Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 62. JOLIET, ILLINOIS. 3 >. JUNIJA 1916 LETNIK XXY. Italijani in Rusi baje povsod odbiti. Cadornova poročila o zmagah ob tirolski meji so izmišljena, pravi Dunaj. I Ruska ofenziva ustavljena! tItlc> napredujejo pred Verdunom. Angleži začeli napadati. ADunaj, 26. jun. (Čez London.) — ^stro-ogrsko vojno vodstvo je nagnilo danes med drugim sledeče: , italijansko bojno torišče: Da si o-n nimo polno svobodo ravnanja, smo nekaterih točkah bojnega odseka ' 11 Aaižo in Brento skrajšali našo nto. "Pa 0kret je izvr|en neopa-n° m popolnoma neovirano in brez Vsake izgube." Laška barka pogreznjena. London, 26. jun. — Lloyds nazna-pJa)o, da je bila italijanska barka "San j!1C1sc°"' ki se je nahajala na vožnji . g Uenos Ayresa v Genov6, na višini čofCe P° sovražnem podmorskem Glin1111 p°Sreznjena. Posadka kakih 2,-ton velike ladje se je rešila. Kaj poroča Cadorna. — Splošno umikanje 0/Ncev v Trentinskem okrožju na ioč dolgem kakih dvajset milj po-ob'3 "raclno naznanilo, katero je danes nilcT1' 't.aI'jansli' vojni urad. Nazna-in Prav'> da Italijani krepko pritiska- v zasledovanju. Lahi poročajo uspehe. Po svojih zadnjih Jffc27■ jun- nj n.a trentinski fronti so Italija-Jtor°ena'' Avstrijce ®e dalje nazaj, ka-]jjanJ.e naznanil vojni urad danes. Ita- y\*? osvojili Posino in Arsiero. Jlttv 1 "t11 naznanil tudi osvo- serie in V- a:' Taverle> Kei** jCalder' ■ 3 della Saette ter slemen * 13 'n Campanella. Laške zmage izmišljene. Uspelo0"]' 28' ■'lln- ~ Danes semkaj v0;np dnevno poročilo dunajskega "Itar V°dstva pravi: bitju s"^0 b°jno torišče: Pri od-in BremVraŽnil1 naPadov med Adižo naše i t° ter na fronti Pri Pasubiu so 0italijete "iele 540 Lahov. Poročila janskih uspehih so izmišljotine." Ruska Unai, 26. jun. fronta. (Čez London.) — Avstro-ogrsko vojno vodstvo je danes naznanilo med drucim sledeče: "Na višinah severno od Kutov (Bu-kovina) so bili ruski napadi odbiti s težkimi izgubami za sovražnika. Na ostalih točkah te fronte v Galiciji je položaj mirnejši. "V Volhiniji je bojevanje omejeno večinoma na topniške boje. Zapadno od Sokula so nemške čete naskočile sovražne postojanke v dolgosti kakih tristo metrov in odbile vse protinapade. Dalje severno je položaj neizpre-menjen." Nemško vojno poročilo. Berlin, 26. jun. — Vojni urad je danes objavil sledeče naznanilo: "Razun živahnih topniških podjetij na nekaterih točkah in bojev po malih oddelkih se ni pripetilo nič važnega na severnem delu vzhodne fronte. "Armada generala von Linsingena: Zapadno od Sokula, blizu Zaturze, se nadaljujejo trdovratni spopadi uspešno za nas. "Število ruskih ujetnikov izza dne 16. junija je 61 častnikov in 11,097 vojakov, a vpjni plen znaša 2 topa in 54 strojnih pušk." Rusko vojno naznanilo. Petrograd, 26. jun. — Ruski vojni urad je danes objavil sledeče uradno naznanilo: "Silno topniško streljanje je bilo v mnogih odsekih okrog Jakobstadta in Dvijiska. "V okraju vzhodno od Horodyšo-hov, severno od Baranovičev je sovražnik po silnem obstreljevanju naših zakopov blizu Skrobovove farme v nedeljo zvečer podjel ofenzivo, a je bil odbit. Ravno tisti čas je sovražnik ob cesti v Slutsk poskušal, da se približa našim zakopom ob reki Šari, a je bil odbit po našem streljanju. "V okraju severovrtTodTTO "M'Vygenovskega jezera so včeraj opoldne Nemci napadli farmo, ležečo pet vrst jugozapadno od Lipska. Bili so odbiti. Sovražnik je obnovil svoj napad opoldne na zelo raztegnjeni fronti pod kritjem težkega in lahkega topništva. "Včeraj v jutro sta naša zrakoplovca podporočnika Kvaskov in Vladimirov storila junaško smrt. Poroča nemška odbitja. "Ob Styrti od. Kolkov do Sokula obstreljujejo Nemci naše zakope s težkimi topovi in so napadali krajevno, a bili povsod uspešno odbiti. "Ponovni napadi v mnoštveni sesta- 1°to k ~ __ y America* Pre.. A„80clatlon. Ob ^ade • 8nje 28 "preparednes»" ali vojaško pripravljenost. m,ija in sicer še ve^a- neK° v New Yorku; «ila j. 80 ali t0(]ft s.e je "dcležilo skupaj 130,214 oseb. In slične demon-iuiijaPreParednes6 ° 1,r'""edili v drugih mestih. Tudi v Jolietu, 111., se bo vr-ada, 8'cer prihodnji torek, na slavni dan četrtega vi blizu Linevwke ob Stohodu so bili odbiti po našem streljanju. "V smeri Lutska in dalje južno je položaj neizpremenjen. "Ob strugah Dnjestra, južno od Buczacza, so naši donski kozaki pre-jahali reko, premagali sovražne prednje straže, osvojili vasi Sjekernjine in Petrove ter ujeli pet častnikov in 350 vojakov." Uradno iz Berlina. Berlin, 27. jun. — Dnevno poročilo velikega glavnega stana o razvojih na vzhodni fronti se glasi: "Armada feldmaršala von Hinden-burga: Nemški oddelki so prodrli v ruske postojanke pri Kekavi, ujeli 26 vojakov ter uplenili eno strojno puško in 9 minskih metalnic. Drug oddelek je zasedel rusko postojanko severno od Miadziola. En častnik in 188 vojakov j« bilo ujetih, a uplenjenih 6 strojnih pušk in 4 minske metalnice. Sovražne patrole so bile prepodene. Številne bombe so bile spuščene na železniška poslopja v Dvinsku! "Armada gen. von Linsingena: Jugozapadno od Sokula so bile ruske postojanke vzete z naskokom in kljub najhujšim protinapadom obdržane. Več sto vojakov je bilo ujetih." Uradno iz Petrograda. Petrograd, čez London, 28. jun., 1:51 zj. — Sledeče uradno naznanilo je bilo objavljeno danes: "Na fronti pred Rigo in blizu pred-mostja pri Ikskulu so bil itopniški dvoboji. Poskusi sovražne pehote, začeti ofenzivo v nekaterih odsekih, so bili lahko odbiti. "Spvražnik je začel silno streljati na nekatere naše postojanke pri Dvinsku in je poskušal pričeti ofenzivo severno od Sventenskega jezera, ali brez uspeha. V enem teh odsekov so se odlikovali poveljujoči častniki, zlasti poročnik Norkin in reservni častnik Ko-nonenko; prvi je dobil' petnajst ran. Nemci bombardirali Dvinsk. "Sovražni zrakoplovi so spuščali bombe na razne kraje, vštevši mesto Dvinsk. "Snoči je sovražnik severno od Niadziolskega jezera bombardiraj naše zakope med jezeroma Dolja in Vol-čino s težkimi in lahkimi topovi, lip-Tcsrje zače! ofenMVo, TfTTe lula odbita" z našim topniškim streljanjem. Druga nemška ofenziva se je tudi izjalovila in sovražnik je bil vržen nazaj v njegove zakope." General Brusilov je do danes ujel 4,013 avstrijskih in nemških častnikov v ruski ofenzivi, kakor je bilo uradno naznanjeno nocoj. Avstrijci zaustavili Ruse. London, 28. jun. — Uspehe za Avstrijce proti Rusom blizu mesta Kuty v Bukovini in za Nemce proti Rusom v Volhiniji poroča avstrijsko uradno naznanilo, prejeto tukaj nocoj. Naznanilo pravi: "Obbili smo nadaljnje ruske napade blizu Kutov. "Nemci so naskočili linij oAka-Wi-niewka in druge postojanke zapadno od Sokula (Volhinija)." » Nemci zopet vzeli vas. Berlin, 28. jun. — Velika bitka v Volhiniji, kjer je ojačena nemška armada zaustavila rusko prodiranje, je prinesla nadaljnjih porazov Rusom. Naznanilo pravi: "Vas Winiewka, zapadno od Sokula, in ruske postojanke južno odondod so bile vzete z .naskokom. Sicer se ni pripetilo nič važnega na vzhodn ifronti." kraju Vimy in ob reki Somme. Obenem -.;"vrše krajevni napadi na nemške linijo čez fronto sedemdesetih milj. Voj :i veščaki molče, ali občinstvo pričakuje, ila v nasprotju z ono, po kateri se je svet stoletja vladal. Drzno in nedvoumno je ovrgla nauk o božji pravici kraljev. Angleški baroni so z mečem v roki iztrgali nevoljnemu trinogu tisto veliko svobodnico zvano Magna Charta", ki je stoletja ščitila angleško svobodo. Med vlado dolge rste prednikov Jurija III. se je morala vedno spet prepustiti kaka preljuba predpravica kraljevske oblasti razjarjenemu ljudstvu. Ampak to so bila golj prizadevanja omejiti, a ne uničiti oblast enega človeka. Naš proglas neodvisnosti je slovesno oznanil kot očividno resnico, da so vsi ljudje rojeni jednaki. Kot glavni pojav družabne pogodbe, kot pravi vogelni kamen državljanske vlade oznanja naš proglas popolno jed-nakost vseh ljudi, in izjavlja, da so bile vlade ustanovljene v korist vladanih. Kako divna dedina je ta . proglas! Kako državništvo diha iz vsakega njegovega izraza! Prav je povedal oni klavni Anglež, ki je vzkliknil: "Možje, ki znajo tako pisati, zaslužijo biti svobodni." Odkod so prišli možje, ki so podpisali ta proglas? V kateri šoli politike ali modroslovja so se naučili teh velikih resnic? Kdo jih je učil znanosti politične vlade? Iz katerega rodu lojalnih zakonodajcev so izšli? Neuki v diplomatiji in umeteljnosti, s katerima se vladajo države, so to bili možje iz ljudstva, ki jih je vsemodra Previdnost povzdignila, da premagajo zapreke in se bore z nevarnostmi, katere so pretile njihovim svoboščinam. Izza prvih bojev za svobodo človeštva do dni Tomaža Jeffersona so možje, ki so bili v zbornicah ali na bojiščih vneti zagovorniki človeških pravic ali drzni branitelji človeške svobode, izšli iz vrst ljudstva. Sodržavljani, mirna dostojnost, s katero se je ta revolucija pričala, so se vezi podložnosti raztrgale, se je izdalo slovesno razglasilo, da bodo vbo-doče te kolonije svobodne in neodvis ne države, ter slovesno zatrdilo ljudskih zastopnikov potomstvu o poštenosti njihovih namer, je eden največjih in najveličastnejših dogodkov v zgodovini. Kdaj v vesoljnem času je kateri drugi narod pričel revolucijo in gledal smrti v oko s tako neprestrašeno dostojnostjo? Nobeno bahaštvo ali nasilje ni popačilo veličastnosti tega veli- V sedanji vojni so se psi v sanitetni službi na bojnem polju prav izvrstno obnesli. Nemško vojno ministrstvo je zato postavilo v službo še 1400 izuče-nih psov s posebnimi vodniki. V naslednjem nekaj zanimivih poročil o u-spešnem delovanju teh psov. Neki vodnik poroča: Ob 7. zvečer smo odrinili na bojišče, kjer so nas naši ranjeni tovariši težko, in hrepeneče pričakovali. Izvedeli smo, da je bil sovražnik za 3 do 4 kilometre vržen nazaj. Bila je temna, neprijazna noč, gosta megla nad gozdom in poljem; čez cesto so ležala drevesca in v gozdu je ležalo drevje vse navskriž; od strani smo dobivali sovražni ogenj. Sedaj pa naprej, da prinesemo pomoč našim ubogim tovarišem. "Išči!" In že so psi planili naprej, mi pa kolikor mogoče hitro za njimi, da bi živali ne lajale predolgo, kajti sovražne postojanke so bile blizo. Ni trajalo dolgo, ko smo zaslišali lajanje. Hiteli smo v ono smer in kmalu nam priteko nasproti naši psi. Šli smo z njimi naprej in kmalu našli ranjenca, ki je ječal in se hvaležno oziral na psa in nas. "Pomagaj, tovariš! Žejen sem!" Poživili smo reveža s kavo in poklicali no-sače, da so ga odnesli. Komaj smo odpravili tega, Se je že zopet oglasilo lajanje. In tako je šlo naprej vso noč. S pomočjo psov smo rešili to noč 14 ranjencev, ki bi jih drugače saniteta nikdar ne bila našla in bi bili ostali prepuščeni strašni usodi počasne smrti v popolni zapuščenosti. Drugo poročilo z vzhodnega bojišča se glasi: Bilo je dne 12. decembra ponoči pri Rz-.. • na Ruskem Poljskem. V ... lovskem bataljonu so že 24 ur pogrešali tri može. Dobil sem povelje, da jih grem s svojim psom iskat. Treba je bilo preiskati bojno polje prejšnjega dne, ki je ležalo pred ruskimi jarki. Zato je bilo moči iti na delo le ponoči. Ob 7. uri zvečer sem odri-'nil z narednikom, 12 možmi, s tremi nosilci in s psom "Sternom". Vse tri pogrešance smo po zaslugi našega psa našli. Vrhu tega je pa "Stern" imel to noč še drug prav poseben uspeh. Našli smo še tri druge vojake od ... polka, ki so ležali tu brez pomoči že celih 36 ur. Ko smo se s svojimi nosili že drugič vračali, je pes nekod dolgo časa izOstal. Vedel sem, da divjačine ne zasleduje več in s iradi tega nisem delal skrbi. Nenadoma zaslišim v daljavi ostro lajanje. Z narednikom hitiva v ono smer in naj deva psa ob nekem ranjencu. Bil je podčastnik F. T. od ... pešpolka. Dobil je strel v obe stegni ter je že tri dni ležal brez pomoči. Mož je bil rešitve tako vesel, da je psa objel. Tudi