Poštnina plačana v gotovini. Leto XXII., št. 99 pictvuistvu ujuoijana, Knafljeva b — Telefon štev 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Lnseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgovs uL — Iel 3492 tn 3392 Podi užnica Maribor: Grajski crg St. 1 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št 190. Računi pn pošt ček. zavodih: Ljub-I lana št 17 .749. Ljubljana, sobota 26. aprila 1941 Cena t Din izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno 30 din Za inozemstvo 50 din Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica a, telefon 3122, 3123, 3124. 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št, i, telefon št 2455 Celje, Strossmayerjeva ulica štev L telefon St 65 Rokopisi se ne vračajo Okupacja severnega Epira Bombardiranje sovražnih ladij ob Kreti ter otoku Rhodos - Patrolni boji pri Tobruku - Italijanski protinapad pri Dessieu Nekje v Italiji, 25. aprila. (Štefani). Komunike št 324 generalnega štaba italijanskih vojnih sil pravi: V Grčiji nadaljujejo naše čete popolno okupacijo severnega dela Epira. Naše letalske formacije so bombardirale številne mornariške edinice, zasidrane v zalivu Suda (Kreta). Včeraj v zgodnjih jutrnjib urah so sovražna letala bombardirala otok Rhodos. V Severni Afriki so bile na fronti pri Tobruku delovne naše patrole. V noči od 23. na 24. aprila je sovražnik vnovič napadel Tripolis, ne da bi povzročil kake človeške žrtve; bilo je le nekaj gmotne škode« v Vzhodni Afriki so južno od Dessiea naše čete napadle močne nasprotnikove sile, ki so bile obstreljevane od našega topništva ter so utrpele hude izgube. Vzhodno od Gambele. kakor tudi na področju jezer so se razvili spopadi, ki so bili za nas ugodni. „Tusll Albanija je pripomogla k zmagi italijanskega orožja" Rim, 25. aprila. (Štefani). Duce je poslal predsedniku albanskega Ministrskega sveta Excelenci Verlaciju, naslednjo brzojavko: želim Vam povedati, da je tudi Albanija pripomogla k zmagi italijanskega orožja. Pripomogla je k nji s svojimi bojevniki-dobrovoljci, s svojimi delavci in predvsem i občudovanja vredno mirnostjo in disciplino svojega ljudstva. Želim Vam to sporočiti in Vam potrditi svojo simpatijo do Vaše Dežele in do Vas. Mussolini General Cavallero Duceju Rim. 25 aprila (Štefani). Vrhovni pove'jn k italijanskih oboroženih sil v Albaniji general Cavallero je poslal Duceju in m;n'»trškemu predsedniku Mussoliniju brzojavko. v kateri se mu je zahvalil za dnevno povelje oboroženim silam, ki so se zmagovito borile na "grški fronti V brzojavki pravi: Duce, dovolite mi, da Vam v imenu poveljstev in čet v Albaniji izrazim najglobljo zahvalo za dnevno povelje in besede pohvale, ki ste nam jih sporočili. Bile so za nas največja nagrada in so znova v nas ojačile plamtečo voljo, da se še z večjim navdušenjem borimo, kamorkoli nas bo pove dlo Vaše povelje. — General Cavallero. Italijansko odlikovanje nemškega generala Z bojišča, 25. apr. (Štefani). Vrhovni poveljnik italijanske vojske je odlikoval poveljnika nemških oklopnih oddelkov v Severni Afriki generala Rohmela s srebrno svetinjo za vojaške zasluge. General Gari-boldi je odlikovanje izročil nemškemu generalu sam. Velik vojni plen Trst, 25. aprila. »II Piccolo« poroča iz Soluna: Nasprotno vestem, ki jih širijo iz Londona, je vojni plen v Grčiji velikanski. Nemškim prednjim četam uspeva zadnje tri dni, da obkoljujejo samo avstralske in novozelandske čete, ki imajo očitno težko in nevarno nalogo, varovati umik angleških polkov. Zato pride na deset mrtvecev 8 Avstralcev ali Novozelandcev, 1 Cipričan ali Palestinec in samo 1 Anglež. Narobe pa je mnogo Angležev med trupli, ki jih meče morje na grške obale. In res je bilo potopljenih mnogo ladij, nad vsako previdno mero prenapolnjenih s četami. Nemško letalstvo računa, da presegajo britske izgube ladij že 200 tisoč ton, izmed katerih jih odpade pet šestin na ladje, potopljene z vsem svojim tovorom ljudi in vojnih potrebščin. Angleške izgube so pri Dunkerqueu nanesle 250.000 ton. Demanti k grškemu vojnemu poročilu Z bojišča, 25. apr. (Štefani). Grško službeno vojno poročilo z dne 24. aprila je omenilo, da v trenutku kapitulacije grške vojske v Makedoniji in Epiru italijanske čete še niso prekoračile albansko grške meje. dejansko pa so tedaj že prodirale po grškem ozemlju naslednje italijanske divizije: Venezia. Pusteria, Tridentina. Bari. Ca- sale in Lupi di Toscana. Tako sc je grško poveljstvo še enkrat zlagalo. Soditi je, da se je to zgodilo poslednjič. emško vojno poročilo Berlin, 25. aprila. (DNB) Vrhovno vojno poveljništvo je objavilo danes nasled-nj poročilo: V Grčiji je bila po obsežnih napadih zavzeta soteska v Termopilah, sovražnik pa s tem vržen iz posebno močne in davno utrjene obrambne postojanke. Pri tem uspehu so imele zopet velik delež gorske čete. V neprestanih napadih na zbiranje ladij v grških vodah, so povzročili oddelki bojnih in strmoglavnih letal sovražniku tudi včeraj hude izgube. Uničili so zapadno od otoka Thernie trgovsko ladjo s 600C tonami ter dosegli na drugih mestih na tri velike ladje bombne zadetke v polno. Kakor je bilo objavljeno že v posebni vesti, so potopila letala razen tes*a dne 23. aprila 5 transportnih in tovornih ladij s skupno 21.600 tonami in poškodovala 11 nadaljnjih ladij, med njimi en rušilec in 2 pomožni vojni ladji tako hudo, da za vkrcanje angleškega ekspedicijskega zbora ne bodo več uporabljive. Pri napadu na letališče Argos sta bili dve sovražni letali sestreljeni v letalskem boju in uničenih 36 letal, kakor tudi mnogo motornih vozil na tleh. V nekem pri-* stanišču otoka Salamisa je bilo s streli zažgano štirimotorno angleško pomorsko letalo. Vojna ladja, ki operira v preko-morskih vodah in je že javila potopitev 29.000 ton je uničila nadaljnjih 30.000 ton sovražnega trgovskega ladjevja. Pri oboroženi izvidniški akciji, ki se je 24. aprila raztezala nad velikim delom angleškega otoka, je sestrelilo izvidniško letalo za dolge polete angleško lovsko letalo, tipa Spitfire. Zadnjo noč so bojna letala spet uspešno obmetavala vojno luko Portsmouth z razdiralnimi in zažigalnimi bombami. Nastala so nova razdejanja v pristaniških napravah z daleč vidnimi velikimi požari. Nadalirii letalski napadi so bili naperjeni proti ciljem na angleški vzhodni obali, ki so važni za vojno. Bojna letala so potopila vzhodno od Dundeea tri trgovske ladje s skupno 14 tisoč tonami iz konvoja in poškodovala vzhodno od Sunderlanda veliko ladjo. Pri sovražnikovih poletih nad obalo podnevi in v večernih urah nad zasedeno ozemlje, je zrušilo mornariško topništvo dve, lovci in protiletalsko topništvo pa po eno letalo. Lahki pomorski oddelki so sestrelili v Severnem morju sovražno letalo. Sovražnik je v zadnji noči priletel nad kraje na severni nemški obali in metal med drugim bombe na stanovanjske dele mesta Kiela; nastali požari so bili hitro poeašeni. Škoda za vojno gospodarstvo ali vojsko ni nastala nikjer. Nanadi so zahtevali nekaj žrtev med civilnim prebi-va,"tvom. Nočno lovsko letalo s posadko poročnikom Wolkerjpm (kot poveljnikom in vodjo letala), narednikom BiehnHom (radiotelo-urafistom) in narednikom Giirknerjem kot strelcem je v 45 minutah sestrelilo štiri sovražna bojna letala tipa Bristol-Blenheim. Nemška vojna mornarica je od začetka vojne zajela ali v zasedenih pristaniščih zaplenila 872 sovražnih ali sovražniku slu-žečih trgovskih ladij s skupno tonažo okrog 1,900.000 ton. Podmornici, ki sta jih vodila korvetni kapitan Kretschmer in kapitan - poročni« Schopke, se nista vrnili z vožnje proti sovražniku. Obe podmornici sta odločilno sodelovali pri nedavnih uničevanjih sovražnih konvojev z najtežjimi pogoji in sta pri tem še znatno zvišali svoje celotne uspehe. Korvetni kapitan Kretschmer je torej razen uničenja treh sovražnih rušilcev — med temi dveh pri svoji zadnji akciji — potopil skupno 313.611 ton, med njimi pomožne križarke »Laurentic«, »Patroclus« in »Forfar«, kapitan-poročnik Schopke pa 233.971 ton sovražnega ladijskega prostora. Oba poveljnika, ki sta bila v priznanje odlične službe v osvobodilnem boju nemškega naroda odlikovana s hrastovim listom k viteškemu križu železnega križa, sta si s svojimi hrabrimi posadkami pridobila nevenljive lovorike. Del posadk, med njimi korvetni kapitan Kretschmer, je prišel v ujetništvo. Letalski boji ob Rokavskem prelivu Berlin, 25. aprila. (Štefani). Nemške letalske formacije so preteklo noč uspešno napadle neko mesto ob južni angleški obali. Nastale so eksplozije in je bilo mogoče ugotoviti požare, ki so povzročili veliko škodo v pristaniškem pasu. Doznava se nadalje, da so nemška letala vzhodno od Anglije napadla trgovski konvoj ter potopila tri ladje v skupni tonaži 14.000 ton. Četrta ladja s tonažo 4000 ton je bila močno poškodovana. Berlin, 25. aprila. (Štefani). Sovražnik je v noči na 25. aprila preletel severno nemško obalo s šibkimi formacijami. Ostra reakcija protiletalskega ognja je preprečila angleškim pilotom, da bi odvrgli bombe na določene cilje, pač pa so odvrgli zažigalne in eksplozivne bombe na vtč krajih ne da bi zadele vojaških ciljev. Poškodovane so bile nekatere stanovanjske hiše. Požar v ameriškem poslaništvu v Londonu New York, 25 aprila. (DNB). Kakor poroča agencija »United Press« iz Londona, je pri zadnjem hudem nemškem letalskem napadu na London udarila rušilna bomba sto metrov od ameriškega poslaništva. Na poslopju poslaništva so popokale šipe v oknih. Na streho poslaništva je padlo nekaj zažigalnih bomb, ki pa so bile kmalu pogašene. Ob istem napadu so zažigalne bombe zanetile tri požare v pallači italijanskega poslaništva. Tudi ti požari so bili brž pogašeni. Nemška letalska premoč Stockholm, 25. aprila. (DNB). Vojaški dopisnik londonskega lista »Obscrver« 01-iiver Steward je podal zastopniku nekega švedskega lista izjavo, v kateri pravi, da je nemško letalstvo še vedno močnejšo kakor angleško. Po Stevrardovem mnenju je dvomljivo, če bodo Angleži v letalstvu Nemce sploh kdaj lahko dohiteli. Steward tudi priznava, da je dosegla protiletalska obramba v Angliji proti nemškim letalom presenetljivo majhne uspehe. Nemško letalstvo je tudi na grški fronti pokazalo očitno premoč nad angleškim. Dvomljiva varnost angleške plovbe Berlin, 25. apr. (DNB). Kakor javlja Reuter, so angleške zavarovalnice zopet zelo povečale premije za ladijski promet po Sredozemlju. To se je zgodilo očividno zato, ker je bilo več angleških ladijskih transportov v Sredozemlju potopljenih. Angleške trditve, da angleška vojna mornarica obvlada Sredozemlje, so se torej zopet enkrat izkazale kot neresnične. lazočaranje v Grčiji Preokret v grškem javnem mnenju Berlin, 25. aprila. (DNB). Z bojišča v Grčiji javljajo, da je prebivalstvo v mestu Lami j i prisrčno pozdravilo nemško vojaštvo ob njegovem prihodu in sicer na način, ki je jasno pokazal pravo razpoloženje grškega naroda. Možje, žene in otroci so stali ob cesti, ko je prispela nemška vojska, ter so metali vojakom cigarete in cvetje. Slišali so se tudi klici: Dol z Anglijo! Posebni oddelki civilne samozaščite so v Lami j i tudi preprečili, da niso Angleži ob svojem odhodu razdejali javnih naprav. Grki so prerezali zažigalne vrvice, ki so jih Angleži položili na cestah, železnicah in mostovih. Prav tako so preprečili Grki, da niso mogli Angleži razstreliti bencinskih in municijskih skladišč. Berlin. 