LES wood Revija za lesno gospodarstvo Wood Industry & Economy Journal 5/2000 Revija za lesno gospodarstvoWood Industry & Economy Journal maj 2000 Letnik 52 {t. 5 str. 137-180 UDK 630 / ISSN 0024-1067 Revija LES Glavni urednik: prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorni urednik: Ciril Mrak, dipl. ing. Urednik: Stane Ko~ar, dipl. ing. Slika na naslovni strani: Lektor: Andrej ^esen, prof. Jelovica d.d., Škofja Loka Uredni{ki svet: Predsednik: Peter Tom{i~, dipl. oec. ^lani: Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, dipl. ing., Nedeljko Gregori~, dipl. Vedeti ve~ in ve~ o manj; agencije - perestrojka slovenske ing., mag. Andrej Mate, dipl. oec., Zvone Novina, dipl. ing., mag. Miroslav [trajhar, dipl. ing., Bojan Pogorevc, dipl. ing., Jakob Repe, javne raziskovalne in razvojne dejavnosti Niko TORELLI 139 dipl. ing., Daniela Rus, dipl. oec., Stanislav Škali~, dipl. ing., Janez Zalar, ing., Franc Zupanc, dipl. ing., prof. dr. Jo`e Kova~, dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. To~ka nasi~enja celi~nih sten (TNCS) - pregled Niko TORELLI 141 dr. Mirko Tratnik, Ale{ Hus, dipl. ing., Vinko Velu{~ek, dipl. ing., doc. dr. @eljko Gori{ek Uredni{ki odbor: Projektna naloga za tehniko in tehnologijo Amand PAPOTNIK 148 prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), doc. dr. Bojan Bu~ar, Maja Cimerman, dipl. soc., Janez Gril, dipl. Kako pisati? Lenobi je ime Gioachino Niko TORELLI 152 ing., doc. dr. @eljko Gori{ek, Toma` Klop~i~, dipl. ing., Fani Poto~nik, dipl. oec., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Branko Knehtl, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Vinko Rozman, prof. dr. Konstrukcija lesenega trama Simon MERKA^ 153 Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Direktor: GZS - Informacije št. 4/2000 155 dr. mag. Jo`e Korber UZvesztaa lensaorvjeivt Sellojveinnije izdajatelj: Izbira `aginih listov za ve~listni kro`ni `agalni stroj (I. v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva del) Vladimir NAGLI] 163 Uredni{tvo in uprava: 1t e0l .0 00 6 L1ju/1bl2j a1n-a4,6 K-6ar0l o, vfa{kkas: c0e6s t1a/132, 1S l-o4v6e-n6i j4a Tudi med lesarji so zmagovalci Fani POTO^NIK 165 El. pošta: revija.les@ siol.net http://www.zls-zveza.si Razvojni center za lesarstvo za~el delovati Igor MILAVEC 167 Naro~nina: Dijaki in {tudenti (polletna) ........ 1.750 SIT Lestro Ledinekova obdelava lesa v novem tiso~letju Ciril MRAK 168 Posamezniki (polletna) ............ 3.500 SIT Podjetja in ustanove (letna) ....... 38.000 SIT Obrtniki in {ole (letna) ........... 19.000 SIT Tujina (letna) ................... 100 USD Uspešno poslovanje LIP Bled se nadaljuje Ciril MRAK 170 @iro ra~un: Z5 v0e1z0a1 le-6sa7r8j e-v62Sl8o8v9enije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, Slovenski lesarji v Bosni in Hercegovini Ciril MRAK 171 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk: Bavant, Marko Krem`ar s.p. Kratke vesti 175 Za izdajanje prispevata Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije in Ministrstvo za znanost in tehnologijo Borzne vesti 177 Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija Diplomske naloge BF-Oddelka za lesarstvo 178 LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - fakultete 180 TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. LES wood 52 (2000) 5 Contents 138 LES wood Wood Technology & Economy Journal Volume 52, No 5/2000 Editor’s Office: 1000 Ljubljana, Karlov{ka 3, Slovenia Phone: + 386 61 121-46-60 + 386 61 121-46-64 Fax No.: + 386 61 121-46-64 E-mail.: revija.les@ siol.net http://www.zls-zveza.si Contents Fiber saturation point (FSP) - A review Project task for design and technology Niko TORELLI 141 Amand PAPOTNIK 148 7. junija 2000: 7. junija 2000: 8. junija 2000: ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE Karlovška 3, 1000 Ljubljana, tel.: (061) 121-46-60, fax.: (061) 121-46-64 el. pošta: revija.les@ siol.net http://www.zls-zveza.si Ljubljanski sejem d.d. Dunajska 10 tel.: 061/300 26 00 fax.: 061/300 26 49 Zveza lesarjev Slovenije organizira na sejmu LESMA: Ustanovitev sekcije proizvajalcev strojne opreme in tehnologije za lesarstvo. Vodja sekcije bo predstavnik podjetja Lestro Ledinek. Posvet o novostih na podro~ju strojne opreme in tehnologije ter rezil in orodja za lesarstvo (Lestro Ledinek - Pavel Ledinek, univ. dipl. in`. str., Gregor Ledinek, mag. Ana Rihtar, Detel Strojegradnja - Franc Ali~, univ. dipl. in`. str., Most - Jo`e [iraj, univ. dipl. in`. str., Leitz orodja - Bo{tjan Poga~nik, univ. dipl. in`. les, Hapro - Milan Pristovnik, univ. dipl. in`. str....) Posvet o materialih in tehnologiji za povr{insko obdelavo (Color Medvode - Franc Erman, univ. dipl. in`. kem., Helios Lesni premazi - mag. Brane Knehtl, Matja` Mo~nik, univ. dipl. in`. kem., Finitura, mag. kemijske tehnologije Du{an Kotnik, Winky -Bo{tjan Vind{nurer, univ. dipl. in`. el.) Vsebino posvetov bomo {e dopolnjevali do zapolnitve razpolo`ljivega ~asovnega fonda posamezne prireditve. Osnovni cilj vseh aktivnosti je dvig u~inkovitosti poslovanja proizvajalcev strojne lesarske tehnologije, povr{inskih materialov in celotne lesarske stroke. O vsebini in poteku posvetov vas bomo pravo~asno obvestili s posebnimi obvestili. Dodatne informacije Ciril Mrak in Stane Ko~ar (tel.: 061/121-46-60). Udele`ba na posvetih je brezpla~na. Na{ slogan: Slovenija v svetovnem vrhu lesarske tehnologije na vseh kontinentih sveta. LES wood 52 (2000) 5 Uvodnik 139 Vedeti ve~ in ve~ o manj in manj; agencije - perestrojka slovenske javne raziskovalne in razvojne dejavnosti Slovenija je kot kandidatka za skoraj{nji vstop v EU dele`na vsakr{ne pozornosti. Omenimo dve {tudiji PHARE (dobite jih na MZT): (a) A Science and Technology Study for Slovenia (1994) in (b) Impact of the Enlargement of the European Union towards the associated Central and Eastern European Countries on RTD - Innovation and Structural policies. Glavno sporo~ilo obeh poro~il je, da mora raziskovalna in razvojna dejavnost podpirati gospodarski in splo{ni dru`beni razvoj. Med drugim nam priporo~ajo ustanovitev agencij za znanost in tehnologijo. Ugotavljajo pa, da so vlaganja v raziskave in tehnolo{ki razvoj sicer relativno velika, vendar bolj usmerjena v interese akademske raziskovalne sfere in manj v gospodarstvo. Relevantnost in prispevek akademskega RR k industrijskemu razvoju je majhen, prav tako inovacijska dejavnost v industriji. Prioritete na podro~ju raziskav in tehnologije niso jasne, {e zlasti ne za tehnologije nacionalnega pomena. O tem pri~ajo tudi {tevilke. Sredstva MZT za RR so se v zadnjih petih letih zni`ala z 0,83 % na 0,67 % BDP. Dru`bena poraba presega produktivnost. Deficit in zadol`enost v tujini nara{~ata. Tuja vlaganja se zmanj{ujejo in zna{ajo danes le okoli 2 % BDP in so pribli`no 4-krat manj{a kot v dr`avah, s katerimi se radi (in s katerimi se moramo) primerjati. Dodana vrednost je v zadnjih 20 letih v primerjavi z Nem~ijo padla petkrat, pri ~emer se zaostajanje za Avstrijo in Italijo pove~uje. “Stanje v znanosti in tehnologiji je skrb zbujajo~e. Raziskovalni in{titutu so med seboj sprti. Ni dialoga med Univerzo in in{tituti...” (dr. L. ^okova, predsednica KORIS in kandidatka za ministrico MZT). Lesarji nimamo in{tituta, ki bi se prepiral z Univerzo... Kriti~na masa raziskovalcev je (kriti~no) majhna. Prevladujejo naravoslovne raziskave, medtem ko so tehno-lo{ke povsem nezadostne. O teh problemih so brez dlake na jeziku spregovorili na posvetu o Strategiji razvoja znanstvene in raziskovalne dejavnosti v Sloveniji na SAZU konec leto{njega marca. Nekaj podobnega je za Sovjetsko zvezo davnega leta 1987 ugotovil `e Gorba~ov v svoji perestrojki (“preoblikovanje”), kjer pravi nekako takole: “Na{e rakete lahko poi{~ejo Halleyev komet in letijo do Venere. Pa kaj pomaga, ko ti znanstveni in tehnolo{ki triumfi ne prina{ajo gospodarskih u~inkov. Samo poglejte, kako zani~ so na{i gospodinjski stroji in pripomo~ki...” V isti knjigi je Gorba~ov razlo`il, da je bistvo perestrojke zdru`itev socializma in demokracije. Tukaj se je zelo pribli`al UNESCO-vi deklaracijih o raziskovalcih: Vsaka dr`ava ~lanica mora te`iti k uporabi znanosti in tehnologije za pove~anje kulturnega in materialnega blagostanja svojih dr`avljanov... Naj tukaj citiram Jarma Visakorpija, predsednika Finske akademije znanosti in umetnosti, ki je na svojem predavanju na SAZU letos marca takole opisal mesto znanosti na Finskem (ki bi morala biti na{ prvi vzor, {e zlasti lesarjem!): “Finska je de`ela, ki sloni na znanju. Na{ cilj je dose~i ekonomsko, socialno in kulturno blagostanje. Raziskave porajajo novo znanje in know how za materialno in intelektualno blagostanje...” Profesor Vodopivec se je na posvetovanju o zasnovi predloga Zakona o organizaciji in financiranju znanstvene in raziskovalno razvojne dejavnosti v dr`avnem svetu R Slovenije, ki ga je organiziral skupaj z akademikom V. Rusom dne 29. marca vpra{al, zakaj ni javne podpore tehnologiji, ~e `e ne materialne, pa vsaj v obliki povezave temeljnega, aplikativnega in razvojnega raziskovanja v isti agenciji, kjer je relevantnost novega znanja vsaj enakovredna drugim kazalcem pri oceni kakovosti? V novem predlogu Zakona je najpomembnej{a novost osmo poglavje, ki se nana{a na agencije. Z njimi naj bi se institucionaliziralo na~elo, po katerem naj bi “raziskovalna politika”...”bolj u~inkovito zagotavljala avtonomen in samoregulirajo~ razvoj strok”. Tako bi hkrati upo{tevali priporo~ila komisije PHARE (akademik V. Rus). Danes si {e nismo edini, koliko agencij naj bi ustanovili. Morda dve, eno za znanost in drugo za tehnologijo. Morda tudi posebno za nacionalne znanosti ali pa za vsako industrijsko vejo svojo. Vsekakor bi morale agencije prevzeti celotno financiranje raziskovalne dejavnosti (projekte, programe, mlade raziskovalce, opremo), ne pa le majhen del~ek, kakor predvideva sedanji predlog Zakona (akademik A. Kralj). Pri tem moramo slediti zgledom uspe{nih majhnih dr`av, kot so Finska, Irska in [vica. Upanje obstaja... prof. dr. dr. h. c. Niko TORELLI r 4000 Kranj Poslovalnica Kfanj faks: 064/310-3/5 Poslovalnico Novo mEllo' tel: 068/021/442 \tzh- ÜiÖ/3Jrl 442 NUDIMO VAM: Noikokooälrtejie uiotVjo jb rezila zc obdelavo IesQj Jssnrh tvorv, plastičnih mas fn Ichitlh kopiti Bruse njs* ostrBnje orodja Obrtelte nos na wfmu BW5 V 5ALZBURGU v dneh od 12 do 15, apiila 2000, HALA IS, IÜ&/1 12 SEJEM LESMA 24, MEDNARODNI BIENALNI SEJEM LESNOOBDELOVALNtH STROJEV, NAPRAV IN MATERIALA TER GOZDARSTVA 6. —10. JUNIJ GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE V LJUBLJANI ■ijjf LJUBLJANSKI SEJEM LES wood 52 (2000) 5 Raziskave in razvoj 141 UDK:630*811.115 Pregledni znanstveni ~lanek (Review Scientific Paper) To~ka nasi~enja celi~nih sten (TNCS) - pregled Fiber saturation point (FSP)- A review Niko Torelli * Povzetek Abstract Botani~no je les zelo variabilen heterogen tkivni kompleks, Botanically wood is highly variable heterogeneous tissue complex. fizikalno pa heterokapilarni sistem iz lumnov, pikenj, odpr- Physically it can be treated as heterocapillary system consisting of tin v pikenjskih membranah in prostorov v (suhi) celi~ni ste- lumens, interconnecting pits, pit openings and “microvoids” in the ni. Teoreti~no je to~ka nasi~enja celi~nih sten (TNCS, Uf) (dry) cell walls. Theoretically fiber saturation point (FSP, Mf) is definirana kot lesna vla`nost, pri kateri so celi~ne stene defined as the moisture content at which the cell walls are saturated nasi~ene, medtem ko v lumnih in piknjah ni proste (kapi- with no free water in the lumens and pits. It is impossible to clearly larne) vode. Nemogo~e je jasno lo~iti obe vrsti vode. Zelo differentiate these two kinds of water. Very probable bound and free verjetno vezana in prosta voda soobstajata v relativno {iro- water coexist over a relatively wide range of moisture content. For kem vla`nostnem obmo~ju. Prakti~no je smiselno interpre- practical purposes it is reasonable to interprete the FSP as moisture tirati TNCS kot vla`nost U, ki ustreza spremembi naklona content M corresponding to a change in slope of a dP/dM relations-dP/dU, kjer je P poljubna fizikalna lastnost. Opisane in hip where P is any physical property. diskutirane so razli~ne eksperimentalne metode dolo~anja Various methods of experimental determination of the FSP are TNCS. described and discussed. Klju~ne besede: to~ka nasi~enja celi~nih sten, dolo~itev Key words: fiber saturation point (FSP), determination To~ka nasi~enja celi~nih sten (TNCS, prtin v pikenjskih membranah in praz- ~unala tudi zgostitev vezane vode v Uf) (angl. fibre/fiber saturation point, nih prostorov v (suhih) celi~nih stenah. celi~ni steni. Izpodrivanje celi~ne stene FSP; nem. Fasersättigungspunkt, FSP) sta izvedla z vodo in nepolarnimi topili je eden najpomembnej{ih pojmov v Zato poleg monomolekularne in poli- ter helijem. Najprej sta izmerila speci-lesarski znanosti. molekularne adsorpcije pri vi{jih rela- fi~ni volumen suhe celi~ne stene z tivnih vla`nostih nastopi {e kapilarna izpodrivanjem z nepolarnim silikon-Prvi jo je definiral Tiemann (1906, str. kondenzacija (kot jo izra`a Kelvinova skim oljem in toluenom: n’ = 0,6825 -82), ko je preu~eval odvisnost mehan- ena~ba, ki povezuje kondenzacijo x 10 ³ m³kg-1. Tako dobljeni speci-skih lastnosti od vla`nosti. Ugotovil je, vodne pare, relativni parni tlak in pol- fi~ni volumen vklju~uje mikroprostore da v procesu su{enja mehanske last- mer kapilar, cf. Wangaard in Grana- v celi~ni steni. Specifi~ni volumen, nosti sprva ostajajo konstantne (in dos, 1967). dobljen z izpodrivanjem z vodo je bil minimalne), pri dolo~eni vla`nosti pa 0,6470 x 10-³ m³kg-1. Razlika za~no nara{~ati. Prelomno vla`nost je Obseg kapilarne kondenzacije je ome- 0,0355 naj bi bila posledica (1) ad-imenoval to~ko nasi~enja celi~nih vla- jen, saj je praznih prostorov v suhi sorpcijske kompresije (kompaktacije) ken (FSP, Uf). 1944 jo je Tiemann po- celi~ni steni le med 4 in 5 % (Weather- vode in (2) prisotnosti mikroprostorov novno definiral, tokat kot vla`nost, pri wax in Tarkow, 1968, cf. tudi Kellog in in v katero je penetrirala voda ne pa kateri so (teoreti~no) celi~ne stene Wangaard 1969). Do kapilarne kon- tudi nenabrekovalno silikonsko olje nasi~ene z vezano ali higroskopsko denzacije utegne priti tudi v o`e~ih se oz. toluen. vodo in pri kateri diferencialna sorp- koncih lumnov v vlaknih. cijska toplota dose`e vrednost 0. Teo- Da bi izmerila volumen prostorov v reti~no pri TNCS v lumnih ni proste ali Tehnika dolo~itve praznih prostorov v celi~ni steni, sta Weatherwax in Tarkow kapilarne vode. Les je heterokapilarni celi~ni steni je zelo zanimiva. Weat- najprej nabreknila lesene sekcije z tkivni kompleks iz lumnov, pikenj, od- herwax in Tarkow (1968) sta jih doka- vodo. Vodo sta nato zamenjala z eta-zala in dolo~ila v postopku dolo~itve nolom, ki je topen tako v vodi kot tudi specifi~nega volumna (n‘) in gostote v heksanu, pa tudi les nabreka podo-* prof. dr. dr. h. c., Gozdarski inštitut Slovenije, Ve~na pot 2, celi~ne stene (r‘) z izpodrivanjem z bno kot voda. Nato sta etanol zame-1000 Ljubljana razli~nimi teko~inami. Pri tem sta izra- njala z nenabrekovalnim nepolarnim LES wood 52 (2000) 5 Raziskave in razvoj 142 Preglednica 1. Sitka (Picea sitchensisCarr.): (aparentna) gostota suhe celi~ne stene (r‘ ), specifi~ni volumen (n‘ ) in zmanj-oo {anje specifi~nega volumna glede na vrednost, dobljeno z izpodrivanjem s silikonskim oljem (Weatherwax & Tarkow, 1968) Izpodrivni medij (Aparentna) gostota r‘0 Specifi~ni volumen n’0 (Aparentno) zumanj{anje n’0 Dele`no zmanj{anje n’0 (kg/m³) (m³/kg) glede na vrednost, dobljeno glede na vrednost, dobljeno z izpodrivanjem s silikonskim oljem s silikonskim oljem -3 -3 Voda 1545,7 0,6470 x 10 0,0355 x 10 (0,0355/0,6825) = 0,0520 -3 -3 Heksan* 1533,3 0,6522 x 10 0,0303 x 10 (0,0303/0,6825) = 0,0444 -3 Silikonsko olje 1465,0 0,6825 x 10 0,0000 - * Vrednost, dobljena po nabrekanju z vodo in njeni zamenjavi z etanolom in heksanom, ki je tako prodrl v celi~no steno. heksanom. Tako je nepolarni heksan zapolnil mikroprostore v nabreklem lesu. S posrednim izpodrivanjem s hek-sanom izmerjeni specifi~ni volumen je -bil 0,6522 x 10 ³ m³kg-1, kar je za 0,0303 manj od specifi~nega volumna, dobljenega z izpodrivanjem s silikonskim oljem (preglednica 1). Interpretacija rezultatov je naslednja (preglednica 1): od razlike med speci-fi~nima volumnoma dobljenima z izpodrivanjem z vodo in silikonskim -oljem (0,0355 x 10 ³ m³kg-1) odpade 0,0303 x 10-³ m³kg-1 na mikropro--store in 0,0052 x 10 ³ m³kg-1 na zgostitev vode. oz. 0,0303/0,0355 x 100 % = 85,3 % na mikroprostore in 0,0052/0,0355 x 100 % = 14,6 % na zgostitev vode. V suhi celi~ni steni je 0,0303/0,6470 x 100 % = 4,6 % praznih prostorov. To~ko nasi~enja celi~nih sten je {e najla`je definirati kot izrazito spremembo v naklonu dP/dU, kjer je P vrednost za poljubno merljivo fizikalno lastnost (ali njen logaritem) in U (odstotna) vla`nost (Siau 1995, str. 83, Dinwoodie 1994, str. 433). Fizikalne lastnosti se ne spremenijo skokovito pri dolo~eni vla`nosti, zato je izraz “to~ka nasi~enja celi~nih sten oz. vlaken” nekoliko problemati~en. “To~ko” bi bilo treba spremeniti v “obmo~je”, “vlakno” pa v “celi~no steno” (kot sem sam predlagal pred 25 leti), torej: “obmo~je nasi~enja celi~nih sten” (prim. Babiak & Kúdela, 1995). Ob TNCS ima les (`e) svoje maksimalne dimenzije. TNCS bi lahko defi- nirali tudi kot najni`jo vla`nost, pri kateri ima les maksimalne dimenzije. Nadaljnje vla`enje gre na rova{ proste vode in obratno: v procesu su{e-nja lesa se za~ne les kr~iti, ko pade vla`nost pod TNCS. Le tako je mo-go~e razumeti “muhasto” zvezo med lesno vla`nostjo U (%), gostoto (in relativno gostoto (“specific gravity”) d (prim. Torelli 1998) (slika 1). V literaturi je kar nekaj pregledov metod dolo~anja TNCS: Stamm (1964, 1971) navaja 6 oz. 9 metod, medtem ko jih danes poznamo `e 12 (prim. Skaar, 1988, Siau 1995, Babi-ak & Kudela 1995). Vrednosti TNCS se med vrstami razlikujejo, prav tako med beljavo in jedro-vino iste vrste. TNCS je - tako kot gostota - zelo variabilna, saj je odvisna od lokalne anatomske in kemi~ne zgradbe. Prav tako so dobljene vrednosti precej odvisne od metode dolo~a-nja. Omenimo najva`nej{e eksperimentalne metode. 1) Najrazumlji-vej{a je metoda, pri kateri se volumenski ali linear- ni skr~ki ekstrapolirajo do vrednosti 0 (slika 2). 2) Dolo~itev (aparentne) kompresije adsorbirane vode z meritvijo gostote vla`ne celi~ne stene z imerzijo v benzenu in ekstrapolacijo do vla`nosti, kjer ni zgostitve in ki ustreza TNCS (slika 3). 