r Poštnina plačana v gotovim. Štev. 19. posamezna nev. Din i*- V Ljubljani, dne 9. maja 1935. Leto XVIII. nsia c.Il.drž.'iMn; Xi : 'ir Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Knatlova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina la tn^emstvo: četrtletni) t Din, polletno IS Din, celoletno 38 Din; za inozemstvo razen Amerikei četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Din. Amerika letno I dolar. — Račnn poštne hranilnice, podružnice r Ljubljani, it 10 711 Jevtičeva lista je dobila absolutno večino Pri volitvah v narodno skupščino v nedeljo 5. t. m. je za Jevtičevo listo glasovalo 1,738.390, za Mačkovo-Davidovičevo listo 983.248 za Ljoiičevo lito 23.814 in za Maksim o vičevo listo 32.720 voiicev Volitve poslancev za narodno skupščino dne 5. t. m. so se vršile v redu in miru. Le na 11 voliščih bodo v nedeljo 12. t. m. ponovne volitve. V nedeljo je glasovalo v vsej državi skupaj 2,778.172 volilcev. Za listo g. Bogoljuba Jevtiča je bilo oddanih 1,738.390 glasov. Lista g. dr. Vlad-ka Mačka je prejela 983.248 glasov, lista g. Dimitrija Ljotiča 23.814 in lista g. Božidara Maksimo-viča 32.720 glasov. V odstotkih so oddani glasovi razdeljeni takole: za listo g. Jevtiča 62.6 %, za listo g. dr. Mačka 35.4 %, za listo g. Ljotiča 0.86 %, za listo g. Ma-ksimoviča 1.18 %. Izid v dravski banovini Banska uprava dravske banovine objavlja naslednje službeno poročilo o izidu volitev v dravski banovini: število volilnih upravičencev 308.472; število oddanih glasov 151.846 (47.67 %). Dobile so glasov: lista gosp. Bogoljuba Jevtiča 125.17-3 (82.43 %), lista gosp. dr. Vladka Mačka 22.510 (14.82 %), lista g. Dimitrija Ljotiča 2513 (1.65%), lista g. Bože Maksimoviča 44 (0.03 %), a število neveljavnih glasov je bilo 1601 (1.07 %). Izidi v drugih banovinah Kratice pomenijo: v. u. = volilni upravičenci; odd. gl. — oddani glasovi; J = Jevtič; MD = Maček-Davidovič; Mč = Maksimovič; L = Ljotič. Primorska banovina: v. u. 247.736, odd. glasov 178.939, J 65.609, MD 111.993, L 974, Mč 363. Drinska banovina: v. u. 402.194, odd. glasov 299.732, J 204.427, MD 90.890, L 1462, Mč 2953. Zetska banovina: v. u. 242.431, odd. glasov 189.746, J 154.074, MD 30.633, L 809, Mč 4230. Dunavska banovina: v. u. 688.775, odd. glasov 493.249, J 348.485, MD 121.595, L 13.635, Mč 9543. Moravska banovina: v. u. 403.563, rdd. glasov 319.213, J 255.640, MD 54.601, L 790, Mč 8182. Vardarska banovina: v. u. 424.338, odd. glasov 303.764, J 255.519, MD 43.981. L 966, Mč 3298. Savska banovina: v. u. 760.048, odd. glasov 586.026, J 177.789, MD 405.356, L 2157, Mč 724. Vrbaska banovina: v. u. 272.103, odd. glasov 213.131, J 119.150, MD 91.979, L 117, Mč 1885. Izidi v Beogradu in banovinskih glavnih mestih Beograd (z Zemunom in Pančevom): v. upravičencev 80.273, odd. gl. 43.587, J 31.973, MD 9731, Mč 1506, L 375. Izvoljenih je vseh pet kandidatovJevtičeveliste. Zagreb: v. u. 66.896, odd. gl. 39.287, J. 9619, MD 29.530, Mč 25, L 113. Izvoljeni bodo najbrž vsitrijekandidatinaMačkovilisti. Ljubljana: v. u. 18.991, odd. gl. 12.864, J 12.489, MD 198, Mč 17, L 160. Izvoljena sta kandidata na Jevtičevi listi Ivan M o h o r i č in dr. Riko F u x. Novi Sad: v. u. 18.810, odd. gl. 10.375, J 6799, MD 2784, Mč 772, L 19. Izvoljen je prosvetni minister Stevan Č i r i č z Jevtičeve lirte. Niš: v. u. 12.345, odd. gl. 7123, J 6879, MD 192, Mč 0,-L 14. Izvoljen je kandidat na Jevtičevi listi niški župan Dragiša Cvetkovič. Skopi je: v. u. 19.546, odd. gl. 9267, J 7271, MD 1955, Mč 20, L 21. Izvoljen je z Jevfčeve liste pravosodni minister dr. Dragutin K o j i č. Cetinje: v/u. 2315, odd. gl. 1715, J 1613, MD 110, Mč 0, L 1. Izvoljen je kandidat na Jevtičevi listi cetinjski župan Nikola Z u b e r. Banja Luka: v. u. 5680, odd. gl. 4107, J 2108, MD 1345, Mč 51, L 3. Izvoljen je kandidat na Jevtičevi listi dr. Todor L a z a r e v i č. Sarajevo: v. u. 22.276, odd. gl. 15.166, J 9053, MD 6012 (od teh dr. Spaho 4329), Mč 65, L 32. Izvoljen je z Jevtičeve liste notranji minister Veiimir P o p o v i č. Split: v. u. 11.331, odd. gl. 9783, J 3410, MD 6338, Mč 5, L 30. Splitski mandat je zaenkrat še sporen. Iz*di v srezih v dravski banovini Izvoljeni kandidati so poldebelo razprto tiskani. Mariborsko volilno okrožje. Srez Brežice: v. u. 9893, odd. g!. 5372, J 2936 (dr. Andrej Ve bi e 1522, Krulej 1414), MD 1515, L 921, Mč 0. Srez Celje: v. u. 17.797, odd. gl. 7991, J 5507 (Ivan Prekoršek 3322, Stante 2185), MD 2451, L 13, Mč 0. Srez Dolnja Lendava: v. u. 10.859, odd. gl. 5863, J 4527 (dr. Franc Klar 3332, Hajdinjak 1195). MD 1133, L 3, Mč 0. Srez Gornji grad: v. u. 4988, odd. gl. 2004, J 1694 (Matija G o r i č a r 897, Zehelj 797), MD 310, L 0, Mč 0. Mandat je še sporen. Srez Konjice: v. u. 5485, odd. gl. 2825, J 2649. (Karel Gajšek 2442, Seručar 207), MD 165. L 11, Mč 0. Srez Laško: v. u. 11.127, odd. gl. 4099, J 3024 (Rudolf P1 e s k o v I č 1463, Roš 1333, Štruc 228), MD 981, L 94, Mč 0. . Srez Ljutomer: v. u. 10.448, odd. gl. 4867, J 4436 (Avgust L u k a 5 i č 2226, Rajh 950, Skuhala 1260), MD 429, L 2, Mč 0. Srez Maribor — desni breg: y. u. 13.883, odd. gl. 6101, J 5963 (Vinko G o r n J a k 3210, Krejči 1827, Kirbiš 926), MD 134, L 4, Mč 0. Srez Maribor — levi breg: v. u. 24.777, odd. gl. 15.791, J 15.397 (Ivan Janžekovič in dr. Ivan Jančič 11.598, Ogrinc in Fras 3797), MD 278, L 96, Mč 0. Srez Murska Sobota: v. u. 16.070, odd. gl. 9226, J 6327 (Josip B e n k o), MD 2484 (od teh prof. Pavlič 1236), L 3, Mč 0. Srez Preval je: v. u. 8869, odd. gl. 3220, J 2997 (Karel Doberšek 1814, inž. Lenarčič 1183), MD 231, L 2, Mč 0. Srez Ptuj: v. u. 19.473, odd. gl. 8059, J 7239 (Miha B r e n č i č 4849, Petovar 2390), MD 734, L 84, Mč 2. Srez Slovenjgradec: v. u. 7760, odd. gl. 3726, J 2896 (dr. Anton N o v a č a n 1648, dr. Vošnjak 315, Kopač 933). MD 784, L 46, Mč 0. Srez Šmarje: v. u 11.677, odd. gl. 5665, J 2683 (dr. Moser 1760, Zdolšek 468, Komar 455), MD 2981 (dr. Rudolf D o b o v i š e k), L 1, Mč 0. Ljubljansko volilno okrožje. Srez Črnomelj: v. u. 4069, odd. gl. 2952, J 1487 (dr. Jure Koče), MD 1465, L 1, Mč 1. Srez Kamnik: v. u. 10.593, odd gl. 5344, J 5126 (Anton Kersnik 2570, Cerer 2556), MD 209, L 9, Mč 0. Srez Kočevje: v. u. 11.141, odd. gl. 5248. J 4831 (dr. Ivan Lovrenčič 2153, Arko 2025, dr. Sajovic 653), MD 414, L 1, Mč 1. Srez Kranj: v. u. 16.096, odd. gl. 3722, J 3679 (dr. Fran Š e m r o v 1862, Lončar 1817), MD 27, L 16, Mč 0. Srez Krško: v. u. 14.474, odd, gl. 6862, J 5201 (inž. Fran Zupančič 2726, Horvatič 2475), MD 1564, L 96, Mč'l. • Srez Litija: v. u. 10.790, odd. gl. 4121. J 3387 (Milan Mravlje 2204, Lajovic 1183), MD 196, L 537, Mč 1. Srez Logatec: v. u. 7706, odd. gl. 3394, J 3011 (dr. Drago Maruši č), MD 343, L 40, Mč 0. Srez Ljubljana — okolica: v. u. 21.676, odd. gl. 8757, J 8315 (dr. Drago M a r u š I č in m. ph. Stanko Hočtvar), MD 199, L 222, Mč 21. Srez Metlika: v. u. 26S1, odd. gl. 1867, J 133S (Dako M a k a r 607, Malešič 391, Bajuk 332), MD 530, L 7, Mč 0. Srez Novo mesto: v. u. 13.655, odd. gl. 6972, J 4350 (dr. Josip Režek 1900, Bule 1229, inže-njer Pavlin 473, Matko 449, Štrbenk 299), MD 2541, L 31, Mč 0. Srez Radovljica: v. u. 10.456. cdd. gl. 4329, J 4193 (Ivan M o h o r i č 2891, Ažman 1302), MD 9, L 127, Mč 0. Ljubljana — mesto: v. u. 18.991, odd. gl. 12.864, J 12.489 (Ivan Mohorič in dr. Riko F u x), MD 198, L 169, Mč 17. Izidi po srezih v savski banovini Srez Donjl Miholjac: v. u. 7641, odd. glasov 6091, J 1524, MD 4518. Srez Požega: v. u. 16.477. odd. gl. 13 356, J 3524 (bivši minister doktor Dragan Kraljevič), MD 9825. Srez Čazma: v. u. 10.926, odd. gl. 9716, J 1090, MD 8723. •DOMOVINA« št 19 » ' "" == Stran 2 — Srez Cabar: v. u. 3386, odd. gl. 2090, J 521 (dr. Bogdan Koritnik), MD 1569 (dr. Ante Civi- dini). Srez Dngo selo: v. u. 6649, odd. gl. 5S32, J 352, MD 5400. Srez Donja Stublca: v. u. 11.106, odd. glasov 10.266, J 250, MD 10.016 (bivši narodni poslanec Juraj Kemfelja). Srez Novi Maroi: v. u. 9719, odd. gl. 8316, J 298, MD 8116. Srez Pisarovina: v. u. 4739, odd. gl. 4002, J 171. MD 3831. Srez Ludbreg: v. u. 8479, odd. gl. 7066, J 1092, MD 5974. Srez Našice: v. u. 13.059, odd. gl. 10.461, J 3300, MD 6113. Srez Diakovo: v. u. 14.151, odd. glasov 11.253, J 2021, MD 9209. Srez Sušak: v. u. 10.007, odd. glasov 7596, J 3845, MD 3374. Srez Krapina: odd. gl. 8560, J 136, MD 8424. Pogoji za nabiranja Zadnje čase so postala zdravilna zelišča nekakšna gospodarska moda. Nekattrniki celo upajo, da bi se moglo s primerno organizacijo nabiranja in prodaje teh zelišč znatno pomagati širokim Slojem zlasti v naši banovmi. Kmetijska družba je ustanovila lani poseben oddelek za nakup zdravilnih zelišč, letos pa izkuša železni-čarska nabavljalna zadruga pridobiti svoje člane za