NO. 2
AMERICAN IN SPIRff
Ml iANeUAO€ ©W&®	Natioml snd International Circulation
CLEVELAND OHIO. MONDAY MORNING, JANUARY 5, 1970
iiOVCNIAN
ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII
Direktor FBI kaže na veri skrajnežev s KP
J. E. Hoover je v svojem po-, ročilu za leto 1968 opozoril na vezi Nove levice in črnskih skrajnežev z mednarodnim komunizmom.
WASHINGTON, D.C. — Direktor FBI J. Edgar Hoover, ki je z novim letom dopolnil 75 let, je v svojem poročilu o lanskem letu trdil, da Novo levico in črnske skrajneže “opogumljajo in ščuvajo od zunaj” k nasilju proti obstoječemu redu v naši deželi. “Črne panterje” je obdolžil napadanja policije iz zased, veliko protivojno zborovanje 15. novembra pa je skušal povezati z “mednarodnimi komunističnimi elementi”.
“Amerika se danes bori z notranjimi silami, ki so opogum-Ijane in ščuvane od zunaj, ko skuša ohraniti svoj položaj kot najnaprednejša in najbolj civilizirana dežela sveta,” je dejal Hoover. Za Novi mobilizacijski odbor za končanje vojne v Vietnamu je rekel direktor FBI: “Neko število posameznikov v izvršnem odboru Novega mobilizacijskega odbora je, ali pa je bilo povezano s komunističnimi skupinami stare linije in vzpona svoje dejavnosti z mednarodnimi komun ističnimi elementi.”
J. E. Hoover je opozoril na sestanke, ki so jih imeli omenjeni, člani Novega mobilizacijskega odbora za končanje vojne v Vietnamu v komunističnih državah in izven njih v zadnjih 6 mesecih pred demonstracijami v novembru. Razgovarjali so se s komunističnimi p r e d s tavniki različnih držav, tudi z onimi iz Severnega Vietnama in s predstavniki Narodne osvobodilne ■•nonte Južnega Vietnama. Dodal .Tč da ni “bil noben slučaj”, da ••o se vršile demonstracije proti 'ojni v Vietnamu istočasno v -HA in drugod po svetu.
/"a nemire, izgrede in uničevanje na visokih šolah je Hoover krivil v glavnem študente za demokratično družbo, črne panterje je obdolžil, da so izvedli preko 100 napadov na policijo v zadnjega pol leta. V teh napadih je bilo 7 policajev mrtvih, preko 120 pa ranjenih. --------------o-----
V ČSR nobenih pritožb, samo še redno trdo delo
PRAGA, ČSR. — Predsednik republike gen. Ludvik Svoboda je pozval vse državljane, naj se v letu 1970 trdo lotijo dela in naj pri tem vztrajajo brez pritožb. Republika je sredi hudih gospodarskih težav.
Čehi in Slovaki so pridni in vztrajni delavci, toda vprašanje je, če so voljni delati trdo in vztrajno za reševanje zavoženega komunističnega gospodarstva ob postopnem ukinjanju še tistih pičlih svoboščin, ki so jim ostale od “praške pomladi” v letu 1968.
Vremenski
prerok
pravi:
Oblačno z naletavanjem snega. Najvišja temperatura okoli 25.
Novi grobovi
John S. Pangonis
V	soboto je umrl John S. Pangonis s 6311 Carl Avenue, star 55 let, rojen v Lewistonu, Maine mož Mary, roj. Postotnik, oče Johna Dennisa, Garyja Thomasa, Richarda Daniela, Maureen in Thomas Allana, sin Thomasa in Julie, stari oče, brat Josepha (Potsville, Pa.). Pokojnik je bil član KSKJ št. 25, Kat. borštna-rjev, Kolumbovih vitezov, Fraternal Order of Police, Društva Najsv. Imena in Committee Boy Scouts. Pogreb bo iz Zakovega pogreb, zavoda v sredo ob 9.30, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na Kalvarijo.
Marko Pirsel
Včeraj je umrl v Euclid General bolnici 81 let stari Marko Pirsel z 19421 Chickasaw Ave., mož Frances. Pogreb bo iz Grdi-novega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. Čas in kraj še nista določena.
John Djurdjev
Zadet od srčne kapi je umrl na poti v Euclid General bolnišnico 81 let stari John Djurdjev s 704 E. 250 St., rojen v Zrenja-ninu v Jugoslaviji, od koder je prišel 1. 1959, mož Gizele, roj. Keller, oče Georgea Jurjev, stari oče in 2-krat praoče, brat Marie (v Jug.). Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo ob 8.45, v cerkev sv. Roberta ob 9.30, nato na All Souls pokopališče.
Max Copic
V	Warrensville Sanatorium
Izraelci odnesli iz Egipla moderen radar
je preminul v soboto 73 let stari
Max Copic s 9419 Elizabeth
Avenue, doma na Notranjskem,	, ,
, ,	,	Mto arabsko zamkrnost in nespo-
od koder je pnsel v ZDA pred ,	.	.
Skupina izraelskih komandosov j e ob napadu na o-balno postojanko Ras Gha-reb v Egiptu odnesla s seboj 7 ton težek, moderen ruski radar.
JERUZALEM, Izr. — Pred dobrim tednom so izraelski komandosi napadli postojanko Ras Ghareb ob Sueškem zalivu, med tem so pa izraelska jet letala bombardirala in obstreljevala e-giptske postojanke v okolici. Izraelci so odkrili na mestu napada novo, moderno sovjetsko radarsko postajo, težko kakih 7 ton in vredno okoli milijon dolarjev. Egiptske straže so pobili ali so zbežale, štiri egiptske tehnike, ki so postajo upravljali, pa so prijeli.
Ob spoznanju vrednosti novega sovjetskega radarja je poveljnik Izraelcev pozval na pomoč tovorne helikopterje s potrebnim orodjem. Ko so ti prileteli na mesto, so Izraelci celotno radarsko postajo odstranili z oporišča, jo naložili na helikopterje in jo odnesli s seboj.
Izraelsko poročilo je o tem molčalo. Govorilo je le o napadu na egiptsko postojanko in o štirih ujetnikih. Da je moralo biti nekaj posebnega, na to je kazalo poročilo o čestitki glavnega poveljnika izraelskih oboroženih sil gen. Haim Bar-Leva. Celo zgodbo je razkril pretekli petek šele London Daily Express.
Izraelski uspeh kaže strahovi-
50 leti, zaposlen pri Pennsylvania Railroad do 1. 1961, ko je stopil v pokoj, vdovec po Anni, roj. Zgonc, očim Anne Ponikvar, Frances Masslok, Mamie Urbas in Franka Oreharja, stari oče in praoče. Pokojni je bil član SNPJ št. 139. Pogreb bo iz L. Ferfolia pogreb, zaveda1 v sredo ob 8.30, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo.
Albin G. Majcen
Po dolgi bolezni je preminul v Veteranski bolnici 53 let stari Albin G. Majcen z 10608 Park-view Ave., rojen v Trstu, od koder je prišel v ZDA v mladih letih s starši, zaposlen pri Thompson Products Co. kot strojnik, vdovec po ženi Heleni,
sobnost v pogledu vojaške organizacije in njene učinkovitosti na eni strani, na drugi pa skrajno drznost, sposobnost in učin-kotivost izraelskih oboroženih sil.
Najprej oglaševano
NEW YORK, N.Y. — V naši deželi so bila od vseh živil prva oglaševana v časopisju čokolada, kava in čaj.
Iz slon. naselbin RDEČI NAPADU OPORIŠČA
ZAVEZNIKOV V VIETNAMU
LORAIN, O. — Pretekli ponedeljek je umrla v bolnici sv. Jožefa rojakinja Louise Mahnič z 1726 E. 33 St., stara 81 let, rojena v Grižah, fara Vrabče v Vipavski dolini, od koder je prišla v Lorain leta 1920. B'la je članica SŽZ, Oltarnega društva pri fari Sv. Cirila in Metoda in Društva sv. Alojzija št. 21. Zapustila je sina Franka, hčerki Mrs. Joseph DeLillo in Mrs. Don Karpinski, 6 vnukov in vnukinj ter druge sorodnike. Mož Frank ji je umrl leva 1937. Pogreb je bil iz cerkve sv. Cirila in Metoda v sredo s sv. mašo, ki jo je opravil župnik rev. A. Rupar.
Draginja udarila tudi po zavarovalnih premijah
WASHINGTON, D!C. — Kongres je še lani pozval zavarovalnice, naj utemeljijo zahtevke po povišanju premij. Za zavarovalnice je sedaj odgovorila njihova zveza, kjer je vključenih 120
Včeraj so rdeči izvedli vrsto močnih napadov na zavezniška oporišča. Ta so najprej obstreljevali z minami in raketami, nafo pa jih napadli še s pehoto. Doslej so bili to v novem letu najostrejši napadi rdečih.
SAIGON, J. Viet. — V noči na nedeljo zjutraj so rdeči streljali z raketami in minami na zavezniška oporišča v raznih predelih Južnega Vietnama, potem pa ponekod napadli ta še s pehoto. Nekako polovico vseh teh napadov je bilo v severni pokrajini Quang Nam, kjer so rdeči po poročilu poveljstva oboroženih sil ZDA povečali svojo dejavnost. V tej pokrajini je Da Nang, glavno ameriško oporišče v tem delu Južnega Vietnama. A-meriški bombniki so ponovno bombardirali dolino A Shau, skozi katero pošiljajo rdeči običajno svoje sile v napade na področju Da Nanga in nekdanjega cesarskega mesta Hue. največjih zavarovalnih zavodov. Dolina A Shau je kakih 50 V svojem odgovoru razlaga, da mi]j zahodno od Da Nanga ter
morajo zavarovalnice porabiti povprečno dve tretjini premij za plačevanje nastalih škod, posebno v avtomobilskem prometu. Le ena tretjina je potrebna, da krije izdatke, telesne poškodbe, pravne stroške in ostale vrste odškodnin.
Odgovor ne odkriva nič novega. Ne dotakne se pa kočljivega vprašanja: kako to, da stroški za popravila tako hitro rastejo? Ni nobena tajna, da bi bilo naraščanje lahko manjše, ako bi se kdo brigal, kje in kako bi se dalo znižati. Mehaniki namreč velikokrat predlagajo račune brez vsake kontrole. Tudi o tem predmetu skuša Kongres dognati dejansko stanje.