25. apr. (DNB) Kakor poročajo iz Aten. vlada tam do kapitulaciji grške vojske v Epiru in Makedoniji ter po begu grškega kralja in vlade med prebivalstvom panično razpoloženje. Vse kaže. da je Angležem prijazna politika kralja Jurija ored popolnim polomom Grški očitki Ameriki New York. 25. aprila. (DNB). Kakor javlja »Newyork Post« se Grki močno pritožujejo, da niso iz Zedinjenih držav prejeli nobene pomoči. Čeprav je Grčija naročila v Ameriki za več milijonov dolarjev vojnega materiala, je vsa pomoč Zedinjenih držav obstojala samo v nakazilu razmeroma majhnega denarnega zneska. Italijanska sodba o begu grškega kralja Rim, 25. apr. (Štefani). List »Popolo di Roma« piše, da je bil beg grškega kralja Jurija že v naprej določen. Kralj, čigar anglofilstvo je doseglo najvišjo stopnjo, je mogel samo z begom v najbolj tragičnem trenutku za svojo domovino in svoj narod manifestirati svojo solidarnost z Angleži Zbežal je, potem ko je izdal proglas na grški narod, ki je dokument cinizma in brezvestnosti. Njegov pasivni servinizem in njegova privrženost Londonu sta edina mogla tako osvetiti tega kralja, ki se umika na otok kakor kakršna koli britanska ekspedicijska vojska, potem ko je pahnil svoj narod na rob propada. Angleške skrbi New York, 25. aprila. (DNB) Kakor poroča londonski dopisnik lista »New York Sun«, Maco\van. vlada v Londonu velika zaskrbljenost zaradi nadaljnjih možnih nemških diplomatskih akcij. V Londonu se boje, da Nemčija že izvaja diplomatski pritisk na Španijo in Turčijo, ter domnevajo celo, da sta prejela generali Franco ter minister Inneni od Nemčije nekakšne ulti-mativne zahteve z rokom 15 dni. V Londonu pričakujejo, da si bo Nemčija za vsako ceno hotela v kraitkem zavoj evati popolno kontrolo nad Sredozemskim morjem. Bolgarska sodba o položaju Sofija, 25. apr. (DNB). List :>Slovo« se bavi z zlomom Grčije ter pravi, da je pod pretvezo, da ie treba braniti suverenost in neodvisnost države, grški kralj pognal grški narod v nesmiselno prelivanje krvi. Vojna na Balkanu sploh ni bila potrebna, kajti Nemčija kot največja kontinentalna sila je hotela samo preprečiti, da ne bi Anglija ustvarila na Balkanu svoje fronte. Nemčija je od Aten in Beograda samo zahtevala. da se ne pustita izrabljati kot angleško orodje. Obnova in izboljšanje prometa ter modernizacija cestne mreže Po odloku Kr. Civilnega Komisarja bo takoj urejen železniški in avtobusni promet med zasedenim ozemljem in Kraljevino, obenem pa se bodo takoj pričela dela za modernizacijo cestnega omrežja Ljubljana, 25. aprila 1941-XIX ' Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje je že od vsega početka svojega delovanja pričel proučevati vprašanja, ki se nanašajo na promet med področjem, ki so ga zasedle italijanske čete, in ostalo Kraljevino. Včeraj je ta problem skrbno proučil tu-di skupno z zastopniki prometnega ministrstva. Kr. Civilni Komisar je odredil, da se z dnem 26. t. m. prično železniške zveze s Trstom za potnike in prtljago s prevozom od Vrhnika do Postojne. Dne 27. t. m. se bo vzpostavila avtomobilska zveza iz Trsta v Ljubljano in nazaj ter iz Gorice v Ljubljano in obratno. Nadalje se proučuje uvedba še neke druge avtobusne zveze iz Ljubljane proti Trstu in obratno ter iz Ljubljane proti Go. rici in nazaj. Vzdrževanje teb zvez je bilo poverjeno dvema velikima specializirani, ma tvrdkama Calissano in Ribi. Kr. Civilni Komisar je nadalje odredil, da se takoj prouči vprašanje avtomobil, skega prometa med Ljubljano in drugimi središči zasedenega ozemlja. Za uvozni in izvozni promet pa bo mogoče uporabljati železniško progo Ljubljana—Karlovac— Reka. — Nadalje se proučuje tudi možnost za prevoz blaga s pomočjo tovornih avtomobilov. Ta prevoz bo poverjen nekemu zasebnemu podjetju. Tudi za cestne probleme je Kr. Civilni Komisar zainteresiral pristojne organe, ki mu p je Ministrstvo dalo na razpolago. 2e včeraj so se pričela dela za obnovo ceste med prehodom. Kačja vas in Ljub. ljano. Delovni načrt se bo izvedel v treh fazah, in sicer bo prva obsegala za. časno ureditev odseka Vrhnika—Ljubljana, druga zboljšanje vzdrževanja odse. ka Kačja vas—Vrhnika tretja pa že pričeto proučevanje temeljite poprave vse ceste od prehoda Kačja vas do Ljubljane. Ustanove Avtonomnega cestnega podjetja že pripravljajo načrte za izravnave in ureditve, ki bodo izvedene na tem cestnem odseku, ki bo tudi asfaltiran, kakor vse velike italijanske prometne žile. Po nekaj dneh ugibanj in negotovosti glede ureditve prometa bo prebivalstvo gotovo čutilo veliko olajšanje ob sporočilu, da je g. Kr. Civilni Komisar s tolikšno naglico rešil problem, ki nikakor ni bil lahek. Zato bo naše ljudstvo sprejelo to sporočilo z največjim veseljem na znanje, zlasti tudi vsi naši gospodarski krogi, saj je vzpostavitev rednega prometa ogromne važnosti za neoviran razvoj gospodarskega življenja Kr. Civilni Komisar je pokazal za ta vprašanja največje razumevanje in je takoj našel pota in načine za zopetno uvedbo rednih zvez na samem zasedenem ozemlju, mimo tega pa poskrbel tudi za uvedbo vseh glavnih zvez zasedenega ozemlja z važnejšimi središči Kraljevine. Glede na važnost gospodarskih stikov z obema najbližjima središčima Trstom in Gorico, bo naše prebivalstvo še posebej pozdravilo takojšnjo vzpostavitev prometa med Ljubljano in Trstom ter Ljubljano in Gorico. Ker bodo te prometne zveze poverjene dvema specializiranima tvrdkam3, smo prepričani, da bo naše prebivalstvo s to ureditvijo prometa izredno zadovoljno. Zato izrekamo g. Kr. Civilnemu Komisarju prav toplo zahvalo za vnemo, ki jo je pokazal pri ureditvi tega važnega vprašanja ker je s tem bistveno pripomogel k obnovi normalnega gospodarskega življenja na zasednem področju. Amerika in Evropa Izjavi mornariškega ministra Kaosa ter zunanjzga ministra Hulla VVashington, 25. aprila (DNB). Mornariški minister Knox je imel snoči govor po radiu, v katerem se je v ostri obliki zavzel za razširjenje ameriške pomoči Angliji. Dejal je, da so Zedinjene države vedno bolj obkoljene od vojaških sil. Hitler, je izvajal Knox dalje, ne more dopustiti, da bi ameriške dobave vojnega materiala in živeža prispele v Anglijo, sicer bi bil poražen. Zedinjene države pa zopet ne morejo dopustiti, da bi Nemci potapljali ameriške transporte v Anglijo. Amerika se ne more ubraniti, ne da bi ostreje posegla v sedanjo vojno. V podobnem smislu je govoril tudi zunanji minister Hull, ki je dejal, da se Zedinjene države ne smejo obotavljati s čim hitrejšo pomočjo Angliji in njenim zaveznicam. Nemški odgovor Berlin, 25. aprila (DNB). Današnji nemški listi komentirajo snočnji govor ameriškega mornariškega ministra Knoxa ter ugotavljajo, da se Zedinjene države vedno bolj zapletajo v sedanjo vojno. Nemčija ni Zedinjenih držav nikdar ogražala z vojno. Vodja Hitler je nasprotno v zadnjih letih ponovno poudaril v svojih govorih, da ni med nemškim in severnoameriškim narodom nobenega sovraštva. Nemčija je proti ameriški pomoči tudi pravočasno proglasila totalno blokado Anglije kot protiukrep. Listi opozarjajo ob tej priliki tudi na besede vodje Hitlerja, da bo vsaka ladja, ki se približa v vojnem pasu Angliji torpedirana ali pa bombardirana To svarilo, upotavlja nemški tisk. ie dovolj jasno, tako da ne bo zadela Nemč\ie nobena krivda, če pride do nepričakovanih dogodkov. Govora mornariškega ministra Knoxa in zunaniega ministra HuHa sta v jasnem, znač;lnem nasprotju z izjavami polkovnika Lmdbergha. ki ie poudaril. da ie okoli 100 milijonov prebivalcev Zed nienih držav proti vstopu Amerike v vojno. Tudi tu se bodo jasno pokazala nasprotna stališča, če po volji neodgovornih hujskačev pride do nezaželenih zapletljaiev, sicer pa tudi pomoč iz Zedinienih držav ne more ničesar več spremeniti na končnem propadu Anglije. Odmev Lindberghovih izjav New York, 25. apr. (DNB). Govor polkovnika Lindbergha je izzval v Zedinjenih državah veliko pozornost. Vojni hujskači so se takoj pojavili z napadi na Lindbergha, znani časopisni magnat Hearst pa se je nasproti postavil za Lindbergha. Hearst poudarja, da Lindbergh nikakor ne zasluži očitka, da ni Američan samo zato, ker si upa povedati svoje mnenje v nasprotju s tistimi, ki slepo slede hujskajočim navodilom od zgoraj, kar je vse prej ko demokratično. Značilna izjava ameriškega generala New York, 25. apr. (DNB). General Johnson piše v listu »New York World Telegram«, da je Anglija vse male evropske države nepotrebno nahujskala k odporu v njihovo pogubo. Johnson pravi, da naj bi bil to resen nauk tudi Ameriki. Zedinjene drŽave bi se hotele menda razširiti preko cele zemeljske krogle, pri tem pa ne skrbe 1 za svojo lastno oborožitev, temveč pošiljajo orožje še drugim. Kakšne interese, vprašuje Johnson, imajo Zedinjene države v vzhodni Evropi, Mali Aziji ali Kitajski? Ameriški varnostni pas na morju New Tcrk 25. aprila. (Slovaška T. K ) Kakor javlja Ass. Press, je newyorški župan La Guardia