naša dva vojna psa "Flock" in "Falk" sta se v sedanji vojni na severnem bojišču zelo izkazala. Njun vodnik, pesorejec Jožef Wagner, poroča o njunih uspehih: O priliki nočnega patroliranja v gozdu pri M. sta psa nenadoma dvignila nosova, potem pa odhitela v goščavo. Šli smo za njima in našli skrit ruski častniški plašč, sabljo in dva revolverja; to so bile prve naše vojne trpfeje. — Dne 22. septembra so me priredili 56 mož močnemu orožniškemu oddelku. Dne 2. oktobra smo bili na patro-li, jaz s psoma spredaj. Nenadoma nekdo šestkrat ustreli proti meni, ne da bi bil mogel dognati, kje sovražnik stoji. Tedaj sem spustil svoja psa, ki sta v hipu zd\rjala in se vrgla na ruskega infanterista, ki je bil oddal strer le. Spravila sta ga na tla, tako da smo ga lahko ujeli. —» Drugič smo do bili povelje opazovati neko sovražnikovo kritje in dognati sovražnikovo moč. Ko smo se približali na kakih 1000 korakov, smo poslali pred sabo psa, ki sta pred kritjem popolnoma mirno obstala — dokaz, da je bil jarek prazen, dasi je bila neka patrola še pred dvema urama javila, da je v jarku močan sovražnik. V razdalji kakih 1500 korakov smo pa zasledili bežečo sovražno patrolo treh mož. Spustil sem "Flocka" in v par minutah je spravil enega bežečih Rusov na tla ter smo ga ujeli. — 21. novembra smo dobili povelje, da da poiščemo ranjence in razkropljene vojake, in res smo našli 60 mož. — "Flock" in "Falk" sta se posebno izkazala, kadar je bilo treba ponoči iskati ranjence. Mnogo krat smo opravljali službo v dežju krogel in šrapnelov. Tako smo na pri mer prispevši v D. pogrešili več mož Dobil-sem povelje iti nazaj in jih iska ti; prostovoljno se mi je pridružil ne ki desetnik. V najhujšem ognju smo se pripognjeni ali pa po trebuhu pla žili naprej in spravili na varno marši katerega ranjenca. Kakor vse priprave kažejo, se bode letošnji četrti julij, kot dan praznovanja neodvisnosti, slavil in obhajal v Jolietu z največjo slavnostjo. Čuje se, da bode letošnja slavnost presezala vse druge prireditve in slavnosti, ki so se katerikrat vršile v našem mestu. Parade, ki se bode vršila v ta na-rfien, se bode udeležilo okrog 25,000 ljudi od blizu in daleč. Zastopane bodo različne narodnosti, ki hočejo s tem pokazati vdanost in spoštovanje do svobode in zvezdnate zastave. Da ne bodemo Slovenci za druzimi zaostajali, radi tega so se zadnjo soboto zvečer, to je 24. t. m. zbrali v šolski dvorani odborniki in zastopniki sledečih slovenskih društev: Za dr. sv. Jožefa št. 2, Vit. sv. Jurija št. 3, sv. Cirila in Metoda št. 8,, sv. Frančiška št. 29, sv. Janeza Krstnika št. 143 (spadajoča h K. S. K. Jednoti), sv. Petra in Pavla, JSKK., sv. Barbare in sv. Družine. Zastopniki predstoječih društev so soglasno zaključili in sklenili, da se njih članstvo polnoštevilno parade dne 4. julija t. 1. vdeleži. Istotako se je tudi sklenilo, da se naprosi vse ostale rojake, ki slučajno ne spadajo k društvom, da se parade vdeleže. Ker sem bil podpisani pooblaščen od zastopnikov zgoraj imenovanih društev, da napišem par vrstic, radi tega sem tako prost, da v imenu zbranih zastopnikov imenovanih društev apeliram na vse Slovence v Jolietu in okolici, ter prosim, da se 4. julija ob polu deseti uri dopoldan, blagovolijo zbrati šolskih prostorih naše farne šole, odkoder bodemo skupno odkorakali in se vdeležili parade. Rojaki, ne zamudimo lepe prilike, ki nam je na razpolago, pokazati našo vdanost do svobode naše nove domovine. Pokažimo, da spoštujemo zvezno zastavo! Pokažimo, da spoštujemo in hočemo spoštovati zakone naše nove domovine! Pokažimo, da se zavedamo naših dolžnosti, kot pravi in miroljubni državljani! Pokažimo, koliko nas je in kako močni smo! Prepogostoma se nas imenuje in obsiplje z raznimi psovkami kot p"' seljence (foreigners) itd. Sedaj nam nudi lepo priložnost pokazati javnosti, da čeravno rojeni otroci slovenskih starišev, smo opravičeni biti spoštovani od drugorodcev ravno tako, kakor vsakteri drugi narod. Ne zamudimo torej prilike, ki je velicega pomena za povzdigo našega naroda 1" posebno še naše lepe Jolietske naselbine. Če se v velicem številu vdeleži®0 parade 4. julija, kar je upati, da se bodemo, s tem bodemo rešili narodno čast ter pokazali, da smo zvesti državljani nove domovine. Rojaki, pridite torej na dan 4. j«liJa vsi in vdeležite se parade, ki je vel«' važnega pomena za nas vse. Žrtvuj^ eno uro ali kaj za povzdigo naše n5" selbine. Druge narodnosti -bodo v=e zastopane v paradi, zakaj bi mi k0 člani krasne slovenske naselbine z3' ostajali? To ne sme biti. Pokaži®5 se vsi kot en mož, kaj smo in kolik® na^ je! Upajoč, da ne bode nobeden izn^ rojakov zaostal, pokazati spoštova«Ja do praznovanja neodvisnosti kot Pra,'| ameriški državljan, ter se vdeležil parade, kar bode v čast in ponos vsaj teremu Slovencu, kakor tudi v povz<"' go naše lepe naselbine. Torej še enkrat apeliram na vse ^ jake in prosim da se snidete v častne"1 številu 4. julija ob pol deseti uri & poldan v prostorih farne šole sv.^ J"-žefa, tako, da se točno ob deseti podamo v parado. V imenu svojem kakor tudi v irnet" odbornikov in zastopnikov zgoraj novanih društev, vsem rojakom 1131 lepši pozdrav, upajoč, da se v ogro® nem številu sestanemo v paradi ter pokažemo kako močni smo. JOSIP ZALAR, pooblaščenec zastopnikov in odbor"' kov zgoraj omenjenih društev, nih pri seji 24. junija 1916 v š°ls dvorani. Joliet, 111., 26. junija 1916. D □ BX9 Q D B D E DDIIDDDDDD □□ SB BB BB SBDDDE 3SDDBDBI mana 2JD0DQ zapeka, slaba prebava, otrpla jetra in njeni znaki kakor ne-čisti jezik, zguba slasti, splošna slabost, slabokrvnost in želodčne neprilike naredijo vas zelo bolne. Zakaj bi ne rabili Neprebava, OEVERA'S □ □ BB BB BB □ B na BB BB Balsam of Life (Severov Življenski Balzam) ob pravem času ter bi stem pre-prečali še bolj slabih posledic? Delovanje tega zdravila je hitro in uspešno. Je tudi tonika, ki uspešno krepča. Zagotovi vam redno delovanje črev ter odpravlja utrujenost, osvežuje ^ in zmanjša napade. Mirujoči upliv tega zdravila ga stori veli- g ke vrednosti v slučajih ponavljajoče mrzlice. Okrepčuje sla- ** botne ljudi ter se zato priporoča ženskam v času bolezni. Gena 75 centov steklenica. Bol v želodcu. Mr. JI. Sobkowiak, (Coburg, Westville, Ind., nam jo pisal: "MoJa žena jo imela bol v želodcu toda bolečino so prenehalo potem ko je rabila Severov Življenski Balzam." Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll mo Pobjedonoscev in spremljal ga je nadzornik. Ker nisva imela niti uni-lkega čina, nego mirnemu našte"tju kri- Iznenadenje. Petošolec na pošti: "Ali leži tukaj kako pismo z naslovom 'ljubezen'?" Poštar: "Takega ni, ampak eno sa mo je z napisom 'palica'!" Kadar kupujete zdravila, zahtevajte vedno Severova in glejte, da jih dobito. jI vsepovsodi prodajajo Severov« Pripravke. Ako slučajno lekarnar nima zdrav jrega zahtevate, naročite ga od nas. W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, IoW» | i Nova telefonska knjiga je pripravljena za tiskanje ZDAJ javite ako vsako premembo* potreba. Kdor namerava naročiti telefon naj to stori takoj, da pride njeg0' vo ime in številka v novo knjig0' Chicago Telephone Comp»»y J. W. SCHRAMM, DUtrict Manager Telephone 0903 , Rojaki, naročajte se na katoliški p< K: «j je št H če le oh ie h vii »n Pii bo v, Hii h '11 So Ut K S« ko »U; «0 tO, Pri >ta SIMBOLIKA PRSTANA. Obroček drobni, svetla stvar, Ki skoval te mi je zlatar, -Kako se jasno mi blestiš In glasno k srcu govoriš. S. Gregorčič. Pač nobena druga stvar, noben drug predmet, katerega nosimo na svojem telesu, neskriva v sebi tako globoke in tako raznovrstne simbolike, kakor prstan. "Obroček drobni, svetla stvar" iz drage kovine, nam lahko pove marsikaj zanimivega. O njegovem pomenu nam pripovedujejo že stari miti. Nesrečnega Prometeja, kateri je ljudem iz nebes ogenj prinesel in je bil za kazen na skalo prikovan, je rešil Jupiter. Ta mu je nataknil na prst prstan, v katerega je bil vdelan košček od skale, na katero je bil vkovan Pro-metej, da bi ga vedno ta prstan spominjal prejete dobrote. Po norveški mitologiji je večnost tisti krog.ali o-broč, ki je nad nami v podobi mavrice, Pod nami v okroglo zviti kači. Potemtakem je prstan v prvotnem m pravem pomenu simbol večne, ne-razrušljive zaveze, kakor pravi pesnik: 'dveh rok, dveh src krepak veznik". Kot tak je torej pečat dveh bitij, katera veže ljubezen, prijateljstvo, hvaležnost ali karkoli. Tako je postal simbol in znak zakonske zveze, ki se začne z zaroko, ko si zaročenca drug dfugemu podasta zaročna prstana. In od tedaj: "Na prstu boš mi lesketal In skozi žitje me spremljal, Pomembe polni ti simbol, Spremnik mi skoz radost in bol." . Otrok si rad natakne plehnat prstan m se tega otroško veseli. Drugače de->e, ki je izsanjala otroške sanje, gle-aa Prstan in ga vprašuje: "Bo-li osoda mojih dni Bliščeča, zlata, kot si ti? Ni morda tvoj brezkončni krog Le slika mi brezkončnih tog?—" Pa še dalje bere deklica, ljubeča in lubljena nevesa v tem obročku. Ona oce videti in vedeti v njem vse živ-„Jenje in mišljenje svojega ljubljenega ženina. Prorokovati ji mora prstan, 11 Je ljubljenec njen vesel, žalosten, 2^est ali nezvest... Zato pravi: 'O zlasti prstan moj! Naj tvoj sijaj Ljubezni bode porok mi, Zvestobe bodi porok mi, Ti prstan moj! O zlasti prstan moj! *~e je vesel, Tedaj le iskri se svetlo, r^.ot sveti njemu se oko, ri Prstan lWQj! 9 zlati prstan g v boli mre... p Je P?Sled njegov mračan, • a sam postani m. tem , 11 Prstan moj! t 2 zIati Prstan moj! bo nezvest... e b0 zapustil me kedaj, ^tenini mi za vekomaj 11 Prstan moj! rujerS.^" pa J'e tudi talizman, ki va- bežni, inVeSr daje Poroštvo >ju" in osta • Jubezen nikoli ne mine Se daie fe Cel° onli in tU okrasek nosili le ' \ v LTn-ini' ne Pa neveste. ibJe vidni°lctJU je postal prstan V Prstan °Znamenj'e Poročencev. mno^enje skuP«°sti, nam do ■ stari oči a "' kralJ Minos iz Krete t4la' kol C!1CeV Tczcj *ta se pre-v ^VuT °Td,obel1 je "če morski ^ °rje in vJ. aj vrže Te«J Prstan i bi? n' Vrti " ga sprejme, ker ga ' ° 2namenfe° "azaj »a suho in to je Cej" Tud p',Ve sin L Nnj H tiran „toka Sa- «b> "-'nicn je SWeniti 2avcz° s ti!"' Toda J - morje vrsel zlat so an°m, St!1 JC ni mara,° zaveze C30 in v Hhi6 VrniI° "rstan- Vjeli Benetk naSli z,ali P"t«« CPrstan v m! . e je vrgel vsako z vsled prastare na ^oktoSk-ke med morjem in su- n0si crtan nazna"ja- da ko>s.ti. Še ' , ''- ? ved»° Posveti nan"Jdobivajo °ni viso, C0Prstan v da U p°dvladarJ"a dra" W0vznamcnje L Sta" * tU
