St. 30. V Gorici, 23. julija 1880. , ,,SoCa" ishajitvsak potek ia velja paposiiprejeraana ali y Goriri ma dom poftilja^ia: Vaeleto.....f. 4.10 Pol leu.......i'.-jo Cotvrt Ictn . .. . . , t! t '• ' - Pri OfQjtiitliU iu tuki> tudi ]: i ,,pu-t)*nicak*'»e pUduju za itavadiit* trUtup-uo wrsto: 8 kr. ee se tiska i kritt 7 „ „ „ „ S „ *>»»»•» i» * » Za vf*c dtie po iMUfeioru. Teaaj XVll Poswnezw StevUke se dotiivajo po 8 kr. v tofoakarnicah t'gosposki ulfqi Mim ..tifh kron", na atarem trgo in v miiwki ulici tor t Trstn, via Ca-8ot na, 3. l>»!-i«i tiiij fo l.Iagovoljno poSiljajo uri'iliiiSivn t,Sota« v Goiici Via Merita .12,1., iiavouuitia paopravntftvu „So?ou Via dolla Croc© at. 4. II. Rckopisi no tic vraeajo; dopiii naj te blagovoljno frurimjcjo.' — Dcklcoru hi drfl&im nftpmnoxiriui »o uaroeiiinn xuiza, ako se ogl«»o pri opravnlfctvu. *L« „Uboga Avatrija"! I Tako je Tskliknil poslanec Carneri, ko jo kou- i da), v letoSnjem driavnem zbora neki svoj Jiboralni* govor, Tako je yskliknil ,8lov. Narod", ko jo predi-ta) poro&Ha o slavnosti saksooskth turnarjev v nem-ikem Gradoi. Tako nekako je vskliknila praika „Po-litik*, ko je premtfttjevala zdrazbe avstrijskih narodov pod danasnjimi razmerami, ia tako vsklikuo maraikdo, ee se po basedi, pa po pom&nu, ko jrezinisljuje to, kar ae dandanes y Avatriji god* ia kar se opuada. Slab* ia ialostna znameoja vidijo se povsod in po-vod* meelju ia zadovoljno*ti ni skoro nikjer. Fra-masoostvo in predrzmo iidovstro dobilo je v svojo last in tako modno razjedlo one stebro, na katerih sloni Avstrije sreda ia mod, da stane zveate avstrij-ske drlavijane mnogo truda ia zatajevanja, da dru-iijo, veiejo ia apejajo, kar drzavi sovraiua politika po tili capi, dvoji in para. Prislovnaje Avstrije Breda, nana pravicoljubnost ia modrost njenih vladarjov, bra* tekmeeev je zvestoba njenih eveatih narodov. Zato smo prepridani, da Avatrija prebije tudiiodanjo teiave in da pride zmagonosua is bojev, na katoro se jej bo kjnalu pripravljati. Sploiuo je prepridanje, da m bliiimo osouepoinim bojnim de*om, ki bodo pre-tresaU ©elo JBvropo, posebno ujeoo osrdjo Avstrijo za baikanski poluotok. Mednarodai boji so noizogibui iu smagoviJec bo oai, katerema Bog d& zmago, in kdor ii sna r mirnih Lasih pripravljati oroije in junako «a dneve nevarnosti. ,1^ ubogaiiAv»trija", pite „SI. Narod", „ako so v tvojem oaredji dogajajo alovesnosti, kakerina je bila preteklo nedeljo v nentSkem Gradoi, ako jo v«a-kemn avobodao, »ra2ati protiavstrijska svoja Lustva, ako ui oikogar, ki bi vatm tern govoroikom ustavil prednsno, sa ebstoj ia celokupaoit Avutrije aevarao betedo! Drugod, vsaj po alovaaskih pokrajinab, so pri takih prilikah prisotni politi(5ni komisarji, ki strogo prei6 na vaako, ie koliakaj proatejlo besodo; v Gradci pa tega ni bito treba, neioski iumarji imajo v tern avojo predpratioo. Govoril je va&kdo, kar in kolikor LISTEK. kako la V po§teni ob6*mi KrupaJovski poprav-Ijajo vratica pri Cednikovi bajti. CObrai ix ,Kakala« Viealara KosmakaJ (Kooec.) .Streha je xopet slaba*, reie oden. ,Eb, jo dovolj dobra" odgoTori drugi. „Na soli je Se alabaa*. „Res, kar je obcinskega, je skoro vse podrtija. Fajfke tabaka m vredao vse vkup'; sbada Jkoota6. .Kakerfoo aero debit, takoinoje", opravieuje se iueaa, ,Ker moji predniki nisa nicesa naredili — jax vsega tudi ne morem kar na cnkrat", Muj tern je priiel kovad, vea okajea, v usnja-tem predpaanika. DriaJ se je na smoh ie od daleL. »Go«pod mojster", rede aapan (kedar govcri kot uradna oaeba, imenuje vaaeega kakor se ti6e>, Boglejte si vender malo la vratica. Ali ja hoLemo dati popraviti — kaj jim manjka P" Kovad ja pogleda pak ja sane t nogo: 1Tera vraticam? — N16 druiega, kakor novo late, novo kovanje in kljuka, 4a ae nasede** SUoeSine so aaamejejo. Rova6, vide24 da se zu-pan kialo drii, doda popravljaje: „Ali ee bi novo ko* vanje naredil, eelo malo sbil ter k temu se kljuko dodal, moralo bi to — ni nadir — Se nekaj 6asa obatati.* ¦ • ,No, vxemite to seboj in primite se delau, rede Nipatt, .Kdaj bodete gotot ?* ,Kdaj ? Hot, sa uro je to vse atorjeno. Cednik nesite ja k menL" Cdide, iupan pa raxlaga etareiinain, da ae mora mo raje na vrcok piva, saj je blizo kr6maH. Ker so tndi drugi to misli, meni iupan: „No, ie ravno ho-6ete, na vrcek piva io gremo lobko, eaj «e tako za to komisijo ne vzamemo dnin (dijet). To kapljo vam ie lahko plaeam iz obdinskega." In gredo mimo vodnjaka, okolo Petra, Majarona in Brentada k iidu. Ta, ki je bil tudi mesar, imel je pivo, viao, iganje — kar je kdo hotel. Ko vidi, da gredo stareiine, odpre vrate, pozdravlja je podavajo5 jim roko in praea: nKaj bo goapodom ljuboP" .No, dajte nam, gospod gtorn, tri bokale piva", rece zupan. »Imamo neko ebdinsko atvar pa moramo dakali, zato priili smo k vam na kapljo, da nam ne bo dolg cas". „Vam dolg cas! gospod iupaa! Saj ste saljivec — khomikr !