3) Meritev vla`ilne toplote W ali sorp-cijske toplote QL. Metoda temelji na predpostavki, da les z vla`nostjo pod TNCS pri sprejemanju vode razvija toploto. Vla`ilna toplota W je definirana kot toplota (kJ), ki se sprosti, ko se 1 kg (suha masa) drobno zmletega lesa, kondicioniranega do enakomerne vla`nosti, ovla`i v prebitku vode do vla`nosti, ki je ve~ja od TNCS. Za razliko razliko od vla`ilne topote W, je diferencialna sorpcijska toplota teko~e vode za les QL definirana kot energija (kJ), ki se sprosti, ko les z zadosti veliko maso sprejme 1 kg vode, pri ~-emer ostane vla`nost lesa nespremenjena. Omenimo, da je la`e meriti W eksperimentalno s kalorimetri~no metodo kot pa QL z izostersko metodo (Skaar 1989, str.146). Slika 1. Zveza med lesno vla`nostjo, gostoto in relativno gostoto lesa (risba po Siauu 1995) LES wood 52 (2000) 5 Raziskave in razvoj 143 Slika 2. Pinus taeda: zveza med volumenskim skr~kom in lesno vla`nostjo z ekstrapolacijo do Slika 3. Relativna gostota adsorbirane vode kot funkcija lesne vla`nosti (risba po Stammu in kr~itvene intersekcijske to~ke, ki pomeni oceno to~ke nasi~enja celi~nih sten (risba po Stammu Seborgu 1934 iz Mac Leana 1952) 1964) Slika 4. Odvisnost diferencialne sorpcijske toplote, vla`ilne toplote in spremembe proste energije od lesne vla`nosti (risba po Skaaru 1989) Slika 5. Diferencialna sorpcijska toplota kot funkcija lesne vla`nosti. Vi{je vrednosti za desorpci-jo (d) so posledica histereze (risba po Kamkeju iz Siaua 1995) Koli~ina oddane toplote se z nara{~a-jo~o lesno vla`nostjo v higroskopskem obmo~ju zni`uje in dose`e ob TNCS vrednost 0 (sliki 4 in 5). Po Kajiti (1976 iz Skaara 1988, str. 39) je celotna vla`ilna toplota, t.j. od absolutne suhosti do TNCS, W0, v linearni zvezi s TNCS. 4) Zveza med mehansko trdnostjo in lesno vla`nostjo. Teoreti~no je les najbolj trden v absolutno suhem stanju. Tedaj so stenske sestavine bo~no trdno povezane z vodikovo vezjo. Z vla-`enjem se vodne molekule vrivajo v stensko strukturo in razklepajo vezi. Na enoto volumna je vse manj substance in trdnost pada. [e ve~, vodne molekule delujejo kot mazivo, zato se intenzivira lezenje in relaksacija. Ob TNCS les dose`e minimalne vrednosti za posamezne trdnostne lastnosti in elasti~nostni modul. Za “mehansko” dolo~anje TNCS je zlasti primerna tla~na trdnost, ki je od vseh trdnostnih lastnosti najbolj odvisna od vla`nosti (sliki 6 in 7). 5) Zveza med specifi~no elektri~no upornostjo ali prevodnostjo in lesno vla`nostjo. Na tej zvezi temelji splo{no raz{irjen upornostni vlagomer za les (sliki 8 in 9). 6) Ekstrapolacija sorpcijske izoterme. Metoda temelji na (napa~ni) predpostavki, da pri relativni vla`nosti, manj{i od H = 100 % ne pride do kondenza-cije vode v lumnih. Stamm (1964) je spoznal, da se TNCS ne da definirati kot ravnovesne vla`nosti pri 100 % relativni vla`nosti (kar se rado poenostavlja!), saj bi tak{no ravnovesje imelo za posledico popolno nasi~enje lesa! Kapilare (nekoliko) zni`ujejo par- LES wood 52 (2000) 5 Raziskave in razvoj 744 Slika 6. Na~elen potek razmerja med vrednostmi za mejo proporcionalnosti, upogibno trdnost Slika 7. Pinus sylvestris: odvisnost mehanskih lastnosti od vla`nosti (risba po Kollmannu 1951) in elasti~nostni modul aksialno pri poljubni vla`nosti nad TNCS in vrednostmi pri TNCS (risba po Skaaru 1988) Slika 8. Logaritem specifi~ne elektri~ne upornosti kot funkcija lesne vla`nosti (risba po Skaaru Slika 9. Specifi~na elektri~na prevodnost lesa kot funkcija lesne vla`nosti pri sobni temperaturi 1972 iz Siaua 1995) (risba po Jamesu 1989) ni tlak, zato lahko po tej metodi TNCS dolo~imo le z ekstrapolacijo (prim. na pr. Kollmann 1968, str. 198). Kelvi-nova ena~ba ln (1/h) = 36 g/ (rRTr ) , v kjer je gpovr{inska napetost in r kapi-larni polmer, napoveduje, da se voda lahko kondenzira v ozkih kapilarah pod relativno vla`nostjo H = 100 %. Zveza se v poenostavljeni obliki glasi (Skaar 1988, str. 36): H / 100 = h » 1,0 - 0,0011 / r , kjer je r kapilarni pomer v mikrometrih (mm). Ena~ba velja za polmere r = 0,1 mm in ve~je. Relativne vla`nosti H, ki so v ravnovesju s kapilarnimi polmeri 100 mm, 10 mm, 1 mm in 0,1 mm so (po vrsti) pri sobni temperaturi 99,999 % , 99,99 %, 99,9 % in 99,0 % (prim. preglednico 2). V o`e~ih se {iljastih lumnih vlaken lahko voda kondenzira pri relativni vla`nosti H = 99 %. Prisotnost vodotopnih snovi v lumnih prav tako lahko omogo~i kon-denzacijo pri ni`jih relativnih vla`nostih. Tako lahko parenhimske celice zadr`ujejo vodo pri ni`jih relativnih vla`-nostih kot vlakna (Hart 1984). Problematiko dolo~anja to~ke nasi~enja celi~nih sten po tej metodi obravnavajo npr. Stamm (1971) ter Wangaard in Granados (1967). Pri tem ne gre le za mo`nost kapilarne kondenzacije, temve~ tudi za to~nost produciranja visokih relativnih vla`nosti. Ka`e, da se vezana in prosta voda “prekrivata” oz. koeksisti-rata (Hernandez & Bizon 1994). LES wood 52 (2000) 5 Raziskave in razvoj 145 Slika 10. Picea mariana: Sorpcijska izoterma, dobljena s standardno metodo parne sorpcije in Slika 11. Idealizirane vla`nostne zna~ilnosti lesa: (a) listavec z velikimi trahejami v kasnem s tehniko porozne plo{~e nad H= 99 % (risba po Stoneu in Scallanu 1967) lesu, r = 150 mm, (b) iglavec s traheidami z polmerom 15 mm; (c) Picea mariana(Griffin 1977). Del krivulj a in b pod -2,5 x 105 Pa po podatkih iz Wood Handbook (USDA 1955) (risba po Siauu 1995) 7) Z metodo porozne tla~ne plo{~e (Robertson 1965, Cloutier in Fortin 1991) je mogo~e zanesljivo nadzorovati visoke relativne vla`nosti. Na tem mestu lahko poudarimo pomen vodnega potenciala, ki ga lahko uporabimo kot neodvisno spremenljivko pri sorpcij-skih izotermah. Kot ka`e ena~ba (glej na pr. Siau 1995, str. 74), je vodni potencial funkcija parcialnega tlaka: Y= r RT ln h/0,018 . v Tako lahko eksperimentalno obvladamo kriti~no obmo~je relativnih vla`-nostih nad H = 99 %. Metodo tla~ne plo{~e sta uporabila Stone in Scallan (1967) pri lesu Picea mariana (slika 10). 100 mm debele mokre rezine velikosti 2 x 2 cm sta polo`ila na porozno plo{~o, nato pa s pozitivnim plinskim tlakom iztisnila vodo iz vseh kapilar, katerih radij je bil ve~ji od tistega, ki je ustrezal uporabljenemu tlaku. Ko se je vzpostavilo ravnovesje, sta izmerila lesno vla`nost, kot ustreza relativni vla`nosti, izra~u-nani po gornji ena~bi. Tako sta izra-~unala {tiri to~ke na sorpcijski izotermi pri relativnih vla`nostih nad 99 %. Stone in Scallan sta predpostavila, da infleksijska to~ka pri H = 99,75 % (Y = -3,6 x 105 Pa in r = 0,4 mm) pomeni lo~nico med velikimi kapilarami s prosto vodo in manj{imi, ki naj bi vsebovale higroskopsko (“vezano”) vodo (preglednica 2). Dobljena vrednost za TNCS je bila 40 %. Griffin (1977, slika 11 je prav tako uporabil tla~no plo{~o v pribli`no enakem obmo~ju, kot sta jo Stone in Scal-lan. Tedaj je bila TNCS pri -1 atm (» -105 Pa), kar ustreza vi{ji relativni zra~ni vla`nosti H = 99,93 %, ve~jem polmeru r = 1,5 mm in vi{ji TNCS 43 %. 8) Stone in Scallan (1967) sta rezultat Preglednica 2. Zveza med vodnim potencialom, relativno zra~no vla`nostjo in kapilarnim polmerom v lesu pri T = 300 K (Siau 1995) Y (Pa) H (%) r (mm) 3 -10 99,9993 150 4 -10 99,993 15 5 -10 99,93 1,5 6 -10 99,28 0,15 7 -10 93,03 0,015 8 -10 48,58 8 -2 x 10 23,60 8 -5 x 10 2,70 s tla~no plo{~o potrdila {e z metodo z dekstranom-110. Nasi~eni mikrotomi-rani sekciji lesa ali vlaknini sta dodala razred~eno raztopino dekstrana-110 znane koncentracije. Dekstranove molekule so prevelike, da bi pre{le v ce-li~no steno. Prosta voda v lesu ali vlaknini zato razred~i raztopino. Po vzpostavitvi ravnovesja sta dolo~ila kon~no koncentracijo dekstranove raztopine in iz razlike med kon~no in prvotno koncentracijo dolo~ila koli-~ino odstranjene proste vode. ^e odstranjeno prosto vodo od{tejemo od za~etne vla`nosti lesa ali vlaknine, dobimo TNCS. Po tej metodi sta dobila za TNCS vrednost 42 %, kar je skoraj toliko kot z metodo tla~ne plo{~e. 9) Perem (1954) je centrifugiral vzorce beljave vrst in Picea glauca in Pinus resinosa. Pri slednji vrsti je s centrifugalno silo 11 atm (3 h), 13 atm (3 h) in 13 atm (5 h) pri sobni temperaturi dosegel (preostale, “rezidualne”) vla`-nosti 31,6 %, 31,3 % in 31, %, ki jih je interpretiral kot TNCS. Navedene centrifugalne sile so zadostovale za odstranitev proste vode iz lumnov in pikenj, ne pa tudi za odstranitev vode iz celi~nih sten. Seveda pa je metoda s centrifugiranjem primerna le za razmeroma permeabilne lesove, saj pri manj permeabilnih lesovih voda le ste`ka prehaja iz celice v celico. To {e LES wood 52 (2000) 5 Raziskave in razvoj 146 posebej velja za jedrovino, kjer se lahko permeabilnost lesnega tkiva oz. pikenjskih membran kriti~no zmanj{a. Podoben pomislek velja tudi za metodo s porozno tla~no plo{~o (prim. Skaar 1988, str. 38). 10) Feist in Tarkow (1967) sta izmerila TNCS z metodo izklju~itve polimera. Z metodo je mogo~e lo~iti vezano vodo v celi~ni steni od proste vode v lumnih in piknjah. Avorja sta uporabila vodotopni polimer polietilenglikol (PEG) z molekulsko maso 9000. Molekule PEG 9000 so tako velike, da ne morejo prodreti v celi~no steno, pa~ pa v lumne in piknje. Ko sta potopila les v raztopino PEG sta predpostavila, da je koncentracija PEG v lumnih in piknjah enaka kot zunaj njih. TNCS sta izra~unala takole: a) Potem, ko se je vzpostavilo ravno-te`je, sta z interferometrijo dolo~ila koncetracijo PEG v zunanji raztopini. b) Odstranila sta les iz raztopine PEG in ga stehtala. c) Z vodo sta odstranila PEG iz lesa in izmerila vsebnost PEG z interfero-metrijo. d) Les brez PEG sta su{ila v su{ilniku in ga stehtala. ^e poznamo koli~ino PEG ekstrahira-nega iz lesa in ob predpostavki, da je bila koncentracija PEG v lumnih enaka kot v zunanji raztopini, potem se da izra~unati koli~ino vode v lumnih. Preglednica 3. To~ka nasi~enja celi~nih sten doma~ih drevesnih/lesnih vrst TNCS (%) Drevesna/lesna vrsta 32 - 35 Difuzno porozni listavci brez jedrovine (lipa, vrba, topol, jel{a, bukev, beli gaber) in beljava ven~astoporoznih in pol ven~astoporoznih listavcev s ~rnjavo (robinija, pravi kostanj, hrasti, oreh in ~e{nja). 30 - 34 Iglavci brez ~rnjave (jelka, smreka) in beljava iglavcev s ~rnjavo (bori, macesen). 26 - 28 Iglavci s ~rnjavo z zmerno vsebnostjo smole (rde~i bor, macesen, duglazija). 22 - 24 Iglavci s ~rnjavo in visoko vsebnostjo smole. 22 - 24 Ven~astoporozni in polven~astoporozni listavci s ~rnjavo (robinija, pravi kostanj, hrasti, jesen?, oreh in ~e{nja. Koli~ina vode v celi~nih stenah je enaka razliki med koli~ino vode v lesu in koli~ino vode v lumnih. TNCS je za prvi~ su{en les iglavcev z osnovno gostoto nad 300 kg/m³ po tej metodi zna{ala med 35 in 40 %. Za lesove, ki so bili pred tem su{eni in ponovno navla`eni, je bila TNCS nekoliko ni`ja. Razlika je utegnila biti posledica nastanka efektivnih vodikovih vezi v amorfnih regijah pri prvem su{enju. Za balzo (Ochroma lagopus) je zna{ala TNCS 52 %. Menila sta, da s padanjem relativne gostote trdnost celi~ne stene pada, ki se zato manj upira nabrekanju. Sicer pa je to~ka nasi~enja celi~nih sten odvisna od {tevilnih dejanikov, med drugim od anatomske in ke-mi~ne zgradbe. Trendelenburg (1939) navaja TNCS za posamezne kategorije doma~ih lesov (preglednica 3). Iz preglednice 3 se vidi, da ojedritveni proces zni`uje TNCS in ravnovesno vla`nost. To sta zelo nazorno dokazala Wangaard in Granados (1967) s sorpcijskimi meritvami na ekstrahira-nih in neekstrahiranih ~rnjavah tropskih lesov z visoko vsebnostjo ekstrak-tivov (2,88 - 17,05 % glede na maso v su{ilni~no suhem stanju). Na splo{-no ekstraktivi zni`ujejo ravnovesno vla`nost oz. “potiskajo” adsorpcijske in desorpcijske izoterme navzdol v obmo~ju relativne vla`nosti nad pri-bli`no 70 %. Nizkomolekulske jedro-vinske snovi, ki v procesu ojedritve inkrustirajo celi~no steno, “zasedejo” prostor higroskopski vodi. Na sliki 12 je prikazan u~inek jedrovinskih snovi na ravnovesno vla`nost in TNCS pred ekstrakcijo in po njej za ~rnjavo more. Ravnovesna vla`nost in TNCS padajo tudi z nara{~ajo~o temperaturo. To je treba upo{tevati pri izra~unu difuzij-skih koeficientov in su{ilnega ~asa. Slika 12. Mora amarilla: adsorpcijski in desorpcijski izotermi pred ekstrakcijo (polna ~rta) in po Slika 13. U~inek temperature na tipi~ne vla`nostne izoterme za les (risba po Skaaru 1989) njej (~rtkano), risba po Wangaardu in Granadosu 1967) LES wood 52 (2000) 5 Raziskave in razvoj 147 Slika 14. Zni`evanje TNCS s temperaturo (risba po Stammu in Nelsonu 1961 iz Siaua 1995) Slika 15. To~ka nasi~enja celi~nih sten kot funkcija lesne gostote po ve~ avtorjih (risba po Skaaru 1988) Slika 13 prikazuje vpliv temperature na sorpcijske izoterme, slika 14 pa odvisnost TNCS od temperature. Na velikost TNCS vpliva tudi lesna gostota (slika 15). Na~elno je vi{ja pri lesovih z ni`jo gostoto. Feist in Tarkow (1967) menita, da utegnejo celice s tanj{imi stenami nuditi manj{i odpor nabrekanju kot tiste z debelimi stenami. Ni`je vrednosti TNCS pri gostej{ih lesovih utegnejo biti tudi posledica ve~je vsebnosti ekstraktivov (kar pogosto dr`i) itd. Preu~evanje TNCS in njena dolo~itev ostaneta “ve~na” izziva za lesarsko znanost. Literatura 1. Babiak, M. & J. Kudela 1995. A contibution to the definition of the fiber saturation point. Wood Science & Technology 29:217-226. 1. Cloutier, A in Y. Fortin 1991. Moisture content-water potential relationship of wood from saturated to dry conditions. Wood Science & Technology 27:95-114. 2. Dinwoodie, J.M. 1994. Timber V: J.M. (izd.), Construction materials: 407-508. E&FN Spon/Chap-man & Hall, London. 3. Feist, W.C. in H. Tarkow 1967. Polymer exclusion in wood substance: A new procedure for measuring fiber saturation points. Forest Product Journal 17(10): 65-68. 4. Griffin, D.M. 1977. Water potential and wood-decay fungi. Ann. Rev. Phytopathology 15:319-329. 5. Hart, C. A. 1984. Relative humidity, EMC, an collapse shrinkage in wood. Forest Product Journal 34 (11/12): 45-54. 6. Hernandez, R.E. in M. Bizon 1994. Changes in shrinkage and tangential compression strength of sugar maple below an above the fiber saturation point. Wood and Fiber Science 26(3):360-369. 7. James, W. L. 1989, Electrical properties. V: A.P. Schniewind (izd.), Concise encylopedia of wood & wood based materials: 99-102. Pergamon Press, Oxford, itd. 8. Kellog, R. M. in F. F. Wangaards 1969. Variation in the cell-wall density of wood. Wood and Fiber 1:180-204. 9. Kollmann, F. 1951. Technologie des Holzes. 1. del, 2. izd.. Springer Verlag, Berlin. 10. MacLean, J.D. 1952. Preservative treatments of wood by pressure methods. Agriculture Handbook {t. 40, USDA. 11. Perem, E. 1954. Determination of the fiber saturation point of wood by centrifuging. Forest Product Journal 4(4):77-81. 12. Robertson, A. A. 1965. Investigation of the cellulose water relationship by the pressure plate method. Tappi 48:568-573. 15. Skaar, C. 1988. Wood-water relations. Springer Verlag, Berlin, itd. 16. Skaar, C. 1989. Hygroscopicity and water sorption. V: A. P. Schniewind (izd.), Concise encyclopedia of wood & wood-based materials: 143-147. Pergamon Press, Oxford, itd. 17. Stamm, A. J. 1964. Wood and cellulose science. Ronald Press, New York. 18. Stamm, A. J. 1971. Review of nine methods for determinig the fiber saturation points of wood and wood products. Wood Science 4:114-128. 19. Stone, J. E. & A.M. Scallan 1967. The effect of component removal upon the porous structure of the cell wall in wood II. Swelling in water and the fiber saturation point. Tappi 50:496-501. 20. Tiemann, H. D. 1906. Effect of moisture upon the strength and stiffness of wood. USDA Forest Service Bulletin 70. 21. Tiemann, H. D. 1944. Wood technology. Constitution, properties and uses. 2. izd. Pitman, New York. 22. Torelli, N. 1998, Gostota in relativna gostota lesa. Les, 52-54 23. Trendelenburg, R. 1939. Das Holz als Rohstoff. J. F. Lehman Verlag, München. 13. Siau, J. F. 1995. Wood: influence of moisture on 24. Wangaard, F.F. in L.A. Granados 1967. The effect physical properties. Department of Wood Science and Fororest Products, Virginia Polytechnic Institute and State University. 14. Skaar, C. 1972. Water in wood- Syracuse University Press, Syracuse, New York. of extractives on water-vapor sorption by wood. Wood Science & Technology 1:253-277. 25. Weatherwax, R. C. in H. Tarkow 1968. Importance of penetration and adsorption compression of the displacement fluid. Forest Product Journal 18(7). 44-46. LES wood 52 (2000) 5 Raziskave in razvoj 148 UDK: 371.3 Strokovni ~lanek (Professional Paper) Projektna naloga za tehniko in tehnologijo Project Task for Design and Technology Amand PAPOTNIK* Povzetek Prispevek obravnava projektno nalogo kot strategijo vzgojno - izobra`evalnega dela, ki je organizirana od idejne zasnove prek izdelave prototipa, tehni{ke in tehnolo{ke dokumentacije, izvedbe serijske proizvodnje do analize dela in ovrednenja izdelka - projekta. Pri taki nalogi lahko sodelujejo u~enci ve~ vzporednih oddelkov ali razli~nih razredov, pri ~emer lahko gre za delitev dela med razredi. Projektna naloga je tista strategija vzgojno - izobra`evalne-ga dela, kjer gre za razvoj divergentnega mi{ljenja, ustvarjalnih sposobnosti, pridobivanja, poglabljanja, utrjevanjan-ja in uporabe znanja s podro~ja tehnike, tehnologije, organizacije dela, ekonomike, ergonomije, ekologije, informatike in ra~unalni{tva, industrijskega oblikovanja itd. Kju~ne besede: strategije vzgojno-izobra`evalnega dela, projektna naloga, informiranje, planiranje, prototip, konstruiranje, serijska proizvodnja, izvajanje, kontrola, vrednotenje, stopnje Bloomove taksonomije, vednosti, znanja, re{evanje problemov, izku{nje, sposobnosti, divergentno mi{ljenje. Abstract The paper deals with the project task as strategy of education -training activities. The project task is organised starting from conception through prototype, technical and technological documentation, execution of series production to analysis of work and evaluation of product - project. In such a task the pupils of several classes or different classes can cooperate so that the work is divided among classes. The project task is a strategy of education - training activities including the developing of divergent thinking, creative capacities, acquiring, developing, exercising and applying of knowledge in the area of tehnology, orgnisation of work, economics, ergonomocs, ecology, information processing and computer science, industrial design etc. Keywords: Strategy of education - training activties, project task, informing, planing, prototype, designing, series production, execution, checking, evaluation, degrees of Bloom’s taxonomy, knowledge, problem solving, experience, capabilities, divergent thinking 1. UVODNE MISLI Tehni~na vzgoja (tehnika in tehnologija) omogo~a otroku spoznati, kako ~lovek spreminja naravo z namenom, da pre`ivi, kako uporablja tehniko in tehnologijo in informacijska znanja. “Ta predmet ima izredno velik vpliv na razvoj spoznavnih, ~ustvenih, gibalnih in socialnih potreb otroka, ki jih lahko udejanja le v stiku s tehniko in tehnologijo. Njen pomen je povezan s potrebami dru`be, ki mora v sodobnih razmerah skrbeti za svoj obstoj. To bo lahko uresni~evala s tehnolo{kim napredkom na vseh podro~jih, kar ji bo omogo~ilo, da se bo lahko enakopravno vklju~evala v evropske tokove in bo primerljiva z razvitim svetom.” znanja, diferenciacije in individuali-(Papotnik, Aber{ek, Florjan~i~, 1996). zacije. * Doc. dr., Univerza v Mariboru, Pedago{ka fakulteta Maribor “Poudariti moramo, da je tehni~na vzgoja v pravem smislu vzgojni in prav tako tudi izobra`evalni predmet, ~e-prav v nobenem primeru ne mislimo zni`evati pomena, ki ga dajemo predmetu kot vzgojnemu - usmerjevalnemu, oblikovalnemu predmetu. Nasprotno, predmet je vzgojno - izobra-`evalen.” (Papotnik, 1988, str. 143). Pri tehni~ni vzgoji (tehnika, tehnologija) vse bolj prihaja do ve~je izobra-`evalne vrednosti, z bolj zahtevnimi vsebinami, metodami in postopki v okviru projektne naloge kot posebne strategije vzgojno - izobra`evalnega dela s poudarjeno mo`nostjo korela-cije, integracije, kooperacije, transfera V tem prispevku bom dal poseben poudarek projektni nalogi, kjer naj bo ~immanj “reproduktovne aktivnosti ali dela po nareku, ki nima veliko skupnega z ustvarjalno tehni{ko aktivnostjo in problemskim na~inom vodenja razvoja divergentnega mi{ljenja” (Papot-nik, 1992 a, str. 164) in prav pri projektni nalogi otrok na nevsiljiv, ustvarjalen in prijazen na~in vstopa v svet tehnike in tehnologije. 