  • klf 'saki prej' far; , naj leče- neje ),<*» pa- ubo- ten« sok" boj« dv« si«' rug" o i« tega- . 5» GLAVNI ODBOR: Predsed,—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Ztpis,—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petne, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: 1. Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. Josip Težak, Joliet, 111. Math Ogrin, N. Chicago, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. ^ KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) T kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem gl. odbora. Za pojasnila pišite tajniku. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika. i PRISTOPILI ČLANI(ICE). K društvu št. 1, Joliet, 111.: John Prebelich, Mary Prebelich, Frank Ož-bolt> Anton Tadey, John Tadey. K društvu št. 6, Waukegan, HI.: Lucy Seaman, Mary Stebla j. K društvu št. 9, Chicago, 111.: Anna Kure, John Hušič. K društvu št. 10, South Chicago, 111.: Stephen Gregurič. K društvu št. 11, Pittsburgh, Pa.: Frank Cvetich, Magdalena Miketich, 'cholas Kriel, Anna Šuštar, Victor Vouk, John Marušič, Frank Marušič, Catherine Mihalich. J t} ^Joliet, 111., 27. jun. — Društvo Sv. ruzW je imelo svojo redno sejo zad- ni° nedeljo. dovolilo je izplačati bolno podporo sledečim udom: Br- Matt Benac za 15 dni $15.00, br- Stefan Štanfel za 16 dni $16.00, iSestri Rose Bluth za 8 dni $8.00. Glede letošnjega piknika je poročal odbor, da je Theiler's park najet za v *|e.deljo dne 13. avgusta in ta dan se Pfiredi našega društva piknik. O na-,,d Jmb Pripravah se bo razpravljalo ^ Prihodnji seji. naSe je pismo, kot vabilo na Parado 4 ;„r- . . znanie in a-' katero se je V2el° na korporauvn V° J,6 Sklenil°' da SC tudi ne M\-'v* udeleži Parade in zat0 Posamezni ',PHspeVati Za g°dba če hoče o se iahko udeleže- *> SoffS -fpo raste in.nap,redu- tako s " cev"orn članov m clanic, bia • steviIom stotakov v bolniški seca le \ iT Smo 'me'' tekom me-Časa a nike za nekoliko malega, bolnik S° VS' ozdrav>li »n eden nov John MSlVC Pred kratkim iavi1' br" na . , »I-. kateremu je padlo Kdo " Z° V tovarni- društvi ZCU pr'stoPiti v naše veliko Hiu. 2"'.naJ se oglasi pri podpisane-p,ačen ^ JC prist0P v društvo brez- Z bratskim pozdravom Jos. Klepec, tajnik. Svhtn^r8h- pa- 26. jun. - Društvo včeraj ne št 11 D- S. D. je imelo l«re j SVOJO redno mesečno sejo, ka-clanstvoJe ^fle'ežilo brez malega vse vnašen° n or ie omenjeno bode n ilu Amer' Slovenec, da se štvenj],a ttJ seji Prečitalo načrt dru- PravilP^Vl1' Se je tudi z8odilo. naj se _°dbor želi pojasnila, kako katere a P°dPora onim članicam, S°Von, v Porodu. Po daljšem do-nia I)Qll,e s ene> da se plačuje oziro-d,'i p0 , Se šteje vsaki Danici 10 «o ženski , ' Za vse druge bolezni ški. g Ke aeležne podpore kakor mo- kemu U(ina-P°dpora se ^Plača vsa-Se j« tud; ^ Je b0lan 8 dni" Sklenilo Ravnika družtvo izbere svojega i>ov ;n za vsprejemanje novih čla-°bišče h J, ju bo'ezni vsakega uda *tv„ in as zdravnik. S tem bode dru- "kateri "T*" d05t' P°niasano, kajti ne zdravniki imajo pretirane u'« in d n,K' 15 tem »ode dru" nekateri anjtV" dosti Pomagano, kajti cene. 2dravniki imajo pretirane Ker se ' daleč aavlJtiVCerajŽna seja mal° Pre" °db°r ceni Prosi zdolaj Podpisani p0sebno "Kno c'anstvo, da ne zameri, 10 (bPrre,Prosilce' kat«rih je rav-„ KWdružfdeSet) bil° Pričujočih. • siravnoi! -° P0Časi leP° napreduje; Steje dane V" T^0' 3 ,1,csc« staro, 4ok*z,da i S° udov" To je dobe; P°trebno "am pi»sburčanom bilo :t0liško društvo TrK s K- J0c»tati ,1 " Ivihce nat" ne mo-v°'iuir u"o kakšni zdražbarji, kdo! lujcm°: Pomagali pa 0Kakorje h lPrlSt0pi v vrsto. e"jeno d« » " 2ad,,jič v Glasilu l, l,ro na VC, drUŠtVo skleniIo dati laganj",Ur?tnje' Se je s«=dai ' 3 ?e'ja celega if ustavilo. To je bi-n' Ju'ija veseli ^StVa' ker dne 5BVSeh je sveta dŽ,">,lije cla 8amo- Nail dolzno*t. da tam po- V' te veseli" a,"S,tVO je O(jl°čilo, r»tski n" i ce "deleži. Sr.' i" čla- Ja S'avnc družbe Sv. Družine Odbor. IZ KRALJESTVA IZNAJDB. (Nadaljevanje s 4. strani.) škodo domačin od tedanjega državnega tajnika urada za vnanje posle. Za to opombo je vtaknil govornik v žep opomin k redu; o slučaju se je mnogo govorilo in "Buelowova šunka" je postala pravcata krilata beseda. Nekemu mesarskemu mojstru v Hamburgu se je pa zdelo posebno imenitno, da bi prehitel Amerikance, in hitro je zahteval od cesarskega patentnega urada zakonitega varstva besede "Buelowova šunka" za gotove svoje izdelke. Imenovani urad mu je pa odgovoril, "da je sicer navada, da se rabijo imena velikih mož kot fantasttia imena pri varstvu vzorcev, kakor Bismarck, Ho-henlohe i. dr., ker so se ti možje odlikovali in so njih imena znana in slavna, v tem slučaju pa, če je z izrazom "Buelow" mišljen državni tajnik urada za vnanje posle, stvar ni taka, ker ta še ni izvršil dovolj imenitnih činov, da bi bilo njegovo ime slavno in splošno znano. Zato se mora vpis besede 'Buelovva šunka' odkloniti." Mož šunk se pa ni dal kar tako ugnati v kozji rog. Iskal je in iskal, dokler ni izvohal nekje mesarja z imenom Buelow. Tega je pregovoril, da mu je dal v njebov namen svoje ime in nato je bila varstvena znamka "Buelowova šunka" brez vseh ovir vpisana v patentni seznam. Patenti — nič kot patenti, kakor daleč gre pogled! Kako so zasmehovali celo njegovi praktični rojaki Severo-amerikanca, ki je zahteval zakonitega varstva za kovinske gumbe pri čevljih! Ta iznajdba, sama na sebi tako priprosta, ga je naredila za milijonarja. Ne mnogo drugače se je godilo onemu, ki je prvi nadomestil gumbe pri rokovicah z "mechaniko"; podobno onemu, ki je prvi začel zamaševati steklenice s kovinskim zamaškom mesto s probkovim, in nič drugače onemu, ki je izumil jaške za konzerve, pri katerih ni treba l^oža, če se hočejo odpreti, ker se dajo odpreti s samim pritiskom. Včasih patentira kdo kako pozabljeno stvar aH izgubljeno tehniško umetnost. Tako je bilo s takozvanimi varnostnimi iglami, ki niso bile pravzaprav nič drugega, kakor zvesta kopija iz starorimskih časov. Tisti, ki jih je zopet oživil, je po njih obogatel. Pred nekaj desetletji je brskal neki Benečan, po starih knjigah in obledelih rokopisih. Pri tem je naletel na stare recepte, po katerih so stari umetniki palače dožev izdelovali slavnoznane steklene mozaike in napihovali lične steklene posode in posodice. Umetnost se je bila popolnoma izgubila; ni-kdo ni vedel več zanjo. Ljudje so neverjetno zmajevali, ko je zahteval Commendatore Salviati, tako se je imenoval oni srečni človek, na to staro umetnost patent. Imel je krasne u-spehe. Ni vsakdo tako neumen, kakor čevljar Gregor Urban iz Budjevic, ki je izumil, kakor je dokazano, črnilo za čevlje, a je moral doživeti, kako so drugi s to njegovo iznajdbo obogateli, sam si je r>a moral s trudom služiti vsakdanji kruh. Kovinsko pero je izumil 1 eta 1808 neki učitelj v Kraljevcu na Pruskem. Razbobnal je to novico v svet, vesel lepega uspeha. Zvedel jo je tudi Anglež Mr. Perry v Birnjing-liamu; patentiral je iznajdbo hitro kot svojo in postal je milijonar, dočim je umrl njen pravi duševni oče v revščini. Anglež je bil pač Anglež. POMAGAJMO REVEŽEM V SLOVENSKI DOMOVINI! Lakota! Največja sila nad človekom v boju in miru je lakota. Hujša kot največji topovi, silnejša kot ogromne ladje in podmorski čolni, nevarnejša kot granate in šrapneli, celo hujša kot bolezen je lakota, ta tovarišica vojske. In lakota trka na vrata tisočerih hiš in hišic v slovenski domovini, kjer vzdihajo v zapuščenosti tisočere vdove in sirote padlih vojakov slovenskih. Pomagajmo jim! * * » Dvanajsti izkaz darov. Rev. Anton Berk, Cleveland, O..$5.00 Objavljamo tudi njegovo lepo pismo, ki se glasi: Cleveland, O., 26. junija 1916.—Ame-rikanski Slovenec, Joliet, 111. Gospodje:—Priloženo najdete ček za pet dolarjev, katere darujem v sklad za bedne v stari domovini. Ta darček naj spremljajo besede, ki jih tudi lahko objavite: "Amerikanski Slovenec", bodi tolažbe studenec! Lajšaj sirotam gorje, dvigni v pomoč jim roke. Vsakdo dodaj en dolar, tisočev pet da bo dar!" S prisrčnim pozdravom Vam udani ANTON BERK. —o— Poprejšnji darovi: I. Amerikanski Slovenec.........$ Slovenian Liquor Company____ Anton Nemanich, Joliet....... Math. Simonich (predsednik The Eagle prodajalne), Joliet Rev. John Plevnik, Joliet...... Filip Gorup, Joliet............. Jos. Klepec, Joliet............. John N. Pasdertz, Joliet....... John Petric, Joliet............. Anton Rovšek, Clinton, Ind____ Joseph Legan, Joliet.......... George Stonich, Joliet......... Imbro Kožar, Joliet........... Frank Klenovšek, Joliet....... Jos. Kolenc, Joliet............ Ant. Libersher, Joliet.......... II. Škof J. Trobec, Rice, Minn..... Rev. John Trobec, Rice, Minn.. Marija Trobec, Rice, Minn____ Johana Trobec, Rice, Minn.... Marijana Trobec, Rice, Minn.. Mihael Bambič, Joliet......... John N. Simonich, Joliet...... Jos. Keber, Joliet............. III. Marko Papich, Joliet........... Anton Toleni, Tioga, Wis...... John Pelhan, Houston, Pa....... Geo. Pavlakovich, Denver, Colo.. John Klun ml., Denver, Colo____ Primož Skumautz z družino, St. Cloud, Minn.............. Mary Slivnik, St. Cloud......... Ivan Salmič, Whitney, Pa........ Anton Žagar, Whitney.......... Anton Velikonja, Whitney....... Franc Jezeršek, Whitney....... Franc Rom, Whitney........... Mike Ludenič, Whitney ........ Franc Sladič, Whitney ......... Alois Hostnik, Whitney......... Neimenovan, Whitney .......... Jurij Hoenigman, Whitney...... Ivan Rugelj, Whitney .......... Anton Krajšek, Whitney........ Franc Kolenc, Whitney......... Josip Salmič, Whitney.......... Ivan Krajnčevič, Whitney....... Jakob Podržaj, Whitney........ Ivan Mužnjak, Whitney........ Franc Tratar, Whitney.......... Mihael Tratar, Whitney......... Ivan Resnik, Whitney........... Ernest Brcar, Whitney.......... Josip Brcar, Whitney........... Ivan Odlazek, Whitney.......... Jurij Frigelj, Whitney........... Matevž Zavrl, Whitney.......... Ivan Arh, Whitney............. Franc Prijatelj, Whitney........ Alois Švigelj, Whitney.......... Martin Kočevar, Whitney....... Anton Slapšak, Whitney........ Ignac Bredač, Whitney..... Vinko Resnik, Whitney......... Ivan Zafutta, Whitney........... Josip Oberster, Whitney........ Ivan Keržič, Whitney........... Jurij Konredina, Whitney....... Marko Ludenič, Whitney........ Anton Mauser, Hostetter, Pa.... Anton Rak, Hostetter............ Josip Plankar, Hostetter........ Ivan Rolih, Hostetter........... Franc Šegula, Hostetter......... Anton Mrgole, Hostetter........ Martin Zabkar, Hostetter....... Ivan Resnik, Hostetter.......... Josip Zakrajšek, Hostetter....... Franc Jordan, Hostetter......... Matija Mihelič, Hostetter........ Franc Povhe, Hostetter......... Jakob Skaza, Hostetter......... Franc Kuhar, Hostetter......... Jakob Povše, Hostetter......... Franc Žabkar, Hostetter......... Anton Lamovšek, Hostetter...,. Jakob Enci, Hostetter........... Karol Salmič, Hostetter......... Ivan Gorub, Hostetter.......... Martin Kuselj, Hostetter........ Anton Trolia, Hostetter......... Ivan Jamšek, Hostetter......... Alois Marušič, Hostetter........ Luka Lušina, Hostetter......... Anton Gracar, Hostetter........ Ivan Kovač, Hostetter.......... 50.00 10.00 10.00 10.00 10.00 5.00 5.00 5.00 2.00 1.00 1.00 1.00 1.00 .25 .25 .25 15.00 10.00 5.00 5.00 5.00 1.00 1.00 .25 .$5.00 . .50 .50 1.00 1.00 5.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 50 .50 .50 .25 .25 .25 .25 .25 25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 1.00 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 ■ .50 .25 .23 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 Alojzija Zafutta, Hostetter.......10 Darove iz Whitney in Hostetter nabral g. Ivan Salmič. IV. Zlatomašnik Ignacij Tomazin, Albany, Minn...............$20.00 Matt Flainik, Douglas, Ariz____ 10.00 John P. Pasdertz, Chicago, 111.. 2.00 Nick Karin, Whiting, Ind...... 1.00 John Lousha, Hartford, Ark____ 1.00 Marie Lousha, Hartford, Ark... 1.00 Jos. Križnar, Joliet..............50 Ant. Križnar, Joliet..............25 Fr. Pintar, Joliet................25 Michael Trost, Joliet........... 1.00 Josip Žlogar, Joliet..............25 Jakob Vode, Joliet............. 1.00 Mathias Kraker, Wahpeton, N. Dak...................... 1.00 Jos. Perme, Forest Grove, Mont. 1.00 Frank Razinger, Sartell, Minn.. 1.00 V. Rev. John C. Gruden, St. Paul, Minn........................$ 5.00 Frank Razinger, Sartell, Minn.. 3.00 Jos. Gersich, Joliet............. 1.00 Anton Petric, Girard, Ohio..... 1.00 Frank Perovšek, Willard, Wis.. .50 Jakob Swan, Valley, Wash.....65 Mary Swan, Valley, Wash.......50 Janna Erven, Valley, Wash......35 Rose Burya, Valley, Wash......25 Michael Burya, Valley, Wash.. .25 VI. Naselbina Sv. Jožefa, Valley, Wash....................... 50.75 Gregor Cesar, Joliet.......... .50 Matt. Gregorčič, Joliet..........50 Neimenovan, Deary, Idaho..... 1.00 Jakob Hlebajna, Sartell, Minn.. 2.00 Philip Hergula, New York, N. Y 2.00 Darovi fare sv. Štefana, P. O. Rice, Minnesota. Društvo sv. Štefana.............$25.00 Žensko dr. sv. Rožnega Venca.. 20.00 Dekliško dr. sv. Rožnega venca. 5.00 Andrej Legat.................. 