V New Yorku podzemna in avtobusi dražji za 50%
NEW YORK, N.Y. — Vodstvo javnih prometnih sredstev je z včerašnjim dnem povišalo voznino na podzemni železnici in na avtobusih od 20 na 30 centov, torej za celih 50%. Načelnik Transit Authority, kot se vodstvo
je znano oporišče rdečih. Zavezniške čete so ponovno bile v njej, pa so jo vedno znova zapustile. Rdeči so se vselej po zavezniškem odhodu iz te doline vrnili vanjo. Ameriški bombniki to dolino redno bombardirajo, da bi onemogočili v njej zbiranje rdečih sil za kak velik napad.
Tekom vseh napadov od sobote na nedeljo je bilo mrtvih 7 ameriških vojakov, 25 pa ranjenih. Južni Vietnamci so imeli po uradnem poročilu 1 mrtvega vojaka in 18 civilistov, 78 civilistov pa ranjenih. Večina civilistov je bila žrtev min, ki so jih rdeči pognali v begunski naselji v Quang Nam pokrajini. Poročilo trdi, da je bilo v bojih najmanj 44 rdečih mrtvih
Skupina vietkongovcev je prodrla skozi zunanjo obrambo
povišana, če zopet ne bo mogoče kriti izdatkov. Sedanje zvišanje je bilo nujno zaradi povišanja plač oshbju v novi delovni pogodbi za prihodnji dve leti. To je za Novo leto grozilo s štrajkom.
oče Albina, Daleja in Veann Meyers, stari oče Franka, brat Franka. Bil je član ADZ št. 1. {javnih prometnih sredstev ime-. Nova pogodba bo stala v dveh Pogreb bo v sredo iz Ferfolia nuje, W. J. Ronan je izjavil, da letih TA dodatnih 121) milijonov pogrebnega zavoda ob 9., v cer- {bo nova voznina veljala vsaj do dolarjev, imela pa je kev sv. Benedikta na East Blvd. j kraja leta 1971.	j letno 137 milijonov
ob 9.30, nato na Kalvarijo. \ Potem bo seveda kvečjemu kljaja.
že sedaj primanj-
Istrski fašisti nočejo iti v pozabo, so še vedno bojeviti
TRST, It. — Prva leta po drugi svetovni vojni se je izselilo iz krajev, ki so bili do 1. 1945 pod Italijo, potem pa zasedeni po jugoslovanskih komunistih, veliko Italijanov, večinoma takih, ki so nekdaj bili fašisti ali pa vsaj simpatizirali z njimi. Kamor koli so prišli, povsod so osnovali svoja društva, društva zopet so pa ustanovila svoje zveze. Vse to dobro vedo tisti Jugoslovani, ki so tudi pred komunisti morali zbežati v Italijo. Saj so “tajne“ italijanske radijske postaje, ki so bile v rokah takih društev, prinašale novice tudi s Primorskega. Z leti je zanimanje za taka društva med italijanskimi begunci začelo pojemati, čisto propadlo pa še danes ni.
Še zmeraj obstojajo begunska društva, na primer “Združenje Istranov”, ki imajo vsako leto svoj občni zbor, kjer obnavljajo spomine, pa tudi grozijo Jugoslaviji, da bodo obračunali z njo. Gornje dru-
štvo je tudi letos imelo svoj letni občni zbor v Benetkah, ki je še zmeraj priljubljeno središče italijanskih beguncev z Balkana.
Kot vsako leto se je tudi letos vršil občni zbor zelo slovesno. Dvorano za zborovanje je dala na razpolago pokrajinska uprava, pozdravi so pa prišli od vseh krajev in tudi od oblasti. Še celo podtajnik centralne vlade v Rimu je poslal svoj pozdrav. Zborovanja so se tudi udeležili delegat j e lokalnih vojaških in civilnih oblasti.
Na zborovanju samem je bila ponovno izrečena zahteva, da se vrne Italiji, kar je zgubila 1. 1945, posebno pa o-be coni A in B. Sklenjen je bil tudi protest proti obisku maršala Tita v Rimu in napo-dan je bil ‘primeren sprejem’ od strani vseh patrijotov.
Lokalno časopisje ni prezrlo tega dogodka, posebno znani tržaški dnevnik “Picco-
lo” je podrobno opisal vse, kar se je na občnem zboru vršilo. Na govorniškem odru so nastopali govorniki, ki smo jih kdaj slišali na fašističnih kongresih in shodih. Sploh je iz vse prireditve vlekel duh nekdanjega fašizma, ki ga danes iz lastne skušnje pozna le starejši rod.
Značilno je, da je “jugoslovanska stran” poročala, kolikor sploh je, zelo plaho o tem značilnem pojavu. Kot da bi se bala, da se komu zameri. Jo razumemo; je danes miloščino iz italijanskih rok in živi od italijanskih posojil, pa tudi, kako bi Rim zarohnel in z njim vred tudi vsa Italija, ako bi Slovenija rekla o tem gibanju odločno besedo.
Vsega tega ne bi omenjali, ako ne bi vedeli, kako krčevito se drži fašistični duh v določenih plasteh italijanske družbe spominov na nekdanjo slavo in kako strastno upa, da se bodo časi fašistične slave
še vrnili. Do neke meje imajo morda taki upi svojo utemeljenost. Italijanska politična svoboda, ki danes gospodari v Italiji, še ni kaj prida zasidrana. Ravno političen položaj v Rimu v naših dnevih to nazorno dokazuje. Od sedanjega političnega stanja do prikrite diktature je le še samo par korakov. Ko bi bila ta faza dosežena, potem bi tudi društvom kot “Združenje Istranov” kaj hitro zrastel greben s posledicami, ki jih poznamo iz dobe med obema svetovnima vojnama.
Zato smatramo, da je velika napaka sedanjega jugoslo-venskega komunističnega režima, da se je gospodarsko tako močno,naslonil na Italijo in da bi se rad še bolj. Ali titovci res mislijo, da bodo v Rimu prišli vsaj do delne o-blasti nasledniki tovariša Togliattija. Samo v tem slučaju bi bila namreč sedanja Titova politika do Italije opravičljiva.
bataljonskega glavnega stana Americal divizije na oporišču Gator, 60 milj jugovzhodno od Da Nanga včeraj zjutraj. Napadla je bunkerje in uničila več praznih poslopij. Od okoli 20 rdečih, ki so prišli skozi zunanjo obrambo v oporišče, je bilo 5 ubitih. Amerikanci so imeli 1 mrtvega in 8 ranjenih. To je bil od Novega leta sem že tretji rdeči napad na položaje Americal divizije.
Rdeči so pognali kakih 40 min v begunski naselji Go Chua in Loc Quy, 24 milj južno od Da Nanga in le dve milji od glavnega stana 5. ameriškega marin-skega polka. Prebivalci so spali, ko so začele padati mine. Porušenih je bilo kak ducat hiš, 12 civilistov je bilo mrtvih, 72 pa ranjenih. Rdeči so hoteli nemara beguncem, ki so prešli na vladno stran, pokazati, da jih vlada ne more varovati pred njimi.
Zadnje vesti
SAIGON, J. Viet. — Rdeči so danes objavili tridnevno premirje za Lunino novo ieto v februarju. Zavezniki doslej k temu še niso zavzeli nobenega stališča. Lunino novo leto — Tet — imajo v slabem spominu zaradi velike rdeče ofenzive leta 1968. KATMANDU, Nepal. — Danes je priletel sem na uradni obisk podpredsednik ZDA Spiro Agnew, potem, ko je vodnikom Tajske dal v imenu ZDA zagotovilo, da bodo te izpolnile vse obveznosti, ki izhajajo iz pogodb iz dogovorov.
TEL AVIV, Izr. — Izraelska letala so v letalskem spopadu nad ozemljem Egipta sestrelila včeraj dve egiptski MIG 21 lovski letali, eno pa poškodovala. Vojaške oblasti so pustile domov 12 civilistov, ki so jih zajeli pri napadu na obmejno vas v Libanonu pretekli petek. Še vedno drže H ujetih vojakov, ki jih bodo nemara hoteli zamenjati za izraelskega stražarja, odvedenega od arabskih gverilcev. EDGARTOWN, Mass. — Danes bo pri preiskavi o smrti Mar> Jo Kopechne 18. julija lani kot prva priča zaslišan sen. E M. Kennedy, v katerega prevrnjenem avtomobilu v morji, so jo našli mrtvo. Senator ji dejal po nesreči, da se je avte prevrnil z ozkega mostu \ vodo in da se je njemu posrečilo rešiti iz avtomobila, ni pa mogel kljub ponovnim poskusom rešiti svoje spremljevalke. Nesrečo je javil oblastem šele 9 ur po tem, ko se je zgo-dih> kar je sam označil za “neopravičljivo”.
-----o----
Manj cigaret prodanih
WASHINGTON, D.C. — Odkar je glavni zvezni zdravnik leta 1964 objavil svarilo, da kajenje cigaret povzroča raka na pljučih, potrošnja cigaret prva leta ni veliko padla. Predlanskim in lani pa je le potrošnja cigaret manjša. Lani se je zmanjšala za 1.7%. Trdijo, da naj bi v zadnjih dveh letih nehalo kaditi okoli 7 milijonov o-seb.
Iz Clevelanda in okolice
RAZNAŠALCA IŠČEMO— Uprava AD išče raznašalca za Pythias, Macauley, Arcade Ave., Ridpath, Trafalgar in Glencoe. Kličite 431-0628.
Seja—
Podr. št. 14 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih zvečer sejo v SDD na Recher Avenue.
Podr. št. 41 SŽZ ima jutri, v torek, ob dveh popoldne sejo v SDD na Waterloo Rd.
V bolnišnici—
Mrs. Angela Zaverl s 1260 E. 169 St. je v Euclid General bolnišnici. Želimo ji naglega okrevanja.
Zadušnica—
Jutri, v torek, ob 7.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antona Hočevarja ob 7. obletnici smrti.
Tečaj za slovenščino—
V SDD na Waterloo Rd. bodo začeli 13. januarja ob 7. zvečer 3 tečajem slovenskega jezika. Učila bo ga. Antoinette Ken-nick. Tečaj bo trajal 10 tednov oo 2 uri na teden. Prijave s prispevkom $10 je treba poslati do 12. januarja Mrs. Mary Durh, 16122 Huntmere Ave., Cleveland, O. 44110, ali pa na naslov: Tony Pirc, 15710 Corsica Ave., tel. ‘iV 1-6692.
