta stala dva mlada človeka. Ravnokar sta pospravljala svojo bomo prtljago m čistila po mizi, po kateri je ležalo nekaj nevmitih žlic, plehastih šal in raznih ostankov. Seznanili smo se takoj: eden, je bil Ameič, pravnik iz Istre, ki so ga bili takoj v začetku vojne zaprli ln prepeljaAi v Ljubljano; od tod so ga vrnili sodišču v Rovinju in od tam je sedaj — ko so izpraznili sodišče — prišel zopet v Ljubljano, ne da bi vedel, kaj prav. zapTav hočejo od nJega. DrugI je bil Jar-das. učitelj iz Kastve, bfl je pred vojno v Ameriki, med vojno se mu je godilo podobno kakor njegovemu tovaa*ieu. E;la sta popolnoma osamljena med Italijani 5n sta jih gledala prav tako s preziranjem kakor oni nju dva, kajti Italijo/ne je treba poznati od blizu, da jih začneš sovražiti; midva sva jih doslej poznala Ie od daleč, zato nama je bila njiju niržnja precej nerazumljiva, šele, ko sta nama povedala, da sta bila oba žrtvi italijanskih denuncijantov, da sta tekom enega leta. po raznih ječah od njih skusila mnogo neprijetnega, in da zato ni sedaj med njimi naših ljudi, ker so bili od gnan i iz Istre takoj v začetim vojne večinoma na podlagi italijanskih denunci-jacfj — eva razumele, da se v tej družb! nista mogla dobro počutiti. Ko eva se tako seznanjala z ljudmi in razmerami, so se vrata zopet odprla, po stopnicah je zaropotalo in temna senca je zginila med množico. Nato se je cul rohneč glas, ki je za-robantil: tPtI moji duši. kje pa sem.c To ie lamo kajcalo. da Se novi sermst. BM—mm* _ Ko sva se prerila do njega, sva vedela, da je to gospod VerčlČ, ki je stal sredi Italijanov, kakor da je priletel iz zemlje v peklo. Na prsih je imel še avstrijsko koScar-do, kar je vzbudilo pri vseh takoj nekako nevoljo in nezaupanje. Zanimalo nadu Je, kako je on prišel med nas, seveda je bilo to nJemu prav tako neznano, kakor Dam. Počasi se Je množica polegla po tleh. Oni ki so pravočasno mislili na ležišče, eo si pripravili tla te umazane smrdljive blazine, ki so že nekaj mesecev gnile tukaj po tleh. Segli so in utrujeni zaspali. Iz sobe nI smel nihče. Za človeške potrebe je bil na spodnjem koncu kTetj velik čebar, ki pa je bil že «koraj pohi in emrleča mlakuža. se Je razlivala okoli njega tja, do prvih blazin. Neznosen smrad je pofeiil vao okolico; končno se nam je z velikim trudom posrečijo odpreti eno okno. Na kako večerjo pri tem pdioSaja M bilo mogoče misliti; epomnil sem se na klobaso, ki je ostala doma m sem ee skušal potolažiti z nad am i na prihodnji dan. Sicer pa. kaj je večerja in klobasa proti vesel: zavesti, da bo po vseh teh znakih Italija gotovo v najkrajšem času napovedala rojno m zadala smrtni udarec že skoraj ur Ireni stari avstrijski mrhovini, ki je ravnokar dvignila, še svojo onemoglo glavo ijrotl Rusiji. To je sedaj glavna atvar — vse drugo je treba potrpeti. Poiskal sem ozek kot ob vlažnem zidu, aaratfl sem se v pelerino m zaspal- IDrugo jutro se je zgodaj aaeel nemir in ropot, ljudje so hodili po poltemni sobi in, ker je brezobzirnost ena poglavitnih italijanskih lastnosti, je kmalu napolnil ves prostor tisti krik m vik, brez katerega je pari teh ljudeh tudi navaden pogovor nemogoč, čas je potekal počasi. Končno so se vrata odprla in ljudje, ki so rmeH šale, so dobili pri vratih nekaj gorke prežgame juhe. Drugi smo morali čakati, da so bili oni gotovi, potem smo splahnili šale v umazani vodi, ki je stala na mizi, in smo AckbsSri svori delež. Zafhtev^aßi smo, da šzpuste ven na zrak. ker v tem srart^l n' mogoče živeti, toda vojak je nas pab/pT! or stopnicah navzdol tn vrata zaklenIT. Ob de setih je bil sprehod: po štirje in štirje * eni vrsti smo se marali eno uro sprehaja*« po dvorišču. Bila je to dolga, procesija-. Pred našimi vratmi je ležal vettk kup ne. vih lopat še n ena saj enih. kakor da mo ravnokar prišle iz fabrike. Po deset ln deset je Mlo skupaj zvezanih na žiri. Zraven f» ležalo nekaj še neobdelanih držajev. N? lopatah, so btti rdeče-modro-beli papirnat znaki. Odtrgal sem mimogrede enega: n* njem je btt ruski napis z imenom rusk* tvornice, kjer je bilo to blago iadelano. To. rej ruski plen. Najlepši dokaz groznega ruskega pora-za. In zdaj bomo mi morda na-sajali te ruske lopate na držaje, ki so vzr*. stK v naših gozdih in .sLovansfci ujetnik4 bodo kopali jarke, v katerih bodo avs*r!' ski sužnji branSi staro podrtijo, H jo j« Bog že zdavnaj obsodü v pogin. Preklete robstvo! Okoli vodnjaka smo opazili neka* naših statih znancev, ki so bili že del je časa »grajski prebivalci,, in so se mögt? svobodno gibati: med njimi, sta bite, gospoda Kurent i« Lampret. Iz neke luknje t bas prt cerkvici sv. Jurja je prileze! tudi Za-lar. Ker «e je bil doma že ns.večerjB.1 fn tako precej pozno prišel na Grad, je dobil posebno »sobo«, s katero se pa ni prevez pohvalo. Ob vzhodni strani dvorišča se Je sprehajal samoten človek pod posebna stražo: hodil je mirno po svoji kratko odmerjeni poti in pusü cigareto. Rekli so, da je obsojen na smrt in da bo ustreljen. Levstik je prršel šele ta dan na Grad. Vi deli smo se drugi dan od daleč. Prišel j« v poseben oddelek in dobil tudi posebnt. delo: pumpal je vodo iz vodnjaka nre? Gradom in nosil kible iz celic v greznico. Vse to je 5ca«aJo, da jo na Gradu zavladala popotna brezpravnost -ftaH niti ene podobne pritožbe in rogaška voda se naroča vedno bolj rn bolj. Pritožbe pa so bile v mnogih slučajih radi goraj navedenih manipulacij upravičene, a gostom je bilo to znano in vedet so, da to ni kriva ne voda, ne zdraviliška uprava, pač pa dotični gostilničarji in gosti sami, ker ne zahtevajo da se odpre originalna steklenica pred njih očmi. Voda pa je ostala, kakor le pokazala najnovejša analiza, ne-*sprem en j ena in pri napolnitvi je vsled tu. kajšnjih modernih naprav vsak zunanji vpliv v poslabšanje vode izključen. Ravnateljstvo državnega zdravilišč« J^og. Sla-lina. — Ambulančne diete ?n nočnlna postnih uslužbencev. Poštno ministstvo je napravilo glede zvišanja diet m nočnin že štiri vloge na finančno ministrstvo In sicer prvo 16. maja 1924, drugo 4. julija 1924, tretjo 16. septembra 1924 in četrto 2. aprila 1925. Krivda za tako dolgo zavlačevanje leži torej pri finančnem ministrstvu. Ambulančne diete se zvišajo za uradnike IT. kategorije od 36 na 52 Din, za uradnike III. kategorije od 30 na 42 Din. za zvaničnTke od 30 na 40 Din, za služitrije od 25 na 34 dinarjev Pri inozemskih ambulancah se zvišajo ri zneski za 30%. Prvotno je poštno ministrstvo predlagalo, da naj velja to zvišanje od 1. maja 1924. Ker se je pa tako dolgo zavleklo, je v zadnji urgenci predlagalo, da naj velja od 1. aprila 1925. — Za zvišanje nočnin ni v dvanajstinah nobenega kredita. Poštno ministrstvo pa ima že sestavljen predlog, da se zvišajo nekaterim ambuhancam in peronskim poštnim uradnikom največjih kolodvorskih pošt uočnine z vfrmanfsaniem (240.000 Din). V območju ljubljanskega poštnega ravnateljstva se vzamejo v po štev ambulance Ljubljana - Zagreb 11, Beograd - Maribor 12 in Maribor - Ljubljana 30, pa peronski uradniki ljubljanske rn mariborske kolodvorske pošte. Za nočno službo od 20. do 6. ure bi dobili po tem predlogu ambulan-carji - uradniki po 2 Din 50 par na uro, zvamtčnfkl m siužitelti pa po 1 Din 50 par na uro. Peronski uradniki tudi po 1 Din 50 paT na aro. zvantčniki in služltelji pa po 1 dinar na uro. — Koudukterjem na avtomobilskih vožnjah se zvišajo diete za uradnike II. kategorije od 25 do 36 Din, za uradnike III. kategorije od 25 do 34 Din. za zvarričmke od 25 na 32 Din, za služitelje pa od 25 na 30 Dm. — Kakor se nam dodatno poroča, se bodo na prošnjo sekcije poštnih, brzojavnih in čekovnih uradnikov zavzel za zvišanje ambuJančnih diet n nočnin narodni poslanec g. prof. dr. Pivko, za kar mu bode vse zadevno uradništvo jako hvaležno. — Kongres naprednega srednJešoL di-.iaštvo. O binkoštih se bo vršilo v LJubljani veliko zborovanje naprednega in nacijo-.talnega srednješolskega dijaštva. k! Je včlanjeno v »Župi Saveza jugoslovenskih ■eadajajniahUi udruiani za Slovenijo«. To je prvi tak sestanek jugoslovenskc usmerjenega dijaštva iz Slovenije, ki se je letos združilo v enotno organizacijo, da bo vedno, kot do sedaj, skupno nastopalo za narodno m državno idejo. Spored zbora je: V soboto, 30. t. ni. po prihodu delegatov in po izvolitvi revizorskega in veriiikacii-skega odbora, se poklonijo zborovalci na ijubljanskem pokopališču tov. Endlich erj u, boritelju in organizatorju jugo-sloveaskega dijaštva pred vojno, ki je umrl L 1915 v graških ječah. Zvečer se bo vršila akademija s plesom v dvorani Narodnega doma. V nedeljo, 31. t. m. se bo vršilo dopoldne in popoldne zborovanje delegatov v dvorani Arene Narodnega doma. Delegate pošljejo po sorazmernem številu članstva ta-le društva: »Preporod« in *Klub naprednega učiteljskega naraščaja«, Ljubljana, »Sloga* na gimnaziji in »Korotan« na trgovski šoli — Celje, »Klub naprednih dijakov — Maribor, »Prosveta« na gimnaziji in »Prosveta« na trgovski šoli — Novo mesto. Dalje so vabljeni tovariši iz krajev, ki še niso organizirani, a obstojajo sokolsk? in literarni krožki, kot v Kranju in Ptuju, Kočevju in Murski Soboti, da se zborovanja udeleže. Po poročilu »župne uprave v Ljubljani podajo poročila predsedniki društev o njihovem delovanju, nakar se raz-vrste referati, ki bodo obravnavali najvažnejša vprašanja diiaškega gibanja, zlasti s stališča naše nacijoualne misli. Delegati bodo določili delovni program za prihodnje leto, stališče naše delgacije in njene naloge za VII. kongres S. J. S. U. v Beogradu, zlasti pa bo obravnavano vprašanje glede skupnega nastopa organizacije proti taini agitaciji, ki hoče dijaštvo spraviti v internacionalne vode. Za ponedeljek je določen skupni izlet na Bled. — Geografski pojmi. Pišejo nam: Te dni je hiserirala po slovenskih dnevnikih nekdo iz Zagreba, da želi kupiti na Koroškem v bližini Celovca večje posestvo z vinogradom. Tudi tisti, ki niso posebeno dobro podkovani v geografiji, vedo, da v bližini Celovca ni vinogradov in sploh na Koroškem ne, ako ne uvažujemo par poskusnih nasadov v Zitarivesi in Glo-basnici. Dotičnik pa je najbrže celo mnenja, da je Celovec v našie državi. — Iz Rogaške Slatfne. 