10.00 Martin Legat .................. 5.00 Jernej Justin .................. 5.00 Jožef Slivnik .................. 3.00 Peternelova družina ............ 2.50 Franc Vouk.................... 2.00 Štefan Legat .................. 2.00 Neimenovana ................. 2.00 Urša Moličnik................. 1.25 Katarina Biček................ 1.00 Krausova družina.............. 1.00 Lenka Kocijančič.............. 1.00 Matevž Hudovemik ........... 1.00 Andrej Kapus ................. 1.00 Jprij Hercing.................. 1.00 Aleš Simnič ................... 1.00 Valentin Uderman............. 1.00 Janez Legat ................... 1.00 Jožef Kapus .................. 1.00 Jožef Ferche .................. 1.00 Jožef Oman ................... 1.00 Janez Žumer .................. 1.00 Neža Kapus ................... 1.00 Franc Trobec.................. 1.00 jas. Jakopič ................... 1.00 Jurij Kocijančič ............... 1.00 Marija Justin.................. 1.00 Marija Oman ................. 1.00 Janez Jeklič ................... 1.00 Jos. Torkar ................... 1.00 Janez Poglajen ................ 1.00 Mina Jan. Poglajen............ 1.00 Gregor Smolej ................ 1.00 Johana Blenkush .............. 1.00 Jera Peternel.................. 1.00 Franc Seliškar st............... 1.00 Jožef Seliškar ................. 1.00 Franc Seliškar ml.............. 1.00 Urša Smolej .................. 1.00 Jožef Smolej .................. 1.00 August Schuneman............ 1.00 Franc T. Peternel .............50 Johana Peternel................50 Janez Rekar....................50 Janez Zupan ...................50 Fel. Kiefer.....................50 Andrej Blenkush...............50 Matevž Kozel..................50 Anton Blenkush ...............50 Janez Smolej...................50 Ciril Ferche.....................50 Andrej Then ...................50 ICilian Then....................50 Franc Oman ...................50 Jakob Žumer ..................50 Anton Justin...................50 Blaž Moličnik..................50 Janez Smerke ..............«... .50 Reza Hlebajna .................50 Marija Mrak...................50 Reza Oman ....................50 Jožef N. Justin...................50 Marija Stegnar.................50 Meta; Zumer.............!......50 Marija Žumer..................50 Andrej Robič ..................50 Jožef Blenkush.................50 Janez Hlebajna ................25 Anton Oman...................25 Jos. Pogačnik ..................25 Miha Simnič ...................25 Louis Peternel .................25 J. C. Heim.....................25 Mat. Hudovernik, ml............25 Anton Žumer ..................25 Tomaž Oman ..................25 VII. Rev. Dr. John Seliškar, St. Paul $15.00 Fr. Kozina, Buffalo, N. Y....... 1.00 Frank Skul, Joliet...............50 Neimenovan, Joliet ............ 1.00 John Hajnik, Milwaukee, Wis.. 1.00 Mat. Šega, Joliet .............. 1.00 Neimenovana, Albany, Minn.... 1.00 John Culjan, Utica, 111......... 1.00 Marija Culjan, Utica, 111........ 1.00 Frank Zupančič Utica, 111.......25 Peter Oman, Utica, 111..........25 F. G. nagrado od Dekl. Mar. Družbe, Joliet ............... 5.00 Fr. Koncilja, Corwin Springs, Mont........................ 1.00 Dar društva sv. Druiine št. 9 D. S. D. Peter Katič ....................$1.25 Mihael Brine ................... 1,00 Anton Brodarič ................ 1.00 Mary Bizjak.....................50 Louis Duller....................25 John Sintič .....................25 Michael Sugel...................25 John Verbiščar..................25 Marko Kure ....................25 Nadaljnji darovi iz krajev Whitney in Hostetter, Pa. G. Ivan Salmič nabral nadalje: Josip Fresell, Whitney, Pa......$ 1.00 Janko Prosoli, Whitney ....... 1.00 Ignac Planinčič, Whitney....... 1.00 Štefan Nejak, Whitney......... 1.00 Štefan Lehpamer, Whitney..... 1.00 Jusop Kuril,. Whitney,......... 1.00 Janko Pihler, Whitney......... 1.00 Štefan Slavič, Whitney..........50 Franc Tandarič, Whitney.......50 Tomaž Tandarič ...............50 Janko Lehpamer, Whitney.......50 Tomaž Pavšič, Whitney.........50 Franc Savansky, Whitney.......50 Peter Ivanac, Whitney..........50 Josip Ivanac, Whitney..........50 Jurij Kotarski, Whitney.........30 Josip Pavšič, Whitney..........25 Tomaž Ivanac, Whitney.........25 Tomaž Brezer, Whitney......... .25 Gregor Kuhar, Hostetter, Pa... .50 Luka Lušina, Hostetter...........50 Alois Lušina, Hostetter.........50 Franc Lamovšek, Hostetter.....25 Ivan Zaubi, Hostetter......... .25 Alois Planinšek, Hostetter......35 Alois Keše, Hostetter...........25 Franc Abonar, Hostetter........25 Josip Žabkar, Hostetter.........25 Anton Žabkar, Hostetter........25 Martin Gorenc, Hostetter........25 Neimenovan ....................25 VIII. Društvo Sv. Družine, Joliet, 111..$50.00 Louis Berce, Iron Mountain, Mich........................ 3.00 John Mišic, Bonifas, Mich...... 1.00 Jos. Levstek, Bonifas, Mich......50 Jos. Božič, Bonifas, Mich.......50 Fr. Levstek, Bonifas, Mich......50 Geo. Matekovič, Girard, Ohio.. 1.00 Frances Tomsha, Valley, Wash. .50 Martin Likovich, Joliet......... 1.00 Miss Mary Ogulin, St. Paul, Minn........................ 2.00 Miss Frances Grčar, St. Paul, Minn........................ 2.00 Miss Uršula Grčar, St. Paul, Minn........................ 2.00 Peter Rogina, Joliet, 111..........50 Jera Bernik, St. Stephen, Minn^ 2.00 Neimenovana, St. Stephen, Minn. 1.00 Mrs. Mary Lajevich, Chicago, nabrala ...................... 37.25 IX. Rev. A. Ogulin, St. Paul, Minn..$15.00 Jos. Šabec, Sandwich, 111....... 1.00 Frank Perovšek, Willard, Wis.. 2.00 Josip Jordan, Willard, Wis......50 Lovro Petkovšek, Little Falls, N. Y........................ 1.00 Zbirka darov iz Jenny Lind, Ark. John Erzen, Jenny Lind, Ark...$2.00 Mihael Paučnik, Jenny Lind____ 1.00 John Tratnik, Jenny Lind...... 1.00 Martin Čož, Jenny Lind........ 1.00 Matevž Katičič, Jenny Lind..... 1.00 Frank Križer, Jenny Lind....... 1.00 Silvester Rak, Jenny Lind...'---- 1.00 Leopold Kolenc, Jenny Lind... .75 Stanij Niklovič, Jenny Lind......50 Albin Bobnič, Jenny Lind........50 Matevž Bokal, Jenny Lind........50 Martin Kolenc, Jenny Lind.......50 Anton Kobal, Jenny Lind........50 Joseph Sodar, Jenny Lind........50 Karel Cirar, Jenny Lind.........50 John Logaj, Jenny Lind.........50 John Močivnik, Jenny Lind......50 Mihael Pajik, Jei\ny Lind........50 Frank Ocepek, Jenny Lind.......50 Jakob Bervar, Jenny Lind........50 Peter Verbič, Jenny Lind........40 Frank Pelko, Jenny Lind........25 Frank Mihelčič, Jenny Lind.....25 Frank Pumpe, Jenny Lind.......25 S. Cohin, Jenny Lind............25 Frank Štucin, Jenny Lind........25 Frank Kobal, Jenny Lind........25 Anton Logaj, Jenny Lind........25 Mihael Cirar, Jenny Lind........25 Anton Merzu, Jenny Lind........25 Anton Ferlič, Jenny Lind........25 Feliks Vozel, Jenny Lind........25 Martin Ocepek, Jenny Lind.......25 Jernej Lauter, Jenny Lind.......25 Frank Kline, Jenny Lind.........25 Mihael Mrak, Jenny Lind........25 Anton Justin, Jenny Lind.......25 Anton Raunikar, Jenny Lind.....25 Frank Kozjak, Jenny Lind.......25 Frank Šibic, Jenny Lind.........25 John Lusher, Jenny Lind...1......25 Andri Pauše, Jerlny Lipd.........25 Frank Zaverel, Jenny Lind.......25 John Erzen, Jenny Lind........25 Frank Vodišek, Jenny Lind.......25 Anton Kolbe, Jenny Lind........25 Martin Lapornik, Jenny Lind.....25 Frank Gorenc, Jenny Lind.......25 Frank Cirar, Jenny Lind.........25 Alojz Grilc, Jenny Lind..........20 George Verbič, Jenny Lind......15 Frank Planošek, Jenny Lind.....10 Alojz Župančič, Jenny Lind.....10 Joseph Verbič, Jenny Lind......10 W. Klark, Jenny Lind............50 X. Dr. Sv. Družine št. 4 Bradley, 111........................$3.00 Anton Kranjec, Barberton, O— 1.00 Leo Adamich, Joliet, 111......... 1.00 Anton Mustar, Carbon Hill, 111... 1.00 Jos. Oven, Carbon Hill, 111..... 1.00 Martin Korelc, Carbon Hill, 111.. .50 Anna Berry, Carbon Hill, 111......50 XI. J. K., Joliet, dobil stavo od W. G., da T. R. ne bo rep. nom. za predsednika ..............$ 5.00 Neimenovan, Joliet ............ 2.50 Društvo Sv. Družine št. 2, D. S. D., Mt. Olive, 111.......... 2.00 Ant. Smole, E. Helena, Mont____ 1.00 John Vesel, Chisholm, Minn____ 1.00 John Starasinich, Joliet..........50 Gregor Cesar, Joliet.............50 Skupaj.................$654.30 Dvanajsti izkaz darov......... 5.00 Skupaj.................$659.30 —o— Prosimo nadaljnjih darov! Denar naj se pošilja na naslov: Amerikanski Slovenec, Joliet, 111. Radeckijev rožni venec. Kmalu po začetku vojne se je s posebnim oklicem vabilo avstrijske narode, da darujejo svoje dragocene predmete, ki se bodo prodali v dobrodelne namene, posebno za "invalide in nezmožne pohabljence" te vojske. Med temi predmeti je tudi Radeckijev sv. rožni venec, ki obstoji svileni vrvici s pravim zlatim križcem. Fino in ljubko delo kaže, da je bil rožni venec svojčas najbrže last kake kneginje ali celo nadvojvodinje, ki ga je dala slavnemu vojskovodju v dar. Radecki se ni nikdar ločil od tega rožnega venca, v miru in vojski ga je imel vedno pri sebi in pred smrtjo ga je izročil svojemu najljubšemu učencu in dolgoletnemu zvestemu spremljevalcu, kasneje tako znanemu feldcajgmojstru Benedeku. Tudi Benedek je do pozne starosti hranil ta sv. rožni venec z izredno pijeteto, in ko je v poletju 1. 1881. zaslutil svojo zadnjo uro, ga je izročil svojemu nečaku, katerega je smatral za najvrednejšega dediča te dragocenosti. "Vzemi ga in imej ga v časti!" je rekel. "Radecki ga je nosil v vseh bitkah; nikdar ga nisem videl brez malega rožnega venca. Svoje najboljše boje je bojeval z rožnim vencem na sablji. Če ga je pogledal, se je nasmehljal. To so bili lepi časi." In Benedek se je zamislil. Slike lepe in sijajne preteklosti so vstajale v njegovi duši, mladost, sreča in slava na strani ljubljenega vojskovodja, in s tihim glasom kakor iz sanj zbujen je šepetal: "Živel sem. Nihče ne more tega vzeti. Gospod Bog, zahvalim te za to." S tresočo roko je izročil rožni venec nečaku in rekel: "Spoštuj ga! Bojne pesmi so donele okoli njega. Je kos stare, svete Avstrije." Kmalu nato je Benedek umrl in več nego 30 let so hranili v Benedekovi družini Radeckijev rožni venec kot dragocen spomin na enega največjih in najbolj nesrečnega vojskovodjo novejše avstrijske zgodovine. Ovčja čreda. Belgijski kralj Leopold si je nekoč ogledoval umetno razstavo in mu je zelo dopadla mala slika, na kateri je bila slikana čreda ovac na paši ob solnčnem zatonu. Poklical je slikarja ter mu rekel, da bi rad sliko kupil. Ko je bilo vprašanje glede cene, mu je slikar odgovoril: "Vzvišenost mi bodete plačali ovce, kolikor so vredne žive na tehtnici." Kralj je še jedenkrat pogledal sliko in malo premislil: "Tu je deset do dvanajst ovac. No 500 do 600 frankov ni preveč za lepo sliko!" Čez tri dni so prinesli v grad sliko z ovčjo čredo. Kralj je ovce natančno preštel in plačal za dvanajst ovac 600 frankov. Slikar pa je s prstom pokazal na kopico malih belih pik v ozadju in resno rekel: "Veličanstvo ne smete teh tu zadaj pozabiti. Tu jih je naj-manje tri sto." "Ali ni to prah," je kralj začudeno vprašal. "Ne Veličanstvo, same ovce so!" "Vaša častna beseda?" "Da, moja častna beseda." Kralj mu je izplačal brez ugovora 15,-600 frankov, slika bi bila pa s 1600 franki popolnoma plačana. Zaradi zlata. Iz Ne wYorka poročajo: V neki naselbini črncev in zlatokopov ob zgornjem delu Yukona je neki črnec, po imenu Samuel Bonaparte iz Alabame, pripovedoval v krčmi, da je zasledil zlato žilo. Od tega časa črnca ni bilo nikjer več videti in se je mislilo, da je kje na prostem zmrznil. Vsled govorice nekaterih pijanih iskalcev zlata, so pa bile opozorjene oblasti na to, da imajo nekateri zlatokopi črnca zaprtega, da bi izsilili iz njega skrivnost, kje je ona zlata žila, ki jo je odkril. Po večdnevnem iskanju so našle oblasti črnca v neki ledeni jami v groznem stanju. Nesrečnik je shujšal do kosti ter so mu lasje popolnoma osiveli. Veliko je pretrpel zaradi mraza in lakote. Šele po (Jaljši oskrbi se je nekoliko pokrepčal. Zlatokope, ki so imeli črnca zaprtega, so aretirali. 