Nov odbor—
Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima za 1. 1970 sledeči odbor: lastni duh. vodja rev. M. A. Jager, duh. vod. rev. Victor Tomc, častni predsed. John Habat, predsed. Eugene KogovseK, pod-predsed. John Habat, fin. taj. Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., Cleveland, Ohio 44110, tel. 531-7131, pom. taj. Joseph Ferra, blag. Louis Jarem, zapis. Frank Žnidar, boi. taj. Mary Korošec, 370 E. 159 St., tel. PO 1-1642, nadzor. Mary Okicki, Frances Somrak in Frances Stariha, gospod. Frank Supanick, zastopniki za Slov. dom: Frances Stariha, Joseph Stariha, Mary Schmoltz, John Churney, Mary Okicki, Mary Ruzicka, Mary Korošec, Mary Habat; za Ohio Fed.; Frank Žnidar in Louis Jarem; za Ohio Booster C.: Eugene Kogovšek in Frank Žnidar; za žen. dej. Dorothy Ferra; farm. o.: Joe Ferra, John Habat, Joe Stariha, Joe Somrak in Matt Videtič; zdravniki; dr. Max Rak, dr. L. Perme, dr. R. Stasney, dr. A. Žnidaršič in dr. M. Špeh. Seje 30 vsak 3. četrtek v mesecu ob 3. zv. v Slov. domu na Holmes Avenue.
Seja—
Podr. št. 32 SŽZ ima jutri, v torek ob sedmih zvečer sejo v ;oli pri Sv. Kristini.
K molitvi—
Članice Društva Danica št. 11 ADZ naj pridejo jutri, v torek, zjutraj ob 9.30 v Zak pogrebni zavod k molitvi rožnega venca za umrlo članico Ano Boncha.
K molitvi—
Člani Društva Najsv. Imena fare sv. Vida so vabljeni jutri, v torek, zvečer ob 7.30 v Zakov pogrebni zavod k molitvi za pok. Johna Pangonisa.
Nanadalca še niso iztaknili—
Policija išče okoli 25 let starega črneča, visokega do 5 čevljev in 11 palcev, ki je od 7. novembra sem napadel, posilil in večinoma tudi oropal 8 mladih žensk. Napadalec naj bi nosil rjav, kratek plašč in jecljal.

P--IH ylMERI$KA DOMOVIIV/I
: ■’ ■ : |i rerrc <ta 11» ^
6117 St. Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
»* *ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Fditar: Mary Debevec NAROČNINA;
♦ -* Združene države:
$16.00 na leto; $6.00 z« pol leta; $5.00 za I mesec«
Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
I $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83	No. 2 Monday, January 5, 1970
Arabska politika
Zadnja konferenca na vrhovih, ki so se je udeležili državni poglavarji !4 arabskih držav in vodnik arabskih organizacij, je bila kar lepa fotografija arabske politike. Konferenca je bila sklicana na pobudo egiptovskega predsednika Naserja ki je imel v svojih rokah tudi vsa pripravljalna dela. Za konferenco ni bilo med arabskimi poglavarji ne pravega navdušenja ne pravega veselja. Večini med njimi se je zdel dnevni red preveč prilagojen željam predsednika Naserja. Tisti, ki jim dnevni red ni nalagal posebnih bremen, so šli na konferenco z načrtom, kako bi še naprej ostali brez bremen. Tisti, ki so slutili, kaj namerava doseči Naser, so se pa pripravili na odpor.
Taka taktika ni na arabskih vrhuškah nobena posebnost. Na koncu jezika so vsi navdušeni za “arabski narod”, v resnici pa gledajo splošno na arabski blagor skozi svoja lokalna očala V tem pogledu so vse arabske države slične jugoslovanski federaciji. Tudi tam vleče vsaka republika na svoje, pr' tem pa se navdušuje za državno skupnost. Vlogo, ki jo igrajo v Jugoslaviji Srbi, bi pa v arabskem svetu rad igral Naser, odnosno Egipt, pa se mu to ne posreči. Velik del odpora proti “arabski solidarnosti” tiči v nezaupanju arabskih politikov do Naserjeve politike. Nezaupanje ni izmišljeno, ima zelo konkretno podlago.
Egipt je res relativno največja arabska država, toda : ato najmanj konsolidirana. Naser si je namreč postavil nalogo, da dvigne egiptovsko blagostanje na zavidno višino, obenem pa preskusi svoj narod z neko mešanico socializma in komunizma, ki o njej verjetno še sam nima pravega pojma. Naser svojega cilja ni dosegel in ne dosega in ga brez pomoči od zunaj ne more doseči. Zato pritiska na vse strani, kjer bi od drugih arabskih držav mogel kaj iztisniti za Egipt. Kako si to zamišlja v praksi, je pokazal v kratkotrajni konfederaciji med Egiptom in Sirijo. Te zadeve arabski voditelji še do danes niso pozabili.
Druga stvar, ki tare Naserja, je vojna z Izraelom. Računal je z izraelskim porazom, zasluge za poraz je v duhu pripisoval sebi. To naj bi mu dalo moralno pravico, da zavlada nad vsem arabskim svetom. Tega druge arabske države nočejo. Značilno je na primer, da se v arabskem svetu še nikoli ni na drobno obravnavalo vprašanje, kaj naj se zgodi s Palestino, ko ne bo več izraelske države. To je preveč kočljivo vprašanje, ki bi še bolj raztopilo že itak zelo razredčeno arabsko solidarnost, ako bi ga kdo že sedaj resno postavil.
Naser se je uračunal v vojskovanju z Izraelom na dveh poljih: na bojiščih in na financiranju vojskovanja.
Že v prvi izraelsko-arabski vojni se je pokazalo, da nobena arabska država nima narodne obrambe, ki bi bila kos izraelski. Druga — šestdnevna — vojna je to še bolj nazorno pokazala. To je Arabce prepričalo, da sedaj nimajo armad, ki bi se mogle kosati z izraelsko, toda so trdno prepričani, da si bodo s časom ustvarili tako skupno armado.
Tako splošno arabsko upanje se razlikuje v stopnjah cd države do države. Vse zavisi od tega, kako globoko je \drl izraelski trn v posamezne arabske pete. Gotovo tiči manj globoko v Maroku, Tuniziji in Alžiriji kot v Egiptu. Gotovo je manj globoko v Libanonu kot v Siriji. Gotovo ;e manj globoko v Savdski Arabiji kot v Egiptu itd.
Iz tega in takega stanja izvirajo tudi različni arabski pogledi, kako se je treba vojskovati z Izraelom in kdaj naj bo vojna končana. Čisto gotovo se bolj mudi Egiptu kot Maroku, Alžiriji in Tuniziji, bolj se mudi jordanijskemu kralju Huseinu kot Libanonu, bolj se mudi Siriji kot Jeme-nu itd.	*
Tu pa ži? začenjajo prihajati interesi posameznih arabskih držav na razpotje. Tiste države, ki se jim mudi, mislijo, da je treba napeti vse sile in čim preje zmagati, pa naj bodo žrtve še taKO velike. Seveda mora žrtve nositi vsa a-rabska skupnost v znaku in duhu arabske solidarnosti. Temu primcno je treba ustanoviti proporce v žrtvah. Kdor več žrtvuje v divizijah, naj manj prispeva v denarju, naj bo manj obremenjen s prispevki v moštvu.
To bi bilo vse lepo, ako ne bi bilo razlike med značajem dolarjev in značajem divizij. To pa ne drži v praksi. Dolarji imajo namreč večjo stabilno vrednost kot arabske uivizije. Konkretno povedano: počemu bi na primer Savdski kralj Fejsal dajal dobre dolarje za slabe egiptovske, jor-danijske, sirijske in iraške divizije? Egipt, Irak, Jordanija in Sirija tega ne verjamejo, Fejsal in šejk iz Kuvajta pa na tem vztrajata. To je bil glavni povod za klavrno končanje zadnje arabske vrhuške v Rabatu.
Moskva je med tem začela od Naserja terjati plačilo obračunov za poslano blago, vojaško in civilo, in noče več brez nadzora dajati novih posojil. Fejsalu in njegovim bogatašem ne gre v glavo, zakaj bi dajali dolarje, da Naser z njimi plačuje dolgove v Moskvi. Ali ne bo v Moskvi naj-
večje veselje, kadar zmanjka savdskega kralja in vseh šej-[ kov, kot je nedavno zmanjkalo libijskega kralja? Počemu bi torej arabski bogataši drli sami v lastno pogubo?
Povrhu bi sedaj Moskva še rada imela vsaj začasen mir na Srednjem vzhodu. V Kremlju dobro vedo, da napeto stanje v arabskem svetu samo ovira sporazum z Washingto-nom in “normaliziranje” odnosov s Peipingom. Najbolje je za sovjetske interes vsaj premirje v arabskem svetu. Ako bi bila pozneje v sovjetskem interesu obnova vojskovanja, ne bi bilo Kremiiu težko, da zopet razpiha žerjavico v arabskem svetu.
Pri tem je treba vpoštevati tudi človeški element. Kdor je opazoval na televiziji obraze arabskih političnih voditeljev, je videl, kako nervozno se je obračal Naser in kako slab vtis je napravilo zdravje savdskega kralja Fejsala. Naj zmanjka enega ali drugega, pa se bo sedanje vetrno ravnovesje političnih sil v arabskem svetu čez noč prekucnilo. Toda kam?
inuimniinumiiiuiiiiiinuuiiiniiBiBiiiiniiniiniimuuimiuunuiimiiiiiiiiiiiimmifiimmnnmiuiiiimiiiiiimimmimiiR
Pennsyivanski prepihi
(Poroča Majk)
Pittsburgh, Perma. — Dobre tri dni pred nastopom letošnje jeseni, dne 19. septembra, je Bog poklical k sebi odličnega slovenskega duhovnika č. g. župnika Matthewa Kebeta, v starosti 86 let. V naši fari Marije Vnebo-zete je župnikoval od leta 1934. Pred par leti je odšel v pokoj. Pokojni župnik Kebe je tekom svojih dolgih let med nami veliko storil za našo župnijo. Zgradil je novo cerkev, prenovil druga poslopja in gospodarsko postavil župnijo na novo podlago.
V svojih prvih letih po posvečenju v duhovnika je deloval nekaj let med Slovaki. Kakih 18 let med Hrvati. Leta 1934 pa je bil nastavljen za župnika pri nas v Pittsburghu, v fari Marije Vnebovzete.
Pokojni župnik je bil tudi več let duhovni vodja Družbe sv. Družine, ki ima glavni urad v Jolietu, tu pa Podružnico DSD št. 11.
Poleg vzvišenega svečeniške-ga poklica je bil tudi močno narodno zaveden Slovenec. Ko so ameriški Slovenci v letih 1914 in 1915 ustanavaljali Slovensko ligo, je nastopal na več shodih kot govornik ter vzpodbujal slovenske ljudi po Ameriki k narodni zavesti, ki je vodila v zahteve za narodno svobodo slovenskega naroda. Njegovih krepko navdušenih govorov se večkrat spominjam.
Naj ga Bog obilno nagradi za vsa njegova dobra dela. Med nami pa naj ostane v molitvah in drugače v trajnem spominu!