izjavil, da se ie ameriška vlada odločila, braniti dostope do Amerike do daljave 1000 milj od ameriške obale, tako na severnem Atlantiku kakor tudi na Pacifiku. Na tem področju je Amerika cd-Icčena zavarovati tudi angleške ladijske konvoje. A2ccija ameriških izolacionistov New York, 25. apr. (DNB). Kakor poroča agencija Associated Press je predsednik zveze organizacij ameriškega strokovnega delavstva Green izjavil predstavnikom ameriškega tiska na kongresu te zveze v Alabami, da so dogodki zadnjih dni v Zedinjenih državah mnogo doprinesli k občutnemu zmanjšanju možnosti, da bi mogle Zedinjene države stopiti v vojno. Značilno je, da na sličen način presoja razvoj položaja v Zedinjenih državah tudi znani izolacionistični senator Wheeler. New York, 25. apr. (DNB). Opozicijski senator Wheeler je podal agenciji United Press izjavo, v kateri pravi, da mu zaradi njegove borbe proti vmešavanju Amerike v vojno stalno groze s smrtjo. Wheelerjeva izjava je napravila v javnosti velik vtis. Stavke v Ameriki New York, 25. apr. (Štefani). Kakor poročajo iz San Diega v Kaliforniji, je pričelo stavkati tamkajšnje delavstvo, zaposleno pri gradnji vojašnic za mornariške čete Iz Youngstowna javljajo, da so bile velike jeklarne koncema »Steel Corporation« prisiljene zaradi pomanjkanja premoga ugasiti tri izmed svojih štirih plav-žev. Premoga manjka, ker tudi v mnogih premogovnikih delavstvo že dalje časa stavka Samo v mestu Youngstownu je bilo zaradi stavk v premogovnikih doslej ugašenih že 6 plavžev. Poostritev cenzure nad arabskim tiskom v Egiptu Ankara, 25. aprila. (Štefani). Egiptska vlada je s posebnim odlokom prepovedala arabskemu tisku, izhajajočemu na področju Egipta, objavljanje vseh informacij vojaškega značaja brez prejšnje odobritve angleške cenzure. Ta ukrep je bil izdan na pritisk britanskih oblastev z namenom, da bi se arabskemu prebivalstvu prikrila prava podoba položaja v katerem se nahaja Velika Britanija. Ropi v Londonu Amsterdam, 25. apr. (DNB). Kakor javlja londonski list »Daily Sketch«, so angleške oblasti morale zapreti 28 pionirjev, ki so ob priliki reševalnih del po nekem letalskem napadu na London po nalogu svojih predstojnikov plenili po Londonu. Obrisi fašistične Italije Obrisi Fašistične Italije so po 20 letih vlade pod vodstvom Benita Mussolinija docela jasni. Najbolje lahko spoznamo podobo te države po Mussolinijevih spisih samih. Njegova definicija fašistične države je naslednja: »Ustvaritev nove države, ki je avtoritarna, vendar ne absolutistična, strnjena hierarhično in organično, nudi svobodno pot narodu v vseh njegovih razredih, skupinah in interesih.« Zna-menitna »Enciclopedia Italiana« pa vsebuje pod značko »Fašizem« naslednji Mus-solinijev članek o stališču fašizma nasproti državi: »Ravnalo fašistične vede je p j-movanje Države, njenega bistva, njenih nalog in njenih končnih smotrov. Fašizmu je Država nekaj absolutnega, nasproti čemer so posamezniki in skupine samo nekaj relativnega. Liberalna država ne vodi gmotnega in duševnega razvoja celote, temveč se zadovoljuje z ugotavljanjem posledkov. Fašistična Država pa se zaveda same sebe, ima lastno voljo in se zato imenuje etična država.« V vsem svojem dosedanjem obstoju je fašizem izpričal svojo udanost Monarhiji, ki jo smatra za najvišji izraz nacionalnih vrednost in kot osnovno bistvo enotnosti domovine. Zato so monarhistično ustavne podlage države ostale neizpremenjene. Po ustavnem statutu iz leta 1848 vlada v Italiji savojska dinastija. Vsekakor je fašizem razvil docela lastne politične nazore in dal državi z ojačenjem izvrševalne oblasti avtoritarne temelje in totalitarni značaj. Zanima se za vsak utrip narodnega življenja. Na čelu države so: Krona, Vlada, zakonodajna zbora in Veliki fašistični svet. Kralj je najvišja oblast italijanske države in predstavlja njeno enotnost. V zakonodaji pripada Kralju pravica predloga, uve-Ijavljenja in razglašanja zakonov. Upravno in vladno oblast izvršujejo Kraljevi ministri. Tudi pravosodje izvršuje Kralj, oziroma sodniki v njegovem imenu. Kralj ima pravico pomilostitve. Imenuje senatorje in druge visoke državne dostojanstve nike. Kralj je vrhovni poveljnik oborožene sile, napove vojno ter sklepa mirovne, zvezne in trgovinske pogodbe. Vlada je sestavljena iz spremenljivega števila kraljevih ministrov ali ministeri-jalnih tajnikov države, ki so postavljeni na čelo posameznih ogrankov državne uprave. Svojo nalogo izpolnjujejo po navodilih prvega m;nistra in državnega tajnika. Po navadi je v Fašistični Italiji 15 ministrstev in sicer za zunanje zadeve s posebnim podtajništvom za Albanijo, dalje za notranje zadeve, za Italijansko Afriko, pravosodje, finance, vojsko, mornarico, letalstvo, narodno vzgojo, javna dela, kme-t: ;sko in gozdno gospodarstvo, promet, korporacije, za trgovino in valute ter za ljudsko prcsveto. Ministrski predsednik in ministri se sestanejo od časa do časa k sejam, na katerih razpravljajo o vseh važnih državnih zadevah. Posebno važne so pravice Predsednika vlade. Po njih se je italijanska politika temeljito izpremenila. Namesto parlamentarnega življenja vlada v Italiji režim, po katerem so vlada in za-k nodaina zbora rešeni strankarskega na-s'lja. delujejo skupno ter je njihova izvr-ševalna oblast zelo močna. Osnove te reforme je podal zakon z dne 24. decembra 1925. Po tem zakonu Kralj imenuje in odstavi Predsednika vlade docela neodvisno od vmešavanj zakonodajnih zborov. Mi-rstrski predsednik je samo Kralju in ni-i- mur drugemu odgovoren za vso vladno p v:Uko. Kralj imenuje ministre na predlo?! Predsednika vlade, ministri pa so Kralju kakor Predsedniku vlade odgovorni za ukrene v svojih območjih. Ministrski predsednik vzporeja in uravnava delovanje posameznih ministrov. Nadalje so Predsed-r:ku vlade podrejene važne upravne ustanove: državni svet. vrhovno računovodstvo in statistični centralni urad: pritičejo mu oosebne naloge v okviru korporativne ureditve države. ^ Fašizem je ustvaril novo ustavno obla-stvo: Vel'k5 fašistični svet. To je najvišja instanca fašizma. Po zakonih z dne 9. decembra 1928 in 14. decembra 1929 je ta ustanova za stalno uvrščena med ustavna c b'a stva države. Predsednik fašističnega Ve^kega sveta je Predsednik vlade. Člani sveta so lahko na podlagi svojih dostojanstev ali za dobo svoje visoke službe ali pa so od Predsednika vlade imenovani 73 dobo treh let. nakar so lahko vnovič i/voljeni. Člani prve skimine so Kvadrum-v;ri pohoda na Rim. Člani druse skupine so: predsednika obeh zakonodajnih skupščin. nadalje ministri za vnanje in zunanje zadeve, za pravosodje, za finance, za narodno vzgojo, za kmetijstvo in gozdai-stvo. za korporacije in za ljudsko prosve-to. nadalje predsednik italijanske Akademije, tajnik Fašistične Stranke, generalni poveljnik faš;stične milice, predsednik posebnega sodišča za zaščito države ter predsedniki fašističnih državnih zvez delodajalcev in delojemalcev v industriji in kmetijstvu. Člani tretje skupine pa so tisti, ki so si pridobili posebne zasluge za narod in fašistično revolucijo. Veliki fašistični svet ureja vso dejavnost režima in jo izpopolnjuje. Je na političnem področju najvišji posvetovalni organ. V ustavnem življenju se ne more brez njegove odobritve nič izpremeniti. Nadaljnje ustavno oblastvo predstavljala zakonodajni zbornici: to sta Senat ter Zbornica fascijev in korporacij. Senatorje imenuje Kralj s posebnim dekretom za vso življenjsko dobo in sicer na predlog Predsednika vlade. Njih število ni omejeno, po navadi se giblje med 400 in 500. Kraljevski princi pripadajo senatu od svoje polnoletnosti dalje, državljani pa morajo izpolniti 40 let in morajo pripadati (ali če so pripadali) naslednjim kategorijam: visoki cerkveni dostojanstveniki, visoki državni uradniki, zaslužni državniki veleindustrijci ali veleposestniki, ugledni znanstveniki, umetniki in pisatelji. Senat sklepa o zakonskih predlogih ter zaseda v plenumu ali v naslednjih zakonodajnih odsekih: za vnanje zadeve, za trgovino in carine, za notranje zadeve in pravosodje, za Italijansko Afriko, za oboroženo silo. za narodno vzgojo in ljudsko prosveto. za javna dela in promet, za korporativno gospodarstvo in avtarkijo Razen tega se 1 ahko senat po kraljevskem dekretu sestane kot visoko sodišče ki razsoja o zločinih veleizdaje ter ie pristojen kot razsodišče o zločinih senatorjev in ministrov. Zbornica fascijev in korporacij predstavlja po zakonu z dne 19. januarja 1939 pravo narodno življenje z vsemi njegovimi potrebami, skupinami in izrazi. Namesto strankarskih bojev pridejo v to zbornico člani, ki pripadajo Nacionalnemu svetu Fašistične Stranke in Nacionalnemu svetu korporacij, ki sta oba v najožjem stiku z življenjem vsega naroda: pr- vi z razvito organizacijo in številnimi nalogami stranke, drugi pa kot rezultat sin-dikalistične organizacije, ki obsega vse kategorije narodne proizvodnje. Tudi člani fašističnega Velikega sveta pripadajo tej zbornici, v kolikor niso senatorji ali člani Akademije. Člani zbornice se imenujejo narodni svetniki (consiglieri naziona-li). Zbornica razpravlja in sklepa o istih zadevah kakor senat, Še prav posebno pa ozko sodeluje z vlado pri vseh zakonih, ki morejo kar najbolj koristiti vsemu narodu. ! Razmah italijanske produkcije celuloze Cvetkovičeve dogodivščine po državnem udaru Budimpešta, 24. aprila li Nemci proti njemu zelo korektno ter mu Bivši jugoslovanski ministrski predsednik j omogočili vrnitev v Niš. kjer se lahko sedaj Cvetkovič, ki je bival v svoji vili v Nišu, «■ DriKMo nn m"Kln je dal dopisniku sofijskega »Utra« izjavo o državnem udaru in o svojih osebnih doživljajih med vojno. Kakor pravi Cvetkovič, je šlo za skupino 20 fanatičnih častnikov, ki so pahnili državo in narod v katastrofo. V noči državnega udara so trije letalski častniki v spremstvu vojakov prijeli bivšega ministrskega predsednika in njegovo soprogo na njunem stanovanju, potem ko je bil malo prej dobil telefonsko sporočilo, da je vojaštvo obkolilo palačo ministrskega predsedstva. Naslednji dan so ga s soprogo vred prepeljali v Niš in ga internirali v njegovi tamkajšnji vili. Dne 7. aprila so se