2. PREDSTAVITEV PROJEKTNE NALOGE Projektna naloga je organizirana “od idejne zasnove prek izdelave prototipa, tehni{ke in tehnolo{ke dokumen- LES wood 52 (2000) 5 Raziskave in razvoj 149 tacije, izvedbe serijske proizvodnje do analize dela in ovrednenja izdelka -projekta” (Papotnik, 1991, str. 317). Projektna naloga lahko sestoji iz sedmih (7) u~nih enot. Potek u~nih enot je naslednji: 1. planiranje in razvoj izdelka, 2. izdelava prototipa, 3. konstruiranje (izdelava tehni{ke in tehnolo{ke dokumentacije), 4. priprava serijske proizvodnje, 5. ekskurzija, 6. izvedba proizvodnjega dela na te-ko~em traku, 7. zaklju~ek proizvodnega dela. (Pa-potnik, 1992 a, str. 256). Pri taki nalogi lahko sodelujejo u~enci ve~ vzporednih oddelkov ali razli~nih razredov, pri ~emer lahko gre za delitev dela med razredi. Izvajanje sestavin projektne naloge v posameznih razredih pa izhaja iz mre`nega plana aktivnosti, ki jih postavimo v uvodniu u~nih urah, kjer razvijamo idejo za projektno nalogo. V tem delu predstavimo tematiko, nato pa u~enci predlagajo mo`ne re{it-ve, ki se naj nana{ajo na celoten pro-ces,in sicer re{itve od ideje do izdelka. Ta cikel “model vseh dogajanj”(Rott-luff, 1992, str.25), sestoji iz naslednjih stopenj oziroma dogajanj: informiranje, planiranje, odlo~itev, izvedba, kontrola, vrednotenje. Model vseh dogajanj Iz grafi~nega prikaza je razvidno, da so vse dejavnosti tega modela tokrat osredoto~ene na primer robota, ki ga lahko zgradimo s sestavljankami (npr.: Legodacta sistem gradnikov) ali z obdelovanjem, oblikovanjem, preoblikovanjem gradiv (npr.: iz kartona, lepenke, odpadne embala`e). Projektno nalogo je potrebno pojmovati kot mo`en primer, pri ~emer je izdelek le izrazno sredstvo in se lahko prilagaja katalogom znanja, izobra-`evalnim programom, interesom, sposobnostim u~encem itd. Predstavljeno projektno nalogo je potrebno razumeti kot strategijo vzgojno - izobra`evalnega dela in na tej osnovi koncipirati priprave na vzgojno -izobra`evalno delo. Projektne naloge je potej metodologiji mo`no uspe{no izvajati v osnovni {oli (na razredni in predmetni stopnji), pri prakti~nem pouku v srednjem poklicnem in srednjem tehni~nem izobra`evanju, pri strokovno - teoreti~nih predmetih v Preglednica 1. Naloge, vzgojno - izobra`evalni in psihomotori~ni cilji pri projektni nalogi Slika 1. Grafi~ni prikaz modela vseh dogajanj Ura U~na enota Naloge Vzgojno - izobra`evalni in psihomotori~ni cilji 1. Na~rtovanje in * Motiviranje u~encev. * Znajo se odlo~iti za uporaben izdelek in narisati razvoj izdelka * Oblikovanje predlogov, razvojno skico. utemeljevanje in odlo~itev. * Izdelek znajo dimenzionirati. * Izdelava razvojne skice, * Znajo izbirati primerno gradivo za izdelavo izdelka. dimenzioniranje in izbira gradiva. * Navajajo se na skupinsko delo. 2. Izdelava prototipa * Izdelava prototipa, analiza in popravki. * Uvidijo in razumejo vlogo prototipa v proizvodnji. * Vna{anje popravkov v projekt. * Osvojijo delovne operacije, ki so potrebne za obvladovanje izdelave. * Spoznavajo nevarnosti pri delu in pomen uporabe za{~itnih sredstev. 3. Konstruiranje * Izdelava sestavne risbe, * S pomo~jo skice in prototipa zmorejo natan~no narisati delavni{ke risbe in kosovnice. sestavno in delavni{ko risbo in izpolniti kosovnico. 4. Priprava serijske * Priprava tehnolo{kega lista. * Spoznajo tehnolo{ki list, razumejo njegov pomen in ga proizvodnje * Priprava {ablon, organizacija sistema znajo smiselno izpolniti. delovnih mest, priprava na ekskurzijo. * Razumejo pomen {ablone za serijsko proizvodnjo. * Znajo organizirati delovna mesta za serijsko proizvodnjo. 5. Ekskurzija * Ogled serijske proizvodnje. * Uvidijo pomen delitve dela in serijske proizvodnje. * Zbiranje podatkov o tehnolo{ki dokumentaciji * Pridobijo spoznanja o pomenu tehnolo{ke dokumenta-in organizaciji delovnega procesa. cije, organizacije delovnih mest in notranjega transporta. * Vna{anje novih spoznanj v na{e proizvodno delo. 6. Izvedba * Normiranje delovnih mest in dolo~itev * Zavestno izpolnjujejo varnostne predpise in uporabljajo proizvodnega dela {tevila u~encev na posameznem za{~itna sredstva. (po teko~em traku) . delovnem mestu * Pravilno opravljajo delovne operacije, postopke in * Upo{tevanje pravil o varnem delu, naloge. uporaba za{~itnih sredstev. * Izdelava sestavnih delov, monta`a * Pridobivajo si znanja, ustvarjalne sposobnosti, ro~ne in medfazna kontrola. spretnosti in delovne navade. * Povr{inska obdelava in za{~ita. 7. Zaklju~ek * Zaklju~ek izdelave. * Znajo primerjati uspe{nost svojega dela z delom proizvodnega dela * Kon~na kontrola kvalitete in delavcev v proizvodnji. preizku{anje. * Izra~un proizvodnih stro{kov. * Vrednotijo porabo gradiv, energije, obrabo strojev in * Izra~un vrednosti izdelka. naprav ter u~iteljevo vlo`eno delo. * primerjava {olske in tovarni{ke proizvodnje. * Spoznajo postopek za izra~un vrednosti izdelka. LES wood 52 (2000) 5 Raziskave in razvoj 150 razli~nih programih srednjega izo- vih, tehni{kih dnevih, raziskovalnih in bra`evanja. Projektni na~in dela je poletnih {olah (preglednica 1). mo`no uveljaviti tudi projektnih dne- Slika 2. Miselni vzorec Od prototipa do kon~ne podobe projekta izdelka Slika 3a. Miselni vzorec Razporeditev vzgojno - izobra`evalnih enot ob primeru robota iz gradnikov sestavljanke Miselni vzorec Od prototipa do konene podobe projekta izdelka (slika 2) Iz miselnega vzorca je razvidno, da ustvarjalne in miselne aktivnosti izhajajo iz izdelave prototipa (prvi izdelek), ki ga nato popravimo, dopolnimo in izbolj{amo in {ele potem preidemo k izdelovanju projekta - izdelka projektne naloge. Miselni vzorec Razporeditev vzgojno - izobra`evalnih enot ob primeru robota iz gradnikov sestavljanke (Slike 3a, 3b) Miselni vzorec Primerjava komponent projektne naloge z artikulacijo po Freyu (slika 4) Iz miselnega vzorca Primerjava komponent projektne naloge z artikulacijo po Freyu je mo`no razbrati, da imata obe metodologiji precej podobnih komponent. Ugotovimo lahko naslednje: * artikulacija po Freyu je splo{nej{a, * projektna naloga je prav tako tudi splo{no uporabljiva in zelo primerna za tehni{ko - tehnolo{ko pod-ro~je, * uporabljiva je pri osnovah tehnike in tehnologije na razredni stopnji, pri tehniki naravoslovju in tehniki, * nepogre{ljiva je pri izvajanju teh-ni~nih dnevov, projektnih tednov in tehni~nih interesnih dejavnosti, * izredno primerna je pri pouku teh-ni~ne vzgoje (tehnike in tehnologije) v osnovni {oli, pri strokovno -teoreti~nih premetih razli~nih usmeritev v srednji poklicni in tehni~ni {oli in pri prakti~nem pouku v vseh programih in usmeritvah srednjega polklicnega in tehni~nega izobra-`evanja, * od u~iteljeve iznajdljivosti, znanja in didakti~ne usposobljenosti pa je odvisno, kako bo znal teoreti~na iz-hodi{~a prilagoditi in usmeriti v pravo in uspe{no smer. LES wood 52 (2000) 5 Raziskave in razvoj 151 Slika 3b. Robot iz lesa - sestavljanka (ina~ice) 3. NAMESTO SKLEPA Projektna naloga je tista strategija vzgojno - izobra`evalnega dela, kjer gre za razvoj divergentnega mi{ljenja, ustarjalnih sposobnosti, pridobivanja, poglabljanja, urjevanjanja in uporabe znanja s podro~ja tehnike, tehnologije, organizacije dela, ekonomike, er-gonomije, ekologije, informatike in ra~unalni{tva, industrijskega oblikovanja itd. Pri u~nih urah, ki gradijo projektno nalogo je potrebno pobude in motive za ravnanje soo~iti s potrebami, interesi, sposobnostmi in nagnjenji otrok ter tako ustvarjati ustrezen, kakovosten in prijazen vzgojno - izo-bra`evalni proces ter jih usmerjati v projektni na~in mi{ljenja in ravnanja, ki ima izredno pomembno in od-lo~ilno mesto tudi v poklicnem `ivlje-nju, in sicer za poslovno uspe{nost in odli~nost. 4. VIRI 1. Hänsel, D.: Das Projektbuch Grundschule, Belz Verlag, Weinheim; Basel, 1995. 2. Papotnik, A.: Specialna didaktika in metodologija tehni~ne vzgoje, Zveza ogranizacij za tehni~no kulturo Slovenije, Ljubljana, 1988. 3. Papotnik, A.: Prispevki k didaktiki tehni~ne vzgoje za razredno stopnjo, Pedago{ka fakulteta Maribor, Maribor, 1991. 4. Papotnik, A.: Prvi koraki v projektno nalogo, Didakta, Radovljica, 1992. 5. Papotnik, A., Aber{ek, B., Florjan-~i~, F.: Zaustavimo izganjanje teh-ni~ne vzgoje iz predmetnika devetletne osnovne {ole, Republika, Ljubljana, 20. 06. 1996. 6. Rottluff, J.: Selbständig lernen; Arbeiten mit Leittexten; Belz Verlag; Weinheim und Basel, 1992. Slika 4. Miselni vzorec. Primerjava komponent projektne naloge z artikulacijo po Freyu LES wood 52 (2000) 5 Raziskave in razvoj 152 Morda pa sodite med tiste, ki sicer veliko in dobro pi{ejo, pa potem ne najdejo primernega naslova za svojo stvaritev. Brez skrbi... Tukaj pomaga Martinijeva metoda (Martini, guverner Kako pisati? Lenobi je ime Eritreje). Neko~ ga je pisun poprosil Gioachinoza nasvet: “Napisal sem ~udovito delo, pa nikakor ne najdem naslova”. “Omenjate muhe v svoji knjigi?” je nadebudne`a pomembno vpra{al Martini. “Neee, zakaj? “Razmi{-ljam...”. “Kaj pa paj~evine?” je hotel vedeti guverner. “Tudi ne...”. Potem Tole sem se odlo~il napisati v hudi in ni mogel dokon~ati, so mu novinar- imava naslov: Brez muh in paj~evin. uredni{ki stiski. Res ni lahko pisati. V~- ji nastavili past. Nekega jutra se je v asih ni dovolj “municije”, zdaj spet vseh ~asopisih na vidnih mestih poja- V~asih zadostuje drobna inspiracija. pravega navdiha ne in ve~na lenoba. vila naslednja vest: “Ravnokar so v Rossini je baje neko~ dejal: “Dajte mi Nekateri niso dovolj samozavestni (saj Srednji Ameriki posadili mahagonije- seznam za pralnico in napi{em vam ne znam pisati!). Naj vam povem, da vo drevesce. Iz njega bodo izdelali opero!” je ko{ najbolj{i prijatelj pisateljev (moj klavir na katerem bo maestro Rossini je vedno poln!). Lenoba? Kralj lenob kon~no komponiral svojega Wilhelma ^e pa niste preve~ gotovi o tem kar je bil veliki Gioachino Rossini, avtor Tella”. Dobili so ga v nekaj dneh... Ali pi{ete, potem se vpra{ajte, kako bi Seviljskega brivca. Gaetano Donizetti, mora na{e uredni{tvo res posaditi isto povedali ~ez sto let (prosto po prav tako slaven operni skladatelj, ki smrekice iz katerih bodo izdelali Va{o Samuelu Butlerju). Morda le dobim je slovel po izjemno hitrem komponi- pisalno mizo, za katero boste kon~no Va{ prispevek. ranju, je neko~ rekel o Rossiniju: leno- napisali obljubljeni ~lanek za Les? ba brez primere, za svojega Brivca je Va{ Niko Torelli rabil celih 13 dni! Ko pa so Rossinija ^e ste vra`everen “loterijski” tip, po-prisilili roki in posebne okoli{~ine, je tem bi morda vrgli “dinar”: ~e bo cif-znal biti silno hiter. Svojemu rojstnemu ra, greste balinat, ~e bo mo`, sko~ite mestu Pesaru je obljubil znamenito na “dva deci” in ~e ostane v zraku, Tatinsko srako (La Gazza Ladra). Bilo boste napi{ite ~lanek za Les. Iz lastne je na dan premiere, o uverturi pa ne izku{nje Vam povem, da “dinar” nikoli duha ne sluha. Obupani direktor ope- ne ostane v zraku. In tako ni ~lankov, re je zaprl Gioachina v sobo v prvem pa~ pa zviti ge`nji in rde~i nosovi. nadstropju skupaj s {tirimi mo~nimi “kulisen{ibarji”, ki so imeli ukaz, da ga “spodbujajo” h komponiranju in da vsak napisan list takoj vr`ejo skozi okno (nobenega popravljanja ve~!). Spodaj so namre~ `e ~akali notni prepisovalci. Svojemu prijatelju je kasneje pisal: “Danes vem prav za gotovo. ^e ne bi pisal, bi namesto notnega lista vrgli skozi okno kar mene”. Tako je v nekaj urah nastala ena najlep{ih uvertur... Koliko “kulisen{iberjev” rabite, da boste kon~no napisali svoj prvi prispevek za Les?! Gioachino je najraje kuhal ali pa po~ival. Ko je sli{al, da mu rojaki nameravajo postaviti drag spomenik, je izjavil “Dajte kar meni denar in obljubim vam, da bom vsak dan nekaj ur ~isto pri miru stal na podstavku”. To bi mu ustrezalo... Zgodbico o Wilhelmu Tellu sem vam neko~ `e povedal. Ker ga Gioachino nikakor ni LES wood 52 (2000) 5 Znanje za prakso 153 ZNANJE za prakso Konstrukcija lesenega trama Povzetek Inovacije v lesarstvu danes niso prav pogoste, saj velja ta panoga za eno najstarej{ih in zato “zrelih” gospodarskih dejavnosti, kjer je bilo v dolgem ~asu njenega obstoja `e marsikaj odkritega. Kljub temu pa je prostora za nove ideje in zamisli ter izvirne re{itve, ki radikalno zni`ujejo stro{ke ter pove~ujejo uporabo in kvaliteto lesa in lesnih izdelkov {e dovolj. Dokaz za to je izvirna re{itev konstrukcije lesenega trama, prikazana v nadaljevanju. Elemente kon~nega raz`agovanja hloda, ki imajo po tri pravilne (ostre) robove in po en zaobljen rob medsebojno sestavimo in spojimo tako, da so njihovi obli robovi obrnjeni navznoter. [tirje obli robovi v sredini trama tako tvorijo odprtino, ki nastane po celotni dol`ini trama in omo-go~a njegovo zra~enje, uporabna pa je tudi za druge namene. Zunanje stranice trama, ki je v celoti ostroroben, imajo radialen rez letnic drevesnega debla in tako tvorijo izjemno kvalitetno povr{ino. Tram je stabilen, ne poka in se ne zvija ter poleg drugih prednosti in prihrankov omogo~a prihranek na osnovni surovini (lesu) do 30 %. Re{itev, pisana na ko`o stavbenikom, gradbenikom ter proizvajalcem monta`nih hi{ je za{~itena s patentom {t. 200000060. Re{itev Predmet re{itve (izuma) je konstrukcija lesenega trama (tra-mi~a, morala). Tramovi se uporabljajajo predvsem v grad-beni{tvu (npr. monta`ne hi{e) in predvsem za ostre{ja vseh vrst, vendar njihova uporaba s tem ni omejena. Tramovi, ki so predmet izuma, so obi~ajno kvadratnega ali Slika 1. Surov hlod pravokotnega profila, dimenzij od pribli`no 10 x 10 cm do obi~ajno 16 x 16 cm, lahko pa tudi ve~. Znani postopki izdelave tramov v osnovi obsegajo dva na~ina: - obdelavo hloda (drevesnega debla) iz vseh {tirih strani tako, da dobimo ustrezen profil - raz`agovanje hloda v manj{e trami~e ali deske ter njihovo lepljenje v ustrezen profil. Slabost obeh znanih postopkov izdelave tramov je slab izkoristek lesa ter neodporna zunanja povr{ina tramov, saj zunanjo povr{ino definira vzdol`en prerez po ploskvah let- Slika 2. Prvi razrez hloda nic drevesnega debla, nov postopek pa daje izdelek (tram), ki je po vseh stranicah radialen. Dodatna slabost prvega na~ina znanega postopka izdelave tramov je {e ta, da je za izdelavo potreben hlod velikega premera, ki je drag in ki ga ni racionalno umetno su{iti. Ker les ni umetno (pri visokih temperaturah) su{en, v njem obstajajo insekti in mikroorganizmi, ki les uni~ujejo. Nesu{en les je nagnjen tudi k pokanju in zvijanju. Poleg tega zaradi racionalnosti (izkoristka lesa) odrez okroglin ni popoln in posle-di~no vzdol`ni robovi tramov niso pravilni in ostri. Naloga in cilj izuma je konstrukcija trama, ki bo omogo-~ala: - visok izkoristek lesa, - uporabo tudi drobne hlodovine, to je hlodov manj{ega premera, - mo`nost racionalnega umetnega su{enja in s tem po-ve~anja kvalitete trama, - visoko kvaliteto povr{ine trama in pravilne vzdol`ne robove, - veliko trdnost trama. Ta , nova konstrukcija je shematsko prikazana skozi celoten postopek na sedmih slikah in celoti zadovoljuje postavljenim zahtevam: LES wood 52 (2000) 5 Znanje za prakso 154 Slika 3. Elementa prvega razreza Slika 4. Drugi razrez (razrez elementov prvega razreza) Slika 5. Elementi drugega razreza Slika 7. Konstrukcija trama po izumu ka 2, ob obeh straneh po znanih na~inih vzporedno ob-`aga in obrusi ter razpolovi. Ob`agana stranska dela sta manj{a od stranice kvadrata, ki bi ga dobili, ~e bi ob`ago-vali v kvadratni prerez. Torej je obrez manj{i od premera hloda deljeno z kvadratnim korenom iz 2. V na{em primeru je obrez pribli`no 30 % manj{i. S takim obrezom in razpolovitvijo smo pridobili dva elementa prvega raz`agova-nja kot ka`e slika 3. Elementa prvega raz`agovanja sta dovolj tanka, da ju je mogo~e in ju je tudi smiselno umetno su{iti. Nato se elemente prvega raz`agovanja ponovno vzporedno ob`aga ali obrusi ter razpolovi in sicer v enakih razmerjih, kot pri prvem razrezu (slika 4). Elementi drugega, to je kon~nega raz`agovanja so prikazani na sliki 5. Elementi drugega raz`agovanja imajo po tri pravilne ostre robove ter po enega zaobljenega. Za izdelavo trama pravokotnega (vendar ne kvadratnega) prereza so obrezi ustrezno druga~e dimenzionirani. Ker so tramovi po izumu izdelani iz drobne hlodovine, so elementi raz`agovanja obi~ajno kraj{i kot so tramovi, ki jih zahtevajo uporabniki. Po znanih na~inih je mogo~e elemente poljubno podalj{ati, kot ka`e sl. 6. Slika 6. Spajanje elementov drugega razreza po dol`ini Po izumu je konstrukcija lesenega trama prikazana na sliki 7. Elementi kon~nega razreza, eventualno podalj{ani, kot je opisano, se zlo`ijo in medsebojno spojijo tako, da so njihovi obli robovi obrnjeni navznoter, to je vsi {tirje obli robovi so v sredini. Na sredini trama tako nastane odprtina po dol`ini trama. Pri tak{ni zlo`itvi elementov imajo zunanje stranice trama radialni rez letnic debla drevesa, kar je razvidno iz slike 7. Spajanje se po izvedbenem primeru opravi z lepljenjem po znanih postopkih. Eventualno dru-ga~no spajanje je v okviru izuma. Prav tako so poleg kvadratnih mo`ni tudi kakr{nikoli pravokotni prerezi trama. Izvedeni poizkus je potrdil dejstvo, da nova konstrukcija lesenega trama tudi v praksi v celoti izpolnjuje v izhodi{~u postavljene zahteve in je zrela za industrijsko aplikacijo. Primer (poizkus) smo izvedli na hlodu premera okrog 15 cm pribli`no okroglega prereza (slika 1). Hlod po izvedbenem primeru ni umetno su{en. Tak{en hlod se, kot ka`e sli- Simon MERKAC LES wood 52 (2000) 5 Znanje za prakso 163 Izbira `aginih listov za ve~listni kro`ni `agalni stroj (I. del) UVOD Zaradi svoje produktivnosti in kvalitete `agane povr{ine so danes v lesnoindustrijskih obratih ve~listni kro`ni `agalni stroji nenadomestljivi. Da bi pa z njimi dosegli optimalne rezultate, je treba re{iti celo vrsto problemov, ki predvsem zadevajo izbiro, uporabo in vzdr`evanje stroja pa tudi izbiro, uporabo in vzdr`evanje ustreznega orodja, to je `aginih listov. Ne da bi podcenjevali pomen tudi drugih problemov v zvezi z delovanjem stroja, je treba poudariti, da so problemi, povezani z `aginimi listi, pomembnej{i, da ne re-~emo najva`nej{i, saj neposredno vplivajo na rezultate dela, na produktivnost, kvaliteto `agane povr{ine in na na-tan~nost dimenzij `aganih elementov. 