20. maja. Vremenska nestalnost povzroča, da se predse-zona ne razvija tako, kakor se je pričakovalo. Upalo se je na številen poset gostov-bolnikov, za katere je najprimernejši spomladanski čas; došlo jih je nekaj, ki se v mirnem maju počutijo dobro in uspešno zdravijo. Doslej pa Je število letos došlih gostov že preseglo lansko istodobno, kar priča, da bo obisk brez dvoma še večji nego lani. Prijav za stanovanja ie polno. Rogaška Slatina se došlecu predstavna v vsem svojem spomladnem čaru, svei zrak, vonjavi gozdovi, naravna krasota vse naokoli, gostje se zatekajo k vrelcem in kopališčem čudotvornega učinka, vedno je lepa Rogaška Slatina, najlepša pa je sedaj v spomladanskih dneh. V glavni sezoni je tesno za stanovanja. Govori se o zgradbi novega, velikega hotela. — Za danes zvečer je napovedan prihod godbe. — Udeležite se izleta In kongresa v Celje! Člane Jugoslov. - češkoslov. Lige tn Češko-slovaške Obec v Ljubljani, ki se udeleže jutri dne 24. t m. kongresa v Celja, opozarjamo, da odhaja vlak zjutraj ob 5. uri 28 minut. Izletniki naj bodo najkasneje Četrt ure pred odhodom vlaka na kolodvoru Kakor smo že poročali, je direkcija državnih železnic dovolila vsem udeležencem polovično vožnjo, Vsak po-samnik si kupi v Ljubljani celo enosmerno na obratni strani z vlažnim postajnim dnevnim žigom žigosano karto, ki velja s potrdilom o udeležbi tudi za povratek. Potrdila o udeležbi dobe Izletniki v Celju. —- Otvoitev telefonskega prometa z Italijo. Dne 20. aprila t. 1. je bil ot vor jen telefonski promet med Kočevjem na eni ter Trstom, Reko, Gorico in Vidmom (Udina-mi) na drugi strani; dne 23. aprila t. i. pa telefonski promet med Kranjem na eni ter Trstom, Reko in Gorico na drugi strani. Promet se vrši čez Ljubljano m ni omejen. — Pomožna pošta Plešivec zopet posluje. Dne 31. oktobra 1921 začasno za-tvoTjena pomožna pošta Plešivec (nadzorovalna pošta Velenje) se je dne 16. t. m. iznova otvorila in ima poštno zvezo z Velenjem vsak torek, četrtek in soboto. — Neizročiflve poštne pošiljke. Razglas o neizročljivih poštnih pošiljkah za mesec marec 1925 ie bil te dni Tazposlan na poštne urade v Sloveniji in je pritrjen občinstvu v vpogled v prostoru za stranke na vsaki pošti. Naslovniki, oziroma pošiljatelji teh pošiljk se pozivajo, da pridejo v roku enega leta od dne tega razglasa ponje, ker bo sicer poštna uprava, ko ta rok poteče, omenjene pošiljke na javni dražbi prodala, če so brez vrednosti vsebine, pa uničila. Izkupiček za prodane pošiljke oziroma gotovina, ki bi se našla v pošiljkah, je na razpolago upravičenim osebam še za dobo nadaljnjih dveh let, potem pa zapade v korist poštni upravi, — Poštna zveza Polhov gradeč - LJubljana In obratno. Kakor se nam poroča, se razširi današnja, na pet dni v tednu omejena poštna zveza na vsakdanjo poštno zvezo. Odhod iz Polhovega gradca ob 16.30, prihod v Ljubljano pa ob 19.45; odhod iz Ljubljane 7.10, prihod v Polhov gradeč pa ob 10.20. Prevažanje bo vzdrževala Ivana Hafnerjeva s Pristave, hišna Številka 20 z enovprežnim pokritim vozom, Da bode z redno dnevno vožnjo občinstvu silno ustreženo, se umeje samo ob sebi — Osebne vesti s pošte. Za tajnika II. kategorije 2. skupine so imenovani: Gregor B a r t o 1, Ivan Hafner, Anton P e z-d i č, Anton D1 c. Jožef P e t r i č. Anton Wolf, Janko Sirnik, Rado Jeglič, Matija S v e 11 i č, Ivan Rozman Sn Jožef Kavs, poštni in brzojavni uradniki iste skupine z 10. stopnjo osnovne plače s 15% poviškom. — V višjo plačilno stopnjo so aaaaaaartpati Jffeauoc iemio^ *van Kik sovine c, Ivan Bianrani, Pavel G laze r, Matko Röthl, Franc M a ti an, Ivan Koron, Vinko J a n č i č, Anton Kogoj. Fran J u r m a n. Anton P e r k o, Anton Cucek. Valentin K o m a n, Jakob Še £ »i a, Loofjan K o v o č i č. Karol Ceh, Ivan Pevec. Fran Zore:. Janka Ci-z e I j - Aleš. Anton V e r č, Fran Ša-1 e h a r, Fran P i r c. Anton Pr einfalle, Matko KI a v o r a. Fran M e z e k, Leopold Marke I j, Anton- Kalohira, R. O 1 i r -č i č. Janko T a v z e s, TvttT. Z u p a n e c. Martin Mlakar, Ivan Konte, Anton M rov a t, Anton Majcr, Ludvik Vodo« pivec, Fr. Zupančič, Karel Kumar. Matija Kumara, Henrik Šiško. Jernej Vidmar. Vojteh K o s e r. Štefan Bele, Blaž U k u š i č, Peter Maro k, Anton B o c. Andre; A n ž 1 o v a r in Karel Mlakar. — Nova ministrska naredba o ležnini poštnih paketov pravi, da vobče, torej tudi pri poste - restantnib paketih in pri paketih, ki so naslovljeni v širši dostavni okraj. nI smeti računati ležnine precej pri prihodu paketa, ampak šele po preteku ležnine prostih štirih dni, kakor določa člen 61, točka IX. pravilnika prvi del. — Zdravniki v Rogaški Slatini. Lani je bilo v glavni sezoni šest zdravnikov, letos jih bo menda sedem. Stalr.o bivata in ordinirata v Rogaški Slatini dr. Lavrič in dr. Kolter er. Oba naša domačina ttži-vata dobro ime in polno zaupanje pri gostih, ki ju radi posečajO. Okrožni zdravnik dr. Treo je premeščen v Gornji grad, pa najbrže tega mesta ne sprejme. V Rogaški Slatini je nameščen sedaj kot okrožni zdravnik Ceh dr. Brabec. Za glavno sezono- pride v Rogaško Slatino dr. Lazar N e n a d o v i č, vseučiliški docent v^ Beogradu. Težko ie s stanovanji za sezonske zdravnike. Ti zahtevajo več sob. stanovali pa manjka za goste, ki morajo včasih iskati si prenočišča v okoliških vaseh. Tudi je sedem zdravnikov za Rogaško Slatino mnogo preveč. Lani dva nista imela skoro nobenega posla !n se ne vrneta več. — Imenik poštnih, brzojavnih in telefonskih uradov v naši kraljevini je izdalo poštno ministrstvo v uradno in zasebno porabo. Brošura je potrebna zlasti trgovcem in obrtnikom, ki vzdržujejo živahen naketni promet z našimi južnimi in južno-vzhodnimi kraji. Naroči se pri poštnih uradih ali pa neposredno pri postnem ravnateljstvu v Ljubljani ter stane za privatne stranke 12 Dm 85 paT. — Cenjene člane L splošnega društva jugoslovenskih upokojencev opozarjamo na redni občni zbor, ki se vrši dne 24. t m. pri »Zlaiorogu«, Gosposka ul. 3 v Ljubljani. Točna udeležba doižnost. Predsednik. — Udruženje davčnih uradnikov za celo kraljevino priredi svojo redno letno skupščino na pravoslavne binkoštne praznike 8. in 9. junija v Sarajevu. Kakor se spominjamo, se je lansko leto ta skupščina vršila v Ljubljani. Pozdravljamo z veiikirn zadovoljstvom, da naše centralno udruženo uradništvo prireja svoje letne skupščine vsako leto drugje. Le na ta način se nudi prilika medsebojnega bližnjega spoznavanja, kar je velike važnosti ne samo v nacijonal-nem oziru. ampak tudi v interesu smotre-nega organizatornega življenja in poglobitve etičnih odnošajev. Kakor se nam Javlja, je Udruženje zaprosilo za vse svoje člane za četrtinsko vožnjo po železnici, za one pa, ki se vračajo ob dalmatinski obali za isto ugodnost tudi po morju. Isto tako bo za vse udeležnike skupščine preskrb'jen potrebni dopust. Dubrovačka parobrodska plovldba je za progo Gruž-Split vsem članom Udruženja že dovolila 50% popust, katerega bi bili deležni tudi rodbinski člani, ako se jih iz Slovenije javi najmanj 20. Točni načrt potovanja z navedbo približnih cen bo pravočasno objavljen. Kdor še ni priglasil udeležbe, naj to. Če tudi samo pogojno, stori najkasneje do 2S. t. m. na upravo ljubljanske sekcije. Želeti je da bi se Slovenci udeležili skupščine v kar najbolj častnem številu tudi z rodbinskimi člani, da na m an ife starrten in zares bratski način vrneio lanski poset tovarišem v Sarajevu, Duhrovrrkn, Splitu in SuŠaku. Cenejša prilika za to potovanje se bo k-sneje le redko nudila. — Zima v Južni Srbiji. V okolici Skop-Jja je po petdnevnem deževju zapadel sneg, ki je pobelil planine Cmo goro, Jakupič in šaT Planino. Potniki iz Ohrida, Kičeva in j Gostivaria pripovedujejo, da je v nekaterih ondotnih kraj:h sneg zapadel meter visoko. — Nasledniki Čaruge. V Kužminu v Slavoniji so orožniki prijeli opasno razbojniško tolpo, ki jo je vodil neki Mehmed Meširdovič pod krivim imenom Dušan Nikolič. V njegovi tolpi je bil Lazar B^gda-novič. bogat seljak, ki Ima 40 oralov sveta in kavarno v Bosutu, dalje Rada Obra-novič in Nika Miražič, oba iz Bosuta. V Bosutu so oropali neko devoiko. odvzemši jI 22 zlatnikov, nebrol zločinov pa so izvedli v Tovarniku in okolicu, kjer so tr?:vca Mar-koviča oropali za 100.0C0 Din. Tolpa, ki Je bila oborožena s puškami in samokresi. Je v eni noči skušala izvršiti 11 vlomov. — Oborožena ciganska tolpa v Št. Vjdu nad LJubljano. V Št. Vidu nad Ljubljano se je 18. t m. pojavila večja tolpa ciganov, bilo jih je okoli 8 m so bili deloma oboroženi Cigani, pri katerih sta posestnik Zaje m njegov sin opazila razno nakradeno blago, so izginlM. — Opo7?