nepričakovano pojavile prve nemške oklopne divizije. častnik, ki mu je bilo poverjeno nadzorstvo nad Cvetkovičem, je le-temu ukazal, naj se z gospo vred pridruži srbskim četam, ki so zapuščale mesto. Ujetnika sta morala s četami vred prebresti reko Moravo; voda jima je segala do prs. Med tem se je razdalia med bežečimi četami in nemškimi oklopnimi enotami čedalje bolj krčila, razdalja med Cvetkovi-čevo dvojico in srbsko glavnino pa večala. Zato je moral častnik nazadnje zapustiti ujetnika, ki sta se tako rešila. Cvetkovič je končno izjavil, da 30 se ved- s soprogo svobodno giblje po mestu. Bivši kralj Peter v Transjordaniji Beirut, 25 aprila (DNB). Kakor poročajo, je prispel bivši jugoslov. kralj Peter v prestolnico Transjordanije. Aman. kjer jc gost od Angležev odvisnega emira Abdu-laha. Baje namerava bivši kralj Peter kot turist obiskat tudi Bagdad. Uwta jugoslovanskih diplomatov v Nemčiji Berlin, 25. aprila. (Bolg. tel. 3g ) Po tukajšnjih informacijah je osebje Jugclovan-skega poslaništva v Berlinu še vedno v južni Nemčiji. Vesti, da ie že odpotovolo v Švico, niso točne. Jugoslovenski mornarji noče|o biti v angleški službi La Llnea, 25. aprila. (Štefani), španske oblasti so na meji Gibraltarja ustavile 19 mornarjev z jugoslovanskega parnika »Pa-le«, ki se je te dni zasidral v Gibraltarju. Mornarji so siami zapustili ladjo in zbežali v Španijo. Izjavila so, da nočejo biti posredno ali neposredno v angleški službi. Uspešno čiščenje ob črnogorski meji Vzpostavitev reda v okolici Nevesinja Mostar, 25. aprila. Kakor je zvedel vojni dopisnik agencije Štefani so po zaključku sovražnosti na tukajšnjem frontnem področju prebivalci Mostarja obvestili italijansko vojno poveljništvo, da v okolici občine Nevesinja pustošijo oddelki srbske vojske, ki so se v času vojnih operacij zatekli v gorovje. Javljenih je bilo več primerov nasilja proti domačemu prebivalstvu. Posebna komisija, v kateri so bili zastopniki muslimanskega in katoliškega življenja ter predstavniki oblasti, je nato dospela v Mostar ter potrdila te informacije. Komisije je hkrati zaprosila italijansko poveljništvo, naj bi se poslale v gorovje čete za vzpostavo reda ter za ukroti tev srbskih elementov, ki so se po zaključku vojne organizirali v roparske tolpe. Takoj so odšli v prizadete kraje bersaljeri na motociklih in v nekaj urah jim je uspelo poloviti srbske elemente, kakih 200 mož, med katerimi je bilo tudi 20 častnikov. Prebivalstvo Nevesinja se je italijanski vojski prisrčno zahvalilo za naglo posredovanje, s katerim sta bila na tem področju vzpostavljena red in mir. Oplenjena skladišča Mostar, 25. apr. (Štefani). Posebni dopisnik agencije Štefani javlja: Na svojem umiku so srbske čete uničile in izropale vsa skladišča živil. Poveljništvo italijanske vojaške okupacije je odredilo, da se je prebivalstvu takoj razdelila potrebna hrana. Prebivalstvo se je izkazalo hvaležno za ta ukrep. Pomen sedanjega preokreta v vojni Važna vloga italijanske mornarice — Posledice angleškega poraza na Balkanu Turin, 25. apr. (Štefani), Mario Sobrero piše v listu »Gazzetta del Popolo«, da je vojna v zadnjih dvajsetih dneh čudovito napredovala v korist Italije in Nemčije. Pisec poudarja važnost italijanskega napora, ki je bil odločilni element pri izvedbi strateškega načrta tako proti Jugoslaviji kakor proti Grčiji. List nato še posebej omenja naloge, ki jih je izvršila italijanska mornarica v tej borbi, poudarjajoč, da je nešteto epizod ostalo neznanih, kajti ni mogoče sovražniku nuditi obvestil, ki bi mu mogla biti dragocena. Po omembi hudih žrtev, ki so jih utrpeli italijanski borci v izpolnjevanju svoje dolžnosti, in dejanjih junaštva, s katerimi so sc izkaza l, pripominja, da ie moral ves svet priznati, ko je videl nemške oklopne edinice, ki se prej niso udeleževale borbe za Cirenaiko, da so prekoračile morje s pomočjo italijanskega brodovja Pisec zaključuje svoj članek s poudarkom, da se z likvidacijo Grčije zaključuje ena izmed faz sredozemske borbe in da je to izredne važnosti za os. Položaj, čigar obrisi se sedaj kažejo, bo še izredne važnosti za nadaljnji razvoj. Affredo Signorreti, ki prav tako piše o splošnem vojaškem položaju v listu »Stam-pa«. omenja zlasti konec vojne z Grčijo ter pripominja, da se sedaj vojaška pozornost osredotočuje na odstotke vkrcanja britanske vojske, v kolikor se bo mogla rešiti iz Grčije. Pisec navaja izredno visoke številke ladij, ki so jih potopile oborožene c'le osi ter označuje strateško ozadje tega dru- gega Dunkerquea. List misli, da bodo velike avstralske in novozelandske žrtve imele občutne posledice za politično zadržanje angleških domdnionov. Ko razpravlja o razgovorih med Rooseveitom in kanadskim ministrskim predsednikom, poudarja, oa ne morejo doseči ničesar drugega kakor pospešiti postopno likvidacijo angleškega imperija in da zbuja sedaj ta kriza nove okoliščine celo nea Pacifiku. List opozarja tudi na velike manifestacije proti intervenciji Zedinjenih držav ter na govor polkovnika Lindbergha. Rim, 25. apr. (Štefani). V članica o angleškem porazu v Grčiji in posledicah tega poraza za Veliko Britanijo opozarja list »Popolo di Roma«, da ie bila Italija prva država, ki se je uprla proti britanskemu pritisku, zaradi česar ie danes Š3 prav posebno ponosna, ker je sodelovala z vsemi svojimi silami pri odstranjevanju Angležev z Balkana. Vzroke tega angleškega pc-raza ic treba iskati v Afriki, kaj t: n ob sna tajnest ni. da je bil angleški vojaški poseg v Grčiji močno oviran in zmanjšan zaradi ofenziv in srditega odpora italijanskih čet v Libiji in Vzhodni Afriki. Italija lahko beleži kot svoio aktivo odlično bilanco. Jugovzhodna Evropa je za vselej izločena iz angleškega vpliva. Jadransko morje zopet italijansko morje. Po zasedbi Balkanskega polotoka je zaorto za britanske posege. kar pomeni veliko etaoo na po*' k zmaei ter k zavarovanju italijanskega živ-Ijenskega prostora. Horthy pri Hitlerju Berlin, 25. aprila. (Štefani). O razgovorih med Hitlerjem in madžarskim regentom Horthyjem se je zvedelo, da je regent Horthy prispel včeraj z leislom do kraja, kjer se ie nato sestal s Hitlerjem, čegar gost je bil opoldne Sprejema pri Hitlerju so se udeležili madžarski poslan.k v Berlinu Szotay. maršal v Keitel, šef tiskovnega oddelka Dietrich ter nemišlc poslanik v Budimpešti Ermannsdorf. Po dolgem razgovoru se ie regent Hrthy vrnil z letalom v Budimpešto Program madžarske vlade Budimpešta, 25. aprila. (DNB) Novi madžarski ministrski predsednik Bardossy je podal včeraj pred parlamentom izjavo o programu svoje vlade. Poudaril je. da bo vlada nadaljevala politiko umrlega ministrskega predsednika grofa Telekija. Zunanje politično, je dejal Bardossy, ne more biti madžarska politika ničesar drugega, nego neomajno prijateljstvo z velikima prijateljicama Nemčijo in Italijo. Bar-dossy je nadalje poudaril ,da bodo narodne manjšine na Madžarskem deležne popolne pravičnosti. V kratkem se bo vlada lotila dokončne ureditve židovskega vprašanja. Na Madžarskem živi sedaj približno milijon 2;dov. Dolaa rot ansrleške^a poslanika v Budimpešti Moskva, 25. aprila Angleški poslanik pri madžarski vladi se mudi v Moskvi, odkoder bo preko Sibirije rn Amerije odpotoval v Anglijo. ^ Darlanovi razgovori v Parizu Pariz, 25. apr. (Štefani) Podp. edsednik francoske vlade admiral Darlan se je poslednja dva dni mudil v Parizu. Kakor poročajo tukajšnji listi, je imel daljše razgovore s poslanikom De Brincnom in še nekaterimi drugimi osebnostmi. Listi pripisujejo tem njegovim sestankom prav velik pomen ter napovedujejo, da bodo rezultati Darlanovih razgovorov v Parizu v kratkem objavljeni. Vichy, 25. aprila. (Štefani). »Temps« piše v zvezi s potovanjem admirala Darlana v Pariz, da je po informacijah v Vichvu imel v sredo popoldne takoj po svojem prihodu v Pariz razgovor s poslanikom de Brinonom. V četrtek zjutraj je imel nato admiral Darlan še nadaljne razgovore. »Temps« piše. da prevladuje v pariških političnih krogih vtis, da ima sedanja izmenjava misli zelo važen pomen in da bodo njeni rezultati kmalu znani Madžarsko-turški gospodarski sporazum Budimpešta, 25. apr. (Štefani). Po informacijah lista »Magyar orszšg« bo madžarsko-turški sporazum, ki je bil včeraj parafiran, podpisan v Budimpešti prihodnji teden. Isti listi dodaja, da bo Turčija izvažala na Madžarsko važne surovine, med tem ko bo Madžarska dajala v zameno predvsem industrijske, kemijske ter papir in drugo blago. Iz naSIh krajev se Je Italija od nekdaj oskrbovala predvsem z lesom, ki je tudi v trgovinskem prometu slovensnega ozemlja z Italijo zavzemal vedno prvo mesto. Zato je pričakovati, da se bo zlasti v lesni stroki v kratkem kupčija zopet razmahnila. Seveda so se uvozne potrebe Italije v zadnjih letih precej spremenile. V sedanji vojni je zlasti narasla potreba Italije po uvozu celuloznega lesa, kar je v zvezi s silnim razmahom Italijanske Industrije celuloze, ki se opaža posebno v letih po sankcijski dobi. Pri razvoju italijanske industrije celuloze pa je zlasti zanimivo, da se ta industrija v Italiji razvija predvsem na osnovi domačih surovin z namenom, da bi se zmanjšala potreba uvoza celuloznega lesa v korist uvoza tehničnega lesa. Do leta 1933 se je italijanska produkcija celuloze gibala na viiini okrog 60.000 metrskih stotov na leto. že v letu 1939 pa se je dvignila na 550.000 metrskih stotov. V preteklem letu pa je zabeležen še večji razmah. Seveda pa je tudi potreba Italije v celulozi narasla, ne toliko za produkcijo papirja, kakor za produkcijo tekstilnih vlaken (umetne svile in celulozne volne). V znatnem obsegu je pri tem razvoju uveljavljeno načelo, da se za proizvajanje celuloze uporablja v prvi vrsti les onega drevja, ki hitro raste (topol), poleg tega pa se predvsem uporabljajo druge surovine, kakor odnadki od konoplje, slama in plemenita trstika. Ustanovljenih je bilo zadnja leta več novih celuloznih tvomie. ki predelujejo izključno slamo C?l:'lo-a iz slame se uporablja izključno za izdelovanje papiria. Poizkusi, ki so bil! izvršeni z najrazličnejšimi surovinami za celulozo, so pokazali, da je kot surovina posebno primerna plemenita trstika (Arundo donax). Ta trstika rase v najraz-ličneiših pokrajinah Italije in služi že od nekdaj kmetom kot nadomestek za kurjavo. Poizkusi so pokazali da se ta tvstika lahko goji zlasti v močvirnatih predelih ki iih ie v Italiji dovolj Na takih zerrliiščih doseže izredno bujno rast. Na drugi strani pa se je izkazalo, da je celuloza iz te trstike posebno primerna za izdelovanje tekstilnih vlaken. Zato si je velika italijanska družba za izdelovanje tekstilnih vlaken »Snia Viscoza«, ki predstavlja 80% celotne italijanske produkcije umetnih vlaken. nadela nalogo, da pridobi potrebno celulozo na osnovi predeave plemenite trstike. Prvi poizkusi te družbe v Bonifici v Ve-neziji so pokazali nepričakovane uspehe. Ti nasadi, ki so danes znani pod imenom Torre di Zuino -. so že v jeseni 1938 dosegi! 