nabiranje zdravilnih rastlin, ki jih bo potem izkušala vnovčiti. Pravkar je izdala veledrogerija Jugofarma-cija v Zagrebu krasno opremljeno knjigo pod naslovom »Naše zdravilne bilje«, kjer najdemo glavne zdravilne rastline v prav dobrih barvastih slikah z vsemi potrebnimi navodili za njihovo nabiranje, sušenje in odpošiljanje. Tvrdka pravi, da se dado zdravilne rastline prav dobro vnovčiti v tujini.Po primernem izurjenju v nabiranju, sušenju in pakiranju zdravilnih rastlin, pravi v omenjeni knjigi tvrdka, bi se dal zagotoviti jiajsiromašnejšim slojem naroda, zlasti v ubožnih krajih, stalen, vse leto trajajoč dohodek, ki bi Srez Daruvar: v. u. 8259, odd. glasov 7153, J 3440, MD 3706. Srez Krk: odd. gl. 4430, J 2377, MD 1927, Mč 1, L 125. Srez Čakovec: odd. gl. 9987, J 1341, MD (doktor Hinko Krizman) 8641, Mč 5, L 0. Srez Varaždln: odd. gl. 13.164, J 1983, MD 11.181. Srez Pregrad: odd. gl. 764S, J 843, MD 6805. Srez Prelog: odd. gl. 9515, J 4691, MD 4821, Mč 1, L 2. Srez Zagreb okolica: odd. gl. 15.734, ^ 589, MD 15.145. Srez Delnice: odd. gl. 4703, J 758, MD 3941, Mč 1, L 3. Srez Pakrac: odd. gl. 7398, J 3334, MD (Va-lerijan Pribičevič) 4045, Mč 4, L 9. Srez Vrbovsko: odd. glasov 3888, J 1783, MD 2104, Mč 1, L 0. Srez Virovitica: v. u. 12.428, odd. gl. 10.450, J 3369, MD 7044. tudi znatno krepil s prinosom tujih vaiut našo trgovinsko bilanco. Preden se kdo loti kakšne nove gospodarske panoge, mora pomisliti zlasti dvoje: če bo dana v mejah verjetnosti možnost stalnega vnovčeva-nja pridelka in koliko se bo dalo pri tem delu zaslužiti. Možnost vnovčevanja zdravilnih rastlin je vsaj v današnjih razmerah dejansko podana, drugo pa je z zaslužkom pri tem delu. Poizvedovali smo o cenah teh rastlin in ugotovili, da kupujejo zdravilne rastline pri nas razni na-kupovalci po tako nizkih cenah, da znaša dobiček vmesnikov od nabiralca do lekarne nad 150 odstotkov prvotne, nabiralcu plačane cene. Da navedemo le en primer: lipovo cvetje se kupuje od nabiralcev povprečno po 10 Din za kilogram, lekarnar pa plača zanj 25 Din, ko ga kupi od drogerije. Edina pot k izboljšanju nakupnih cen in torej tudi vprašanja dobičkonosnosti nabiranja zdravilnih zelišč sploh je pač ista kakor pri vseh drugih kmetijskih pridelkih: skrajšati je treba pot od pridelovalca do rabnika. To bi se dalo tako doseči, da bi nabiralec prodajal naravnost veledrogerijam brez vseh vmesnikov. Vsi ti pač gledajo le na to, da bi pri svojem poslu čim več zaslužili Seveda }e to nemogoče vse dotlej, dokler ne bo mogoče zbrati večjHi količin zdravilnih rastlin v eni roki, kar se pravi: vse dotlej, dokler se ne bodo nabiralci v enem kraju združili. Nabiranje zdravilnih rastlin ni tako enostavno, kakor bi si kdo predstavljal, zakaj neprimerno nabrane in slabo posušene zdravilne rastline se sploh ne dado vnovčiti, kei nimajo zdravilnih učinkov, zaradi katerih jih seveda kupujejo lekarne. Najprej je treba zdravilne rastline dobro poznati in tudi vedeti, kakšni deli teh tastlin in ob katerem času se nabirajo in kako se sušijo. Prav pri sušenju zdravilnih rastlin se največ greši, ker mnogi sušijo rastline, pri katerih zahteva kupec zeleno barvo, na solncu, ki jim vzame njihovo barvo in s tem tudi uniči ves morda večtedenski nabiralčev trud. Iz vsega tega je jasno, da mora imeti nabiranje zdravilnih rastlin v vsakem kraju nekega vodnika, ki bo poznal vse te zahteve ter bo stal nabiralcem s svetom in pomočjo ob strani. Ne vemo, kaj pravi k temule predlogu višje šolsko oblastvo: Učiteljstvo osnovnih šol naj bi se najprej samo posvetilo preučevaniu zdravilnih rastlin in bi naj izpodbujaio in navajalo učence k pravilnemu nabiraniu, sušenju in odpošiltanju v skupnih pošiljkah. Tako bi se na eni strani seznanili otroci z važno panogo naravoslovja, z rastlinstvom, na drugi strani pa bi vršili učitelji na ta način, prav kakor že vršiio v sadjarstvu, čebelarstvu in drugih kmetijskih panogah prav važno delo, ki bi na eni strani prinašalo res lepe dohodke širokim narodnim plastem, na drugi strani pa bi m^no dvigalo ugled in vpliv učiteljskega stanu. Sodimo, da je naš predlog uvaževanja vreden in da pri količkaj dobri volji ni nezdružhiv z zakonitimi predpisi za učiteljsko službo. Naposled pač tudi ne bi preveč preobremenjeval sicer res zelo zaposljenega učiteljstva. Izdala se je. Ona: «Kaj bi storil, če bi ti nenadno umrla?« On: «To, kar bi storila ti, če bi jaz umrl.* Ona: «0, ti nesramnež. Pa si mi obljubljal, da se z drugo ne bi nikdar poročil.* dobičkonosnost zdravilnih zelišč «mFARAO NOV »Kaj si že spet malodušen?* je odvrnil Hudales. »Premišljam, kaj naj pomeni vrstni red zvezd.* »Najbrž jih je stavbnik kar tako raztresel po stropu*, je dejal Sodnik tja ^ božji dan. «To ne bo držalo. Pri zidanju svetišč so bili Egipčani od sile natančni. Zato mora lega solnca in meseca nekaj pomeniti. Toda kaj, to je vprašanje.* »Čakaj, nečesa sem se spomnil*, mu je segel Sodnik v besedo. »Ali niso imeli v dolini Nila pod templjem še posebnih podzemeljskih prostorov, kamor so vodili skriti vhodi?* «Da. Na primer pod templjem v Denderi*.* »Dobro. Morda je tudi tu tako. Ali solnce in mesec ne kažeta morda, kje je skrit vhod?* Hudales je tovariša presenečeno pogledal. To je bilo res mogoče. Samo kako naj skrivnostni namig razkrije. «Kaj če ne pomenijo zvezde kakšnih kam-nitnih plošč pod nami?* je menil Sodnik. Ne, to ni moglo biti. Tla so bila iz treh mogočnih plošč in presledki med njimi so bili zaliti z neko snovjo, ki je bila zelo podobna cementu. * Tempelj v Denderi v srednjem Egiptu je eden redkih, ki so ostali precej dobro ohranjeni. D E D I Č HL Potem so začeli natančneje preiskovati stene. Iznenada je Hudales presenečeno vzkliknil in pokazal na skupino ujetnikov, ki so bili upodobljeni v reliefu na steni. Klečali so na kolenih in s povzdignjenimi rokami prosili milosti. Štiri in dvajset jih je bilo in razvrščeni so bili v šestih vrstah po štirje. Hitro so prinesli svetilko bliže in začeli kam-nitne ujetnike ogledovali. Zdajci so odkrili, da sta imela oba ujetnika, ki sta ustrezala legi solnca in meseca komaj vidni razpoki v očeh. «Tu je skrivnost!* je veselo dejal Sodnik. »Pritisnimo na oči obeh ujetnikov, da bomo videli, kaj nam bodo povedale. Upam, da niso kakšna vrata na loputnico, skozi katera bi padli v globino in si polomili roke in noge. Kaj praviš, prijatelj?* »No, več kakor glavo nas ne more stati*, ga je potolažil Hudales. »Glava nam pa tako ne sedi preveč trdno na vratu. Huje bi se nam najbrž zgodilo, če bi iznova padli sovražnikom v roke. Torej pogum!* »Toda v kakšnem vrstnem redu naj pritisnemo.* »To je vendar samo ob sebi razumljivo. Najprej solnce, potem mesec. Torej: ena, dve...« Komaj sta pritisnila, že se je mogočna plošča v steni odmaknila nazaj in odprla se je zevajoča votlina, odkoder je bušil v sobano zatohel duh. Skrivnost stolpa je bila odkrita. Kam je vodila? Ko so se begunci nekoliko opomogli od presenečenja, sta hotela Uasif el Hajat in Sodnik kreniti v temni rov. Hudales pa ju je zadržal. »Ne delajta neumnosti*, ju je prosil. «Če vzamemo svetilko iz najsvetejšega, bodo ljudje že zarana zjutraj vedeli, da smo bili tu. Začeli nas bodo iskati in nas bodo takoj imeli.* •Toda luč moramo vendar imeti...» »Zunaj v shrambi je še obilo svetilk, ki jih ne bodo tako hitro pogrešili.* Ta nasvet je bil pameten in upoštevanja vreden. Zato so ga sprejeli, čeprav je mučila vse strašna nestrpnost. Živež so spravili v temni hodnik in ploščo za seboj spet zaprli. Veliko kamnitno kocko za njo so postavili tako, da skrivnih vat ni mogel nihče več od zunaj odpreti »Hrbet imamo zdaj zavarovan*, je pomirjeno dejal Sodnik. »Zdaj pa dalje, da bomo videli, kaj nas še čaka * Vsak je vzel nekaj živeža in za Sodnikom so krenili dalje po hodniku. Pot jih je vodila naravnost. Bila je nekoliko strma in v skalo vsekam Še zmeraj so se poznali na njej številni sledovi dlet. Za Sodnika je bil to eden izmed dokazov, da je kamenje oguje-niškega izvora, čeprav je vse kazalo, da mora ognjenik že dolgo mirovati. '*■ --oDOMOVINA« Politični pregled V petek se bodo v Bukarešti sestali zunanji ministri Balkanske zveze k rednemu posvetovanju. Glavni predmet razgovorov bodo sklepi in priporočila konference v Stresi v zvezi z nameravano sklenitvijo podu-navskega sporazuma. Med drugim se bo dalje obravnavalo vprašanje ponovne oborožitve Bolgarije in Madžarske. Posvetovanjem bo prisot-stvoval tudi ministrski predsednik in zunanji minister g. Bogoljub Jevtič. V nedeljo so bile po vse) Franciji občinske volitve, pri katerih je bilo treba izvoliti 450.000 občinskih svetnikov, v Parizu pa samo 90 na izpraznjena mesta. Za ta svetniška mesta sta se potegovala dva milijona kandidatov, dasi znaša število vseh volilcev okrog 10 milijonov, ker v Franciji