* Smeje so iid ter odide. Priaese pivo: „Prav od cepa, gospodje, kakor malvaz". Staresine podajajo si drug drugemu vree, a. aid mane si roke ia prasa je: RHorda so bo vam ljubilo tudi kaj prigriznttt ? Imam toletiuo, nekaj posebaega! Pri moji du§iv (a misli si: duSa ni moja, ampak bo-4ja, torej prisega ne velja) skoda bije bilo dati komu drugemu. Vam pa, ^>spodje, bi jo ie privoScil". ; Zupan moldi in drugi tudi, Za trenutek oglasi se Majaron; «No, prinesite za me eduo porcijo". .. zid zakliie v kuhinjo: BE sene Portion 1" in dekla priaese na krozniku kos telotioe so zeljem, da ae je srce smejalo. DiSalo je, da je biio veselje. Drugi ga gledajo od strain, in zupan, ko je bil parkrat po-meiiknil po Maj&tonovem kroiniku, rede nazadnje: „No, mozje, ako bi radi vsak kos6ek— dijet 2e tako ne vzamemo — jaz bi proti temu ne imel nif ^. Snejmo Se mi po en koftcek 1" , ,Kcs6ek bi res ne IkodiiY r«$e oden; drngi ^» mn jatrdjjo, do2el odrekel. Nemci v Ljubljani bodo vztrajali kljubu viemu nasproUtvu, katero je v svdjih sredat?ib brez-vestno. ObljubiH bAio si, da bodemo zvoito do imrtl poganjali se xa nemstvo. Potem pa je 0. kr. profosor dr. Binder izraial veielje, s katerim so avstdjikl Nemci pozdravljali ustanovitev nemfike driave in sklo-oil z zoljo: „der grosse Baumelster des deutschen Beicbes mdge ungestOrt sein Work fortsetsen!" (ve-liki stavbar nemSkega cesawtva naj nemoden n a d a-ljuje svojo delo). vMarsikaj smo io doKlveli wim Helohe dor Un-warsoheinlichkeiten^, a da 0, kr. profesor imh teljo, da bi veliki graditolj nomsko drtave flvojo dtlo nv daljoval, to jo, da bi notnfiko kronovino Avitrlje {pri-klopil Nomfiiji in b torn uni6H Avitrijo, to presega zo najskrajnojo smoloit. Ne umojeino, zakaj so baS prof. Binderju vse dopttSfia." Gola vrsta drugih zalostnih dogodkov in iajav vijo se okolo genorala Jausklja. Kakor znano, je ta geueral s svojimi oftcirji poitavil 24. ratja 1.1. veneo na g^rob Uouoija v Budapeiti, ktjevaroval Budo proti ogerskim puntarjeu 1. 1848 in je takrat za oe-sarji slavno umrl. Poulidiio domonstraolje bile bo od-govor na to dejanje, katero sta obiodila tudi minister Tisza in vojaSki povoljnik na Ogerskem Edeliheim-Gyulai. Razni hsti zaSelt so stregno rogoviliti proti skupni vojski in spomenik Uenoljev v Budi se je onecastil. Tak upor proti avstrljskim naiedbam in Eroti skupni vojski ni tnogel ostatl brez naslodkov. arou EdolBheitu moral je prositi za pokoj, ki ga je dobil 6. dan po ulozoni profioji. Na njegovo mesto imenovan je grof Pejadevi6. General Janski preitavljen je iz Budapelte na Oosko, kjer mu je itrocena eela divizija, mod torn ko je bil praj le brigadir. flNave-deno premeSSenje govori jasno,tt pisejo BNovice", 9da ae najviSji krogi nikakor ne striajajo ne s posto-panjem geaerala Gyulai-a, So manj pa z zastopniki one ogerske politike, katera a proslavljaujem upora zoper cesarja in psovanjem skapne vojne in njenih juaakov spodkopavajo mo6, fast in obstanek naSe skupne drzavo. — Vse dati, da za Gyulai-om kmalu pojde Tisza. „Prinesite jim tedaj, goapod Stern, VaakdraU ko* Sdek. Jaz pladam". MSlugaK. 2id lotiv kuhinjo in sa treootek. zadne nositi z natakarico na mizo. Ali porcije, izimSi tutta-novo, ie neso bile ve5 tako obilne, kakor je bila Ma-jaronova, ktera je bila le na vado. Jaz mislim, da vaakdo ve, kako po mesu vlecSd pijada. Za to si nkaiejo oWinski mo^je vrde napolntti, repete in da eapo, in ko pride kovad naznanifc, da so vrattaa gotova, bil je 2e yes oftetaski odbor iidane volje. Eden mu rede: nObesite ja kam tje, saj so dobra*. ,To pa no", protestaje iupan, »jaz moram to pregledati." „Tu i»ri vratih so*, rede kovad. Zupan gre ven, ogleda si vratica ia ko se vrrtd v krdmo, rode: nNo, bodo ie obktala! — Eolikoste pa zaeluiil, kovad?* sSest desetio*, odgovori sajeteo. wPridite v nedeljo po nje — tu pa pijte*tt In kovad pa sosedje pijejo ga do Ave Marije-. L0 je pa zveder iupan delal radun z fidora, reke! je dtern: ,MaTenkdst, gospod iupan — 12 gl. 54 kr." ,Kaj toliko ?" dudi se iupan. ^Pojdite, pojditel Skoda, da ste tafco^mdder mo23 Drugi so tiiivaliia vinoSete? Tsaj plada to Bredja!" ,No, res jel* Dijet ti moije krupalovski pa vender le neso VZelil-------- Tako se gospodaripo nekterih obCioah. V Soli ni pofc vuih p'.modkov k udenju. — In dejl^rtVeba /ij za ee'rkev pla^ati/drii se obdinski odbor kiBlo, kakor cla bi bilo Bog ve kaj. Borodinoy, Predstoject svoji sodbi o velikem pomenu na-vedenega premeSceeja dodamo le nekoliko izjav oger-skih cnsnikov, katere po vsem potrjujejo na&o sodbo. .Peeti Naplo" piSe: Baron Edehheim nio ne zgubi t tern, da neha biti aktiven general, teamc* pridobi poaebno t oceh ogerskega naroda, katerega elen je postal. Polftteen uxor, nnpo tern apoko-jeoji ocean kale, ni nie manj kot miren. Zepeaimo tu neapravljivo sovraStvo avstrijske vojne sbaake zoper vse, kar je madjarakega, in soper Edelaheuns, ker je postal Oger in ker so je odpovedal tradwijam Hencijerim.-------Vojno stranko vidimo pri deln. Maieuje se sa Janakija, pa • tern ni zadovoijoa, ona hofte prestrojiti vao vojno in ji Tdihniti dnha Hen* cijevega. Yea sret se vpraia, jeli akleajena dogodba Janskijeva. Ako se Edelsheinm ni odpnstil©, Mi ae je odpostile TiasiP O tem se da piessWjevati, od-gOToriti se na to ne mere. Prihodnje dogodbe bodo odgovor na fee vpraianje. .Egyetertea* pise: To vpokojenje po svojih nricetkih ni naraden vojaiki cin, teatvec dogodba, katera Ogersko prav iivo zadeva. S tem moramo ra-cuaati, ker je sedai jasno, kako se na Dunaji oeen-jajo naia 6utila. Ob enem je raavidno, kako nemogla je Ogenka po?sod, kjer ere sa vojaika tpraianja — in kako potrebao je, pneeti, premiiljeno, odlocao ogersko ?ojao politiko. Edelsheim naj bo preprieen, da vsakdo t tej deieli njegov odstop od droibenoga dejovaaja s socutnim milotanjem resno obiaioje in da mu ajegQTo vedenje sa veeae ease sagotovlja naie socage. Niboe tega ne bo tesje eutil, kot na-slednik njegOT* 0 premeiceoji Janakija na viija mesto pa piiej: .Ogeraki narod ratumeva, bar se n» Dunaji bode, da resume, Sedaj