1200 ha. sedaj so narasli že na preko 3000 ha in je predvideno, da bodo ob koncu leta 1944 dosegli 6000 ha. Kako je plemenita trstika kot surovina za tekstilna vlakna pomembna, nam dokazujejo naslednji podatki, ki so bili ugotovljeni v laboratorijih družb* Snia Visc07.a. Ka 1 hektarju bombažnega nasada co pridobi na leto surovine za 200 kg umetnih tekstilnih vlaken. 1 ha. posejan z lanom da surovine za 500 kg tekstilnih vlaken. 1 ha planinskega gozda da 600 kg tekstilnih vlaken, 1 ha posejan s konopljo 1200 kg. medtem ko se pridobi na 1 ha. zasajenem s plemenito trstiko. surovine kar za 9000 kg tekstilnih vlaken. Te številke nazorno kažejo kako veliko prednost nndi plemenita trstika kot izhodišče za tekstilno celulozo. Pri tem je še važno, da se je celuloza iz plemenite trstike izkazala kot izredno primerna zc izdelovanje umetne svilo in celulozne volne. Na tej osnovi je družba Snia Viscoea zgradila potrebne celulozne tvornice in je predvideno, da bo sftmo ta družba do konca letošnjeea leta lahko krila 65celotne potrebe italHansk« Industrije tekstilnih vlaken v pogledu celuloze. Tudi produkcija celuloze za papirno Industrijo se je izredno povečala. V zadnjih dveh letih so bile zera^ene v ta namen štiri nove celulozne tvornice. ki predelujeio predvsem slamo in cenene vrste lesa v leto-šniem letu računaio. da bo italijanska papirna Industrija lahko že dve tretjini svoje notrebe v cninloz! (ki znaša v celoti 1.5 miliiona metrskih stetov) krila z domačo surovino. Japonsko-ruska pogodba ratificirana Tokio, 25. apr. (Domei). Včerai ob 17 30 se je v prisotnosti cesarja sestal tajni državni svet k plenarni seji. Najprej je b i formiran posebni cdbor vseh članov sveta. lci je razpravljal o japonsko-sovjetski nevtralnostni pogodbi. Odbor je sk'cnil da tajni svet odobri pogodbo, ki jo ie v Moskvi podpisal 13. t. m. zunanji minister Macuoka. Ob 18.25 je bila p enarna seja državnega sveta zaključena. Tckio, 25. apr. (Štefani). Mikado je danes podpisal pegodbo o nevtralnosti, ki io je Japonska sklenila z Rusijo S tem 'e bila pogodba ratificirana in je stopila danes v veljavo. Vojna na Kitajskem Cungking, 25. aprila. (DNB). Po informacijah kitajskih vojaških krogov so japonske čete južno od Čungkinga sedaj naletele na glavno silo kitajske vojske. V teku so močni boji. čangkajškov poslanik v Londonu Vichv, 25. aprila. (DNB). Tukajšnji kitajski poslanik dr. Wcllington Koo jo imenovan za novega poslanika v Londonu. Angleški general Wilson na poti v Ameriko Lizbona, 25. aprila. (DNB). Angleški general \Vilson jc prispel z letalom iz Londona semkaj. Po nalogu angleške vlade bo nadaljeval s prckooceanskim letalom Clipper potovanje v New York. Naš® DRAMA: Začetek oh 17. url Sobota, 26. aprila: Trideset sekund ljubezni Red B. Nedelja, 27. aprila: Zaprto. Ponedeljek, 28. aprila. Zaprto. Benedettijeva veseloigra »Trideset sekund ljubezni« je delo, ki osvaja gledalca s humornim dejanjem; ožigosa zlagano rodbinsko moralo in razkrije v zabavnem poteku dejanja, kako skopni ob denarnem vprašanju. Igrali bodo: Mira Danilova, Kralj, Jerman, Gabrijelčičeva, Mileva Bol-tar—Ukmarjeva, Nablocka, Cesar, Grego-rin, Lipah in Rakarjeva. Režiser: prof. Sest V soboto ob 17. uri. popoldne bo predstava za red B. + OPERA: Začetek ob 17. uri Sobota, 26. aprila: Ob 17. uri Princcska in zmaj. Krstna in mladinska predstava. Izven. Nedelja, 27. aprila: Ob pol 11. uri dop. Princeska in zmaj. Mladinska predstava. Izven. Ob 17. uri Rusalka. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. »Princeska In zmaj« je naslov bajke, ki jo je napisal Peter Golovin in ji je lcom-poniral glasbo Janko Gregorc. Krstna predstava te učinkovite mladinske igre bo v soboto ob 17. uri popoldne v Operi. Prva ponovitev bo v nedeljo ob pol 11. uri dopoldne. V nedeljo ob 17. uri popoldne bodo peli pri znižanih cenah od 30 din navzdol Dvo-rakovo »Rusalko«, ki je najpoetičnejša slovanska opera, polna mehkobe in nežnih občutij, ki se prelivajo tako v pravljičnem dejanju, kakor tudi v blesteče melodioz-nem glasbenem delu. Zgodba sama sicer nima ostrih dramatičnih konfliktov, je pa kljub svoji odmaknjenosti v nerealni svet bajke pristno človeška in prisrčno topla. Letošnja uprizoritev je zabeležila v De-bevčevi režiji in pod Štritofovo taktirko i7redno lep sprejem. V naslovni partiji bo nastopila Hevbalova. nadalje bodo peli: Franci. Lupša. Kogejeva. Labcševa. Bar-bičeva. Sladoljev. Fakovec, Polajnarjeva, Ivančičeva in Vidalijeva. našim oblastem! Nemške okupacijske marke Na onem delu slovenskega ozemlja, ki je zasedeno po nemški oboroženi sili, so prišle v promet nemške okupacijske marke, tako zvane > Reichskreditkassenschei-nec. in sicer v razmerju 1 marka enako 20 din. Okupacijske marke je Nemčija izdala tudi v vseh drugih zasedenih deželah, ker je takoj v začetku vojne postavila načelo, da v okupiranih deželah ne sinejo krožiti bankovci nemške Reiehs-banke. Medtem ko je v prejšnji svetovni vojni Nemčija pričela izdajati poseben denar za okupirane pokrajine šele v poletju 1916. je nemška vlada v sedanji vojni takoj ustvarila potrebno organizacijo, da se na okupiranem področju vzpostavi denarno in kreditno poslovanje s takimi markami. Nemške okupacijske marke so najprej pričeli izdajati na Poljskem, kjer je Nemčija v važnejših gospodarskih središčih organizirala potrebne blagajne, tako zvane »Reichskreditkassen«, ki pa so jih nemška oblastva kmalu zopet likvidirala, ko je pričela poslovati nova novčanična banka za poljski guvernement. Slično je Nemčija tudi v Belgiji po ustanovitvi nove belgijske novčanične banke likvidirala take blagajne. Poslovanje z okupacijskimi markami je urejeno s posebno uredbo, po kateri imajo imenovane blagajne dolžnost, urediti v zasedenem ozemlju denarni, plačilni m kreditni promet na način, kakor to delajo podružnice novčaničnih bank in oskrbeti gospodarstvo okupiranih področij z nov-čanicami. Te blagajne smejo kupovati in prodajati menice s tremi, v izjemnih primerih pa z dvema podpisoma plačila zmožnih oseb in s plačilnim rokom največ 6 mescev. Okupacijske marke imajo kritje v menicah, čekih, posojilnih terjatvah, tujih valutah in v dobroimetju pri Reichs-banki in v posebnem posojilu, ki ga je dala nemška Reichsbanka nemški državi. Nemška oblastva in nemška vojska izdajajo v okupiranih deželah samo te okupacijske marke. Tudi nemški oficirji in vojaki morajo, ko prispejo v okupacijsko področje, zamenjati bankovce Reichsban-ke v te okupacijske marke, ki se jim potem, če se vračajo v Nemčijo, zopet zamenjajo za nemške bankovce. V vseh od Nemčije zasedenih deželah, so nemške okupacijske marke poleg valute dotične dežele zakonito plačilno sredstvo, in sicer v enostavnem in v naprej določenem fiksnem razmerju. Tako je bilo v Franciji določeno, da velja ena marka 20 frankov, v Belgiji 12.50 franka in v Nizozemski 0.75 holandskega goldinarja. Na Slovenskem ozemlju, ki je zasedeno po nemški oboroženi sili, je bilo kakor rečeno, določeno razmerje 1 marka enako 20 din. Spomenik Marconiju Rim. 25. aprila. (Štefani). Čeprav je Italija v vojni, vendar ni prekinila dela za spomenik, ki nai spominja na genij in de'a Gugliclima Marconija. 2e 5. februar, a 1935 je Duce odobril načrte akadem ka Dazzia za ta spomenik, k: simbolizira radijsko anteno. Akademi'? Dazzi izdeluje tudi že relief pokojnega Marconija Br lesna. 25. aDr. (Štefani). Danes ie bila tu skromna proslava ob'et niče oj tva slavnega izumitelja Guglielma Marcoma. Na grobu pokojnega italijanskega znanstvenika je bila brana maša v navzočnosti zastopnikov oblastev. kakor tudi predstavnikov italijanske Akademije. Svečanosti sc je udeležila tudi velika množica prebivalstva. P roti vladna zarota v Iraku Bejrut, 25. aprila. (DNB). Iz Bagdada poročajo. da je iraška policija odkrila zaroto proti novi vladi ministrskega predsednika Kailanija. Aretiranih je bilo mnogo oseb. ki so bile vse očividno v angleški službi. Iraška vlada se sedaj bavi z mislijo, da odredi izgon vseh nezaželenih tujcev iz Iraka. Novo izkrcavanje Angležev v Iraku Ankara, 25 aDr. (Štefani) Po informacijah. ki so dospelo iz Bagdada, imajo Angleži namen, izkrcati v iraški luki Basri nov kontigent svojih čet. 4.000 mož. močib kakih Rdeči križ poizvedel® Ljubljana, 24. aprila Pri Rdečem križu delo Se narašča. Soba v bivšem Liceju na BIeiweisovi cesti kjer ima RK svoj poizvedovalni oddelek, je slej ko prej zatočišče številnih ljudi, lci še vedno iščejo svojce. Od tega oddelka, ki ga vodi kot odbornica krajevnega odbora K K ga. Vera Adlešičeva, se jc spet pokazala potreba 'ločitve novega pododdelka, ki ^luži odjavam tistih pogrešanih, ki so S''j dosllej žc oglasili. Te dni je Številno prijavljenih naraslo že na 9.000, v primeri s tem številom je seveda število tistih, ki so se odjavi H, prav nizko. Teh je le nekaj sto. Poročali srno že pred dnevi, da sio kurirji. ki jih odpošilja glavna pisarna RK, odšli te dni v dveh skupinah že v Beograd in Zagreb, prvi so vzeli poizvedovalne pole s seboj tudii za Zemun in Pančevo, razen v slovenske zasedene pokrajine pa so cd "li dosllej že tudi v Niš m v Novi Sad s polarni tudi za Bcekerek, Petrovgrad in Subotico. V pripravi so tudi kurirji za vse druge kraje, koder ljudje poizvedujejo za •vojci. More se reči. da je prvo razburjenje za pi>grešanci v glavnem že prestano. Prve