SLOVENEC Političen list za slovenski narod. 7« Min i ♦ . * _ „, Po P°šti prejeman velja: V administraciji prejeman velja • l " TIskarn1"' Vodnikove nllee st. 2. P J ' C V LjubS^dom IJti." ^ 3 " — 1 H*. I R°kOPiSi 86 06 ^ Defrank0Vana ne sprejemajo. U " 20 kr- T66 M let0" I Vrednistvo je v 8eme«,gklh alleah « 2. „. Izhaja vsak dan. izvzem« nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. ^t ev. 138. It tržaške okolice 17. jun. I. V tržaškej okolici gode se poslednji čas čudne reči. Mej tem, ko se vplivni in za svoj tlačeni rod goreč, možje z vsemi silami vpirajo raznarodovanju in poitalijančevanju, silijo nekateri domači ljudje naravnost sovragu v žrelo. Povsod je že znano, koliko si je poslednji čas prizadevala tržaška gospoda za laško šolo v Sv. Križu, pa je ni mogla postaviti na noge. Naposled je šolo ustanovila zloglasna »Lega nazionale" z gotovo priporaočjo mestne blagajnice in sedaj je bilo treba naloviti le še zadostno število slovenskih otrok. Toda to ni šlo tako lahko, kajti otroci so bili vpisani že v tamošnjo slovensko šoio zakon pa prepoveduje, da bi se mej letom smelo otroke jemati iz ene šole v drugo, ako se ne preselijo tudi stariši drugam. Toda pri nas je mogoče naravn08t iz slovenske zadovoljni in niso črhnili besedice. Ko pa je to videl okrajni šolski nadzornik, zahteval je otroke nazaj, in ker niso hoteli jih dati, naznanil je stvar na-mestništvu, ki je ukazalo, da se morajo otroci iz Le-gine šole v teku treh dnij povrniti v slovensko šolo, sicer seLegina šola zapre. Da ste zdaj videli in slišali kričanje in vpitje v Izraelu! ' Kaj tacega je vendar nezaslišano — iz laške v slovensko šolo nazaj, to je bil ogenj v strehi! Stvar je prišla pred mestni zbor, v katerem se je gospod nadzornik imenoval naravnost: slovenski agitator. Tako je z nami. Ko so bili pred par let: nekateri stariši poslali svoje otroke v slovensko šolo v Bojanu, tam so jih pa kar naravnost vpisali v laške razrede, ni pomagala nobena pritožba starišev, češ mej letom jih ne izpustimo, kakor veli zakon, isti zakon, ki se, pa ko bi šlo za nas, tepta z nogami. Stvar pa bi še ne bila tako žalostna, da se ne govori še nekaj druzega, in sicer, da hočejo stariši slovenskih otrok vložiti rekurz proti tej postavni odreditvi namestništva. Toraj tako daleč smo že v slovenskem sv. Križu. Žalostno ali resnično! Mej tem ko bi si človek mislil da se prej preobrne svet, je' kaj tacega vendar mogoče pri ljudeh, ki že davno več ne poznajo — moštva. Kar je najbolj žalostno v okolici tržaškej, je gola resnica, da manjka mdž, ki se ne vstrašijo sile, prišle od koderkoli! Slovenski okoličan se da le prerad zapeljati lepim besedam, katerih pri magistratu in vseh organih njegovih ne manjka. Kolikrat ima človek priliko opazovati kako slovenski okoličan hiti kakor ovca v žrelo nenasitnemu volku, in na žalost bodi rečeno, da vedoma in radovoljno. In človek naj bi se ne izjokal nad tak.m ljudstvom?- pravi »Edinost". Da, pomilovanja so vredni taki ljudje, a tudi ojstre sodbe! Mnogi okoličan vam je zadnje čase podkupljiv, kakor morebiti noben Slovenec na periferiji slovenske zemlje. Znam, da mi bo kdo ugovarjal, toda smrtno rano prikrivati bilo bi nespametno. Hočete na revam jo drugikrat. Državni zbor. Z Dunaja, 14. junija. Iz davčnega odseka. (Dalje) V današnji seji dognal je davčni odsek še § 53., ki se je potom kompromisa sklenil. Prvotno je vlada predlagala, da bi za celo državo veljala jedna sama kontingentna komisija s sedežem na Dunaja, ki bi imela obrtni davek za vso državo razdeljevati ali kontingentirati, in ta komisija imela bi devet članov, od katerih bi vlada jedno tretjino, državni zbor drugo in gospodska zbornica tretjo tretjino imenovala. Nekaterim poslancem ni ugajalo, da bi le jedna sama državna komisija bila in ta vsem deželam od-delje®ala obrtni davek, in zahtevali so, da se osnujejo tudi deželne kontigentne komisije, oziroma da se deželne obrtno-davčne komisije, ki bodo poslovale kot prizivna instanca, pooblasti tudi v to razdeljenje davčnega deželnega kontingenta. Vlada se je temu zelo protivila in ker je pod-odsek predlagal, da naj obstoji le jedna sama komisija ter naj so v ti komisiji le od finančnega ministra imenovani člani, nastala je dokaj nevšečna zmešnjava, katera pa se je kompromisnim potom vravnala ter se je davčni odbor v tem oziru zjedinil na to, da ima sicer biti jedna sama državna konti-nentna komisija, obstoječa iz 16 članov, kojih polovico imenuje finančni minister, drugo polovico pa izvolijo deželne davčne komisije. Ker odpade torej le 8 članov na 17 dežel, tedaj je nemogoče, da bi vsaka dežela bila zastopana v tej kontingentni komisiji, določilo se je, da morejo manjše dežele skupaj voliti in sicer: Cefiko voli enega Galicija z Bukovino enega, Nižja Avstrija z Dunajem enega, Moravska s Šlezijo enega. Gor. Avstriji*« ovnjcinau, HUIVBBU iu u.1 ad|0.u ouc&a, uviOnti, cbvid) Trst in Dalmacija enega. Da so zastopniki manjših dežel, katere po 2 celo tri skupaj volijo enega zastopnika, ugovarjali temu načelu, je umevno; toda zaman jo bil slehern napor in doseglo se je le to, da je vlada obljubila, da bo pri imenovanju svojih 8 članov pravična ozirala se na take dežele, da bodo tudi iz teh dežel člani, kar je važno, da kot pozna-vatelji obrtnih in trgovinskih razmer v dotični deželi pojasnujejo razmere in zastopajo interese dotič-nih dežel, da se jim ne odkaže prevelik obrtni kontingent. S tem je oddelek o obrtnem davku dovršen in prišel je davčni odsek na razpravo o predlogih, ka-koršne je stavil novi finančni minister kot načelna pri novi