* KAKO SE VRTI ŽIVLJENJE v naši Penni v gospodarskih, političnih in socialnih zadevah in razmerah?
Morda ne natančno tako kakor po drugih delih dežele, vendar pa precej podobno kakor drugje. Vse se draži, vse zahteva večje plače in dohodke — kje se bo dobilo in jemalo, pa noben hudir ne vpraša! Kar jemljemo in amen. Kaj, kadar bo zmanjkalo? Ob takih in na taka vprašanja pa Amerikanci (posebno brezskrbni mlajši), odgovarjajo zaskrbljenim starejšim takole:
“Ne skrbite in ne belite si glave, kaj bo jutri. Živite danes! Če bomo jutri imeli kake težave, kako iti in voziti preko mostov jutrišnjega dneva, bomo to jutri “gruntali” in proučevali. Danes pa živimo, kakor naša srca poželijo .. .”
Tako nas “troštajo” in tolažijo mladi, ki se nekako po svojih mislih domišljajo, da “sladkih češpelj in hrušk” ne bo nikoli zmanjkalo na svetu.
Kaj pa, če ne bo tako jutri, kakor želimo in bomo želeli?
Hm, tudi to mlajšim ne dola težav. Na to odgovarjajo:
“Če bo treba, bomo pa z raznimi letaki in plakati demonstrirali in koračili okrog državnih in okrog zvezne prestolnice v Washingtonu in bomo našim političnim “stricem” dajali vedeti in znati, kaj hočemo in kaj želimo!”
Takole vidite, naši mlajši rodovi tu in tam rešujejo gospodarske, politične in druge težave.
Lepo bi bilo na svetu res, ko
bi se take razmere dale takole reševati in urejevati na svetu, da bi s “takimi rešitvami” bili vsi zadovoljni po reku, “da bi bil volk sit in koza cela”.
Resnica je seveda drugačna. To dokazuje in pripoveduje zgodovina življenja vseh dob in rodov, da je treba vsakemu rodu doprinesti, po nekaterih krajih več, po drugih manj, silno veliko žrtev za vsak uspeh v reševanju gospodarskih, političnih, socialnih in drugih zadev našega življenja tu na našem svetu.
Starejše, ki so šli kolikor toliko skozi težave življenja, je preteklost nekaj izučila. Mlajši, ki skozi take preskušnje niso šli, so kakor ravno izlegli ptiči, ki v gnezdu le čivkajo in kljune odpirajo. In če jim stari ne dona-šajo hrane, so bolj in bolj glasni.
Ali ni danes nekaj takega skoraj po vsem svetu?
Civilizacija in kultura sta dve sestri, ki izmivata ljudem vseh narodov, enim bolj, drugim manj, oči, pamet, razum in razsodnost. Komur izmijeta oči v omenjenih treh zadevah (kolikor moreta pri vsakemu), taki gledajo na vse življenje, kolikor uspe izmivanje pri njih — kolikor toliko pošteno — to, če je “tista” civilizacija in kultura, ki jim izmiva pamet, razum in razsodnost, poštena in prava. Ako ni, potem jih tako izmivanje vodi po kaj čudnih potih življenja. To nam najbolj jasno pove in pojasnuje zgodovina.
Kam in v kaj je vodil in pripeljal npr. v tem stoletju nesrečni germanski nacizem?
Kam je pripeljal in še vodi slovanske narode komunizem?
Kdor ima oči, zdrav razum, čut poštenosti, to lahko vidi!
V demokratičnem in svobodnem svetu Zapada (kolikor je še takega) imamo zadnje čase zelo čudna ideološka in socialna gibanja. Poudarja se zlasti med mladimi študenti demokratizem in svoboda. V besedah se to lepo sliši. Ali današnja taka demonstrativna mladina tudi razume dolžnosti in pravice demokracije in svobode? Zgleda, da ne. Zgleda, da ne razume reka: Kdor nič ne seje, naj tudi nič ne pričakuje! Z drugo besedo, naj ne žanje. 'Sedanja mladina, zlasti v Ameriki, se pa nima pritoževati, da nima nič žeti. To tudi, če dosti ali nič ne seje. Sko-ro več razbija in uničuje, kakor seje. Nekaka taka je podoba življenja naše mladine. Morda ne enako za vsakega in vsako. V večini pa zgleda, da je tako, če naj verjamemo dnevnim poročilom, kako se mladina obnaša in kaj povzroča vse križem po naši deželi.
Oblasti malo store v tem, da bi se kaj izboljšalo. Vsi nekako z izgovori odpuščajo vsemu, kar se povzroča v teh ozirih od strani mladine. Prav po zgledih tistih preveč “dobrih mamic”, ki pravijo, "o saj naš ali naša niso taki”. Bog daj res, da bi ne bili!
Morda so se nekdaj nemške mamice in ruske in druge tudi tako tolažile s takimi mislimi. Čas pa jim je prinesel naciste, komuniste .. . Dal Bog, da bi ča-
si več ne prinašali med nas kakih takih “izmovistov”, ki ne znajo “sejati”, ampak le uničevati, kar drugi dobrega sejejo!
Take misli in želje imam, ko pišem tale dopis.
Srečno, zdravo novo leto želi vsem	Stari Majk
Hvala Mm, ministrantje!
PATERSON, N.J. — Mašni-strežniki, ki so stregli pri pogre-1 bu dr. Mihe Kreka, so desetakj ki jim ga je poslala ga. Milka I Krekova, darovali slovenskim1 oo. salezijancem za vzgojo novih' duhovnikov v Sloveniji. Sami soj se čutili srečne in počaščene, da so smeli pri pogrebu streči. So to: Peter Celestina, Ivo Gorše, Rudi ter Milan Knez, Tonček Rigler in Franci Veg el. Srčna vam hvala, fantje!
Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB.
Darovi za Slovensko kapelo v Washingtonu


Narodno svetišče Marijinega Brezmadežnega spočetja
CLEVELAND, O. — Čas je zopet, da vam malo poročam, kako napredujemo z nabirko za našo Kapelo. Od zadnjega poročila smo napredovali za en dober tisočak in kot je moja “boljša polovica”, ki je cbenem tudi blagajničarka pri tej akciji, rekla: “Če bi se oglasilo 600 darovalcev pa $10.00 ali 60 po $100, pa bi bila naša kampanja končana in kapela plačana ...” Jaz se popolnoma strinjam z njo, a ker ne gre po naših željah, moramo pa vzeti kakor pride. Počasi in sigurno se bližamo cilju. Zadnje čase smo prejeli naslednje darove:
Forest City, Pa. — Iz to male slovenske naslebine se je zopet oglasil naš veliki dobrotnik in prijatelj Father A. J. Krasinski in nam poslal ček za $200.00, kar je zopet prispevek posameznih faranov župnije Sv. Jožefa.
Johnstovvno, Pa. — $200.00 nam je poslal svoj dar Rev. Father Bonaventure Borgola, ki je po rodu Slovak in župnikuje na fari Sv. Terezije v Johns to wnu, Pa. Iz istega mesta se je oglasila tudi družina Mr. in Mrs. Frank Krajec z lepim darom $100.00.
Chicago, 111. — Mrs. Albina Novak nam je poslala $100.00, kar so prispevali:
Po $20.00: Ciril Kastelic in družina; Mr. in Mrs. Jože Virant.
Po $15.00: Mrs. Mary Markovič v spomin pok. soproga in sina; Mrs. Gizela Hozian namesto božičnih kartic prijateljem.
Po $10.00: Mr. in Mrs. Victor Stone v imenu vnukov; Mrs. Mary Žgavec.
Po $5.00: Emily Gonzales; Mr. in Mrs. Matt Deyak, Ely, Minn.
Mrs. Frances Simonich pa nam je poslala $25.00, kar so darovali: $20.00 Mr. in Mrs. Albert U. Bensick; $5.00 Antonia Zupančič.
Strabane, Pa. — Mary Tomsic $10.00; William Tomsic $5.00.
Cleveland, O. — Mrs. Dorothy Ferra, agilna tajnica dr. sv. Jožefa št. 169 KSKJ in navdušena sodelavka za Slovensko kapelo, nam je zopet poslala ček za $40. Darovalci so po $10.00: Mr. in Mrs. Marjan Strancar, Euclid, O.; Mr. in Mrs. Leopold Zupančič, Euclid, O.; Mr. in Mrs. Joseph Ferra; Mrs. Anna Morgel v spomin pokojnih: John Bo-zich, Gregory in Catherine Horvat, John Jelinek in Fr. Unetich.
Mrs. Anna Godlar je poslala $10.00: darovali so: $5.00 Mary Hrovat, Euclid, O. v spomin pok. John Tavčar; Anna Godlar $2.00 v spomin John Tavčarja in $3.00 v spomin Joe Setina.
Mrs. Mary Otoničar poslala $45.00; darovali so:
Po $10.00; Mrs. Jennie Matjašič; Mrs. Mary Wolf Negi v spomin pok. staršev Frank in Marv Oblak; Anton Lunder v spomin soproge Angele.
Po $5.00: Mr. in Mrs. John Močnik; Mrs. Pauline Stampfel; Mr. in Mrs. Michael Klemenčič.
Soudan-Tower, Minn. — Mrs. Barbara Yapel nam je poslala $34.00, kar so darovali:
Po $10.00: Matt Vaida v spomin soproge Doris in staršev in Mary Vaida.
Po $5.00: Mrs. Katherine Vaida v spomin soproga Josepha; Miss Rose Stefanic; Oltar Soc. of St. Martin’s Church; Mr. in Mrs. Anthony Yapel v spomin pok. Sis. M. Victoria OSB.
Po $2.00: Mrs. Mary Pahula; Miss Rose Nemanich.
Bridgeport, Conn. — G. Ivan Horvat je poslal $27.00, kar so darovali: $10.00 Ivan Horvat; po $5.00; Terezija Rascan, Anna Csakowy, Terezija Jelics; $2.00 Anna P. Horvat.
Nadalje smo prejeli sledeče darove od posameznikov:
Po $100.00: Rev. Alois Zdolšek, Wahpeton, N.D.
Po $50.00: G. in ga. F. Kroselj; Vili L. Jagodich; oba iz Washington, D.C.
Po $25.00: John Zalar, N. Chicago; Mr. in Mrs. John S. Pes-totnik in Mr. in Mrs. Albert J. Pestotnik, Euclid, O.; St. John the Baptist Soc. 143 KSKJ; Miss Agnes M. Ivantic, Chicago, 111. v spom. pok. Jacob Grimsic; Mary E. Grimsic, Waukegan, 111. v spomin pok. staršev Jacob J. in Jennie Grimsic; Karl Kle-sin, Brooklyn, N.Y.; Dawn Choral Group S.W.U. Clev. O.; Mrs. Louise Kosmerlj, Clev. O. v spom. soproga Franka; Exp. Louis Zajc, Toledo, O.