dni je bilo na poizvedovalnem oddelku seveda zelo hudo. Matere in žene, sitarai sploh, so navalili in ko pisarna takorekoč še nič ni vedela o pogrešanih in je zvedela šele za težave tistih, ki za njimi povprašujejo, so požrtvovalni prostovoljni sodelavci RK doživeli marsikatero hudo. Te težave pa se hvala bogu žc prestane Ljudje prihajajo dokaj pomirjeni in odhajajo z zaupanjem, da sc jim bo posrečile najti svoje drage. Prav ginljivo je opazovati, da marsikateri od teh zvečine preprostih ljudi kljub svoji osebni težavi, ki jo nemo prestaja, ne pozabi postati ob skromni beli puščici, ki nekam odmaknjena od vrvenja ob pisalnih mizah v nekem kotu čaka na prostovoljne prispevke. Rdeči križ posluje in po>-sreduje povsem brezplačno, toda vsem darovalcem je zelo hvaležen za kak prostovoljen prispevek. Ž vsakim dnem rastejo nove naloge. Dnevno tudi na več sejah pretresajo odborniki nujna vprašanja. Rdeči križ se jc odločil v svojem delokrogu organizirati no>-ve oddelke, ki nujno odgovarjajo potrebam časa. Od glavnega oddelka za poizvedbe, iz katerega se je že izločil pododdelek za odjave pogrešanih, ki tudi deluje na liceju. organizira zdaj RK še posebni urad, ki mu bo poverjena obveščevalna silužba na podlagi prejetih informacij, nadalje urad. ki bo poskrbel za izpopolnitev pomanjkljivih prijav ter končno oddelek, ki se bo ba-vil izključno z isl editvijo večjih civilnih in vojaških sikupin. Slednji oddelek bo za čin. hitrejše poslovanje pritegnil k sodelovanju po možnost tudi časopisje in radijsko postajo, še nadalje pa se bo posluževali tudi vestnih kurirjev. Še nadalje bo- RK tudi po organiziranju posebnih oddelkov obdržal svoje prostore na Gosp osvet siki cesti, kjer bodo na razpolago vse tekoče informacije, tam bo pa ostala tudi bo'lničarska in samarijanska kartoteka, ki jo ureja univ. docent dr. Božo Škedj in preko katere gre tudi vsa registracija poizvedovalne službe. Iz Italije Italijanski novinar o Ljubljani Beneški »II Gazzettino« prinaša zanimivo, odlično napisano reportažo svojega dopisnika Leona Cominija, ki je sledil prodira-jočim italijanskim četam preko Ljubljane in Kari ovca v Dalmacijo. Ko popisuje vožnjo po obupni ceo pripoznali. Zdaj, ko so nemške čete spet zasedle njegov rojstni kraj, so v Celovcu na pobudo okrožnega vodje dr. Pototsch-niga vzidali na poslopju »Musikvereina« spominsko ploščo v čast Hugu VVolfu, odstranili pa so prav tam ime židovskega skladatelja Mendelssohna-Bartholdyja. * Trdoživost koroškega prebivalstva. Celovški uradni dnevnik »Kaintner Grens-ruff« pravi, da je Koroška dežela kmetovalcev in otroškega biagoslova. 40 odstotkov prebivalstva pripada kmetijskemu in gozdnemu gospodarstvu, pa tudi ostalo prebivalstvo je z obema ozko zvezano. Po zadnjem štetju je na Koroškem okroglo 30.000 kmetijskih gospodarstev. V vsej nemški državi je lani bilo na 100 prebivalcev povprečno 22 rojstev, toda na štajerskem jih je bilo po 27, na Tirolskem po 29 in na Koroškem po 31. številne koroške matere so bile odlikovane s častnimi križci. Nič čudnega, saj je na primer samo v Pliberku rodilo 121 mater 1151 otrok. Na Koroškem najdete matere, ki so vzgojile po 14 do 24 otrok. To ugotovitev zaključuje dnevnik z vprašanjem: Ali more kaj še jasneje pričati o narodnostni vrednosti Koroške in njenega kmetskega prebivalstva? * Prodajna cena slovensko-italijanskega in italijansko-slovenskega slovarja založbe A. Turk iz leta 1923 je 18 dinarjev. Kdor bi ga prodajal dražje, naj se ga prijavi oblastvu. (—) Iz Novega mesta n— Nevaren požar. V Bučni vasi je pričela nenadoma goreti hiša in hlev, last posestnika Jak-eta .!< žeta. N'a kraj požara to prišli novomeški gasilci m gasilci iz Kamene. Z velikim naporom se je ga-:*il-ccm. ki so jim vneto pomagali tudi domačini. posrečilo ogenj omejiti, da se ni raz.-iiril na sosedna pcr.ilopja. Posestniku s?a pogorela hiša in hlev. Poleg živinske krme je zgorelo tudi nekaj živeža in orodja. K vsej sreči so domačini še pravočasno rešili iz hleva živino. Lastnik trpi ekrog 60.000 din škode. Kako jc ogenj nastal, še ni znano, domneva pa sc. da jc po sredi zgolj nesrečni slučaj. n— V deželo prihaja pomlad. Po veliki noči so polja na mah oživela. Vsi so se oprijeli poljskih del, da bo obdelane čim več rodne zemlje Krompir in koruza pri nas najbolje obrodita in uspevata. Malo tesna pa jc za dober semenski krompir, ki je že nekaj let sem zaradi raznih uim prav slabo obrodil. Zgodno sadje je že v najlepšem cvetju in jc spričo tega veliko upanje, da bodo tudi ostale vrste sadja leto« dobro obrodile. n— Konji in voli brez lastnikov. Po dole nj^k'h občinah je še vedno veliko število konj in volov brez lastnikov. Živina je začasno spravi jena pri raznih zasebnih hlevih. Samo v občini Prečni je prijavljenih okrog 100 konj. katerih opis se dobi na občini. Tudi druge občine imajo popis Mali oglas Sluibo dobi Prodajalce italijanskih dnevnikov in revij sprejmem. Oglasiti se pri A. KrižmančlC, — Palača Viktorija. Pasaža 7989-1 Slugo po možnosti s kolesom se sprejme. Oglasite se pri A. Križmančič, Pa lača Viktorija, Pasaža. 7938-1 Dva krojaška pomočnika za fina velika in mala dela sprejme taicoj za stalno L. Knol, Litija. 7996-1 Pisarniško moč perfektno Italijan, korespondence iz tehnične stroke, za urno ali pcl-dnevno zaposlitev se išče Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Italo«. 8027-1 Službe isce Zdravo dekle 20 let stara, bi rada dobila stalno službo zaradi opustitve trgovine, kot prodajalka, kl bi tudi pomagala pri gospodinjstvu ali v gostilni. Plača po dogovoru. Nastop lahko takoj aH pozneje. če kdo res rabi dobro moč v trgovini naj poS-lje dopis na ogl. oddel. Jutra pod »Pridna ln poštena«. 7982-2 Pouk Italijanščino nemščino, poučuje dipl. učiteljica. Kolodvorska ul. 11, priti. Informacije dopoldne. 7938-4 Sobo odda Opremljeno sobo s posebnim vhodom, sve tlo zračno, 1 ali 2 postelji, blizu tramvaja, — oddam. Sp. Slška, čer-netova ul. 31-1. nad. vra ta 3. 7975-23 Sobo prijazno in mirno v neposredni bližini centra s posebnim vhodom odda maločlanska družina odraslih oseb 1 do 2 osebama. Naslov v vseh posl. Jutra. 8015-23 Sobe isce Gospod išče prazno sobo za takoj. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod sSeparirano«. 7962-23a Prazno sobo sončno, z vhodom lz stopnic v sredini mesta, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »št. 10«. 7986-23a Garsoniero v centrumu Išče gospod. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Stalen«. 7991-23a Stanovanje odda V Sp. Šiški oddamo dve enosobnl stanovanji po 450 din, eno enosobno stanovanje za 350 din eno tr n t no stanovanje ker«formo zo 1000 din. Vjdik Kuna ver. reali-tetr> pisarna. Miklošičeva Cista 34 (tel. 20-37) 7981-21 Tiosob. stanovanje v palači Dunava v Beethovnovi ul. 14 oddam s 1. majem. Informacije pri upravitelju hiše istotam. 7963-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom ln vsemi pritiklinami oddam s 1. majem in prazno sobo z umivalnico na plin. Naslov v vseh posl. Jutra. 7968-21 Trisob. stanovanje za takoj oddam. Novi trg 1, pri hišniku. 8020-21 Stanovanja £>*sob st^rovanje Iščem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod 2 Vdova sama«. 7961-211 Prodam Čebulčku smo znižali ceno Zasadite z njim vsak prazen prostor, ker je verjetno' da bo po čebuli veliko pc izpraševanje. Sever & Komp I juiviana 784i b Čevlji Razprodajamo damske ševro in semiš čevlje ter otroške sandale ročno delo. Cene nizke. Ne zamudite ugodne prilike, ki se vam nudi Ker čevljev v kratkem ne bo dobiti, hitite z nakupom. Izredna prilika. Prodaja na Gosposvetskl c. 1,poleg Figovca. 8032-6 Kupim VSAKOVRSTNO ZLATO SREBRO - PLATINO BRIUPMTE SMBBBCDf sumil Itllllf • tSFRF I.T.D. STMMHSKf HRKITf T f P UMETNINE ' PO MnjVfiUH CEHRM »TBB« TVBCKB J"EBERLE iJUBUBNB TTRiEVA 2 NOTft W SLON Gume ?2x6 kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gume«. 7977-7 Kapital Prodam za hranilne knjižice dve hiši (250.000 ln 550,000). Prednost dobri zavodi. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Primorec«. 7967-16 Posest •REAlITETA« posestna posredovalnica » Ljubljani je samo v PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavne pogte Telefon 44 - 20 Vse cenj. kupce nepremičnin prosimo, da se stalno vsak dan oglasijo v naši pisarni v svrho podrobnih informacij odnosno ogledov, ker smo primorani prodati tistim, kl se prvi odločijo. Vsak dan nove nepremičnine na razpolago. Kupimo vsako hišo od petdeset-tisoč do več milijonov. Posestna posredovalnica v Prešernovi ulici 5-1. Avtojnioto Šestsedežni avto kupim in plačam takoj. Poizve 6e: Dolenjska c. 35, gostilna. 7915-10 Šivalni stroj krojaški v dobrem stanju kupim. SaSek. Celovška C. 62. 8016-29 Pridelki Ur 2000 kp sena kupi gostilna Vodnik,— Podutik 25. Ljubljana 7. 7976-33 Informacije Bela kobila oddana v Novem mestu tru?'U k« r orl na Muha- 1 ber. brez žiga, se nahaja v Kočevju. Naslov v vseh posl. Jutra. i 7985*31 1 Lastniki konj za konje štev. 98, 1564, 35. 39. 87. 524. 641. 0075, 308. 763, 97, 302, 2828, B O 61. 623, 253. 1240, 199 536. 1231. 259. 196 vam pošljem opise konj ln kie se konji nahajajo Pišite na ogl. oddel. Jutra pod šifro »Mala odškodnina za stroške«. 7944-31 Lastniki konj z žigi št. 1195, 2204. 3033 4511. 1013. 2095, 3539, 1 fcl. 2107, 1175, 1559, lti»0 1688. 1312. 2675, 326 115. 236, 339. 350, 29, 243. 329, 27. 30, 31. 309. 96. 67. 203. 311, 228. 9, 40, 10, 162, 379, 16, 363. 33, 54, 201, 230, 82. 275. 194, 76, 41. 317, 109. 125, 85, 264. 225, 101, 264. 245. 105. 110. 333. 364, 341. 21, 151. 157, 4. 25, 145. 305. 1312, 286, 61, 218 6, 11, 16, 54. 33, 58, 62, 69, 95. 142. 139. Javite se na naslov osebno v soboto popoldne, ali nedeljo dopoldne in popoldne. Sv. Petra cesta 49. levo. — Ljubljana. 