-'pmo na današn^ oglas dražbe »tovarne vezalk v Kamniku. — Bolni na želodcu, črevesu, jetrih, žolču ter zlatenici dobe z rabo prirodne grenčice *Franz-Josef« urejeno prebavo. Strokovni zdravniki velikega slovesa izpričujejo, da so v vsakem oziru prav zadovoljni z vodo »Franz-Josef«. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. — Z rabo »Neosan« kreme se trpež-nost obutve znatno poveča._50/n — Slovenske penizlon Triglav v Crikvenici bo leto« omogočil mnogim, aa pohlte na plavi Jadran. Oobra hrana m soba dnevno Din 65. Lep poloiaj, odprto cula leto 39-L. '•V POGLED NA VATIKAN. Stoewer*arfo pred vhodom v Vatikan. — Jubilei šolnika. V krogu svojih ožjih prijateljev in znancev je te dni praznoval svojo 70 letnico šolski ravnatelj v pok. Janez Leveč, brat pokojnega drž. šolskega' nadzornika in pisatelja Frana Levca. G. Leveč je v Ljubljani znana osebnost. Bil je pravi veščak in strokovnjak v pedago-gičnih in didaktičnih stvareh ter uživa v šolskih krogih velik ugled in spoštovanje. Jubilant so je zeb mnogo bavil s pomožnim šolstvom. »Levčev lepopis« se še danes rabi v naših šolah. Jubilant ni nikdar klonil svojega tilnika, bil je vedno odločen na-prednjak in je obenem izboren poznavalec ljubljanske zgodovine. Naše iskrene čestitke! Še na mnoga leta! — Zdravstveno stanje mesta Ljubljane. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v času od 15. do 21. maja beleži to-le statistiko: Umrlo je 27 oseb, 14 moških in 13 žensk. • Smrtni vzroki: jetika na sopiKh 7, bolezen na srcu 1, pljučnica 4, driska in vnetje črevesa 1, novotvorbe na ženskih spolovilih 1, prirojena slabost 1, starost 2, smrt vsled nezgode 2, samomor 1, druge bolezni 7. Med tem časom se je rodilo 39 otrok, 17 dečkov in 22 deklic (1 mrtvorojena). Naznanjen je bil 1 slučaj dušljivega kašlja. — Triglavski prijateljski večer, ki ga je enoči priredila v Krapeževi restavraciji vZvezdi* podružnica akad. društva ^Triglava.* povodom svoje triletnice, je prav lepo uspel. Udedežili so se ga aktivni Trigla-vami in lepo število starešin, med njimi rudarski direktor V. Strgar, dr. Dem et ar Bleiweis-Trsteniski. ris. fin. svet. Spind-ler. sodni svet. Antloga in dr. Za zabavo .1e skrbel triglavaneki orkester in pevski zbor. Udeležence je pozdravu predsednik tov. Golouh, ki se je tudi spominjal smrti sta-rešline dr. žolgerja. Slavnostni govor je imel tov. O. Planinšek. Jedernat. globoko zamišljen njegov govor je žel splošno pohvalo. V imenu starešin sta govorila dr. Strgar m gl. urednvk R .Pustoslemšek. Oba sta izrazila željo, da bi ©e čim najbolj poglobili etiki med mladimi in starimi Tr!-glavani. Kot gost je govoril še V. Zalar. Večer je potekel v najlepši harmonij, v prtjetni prijateljski zabavi. — Kolesarsko in rootociklistično društvo »Sava« v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 7. junija 1925 na senčnatem vrtu g. Po-Črvalnika (pri Plankarju) na Dolenjski cesti svojo prvo ljudsko veselico združeno s cestno dirko na progi Novomesto-Ljubljana, srečkanjem in plesom na odprtem plesišču. Spored: Ob 10. uri predpoldne pohod po mestu z godbo, zbirališče na sv. Jakoba trgu ob pol 10. uri. Na Kongresnem trgu slikanje udeležencev. 1. Ob 2. uri glavna dirka s težkimi kolesi za prvenstvo društva iz Zat'cne. 2. Damska dirka iz Laver-ce. 3. Invalidska dirka iz Laverce v dveh skupinah. 4. Dirka z lahkimi kolesi iz Laverce. Na veseličnem prostoru polževa dirka, hoja po tramu, kabinetni prizor, trije izumi (obilo smeha), srečkanle Itd. Zvečer razdelitev daril zmagovalcem dirkačem, razstavljenih pri »Oleum«, Mestni trg. — Vstopnina k veselici Din 5. Za izvrstna jedila in dobro pijačo, kakor tudi za shrambo koles bo preskrbljeno. V slučaju slabega vremena se vrši prireditev 8 dni. ozir. 14 dni pozneje. — Odbor. 1056/n — Mestni četniški odbor Orjune Ljub* ijana javlja vsemu članstvu in narodnemu občinstvu, ki se bo udeležilo kongresa vseh Orjun v Beogradu v Binkoštih, da se mora udeležiti vežbe, ki bo v nedeljo 24. t. m. na letnem telovadišču ljubljanskega Sokola za kino «Tivoli». Vežba je obvezna radi enot* nega nastopa v sprevodu. Brez potrdila o °'p£0I "pOA9jds a adoisop oq ou psouaqzoAzi — Vsi verificirani Člani dobe formular-Je za prošnje za polaganje izpitov, kakor tudi informacije za pridob:tev voznih dopustil in triptlkov pri klubovem tajniku vsak torek m vsak petek od 3 do pol 5. ooplodne v klubovem lokalu hotel Miklič, Kolodvorska uT"ca. Vse natančnejše je afi-širano na deski v k1 "bovem lokalu. Odbor. — Pevski zbor Glasbene Matice. V ponedeljek 25. t. m. ob četrt na sedem vaja in sestanek mešanega zbora v naši pevski dvorani. Važno radi cerkvenega koncerta. — Odbor. 105Sn — Za tulce In ljubljansko publiko ni danes bolj privlačne točke, kakor je »Zvezda«. Kavarniški in gostilniški vrt sta nekaj posebnega. Zdi se ti, da se nahajaš kje na naši Rivieri, saj te povsodi obdajajo palme vseh vrst, oleandri, oranžno in drugo južno grnrlčje. Zato se ni čuditi, da je sedaj Zvezda zbirališče ne samo domače pubiike, marveč tudi vseh tujcev, ki prihajajo v Ljubljano, to tem bolj, ker skrbita tu m tam za prijetno zabavo prvovrstna orkestra, za telesno okrepčilo pa znana KrapŠeva kavarna in renomirana restavracija. Splošna sodba je, da se s takim f*+*t-*^Liejx>* kakršno ^ ustvaril a Krane* v Ljubljani, ne more postavljati nobeno drugo jugoslovensko mesto. Nadejamo se, da bo številen poset našega občinstva odtehtal trud fn denar, ki ga je založil g. Krapeš v to podjetje ki je gotovo v okras, čast in ponos Ljubljane. — Nesreča na Ljubljanici. Danes zjut raj okoH po! 11. je pri čevljarskem mostu padla v Ljubljanico neka lSletna devojka. Ponesrečenko so nezavestno potegnili b vode in jo prepeljali z rešilnim vozom v bolnico. Kako ie mladenka zašla v Ljubljanico, še ni ugotovljeno. Očividci trde, da se je hotela deklica umiti, pri čemur je vsled omotičnega napada padla v vodo. — Promenadni koncert muzlke Drav?ke divizijske oblasti v Zvezdi v nedeljo d nt 24. t. m. ob 11. Spored: 1.) Brodil: Iz Ni« in okolice. 2.) Rossini: Ouvertüre k oper; Viljem Teli. 3.) Čajkovski: Velika fant,- -iz opere Evgen Onegin. 4.) Pahor: Suita šaljfvih in veselih narodnih pesmi. »Identiteta samomorilca ugotovljena.* Pod tem naslovom smo včeraj poročali, da se je ugotovila identiteta samomorilca m* Ljubljanskem polju. Vest, da ie bil pokojni Bizjak zasledovan od policije radi oskrum-be neke 131etne deklice in da je zato verjetno izvrši! samomor, ne odgovor-n res- nic Iz Celja. - ^ Kongres JČLIge v Celju. Ojstje h Ljubljane in Maribora se pripeljejo z jutranjimi vlaki. Mestno županstvo in srezki poglavar pozivata v razglasu občinstvo, da se v čim večjem številu udeleži sprejema na kolodvoru. — Spored dneva je sledeč: Po prihodu vlakov se vrši ob 8. zjutral skupna odborova seja obeh Lig v Celjskem domu, nato pa izlet na Stari grad. kjer predava g. prof. Orožen o celjskih grofih. Ob 13. uri ie skupen obed v Celjskem domu z nagovori, nato pa zbor s sledečim dnev' nim redom: I. Izganjanje Čehoslovakov 2. MasaTvkovo slavje v Rogaški Slatini; c izlet Lige na Češkoslovaško: 4. nadaljn delovanje JCLige; 5. ustanovitev poveru ništva Lige v Celju; 6. slučajnosti. Ob 15.4 odhod z vlakom v Laško. Pozivamo narod no občinstvo, da se v č;mvečiem števni udeleži jutranjega sprejema na kolodvorv izleta na Stari grad, banketa v Celjsken domu in izleta v Laško. Glasniki vzajem nosti tn bratstva med češkoslovaškim in Ju goslovenskim narodom, bodite prisrčno po zdravljeni in dobrodošli v našem jugoslo venskem Celju. —c Sokolsko društvo v Celju Je prire dilo v četrtek popoldne na dvorišču mestu osnovne šole javni telovadni nastop, kate rega se je udeležilo precej občinstva. Na stop je bil skrbno sestavljen. Telovodrx točke so se brezhibno izvajale. Nastopil! si vsi oddelki društva: najprej mn^ka In žev ka deca z lepimi prostimi vajami. M )šV naraščaj je izvajal proste vaje in vaje n; orodju. Članice in gojenke so nastopile s prostimi vajami in vajami na orodju. Izva janja vseh vaj so bila lepa in na višku. Celoten utis nastopa je bil izredno lep. N; kranem uspehu gre hvala marljivim vadi-teljem in vaditeljicam. Včerajšnji nasiop bc gotovo vzpodbujal k novemu delu. da h domače društvo tudi pri tekmah v Beogradu meseca junija častno zastopalo naše mesto. Nastopu jc prisostvovala tudi naš2 narodna vojska pod vodstvom komandant i polka g. polkovnika Naumoviča in v pri sotnosti komandanta vojnega okruga gosp podpolkovnika Beraha. —c Mestno gledališče v Celju. V toreV 26. t. m. gostuje v Celju mariborska opeig s sodelovanjem celokupnega orkestra mariborske vojaške godbe pod vodstvom ravnatelja opere g. A. Mirroviča. Uprizori s Verdijeva opera ^Traviata«. —c Celjski 39. pešpolk proslavlja svojo pukovsko slavo v četrtek 28. t. m. v spomin zavzetja Črne na Koroške i 1919. (z MsHhora. u Kraljev dar Glasbeni Matici. Nj Vel. kralj Aleksander je poklonil pevskem: zboru Glasbene Matice 5000 dinarjev podpore. —m Nezgode. Dne 20. t. m. se je \ Trstenjakovi ulic* prevrnil s strešno lepenko obložen voz. Pri tem je 27!etnl vo7n:k Matija Koranjč padel pod voz in so ga vsled težkih notranjih poškodb prepeljali v bolnico. —m Dva težka zločinca v rokah mar! borske policije. Avstrijska vlada je te dni izgnala dvanajst naših državljanov, ki so včeraj prispeli v Maribor. Med temi dvanajstimi, večinoma sumjlvlmi elementi, sta tudi dva, človeški družbi skrajno nevarns tipa. Prvega zasleduje i okrožno sodišče \ Oosplču radi roparskega umora, drugi ps je leta 1921. pobegnil preko naše meje