1. VRSTE @AGINIH LISTOV ZA VE^LISTNE KRO@NE @AGALNE STROJE Poznamo dve osnovni vrsti teh listov: obi~ajne in tiste z oplemenitenimi zobnimi konicami (trdo kromirane, steliti-zirane in s karbidnimi trdinami). Obi~ajni so izdelani iz niz-kolegiranega orodnega jekla in toplotno obdelani na do-lo~eno trdoto. Trdokromirani `agin list je prav tako izdelan iz enakega jekla, na njegovo stransko povr{ino pa je nane-sen tanek sloj trdega kroma. Tudi stelitizirani `agini listi so izdelani iz nizkolegiranega orodnega jekla, na zobnih konicah pa je stelit. Listi s plo{~ico iz karbidne trdine, izdelani iz nizkolegiranega orodnega jekla, so toplotno obdelani na dolo~eno trdoto. 2. KONSTRUKCIJA IN ZNA^ILNOSTI @AGINEGA LISTA 2.1. Obi~ajni in trdokromirani `agini listi Kot `e omenjeno, so listi izdelani iz nizkolegiranega orodnega jekla in toplotno obdelani na trdoto, ki omogo~a neovirano razpiranje zob (slika 1). Parametri dimenzij lista so prikazani na preglednici 1. Med vsemi oblikami zob, ki jih uporabljamo pri kro`nih `aginih listih, je priporo~ljiva predvsem oblika PV (slika 2), s hrbtom v obliki loka, in oblika KV (slika 3) s prelomljenim hrbtom. Obe obliki zob sta od vseh oblik naj{ir{i in sta zato najbolj stabilni, kar pomeni, da je razprtje najstabilnej{e in zato najte`e izgubi dimenzijo oz. se manj{a. Bo~na stabilnost zob oz. stabilnost razprtja je pri `aginih listih za ve~listne kro`ne `agalne stroje posebno va`na, saj je to prvi pogoj za stabilno {irino re`e, s ~imer je zmanj{ana nevarnost trenja v re`i. Slika 2 in 3. Oblika zob PV in KV Parametri kotov so naslednji: Cepilni kot (g): za trd les 20 - 24°, za srednje trde listavce in iglavce 24 - 28°, za zelo mehak les (lipovina, topolovi-na) je priporo~ljiv 30° in ve~. Enostransko razprtje: za trd les je priporo~ljivo a = 0,5 do 0,6 mm, pod posebnimi pogoji tudi 0,3 do 0,35 mm (pri manj{ih listih premera do 250 mm, z majhno prosto vi{ino lista nad prirobnico), za srednje trde listavce in iglavce v mejah a = 0,6 do 0,7 mm, za mehke lesove pa 1,0 mm in ve~. Povsod se ve~je vrednosti nana{ajo na vla`en les, manj{e pa za suh in zmrznjen les. Pri uporabi kro`nih `aginih listov na ve~listnih kro`nih `agalnih strojih je kljub vsej previdnosti velika mo`nost trenja ob re`i, kar povzro~i gretje in dilatacijo materiala posebno v podro~ju cone zob; zato je priporo~ljivo izdelati dilatacijske zareze, ki kompenzirajo dilatacijo listov in tako prepre~ujejo izgubo napetosti in ravnine ter nastanek razpok. Obi~ajni `agini listi so relativno manj odporni proti izrabi oz. otopitvi, zato jih moramo pogosteje menjati in ponovno ostriti. To je posebno o~itno pri listih za ve~listni kro`ni `agalni stroj, kjer je proces `aganja kontinuiran in zato pri delu ni ve~jih zastojev, zaradi ~-esar listi {e bolj otopijo. Ker pa je menjava listov pogosto precej komplicirana in dolgotrajna, se je po mo`nosti ~-imbolj izogibljemo. LES wood 52 (2000) 5 Znanje za prakso 164 Iz navedenih razlogov je priporo~ljiva uporaba trdokromira-nih listov, ki so prav tako izdelani iz nizkolegiranega jekla, toplotno so obdelani, na povr{ino pa se z galvanskim postopkom naneseni tanki sloji trdega kroma. Ti sloji pre-pre~ujejo hitro izrabo zobnih konic.Taki listi otopijo dva- do trikrat po~asneje od obi~ajnih, kar je seveda odvisno od priprave oz. uporabe. Parametri dimenzij, kotov in vse druge karakteristike so enake kot pri obi~ajnih listih. Pri vzdr`evanju teh listov moramo biti posebno pozorni, saj z nepravilnim postopkom lahko po{kodujemo sloj kroma, s ~imer seveda izgubimo vse prednosti kromiranih listov, z drugimi besedami - list otopi kot obi~ajni, nekromirani. 2.2. Stelitizirani `agini listi Telo lista izdelujejo iz nizkolegiranega orodnega jekla in ga toplotno obdelajo na dolo~eno trdoto, ki je lahko malo vi{ja, ker teh listov ne razpiramo. Ve~ja trdota prispeva k ve~ji togosti, kar je pri teh listih zelo ugodno, ker zmanj{uje vibracije. Na konice zob navarimo stelit, obi-~ajno stelit 12, ki je pokazal najbolj{e rezultate.Parametri dimenzij so enaki kot pri obi~ajnih listih. Zaradi pove~-anja koli~ine `agovine, ki nastane pri `aganju, je nekoliko pove~an korak zob. Priporo~ljivo je izdelati ventilacijske odprtine ali dilatacijske zareze, na katere so nalotane plo{~ice iz karbidnih trdin, ki rabijo za odstranjevanje `agovine oz.dlak z `agane povr{ine. Ventilacijske odprtine so posebno primerne pri velikih vi{inah `aganja. Bo~ni prosti prostori so enaki enostranskemu razprtju in jih dolo~imo glede na vrsto in stanje lesa. Cepilni kot je prav tako ravno tak kot pri obi~ajnih listih. Stelit je zelo odporen proti izrabi oz.otopitvi in trenju,zaradi ~esar se precej po~asneje izrabi oz. otopi v primerjavi z obi~ajnimi listi. Odporen je tudi proti po{kodbam oz. lomom. Vendar je kljub temu treba paziti na tujke velike trdote, ki lahko povzro~ijo odlom dela stelitiziranega zoba. Pri obnovi po{kodovanih zob je treba po{kodovani del stelita v celoti odstraniti in navariti novega. 2.3. Kro`ni `agini listi s plo{~icami iz karbidnih trdin V glavnem poznamo dve vrsti listov: z omejitvijo debeline iverja (slika 4) in s standardno obliko zob (najpogosteje KV), ki je prikazan na sliki 5. Priporo~ljiva je oblika glavne konice zoba z ravno ostrino tipa “A” (slika 6) in listi z izme-ni~no pre~no ostrino tipa “B” (slika 7). Oba tipa imata lahko tako imenovani nagibni kot “g“, kar pomeni, da je sprednja povr{ina povr{ina zoba po{evna glede na ravnino lista oz. na os lista. Listi z ravno glavno ostrino so manj ob~utljivi za po{kodbe, vendar je `agana povr{ina slab{e kvalitete. Izmeni~no po{evna glavna ostrina pa je ob~utlji-vej{a za po{kodbe, `agana povr{ina pa je kvalitetnej{a.Te probleme moramo upo{tevati pri izbiri lista za posamezno operacijo. Slika 6. Konica zoba z ravno ostrino tipa “A” Telo `aginega lista je izdelano iz nizkolegiranega orodnega jekla in obdelano na dolo~eno trdnost, ki zagotavlja optimalno togost. Na konice zob so nalepljene plo{~ice iz karbidnih trdin dolo~ene vrste. Premeri listov so usklajeni s predlogi proizvajalca stroja. Debeline `aginih teles morajo biti prilagojene obremenitvi lista med delom, to je med `aganjem. To velja tudi za {irino plo{~ic iz karbidnih trdin, od katere je odvisna {irina re`e oz. bo~ni prazni prostor. @e omenjeni parametri se mo~no razlikujejo pri posameznih proizvajalcih, zato ne bi bilo smiselno objavljati vse podatke. Bistveno je, da se pri izbiri lista za dolo~eno operacijo posvetujemo s proizvajalcem, ki bo predlagal najbolj{o re{itev.Paziti moramo, da izberemo list z zadostno debelino Nadaljevanje ~lanka v naslednji številki. nosilnega telesa, ki bo omogo~ila normalno delo lista brez deformacij. Cepilni koti se prav tako gibljejo med 6 - 20°, mag. Vladimir NAGLI], najve~ do 25°, kar je odvisno od namena uporabe lista. Izidora Kršnjavoga 14, 47000 Karlovac Slika 7. Konica zoba z izmeni~no pre~no ostrino tipa “B” LES wood 52 (2000) 5 GZS-Zdru`enje lesarstva 155 Dimi~eva 13, 1504 ljubljana Tel.: (+386 61) 18-98-284, 18-98-283, Fax.: (+386 61) 18-98-100, 18-98-200 Informacije {t. 4/2000 Iz vsebine: IZ DELA ZDRU@ENJA POZITIVEN REZULTAT SLOVENSKE LESNE INDUSTRIJE V LETU 1999 EVROPSKA INDUSTRIJA PARKETA SRE^ANJE MALIH IN SREDNJIH PODJETIJ V ESTONIJI NOVICE IZ PODRO^JA STANDARDIZACIJE NOVICE IZ OKOLJEVARSTVENEGA PODRO^JA PONUDBE IN POVPRA[EVANJA PRILOGA: PODATKI O PROIZVODNJI V LETU 1999 IZ DELA ZDRU@ENJA Obisk predstavnikov slovenske lesne industrije v Bosni in Hercegovini, 5.-7. april 2000, v organizaciji GZS-Zdru`enja lesarstva. Delegacija lesne industrije Slovenije (33 ~lanov delegacije), v kateri so poleg predstavnikov lesnopredelovalnih podjetij bila zastopana {e dva predstavnika iz trgovine, profesor iz BF-Oddelek za lesarstvo, predstavnica iz MEOR-ja in odgovorni urednik revije Les, se je v za~etku aprila mudila na tridnevnem obisku v BIH. Obisk v gospodarskih zbornicah in v lesni industriji BIH je v okviru krepitve sodelovanja med Slovenijo in BIH organiziralo GZS-Zdru`enje lesarstva in Slovensko veleposlani{tvo v Sarajevu. Sprejem delegacije je bil tako v Srbskem in Federacijskem delu BIH zelo prijazen in programsko dodelan. Slovensko delegacijo sta skoraj ves ~as spremljala na{ veleposlanik in ekonomski svetnik iz Sarajeva. Poleg plenarnih in individualnih zasedanj so bili organizirani {e obiski in razgovori po posameznih podjetjih: MDP Vrbas, KRIVAJA Zavidovi~i, [IP Konjuh @ivinice, STUP^ANICA Olo-vo, Drinja~a Kljadan, itd. Tako je LIPA Ajdov{~ina izkoristila prisotnost slovenske lesarske delegacije in odprla svojo prenovljeno prodajalno (prodajalno je odprl veleposlanik Maru{i~). Sicer pa je slovenska blagovna menjava z BIH v l. 1999 po zadnjih podatkih bila pozitivna, saj je izvoz v BIH zna{al 26,7 milijonov USD, uvoz pa 15,4 milijonov USD. Strategija razvoja slovenske lesne in pohi{tvene industrije za doseganje vi{je konkuren~ne sposobnosti ter za konku-ren~no vklju~evanje na enotni trg EU @e na 5. seji UO GZS-Zdru`enja lesarstva je uvodni~ar mag. Zager Miran (Center za mednarodno konkuren~nost -CIC) predstavil predlog dispozicije z naslovom Strategija razvoja slovenske lesne in pohi{tvene industrije za doseganje vi{je konkuren~ne sposobnosti ter za konkuren~no vklju~eva-nje na enotni trg EU. LES wood 52 (2000) 5 GZS-Zdru`enje lesarstva 156 Preglednica 1. Slovenska blagovna menjava z BIH - Uvoz v l. 1999 Zap.štev. KN NAZIV IZVOZ_KG IZVOZ_USD UVOZ_KG UVOZ_USD 1. 440792900 LES BUKVE, @AGAN PO DOL@INI IPD.,NAD 6 MM DEBELINE,DRUG 36274 16169 16649509 4051150 2. 440392000 LES BUKVE, NEOBDELAN ALI RAZ^ET., NEZAŠ^ITEN 0 0 21535610 3426587 3. 440320900 LES IGLAVCEV,DRUG 0 0 19946986 1280795 4. 440399980 LES DRUGIH DREVES,NEOBD.ALI RAZ^ET.,NEZAŠ^ITEN, OSTALI 0 0 10145180 936473 5. 940190300 DELI SEDE@EV,DRUGI,IZ LESA 19116 58158 378307 738461 6. 440710989 LES IGLAVCEV, @AGAN PO DOL@. IPD., NAD 6 MM DEBELINE, DRUG 36049 6404 3409090 575935 7. 940161000 SEDE@I, Z LESENIM OGRODJEM, TAPECIRANI 71525 402901 205289 535121 8. 440710910 LES IGLAVCEV, @AGAN PO DOL@. IPD., NAD 6 MM DEBELINE, JELKE, 'PICEA ABIES KARST' ALI SREBRNA JELKA 49478 14964 1942872 491094 9. 440799980 LES DRUG. DREVES, @AGAN PO DOL@INI IPD.,NAD 6 MM DEBELINE,DRUG 0 0 1562032 413399 10. 940360100 LESENO POHIŠTVO, DRUGO, KI SE UPORABLJA V JEDILNICAHIN DNEVNIH SOBAH 232287 439831 111412 309661 Preglednica 2. Slovenska blagovna menjava z BIH - Izvoz v l. 1999 Zap.štev. KN NAZIV IZVOZ_KG IZVOZ_USD UVOZ_KG UVOZ_USD 1. 940190809 DELI SEDE@EV, DRUGI, OSTALI 95613 5385634 53920 265516 2. 441820800 VRATA,PODBOJI IN PRAGOVI,IZ DRUGEGA LESA 1271987 2549054 1100 8078 3. 441810500 OKNA,VRATA Z OKNI IN OKVIRJI,IZ LESA IGLAVCEV 749229 2090994 100 273 4. 940360900 LESENO POHIŠTVO,DRUGO,OSTALO 724017 1333616 51242 131634 5. 940540950 ELEKTRI^NE SVETILKE IN SVETILA,DRUGE,IZ DRUGIH MATERIALOV, ZA CEVNE FLUORESCEN^E SVETILKE 198005 1319531 0 0 6. 940350000 LESENO POHIŠTVO,ZA SPALNICE 648782 1141060 57428 107141 7. 940600390 MONTA@NE ZGRADBE, @ELEZNE ALI JEKLENE,DRUGE 603920 1001454 14656 10743 8. 940320990 KOVINSKO POHIŠTVO,DRUGO,OSTALO 225834 809575 8 148 9. 441019509 PLOŠ^E, IVERNE, IZ LESA, POVRŠIN. OBDELANE S PAPIRJEM, IMPREGNIRANIM Z MELAMINSKO SMOLO, DRUGE 2440161 671809 0 0 10. 441011909 PLOŠ^E, IVERNE, PRAMENSKE, IZ LESA, DRUGE 2342925 612080 0 0 Projekt izdelave strategije razvoja sektorja in predhodnega analiti~nega ovrednotenja stanja ter potencialov v sami bran`i in slovenskem okolju (drugi sektorji) ter tudi v okolju enotnega trga EU, je po zasnovi ve~fazen: * Faza 1: Primerjalna analiza stanja (u~inkov, rezultatov) sektorja in posameznih proizvajalcev (naro~nik:Slovenska razvojna dru`ba). ^as izvedbe: 25.3.- 25.5.2000. Faza 1 je po dispoziciji identi~na s preizku{eno analiti~no shemo, ki jo je CIC uporabil `e pri obutvenem in tekstilnem sektorju in je bila s strani komisije EU pozitivno ocenjena. Primerjalna analiza stanja (u~inkov), kot bo narejena v prvi fazi projekta, zadostuje tudi zahtevam MGD, kajti ob relevantni vsebini za SRD bo v tem segmentu analize narejena tudi za SRD nerelevantna primerjalna anliza ukrepov in podpornih institucij ter po potrebi tudi u~inkov dosedanjih oblik podpore sektorju. Primerjalnost se bo odra`ala tako v obliki analize sektor v EU v primerjavi s slovenskim sektorjem, kot tudi v obliki analize slovenski sektor v primerjavi z drugimi slovenskimi sektorji. * Faza 2: Primerjalna analiza razvojnih potencialov sektorja in posameznih proizvajalcev (naro~nik: MGD). ^as izvedbe: 25.3.- 25.5.2000. Poleg analize u~inkov (rezultati/posledice) je za pripravo kvalitetne strategije razvoja nujna tudi analiza razvojnih potencialov, kajti predmet ukrepanja so potenciali (faktor- ji), ukrepanje pa naj bi dalo nove u~inke. Pri pripravi “Strategije pove~evanja konkuren~ne sposobnosti slovenske industrije” je avtorska skupina dala velik poudarek prav analizi razvojnih potencialov. Omenjena analiza je bila narejena `e v letu 1995, tako da danes rezultati takratne analize razvojnih potencialov v mno-go~em niso ve~ a`urni, vendar pa je sama metodologija analize - ob nekaterih dopolnitvah - {e danes aktualna. * Faza 3: SWOT analiza in koncipiranje konverzijskih notranjih in zunanjih ukrepov ter aktivnosti za doseganje strate{kih ciljev (naro~nik: GZS). ^as izvedbe: 25.5.2000 -25.7.2000. Zaradi operativnosti tretje faze in zaradi nujnosti zagotovitve soudele`be vseh zainteresiranih bran`nih podjetij pri SWOT analizi in pri opredeljevanju ciljev ter ukrepov, je smiselno, da to fazo projekta koordinira GZS oziroma konzorcij bran`nih podjetij, ki tvorijo skupni “tehnolo{ki center”. Vsebinski sklopi tretje faze analize so: * SWOT analiza: opredelitev prednosti, slabosti, prilo`nosti in gro`enj in na osnovi le-teh tudi osnovnih razvojnih zaostankov panoge; * Primerjalna anlaiza strategij v EU: predvsem za Italijo, Avstrijo in Nem~ijo bodo podrobno analizirane bran`ne strategije; * Opredelitev strate{kih ciljev:glede na ugotovljene razvoj- LES wood 52 (2000) 5 GZS-Zdru`enje lesarstva 157 ne zaostanke in primerjalne analize tujih strategij bodo po ~asovnih horizontih opredeljeni kratkoro~ni, srednjero~ni in dolgoro~ni strate{ki cilji notranjega (podjetni{kega) in zunanjega (vladnega) zna~aja; * Podporne institucije: opredelitev institucij in operativnih aktivnosti za doseganje strate{kih razvojnih ciljev. Faza 3 je vsebinsko nadgradnja prvih dveh faz, v kateri se proizvajalci skupaj z GZS-Zdru`enjem lesarstva lahko aktivno vklju~ijo. Analiti~nima fazama sledi faza, kjer nosilci obeh prvih faz skupaj z naro~niki projekta definirajo razvojne zaostanke in postavijo kratkoro~ne (horizont enega leta), sred-njero~ne (horizont 3 let) in dolgoro~ne (horizont 6 let) cilje. Za tretjo fazo projekta bosta karakteristi~ni obliki dela tudi delavnici. Na prvi bodo predstavljeni in verificirani analiti~ni izsledki obeh prvih faz, na drugi pa bo predstavljena sinteza ugotovitev, predstavitev razvojnih zaostankov in opredelitev razvojnih ciljev s potrebnimi vsebinskimi ukrepi za doseganje teh ciljev in s potrebnimi institucijami za izvajanje ukrepov. Strategija bi morala biti praviloma zaklju~ena in predstavljena nekje v mesecu septembru, v ~asu Ljubljanskega sejma pohi{tva. POZITIVEN REZULTAT SLOVENSKE LESNE INDUSTRIJE V LETU 1999 Po zadnjih podatkih APP je lesna industrija poslovno leto 1999 zaklju~ila pozitivno. Medtem ko je {e v letu 1998 ustvarila 3,9 milijarde SIT neto izgube, pa je v letu 1999 ustvarila v povpre~ju 2,7 milijardi SIT neto dobi~ka (manj{o neto izgubo lahko zasledimo v Obdelavi in predelavi lesa). ^isti dobi~ek se je v povpre~ju pove~al za 128 %, na drugi strani pa se je ~ista izguba zmanj{ala za skoraj 34 %. Objavljamo tudi prve podatke o dodani vrednosti v lesni industriji po podpodro~jih, ki smo jih ravnokar prejeli iz obdelave od slu`be SKEP-GZS. Dodana vrednost je v Obdelavi in predelavi lesa porastla za 4,2 % (kar je pod povpre~jem gospodarskih dru`b skupaj in predelovalnimi dejavnostmi), v Proizvodnji pohi{tva in drugih predelovalnih dejavnostih pa je porastla za 10,7 % (kar je nad obema povpre~jema). [e vedno pa dodana vrednost v lesni industriji zaostaja za predelovalnimi dejavnostmi v povpre~ju za ~etrtino. Preglednica 4. Dodana vrednost v lesni industriji Dodana vrednost v lesni industriji v 1999 Dod. vred./Z ECU Indeks Gospodarske dru`be 20.224 105,7 Predelovalne dej. 18.918 107,1 20 Obdelava in predelava lesa 13.181 104,2 20.1 @aganje,skobljanje,impregniranje lesa 12.951 110,4 20.2 Pro. furnirja, vezanega lesa, ploš~ 14.807 96,0 20.3 Lesno stavbarstvo 12.506 106,5 20.4 Pro. lesene embala`e 9.332 93,6 20.5 Pro. dr. izd. iz lesa, plute, protja 15.766 102,0 20.51 Pro. dr. izd. iz lesa 15.786 102,0 20.52 Pro. izd. iz plute,slame,protja 9.322 1286,2 36 Pro. pohištva, dr. predelovalne dej. 14.124 110,7 36.1 Pro. pohištva 13.636 104,4 36.11 Pro. sede`nega pohištva 13.483 107,6 36.12 Pro. dr. pohištva za poslovne prostore 11.623 95,5 36.13 Pro. dr. kuhinjskega pohištva 12.500 95,1 36.14 Pro. dr. pohištva 14.428 109,6 36.15 Pro. `imnic 19.179 92,8 36.2 Pro. nakita, ipd. 13.047 101,3 36.3 Pro. glasbenih instr. 