7980-31 Lepo nagrado dobi kdor poda pojasnila, na podlagi katerih bt mogli najti naslednje izgubljene konje in vole: Konj »Fuchs« svetlo-rujav, star 10 let, 165 cm visok, široka prsa, zadnje noge malo krive, glavo nosi nizko, na čelu bela lisa, prevzet v Virmaših pri Skofji Loki ln dodeljen 7. lahkemu konjlčkemu vodu. »Konj »Pram'! rdeč, star 12 let, visok 155 cm, v zadnjih nogah malo trd, prevzet v Virmaših pri Skofji Loki. dodeljen 6. lahkemu konjlčkemu vodu. Konj »Sultan« rdeč pram, 14 let. na levem očesu Ima mreno, zadnja leva noga debelejša, velik povešen vamp. malo zleknjen, visok 165 cm, prsna mera 180 cm. oddan pekarski četi pri LJubljani, Tomačevo — štab bataljona. Kobila sDobrica« 16 let, rdeča visoka 163 cm zadnja leva noga malo pokvarjena, na rodnici pretrgana, zelo živahna, oddana na Logu pri Bre zovlci pri Ljubljani in dodeljena 1 vozarskemu eskadronu. Kobila »Fuchsa« ruja-va. 14 let, visoka 158 cm, na glavi lisasta, malo zleknjena, prednje noge postavlja na ven, med zadnjimi nogami zarastlina stare rane, odpeljana na umiku proti Preserju pri Borovnici. Konj »Fuchs« rujav na glavi lisast. 170 cm visok, vrat malo oguljen, z izstopljeno kostjo na prsih, zelo močne postave. Rekviriran pri umiku in odpeljan proti Preserju pri Borovnici. Konj »Fuchst 12 let, rujav, e liso na čelu, visok 168 cm, zadnja noga malo bela, prednja kopita slaba. Oddan je bil v starem lagerju na Vrhniki. 2 tehnični četi, 3. posadnemu bataljonu 1 vol svetloslv. z ravnimi velikimi rogovi, 1 vol rumen, z lepo zakrivljenimi rogovi, 1 vol rumen, nizke čokate postave, 1 vol temnosiv. Vsi voli so do 7 let stari, težki cca po 700 kg, imajo zaplljene 3 zareze na rogu in so vsi podkovani. Prevzeti v Dobrunjah pri Ljubljani od Pekarske čete. Točne navedbe in pojasnila poslati na Ing. Milan Lenarčič, Verd p. Vrhnika. 7888-31 Iščem kobilo sliši na ime »Flora« žig na nogi štev. 52, stara 4 leta, z malo liso na čelu rdeča, visoka približno 140 cm in konja, brez znakov, žig na nogi št. 305, sliši na ime s Miško« star je 6 let. Kdor sporoči ali vrne. dobi lepo | nagrado. Brodnik Ivan. | Medno 22. pošta št. Vid nad Ljubljano. 8017-31 Poizvedba Komur je znano, kje se nahaja rez. Inž. podpo-ručnik Borut šink iz škofje Loke. ki Je odšel k 81. pontonirskemu bataljonu (1 četa) v Ptuj in kl se Je ob razsulu nahajal v Lepoglavi. se naproša, da to sporoči Jamarju Janezu, medi-cincu v Ljtibljani. Ple-teršnikova ul. 12. 7978-31 Iščem konie 1 kobilo, staro 8 let. kl ima belo liso na glavi, žig št. 2970. 1 konj pram star 8 let, desno no?o belo, žig 3105. kdor sporoči dobi za vsakega nagrade 1000 din. Antiče-vič. Logatec. 7964-31 Avto RRW sive barve, evidenčna št. 16-51. motorna 1,012.458, štev. šasije 3,154.058 se išče. Najditelj se naproša. da javi naslov lastniku Iv. Zupančiču. — Ljubljana. Kersnikova ul 3, proti nagradi 2000 din 7960-31 Najlepše prosim vse one, ki vedo kaj o inženjerju Josipu Zener-ju. iz Rajhenburga, ki je bil kot rez. konj. poročnik pri 8 konj. puku 2. eskadron v čakovcu. Sporoče naj proti povrnitvi stroškov na naslov Mari Žener, učiteljica. Mirna peč. Dolenjsko. 7987-31 Prosim, da se javi kdor kaj ve.ali je kje videl Jožeta Konda, ki je služil rok. najprej v 1. bat. 3 divizije, Velika Kikinda in bil premeščen v 3 avtom, četo v Subotico, na naslov: Ivan Konda. Praproče p. Semiču. 7983-31 Naprošam vsakogar ki je v soboto 5 aprila ob pol 4 zjutraj odpotoval iz Ljubljane v Beo grad. oziroma Niš. naj sporoči naslov v oglas, odd. Jutra. 8021-31 Avto DKW evidenčna št. 2-2382. motor št. 200572-36 se išče Zanesljiva poročila proU nagradi na Oalle. Borovnica. 8019-31 Iščem konje 1 kobilo fukso, staro 3 leta. ima belo lisa na glavi, brez žiga. 1 kobila mokra fuksa stara 4 leta. zamelji bicllni podani. Kdor sporoči dobi nagrado 1000 din. Merlak Andrej, Logatec. 7965-31 1000 din nagrade onemu, ki najde mojo kobilo, siraste (sive) bar ve. stara 4 leta. mere 161-175, katera je bila v 16 art. puku na Blokah Josip Javornik. Žalna, pošta Višnja gora. 8018-31 Blaža Svetino rezervnega letalskega pod poročnika, ki je moral na veliko soboto med po letom nad Bijeljino zasilno pristati, iščemo. Kdor ga jo po tem dogodku videl in ve kRj o njem naj sporoči ženi Svetina Silvi. Litija, Gradec 107. 7997-31 Kdo ve kaj o zdravnici dr. Klari Ku kovec. kl Je bila v 3p-nju. Banja Luki, ali v Splitu, s svojim avtomobilom. prosim, da tc sporoči dr. Robertu Ku-kovcu. Ljubljana, splošna bolnica. 7994-31 Kolo Pueh zeleno pleskfmo. evlden. št. 2-173.233 tovar. štev. 741.569 iščem. Komur ie znano, na.i .iavi proti nagradi na Ivo Ažmnn, Lesce. 8029-31 Najdena konia kobila, rdeča, z ozko dol go liso, žig 64: kobila, svetla fuksa. stara 5 let temno rdeč konj. star 3 leta. Lastnik Gornje Jezero 24. Avsec. zglasite se takoi pri Rugeli Fran cu. Liubliana. Mestni trg 17-111. 8028-31 500 d»n na^raHr za obvestilo, kje dobim svoje novo kolo petrolej-sko modre bnrve znamke Aielon evidenc, štev. 194 066-3 tovarniške štev. 593.507. oddano vojaštvu v Vižmarjih. Femc Ivan Ljubljana. Celovška 70. 8004-31 Iščem konia prema, leva zadnja noga bela. na glavi ima zvezdo, pri gobcu nekoliko bel. ima mu*tafe. — voz parizer z lojtrami, kdor kaj ve. naj javi to Francu Dečmanu. Stoži-ce 19. Oni ki Je konja ln voz vzel na cvetno nedeljo nai se Javi osebno ali pismeno proti nagradi. Konj sliši na ime »Marko«. 8013-31 V Rimu Ta čas prihaja pač malo tujcev v Rim, a tisti, ki prihajajo, so pred nastopom potovanja morda menili, da je vojna v prestolnici začasno ustavila njeno rast in njeno gradbeno delo, da dela večno mesto morda vtis mrtvega mesta; namesto tega pa polje življenje mogočneje nego kdaj prej in gradbeno delo je živahno kakcr nikoli. Ze v lanskem oktobru so posvetili, kakor običajno na dan pohoda na Rim, celo vrsto novih javnih zgradb in med drugim so napovedali celo vrsto del za razkritje starih spomenikov in za olepšanje mesta. Vsa ta dela se bližajo sedaj skoraj svojemu zaključku. Tako je znamenita Porta San Sebastiano za katero se začenja izvenrimski del stare Vie Appie, osvobojena grdih, nepotrebnih prizidkov, vso okolico pa so tako sprostili, da je mogoče hoditi zdaj vzdolž velikega dela Avrelijanskega zidu, k; obdaja stari Rim. Pred temi mestnimi vrati so svoje-tesno odkrili prvi rimski miljnik. Spravili so ga v Kapitolski muzej, na njegovo mesto pa so postavili točen posnetek za spomin, da so se od te točke dalje nekoč merile dolžine cest v vse dele rimskega cesarstva. ANEKDOTA Joe Stoekel, ustvaritelj mnogih veselih monakov&kih filmov, je prišel na nekem potovanju v kraj. kjer je bil prenočili nekoliko let prej pri nekem kmetu. Spomnil se je, da je ta kmet umrl in je obiskal vdovo. Našel jo je z dojenčkom v naročju in dveletnim otrokom. »Povejte mi, ljuba žena«, je dejal Sto-ckel, »aH ni vaš mož umrl že pred štirimi leti?« »Da,« je odgovorila in dostavila s poudarkom, »toida jaz Je vedno živim.« VSAK DAN ENA Med Petrovo cerkvijo in Angelskim gradom so porušili skoraj vse hiše in tudi stare trattorije (gostilne), v katerih je nekoč obedovalo, s pogledom na Petrovo cerkev, toliko obiskovalcev Rima. Nekaj časa je bila vsa ta okolica gola, videti je bilo zid, ki vodi od Vatikana do Angelskega gradu. Sedaj pa so se dvignile tu nova zgradbe, ki se njih pročelja držijo starih vzorov. Na Foru je cela vrsta staroveških spomenikov obdanih z vrečami peska proti morebitnim bombnim drobcem. Toda na drugih njegovih mestih se izkopavanje nadaljuje kakor v mirnem času. Zanimiva so dela, ki razkrivajo južno, k Foru nižajoče se pobočje Kapitolskega griča, kjer so pred nedavnim odkrili 50 m dolg ostanek Kapitolske ceste, ki velja za nadaljevanje slavne Vie Sacre, Svete ceste, ki je vezala vrsto velikih svetišč. Vojna ni ustavila niti ustvarjanja novega, Mussolinijevega Rima. Tako so domala zaključena dela z novo rimsko glavno železniško postajo, na Nomentanski cesti pa se dviga šest velikih, modernih hotelov, ki so določeni za sprejem sto tisočev obiskovalcev, ki bodo po končani vojni obiskovali rimski svetovno razstavo in Rim sam. Tudi dela na prostoru svetovne razstave in njenih poedinih reprezentativnih zgradb se nadaljujejo. Posebno vneto se dovršuje-jo ceste, ki bodo prostor svetovne razstave vezale z Rimom in morjem Ob Ka-rakalovih termah je videti začetek krasne, široke, s pinijami in oleandri obraščene ceste, ki bo vodila iz osrčja Rima naravnost na razstavišče. V zvezi z razstavo se dograjuje in preureja sploh vse cestno omrežje okrog Rima. Vsekakor je to dokaz velikega optimizma in močne vere v bodočnost. 'etnajst let je umirala Po petnajstih letih je ga. Edna Husmma-nova iz Orangea v Zedinjenih državah umrla »radijeve smrti«. S štirimi drugimi ženami je bila pred petnajstimi leti nameščena v neki tovarni v omenjenem mestu. kjer so kazalnike ur barvali z radije-vo snovjo, da so se v temi svetili. Ko so delavke stopile v podjetje, so iim dejali — kakor so pozneje same trdile — da bodo svoje delo opravljale hitreje in bolje zaslužile, če bodo mali čopič, s katerim so nanašale svetilno maso, ovlažile z ustnicami. Strašna posledica tega pošto- Najdražji porcelan Neki japonski tovarni porcelana se je po mnogih neuspelih poskusih posrečilo izdelati čaše, ki imajo komaj petinko milimetra debeline. Ta porcelan je skoraj tako prozoren kakor steklo, a plast laka, s katero so čaše umetniško okrašene, je enako tenka. Izdelava posod iz tega porcelana je tako težavna, da se med delom ne razbije samo ena izmed 500. Zato ni čudno, da stane ena sama skodelica več nego 10.000 Din v našem denarju. »Gospod plačilni! Ali imate žabje krake?« »Žabjih krakov nimam — a protin me prav pošteno prijemlje!