Po $20.00: Rev. Stephen Kra-lich, Kenmore, N. D.; Victor Kmetich, Richmond Hts., O.; Neimenovana v spom. pok. Don Finlay; družina Frank Kregar, Girard, O.; Mrs. Helen Susta-rich and Daughters, San Francisco, Calif.
Po $15.00: Mary Hren, Garfield Hts., O. v spom. soproga Franka; Johanna Sladich, Fa-lette, Pa.; ' Antoinette A. McGrath, Clev., O.; Mr. in Mrs. William Gasper Sr., Bridgeport, O. v spomin Cpt. Louis Šušteršič v Blaine, O.; Anton Koshel Sr. v spomin soproge Louise, Clev. O.
Po $10.00: Mrs. Angie Pozel-nik, Clev. O. v spomin pok. soproga in sina; Slov. Ladies of St. Mary, San Francisco, Calif.; Mrs. Katie Judnich, San Francisco, v spomin Matt Judnich;
Pueblo, Colo, — Mrs. Anna Pachak nam je poslala naslednje prispevke:
Po $10.00:	Louis Potokar;
Anna Gradisar v spomin soproga Toneta; Mrs.- Mary Lakner v spomin soproga Lojzeta.
Po $5.00: Mr. in Mrs. Frank Croshal; Dorothy Zakrajšek in Mary Janežič v spomin pok. staršev John in Johanna Zbačnik.
Po $3.00: Anna Pachak v spomin sina in hčere.
Mr. in Mrs. Anton Grose!, Clev. O.; dr. Coli. Slovenke št. 22 ADZ v spomin pok. članic; Ursula Herbeck, Chicago, 111.; Mr. in Mrs. Frank Šušteršič, Clev., O.; Mr. in. Mrs. Ignac Fink, Ely, Minn.; Mr. in Mrs. L. Kastelic, Maple Hts., O.; Mr. in Mrs. John Veselich, Butler, Pa.; Bencin Sisters, Clev., O.; Ivanka Cerar, Clev., O.; Theresa Prosen, Gilbert, Minn, v spomin pok. soproga in dveh sinov; Mrs. Mary Slosar, Verona, Pa.
Po $5.00: Louise Sega, Joliet, 111.; Express Travel Service, Joško Suhadolnik Jr., Clev., O.; Mr. in Mrs. Louis Nemgar, Eve-leth, Minn.; Angela Stupar. Detroit, Mich.; Agnes in Paul Sch-wesinger, Clev., O.; Vickie Kmet, Clev., O.; Jane Royce. Clev. O.; Mary Bostian, Euclid, O.; Rose Mickovic, Clev., O.; Mrs. Caroline Boyce, Willowick, O.; Mr. in Mrs. Frank Anzelc; Mr. in Mrs. George Blazina; Mr. in Mrs. Joe Škerjanc, vsi iz Elyria, O.; V. F. Mežnaršič, Melrose, Pa.; Neimenovan, Clev., O.; Mrs. Mary Novak, Strabane, Pa.; Mr. in Mrs. Steve Brodnik; Mr. in Mrs. Leonard Brodnik, oba iz Clev., O.; Mr. in Mrs. Anton Strniša, Cleve., Ohio v spomin Frances Zulich; Mr. in Mrs. Frank Intihar, Eveleth, Minn. v spomin hčerke Angele Dupla; Mr. in Mrs. Michael Selan, Willowick, O. v spomin Donne Mc-Devitt, Brooklyn, N.Y.; Mrs. Frank Shega, Hibbing, Minn.; Mr. in Mrs. John Simončič, Bessemer, Pa.; Anne Sever, Forest City, Pa.; Mrs. M. Polajnar', Oregon City, Or.; Mr. in Mrs. Frank A. Turek v spomin John Tavčarja.
Po $3.00: Jean Brachawski, Clev., O. v spomin Alyce Ficke; Mrs. Frances Kanieski, Hibbing, Minn. — Po $6.00; Mrs. Theresa Žlogar, Joliet, 111. v spomin hčere Dorothy Žlogar Fritz.
Po $2.00: Barbara Evanich, Munhall, Pa.; Mr. in Mrs. Michael Kozak, Barberton, O.; Johanna Anzek, Kansas City, Kan.
Po $1.00: Karen, Diane, Barbara, David, Jimmy in Michael Kozak Jr.; Angeline, Helen Jr., Rudolph Gainer in John I. Gerbec.
Kansas City, Kan. — Mrs. Mary Hotujec nam je poslala vsoto $105.00 kar so darovali:
Po $20.00: Joseph Sneller.
Po $10.00: društvo Sv. Petra in Paula; Dr. Carl Wolf; Anna Prače; Barbara Luzar.
Po $5.00: Bernice Jurkovich; Kathryn Junich; Johanna Koenig; Agnes Lipovitz; Margaret Kavolir; Eddie Dercher; $4.00 Dennis Gergich; $3.00 Josephine Zupan; po $2.00; Victor Maček in Mary Sachen; po $1.00' Anna Wolf, Mary Stojkovich, Zora Malnar in Lorraine Ruzic.
Naj vam vsem dobrotnikom Slovenske kapele Marija Pomagaj stotero povrne za vaše žrtve in podeli obilo božjega blagoslova in predvsem pa zdravja v novem letu!
Ponovno apeliram v imenu celotnega odbora na vse naše rojake, ki še niste nič prispevali v ta namen, da se pridružite številnim darovalcem in Uidi vi prispevajte svoj delež. Vsak dar je dobrodošel! Naša želja je, da bi že skoraj zaključili to zbiranje in tako prenehali .z večnimi prošnjami za dolarje. Božični prazniki so tukaj in ko boste delili darove levo in desno, tedaj se spomnite tudi Slovenske kapele...
Čeke naslovite na “SLOVENIAN CHAPEL FUND” in jih pošljite na moj naslov!
V imenu celotnega odbora za Slovensko kapelo želim vsem Slovencem in Slovenkam širom Amerike blagoslovljene božične praznike ter srečno in zdravo novo leto.
“Mal položi dar tudi Ti
Mariji Pomagaj na oltar!”
Frank A. Turek, tajnik
986 Bryn Mawr Ave.
Wickliffe, Ohio 44092
------1»-----
Granit prvotnina
Granit imenujemo prvotnino, to je vrsto kamenine, ki je nastala neposredno iz žareče tekoče mase pod površino zemeljske skorje v zgodnji davnini zemeljske preteklosti.
Kamenine, ki so nastale iz pr-votnin, imenujemo drugotninc ali sekundarne kamenine. Med njimi so predvsem usedline, nastale na dnu morja, kot apnenec, kreda in vrsta drugih.

KRIŽ NA GORI
LJUBEZENSKA ZGODBA Spisal: Ivan Cankar
“Tako mirno je tukaj, Mate! lako sladko bi počival, ko si že ves truden in slab! Ali poznaš tisto pot tam doli? Vse drugače se hodi tam, mirno je srce, brez poželenja in brez strahu. Samo lepe sanje, svetle nedosežne — oči bi gledale proti nebu in srce bi sanjalo. Kakor metulji bi bile tiste lepe svetle sanje, kakor pisani metulji visoko v zraku. Ožil bi se gor in bi se nasmehnil: ‘Ali ti polovim te metulje, Hanca?’ Z roko pa bi ne zganil, obadva bi se smejala in sladko bi nama bilo pri srcu ... Zakaj si šel, Mate?”
Poklicala bi ga nazaj, še bi ga morda dosegel njen glas.
“Mate! — Kdo bo zdaj skrbel zate, kdo te bo tolažil, kadar ti bo hudo. Ozrl se boš in boš iskal z objokanimi očmi, pa ne bo nikogar, da bi ti položil roko na lamo! Tako daleč si se napotil, med tuje ljudi, ki ti ne poznajo ne imena, ne srca. Prišel boš mednje, kakor berač na gosposko gostijo; še pogledali te ne b°do in duri bodo zaloputnili za teboj. Ne kruha ne boš imel in ne^ postelje. Hodil boš truden, nočilo se bo in poti ne bo kon-ca • •. Zakaj si šel, Mate?” Vzdignilo se ji je v srcu, stis-nilo jo je za grlo z močno roko.
edla je ob poti in je skrila v Predpasnik obraz.
Zašumelo je iz daljne daljave, °d gozda.
^aj si to ti, Hanca?”
Očitajoč je bil glas in proseč.
, Kai se ne spominjaš, Hanca, o sem se bil oprl ob tvojo ropko roko? Bodi usmiljena, daj mi moči!”
Vstala je in se je zravnala; zastrla je z dlanjo oči in je po-8 edala proti vzhodu, na ono stian, odkoder je sijalo sobice. “Zbogom, Mate! ...”
Hitela je navzdol proti globeli. časih se je ozrl kdo na jbien razžarjeni obraz, na objo-ane oči. Pred krčmo je stal učitelj in je pozdravil; pogledala je in je odzdravila, toda ni ga spoznala; motne in zamišljene °C1 so gledale za njo.
Mati je stala na pragu.
Pozno si prišla! Kod si ho-ddci? Oj, dekle!”
Materin glas je bil zaspan in zdihujoč; zdihovala je tudi, ka-ar je govorila o vremenu. Oči 50 gledale napeto in skrbno; vsakdanja skrb, tiha in komaj zavedna, porojena ob tistem dnevu, ko so izpregledale oči, je bila zarezana v obraz.
Oče je sedel v izbi za mizo in je bral; ko je vstopila Hanca, je snel naočnike in jo je pozdravil s smehljajočim pogledom.
“Torej je šel? Za zmerom? Tako je prav, Bog z njim! Cula ni bila velika, toliko večja je bila palica. — Pojdi zvonit, poldan je!”
Hanca si je odvezala ruto in je spravila molitvenik; nato je šla v cerkev.
V zakristiji je bilo hladno, le
temen križ; umikal se je motnemu pogledu in se je širil neizmerno, stal je na hribu in se je dotikal neba, njegova silna senca pa je legla preko vse globeli.
Zahodna Nemčija in Japonska grozita ameriški premoči
Gospodarski pregled čez minulo desetletje.
Drugo poglavje I.
“Da se torej vrne? Da bo kaj iz njega?”
Oče se je zamislil in je gledal skozi okno z neprijaznimi očmi.
“Nič ne bo iz njega, le verjemi, Hanca! Ne maram takihle piščancev, komaj sfrfota s pe-rotmi, pa mu je premajhen rodni gnoj. Pogledal je malo na ono stran hriba in že ne ve od ošabnosti, kako bi se pretegnil. No, Hanca, kaj misliš, da te bo pogledal? Še poznal te ne bo več!”