davčni preosnovi in o katerih se je poseben pododsek posvetoval. Ker sem v posebnem članku ta načela že označil, lahko sem kratek pri poročanju o teh vpraša- LI STE K Cesarica Charlo.ta meksikanska in Napoleon III. (Dalje in konec). Cesar zopet se oglasi: »Prosim Vas, madame, uvažujte hladneje moje svete, od njih zavisi bodočnost Maksimilijanova in Vaša." Toda mlada žena s srpim pogledom in kakor bi zrla na neko nevidno nevarnost, samo nji umevno, ni več poslušala tega, s komur je govorila. Nje usta se gibljejo v proroškem duhu: »Umrl bo in jaz ž njim. Oba bova pokopana v istem groba in ljubila se bovo vzlic človeški spa-čenosti, in proslavljena bova in najina slava opevana." Cesar se premakne, kakor bi hotel s tem javiti strmenje in nestrpnost. Bal se je, da bi se ne ponavljal prizor saint-cloudski, ko je cesarico napala naravnost blaznost. Nežno se dotakne s prstom roke uboge žene in jo povabi, da sede. Početkom ga posluša, kakor nezavedna, na to pa srpo zrrtč nanj in kakor bi ga ne poznala, pravi: »Oh, da, Vi ste cesar Napoleon III., isti vsemogočni cesar, ki je učinil mojega soproga sebi so-vrstnim, in jaz sem njega uboga žena, ki Vas prosi za onega nesrečnika, katerega obsojate." Na to zopet z naglim, trdim glasom nadaljuje: »Tedaj je določeno, zapuščate naji in nimava ničesar pričakovati od Vas ?" Cesar, kateremu je bilo všeč, da se s tem vprašanjem vsa zadeva bliža koncu, odgovori: „Ni več v moji oblasti, da bi pomagal cesarju Maksimilijanu." V drugo se vspne cesarica ter srpo in otožno zr6 v Napoleona III., ki pred tem pogledom kakor vsled magnetizma pobesi glavo. V hipcu pade pred cesarjem na koleni in predno more to preprečiti, s povzdignenima rokama in klečč govori, kakor govori vernik k Bogu, v kogar stavi poslednjo svojo nadejo: „Sire," glas nje postal je nežen, prikupljiv in zajedno bolesten, »cesar Maksimilijan ima tam doli sovražnike, ki mu ne odpuščajo. Ker je osamljen, je slab in podlegel bo. Prišla sem k Vam, da ga rešim, in on pričakuje moj povratek z mučno nestrpnostjo in obsojenfevo bojaznijo, ki šteje ure, kakor pred smrtjo. Sire, tudi Vi ste ljubili, in ne-možno je, da bi Vas spomin na Vašo srečo storil nebrižnega za čute druzega. Ljubim svojega soproga in on mene. On je moje vse in jaz njemu. Prosim Vas milosti zanj in za-se. Prosim Vas, da ne boste dovolili, da bi bil žrtvovan oholosti puntarskega ljudstva, in nadejam se, da bo roka, ki je često darovala življenje zločincem, otela življenje poštenega človeka, mojega Maksimilijana." Uboga žena umolkne onemoglosti in ihti tiho. Cesar jo tolaži, zajedno je pa hotel končati grozni ta prizor. »Storil bom za Vašo varnost in Vašega soproga, kolikor zavisi od mene. Toda ne morem Vam za-molčati namere svoje vlade. Francoska ne bo prijela za orožje v obrano prestola cesarja Maksimilijana I" . . . Komaj izgovorivši te besede umakne se ves prestrašen. Cesarica Charlotta se vzpne in poskoči, škripne z zobmi, nekako vzvišena in grozno blazna stoji po-nosito pred Napoleonom III., kriči in v kriku toži svojo bedo, izraža svoj gnjev in sovraštvo: .Sire, pravijo, da ste dober, to je laž; pravijo, da ste vzvišen vladar, to je laž; pravijo, da ste slaven, to je laž! Ničemuren človek ste, Bire! Vladar ste brez avtoritete in brez idejalov! Vi ste usoda in r r' njih in bom le premembe, kakoršue je pododsek nasvetoval in katere je celi odbor sprejel, navedel. Najvažniši je sklep dav. odbora, da se ima znižati zemljišni davek ne 10°/0, kakor je finančni minister predlagal, ampak za 15 % ; prav tako hišni davek ne za 10 °/0, ampak za 127,°/0, obrtni za 25°/0. Slov. poslanec Robič, ki je bil tudi član pod-odseka, v katerem je vže nasvetoval, da se zemljišni davek za 20°/0 znižati ima, ponovil je tudi v celem davčnem odboru predlog, katerega je pa omejil v toliko, da je nasvetoval, da se zemljišni davek zniža za 20 odstotkov — pri vseh kmetijah, kojih čisti katastralni prihodek ne presega svote 400 gld. Zal, da je ta predlog ostal v manjšini; napovedal pa je predlagatelj takoj, da si pridrži s tovariši, ki so zanj glasovali, pravico, da ponovi predlog v celi zbornici. Ako bodo zastopniki vseh kmetijskih volilnih skupin storili svojo dolžnost, upati je, da ta predlog, ki je namenjen v olajšavo manjšim in srednjim kmetskim posestnikom, zadobi večino v zbornici. V nadaljnih in poslednjih dveh sejah razpravljal je davčni odsek o onih paragrafih, tikajočih se novega personalnega davka, ki so se odkazali pod-odseku v novo posvetovanje. Osobito pomenljiv je § 199, o katerem so se vršile že tolikokrat razprave, ne da bi bilo mogoče dognati ga in se je ta paragraf ponovljeno že štirikrat vrnil pododseku v novo posvetovanje. Je pa tudi silno važen osobito za kmetsko ljudstvo, ker po prvotnem predlogu vlade bi bil tak paragraf kar naravnost poguben za kmet-ski stan. Glasil se je, da se ima vse izračunati, kar kmetski gospodar s svojo rodbino za živež porabi; torej celo hrano, katero je pridelal v kmetiji, ter porabil za svoje tudi odrasle otroke, ki mu pomagajo v delu, da je sploh zamogel kaj pridelati, bi mu smele komisije staviti v račun I Ker sem o tem že v minolem letu obširno poročal, omejim se tedaj lahko le na to, kar se je o tem vprašanju sedaj sklenilo. Ker je bil upor od strani zastopnikov kmetskih volilcev in tudi veleposestva velik, ker se je tudi avstrijski agrarni kongres v minoli jeseni tako odločno temu protivil in zahteval, da naj se jemlje pri odmerjenju personalnega davka iz do-nH kmnt.ii kot nodlaea katastralni čisti pri-razumno z državnim zborom izdela in kot veljavno navodilo