1 Zahvala. Za mnogobrojne izraze tolažbe in globokega sočutja ob priliki prezgodnje smrti naše preljube hčerke URŠULE MAUSER, ki je v 11. letu svoje starosti v Gospodu zaspala dne 10. t. m., se vsem znancem, prijateljem in sorodnikom, posebno onim, ki so se udeležili pogreba, najiskrenejše zahvaljujemo. Žalujoči ostali: Anton in Uršula Mauser, stariši. Joliet, 111., 27. junija 1916. Povest o dveh mestih. Napisal Charles Dickens. Iz angl. prevel Izidor Cankar. (Dalje.) Da ga bodo krivično in nasilno zaprli ter trdosrčno ločili od žene in o-troka, je smatral za verjetno ali gotovo, toda razen tega se ni bal ničesar določnega. S temi mislimi, ki so bile dovolj težke nositi na žalostno dvorišče ječe, je prišel v ječo La Force. Mož podbuhlega obraza je odprl močna vrata in Defarge mu je predstavil "emigranta Evremondea". "O, za zlodja! Koliko jih bo še!" je vzkliknil mož podbuhlega obraza. Defarge je sprejel potrdilo, ne da bi se bil zmenil za njegov vzklik, in odšel z domoljuboma. "O, za zlodja, pravim še enkrat!" je vzkliknil ječar, ko je bil sam z ženo. "Koliko jih bo še!" Ječarjeva žena tudi sama ni znala odgovoriti na to vprašanje in je le dejala: "Potrpeti je treba, dragi moj!" Trije drugi ječarji, ki so vstopili, ko je pozvonila, so ponovili isto miser in eden je pristavil "Zavoljo svobode", kar se je na tem kraju slišalo kakor nepriličen sklep. Ječa La Force je bila mračna ječa, temna in nečedna ter je strašno dišala po gnilem spanju. Čudno, kako hitro se pojavi nezdravi duh zaprtega spanja v vseh takih krajih, ki so slabo oskrbovani. "Tudi ta v skrivno ječo," je godrnjal ječar, pogledavši popisani papir. "Kakor bi že ne bilo do vrha polno!" Del je zlovoljno papir na kup drugih in Charles Darnay je čakal pol ure, da se mu zljubi še kaj storiti; medtem je včasih hodil gorindol po krepko obokani sobi, včasi pa sedel na kameniti klopi; kajti zadrževali so ga zato, da si ga ječar in njegovi podložni dobro zapomnijo. "Pojdite!" je dejal slednjič ječar in vzel ključe; "pojdite z menoj, emigrant!" Sla sta skozi žalostni somrak ječe preko hodnikov in stopnic, marsikatera vrata so se zaloputnila in zaklenila za njima, preden sta prišla v veliko, nizko, obokano sobo, ki je bila polna jetnikov in jetnic. Žene so sedele ob dolgi mizi ter brale, pisale, pletle, šivale in vezle; možje so večidel stali za stoli ali hodili po sobi gorindol. Novi prišelc je nehote pomislil na jetnike zavoljo srafnotnih zločinov in zato mu je ta družba bila zoprna. To-"da njegova sanjarska pot je dosegla sanjarski višek, ko so vsi naenkrat vstali, da ga sprejmejo z vso finostjo tedanjega družabnega občevanja in z vso vabljivo ljubeznivostjo in vljudnostjo. „ To odlično vedenje je bilo tako čudno obsenčeno od življenja in temotno-sti ječe, bilo je tako pošastno v svojem nasprotju z umazanostjo in bedo, v kateri se je nahajalo, da se je Charlesu Darnayu zdelo, kakor bi bil v družbi mrličev. Sami duhovi! Duh lepote, duh odličnosti, duh elegantnosti, duh ponosa, duh frivolnosti, duh bistroumnosti, duh mladosti, duh starosti — vsi so čakali rešitve s tega pustega obrežja, vsi so ga pogledali z očmi, izpremenjeninii od smrti, ki so jo u-mrli, ko so prišli sem. Obstal je kakor pribit. Ječar, ki je stal poleg njega, in drugi ječarji, ki so hodili okrog, bi bilo sicer še dosti čedne prikazni pri običajnem opravljanju svojega posla, a tu so se tako nenavadno sirovo razločevali od skrbnih mater in cvetočih hčera — od kokete, od mlade lepotice in od zrele žene plemenite vzgoje — da je zamenjava vse resničnosti in verjetnosti, ki jo je ta prizor senc predstavljal, prispela do vrhunca. Gotovo, sami duhovi. Gotovo, sanjarsko popotovanje je posledica bolezni in ga je pripeljalo do teh mračnih senc. "V imenu tovarišev v nesreči," je dejal neki gospod odlične zunanjosti in odličnega obnašanja, ki je bil stopil k njemu, "imam čast, da Vas pozdravim v ječi in da Vam izrazim sožalje zaradi nesreče, ki Vas je pripeljala med nas, Naj bi kmalu srečno minilo! Kje drugje bi bilo nespodobno, a tukaj ni, vprašati Vas po imenu in stanu?" Charles Darnay se je zbral in odgovoril na vprašanje s tako primernimi besedami, kot jih je njogel najti. "Toda upam," je dejal gospod, sledeč z očmi ječarju, ki je šel skozi so-J)o, "da niste obsojeni v skrivno ječo?" "Zmisla te besede ne razumem, a pravijo mi tako." "Ah, kaka škoda! Mi Vas zelo po-inilujemo! Pa upajte; več članov naše družbe je bilo najprej v skrivni ječi, a to ni dolgo trajalo." Ted^j je pristavil glasneje: "Žal mi je, da moram družbi naznaniti — v skrivno ječo." Po sobi se je razleglo sožalno mrmranje, ko je Charles Darnay šel proti omreženim vratom, kjer ga je čakal ječar, in mnogd glasov — med katerimi je bilo zlasti razločiti nežne in so čutne glasove žena — mu je želelo sreče in ga vzpodbujalo. Pri omreženih vratih se je obrnil,da se iz vsega srca zahvali; nato jih je ječarjeva roka za prla in prikazen mu je izginila izpred oči za vedno. Vrata so vodila na kamenite stopni ce, ki so peljale navzgor, ^o sta prehodila štirideset stopnic (jetnik, ki so ga prijeli pred pol ure, jih je že štel), je ječar odprl nizka, črna vrata in sto- pila sta v samotno celico. Bila je mr zla in vlažna, a ne temna. "Vaša celica," je dejal ječar. "Zakaj bom sam zaprt?" "Kaj jaz vem!" "Ali si morem kupiti pero, črnila in papirja?" "To ne spada v moj delokrog. Kadar pride nadzornik, lehko_^poprosite. Sedaj si morete kupiti le hrano in nič drugega." V celici je bil stol, miza in slamnja-ča. Ko je ječar pregledaval te pred mete in štiri stene, preden odide, je prišla jetniku, ki se je naslanjal na nasprotno steno, begotna misel v dušo, da je ta ječar nenaravno zabuhel v obraz in telo, kakor človek, ki se je utopil in napihnil od vode. Ko je ječar odšel, je mislil na isti zmedeni način: "Sedaj sem sam, kakor bi bil u-mrl." Pogledal je slamnjačo, a se je obrnil z bolestnim čuvstvom in mislil: "In tu med to golaznijo je prvo stanje telesa po smrti." "Pet korakov podolgem, štiri in pol počrez; pet korakov podolgem, štiri in pol počrez." Jetnik je hodil po celici gorindol ter. jo meril in ropot mesta se je razlegal kakor pridušeno bob nanje, pomešano z divjim naraščanjem glasov. "Delal je črevlje, delal je črevlje, delal je črevlje." Jetnik je zopet meril sobo in stopal nagleje, da odtrga misli od tega ponavljanja. "Duhovi so izginili, kq so se vraja zaprla Med njimi je bila črno oblečena gospa, ki je slonela v vdolbini okna, in okrog zlatih las ji je žarela sijajna svetloba in bila je podobna... Za božjo voljo, jezdimo vendar naprej skozi razsvetljene vasi, ki so v njih vsi ljudje budni... Delal je črevlje, delal je črevlje, delal je črevlje... Pet korakov podolgem, štiri in pol počrez." S takimi predstavami, ki so se dvigale in motale iz globin njegovega duha, je jetnik hodil nagleje in nagleje ter trdovratno štel in štel; in ropot mesta se je tako izpremenil, da je še vedno odmeval kot pridušeno bobnanje, toda med glasovi so se dvigale tožbe tistih, ki jih je poznal. II. POGLAVJE. Brusilni kamen. Tellsonova banka v okraju Saint Germain v Parizu se je nahajala v krilu velike hiše, ki ga je vezalo z ulico dvorišče in delil od nje visok zid in močna vrata. Hiša je bila last velikega odličnjaka, ki je živel v njej, dokler ni zbežal pred nemiri preko meje v obleki svojega kuharja. Dasi je bil sedaj zgolj zver, ki beži pred lovci, je bil vendar v svoji metamorfozi še vedno isti monseigneur, ki je nekdaj potreboval treh močnih mož, razen omenjenega kuharja, da pripravi in použije svojo čokolado. Ko je monseigneur odšel in so se ti trije možje odvezali od greha, ki so ga bili storili prejemaje od njega bogato plačo, s tem da so bili več kot pripravljeni in voljni prerezati mu vrat na oltarju ene in nedeljive republike svobode, enakosti in brastva ali smrti, je bila monseigneurjeva hiša najprej zasežena in,nato zarubljena. Kajti vse je šlo tako hitro, odlok je sledil odloku s tako divjo naglico, da so se to tretjo noč jeseni v septembru pravni zastopniki domoljubov že polastili monseigneurjevc hiše, jo zaznamovali s trobarvno zastavo in v državnih sobanah pili žganje. Če bi bili uradni prostori Tellsonove banke v Londonu taki, kot so bili v Parizu, bi že zdavnaj bili spravili "hišo" ob pamet in podjetje v bankrot. Kaj bi namreč rekla trdna britska zavest odgovornosti in spoštljivosti o-ražnim drevesom v posodah na dvorišču banke ali celo amorju nad blagajno? In vendar so te stvari- bile tam. Tellson je dal amorja pobeliti, a vendar ga je bilo še videti na stropu, kako je v zelo poletni obleki meril na denar (kakor to tudi sicer zelo mnogokrat dela) od jutra do večera. V Lombard streetu bi ta pogan neobhodno provzročil* bankrot in ravno tako z zavesami opremljena vdolbina za nesmrtnim dečkom in ravno tako ogledalo na steni in ravno tako uradniki, ki niso bili vsi stari in kf so javno plesali na prvo povabilo. Kljub vsem tem stvarem se je francoskemu Tellsonu nenavadno dobro godilo, in dokler so časi bili količkaj prida, se ni tega nihče ustrašil in nihče vzel denarja iz banke. Koliko denarja bodo odslej dvignili iz banke in koliko izgubljenega -in pozabljenega bo tam obležalo; koliko srebfnine in zlatnine bo otemnelo v Tellsonovih zalogah, medtem ko tisti, ki so jo dali shraniti, rjavijo v ječah, in bodo kmalu umrli nasilne smrti; koliko računov ne bo pri Tellsonu nikdar poravnanih na tem ^vetu in koliko jih bo treba prenesti na drugi svet, bi nihče ne mogel povedati to noč in tudi gospod Jarvis Lorry ne, dasi je težko premišljeval ta vprašanja. Sedel je ob ravnokar zakurjenem ognju (slabo in brezplodno leto je bilo prezgodaj mrzlo) in na njegovem poštenem in srčnem obličju je ležala bolj globoka senca, kot bi jo mogla vreči videča svetiljka ali spačeni odsev kateregakoli predmeta v sobi — senca groze. V svoji zvestobi do hiše, s katero je že bil zrasel v eno samo telo kakor krepak bršljan, se je nastanil v sobah banke. Bile so nekoliko bolj varne, odkar so se domoljubi polastili glavnega poslopja, toda vrli, stari gospod ni mislil na to. Za vse take stvari se ni prav nič menil, da je le storil svojo dolžnost. Na nasprotni strani dvorišča je bil pod stebriščem obsežen prostor za vozove — in na njem je stalo še vedno nekaj monseigneurjevih kočij. Na dveh slopih sta bili pritrjeni dve veliki, plapolajoči bagli in v njuni luči je stal na prostem velik brusilni kamen: sirovo zbito orodje, ki so ga očividno v naglici prinesli sem iz kake sosednje kovačnice ali druge delavnice. Ko je gospod Lorry vstal in skozi okno pogledal te nedolžne predmete, ga je izpreletel mraz, da se je u-meknil in zopet sedel k ognju. Bil je odprl ne le okno, marveč tudi zunanje slepe oknice, a je sedaj oboje zaprl in vztrepetal po vsem telesu. Z ulice onstran visokega zidu in močnih vrat je odmeval običajni nočni šum mesta, pretrgan semintja od nepopisnega krika, grozotnega in nečloveškega, kakor bi se kak izreden, strašen glav dvignil k nebu. "Hvala Bogu," je dejal gospod Lorry in sklenil roke, "da ni nikogar izmed tistih, ki so mi blizu in dragi, nocoj v tem strašnem mestu. Naj se On usmili vseh, ki so v nevarnosti!" Kmalu nato se je oglasil zvonec pri velikih vratih in on je pomislil: "Vrnili so -se" ter poslušal. Toda v dvorišče ni vdrla razgrajajoča množica, kakor je pričakoval; slišal je le, da so se vrata zopet zaprla, nato pa je bilo vse mirno. Nemir in strah, ki se ga je bil polotil, ga je navdal z nedoločnimi skrbmi za banko, ki* so