tei je na granici ubil našega obmejnega stražnika. YxAi_£A -uxAisJtava. *S L O V E N i K I iNARü Di dn* 24. maja 1925. Stran 5. Gospodarstvo Ksvanle imfesa zlatnika Po težk?h izkušnjah s papirnatim drobižem, ki je oviral ves denarni nromet, je nastopilo veliko pomanjkanje raztrganih in umazanih bankovcev, ki je vplivalo še slabše zlasti v notranjosti države. Sele po-tem jo bil raznMsnn natečaj za kovanje kovinskega denarja. V junija se nam obeta-jo kovani no\'čiči po 50 para, 1 in 2 Din. Slednjič bo srečno rešeno tudi to vprašanje. S tem preneha tudi računanje v kronah, kar je bilo že davno potrebno. Pa rudi zlatniki se nam obetajo. Glasom proračuna za letošnje leto mora finančno ministrstvo pričeti s kovanjem 20 dinarskih zlatniTcov. Finančno ministrstvo je že pričelo pogajanja z Narodno banko glede kovanja zlatnikov. Držp.vna zlata gotovina, ki jo hrani Narodna banka v svojih tresorih, se vporabi za kovanje zlatnikov. Zlate gotovine je toliko, da bo mogoče izdati 1,000.000 zlatnikov po 20 Din. Ti zlatniki pridejo v promet kot na. domestilo za polne napoleondore proti ne. ■na t nI odškodnini za stroške pri ekspedi-ciji in za trošarino. Tržna poročila Lesni trg. Naša lesna industrija je še vedno v težkem položaju. Razmere na svetovnem tržišču se niso nič spremenile. Naši konkurenti napenjajo vse sile, da osvoje naša tržišča. Fluktuacije tečaja dinarja niso v skladu z njegovo kupno močjo v državi. 2ivljenske potrebščine se niso tako pocenile, da bi bilo mogoče reducirati plače. Naš izvoz lesa neprestano nazaduje. Tudi izvoz našega lesa v Italijo je paralizi-ran. Naše mesto sta zavzeli Avstrija in Romunija. Vlada pa se še vedno peča z resolucijo, ki jo je predložila konferenca IzvozniČarjev 12. t. m. Z mehkim lesom so nas izpodrinili iz Francije, Švice in Nemčije. Romunija nam dela konkurenco v obdelanem bukovem lesu. Tega blaga gre iz Romunije mnogo v Grško, Turčijo \ Alek-san 'rijo, ker so cene zmerne in kakovost dobra. Celo doma se moramo boriti z *nsko konkurenco. Romunska nas za-z drvmi po 7400 lejev, mi pa ne mo-konkurirati s takimi cenami. Naša jrenca že prodaja blago na kredit, kar nas nemogoče, ker so bančne kon-nevzdržne. Če si hočemo ohraniti aj na svetovnem tržišču, mora vlada doma priskočiti lesni industriji na po-v smislu omenjene resolucije. Inozemska tržišča. V Franciji adbena akcija živahna; zato je veliko aševanje po gradbenem lesu, mizar-blagu in parketih. Cene notlrajo: obseg 0.80—1.20 m po 240—290 fr., 20—2 m po 275—400 ir.. med 2 m po 650 fr.. jesen od 0.70—1.20 po 300— rr.. po kvaliteti nad 1.20 m po 300—400 o v, brest od 0.80—1.20 m obsega po 170 ir., nad 1.20 po 150—250 fr., bu-• od 0.80—1.30 po 200—250 fr., jelša od l m navzgor po ISO—250 fr., lipa od Ö80 -1 m po 120—140 fr. V Italiji je polo-a lesnem trgu deprimiran, ker tržaško tržišče nima več onega pomena, kaša ?e imelo nekoč. Avstrija prodaja eč svoje blago neposredno italijanskim 3m. d očim je Sušak nadomestil Trst >e tiče pomorske lesne trgovine. Naš lotira franko vagon Postojna po m3: uso Trst od 8/8—13/15 cm po 160 lir, 8 navzgor 140 Kr, rerneljni od 56/56— 18 po 320 lir in krajevci 20—60 mm in 5 cm navzgor po 230 lir, deske in kra-20—66 mm in od 10—15 cm navzgor )0 Mr, od 20—60 mm In od 16 cm na-Of po 240 IiT, hrastovi hlodi 30/50— cm po 700 lir, bukovi testoni po Er, bukove deske tenke po 430 lir. Tržišče obutve. Trgovina je pre-: živahna s cenejšim blagom, dočim src "irksuzno blago zelo slabo v promet. Plat-čevlji vseh barev se zelo dobro pro-a. ^pfčasta oblika čevljev še vedno aduje v trgovini, okrogla pa nikakor . iore naprej. Trgovina s sandalami je i za polovico, ker so jo izpodrinile do-če pletene opanke, ki jih v velikih koli-i i Izvažamo v inozemstvo. Izvoz luk-ega blaga iz inozemstva je znatno na-val Veletrgovino sta zadela zadnje dva huda udarca in sicer ponovno zvišanje uvoznega carinskega ažija za 10646 jn dvojno pobiranje pristojbin ne te za došle. nega tudi za odposlane pošiljke. S tem dvojnim obdačenjem mora vzdrževati veletrgovec svoja skladišča v drugih mestih in od or.dot disprmirati pošiljke, kar zr.arno ovira razvoj veletrgovine z usnjem. Kar se tiče cen na tržišču obutve, treba omeniti, da konstantno padajo, dasi so temeljne cene v inozemstvu Še vedno čvrste. Tržišča sladkorja. Tendenci je čvrsta, zato so tudi cene višje. Kristalni sladkor parketa Zagreb notira 13.70. sladkor v kockati pariteta Zagreb pa 15.54. Prodaja sladkorja je zelo povo?jna in tudr konsum se je v primer; z lanskim letom zvišal tako, da se je lanska nadprodukcija po količini znatno zmanjšala. —1 Svetovno tržišče železa. Povratck k zlati valuti na Angleškem bo vplival na denarni trg prej nepovoljno, nego povoljno in pričakovati je. da bo denar dražji. Za kon^ tinent je važna Maj Kennova carina, ki so jo uvedli Angleži na kontinentalne železne izdelke. Veliko vloco v nadnljncm razvoju razmer na mednarodnem tržišču kovin igra* jo nemškosfrancoska pogajanja, ki potekajo zelo ugodno. Upati je, da bo dosežen že v maju sporazum glede skupnih cen. Ta spo* razrum bi seveda znatno vplival na evrop= sko tržišče kovin. Sicer se položaj v evropskih državah ni posebno spremenil in tudi cene so ostale neizpremenjene. Na Angle= Skem bo letos prenehalo obratovati 11 li= varen. Kupujejo se samo najpotrebnejše ko* ličine železa. Angleške cene lahko konkuri* rajo s kontinentalnimi, dočim kontinent po železu sploh ne povprašuje. Francija je v marcu producirala 689.000 ton surovega že* leza in 607.000 ton jekla (v februarju 636.000 in 569.000). Finančni položaj Francije vpliva zelo neugodno na tržišče kovin, zlasti iz ses verne in srednje Francije prihajajo nepo* voljne vesti. Francosko ind"strijo čakajo težki Časi. Cene se niso nič izpremenilc in notira jo: surovo železo št. 3 fr. 345, kematit fr. 425—430, železo v palicah fr. 530—5-0, tračnice 480—405, navadna pločevina 650 do 680, srednje vrste pločevina 900-—920, fina 1010—1050. V BcJgi'i si je tržišče železa nekoliko opomoglo, vendar pa se čuti ino* zemska konkurenca, zlasti luksenburška v surovem železu. Polfabrikati so se obdržali v ceni, tračnice komaj, jeklo je pa v ceni padlo pod vplivom inozemske konkurence. Zadnje cene so bile: železo v palicah 530 do 535 belgijskil frankov, tračnice 600, navadna pločevina 665, srednja 715, fina 900—905 — V Nemčiji je trgovina živahnejša, vendar pa cene niso poskočile in notirajo: železo v palicah 12S—132 zl. mark. navadna oloče« vina 140—142 zl. mark, srednja 165—170. fi* na 200—210. — Na Češkoslovaškem se po* ložaj ni spremenil. Delavska stavka na se« veru zelo slabo vpliva na tržišče. —g Industrijalci pri ministre za šume in rudnike. ZastopnTki industrijskih organizacij so posetili poleg finančnega ministra tudi ministra za šume In rudnike ter ga naprosili, da bi vplival na to, da se Čim prej uvede splošni carinski tarif. G. dr. Žerjav je obljubil industrijalcem svojo vsestransko podporo. —g Poštna hranilnica v kraljevini S H S. Poštni čekovni promet v marcu 1925. Obrat čekovnih računov. Stanje 28. februarja 1925 v Beogradu 1084, v Sarajevu 2.561, v Ljub* ljani 4054, v Zagrebu 3775, na novo otvor* jenih: v Beogradu 56, v Sarajevu 21, v Ljub* ljani 31. v Zagrebu 46; saldiranih v Beogra* du 1. v Sarajevu 16, v Ljubljani 11, v Zagrebu 18; stanje 31. marca v Beogradu 1139. v Sarajevu 2566, v Ljubljani 4074, v Zagrebu 5803. Stanje vložkov 28 februarja 1925: v Beogradu 51,741.961, v Sarajevu 63,321.451. v Ljubljani 57,003.547, v Zagrebu 62,393.506. Stanje vložkov 31 marca 1925. Celokupni promet: Vplačila na 402.709 čekovnih račus Dih 1.364,087.692 dinarjev, jzlačala na 156.406 čekovnih računih U70.490.909. Celokupni če* kovni promet ?naša 559.115 čekovnih raču^ nov in 2.734,578.602 dinarjev. —g Novi proračun. V finančnem ministrstvu marljivo pripravljajo zakonski osnutek o proračunu za I. 1926/27 Ta zakonski predlog pride pred narodno skupščino v juniju in vse bo odvisno od narodne skupščine. Če narodna skupšč:na ne bo imela časa za razpravo o tem zakonu, pridejo na vrsto nove dvanajstine. —g Novo posojilo v Ameriki. Delegat! Bla'rcve in Armstrongove skupine so posetili dr. Stojadinoviča in govorili z njim o novem posojilu, ki bi ga dobila naša država od teh dveh skupin. Perspektive glede tega posojila so ugodne. V tem slučaju bi stari Blairov zakon Izgubil veljavo In bi se omejil samo na svoto, ki jo je dobila naša država doslej od Blaira. —g Uvoz premoga In carina. Pod tem naslovom |e priobčil tajnik trgovske m obrtniške zbornice v Osijeku Cedomi! Plavšlč v * Ekonomistu * članek, v katerem priliaja do naslednjih zaključkov: vUvoz lign:ta je treba popolnoma prepovedati, ker ga imamo v držav! dovoli: 2. Uvesti zaščiino carino na črn! premog, ker Imamo tudi tega premoga doma dovoli. 3. Meralur-gični in industrijski koks se ne sme obremeniti s carino, ker g3 v Jugoslav;ji sploh nimamo. 4. Na koks za kurjavo uvesti nizko uvozno carino in 5 premog visoke kalorične vrednosti oprostiti vsake carine. g— Nove brzojavno-telefonske zveze. Ministrstvo pošt in brzojava pripravlja nove d?rekine brzojavno-telefonske zvezj Beograd —Sarajevo—Cetinje, Beograd—Zagreb -Reka in Skoplje—Bitol j—Ohrid — Tirana. —g Nove telefonske centrale. Glasom sklepa ministrstva pošt m brzojava so otvorjene nove telefonske centrale pri poštah v Batfni. Kneževin Vinogradih in Vrd- nlku v področju novosadske pošte. —g Revizija stanovanj na kolesih- Prometno ministrstvo je Imenovalo posebno komisijo, ki bo pregledala vse vagone, ki so dodeljeni poedinim rodbinam za stanovanje. Vsi nepokvarjeni vagoni, v katerih stanujejo nesrečni vagonarji, bodo v kratkem izpraznjeni in pridejo v promet, osebe, pa, ki so določile te vagone za stanovanja, bodo morale povrniti vso nastalo škodo. —g Poprava lokomotiv. Te dni se bodo nadaljevala pogajanja z zastopniki naših privatnih rvomic glede poprave lokomotiv. —g Dobave. Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu spreiema do 30. maja t. I. ponudbe glede dobave tračnic, do 8. junija t. 1. pa slede dobave iek-lene vrvi. — Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 9. junija t. 1. pri komandi 8. Žandarmeriiskega polka v Ljubljani glede dobave 400 m3 drv za kurjavo. — Dne 16. junija t. L pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave barv in firneža: pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave materiala za raz-svetjavo (stenja, svetnik itd.) ter glede dobave telegrafsko - telefonskega materijala; pri direkciji državnih železneic v Sarajevu glede dobave Stauferovih mazalic. — Dne 17. junija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave mehkih drv: pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave bakrenega materijala; pri direkcij* državnih železenic v Saraievu glede dobave bombaževlne za ležišča in za čiščenje. — Predmetni oglrsi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske m obrtniške zbornice v Ljubljani mteresentom na vpogled. —g Oddalo se bo v zakup zemlfšce za zgradbo restavracije v Višegradu dne 10. junija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbonlce v Ljubljani interesentom na vpogled. To in ono Stanovanjska beda v kraljestvu ptic Tudi nase drobne ptičice, naši mili pevci in dobri p-ijatelji Človeka so siromašni, ker jih tare stanovanjska kriza. Malokomu je znano, da se morajo tudi ptice boriti s po* manjkanjem stanovanj. Cc bi izdajale novice, kakor ljudje, bi bilo vse polno malih oglasov s povpraševanjem po stanovanjih, vse polno prošenj in pritožb na naslov na=> predujoče civilizacije, ki jih Čedalje bolj preganja, ker seka gozdove, cementira struge, spreminja cele pokrajine v industrijska •mesta ter spravlja tako v zadrego ptice, ki nimajo kje gnezditi. Zato vidimo, kako si pomagajo sirote na najrazličnejše načine iz stanovanjske bede. Grade svoja gnezda na brzojavnih in telefonskih napravah, v zapuščenih golobniakih, podstrešjih itd. Naj* slabša prede onim pticam, ki gnezdijo v duplih, kakor detelji, sinice, brklezi in drugi. Pri teh pticah je stanovanjska beda najbolj občutljiva. Naravnih votlin sploh ni mnogo, z druge strani pa gospodarji neusmiljeno iz= trebi j a jo vsa trhla drevesa, ne da bi pri tem pomislili, koliko gozdnih pevcev so spravili ob varno zavetje. Detel, ki dolbe v trhlih deblih stanovanja za druge ptice, nima zdaj v gozdu nikakega posla. Siromaku preti brezposelnost. Število trhlih dreves, kjer bi mogle gnezditi omenjene ptice, se stalno krči in tako se morajo seliti od nas v druge kraje mnoge ptice, ki so kot sovražnice raz* nega mrčesa človeku zelo koristne Pa tudi one ptice, ki gnezdijo na drevju in imajo glede stanovanja večjo izbero, se morajo težko boriti za svoje zavetišče. Posledice te stanovanjske bede v kraljestvu ptic bo čedalje manjše število ptic, kar pomeni škodo za naše poljsko in gozdno go* spodarstvo. Zato bi priporočali vsem, ki pri* dejo tu v poštev, naj nudijo pticam dovolj prostora in priložnosti, da bodo lahko gnezdile. Zlasti kmetovalci, lastniki gozdov naj ne pozabijo, da so ptice po večini človeku zelo koristne. neprodirne za prah in dež že od Din 320'— do Din 400*— samo pri Drago Schwab, Ljubljana Tri trupla v gozdu Ko sta prišli v ponedeljek dve deklici iz Mnichovic pri Pragi v bližnji gozd, sta naenkrat v nepopisni grozi obstali Ln začni se je krik: Tri trupla! Ena deklica jc takoj spoznala v prvem truplu sosedovega sina Jožeta Roubicka. Poleg njega je ležala v gošči še neka deklica, vsa okrvavljena, ki je pa prestrašeni deklici nista spoznati, ker je bilo vse njeno lice okrvavljeno: Kraj nje je ležal drugi mlade::;-. V tem sta deklici zapazili, da so v enem tre ti trupel Še znaki življenja. Roubiček s:- ja Še zibal. Deklici sta začeli na vso moč kričati in bežati. Ustavili sta se šele v vasi. kjer Za binkoštne IZfde „SLOUEÜSKI HRROD" O pomnoženi tsaMm&L Ifsfgd tega opozsrfamo sssif. Snsersnts, d& sprefema c^raoa9,Ste\$m$tem& Naroda" Imerztz m o^Iass ns-przkffcno do petka dsie 26. t m. do 6. nre zoečes*. gfnfns ogluss do sobote do 9- sire dopoldne. sta komaj spravili iz sebe, kar sta vide v gozdu. Takoj so poklicali zdravnika, ki je na Še! na licu mesta dve trupli, tretje pa >c še kazalo znak življenja. Umirajočega se prepeljali v bolnico, od koder so teleioniC no kmalu sporočili, da je umrL Bil je to 21-letni Jože Roubiček. pleskarski pomočnik iz Mnichovic, ki je iz ljubezni in prijaieb-stva umori! drusa dva. Deklica., komaj 15-letna učenka 4. razreda meščanske Šole Vladislava Čadilova, je bila njegova ljubica, druga Žrtev pa je Rouirčkov prijatel" 191etm* J. Švarc. vsa trije iz Mnichovic. Vzrok zločina je bila prezgodnja ljubezen. Nespametno dekletce je imelo že po! letu ljubavno razmerje z Roubičko. Njena vdo-vela mati jo je zaman svarila pred tem razmerjem. Da jo reši popolne moralne pokvarjenosti, jo je hotela poslati k sorodnikom v Bratislavo. V četrtek bi morak dekletce odpotovati. Da preprečita ločitev, sta se fant in dekletce odločila za smrt. Prudružil se jima je Še Svarc, ki je tud: ime! svojo ljubico, obenem pa je čutil, da ea vleče k Cadrlovi. Sklenili so umreti Švarc Je povabil tudi svojo ljubico, naj umre z njim, k sreči ga pa ta ni hotel;-poslušati. Da se malo osvobodijo in pripravijo za pot na oni svet. so odšli vsi trije v nedeljo v Zvanlvice, kjer so še uživaH življenje, v ponedeljek zjutraj so odpotovali v Prago, kjer so si najeli sobo v hotelu Pariz. Ker pa niso imeli dovolj denarja, so se morali vrniti v < se je smejal baron. Stari hrt je še vedno babjek. Toda ti? Ti nisi prje žensk niti prav pogledal.« »V starosti ima človek .semtertja vendarle hrepenenje po peščici srčne toplote,« je pripomnil Wolkenstein in razgovor usmeril na druge stvari. Polagoma so se napolnili klubski prostori. Wolkenstein je bil predstavljen, se je srečal tudi s prejšnjimi znanci, odklonil pa je vsako vabilo k igri ter se držal v bližini Fenyvesija, ki ga je neprestano mučil z vprašanji in domnevanji. Končno je prišel tudi dvorni svetnik. Baron je skočil k njemu in ga prijel. »To je lepo, gospod dvomi svetnik, da ste prišli, saj mi itak še dolgujete revanžo. Dvorni svetnik ie pozdravil in se hotel približati drugi mgospodom, toda Fenyvesi ga ni pustil iz rok. »Dovolite mi, gospod dvorni svetnik, da vam predstavim svojega starega prijatelja. Grof Wolkenstein, graščak in ritmojster v rezervi, tovariš izza časov mojega vojaškega službovanja: Wolkenstein, gospod dvorni svetnik Horting, velik prijatelj igre-* »Nikar, gospod baron!« qe odklanjal Horting. Gospod grof ne bo na meni posebno cenil tega nagnenja.« Baron se je glasno nasmejal. »Zakaj ne? Za nežni spol itak ima nobenega posebnega nagnenja. No, in saj veste, nesreča v ljubezni...« ^>Sedaj si indiskreten. To zopet ne bo posebno zanimalo gospoda dvornega svetnika.« Fenbvesi je zvito zamižal. Ko je dvorni svetnik pozdravil nekega drugega gospoda, je Wol-kensteinu šepnil v uho: *Pazi. kako ti spravim v mrežo starega mačka! »Izpolnil je obljubo. Sestavil je partijo, katere so se udeležili on, Wolkenstein in Horting. Wolkenstein je previdno igral in imel srečo. Cekini in bankovci so se kopičili pred njim. Pri tem je ostal hladen, dočim je Hortingo-va igralska strast vedno bolj naraščala. Igrali so vedno za večje svote. Polagoma so se jeli umikati igralci drug za drugim. Na zadnje se je igra spremenila v duel med Hortingom in Wolkensteinom. Dvorni svetnik, ki je vedno izgubljal, se ni mogel več brzdati. Neprestao je zviševal svoje vloge, toda redno izgubljal. Njegov obraz je'dobil zoprn, oduren izraz. Wolkenstein je vstal, dasi je bil že utrujen, popolnoma miren. Igralska sreča je podpirala njegove načrte. Hontingu je pošla že vsa gotovina. Hripavo je vprašal: »Ali vzamete tudi bone, gospod grof?« Wolkenstein je pritrdil: ^Ako to želite, gospod dvorni svetnik. Sicer pa sem po primernem času vedno pripravljen za revanžo. Igralska sreča se ne da izsiliti!« Horting je oozval klubskega slugo ln si dal prinesti čašo šampanjca. Na dušek je izpil. ^Ne gospod grof, boginja sreče je ženska in ženske premaga človek samo z vstrajnostjo. Nadaljujmo!« Razvoj igre je dokazal, da se je dvorni svetnik zmotil. Sreča se nt dala izsiliti. Vizitke, nz na katerih je napisal maniše in večje svote, so sc zbirale pred Wfolkensteinom kakor prej zlatniki in in novčanice, in so kmalu tvorile prav znaten zavojček. Klubski lokali so se polagoma izpraznili. Samo par trdovratnih igralcev je še sedelo ob mizah, dokler se niso utrudili tudi ti. Partija med Wolkensteinom in dvornim svetnikom se je še edino nadaljevala. Končno je posredoval baron Fenyvesi.« Treba je končati,« je kratko pripomnil, klubski red prepoveduje nadaljevanje take igre. Danes, g. dvorni svetnik, ne morete izravnati svoje izgube in Wolkenstein bo vedno pripravljen Vam dati revanžo.