izda posebno inštrukcijo, ki veli, da se imajo davčne komisije ozirati tudi na katastralni čisti prihodek. Poslanec P. je pa stavil konkretni predlog, da ima veljati, da vsi oni kmetovalci, ki sami obdelujejo svoje polje in od katerega katastralni čisti prihodek ne presega svote 300 gld. imajo sploh biti izvzeti ali oproščeni od novega personalnega davka. Več sej je bilo in konečno, ker predlagatelj ni udal se premembi tega predloga, kakeršno je slavil finančni minister, ki meri na to, da ima to veljati le do svote 200 gld., sklenilo se je v današnji od-borovi seji, da se o tem P. predlogu ne glasuje še danes, ampak še le na jesen. Iz vsega postopanja pa je bilo razvideti, da je finančni minister sedaj prepričan o opravičenosti tega predloga, ki meri na mi dva sva žrtev. Toda zlo se vrača k svojemu izvoru. Zalotilo Vas bode in ne boste dospeli daleč. Strmoglavljeni bodete v brezdno in Va« in Vaš prestol zadela bo usoda, katere ne priznavate. Sire, to Vam pravim jaz, ki ničesar več ne pričakujem od Vas!" Napoleona je početkom preveval brezmejni gnjev, toda, videč grozno obupnost cesarice, postane miren in posluša tiho vsa razžaljenja in preklinjanje, kije padalo na njega glavo. Kar je na to sledilo, znano je vsemu svetu. Cesar Maks je podlegel v nejednaki borbi in ravno danes je temu 27 let — v 19. dan junija 1. 1867 ustreljen v Kveretaru, cesarica Charlotta je pa zblaznela od boli. Tako je zahtevala nesrečna politika Napoleonova dvoje žrtev in uničena je bila sreča dveh plemenitih duš. Napoleon III., ki je bil fatalist, se je s strahom spominjal groznega proroštva cesarice Char-lotte, proroštva, katero se je spolnilo tako brzo. Dne 4. septembra leta 1870 strmoglavljen je bil Napoleon s prestola in najmočnejši tedanji vladar v Evropi prominol je kot iztiranec iz domovine! A. S. to, da se prihraui kmetom, mnogokrat celo pisanja neveščim, silno sitna dolžnost podajati in sestavljati fasije ali napovedbe, koliko imajo v kmetiji stroškov, koliko dohodkov, torej koliko čistega prihodka. Ker je finančni minister videl, da predlagatelj nikakor ne sprejme svote 200 gld., ker je videl, da je to tir-jatev tudi drugih poslancev, zastopnikov kmetskih volilcev, v kojih imenu so P. predlog tirolski konservativni posl. baron Dipauli, potem štajerski konservativni poslanec baron Morsey, gorenjeavstrijski poslanec Doblhammer zagovarjali in izjavljali, da oni pri P. predlogu vztrajati hočejo, ter da si prihranijo pravico do predloga minoritete v polni zbornici, je sam prosil za to, da se odloži glasovanje o P. predlogu in iz njegove izjave presoditi, je mogoče, da se bode udal svoti 300 gld. Pri tej svoti pa je veliki večini kmetskih posestnikov zagotovljeno, da bodo obvarovani velike nadlege, podajati sleherno leto fasije, ter tudi sploh novega personalnega davka. Sprejel se je nadalje še predlog pododseka, da ima personalni davek naraščati do 5% ter to mero doseže pri čistem dohodku od 110 tisoč goldinarjev. S tem je bil tudi oddelek davčne reforme »personalni davek" dognan — (izvzemši predlog posl. P.) in zborovanje davčnega odseka danes dne 18. zaključeno. Na jesen zbere se stalni davčni odsek nekaj tednov pred otvorjenjem državnega zbora, da reši še nadaljna dva sicer zelo težavna oddelka davčne reforme in sicer : rentni davek in davek od delniških družeb, in pri kojih razpravah bode veliko debat ter dela za najmanj 4 tedne. Konečno so se vršile volitve, katerim članom se odrede poročila o posameznih oddelkih davčne reforme in prevzel je referat o obrtnem davku poslanec baron Dipauli (iz konservativnega kluba) referat o personalnem davku posl. dvorni svetnik dr. Beer (iz liberalnega kluba), referat o rentnem davku in davku o akcijskih družbah posl. Abrahamovicz (iz poljs. kluba), referat o kazenskem po-topanju proti defravdantom pri nov. davku poslanec dvorni svetnik Meznik (iz moravskega češ. kluba.) Ako dovrši davčni odbor na jesen še ostala dva oddelka davčne reforme, mogoče je, da pride po novem letu na vrsto v celi zbornici davčna re-mogia zravnativ marsfkatero'davčno ¥rivfco'ter zlaj-šati davčno breme, ki na nižjih delujočih stanovih sedaj tako hudo teži. Politični pregled. v Lj u bij an i, 19. junija. Koalicija. Mnogi nemški politiki silijo levičarje, da pojdejo v opozicijo in tako vržejo vlado. Posebno štajarski in koroški Nemci silijo levičarje, da obrnejo hrbet koaliciji, ker so v njej tudi Slovenci in se zatorej vlada ozira toliko tudi nanje. „Brflner Tagesbote", kateri ima zveze s prvimi vodjami koalicije, odgovarja jako pikro tem nezado-voljnežem. Ta list misli, da bi bilo pač lahko omajati vladi stališče in razrušiti koalicijo, ali s tem bi koristili levičarji le svojim nasprotnikom, zlasti Mla-dočehom. Proti levici bi se dala sklopiti kaka večina. Levičarji bi sicer pri nekaterih nestrpnežih pač pridobili nekaj popularnosti, ko bi šli v opozicijo, ali resni ljudje bi pa jim gotovo zamerili, da bi labko-mišljeno razrušili sedanje ugodne razmere. Zato pa ta list priporoča vztrajnost in potrpežljivost. Štajarski Nemci sedaj vedo, da levice s kričanjem ne spravijo v opozicijo. Ulični napisi v Pragi. Borba zaradi uličnih napisov v Pragi še ne bode hitro končana. Praški magistrat je, kakor je znano, pozval praške hišne posestnike, da odpravijo s svojih hiš nemške napise, katere so si sami napravili. Namestništvo je pa razveljavilo ta poziv in naznanilo županu, da si je tukaj prisvajal neko pravico, katere on nima. Tako ostanejo še nadalje nemški napisi po hišah v Pragi. Razsodba upravnega sodišča Cehom torej ne bode dosti koristila. Vedno