vemo, da se na Dunaji note, da bi se dotikalo starih tradioij vojne, da se brezozirno zadu-fcjra vsako prizadevanje, mod dnhora vojne in dr-iavoo zavednostjo ogerskega naroda aapraviti soglasje. Odrivajo se is vojne vsi oni, ki aodijo, da se mora ta zavedaost varovati, povzdigovajo pa se oni, ki to zavedaost globoko ialijo. .Budapest! Hirlap" piSe: Od danes naprej pri-stevamo Edelskoima med stebre Ogersko, od sedaj naprej ima arojo nalogo ˇ ogerski ustavi. Cestitamo novemu Madjaru! Akoravoo je bit use leta ud ogersko gosposke zbornice, je vendar Se le od danes naprej Oger. Nas dogodba malo zadeva in no izne> mirja nas, da Tojna stranka na Dunaji ne da mini, s tem vpokojeojem ikoduje le same sebi. Gospoljc generali naj nam verujejo, oni Ogerske ne bodo poirtt, in edinosti vojne toliko bolj skodujejo, kolikor bolj rilno deiujejo na njo. ,Pesti Hiclap* trdi, da ta dogodba javnemu mnenju na Ogeskem daje pravico k Telikem izne-mirjenju, ker mora opaziti, da se na Dunaji niao ni6 nautili in nie ne pozabili. Edelsheim *tori prar, da ostane na Ogerakem. Socutje za-nj se bo le povikialo vsled tega, kar se mu je zgodilo." Vidi se iz vsega, da na Ogerakem sejejo neki moSje veter, h katerega more priti xihar; a nadejati se je, da ta vihar Avstrije ne omaja, Se tudi bo pre-txesal amagyarsko drzavo." Tndi na jngu godijo se tudne re&l Italijani se poatavljajo za vanihe arstrijakega Snsira in drzavnib mej nasproti poSreinim Jagoslovanom, ki bi bili fra-masonom noTarni, ako bi smeli jatao proglaaiti kriL kot pravilo, po katerem se je treba ravnati. Italijan-ski politikr so spoaobni za Tsaktero ulogo, samo da se ne trudijo zastonj in da se jim dobro plata, 8e pxedno delo izvraijo. Tako zahtetajo tndi t tem slu-caji kot plaftlo za sroj boj proti avstrijakim Slo?a-nom (torej proti Avatriji), naj bi vzela presvitla ce-sarska hisa itaUjanakega kraljerica za zeta in naj bi ATstma sjoje meje tako nravnala, da bi prilli jufoi Tttoh in GoriSko do Soce pod italijanskega kralja. TrBt, Istri|a inAlpi Giuiie (Kranjsko do Save) prisle naj bi pod Italijo, kadar bi se dovolj utrdil in raz-sjril italijanaki irrelj po teh «»ezelah, ki Teljajo kot slovanske Iialija bi nasprotno dorolila, da sme Ar-sfaJ*a 7 Bosni COttte g»**i- Takih na&ttor si ne iz-miSljujemo sami; italijanski listi in politiki jib jarno premlwajo. Besnieno je, da italijanstro se ni nikoli tako Sinlo m ni imelo nikoli toliko prostostt in pro-tekeije v Pnmorji ko dandanes. Za sroje rogOTiljenje prott miraim Slovanom, zvestim drzavljanom, boteli bi italijanski politiki ie pladilo, in gotovo je dobijo tako alt tako. J Od vseh stranij kaiejo se torej jako slaba zna-toenja; nenur med aTstrijakimi narodi je sploSen in stalen; in zdt se, da mnogt politiki to odobrajejo in se tega veaelijo. Take politike ne odobrojemo in na* dejamo, se, da tndi t Avstriji obvelja sposoanje, da podlaga ftrdne drlave je izrrSeTaoje pravice in Tar-stvo Sibkzh, ki t avoji arestobi in skupnem dela tec konstijo nego ohol mogoenjak. Prazno je zdihoTanie po hegemonQi (nadvladarstfu) med flemci, prazno stegovanje rok po rimskem cesaratva a pomocjo It*. , prazno lzroeenje raznih malih narodov dvema narodor, da bi potent pogiaila. Avstrija pa te ljnbari avojim aoTrainikom ne atori'i *rdno se bo drzala pra-rice in presi?i sroje framasonake neprijatelje, ki bi jej radi uailili avoje pognbljire avete. Kadar za5ne ATStrija iavraetati stoj JigodoTinaki in naravni program, tedaj peskoti tndi SIoTenec od veselja ter bo bvalil Bogs, da ma je da! dofivfiti take dnl Upamo, da ta eaa ni oddaijen, in da iirio kKet a leta 1882 in 1883 se bodo sopet ponaTljali, pa x boljiffld vspebi in nastodki nego takrat V to pomozi Bog, aascitnik mogotne Avstrije! ^^^^^^^ o JtaB-^rjE jm>»3i*reDnt»ar. Spkal dr. Fr. Oblak. Med dokazt also le pi am a velike raioosti; torn w pridrainje kot enake Yfedaeett tool izte-deao opaie?anje kake refti ia Torjotno raalaganje tega opaievanja, I) kar ime-nuierao akrajSimi besedami izTedenatTO, opazo-valce in razlagalee pa izvedenee. Naravno je, da ia izTedenstro ate potrebni poglatttno dve reel: predmel in izTftdenci. Predmet je re6 sama, kakerina se dejansko nahaja, izvedenei pa se morajo iz mnogih bolj ali manj iz-Tedenih oseb ubrati, in pri tem je izredne vainosti, da najde tiati, ki se hoce poslnlevati izredtucev, apoaobne osebe. Kakor povsod, mora tndi tnkaj jama oblaat skrbeti, da se za razna izTedeeatra lahko najdejo pravi izTedenei. Reci same, ki se imnjo kot predmet predlozJti izredeneem, in teh naloga izraziti se o kakem Tpra-aanji, kazejo, katere izmed izvedencer je treba izbrati. Gledo izvedenatta samega je pred vsern treba omeniti, da ti dokazi se verie v obte t namen, da se izve resnica, katera je podlaga pra-ˇitnim razaodbam, in se godi torej t prid jatnega reda, ki sloni na uajvisjib naielib; ˇ posampznib alu-tajib pa r namen, da tiati, komur je ali oaebno ali vsled dolzuosti na tem lezede, nedvomno dokaze, ˇ kakom stanu je kaka rec, kako je priala r ta stan in (hIucajdo), knj aledi iz vaega tega. Prave izTodonee dobiti, predlngati alt celo imenovati je torej zadeva ali s o d n i k a kot alugo in euvarja javnegi reda glede prava, ali strank samih ali njin pravnih pomagacor, ki bi v namenu pmva, na ktero ae opira njin disciplina, morali biti izkljufino le a d v o k a t i. Izbrani izvedenei pa ze vsled pratila „uemo jude in re sua" (noben ne sme biti sodoik v laatni zadevi) ne ti 'Atfelt pridakovati ?sled STojega dela ne manjiega ne Tecjega zaslozka. 