« S krvavo podplutimi očmi se je dvorni svet-nik ozrl. Njegov obraz je bil trd, brez izrazen. Jedva je razumel, da ne smeta več nadaljevati igre. Vstal je, a se je skoraj opotekel. »Jutri na-nraviva račun, gospod grof. To bo lepa postavka, ki jo bom mogel odtegniti od dote mojih hčera,« 'e pripomnil ter se skušal šaliti, kar se mu pa rrl posrečilo. Fenyvesi je spremljal Wolkensteina. »Nadejam se, da bo današnji večer dvornemu svetniku zlomil vrat. Ni on v čast tega kluba! Vmešavanje dote njegovih hčera v Igralsko izgubo je podlost, Kot kavalir ne smeš vzeja denarja, ki pravzaprav ni njegov.* Stran 6. .SLOVENSKI NAROD* dne 114. maja 1925. Stev 116 Iz življenja pragozda' Pred kratkim se je napotila v JnŽRO Ameriko angleška ekspedlcija, da odkrije ▼ taanošnjih pragozdovih pred stalett po nekem vulkanskem izbruha pokopano mesto Lubaatum. Mesto je bilo pred sto leti središče May a naroda, ki Je živel v visoko kulturnih razmerah, Po čudežnih doživljajih fn skozi ogromne, skoro neprodorne pragozda Je končno ekspedlcija dosegla svoj cilj. Vodja te ekspedicUe F. Mitchel Höriges opisuje v nekem angleškem Hstu, kako Je ekspedlcija srečala velikansko armado mravelj. Ko smo se pred dnevi vračali z reke domov, smo hipoma zagledali na gozdni poti tri dolge črne črte. Bile so velikanske vojske mravelj. Stekli smo proti koči ter pokrili in poskrili svoje jedi. Med tem so se pomikale armade mravelj v vzornem redn naprej. Mravelj je bilo na milijone in milijone. Na čelu so korakali generali in vojskovodje. Ostale mravlje, dvostopno po vrstah, srednja vojska, Je vdrla naravnost na našo kočo, postranske vojske pa po zi-dovju na streho. Zapustili smo kočo, kar bi nas bile sicer obdale mravlje, da bi ne mogli ven. Vojske teh mravelj so ogromne, da ubijejo sleherno živo bitje, ki ga srečajo. Pod streho naše koče so se že več let nahajali brezštevilni škorpijoni, gnezda taren-iei, pajkov, martičkov itd. Izpred koče smo opazovali borbo. Tu Je padel na tla skorpi'on, obdan od mravelj. V kratkih sekundah so ga mravlje razčvetorile in pohrustale. Iz koče se je *HŠalo vrvenje In šumenje, kj je pričalo v splošnem krvoprelitju. Ubogi martinčki to v blaznem begu poskušali uiti iz koče po skrivnih lnknjah, kmalu pa so jih zajeli milijoni mravelj, ki so prihajale brez konca Iz prazgoda, in Jih po kratkem boju raztrgale Dve uri Je trajala borba m naskok teh armad na našo kočo. Kakor na povelje so se nato zopet uredile v vrste ln odkorakale stanovanja ali izselitev, plača 20% najen ne, ki Jo najemnik plačuje; 3. Ona (stran! ki prosi, da sc odredi višina najemn plača 20% tiste mesečne najemnine, za tnro prosMec prosi, da jo sodišče pri* aH pa od one, ki jo najemnik oznnči v . javi, da jo more plačati. 4. Ona (stran ki prosi za obnovitev razprave, plača Din. Enkrat vplačane takse po tem členi s« drugič ne bodo izterjavale. Če se z prijavo prosi za dodelitev stanovanja in za določitev najemnine, se plača taksa v gotovini za eno in za drugo. Stranke, ki r ed-lože od pristojne oblasti potrjeno ub spričevalo, so proste teh taks. Člen 77. Vsaka tožeča se stranka -svole stroške. Zato stanovanjsko sov strankam stroškov ne odmerja. Člen 78. Stranka, ki zahteva, da sc slišijo strokovnjaki, mora položiti po ne dnevnice in potne stroške, če se vr zaslišanje fzven kraja, kjer je sodišče, tega se zaslišanje nc bo vršilo, marve bo spor rešil na podlagi podanih dok: \ Vsakemu izvedencu gre dnevnica od 3 100 Din in sicer no prevdarku prvosb ga stanovanjskega sodišča. Enaka dne*-gre tudi sodnikom, če se vrš: ogled I kraja, kjer je sodišče. Sodišče !?hko * di, da polože to dnevnico ena ali stranki. III del Prehodne določbe. Člen 79. Priznava se pTavomočnc veljavnost sklepu ministrskega sveta 1471 z dne 18. decembra 1924. in vsem pom in činom stanovanjskih oblasti, z vanim na istem sklepu, Ne veljajo in ne do se izvrševali vsi sklepi in razsodbe r< nlh sodišč. Izrečene v podr*>čju izven oze I ja prejšnje kraljevine Srbije m čmege ki so izrečene v nasprotju z omenjer sklepom ministrskega sveta, pa v dobi 1. Januarja 1915. do 15. maja 1925. Člen 80. Vsi dosedanji nerešeni spe za katere so po tem zakonu pristojna s novanjska sodišča, e morajo izročiti p tojnim stanovanjskim sodiščem. Člen 81. Nerešene spore o višini naje*" irrne bodo reševala pristojna stanovanjs sodišča po predpisih starega stanovanisl ga zakona in po postopanju, kakor ga pre videva ta zakon. Člen 82. Roki za nerešene spore se čunajo po tem zakonu od dneva, ko sti ta zakon v veljavo. Rok za izselitev va najemnikov lokalov in poslovnih prostor-ki so po členu 2. tega zakona izvzeti od omejitve glede nepremičnosti, kakor ti vseh najemnikov, ki jih ne ščiti člen 12. ga zakona, se preloži do 1. novembra 19 Za to razdobje, od 1. maja do 1. novem! 1925 morajo zgoraj omenjeni najemniki s razumno z najemodajalci urediti višino jemnine. V nasprotnem slučaju, če se ne doseže sporazum, sklepa o višini najemn za zgoraj omenjeno razdobje izvoljeno i sodišče, ki se ustanovi začasno pri pr stopnem stanovanjskem sodišču. Funk« tega izvoljenega razsodišča preneha si. vembrom 1925. Člen 83. Minister socijalne politike pooblašča, da more izdati potrebne od', be, ki odgovarjajo izvršitve tega zakona Člen 84. Ko stopi ta zakon v veljavo« preneha veljavnost stanovanjskega zak z dne 30. decembra 1921. s pravilnikom za njegovo izvršitev. Preneha tudi veljavn vseh odredb, ki nasprotujejo temu zak« Člen 85. Ta zakon stopi v veljav » * dnem, ko ga kralj podpiše in dobi obve moč z dnem, ko izide v »Službenih N nah». Naročamo našemu ministru socij.7fia politike, da ta zakon razglasi vsem ni ministrom, da se pobrigajo za njegovo iz« vrševanje, oblastem pa zapovedujemo, po njem postopajo, vsem in vsakemu da se mu pokori. V Beogradu, 15. maja 1925. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPUS >TPV. 1 I D. »s L o v n (N > *\ » NAK')f>, dirr maja tH2ö stran 7. Vampir v stanovanju Giča Toms Po hladnih zimskih m svežih prvih po. mia4Nknsk£b nočeh je nasta'a pred dnevi v Beogradu neobičajno topla noč. Na periferiji mesta je vladala v malih in tesnih ter nizkih stanovanjih silna sopara, tako da so prebivalci eanio lahko spali pri odprtih oknih. Iste nodi je prt sel, eioer nekoliko neobičajno pozno domov čiča Tom Kantare-vič, ki se je zakvartal tam nekje v Sme-derevski kleti. V njegovem malem stanovanju je bilo neobičajno soparno in tako je oiča Tom vstopil k oknu in ga odprl. Da pa ga ne bi morda ponoči obiskal kak neprijeten gost. se je čiča Tom ekrbno za. barikadlral. Pred okno je postavil škaf z vodo, nato lavor napolnjen z raznimi steklenicami, v tla pred oknom pa je zabil dve stari britvi, čim se je tako zabartka-diral je legel spat. Minula je cela ura v polnem miru, či-Sa Tom je mirno spal. Nenadoma je nasta". v sobi strahovit ropot: lavor s steklenicami je treščil na tla. Prestrašen je čiča Tom skočil po konci ter zakričal: r>l»oo- vüo: Ali v sobi n! bilo žive duše. Čiča Tom je stopil k oknu ter pogledal na ulico. Ulica je bila prazna. »Podgane« je misTrl čiča Tom, se nanovo zabarikadira! ter leget spat. Jedva je minulo deset minut že je nastal v eobl nov strahovit polom, vrišč in truSč, z omare so letele na tla steklenice, prazne ali napolnjene z vinom, staro električne žarnice, ki so pokate kakor bombe In na tla je priletel tudi bronasti kip Amor in Diana. Presenečen in prestrašen je čiča Tom ponovno stopil s postelje, ho-teč dognati, od kod ta šum in ropot. V tem trenutku ga je zadel v glavo debel oreh. čiča Tom se Je naglo okrenil ▼ smeri, odkoder je priletel neprijetni predmet ter je prestrašen v temi opazil neobičajno Človeško postavo, sedečo na omari. V roki je imela postava veliko steklenico, oči so fos-foresujoče žarele v prestrašenega Čiča Toma, ki Je stal sredi sobe ter se križajoč ponavljal besede: »Beži, zli dub od mene!« V tem trenutku pa je vdulu- treščil stekle, nico proti čiču. Steklenica pa je priletela zadaj v oglertalo ter je razbila na tisoč koscev. Misleč, da je to vampir, jo Je Čiča bliskovito pobral proti vratom ter kričal na pomoč. V trenutku, ko je hot^l pobegniti iz sobe, mu je zli duh z enim samim skokom skočil na glavo ter ga z rokami objel okoli vratu. : Vampir ... vampir ..,« je v brezmejnem strahu kričal starec ter kakor brezumen drvel na cesto. Vsled silnega hrupa in šuma je nenadoma oživela vsa ulica, ljudje v samem spodnjem perilu so prihiteli, da vidijo zakaj gre. Našli so čiča Toma napol onesveščenega samega na ulici. Starec jim je povedal svoj neobičajen doživljaj. V tem hipu je eden izmed navzočih opa-zil »zlega duha* fn glasno kričaje jo je v«a ulica ubrala za bežečim »vampirjem t. ki je sedaj bežal po dveh. sedaj po Štirih. Končno Je *beer*jnca^ ustavil orožnik. ^Vampltv se je menda pod njegovim varstvom počutil prav dobro, zakaj plašno se je oziral za svojim: orestanjalci. Polagoma so se zbudeni prebivalca vračali na svoj dom. preklinjajoč čiča Toma, ki Jim ni dal snat.i. Orožnik je »vampirja« odvede! v Vračarski okrpj. Ddrugi dan je po vam-plr^a-op'co z imenom »Faraonka* prišla stara ciganka Sari. ki je bila neizrečeno vesela, da se je njena ljubica zopet uašla. če bo stric Tom vmprrja »Faraonko« tožil. beogradska kronika ne pove. Po svetu. * 2»fl dragocenih konj Habsburžanov je bilo na prodaj na posestvu princa Esterha-zyja v kraju Toti na Madžarsekm. Ljubitelj! In poznavatelji konj so prišli iz Francije, Anglije, N°m*;je ln Amerike. Esterhazy je bil nakupil od rajnkega kralja Karla 200 koni posebne pasme za vrednost več milijard