bolj dvomljivo je, da bi v tem oziru zmagal praški magistrat. V vladnih krogih se je zadnji čas tudi že premišljalo, da bi se praški mestni zbor razpustil, in se tako vprašanje uličnih napisov za nekaj časa spravilo z dnevnega reda. Le ta pomislek ima vlada, da ni gotovo, da bi pri novih volitvah kaj več zmernih elementov prišlo v mestni zbor. Slabi nasledki vinske klavzule. Znano je že našim čitateljem, da je predlagal v zbornici francoski poslanec Turell, da se poviša carina na avstrijske pridelke in izdelke, ker Avstrija daje prednost italijanskemu vinu. Na Francosko izvaža Avstrija slasti konje, ovce, moko in les. Turell je predlagal, da se zviša carina za ovce na 40 francov za sto kilo, za vsacega konja na 10C frankov, za sto kilo dog na 10 in za sto kilo moke na 30 frankov. S tako visoko carino bi bil popolnoma zaprt francoski trg tem avstrijskim pridelkom. Bati se je baje, da se vsprejme ta predlog v francoski zbornici. Potem pa od nove trgovske pogodbe z Italijo ne bodo imelo škode le naše domače vinstvo temveč tudi drugo kmetijstvo. Ko bi se francoskim vinom znižala carina, kakor se je italijanskim, bi pač Francozi popustili nameravano zvišanje carin, ali to bi pa bilo popolno uničenje našega vinstva. Sicilija. General Morra, diktator na Siciliji, sedaj potuje po krajih, koder so žvepleni rudniki. V 62 občinah je nastala velika revščina zaradi po-manjšanja zaslužka v teh jamah. General poizveduje povsod, kakšne so razmere in tudi daje podporo, v kolikor ima sredstev na razpolago. Vlada italijanska tudi misli nekaj ukreniti, da pomanjša bedo na Siciliji, ali to ni lahko, ker so državne bla-gajuice prazne. Govori se tudi, da se kmalu pomi-losti več obsojenih sicilijanskih političnih zločincev. Kralj bode potoval na Sicilijo in obiskal nekatere tamošnje kraje. V Rimu se nadejajo, da bode potovanje kraljevo na Sicilijo pomirljivo vplivalo na tamošnje prebivalstvo. Francija. V francoski zbornici se je poslednji čas stavilo mnogo interpelacij zaradi slabe uprave pri mornarici. Krivo temu je pa največ to, da pri mornarici vlada pravi katoliški duh. Mornarji hodijo k službi božji, častniki so dobri katoliški možje, ki se ne sramujejo pokazati svojega verskega prepričanja. Zaradi tega jih pa sovražijo liberalci in bi z raznim obrekovanjem radi pripravili mornarico ob dobro ime, dasi gotovo tako ravnanje ni v interesu države. Kaj so ti interesi mnogim radikalnim politikom mari, njim je na srcu le borba proti katoliški cerkvi. Za Žide. Finski deželni zbor je sklenil, da se bi izdelal poseben zakon, s katerim bi se Židom dovolilo trgovanje po Finskem. Dosedaj so židje bili na Finskem jako omejeni v pravicah svojih. Proti - ' ' » * u' - - • —wtwj»uiki huitl" skega stanu. Mi smo pač prepričani, da Fincem židje ne bodo dosti koristili in morda ne bode dolgo, da se bodo še kesali zaradi omenjenega svojega sklepa. Cerkveni letopis. Blagoslovljenje orgelj v Kamni Gorici. Prijazna Kamna Goriea jela je v novejšem času sloveti po vsej pravici. Poleg svežega gorenjskega zraka prikupi se ti na prvi hip prijazno ljudstvo tega kraja. Zato kaj radi prihajajo le sem tujci v poletnem času, prepričani, da so vedno dobro došli in tudi dobro postreženi z izvrstnimi že od Valva-zorja pohvaljenimi postrvmi v znani gostilni gospoda Ad. pl. K a p p u s a. — Kamna Gorica pa slovi tudi v umetniškem oziru. Tu živita namreč orgljarska mojstra brata Z u p a n a, ki sta že toliko cerkvam oskrbela lepih orgelj ter z izbornim svojim delom pros!avila sebe in Kamuo Gorico. Bratov Zupanov danes ni več treba priporočati, ker se sama priporočata s svojimi deli. In vendar čudno : kjer bivata mojstra, znana daleč izvan Kranjske — tam se je vršila služba božja toliko let brez orgelj. Zakaj — o tem jaz kot sosed ne morem govoriti, toliko pa vem, da odkar biva tu veleč, gospod župnik A. Verbajs, je imel le jedno in jedino željo: poleg stavbe novega župnišča, oskrbeti cerkev tudi z orgij ami. In posrečilo se mu je oboje, da se moramo čuditi. Liki vili prijeten župni dvorec in sedaj nove orgije so najlepše spričevalo vrlemu župniku, ki zna v kratkem času in pri ne ravno ugodnih ma-terijalnih okoliščinah toliko doseči! Zato toliko veselja ob slovesnem blagoslovljenju novih orgelj! Kamna Gorica se je kar prenovila; kamor pogledaš ta dan, povsodi vesel obraz, da ne govorim o mogočnem strelu in vihrajočih zastavah. Iz dna srca privoščim to veselje tem dobrim župljanom, ki so s toliko vnemo donašali darove za nove orgije; morda sem in tja s težavo, toda vselej z veseljem. Za vse žrtve so bili v obilni meri odškodovani dne 17. t. m. Zapele so jim po dolgem molku tako veličastno orgije, da so premnogim zarosile oči najčistejšega veselja. Krono veselju pa so postavili patron te župnije premilostljiv gospod stolni proš* dr. L. K 1 o f u t a r s tem, da so sami prišli blagoslovit nove orgije, ter da so pokazali, kako res ljubijo Kamno Goričane. Blagoslovili so najprej in poutificdibus ob asistenci 8 duhovnikov orgije ter potem sami imeli prekrasen govor o pomenu orgelj. Naposled je sledila še velika sv. maša mil. gospoda patrona. Kot vesten poročevalec ne smem pozabiti izbornega orgljanja g. Ivana Zupana iu ljubeznivega petja domačih pevcev. Zares, to je bil dan Gospodov, nepozabljiv Kamnogoričanom ! Po dovršenem sv. opravilu je bil slovesen obed v župnem dvorcu gostoljubnega g. župnika, kjer so se vrstile prisrčne napitnice, ki so vse pričale o ljubezni iu udanosti do prem. g. stolnega prošta od vseh pričujočih. Le pojte torej, orgije, tako lepo naprej, kot danes, vabite župljane k pobožnosti, oznanujte gorečnost Kamnogoričanov in pravite jim leto za letom, da kar ste za Boga in njegovo čast storili, ste naložili na obilne obresti! —č. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. (Dalje). 4. Premovanje goved se je izvršilo po onih krajih, kakor se je sklenilo. Le v Razdrtem radi pomanjkanja podpore ni bilo premovanja, zato je pa letos isto ondi zagotovljeno. 5. Oddaja požlatnjenih amerikanskih trt. Glavni odbor je storil, kar mu je bilo mogoče. Toda vsem zahtevam in vsem prošnjam se družba tudi v prihodnje ne bode mogla povoljno odzvati. Iz Kosta-njeviške državne trtorejnice, dobivajo trte tudi druge dežele, ne le kranjska. Ker je potreba vedno večja, osnovali ste se tudi v Črnomlju dve državne trtorej-niei. Tudi deželni zbor je v tej zadevi storil važen korak, kar je sklenil, da se naredi na zemljišču prisilne delalnice v Ljubljani deželna trtnica, katera bode vinščakom veliko koristila. Zelo pohvalno so v tem oziru delovale krška, kostanjeviška, št. jernejska in škocijanska podružnica, katere imajo že svoje trtnice. 6. Oddaja modre galice. Glavni odbor je naročil 8 vagonov galice in vso oddal, znamenje da se naši vinščaki vedno bolj poslužujejo prekoristnega škropljenja. Bolj ceno, kakor do sedaj, odbor galice ne bo mogel oddajati. Zguba bi bila prevelika. Vinščaki naj pomislijo, da je cena še tako nizka, kakor pri nobeni drugi kmetijski družbi. 7. Preprečenje prodaje sleparskega deteljuega semena. Glavni odbor je storil, kar je bilo potrebno in sploh mogoče. Glavarstva so naznanila občinam, kaj jim je zoper goljufive prodajalce ukreniti, toda vsako sleparstvo preprečiti je nemogoče. Skušnja namreč uči, da je zelo težko ločiti pravo seme od slabega, strokovnjaki se večkrat zmotijo. Družba je ravno radi tega še obdržala zalogo semenske detelje. 8. Lovski zakon. Poročevalec pravi da v deželnem zboru še ni prišel na vrsto. Upa pa, da se bode tak zakon sklenil, da bode ugajal posestnikom in lovcem. Nam se to pač nemogoče zdi. Ako posestniki ne bodo pazili na svoje pravice, bodo gotovo prikrajšani. Zato naj bi po našem mnenju podružnice po peticijah vplivale na deželni zbor, da se bode ta, kadar bode zakon sklepal, — t prvi vrsti oziral na koristi posestnikov. 9. Vrbarstvo. Na tukajšui obrtni šoli se bode uvel pletarski pouk. Naloga podružnic bode torej, da bodo pošiljale take mladeniče v šolo, kateri bodo doma druge učili. Za podporo tacim učencem se bode po možnosti skrbelo. 10. Izseljevanje v Ameriko. Lansko leto se je obrnilo na boljše. Politična oblast je storila svoje korake. Popotni ,pos" se ne dobi več tako lahko kakor poprej. Mladeniči, preden ne spolni jo vojaške dolžnosti, ga sploh ne dobe. Kateri pa niso za'vojake sposobni, morajo plačati za 12 let vojaško takso naprej, ako hočejo v Ameriko. Slabi zaslužek, v katerem poročajo naši Amerikanci, tudi ne vleče več ljudij čez morje. 11. Na prošnjo, da bi se gostilničarjem toliko vina ne zadacalo, kolikor ga potrebujejo pri svojem gospodarstvu, družbin odbor še ni dobil odgovora. Na to je govornik poročal o zavodih in podjetjih, katere vodi družba. Glavni odbor je leta 1893 vodil štiri družbene zavode in jedno družbeno podjetje; to so: 1. družbena podkovska šola, 2. poskušališče, oziroma drevesnica, 3. uzorni dvorec na Viči, 4. ribje vališče na Studencu iu 5. družbeno uradno glasilo »Kmetovalec". — 12. Podkovska šola je v letu 1893. vrlo napredovala. Učencev se je toliko oglasilo, da ni bilo za vse prostora. Podpore so dobivali od kmetijskega ministerstva, deželnega odbora in kranjske hranilnice. Izšolalo se je 13 učencev, med katerimi 3 prav dobro, drugi dobro. Praktičnega pouka jim ni manjkalo, ker se lesa 1893 v šoli podkovalo nad 1000 konj. V ogledovanji mesa so se učenci vadili v mestni klavnici-_(Dalje »ledi.) Dnevne novice. V Lju bljani, 19. junija. (Nova papeževa okrožnica) Listi že več časa napovedujejo uovo okrožnico Leona XIII. Pariški katoliški list »Univers" omenja, da v novi okrožnici razpravlja papež namene in delovanje svojega vladanja. V posebnem poglavju peča se z razkolno cerkvijo, katero poživlja, naj se združi s katoliško cerkvijo; v ta namen obeta papež razkolnikom avtonomijo in privilegije prvih stoletij. K sklepu vabi papež vse krščanske cerkve, naj se v jedinosti združijo z Rimom. (Za pogozdovanje Krasa) dovolil je kmetijski minister poleg že določene državne podpore 8000 gld. zopet 2000 gld. Proračun troškov komisiji za pogozdovanje Krasa znaša za 1. 1894. 17.910 gld. (Iz Semiča) smo prejeli obširen opis, kako slovesno se je vršila dne 13. junija 251etnica, odkar ondi vodi duhovno pastirstvo preč. g. dekan Anton Aleš. Zbralo se je poleg domače fare tudi mnogo drugih prijateljev in častilcev g. dekana od blizu in daleč, da skupno in slovesno prežive ta spominski dan v Semiču. Poročilo objavimo v prihodnjem listu. (Toča) Z vipavske Planine, dne 17. junija: Minoli petek prihrumeli so od goriške strani šumeči oblaki in žalostno zvoneuje zvonov je naznanjalo, da se bliža za polje in vinograde nevarnost. Res je kmalu udarila toča, ne sicer debela, vendar je po vaseh Marei, Strancarji, Guštini in Dolenje znatno oklestila sadeže. Trta že tako ni bila bogato obložena, zdaj je pa še toča mlado grozdjiče obtolkla, da se ga bo mnogo odsulo. Pa hvala Bogu, da nas ni nesreča še huje zadela. (Ogenj.) Iz Leskovca, 18. junija. Naše novo ustanovljeno gasilno društvo dobilo je že pred nekaterimi meseci tudi svojo" brizgalnico, ki je bila 18. februvarija slovesno blagoslovljena. Do zdaj še ni imela priložnosti, vršiti svoje blagotvorne