2) Zarad razlicnih izvedanatov, ki jih dajajo zdrav-niki, zemljemerci, poljedelci, rokodelci, lepopisci, ali oni, ki so vaied svojega stanu v kateremkoli opravilu, tukaj ni prostora in primerno, da bi nadroboo naate-val, kedaj in kako naj se izvedenstra napravijo: omenjeno naj bode za sedaj s«mo to, da atrar previa* negi cloveka jeopravem 6 a a u skrbeti, da ne zamudi, pripraviti si ta Tazen dokoz, ki edin more obrarovati koga nepopravljive Skode. Pridrzujem si pa skrb, da o priliki sklicersje se na tukajsnji se-stavek omeuim to ali ono izredenatro. SSf'v. P? tei ***J? A?9triift mo8°«^ Po tej port ohrani avojo moi in osramott sroje domaie in znaanje sovralaik^ ki bi jo no? s«©dS wfealj^ Dopisi Iz Tolminske dekanije, 19. julija. — Zadnjo saboto pod nod pripeljal se je k nam miloativi go-spod knez in nadikof. V bifti aPod Selom", kjer »tn-nuje zdaj gostoljnbni g. Mohordid, podjetnik prepo-tiebnega dela pod Orinkom, cakala sta pri kozarei prijetnega terana naieinika dnhovske in deiolake o-blaati ˇ naii deielioi z Toleanskima duhoTnoma tiso« l> Iivedenci Taled postate od 3. attj* 1868 pris«g*jo: ,Priseg«ni pri Boga TBegsmogodem in rieredaem Halo pri-¦ago, da kar najdem in spoxnam, izreSem po najboljaera zsanji in po najboljii veiti in po pmrilib zaaastTa (umet-nogti, obrtnije). Tako mi Bog pomagaj I* *) V tem ozira greit 2« mnogo tsrifa prtloiena mis. naredbi od 17. febrnaria 1855 St. S3 dri. zak^ ki ˇ oddeiko I. B, m in b del* rasliko med platiioni, a katerim ae pri idrarniikih itTodenetTih (tnkaj no mislhn nikakor n* idrar-aike pU pa na ;!0tiCno naredbo!) odakodujejo idravniki pri Ubkem in tezkem telemem poskodoTaaji, ki odkazdje pri malo raaliinem dels 1 gl. 6 kr. kot odikodnino pri Ubkem in 2 gl. 1C kr. pri tezkem teleanem poiko-doranji. Kako nerarna je tndi do!o6ba omenjenega tarifit, ki ae nuhaja t oddelkn II. r opazkt 2! Prra doloeba bi mogla vzrociti, da ae pravn nasproti, driavi na ikodo in obdoUene-mn t oWntljiTo krar iireoe to, kar je lahko, kot teak o teleano poikodovanje, in droga doloeba bi moSl« bit! kriva, da ae pri talesnih poikodoranjib aauega sebe Incri eaaaa (raled dobicka) poikodovani meato po dnera le tedaj obiice, kadar dan mine in no5 naatopi. Omenjene dolocbe so na sebi nevarne in hrabiao delo poatarodajalatra, ne pa kterega koli aagorornika strank, katereau bi moglo t najboljSem alacaji le cast dobrega prar-aiko, ki ima bister rid^ so pa povoljen hid migati, jef da ae J?f w» ta biba z Mteyjeai mmmtmk* pafodsi. , kega goapoda. Po kratkem pozdravu zdid6 kogije skozi faro Volcansko. Zvoaovi mengorske cerkvice in topici na .Brd'cih" opozorijo Tolmince, da se blifa priLakovanec. Volcanska mladina z g. ufiiteljem in lepo mnoiica obLinarjer prejemala je ob kraji eeste priljubljenega viSega Pastirja blagoslov. Blizu kapele at. Antona, pred slavolokom knezonadSkof izatopi. G. iapaa tobninski pozdravi kneza v imenu trga, v belo oblecena uLenka ˇ imenu birmank in birmanoe? ter mu pokloni iopek ctetlic. Blagovoljno vzame knez krasni lopak v avoje roke, smehljaje se poslula vneto deklamoTalko. Pri zadnjih njenih besedab okolosto-jeci pridrnzijo Sibkim gla^om otrokovim krepki ayoj lcKe: Slaya! fcfrio! LjubezniTO pobvali miloativi nadikof nepreetra« Seoo deklamoTalko in |ve t cerke?. V belo obleoene ocenke troaijo mu crotice na pot. Mnogobrojno ljud-stfo ga spremlja. Tako poeesceu visi Paatir ˇ eerkvl poaiiao poklekne pred Tiatega, kateremu gre ?aa east in slava. 81avljenec in slavitelji molijo skupaj na ko-lenib lavretanske litanije, Po blagoatovu gre profs?i-fieni t novo zupnikotro stanovanje, pred katerim mu tolminski godci zagodejo prav krasuo. Drugi dan se je vriilo btrmanje; vec kakor 600 otrok v dveh vratah iz cerkve do farovza stoje5ib. Prijetno je bilo oLesu gledati uknsno raspostavljene svele cvetliee na altarjih lepo pobarvaue stene in stebre, ter posluiati ubrano petje. Je pa tndi veieak orgljam glaaove izvabljal, veloak pel in pevoe vodil. — Popoldne odhod na Libuanjo, kjer je danes po* svecevanje cerkve, a 20. birmanje, Politidni razgled. Nastopili so pasji dncvi in z njimi huda vro^ina, ki pritiska na vsc, zlasti pa na driav-nike in politike, ki poctvajo in se oddiliavajo po hladnih seneah in v kopcljih prcpustivdi politi-kovanjc Lasnikarjein in levilarskiro kriLaLem. Ti bi pa prisli vefkrat v stisko ne vedoC s tun bi napolnili zcvajofc predate, ako bi vsako toliko ne izpuHtili kako novinursko raco, ki frfota nekaj dnij po tasnikili, doklcr jej krepko opo-rekanje kacega vladnega lisra ne zavije vratu. NaSi iltatelji nam gotovo ne bodo 2flttieril», ako jim ne prinasamo vsake take race na kroiniku. Napolnili bi sicer o tem nekaj prostora, aie v prihodnjem listo bi morali povedati, da na stvari ni nie. V notranji politiki je najvecje vainosti pi-smoj s katerim je cesar dovolil dezelnemu po* veljniku baronu E d c 1 s h e i m-G y u 1 a i-u, da stopi v pokoj. S tern je vsaj po nekem reSen dogodek generala Jans kega, ki je ob svojem casn napravil toliko bropa. Na§i iitatelji se se spominajo, da je ministerski predsednik T i s z a postopanje Janskega v ogr. dri. zborn imenoval nekorektno in breztaktno ter se pri tem sklica-val na visje vojaske kroge, ki so neki tndi tega mnenja. Ta izjava je silno razburila vse dobre Avstrijce, zlasti pa vojake in ieljoo in nestr* pljivo je vse iakalo, kako se real ta stvar, Zdaj jo je resil sam cesar dovolivSi sicer zasluzncmu in se