jih velike izpremem-be in taka čuvstva morala vzbuditi. Bila je dobro zastražena in on je vstal, da stopi k zvestim čuvajem, ki so jo varovali, ko so se njegova vrata nenadoma odprla in sta vdrli v sobo dve osebi, da je obstal ves presenečen, ko ju je zagledal. Lucija in njen oče! Lucija je bila iztegnila roke proti njemu z onim starim izrazom resnobe, ki je bil tako osredotočen in napet, da se je zdelo, kakor bi bil vtisnjen v obličje prav zato, da mu da sile in moči v tem trenutku njenega življenja. "Kaj je to!" je vzkliknil gospod Lorry zasopel in zmeden. "Kaj je? Lucija! Manette! Kaj se je zgodilo? Kaj je vaju sem pripeljalo? Kaj je?" Z vanj uprtim pogledom in vsa pre-bledela in obupana, je trepetala v njegovem naročju in jecala: "O, moj dragi prijatelj! Moj mož!" "Vaš mož, Lucija?" "Charles." "Kaj je s Charlesom?" "Tukaj je." "Tu v Parizu?" "Pred nekaj dnevi je prišel semkaj— pred tremi ali štirimi — jaz ne vem kdaj — ne morem zbrati misli. Njegovo plemenito srce ga je pripeljalo semkaj in mi nismo nič vedeli; pri vratih so ga ustavili ter poslali v ječo." Stari mož je nehote vzkriknil. Sko-ro isti trenutek se je zopet oglasil zvonec pri velikih vratih in šum korakov in glasov se je razlil po dvorišču. "Kaj pomeni ta šum?" je vprašal doktor in se obrnil proti oknu. "Nikar ne glejte!" je vzkliknil gospod Lorry. "Nikar ne poglejte vun! Manette, če Vam je mar življenja, se ne doteknite okna!" Doktor se je obrnil z roko na zati-kači okna in dejal s hladnim, drznim nasmehom: "Moje življenje, dragi prijatelj, je v tem mestu varno. Bil sem jetnik v Bastilji. Ni ga domoljuba v Parizu — v Parizu? — v Franciji, ki bi se me doteknil, če ve, da sem bil jetnik v Bastilji, razpn da me obsuje z objemi ali zmagoslavno nosi. Moja stara nesreča mi je dala moč, ki je nama odprla vrata in tam izposlovala novice o Charlesu ter naju pripeljala semkaj. Vedel sem, da bo tako; vedel sem, da bom mogel rešiti Charlesa iz vsake nevaiMosti; to sem Luciji naprej povedal. — Kaj pomeni ta šum?" Roka mu je bila zopet na oknu. "Ne glejte vun!" je vzkliknil gospod Lorry ves obupan. "Ne, Lucija, draga moja, tudi Vi ne!" Objel jo je in zadržal. "Nikar se tako ne plašite, ljuba moja. Slovesno Vam prisegam, da ne vem, da bi se Charlesu bilo zgodilo kaj hudega in da nisem prav nič slutil O njegovi navzočnosti v tem uso-depolnem mestu. V kateri ječi je?" "La Force!" "La Force! Lucija, otrok moj, če ste sploh kdaj v svojem življenju bili srečni in ubogljivi — in bili ste vedno — se boste sedaj pomirili in storili natanko kakor Vam ukažem; kajti od tega je več odvisno, nego si morete misliti, več nego more sploh kdo izreči. Vi ne morete misliti, več nego more sploh kdo izreči. Vi ne morete nocoj z ničemer pomagati; nikakor ne smete vun. To Vam pravim, ker je najtežje izmed vsega, kar Vam moram zaradi Charlesa ukazati. Takoj morate biti ubogljivi, tihi in mirni. Dovoliti mi morate, da Vas odpravim v zadnjo sobo. Pustiti me morate z očetom za trenutek samega, in ker gre za življenje in smrt, se ne smete obotavljati." "Hočem Vas ubogati. Z obraza Vam berem, da veste, da ne morem storiti nič drugega. Vem, da ste odkritosrčni." Stari mož jo je poljubil in potisnil v svojo sobo ter vrata zaklenil. Nato je naglo stopil k doktorju, odprl okno in deloma tudi oknice, položil svojo (Nadaljevanje na 7. strani.) DR. A. MATIACA Slovenski Osteopatični zdravnik 413 Cass Street (nad Crystal teatrom) JOLIET, ILL. Je izkušen in licenciran od državne zdravstvene komisije in ima posebne priprave za uspešno zdravljenje kroničnih in zastarelih boleznih z modernimi električnimi sredstvi. Uradne ure — dnevno 9—12, ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in sobotah 2—S in 7—8; ob nedeljah 10,—12. The Will County National Bank MMMJMUlEffiteEKMBM JOHN N, W. Phone 348 SlEFANICH :.:Sloyeiiska Gostilna::: vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. 915 N. Scott St., Joliet, III of Joliet, Illinol«. Prejema raznovrstne denarne alogr ter pošilja denar na vse dele iretm. Kapital in preostanek OOO.OOaOC C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podprediedmii HENRY WEBER, kašir. Oba telefona 215. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši CEMENT, AP NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago Phone 225. i Oscar J. Stephen i Sobe 801 ln 202 Barber Bldg, JOLIET, ILLINOIS. JAVNI NOTAR Metropolitan Drog Store N. Chicago & Jackson Sts. Slovanska lekarna HK JOHNSONOVI + t "BELLADONNA" 0BLI2I tli OMJa e fS^Hff SO KEKSIH HO. REVMATIZMfr SLABOSTIH T &ENHH HROMOsn Pljučnih in prsnih BOSMČ BOLESTI » KOTO HRAZENJU » ŽIVOTU BOLESTIH * ČLENKIH VNETJU OPRSNB IffiU NEVRALOJt PROTINU PREHLAJENJU OTRPLOSTI M&C BOLESTIH . LEDJIH . SLABOTNEM KRfiO BOLESTIH • KEtfU HTlffiM KA&JU Kupuje in prodaja zemljišča ® |l v mestu in na deželi. £ Zavaruje hiše in pohištva pro- j^j ti ognju, nevihti ali drugi po- K škodbi. S Zavaruje tudi življenje proti S nezgodam in boleznim. £jj Izdeluje vsakovrstna v notar- gj sko stroko spadajoča pisanja. !fi s-S ijj Govori nemško in angleško. ^ TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: John Grahel ...Gostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino l"' fornijsko vino, dobro žganje in tli* najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki p«®1 TELEFON 7612. 1% 1012 N. Broadway JOLIET. $ Garnsey, Wood & Lena«1 ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, $ Mi hočemo tvoj deitf ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomo lej postregli z najnižjimi tržnim' nami. Mi imamo v zalogi vsakov^ nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij meh'0' trdi les, lath, cedeme stebre, desk' šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, Ogfosj. Vs pri nas in oglej si našo zalogo I Mi pti nas m ugicj ai iidau zcuugis* bomo zadovoljili in ti prihranili ^ W. J. LYOIVS Naš office in Lumber Yard na v"1 DES PLAINES IN CLINTON STi 108 Jefferson Street, JOLIET, ILL. ZA Zavarovanj« proti požaru, mala in velika posojila pojdite k A. SCHOENSTBDT & CO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. $ Joliet, 111. BOJ ZA ŽIVLJENJE! i^^m^B^m^m^mmammmmmmmammmmmmmmmmmmmmnmmmmmmmmmmmrnm Boj za življenje, ki je vsak dan težavnejši, če ne uničujoč, je tudi toliko bolj mnogim nevaren, kateri ne mislijo na sebe, postanejo toliko brezbrižni, da pustijo v nemar svoje telo in zdravje. Nasledek takemu nerednemu življenju je ta, da so popolnoma izrabljeni; temu sledijo neprebavnost ter telesna in duševna onemoglost. Taki slučaji potrebujejo takojšnjo pozornost in najboljše je, da se takoj začne rabiti Trinerjevo Ameriško Zdravilno ■ Grenko Vino « ki bo uredilo neredno delovanje prebavnih organov od preobloženja povzročenega radi kateregakoli vzroka, ker odstrani iz prebavnega sestava vso nepotrebnost in zboljša okus, prepreči zastapje, urejuje prenavljanje, okrepča telo. Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino uredi delo prebavnih organov, zato se ga naj rabi z'3* sti v sulčaju, če čutite izgubo okusa, težave po jedi, napetost, „ zlobno sapo, kosmat jezik, koliko in krče, neprebavnost, bledost, nervoznost, telesno slabiČo« Pomirilo bo vaše spanje in pomoglo opravljati vaše dnevne posle* Stari in slabotni ljudje bi morali vedno imeti to zdravilo priročno in je stalno rabiti. Ženske, ki s° nadlegovane s slučajnim glavobolom in drugimi nadležnostmi, naj rabijo TRINERJEVO AMERIS* ZDRAVILNO GRENKO VINO. Cena $1.00. Dobite je v lekarnah. JOSEPH TRINER, IZlfeLOVATELJ. - 1333-1339 South Ashland Ave. CHICAGO, II> Za otekline, rane, otrple členke, protin, živčno bol in jetrno nadlogo, je Trinerjev Liniment naj lek. Izdelane mišice ribajte s Trinerjevim Linimentov. Cena 25c in 50c v lekarnah. Po pošti 35c in bdi1 60C. ieS no in tli Slovansko Katoliško Marije (S. C. M. B. Society of Ustanovljeno 15, avgusta 1909 - PITTSBURGH, Samostojno Pod. Društvo iS Vnebovzet St. Mary's Assumption) Organizirano 2. aprila 1910 PENNSYLVANIA. GLAVNI ODBOR: predsednik:...................FRANK ROGINA, 36-48 St., Pittsburgh, Pa, pKOl Predsednik:....MATH. MAGLESICH, 3440 Ligonier St., Pittsburgh, Pa 2 ,Dik:.......JOSEPH L. BAHORICH, 5148 Dresden Way, Pittsburgh, Pa. «wsnikar:.......:GAŠPER BERKOPEC, 4927 Plum Alley, Pittsburgh, Pa. jl?*ajnik:.........JOHN BALKOVEC, 514S Carnegie St., Pittsburgh, Pa. r.itt iDDO I* r, it 3118 5 NADZORNI ODBOR: J*seph Pavlakovich, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa. John Šutej, 5113 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. Frank Mihelich, 4808 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNI ODBOR: Joseph Jantz, 4502 Buttler St., Pittsburgh, Pa. Frank Trempus, 4623 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Anton Zunich, 1037 Peralto St., N. S. Pittsburgh, Pa. Bolniški obiskovalec: WILLIAM TOMEC, 4811 Butler St., Pittsburgh, Pa. no iini kovfl ^ Društveno Glasilo je: "AMERIKANSKI SLOVENEC", Joliet, 111. «11 lasi Mi dec" S »i r st a P'»ma in denarne zadeve se naj pošiljajo na tajnika. Vse pritožbe pa Porotnika Rojaki 1 V J- ^rist°Pajte v to društvo, katerega cilj je: Pomagati onemoglim, »ecja družba — Boliša nnHnora družba — Boljša podpora. Društveno Geslo: "V slogi je moč." t »wiuwwwMjmmniwnMwumitMinuwiii, Ljudska banka Vložite svoj denar m obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu ^ • "I • _ _ Vlade Zd. Držav, nramimca ht*^ in Države Illinois. 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog, Začnite vlogo z SI. First National Batik PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 1 __ '*****»****"*"*******m*****mmmm**mmmm*rmmmttmtmmmmaBt\ R SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP Proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. p°leg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. belopivo fyso naši domači čisti pridelki, koje , izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. r? Scott St. Joliet, 111 ef"'" Chi. 2275 N. W. 480, ob ne.loljah N. W. 34* testna Hranilnica. Ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. N*JVECJA SLOVENSKA HRANILNICA! ^ncem leta loie • • , ^eier, Je ,mela vI°K.......................K 48,500,000.