naloge. Prvič pokazala je svojo moč in korist minolo soboto zvečer. Ko so se ljudje spravljali spat, pokazal se je ogenj pod kozolcem gospodarja Jošiča iz Velike vasi. Naši gasilci so bili hitro na kraju nesreče in so omejili in rešili vas večjega požara. Zgorel je kozolec in tudi s krmo naloženi čisto nov voz. Sodi se, da je zažgal neki popotni postopač, ker mu dobra gospodinja ni mogla postreči z mlekom, katerega je hotel imeti. (Most čez Bistrico pri Kamniku) se prične kmalu graditi. Mestni zastop je oddal delo firmi Knez & Zupančič v Ljubljani. (Osebna vest.) Dr. Ludovik Vipavec pride kot sodni ski adjunkt k okrajnemu sodišču v Lož. (Semenj v Trebnjem) na sv. Antona dan je bil vsled nove železnice mnogo obilnejše obiskan, kakcr druga leta. Prišlo je poleg navadnih sejmarjev mnogo ljudij tudi iz bolj oddaljenih krajev. Vzlasti živahna je bila kupčija z živino. (Meščanska vojašnica v Ljubljani.) Občni zbor posestnikov meščanske vojašnice vršil se je v nedeljo v mestni dvorani; predsedoval je zboru gospod Fr. Trtnik. Tajnik g. K. Lacheiner poročal je o društvenem imetju, katero je znašalo v minolem letu 4142 gld., troškov je bilo 4093 gld., za izredne poprave izredno mnego. Zato odpadla je za letos divi-denda kakor tudi vsakoletni dobrodelni doneski. V vodstvo so bili izvoljeni gg.: Fr. Hren, Josip Lenče, Jos. Lokar, Ant. Ravnikar, Ferdinand Simonetti; kot pregledovalca pa gg. K. Spinar in dr. Jos. Stare. (Konservativnega obrtnega društva prijateljski zabavni večer) obnesel se je v nedeljo dne 17. t. m. na vrtu doma rokodelskih pomočnikov prav povoljno vsled mnogobrojnega obiska in raznovrstne prijetne zabave. Vrstilo se je petje, godba in razno razveseljevale. Društveni tajnik zahvalil se je navzočim povdarjajoč, da po trudapolnem naporu treba včasih obrtnikom poštene zabave, katera tudi pospešuje mejsobojno spoznavanje in prijateljstvo, krepi društvo ter mu pridobiva članov in prijateljev. Društveni odbor se bode trudil, tudi s takimi večeri ustrezati društvenikom, kateri pa bi naj ga podpirali vsestranski. Odbor pa ne more te prilike zamuditi, da se ne bi prav iskreno zahvalil osobito prečast. gosp. predsedniku društva katol. rokodelskih pomočnikov prof. J. Gnezdi za blagohotno prepustitev prijaznega prostornega vrta. Tudi gg. pevcem katol. rokodelskega društva bodi prisrčna zahvala izrečena. Sekstet civilne godbe pod vodstvom g. Hopfa sviral je prav izborno, da ga smemo priporočati društvom ob takih prilikah. (Potrjena volitev celjskega žnpana.) Presvitli cesar je potrdil izvolitev župana celjskega Gustava S t i ge r j a. (Volitve v upravni svet pazinski) nimajo v političnem oziru posebne važnosti, ker je upravna občina, ki si voli le predsednika, podrejena popolnoma občinskemu županu, koji ima pravico kot komisar udeleževati se vseh sej upravnega sveta. Po zakonu tak upravni svet vodi le uotranje zadeve mestne občine ter nima velicega delokroga. Politične, šolske redarstvene, zdravstvene iu druge zadeve ue spadajo v njega delokrog, ampak vse tiče veliko občino, pod katero spada 20 takšnih upravnih občin. Glavna občina je v narodnih rokah iu upati je, da tudi za prihodnje ostane. Zaradi tega slavije italijanske stranke nad nepošteno zmago pri volitvah upravnega sveta ne bode osodepolno za naš narod, kakor si oni stvar tolmačijo. Da so pa Italijani do takšne zmage prišli, se imajo zahvaliti v prvi vrsti svojemu zagovorniku in sedaujemu vodji, našega naroda najhujšemu nasprotniku, črnemu vitezu, ki je pri volitvah bil tudi navzoč ter pridno zapiral hrvatske volilce, mej tem pa je italijanskim agitatorjem dovoljeval, da so smeli ne le svobodno agitovati, napivati nevedno ljudstvo, napadati naše pristaše, upiti v dvorani „fora" naši komisiji, ampak je tudi svojim ljudem dal nalogo, da morajo paziti naše volilce ter od njih izkaznice zahtevati, predno jih puste v volilno dvorano. Italijanski agitatorji so prav v volilni dvorani kupovali glasove. — Ker na Kranjskem dobro poznate postopanje tega črnega viteza, ni potrebno slikati ga, ampak povemo, da je hrvatska stranka vložila proti volitvi utok. Ker so v ponedeljek izvoljeni v 1. razredu nasprotniki, tako imajo oni v upravnem svetu 8, mi pa 4 člane. Upamo da bode kratko veselje v Izraelu ! (Občni zbor »Lega Nazionale") bode dne 1. julija t. 1. v Gorici. Na dnevnem redu je zopet italijansko vseučilišče, eventuvelno predlog, da dovoli vlada pohajati vseučilišča v Italiji (seveda, da postanejo boljši rodoljubi), ter da se ustanovi pripravnica za učitelje z italijanskim učnim jezikom v Trstu (kot da ne zadostuje slično vže obstoječe v Kopru in Trentu!). Mangiando viene apetito, Signori! Le tako naprej, in poluradni tržaški »II Mattino" vam bode zopet vskliknol »Bravi!", kakor to navadno stori, kedar »Lega* odpre kako šolo ali vrtec v slo-vensko-hrvatskih krajih. (Iz Poljan nad Škofjo Loko, 18. jun.) Včeraj smo blagoslovili novo brizgalnico. Potrebovali smo jo živo, ker od Loke do Zirov ni niti jedne briz-galnice. Brez nje bi bili pač težko kaj rešili, posebno ker so ravno v Poljanah hiše tako na kupu in večinoma s slamo krite. — Z zdravjem se ne moremo preveč pohvaliti. Nesrečna vratnica v zvezi s škrlatico je spravila letos že veliko otrok pod zemljo. Sola je zaprta že od 2. t. m. ; in kakor se kaže, nas bolezen še ne pusti kmalu. — Letina pri nas dobro kaže. Samo gorkega solnca nam manjka, da bi posušili in spravili mrvo. Toče hvala Bogu doslej ni bilo pri nas. (Strelne vaje v Krškem) prično se letos začetkom meseca julija, ter se jih udeleži tudi tukajšnji artilerijski polk št. 7. (Pritožbe