11.190 99,4 36.4 Pro. športnih izd. 18.618 204,6 36.5 Pro. igra~ 16.677 110,1 36.6 Dr. predelovalne dej. 15.341 114,9 36.62 Pro. metel, krta~ 18.672 117,1 36.63 Pro. dr. izd., d.n. 15.082 114,8 Vir: Obdelava SKEP- GZS, maj 2000 Preglednica št. 3. ^isti dobi~ek in ~ista izguba v lesni industriji v letu 1999 (podatki so v mio SIT) ^isti dobi~ek ^ista izguba Neto izguba 1999 Indeks 99/98 1999 Indeks 99/98 1999 Obd. in pred.lesa (DD20) 1.873 207,4 2.121 207,4 -248 Proizvodnja pohištva, dr.pred.dej. (DN36) 5.715 201,2 2.800 111,7 2915 Skupaj 7.588 202,7 4.921 139,4 2667 Vir: Poro~ilo o poslovnem izidu, sredstvih in obveznostih do virov sredstev gospodarskih dru`b v RS v letu 1999 z majhnim porastom evropskega trga parketa. Seveda pa obstajajo razlike od dr`ave do dr`ave. Med nordi{kimi dr`avami izstopa samo [vedska, ki je rast podvojila, medtem ko je bila rast v ostalih dr`avah manj izrazita. V srednji Evropi, se pri~akuje, da bo imela Nem~ijo pribli`no enako rast kot v letu 1998, enako se pri~akuje tudi za Avstrijo, Francijo in [vico. Tudi italijanski in {panski trg parketa je bil relativno stabilen. V strukturi prodanega parketa pa pada dele` “mozaika” v primerjavi s klasi~nim parketom. Leto 1999 je tudi okarakterizirano z nara{~ujo~o konkurenco, saj je vstopilo na trg veliko novih dobaviteljev - tudi izven Evrope - da bi posku{ali pridobiti dele` na evropskem trgu. Tudi trgovinski sejem Domotex, ki je bil 15.-18. januarja 2000 v Hannovru vliva optimizem evropskim proizvajalcem pohi{tva za leto 2000, saj so tako razstavljalci kot tudi obiskovalci sejma izjavljali, da je bil sejem pozitivno obarvan in razgovori zadovoljivi. Vir: EPF, CEI-Bois Managing Board Meeting, marec 2000 EVROPSKA INDUSTRIJA PARKETA SRE^ANJE MALIH IN SREDNJIH PODJETIJ V ESTONIJI Evropsko zdru`enje proizvajalcev parketa (FEP) pri~akuje, da Industrijska in gospodarska zbornica Estonije bo 23. in 24. bo evropska industrija parketa zaklju~ila poslovno leto 1999 novembra 2000 v Tallinnu organizirala Interprise sre~anje LES wood 52 (2000) 5 GZS-Zdru`enje lesarstva 158 malih in srednjih podjetij lesne dejavnosti pod imenom Forest 2000. Poslovno sre~anje, na katerem bo sodelovalo okrog 250 podjetij, je namenjeno predvsem podjetjem iz: * gozdarske dejavnosti, * proizvajacem lesa in lesnih proizvodov, * proizvajalcem lesenih hi{ in ostalih objektov, * proizvajalcem papirja in papirnih proizvodov, * proizvajalcem pohi{tva, * proizvajalcem sorodnih dejavnosti. Zainteresirana podjetja se za podrobnej{e informacije lahko obrnejo na: GZS-Oddelek za evropske zadeve, Metka Pe{e-ren, tel.: 061 18 98 130. NOVICE IZ PODROČJA STANDARDIZACIJE Standardi ISO za sistem vodenja varnosti pri delu Centralni sekretariat ISO je ponovno odprl vpra{anje potrebnosti standardov za sistem vodenja varnosti pri delu, po vzoru britanskega standarda BS 8800. Ta tema je bila leta 1996 `e obravnavana na konferenci ~lanic ISO, vendar ni naletela na enoten odziv. Kljub temu se je na nacionalnih ravneh delo ponekod nadaljevalo in po treh letih je problematika ponovno aktualna. S strani ISO je v javno obravnavo dana pobuda za sprejem navodil v obliki mednarodnega standarda. Nov zakon o meroslovju Nov Zakon o meroslovju, ki je pri~el veljati 25. marca 2000, je nadomestil zakon iz leta 1995. Z novim zakonom se meroslovni sistem ne spreminja. Razlog za oblikovanje novega zakona je ustvarjanje pravne podlage za prevzem vseh direktiv EU v slovenski pravni red. V starem zakonu je bilo namre~ nekaj ovir, ki so prepre~evale implementacijo direktiv EU tako imenovanega “novega pristopa“. Urad RS za standardizacijo in meroslovje, ki je v skladu z Dr`avnim programom za prevzem pravnega reda EU odgovoren za harmonizacijo meroslovnih direktiv EU z na{im pravnim redom, na~rtuje, da bo implementacijo opravil do konca leta 2001. S sprejetjem novega zakona (Uradni list RS {t. 22) se vse bolj pribli`ujemo cilju, ki je enakopravna vklju~itev vseh subjektov, ki delujejo v meroslovnem sistemu Slovenije, v meroslov-no infrastrukturo enotnega trga Evropske unije. NOVICE IZ OKOUEVARSTVENEGA PODROČJA Okolje postaja iz dneva v dan pomembnej{a vrednota, kar se odra`a tako v odnosu ljudi do okolja, kot tudi v vse celo-vitej{i regulativi na tem podro~ju. Sprejeta okoljska regulati-va ne ureja vseh vpra{anj na podro~ju predelave in kori{~-enja lesnih tvoriv z posebnimi - prilagojenimi akti. Na teh podro~jih veljaj splo{ne zakonodaja. Sodelovanje pri urejanju odprtih bran`nih vpra{anj, kar pomeni definiranje stabilnega prostora delovanja podjetij na tem podro~ju, je klju~na naloga Zdru`enja lesarstva na tem podro~ju. Vstopanje v integracije EU prina{a tudi harmonizacijo zakonodaje na okoljskem podro~ju. Uvajanje direktiv prina{a spreminja pogoje delovanja podjetij. Klju~nega pomena je sledenje smeri razvoja okoljske zakonodaje. Delovna skupina Okolje v okviru konfederacije C.E.I BOIS, katere ~lan je GZS- Zdru`enje Lesarstva, je delovala v zadnjem obdobju predvsem na naslednjih podro~jih: 1. Pakiranja in odpadne embala`e - priprava direktive z jasnimi dolo~ili glede dele`a vra~ljive embala`e in dele`a embala`e, ki jo je mogo~e reciklirati; 2. Se`iganju odpadkov (treated- hazardous wood...) - priprava direktive, ki bi urejala pogoje se`iga; 3. Recikliranje - Standardizacija oziroma rangiranje trdnih BIO-goriv - dolo~itev skupin biomase in dolo~itev meje med biomaso in biomaso z dodatki, za katere je potreben se`ig odpadkov (dopustnih koncentracij posameznih snovi v biomasi), ki jo lahko uporabljamo v energetske namene; 4. Lesni prah - sprejetje direktive oziroma dolo~itev skupnih dopustnih koncetracij lesnega prahu in ostalih elementov uredbe. V organizaciji GZS-Slu`be za tehnolo{ki razvoj je v aprilu potekala diskusija o delovnem gradivu Strategija in kratko-ro~ni akcijski na~rt zmanj{evanja toplogrednih plinov, ki ga je pripravil MOP. V okviru strategije, ki jo lahko dobite na spletnih straneh MOP-a, so dolo~ene smernice za dosego `e sprejetih obveznosti RS na podro~ju zmanj{evanja emisij toplogrednih plinov (Kyoto protokol, Okvirna konvencija ZN o spremembi podnebja, Odlo~ba EU (1999/296/EC). Vse morebitne pripombe na omenjeno Strategijo lahko posredujete na GZS - Zdru`enje lesarstva. PONUDBE IN POVPRA[EVANJA [tevilka PP 11866 / 01 Brazilsko podjetje povpra{uje po vrtnem pohi{tvu. Podjetje MELLO & SOUZA LTDA Ulica RUA MARECHAL DEODORO, 51, SUITE 1610 Po{ta 80020 Kraj CURITIBA PARANA Dr`ava BRAZILIJA Telefon +55 / 41 / 232 53 11 Telefaks +55 / 41 / 224 30 69 E-Mail mellosouza@ netpar.com.br [tevilka PP 11888 / 01 [pansko podjetje i{~e dobavitelja hrastovega lesa v plo{~ah, za proizvodnjo parketa. Podjetje PROCOMEX Kontaktna oseba g. Carlos Sanz Lopez Ulica C/RODRIGUEZ S. PEDRO, 2 Po{ta 28015 Kraj MADRID Dr`ava [PANIJA Telefon +34 / 91 / 508 30 30 Telefaks +34 / 91 / 508 19 40 [tevilka PP 11903 / 01 Podjetje iz Velike Britanije i{~e dobavitelja furnirja. Podjetje CITY DECORATIONS Kontaktna oseba g. R. Epsom Ulica 10 BROADLANDS LES wood 52 (2000) 5 GZS-Zdru`enje lesarstva 159 Kraj KENT CTJ 9JJ, CANTERBURY Telefon +00 385 44 600-170, 600-724 Dr`ava VELIKA BRITANIJA Telefaks +00 385 44 600-877 Telefon +44 / 122 / 747 02 30 E-mail pleper-metalflex@ sk.tel.hr Telefaks +44 / 122 / 778 09 75 Francosko podjetje iš~e dobavitelja hrastovih ploš~ 2 x 1 m. Podjetje iz Hrva{ke se zanima za skupna vlaganja. Velikost dobav: 50-70.000 m³ letno. Podjetje PLEPER, d.o.o., Novska Informacije: Francoska gospodarska zbornica, g. Morot Kontaktna oseba g. Petar Ple{ Michele, Ulica Kolodvorska 45 tel.: 01 47 55 65 90, fax: 01 47 55 60 05, Kraj 44330 Novska e-mail: m.morot@ dijon.cci.fr. Dr`ava Hrvatska Priloga: Podatki o proizvodnji, predelavi, zalogah in prodaji lesnih in drugih izdelkov v letu 1999 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA Oznaka Naziv EM S Proizvodnja S Predelava SZaloge SProdaja 20.10.10.10 LESENI PRAGOVI, NEIMPREGNIRANI M³ 1,654 1,681 134 226 20.10.10.31 @AGAN LES M³ 124,943 50,499 34,302 68,538 20.10.10.33 @AGAN LES M³ 29,881 6,346 1,500 23,599 20.10.10.35 DR. @AGAN LES SMREKE IN JELKE M³ 146,171 36,352 7,995 113,645 20.10.10.37 @AGAN LES BORA M³ 2,823 716 19 2,920 20.10.10.39 DEŠ^ICE M³ 172 0 0 172 20.10.10.53 @AG. BUKVA, ZOB^AST. SPOJ. SKOBL. BR M³ 41,767 20,735 5,752 19,157 20.10.10.53 @AG. HRAST, ZOB^AST. SPOJ. SKOBL. BR M³ 482 189 79 257 20.10.10.53 @AG. TRD. LIST., ZOB^AST. SPOJ. SKOBL. M³ 9,943 177 465 10,037 20.10.10.53 @AG. MEH. LIST., ZOB^AST. SPOJ. SKOBL. M³ 2,919 1,489 141 1,363 20.10.10.55 @AG. TROP. LIST., ZOB^AST. SPOJ. SKOB M³ 120 0 0 120 20.10.10.59 @AG. BUKVE, SKOBL., BRUŠ., >6MM M³ 65,018 29,978 17,230 29,149 20.10.10.59 @AG. HRASTA, SKOBL., BRUŠ., >6MM M³ 11,872 11,361 465 465 20.10.10.59 @AG. TRD. LIST., SKOBL., BRUŠ., >6MM M³ 1,360 791 489 661 20.10.10.59 @AG. MEH. LIST., SKOBL., BRUŠ., >6MM M³ 33 26 16 97 20.10.21.10 LES IGLAVCEV, PROFILIRAN KG 948,000 0 64,000 994,000 20.10.21.53 LES LISTAVCEV, PROFILIRAN (RAZEN KG 2,093,648 0 72,000 2,459,648 20.10.21.55 LADIJSKI POD,PARKET IZ LESA M² 44,812 44,812 20.10.22.00 LESNA VOLNA, LESNA MOKA KG 47,800 0 0 47,800 20.10.23.03 IVERI, SEKANCI IZ LESA IGLAVCEV KG 32,330,627 0 58,000 32,416,627 20.10.23.05 IVERI, SEKANCI IZ LESA LISTAVCEV KG 8,928,157 0 17,000 8,938,157 20.10.31.15 DROGOVI IGLAVCEV, IMPREG. M³ 10,518 2,145 6,500 9,677 20.10.32.00 PRAGOVI, IMPREGNIRANI M³ 2,148 323 2,292 20.10.40.05 @AGOVINA KG 32,870,708 4,272,590 8,000 28,902,118 20.10.40.09 DR. LESNI KG 48,706,947 26,486,682 2,048,068 23,123,117 LES wood 52 (2000) 5 GZS-Zdru`enje lesarstva 160 Oznaka Naziv EM S Proizvodnja S Predelava SZaloge SProdaja 20.10.90.00 IMPREGNACIJA OBLOVINE TISO 20,667 20,667 20.20.11.05 VEZANE PLOŠ^E, IZ FURNIR.IGL. M³ 18,898 328 257 18,643 20.20.11.09 DR. VEZANE PLOŠ^. IZ FURNIR. LISTOV M³ 6,444 712 357 6,106 20.20.12.53 DR. VEZANE PL.,>=1 SLOJEM IVERKE M³ 100 11 7 102 20.20.12.55 DR. VEZANE PL., SREDICA M³ 6,609 366 604 5,742 20.20.12.59 DR.VEZANE, FURNIRANE, LAMINIRANE M³ 1,684 0 0 1,684 20.20.13.33 IVERKE, NEOBDEL., SAMO OBRUŠENE M³ 239,195 102,070 7,514 138,558 20.20.13.35 IVERKE, OPLEMENITENE Z LAMINATI, Z M³ 35,494 0 1,008 35,170 20.20.13.37 IVERKE, OPLEMENIT. S M³ 79,379 23,126 2,751 55,626 20.20.13.39 DR. IVERNE IPD. PLOŠ^E IZ LESA M³ 0 0 3 2 20.20.14.13 VLAKN. PL.>0,8G/CM³, NEOBD., NEPREV M² 6,242,984 93,643 627,918 6,480,995 20.20.14.15 VLAKN. PL.>0,8G/CM³, OBDEL., PREVLE M² 63,174 0 31,303 59,485 20.20.21.13 FURNIR, SPOJEN, OBDELAN, OBRUŠEN, I M² 754,104 0 2,128 755,576 20.20.21.18 DRUG FURNIR, IZ IGLAVCEV M³ 99 0 5 106 20.20.21.18 DRUG FURNIR, IZ LISTAVCEV M³ 21,353 9,870 2,915 10,538 20.20.22.00 ZGOŠ^EN LES M³ 6,039 0 216 5,987 20.30.11.10 OKNA, VRAT.OKNA, OKENSKI OKVIRI, KOS 290,500 7,167 22,128 295,556 20.30.11.53 VRATA, VRAT. OKVIRI, PODBOJI, LESENI KOS 655,458 0 174,877 655,928 20.30.11.55 VRATA, VRAT. OKVIRI, PODBOJI, LESENI KOS 293,610 920 29,240 283,197 20.30.11.59 DR. VRATA, VRAT.OKVIRI, PODBOJI KOS 13,837 0 2,336 13,795 20.30.12.15 PARKETNE DEŠ^ICE,ZA MOZAI^NI M² 475 0 40 1,309 20.30.12.19 DR. PARKETNE DEŠ^ICE, IZ LESA M² 23,202 1,400 5,280 24,403 20.30.12.30 LESENI OPA@I ZA BETONSKA DELA KG 28,087,949 0 1,814,112 27,284,580 20.30.12.50 SKODLE, @AGANE, KLANE, IZ LESA KG 2,648,000 0 0 2,700,000 20.30.13.01 LEPLJENI NOSILCI, LESENI KG 3,597,115 1,689,806 1,907,309 20.30.13.03 STENSKE OBLOGE LESENE KG 2,725,442 0 1,292,978 2,361,407 20.30.13.05 STOPNICE LESENE KG 257,650 0 0 257,650 20.30.13.09 DR. STAVBARSKI IZD. LESENI KG 919,409 0 34,846 928,719 20.30.20.00 LESENE MONTA@NE ZGRADBE KOS 2,447 0 256 2,516 20.40.11.33 PALETE, LESENE KOS 836,969 7,815 11,909 825,262 20.40.11.35 PALETNI ZABOJI IPD. TOVORNA KOS 1,080 0 0 1,080 20.40.12.13 ZABOJI, ŠKATLE, SODI IPD. LESENA KG 139.300 0 0 139.300 20.51.11.00 LES. ORODJE, DR@AJI, ŠKATLE, ^EVLJAR KG 428,800 100,000 356,000 20.51.14.55 KRSTE KOS 48,831 8,510 49,560 20.51.14.59 DRUGI IZDELKI IZ LESA, D. N. KG 916,776 255,000 771,776 25.21.30.59 PLOŠ^E, LISTI, TRAK, FOLIJE, DR. NEOJA KG 396,620 270,000 65,000 227,367 25.21.42.75 PLOŠ^E, AMINO KG 150,664 0 116,164 159,977 25.23.14.55 OKNA,OKENSKI OKVIRJI, PLASTI^NI KG 2,787,420 2,787,420 LES wood 52 (2000) 5 GZS-Zdru`enje lesarstva 161 Oznaka Naziv EM S Proizvodnja S Predelava SZaloge SProdaja 25.23.15.58 STREŠNI KG 26,718 0 1,606 25,262 25.24.26.00 IZOLIR. DELI ZA KG 37,345 0 150 37,395 26.22.10.50 KORITA, UMIVALN.,BANJE, ŠKOLJKE, IZ KOS 76,599 0 49 76,641 26.30.10.73 LOŠ^. KERAM. PLOŠ^.,>=90CM², LON^E M² 1,217,634 289,155 1,187,390 28.73.13.30 DR. MRE@E IPD.IZ KG 27,818 27,818 28.75.27.33 PALETE IPD. PLOŠ^ADI, IZ @ELEZA, KG 15,895 0 0 15,895 28.75.27.87 IZVESNE TABLE IPD.,ZNAKI,IZ KOS 76,769 0 1,656 75,694 28.75.27.87 IZVESNE TABLE IPD.,ZNAKI,IZ KG 260,892 0 7,761 260,055 33.10.16.53 NAPR. ZA KOS 4,964 23 5,016 33.10.16.53 NAPR. ZA KOS 4,964 23 5,016 35.12.11.30 JADRNICE ZA PLOVBO PO MORJU KOS 98 0 0 114 35.12.13.30 POMORSKE MOTORNE ŠPORTNE KOS 150 0 2 225 35.30.21.00 JADRALNA LETALA IN PILOTIRANI KOS 12 0 0 13 36.11.11.55 VRTLJIVI SEDE@I,NASTAVLJIVI,NA KOS 22,156 0 77 22,142 36.11.11.59 VRTLJIVI SEDE@I,NASTAVLJIVI,BREZ KOS 8,029 0 539 7,773 36.11.11.75 OBLAZINJENI PISARNIŠKI KOS 5,770 0 208 5,663 36.11.11.90 NEOBLAZINJENI SEDE@I,KOVINSKI KOS 6,968 693 6,503 36.11.12.10 SEDE@I,SPREMENLJIVI V LE@IŠ^A KOS 21,787 0 2,832 21,814 36.11.12.55 OBLAZINJENI PISARNIŠKI KOS 8,138 0 412 7,934 36.11.12.59 DR.OBLAZINJENI SEDE@I,LESENI KOS 301,617 0 18,581 292,239 36.11.12.90 NEOBLAZINJENI SEDE@I,LESENI KOS 1,544,542 0 29,852 1,560,356 36.11.13.09 DRUGI SEDE@I KOS 70,606 0 724 70,111 36.11.14.10 DELI ZA LESENE SEDE@E KG 2,870,943 660,660 81,064 2,163,115 36.12.11.10 PISALNE,RISALNE MIZE KOS 7,444 15 7,429 36.12.11.30 KOVINSKE PISALNE MIZE, <= 80 CM KOS 1,350 50 1,390 36.12.11.53 KOVINSKE MIZE, <= 80 CM KOS 3,905 569 3,575 36.12.11.55 KOVIN.PISARNIŠKE POLICE,<=80 CM KOS 8,983 0 283 9,511 36.12.11.73 KOVIN.OMARE Z VRATI, >80CM KOS 290 340 36.12.11.75 KOVIN.OMARE S PREDALI, >80CM KOS 1,400 0 130 1,270 36.12.11.95 SESTAVLJIVO KOS 570 0 0 620 36.12.11.99 DR.KOVIN.PISARNIŠKO KOS 4,290 0 17 4,445 36.12.12.30 LESENE PISALNE MIZE,<= 80 CM KOS 33,165 0 1,492 34,016 36.12.12.53 DR.LESENE PISARNIŠKE MIZE,<= 80 KOS 1,948 0 6 1,942 36.12.12.55 DR.LESENO PISARNIŠKO KOS 19,831 0 763 19,664 36.12.12.73 SESTAVLJIVI KOS 8,024 0 3,884 6,182 36.12.12.75 LESENE PISARNIŠKE OMARE, >80CM KOS 7,891 0 666 8,057 36.12.12.95 DR.LES.PISAR.POHIŠTVO,SESTAVLJIVO KOS 1,550 0 0 1,637 36.12.12.99 DR.LES.PISARNIŠKO POHIŠTVO,>80CM KOS 467,868 0 7,084 467,202 LES wood 52 (2000) 5 GZS-Zdru`enje lesarstva 162 Oznaka Naziv EM S Proizvodnja S Predelaa SZaloge SProdaja 36.12.13.00 LESENO POHIŠTVO ZA TRGOVINE KOS 2,901 0 0 2,901 36.13.10.50 LESENO KUHINJSKO KOS 1,463,253 0 30,506 1,454,208 36.13.10.90 DR.LESENO KUHINJSKO POHIŠTVO KOS 483,500 0 4,341 480,463 36.14.11.00 DRUGO KOVINSKO POHIŠTVO KG 2,580,923 0 53,470 2,562,701 36.14.12.35 LESENE POSTELJE, LE@IŠ^A KOS 131,585 0 11,477 130,841 36.14.12.39 LESENE OMARE ZA OBLA^ILA KOS 88,123 0 9,791 88,920 36.14.12.39 LESENI PREDAL^NIKI, KOMODE KOS 55,576 0 9,329 62,976 36.14.12.39 DR. LESENO POHIŠTVO ZA SPALNICE KOS 335,865 0 32,621 328,196 36.14.12.50 LESENO POHIŠTVO ZA DNEVNE SOBE KOS 666,677 0 73,713 647,799 36.14.13.03 LESENO KOPALNIŠKO POHIŠTVO KOS 320,678 0 461 320,652 36.14.13.05 LESENO VRTNO POHIŠTVO KOS 20,512 1,437 19,075 36.14.13.09 DR.LESENO STANOVANJSKO KOS 709,114 0 30,276 699,093 36.14.15.50 DELI ZA LESENO POHIŠTVO KG 15,257,661 909,540 238,972 14,418,257 36.15.11.05 VZMETNICE, S SPIRALNIMI VZMETMI KOS 216,025 0 16,273 209,951 36.15.12.99 POSTELJNI VLO@KI, @IMNICE IZ KOS 16,674 0 2,615 16,682 36.40.11.35 DRUGE SMU^I, RAZEN TEKAŠKIH PAR 301,441 0 4,050 322,487 36.40.13.00 GIMNASTI^NA, ATLETSKA OPREMA KOS 4,749 0 63,591 7,813 36.50.12.30 POLNJENE IGRA^E-@IVALI IPD KOS 69,218 0 15,187 58,335 36.50.20.30 VLAKCI, OPREMA ZANJE KOS 518,364 0 88,552 469,984 36.50.32.50 SESTAVLJANKE, IZ LESA KOS 39,000 41,000 48,000 36.50.33.63 DRUGE IGRA^E, IZ PLASTIKE KOS 251,000 13,000 242,000 36.50.33.79 DRUGE IGRA^E, IZ DRUGIH KOS 509,723 0 84,125 481,074 36.50.43.59 DRUG PRIBOR ZA DRU@ABNE IGRE KG 75,841 52,841 89,400 36.62.11.53 HIŠNE METLE KOS 98,969 30,121 81,474 36.62.11.57 DRUGE KRTA^E ZA GOSPODINJSTVO KOS 10,404 4,952 12,147 36.62.11.90 DRUGE KRTA^E KOS 27,612 5,826 30,185 36.62.12.10 ZOBNE Š^ETKE KOS 260,059 54,149 244,305 36.62.12.33 ^OPI^I ZA BRITJE KOS 2,964 301 3,016 36.62.12.35 Š^ETKE ZA LASE KOS 4,288 837 36.62.12.39 DRUGE Š^ETKE ZA OSEBNO NEGO KOS 54,985 35,244 48,150 36.62.13.33 PRAVOKOTNI SOBOSLIKARSKI ^OPI^I KOS 58,413 8,602 62,636 36.62.13.35 OKROGLI,PLOŠ^ATI PLESKARSKI KOS 598,184 151,200 626,649 36.62.13.50 SOBOSLIKARSKI VALJ^KI, MA^KI KOS 58,515 10,632 69,683 36.62.13.70 KRTA^E,KI SO DELI STROJEV,VOZIL KOS 282,215 30,979 285,422 36.63.25.70 TRAKOVI ZA PISALNE STROJE KOS 105,100 105,100 36.63.33.39 DRUGI GUMBI, NEOBLE^ENI KG 4,230 867 3,809 36.63.75.00 SVE^E, BAKLE IPD. KG 530,700 0 33,000 503,000 LES wood 52 (2000) 5 Intervju 165 Tudi med lesarji so zmagovalci Intervju z Radom Hrastnikom, direktorjem podjetja Paron d.o.o. La{ko, dobitnikom nagrade Gospodarske zbornice za leto 1999 Rado Hrastnik - direktor podjetja Paron, je dobitnik nagrade Gospodarske zbornice za leto 1999 za izjemne gospodarske in podjetni{ke dose`ke. Sve~ana podelitev je bila 25. februarja, zato morda na{ intervju malo zamuja. Veseli smo, da imamo v lesni panogi tako uspe{ne managerje, kot je Rado Hrastnik. S prejeto nagrado je dokazal, da je tudi v tej panogi mo-go~e uspeti in da je uspeh odvisen predvsem od ljudi, njihovih poslovnih potez, ki temeljijo na sposobnosti, anga`iranosti in usmerjenosti v razvoj. ^estitamo! Gospod Hrastnik, pravzaprav niste “lesar po rojstvu” in ste delovali v drugi gospodarski panogi. Kako, da ste se odlo~ili investirati in voditi lesnopredelovalno podjetje? Res sem dolgo ~asa delal v drugi gospodarski panogi, vendar je bila moja prva slu`ba prav v tem podjetju oz. v podjetju BOR La{ko. Torej sem imel prilo`nost spoznati to dejavnost in specifiko prav tega podjetja oz. sem vedel, da ima to podjetje dolgoletno tradicijo in znanje v predelavi lesa. Kljub takratnemu mnenju, da je lesnopredelovalna panoga neperspektivna, sem menil, da ob obnovljivem viru surovine oz. slovenskih gozdovih, znanju in tradiciji lesarstva v Sloveniji, moja odlo~itev ne more biti napa~na. Kriteriji za nagrado so bili kar zahtevni. Poleg uspe{nega finan~nega po-lo`aja in razvojne usmerjenosti podjetja, so morali biti izpolnjeni {e drugi pogoji, kot npr.: uvajanje lastnih blagovnih znamk in razvoj lastnih izdelkov, sodobne metode vodenja in