krepkemu geoeralu, da stopi v pokoj, kajti E d e 1 s b e i m-G y u 1 a i je bil odt vi-§ji vojak, ua kogar se je Ti sza opiral pri nje-govi izjavi. Pa §e vet! Tistt general Jansk i, proti kateremu je Tisza in ves madjarski narod besnil zarad ventanja Hentzi-jevega spomenika, povzdiguen je h krati ? east diviztjonarja pre-skoetvii pri tem 18 prednjikov. Gotovo lepa za-dovoljsSina. Lehko si mislimo, da si minister Tisza pri tej stvari ni uttdil svojega stanja in da pri prvi priliki pojde za Gyulai-em, ki je zdaj na hip v veliki milosti pri Madjarih, ki ga iraenujejo oeeta madjarske o5evine. Nastopnik Gyulai-jev je general in nadzoroik konjice grof Pejafcevic*. Cesar je s komanderskim krizem Franc Jozefovega reda odlikoval moravskega namestnika grofa Schonborna, kar je levicarje moiuo pogrelo, kajti odlikovani namestnik je odloden avtonomist. Ko je grof Taaffe v ministerstvo poklieal Gaots cha in Baqnehema, mislili so leviaarji, da se jim ministerski predsednik priblizuje in pricakovali so, da skoraj odslovi Se ministra Pra2aka in Dunaje vskega in na njiju mesto poklice dva levicarja, A zdaj jim je odlikovauje Scbdnbornovo zmedlo raiune. Ni §e gotovo, ali se Ictos snidejo 'deieloi xbori, ali «ie se, k r* se ifedaj. Berlinski dogovor* s*e"" ru§i mala po malo ia pride skoro ob vso veljavo. Bolgari, katere je ta dogovor razcepil na dvoje, zjedinjeni so v administraciji skoro po polntun in Rusi so zdaj navzlic tema dogovoru odpravili svobodno luko v Batumu. Zatorej se zdaj tudi ve6 nego kedaj govori, da si Avstrija v kratkem osvoji Bosoo in Herccgovino, kar je do zdaj zaviral tudi berlinski dolgovor. Dne 19. t. m. odprl je kralj Milan y Ni54 skupScino s prestolnim govorom, iz ka- \ terega se Tidi, da je sovraStvo mej Srbi in Bolgari isto, ako ne se vecje, nego pred vojsko. Kralj pravi, da so velevlasti zadrievale Srbijo, da ni mogla zdrobiti Bolgarov, a ves svet ve, da je bilo prav narobe. Iz prestolnega guvora bi se dalo sklepati, da Srbija Laka samo ugod-nega trenotka, da zopet zafcne vojsko z Bolgari. Ruskim cMopisom se tudi v resnici zc porofia, da je Srbija zacela na juzni meji zbirati vojsko in od drugc strain prihaja glas, da imajo Srbi pri Zajcarji nasproti Vidinu zbranih ze 20.000 inoz. Pa tudi Bolgarija se pripravlja na vojuo, pred vsem je mocno utrdila ccste, vodece iz Sofije v Ni§. Te dni je dobila iz inozemstva 100.000 kg. smoduika in vojni minister, ki je nameraval iti v toplice, ne pojde, ker vsak tas lebko zapoje bojna trotnba. Tudi mej Crnogoro in Srbijo so strune jako napete. Na Francoskem se je zadojc dni naj-vec govorilo in pisaloo dvoboji vojncga ministra Boulanger-a z grofom Lareinty-jem, kateri je v senatu ministra javno v seji razzalil imeuovavSi ga bojazljivea. Streljala sta se se samokresi. Prvi je streljal Lareinty, a ni pogodil, potem jc minister ustrelil v zrak. Boulanger je zdaj na Francoskem najpopularncjSa osoba. ~~ 1. avgu-sta so volttvc v generalne sovctc. l»etos so te volitve powbni'ga poiuena, pokazejo namrec, ali jc manifest proguanega PariSkega grofa kaj oma-jal republiko, kakor trdijo njegovi pristaSi. Na A n g 1 c S k e in so volitve koncanc. V novcm parlamcntu bode sedelo 317 konscrvativ-cev, 76 Hberalnih uuijonistov, 191 Gladstonov-cevin 86 Paroelovcev. Konservativci so libe-ralcem vzeli 66 mandatov. Gladstone jo propadel, ostavila so ga na cedilu zlasti mesta, pa tudi krnet-ski okraji. Miuisterstvo je podalo kraljici ostavko in ta jo je tudi vzprijela ter poklicala Salis-bury-a, da sestavi novo ministcrstvo. Na Neraskem vlada veliko vesclje, ker so v raestnib zastopib v Strassburgu invMetzu Nemci prvikrat dobili vecino. Domade in razne vesti Duhovtke aadeve. C g. Joaip p a v 1 i c a, kattUtt pod Turnom v St. Roku v Gorici, opravil je pretddt petek drug! atrogi izpit is bogoalovja na du-najakem vseutiliWi ia pojde s priuodnjim iolakim lelam v Rim kot kaplan v ondaioji uatav .All' Ani-ma,* da ae kot tak iiuti v cerkvenem pravu po rim-¦kib predavaojib. — Goriika nadikofija iteje letoa 5 bogotloTcev eetrtoletnikov, ki to dovriili bogo-alovtk* ^tudije in bodo v mainike poaveceni. Duhovne taje xainejo 18. avgaata, aubdijakonat dobijo 22., dijakonat 24*, preabyterat (mafinUtvo) 29. avgusta. Osebne vesti. Predaednik deielae viije sod-nije v Trtta dr. Joief De facia sel je pretekli te-den na btad t tolminako hribe. Na tukajinji ielesoi-iki poataji poklonili so ae ma nacelniki tukajsojih aodoijakih in aorodnih uradov. — Jeraej M o s e t i g, raeuaaki avetovalec pri tukajinjem c k. goxdnem uradit, dobil je oaalor in zuaeaj o. k. viijega r*6un-•kega svetovalca. — Goapoditna Emilija Rren, bu-pJeDtioja ot c. k. deklieki vadnici t Gorici, irneno-vana je sfaroa poduiiteljiea na iatem savodu. — Minister sa uk in bogoeastje imenoval (oziroma pteme-stil) je 82 profetorjer na erednjih iolah; med temi je 55 auplentov. Drugih 50 suplentov bo imenoval profeaorje meseca avgusta. Tako mnogoitevilnega ime-novanja ni bilo ie dolgo in ga ne bo spet tako kraalu. — G.ua Viljelmina Franko, niiteljica na privatni bIov. dekliikj soli v Gorici, imenovana je saeasna vrt-narica otroSkemu vrtu na c k. u&Lelji&ei v Ljubljani. Za Studentovsko kuhinjo so druSbi ev. Yineencija datove vposlaii preL. gg.: Simon Gaber-iLek, vikar §Undreiki 2 gl.; Hocsig. dr. G. 1. gl.; VI. 2-4: "jeden gold. V imenu mladine iskreno zahvalo 1 Ob enem pozivlja odbor vae dobrotaike in prijatelje nafie mladine, naj bi ao tokom 3 »l.