Vsa se je prestrašila, zakaj nikoli ji ni bilo prišlo na misel, da bi govoril kdaj drugače z njo, kakor ob tistem lepem času, ko sta se izprehajala o mraku, oba tako žalostna in tako polna velikega upanja. In dvom jo je zabolel v srcu, pomešal se je neprijazno v to veselo praznične pričakovanje.
“Taki so vsi tisti, ki hočejo Bog vedi kam in Bog vedi kaj! Ne zaupam nikomur; če se jim želi iz globeli, naj gredo po svojih potih in naj se ne vračajo več. Nihče jih ne potrebuje in ne mara; zunaj naj prodajajo svojo učenost! ...”
Sovraštvo je pogledalo iz njegovih oči; ustnice so se stisnile in čelo se je nabralo v gube. Hanci pa je bilo, kakor da je govorila vsa globel iz njegovih ust. Isto tiho, veliko sovraštvo je bilo, pomešano z zavistjo in z grenkim, globoko glodajočim čutom starosti in onemoglosti. Isti čut je bil, ki jo je izpreletel nekoč na fari, pod velikim, veselim soncem, ki je sijalo tam in ki se nikoli ni ozrlo v globel.
“Ne bo se ozrl nate! Šel je in ni več naš!”
“Tako se ne moi'e zgoditi!” je odgovorila Hanca mirno v svojem srcu. Kje je senca, ki bi mogla zagrniti vse do kraja to veliko sladko pričakovanje’
“Zdaj se je pokazalo tudi na učitelju! In jaz vem, Hanca, zakaj se je pokazalo! .. . Pameten fant je bil prej, govoril je z ljudmi, kakor se spodobi. Zdaj samo še pije! Da bi vsaj tukaj pil — pa hodi na faro, kakor da bi v globeli ne imeli vina! Bog mu ga blagoslovi, privoščim mu ga ... ampak treba bi bilo, Hanca!”
Pogledala je skozi okno in si ogrinjala ruto.
“Ali mu poj deš naproti?”
“Pojdem!”
“Ne hodi! Ne bo se ozrl nate, Hanca! Gosposki bo, zasmejal se bo in bo šel mimo!”
“Sam ne verjame!” si je mislila Hanca. “Toda sovraži ga, ker ga imam rada! Vsi ga sovražijo, kakor da bi jih bila ranila moja ljubezen in njegova sreča'”
Na pragu je stala mati in je
Vrhunski svetovni gospodarstveniki se letos močno izogibajo kakršnih koli prerokovanj o gospodarskem in finančnem razvoju njihovih držav v prihodnjem desetletju 1970-1979.
Prav lahko pa jih je pripraviti do analiziranja tega razvoja v minulem desetletju (1960-1969) ter se skoro vsi strinjajo v tem, da ostaja najresnejši svetovni problem naraščajoč prepad med bogatimi in revnimi državami.
Prav tako so enakih misli v tem, da Zahodna Nemčija in Japonska, državi, ki sta bili ob koncu druge svetovne vojne na tleh, grozita dosedanji severnoameriški gos podarski premoči na svetu.
Severnoameriška kriza
ZDA se v svojem gospodarstvu vedno bolj zapletajo v inflacijsko spiralo ter vedno bolj čutijo gospodarske posledice silno drage vietnamske vojne. Nixon s svojo politiko omejevanja cen doslej ni mogel zadržati stalne dražitve domačih proizvodov. Večina gospodarstvenikov napoveduje v ZDA gospodarsko krizo, medtem ko nekateri trdijo, da je že tu.
Ameriški gospodarski strokovnjaki govorijo o inflacijski krizi, ki zveni kot protislovje. Če bi brezposelnost narasla, bi bilo pričakovati, da bi cene padle. Toda ni se zgodilo ne eno ne drugo.
Skoro noben gospodarski strokovnjak ne dvomi, da bi ameriška gospodarska kriza učinkovala tudi na gospodarstvo skoro vsake države na svetu — tudi znotraj sovjetskega bloka. Trgovanje med Vzhodom in Zaho-dim se je v minulem desetletju tako prepletlo med seboj, da sovjetski rubelj ni več neodvisen od finančnih razmer na njujor-škem Wall Streetu.
Cene in plače so se v minulem desetletju v večini držav dvigale. Nikomur ni bilo treba dokazovati, da je denar neprestano izgubljal na vrednosti.
Angleški funt, trenutno še vedno najmočnejša valuta na svetu, je npr. v zadnjem desetletju izgubil nad 25 odstotkov svoje vrednosti. Kakor vse druge valute, je postal žrtev spirale cen in plač.
Ljudje, ki so odvisni od vnaprej določenih finančnih dohodkov, najbolj trpijo vsled zvišanja cen. Nič drugače se jim ne bo godilo, napovedujejo gospodarski strokovnjaki, v nastopajočem desetletju.
Nixonovi gospodarski izvedenci se trudijo, da bi severnoameriško gospodarstvo spravili na varen tir, toda tako, da ne bi razvoj kje zastal. Kajti zavedajo
prav tako težko znova pognati v tek, kakor ga je težko zaustaviti.
Javna dela
V	dobi pred drugo svetovno vojno, se pravi na začetku deset letja 1930-1939 je takratni ameriški predsednik F. D. Roosevelt skušal reševati in rešiti državno gospodarstvo popolnega razsula z načrtnim izvajanjem javnih del. Moderni gospodarstveniki pa dvomijo, da bi isti sistem predstavljal zdravilo za gospodarsko krizo.
V	Rooseveltovih časih so beli in črni delavci skupaj kopali jarke in opravljali druga težaška dela, ki jih je vpeljala vlada. Danes so stroji močno skrčili potrebo človeških rok za o-pravljanje težkih del.
Še važnejše pa je v tem polo žaju zadržanje ameriških črnih delavcev, pri katerih je brezposelnost mnogo višja od števila belih nezaposlencev. Zahteva črncev za enake možnosti zaposlitve bi povzročila danes velik problem pri kakršnem koli reševanju gospodarske krize.
Podatki o brezposelnosti v ZDA za mesec november so presenetili večino gospodarstvenikov. Napovedovali so njen porast, v resnici pa je padla od 3.9 na 3.4 odstotka delavnega prebivalstva.
Težave inflacije
Kljub Nixonovemu protiinflacijskemu programu severnoameriška industrija namerava povečati svojo proizvodno površino in količino izdelkov v prihodnjem desetletju.
Nixonova vlada je nameravala zadrževati gospodarsko ekspanzijo na dosedanji ravni.
Tudi Zahodna Nemčija ima svoje težave pri kontroliranju inflacije prav zaradi neprestanega gospodarskega razmaha. Minulega oktobra je nova sociali-
svoji zunanji trgovini. Njeni gospodarstveniki in lab uristična vlada z optimizmom gledajo na nadaljnji gospodarski razvoj države.
Francosko gospodarstvo je bilo močno prizadeto lanskega maja vsled študentovsko-delavskih izgredov, pa katerih je bila vlada prisiljena zvišati delavstvu plače. Sedanji francoski predsednik Pompidou, ki je sam bivši bančnik, je po prevzemu o-blasti od generala De Gaulla u-vedel stroge finančne ukrepe, za katere trdi, da že kažejo pozitivne sadove za francosko gospodarstvo.
Bogati vedno bogatejši
Sovjetska zveza, ki je na začetku minulega desetletja dvignila menjalno vrednost svojemu rublju, je prav tako dvignila svoje absolutno kontrolirano gospodarstvo na višjo raven, toda sovjetski gospodarski porast v minevajočem desetletju je bil za polovico manjši od severnoameriškega.
Japonska, kakor tudi njen zaveznik Zahodna Nemčija, sta se iz pepela, v katerem sta se znašli po drugi svetovni vojni, dvignili in postali industrijski velesili. Razen med krizo, ki je zadela Japonsko sredi minulega desetletja, je bilo njeno gospodarstvo v neprestanem razmahu.
Japonski bančniki so nedavno napovedali, da se bo sedanje japonsko gospodarstvo do sredine prihodnjega desetletja (1975) razmahnilo za skoro 200 odstotkov.
Tako bogate države z neprestano naraščajočim gospodarstvom postajajo vedno bogatej še. Na žalost pa nerazvite dežele, z neprestano naraščajočim številom svojega prebivalstva, postajajo vedno revnejše.
Revščina na berglah
Ta naraščajoči prepad v življenjski ravni škoduje tako bogatim kakor revnim državam. Revna država ne more kupovati poplavo proizvodov, ki teče iz bogatih držav.
Razni programi o pomoči ne-
so nova petrolejska ležišča, ki se raztezajo od Libije v severni A-friki pa tja do severnih obal A-1 jaške.
Svetovni ladijski promet pa se je medtem usmeril okoli rtiča Dobre nade v južni Afriki iz Evrope in atlantskih obal severnoameriškega kontinenta na Bližnji, Srednji in Daljni vzhod.
S. S.
Tito piše spomine in se pripravlja na pot
BEOGRAD, SFRJ. — Režiser znanega filma, ki bo baje filmal tudi Titovo življenje po Titovih lastnih zapiskih, je dejal časnikarjem, da je Tito napisal že 7 zvezkov svojih spominov od 9 predvidenih. Na temelju teh spominov bodo menda izdelali “dokumentarni film” o življenju in delu vodnika jugoslovanskega komunizma.
Kdaj bo delo končano, režiser ni povedal, vsekakor bo Tito nemara svoje pisanje ta mesec prekinil, ker so tu objavili, da pojde na obisk v Egipt, Abesinijo in v Tanzanijo v jugovzhodni Afriki.
Predsednik SFRJ Josip Broz zelo rad potuje. S svojo jahto Galebom je preplul že kar precej sveta. Pravijo, da potuje z letalom le v skrajni sili. Največ se drži ladij in vlakov. Bil je že v ZDA, bil v Južni Ameriki, bil v Londonu in Parizu, obiskal del Afrike, Indijo in celo daljno Japonsko. Ko se bo vrnil s svoje sedanje poti, bo začel nemara že s pripravami za potovanje v Rim, kamor ga je povabil preteklo jesen G. Saragat, predsednik Italije, ob koncu svojega u-radnega obiska v Jugoslaviji.
sredi dežele. Izbrala je primeren prostor in sedaj že nekaj let postavlja novo mesto. Delo ne gre prehitro od rok; ne manjka le u-dobnih stanovanj, ampak tudi vseh drugih stvari, ki jih rabi sodoben človek.