kron hoteč" tako izkazati uslugo nesrečnemu vladarju. Esterhazy je menda nekaj časa upal na restavracijo Habsburžanov, ker je pa ta nada šla za goro, je postavil konje na prodaj, ker jih ne more več hraniti za habsburške vladarje, kateri so zatonih* v večnosti ln jih ne bo več na madžarskem prestolu. Konji stanejo seveda ogrorrme svote. * Blazen čin. Iz Berlina poročajo o groznem, naravnost blaznem činu, ki ga .le ;zvtš11 najemnik posestva Neumann v Bir-kenhofu, občina Wasbeck. Ustrelil Je najprej 5 konj. 20 krav In pet prašičev, nato pa še svojo ženo in svojo taščo. Nato je polil stanovanje z bencinom in ga zažga* Končno je izvršil samomer. Vzrok blazne gv čina eo bile neugodne finančne razmere- Prva nemška norišnice. V Harrburgti je bila postavljena prva nemška norišnica, ki jc imela precej o>tudno ime «Tollkiste» To je bilo okoli leta 1375. Nastanjena jc bili v poseb. m utrjenem stolpu. V južni Ner> "Iii so zač !i skrbeti za umobolne šele 1C0 let pozneje. Nesrečnike so pehali p*j bolnicah in zaporih. — 40.000 čeških kron za poročilo fj nogometni tekmi. Povodom tekme Sparta-Uruguay v Pragi s*a bila navzoča tudi dva ameriški reporferja, ki sta imela poročevalsko službo. Vsakih pei minut je poslal reporter velikega dnevnika s-La Plate« s pomočjo organizirane relais službe svoje depeše na poŠto. Skupaj je novinar odposlal 1200 besed ter je poročilo še istega dne izšlo, ker tamo?n"! Čas zaostaja Štlr: ure za srednjeevropskim. Isto pa je prekosil novinar »United presse«, kl je na igrišču postavil telefon ter na pošto kar teleio-nično odpošiljal poročila. Poslal je okoli 3fXX) besed ter plačal za depeširano poročilo 40.000 Kč. okoli 70.000 d majev. UNDERWOOO| pri LUD. BARAGA, Lfnbifana, Šelenburgova ulica 6\I. TÄ üiVDERWOOD LGKOMOBiL! 26 L Wolf-E-anz do 600 HP SI i tvorniško novi aH generalno popravi fenl s tvorniškim Jamstvom tudi na obroke motorji na sesani plin Dieselovl motorji brez kompresorja motorji na sirovo olje Generalno zastopstvo MotorenfabrIV, Darmstadt Mlinski stroji Tran smisije PogVite^naše skladiSčc! —. Plačilne olajšave — Kompletna montaža BRflCO FISCHER D. D. %GffEB, Pantovčak 1 b l. Mlkuš LJEtijaju, Motal trg IS p. ßnlit ir?!e Hicfj «JeJnfcov in »o I netilko« t«r sorehaialnjh eelfc. f i i-if-»o v no3P?dQ*^lne in socia!« ne namen? občinstva, vsa?ca beseda 50 rar. RaPmenltll zntteh Din 5. Zenftvt», dopisovanje ter oqlaai strogo trgovskega značaja, vsaka bes«da Din 1"—• •jajmanjifznesek Din 10 ti kolo s prostim tekom. — Zaloga edino pri: Josip ■ Kavarniški sluga in vajenec se sprejmeta I Narodna Vavama. 1552 Išče se pri poljedelstvu zvedeni in trdi sam delujoči oze* njeni uslužbenec. Upra= va Siatna. p. Žmartno ori Litiji. 1560 D vile blagajnice treba prvorazredna Las fana. — Ponudbe tiz pri* log uverenja i fotografije slati na Hote! «Central», LJUBLJANA, Sv. Petra nösin 7 poleg Prešernovega spomenika. 1544 ■■■■ .*wvTwmtMnu*m?rgmw*.' RitiRaaaicisBimiiiiiimtetM'' ajnovejša iznajdba! Bre* kvanenja blasa kemično sneženje in vsakovrstno barvanje oblek ANTON BOß 56 L •sna, Šelenmirgova ulica 6 dstr. Olince-Vič 46 ♦ • w w =» ^ * 91» ■» si ■ » ? o« 9 *r. a K * *n » * * M s —--- ir—r-jr- iH. Kom. {.Mibliana 'olfsnska ces^a št. 3. t. stavbni, gaianterrisk» in okrasni «e^WC01C3*C3*Cn>BC2ECr>»C^ PSfOTff! s@ proda ^yyryjl s r jarajevo. 1545 zar?d; dnižinskfb razmer — (perfekten), ki je kot tak do sedaj služboval — se sprejme. — Ožcnjcn ima prednost. — Ponudbe s nrepisi spričeval — na: Franc Cucek, Ptuj. 1519 Obstoji iz valjčnega mlina, parne žage z Lanzovo loko-mobilo 46—50 konjskih sil, polnojarmenika 75 cm — Dalje cirkularna žaga, vse z lastno električne razsvetljavo, mlin na stnlno vodno meč, sadono«=nik, vrt in travnik s kozolcem za okrajno cesto in 10 m od postaje Poljčane. Na mlinu dve stanovanii takoj prosti. £e»*a Din 850,030 (osemstopetdeset tisoč dinarjev). Vprašanja na: Vaiiont mlin. ?0LJ&AN& is67 Offoioioia?,oiosc:^03C':o5jc;joic r Dr. iirozi ne ordinira do 2. junija -J Najboljši šivalni stroji so ed'no le £TEUMCA znamke Gritzner in Adler za rodt>??!3Sco in o&rtno rabo L nM!aisa blizu Prešernovega spomenika 9L innmsüea cenah fjs-l sfrrM^a«: ferdkS : Ionu Siiitiinlfs LJUBLJANA, Sv. Petra ceafa fit. 16 1432 Odvetniški koncipHent s substituci jsko pravico se sprejme v večjo od» vetniško pisarno v Ljub* liani za takojšen nastop. — Tozadevne oferte naj se pošlje na upravo «Sl. Naroda^ ped šifro <*Sub sti tut/1495». Tt"zi se jedna pofpimo samcsieU r.a sita zc vod jen ie ksrs toriale. Prednost imadu oni, koji su snecijalno upueeni u i?rradbi ap-^te# karskih kartona. — Ad« rest u upravi «Slovcn* skesa Naroda». 15Ö4 Sobarica, vajena šivanja in dobra l^'arica ter vajena v^eb cfjl — isec službe nri boljši družini. — Nastop takoj. — Ponudbe p-od Sobnrica/1553» na upra* vo «Slov. Naroda». Hotelsko?! oorSira (prvogl — treba pTvoraz; redni hotel; stručnjak sa 7n?.njem potrebnih jeziš ka, jamčevinom te odi>rad». — Letovišče obsega moder* no. komfortno, masivno zidano gosposko stavbo, prostoren hlev, kleti (za? zid.ine površine S00 m*), krasen vrt. 8 oralov goz* da. Poslop: ima 33 sob, veliko jedilnico, sa'on» kuhinje, kopalnice, pritis kline. Lastna električna naprava s Francis i :rbi* no 20 HP (ki se lahko poveča), dinamo 8 HP. — Objekt je v najbolj* šem stanju. Idilično lep, zdrav kraj, pripraven za sanatorij ali industrijsko podjetje. Najmanjši po* nud.k Din 200.000. C^cd poljuben. Obvezne po* nudbe pod «Sangrad» je noslati do 6. junija t. 1 na Ivan Svetlin, Sangrad. p. Cerklje pri Kranju. 1566 I Stanovanja Stanovanje t 2—3 meblovane aH praz* ne sobe in kuhinja se odda s 1. julijem. — Na* slov nove uprava «Slov. Naroda*. 1559 Sobo išče uradnica s 1. julijem; gre tudi kot sostanovalka. — Ponudbo pod «Julij/1554» na upravo »Slov. Nar.». I Dopisovanje 3 Ženltna nonudba. Samostojen, dobro si* tuiran trgovec v mestu želi poročiti gospodično iz doorc hiše, katera ima veselje do trgovine. — Poštene neanonimne po« nudbe pod «Trgovina v mestu/1474* na upravo «Slov. Naroda». — Ta j* nost častna stvar. Mlad ločenec želi znanja v svrho ra> ved rila z mlado vdov * alt ločeno ženo. — Po. nudbe pod «Skupni spri hodi'1561* na upraW c Slov. Naroda», Antik vi tete raožetc najbolje prodat u krasnim izložbenim dvoranama koje posječu. je najbolja publika cij^ le kraljevine i stranci. — Dajemo Vam i velik« predujmove. Bezuvjetn<_ sc obratite direktno n* Zalagalnicu i Dražbova onicu Zagreb, Preradovi. deva 4. Izbjegavajte prci kupce. 105 L Birmanska darila Radi opustitve trgovin* prodajam zlatnino, srebr nino, vsakovrstno jedil ro orodje — po zelo znv 3?snih cenah. — Jos. Sej !ovin*Čuden, Ljubljana Mestni trg. 1471 Kmetski fant želi v svrho ženitve zna« nja s kmetsko gospodič* no od 20 do 25 let staro, ki bi imela kaj premožen nia. Imam 60.c~0 Din. — Dopisi pod «Krasni maj 1539t> na upravo «Sloven* skega Naroda». Sarajevo. 1546 \l iii tej l Po sklepu občnega zbora z dne 26. mrrca 192Ö in na podstavi pooblastila razpisuje upravni svet po odobritvi ministrstva za trgovino in industrijo z dne 26. septembra 1973 VI. št. 4624 zvišbo delniške glavnice od Din 3,0r:0.000.— na Din 4,000.000 — z izds'o 10.000 novih delnic po nom. Din 100— ob teh pogojih: 1) Dosedanji delničarji imajo pravico na tri stare delnice optirati eno novo po Din 110 — tel quel. 2) Subskribentom brez opcijske pravice se prepuščajo nove delnice po Din 115*— tel queL 3. Subsknpcija traja od 2o. maja do 5. junija 1925 in se opravlja pri blagajni Z.idružne b.inke v Ljubljani, Aleksandrova cesta 5. 4) Nove delnice so deležne čistega dob'Cka izza 1. julija 1925. 5) Protivrednost subskrib ranih delnic je plačati takoj. 6) Dosedanji delničarji, ki žele po točki I) optirati nove delnice, morajo predložiti pri subskripciji plašče delnic L, IL In III. emisije s točno izpolnjeno in podpisano prijavnico ali če delnice še niso dvignili, začasno potrdMo. 7) Nove delnice se izroče pozneje proti vrnitvi začasnega potrdila izdanega ob subskripciji. g) Afijski dobiček sc porabi po odbitku emisijskih stroSkov in pristojbin v prid rezervnemu fondu. Stsrejša dekle, poštena in skrbna, vaje* na šivanja* kuhanj* ter vsega gospodinjskega de* la — išče pri icrne služ* be. Najraje gre kot opo* ra gospodinj* aH samo* stoj na gospodinja. Ozira se lc na lepo ravnanje m trajno služho. — Naslov pove uprava aSlovenske* ga Naroda». l^o5 oglasi v „SLOVEASKEM JVARODU" so najcenejka 4n nnjusnešaejša posredovalnica za službe, prodaje, nakup• stanovanja Itd* itd. — V svojo lastno korist na t se jih vsakdo poslužuje f Pristni, naravni malinovec z najboljšim sladkor jen. vkuhan — v steklenicah fn sodčkih — na drobno in veliko — nudi Lekar na ar. G. Piccoli, Ljub liana. 108/1 «Frera» najnovejša dirkalna dve kolesa, lahka, luksus — so došla, — Motorji, znižane cene — «TRIBI. NA» F. B L.. Ljubljana Karlovska cesta 4. 112 1 Otroški vozički dvokolesa, motorji, pnet matika — najceneje. — Sprejemalo se vsa poprav vila. Prodaja na obroke: ceniki franko. — »TRI BUNA» F. B. L., tovarn* dvokoles in otroSkih vo zičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4. 107/L Pri »So!r*cu« ra vodo! K Widmayet Perilo za sospe, gosoodc in otroke Vsa oprava za novorojenčke. Venčke za neveste in birmanke — Edina zaloga abtahov (peče). Kravate, nogavice, rokavice, oblekce za otro* ke itd. Tovarniška zalo«* g* vseh vrst pletenega blaga. Vsakovrstne jopi* ce in jumperji en gros — en detail! 