^kili pocitnic po-aamezno »H pa v droibi eporaiujali naau kuhinjo, ki prejenja koneo tedna za ovo Solsko loto in jo zopet odpremo 8 pomo6jo Bozjo in pripomoSjo blagih do-brotnikov in vorlih soudov naee diuzbe pevve dni oktcbra t. 1. Doneake sprejema, kakor do aedaj, v kar se javna hvala izteka, alav. urednistvo „So6e". Natao6no wPoro6iloa se projavi po naSih piavilib pri-cetkom leta 1887 aa. leto 1886; kdor bi pa fie zelel „Porocilaa za I. 1885, ga lebko dobi po urednistvu „So5o". — V nedoljo 25. julija bo imela nafia druiba obfini zbor ob 6. ut-i zvofier v Vincenti&cJ. Udjo ia dobrotniki se prav uljudno vabijo. S posebnim viso-kostovanjom in ser^no zahvalo za odbor: I. pi. Kleinmayr. Oerkvene stavbe popravljajo ae v Gorici po mogofioati. Pred par loti olep&ale so 66. ursuliuke prednjo atran avojo oorkve; za njimi za6eli to po- {>ravljati corkev oo. fran6ifikaoi, ki ro jo kraino sma-ali. Lani bo je okuano popravila corkev av. Ivana; letoa predeluje se aprednja atran prvostolne cerkvo, ki bo Btala okolo 3000 gld., vzdigujo bo avonik v Ht. Hoku in ob enem so jo zaoela lepBati cerkev sr. Antona pod KoBtanjevico znotre in zunaj. Yidi bo, da eerkveni dub je ziv med dobrotniki, ki vxdr&ijejo taka delft.-Tudi zupljani v Villi Yioentiui to vneti za boiji hram, zato bo dali ulit tri nove avonovo, katerih najvecji ima 12 kvintalov (22 atarlh oentov). 15. t. m. je knez in nadfikof goriiki posvetil svonove, ker zupljani zelijo z novim zupuikom dati eerkvi tudi nove zvonovo. Konecletaa skufinja nanravi m v aloToneki privatni dekliiki Soli in, ako bodo okoliscme ugajalo, tudi v otroikem vrtu v Ciorioi. Prihodnji 6otrtok 29, t. m. ob 81/, bo zabvalna bv. mala v •emenllki ka-peli, potem pa iispit in razdeljevanjo iolvkUi poro&il v iolakili proatorib. Hoditolji in oakrbniki otrok, ki bddijo v iolo ali v vrt, podpiratelji clovokoljublb zn-vodov in prijatulji nedollne doco vabijo M uljudno, da bi bo udeleiili koncclotne svofianoiti. Y vrtu bo akuinja, ako je m bodo okoliilne savirale, v Boboto 31, t, m, Goriska gimnoaija konoala je vCuraj iobko lato, danei je pa /a6ol izpit frclosti na torn savodu, Iz letnogft poroSila poinemamo, da je na zavodu zravou ravuateija ui:ilo 12 profosoijov, 4 auplentjo in 1 dobrovoljec Dijakov Stela je gimuazija konei leta 374 javnih in 1 privatiita in sicer po razredih l.a 52, f.b 54, ILa 38, ILb 21, IIL 50, 1Y. 48. V. 83, VI 28, VH. 26 in VJULI. 25. Po narodnosti je bilo 1?3 Slotencev, 150 ItaJyanov, 47 Nemoev, 2 Caha in 2 Franooza; Goridanov je bilo 156, vnanjih pa 218. Po napredku je odlikaiev 25, a I. redom 257, po po6ttnicali jib lebko popravlja 32, z II. redom 35, • 111. redom 20 in sarad bolezni nekpraianib je oatalo 5. Noalovencev se je 17 udilo bIov. jezika, Koitalijanov pa 25 ifcalij. jezika. Stipendijcev je bilo 47 in so bili vecmom gojeaci malega seminifiia. Ybo atipendije bo dale 6478 gold, Fasji dnevi delajo, da goriaki nGorriere" uie zopet, kakor lota 1884 in 1885 o tern caau dirja o-kolo kakor rujoved lev ter i&6e, kje bi dobil kako Teat, ki bi ne ugajala elovenakira prebivaloem na Go-riakem. V btoji itevilki od 20. t. m. prinesel je no-vico, da v 6t. Ferjanu je bila pretoklo nedoljo zvecer Tojaka, ki je trpela od 10. ure do polunoci. Noki mladeoidi iz Cioane (neznan kraj) pri bt. Ferjanu pre-pevalt so, kakor pri^ovodujo ikrba sidinja, v neki ktimi iulijanake peami. Neki Marai je baje rekel, da je sramotao peti Ualijansko, da ae mora peti slo-venako. Naatala je rabuka, ki pa tedaj ni imela to-6jib naaledkov. Ko ao pozneje oni mladenifi prifili v St. Ferjan, razburila «e je va«. Upitje, kamoje, vae hiie zapuaiene, domaca vojaka, ki je trpela do polunoci. En kamen, od ieoake zagnan, je baje mtadeoioa zadel in kruljovega atoril. Med raznimi uzroki navaja ao. da so oni mladenidi vzeli ondateji mladenki zlato 1......-•-------"- -«--•-------*- UoSli zandarji ˇeriiioo, katero je nosila okolo vratn. UoSli za uiao mogli umiriti razbnrjenih duhov in bo ie le drugo jutro nekatere zaprli. Tako goriika iidinja. Praiali emo ljudje iz St. Feriana, kaj je na tern; a niso nam mogli niceaa povedaU, kar bi bilo oni pripovesti po-dobno. Ako je poveat le izmiajjena, kkakor je bila ie maraikatera; praiamo, ali ae ue pravi grdo aramotiti naio duaeloa takirai poro5ilir Noben vUdnibst ni bil ie toltko drzen, da bi na tak na«m opiaoval prebivalatvo v deieli, kjer Beduo framaBoni m iidi pri bogatih mizah. .JJeue freiePreaae* in .Tagespoat" imata ie dolge telegrame o izmisijeui rabnki. Ah ae tako poapeiuje mir med narodir Ravnopravnost „CdrrierovaB je jako 6u-dna. Kadar gre za gorifiko Slovence, ne more tajiti, da jih je po uradni itetvi v Gorioi nad 4000 in da uradna ifcetev gotovo »i uobenega prebivaica zapiaala kot Slovenca, ki ne bi bil v reanici. Vender pa trdi trdovratno, da goriiko meato je italijanake narodnoati, ter ne puL5a, da bi kak drug narod imel v meatu rice. Lahko je apaznati, da v ta- bi mesfco imelo katero naiodnost, ker narodnoat je evojina oseb in ne meat; drugic pa ni res, da bi samo oni probivalci katerega mesta imeli narodne pravico, ki bo v vc6ini, kajti avstrijska temeljna po-stava prizaava narodne pravice tudi onim, ki so v mnnjSini. Zdi se, da ^Coniere" pripiauje mestu narodne piavioe zato, da jib more tajiti in zanikati osebatn. To je sicer umno nastavljeno, a tako ni, da bi se moglo zagovarjati z na6eli pravi6ne p^Htike. Da jo „Corrierovoa mednarodno pravo na fiibkih no-gah, kaze tudi to, da mora avojo trditve