proti prekupavanju) po branjevcih in njih agentih čujejo se od dne do dne bolj, in zadnji čas bi že bil, da se zlasti na črti od Florijanskih ulic dolenjske mitnice — vpelje boljša in strožja kontrola. (t Kardinal knez in Škot dr. vite* Dunajevski.) Včeraj ob 1. popoldne je umrl v Krakovem od vseh ljubljeni in spoštovani nadpastir krakovske škofije kardinal Duuajevski, brat našega bivšega finančnega ministra. Rajnik se je rodil dne 1. sušca 1817 v Stanislavu. Gimnazijo je izvršil v Novem Sonču; pravne študije pa na levovskem vseučilišču. L. 1839 je vstopil v državno službo v Vielički, toda kmalu jo je zamenil in vsprejel tajništvo pri grofu Potočkom L. 1846 mu je izbrano nevesto na naglem pobrala smrt. Iu tedaj je sklenil posvetiti svoje življenje Boga. Ta svoj sklep je za nekaj let izvršil; učil se je bogoslovja v Krakovem in v Rimu in dne 11. avg. 1861 je bil za duhovnika posvečen. Kmalu potem je postal pridigar pri Marijini cerkvi v Krakovem, potem semeniški vodja v Varšavi, a vsled vstaje se je vrnil v Krakov, koder je bil dne 21. apr. 1879 imenovan za škofa. Nekaj let sem se je vrnil knežji naslov krakovskim škofom ; kmalu potem je rajnik, ki je mnogo veljal pri našem cesarju, bil imenovan za kardinala. L. 1883 je postal tajni svetnik. Dobro srce njegovo in njegovo pobožnost pozna cela Galicija; duhovniki njegovi so imeli v njem najboljšega očeta, ljudstva najpožrtvovalnejšega voditelja. Bog mu daj večni mir! (Krnnoslav Knten), mestni uradnik zagrebški, je umrl dne 17. t. m. v 38. letu. Leta 1879 je izdal z naslovom .Primula veris" zvezek pesmij, katere je kritika jako pohvalila. Sploh je marljivo deloval na slovstvenem polju. Prav malo pred smrtjo je še zlagal pesem novemu škofu na čast. Društva. (Pevsko društvo „L j u b 1 j a n a") priredi v soboto dne 30. t. m. ob pol 8. uri zvečer pri „Ferlincu" svojo drugo letošnjo vrtno veselico s petjem, vojaško godbo in s kegljanjem na dobitke. To prične se že v n e d e 1 j o d n e 1 7. t. m. ter velja serija treh lučajev 10 kr. (Poštna hranilnica na Ogerskem) začela je poslovali dnč 1. februvarija 1886 in je do konoa aprila letos izdala 599.375 vložnih knjižic, istih je sedaj 244.443 v prometu, a 354.932 jih je izplačanih. V hranilnico se je 4.069.401krat vložilo za 45,485.353 gld., izvzelo pa l,240.611krat v skupnem znesku za 36,327.545 gld. Knjižic-rentovnic nahaja se med ljudstvom 1084 in so vredue 1,722.450 gld. V aprilu so izdali 6712 knjig-vložnic, izplačali pa istih 5186; vlog šteli so 49.093 v znesku za 703.838 gld., vrnili pa 20.747krat za 704.712 gld. Telegrami. Po vodenj. Opava, 18. junija. Voda v poplavljenih krajih pada. Občila so še pretrgana. Živež se prevaža s plavi. Človek se ni še nobeden ponesrečil. Krakov, 18. junija. Visla že stoji 315 cm. nad ničlo in še vedno hitro narašča. Tukaj je poplavila predmestje Grzegorcki in vas Babie. Tudi Podgorcze je deloma poplavljeno. Okrog Krakova je bil danes hud dež. Na dolenji Visli je poplavljenih 6 vasij. Okrog Niepolomic je pet vasij poplavljenih. Vojaki so se v več krajev odposlali na pomoč. Budimpedta, 18. junija. Toča in ploha je v več komitatih napravila mnogo škode. V mnogih krajih je povodenj. Vratislava, 18. junija. Pri Ratiboru stoji voda 6 in pol metra visoka. Vlaki iz Budimpešte v Bogumin vozijo zaradi velike vode preko Ogerskega Gradišča in potrebujejo zato 25. ur namesto 10. BudimpeSta, 18. junija. Voda povsod upada. Nevarnost v poplavljenih krajih je odstranjena. Železnica Bar-Pistjan je zopet prosta in se bode od jutri lahko vozilo po nji. Dunaj, 18. junija. Po poročilih so velike povodnji v Šleziji, Galiciji, na Ogerskem in v nekaterih krajih v Prusiji. Voda že ovira železniški promet. V več krajih morejo se ljudje voziti le s čolni. Dunaj, 18. junija. Cesar je ogledal v umetniško - zgodovinskem muzeju cesarski portret namenjen za darilo češki akademiji znanostij. Cesar se je jako pohvalno izrazil. Dunaj, 18. junija. Poštni vlak južne železnice je blizu Liesinga povozil 26 letnega knjigotrškega pomočnika Flaehartha, službujočega pri Hartlebenu. Dunaj, 18. junija. Prof. fizijologije na dunajskem vseučilišču dr. Žigo Gasserja poklicali so za izredno uporabo v učno ministerstvo. Dunaj, 19. junija. Grof Kalnoky odpotoval je za več dnij v Dvorec (Prodlitz). Bruok, 19. junija. Cesar je semkaj prišel s spremstvom, mej drugimi tudi z vojaškimi atašeji, ob 3 četrti na 7. uro zjutraj ogledovat čete druge taborske dobe. Takoj po prihodu se je na posebno povelje cesarjevo odposlal sožaljni telegram povodom smrti kardinala Dunajevskega. Karvin, 18. junija. Okrajni sodeč Kar-bing je že končal preiskavo o karvinski katastrofi. Povoda ni nobenega za kako kazensko preiskavo. Kaj je krivo katastrofi se sploh ni dalo določiti, morda se pozneje določi, ko bode moč priti na kraj eksplozije, 19 mrličev so pokopali, izmej katerih le jednega niso mogli spoznati. Od 219 mrličev, ki so v jami in se bodo dali še le čez več tednov na dan spraviti, ni verojetno, da bi bilo moč katerega spoznati. Vdov je vsled te katastrofe v vsem 139. Varstvo sirot prevzamejo največ uradniki in pazniki, ker ni sorodnikov. Sodnije bodo imele še dolgo delo z nastavljanjem varuhov in proglašanjem ponesrečenih rudarjev za mrtve. BudimpeSta, 18. junija. V tretjem branju se je vsprejel zakon o zameni jednega dela drž. bankovcev in pa zakon o učiteljski pokojnini. BudimpeSta, 18. junija. Z veliko večino je zbornica poslancev vsprejela trgovsko pogodbo z Rusijo. Kamenioa (Chemnitz), 18. junija. 