83/L Franc Szairtner fcjflbllana, ScJerbiir-cE u!!ca f. 1563 Opravili svet Zadružne Häufte v L!iM':aii. mm* Trgovina ustfi vn? ievlin za gospode, Mi in SpccflaHst za ortopedlCna ta anatomlčna obuvala. .Ji ! Mehanično umetno vezenje perila, aastopov, monogramov, oblak, blus itd. v ploščatem in veržnem vbodu, madelra, richella z belim in najrazličnejšim materijaloin. — Entlanje, predtlskanje« MATEK. Ljubljana« m poleg Hotela „StrukelJ". Tovarna v Kamniku naprodaj V torek, dne 26. meja 1925 ob desetih d o pol ud ne se bo prodala potom javne dražbe v Kamniku tovarna za izdelavo trakov za čevlje. Ker |e podfetfe brezkonknrenftno, se nudi podjetnikom ugodna prilika. — Tovarna je moderne urejena in v brezhibnem stanju. Natančneja pojasnila se dobe pri g. dr. Ivan« Stanevniku. odvetniku v Ljubljani, & Stran 8. »SLOVENSKI N A R O O« dne 24. maja ts25 s*ev. i 16 ■ha? NfiieOUSg BPSfCl BLB60W PM1MIIII1I.....»iiMKaM—twnww—Mi I i IUI !■■ speclfalnl predmeti brei konkurence blage za gospode In dame. 1538 zajamčeno iz eiste volne čvrste kvalitete in najmodernejših vzorcev razpošilja po jako nizkih tovarniških cenah več nego 40 let kot stiogo solidno svetovno znano tvorniško skladišče sukna SIEGEL - IMHOF, BRNO, Palackeho tfida 12. Vzorci gratis in franko. Isto tndl privatno. [ Nafetarej&a elo* !| delavnica Ivan Sricel», Dunajska c. 19f se priporoča. Izvršitev točna, cer-amerne. 170»* J. SflspEiSiii = Sissk = prepenrfa najbolje tambure, Zlca, par!'tun I ostal* potreaSflne ta IY8 sla*-bala " »it i Za sezijo! Bmsilce za kose „Swatyn" iz najboljšega brusilnega sredstva nudi za preprodajo FRAN SVVATY tvornica umetnih brusnih in posnemalnih kamenov, Maribor, Jugoslavija. 1437 JCDBCDBCZ5BCDBC3r*^ecr>SCDBCZDeCZ5aCDSC=> Naznanjam cenjenim odjemalcem ter slavnemu občinstvu, da sem preselil svojo krojaško delavnico na GallUSOVO nabrežje 29 5 enostavnim premikom je pripravljen za stopanje, ve* zenje ali šivanje LUD. BARAGA LJUBLJANA Seleburieva ulica 6 1. 116 T Tefef on *t. 980 ZASTOPNIKE (krajevna rajonska agente In akvizitorje). ki se zavedajo svoje naloge in so vajeni energičnega dela, iščemo za vsak kraj Kraljevine SHS za prodajo naših novih, senzacionalnih, po vsem sve'u patentiranih aparatov in množin« skSh predmetov v vsaki hiši, poslovalnici In podjetju potrebnih fabrikatov svetov, tvornic* Signrni dosmrtni dohodki. Strokovno znanje nepotrebno. Vsak dostojen, oošten človek lahko onravlja ta potel Potreben kani tal v gotovini od 7000 (sedemtisoč) dinarjev više (zavisi od vel čine zatitevaneira ozeml a na katerem bo Ime! aotičal zastopnik izkijuelvo pravo prodaje In organiziranje s svojimi pod-(snb) agenti). Po možnosti se je predstaviti osebno pri „ORION" Kamm, prevzete za onz i izvoz, Beegrad, fiospeiar JevrenRnra aRa 6-Blizs .Xalcmegiiana". 1491 86/L ROYAL MAIL LINE Kr. ancieška postna parobrodna linija — Generalno zastopstvo za kraljevino S. H. S. Zagreb, Trg. t ttev. 17. RedovHI eotnlftkt premet t Hamburg-Cherbonrg-Southampton v New York in Kanado Cherbourg-Uverpooi-Southampton v Južno Ameriko. — — Rio de Janeiro, Santo», Montevideo, Buenos Aires, Sanp.olo. —-_ Odorava potnikov v prvem, drugem In tretjem razredu. Kabina tretiega razreda t dvema in Štirimi posteljami. Podzaart oo»t vat s Beofirrad, Kar&gjorgjcva ulica 91. — LJubljana, Kolodvorska ulica 28. _ Veliki Bečkerek, Kralja Aleksandra u.4. — Bftolj, Bulevard Aleksandra 163, Brzojavni naslov za pori navedena p od zastopstva „Roytitalltsac)**. Za Bosna, Hercaforlno, Oafsnaoije la Cm Srpska Promama banka v Sanjava In Groin. Brzojavni naslov: ..Prometna banka kunite najceneie vsakovrstne ure, zlatnino in srebrnirto nrf t v r d k i iif^n PakU Z\uW*vf STARI TRG št 20 lma KNOCH jermena zst pogon vedno na skladiacn 0. UlMPRčl. UÜBUÖHß. Krekov trg 10, Telet. 247. /-. ^. . .-\ Postaja Feldbach. Štajersko. SezUa: mal - oktober. Sijajni zdravilni uspehi pri bronhialnih katarjih, eripl, naduhi, emrizemu, bolezni srca Ltd. 95 L Močne orirodne otf'lkovok?sie kopeli, inhalaeije. nove pnevmatske celične nanrave, svetlobne kopel« itd. Cena za penzijo cd 8 šilingov na dan napref. Pojasnila: zdravilisčna kemisila GLEICHENB5RG. Prometni zavod ia premog d. d, v Ljubljani prod 22 L ss premog s: iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoskovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaSki premog, črni premog in bnkete Prometni zavod za premog d. d, !€S}3!1!? • v Ljubliani. Miklošičeva cesta 15 1. Najcenejše in največie skladišče dvokoles, motorjev, o-troSk'h vozčkov, šivalnih strojev, raznovrstnih nadomestnih delov, pnevmatike. Posebni oddelek za popolno nopravo, emailiranTe in pon klanje dvoVoles, otroških vozičkov, «tvalnih strojev itd. Prodaja na obroke. Ceniki franko „TRIBPA", F, B t marca uWei Ii oirolö nziiiof Ljubljana, KarSovska cesta Št. 4. 4S L m. kristofič - bučar, L«'Blsr SI Priporoča krasne« LUŽE ravno doile najnovejšega kroja. BIRMANSKE in druge OBLEKICE, PLAičKE. C*««" "b,r"" rmerne. Isto odkrijete z spotreba ,0JA' 90IA' _ „OJA" Ean da Cotogne ,0JA( PJIRFUMERUAeOJA'PARIS l* krema za tke Cold krona i« puder rnrto i* lak za nohte pasta za nohte l* pasta za zobe voda za zobe Je TAJNOST lepote in mladosti Dobi ae v vaah parffaranarljeh. ^Bal Dobavitelj SJ. Vis. romanska krallte. Kl. Vis. knagnie Lkhtansteln. 94-L m* Elegantne dame ne TaHjo drugih tkanin nego ki so praktične in okusne. Zahtevajte jih v vseh trgovinah. Prodaja samo trgovcem: ZAGREB, JELAčIČEV TRG 20/111. TELEFON 6—99. 1551 Živo perutnino kupuje stalno v vsaki množini in sicer i pohance, kure za peči, kure in purane ter plača po najboljših dnevnih cenah E. V AJDA, CAKOVEC, MEDJIMURJE, telef. 59,3,4. 160 T tdino uspešno patentirano in zakon, zavarovano sredstvo PrOIt PlcSI polno zdravljenje zadošča škatlia po priloženem navodilu. Dobiva se povsod. po povzetni za Dl.i 100 (n 10 Din za poštnino) razpošilja Kozmetičkl za«od LEDA, Zagreb, Nikoličeva I, poštni predal 35. — Skladišče za Ljub jano: .SALUS- d d. 113—L Dežni plašč 44 L moški fz trpežne angeške gumovine tkanine, fjna dunajska konfeHdia Din 270'—, damski Din SSO — soscialiteta .CofertoV moški Din 910'—, damski Din 880*— razoošIHa weletrgovlna R. STERMECKU Celja št 21. Hustrovani cenik s tez 1000 slikami sa pošlje vsrkemu zastonj, vzorci od sukna, Itamgarna In razne mamrfakturne robe pa samo 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom osebno knoovat, dobi nakjgu primerno povrnitev vožnje. NaroČita čez Din 500*— poštnina pro to. — Trgowci en gros cene. Češko blago. Na željo bivših odjemalcev pošiljam zopet pristne barvane, z roko tkane hanafase, ceflre, Inlet, rjuhe, ItaneSe. barhente, delene, robce itd., v Jugoslavijo. Vzorci zastonj in poštnine prosto. Carinske in poštne pristojbine plačam sam, JAROSLAV MAREK. - ročna tkalnica v BISTREM pri Novem mestu ob Met. (Ceš. Slov. Rep Zdravnika s p rej m a m 1. avgustom 1925 „Bratovska akladaica v Trbovljah" Gospodje zdravniki — In sicer le samci, — ki se za to mesto interesirajo, naj izvolijo vložiti prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili o kvalifikaciji in zahtevo plače, najkasneje do 15. junija 1926. 1465 poxqh au že veste! p°zor! da se trgovina Marija Rogelj sedaj nahaja na Sv. Petra cesti štev. 26 poleg Kolodvorske ulice I Priporoča svojo krasno spomladansko zalogo štofov, cajgov, k1o:a, ceflrja, oksforda, delena, kambr ka, sifona, bele in rujave kotenine, platna za rjuhe, dalje moško in žensko perilo, svilene jumperje, krasne rute in Šerpe, kravate, nogavice, pavolo in drobnarije. — Povsod so lavno govori, da se pri meni dobro ta najceneie dobil — Marli a Rogel|. 1288 r Popolnoma varno naložite denar v Ljubljansko posojilnico v Ljubljani, Mestni trg Ste,. 6 ker ima že nad 11,000.000 Din jamstvene glavnice. Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje najugodnejea Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in eesije terjatev. Posojila daje, le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroštvu. Telefon štev. 9. 23 l Telefon štev. 9 Razglas. Trska občina v Pakracu (Slavonija) proda na ustmem javni dražbi v svojih uradih dne 6. junija 1925: 1. svojo gostilno »Svratište Pakrac*. št. 150. sestojeSo iz štirih velikih gostilniških sob. velike dvorane, dveh velikih z dvorano paralelnih sob 13 6ob za potnike, dveh sob za gostil* ničarja, kuhinje, dveh shramb, pralnice, družinske sobe, pTo* storne kleti, velike shrambe pred kletjo, kokošniaka, svinjaka, dveh velikih hlevov, male zaprte in velike odprte shrambe za vozove, spretno urejene ledenice, kegljarne, vrta za goste s kostanjevim in gabrovim drevjem in kuhinjskega vrta. Vse te nepremičnine sestaviiajo: kat. odd. Št. 86! - površini 765 kvadr. seznjev » »3 H60 » » 16S » » » » » 559 » » 143 » t> in del kat. odd. št 858 novo označeno 858/1 v površini 371 kvu* dratnih sežnjev. Izklicna cena ie odrejena na EHn 700.000^—. 2. svojo krčmo, imenovano «Sevastopol» št. 347, sestojeco iz dveh večjih in dveh manjših sob, kuhinje, shrambe, hleva, prostora ob hlevu in svinjaka. Te nepremičnine sestavljajo: kat. odd. št. 179 v površini 99 kvadr. sežnjev. Izklicna cena je določena na Din 100.000.—. Dražbeni pogoji in vse druge informacije se dobe v občinskem uradu vsak dan med uradnimi urami Tu bi bik> samo pripomniti, da so plačilni pogoji zelo ugodni. Poglavarstvo opčine trgovišta u Pakracu. dana 8. maja 1925. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. RZ