premeniti, ko gre za italijanako narodnoat. Nedavno imel je Ante Bajamonti v Spletu govor, v katerem je rekel, da ako bi bilo v Dalmaoiji tudi samo 1000 Italijanov (nasproti 400.000 Hrvatom in Srbom), bi imeli ie vodiio pravico sklicevati ae na § 19. driavnih oanov* nib postav. ^Corriere* hvali na vso mo5 Bajamontov govor in doslodno tudi ta stavek. Ako pa nGovr.a priznava 1000 Italijanom v Dalmaoiji narodne pravice, kako jih moro zanikati 4000 Slovencem v Gorioi? Naj bo „Corr.M doaleden in tedaj bo moral priznati Slovencem pravice v Gorioi. ali pa jih bo moral zanikati Italijanom v Dalmaoiji. Amerikansko BuSilnico za aadje in zolonja-vo in vbo potrobno orodje poalalo jo o. kr. minister-Btvo sa poljedolstvo na defceloo kmetijako iolo, da bo narejajo poskuinje. Suionjo pri6no so nrihoduji todon; ve6 o to) BuSilnioi priobfiirao o priliki. 0. k. obrtna iola v Marianu razloii v bvo-jih proatorili od 18. do 31. t. m. vaa risanja, obrazee in nekatera dela, izvrieua po dijakih v fiolakem lotu 1885/80, Vbi krogi, ki se zanimajo za obrtnijski na* predok, vabijo se uljudno, da bi obiikali to malo razatavo. Is Stanjola. Porocilo druitva ^vikarijataka ljudaka knjiiniea*, za 6aa od 1, julija 1880 do 1. julija 1880. Eot uitanovnikl [io ie vpliath gg. «T, Abram, kanonik v Gorici; J. Fabiani, volepoaoatnik v Kobdilji; J, Golob, vikar v Podgori (daroval je druitvu 30 gl. 28 kr., za kar mu podpisani iareka zahvalo v druitvonom imenu); A. Jerl6, pod?,iipan v Kobdilji; I. Klobovs, kaplan vStanjetu: EV. Potelin, poaeitnik v Kobdilji. — Knjlg ao je nakupilo v torn tetu m 107 gl. 71 kr.; za vezaujo knjlg ae jo izdalo 45 gl. 20 kr. Ispoaojevale io io knjigo 28 diuitve* nikom; izpoaodilo ae jo v torn 6ftau 213 avezkov. Klobovs. Letlna na Krasu. Sena je polovloo veo kakor lani. Pri vtem torn pa iivina nima pravo oouo. Mo-aarji v Trtu uobivajo goveda te Boaoo. Zita bo nekako toltko, kakor preteklo leto. Koruza kaio lepo, 6o Io dobi deija o pravom 6aau. , Tudi trta je letoiuje leto kaj veliko obetala; pa kaj pomaga, ko ae zo akoro povaod prikazujo atropana roaa. Kekteri poacstniki ao ikropill trte; a najve6 ae jih izgovarja, da je zdaj proved druzega dela in da ie ni nikakor gotovo, da bi to sredatvo kaj pomagalo. Kaj cerkev ni oerkveua lastninaP Dne 13. t. m. imel je g. vikarij iz Gradnega obroavnayo pri e. k. okrajni sodniji v Korminu, ker je bil g. iupan Dolenjake iupanije vloiil pritozbo proti novi intabulaciji nepremakljivega premoienja Gradenako poddraiaice av. Petra in ravla v Noznem rekii, da ta cerkev je oboinaka laatnina in da se mora in-tabulacija v tern amialu popraviti. Goapod vikarij, apoznavii mogo6e neugodno naaledke za cerkev, ako bi se vkniiila na ime obfiine (oziroma zupanBtva), vloiil je evojo protipritoibo proti tej Supanovi trditvi in popravi (reoi: pokvari). Kaj eerkev, ki poaedujo zemljiica kot pravna osoba 2e ved sto let, nima pravice poaedovati Bamo aebeP Kaj cerkev ni oer-kvena laatnina? In vender so nektere vikarHBke in farao cerkve uknjiiene na ime obfiinel Pozorl Drobne novice. Proti koleri pomaga iz 2a' oetka tudi kamilicni 6aj. Kdor ima kamilice, naj jih hrani — Ajievaka zadeva proti trem obtoieocem (knSmarju, ninu in dekli) se bo obravna-vala pred tukajinjo c. k. okroino aodnijo 11. avg^ t. I. Zagovornik bo Joaip vitea Tonkli. — Goriiki magiatrat razglaail je obiiren poduk o koleri; o priliki kaj ved o njem. — Yrocina poBtala je od preteklega ponedeljka naprej prav velika; valed toga hodi mladina v goriike ljudake iole le predpoludae. — V (3 o r n i 6 a h imenovalo je obcinsko ataraosastvo v javni aeji 6. g. Simona Gregor6i6a, vikarja na Gra-dii6i in peaoika alovenakega, enoglaano daataega ob-6ana. ~V§t. Andreii videU smo preteklo ne- fi P v Koiakem a ak; Ivan Dugulin v Ajdovidini avoje nmoane pravice. i*w*» j«i|w .« - rr iz Trata v aobo, ki je pomofiena s karbolno kialino, da jib razkuiijo, kar se godi brez nikake neprihe-noati. — Neki Mullor iz Trata poslal je pred 14 dnevi tri iclezniike vozove koinih odpadkov* prav-catega gnoja, na poatajo Rubije Kme^e ^mao mogli neznoatfivega Bmradu drugace reiiti, nego da bo ga sami ape^jaU poldrugo oro dale6 v Bi je na Jlaiierjevo sosestvo. Kaj pravi k temu moraiar -y- Gitmmmim #»**» &* f ***** «^ K *-5fl99S«PS«" -^awHsKSileiBfe; leteo poroSfe za preteklo sofcko J4oto* poiao Jeptk DaakoT in, wwnik «alskih podatkov, *- *Goapo-dsrtki'LiatfV-gluilo & k. kweiijokega droStra ˇ Gorki, feW j* t iter. H. aa jalij 1880. — Kolora r T rat u ni pouehaja, aapak napredaje, *e tudi le po male*. Tolaiifno je to, da ne urarj6 **i, ki obo-lijo. — Cttnje ia pento* ki prihaj* is Italije po ' potti, no oddaja so adreaatom ampak ao rraia to poifcvkjer jo bilo oddano. — Za aaatavo^M. B. y L'oardea eo daw tali: prof. D. Alp* 5 gld,; » Ofcloja in Ramfcolla po monsig. J, Brindoflhja 7 &faift 5 gld.; iupnik t Wolf 1 gld.; 1 gld.; pro*. Al. Zaogerlo 1 gld.; TiCyncaaga 50 kr/Htala! Ogloja gld.; dokan A* ?ikarP. Cettal dokamjaki arid ?•¦! Jav»a aahrola. ' Tri nwaeoo je od toga,' edkav tent Ml aofreono padel i to**, k«r •» J« bfi .fcmH, in nam « bil po-Skodotml eao nogo take bade, da mm to po prawci 1 in romft natlodko^, ZaavaJiti to menus kMola, Jtilpo^ibi 8paiUoTanih ¦ !r. Saiiaign in pre& goip. Qownorni akrbi in wpodo? tdrrtnikoY ._________r.