organiziranja poslovanja, obvladovanje tr`i{~a. Kako konkretno izpolnjujete te pogoje v va{em podjetju? Zelo zgodaj smo sprevideli, da je za uspeh podjetja nujno vlaganje v tehno-lo{ki razvoj in razvijanje lastne blagovne znamke. S tem smo za~eli `e v prvem letu poslovanja in nadaljevali vse do danes. Moje znanje s podro~ja strojev, avtomatizacije hidravlike in pnevmatike mi je pomagalo pri tehno-lo{ki prenovi podjetja. @ena Roswita pa se je posvetila razvoju lastnih pohi{tve-nih programov in utrjevanju lastne blagovne znamke PARON. Danes lahko re~em, da je na{e pohi{tvo na tr`i{~u prepoznavno in slovi kot visokokvalitet-no, funkcionalno in sodobno oblikovano. Kar se tr`i{~a ti~e, smo za~eli kot 100 % izvozniki na nem{ko tr`i{~e in v naslednjih 5. letih smo prodajo raz{irili na avstrijsko, {vicarsko, tr`i{~e biv{e Jugoslavije ter veliko vlagali na {iritev prodajne mre`e in uveljavljanju lastne blagovne znamke. Kolikor mi je znano je podjetje PA-RON nastalo pravzaprav iz “razvalin” podjetja BOR, ki ni bilo sposobno pre-`iveti “tranzicijskega obdobja”. Zakaj se BORU s takratnim vodstvom ni uspelo obdr`ati, vam in va{emu podjetju pa je to uspelo? Za ste~aj BORA je prav gotovo kriva izguba jugoslovanskega trga, saj je takratna tovarna BOR ve~ino svojih izdelkov izvozila prav tja. Ne smemo pa pozabiti tudi nizke produktivnosti glede na {tevilo zaposlenih, nefleksi-bilnosti, ki je bila povezana s takratnim politi~nim sistemom, ko je delavski svet, ki mu gospodarski interesi niso bili prioritetni, odlo~al na poli-ti~ni ravni in na odnos zaposlenih do dru`benega premo`enja, ki ga nikoli niso ~utili kot svega. Delavci biv{ega BORA so kot eni izmed prvih v Sloveniji {li skozi ste~aj in se ob tem zavedli vrednosti delovnega mesta in v povezavi s tem tudi odnosa do dela. To je zelo pozitivno vplivalo na kasnej{e delo v dru`bi PARON. Veliko delavcev je brez formalne izobrazbe, z delovnimi izku{-njami iz stare firme, sre~nih, da so spet zasedli delovna mesta, ki jih drugje nikoli ne bi dobili. Ko sva z `eno kupila tovarno, sva od samega za~etka jasno dala vedeti vsem zaposlenim, da je samo odgovorno delo in pripadnost firmi klju~ za uspe{no poslovanje in s tem povezana ohranitev delovnega mesta. Ali mora manager lesnopredelovalnega podjetja biti strokovnjak v lesu? Menim, da manager lesnopredelovalnega podjetja ne potrebuje strokovne izobrazbe lesarske smeri, vendar mora nujno poznati dolo~ene specifi~nosti oz. postopke od sezonske nabave lesa do posebnosti, vezane na njegovo predelavo. Vendar pa je zelo pomembno, da so na klju~nih mestih v podjetju zaposleni ljudje z ustrezno strokovno izobrazbo. Po teh nekaj letih v lesnopredelovalni panogi ste verjetno spoznali, kje so slabosti in kje prednosti na{ih podjetij pred na primer zahodnoevropskimi? Slabosti na{ih podjetij v primerjavi z zahodnoevropskimi so predvsem v LES wood 52 (2000) 5 gospodarski politiki Slovenije, saj je strokovna usposobljenost delavcev v Sloveniji na zelo visoki ravni, tehno-lo{ki nivo je zelo dober, vendar pa so bremena, ki jih dr`ava nalaga gospodarstvu, prevelika. Lastninska struktura podjetja? Z `eno sva 100 % lastnika dru`be PARON. Katera so najpomembnej{a tr`i{~a? Na{a najpomembnej{a tr`i{~a so: Nem~ija, Avstrija, doma~i trg in trgi biv{e Jugoslavije. Kak{ne tr`enjske prijeme in prodajne poti uporabljate za prodor na tuje trge? Na tujih trgih nastopamo prek ve~jih trgovskih hi{, ki imajo vzpostavljeno prodajno mre`o, s tujimi agenti in v zadnjem ~asu tudi s samostojnim nastopanjem na sejmih v tujini. Po podatkih statisti~nega urada Slovenije so gradbena podjetja v letu 1999 zgradila 460 stanovanj, kar je 60 % manj kot leto poprej. Na ve~ novih stanovanj pa ni ra~unati niti v tem niti v prihodnjem letu. Poleg tega imamo {e opravka z upadanjem prirasta prebivalstva. Ali ni to za pohi{tveno industrijo Slovenije zelo nespodbuden podatek? Menimo, da ni, ker je v Sloveniji veliko na novo zgrajenih in prenovljenih hi{, katerih lastniki si `elijo kvalitetno in lepo opremo stanovanja. Slovenski kupci se v zadnjem ~asu vedno ve~ obra~ajo na doma~e proizvajalce, saj poznajo kvaliteto in hiter servis, ki ga nudijo doma~a podjetja. Koliko je zaposlenih v va{em podjetju? PARON d.o.o. La{ko ima trenutno redno zaposlenih 180 delavcev. Brez dobrih kadrov ni uspe{nega podjetja. Kako v va{em podjetju skrbite za razvoj in izobra`evanje kadrov? Intervju V podjetju se dobro zavedamo pomena izobra`evanja kadrov. Zato vsem delavcem, ki ka`ejo interes za to, nudimo mo`nost dodatnega izobra`eva-nja, obisk seminarjev in strokovnih sejmov doma in v tujini. Ali nameravate kot manager ostati v lesni panogi, ali vidite tudi druge izzive zunaj nje? V naravi podjetnika je, da vedno opazuje dogajanja okrog sebe in i{~e nove mo`nosti in izzive. Ni~ ni izklju~enega. Kaj menite o politiki? Na `alost je v politiki premalo ljudi, ki bi izhajali iz gospodarstva oz. premalo je gospodarstvenikov, ki se `elijo ukvarjati s politiko. @alostno je dejstvo, da dr`ava, kot je Slovenija, {e vedno nima plana gospodarskega razvoja. Stvari se re{ujejo na hitro, brez prave vizije dolgoro~nega razvoja. O tem zgovorno govori dejstvo, da je pred kratkim bila lesnopredelovalna dejavnost o`igosana kot neperspektivna panoga in so politiki {ele v preteklem letu odnos do nje spremenili, saj so nenadoma ugotovili, da si je ta industrija iz te`av v ve~ini primerov pomagala sama, da veliko izva`a in zaposluje pre-cej{nje {tevilo delavcev. Pomislite samo, koliko je {e vseh drugih dejavnosti, ki so vezane na lesnopredelovalno industrijo in od tega `ivijo. @al pa `e be`en pogled na dogajanje v slovenski politiki da jasno videti, da se le-ta ukvarja izklju~no sama seboj in sami sebi povzro~enimi problemi, ki so za funkcioniranje gospodarstva, obstoj in blaginjo dr`ave marginalnega pomena. Zaradi vsega tega ostajajo pomembna vpra{anja in te`ave gospodarstva na stranskem tiru. Predvsem pa nas kot izvoznike {e dodatno bremeni monetarna politika Slovenije in mislim, da bodo kmalu spoznali, da vsega bremena tranzicije vendar ne bodo mogli nositi samo izvozniki. Pred nami naj bi bilo obdobje “nove ekonomije”. Zlasti v Ameriki je evforija vlaganja v podjetja iz tega gospodarskega podro~ja: internet, telekomunikacije itd. Ali vidite prihodnost Slovenije v tej sferi? 766 Menim, da prihodnost Slovenije ni samo v tej sferi. Tudi v Ameriki `e popu{~a prvotna evforija, saj se delni~-arji `e bojijo padca prenapihnjene vrednosti delnic tovrstnih podjetij. Dr`ava ne bi smela zanemarjati tradicionalnih panog gospodarstva, {e posebej, ~e le-te tako kot lesna industrija uporabljajo obnavljajo~i se vir slovenske surovine in zaposluje strokovnjake, ki jih na{e strokovne {ole in univerze `e desetletja usposabljajo za te poklice. Ali so na{a lesna podjetja zanimiva za tuji kapital? Katere pozitivne rezultate lahko pri~akujemo s tujimi vlaganji v na{a proizvodna podjetja? Na{a podjetja so vsekakor zanimiva za tuji kapital, vendar je zakonodaja na tem podro~ju {e vedno velika ovira, prav tako pa tudi odnos politike do gospodarstva. Ta je destimulativen za tuje vlagatelje, ki hitro ugotovijo, kak{ne obremenitve nalaga na{a dr-`ava gospodarstvu, kar jih kljub temu, da vidijo velik potencial, odvrne od investicije. Kakor se tuji kapital seli k nam, se tudi dogaja, da se slovenski seli drugam. Zlasti je opaziti selitev v biv{e jugoslovanske republike. Razlogov za tako selitev je lahko ve~: pridobitev trga, ce-nej{e surovine, delovne sile itd. Ste tudi vi `e razmi{ljali o tem? Razmi{ljali smo tudi o tem zaradi ce-nej{e delovne sile, kar je za delovno intenzivno panogo izjemnega pomena, cenej{ih surovin in ne nazadnje tudi zaradi odnosa do lastnikov tovarn, tako imenovanih kapitalistov. Ta beseda ima pri nas {e vedno skorajda pomen psovke, saj si tudi ve~ina izob-ra`enih ljudi v zvezi z njo predstavlja bogata{a, izkori{~evalca ali celo goljufa. Odnos do lastnikov tovarn je v Sloveniji zelo negativen, s tem se na `-alost sre~ujemo vsak dan. Razlog za to je prav gotovo tudi v na~inu raz-mi{ljanja, ki smo ga podedovali iz prej{njega re`ima. Velik del ljudi, ki delajo v dr`avnih slu`bah, in preostalo “negospodarstvo”, ki se ne sre~uje s tr`no ekonomijo, ne ve, koliko skrbi, LES wood 52 (2000) 5 dela in energije mora vlagati lastnik tovarne v svoje delo, ~e `eli obstati v teh te`kih razmerah, {e vedno raz-mi{lja o kapitalistih na star na~in. Dr`ava se umika iz neposrednih fi-nan~nih intervencij v podjetja, kar se je v preteklosti pogosto dogajalo, uvaja pa na~ine, ki bodo spodbujevalni za panoge v celoti. Tako je nastal tudi Razvojni center za lesarstvo v Pivki. Katere koristi pri~akujete vi oziroma va{e podjetje od tega centra? Po registraciji in ureditvi delovnih prostorov v mesecu januarju smo za-~eli s aktivno medijsko predstavitvijo, katere vi{ek je bil obisk ministra za znanost in tehnologijo dr. Lojzeta Ma-rin~ka v prostorih RCL v Pivki. Ker ga je spremljalo okrog trideset novinarjev, so bili {tevilni tudi prispevki v javnosti - ve~ kot 15 objav v ~asopisih, ve~ prispevkov na radiu, od tega trije pogovori in en pogovor za T V. V naslednjih mesecih sta se RCL in GZS intenzivno dogovarjali s pristojnimi na ministrstvih za gospodarske dejavnosti in za znanost in tehnologijo. Cilj sre~anj je bila pridobitev dol-goro~ne podpore pri prilagajanju lesne in gozdarske panoge pogojem poslovanja na notranjem trgu EU, za letos pa predvsem zagotovitev ugodnih javnih razpisov. V leto{njem letu se namre~ postavljajo {tiriletni temelji v okviru Zakona o podpori gospodarskim dru`bam in od njih bo v veliki meri odvisno, koliko in kak{nih javnih razpisov bo razpisnih. Poleg potreb po pripravi strategije lesarstva, za katero je MGD `e podpisal Intervju Od samega za~etka smo bili navajeni, da se lahko zanesemo samo sami nase. S slovensko pohi{tveno industrijo sicer dobro sodelujemo, pozdravljamo to iniciativo, vendar ne pri~aku-jemo posebne koristi od omenjenega centra. Za konec bi rad povedal, da na{i rezultati niso splet sre~nih oko-li{~in, ampak so sad trdega dela, mene in moje `ene Roswite ter celotnega kolektiva: Samo ljudje, ki sodelujejo med seboj in imajo skupno vizijo in cilje ter vidijo prihodnost v tovarni, lahko uspe- pogodbo o financiranju, smo poudarjali tudi pomen podpore pri usposabljanju zaposlenih in pri povezovanju podjetij. Na MZT smo predstavili nujnost sofinanciranja tehnolo{kega razvoja. Glede na osnutke {estih prioritetnih programov je razvidno, da so na{e predloge upo{tevali, zato ra~unamo, do bomo lesarji letos in v prihodnjih letih prek ugodnih javnih razpisov dobili dodatna sredstva za razvoj podjetij in panoge. Objavljena sta `e razpisa MZT za podporo razvoju in za sofinanciranje tehnolo{kih centrov. Pri MGD smo dobili zagotovila za podporo projektu usposabljanja, poskusnemu grozdu in za testirni center, kakor tudi za povezovanje podjetij. Poleg teh aktivnosti je RCL izpeljal v marcu odmevni seminar dr. Aleksandre Kornhauser “Razvoj in izobra`eva-nje v 21. stoletju”, kjer smo dobili tudi dobre povratne informacije, ki so v celoti potrdile na{ razvojni koncept. Da bi spodbudili medsebojno sodelovanje strokovnjakov iz podjetij ustanoviteljic RCL, smo za~eli z izvajanjem 167 jo in se obdr`ijo v tako neugodnih razmerah, kot vladajo pri nas. Hvala, gospod Hrastnik, za va{e zelo zanimive misli, ki dokazujejo, da sta skupaj z `eno Roswito izjemna delavca in gospodarstvenika. Nagrada je {la zagotovo v prave roke. Še enkrat moje iskrene ~estitke in ~estitke na{ih bralcev. Fani POTO^NIK, univ. dipl. ekon. sre~anj vodilnih in strokovnjakov. Med prvimi smo zbrali vodilne in strokovnjake s podro~ja informacijske tehnologije, kar se je izkazalo za zelo pozitivno, saj se to podro~je izredno hitro razvija in pred podjetja postavlja vedno nove zahteve. V tem smislu smo za~eli skupaj s GZS tudi s pripravo projekta elektronskega kataloga slovenske lesne industrije. Katalog je mi{ljen kot pano`ni pilotni projekt GZS, saj bo lahko dober vzorec za podobne kataloge ostalih gospodarskih panog. Lesarskim podjetjem pa bo omogo~al celovito internet-no predstavitev izdelkov, ki jih bo mo-go~e stalno a`urirati. Po vzoru gospodarskih panog iz EU pa ga bo mo-go~e raz{iriti v “Portal slovenske lesne industrije” v katerem bodo vsi pomembni podatki o lesarskih podjetjih in o celotni slovenski lesni industriji. Ena bistvenih nalog RCL je tudi nuditi pomo~ podjetjem pri pripravi vlog na javne razpise in pomo~ pri izvajanju dolo~enih nalog v okviru njihovih projektov. Prve projekte smo sicer za~eli oblikovati `e lani. Ker pa doslej {e ni bilo ustreznih javnih razpisov, smo delali predvsem na pripravi ve~jega {tevila projektov. Ti dobivajo vedno bolj jasne obliko in bodo pre{li v izvedbeno fazo v maju ali takrat, ko bodo podprti z ustreznim razpisom. Igor MILAVEC, univ. dipl. ing. v. d. direktorja RCL Razvojni center za lesarstvo za~el delovati LES wood 52 (2000) 5 Iz naših podjetij 168 Lestro Ledinekova obdelava lesa v novem tiso~letju Pavel Ledinek iz Ho~ pri Mariboru je predstavil 4. aprila prvi skobeljni stroj v Evropi pod imenom Stratoplan 400, ki zmore vrhunsko obdelavo lesa pri hitrosti 400 metrov v minuti. Po sve-~ani otvoritvi so organizirali simpozij o vrhunski tehnologiji v lesarstvu in ustanovili Razvojno raziskovalni center za lesarsko strojni{tvo. Od leve proti desni: dr. Gorazd Sovi~, Janko Razgoršek, mag. Ana Rihtar in Pavle Ledinek V uvodnem nagovoru je Pavel Ledinek avtoritativno in samozavestno opisal nastanek dana{njega podjetja Lestro Ledinek. Spomnil se je svoje mame, ko mu je kot 16-letnemu fanti~u rekla: “Vredno je tisto, kar ustvari{ iz ni~ in sam.” To velja tudi za dana{nji ~as, obdobje tranzicije, je v nadaljevanju navedel kot vodilo vsem ambicioznim in poslovnim partnerjem. Na koncu se je vsem sodelavcem in zunanjim partnerjem zahvalil za uspe{no sodelovanje. Predstavitev podjetja Lestro Ledi-nek Podjetje Lestro Ledinek je vodilno v Sloveniji za proizvodnjo les-noobdelovalnih strojev in orodja. Nastanek sega v leto 1908, ko je stari o~e sedanjega lastnika Pavla Ledineka ustanovil obrtno delavnico za izdelavo sodov. Delavnico je prevzel Ledinekov o~e in od njega sin Pavel, ki je `e kot {tudent strojni{tva izpopolnjeval sodarske stroje, ki v malo spremenjeni izvedbi obratujejo {e danes. Po kon~anem {tudiju je pri~el z izdelavo mizarskih strojev in zaposlil 5 delavcev, kolikor jih je bilo mo`no zaposliti po takratni zakonodaji. Stroje je izdeloval po individualnih `eljah kupcev iz Slovenije in takratne Jugoslavije. Zmogljivosti je pove~eval tako, da so novi obrtniki zaposlovali po 5 delavcev in tako dosegli leta 1978 zaposlitev 20 delavcev in pozneje `e 45 delavcev. Stroje so vedno bolj izbolj{evali, razstavljali na sejmih lesnoobdelovalnih strojev v Milanu in Hannovru, kar je omogo~ilo prodajo tudi ve~jim podjetjem za predelavo lesa doma in v tujini. Leta 1985 je bilo `e 60 zaposlenih. Ker so prostori v sodarski delavnici postali pretesni, je Pavel Ledinek najel kredit pri slovenskih lesarskih podjetjih in pri KB Maribor ter postavil leta 1986 v Ho~ah pri Mariboru novo proizvodno halo. Danes podjetje Lestro Ledinek zaposluje 188 delavcev. Proizvodni program je naslednji: * skobeljni stroji za obdelavo lesa Pavel Ledinek v dru`bi z mariborskim `upanom dr. Gorazdom Sovi~em Mag. Ana Rihtar v pogovoru z dr. Jo`etom Korberjem, sekretarjem Zdru`enja lesarstva pri GZS in prof. dr. Francem Bizjakom iz Biotehniške fakultete, Oddelka za lesarstvo LES wood 52 (2000) 5 Iz naših podjetij 169 Med predstavitvijo stroja STRATOPLAN 400 Del navzo~ih na simpoziju o dose`kih in viziji razvoja lesarske strojne tehnologije rotolesni stroji za ploskovno obdelavo lamel lepljencev in plo{~, kot so iverne, MDF in OSB plo{~e, stroji za izdelavo parketa; sedaj razvijajo opremo za izdelavo ve~-slojnega parketa, profilirni stroji s {iroko uporabnostjo v lesni industriji, specialna oprema za sodarstvo. tehnolo{ke linije za pripravo in obdelavo lepljencev (lepljeni gradbeni nosilci, masivne plo{~e, lepljeni gradbeni les), stroji po naro~ilu. Rotoles je po vsem svetu patentiran postopek poravnavanja lesa s horizontalnim rotiranjem rezkarja. Prednosti sistema obdelave na rotolesnih strojih pred klasi~nim skobljanjem so: * obdelava izjemno kratkih in tankih obdelovancev brez togega vpetja, * visoko kvalitetna obdelava povr{in, ki jih lahko takoj lepimo brez dodatne obdelave, * varna obdelava z majhno mo`nost-jo pred povratnimi udarci, * hitra in enostavna menjava rezalnih plo{~ic in nastavljanje orodja, * zagotavlja paralelnost obdelane povr{ine, * brezhibna obdelava gr~astega lesa in lesa z neobi~ajnimi lastnostmi (kompresijski les...). Glavne dejavnosti in organizacijska shema: - projektiranje, konstruiranje, proiz- vodnja, monta`a in servisiranje les-noobdelovalnih strojev in orodja, - in`eniring, - komerciala in trgovina. Sodelovanje z in{titucijami * Univerza v Ljubljani-Strojna in Bio-tehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, * Univerza v Mariboru-Ekonomska in Strojna fakulteta, Ra~unalni{tvo. Zastopstva v tujini * Lestro Ledinek d.d. ima zastopnike v ZDA, [vici, na Nizozemskem in Poljskem. Izvoz tudi prek svojih podjetij v tujini: * Ledinek Maschinen und Anlagen, Ges.m.b.H. v Avstriji, * Ledinek-TEC Vertrieb und Service, Ges.m.b.H. v Nem~iji. Ledinekovi stroji se vrtijo v 45 dr`avah na vseh kontinentih sveta. Skoraj vsak stroj je nekaj posebnega, saj Ledine-kovi znajo ustre~i posameznim zahtevam kupcev. [tiri generacije delavcev z lesom so pridobile ogromno znanja na podro~ju razvoja novih tehnologij in ob~utek za obdelavo tako `lahtne-ga in `ivega materiala, kot je les. Sve~anemu zagonu stroja Stratoplan 400 je sledil simpozij o dose`kih in viziji razvoja lesarske strojne tehnologije. Gregor Ledinek in mag. Ana Rihtar sta govorila o konstrukcijskem lesu kot novi dimenziji v Evropi. Predvidena je visoka stopnja porasta lepljenja lesa po dol`ini in {irini v plo{~e, nosilce, gradbene elemente in druge namene. To pomeni veliko potrebo po skobljanju lesa oziroma po strojih vrhunske tehnologije. Vizijo slovenske strojne industrije je predstavil prof. dr. Adolf [oster, sodelovanje z univerzo v Stuttgartu prof.dr. Troeger, mag. Ana Rihtar pa ustanovitev Razvojno raziskovalnega centra za lesarsko strojni{tvo. Razlogi za ustanovitev centra so naslednji: * zmanj{anje zaostajanja tehnolo{-kega razvoja za Evropo, * pove~anje dodane vrednosti, * izbolj{anje konkuren~ne sposobnosti, * povezovanje raziskovalne dejavnosti z gospodarstvom, * potreba po pove~evanju vlaganja v raziskave in nove tehnologije. Simpozij pomeni za~etek sodelovanja