ženske še nimajo volilne pravice. Volitve so potekle mirno. Le v Parizu so postavile ženske pred volilne prostore svoje žare in vabile volilce, naj glasujejo za žensko volilno pravico. Pri tem je prišlo do manjših rabuk, ker je policijsko obla-stvo ponekod izkušalo ženske razgnati in volilne žare odstraniti. Bilo je tudi nekaj aretacij, areti-ranke so pa bile kmalu izpuščene. Bistvenih iz-prememb volitve niso prinesle. V občinah z nad 5000 prebivalci so pridobili komunisti pet občin, izgubili niso nobene. Socialisti so pridobili eno, a izgubili 10. Izpremembe pri ostalih strankah so neznatne. Vseh občin ima Francija 30.S14. Zadnje dni so se v Parizu zaključila pogajanja za pogodbo med Francijo in Rusijo. Pogodbo sta podpisala francoski zunanji minister Laval in ruski poslanik Potemkin. Pogodba je varnostna in se z njo obe državi obvezujeta na vzajemno pomoč v primeru napada na eno ali drugo državo. Pogodba, ki ne krši določil dogovora o Društvu narodov, pomeni vsekako znaten korak k utrjenju miru na evropskem vzhodu. Po vesti z Dunaja se Avstrija krepko oborožuje. Doslej je imela avstrijska vojska Je štiri samostojne eskadrone konjenice, zdaj je pa sklenjeno, da se dva eskadrona združita v eno divizijo, vsaka divizija pa bo dobila še po en eskadron strojnih pušk. Pri gorskem topništvu bo vsaka št. 19 =========================== četrta baterija izpremenjena v samostojno baterijo težkega gorskega topništva. Uvede se znova čin kadeta, ki ga dobe vsi oni, ki bodo kot prostovoljci napravili vodniški zpit in prešli v rezervo redne vojske. V jeseni bo sprejetih veliko število gojencev v vojaško akademijo v Dunajskem Novem mestu, ker se znatno občuti pomanjkanje nižjih oficirjev. Iz Benetk poročajo, da je bilo posvetovanje Italije, Avstrije in Madžarske, ki se je začelo v soboto pod vodstvom italijanskega zunanjega tajnika Suvicha, avstrijskega zunanjega ministra Berger-VValdenegga in madžarskega zunanjega ministra Kanye in se v ponedeljek nadaljevalo, v torek zaključeno. Na posvetovanju so se pokazale velike razlike zahtev in naziranj, zlasti med stališčem Italije in Madžarske. Madžarska je zahtevala za pristop k podunavskemu dogovoru popolno enakopravnost z vsemi državami v Srednji Evropi, posebno zaščito madžarskih manjšin v sosednih državah, vsaj zagotovitev možnosti izprememb mirovne pogodbe in drugo. Pa tudi Avstrija je stavila razne zahteve, zlasti to, da bodi vprašanje vrnitve Habsburžanov izključno notranja zadeva Avstrije. Nasprotno pa je zastopala Italija stališče, da je treba najti vsaj v nekaterih točkah sporazum, ki bi zadovoljil tudi druge države, zlasti pa države Male antante, s katerimi je treba pri reševanju vprašanja Podunavja vsekakor računati. Kljub prvotnemu nesoglasju se je naposled vendar dosegel sporazum glede madžarskih zahtev. Madžarski listi pravijo, da se bo Italija zavzemala za to, da se Madžarski prizna neka enakopravnost v oboroževanju, da se dokončno spravi s sveta spor med Madžarsko in Jugoslavijo in da se v korist Madžarske rešijo še nekatere druge reči. Iz Moskve poročajo, da prispeta 20. t. m. v Moskvo češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš in rumun-skl zunanji minister dr. Titulescu, ki bosta imela razgovore z ruskimi državniki. Gre za sklenitev posebnega dogovora med Češkoslovaško in Rusijo na eni in med Rusijo in Malo antanto, odnosno Balkansko zvezo na drugi strani. Bil bi to varnostni dogovor. Razen tega bodo državniki razpravljali tudi o poglobitvi medsebojnih gospodarskih odnošajev. Stran 3 GOSPODARSTVO Tedenski tržni pregled GOVED. Na ljubljanskem sejmu so bile za kilogram žive teže nastopne cene: volom I. 3.50 do 4 Din, II. 2.75 do 3.50, III. 2 do 2.75 Din, kravam debe'im 2 do 2.50, klobasaricam 1.50 do 2 Din, teletom 4.50 do 5.50, svinjam 5 do 6.50 Din. Prasci za rejo, 6 do 12 tednov stari, so se prodajali po 85 do 140 Din za rilec. Na mariborskem sejmu pa so bile takele cene: debelim volom 2.75 do 3.50, poldebelim 2 do 2.25, plemenskim 2.50 do 3, bikom za klanje 2.25 do 2.50, klavnim kravam 2.50 do 3.50, plemenskim kravam 1 do 1.50, kravam za klobasarje 225 do 2.50, brejim kravam 2.50 do 3.25, mladi živini 3 do 4 Din, Mesne cene: volovsko meso I. 8 do 10, II. 6 do 8, meso bikov, krav in telic 4 do 6, telečje meso I. 8 do 10, II. 5 do 6, sveže svinjsko meso S do 12 Din za kilogram. SVINJE. Na mariborskem svinjskem trgu so se trgovali: prasci, 5 do 6 tednov stari, po 45 do 70 Din, 7 do 9 tednov stari, po 80 do 90 Din, 3 do 4 mesece, po 150 do 160, 5 do 7 mesecev, po 200 do 250, 8 do 10 mesecev, po 300 do 340, eno leto, po 480 do 500 Din; kilogram žive teže po 4 do 5.50, mrtve po 7 do 8.50 Din. HMELJ. V Žatcu na Češkoslovaškem se je povpraševanje po hmelju nekoliko povečalo. Cene so 1850 do 2100 češkoslovaških kron za 50 kg. Obrezovanje hmelja je v glavnem končano. Sejmi 12. maja: Koprivnik, Lemberg, Velika Loka, Zagorje ob Savi; 13. maja: Gradac v Beli krajini, Planina pri Sevnici, Poljčane, Slovenjgradec, Breg pri Ptuju, Ponikva, Studenice pri Poljčanah, Vrh (logaški srez), Vrhovec na Dolenjskem; 14. maja: Kamnik (samo za živino); 16. maja: Kočevska Reka, Krka, Lukovk, Moravče, Pilštanj, Razkrižje, Studenec (kršk srez), Tržič (samo za blago), Vojnik; 17. maja: Ljutomer. Vrednost denarja Na borzah smo dobili v devizah (z že všteto premijo v znesku 28.50 %): Ko so prehodili kakšnih dve sto korakov, so iznenada prišli do docela gladke plošče, ki jim je branila pot naprej. Toda z lahkoto so jo odrinili in potem spet zapahnili za seboj. Še dvakrat so prišli do enake ovire, potem pa so se znašii v srednjeveliki dvorani, ki je bila s stebri vred izklesana iz žive skale. Končala se je brez vrat na precej obsežni ploščadi. Ko so begunci stopili nanjo, so zagledali pod seboj temno jezero, nad seboj pa nočno nebo. Tedaj so odložili svoje tovore in se začeli objemati. »Rešeni«, je naposled vzkliknil Sodnik in prijel Neli okoli pasu. Z vsemi pljuči je vdihaval sveži zrak, ki mu je po potovanju po zatohlih hodnikih tako dobro del. «Kdo bi si bil kaj takega mislil! Zdaj se malo najejmo, potem pa ležimo. Tu nas ne bo mogel nihče motiti.» »Ali ne bi bilo bolje, če bi okolico nekoliko preiskali?« je vprašal nezaupni Uasif el Hajat. »Še kakšna druga pot bi utegnila voditi sem. Ljudem tam zunaj se ne bomo prav nič smilili, če nas bodo spet dobili v svoje roke. Zato moramo paziti, da se to ne zgodi.* »Mislim, da se nam ni treba prav nič bati*, je ugovarjal Hudales. «Hodnik in vsa ta skrivnostnost pričata, da je to zavetje določeno za skrajno silo, ker se v njem lahko majhna kopica brani dolge mesece. Zakaj so se ljudje lotili tega neizmerno težavnega dela, ko jim prav za prav ni treba misliti, da bi jih kdo napadel, mi je zaenkrat še uganka. Morda bomo to še zvedeli. Vsekako pa sem prepričan, da nam tu prav nič ne grozi.* Ali so Kopta te besede prepričale, se na njegovem obrazu ni moglo brati. Molčal je in po južini je mirno legel kakor vsi drugi. Ko so se spet zbudili, je že silil dan skozi stebre dvorane. Hitro so planili pokoncu, potolažili lakoto in šli ogledovat svojo utrdbo. Zlasti Neli je bila radovedna. Vse jo je zanimalo, vse je hotela vedeti. S ploščadi so lahko pregledali ogromno kotlino pod seboj do najmanjših podrobnosti. Kotlina je bila žrelo ugaslega ognjenika in je bila široka najmanj tisoč metrov. Njene stene so se dvigale na vseh koncih skoraj navpično, časih celo previsno, najmanj dve sto metrov visoko. Tla so bila nekoliko nagnjena proti ploščadi in na vseh straneh docela obrasla. Približno osem metrov pod sabo so videli majhno jezero, ki so ga že ponoči opazili. S terase je vodil okrogel hodnik okoli vse globeli. Kakšnih trideset korakov pred dvorano, kjer so spali, je segal v jezero dolg pomol. Na njegovem koncu se je slišalo zamolklo grgranje, ki so ga že ponoči čuli. Najbrž je tu jezero odtekalo. Ozke stopnice so vodile do nizkih vrat. Medtem ko je Sodnik radovedno silil dalje, je Hudales opazoval okolico in je opazil, da je skalnata stena na nekem koncu ometana in pokrita z daljšim napisom. Presenečeno je vzkliknil, ko si je napis nekoliko ogledal, in tudi prijatelji so obstali. «Kaj pa je?» so ga vprašali skoraj vsi trije hkratu. «Pojasnilo za vse, če se ne motim«, je odvrnil Hudales. »Počakajte malo, da napis preberem!* «Ali bo to dolgo trajalo?* je vprašal Sodnik nestrpno. «Morda pol ure.* «Potem pa je bolje, da gremo mi trije malo dalje. Morebiti odkrijemo kaj novega*, je predlagal Sodnik. «Ali ne bi bilo bolje, če bi počakali?* je ugovarjal Hudales. Kolikor sem mogel na prvi pogled ugotoviti, pripoveduje napis o nekem premakljivem kamnu. Utegnilo bi se zgoditi, da bi neopazno stopili na kakšen nevarei kraj in vsi zgrnieli v prepad ...» «Bomo že pazili. Pot po hodniku pač ne more biti nevarna... «Nerad vas puščam dalje, toda naj bo. Saj vidim, da se kar tresete od nestrpnosti.