__. „ „^. Janesa titetn So- bol-nu, prijorjnl*. o«w7janih"bratoYf daaemiobtala Bogtt oadrafU in reiH, gtejom ei toroj V doliaoat, da uraaim javno 8T0J0 neminljiYO fcvaloanoat omenjeninia •poitoTanima Zakvi jujem w tudi fa nog* area goip.tAwu-atu GMg* in Kawiu Pichu sa njih ikrbno in uljudno ponioc,, skamno mi aa noatu aearece, in tako tudiaa matljife pHpta*©, d* ata mo apratil* t meata s \o-aom recenega gotpoda ATgnata Gloaaiga. w Cutim daJja dollnoat, da ae prearJSno aabvalim onim tolixim p. n. goapodom, ki ia t*aa mojo oad-loge ao fmeli tako ire **6«tj* a mojo aosreta in ki so pokasaK toliko taoimaoja aa mojo akromno eaebo. - PonatIjam lorej inraa awe sahvalo aa tako bla-gotoljno izjavo prija*aosli, a ktttero me jo hotelo po-daatiti toliko mojih aomeloaaoT in sodeielanor in za katero oatanem vedno hraleiia. - * ' V Qouta, 17. julija 1886.J ALQJZIJ BADER. It Podpisani naznanja, slavnemu obfiinstvu, da priredi prihodajo nedeljo 25. t. m. zvcfier lep koncert, pri katerem bode svirala voja§ka godba tukajSnjega pe§poJka, in to na last nAJN-&XELA1SA.*1' — Postre^ba bode kakor na-vadno po vsem dobra in tocna. r V to se priporqfia t^r kli^e: Na svidenjs v nedeljo zveler pri „0gerski kroni". gostilnidar. :- ' - : ¦'¦ \ Zdodene bolezni -bitr^itt gotoTO ozd»Ti -' edmo m nepteaegljiyo ielodSno zdravilo. Izbrati r rasmik ielaiiaih > bolattnih zdr&vilo, katero bi t resai<^ o^^orafjalo aamennt Hi lahka nijfst dandaoes, ko se prodaiajo TsakoTrstnA taiui zdrafila. Yc{ji del omhfcapljic, izl^kot it4 Hd., ki *ft oznanjajo in priporoL«jo obfinstra s vtsoko leteStmi besedami, n\ drazei» ko proan*, pogozto !• akod^wa, : 8«b». jemzalenaki balaam,. pit d*rpo zaan po «ipji -pBipro^i.aettftn in po azirJjjajoSi svoji mofii na lelodine irrce, li je pndobil prednoat pred rsemi dra-gimi 4p zdaj znanimi pomoSd, kar potrjoje njegora razprodaja, Id Tedno rsste. ' '* '):'"- : ^ *i T« b«Iz«B, bogprt krepeajoSa moLi kinaikega. r». barbanv ko(e«ike«, ka je ,ayloj^ zijtraa .po ;pfojfia p e ck bavnomuspelin, dajo fotojo iredatToproti.zeloJCivm slabostiaif izTirajofim ,ias nerednega preb*Ttj»Bjft. Zato "¦ pnpofo&», ko- jestl n« dill, prott' neprijetai Mpi, nan wa^aHa-Soa «*&*«*«*¦ LnMMiA>J»1*t«k a>AXA.«.M. . proti sleienieisglistaai ij| Mejsaim Stekldniea's -pod%kato'3§ kr« Glavna zalogaV lekarnf G. 2. Potttdni t Gorier. • . V TR8Ttr%rijfcR Kovis, .V «0»MinX pri A. ?PWWW mnan axt i \ pziecek, ki daje lasem^ pas«), iKwi"^1 ftibfe (teko€e nja«il«;.z%,.io|o) in .H*y-?4 Milkau (mjeko, la pomiadi lasevje)^ ZalogO iuia^ A. HERMANBK, drogaH ^ " Vi* .Mig^teh^^iaih.4^' il# n 6osp. Gabrielu Piccoii-ju, lekarju v Ljubfjani Na zahteyanje potrjiycm, d» sem Va§ cvot z» iefo-dec, kojegtt deli 00 mi dobro znani, t vclikih Aluiujih vnpeano raMl proH boleznirti v zelodca in zlaii 2iii, Ljubljana, moteo ian»»ai 1881, l*r. Emit vitet Stock!, c. k. vUitot »»«toT»1»c in d»ielno-*iinlt«tRi poroi«?»Ue, UspoSnoat l«ga invra^nog* zdratila Hpri^ojejo tudi J[j. dr. D. Agoutini, dr. Cn^nbon, vitez dr. Uorat'ucbi, r. Pnrd<> — h!i>vo6i tr^aSki zdravniki. Podpisani potrjoje, da iina MoAehm mmen Ijub-ljaiidkega lekarja Pt«coli-ja bitre ta pregudnc zdraviiae modi. & njo oadravelo je mnpgo U«di »">]« i» sonedno iapnije; komaj pretofte dan, da ne bi kdo pri»el k meui, ki me prosi za jedno stoklenico ielodeine esence, kojih imaio'redno nekoliko" priprtiVljonih. A. Wlaivch, J&upnik-kanoflik. Plomin, Priniorwko. ; Po 15 k*. sieklenico prpdaja t Gorici Ickarna Pon-toni, v Tolmiim Palitco, v Korminu Franzoni, r Gra-dft&i Coassini, r Grade2i PasqualiM in nabsja se reil-nom t yseh lokarnab na ¦ Tirohkem, ˇ TErstu, Istri tn-Qfllinaciji. ; -» ^ lUtanuyjb Mnogo prilirani, 'it'.-.. ... . kdor kupi obleko ˇ V ' , iiiJiBiiu ¦iiiiiui mimji ki je najvefija v Gorici ˇ katcri so dobi rsak das na veliko izbiro aarejen* obleka po npsledujib eenah : Popol** NnlaWa dblih u hnlffli pomitiuilu niiji Pbol&dufiQ m' Ma ed 8 Is 30 gL n 8 n w » » 5 v 15 » Vrhu tega bogafet zaloga vaakovntne robe is raznib tovaren po naroiila vsled mere, ki ae is yrSi to^no in bitro, Uzo^ci na zabtevo brez-placno in proati pofitnine. Notq doili dolman i najaevejiega kroja od 8 do"bO gT. za gosp^. Saki sa gospe od 4 do 15 gld.. .. . . pri S0sk?m moatu. Via t'onlaluoll at. 4, V GOKICI, izdelujc vsakovrstne vrvt (Strike) in vr- f.. dice z roko \z same konopniue, inocne, trpcznc, po najni/jih cenah, ki se ne l»ojijo tekmccev. A. HERMANEK VIA. IMXJINIOIPXO I kupoje karoilicno seme v vsuktori iBiw^ini, L Okrajnc in potovalnc zastopnikef sprojenm „Slavya** v Pragi. Ker je twdaj po koinji in zetri in vsled pekode trofehie najpripravaejii La» za tklepaa^B nakorrttuik zavarovnnj pr«ri (tozara, ieleti je, da bi nlbvenftki ro> doljubjc pr. v/cmali zastope Tsoikozi narodno zavaro. vaiaiee ^Slavij*'". Hvoji k srojini! bodi nan wAbq ge#lol Trt»d, ki je zdruien z iMlopnii>kiBi potloveajeM, povrafa prituutuo gliiii intn bub „ (na Kongreanem trgn at 7) kaaor naj aa peai^ajo t«di ponudbe. . ulu - iiepk&s - klarcw - twaiaw - joiots v Triidi (MonfialCone). Na ielpzniSki postaji mod Trsiom in Gorico. Kopeli ».38° -.0. jwkote. ift^p zahtejri r blatom, jako uspe&ne proti protinu, reTmatizmom, neviabgji, fcrgftnja, Lovamv koinim boleznim, proti opeSanjn, iemiaa boleznim itd. itd. Sopeti Todi asdrafnik: Dr. Anton Suttina, adra-T oik, ranocelnik, operator, porodniear. Kopanje xaielo ao je 1. maja. .. stanc nepreoioiljiT plasi sagoape^ kaUri sloii ob enem na spodnji strain kot praini plaid. SpwbSKHb^B' ?ti Ignaciji Steinerji Tarn jo tudi oaredoja aaloga vso volneue obleka profosorja Gnat. Jaegorja. mm-: M. *W& - XU»; ,W*»m*» uU»- t"o»4