— neKa zaklada..................................K 1(330>000._ Sprejeina yloge vsak delavnik in jih obrestuje po brez Za oa,»itka. Hranilnica je PUPILARNO TARNA in J' kontrolo c. kr. deželne vlade. >anevanjc Ima vpeljane lične domače hranilnike. s°ia na p^T1"^ poslopja na Kranjskem prpti S'/i odstotkov, C?trt Odštet, * Pa proti oditotkov obrestira in proti najmanj tri-^ • °V občevanju na dolg. POVEST O DVEH MESTIH. (Nadaljevanje s 6. strani.) roko na doktorjevo roko in gledal z njim na dvorišče. Gledal je gručo mož in žena, ki ni bila niti približno , dovolj številna, da napolni dvorišče: ni jih bilo več kot štirideset ali petdeset. Ljudje, ki so bili zasedli hišo, so jih pustili skozi vrata in nato so se vrgli na delo pri brusilnem kamenu; bili so ga očividno postavili semkaj, ker se jim je prostor zdel primeren in skrit. Toda kako strašni delavci in kako strašno delo! Brusilni kamen je imel dvojen ročaj in zato sta ga z blazno naglico obračala dva moža naenkrat, katerih obraza sta bila, kadar ju je obrat kamena dvignil in so jima dolgi lasje zadaj za-vihrali, bolj strašna in kruta kot obraz najgrozovitejšega in najbolj spačene-ga divjaka. Bili so si nateknili ponarejene obrvi in ponarejene brke, o-studna obraza sta jima bila vsa krvava in potna in skremžena od tuljenja, vse oči so bulile in se lesketale živinske razburjenosti in nespanja. Ko so ti lopovi obračali in obračali, da so jim razmršeni lasje padali sedaj preko oči, sedaj preko tilnika, so jim nekatere žene nosile k ustom vina, da se napije-jo; od kapajoče krvi in kapajočega vina in reke isker, ki so se kresale iz kamena, je bilo vse to zločinsko ozračje kakor v krvi in ognju. Oko bi ne moglo najti med gručo človeka, ki bi ne bil omadeževan s krvjo. Prerivaje se, da pridejo k brusilnemu kamenu, so bili možje do pasu goli in pomazani od krvi po rokah in vsem telesu; možje v najrazličnejših cunjah in vse cunje pomazane od krvi; možje peklensko našemljen iz ženskimi čipkami in svilo in trakovi in vse to prepojeno s krvjo. Sekire, noži, bodala, sablje, ki so jih prinesli nabrusit, vse rdeče od krvi. Nekateri so si bili privezali tope sablje ob zapestje s platnom ali kosi obleke, a najsi so bile vezi raznolike, vse so bile namočene v isti barvi, In ko so brezumni gospodarji tega orožja ga pograbili iz reke isker in zdivjali na ulice, je ista rdeča barva žarela v njihovih blaznih očeh — v očeh, ki bi vsak nepodivjan opazovavec dal zanje dvajset let življenja, če bi od dobro pomerjene puške osteklele. Vse to sta videla v trenutku, kakor bi človek, ki se potaplja, in vsako človeško bitje v veliki nevarnosti videlo ves svet naenkrat, če bi bil pred njim. Umeknila sta se od okna in doktor je vpraševaje pogledal prebledeli obraz prijatelja. "Jetnike morijo," je zašepetal gospod Lorry in se plašno ozrl na zaklenjena vrata. "Če ste o tem, kar ste rekli, trdno prepričani, če res imate tisto moč, ki si jo pripisujete — in jaz menim ,da jo imate — tedaj se razode-nite tem vragom in pojdite z njimi v ječo La Force. Ne vem, morda je že prepozno, a ne čakajmo niti minute več!" Doktor Manette mu je stisnil roko, odhitel gologlav iz sobe in bil že na dvorišču, ko je gospod Lorry stopil k oknu. Njegovi dolgi, beli lasje ,njegov zna. čilni obraz in nasilna drznost, s katero je odrinil orožje kakor vodo, ga je v hipu spravila v sredo gruče ob brusilnem kamenu. Za nekaj trenutkov je delo obstalo, jeli so se okrog njega gnesti in mrmrati, vines se je razlegal nerazumljivi zvok njegovega glasu; nato ga je gospod Lorry videl obdanega od vse množice in v sredi vrste, dolge dvanajst mož, ki so ramo ob rami in roko na rami odhiteli vun z vriskajočimi klici: »"Slava jetniku iz Bastilje! Na ponioč sorodniku jetnika iz Bastilje! Umeknite se tam spredaj pred jetnikom iz Bastilje! Rešite jetnika Evremondea iz ječe!" Zopet je s trepetajočim srcem zaprl oknice, zaprl okno in spustil zavese, odhitel k Luciji in ji povedal, da je oče odšel iskat njenega moža in da mu ljudstvo pomaga. Pri njej sta bila njen otrok in gospodična Pross; toda nad njuno navzočnostjo se je začudil šele mnogo pozneje, ko je mirno sedel, kolikor je bilo to noč mogoče, ter ju \OpazOval. Lucija se je bila, vsa omotena od boli, zgrudila na tla k njegovim nogam in se oklepala njegove roke. Gospodična Pross je bila položila otroka na njegovo posteljo in glava ji je bila počasi padla na blazino zraven njene lepe varovanke. O dolga, dolga noč, polna vzdihov uboge žene! O dolga, dolga noč brez očeta in bnez poročil! Zvonec ob velikih vratih se je še dvakrat oglasil v temi, zopet so vdrli ljudje na dvorišče in brusilni kamen se je zopet obračal in iskril. "Kaj je to?" je zavpila Lucija prestrašena. Pst! Vojaki si brusijo sablje," je odgovoril gospod Lorry. Hiša je sedaj narodna last in nekaka orožnica, draga moja." Samo dvakrat; toda vdrugič je bilo delo kratko in brez vneme. Kmalu potem se je jelo daniti in on se je nežno izvil iz njene roke ter oprezno pogledal vun. Mož, tako zamazan od krvi, da je bil podoben težko ranjenemu vojaku, ki se je zopet zavedel na bojišču med mrtveci, se je dvignil s tlaka ob brusilnem kamenu in se topo ozrl naokrog. Takoj nato je ta trudni morivcc ugledal v medli svetlobi eno izmed monseigneurjevih kočij, se opotekel k sijajnemu vozu, zlezel nanj in zaprl vrata za seboj, da se odpočije na njegovih mehkih blazinah. Veliki brusilni kamen, zemlja, se je že bil zasukal, ko je gospod Lorry zopet pogledal skozi okno, in solnce je rdeče žarelo na dvorišče. Manjši brusilni kamen pa je stal samoten tam v mirnem jutranjem zraku, pokrit z rdečo barvo, ki je solnce ni dalo in je tudi ni moglo vzeti. III. POGLAVJE. Senca. Prva misel, ki je vstala v praktični duši gospoda Lorryja, ko so zopet prišle ure praktičnega dela, je bila ta: on ni imel pravice spravljati v nevarnost Tellsonovo banko s tem, da jemlje pod njeno streho ženo zaprtega emigranta. Svojo lastno posest, varnost in življe nje bi bil takoj pripravljen žrtvovati za Lucijo in njenega otroka; toda veliko premoženje, ki mu je bilo izročeno v varstvo, ni bilo njegovo, in kar se tiče te dolžnosti, je on bil strog in natančen. Najprej se je spomnil Defargea in hotel zopet poiskati ^njegovo krčmo ter se z njim posvetovati, kjer bi mogel najti najbolj varno stanovanje v nemirnem mestu. Toda ista misel, ki ga je priporočala, ga je tudi odsvetovala: živel je v najbolj nasilnem okraju, imel tam gotovo velik vpliv, a bil tudi globoko v njega nevarnem početju. Ko je že bilo poldne, pa se doktor le še ni vrnil in je vsaka minuta odlašanja utegnila banki škodovati, se je gospod Lorry šel posvetovat z Lucijo. Ona mu je povedala, da je oče hotel najeti za nekaj časa stanovanje v istem okraju blizu banke. Ker proti temu ni bilo nobenih uradnih ugovorov in ker je vedel, da Charles ne bo mogel zapustiti mesta, četudi pojde vse po sreči in ga izpuste iz zapora, je gospod Lorry šel iskat takega stanovanja ter ga je našel daleč zadaj v skriti stranski ulici, kjer so zabite oknice vseh oken na izredno malanholičnem poslopju govorile o zapuščenih domovih. Takoj je namestil tam Lucijo, njenega otroka in gospodično Pross ter jim preskrbel toliko udobnosti, kolikor je mogel, in veliko več, kot je je imel sam. Pustil jim je Jerryja kot človeka, ki bo mogel izpolniti vežo in prenesti znaten udarec na glavo, ter se vrnil k svojim oprakom. Delal je raztreseno in žalost in težki dan mu je mineval počasi. A minil je, ko se je banka zaprla, in z njim tudi delavna moč gospoda Lorryja. Bil je zopet sam v sobi kakor prejšnjo noč in je premišljeval, kaj mu je najprej storiti, ko je zaslišal po stopnicah korake. Črez nekaj trenutkov je stal pred njim mož, ki ga je z ostrim pogledom poklical po imenu. "Klanjam se," je odgovoril gospod Lorry. "Ali me poznate?" Bil je močan mož, temnih, kodrastih las, star kakih petinštirideset do petdeset let. V odgovor je ponovil njegove besede, ne da bi izpremenil naglas: "AH nie poznate?" "Videl sem Vas nekje." "Morda v moji krčmi?" Zelo radoveden in vznemirjen je vprašal gospod Lorry: "Vi prihajate od doktorja Manettea?" '"Da. Prihajam od doktorja Manettea." / "Kaj je rekel? Kaj mi poroča?" Defarge mu je dal v trepetajočo roko odprt kos papirja. Na njem -je bilo napisano z doktorjevo pisavo: "Charles je varen, toda jaz še ne morem mirno zapustiti tega prostora. Dovolili so mi, da ta sel prinese od Charlesa par besed njegovi ženi. Pe-ljite sla k njegovi ženi." Pismo je bilo pisano v ječi La Force pred eno uro. "Ali hočete iti z menoj," je dejal gospod Lorry, ki mu je v srcu odleglo, ko je pismo glasno prebral, "v hišo, kjer stanuje njegova žena?" "Da,"' je odgovoril Defarge. Gospod Lorry, ki je bil do tedaj komaj opazil, kako kratko in mehanično je Defarge govoril, je' vzel klobuk in odšla sta na dvorišče. Tam sta ugledala dve ženi; ena je pletla. "Gospa Defarge najbrže!" je dejal gospod Lorry, ki jo je bil pred kakimi sedemnajstimi leti zapustil pri istem delu. "Da, to je ona," je pripomnil njen mož. "Ali pojde gospa z nama?" je vprašal gh še nobenega bitja in to jih je napolnilo s .skrbjo, ker je bilo to znamenje, da so se Kabili umaknili v gorovje na podlagi kakega skupnega načrta, kar gotovo ni mirovno znamenje. »De Ferry je sedel na odeji, ki mu jo je položil Benito preko skale ter je hotel napraviti malo risbo. Naenkrat se je čul izza skalovja pok; kroglja je udarila v tla poleg častnika. Odsko-čili so drobci zemlje, iz gorovja se je čul odmev. "Na konje!" zavpil je poročnik, ki je takoj spoznal, za kaj se gre. Toda zopet je počilo na oni strani; petkrat, šestkrat. Sedaj kroglje niso zgrešile; Benito in tudi Juan sta se zgrudila z vsklikom na tla. Tudi De Ferry je začutil neko skelečo bolečino trenotek se je opotekal, zagrabil je v zrak, tu je občutil uzde svojega konja. Uprl se je v konja ter ga s težavo zasedel. Zvesta žival je odhitela sama od sebe proč. Še parkrat je počilo za njim, potem je bilo tiho. Samo topot konjevih kopit je odmeval od skalovja. Krčevito se je držal De Ferry grive svojega konja, ki je drvil v pustinjo, sledeč le svojemu instinktu. Neusmiljeno je peklo žareče solnce na skalovje. Kakor v sanjah so hitele daljne in bližnje slike mimo ranjenega jezdeca dalje. Potem je občutil žejo. S težavo je potipal ob torbi pri sedlu, kjer je bila pritrjena cev z vodo in še težje jo je odvezal in privzdignil k ustom. Toda o groza — kroglja je cev prevrtala in dragocena snov se je zlila že prej na sovražna tla.A Čutil je kako mu vedno bolj gineva zavest. Kakor megla se mu je vleglo na oči in kakor iz daljave je čul topot kopit svojega konja. Potem je bilo vse tiho. Ko se je De Ferry zopet zavedel, o zrl se je začudeno okoli sebe. Glavo je imel vso vročo in bolečo. Počasi se je dvignil; ležal je v šotoru. Okoli njega so bile razprostrte orientalske preproge in zaboji, na katerih je meh ko ležal. Toda, kako je došel semkaj? In ko je o tem razmišljal, se je spomnil, kaj se je vse zgodilo. Videl je, kako je jezdil skozi kamnito, tiho pustinjo, dokler — dokler--- Previdno se je razgrnila odprtina v šotoru in v odprtini se je pojavil pre vidno rjavkasti obraz — deklice. Črni lasje so ji viseli razprostrti preko ramen, in komaj je zagledala častnika sedeti, ko je tudi že skočila notri brzih nog. "Mirno ,senor," je zašepetala, "Alah te hoče rešiti, toda ti moraš počivati." "Kako sem prišel semkaj?" vprašal je tiho De Ferry in se vlegel vbogljivo v blazine. "Jutri," zašepetala je v odgovor. "Ako Alah hoče, ti fcom povedala." Postavila je velik prsten vrč ob njegovem ležišču ter odhitela hitro iz šotora. De Ferry pa je ležal v blazinah kot v blaženih sanjah. Napol speč, napol bedeč. Skozi šotorovo steno je čul zunaj topot konj in rožljanje orožja. Začul je glasen, poveljujoč glas; kmalu mu je bil jasen ves položaj. Med tem ko je ležal tu v brezdelju, vjetnik Mavrov, so se ti pripravljali, da napadejo Špance. Šinil mu je tok krvi v lice in po vsem telesu in vnovič se je skušal dvigniti. Toda brez moči je padel nazaj; a miru ni našel. Najdivjejši prizori so se mu pojavljali v možganih, stokal in valjal se je po blazinah ter mislil, kako bi našel rešitev iz svojega položaja. Razburjenega, v velikih dušnih mukah, ga je našla drugo jutro Fatma, šejkova hči. "Zakaj nisi storil tega, kar sem ti rekla, senor?" vprašala ga je očitaje. "Zakaj?" odgovoril je De Ferry z razburjenim glasom. "Ker sem tukaj jetnik brez moči, ter moram poslušati, kako si pripravljajo vaši vojščaki o-rožje za boj proti nam." "Ali moreš spremeniti, ako je taka volja Alaha? In ali so mogoče-prene-hali naši ljudje ropotati, ko si se ti razburjal?" besedičila je dekle naivno dalje s popolnoma resnim obrazom. "Ne to," odgovoril je De Ferry tišje. "Ali pa morem mirno ležati, kadar so moji bratje v nevarnosti? Razumeš li, dekle, kako krvavi vojakovo srce, kadar je pohabljena njegova roka ter mora le iz dalje poslušati bojni hrup?" Tiho je zrla Fatma v nemirno lice častnika, v katerem se je zrcalilo vse razburjenje. "Mogoče bi bila ravno taka, kot si ti, ako bi bila moški," rekla je potem; "toda Alah me je naredil za žensko; in jaz ne ljubim vojne. Ljubim le sveže studence puščave, kjer cveto rajske cvetlice in lepe mehke preproge, ki mi jih daruje oče. In —" Utihnila je in se ozrla na vhod v šotor, ki ga je majal lahek veter. De Ferry jo je poslušal smehljaje. Vsa nevolja mu je izginila pri tem pogovoru. Prijel za rjavo roko deklice in vprašal mehko: "In kaj ljubi še Fatma?" Lahka rdečica je švignila preko žametne rjavkaste kože. Počasi je odtegnila De Ferryju roko, vstala in šla ven. Pri vhodu je obstala in se ozrla. "Ostani," prosil je mladi častnik smehljaje ter iztegnil roko, da bi jo privabil nazaj. "Pridem zopet," zašepetala je deklica in De Ferry je ostal sanj. Vsa nevolja ga je minula in lotilo se ga je nekako dušno zadovoljstvo. Štel je ure, dokler bi mogel zopet videti deklico. Slika domovine je oble-devala pred prijazno cvetko puščave. In še v sanjah je videl klečati lepo postavo deklice ob svojem ležišču, kako je hladila njegovo vroče čelo. Nežno je prijel za roko; tu se je zbudil in pole« njega je sedela .Fatma, Kije čakala, kdaj se zbudi. Poleg rjje pa je stala na tleh pfitva posoda z medom in sirom ter vrč mleka. "O Solejka, boginja luči je bdela ob mojem ležišču," pozdravil je bolnik dekle ter jo toplo pogledal. "Ne primerjaj ljud iz bogovi, sertor," je odvrnila, "ker Alah kaj takega zameri svojim otokom. In jaz hočem, da bi ti bil naklonjen še mnogo let." "Brez tebe bi bila Alahova dobrota le nepopolna," šepetal je De Ferry s strastnim, trepetajočim glasom. Prijel jo je za roko ter adaljeval: "Pojdi z menoj v mojo domovino in bodi Fatma moja žena. Tudi tvoji pradedje so stanovali v naši deželi in še sedaj toji tam mnogo gradov in templjev starih Mavrov. Tudi pri nas so oranžni in datljevi gozdovi... Hočeš li?" S povešenimi očmi je poslušala vabljive besede; lice se je zrcalilo' sreče kot malemu igrajajočemu se otroku. Toda videl se ji je dvom v duši. "In koliko žena ima tvoj harem, senor?" vprašala je strahotna. "Nimam nobenega harema jn tudi ne žena. Imam samo eno ljubljenko in to si ti, Fatma," šepetal je De Ferry in globoko pogledal v temne oči. "Jaz sama?'] "Da ti, in če hočeš tudi moja edino ljubljena žena." "Sama tvoja žena? In da bi bila sama tvoja? Ali ima tvoja duša dovolj užitka v moji?" burno ga je objela in skrila je obraz v blazine. §olze sreče so ji polzele iz oči. Polagoma se je umirila. Nenadoma se je nato dvignila kvišku ter poslušala, kaj se godi zunaj. j "Tamkaj nekdo gre," je šepetala, "moram oditi." Brzih nog je odhitela venkaj. De Ferry se je zgrudil nazaj v blazine in zaprl oči, da bi lažje obdržal njeno sliko v spominu. Bilo je že pozno v noči, ko je prišla zopet Fatma v šotor ter ga zbudila. "Pojdi," rekla je, "zunaj čakajo konji." Prijela ga je za roke, pomagala mu, da se je dvignil kvišku ter ga vedla počasi ven iz šotora. Bila je zunaj baj na noč, kakršne so samo v puščavi, g svojimi magičnimi ble>ki zvezd. Tiho in polagoma sta korakala ob vrsti šotorov, pri čemur se je Ferry opiral na dekle. Sempatje se je pokazal izpod šotora kak pes, a pomirila ga je Fatma. Dalje zadaj so meketale ovce in mukalo govedo. Pri nekem kamnitem studencu sta bila privezana ob da-tljevo drevo dva konja. De Ferry se je ravnokar trudil splezati na konja, ko se je začulo iz tabora ostro povelje Takoj je vse oživelo. "Kaj je?" vprašal je De Ferry prestrašen. Fatma je obledela ter se tesno postavila predenj. Vse na okoli so dirjali Mavri. Črede živine so pognali v puščavo, ko je že tudi v gnječo za- grmela salva pušk, in začulo se je, kako so kroglje brnele skozi listje palm. Šejk je zajezdil belca in navduševal svojce. Tu je zagledal ob vodnjaku tesno objeta svojo hčer in španskega jetnika. V par skokih je bil pri njiju. "Moja hči, veselje moje starosti, pri našem sovražniku?" Žalostno je izpre-govoril stari šejk te besede. Tu so se oglasili zopet streli pušk, začul se je bolesten vzklik. V trenutku je izpre-menil stari šejk glas. "Izdajalec," je siknil ,"tu imej plačilo za izdajalstvo." Besen je potegnil dolgi nož izza pasa. Fatma je skočila kričaje nasproti: "Oče, oče!" "Nazaj," zagrmel je šejk ter se je pripravil k zopetnemu sunku. Bliskoma se je vrgla Fatma na prsi Španca— bodalo se je globoko zadrlo v njeno telo. Istočasno so zopet začele na novo pokati puške. Brez glasu se je zgrudil De Ferry, zadet od kroglje, poleg deklice na tla. V zapuščeni tabor pa so korakali španski strelci med zvoki vesele godbe. 5 r ZA KRATEK ČAS. s: s Nominelno in efektivno. Jože: "Teh dveh besed ne razumem." Janez: "To je čisto lahko razumeti! Glej, če jaz tebi rečem: ti osel, je to nominelno, da si pa res osel, to je efektivno!" Pri skušnji. Profesor socialne vede: "Ali mi veste imenovati kak kraj, kjer se vsa socialna nasprotja zedinijo?" Dijak: "Zastavljalnica!" Dobra žena. "Moj sosed mora pa res dobro ženo imeti, še čevlje mu menda sezuva, kakor pravijo!" "Ja, pa samo takrat, če misli iti v oštarijo!" Previdno. "Vrbičev Janez mi je dejal, da sem prekajena opica!" "In kaj si mu pa ti rekel?" "Nič — jo je bil pravi čas. odkuril!" Je res. Gost: "Oprostite, jaz ne morem plačati, sem mošnjo doma pozabil." Oštir: "Pojdite no, to je prazen iz- govor Škodoželjno. Gost, kateremu je bila suknja ukradena: "Kdaj pa j« sci ta "ilov1 v««-, ki je tam-le pri mizi sedel?" Natakar: "Ravno takrat, ko ste vi v bukvi pisali pritožbo zaradi slabe postrežbe!" Dvomljivec. Jetniški duhovnik hudodelcu: "Ko bote teh deset let presedeli, bote šli spet med ljudi in bote dobili veselje do dela!" — Jetnik: "Sem prav radoveden, gospod oča!" Pri izpraševanju. Župnik: "No, Martine, ali veste povedati, kaj je zakon?" Mož (Ribničan): "Vajo kaj, g'spued, tu je rav'nko an fueglovž. T'kir je nuotri, sili vuen in kdor je zuenaj, b' biu rad nuot!" Dva učitelja. Pruski kralj Friderik Veliki je znal dobro na flavto piskati. Njegov učitelj mu predstavi nekoč enega svojih učencev, ki je še bolj znal in zato reče kralj svojemu nekdanjemu učitelju: "Kako je to, da ste tega bolj nivaafli, kakor mene?" — "Veličanstvo," odgovori učitelj, "ne zamerite, da je tako, kajti ta je imel i*azen mene še enega učitelja!" — "In kdo je bil ta?" vpraša kralj. — "španišror" (palica), odvrne učitelj. Znamenje ob potu. Tukaj ležita skupno pokopana avto-mobilist (autler) in zrakoplovec. Aut-ler je na kviško zletel, zrakoplovec pa navzdol." Kako je Zgagcev Luka hodil želodca pokušat. Pred več leti je imel Zgagcev Luka dva sveža svinjska "želodca". Da se posušita in vtrdita, jih nese k bližnjemu kmetu s prošnjo,, da kmet z njegovimi vred še dva Lukova posuši in vredi. Kmet hitro vsliši Lukovo prošnjo in sprejme želodca. Ni trajalo dolgo časa, že pride Luka h kmetu ter ga vpraša — oziroma prosi: "A na že suhi 'želodci'? Dej mi pa od tajli n-ma pakust, se morejo lilih tač bit kat moje dva, zatu ka se vkop suše" —. Kmet pa že od zdavnaj pozna Luka Skopuha m si misli: »Ej, Luka, Ti ne boš moj-ga želodca pokušal, ampak le svojga." 1 a gre in skrivoma odreže od Lukovega 'želodca' prav velik kos ter ga nese pokusit. Kako je bil Luka vesel tega velikega kosa "želodca", se ne da popisati, ker je menil, da pokuša — kmetov, ne pa svoj želodec. Po dobrem odmoru prve pokušnje, pravi Luka kmetu "Hejntraj - tuj želovde je ze dobr, mislem de tud maje dva ne bosta falila, zatu ka a es tajni vkop suše. Zdej pa buhlonaj — m- pa z Bugam!" Ker se je prva pokušnja Luku tako imenitno obnesla, pričel je hoditi in ponavljati toliko časa te pokušnje pri dotičnem kmetu, dokler hi obeh svojih želodcev popolnoma pojedel. Nazadnje pa, ko je že Luka izračunal, da v preteku tolko časa morata že biti suha tudi njegova dva želodca, gre h kmetu s košem in pravi: "Zdaj sm — pa pršu jeskat tista dva maje 'želodca'; mislem, da že moreta bit dast suha." — Kmet pa lepo mirno reče: "Lub moj Luka, ti si tolko časa hodil pokušat 'želodca', da si oba do konca pojedel— ne pa mojih, kakor si ti slabo računal." Ta neprijetna novica je baje vbo-gega Luka tako potrla, da je sklenil v prihodnje raje doma spraviti svinjske želodce, da mu ne bo več treba hoditi v tujo hišo jesti svojega pridelka. "Tud take šuole kaštajo," je dejal Luka in je godrnjaje odkuril proti domu. Rojaki in rojakinje širom Amerike ! Pristopajte k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) štev. 1 D, S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1916. Predsednik...........George Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik...................Jos. Klepec. Zapisnikar..............John Barbich. Blagajnik............... .John. Ferric. Reditelj...............Frank Kocjan. Nadzorniki: Nicholas J. Vranichar, John N. Pasdertz, Joseph Težak. To društvo sprejema rojake in rojakinje iz vseh krajev od 16 .do 55. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni, dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo. Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri podpisanem. Če mu ni mogoče osebno priti, naj mi piše za podrobnosti in navodila in pošlje $1 (en dolar), ta vsota se potem vračuna za pristopnino, da mu pošljem zdravniški list, pravila in drugo. Če ni kandidat sprejet, razun lastne krivde, mu vrnem vplačani denar. Pisma naslovite na: JOS. KLEPEC, JOLIET, ILL. Naznanilo! Slavnemu slovenskemu in hrvatsk« mu občinstvu v Jolietu naznanjam, d> sem otvoril svojo novo mesnico in grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, kje imam največjo zalogo svežega in su hega mesa, kranjskih klobas, vse vrst« gr-ocerije in drugih predmetov, ki spa dajo v mesarsko in grocerijsko pod ročje. | | Priporočam svoje podjetje vsem ro jakom, zlasti pa našim gospodinjam Moje blago bo najboljše, najčistejš« in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John IT. Pasdertz Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, 111 Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.50 Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.00 Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7.00 Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.50 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00 Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9.00 Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.00 Rock and Rye, Quarts, zaboj 02 steklenic) za ...................$6.00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6.00 Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................75c Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois' ft JOUETJUU, PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOIS top< Sv, _ S'P Kan NAPRODAJ HIŠA S 4. SOBAMI, hlevom in enim akrom zemlje, in sicer leži eno miljo zapadno od Bush parka in eno miljo severno od Moen ave. kare. Več pove: Herman Ro-ther, lastnik. Chi. tel. 1644-W. 59t4 FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGEX North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke. Rojaki in rojakinje! Kadar imate kaj moške ali Ženske obleke ali perila za očistiti in gladiti, ne pozabite na našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnut St. Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814. Pokličite nas po telefonu in naš avtomobil odpelje in pripelje obleko na vaš dom. Naše cene so zmerne in delo garantiramo. STENSKI PAP1F Velika zaloga vsakovrstnih barv, olja in firnežev. Izvršujejo ^e vsa barvarska dela ter obešanje stenskegt papirja po nizkih cenah. Chi. Phone 376 L/ N. W. 927. 120 Jefferson St JOLIET, ILL Luka Pleše HRVATSKO-SLOVENSKA gostilna kjer točim najokusnejše pivo, fin* J mača in importirana žganja in ter prodajem dišeče smodke. Se vsem priporočam v obilen o^ 1014 North Chicago St., Joliet, ura POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najbolj*8 so po najnižji ceni? Gotovol V ffleS Anton Pasderti Vi' se dobijo najboljše sveže in jene klobase in najokusnejše ® ( Vse po najnižji ceni. Pridite tof(' poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežb® naše geslo. H Ne pozabite torej obiskati n»s * , našej mesnici in groceriji n* lu Broadway and Granite Str Chic. Phone 2768. N. W. Phon« H* Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se Imenuje EXPORt ter ]e najboljša pijača E. Porter Brewing Company Ota KM« MS, S. Bllfl St, Jolltt. "t.