* »Ali je to kaj čudnega? Le hitro beri, da nam ne bo treba predolgo čakati*, je dejal naposled Sodnik. V petih minutah sta prišla do konca ploščadi. Odondod je vodila ozka, tlakovana steza med zelenje in palme, ki so bile kakor perjanice pod višnjevim tropskim nebom. V nadaljnjih petih minutah so prišli do izvira, ki je vrel iz tal. Sodnik je segel z roko v vodo čutil je, da je bila zelo topla, skoraj vroča. Potem je opazil 1 nizozemski goldinar za 29.68 do 29.82 Din; 1 nemško marko za 17.56 do 17.10 Din; 1 angleški funt šterling za 212.65 do214.71 Din; 1 ameriški dolar za 43.59 do 43.95 Din; 100 francoskih frankov za 269.60 do 291 Din; 100 češkoslovaških kron za 183.27 do 184.38 Din; 100 italijanskih lir za 361.35 do 364.43 Din. Avstrijski šiling se je trgoval v zasebnem kli-ringu po 8.80 do 8.90 Din. Vojna škoda se je trgovala v Zagrebu po 374 do 377 Din. Kratke vesti — Tretji mednarodni zbor hranilnic bo v času od 20. do 25. t. m. v Parizu. Udeležili se ga bodo tudi zastopniki jugoslovenskih denarnih zavodov. = Rok za zamenjavo tisočakov. Sredi februarja je Narodna banka objavila razglas, iz katerega je bilo razvidno, da so spet v prometu ponarejenci bankovcev po 1000 Din stare izdaje z dne 30. novembra 1920. Narodna banka je pozvala občinstvo, naj čimprej zamenja te stare bankovce za nove. V zvezi s tem so se raznesle govorice, da dne 4. maja letos poteče rok za zamenjavo teh bankovcev. Zadnji rok za zamenjavo teh bankovcev je 4. maj leta 1936., kakor je to razvidno tudi iz poročila Narodne banke za leto 1934. V letu 1935. poteče rok za zamenjavo samo za bankovce po 10 Din z datumom izdaje 1. novembra 1920. in za bankovca po 5 Din z raznimi datumi izdaje. Bankovci za 1000 Din, ki imajo dan izdaje 1. decembra 1931., ostanejo še nadalje v prometu. = Nemčija nam Je dolžna Iz trgovinskega prometa 300 milijonov dinarjev. Prebitek v kli-ringu z Nemčijo spet narašča. Dne 23. aprila je znašal 291 milijonov dinarjev ter se je do 30. aprila zmanjšal na 290 milijonov dinarjev. Do 3. maja pa je spet narasel in prvikrat dosegel 300 milijonov dinarjev. = Lepi dobički francoske družbe, ki Izkorišča naše rudnike zlata ob Peku. Francoski listi prinašajo podatke o poslovanju rudnikov ob reki Peku v naši državi. Družba, ki izkorišča rudnike, je bila osnovana leta 1933. z glavnico štirih milijonov francoskih frankov. Pri družbi ima večino francoski denar. V svojem prvem poslovnem letu je družba pridobila 166 kg 881 g finega zlata, kar je vrglo 840.403 franke čistega dobička. Upravni svet je sklenil predlagati, da se ta čisti dobiček porabi pretežno za nove naprave, ki so bile že Izvršene. Nove naprave omogočajo družbi me- sečno pridobivanje zlata v količini 25 kg. Ker se bodo še letos izvršile nadaljnje nove naprave, se bo pridobivanje zlata še povečalo. Po sporazumu družbe z našo Narodno banko je dovoljeno družbi izvoziti iz naše države protivrednost v devizah okoli 35 % pridobljenega zlata. PAŠKA VAS. (Smrtna kosa.) Na veliko noč smo pokopali v Gorejah 851etnega starčka, povsod spoštovanega Franca K1 a n č n i k a, po domače Škorca. Mož je bil posestnik lepe kmetije. Pred več leti je bil občinski odbornik. Svoječasno je večkrat vozil splave po Paki in Savinji na Hrvatsko. Zapustil je več otrok. Zena mu je bila umrla pred letom dni. Možu poštenjaku blag spomin! ŠT. ILJ PRI VELENJU. Nedavno nedeljo so naši gasilski igralci priredili dramo iz svetovne vojne «A njega ni...» Igra je dosegla izredno lep uspeh. Vsa čast vrlemu režiserju in igralcem, ki so rešili svoje naloge tako, da so upravičeno lahko ponosni. Igra se bo na splošno željo bržčas še večkrat ponovila. Uspela uprizoritev je bila jasen dokaz vsem, da četa lepo deluje. ŠT. LAMBERT. Gasilska četa priredi 12. t. m. proslavo gasilskega patrona svetega Florijana in veselico s plesom, pevskimi točkami in srečo-lovom. Dobitki bodo prav lepi. Cisti dobiček je namenjen za orodje. Vabljeni! DOMAČE NOVOSTI * Visoko odlikovanje kneza Arsena. Predsednik francoske republike je sprejel kneza Arsena in ga odlikoval z velikim križcem legije časti. Po odlikovanju je priredil predsednik Lebrun knezu Arsenu na čast svečan obed, ki so mu pri-sotstvovali razen našega poslanika v Parizu dr. Spalajkoviča najodličnejši predstavniki francoske javnosti. * Spomenik kralju Aleksandru v Harbinu. V Harbinu v Mandžuriji so pred dobrim mesecem na pobudo pravoslavnega škofa Nestorja sklenili zgraditi pravoslavno kapelico kot spomenik mučenikoma carju Nikolaju II. in našemu blago-pokojnemu kralju Aleksandru I. Kapelica bo zgrajena po načrtu inž. Oskolkova v staroruskem slogu. * Pruski ministrski predsednik Goring obišče Jugoslavijo. Zagrebške »Novosti« priobčujejo razgovor svojega berlinskega dopisnika s pruskim ministrskim predsednikom in vrhovnim poveljnikom nemškega letalstva generalom Go-ringom, ki je zelo navdušen za naravne lepote Jugoslavije. Goring je izjavil, da mu je bilo osebno zelo hudo, ker sta se morali dve tako hrabri vojski, kakor sta nemška in srbska, boriti druga proti drugi, iu sicer tem bolj, ker nikakor ni bilo potrebno, da se je Nemčija zavzela za umirajočo Avstro-Ogrsko. Dalje je Goring izjavil, da namerava v kratkem spet posetiti Jugoslavijo in da bo storjeno vse, da se prijateljstvo med obema državama še bolj poglobi. * Žrtve radgonske ustaje bodo počivale v domači zemlji. Občinska uprava trga Gornje Radgone je na seji 2. t. m. sklenila izvršiti izkop in prevoz zemskih ostankov žrtev staroavstrijske soldateske, ki so kot jugoslovenski nacionalisti padli pod svinčenkami 29. maja 1. 1918. v avstrijski Radgoni. V avstrijski Radgoni, kamor so bili med vojno postavili 97. tržaški pehotni polk, so služili takrat naši fantje iz Kranjske in Primorja. Pod vodstvom podoficirja Olipa, brata beograjskega odvetnika dr. Janka Olipa, ki je bil doma iz Radovljice in vnet član radovljiškega Sokola, se je pripravljal vojaški upor, kateremu pa so Avstrijci zaradi izdajnikov prišli prezgodaj na sled. Posledica je bila, da je moralo devet naših zavednih slovenskih fantov preliti svojo kri na pragu osvoboditve. Padli so klici: «Zivela Jugoslavija!« Medtem ko je radovljiški Sokol takoj po prevratu dal izkopati in prepeljati domov zem-ske ostanke voditelja vstaje in svojega dolgoletnega člana Olipa, so druge žrtve ostale pokopane na radgonskem pokopališču daleč od svojih domov. Dve žrtvi sta bili pred leti na prizadevanje svojcev izkopani in prepeljani v Piimorje. za ostalih šest, ki so Ukovič Rudolf, Melihen Andrej, Hvala Peter, Švab Anton, Frai Marko in Ver-lan L., vsi iz Primorja, pa se doslej ni nihče pobrigal. V Gornji Radgoni bodo zemski ostanki teh šestih položeni v nedeljo 12. t. m. dopoldne v skupen grob, ob katerem jim bo občina postavila primeren spomenik z imeni. * Denarna ureditev bratovskih skladnic. Minister za gozdove in rudnike dr. Svetislav Popo-vič je po sklepu ministrskega sveta izdal uredbo o preosnovi bratovskih skladnic in o denarni ure- še več podobnih vrelcev, iz vseh se je zlivala voda v malo jezero. Hudales je na drugem koncu jezera še zmeraj prebiral napis. Niso ga hoteli motiti in so se po drugi strani globeli vrnili na ploščad. «A!i ste že nazaj?« jih je vprašal, ko jih je spet opazil. «Kaj si se bal za nas?« «To ne, ker zdaj vem, da ni rtikakšnih skrivnostnih pasti. Zdaj pa poslušajte, kaj pripoveduje ta napis.« In začel je prevajati: «Pahripedt, faraon oaze dobrega Boga, govori tu svojemu sinu Neferherju in naslednikom svojega sina in duhovnikom in zaupnikom svojih potomcev, ki bodo vredni, da spoznajo to skrivnost. Poslušajte jo in skrijte jo v srcu! «Mir in sloga sta vladala v oazi dobrega Boga. kar je veliki kralj Nebseni privedel svoj narod sem. Sedem in dvajset niegovih naslednikov se je vrnilo k svojim očetom, ko so dolgo gledali srečo in blagostanje v deželi. Tedaj pa je prišla nesreča nad oazo dobrega Boga. Zemlja se je začela tresti, svetišče in hiše so se podrli in usahnilo je veliko jezero, ki je dotlej dajalo zemlji vlago in ljudem pijačo. Vsi sinovi dobrega Boga bi bili žalostno pomrli, če se ne bi bil zgodil čudež. Stena okrogle gore se je razpočila. Iz njene sredine je privrel potok, ki je dal za vse dovolj vode. Tedaj so se ljudje opogumili in popravili vso škodo, ki jo je napravil potres. «Spet sta vladala dolga leta mir in sreča, dokler nisem sedel na prestol jaz, triinpet-deseti naslednik velikega prednika Nebsenija. V deželi sem dobil razprtijo, kajti moj brat, ki se je rodil istega dne — njegovo ime naj izgine iz spomina ljudi — se je uprl proti meni. in si nabral obilo pristašev med mojim ljudstvom. Po hudem boju sem sovražnike premagal in potem storil nekaj, kar bo za bodočnost