500 rudarjev je ustavilo delo, ker so jim polletni davek odtrgali od plače. Delavci so še mirni. Pariz, 18. junija. „Correspodenz des Bundes der Landwirte" je trdila, da je Ca-privi 40.000 mark izgubil pri propadu ban-kine hiše Hirschfeld in Wolf. „Norddeutsche Allgemeine Zeitung" oporeka to novico. Ca-privi ni imel nikoli facega premoženja, pa tudi z omenjeno banko nobene zveze. Rim, 18. junija. Crispi je dobil 18.000 častitk povodom srečne rešitve pri napadu, čestitali so mu tudi kralj, grof Caprivi, Kal-noky, lord Kimberley, Dupuy in Hannotaus Rim, 18. junija. Z ročnim pismom z današnjega dne je papež podelil komorniku grofu Soderiniju pravico, da se sme udeležiti izročitve zlate rožice, kolikorkrat se pošlje kaki vladarici. Rim, 18. junija. Ruski ministerski re-zident Izvolski je danes papežu izročil svojo poverilnico. Avdijenca je trajala 50 minut in je bila jako prisrčna. Izvolski je šel potem k državnemu tajniku Rampolli. Kaub, 18. junija. Ob 12. uri opoludne se je slovesno odkril Bliicherjev spomenik. Hamburg, 18. junija. Poročilo, da se je v Hamburgu pokazala kolera, ni resnično. Dosedaj še ni nobeden zbolel za kolero ali za kako koleri podobno boleznijo. Peterburg, 18. junija. Kmetijski delavci so se tako podražili v Rusiji, da jih kmetje več plačevati ne morejo. Jedno zem-stvo se je obrnilo do vlade, da bi poslala vojakov ob žetvi k kmetom na delo. Peterburg, 18. junija. Posebna komisija se bode nastavila, da bode se posvetovala o pravicah tistih, ki so po dolgem bivanju v Rusiji zgubili nemško podložništvo, ruskega si pa še pridobili niso. Tanger, 18. junija. Španjsko brodovje, ki bi bilo im elo v Casanbanci vsprejeti prvi obrok vojne odškodnine iz mellilske afere, se je moralo vrniti, ne da bi bilo dobilo denar. TOashingthon, 18. junija. Zasledili so zaroto, ki je namerovala razstreliti vladno poslopje. TTmrli so: 17. junija. Franc Breskvar, gosta«, 77 let, Trnovske ulice it. 19, kap. 18. junija. Anton Strehar, mizarjev sin, 11 let, Streliške ulice 8, daviea. — Katarina Grilc, mestna uboga, 78 let, Karlovska cesta 7, ostarelost — Ludovik Klepec, paznikov sin, 1 leto 10 mesecev, Žabjak 8, pluSnica. Tujci. 15. junija. Pri Slonu: Vitez Krall, c kr. podpolkovnik, s soprogo, iz Zadra. — Emilij pl. Jablonsky, c. kr. polkovnik, s soprogo iz Trsta. — Fleischmann, Mordetschl&ger, Wagner, Fiesler, Polak, Streit z Dsnaja. — Orenstein, Printer Elizabeta, Trudenreich, Amuž iz Zagreba. — Eisler iz Budimpešte. — Ruhrt iz Prage. — Malner iz Bleda. — Verli iz Cirknice. — Lustig s Češkega. — Anton Richtsr, duh. svetnik, iz Himmelberg-a (Koroško). Pri MaMu: Pokom/, Jančar, Neuberg, SchOnvvald, Scheider, Schiller, Topfl, Buckenmayer z Danaja. — Brauman it Monakovega. — Neumttnz iz Lvova. — Wallner iz Gradca. — Kroschl iz Celja. — Winterhalter iz Maribora. — Durst iz Norimberka. — Schmid iz Novega Mesta. — Griesberger, Indra, Okenfuss iz Solnograda. — Rahne iz Ilir. Bistrice. Pri Juinem kolodvoru: Kohler, nadinženžr, z Dunaja. — Fechmer iz Wels-a. — Mifka iz Kutne Gore. Pri avstrijskem earu: Baudek Matija z Dunaja. Vremensko sporočilo. a M O Cas Stanje Veter Vreme > 2 <~ a a "C.* S opazovanja srakomere t mm toplomera po Celtijn •g 3 I SS " ™ a 18 7. n. zjut. 2. n. pop. 9. n. zveč. 737-2 736-6 735-9 17-0 24-4 15 6 si. vzh. si. jzap. r> del. oblač. n jasno 0-00 Srednja temperatura 19-0 za 0-6 nad normalom. tfajsigurnejše in najboljše ss= nalaganje glavnice?: je v 4% zastavnih pismih gališkega zemljiško-kreditnega društva. Isti osiguravajo več nego 4-odstotno obrestovanje ter so pupilarno varna, davka in fatiranja prosta, sposobna za kavcije, sosebno za vlaganje častniških ženitvenih kavolj; razven teh prednostij je vrednost vsacih 100 gld. zastavnih pisem osigurana z gld. 25333 hipotekarne vrednosti. Ta zastavna pisma dobiti so po dnevnem kurzu pri J. G.Marerin, menlaliicain bančni zaroa V I^jlll»ljillli. 295 10 gtg| Dunajska borza. Dn6 19. JoniJa. Papirna renta 5%, 1(5% davka .... 98 eld. 20 kr. Srebrna renta 5%, 16% davka .... 98 „ 05 „ Zlata renta 4%, davka prosta.....120 „ 90 „ avstrijska kronina renta, 200 kron , 97 , 85 „ Akcije avstro-ogerske banke, 800 gld. . . 997 . — „ Kreditne akeije. 160 gld........351 „ 75 . London, 10 funtov stri................125 , 30 . Napoleondor (20 fr.)................9 ., 971/., Cesarski eekini....................5 „ 91 „ Nemških mark 100 ...... 61 „ 37'/,, Dne 18. junija. Ogerska zlata renta 4% . . . . Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . , i% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5 % državne srečke 1. 1860.. 100 gld. , . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avsr.r. osr. zem. kred. banke 4 % 4% kranjsko deželno posojilo..... Kreditne srečke, 100 gid....... 8t. Genois srečke. 40 gid....... 120 gld. 70 kr. 96 147 157 197 98 97 195 70 65 60 75 60 60 75 4% srečke dunajske parobrodne družbe . . 146 gld. — kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 18 . 10 „ Rudolfove srečke, JO gld..............22 , 25 „ Salmove srečke, 40 gld........73 , — . Wald9teinove srečke, 20 gld. ..... 50 . — , Ljubljanske srečke.............24 . 30 , Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. . . 152 , 60 . Akeije Ferdinandove sev. želez. 1000 gi. st. v. 3102 . 50 . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . 106 , 50 . Papirnih rubeljev 100 ............134 „ 25 „ Naknp ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, areftk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitka. K n I a n t n a izvršitev narodi! na borci. Menjarnična delniška družba „11 B R C U R" Vlollzeile it. 10 Dunaj, lariahilferitraise 74 B.