« (»Politiken«) Pogumne račke Divja raca je na strehi neke štirinad-stopne najemniške hiše v Vroclavu vzredila šest mladičev. Kmalu potem, ko so se izvalile, je starka odletela v globino in jih je začela od tam vabiti. Ljudje so tedaj lahko z grozo opazovali, kako so se račke brez pomišljanja vrgle v globino na kameni ti tlak. Takoj nato so z materjo že plavale v najbližjem potoku. Zgodilo se jim ni nič. Strokovnjaki vele. da ta primer ni osamljen. Race neredko gnezdijo na visokih poslopjih, tovarniških dimnikih in podobnem ter zvabijo zarod kmalu potem, ko se izleže, do takšnih letalskih umetneosti. panja je bila, da se je vseh pet žensk zastrupilo z radijem. Zdravniška pomoč je bila proti temu brez moči. Nesrečnice so tedaj tožile podjetje za 1,250.000 dolarjev odškodnine, to je za vsako 250.000 dolarjev. Pravda se je lahko začela šele tedaj, ko se je bolezen očitno pokazala, kar se je zgodilo šele v petem letu po zastrupitvi. S posebnim dovoljenjem, ki je bilo potrebno zavoljo tega. ker so bili zakoniti roki že prešli, ie mogel ta primer pred sodnike. Med razpravo so trije zdravniki izvedenci izjavili, da je znanost proti radije-vi zastrupitvi brez moči. z Rontgenovimi posnetki so pokazali, kako se tožiteljicam nezadržno razkrajajo kosti in tkiva. Podjetnik je zanikal, da bi bil vedel, da se tožiteljicam veleli, naj ovlažujejo čopiče z ustnicami. Po dolgem procesu so jim priznali odškodnino po 69.500 dolarjev. Za-vratne radijeve smrti pa ni mogel nihče zadržati. Ga. Hussmannova. ki ie sedaj umrla, je bila že četrta žrtev te strašne smrti, sedaj živi samo še ena izmed njenih tedanjih tovarišic. Obed za 4 osebe v majhni škatlici Dva švedska živilska kemika sta napravila uspešne poskuse z novim postopkom za sušenje sirovih in kuhanih živil. Po tem postopku se redilna vrednost živil polnovredno konservira. Na zadnjih manevrih švedske vojske so stotnijo vojakov hranili samo z živili, ki so jih preparirali na ta način. Juha, ki zadostuje za štiri osebe, se da spraviti n. pr. v zavojček, ki ni večji od škatlice za vžigalice, ne da bi pri tem izgubila svojega okusa in redilne moči. Trije predstavniki Gorila, samec, samica in mladič Umetnost hitrega čitanfa Če smemo verjeti chicaškemu profesorju Millerju. se pri čitanju v splošnem ne vedemo pravilno. Za prečitanje normalne tiskane vrstice rabimo namreč 6 do 8 skokov z očmi namesto 3. ki bi po mnenju ameriškega učenjaka popolnoma zadostovali. S skrbnim opazovanjem, pri katerem je uporabljal posebno fotografsko kamelo, je ugtovil. da ljudje ne beremo v enakomernem gibanju, ki bi šlo od črke do črke. temveč v skokih. Normalno knjižno vrsto premagamo v splešnem s 6 do 3 skoki to pa je preveč. Ta pomanjkljivost, kakor 'O imenuje prof. Miller. izvira po njegovem iz tega, ker se učimo glasno č:tati Tako se navadimo čitati le polovico tako hitro, kakor bi bilo potrebno in napenjamo oči z dvojnim mišičnim delom. Praktični Američan se seveda ni zadovoljil s tem. da ie ta dejstva ugotovil, temveč je izdelal način, ki daje vsakomur v kratkem času možnost, da postane dovršen čitalec. V svojem laboratoriju projiciia Miller s filmskim projektorjem v brzi zaporednosti kratke stavke na platno ki iih mora »učenec« ujeti z enim pogledom. Br- zina. s katero si stavki sledijo, se veča od dneva do dneva. Začenja se z 200 besedami na minuto, ab ob koncu tečaja, Id traja nekako mesec dni. je učenec sposoben pre-čitati že 630 besed na minuto. 500 besed na minuto je nekaj, kar lahko vsak doseže, dočim se običajno tudi dobri či talci zadovoljujejo s 350 do 400 besedami V ostalem pa ameriškemu profesorju ne gre za to. da bi gojjl rekorde v hitrem čitaniu. temveč samo za varstvo oči in olajšano delo za njihove mišice. »Stopinje bledoličnikov" Marsikateri evropski plevel, ki ga Ameriki prej niso poznali, se je tam sča soma tako razmnožil, da ga Indijanci ime nujejo »stopinje bledoličnikov«. Med plevel ki ga je Evropa poslala Ameriki v zameno za koruzo, tobak in druge pedobne darove, spadata zlasti trpotec in kopriva. Zanimivo je, da prinašajo Francozi povsod, kjer se naselijo, s seboj kamilice. ta Javljam tužno vest, da mi je neizprosna smrt ugrabila mojega ljubljenega soproga, gospoda Jager Ivana livarskega mojstra v pokoju Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto 2G. aprila ob pol petih popoldne z žal — kapele sv. Jakoba — k Sv. Križu. LJUBLJANA, 25. aprila 1941. Žalujoča soproga in ostalo sorodstvo Tvornica ribjega olja KLIŠEJE ENO IN VEČBARVNE JrH^ SV.PETRA NASIP ST. 23 t jeSasajoče naprave tvornice za proizvajanje ribjega olja v Si. Georgiji na rdbu Antarktide Moderne kauče ln fotelje nudi solidno tn po niski ceni R. RADOVAN tapetnih Mestni trg 13. Umrl nam je danes v 72. letu starosti naš dragi in dobri oče, stari očka in tast, gospod Ka visfi jasncmerec TPD v pokoju Pogreb dragega očeta se bo vršil v soboto, dne 26. aprila ob 11. uri dopoldne na kolodvor, od koder ga prepeljemo v Trbovlje, kjer ga položimo v nedeljo 27. t. m. ob 10. uri dopoldne na farno pokopališče k večnemu počitku. LJUBLJANA — BRtfNN, dne 25. aprila 1941. Globoko žalujoče rodbine: * berjeva. Ing. Požbojeva in Adamičevi m UL Adam& : 55 ftakn in Siosemarg Roman Bum! Pom! Bum! Daisy je odprla oči, pa jih je takoj spet zaprla. Glava se jI je zdela neznosno težka — tako rada hi bila spala. Morda jo je baš stresanje in odska-kovanje voza hitreje opametovalo, nego je bilo v načrtu. Onemoglo se je kotalila na ozki cesti, kamor so jo bili položili, sem ter tja. Slika tega, kar je bila doživela, se ji je počasi sestavljala v razboleli glavi. Nekaj moram storiti, je mislila, a kaj? Kako je že bilo? Oh da, zdaj se je spomnila. Z olajšanim srcem, ker ji je bil razvoj stvari v Old Friaryju prihranil skriven odhod, se je bila odpravila po shranjeni kovčeg. Nevihta se je zbiral-in Daisy je jadrno tekla po bližnjici čez polje, da bi si skrajšala pot. Ko je hotela zlesti čez neki plot, ki je zapiral dohod na ozko, z gostimi sečmi obrobljeno poljsko stezo, je našla tik ob oni strani žive meje vozilo, kakršnega še ni bila videla. Bil je stanovalni voz z motornim vlačilcem. Za trenutek je obstala in se vprašala, ali naj zadosti svoji radovednosti ter pogleda v notranjščino voza. Tedaj pa je videla, da stanovalni voz nikakor ni zapuščen. Moški obraz se je pokazal pri oknu. Opazil je ni, kajti prežal je po cesti, kakor da nekoga pričakuje. Smuknila je v stran in se skrila za živo mejo. Ta obraz! Nikoli ga ne bom mogla pozabiti, si je bila rekla takrat, in zdaj ga je znova videla. Temna ciganska polt, hudobno se iskreče oči, črn lasje, ob ustih brazgotina... Mož s čolnarskim kavljem, tisti, ki je hotel v Dinardu ugrabiti malega Dorieja! Srce ji je burno utripalo. Česa je iskal tod okoli. Zakaj je čakal tu? Koga je pričakoval? Odgovor na to je kmalu prišel. Njen stari sovražnik je stopil iz stanovalnega voza in jel nestrpno begati po poljski stezi sem ter tja. Skozi živo mejo ga je lahko razločno opazovala. Večkrat je pogledal na uro in se nato pričakujoče ozrl proti veliki cesti, ki je kakih petdeset metrov dalje prečkala poljsko pot. Kai se je potem zgodilo, je šlo tako neverjetno hitro, da bi bil samo najpozornejši opazovalec spoznal, za kaj prav za prav gre. Neki avto je hitro zavil na poljsko pot. Prostora je bilo komaj toliko, da je mogel mimo stanovalnega voza; vozil je počasi, čedalje počasneje, toda ustavil se ni. Tik pri stanovalnem vozu so se vrat stanovalnega voza odprla, in neki moški je skočil iz njega. Držal je nekaj v naročju. Podobno je bilo lutki, a lutka se je gibala. Otrok! »V redu!« je zaklical. Voznik avtomobila je kratko pokimal, stopil na plinski vzvod in šinil dalje. Tisti mah ga je Daisy spoznala. Neverjetna, grozna resnica ji je bila hipoma jasna. Mož z brazgotino je urno zlezel na motorni vlačilec, in mož z otrokom je hotel stopiti v stanovalni voz, ko je Daisy planila iz svojega skrivališča. Nepremišljeno, brez pameti, a pogumno ga je zgrabila za komolec. »Dajte otroka sem!« je zavpila. Tega, kar se je zgodilo potlej, se ni mogla več razločno spomniti. Z enim skokom je bil cigan spet na cesti. Spoznal jo je bil. »Glejte si jc, to je spet tista iz Dinarda!« — tako nekako je še slišala, in potem, ko je z vso močjo skušala potegniti otroka k sebi: »Če je tako, morava vzeti tudi njo s seboj.« Nato je začutila udarec po glavi, ki ji je vzel zavest... in zdaj... Bum, pom, bum!... ležala je v stanovalnem vozu, ki je nerodno odskakoval po grbah cestišča. Oknice voza so bile spuščene, in v notranjščini je bila črna tema. Oddaljeno, zamolklo grmenje in bobnenje. Kratka, rezka svetloba je skozi okence v vzdolžni steni zdaj pa zdaj bliskala v voz. Nevihta! Vozili so po neurju in plohi, in Daisy je ležala na eni izmed ozkih, sklopljivih postelj stanovalnega voza. Grom je bobnel kar naprej, dež je bobna! po strehi, voz je ropotal — in glava jo je bolela tako, da ni bilo moči povedati. Toda Daisv je morala misliti, morala je vse preudariti! Ležala je na spodnji postelji. A kdo je ležal na zgornji? Ali je bil ugrabilec otroka ali mali Dorie sam? Divjanje v naravi je zagluševalo vse druge glasove in šume. Rezek blisk ji je pokazal, da je voz prazen. Bila je sama — toda je kdo ležal nad njo, na zgornji postelji? Šele zdaj se je zavedela, da ima roke in noge zvezane. S težavo se je obrnila na bok. Zapestji je mogla ravno še dvigniti do ust, da je lahko zagrebla čvrste bele zobe v vozel vrvice. Počasi je šlo, nepopisno počasi ,in čeljusti so jo bolele, toda vozli so nazadnje odnehali. Nov blisk ji je pokazal vezi na gležnjih — to je bilo že lažje delo. Prosta! Kaj naj stori? Nekaj_ trenutkov je negibno ležala in premišljevala. Če leži kdo izmed razbojnikov na zgornji postelji in je opazil, da se je rešila vezi, jo bo takoj še enkrat pobil. Ako pa je Dorie — kaj ji .ie storiti? Glava ji je ležala v smeri vožnje. Počasi, tiho se je zvijala in obračala, dokler se ni povsem obrnila. Zdaj je mogla z roko doseči kljuko na vratih stanovalnega voza. Vrata niso bila zaklenjena. Morda sta sedela moža v motornem vlačilcu. To ni bilo neverjetno, posebno glede na težavno vožnjo ob tem besnem neurju. Dekle, nezavestno, z zvezanimi rokami in nogami, je bilo brez moči. Mirno sta jo mogla pustiti samo z otrokom. Zdaj se je odločila. Morala je skočiti iz voza in — pustiti Dorieja. Svoje lastno življenje je pač smela tvegati, nikakor pa ni mogla izpostaviti malčka nevarnosti skoka na cesto. Čeprav bi ga še tako čvrsto držala v rokah — ob tej hitrosti se je bilo neogibno bati padca, poškodb in morda celo še hujšega. Še enkrat je hitro premislila, nato je storila. Vzravnala se je in pogledala na zgornjo posteljo. Njena domneva je bila pravilna. Tam gori je ležal mali Dorie in po otroški navadi mirno spal vkljub viharju, plohi, bliskanju in grmenju. Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za Konzorcij »Jutra« Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. je odgovoren Alojz Novak. — Vsi ? Ljubljani.