To posebno čutijo diploma tj e, zato se nočejo seliti v Brasilio. Sedaj jih je vlada začela siliti. Rekla jim je, da naj se do 1. 1972 preselijo tja, kjer je sedaj brazilska vlada, drugače bodo zgubili svoje diplomatske privilegije. Diplomatski svet je ta korak brazilske vlade že dolgo pričakoval, pa se pri tem vztrajno držal v Rio de Janeiru, nekdanjem glavnem mestu Brazilije.
Ni treba pisati zaradi 15% povišanja pokojnine
CLEVELAND, O. — Lokalni Social Security urad poroča, da se upokojencem ni treba nikamor obračati ne pismeno ne o-sebno radi dodatne 15% pokojnine. Prehod od stare na novo pokojnino bo sistem sam uredil. Za januar in februar bodo upokojenci prejeli še dosedanje zneske. Dodatnih 15% za oba meseca bo posebej obračunanih v a-prilu in poslano v posebnih čekih, verjetno okoli 20. aprila.
V čekih za marec, ki pridejo v roke upokojencem prve dni a-prila, bo že vključen dodatek 15%. Izplačanje nove pokojnine se bo torej začelo v aprilu, bo pa veljavno za marec. Januar in februar je torej treba smatrati kot neke vrste prehodno dobo.
stična zahodnonemška vlada pod razvitim državam niso rešili te-predsedstvom Willy-ja Brandta! ga vprašanja. V številnih prime-
šalo blede luči je sijalo skozi gledala v klanec. Tam je piiha-omreženo okence. Zazibala se je Vrv in preko globeli je zastokal ubit, žalosten glas, kakor da bi zvonilo umirajočemu.
“Ali slišiš, Mate?”
Preko hriba, daleč na ono stran, je morda segel glas, poslednji žalostni pozdrav iz nje-nega srca. Postal je morda sredi gozda in poslušal: oglasila se je iz daljne daljava otožna pesem, zaklicalo je stokajoče.
‘Zbogom Hanca!”
Samo nalahko se je še zibala Vrv, utihnila je pesem, strepetal Ie nad globel j o poslednji zvok in utonil za hribom.
Stala je Hanca in mislila ne-vosele misli, oči so strmele v naračno cerkev. In tedaj se je PHkazalo čudo očem, zastrtim nd solza. Na visoki, sivi steni se je dvigal od tal pa do s(ropa
dvignila menjalno vrednost za-hodnonemški marki.
Ta korak je bil v popolnem nasprotju z razvrednotenjem britanskega funta šterlina (v novembru 1967) in francoskega franka (v avgustu 1969).
Eden od namenov dviga menjalne vrednosti zahodnonem-ške marke je bilo zmanjšanje že mnogo prevelikega viška v zunanjetrgovinski bilanci države. Ta višek se sedaj niža hitreje, kakor je bilo pričakovati.
Na drugi strani pa Anglija in Francija ugotavljata, da jima razvrednotenje njunih valut pomaga pri prodaji njunih proizvodov v tujini, prav kakor sta pričakovali.
rih revna dežela uporablja tako pomoč kot bergle in šepa naprej, ne da bi mislila na modernizacijo svojega gospodarstva ali pa se zavzela za svojo gospodarsko tekmo na svetovnih tržiščih.
Kljub temu pa se je svetovna trgovina v minulem desetletju razmahnila na vse strani. Svetovni izvoz se je podvojil, kljub vrsti političnih in gospodarskih kriz, ki so jih morale prestajati tako bogate kakor revne države.
Začasna zapora Sueškega prekopa leta 1956 in njegova dokončna zapora leta 1967 sta prisilili gospodarske velesile in druge države poiskati si petrolej, ki trenutno ostaja še vedno edino
Anglija daje več denarja
za potovanje na tuje
LONDON, Ang. — Gospodarska stiska je bila v Angliji leta 1966 tako huda, da je morala vlada do skrajnosti omejiti potovanje domačinov v tuje dežele. Smeli so potovati le enkrat na leto in še takrat so smeli vzeti s seboj le $120. To je bil za angleške turiste hud udarec, saj so znani kot veliki ljubitelji turizma.
Sedaj jim je vlada pripravila lepo novoletno darilo. Dovolila je, da gre lahko vsak Anglež na tuje kolikorkrat hoče in da sme vzeti s seboj $720 v tujem denarju. Omejitve nakazovanja denarja na tuje pa še ostanejo v veljavi, so pa že nekaj manjše, kot so bile lani in preje.
Iz gornjega vladnega sklepa se lahko vidi, da je gospodarska kriza v Angliji ‘zelo popustila. Ali pa se morda hoče angleška vlada prikupiti ne samo domačim turistom, ampak tudi domačim volivcem?
se,
V zadnjih štirih mesecih je J vsem dostopno pogonsko sred-da je gospodarski razvoj i Anglija pokazala zdrav višek v stvo, zahodno od Sueza. Odkrili
Brazilska vlada sili diplomate v Brasilio
BRASILIA, Braz. — Vlada je pred leti sklenila, da postavi novo glavno mesto Brasilio bolj
Visoka obrestna mera nadlega tudi za velika podjetja
CLEVELAND, O. — East Ohio Gas Co., ki nas zalaga s plinom, je sklenila, da bo letos investirala v nove naprave za distribucijo plina 40% manj kot lani in se zadovoljila z zneskom $16.6 milijonov. Pravi, da je sedanja o-brestna mera previsoka in da ne vidi računa za obsežnejše investicije, ki jih bo vse preložila na poznejša leta.
Slučaj je zanimiv radi tega, ker dokazuje, da so začela tudi velika podjetja računati z izdatki za najemanje posojil, če morajo tako velika podjetja plačevati visoke obresti, koliko višje morajo plačati manjša, ako hočejo priti do kreditov. Najbolj bodo seveda prizadeta stavbena podjetja. Materijal in delavske plače se jim dražijo, število kupcev za dražje hiše je pa tudi od meseca do meseca manjše.
MALIOGLAS!
Hiša naprodaj
Dvodružinska, 4-4, zaprt porč, garaža za 2 kare na Huntmere Ave., .v Euclid Beach okolici. $20,500. Nobenih agentov. 942-8161. , (6)
...................................................... '...................................
jala Kovačevka z jerbasom na glavi; vračala se je s polja.
“Vaš fant se torej vrne. Kovačevka?”
Ženska se je ozrla z zlovoljnim obrazom in je zavzdihnila.
“E no, vrne se... pa ne bo nikoli nič iz tega fanta; izgubil se je!”
Njen obraz je bil v senci pod jerbasom še bolj teman, star in suh in oči so gledale trudno kakor izpod težkega bremena.
“Na starejšem sinu me je Bog blagoslovil, na mlajšem pa me je kaznoval, je že vedel zakaj ... Preveč sem ga imela rada ...”
Hanco je izpreletelo, ko je videla iz veže to veliko, suho žensko in njene topo vdane oči in ko je slišala njene besede, tako težke in mirne, kakor molitev za umirajočega.
DARUJTE ZNAMKE ZA MISIJONE!
Želite pomagati misijonarjem” Darujte jim rabljene znamke. Odrežite jih tako, da ne poškodujete zobčkov. Funt rabljenih znamk lahko nahrani lačnega otroka v Afriki za en dan! Misijonarji Vam bodo hvaležni za rabljene znamke, katere pcšljite na naslov:
Misijonski krožek
Attn: Fr. Feryan)
Collegio San Antomu 124 Via Merulana Rome, Italy — Europe __________________________(x)
Vdova prodaja
dobro ohranjeno 4-družinsko hišo s 4 garažami in posameznimi plinskimi ogrevi, na E. 66 St. Kličite: 481-5212.
-(6)
MIN1ATTJRE — Miniaturne slike niso nič novega, z njimi so menihi v srednjem veku krasili knjige, ki so jih pisali ali le prepisovali. Danes je vse, kar je “mini”, moderno. Tako so tudi slike dr. P. Matteau-ja iz St. Bruno. Que , v Kanadi. Na sliki ga vidimo, ko kaže dve svoji miniaturi S slikanjem se je Matteau, ki je po poklicu splošnj. zdravnik, začel ukvarjati za zabavo pred 22 leti. Od tedaj je imel 10 uspešnih laštnih slikarskih razstav.
Lastnik prodaja
dobro 8-sobno hišo s 4 spalnicami na E. 75 St. Kličite po 5. uri popoldne: 944-2870.
(5,7,9 jan)
Prijale!’« Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA že RAČUN POMOČI DRŽAVE OIII'' ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS 5t. utair Ave. & 68th St.: EN 1-4? ?
JAN PLESTENJAK:
H E R O D E Ž
i
“Moj Bog, da bi ne bilo kaj narobe!” je zavzdihnila stara Konškarica, pri srcu jo je pa stisnilo, ko jo je zbodla misel, da ne bo več gospodar, ampak da se bo morala stisniti v izgovorjeni kot, pred ognjiščem, v kašči se bo pa šopirila mlada.
“Kaj jih je! Za velikonočno procesijo!” je zmajevala z glavo in lezla pred hišo.
Izza griča je škripala harmonika in je cvilil klarinet. Mladi Konškar, no, čeprav že v lepih letih, rekli so mu pač tako, je peljal svojo komaj dvajsetletno ženo, Adamovčevo Nežo, drugo hčerko najbogatejšega kmeta, od poroke.
“Saj je še otrok!” je zaskrbelo Konškarico, vendar pa to ni bila prava skrb, zavisti je bilo podobno in sramu pred lastno starostjo in onemoglostjo.
Svatje so vriskali, metali klobuke v zrak in Konškarica je razločno spoznala hripavo ujčkanje Rožnika, zategnjeni vrisk Voduška, otroško cviljenje Ma-cafurja, ki se je kar tako prislinil in prislonil k dolgi procesiji. Ženin, postaven, pa neokreten,
CHICAGO, ILL.
GREETINGS
A HAPPY NEW YEAR TO ALL
ALEX J. ZABROSKY
CANDIDATE 6 DIET.
REG. REPUBLICAN PARTY.
2113 Cuyler	Berwyn, 111.
BEST WISHES TO ALL 10th WARD REGULAR DEMOCRATIC CLUB
Edward R. Vrdolyak Ward Committeeman
^ BEST WISHES TO ALL from
CIVIC SAVINGS & LOAN ASSN. 3522 West 26th St. Chicago, 111.
Member F.D.I.C. Each account is insured up to $15,000.
. LA 1-6200
HELP WANTED
"general office”
Stenography helpful Excellent working conditions and liberal benefits.
JOHN HANCOCK INSURANCE COMPANY 3207 N. Milwaukee Ave.
PE 6-5302
An Equal Opportunity Employer
(4)
MALE HELP
DISHWASHER
for Boys’ home. Permanent. 5 days. 11 to 8 PM. Good working cond. Fringe benefits. Call Mr. Gully 421-6600
(3)
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN — Must sell. Good going business. Fully equipped.