razvojnega centra z raziskovalnimi in razvojnimi dejavnostmi gospodarskih organizacij znotraj panoge, z razvojnimi dejavnostmi gospodarstva Slovenije in sodelovanje s sorodnimi centri v Evropi na podro~ju stroj-ni{tva in lesarstva. Ciril MRAK, univ. dipl. in`. les. LES wood 52 (2000) 5 Iz naših podjetij 170 Uspe{no poslovanje LIP Bled se nadaljuje Predsednik uprave LIP Bled Jakob Repe, univ. dipl. in`. Najve~je slovensko izvozno lesnopredelovalno podjetje je na novinarski konferenci, 10. aprila, ravno na dan praznika ob~ine Bled, predstavilo rezultate poslovanja v lanskem letu. Predsednik uprave LIP Bled Jakob Repe, univ. dipl. in`., je uvodoma povedal, da je podjetje v celoti ustvarilo v preteklem letu prihodek v vrednosti 7,1 milijarde tolarjev in 113 milijonov tolarjev ali 1,6 % dobi~ka. Do-bi~ek sicer ni v celoti rezultat teko~ega poslovanja, ampak tudi iz uporabe rezervacij iz preteklega obdobja, vendar je kljub temu velika vzpodbuda za {e uspe{nej{e delo v prihodnje. Vrednost izvoza je bila 5,6 milijarde tolarjev ali 80 % prihodka. Najve~ so izvozili v Nem~ijo, in sicer okoli 38 do 42 %. V strukturi prihodkov so udele`ena notranja vrata 51 %, sledijo opa`ne plo{~e, notranje masivno pohi{tvo, vhodna ter gara`na vrata in drugi izdelki. Plan prihodkov za leto{nje leto zna{a 8,3 milijarde tolarjev. Direktor Trgovine Janez Er~ulj, univ. dipl. in`. V podjetju je 900 delavcev, kar pomeni 75 % od 1.200, kolikor jih je bilo do sedaj najve~ zaposlenih. Slovenska lesna industrija je zmanj{ala {tevilo zaposlenih z okroglo 37.000 na sedanjih 20.000 ali na 54 %. Lani za~eta investicija v obrat opa`nih plo{~ v Bohinju in proizvodnjo suho-monta`nih podbojev na Re~ici, ki bo kon~ana v letu 2001, bo zna{ala 1,5 milijarde tolarjev ali 15 milijonov DEM. V posodobitev tehnolo{ke opreme za individualno in maloserijsko proizvodnjo so lani namenili 120 milijonov tolarjev. Proizvodni program in prodajno strategijo je predstavil direktor Trgovine Janez Er~ulj, univ. dipl. in`. LIP Bled je znan na evropskih in svetovnih trgih s svojimi vrhunskimi modeli. V lanskem letu so imeli nate~aj za oblikovanje novega modela pohi{tva iz masivnega lesa, oblikovanje spalnic iz masivnega lesa za nem{ki trg in za razvoj dru`ine vhodnih vrat. Na pohi{tvenem pod-ro~ju velja omeniti poleg znanih modelov Viva, Maja in Fly {e posebej spalnico Val, ki je v proizvodnji `e od lanskega leta, v prenovljenem salonu sedaj testirajo novo spalnico Ana, na podro~ju stavbenega pohi{tva pa tri nove modele vhodnih vrat, ki po videzu in uporabljenih materialih bistveno odstopajo od sedanjih. Posebnost ponudbe podjetja LIP Bled so notranja vrata z zaobljenimi robovi, ki jih izdelujejo od leta 1997. V letu 2000 bodo vlagali v razvoj ra~unalni{ko podprtega upravljanja proizvodnje. Podjetje svoje izdelke predstavlja v svojem salonu na Bledu, v katerem ob~asno prireja Lipov sejem, na sejmih doma in v tujini, v 5 lastnih salonih v Sloveniji (zadnja dva sta v Murski Soboti in Novi Gorici) kakor tudi v pohi{tvenih salonih drugih trgovskih podjetij. Predsednik uprave Jakob Repe je povedal, da se tudi LIP Bled vklju~uje v aktivnosti poslovnega sodelovanja in povezovanja na nabavnem, prodajnem in razvojnem podro~ju v Sloveniji, morda bodo temu sledile tudi kapitalske povezave. Vodstvo podjetja LIP Bled ne skrbi le za odli~nost poslovanja, za kar je leta 1998 prejelo certifikat kakovosti ISO 9001, temve~ si prizadeva tudi za ~im manj{e negativne vplive svojega poslovanja na okolje. Podjetje je v postopku pridobivanja certifikata ISO 14001. Novinarsko konferenco je profesionalno vodila simpati~na temnopolta Kari-dia Toure. Ko sem jo pohvalil zaradi njenega brezhibnega znanja sloven-{~ine, mi je odgovorila, da je rojena v Mariboru. Nisem zardel (ali pa sem), ampak sem ji odgovoril, no, potem ste pa na{i. Ciril MRAK, univ. dipl. in`. les. LES wood 52 (2000) 5 Strokovne vesti 171 Slovenski lesarji v Bosni in Hercegovini Slovensko veleposlani{tvo v Sarajevu pod vodstvom veleposlanika Draga Miro{i~a in ekonomskega svetnika Emiljana @or`a je v za~etku aprila na pobudo Gospodarske zbornice Slo-venije-Zdru`enje lesarstva organiziralo od 5. do 7. aprila obisk delegacije slovenskih lesarjev, ki jo je vodil sekretar Zdru`enja dr. Jo`e Korber. Razgovorov o gospodarskem sodelovanju se je udele`ilo iz Slovenije 33 gospodarstvenikov iz 24 podjetij. Poleg dr. Jo`eta Korberja so bili v delegaciji {e: prof. dr. @eljko Gori{ek-BF, Bo`idar Bajc-Brest Pohi{tvo Cerknica, Ivan Vodopivec in Slavko Marseti~-Damen Se`ana; Janez [tefin, Toni Lenar~i~ in Darko Smrdelj- Javor Furnir in Opa`ni elementi, Franc Pre-vodnik-Jelovica [kofja Loka, Anton Pe~ovnik-Lesna TIP Oti{ki Vrh, Franc Waldhuber-Lestro Ledinek; Janez Zalar, Silvo Brada~ in Stane Rozman-Lik Ko~evje; Nedeljko Gregori~ in Franc ^uk-Lipa Ajdov{~ina, Mihael Arl in Tanja Mohorko-Marles hi{e, Albert Mervi~ in Jo`ko Debenjak-Meblo Iver-ka, Alma @idanek-Ministrstvo za ekonomske odnose s tujino, Vinko Savnik-Mercator, Aldo Mozeti~ in Andrej Rusjan-Mizar Vol~ja Draga, Andrej Novina-Novoles Stra`a, Milan Rada-kovi~-Olympia, Branko Vitamvas-Slo-venijales, Bruno Zagode-Smreka, Janez Peskar in Ljubo Klepac-Sne`nik, Vladimir Greblo-Sora Medvode, mag. Miroslav [trajhar-Svea Zagorje in Ciril Mrak-Zveza lesarjev Slovenije. Predstavitev Bosne in Hercegovine Nekdanja Bosna in Hercegovina je sedaj razdeljena na dve entiteti (oblika bivanja), in sicer: Federacija Bosne in Hercegovine, ki je razdeljena na 10 kantonov in Republika Srbska, ki je razdeljena na 4 regije. Republika Srbska zavzema podro~je severnega dela ob Hrva{ki in vzhodnega dela ob Jugoslaviji (Srbiji in ^rni Gori) z glavnim mestom Banja Luka, Federacija pa zavzema preostali del nekdanje BIH z glavnim mestom Sarajevo. Obe entiteti uporabljata konvertibilno marko KM, mejna kontrola je samo na vstopni strani v BIH, razen na meji z Jugoslavijo zaradi nedefiniranih mejnih sporazumov. Pla~evanje je najbolje v DEM. Bosna in Hercegovina meri 51 tiso~ km2 in je imela 1998 leta 3,6 milijona (leta 1991 4,3 milijona) prebivalcev. Razlika so begunci in ubiti v vojni. Najve~ je Muslimanov 43 %, potem Srbov 31 %, Hrvatov 17 % itn. V BIH je skupaj 20,2 km² gozdov, od tega jih je v Federaciji 56 %. Nekaj kazalnikov stanja v BIH Te~aj USD = 1,68 KM, 100 SIT = 1,04 DEM, ali 1KM je pribli`no 1DEM. Bosna in Hercegovina {e nima avtocest, transport blaga in {tevilo potnikov se je na cestah v obdobju 1991 in 1998 izredno zmanj{al (pripravljajo dovoljenje za uvoz rabljenih avtomobilov samo do najve~ pet let), prav tako na `eleznici. Za orientacijo naj navedem cene: 1kg mesa je 11 KM, krompir 0,80 KM, banane 2 KM, ~evlji od 50 do 100 KM, obleke od 300 do 500 KM, jedilna garnitura od 1.200 do 1.500 KM. Po makroekonomski strategiji je predviden porast bruto doma~e proizvodnje 12 % letno, zaposlenosti 4 %, pov-pre~nih pla~ 9 %, izvoza 25 %, fizi~nega obsega proizvodnje 14 % in cen 3 %. Vrednost izvoza iz Federacije BIH je bila leta 1999 518 milijona USD in uvoz v Federacijo 2,431 milijarde USD. Slovenija je po trgovinski menjavi za Italijo, Hrva{ko in Nem~ijo na ~etrtem mestu, pri uvozu v Federacijo pa s 314 mio USD za Hrva{ko in Italijo na tretjem mestu (Poslovne novine 3/4 2000). Trgovinska menjava Slovenije z BIH Skupna trgovinska menjava Slovenije z BIH je bila leta 1999 v vrednosti Zaloga lesa v BIH in po entitetah Dr`ava BIH Federacija BIH Republika Srbska v 000 m³% v 000 m³% v 000 m³ % Iglavci 113.609 37,6 62.790 37,7 50.819 37,5 Listavci 188.225 62,4 103.613 62,3 84.612 62,5 Skupaj 301.834 100,0 166.403 100,0 135.431 100,0 BDP v milij. USD 1991 10.663 BDP v milij. USD 1998 4.287 2.916 1.371 BDP v USD/prebivalca 1991 2.430 BDP v USD/prebivalca 1998 967 1.041 841 [tevilo zaposlenih 1991 976.400 [tevilo zaposlenih 1998 651.314 407.047 244.267 Pla~e skupaj v USD 1991 308 Pla~e skupaj v USD 1998 176 196 91 Pla~e gospod.v USD 1998 158 160 84 Pla~e skupaj v USD 1999 205 119 Pla~e gospod.v USD 1999 187 106 LES wood 52 (2000) 5 Strokovne vesti 172 484 milijona USD, od tega je zna{al izvoz 363 milijona USD ali 4,2 % slovenskega izvoza, in uvoz 55 milijona USD ali 0,55 % slovenskega uvoza. V izvozu Slovenije leta 1999 v vrednosti 8,545 milijarde USD je BIH na 6. mestu, v uvozu pa trenutno na skromnem mestu, saj je Slovaška z 91 milijoni USD na 20. mestu od celotne vrednosti slovenskega izvoza 9,954 milijarde USD v letu 1999. Najve~ji izvozniki so Gorenje, Fructal..., uvozniki pa Elektro-Slovenija, Koto..., Javor Furnir je na osmem mestu. Slovenija {e nima podpisanih sporazumov (predvsem zaradi nere{enih dolgov Ljubljanske banke) o premo`-enjsko-pravnih odnosih, prosti trgovini in za{~iti investicij, podpisan je sporazum o cestnem prometu. V BIH je registriranih 208 slovenskih dru`b in predstavni{tev, podatki pa so samo za 88 registriranih vlaganj (22 dru`b z eno osebo, 43 d.o.o. in 23 predstav-ni{tev). Lipa Ajdov{~ina je 7. aprila odprla obnovljen salon pohi{tva v Sarajevu, na katerega smo lahko ponosni. Sre~anje slovenske delegacije s predstavniki Gospodarske zbornice Republike Srbske v Banja Luki Vsaka entiteta v dr`avi BIH ima svojo evidenco o poslovanju. Sekretar Zdru-`enja gozdarstva, lesarstva, celuloze in papirja, grafi~ne in novinarske dejavnosti mag. Mile Djuki} je predstavil lesarstvo Srbske Republike. V celotnem zdru`enju je zaposlenih 26 tiso~ delavcev, v gozdarstvu in lesarstvu 21.000, v 56 dr`avnih (109 obratov) in 253 privatnih lesarskih podjetij je zaposlenih 14.000 (od tega je delovno aktivnih 10.000) delavcev. Letni bruto posek zna{a 3,1 mio m³, neto 2,3 mio m³, od tega 2,1 v dr`avni lasti. Mo`na proizvodnja je 1,343 mio m³ hlodovine, 74.000 m³ rudni{kega lesa, 381.000 m³ celuloznega lesa in 309 m³ lesa za ogrevanje. Realni mo`ni obseg proizvodnje zna{a 550.000 m³ `aganega lesa, 18.000 m³ vezanih Mag. Mile Djuki~ je predstavil lesarstvo Republike Srbske (vse slike foto Ciril Mrak) plo{~, 5.500 tiso~ m³ furnirja, 60.000 sti, prav tako tudi podatke o dose`-m³ ivernih plo{~, 8.500 m³ lesonitnih enem fizi~nem obsegu proizvodnje po plo{~... V finalni predelavi je 34 tovarn skupinah izdelkov za R Srbsko od leta pohi{tva, 12 tovarn stavbenega po- 1990 do 1998. hi{tva, 5 tovarn parketa... Skupna mo`na vrednost proizvodnje zna{a 300 milijonov USD (Slovenija okroglo 1 milijarda). Vgrajene zmogljivosti celuloze so 300.000 ton. Ocenjujejo, da je bil dose`eni obseg proizvodnje leta 1999 v primerjavi z letom 1990 v gozdarstvu 70 %, proizvodnji `aganega lesa 60 %, finalni proizvodnji 25 % in celulozni industriji le 6 %. Pred vojno je zna{al izvoz na devizna tr`i{~a 148 milijona USD, od tega v Slovenijo 3,34 % proizvodnje lesne in 4,63 % celulozne industrije. Entiteta Republika Srbska je leta 1999 vlo`ila 181 projektov na Svetovno banko za financiranje, odobrenih so imeli samo za 6 dr`avnih podjetij. Povpre~na pla~a je 270 KM. Vsi udele`enci smo prejeli spisek 41 podjetij, ki so zainteresirana za sodelovanje s Slovenijo, z imeni odgovornih oseb, naslovi, telefoni, faksi in dejavno- Branko Vitamvas med predstavitvijo slovenske lesne industrije Slovenski veleposlanik v BIH Drago Miroši~ LES wood 52 (2000) 5 Strokovne vesti 173 Mo`nosti sodelovanja s stali{~a Gospodarske zbornice R Srbske Pri~akujejo pomo~ republike Slovenije glede na stopnjo razvoja in pri~ako-vano ~lanstvo Slovenije v EU, posebno sodelovanje pri~akujejo med podjetji lesne industrije Slovenije in R Srbske, in sicer na tehle podro~jih: * vklju~evanje podjetij in finan~nih in{tittucij R Slovenije za o`ivljanje proizvodnje v R Srbski, * udele`ba pri modernizaciji tehnologije kot `e poteka na nivoju Federacije BIH (60 projektov), * pove~anje medsebojnega trgovanja in izvoza na druge trge, * preskrbovanje z repro materiali, rezervnimi deli in opremo, * iskanje mo`nosti pla~evanja s kompenzacijami, * vklju~evanje slovenskih podjetij v privatizacijo dr`avnih podjetij, * uvajanje kooperacije, * promocija podjetij (sejmi, posveti, informiranje...), * sodelovanje na podro~ju izobra-`evanja in strokovnega izpopolnjevanja. V nadalevanju je sekretar Zdru`enja les pri GZS dr. Jo`e Korber opisal lesarstvo Slovenije, temu so sledile predstavitve predstavnikov podjetij Republike Srbske in Slovenije. S slovenske strani so nastopili Nedeljko Gregori~-Lipa Ajdov{~ina, Darko Smrdelj-Javor Pivka, Branko Vitam- vas-Slovenijales, Vinko Savnik-Mer-cator, Aldo Mozeti~-Mizar, Andrej Novina-Novoles in @eljko Gori{ek-BF. Po predstavitvi so sledili bilateralni razgovori med posameznimi zainteresiranimi podjetji in nato pot v Zavi-dovi~e na ogled nekdanjega giganta Krivaja, ki zaposluje 4.300 delavcev (nekdaj 10.500). Zaradi vojnih grozot se je {tevilo prebivalstva zmanj{alo z nekdanjih 57 tiso~ za 20 tiso~. Glede na videno stanje ogromnega kompleksa kombinata je pri~akovati v ~asu privatizacije velike spremembe. Zve~er smo pri{li v Sarajevo okoli 21. ure. Potovali smo prete`no podnevi in videli `alostno podobo mnogih poru{-enih hi{ in praznih naselij. Glede na pribli`ajo~e se ob~inske volitve 8. aprila je bilo ob cesti polno reklamnih panojev. Iz ~lanka o ob~inskih volitvah sem prebral naslednjo misel: “Ko je v dr`avi kaos, je biti sramota bogat in visok uradnik.” (Konfucij -Kong FU-Tse, od 551. do 479. p.n.š.). Zve~er sem sli{al v poro~ilih v hotelski sobi, poleg mo~ne volilne propagande (volitve financira mednarodna skupnost), da bodo izpla~ali pokojnine za mesec januar. Naslednji dan, 6. aprila smo imeli podobno sre~anje delegacije s predstavniki Federacije BIH na Gospodarski zbornici v Sarajevu. Prejeli smo spisek 75 podjetij lesne industrije in 45 gozdarskih podjetij z ustreznimi podatki za vzpostavitev kontaktov tudi v prihodnje. Sledili so bilateralni razgovori, ogled gradbi{~a Trgovskega centra Mercator v Sarajevu (otvoritev bo 1. decembra), podobnega Hiper-marketu v Ljubljani, tovarne [ipad interier Sarajevo (proizvajalec stavbenega pohi{tva, notranje opreme in monta`nih hi{ zmogljivosti 7 do 10 mio DEM, ki jih izkori{~a 30 do 40 %) in mesta Sarajevo. Ustavili smo se na mestu prve borbene linije srbskega napada na mesto Sarajevo v ulici poleg `idovkega pokopali{~a. Pogled na {e vedno mnoge prazne skeletne stolpnice je ganljiv do solz in se ~-lovek vpra{a, kako se lahko nekaj tak{nega zgodi in ali res niso mo`ni pravo~asni kulturni ~love{ki dogovori, oziroma razvoj, ki bi nekaj tak{nega onemogo~al. Sli{ali smo, da je bilo v vojni v BIH po neuradnih podatkih 200.000 mrtvih (brez izgub na srbski strani), od tega v Sarajevu 12.000. Sarajevo je imelo 244 tiso~ prebivalcev (leksikon Sova 1976 str. 863), sedaj jih ima 620.000. Tako intenzivno pove~evanje {tevila prebivalstva (kak{na stopnja rasti prebivalstva bo v prihodnje in koliko ljudi bo ~ez 50 in 100 let) ote`uje ekonomsko re{evanje populacije v ustaljeni in homogeni dru`bi, kaj {ele v ve~ nacionalni in verski dru`bi, kjer nastajajo plodna tla za privilegije, nepravilnosti, korupcijo, oziroma nekako vgrajene misli v mnogih Bosanski del delegacije na sre~anju v Sarajevu Slovenski del delegacije na sestanku v Sarajevu LES wood 52 (2000) 5 Strokovne vesti 174 Predstavniki Gospodarske zbornice Sarajeva Delegacija na gradbiš~u novega trgovskega centra Mercator v Sarajevu Vinko Savnik pred sliko novega trgovskega centra spektive. V razgovoru z lastnikom nekega lokala sem sli{al hvalo po dolgem in po~ez, da je v BIH mnogo denarja in bogastva (ne vidi pa rev{~ine, nezaposlenih, nizkih pla~, zastarelo tehnologijo, mnogih tovarn, ki ne obratujejo...), da je bila Bosna v nekdanji Jugoslaviji surovinska baza, da Slovenija potrebuje tr-`i{~e in da bo Sarajevo postalo center sveta. Njegovo raz-mi{ljanje je bilo popolnoma nasprotno taksistom, ki so izgubili nekdanje delo v tovarnah in seveda tudi od uradne politike. V kantonu Sarajevo je bilo leta 1999 83.203 zaposlenih, {tevilo nezaposlenih pa 50.274. Stopnja nezaposlenosti zna{a 37,6 %, skupaj z delavci na ~akanju celo 46,9 % (Kemal Grebo-Gospodarska zbornica kantona Sarajevo). Pri tem moramo upo-{tevati, da je dele` zaposlenih na 100.000 prebivalcev bistveno ni`ji kot v Sloveniji. Zadnji dan obiska smo si ogledali moderni `agarski obrat v kraju Stup-~anica - Olovo, ki raz`aga 90.000 m³ hlodovine, podjetje Drinja~a (`agarski obrat obratuje, tovarna gradbenega pohi{tva stoji zaradi vojnega uni~enja) in urejeno podjetje [IP Konjuh v @ivinicah. Slovenska delegacija je bila povsod lepo, kulturno in poslovno sprejeta. V tem pogledu smo bili dele`ni njihove znane gostoljubnosti, poznala pa se je poleg gopodarskega sodelovanja in pomo~i v razli~nih oblikah (neka mama je rekla, da je njen otrok pre`ivel, ker je dobivala od slovenske Karitas hrano in mleko) in predvsem lepih vzpodbudnih besed še kako potrebni in tudi hvale`ni zanje. Predvsem pa se bodo morali nau~iti spoštovati druga~e misle~e in `iveti z njimi, saj je tudi v skupnem `iv-ljenju razli~no misle~ih ljudi mo`no dosegati visoko stopnjo so`itja in napredka. Na podro~ju gospodarskega sodelovanja je prav, da Slovenija upošteva bogate izkušnje iz preteklega obdobja. Trgovinska menjava naj bazira na obojestranski enakopravni in pošteni osnovi, bilanca naj bo izena~ena in finan~no obojestransko pokrita po na~elih svetovne trgovinske menjave in sodelovanja. Na podro~ju trgovinske menjave z Bosno in Hercegovino lahko pri~aku-jemo dolo~eno izpopolnjevanje obsto-je~e zakonodaje (sedaj veljavni Zakon o poslovanju s tujino lahko interesenti dobijo na Zvezi lesarjev Slovenije ali pri ~lanih delegacije) v smeri normalizacije trgovanja v obe smeri. Sedanji entiteti naj bi na podro~ju gospodarskega sodelovanja delali enotno na dr`avnem nivoju in tako olajšali kontakte z zunanjimi interesenti, v dr`avi pa pocenili stroške z vodenjem evidence na dveh nivojih. Slovenci moramo spoštovati sedanje stanje in prizadevanje za njihovo medsebojno sodelovanje, ki je v prihodnje nujno potrebno. Sosed s sosedom ima naj-ve~ skupnega, oziroma je ogromna gospodarska škoda, ~e se teh danosti ne zavedamo in jih ne izkoristimo. O uspešnosti razgovorov slovenskih gospodarstvenikov s predstavniki BIH bomo v reviji Les v prihodnje še po-ro~ali. Ciril MRAK, univ. dipl. in`. les. glavah, da lahko `ivijo na ra~un druge- na vseh nivojih njihova nespro{~enost ga. Tak{na misel nima dolgoro~ne per- od {tiriletnih vojnih grozot. Zato so LES wood 52 (2000) 5 Kratke vesti 175 KRATKE vesti LIPA ODPRLA OBNOVLJEN SALON V SARAJEVU Na obisku v BiH so bili pretekli teden vodilni predstavniki slovenskih podjetij s podro~ja lesne industrije. Predstavniki severnoprimorske regije so bili: LIPA iz Ajdovš~ine, MEBLO iz Nove Gorice, MIZAR iz Vol~je Drage, JAVOR iz Pivke, DAMEN iz