obvarovalo moje naslednike podobne usode. «Tole je moje delo: V steno okrogle gore sem dal vsekati rov, ki sega do dna jezera, ki se skriva v gori. Odtod sem dal izkopati vodoraven rov navzven in po njem spustil vodo. Razpoko v gori, po kateri je voda dotlej tekla, sem dal zazidati, da ne more nihče več vdreti v osrčje gore od zunaj. Potem sem dal izkopati še en rov nad prvim, da bi napravil skriven dohod do jezera. Ljudje, ki so to zidali, so vzeli svojo skrivnost v grob. Le jaz jo poznam in maloštevilni moji svetovalci, ki sem jim jo zaupal. «Zdaj poslušajte moj ukaz. Če bo nastal še kdaj upor med ljudstvom — dobri Bog naj to prepreči! — in ga ne boste mogli zatreti, pojdite vsi, ki poznate skrivnost okrogle gore, sem in zaprite dohode za seboj. Potem stopite na pomol ob ploščadi in izderite klin, ki drži veliko skalo nad odtokom. Zaprla bo odtok in voda se bo dvignila. Vi se umaknite v shrambe in čakajte, da bo začelo ljudstvo, ki bo oropano pijače, prositi za milost in odpuščanje. Potem mu dajte spet vode po višjem rovu. Samo tanki zid morate razbiti in vsa voda, kar je bo odveč, bo hitro odtekla. »Varujte skrivnost, ki vam daje oblast nad ljudstvom in ne odkrijte jo nikomur, ne otrokom ne prijateljem ne staršem ne bratom. Samo tisti naj jo zvedo, ki jih bo kralj za to določil. To je moj nasvet in moj ukaz. To sem dal napisati na skalo jaz, Pahripedt, faraon oaze dobrega Boga, v štiriinosemdesetem letu svojega življenja in triinšestdesetem svoje vlade.« »Juhej! Zmaga je naša!« je vzkliknil Sodnik v prekipevajočem veselju. «Zdaj imamo pa te ljudi v rokah! Kar lepo jim bomo zapr!i vodovod in pokoriti se nam bodo morali!« «Da, na skoraj čudežen način smo se rešili iz godlje«, je odvrnil Hudales. «In zarod izdajalca Nebsenija bo naposled občutil maščevanje«, je besno dodal Uasif el Hajat. Oba učenjaka sta ga molče pogledala. Čudno se jima je zdelo, da divja v srcu tega moža, ki sta mu prisegla zavezništvo, samo grda maščevalna strast in da ne občuti niti najmanj hvaležnosti do usode, ki jim je dala tako mogočno orožje v roke. ditvi pokojninskega sklada za dravsko banovino. V smislu te uredbe se ustanovi poseben osrednji sklad, iz katerega se bodo pokrivali primanjkljaji poedinih bratovskih skladnic. Ta osrednji sklad bo dobival dohodke iz lOodstotnega doprinosa od vseli prispevkov, ki se plačujejo za pokojninsko zavarovanje bratovskih skladnic, nadalje s posebno takso na oni črni premog in koks, ki se uvažata iz tujine preko rečnih pristanišč, in sicer po 40 Din na tono črnega premoga in po 50 Din na tono koksa. Pokojninski sklad za dravsko banovino, uveden leta 1920. kot dopolnilo za staro-upokojene rudarje, železničarje in druge, se ukine. Njegovo premoženje preide na glavno bratov-sko skladnico v Ljubljani, ki prevzame tudi vse njegove obveze nasproti SUZOR in železniškemu humanitarnemu skladu v Zagrebu in nasproti pokojninskemu zavodu v Ljubljani. V pokritje teh obvez se bodo pobirale posebne doklade na premog iz rudnikov dfavske banovine. * Ublaženi« uredbe glede draginjskih doklad. Lani 11. aprila je izšla znana uredba o znižanju draginjskih doklad za primere, ko je v državni službi več članov iste rodbine. Pozneje so izšle take uredbe tudi glede banovinskih in občinskih uslužbencev. Proti temu ukrepu je nastal takoj hud odpor, ker je prinesel na eni strani poslabšanje že tako težavnega položaja mnogih uradniških družin, na drugi strani pa država od tega ni imela nobene koristi, saj so se ojebni izdatki po tej uredbi celo znatno povečali. Mnoga skupna gospodinjstva so bila s tem uničena. Ker je praksa pokazala, da rodi ta uredba samo slabe posledice, je zdaj ministrski svet na predlog finančnega ministra sklenil, da v bodoče skupno gospodinjstvo s starši ne bo več vplivalo na višino njihovih prejemkov. Ta sklep stopi v veljavo 1. junija. * Poset francoskega brodovja. Te dni je priplula v Napoli prva divizija francoskega sredozemskega brodovja pod vodstvom vrhovnega poveljnika admirala Mougeta. Dne 22. t. m. pri-pluje ta divizija v Split in ostane v naših vodah do 28. t. m. Komandant admiral Mouget poseti s svojim štabom uradno kneza namestnika Pavla. 4 Huda pozeba zaradi slane v preteklem tednu. Prve dneve maja, ko bi morala biti že precejšnja toplota, je skoro po vseh krajih na Slovenskem nastal hud mraz in večkratna slana je naredila veliko škodo na polju, v sadovnjakih in vinogradih. V Ljutomeru so imeli v začetku En poizkus Vas bo prepričaj da je Samovad pralni prašek, ki je izdelan na podlagi olivnega olja, najboljši. Poizkusite! Zahtevajte vedno Samorad pralni prašek! prejšnjega tedna celo osem stopinj pod ničlo. Največ so trpeli sadovnjaki in ponekod vinogradu Cisto so pozebli orehi ter tu in tam v nižjih legah vinogradi. Jablane se na več krajih k sreči še niso razcvetele. Najhuje občutijo to nesrečo vinogradniki, ki jim daje vino edini dohodek. * Vsedržavnl zbor mesarjev bo letos v Zagrebu. Prisotstvovali mu bodo mesarji iz vseh krajev države. Obravnavale se bodo stanovske zadeve, ker je gospodarska stiska hudo zadela tudi mesarsko obrt. Dan zbora še ni določen. Najbrž bo zbor sredi julija. * Sodni poziv — brezplačen vozni listek. Pravosodno ministrstvo je izdalo na podlagi finančnega zakona odlok, da osebe s sodnimi pozivi lahko brezplačno potujejo po železnicah. Onim, ki dobe od sodišča pozive, v bodoče ne bo treba več kupovati listkov. * Najdba rimskega groba v Ptuju. Dne 30. aprila je hlapec Vinko Strafela v bližini hiralnice oral njivo. Ko je rezal zadnjo brazdo, je plug obtičal ob skali. Začeli so kopati !n našli dobro ohranjen rimski grob, v katerem so bili človeško okostje, razni bakreni okraski in nekaj bakrenega denarja iz dobe rimskega cesarja Konstantina, ki je vladal od 1. 306 do 1. 337. po Kristusovem rojstvu. Tik sarkofaga pa so izkopali dobro ohranjeno okostje konjske glave, iz česar se da sklepati, da je bil pokopani rimski oficir. Sarkofag in v njem najdeni denar so spravili v muzej. * Tiranov «Razbojnlk Guzaj» oproščen. Na vsem bivšem Spodnjem Štajerskem je že nad dve leti vladalo veliko zanimanje, kako se bo končala pravda zaradi »Razbojnika Guzaja«. Mariborska tiskarna sv. Cirila je tožila Ernesta Ti- rana, šolskega upravitelja v Ljubečni pri Celju, po zakonu o zaščiti avtorske svojine, češ da je svojo znano ljudsko igro posnel po povesti »Gu-zaju«, ki jo je bil napisal Janoš Goleč. Razbojnik Guzaj je na Štajerskem že skoro pravljična oseba. Bil je svoje vrste hajduk, ki je strašil in napadal premožne in dajal siromakom. Tako vsaj ga slika ljudska govorica. Ernest Tiran je bil prvotno obsojen na odškodnino tiskarni. Zoper sodbo ie bil viožen nato priziv in je apelacijsko sodišče v Ljubljani odredilo novo razpravo. Za izvedenca je določilo Vladimira Levstika in profesorja Šesta, tiskarna pa je predlagala dr. Dor-nika in profesorja dr. Slodnjaka. Izvedenci so skoro soglasno potrdili, da je toženčeva igra »Razbojnik Guzaj* samostojno delo. Pisatelj Tiran je bil oproščen in je tako za svoje delo, k! je doseglo na mnogih odrih velike uspehe, dobil polno zadoščenje. * Iluda avtomobilska nesreča. Blizu Maren-berga se je pripetila v nedeljo avtomobilska nesreča. Volilni agitatorji so se pri svojem delu posluževali tudi avtomobilov, s katerimi so prevažali volilce na volišče. Tako je vozil Slavko Rutar na velikem tovornem avtomobilu 20 oseb po strmem klancu proti Mareiibergu. Sredi strmine pa so na nesrečo zavore odpovedale in avtomobil je s silno brzino drvel v dolino. Nekateri volilci so v strahu poskakali z drvečega vozila, druge pa je nekaj sekund kesneje doletela nesreča. Na ostrem ovinku je avtomobil zadel z vso silo v kup gramoza. Sunek je povzročil, da se je avtomobil večkrat zakotalil in nato pokopal pod seboj ljudi. Najhuje so poškodovani posestnik Franc Koli od Sv. Treh kraljev, ki se v slovenjgraški bolnišnici bori s smrtjo, šolski sluga Ivan Albreht: Gozd si umiDd noge V družini je Francek najmlajši in ima zato poglavitno besedo. Zlatka in Milan mu časih malce zavidata ta izjemni položaj, a v splošnem mu ga celo sama utrjujeta. Je namreč križ s temle Franckom, ko ga vse zanima, kar bi ga po maminem mnenju sploh ne smelo, pa še najbolj! Ura, pravi mama, je predmet, ki naj ne bo otrokom nič mar, Francek pa je čisto drugačnih misli. Zanj je ura skrivnost, ki jo je treba do kraja pregledati in spoznati. Kadar je le malo sam v sobi, brž postavi stol in zleze k veliki stenski uri. Kaj je to v njej, da dela ves božji dan tako potrpežljivo tik-tak, tik-tak? Kdo je enonogi popotnik pod njo z veliko rumeno glavo in čemu roma venomer z desne na levo in z leve na desno tik-tak, tik-tak? Pa kako to rahlo zveni iz skrivnostne omare! Ali si pravijo pravljice drobcene vile? Ali si nevidni palčki svirajo za kratek čas? Semtertja škrtne drrrk, pa se oglasi bim, bim, včasih le na kratko, drugič na dolgo. Francek mora vse to videti, zato zleze na stol, prime za glavo enonogega romarja in potegne... Brirrr! 1 Toliko da še plane mama ob pravem času in reši malega učenjaka, sicer bi ga tiktakajoča omara z vsemi skrivnostmi vred lopnila po gla-yi! Mama je huda, Francek joka, Zlatka in Milan tolažita, le ura molči. Ne tiktaka, ne bije, ne svira, le na steno naslonjena strmi po sobi in molči. Rumenemu romarju se je skrivila edina noga in tudi glavo je nagnil na stran. »Zakaj se kuj'a?» hoče vedeti Francek, ko ga potolažijo in mu otarejo solze. Saj res, Francek se tudi nikoli ne sme kujati, če mu ni kaj prav. Cemu bi se oni pod uro smel! Mama, Zlatka in Milan mu tolmačijo vsak po svoje. Deček posluša zdaj tega, zdaj onega, se ozira po uri in ponavlja: «Zakaj?» Pa pristopi mama, prime Francka za kodrce na sencih in čisto lahno potegne. »Aj, a}, boli!» »Tudi onega je bolelo, ko si ga vlekel.« »Pa ga nisem za lase, ko jih nima«, se na-kremži Francek. Zlatka in Milan mu pomagata. Kaj neki mama misli, da malega tako potegne za laske? To vendar boli... «Boii», kujavo potrdi bratec in se oklene sestre, češ: »Noge se mi pa le niso skrivile, ko me je mama vlekla za laske.« Vsi štirje se zasmejejo. Francek se ne meni več za bolečino in mama se sprijazni z mislijo, da bo pokvarjeno uro treba poslati k urarju. Kmalu je vse pozabljeno in Franckova veljava zaradi tega ne utrpi niti za las. Sicer pa mali ne ukrene vselej tako narobe kakor z uro. Pride jesen, ko se začno meglena jutra in hladni dnevi. Listje rdi, rumeni in lahno šušljaje odpada. Francek gleda, opazuje in občuduje. Gozd, ki je bil vse poletje lepo zelen, iz dneva v dan bolj izpreininja lice .., »Zakaj?« vprašuje mali. «Ker se mu bliža čas počitka«, uči mama. »Ali pojde spat?« »Da. Bogec ga še potem čez in čez pregrn* z lepo belo odejo.* Francek gleda skozi okno, spet razmišlja in se nasmehne: «Kdaj si bo pa noge umil?« «Kako?» se nasmehne mama. »No, z umazanimi nogami vendar ne pojde v posteljo — Saj si moram tudi jaz vsak večer, umiti noge.« »Seveda.« «Potem si jih bo moral tudi gozd«, zaploska mali in se stisne k materi. »Ali pojdeva gledat »Ne vem.» «Oh, mamica, saj bom prav priden.* . «Bomo videli.* «Res bom priden.« «Pa se zmočiš, ako pojdeš tedaj ven.* »Misliš?* se zavzame sinko. Z dlanjo si važno podpre glavico, češ' Emil Knez iz Marenberga, ki ima nalomljena rebra in zlomljeno desnico, a tretji ponesrečenec ima zlomljeni obe roki. Vsi ostali so dobili le manjše poškodbe. * Sedemletna deklica žrtev ognja. V Štajn-grovi se je vnela pri štedilniku obleka sedemletni hčerki želarja Franca Fekonje. Dekletce je dobilo strašne opekline in mu tudi pomoč v bolnišnici ni pomagala. Umrlo je drugi dan po nesreči v mariborski bolnišnici. * Požar na Prekorju. Te dni ponoči je nastal požar v gospodarskem poslopju posestnika po domače Kmeta na Prekorju pri Celju. Ogenj je hitro objel vse gospodarsko poslopje in ga upe-pelil do tal. Gasilcem iz Škofje vasi in Gaberja je po hudih naporih uspelo rešiti stanovanjsko hišo in svinjak. Ogenj je nastal po nesrečnem naključju. Ko je namreč šel gospodar s svetilko v hlev, se je spotaknil in padel. Svetilka se je razbila in petrolej se je takoj vnel. Ogenj se je razširil na slamo, nato pa na vse poslopje. * Huda nesreča v Trnovljah. V nedeljo zjutraj se je nameravala trgovka in gostilničarka v Trnovljah Josipina Fazarinčeva peljati v Celje v cerkev. Stopila je na voz pred hlapcem in sedla. Konj je potegnil in zdirjal, na ovinku se je voz prevrnil in Fazarinčeva je zletela z voza. Pri padcu si je zlomila levo nogo, dobda močan udarec v bok in hude notranje poškodhe. Z reševalnim avtom so jo prepeljali v celjsko bolnišnico. * Samomor zaradi bolezni. V desno sence se je ustrelil 29Ietni trgovinski pomočnik Herman Koletnik iz Nove vasi in umrl za pcškodbami. Vzrok samomora je bil obup zaradi neozdravljive jetike. * Velik požar v Vodicah. V torek zgodaj zjutraj je začelo goreti v Vodicah gospodarsko poslopje znanega posestnika in opekarna rja Feliksa Tavčarja. Prvi je opazil ogenj pek Silvester Jagodic, ki je o tem obvestil cerkovnika, da je začel zvoniti plat zvona in zdramil vod'ške gasilce, ki so naglo pohiteli na pogorišče. Kmalu za njimi so prišli na pomoč tudi gasilci iz Smlednika in Zapog z motorkama. Kljub vsem nano-rom pa gasilci gospodarskega poslopja niso mogli rešiti. Ogenj je bil nedvbmno podtaknjen, saj je zlobni požigalec že pred mesecem dni poizkušal zažgati Tavčarjevo gos >odarsko poslopie. * Smrt pod avtomobilom. Grozna nesreča se je pripetila v noči pred 1. majem na Križnem vrhu, med Poljčanami in Slovensko Bistrico blizu Vutajeve gostilne. Železniški delavec Mastuišek Jurij, uslužben kot pomožni progovni Čuvaj, se je vračal kakor običajno po 17. uri z dela proti domu na Zgornjo Brežnico. Med potjo se je ustavil na Križnem vrhu. Tam so fantje postavljali prvomajski mlaj, pa jim je pomagal tudi Mastin-šek in se v družbi nekoliko pomudil. Z nočjo se je vračal sam proti domu. Kmalu nato so ga našli razmesarjenega sredi ceste. Povozil ga je avto. Kako se je vse zgodilo, je nejasno, zlasti ker ne vedo za avto, ki ga je povozil. Pokojnik, ki je štel 48 let, je bil vesten delavec. Zapušča ženo in otroke. * Smrten padec božjastnika. Nedavno se je smrtno ponesrečil 521etni Robert Strašek, sin znanega čevljarskega mojstra g. Štefana Straška v Celju, stanujoč na Cankarjevi cesti. Ko je šel iz stanovanja, je dobil na stopnicah v pritličju napad božjasti in je padel tako nesrečno na tlak v veži, da si je prebil lobanjo. Ponesrečenca so prenesli v stanovanje, kjer pa je kmalu umrl. „JAJNINE" Ta izborna jed naše domače tovarne «Pekatete» (makaroni, špageti in juline zakuhe) se vsepovsod po naši državi razpečavajo. Povsod jih vidimo v izložbah: v Zagrebu, Beogradu, Skoplju, Splitu in vseh drugih mestih in po deželi. To je najboljši dokaz, kako se njih poraba širi in kako priljubljene so postale občinstvu. * Smrtna žrtev Turnca. Priljubljena plezalna tura Turne pod Šmarno goro, kjer sta se pred leti smrtno ponesrečila dva planinca, je spet zahtevala žrtev. Skoro z vrha je strmoglavil v globino 191etni knjigoveški vajenec Mirko Dovič iz Male vasi pri Ježici, uslužben v Ljubljani. Prepeljan v ljubljansko bolnišnico, je ponesrečenec kmalu izdihnil. * Hlodi so ga stisnili do smrti. 27letni posestnikov sin Alojzij Jamnik s Turjaka je peljal težko naložen voz hlodov. Nenadno sta se mu splašila konja. Zaradi dira se je pretrgala veriga in hlodi so zdrknili z voza ter padli na nesrečnega Jam-nika, ki ga .ie stisnilo čez prsa, da mu je vdrlo koš, med hlode pa je prišla tudi glava. Fant je nezavesten obležal. Reševalci iz Ljubljane, ki so prihiteli na kraj nesreče, so ga sicer dobili še, živega, a med prevozom je nesiečnik izdihnil. Zato so truplo pustili v Želimljah in se s praznim vozom vrnili v Ljubljano. * Smrtna nesreča pri podiranja poslopja. V Dovžah se je pri podiranju gospodarskega po- slopja porušilo leseno ogrodje in pokopalo pod seboj tesarskega vajenca Franca Borovnika, ki so ga izpod ruševin izvlekli mrtvega. * Svinja je povrgla 23 mladičev. Kmet Igna-tije Mihajlovič v Grabovcu blizu Karlovca ima svinjo, ki je povrgla 23 mladičev. Seveda je bila vsa vas na nogah, saj se kaj takega ne pripeti vsak dan. * Kolesar pod vozom. V nedeljo se je peljala iz Ljubljane družba štirih gospodov na zaprav-ljivčku proti Pijavi gorici. Na nepojasnjen način je prišel pod voz v Pijavi gorici kolesar Valentin Kopač, po rodu iz Škofje Loke, in obležal na cesti z razbito glavo. Poškodovanca je prepeljal neki zasebni avtomobil v ljubljansko bolnišnico. * Otrok je utonil v kadi. Krojaškemu mojstru Hrovatiču Alojziju, stanujočemu v Staničevi ulici v Ljubljani, se je dogodila huda nesreča. Sinček mu je na vrtu padel v kad, napolnjeno z vodo, in utonil. * Požar v Razvanju. V noči na petek je nastal požar na gospodarskem poslopju posestnika Franca Cernega v Razvanju pri Mariboru. Gasili so gasilci iz Razvanja, Bohove, Maribora, Pobrežja in Radvanja ter preprečili večjo nesrečo. Zgorelo pa je gospodarsko poslopje z vsemi napravami vred. * Orožnlški podnarednik po nesreči ustreljen. Orožniški podnarednik Kozjek, ki je bil svoje-časno uslužben pri orožniški postaji pri Zgornji Sveti Kungoti, kjer je bil splošno priljubljen, je bil potem prestavljen v Kozje. Prav te dni bi se morala izvršiti selitev in bi se preselila k njemu njegova mlada žena ga. Marica. Podnarednik je bil nekaj dni prej na važnem službenem poslu v kozjanskih hribih, kjer so orožniki vršili zasledovanje neke vlomilske tolpe. Da bi se zasledovanje vršilo čim bolj nemoteno, se je Kozjek preoblekel v navadno obleko. V noči pa je bil po nesreči ustreljen v trebuh. Za priljubljenim orožnikom žalujejo vsi, ki so ga poznali. * Splav se je potopil. Nedavno je plavalo mimo Ptuja več splavov iz Koroške v Srbijo. Zelo nevaren kraj za splavarje so pečine v Dravi pri Vičavi. Med pečine je zašel en splav in ga je razbilo, tako da je spodnji del splava utonil, medtem ko je ves les, ki je bil na vrhu prosto naložen, zaplaval po Dravi. Šest splavarjev je s splava hitro skoč'lo v deročo Dravo, ki k sreči tam ni globoka. Največ lesa so rešili v Ptuju pri dravskem mostu. Seveda pa trpi lastnik lesa še vedno precejšnjo škodo. Da se preprečijo take «Ali bo gozd čofotal okrog sebe, ko si bo umival noge?« »Kajpak. Saj vidiš, kako je velik.« «Nikar ne misli, mamica!* odkima deček. »Bogec mu ne bo dovolil čofotati in škropiti. To naj te nič ne skrbi. Veš, silno rad bi pa le videl gozd, ko si bo umival noge.« »Zakaj pa, Francek?« «Da bi slišal, kako se bo jokal«, se zasmeje mali in v očeh se mu zaiskri hudomušna pored-nost. «Saj je on tudi mene poslušal, kadar sem jokal.* »Misliš, da res tudi gozd kdaj joka?« se mu smejeta sestra in brat. »Seveda joka. Saj se Zlatka tudi še rada kdaj poemeri, čeprav je že velika. Ali ni res, mama?* Mama pritrdi, sestra se malo nejevoljno na-šobi, Milan pa v smeh: «Zdaj bo Zlatka huda nate * »Zakaj?* ga Francek jasno pogleda. «Saj sem samo povedal, kar je res. Ali ne, Zlatica?« V bratčevem glasu je polno tople nežnosti in sestra se mu mora nasmehniti. Tak je Francek, ki mu minevajo dnevi v igri in smehu in joku. Vse hoče videti in vedeti, vse hoče razumeti in po razgovorih z mamo, sestro ali bratcem so sobe polne njegovega neumornega: »Zakaj?« Dnevi se med tem krčijo, hlad je vedno bolj pster, megle iz dneva v dan gostejše. Samo krog poldneva malo primrči solnce, a njegovi žarki so medli in kakor dremavi. Gozd odlaga lepi jesenski plašč. Drevje moli gole veje kakor proseče roke v sivino. Kadar hoče kdo malemu ponagajafi, ga vpraša, kako si bo neki gozd umil svoje velikanske noge. Deček skomigne z rameni in ga prezirljivo pogleda, kakor bi hotel reči: «Kaj ti veš, ko tega ne razumeš!« On sam seveda vse ve. Preden kdo leže v posteljo, si mora umiti noge. Kakšne pa bi bile sicer rjuhe in odeja? Nobena mama ne pusti otroka z umazanimi nogami v posteljo. In gozd menda ni brez mame. O, mu bo že posvetila, ako je ne bo takoj ubogal! Pogledala ga bo tako jezno, da se bo kar stresel. Francek gleda in čaka. Listja-obleke že skoraj ni več na drevju in mrzlega jutra je vse polje odeto v slano. Čez nekaj dni je gozd že bel. «Joj, Se je že umil«, se čudi Francek. «No, vidiš, jokal pa ni«, ga poboža mama in se zadovoljno smehlja. Menda odslej tudi Francek ne joka več, ko si umiva noge, preden gre spat. Menda, pravim; sicer pa bi bilo treba vpiašati mamo. Žaloigra. Gašperček je prvič v gledališču. Na odru umre junak. Zavesa pade. Gašperček: «Mamica, ali moramo tudi za pogrebom?« Soteščan: Začarani sod Šaljiva zgodba. Bilo je v tistih dobrih časih, katerih naši očetje ne morejo pozabiti. Celo zemlja je takrat menda bolje obrodila. Ljudje so mnogo pridelali, zato so imeli vsega v izobilju. Živeli pa so skromno in preprosto, saj je še danes znan nekdanji ljudski izrek, ki pravi: »Zganci streho pre-dero, štruklji pa po svetu poženo...» . Sadje v onih zlatih časih na kmetih mnogo zaleglo. Kuhali so krhlje in suhe hruške; voda, v kateri se je kuhalo sadje, pa jim je gasila žejo. Odpadke ali nagnito sadje so namakali za žganje, mošta pa še niso povsod poznali. V Jesenje, prijazno gorsko vasico, je prišel sadjevec iz tujine. Orač je služil tamkaj pri vojakih. Doma si je omislil stiskalnico, korito in tolkače — vse, kar je potrebno za stiskanje sadja. Vaščani so ga gledali po strani, češ da uničuje božje darove. Pijače pa potem niso mogli prehvaliti. Sod v Oračevi kleti je bil fantom iz Jesenja izkušnjava. Nekega večera so se zmenili na vasi, da mu ga bodo odnesli. Bilo je na veliko noč, ko se pijača res prileže žejnemu grlu. Pa je imel grm ušesa. Za njim je poslušal fante Oračev hlapec, ki ga fantje niso marali v družbo. Brž je povedal gospodarju, kdo bo pil iz njegovega soda. S tako lahkoto in hitrostjo doseči tako belo perilo je mogoče samo z RIVIERA terpentinovim milom ki je izdelano na podlagi olivnega olja. nesreče, bi bilo umestno, da se namestijo v strugi posebni znaki tam, kjer je voda neprimerna za splave. * Nesreča otročička. Iz Zamostca pri Sodra-žici so pripeljali v ljubljansko bolnišnico komaj 19 mesecev starega Maroltovega Milančka, ki je v kuhinji zvrnil velik lonec kropa nase in se hudo oparil po obrazu, životu in rokah. * Ogenj ie nastal v eni izmed zadnjih noči pri posestniku Planinšku v Spodnjih Pleterjih in upepelil gospodarsko poslopje do tal. * Dva požara. Pred dnevi je zgorelo v Jare-nini gospodarsko poslopje mariborskega trgovca g. Misite. Gasiti so pomagali tudi mariborski gasilci. — V Vrhlogi je -gorel kozolec posestnika S. Jurija Mlakerja. * Berač pod tramvajem. Te dni se je pripetila na Celovški cesti v Ljubljani huda tramvajska nesreča. Proti robu mestne meje teče tramvajska proga po Celovški cesti ponekod v tako neposredni bližini hiš, da mora človek, ki pride iz hiše, stopiti s praga domala naravnost na tračnice. Tam je neznan star berač pritiskal na kljuke. Ko je stopil iz Pintarjeve trgovine v eni izmed hiš na levi strani ceste malo dalje od gostilne Zvezde, je pridrvel mimo tramvajski voz. Berač, ki očitno ni zadosti poznal kraja, je stopil na sredo tračnic naravnost pred voz, ki ga je v trenutku podrl in potegnil s seboj. Čeprav je voznik, ki ga po ugotovitvah policije ne zadene nikaka krivda, takoj zavrl, so neznanega starčka pobrali že vsega krvavega in nezavestnega izpred voza. Na pomoč poklicani reševalci so ga takoj prepeljali v bolnišnico. Ker je ponesrečenec vozil s seboj majhen voziček, v katerem je imel različno kramo, je policija voziček preiskala in našla poselsko knjižico, po kateri je lahko ugotovila ime ponesrečenca. Piše se Franc Činžar; štel je 60 let in pristojen je bil v Cerklje na Gorenjskem. + Zastrupljenje. Pri posestnici Hrovačanovi v Gabrovljah pri Zrečah je zbolela telica na vra-ničnem prisadu. Sosed Železinger je telico zaklal. Ko pa jo je razkosaval, se je tudi sam zastrupil in potem okužil ženo in hčerko. Vse tri so morali prepeljati v celjsko bolnišnico. * Velik požar pri Domžalah. Te dni popoldne je nastal v Stobu velik požar, ki je uničil gospodarsko poslopje Avgusta Habjana. Zažgali so otroci, ki so se igrali z vžigalicami. Habjanovi otroci so bili sami doma. Mimo je prišla petletna Nežka, hčerka soseda Valentina H-ibjana, ki jo Orač je bil šaljiv in navihan. Takoj je odstranil iz kleti sadjevec; na ono mesto pa je postavil prazen sod ter ga napolnil z deževnico iz vodnjaka. Barva deževnice je prav sličila pristnemu sadnemu moštu. Pri Škrjančku je imela vaška mladina svoje nočno shajališče. Tukaj so gospodarili otroci, kakor so hoteli. Materi je celo ugajalo, ako so imele njene hčere, Micka, Francka in Ančka, mnogo obiskovalcev. «Saj jih imamo za možitev«, je rekla večkrat možu, ki jo je zavrnil: »Fantje pri nas le vasujejo, neveste pojdejo pa drugam izbirat...» Tisto veliko noč so nakuhali pri Škrjančku mesa in napekli potic, da je bilo veseije. Med dekleti in vaškimi razposajenci se je pletel tajen dogovor. Pripravljali so se na domačo zabavo, ki naj bi se bila vršila zvečer na velikonočni ponedeljek. Fantje so predlagali: «Dajte nam kruha in mesa, mi bomo pa preskrbeli pijače!® »Jej, tega pa že ne!« Škrjanka je zaslutila nevarnost. »Orač vas bo nasukal...» ♦Saj ne bo vedel», so menili, «Tatu mora človek držati, pa še takrat se rad izmuzne. Kdo ve, koga bo osumil! Za mošt pa se Orač ne boji, saj niti kleti ne zaklepa.« Velikonočni ponedeljek je ugašal v večernem mraku. Pri Škrjančku je škripala harmonika. Miza je bila obložena z raznimi dobrotami. je oče poslal po vžigalice. Dekletce je sosedovim otrokom posodilo vžigalice in otroci so pričeli zažigati najprej travo, ki pa ni gorela, nato pa steljo, ki se je seveda vnela. Požar so prihiteli gasit domači in okoliški gasilci ter ga omejili, ker je grozila še večja škoda, saj so bila sosedova poslopja le en meter oddaljena od požara. Zanimivo je, da je pred 40 leti nastal prav tam požar, ki so ga prav tako zanetili otroci, in se je razširil tako, da je upepelil poslopja 13 gospodarjem. * Slab dimnik kriv požara. V Lobnici je bil velik požar, ki je nastal v hiši posestnice Ivane Fantje so se šalili in plesali. Potili so se kakor ob košnji. Kdaj pa kdaj je kdo pogledal skozi odprto okno proti Oraču, kjer je kmalu po deveti uri ugasnila luč — dokaz, da so odšli k počitku. Tedaj so se spogledali in pomenili s tajnimi znaki. Treba je bilo vse izvesti, kakor so se dogovorili. Z izmišljenimi izgovori so odhajali počasi drug za drugim. Vrnili so se s sodčkom ter ga postavili na klop k peči. »Brž pipo!« je zahteval Sinolinov Blaže, ki je bil najbolj žejen. »Pa skledo! Škoda vsake kapljice, ki bi se razlila«, je hitel drugi. Sod je bil naglo nastavljen. Škrjanka je že ponujala bokal, da bi ji natoČili pijače. «Škaf prinesite!« je silil Blaže. »Pa korec za zajemanje!« Micka mu je ugodila namesto matere. Ko je bil škaf napolnjen do vrha, ga je Blaže postavil na mizo. »Kako lepo diši!« je hvalila Francka. »In lepo barvo ima«, je dostavila Ančka. »Ko olje!« Blaže je zajel in nesel korec k ustom. Toda hitro ga je odmaknil. Pijačo, ki jo je imel že v ustih, je izpljunil. «Ali ni?« so ga vpraševali. »Pokusi«, je namignil najbližjemu tovanšu. Fant je pokusil. Obraz se mu je spačil. Zajel je še tretji in vsi po vrsti, ne da bi kdo Jamnikarjeve ter je poleg stanovanjske hiše upepelil še gospodarsko poslopje. Požar je povzročil slab dimnik. * Možnar mu je razbil roko. Pri Sv. Ani se je nevarno ponesrečil 181etni posestnikov sin Ivan Hozner. Nabijal je možnar, pod katerega je prišlo nekaj zrn smodnika, ki se je zaradi udarcev vnel. Pri tem se je vnel tudi smodnik v možnarju in eksplozija je raznesla Hoznerju levico. Prepeljali so ga v bolnišnico. * Zvon so zaplenili zaradi kljukastih križev. Livarna zvonov Biihl v Račah je ulila šest zvo- zinil kako besedo. Izdale so jih šele ženske, ki so se začele posmehovati. «Zdaj pa imamo hudirja«, se je Blaže praskal za ušesi. «I se obrnite naravnost na sresko načelstvo, kjer vas bodo gotovo prav poučiii, ali se tudi vam lahko odpusti kazen. Logarovci. Za prizadetega je boljše, če se taka reč ne obravnava v listu. Porazgovorite se med seboj. Pristava. Zgodba je premalenkostna. Zabljek. Vaš dopis je tako nerazločen, da ga je težavno prebrati in dognati iz njega jedro vsebine. Rešitev ugank iz velikonočne številke Zid: Mačka spredaj liže, zadaj praska. Posetnica: Prijatelj «Domovine». Računska uganka: Prvi je imel 120, drugi pa 80 dinarjev. Številnica: Številke 1 do 25 (ključ!) zamenjaj s črkami A do Z (a = 1, b = 2, c = 3, č = 4 itd.), pa dobiš: Mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most. Šaljivka: Sokol. Odreži glavo — prvo črko — in rep — zadnjo črko, pa ti bo ostalo «oko», Črkovnica: Začneš v spodnjem levem kotlin čitaš potem počez v smeri puščice: Najvei sveta otrokom sliši Slave. Naše uganke so, kakor vid;mo, delale hude preglavice ugankarjem. Od vseh rešitev, ki smo jih prejeli, sta vse pravilno rešila edino Ignac P i v e c iz Vrat pri Javorju in Franc Š t i -g 1 i c od Sv. Primoža pri Ljubnem ob Savinji. Pet jih je potem pravilno rešil Franc R ra niža r. upokojeni rudar iz Gladbecka v Nemčiji. Po več so jih rešili še: Olga Kežmanova iz Kapel pri Dobovi, Maiija Bo ga t a je v a iz Kranja in Marija Drnovškova iz Lok pri Trbovljah. Drugi ugankaiji so žal rešili pravilno le po eno ali tudi nobene uganke. Kodak kamera« «p ki stane samo Din /D Naposled je le prišel čas, ko si bo lahko vsakdo nabavil fotografično kamero. Sedaj si lahko tudi Vi privoščite vse veselje, ki ga drugi že uživajo pri fotografiranju. Kodak Baby*Brownie kamera je tako enostavna pri uporabi, da tudi otrok posnema z njo dobre slike. Zahtevajte od najbližjega trgovca 8 fotografskimi potrebščinami, da Vam pokaže Kodak Baby-Brownie kamero. Format slike je zelo lep, velikost pa 4x 6.5 cm. Uporabljajte vedno Kodakove ali Pathejeve filme, s katerimi boste dosegli dobre posnetke. ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Moč navade. Deset let je zahajal vsak večer k ženi svojega prijatelja. Ko je prijatelj umrl, so vsi mislili, da se bo z vdovo poročil. Tega pa ni storil. Nekoč so ga vprašali, zakaj se ne oženi s prijateljevo vdovo. «Kje bi pa preživljal večere, če bi se oženil z njo?» je odgovoril. Cigan in kokošL Vprašali so starega cigana, kakšne kokoši se mu vidijo lepše, bele ali črne. «Vsaka vrsta ima svoje prednosti,« je odgovoril, «belo človek laže najde, črno pa laže skrije...» Nežen ljubimec. Prodajalec orožja: «Kakšnega kalibra naj bodo šibre?« Nesrečno zaljubljeni: «Ne predebele, ker jih kupujem za nežen spol.« V šoli. Učitelj: «Če ti da mati dvajset dinarjev in ti naroči kupiti v trgovini za petnajst dinarjev sladkorja, koliko dobiš nazaj?- Mihec: «Nič.» Učitelj: »Kako to?« Mihec: »Ker smo trgovcu dolžni pet dinarjev.« Advokatov sinko. Učitelj pokara advokatovega sinčka, ker ni dovolj marljiv. «Če se kmalu ne poboljšaš,« mu zagrozi, «pojdem k tvojemu očki in se pomenim z njim.« «Jaz bi na vašem mestu tega ne storil, ker moj očka računa za vsak nasvet 50 Dir Razumljivo. A: «Zakaj pa zmerom hočeš več pojesti kakor iaz?« B: «Zato, ker sem dve leti starejši od tebe!« A: «Vidiš, prav zato bi moral manj jesti, saj si začel jesti celi dve leti pred menoj!« Pomota. Urša: «Vaš mož je prišel ponoči zelo pozno domov.« Neža: «Kaj ste ga tudi vi slišali?« Urša: «Njega ne, pač pa vas.« Moderni nomadi. Učiteljica: «Torej ljudje, ki brez miru potujejo iz kraja v kraj, se imenujejo nomadi. Kdo zna povedati kakšen primer?« Nežica: «Služkinje.» Poznavalec žen. Gašper: «Pomisli, ko sem prišel včeraj domov, mi je pripravila žena, ne da bi kaj rekel, copate, zakurila je v peči, natlačila mi pipo ...» Boltežar: «To je lepo. No, in koliko stane njen novi klobuk?« Pomladno prebujenje. Stric: »Mihec, ali mi lahko poveš, zakaj nam je pomladi tako lahko pri srcu?» Mihec: »Ker nam ni treba več nositi zimske obleke!« Otroška usta. Mamica: »Ti lenoba, ali te ni sram, da še ležiš, ko ti že solnce sije na posteljo!« Sinko: »Mamica, ali lahko še malo poležim in se sramujem?« V šoli. «Koliko let šteje človek, ki se je rodil leta 1895.?« vpraša učiteljica učenca. »To je odvisno od tega, ali je moški ali ženska«, odgovori učenec. Prisego držL A: «Prisegel sem svoji ženi, da ne bom več ponoči hodil domov.« B: «In držiš prisego?« A: «Seveda jo držim. Zdaj prihajam domov zjutraj...» Dober odgovor. A: »Ali vas ne moti bradavica na nosu?« B: «Bradavica me ne moti, pač pa me moti, da se vsak bedak obregne ob njo.» Zaušnico bi že lahko oddal. Blagajnik (davkarije z dežele vrnivšemu se izterjevalcu): «To, kar ste oddali denarja, je manj, kakor bi bili morali izterjati. Ali je to vse, kar ste dobili?« Izterjevalec: «Gospod blagajnik, oddal bi vam lahko še nekaj, ako je vaša želja — krepko zaušnico, ki sem jih dobil od kmetov v hribih.« Vabilo na 41. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Mariji Snežni na Velki, r. z. z n. z.) ki bo v soboto dne 18. maja 1935. ob 14. url v zadružni pisarni. Dnevni red: 1.) Poročilo načelništva in nadzorništva. 2.) Citanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 3.) Odobritev računskega zaključka za leto 1934. 4.) Volitev načelništva in nadzorništva. 5.) Slučajnosti. * * * Ako ta občni zbor ob določenem času ne bi bil sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ob vsakem številu članov, odnosno zastopanih deležev. «T v . ,v, JMacelnistvo. Izgubljen prst vendar rešena noga bolečine nog so vedno nevarne" pravi zdravnik Preglejte svoje noge še nocoj! Iščite naslednje simptome; rdečica in občutljivost med prsti, koža na nogah je lahko vlažna, razpokana ali luskinasta z neprijetnim vonjem in neznosno srbečico. Ce se to zanemari, lahko nastane nevarna bolezen nog. To je nekdo moral plačati z izgubo prsta, predno je pričel z primernim zdravljenjem. Ukrenite takoj, kar je potrebno. Pomočite noge v toplo vodo, kateri ste dodali dovoljno količino Saltrat Rodella, da je voda postala bela. Ta močno antiseptična kisi-kova kopelj za noge učinkuje takoj. Kisik prodre v znojnice ter uničuje tisočere skrite kali. Vnetje takoj preneha, razpokline pa zacelijo. Ta zdravilna sol prodre do korenin kurjih očes ki jih lahko potem brez bolečin s prsti odstranite. Debela koža oa se tako zmehča, da jo lahko odstranite z nohtom. Ta kisikova kopelj za noge obnavlja krvni obtok, krepi slabotne sklepe ter vrača zdravje bolnim nogam. Saltrat Rodell se prodaja v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah po neznatni ceni. BREZFLAČNO. Na podlagi posebne?« dogovora s izdelovatelji tabko sedaj vsak čitatelj tega lista dobi brezplačno zadostno količino Saltrat Rodella. Pišite še danes. Ne nošiliajte denarja. Naslov: M. Neumann, service 22-C, Zagreb, Boškovičeva ul. 44. [ M£l NEl^HERO LD zalMARIBORH^J -1 TOVARNE GLASBIL aMBaH MALI OGLASI Posnemalnike in brzoparilnike daje na obročna odplačila «Tehn.a», Ljubljana, Mestni ttg št. 25. Sprejema potnike. Izredno dobro in poceni dobite oblačila, moško perilo itd. pri Preskerju V Ljubljani na Petra cesti št 14. Popolnoma brezplačno dobite začetek prekrasnega romana «V naročju sreče«, če še danes pišete upravi «Družinskega tednika« v Ljubljani, Tyrševa cesta št. 28/1.