Phone 763-3595
(3)
Tavern with restaurant facilities. For sale by owner. — Rush St. area. Call SP 4-2685. Sat. Sun. only.
(3)
REAL ESTATE FOR SALE
FOR SALE BY OWNER ELMHURST — 6 Room ranch, 3 bedrms., att. breezeway and garage. Large back yard. $27,800.
Call 834-1959
! ■	(3)
nevesta pa drobna, da bi ]o na dlani prelomil, sta se držala za roki in si zdaj pa zdaj pošepe-tala nekaj na uho, ker bi ju drugače prevpila harmonika, ki jo je na vse pretege neusmiljeno vlekel pritlikavi loški Figelc. Ratinkov klarinet je pa v ušesa rezal, vendar, vse to je bilo nekaj prazničnega in za ohcet nujno predpisanega.
Konškarico je kar grelo. Vse skupaj se ji je zdelo neumno, ko pa je pomislila na svojo ohcet pred dolgimi dolgimi leti, se ji je oglasila stara baharija: “Nak, takih ohceti pa nikjer kot so na Konškarjevini!” Kar zavrtela bi se za hišo, tako jo je prevzela harmonika in Ratinkov klarinet. Nič ni čutila starih nog, nič utrujenih rok, ki so noč in dan drgnile, da so pridrgnile Konškarjevemu domu ime bogate kmetije.
Z griča je morala procesija v nizko grapo in zdaj je starka šele videla, da jih bo za hišo kar preveč. Zaskrbelo jo je in bala se je zamere. Kako tudi ne, ko so pa med svati sami gruntarji. Bajtarja bi že kako odrinila in ga potisnila kam v kot.
Najeta kuharica, zatorej je v vseh hribih ni bilo, se je motovilila pred ognjiščem, čeprav drugače nerodna in zveriženo zavaljena, se je hotela sukat; kot kaka gosposka.
“Prostora bo premalo!” jo je zmotila Konškarica.
“Mati, tega pa ne! Veste, jaz se pa ne zmotim. Trinajst ohceti imam že za seboj, današnja je štirinajsta, pa se nikoli nisem uštela. Na oko vem, koliko jih more v hišo!” je hitela kuharica, Kozjekova Katra, ki je svoje dni služila pri loškem notarju za deklo. Vedo povedati, da dva meseca, pri njej pa ta doba pri vsaki ohceti naraste, zdaj pravi, da kar tri leta in ne le za deklo, temveč tudi za kuharico. In se razvname in razkipi, da ji mora vsak verjeti.
“No, potem pa prav!” je zamomljala Konškarica, glas ji je bil nekam čuden, sama ni vedela, zakaj ji je tesno pri srcu. Stopila je na prag in izza skednja se je oglasila harmonika, prvi pari so se pokazali.
“Ježeš, Ježeš, premlada je zanj, saj je še otrok!” ji je nekaj šepnilo, ko je zagledala nevesto, ki je bila zraven košatega Kon-škarja še drobnejša.
Figelc je raztegnil harmoniko,
HFv
V PAJČEVINI — Delavec vezi pri gradnji stadiona na je sredi jeklenih traverz in Kent univerzi v Ohiu.
Ratnik je dal klarinetu vsega duška, svatje so vriskali, da so se šipe tresle, pred hišo se je pa procesija ustavila in svatje so nenadoma umolknili, se muzali, itot da jih je sram in da so si tuji. Konškarica jih je za trenutek v vsej svoji prirodni zvedavosti ‘ošvignila s svojimi starimi, pa še. zmerom tenkimi očmi. Vodnik je nosil debelo srebrni verižico in na njej je viselo najmanj šest velikih tolarjev, zraven srebrn konjiček in ključ, d bi bil skoraj za vežna vrata dober. Omejec, ki je bil nekdaj v Ameriki, se je bahal z zlato uro in z zlatimi obeski. Zdaj pa zdaj potegnil zlato uro in jo spet počasi spravil, da bi je nihče ne prezrl. Rožnik je pripel široko, iz drobnih verižic povezano; na sredi jih je družilo veliko srebrno srce. Kar ponosen je bil na to verižico, saj je bila tudi vidna že na sto korakov.
“Zdaj sta pa mož in žena, Bog bodi z vama!” je zajecljala stara Konškarica in debele solze so jo oblile, preden je mogla seči s palcem v koprivček in pokrižati oba.
“Bog lonaj!” je zastokala nevesta, si z eno roko brisala sol-
ze, z drugo se pa oklenila ženinove.
“Nič se ne cmerimo, veseli bodimo!” se je razkoračil starešina Vodnik. Tolarji in konjiček in ključ na verižici so kar zacingljali.
“Saj res!” se je oglasila teta, drug in družica sta pa pritrjevala.
Čez pol ure ni bilo več sledu o solzah, sami nasmejani cbrazi so se razkazovali za mizami in še za mentrgo. Vse je bilo pogrnjeno s platnenimi rjuhami. Za balo jih je dobila še stara Konškarica. Stopo za kašo in ješprenj, kot čoln veliko nežko so postavili kar pred hišo, da je bilo znotraj vsaj nekaj prostora za plesalce.
Spočetka se je govorica sukala okrog lesa, živine, slabih časov, ko je pa svate za spoznanje 1 ogrelo že vino, so jeli hvalisati vsak svoj grunt, svojo pridno ženo in svoje delavne otroke.
“Kako se dedci lažete. Če nas pa ni zraven, takrat pa veste za cele rešte naših grehov. O, poznamo se!” se je zakrohotala Omejčevka, ko je Vodnik le nekaj predebelih nametal.
(Dalje prihodnjič)
			
	JAN r* cm r jm ■■ ftšrnri 5	UAR '’till, frlš, jim dira Ijisiiem \ 72‘n 24 STŽ9(36|3!	KOLEDAR društvenih prireditev
nar jev orkester.
JANUAR
17. — Slovenska pristava priredi “pristavsko noč” v SND na St. Clair Avenue. Igrali bodo “Veseli Slovenci”.
24. — Slov. športni klub priredi v Slov. domu na Holmes Ave. svoj vsako letni zimski ples. Igrajo “Veseli vandrovci”.
31. — Katoliški vojni veterani
fare sv. Vida priredijo svoj 20.1etni ples v avditorju.
31. — SKD Triglav v Milvvau-
keeju priredi svojo tradicionalno pustno zabavo,združeno z večerjo, plesom in maskami, v dvorani cerkve sv. Janeza na Cold Spring in S4. St. Začetek ob šestih.
FEBRUAR
1. — June Price in Dolores
Mihelich, pevki Glasbene Matice, priredita samostojni koncert ob pogrnjenih mizah v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Začetek ob 4. pop.
7.—Dramatsko društvo LILIJA
priredi Maškaradni ples” v Slov. domu na Holmes Ave. Igralo “Veseli Slovenci.”
i. — Klub slov. upokojencev v
Euclidu priredi Večerjo s plesom v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob štirih. Za ples ogra Grab-
8. — Fara Marije Vnebovzete
priredi predpostni bazar v šolski dvorani. Od 3. pop. do 9. zvečer.
15. —Klub slovenskih upokojencev na Holmes Ave. priredi večerjo in ples v Slovenskem domu. Začetek ob 5. pop.
15. — Kosilo v korist Slovenske
šole pri Sv. Vidu v farni vdo-rani pri Sv. Vidu.
MAREC
8.— Dramatsko društvo LILIJA
poda F. S. Finžgarjevo drago “Veriga” v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
14.	— Klub slov. upokojencev za
Waterloo Rd. okrožje priredi večerjo v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob petih.
15.	— Društvi Najsv. Ivena fare
sv. Vida priredi letni zajtrk s inletani in klobasami (Pancakes and Sausages)
15. — Federacija slov. narodnih domov počasti “Slovenskega moža leta” v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Začetek ob 4. popoldne.
22- — Dramatsko društvo Naša zvezda priredi večerjo in domačo zabavo v SDD na Recher Avenue.
APRIL
4. — DSPB Tabor v Clevelandu
ZA ZBIRATELJE STARIN — Na sliki vidimo zvitke papirja za na. zid z lepimi, na roke narejenimi okraski, kot so jih nekdaj delali. Sedaj jih je mogoče dobiti le v posebnih trgovinah za starine. Na sliki vidimo posnetek teh zvitkov, razstavljenih na prodajni mizi, in prodajalko, ki gleda skozi vrzel med njimi na kupce.
priredi svoj pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. ,
18. — Slovenski športni klub
priredi svoj kegljaški banket v Baragovem domu.
25. — Folklorna skupina KRES
priredi večer narodnih in umetnih plesov v SND na St. Clair Avenue. Za ples igrajo Veseli Slovenci.
MAJ
3. — Pevski zbor Triglav poda
svoj 23. letni koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne.
10. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi materinsko proslavo v farni dvorani pri Sv. Vidu.
16. — Koncert pevskega zbora
Korotan v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob pol osmih zvečer. Za
ples igrajo Veseli Slovenci.
30. — SKD Triglav v Mihvau-
keeju obhaja spominski dan z mašo pri kapelici v Triglavskem parku ob 11. dopoldne.
JUNIJ
13.-14. — Slovesna proslava 25-
letnice vetrinjske tragedije na Slovenski pristavi. Priredi ZDSPB TABOR.
21. — SKD Triglav v Milwau-
keeju priredi v svojem parku piknik.
28. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
JULIJ
4. — SKD Triglav v Milwau-
keeju praznuje žegnanje sv. Cirila in Metoda, katerima je posvečena kapelica v Triglavskem parku. Ob !!• dopoldne sv. maša pri kapelici. AVGUST
16. — Fara Marije Vnebovzete
priredi svoj žegnanski festival od 3. pop. do 9. zvečer v šolski dvorani.
23. — Društvo Najsv. Imena pri
Sv. Vidu priredi družinski piknik na Saxon Acres na White Road.
23. — SKD Triglav priredi piknik s športnim dnem v svojem parku.
OKTOBER
3. — DSPB Tabor priredi svoj
jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Za ples in zabavo bodo igrali “Veseli Slovenci”.
11. — Dramatsko društvo Naša zvezda vprizori igro v SDD na Recher Ave. v Euclidu.
NOVEMBER
7. — Klub slov. upokojencev v
Newburghu priredi banket v SND na E. 80 St. Začetek ob' 5. pop.
DNEVNIK

NAROČAJTE
TISKOVINE PRI
ZELO PRILAGODLJIVO — V New Yorku so imeli na razstavi v Italiji izdelano plastično pohištvo iz umetne gume. Slika kaže nasl onjač in pred njim “otomano”, ki sta bila podobna stinsjenim okroglim blazinam, pred no so ju <(vzeli iz zavoja”.