Se`ane in OLYMPIA iz Kopra. Pridru`ili so se jim tudi predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, slovenskega ministrstva za ekonomske odnose in razvoj ter Fakultete za lesarstvo ljubljanske univerze. Delegacijo je spremljal tudi slovenski veleposlanik v BiH Drago Miroši}, ki je ob tem poudaril pomen medsebojnega sodelovanja in orisal mo`nosti odpiranja mešanih firm. V okviru obiska slovenske delegacije je LIPA Tovarna pohištva d.d. iz Ajdovš~ine v petek 7.4.2000 odprla obnovljen salon v prostorih, ki so last LIPE. Na površini 150 m² je predstavila celoten proizvodno-prodajni program za opremljanje interie-rov. Salon je bil med vojno mo~no poškodovan, ocenjena vojna škoda je 50.000 DEM. LIPA ga je obnovila v sodelovanju s Tehnounionom in Tovarno pohištva ^epovan. Vrednost investicije obnovitvenih del znaša 350.000 DEM. Tako je LIPIN salon v samem centru Sarajeva najlepši salon pohištva, kar dokazuje, da sodi LIPA v sam vrh proizvajalcev visokoka-kovostnega pohištva. Salon je uradno odprl slovenski veleposlanik v BiH Drago Mi-roši}, ki je v uvodnem nagovoru poudaril pomembnost investicije in ponovne prisotnosti LIPE v Sarajevu. Mateja MARUŠI^, LIPA Ajdovš~ina ZVONE NOVINA, GENERALNI DIREKTOR NOVOLE-SA - MLADI POSLOVNE@ LETA 2000 Na tradicionalnem spomladanskem sre~anju Zdru`enja Manager, ki je bilo v Portoro`u 6. in 7. aprila, so letos drugi~ razglasili in podelili priznanje “mladi poslov-ne` leta”. Priznanje le prejel generalni direktor NOVOLESA Zvone Novina, ki je prevzel vodenje NOVOLESA leta 1993, ko je bil nekdanji industrijski velikan pred gospodarskim zlomom. Danes zaposluje okoli 900 ljudi in je med najve~jimi in najboljšimi slovenskimi lesnopredelovalnimi podjetji. Katja KUHELJ, Novoles DELEGACIJA SLOVENSKIH LESARJEV V BOSNI IN HERCEGOVINI Od 5. do 7. aprila je 33 gospodarstvenikov iz 24 podejtij lesne industrije je v organizaciji GZS-Zdru`enje lesarstva obiskalo predstavnike lesne industrije Republike Srbske v Banja Luki in Federacije Bosne in Hercegovine v Sarajevu. ^lani delegacije so se sre~ali na plenarnih in bilateralnih razgovorih, izmenjali mo`nosti medsebojnega poslovnega sodelovanja in si ogledali ve~ proizvodnih podjetij. Kratke vesti zbira in pripravlja Fani POTO^NIK, univ. dipl. oec., tel. 061/13-68-446, faks 061/13-68-523, el. pošta: penta.doo@ siol.net LES wood 52 (2000) 5 Kratke vesti 176 ZNAK KAKOVOSTI V GRADITELJSTVU ZA LETO 2000 Gradbeni in{titut ZRMK je na leto{njem Mednarodnem sejmu gradbeni{tva in gradbenih materialov MEGRA v Gornji Radgoni (od 11. do 16. aprila) podelil priznanja za najbolj{e dose`ke v graditeljstvu v letu 2000. vajalcev, visoki standardi slovenskih kupcev pohištva, strokovna posvetovanja, nagrade za najboljše razstavljene izdelke, sejemski vrve` in sejemsko bistvo: `ivi stik z ljudmi, izdelki in stroko, ki pelje v uspešne posle. Na lanskem pohištvenem sejmu je razstavljalo 386 razstavljalcev iz 20 dr`av in na 12.000 kvadratnih metrih površine, sejem pa si je ogledalo 75.000 obiskovalcev. Znak kakovosti za leto 2000 (ZKG 2000) so od lesarskih podjetij prejeli: * Jelovica, lesna industrija d.d. [kofja Loka, za enojno okno Jeloterm, izdelano v skladu z DIN 68121, * Inles Proizvodnja, tr`enje in in`eniring d.d., za PVC okno INO-KF Sistem Corona in * Interles d.o.o. Lenart za PVC okno ACCORD-Interplast. Gradbeni in{titut ZRMK d.d. na~rtuje razvoj in pripravo ocenjevanj za lesarje {e za naslednja podro~ja: * ocenjevanje izdelkov in storitev s podro~ja stavbenega pohi{tva: notranja in vhodna vrata, monta`a stavbenega pohi{tva in steklenjakov; * ocenjevanje izdelkov in storitev s podro~ja hi{ne energetike: regulacija v sistemih centralnega ogrevanja, kotli za centralno ogrevanje, ogrevala, naprave za prezra~evanje in hlajenje. SODOBNE PRODAJNE METODE PODJETJA ALPLES Ljubljanski sejem USPEŠNO POSLOVANJE PODJETJA JAVOR PIVKA V LETU 1999 Javor iz Pivke je ustvaril v letu 1999 ~isti dohodek od prodaje v vrednosti 8,4 milijarde SIT ali 6 % ve~ od predhodneega leta, dobi~ka 76,4 milijona SIT ali 6-krat ve~ in amortizacije 396,3 milijona SIT ali 4,7 % od prihodka. Število zaposlenih je bilo 1.119, kar kar je za 39 ali 3,4 % manj od leta 1998. OB^NI ZBOR ZVEZE IN@ENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE Zveza in`enirjev in tehnikov Slovenije (ZITS), ki zdru`uje 23 pano`nih zvez, je imela 20. aprila na Biotehni{ki fakulteti, Oddelku za lesarstvo, 23. redni ob~ni zbor. ^lanica ZITS je tudi Zveza lesarjev Slovenije in imamo skupni sede` na Karlov{ki 3 v Ljubljani. Podjetje ALPLES uporablja sodobne metode pri prodaji svojih izdelkov. Kupcu nudijo poleg ogleda postavljenih ambientov v številnih salonih prodajni program na internetu, komuniciranje po elektronski pošti ter mo`nost vpogleda in simuliranja ambi-entov na ra~unalniku. Pohištvo pripeljejo na dom in ga tudi sestavijo. Vse to je lepo razvidno iz prijetne televizijske reklame. Vodstvu ALPLESA iskreno ~estitamo. C.M. 11. LJUBLJANSKI POHIŠTVENI SEJEM OD 18. DO 24. SEPTEMBRA 2000 Sejem pohištva v Ljubljani meseca septembra je najpomembnejši slovenski pohištveni sejem in ena najlepših in najpomembnejših in najpopolnejših sejemskih prireditev v Sloveniji nasploh. Za njimi se skrivajo zgodbe o uspehih slovenskih proiz- Predsednik ZITS dr. Bo-`idar Brudar in generalni sekretar Bojan Kern Ob~ni zbor, ki ga je vodil predsednik ZITS dr. Bo`idar Brudar, je na za~etku pozdravil gostitelj dr. Jo`e Resnik, prodekan BF, Oddelek za lesarstvo. Podano je bilo poro~ilo o delu, poro~ilo nadzornega odbora in finan~no poro~ilo. V razpravi je bila obravnavana problematika predelovalne dejavnosti in gradivo Ministrstva za gospodarske dejavnosti, predlog Zakona o organizaciji in financiranju znanstvene in raziskovalne razvojne dejavnosti (ZOFRZD), analiza podatkov iz zbornika “The World Competitiveness Yearbook 1999”, predlog zakona o vodah in o zdru`enju Feani. V nadaljevanju je ob~ni zbor sprejel poro~ilo o delu ZITS v obdobju med obema ob~nima zboroma, poro~ilo nadzornega odbora, finan~no poro~ilo in plan aktivnosti za naslednje obdobje. Pomembnej{i dogodek bo 3. in`enirski kongres 8. novembra letos. Ciril MRAK LES wood 52 (2000) 5 Borzne vesti 7 77 ePic LES Ponudba in prodaja lesnih plo{~ IZDELEK/DIMENZIJA KOLI^INA CENA S POPUSTOM IZDELEK/DIMENZIJA KOLI^INA CENA S POPUSTOM IZDELEK/DIMENZIJA KOLI^INA CENA S POPUSTOM VEZANE PLOŠ^E PVC ENOSTRANSKO BELE (INDONEZIJA) 2440 x 1220 x 2,4 mm 100 m2 299 SIT/m2 Ploš~a se uporablja za hrbtiš~a omar kot kvalitetnejše nadomestilo za lesomal, lesonit 2440 x 1220 x 15 mm 500 m2 1.300 SIT/m2 Ploš~a se uporablja za predelne stene, pohištvo (kuhinske nape itd.), enostransko je bela, druga stran je lauan furnir. Primerna je kot konstrukcijska ploš~a in zaradi svoje trdnosti in cene nadomeš~a beli iveral. SMREKA, odporna proti vodi, kvaliteta CC- ZELO UGODNA CENA PANEL PLOŠ^E TOPOL 3-slojna 1220 x 2440 x 18 mm BUKEV 3-slojna 1220 x 2440 x 18 mm 2500 x 1220 x 18 mm MASIVNE TRISLOJNE PLOŠ^E SMREKA, kvaliteta B 3950 x 1220 x 18 mm SMREKA, kvaliteta B/C 3980 x 1220 x 18 mm MASIVNE ENOSLOJNE PLOŠ^E SMREKA, kvaliteta B 2000 x 600 x 28 mm BUKEV raznih dimenzij 20 mm, 40 mm, 1,0 m3 300.000 SIT/m3 ^EŠNJA, dol`insko spajana 5000 x 1210 x 18 mm JAVOR 1000 x 650 x 40 mm JESEN raznih dimenzij, 40 mm JELŠA, dol`insko spajana 5000 x 1210 x 19 mm VEZANE PLOŠ^E 1.32 m3 76.000 SIT/m3 3,00 m3 79.000 SIT/m3 4.33 m3 76.000 SIT/m3 116 m2 2.568 SIT/m2 150 m2 2.419 SIT/m2 2,688 m3 125.000 SIT/m3 od 260.000 - 496.000 SIT/m3 438.000 SIT/m3 438.000 SIT/m3 401.190 SIT/m3 BUKEV, kval iteta AB 2200 x 1220 x 4 mm BUKEV, kval iteta BB 2000 x 1250 x 4 mm BUKEV, kval 2000 x 1250 x 10 mm BUKEV, kval 2000 x 1250 x 12 mm BUKEV, kval iteta B iteta BB 2440 x 1220 x 12 mm 2440 x 1220 x 21 mm BOR 2440 x 1220 x 18 mm LAUAN 2440 x 1220 x 15 mm OKOUME 2500 x 1700 x 4 mm 2500 x 1700 x 6 mm 2500 x 1700 x 10 mm 2500 x 1700 x 12 mm TOPOL, kvaliteta BB/BB 2220 x 1220 x 8 mm 2440 x 1220 x 15 mm 2520 x 1720 x 18 mm 2 m3 86.000 SIT/m3 0,9 m3 86.000 SIT/m3 10 m3 98.000 SIT/m3 0,93 m3 86.000 SIT/m3 1,0 m3 234.000 SIT/m3 1,25 m3 205.000 SIT/m3 1,5 m3 157.000 SIT/m3 1,0 m3 157.000 SIT/m3 0,75 m3 120.000 SIT/m3 1,34 m3 117.500 SIT/m3 1,0 m3 130.000 SIT/m3 TOPOL, kvaliteta BB - ZELO UGODNA CENA 2520 x 1840 x 18 mm 2,0 m3 125.000 SIT/m3 TOPOL, kvaliteta BB 2520 x 1840 x 10 mm TOPOL, kvaliteta AB/C, 2520 x 1840 x 4 mm TOPOL, kvaliteta CC, 2440 x 1220 x 20 mm 2440 x 1220 x 25 mm 4,0 m3 145.000 SIT/m3 0,5 m3 191.922 SIT/m3 1,48 m3 99.000 SIT/m3 6,0 m3 100.000 SIT/m3 Furnirana TEAK, odporna proti vodi, kvaliteta AB 2440 x 1220 x 5 mm 3,1 m3 264.000 SIT/m3 Furnirana OREH, odporna proti vodi, kvaliteta AB 2440 x 1220 x 3,6 mm 1,2 m3 308.000 SIT/m3 Furnirana HRAST, odporna proti vodi, kvaliteta AB 2440 x 1220 x 5 mm 1,13 m3 305.000 SIT/m3 Furnirana JESEN, odporna proti vodi, kvaliteta AB 1,6 m3 1,0 m3 2,38 m3 1,0 m3 3,421 m3 aliteta BB 2200 x 1220 x 15 mm BUKEV, odporna proti vodi, kvaliteta CC 2220 x 1220 x 25 mm 2,0 m3 199.000 SIT/m3 135.000 SIT/m3 190.000 SIT/m3 149.000 SIT/m3 145.000 SIT/m3 105.000 SIT/m3 2440 x 1220 x 3,6 mm BREZA, kvaliteta BBB 1525 x 1525 x 4 mm 1525 x 1525 x 6 mm BREZA, kvaliteta BBBB 1525 x 1525 x 10 mm 1525 x 1525 x 12 mm 1525 x 1525 x 15 mm 1525 x 1525 x 18 mm BREZA, kvaliteta BBCP 1525 x 1525 x 6 mm 0,4 m3 305.000 SIT/m3 0,6 m3 168.000 SIT/m3 0,5 m3 147.000 SIT/m3 0,7 m3 130.000 SIT/m3 10 m3 122.000 SIT/m3 3 m3 122.000 SIT/m3 20 m3 113.000 SIT/m3 3,67 m3 127.000 SIT/m3 VEZANA PLOŠ^A S PROTIDRSNO FOLIJO, odporna proti vodi, uporabnost za pode kamionov, prikolic itd., - ZELO UGODNA CENA 2440 x 1220 x 12 mm 1 m3 148.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 24 mm 4 m3 160.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 30 mm 0,7 m3 157.688 SIT/m3 ZELO UGODNA CENA 2500 x 1250 x 18 mm 5 m3 130.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 9 mm 5 m3 135.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 15 mm 7 m3 130.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 21 mm 15 m3 126.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 27 mm 7 m3 125.000 SIT/m3 VEZANA PLOŠ^A Z GLADKO FOLIJO ZA GRADBENIŠTVO, odporna proti vodi, kvaliteta A 2500 x 1250 x 24 mm 2500 x 1250 x 21 mm 2500 x 1250 x 18 mm ZELO UGODNA CENA 2500 x 1250 x 27 mm 2500 x 1250 x 15 mm 2500 x 1250 x 12 mm 2500 x 1250 x 9 mm 8 m3 157.000 SIT/m3 50 m3 145.000 SIT/m3 9 m3 145.189 SIT/m3 3,62 m3 105.000 SIT/m3 15 m3 135.375 SIT/m3 14 m3 139.465 SIT/m3 25 m3 135.000 SIT/m3 PANEL PLOŠ^A z obojestransko gladko folijo, odporna proti vodi 2500 x 1250 x 18 mm 2,7 m3 128.900 SIT/m3 NOVO: VEZANA PLOŠ^A, KERUING (Burma), odporna proti vodi - ZELO UGODNA CENA 2500 x 1250 x 15 mm 0,2 m3 104.215 SIT/m3 Vezana ploš~a keruing je rde~e-vijoli~ne barve, površina enotna, po mehanskih lastnostih pa je podobna bukvi, tako da se lahko uporablja za konstrukcijsko uporabo v tapetništvu, za kontejnerske pode, vagonske pode namesto masivnega lesa itd. VO: VEZANA PLOŠ^A MERANTI (rde~i, rumeni) 2440 x 1220 x 3 mm 2440 x 1220 x 3,6 mm 2440 x 1220 x 4 mm 2440 x 1220 x 12 mm 2440 x 1220 x 15 mm POSEBNA PONUDBA: PARKET TEAK MASIVNI 250 x 50 x 12 mm 5 m3 130.900 SIT/m3 6 m3 127.650 SIT/m3 0,8 m3 125.000 SIT/m3 0,3 m3 112.990 SIT/m3 9 m3 112.990 SIT/m3 4.000 m2 4.000 SIT/m2 EPIC d.o.o., Postojna, je izdal s 1. 1. 2000 poslovno kartico EPIC A. ^lani kluba imajo posebne ugodnosti - beri 7 % popust pri nakupu v maloprodajnih trgovinah EPIC: EPICENTER LES Se`ana in FERŠPED - EPICENTER LES Nova Gorica in posebne popuste pri veleprodaji -nakupu vezanih ploš~ EPIC. RevijaLES - KUPONZAPOPUST EPIC d.o.o. daje naro~nikom revijeLES 3% popust za ves prodajni program POPUST - EPIC - POPUST - EPIC Kontaktna oseba: EPIC d.o.o., Tr`a{ka 2, p.p. 152, 6230 Postojna, Edo PROGAR, tel. 067/70-020, fax.: 067/24-140 LES wood 52 (2000) 5 Diplomske naloge 178 Diplomske naloge diplomantov Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete v letu 1999 RA^I^, Monika Vpliv oljenja lesne površine na oprijem-nost laka Oiling of the wooden surface and its influence on the adhesion of the varnish Višješolska diplomska naloga Mentor: prof. dr. Vekoslav Mihevc Recenzent: dr. Marko Petri~ Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 1999 IX, 32 f. : tabele, ilustr. ; 30 cm Sign.: VN 352 UDK: 684.4.07:338.51 COBISS-ID 537993 Klju~ne besede: lesarstvo, vrste lesa, laneno olje, vrste lakov, vpliv oljenja Izvle~ek: Ugotavljali smo oprijemnost razli~nih lakov na les, predhodno premazan z lanenim oljem. Oprijemnost laka in vpliv ~asa prodiranja olja v les smo raziskovali na lesovih hrasta, jelše in smreke. Dolo~eno število vzorcev smo premazali z lanenim oljem, drugi so bili nezaš~iteni. Uporabili smo 3 razli~ne vrste laka (nitro, poliuretanskega, vodnega). Lake smo najprej nanesli na nezaš~itene vzorce. Po 2 dneh smo lakirali prvo serijo z lanenim oljem prepojenih vzorcev, drugo serijo pa po 7 dneh. Posušene in pripravljene vzorce smo testirali v trgalnem stroju, kjer smo merili oprijemnost laka. Izkazalo se je, da laneno olje zviša oprijemnost pohištvenih lakov. ROZINA, Matja` Odpornost lesa, zaš~itenega s kovinskimi karboksilati po kotelskem postopku, proti oku`bi z lesnimi glivami Resistance of wood, treated with metal carboxylates by Rüping process, against wood decay fungi Višješolska diplomska naloga Mentor: prof. dr. Franc Pohleven Recenzent: dr. Marko Petri~ Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 1999 X, 58 f. : tabele, graf. prikazi, ilustr. ; 30 cm Sign.: VN 353 UDK: 630*844.42 COBISS-ID 545929 Klju~ne besede: zaš~ita lesa, Rüpingov postopek, kovinski karboksilati, fungicidnost Izvle~ek: Kovinske karboksilate uvrš~amo med ekološko ustreznejše snovi za zaš~ito lesa. lmajo dober fungiciden u~inek. Bakrov oktanoat se odlikuje tudi po dobri fiksaciji v les, zlasti v vodni raztopini amoniaka. Smrekovi vzorci dimenzij (35 x 4 x 5 cm) so bili zaš~iteni na SHR (Stich-ting Hout Research) v Wageningenu po kotelskem postopku pri temperaturi 22 °C in 155 °C z bakrovim(II) oktanoatom v vodni raztopini amoniaka, bakrovim(II) oktanoatom v topilu Iak-bencin in Arbonitom Z. Iz tako zaš~itenih kosov smo iz`agali vzorce dimenzij 5 x 2,5 x 1,5 cm in po standardu SIST EN 113 testirali u~inkovi-tost zaš~ite. Vzorci so bili tako zaš~iteni le po treh osnovnih površinah. Smrekove vzorce smo izpostavili kletni gobi (Coniophora puteana) in navadni tramovki (Gleop-hyllum trabeum) . Ugotovili smo, da je imelo sredstvo ARBONIT Z dobro fungicidno delovanje pri temperaturi impregniranja 155 °C. Rezultali, dose`eni s kletno gobo, niso bili zanesljivi in zahtevajo nadaljnje raziskave. STR@INAR, Niko Preu~evanje nakupnega vedenja kupcev oken Buying behaviour of window purchasers Visokošolska (univerzitetna) diplomska naloga Mentor: prof. dr. Mirko Tratnik Somentorica: Katarina Košmelj Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo 1999 X, 73 f. : graf. prikazi, tabele, ilustr. ; 30 cm Sign.: DN 671 UDK: 694.6:339.13 COBISS-ID 545161 Klju~ne besede: okna, lesena okna, PVC okna, Alu okna, stavbno pohištvo, nakupno vedenje Izvle~ek: @eleli smo preu~iti nakupno vedenje kupcev oken. Z analizo slovenskega trga in analizo vprašalnikov, ki smo jih poslali kupcem razli~nih tipov oken, smo ugotavljali, zakaj se kupci raje odlo~ajo za nakup lesenih oziroma PVC/Alu oken. Ugled ponudnikov lesenih oken, njihov širši proizvodno-prodajni program, ugodne cene in pla-~ilni pogoji ter tradicionalna raba lesenih oken, so glavni dejavniki, zaradi katerih se kupci raje odlo~ajo za nakup lesenih in ne PVC/AIu oken. La`je vzdr`evanje in boljše izolirne lastnosti sta po mnenju kupcev glavna dejavnika, da se odlo~ajo za PVC/AIu okna. Izolirne lastnosti vseh tipov oken so precej podobne, razli~na mnenja kupcev lesenih oziroma PVC/Alu oken so le posledica agresivnejšega oglaševanja ponudnikov PVC/AIu oken. Število le-teh v zadnjih letih nenehno naraš~a, predvsem jih najdemo v vzhodnem delu Slovenije in na širšem obmo~ju Ljubljane. Ponudniki lesenih oken naj bi ve~ pozornosti namenjali oblikovanju in kakovostni izdelavi. TORKAR, Sandi Spreminjanje pH vrednosti lesa v postopku sušenja pH changing during wood drying Visokošolska (univerzitetna) diplomska naloga Mentor: doc. dr. @eljko Gorišek Recenzentka: prof. dr. Vesna Tišler Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo 1999 IX, 42 f. : graf. prikazi, tabele, ilustr. ; 30 cm Sign.: DN 670 UDK: 630*847 COBISS-ID 544905 Klju~ne besede: pH vrednost, sušenje lesa, relativna zra~na vla`nost, veliki jesen (Fraxinus excelsiorL..) Izvle~ek: Pri sušenju pH vrednost lesa vpliva na kakovost sušilnega postopka kot tudi na trajnost sušilnih naprav. 4 jese-nove deske (Fraxinus excelsiorL.) smo sušili pri razli~nih hitrostih sušenja, dose`enih pri posameznih klimatskih razmerah (T = 20, 30, 65 °C; j = 33, 65, 85, 90 %). Odvzemanje vzorcev je potekalo v zaporednih ~asov-nih imervalih v zunanjem (1/6 debeline), notranjem (1/3 debeline), in srednjem (1/2 debeline) sloju. Meritve pH vrednosti z modificirano primerjalno ekstrakcijsko metodo po Stammu (1961) so pokazale najve~ji vpliv temperature na spreminjanje pH vrednosti lesa; ta pa je odvisna tudi od ~asa sušenja in debeline deske. FABJAN^I^, Jo`ko Tr`enjsko komuniciranje v lesarskem podjetju Višješolska diplomska naloga Mentor: prof. dr. Mirko Tratnik Recenzent: prof. dr. Franc Bizjak Biotehniška fakulteta, Oddelek za i z Wein ig o vi m i skobeljnimi in prof ilirnimi avtomati ■ du \U\) mm SinriL- hii.Li E i ■'ni !i;-,ii.. i IIjlI! v. i i i"-. -: il; 11ri■:: djo LWI mm WÄijle ,'ü niiiihr.i: *crffc ivöffnn /jiKit;k C F. livadbii Ouatt romat No-* Cenovno iwodcn. ElMlSLavai jjy piifiluÄL-ViinJt-, ■ r:.\ ii-kvire slik po ISO 9..... za otuiihk;: pnifik ?a pubavwii; Irojitr -_-.-| i ■-.! .■ --: i-. ■ iip .i' 11:: 11 : minlnuilni čns proslavitve Prcrflmat Univerzalen. Itiim dukuljn. N:LJäj£)h|>\i v Stt5|fcm m/rciJu — lib * ■■.■.'■ moil ^iikji^nnoa KiiLlki f.■.:■■■, iilI .''JiI :iii hjlik^ ku-liCJlK uri i mat [ ::.-.l'i/liIiii nmlilirm aVIÖltlÄtd ki ju ko-; vFjiki nfilogr. GS3 a- vi; I in" i i;\i ;i in. i n ■■ /a \ niui "■■■i: ijmc fco-nibinacjk. vrtle n ■ i -:.ilki: ulumuim! Bodite bop, bodite hitrejši, Naredite več. Z Weinigovimi skobeljnimi in profilfmirni avtomati, ki zlož^j lesa v trenutku spemerujo v yüsokokvalitetne polizdelke in končne izdelke.. Čas je, da se poslovite od svojcu starega stroja. Čas je vi\ Wehiig, UbKfcite im «j l.F.SMI t I ■, IiIiimi :i.I m lil jiiitljn 20ÜÜ. h.nla A. toi Wnln|flL?ir ekspert v Sloveniji: LikhučI d.u.Li. Vi m k» C i ■: i i 111: i j ■.- - M V. .1 -i,,-..i I -Hhjü Kraiu rd.: