likaj* rmi iU rU#" M
4«lj ia
,DJ HolidiJ«. F
VETA
glasilo slovenske narodne podporne jednote
UrvdalAki U apravallki pr%
•Uri: MST 8. UttndaU a».
OfflM ef paMlcaUoa: 8M7 Mo. UkinUU iti Tsltphoa«: Lawndato 4<ll.
^VEAR XII. ruar	CHICAGO, 1LL., torek, 24. junija (June 24) ,9,9.
3«b.«r^o. $400 STEV.—NUMBER 148.
umdmr porinil (No. 148) «mhor>B«<i h^bT^T ( r> i " T	____—————-———.
-I C Uctob" 6. ^17. oo filo «t tko Po.t Offk« pf Chlcogo, llllooU By or4.r of I K. Pro«i4.ol. A. S. BurU.00, Po.tm..fr Goo.rol.
Acc.pt.nc. for ntilini ot apocial »t. «f	,. . ,-;	-	'*"	. ,	,..	-
P *>e po*U«« P™** for in »oction 1103, Act of Oet. 3. 1317, .otkori.o4 oo Jun. 14. 131«.
Zavezniki ne marajo več nemških protestnih not.
k	1
Velika trojica odbila prošnjo za podaljšanje časa.| Nova memška delegacija na potu v Versailles. Priprave za pod-pisanje miru. Baurejeva vlada se je udala in podpiše brezpogojno. VVilson pripravljen za odhod.
ITALIJA JE DOBILA I OZEMLJE V AZIJI,
Pariz, 23. jun. — Nova nemška vladu je danes zjutraj poslal drugo noto zaveznikom s prošnjo, di podaljšajo ultimatum, ki pote-k nocoj. Nemci bi radi, da jim zavetniki dajo še 48 ur časa, predno odule nova delegacija v Versail-lth podpisat mirovno pogodbo. Wihon, Clenieneeau in Lloyd George so takoj odbili prošnjo in odgovorili s kratko noto, da ne dajo nobenih koncesij vec in da uaj nemška vlada oficijelno naznani v določenem času, da podpise pogodbo, ako noče trpeti posledic
Nemška nota se obenem glasi, da je vlada nemške republike pripravljena podpisati pogodbo na podlagi sklepa narodne skupščine v \Veimarju, ne more pa primati treh točk (227.288 in 229), da je nemško ljudstvo zakrivilo vojno in du se morajo vsled tega zagovarjat i gotove osebe pre l zavezniškim sodiščem.
Zavezniki pričakujejo, da jc da.ies konec vseh protestov c Weimarja in da l>o nemška vladn poročila, da sprejme brezpogojno vse pogoje predbo poteče do
VSA NEMŠKA FLOTA JE NA DNU MORJA.
Nemški admiral, zvest tradiciji, da "ne sme biti predaje," je potopil ladje.
VSIDRALIfiCE JE ZDAJ VARNO.
NE-
V zameno za Reko in Dalmaeijo? Avstrija se pogaja zaradi Tirolske in sporazum je blizo.
DEMONSTRACIJE V ITALIJI PROTI NITTIJU.
na Dunaju, je odšel v Inompst. Jfcen m...YaJtd tmifi	^jop -bo.k^Hral z »stoiki
Ijaio za ceremonije podpisan ja
mirovne pogodbe. Nova nemško delegacija ne bo mogla priti tako liit^o v Versaillcs, da bi bil mir podpisan jntri, podpisan pa bo fotovo v sredo ali najkasneje v »'•eirtek. Pod pisan je sc ho izvršilo v glasovili Zrcalni dvorani ver-*ai'eskc palače -in navzočih bo o-krog 400 oseb.
Weimar, Nemčija, 23. jun. — Nova nemška vlada pod načelni-itvom (lustava Bauerja bo sprejela mir brezpogojno. To je danes absolutno gotovo. Značilno je /e d« jc izpuščen tajnik kolonij v novem kabinetu, kar pomeni, da jf vlada priznala izgubo nemških kolonij.
Dr. Herman Mneller, tajnik zunanjih zadev, odide še danes na flu nove delegacije v Versailles, kjr podpiše mirovno pogodbo.
je sprva nameravala obvezi tajnika mirovne delegncijc *lr II llaimhauaena, ki jc ostal v W*nillPMit da podpiše mir v ime-iii Nemčije, toda zavezniki zahtevo. da podpišejo edino pravilno pooblaščeni delegatje.
'•rof Mrockdorf-liaTitzau je re-*>wiiral kot zunanji tajnik in kot '»"•••biik delegacije.
Itauerjev kabinet je bil sestaven v soboto zvečer po dolgem mučnem zborovanju narodne skupščine. Novi kabinet je scatav-'i"" i/, večinskih socialistov in "'"''nlistov (klerikalcev), toda ^•■uiski socialisti imajo veliko ve-'in"'• s«mo trije klerikalci so vzc-" »>estn. Dcmokratje ho odkloni.i ""letovanje v kabinetu, ker oni "»sprotujejo podpisan ju mirovne Popmlhe, kakršne je.
^•eraj popoldne je Bauer v na-rfH,ni "kupščini predložil program J",v* vlade, ki pa je z malimi raz-lki""i nadaljevanje Scheideman novega programa. Nato je apeli-r,t »a zbornico, da sprejme mi-;ov'" pogoje kljub temu, da so rivi, ni Dejal jc med drujfim:
s'njirno pred invazijo Nem'i J* in sedanji trenotek je za nas življenja ali smrti Zad 'Ji^rat v svobodni Nemčiji po-' "lignem glas protesta proti mi ' r,»*'!ja in uničenja, proti po 1 amoodločevanja In pr". 'SMi*n>n]u nemškega Ijud-
Pariz, 23. jun. — Cenzurirano brzojavka iz Rima se glasi, da jc mirovna konferenca dovolila Italiji teritorijalne koncesije v Mali Aziji, Na dotičnem ozemlju se nu hajajo bogati premogokopi, ki dajejo na miljone ton premogu letno. Tukaj se smatra, da je It lilija najhrže dobila dotične koncesije v zameno zu Reko in dalmatinsko obrežje, katerega Wilson nikakor noče prepustiti anektira-nju.
Dunaj, 23. jun. — Po zanesljivih informacijah se vprašanje južne Tirolske ugodno rešuje med Nem. Avstrijo iu Itulijo. General Segre, načelnik italijanske misije'
Nemcev na južnem Tirolskem Dr. Otto Bauer, avstrijski tajnik zunanjih zadev, jc predložil, la sc nemški del južne Tirobke nevtralizira in Italija je pričela resno vpoštevati ta predlog, kajti z ozirom nn napeto razmerje z Jugoslavijo bi Italijani rudi dosegli prijateljstvo z Avstrijo.
Rim, 23. jun. — Italijansko časopisje, ki podpira Orlandove anc-ksistične težnje, silovito protes-i-ra, da bi, Kit 1 i načeloval novi vla di. "Giomale d'Italija." Sonui-nov organ, in "Hpocho" vpijeta, da Nit ti vodi "zaroto proti narodnim aspiracijam Italije."
Tomasso Tittoni, Gugliemo Mar-coni in Vittorio Scialoia so novi mirovni delegatje, ki odidejo v Pariz.
Ki
M'r je rekel, da zadnje za modifikacij« v mirovni
tei). M
OSEMURNI DELAVNIK V LE 0I8LATURI.
Springfield, IU. — Predloga, ki določa 8-urni delavnik za ženske, jc propadla. Privatnim interesom sc je spolnila njih goreča želja. Delavstvo nc bo odnehalo dokler ne bo postava, ki tloloča osemurni delavnik sprejeta.
Lcgislaturna zbornica je sprejela zakonsko predlogo, ki dovoljuje mestnemu svetu, da mesto raz deli v pasove: v pas za stanovni-ke in pas za tovarne. Če bo senat sprejel to predlogo in jo podpisuj governer, bo meatni svet ime. pravico, razdeliti mesto v tovar uiške in stanovanjske okru je. Za predlogo so se najbolj interesira li zeinljiščni trgovri.
MIR IN ZAKON PROTI SPIJO NA ti.
London, 23. jun. — Vprašanje, kdo jc odgovoren zu "samomor" nemške mornarice, rešeno, Nemški admiral Ueuter, ki je po veljeval moštvu na Interniranem
- hrodovju, je včeraj sam priznal.
/X /dti je ukazu I potopiti ludje, ko je prejel napačno poročilo, da jn premirje končano in du sc ponovi vojna. Ker je pa vedel, du mor nariea mora končno priti v roke zaveznikov, je »»stal zvest *turi tradiciji nemških pomorščakov, da morajo iti na dno z ladjami na mesto da bi sc podali.
^Včerajšnje poročilo udmiralilc-te, da so nekatere ladje rešene, ui bilo popolno. Vse ludje so imele votlo in potopile so sc prej. predno so jib vlačilne ladje pri vlekle k bregu. Drednutku " Buden" je šlu na dno v Stvanston liuvu, kamor so jo vlekli. Niti ena nemška bojna ladja ni ostala na površju; večinoma so potopljene uu plitvem tuko , dn juderniki gledajo ven i/, vode. Nemci so torej dosegli dva namena: potopili so ladje in obenem so zamašili vsi-d ral išče v Scupa Flowu, v katerem je zdaj plovba nemogoča dokler ue odstranijo dij todu po izjavi mnogih mornn-riš.iih inženirjev je dvoudjivo, če jib bodo sploh mogli dvigniti uli razstreliti.
Med streljanjem na čolne z nemškimi mornarji so Angleži 'i-bili šest iu rauUL deset, (,)alali Nemci so vjetniki na*angle*ki bojni ladji "Koyal Sovercign.'*
Politični kn»gi v laindouit so zdaj v skrbeh, kako sc bo Anglijn iznebilu odgovornosti, ker je pr • mulo pazila na nemške ladje. Mornariški častniki pravijo, du hi bilo potopijeifje lahko preprečilo Admiralitcla je pu v svojem poro čilu ?.c namignila, da odgovornost leži na onih. ki so sestavili pogoj" za premirje, torej na vm-!i zave: nikili ki niso določili nobene stiaže niti nadzorstva zu kapitu Hrano nemško brodovje.
"Daily Kzpress" čestita eliten ti ki se je na ta način rešila velike zadrege, kaj da bo počela z ladjami. Mornariški ekspert Ar thur II. Poliču jc pa vzbudil pr-senečeuje. ko jc v svojem članku Weekly Dispatchu" razkril fakt, da niso Angleži ves čas voj ne v jeli več kot eno samo nemško bojno' ladjo iu še ta jc bila pot a p ljuča. Nemci so s<* držali -vojega sturegu pravila, da rajši ladjo potope, kakor da hi se podali. To ko pokazali v bitkah pri .lutlandu
iu pri Falklandovih otokih, ko ho
pognali na dno ladje in ranjenci vred, varnosti zajetja.
Atlantic City, N. J.
eija
Kon ven-
PODROBNOSTI O REVOLTI! TAKTIKA BRZO-
FRANGOZOV V SE-BASVOPOLU.
Francoski admiral je obljubil, da ne bo več napadov na sovjet, toda pozneje je anedel besedo.
400 REBELNIH VOJAKOV A-RETIRANIH V ANGLIJI.
/. uioši vo.ni ki so bile v n
VOLNA PO 61 CENTOV FUNT.
Rochester, Ind. Tukaj so ir Kovci plačevali volno po tile fon' Volna jc torej za 4 do 6 centov cene ja kot lani. Po tej ceni so pla
Sevali Ic najboljšo volno, drnve vrste volno so plačevali I«' po "
centov funt.
Čudno je, da tovarnarji, ki i/ delujejo obleke, naznanjajo, la bo(|o pribodnjc leto .tale navadne obleke od petdeset do pet m se Jennlesel dolarjev, ko pada cen« surovinam. Delavske mezde niso <>ik povišane, da bil« tuka podn. ohlek upravičena Stvar ,/
'Ameriške delavske federa-
• ij,." je sprejela rezolucijo, da L|w|a, da bodo kmalu poMale P" ,kti preklicani, ki so se smatrali ,aV4. pro!j profil a rst v-u z.va p« lejanja po zakonu	tlJ(||
mirnem ča»u. da
■ i življenj
aKti prf
za kaznjiva dejanja po za
proti špijonaži, ko mi sklene m»r j^grortujejo |Heira/i ___ ——•	škili potrebščin.
ŠTEVILO JE NARASTLO.	RA JE gPHEJKI.A
——" r/1	. trSsKO VOLILNO PRAVICO
Tnacaloosa, Ala - /daj »n do ŽENSKO
gnali, da je bilo izgubljenih o-m'
Stockludm, .Švedska. — (lz poročila I. D. Levina). Dobil sem iiatunčne podatke o revolti fran-cosltih pomorščakov v Sebantopo-lu nu letošnjo velikonočno nedeljo. Posledica rcvolte je bila, da je francosko bojno brodovje x zavezniškimi četami na suhem vred za-pustilo rusko obrežje ('ruega morja.
Na velikonočno nedeljo je 350 mornarjev zupustilo francoNfte »Irci mit ke v sebustopolskem pristanišču, stopilo ua suho iu korakalo po mestu z rdečimi zastavami med prepevanjem marseljo-ze iu s klici "Živeli boljševiki!" Pomorščakom se je takoj pridružilo veliko število ruskih delavcev in slavi je je bilo veliko. Demonstrant jc so pa naleteli na čc-tn francoskih in grških vojakov, ki so pričeli streljati. Aest rebel-nili pomorščakov je obležalo mrtvili iu Kl ranjenih; ostali so se vkrcali nazaj na bojne ladje.
Hcvolia je dosegla, da sta sc admiral Auiette, poveljnik fran-epske flote in polkovnik Tiasen, poveljnik francoskih Čet, pričela PPgujoti z zastopniki sovjet a v Sthualo|Mtlu, katerim sta načelo-valu Dibenko in Astakov. Admi ral Ametlc jc izjavil, du so zavezniki pripravljeni izprazniti Se basih pui iu vse črnouiorako obrežje. t>od pogojem, da KehaNto|>ol lic sme biti oporišče za siibmarinile. Dalje je h^avil Amcite, da je francoske vlada voljna odpoklica: l v mi avoje čete z meja sovjetske republike čim prejme zagotovila, da sovjetska vlada ne bo vodila ofenzive proti ententi, da bo zavezniškim državljanom v Rusi ii zajamčena osebna svoboda iu da sovjetska vlada odpravi teroristično taktiko napram svojim političnim nasprotnikom.
"Naš namen nI, da bi se vmešavali \ notranje zadeve Husije," je dejal admiral. "Zdaj vidimo, d.i v«" ljudstvo podpira sovjetsko rc publiko."
Nadalje je obljubil admiral, du zavezniki ne bodo več pomagali ruskim protlrevoluelonarnlm četam lil podpUul je obvezo sovjetskim delegatom, da uiti ena zavez uiška bojna ladje ne priplove več v sebastopolsko luko. Končno jc A met te Izjavil pred svojim odhodom: "Francosko ljudstvo jc silo vojne iu jo hoče končati."
Zavezniki pu niso oslnli pri on-Ijubah admirala Auietteja, K.i ko'1 hilro so odšli Francozi, mi se pojavile najfViiem morju britlške bojne ladje, ki m» blokirale vse ru sko obrežje. Kritiškemu hrodovj i, med katerim je tudi največja drednutku "(Jueen Klizabcib", so sc kmalu pridružile francoske iu rumimske linije, ki zdaj krlžarlji po ("Vncin morju in uslavijo vsa ko trgovsko ladjo. Celo parnlkl, ki vozijo jabolka in ribe s Krimu v Odeso, so ustavljeni iu blago j< zaplenjeno.
London, 23. jun. - Angleške čete v taborišču Kutton v Hurreyu. ki »o že desel dni v stanju revol te. mi včeraj organiairale sv»»j od bor, ki je izjavil, da vojaki ne bo do več Milulirali čaatnikom. Ktmt Iu potem sla prišla v taborišče dva bataljona drugega vojaštva s strojnicami Aretiranih je bilo inn rrbelfiih vojakov, med ka»" | runi mi tudi odborniki, d<ičim j« I »lilo Jhisi drugih m«^/ poslanih » 'itlioriščH v Doverju' in 1'atiter rnrrvju Vzrok revolte je, ker vo LaM noč e jo ili v Francijo.
JAVNIH 0RU2B.
Z lainjivimi veatmi o aUvki hode
jo prepridati svet, da je brao-javua služba numralna.
USLUŽBENCI ZAHTEVAJO PRIZNANJE OROANIZA
cmji.
Chioago, 111. — Strokovna orga nizacija brzojavnih ualužheiteev je podula izjavo, da brzojavne družbe prihajajo r. lažnjivimi ia-javanil ^ stavki v javnost. Naj prvo so družbe farbalc javnost, da brzojavni uslužbenci zapuščajo svojo strokovno organizacijo. Po teli vesteh so lagale, da ni noben uslužhcucc zaŠtrajkal, Takoj zatem so pa družbe storile vsakovrstne obljube štrajkarjem, du sc vrnejo na delo.
Družbe Izjavljajo, da je brzojavna služba normalna. Na to trditev odgovarja strokovna orga-nizacija brzojavnih uslužbencev, da je bila odposlana brzojavka zu poizkušnjo iz nekega mesta v O-klahouii dne 17. junija, ki še ni dospela nn adreso v Chicagu do 20. junija. Pošiljatelj brzojavke jc plačal fl7c za brzojavko iu ima potrdilo, da jc oddal brzojavko.
Organizacija izjavlja, da bo stavka trajala, dokler ne bodo priznane'pravice, do katerih je po izjavi predsednika \Vilsona uprti vlčcii vsak delavc. Z drugimi be seda mi to pomeni, dn hrz.ojavni uslužbenci zahtevajo priznanje strokovne organizacije.
Slišijo se glasovi, da odpotuje odbor, sestavljen iz članov "Ameriške delavske federacija" v Wushlngton, dn vpliva na poštarju Hurlesonu, da prizna zahteva brzojavnih uslužbencev,
DružlVe Vrfhb f*Jav! odbornikov' strokovne organizacije izjavljajo, da se brzojavna služba vrši uur-malno. Kaj razume družba pod ber.edama "normalna služba," je seveda velika uganka, kl jo lahko reši le družba.
Vsakemu človeku x normalno pametjo je znano, da služba ne m«.re biti normalna, če so zastav* ka'i brzojavni uslužbenci.
ZDRAVNIKI 0 TUBERKULOZI.
Atlantic Olty, Pa. — Na konvenciji "Ameriške družbe proli tuberkulozi" so z.dravnikl raz pravljall o sredstvih, s katerimi bi se dalo najuspešnejše nastopili proti jetiki, ki Jc poznana ludi pod Imenom prolelarska bolezen, ker so večinoma samo delavci žr Ive le bolezni.
John A. Lapp iz Chicaga je de jul: "Ta veliki problem ne bo re šcii med delavci, dokler ne bo u vedeno zavarovanje proti boleznini. Delavci ue morejo preucha'i x delom za toliko čusa. da se po polnoma ozdravijo, ker imajo le za nekaj dni ali tednov za svoja potrebe Kadi tega je treba stori li nekaj, da delavci dobe sredstva, ki so potrebna zs življenje, kadar so bolni."
Vsi, ki v resnici poznajo razum re, v katerih žive delavci, so pritrdili Lappu iu priznali potrebo zavarovanja proti boleznim, /i zavarovanje proti boleznim govori slo tehtnih razlogov, medtem ko so ru/logi, ki jih navajajo nasprotniki zavarovanja, le uavi de/ni.
DELAVČEVA USODA.
Valparaiao, Ind 50 letni Wll-liani HaUlein je |»omagal pn mikiiiti težko jekleno blagajno id pošti Ponesreči je padla blagajna nanj iu ga zmečkala, da je oliležsl mrtev ua iiicdIu.
KOMPAN1JA JE PROSTOVOLJ NO POVIŠALA MEZDO
NESREČE ZAHTEVAJO VEC ŽRTEV KOT VOJNA,
Po izjavi rudniških inšenirjev ao nenreOe zahteva le štirikrat toliko žrtev kot vojna v istem času.
TUKAJ JE PRAVO POLJE ZA PA0IFI8TE
Duluth, Minn. Rudniški iu šenlrjl iz Wiseuusina, Michigana iu Minncsote so ohdrlavall konferenco, ua kateri so postavili frazo "Safely first" v pravo luč.
F; K. Morris, tu jnik varstvenega sveta, je dejal, da je hilo v de vetuajstih mescih uliilih .'tli,000 t meriških vojakov na evropskem bojišču. V tem času je pu bilo v Združenih državah ubitih 22ti,000 mož, ženskih iu otrok, Pobrale m* jih nesreče. Vsako lelo je po nesreči ubitih šestnajst otrok izmed slo v Združenih državah, ki še ui so spoluili desetega leta.
Kajne, to so strašne šlevllkcf
Ko so vstopile Združene države v vojno, so nekateri pacifisti jokali, kako strašile Žrtve hudo ua človeških življenjih, da pridobe ljudstvo i#ti pacifizem. Pametni ljudje so pa takrat rekli pacifl atom, du ravno tisti ljudje olijo-ku vajo najbolj vojne žrtve, nI niso nikdar z mezincem ganili, da se zniža število nexgod, ki aahtevajo vec žrtev kol pa vojna,
Vojna je končana, koliko pacifistov je pil zdaj dvignilo svoj glas za omejitev nesreč f
KRATKE VESTI IZ WASHIN0 TONA.
tirmajset človeških življenj
* -	..	i . ji. l'uu rv .
ladja
Marv Pot a p
rje prekucnila Franci*" v reki Marrior Ijači še zdaj iščejo dva utopljen m ki ju še niMj dobili.
Topeka. Kam.
na Izcednem xa*edn stavili dodatek. KI
volilno pfa\i'*o
Miglasen
Za
l/«'liisialma |e nju sprejela i l Imnkvm
ček ie bi I
Argo, IU Coni Pnnlin U Me itining kompaiiijN je prostovoljno Montreal, Chin -f^rhrvrt ki^poriints mrtti* »voj*«* d«Uvit-ui
• /« |h-i ceniov na uro Navadni le ^aki, ki delajo za itru^bo. prejme I jo M-dij p«» |ield«Mtel centov na turo.
delajo v delavnicah ua želernieah, Ln odg'Hlili »tavko. pri kateri bi liilo prizadetih šiiride-^i tisoč de
I iavcev.
Waahington, D. 0. ^ Prav ma
lo ameriških vojakov oalau« šliri mesue po p4idpisiOieio pi emirju ua
meTilškl tur jI. T<» Je varnk, da je vojni tajnik llaltar Izdal poziv za
211,451) prostovoljcev, da nadomestijo vojake ua mehiški meji. Se la j je na meji nekaj nad dvajstd tisoč mož. Izvršujoči.državni tajnik Polk je izjavil, da Je nesmiselno, čc kdu trdi, da bo Velika Britunlja v ligi narodov prevzela mandat za Mehiko, ker Je tako dejanje v pruljslovju t. Munroevo btklrlno.
Senator Sherman iz llllnolsa je spravil v zvezo z ligo narodov tudi versko vprašanje. Senator je Jcjal, da bodo v predlagani ligi imdi katuliški narodi večino nud protestantskimi narodi, da prid« lahko čas, ko bo imel rimski pil pež gla\'ll<t besedo v ligi.
Justlčul tajnik Palmer se Je za govarjal preti senatnim justičniiu odsekom ua obtožbo, da Je kot varuh tujezemskegii irnetka prodal metek nemške Ivrdke Bimch Mag neto kompanlje za +4,160,000, diši je bil vreden po govoricah +10 000,01 N).
Združene države poMidijn po sporazumu med predsednikom Wllsouom ln l.ludy Georgem, ministrskim predsednikom Velike Britanije, jm-I miljouov dolarjev prekaibirski železnici. Francija in .lapuuska sla ludi prlslall na la spnrazum. To dejstvo Je skupina republikanskih kongresnlkov iz raldls za majhno debato, ki je bila precej vroč« .
ZELEZNISKI BRZOJAVNI U RADNIK1 ZAHTEVAJO SKRAJŠANJE DELAVNIKA.
Chicago, III, Železniški oh talni in brzojavni uradniki ubdr /a mi jo svojo konvencijo, J, C l.aiMoi, predaednik organizacij*, je izjavil, da'uradniki delajo po dvanajst ur na dan in prav malo je i ako sre/lillt, da so en dau pro •ti v lednu Konvencija Je spreje . la rezolucijo, v kaleri zahteva o <*o»t lir dela na dan lil leni dni v tednu
VREME
Chicago iu okuli'-M V torek v splotnem j s sito lil Vfo^F t,m tj k i jntni iu ju/nov/hodni vrtioti K.,inčni l/hod ob 5 I 'i /slu«I ob S Ft
n.
/
11232881
prosveta
PROSVETA
CLAJILO SLOVENSKI NARODNE PODPORNE JEPNOT1 IA SLOVENSKI NARODNE POPFORNK JBPNOTB
LABTNINi
po dofOTorm. KokopiM — — vračajo.
Naročnina: Zadiajana driar. (iavea Chkago) fa• Canada |4.0«> najlato, •t.M ia pol lata in $1.00 sa tri maMC«; Chicago (0.60 na lato, »2.76 ia pol late, 91.40 ta th moaaca, ln ia InoaamatTo $7.00.
*r ia« »tik • Ua
"PROSVETA"
SM7 »a. Lavadal« Avaaaa, Ckicaga, IMaota.
'THE ENLIGHTENMENT"
Or«aa al tka Blmr—U Natioaal Baaatfk Saalaty.
Owmod kg tka »lwi« Notioaal Eaaolil SocUty.
Advtrtising rataa on agreament.
Sabarrlption: United Btataa (aacapt Chicago) and Canada |4 par year; Chieago |6.60, and foraign countrian »7.00 par yaar._
•i
Datum » okiapanju b. pr. (Juaija 30-19) polag vaiaga imana in na»lova pomaai, da vaa ja • tam dn.tom potekla naročata*. Poaovlto jo p»atro-i»§mo, da »a rmm aa mU»I li«».	_____
PARLAMENTARNE MANJŠINE.
DOPISI.
Volitve v francoski parlament se bodo odzdaj vršile po novi volilni reformi, ki je bila sprejeta po več letni agitaciji. Po starem volilnem redu je volilec oddal svo. ^las za kandidata, po volilni reformi bo glasoval v svojem departmentu za vse kandidate svoje stranke. Izid glasovanja se bo določil po principu proporcionalnega zastopstva. Ožje volitve odpadejo popolnoma.
Število glasov, ki jih prejme vsaka stranka, bo odločilo, do koliko zastopnikov v parlamentu je opravičena. Če bo ostal kakšen sedež prazen, tedaj je do njega opravičena stranka, ki je prejela največ glasov. Vsaka stranka, ki bo prejela toliko glasov, da bodo njeni glasovi upoštevani, bo upravičena najmanj do enega poslanca. Na ta način pridejo tudi manjšii*e do zastopstva v parlamentu.
Cleveland, O. — Ne morem
drugače, kot <ia se naj prisrčne je zahvalim članicam društva "Napredne Slovenke" za vae izkazane mi dobrote v čaau moje bolezni, katera je takorekoč popolnoma uniči I u uua doiu. Bili auio bolni vsi dolgo čaaa iu radi <fega so pošli vsi prihranki. Sama sem visela tri mesece med življenjem iu smrtjo in sedaj se je razvila bolezen v sušico. To so posledice in-fluence. In dosti jih še boleha zu to boleznijo, katera je posledica španske infliienee. Srečen med srečnimi je oni, kateri ni okusil te bolezni.
Iskalu sem pomoči pri raznih zdravnikih, toda vsakdo uii jc drugače svetoval, vsakdo mi dajal drugačna zdravila. Končno sem dala preiskati kri bakterijologič-no in po preiskavi so mi povečali, da boleham za tuberkulozo uli je tika.
Svetujem vsakemu*rojaku, da da preiskati svoje izmečke, kdor pluje gnoj iu zdravniki mu bodo povedali, za kakšno boleznijo boleha iu se bo vedel zdraviti.
Za jetiko ni drugih zdravil, kot svež in čisti zruk, dobra hrana in počitek.
Frances Pen ko.
S pota. — Pred kakim dobrim mesecem je še sneg padal v tukajšnjih krajih in sedaj pu"že pridni kosci kosijo travo, katera je po nekaterih krajih jako lepa in visoka. Splošno letina kuže jako dobro.
V Ilibbing in okolici je veliko
fi,	,. . ... slovenskih farmerjev, kateri jako
Po Evropi povsod agitirajo za proporcionalno volilno|(tr)hrn TTnprpdnjeio Ponebno do.
pravico, ker gafllntira tudi manjšinam zastopstvo v posta-vodajni zbornici. Celo na Angleškem so nezadovoljni s starim volilnim redom in zahtevajo proporcionalno volilno pravico, ker se po starem volilnem redu lahko dogodi, da manjšina ni zastopana v postavodajnem zboru; dasiravno je lahko skoraj tako močna kot večina. V*kaj-Zprjevi Nemčiji so pred izbruhom svetovne vojne dobili sbcijalisti okoli štiri milijone glasov, v državnem zboru sp pa imeli le okoli sto poslancev. Bili so najmočnejša stiranka v Nemčiji, njih zastopstvo je pa bilo v primeri 'Z oddanimi glasovi Z(do majhno. Manjšinske stranke so :y£&si prejele veliko število glasov, v parlamentu pa niso 'jjmele niti enega zastopnika. Po proporcionalnem volilom redu bodo v parlamentih imele večinske stranke ies Večino, manjšinske stranke pa svoje zastopnike. To je vzrok, da povsod v Evropi zahtevajo proporcijonalno volilno pravico.
Francoski parlament bo po novih volitvah dobil popolnoma novo lice, kajti dogodi se lahko, da bodo tisti v manjšini, ki so sedaj v večini.
Narobe svet. — Če delavci, ki zaslužijo na leto od $1,200 do $1,600, zahtevajo povišanje mezde, tedaj jim časopisje, ki zagovarja privatne interese, očita, da so poželjivi nezadovoljneži, ki hočejo s svojimi pretiranimi zahtevami bankrotirati industrijo. Ce devetnajst let stara dekle pripoveduje pred sodiščem v Nevv Yorku, da v današnji draginji ne more izhajati s petnajst tisoč dolarji na leto, tedaj to časopisje molči, ki delavcem, družinskim očetom, očita ob času stavkr poželjivost. Ali ni to na robe svet?
Prav nič se ne vznemirjajo ... — Ko so se peljali rudarji v rudnik pri VVilkesbarru, je eksplodiralo okoli tri sto funtov črnega smodnika. Tri in osemdeset rudarjev je bilo ubitih in okoli petdeset rudarjev je pa zadobilo hude opekline. Nesreča se je dogodila, ker je dovodnik električne sile prišel v dotik o s posodo iz kovine, v kater] je bil smodnik. Tri in osemdeset vrlih in koristnih mož za človeško družbo je prelilo svojo kri.
In kaj se je zgodilo? Časopisje, ki zagovarja privat ne interese, ni postalo prav nič histerično.
Preiskava bo. /a temi besedami so postavili piko iu zanje je bilo rešeno vprašanje, na kakšen način je nastala nesreča in kdo je krivec.
Noben spomenik ne bo naznanjal, kje so izdihnili ti junaki dela, ki so vsaki dan tvegali svoje življenje, da preskrbe človeško družbo s premogom, brez katerega jc moderna industrija mrtva reč.
Moderni hotel? — Pri American Car and Foundrv kompaniji so zastavkali strojniki in drugi delavci. Kompanija jc seveda prosila za sodnijsko prepoved pri sodniku Sullivanu in jo dobila.
Sodnijska prepoved pa ni privabila delavcev v tovarno, ampak delavci so se držali proč od tovarne. Kompanija je z velikim trudom najela nekaj stavkokazev, katerim je postavila kai \ tovarni postelje, da jim ni bilo treba hoditi domov. Zdravstveni predpisi pa prepovedujejo hotele \ tovarnah in tako je bila kompanija plimo« rana opustiti svoj hotel za stavkokazc.
bro napreduje rojak fttukelj, ka lercgu sc lahko imenuje "krom pirjevega kralja;" kajti on ved no dobi prvo nagrado na krom pirjevi razstavi, ker pridela naj lepši krompir.
Pred nekaj leti so se razprosti rali v tukajšnji okolici prostrani gozdovi in sedaj so pa lepe in ro lovit ne farme. Tukaj v# pridelki obrodijo jako hitro.
Tukajšnji farmarji iittajo tudi svoje farmarske organizacije in jugoslovanski imajo"' svojo po družnico "Balkatt,*' J%)ežil squi
se tudi njihove seje, za 'katere se, jako zanimajo.	< ' i
Slovenski nilndenici-vojaju s? šc vedno vračajo doihoV iz arkade in domačini jim Vfcdno prirejajo pri povrni ku zabavne večere. 21. juniju so priredili dbmačo veselico pri Omerzlovin na Ilibbln-gu, kuteregu so sc udeležili vsi znanci in prijatelji. Zabava se je vršila kar na prostem, kjer se jc razvila prav« domača in neprisiljen« zabav«. Mojc iskrene čustit-Ue rojaku, loitcri se je srečno vrnil |jo 18 mesečni vojaški službi v Franciji in Nemčiji domov k svojim drngim.
Matiju Pogorelec.
BOJ MED LEVIM IN DESNIM KRILOM V SOCIJALISTlC NI STRAKI.
(1/. tiskovnega urad« A. S. S.)
(Jot o vi elementi v socialistični stranki delujejo n« to, d« bi se vršilo splošno gl«sovanjc o zadevi glede suspenducije (gotovih klubov i/ socijalistične strunkc in preklic njih poslovnic, kotera zadev« bi glasom sklepa zadnje iz-retjne _seje izvrševalneg« odbora socijalistične stranke prišla na dnevni red nn izredni konvenciji katera se vrši 30. avgusta. Ti elementi imajo dovolj denurja, d« razpošiljajo dolge brzojavke po celi državi in zahtevajo, da naj sc klubi združijo in d« nuj zalite-\«jo od izvrševalnega odbora so-cijttlističnc stranke, «1» da celo zadevo ua splošno glasovanje in d« naj posamezni člnui odločijo uli se je stispcnzija in preklic poslovnic izvršila rednim potoni ali nc.
I.oknlns organizacija socijalistične str«uke v Clevclnudu je pričela s tem delovanjem in je prcdlagnin že dve resoluciji, Ta organizacija poroča, ds podpira to resolucijo S21 članov.
Tod a vprašanje jc, ali je kste-ri teh članov imel kako evideaeo. in vzroke, radi katerih so bili o-menjeni klubi su*|>cndiraui iz socialistične stranke! AH imajo ka-. Ke doka/c <> %ttlilnih sleparijah, katero tičitajof Prav nobenih. Splošno glasovanje članov ne more določili ali jc bilo dovolj doka-'ji v /a suspendacijn ali ne. T<evo i rilo to dobro ve iu vnak ra/umen
človek to ve. In sedaj zahteva le vo krilo, da naj gre vsa stvar na splošno glasovanje še predno konvencija dobi vpogled v celo zadevo in še predno se delegati na ti konvenciji prepričajo o celi zatlevi in dobijo vpogled v vse dokaze, kateri so bili predloženi iz-raevuluemu odboru socijulistič-ne stranke, vsled katerih so bili klubi v državi Michigan suspendirani iz stranke. Iu ti delegati bodo prišli iz vseh okrajev v Združenih državah.
Ako bi se vršilo splošno glasovanje in naj bi to glasovanje izpadlo kakor že hoče, bi ne bilo odločilno, kajti člani bi ne vedli, uli so bili dokazi zadostni, da se je kaznovalo omenjene klube in bi tudi ne mogli trditi, da je izvrševalni odbor kršil pravila in u-stavo stranke. Zato se levo krilo ne brigu in .ga nič ne skrbi in to toliko časa, dokler člani nimajo popolnega vpogleda v celo zadevo. In to bodo dobili na prihodnji konvenciji. Radi tega naj levd krilo počaka do konvencije in naj umakne svoje predloge, ker jc neumestno iz gori navedenih razlogov.
Na nekem zborovanju kmalu v pričetku letošnjega leta se je levo krilo jako zanimalo za odredbe glede kršenja pruvil in ustave stranke in se je pridružilo ostalim članom ter so izdali odredbo da nuj izda izvrševalni odbor svarila nu vse člane, da naj ne pristopijo k kaki drugi politični stranki ali organizaciji. Ti so se nam pridružili in so podpirarli izjavo, da jc proti ustavi, ako člani iudorsirajo platformo k*ake druge politične organizacije. To svarilo dela izjemo edino le za "Labor Party". In sedaj ravno ta krilo, katero je prej glasovalo za ono i/.javo, sili ln priporoča Članom socijalistične stranke, du naj se pridružijo drugi politični organizaciji, katera krši ustavo stranke. Kako sc to strinja z izjavo, katero so sami podpisali in glasovali zanjo, v kuteri se glasi da je pridruženje članov stranke v odločnem nasprotju z ustavo socijalistične stranke in ti sedaj pravijo, da jc v soglasju?
Kakoršno koli stališče zavzema levo krilo v ti situaciji, na stvari ne izpremeni ničesar in je vedno v konfliktu s socialistično stranko. Nesmiselno jc sedaj Gabiti denar in ga trositi za poši-Ijianje brzojavk vsem klubom požirajoče, da naj se vrši splošno-glasovanje ker je konvencije pred dtirmi, na kateri se bo vsa stvar uredila, kakor bodo zahtevali delegati.
Klubi, kateri ne marajo privesti strunko tako daleč, du bi si sumu konstituirala diktatorstvo proletarijata, diktatorstvo, katero bi ne bilo izbrano od članstva iu katero zavrže vse pravice čla nov in katero bo diktiralo članom, du niorujo priznati to diktatorstvo, naj zu vržejo pozive za splošno glasovanje.
Nato nuj gredo na delo in nuj pošljejo svoje" najboljše delegate, katerim je v resnici mar dobrobit delavstva in stranke, zu izredno konvencijo, katera se vr ši 30. avgusta t. 1. Ti bodo potem poročali natanko o celi /ude v i, katera jc sedaj vzdignila toliko prnhu meti članstvom. Edino na
izvrše kakšne čudeže, da ostane iuduatrija založena i naročili. Če pride do stagnacije v industriji, se republikanci ne bodo mogli izgovarjati, da so jo zakrivili denio-kratje, ker imajo večino v kon grešni zbornici in senatu. Kavno tako se tudi demokrat je ne bodo mogli oprati krivde, čeprav so v manjšini v obeh zbornicah. Če nimajo veČine v zbornicah, je pa uprava demokratična. Gospodarski položuj v Evropi pa ni ugoden. Ce ameriški finančniki ne bodo posodili Evropi denurja, bodo izostala naročila, kar seveda vodi lo stagnacije v industriji. Kes je. du bo letos pridelek na polju izredno velik, ali Če farmarji nc bodo mogli razpečati del svojega pridelka v tujezemstvu, ne bodo mogli spraviti vsega denarja, kai je zopet udarec za industrijo.
Zdaj se sučejo še vsa vprašanju okoli ustave lige narodov, ali dogodi se lahko čez noč, da pridejo domaČi gospodarski problemi ne dnevni red. Če se to zgodi, bosta obe meščanski stranki v zelo neprijetnem položaju, ker se nista pripravili za reševanje takih vprašanj. Vsled tega je težko po-vedati, kateri problemi bodo igra i glavno vlogo v prihodnjem volilnem boju. Če nastane stagnacija v industriji, se ljudstvo ne bo zadovoljilo več z drobtinami, kakršne so zdaj navadno ponujali meščanski polhičarji ljudstvu.
članstvom, ta način se bo rešila cela zudcvn popolno '4adovoljKt vo članstva stranke in tudi pravičuo, česar sc ravno levo krilo boji in noče.
ker vidijo, du je sodnik «t Kt njih nasprotnikov. \kj(.(j , vsi delavski voditelji sprejmejo legialature p0si, prepovedujejo aodillko sodnijske prepovedi kajočim delavcem.
|4 Ameriška delavska J(U\ ja" v državi Illinois m> .. • legislatura
m i/( 1'iuti m
la, da
J«4 ti
m sprejme
postavo, toda podjetniki
P«« rn «raja moti, da }e bik klonjcna. Zakaj ae jt to „., pa govore sodnijske ki jjfc izdaja sodnik Sullivan raj vsaki teden je izdana p« sodnijska prepoved proti kajočim delavcem. "AmeriSki lnvsku federacija" v Uli,,,,;' bo odnehala,' dokler ne |,„ s jeta taka postava, ki prep0Ve< izdajanje sodnijakih pre]K) proti štrujkujočim delavc.m.
ŽRTEV NAVIHANIH SLI PARJEV,
MISTERIJOZNI UMOR.
Chicago, 111. — Policija je zopet pred misterijozno uganko, ki jo ne bo tako lahko razvozljala. V City Hali Squ«re hotelu so našli mrtvo (žensko, o kateri sodi polici jn, du je bila umorjena. Mož, ki jo je zvečer spremil v hotel in se registriral" kot nj*en soprog, jc izginil ponoči.
V sobi so našli dnevnik, zapiske v okrajšani obliki, ki jih nc more nihče drugi pojasniti, kot mrtva žena, ali pa osebe, ki jih imenuje žena v svojih zapiskih.
Policija je dognala, da je mrtva žena bogata vdova Anna Pooock, ki je nekoč bivala v Cantonu, O. Spoznal jo je njen sin, ki stanuje v Chicagu.
Policija je vprašala sina, če sodi, da je bila njegova mati umorjena. Sin jc dejal, da ne verjame, da se jc kaj takega izvršilo. Neki detektiv ga je vprašal, če sodi, da je izvršila samomor. Odgovoril je, da je o tem vprašanju tako neja sen kot policija.
Policija se trudi, d« razvozijo vprašanje, zakaj jc izginil mož, ki jo je spremil v hotel. Na njenem telesu se poznnjo odtisi človeških prstov, ali po izjavi zdravnikov govore ti odtisi, da ni bila umorjena.
Milwaukee, Wis. — Alfred
Lohraan iz \Vheatlanda, la„ je stai žrtev navihancev, ki so e brali za deset tisoč dolarjev, parija se je izvršila prav na < staven način. Lohman se jc si s štirimi sleparji radi zemljy kupčije. Dogovorili so se, da [ man vloži deset tisoč dolar neki "polkovnik Bradlev" dvajset tisoč dolarjev.
Ko jc bil denar odštet, jc pnr Conway potegnil iz svoj žepa za dvajset tisoč bankov ki so pa bili v resnici vredn neknj sto dolarjev. Lohman j« ročil Conwayu svojih deset j dolarjev, nakar je Comvavf proti durim. Lohman ga je v šal, kam gre. Conwuy je pa (k voril ,da gre sklepati kup, Prišel je do vrnt in bil je zu Komnj je bil zunnj vrat, je pi teči, Lohmana so pa ptijeli ( wayjevi iovarši in ga držali, ni mogel za njim.
DRAMA NA FARMI.
MEŠČANSKI STRANKI SE PRI-PRAVLJATA ZE ZA PRIHODNJO VOLILNO KAMPANJO.
Washington, D. 0. — Obe meščanski stranki — republikanska in demokratična — se že pripravljata ta prihodnjo predsedniško volilno kampanjo. Voditelji obeh •»trank še niso na jasnem, kateri problemi, domači ali tujezemski. nuj igrajo največjo vlogo v prihodnjem volilnem boju. Kdor bi hotel odgovoriti nn to vprašanje sedaj, bi odgovoril prezgodaj. A-II znamenja kljub temu govore, dn se demokratje hočejo izogniti domačim problemom. Itcpuhliknnci niso seveda nič boljši; to vidimo, da hc ves boj že sedaj suče okoli lige narodov iu njene ustave.
Obe stranki ne zdaj ogibljeta domačih vprašanj in upata, da z razpravami n zunanji politiki odvrneta pozornost od domačih vprašanj, ki čakajo na rešitev. Oomača vprašanja, ki jih spravljajo republikanci nn dnevni red, nimajo atika z gospodarskimi vprašanji, kajti tudi ta strakn pričakuje, da finančni magnatje
Monticello, Ind. — 35-letni farmar Leniel O. Potts, jc ponoči u-strclil svoju sinn v starosti !) do II let, nakar jc ustrelil še sebe.
Potts jc bil drugič oženjen in njegovo soprogo so zbudili streli, ki jc pričela kličati nn pomoč, ko jc videla, kuj sc jc zgodilo. Preden so prišli bližnji sosedje, so bili vsi trije mrtvi.
Njegova soproga prnvi, dn se farmar žc dalj časa ni dobro počutil, poleg so gu mučile šc gospodu rske skrbi.
&TRAJKAJOČI DELAVCI , SOJENI V ZAPOR.
0B-
Chicago, 111. — Sodnik Dnenis E. Sullivun jc obsodil dva in trideset organkiranih izdelovalcev suiodk v zapor in nu denarno globo, ker so bili nu stavkovni strn ži pred. tovarno American Cigai kompanije. Sodnik Sullivun jc izdal sodnijsko prepoved, v kater jc štrajkajočim delavcev prepovedal ruzpostaviti stavkovne strnže.
V krogih strokovnega orgauizi-rauega delavstva govore odprto, dn so tnkc obsodbe največ krive, dn narašča nezadovoljnost med delavci. I ntavn jim daje pravico do zborovanja, sploh popolno ko-nlicijsko svobodo, katero jim pa sodnik vzame s sodnijsko prepo-
SCHWEPPEJEVA AFERA KLJUČENA.
Chicago, m. — Sehweppe,
afera jc zdaj zaključena, ke prišla mrs. Helen Killinn na dišče, ki je obtožila Sclnvepj da jo jc napadel, ko mu je pi sla brisače v njegovo hotelske bo.
Killianovo je zastopala n sestra, otnožena J. P. Jensen je izpovedala, da je njena st hudo zbolela in dn jc postala v skrbi somnambulistična.
Robert W. Daniels, name« državnega pravdnika, je za val, dn sc zaslišanje preloži, nik Oeorge B. Ilolmčs jc pa v zaslišanje s sodnijskega kole ja, češ, da ni tožitelja.
MAJHEN VZROK; VELII UČINEK.
Oalena, 111. — Frank Wille Kari A. Fiteh sta sc nad leto prepirala radi vrnt, ki so vi v klet, končno je pa ta P' končal z umorom. Klet jo sli obema družinama in prepir kleti je pričel pred enim le ko jc Fliteh očital VVillevjn pušča vrutn vedno odprta. ^ jc potožil svojo bol polieiji. so mu svetovali, naj svojo j vico vrnt zabije. \Villey je gul. Nastal je mir, ki je trajal kler ni Willey zopet Odprl ' Pričel je navaden prepir. I« po izpovedi mrs. Ariiibruster povzročil, da jc Fiteh udaril lcyja, ki je tekel hitro ]*> * kres in oddr štiri strele na chu, da je obležal mrtev na
vo) ali
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
Vojaški dopusti za poljedel
ga dela. — Vojno miniatrstv izdalo odredbo, da P"**"" polkovni poveljniki lahko kratke dopuste za one I atere potrebujejo starci nc pri poljskem delu. Ti '•«: se dobe za dobo 14 dni in t-'a be sinovi poljedelcev, okru* in tudi kmetski delavci, kiji«1' prej služili pri kmetih in " si zanje prejšnji njilmv f" dar.
Pregledovanje vojaški0 nih v Jugoalaviji. — P«
H'l
lih, kater« prinašajo
nfjirokrJ i r»t v*
vedjo, ker jim nc dovoli pohajati
v bližini tovarne po ulienh. ki listi, je vojno nii«» . splošna ljudska lastnina. Če do- I le I gradu izdalo naredbo, lavee prelomi sodnijsko prepo vrši pregledovanje vseli ^"J1 veti, je v nevarnosti, da ga ravno t. h vetu l h hiož in mladem ^ tisti sodnik obeodi v zapor ali nikn 1 H%,—7 ln S. (llas»n» denarna globo, ki je izdaj sodni j hedbe so podvrženi iko prepoved. Tako ravnnnjcspi nnboru vsi mož ki v po mnenju voditeljev strokovno let in kateri so bili dose« aj organiziranega delavni v a povzro Učeni vojaške sIiižIm- ko w 1 ču nezadovoljnost med delavei, lui.
»ki atar«^'
NOVICEIZ JUGOSLAVIJE.
čros
VITA

Razno.
KONEC VOJNEGA STANJA V WINNIPEQU.
Zavarovalne družbe v Jugoela-
jji _ U tem poroča "Jugoslovanski Ekonomista" obširneje v laiiku "Osjeguravajuča društva .f^oslaviji" ter poživlja vlado,
da naj «tori P°trcbn® korake' bodo domače zavarovalne družbe
dobile vse potrebne koncesije in „aj pomaga, da se bodo ista raz-vila ter lahko konkurirala z ino-zeinskimi zavarovalnimi družba-mj katere ko se v prejšnji duaV-stični avstrijski državi tako raz-predla.
V tem članku pojasnjuje, da so inozemske zavarovalne družbe, posebno ameriške n. pr. New York Life insuranee Co., Equitable, Mutual Life Insuranee, dobro vs-pevale, ker so uživale vse privilegije, dočim so domače zavarovalne družbe, kot n. pr. Croatia in Slavija komaj obstojale. Poleg a-aieriških so tudi dobro delale promet rame angleške, italijanske, francoske in še eelo madžarske! katere so imele svoje podružnice v vseli krajih sedanje Jugoslavije.
Ker se pokojna Avstrija ni hotela ali mogla brigati za notranje svoje zahteve je vse to prepustila Ogrski, katera je pa veliko raje trpela tuji kapital posebno šc v jugoslovanskih krajih, kot da bi pospeševala domačega. Radi tega smo bili Jugoslovani ne samo politični sužnji ampak tudi v gospodarskem oziru:
Sedaj ko smo se otresli politične hegemonije in se osvobodili ter združili v eno državo, Slovencev, Hrvatov in Srbov, treba je, da se osvobodimo tudi gospodarsko. Otresti se moramo tudi ekonomske hegemonije in le ako to izvršimo, bomo lahko rekli, da smo popolnoma svobodni in sami svoji gospodarji. Ekonomska su-žaost ni nič boljša kot je politična, kajti obe sta tesno zvezani druga z drugo. Po gospodarski sužnosti sledi kmalo tudi politična in radi lega moramo biti zelo previdni pri vseh podelitvah e-konomskih koncesij inozemcem. Narediti se morajo v tem oziru strogi zakoni z ozirom na podelitve raznih koncesij inozemskim družbam in delati je treba da se popolnoma odpravijo vse tuje zavarovalne družbe, domačim je pa treba toliko in take koncesije, da lah ku vspešno konkurirajo z tu jimi. V prvi vrsti jc pa treba odvzeti vse koncesijo nemškim madžarskim in alo mogoče tudi it al i jsnskim zavarovalnim družbam, da iste popolnoma prenehajo svojim poslovanjem v jugoslovanskih pokrajinah.
Te zavarovalne družbe pa mo rajo naravno odstopiti vse svoje zavarovalnine domačim tvrdkarn. •Mo te zavarovalne premije nc bodo zadostovale pokritje zavarovalnine, ko bi se združile s češkoslovaško zavarovalno družbo in eventualno tudi s poljsko, naj priskočijo na pomoč naši veliki denarni zavodi in naj posodijo potrebno vsoto denarja.
(lotovo je, da sc moramo eman-• ipirati v vseh ozirih in ne samo v enem. Le na ta način bomo prišli do blagostanja in naša nova držaju bo lahko proevitala. Kolikor '•asa bomo pa ekonomski sužnji tujili in še posebno sovražnih tia-rudov, so ne bomo mogli imenovati svobodni.
Razlastitev posestva grofa Thum Taxiaa. — Sisak, 12. maj t "lasom agrarne reforme jc vlada razlastila velepostva grofa Thum Taxisa ter razdelila posestvo med kmete, kateri niso imeli divolj polja za svoje potrel>e. Razdelili so HM) oralov polja in 193 ora b)V travnikov ter dali v najem do lr». novembra t. U Najemnina je z« polje 4!» kron 20 vin za oral. •»d travnikov pa :J5 kron in 20 vin ;*a oral.
1'rttjcdelsko ministrstvo je pri eelo glasom te agrarne reforme nradovati v vseh občinah in 1^» razdelilo ter razlastilo vsa velepo-V«*stvs, katera last ujejo nemški frofi in člani prejšnje avstrijeke vladajoče rodbine, med uboinej-** kmete.
Nove lokomotive za Jugoslavi-1° Itelgrad. 15. maja. — že '♦miška direkcija za* Jugoslavijo J'- stopil« v dogovor z arneriški-1,1' tovarnami za lokomotiv« in.že '»z^jike vozove za dobavo lok"rt-motiv iu vozov, za normalne in ozkotirne pr<»ge Kakor se čuje. ' 'odo kmslo sklenjena pogodba
Vojaki so odšli in v mestu je mir Strajk na največji cestni cestni železnici v Ameriki.
AVijunipcg, Man., 24. jun.—Vojno stanje v NVinnipegu je trajalo samo dvanajst ur. Vojaške čete so odšle in danes je mir. Posebni konštablerji (bivši vojaki) so zopet prevzeli policijsko delo v mestu. Promet na ulicah se polagoma odpira, izvzemši vozov poulične železnice, ki so včeraj prenehali voziti.
Župan (»ray je obdolžil štraj-ka>je da so oni oddali prve strele pri sobotnih izgredih, medtem ko izjavljajo delavci, da so prve krogle pri frčale iz pušk zveznih policistov na konjih.
Eden štrajkar je bil ubit na mestu, trije so sni rt none varno ranjeni, 14 oseb je obstreljenih in t>0 je drugače telesno poškodovanih.
Boston, Mass. — Uslužbenci na cestni progi Rastem Maasachu-setts Kailvva.vs Co., ki je najdaljša v Združenih državah, so za-štrajkali in na tisoč delavcev, ki so vposleni v mnogih tovarnah ob železnici, so morali v pondeljek zjutraj iti peš na delo.
SOVJETSKA PLAČILNA LEST-VIGA.
oskr ltt.lt i
ljudskega komi^arijata 1K40 rubljev.
Knjižničarji, ki imajo v več kot 100.000 knjig.
rubljev.
1 pravniki vseli večjih javnih Podjetij in glavni pravduiki 2020 rubljev. •
ludustrijalui zvedeuei 2110 rubljev.
Vrhovni upravniki oddelkov judskega komisarijata, glavni knjigovodje v centralnih javnih podjetijh 2200 rubljev.
(lornja lestvica se tiče samo u lužbencev v javnih uradih in pri vodstvu raznih socializiranih po djetij.
Prvi Američani vjeti v Sibiriji.
Vladivoslok, 2'J. jun. - 12. t. je bilo v boju 25 ameriških voja kov s kakimi 200 boljševiki sto milj severno od Vladivostoka in dva Američanu sta bila vjetn. Walter Kellertuan iz Chicaga jc pa bil ubit. V jetnika sta: C. II. Batehelor iz Kansas t'ityja in (•hester Burt iz Antiaga, NVis. Burt je bil pozneje izpuščen iu prinesel je noto, ki sc glasi, da Balchelor bo izpuščen le tedaj, kadar Američani izpuste vse so vjetske vjetnike.
Naročniki Pozor!
Znamenje (Junija 30-19) pomeni, da vam naročnina poteče na ta dan. Ponovile jo pravočasno, da ae vam lista ne vstavi. Ako lieta ne prejmete, je«mogoče vstav ljen, ker ni bil plačan. Ako je vaš list plačan in gn ne prejemate, pišite nam dopie nico stari in novi naelov.
Naii zastopniki ao val dru štveni tajniki in drugi sa stopniki, pri njih lahko pl* čate naročnino.
Naročnina za celo leto je $4.00 in za pol leta pa $2.00 Člani S. N. P. J. plačajo aa pol leta $1.40 in za celo leto $2.80.
Naročnino lahko tudi sami pošljete na naslov s UPRAVNlSTVO 'PROSVETA',
2657 S. Lawndale Ava., Chicago, Ul.
Slovenska Narodna
U»taa«vljana S. april« t »04.

Podporna Jednoti.
Uk«r» IT. jvalja ISOT v dršavl lUUoi*.
GLAVNI STAN« 1SS7-SS SO. LAWNDALE AVE* CHICAGO, ILLINOIS.
GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1919-1922.
Izvrševalni odbor.	« 1
ur RAVNI ODSEK.
PREDSEDNIKI VSnm Caajktr, SSST-SS V Lavadala Ava^ Cktaa«*, m
PODPREDSEDNIKI A.Imi Hro.1, B«« 140, C*»Mukura. fa. TAJNIKi J .k. V.r*.rk.r, ITOa S*. Uw*S.I. Am, Cktaa««. »a TAJNIK aOLNllKZGA (UU)llKAi r.ul Bac»ar. aSST-SS a Lava** Aa, C%l««« BLAOAJNIKi Aatno J. T.ibov«. Rn I. CUmo, ul
UPRAVITELJ GLAJILA. rut* ttaSin., taST-aa k. Lava** Ava, CStaa«*, UL
rOROTNI ODSEK.	,
JU« Awbi.ll«, pr ml. Ml nik. Bom SSI.	Pa.	,
Joka U«4h«m4. 40S l«.r SI-. Sprta § IMS. IU.	,f . '
Mirta i.U.nlk.r, Bm STS. Itrtata, OS ta.	' ^
J*. BmUA.S, Bm 4SS, SioUkan, r*. Froak »omi.k, Saoo Pr«»»m A v.., CUvalanS, Okta.
BOLNIŠKI ODSEK.
OSREDNJE OKROŽJE i r.ul Rirpr, i>..4..Anlk. SSST-SS S. l«»Sli At, Ckkaja, Ut VZHODNO OKROŽJEi RuS.U Pl.t.rA.k, Bm 4M. SrWI«.vUta. P*.
Ani« R.dlA.k, Bm TS. Wl«k lltm, r.. ZATADNO OKROtJEi A.i.m Sutar, Bm 104, Otm., Km«, aa J«faa—»S	J
Lh Kuk.r, Bm S4S, OSkarl. Mtaa„ aa H<awml
Nadzorni odbor.
Malt P.trovU, »rMl.Mtata. 14SIS I tal. Av«., C«lta»m4 Okta. J.kok AntkioAlt, 41S rUrc. SI., Ev.Ulk, Mta«. Jm. Katan. SIOI SI. Clair Av... CUv.U.4. Okta.
Tiskovni odbor.
VtaMM Canjkar. JaSa A«kroAII ta »Sati PatravM.	„
t
ti
Francoske volitve v oktobru.
Pariz. Francoska vlada ,i> sklenila, da se vrfie državno/bor ske volitve 12. oktobra t. 1.
Stockholm. — (lz poročila 1. D. Leviua), Centralni izvrševalni odbor sovjetske vlade v Kusiji je marca t. 1. sprejel plačilno lestvico za razne vladne uslužbence in Specialiste. Lestvica, ki seveda ni stalna niti popolna, določa 3000 rubljev maksimalne in (iOO rubljev minimalne mesečne plače. (Kubelj je 50c ameriške vrednosti). Lestvica deli delavce v 27 kategorij in za vsako kategorijo je določena posebna plača. Tukaj pa niso všteti višji znanstveni, tehtniški, trgovski, zdravniški in administrativni u-radniki, za katere velja posebna lestvica.
omenjenih 27
Ogrski sovjet prenehal z vojno, toda Čehi napadajo dalje. #
London. Brezžična brzojavka iz Budapešte se glasi, da je ogrska sovjetska armada na zahtevo zaveznikov prenehala /■ bojnimi operacijami zadnji četrtek, toda češke čete kljub temu nadaljujejo napade.
1
ZDRUŽITVENI ODBOa. rREDSEDNlKi Fr.nk AUI, SIS4 Sa. Craartari Av... CMaaa«. UL Joka Tr«.lJ, Bm ISI, Uwra«m, r.. JaAk. Ovm. S4S E*««1wm4, Dalrall, Mlak. Jm. Skuk. 1101 E. SS Si.. ClavataaA Okla. M.ty UŠ«vM. ia44 S«. R.rta. Ava, Cfciaa««, UL VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr V. J. Km. SMS Si. Clair Ava* CUvrtaaS. Okta. ODOOVORNI lini DNIK "rSOSVETE"! JaAa Z.v.ruSi
POZOR! V«. 4Ma.ro. po4lli.lv. ta alvart, ki m Utaja «L fcvriav.taaaa----
|Mta.i. aalaS. aaj a. p^UJ.J. aa aa.l.v, Jaka VarSarhar. BeST-M Sa. U«»iata A«, Ckt. mo. Ul.	_ ^
Vm »Am« k.tallk. podpor, aaj aa palljaja Paul BM«av|«. tajalk« kalaUkM« illlH v f|. nr.Au
..„ ,„„.„„	,,„. ..........................Vm prltoAk. (ImU pMlavaa|a » «L tovrAavalaa« a4kara aa aaj paAlja)« M. P^isalSta
II	...rl,. J »ni um I proSa^nlku d^immh aSkMra, *l|W miUv Ja a«ara|.
rko bo pa sam čital ta oglau naj "»nj^a a. «i. pm.,-i ^..k aa aaj muj^* •• -si^i J«* Aa*rs»s. Bm »».
mi prijavi na moj naslov. lony canaaakurg. Pa.
|Vol, P. O. Bo\ 121, Star Ci!y, W. v.. pin.Ak. proti ur.4»IA«vu aUaOa aa aaj paAlJala mM« Bakavaaaa aitaRS
/ I...... itn <)i )r.\lVtar.«e Caa)kariu.	I
N »•	(June -0-J4-mO)| Vt|	^ MU|< uamMfU> ^ImL MroA.taa la aatak vaa. haf Ja v avaM
RAD BI IZVEDEL
"a svojega brata Gašperja Frol,| doma i z .lelšan na Primorskem. Cenjene rojake uljudno prosim, te kdo ve za njegov naslov, da Uli ga naznani, bom zelo hvaležen,!
zavezniki zahtevajo, da nemci podpišejo takoj.
Mesečne plaoe kategorij so:
Vajenci v prvih šestih mesecih 370 rubljev .Vajenci drugih šest mesecev 4H0 rubljev. Vajenci po enem letu <100 rubljev. Vajenci po poldrugem letu 660 rubljev.
Deški sli, pomočniki in navadni delavci, ki ne opravljajo težkega dela, 600 rubljev.
Kurirji, fotografski pomočniki
itd. (»OOrubljev.
Mladi pisarji, i/učeni kurirji, telefonski operatorji s 100 številkami itd. 720 rubljev.
Hišniki, telefonski operatorji s 150 številkami itd. 770 rubljev.
Nočni čuvaji, telefonski operatorji z več kot 150 številkami, ču vaji v poboljševalnicah itd. Hio
rubljev .
Tehničarji v laboratorijih, Kier-ki v pisarnah, tipisti itd. H50 rub-
ljCVišji klerki, žurnalisti itd. 890 rubljev.
Tipisti (strojepisci) prvega razreda, arhivarji, blagajniki v raatljših zavo<lih itd. 920 rubljev, Nakupovalci, hišni nadzorniki, korespbndentje itd 950 rubljev.
Pomožni knjižničarji, prodaja -ci, strojepisci tujih jezikov itd.
990 rubljev.__
('pravniki delavnic z lillinj k«| 20 delavci, pomožni upravitelji delavnic z 20. do 40. delavci itd.
1020 rubljev.	y
Risarji, koneipijenti, st;,tisti, inšpektorji v večjih zavodih itd.
1050 rubljev.
Kolektorji, knjigovodje, slcno-
grafi itd. 1100 rubljev.
Nadzorniki večjih podjetij, knjižničarji, šolski nadzorniki, blagajniki prvega razreda Ud.
11 tiO rubljev.
- Steuografi pri sodiščih, kore« pondentje pri večjih podjetjih itd
12*20 rubljev.	, ,
Pomožni pravilniki \*«> ru»-
^Izkušeni inženirji i:W0 rubljev.
Nadzorniki prodajalni«' in vis jj tajniki I4W rubljev.
Višji kontrolerji in pravdniki
1510 rubljev.
Pomožni avditorji Ud l
rU^vniki v pod,.^;. M Hkih komisarjev ItfO rubljev Knjižničarji, ki ituBJO
kakor UMSKI kojiK Upravniki v
(Nadaljevanje s 1. strani.)
pogodbi niso nič spremenile unl čevalnih podrobnosti iniruvnili pogojev in radi tega jc mpiiogoč.i vsaka garancija, da bi bili izvedeni.
Skupščina je po končanem Bauecjevem govoru glasovala z 99 glasovi večine, »la Ufij vlnd.i podpiše mir, toda poakfjšfi dajal i zadnjega trenotka doseči kltkšna olajšanja, zlasti v dolpČbph,, U govore o odgovornosti NeniČlje vojno. Dalje je skupščina izrjklfi zaupnico novi socialistični vlodt
Demokrat je in konservativci .
glasovali proti v obeh slučajih m (lcl0l„„ m, sc vzdržali glasovanja Neodvisni socialisti mi soglasno glasovali za mir za vsako ceno.
Undon, 21 jun. I/ An.stcr dama poročajo, da bo hbet predsednik nemške republike, re
signiral vsiik čas.
Pariz, 23. jun. Predsednik VV Ison' odpotuje proti Ameriki ym Nemci podpišejo pogodbi Njegova prtljaga j<> ž.c priprav I jena za odhod.
NE VESTE KAM BI SLI V NEDELJO?
Poskusite s izletom k Ant. Mlsdlflu Algonquln, 111. Je samo 45 milj | Hcvarozapadno o«l ('hirago. Kraaen kraj oh Kox-Kiverju, dovolj hladna sonce, ribolov, snaina prenočišča, domaČa kuhinja in dovolj mokrota, od |.intr« atuden^nlce navsgur. žtdosnl-Aku avnxu s Chicago Je dobra. Nu| Norutwantern ooaUji dobite vlak sa Algonquin štirikrat nu dan; tmsaj od-haju vtak trikrat dnevqo.—Kavno|
■ImIImh "J.iluot., m~J aa p^ll|. aa aaalavi "Praavata", mst-ss Oa. Uwa4»la a«*«
| CklMfa, lil.
I^iuva dnljuvn od Chicage je sa izlet i uvtoniobiloin. Ko pridete v Alaon-jpiin, Vprašujte za "Danclng Pavi-li»»u" ju vnuk Vam pove rn moj pro-Htor. Anton Mladih, boa 00, Algoa-quin, lit. (Tal. Algonquin 10.)
naprodaj je
štirisobna hiša, kopališče, ccn.cn tovana klet, v kleti j« tudi P«-.,! nicH in poletna kuhinja. Poslopje j,, še novo in je v popolnoma do, hren. stanju. Ako katerega vesel. naj sc oglasi zvečer pri nas, po (ln;.vu smo na delu. Ogla« t- se: 3231 So. Hamlin Ave, < hb-sgo. III. - (2 k d.)
dekleta potrebujemo
izučim iu za učenje pri delu hI UPU»abJjanjeni vročega in mr/le | gijinija, lepila itd. za pokrivala, iu jiodlagc vzonev male prit ljag# (ročnih kufrov) iu ta.. IKdo| .je podobno onemu pri i/delovanju papirnatih (ln»x) zavojev Dobrni plača in izvrši no delovno stanje | Pišite nam uli pa pridite osebno| iu si oglejte 1«» d«'b».
Knickerbocker Casc Co. 230 N. Lincoln Si , Chicago, M
Čudovito ;
Sa neposnano, ali vresnlol ■ najboljle zdravilo
EGG SALVE
(Jajija lakota ina.llo)
Ohranilo je mnogo ljudi pred huilimi hulu^lnairii, zadobljvnib od opeklin In poparjanoat.
To juJIJ1' mazilo učinkuje tako hitro, da to v «l«-a»'lih minutah, po prvem nanm/anju prenehajo pa koline. Ni potrabs nobenih ponaradb, nI rm b'dj-sdravila na vsem svetu za tiik<- slulajv. UpraSajta vaSega irkarnarja po
EGG SALVE
Jajijam lakot.m maailu)
NAJCENEJŠA, NAJGOTOVEJSA IN NAJBOLJŠA POT ZA
POŠILJANJE DENARJA
Avatrljo. Slovantjo, HrvaUke ia Dalmaalj« Ja
PO KABLOGRAMU IOO KRON ZA $6.7«
Pristojbina kablograma sa vsako pošiljate« \n avoto j«. S2.I.U x poštnino vred. Znhtevsjla na hankt, ds vaA denar pošlje po ksblogrsmu. ln sko «sm I tu n kn ne stori tejra, potem pošljlto nam Us gs mi odpošljsmo naprai po ksldogramu.
Imamo volno ll«tk«. aa vsa parobiodM lite. Plšita nam xa pojasnila ln laa kudaj parnlkl od-
nlovfjo.	.. „
1.13 SECOND AVE.,	NEW VORK, N. V.
Ustanovljeno pred 20 leti.
MATIJA SKENDER
JAVNI NOTAR
za amsuiko in •rani kpaj.
5227 Butler St. Pltts^rght Pa.
Mpr.jama Tolba, d.U PoabU^iU, K«ps*
^ ^^ | I.I. (PAiOSE) I laltrja dol..>va lukaj U « UvrAuja VSA v NoUr.k« .lr«k« .pad.W d.U •• pnlnlh 10 lal na latam
ra
rad bi izvedel
mojega brata Frank Oasser dom lz Kavne In za John Ciartnar doma iz Snrice oba nad Škofjo Loko na (loreujskeui. Cenjeno ro jakc uljudno prosim, če kdo ve /u njih naslove naj mi jih sporoči, , ko bodeta pa saiini čitala ta oglns prosim, da se ml prijavit^ nn moj naslov: Scbalijaii (lasser, P. Box 15, Mable, W. Va.
sij 2ho Priletna *cnskn iUv službo,
sposobno je /.» ^	m* več nu prijiisnn
ln dostojno postopni,k kot nu
veliko plučo. l pn.sujte	P»«
"1'rosveli" štev. K. zu njen	nn-
slov. Priložile znamke zu	<mi-govor.
i LOUIS KRAL m
g S|>l»Anl * ••lopnili In ra«|»uOlja- 0 l.lj aa vaa /iruUa« dršava. p
P O Bo« SB3, H.rwy«, 111, p
Tal. Jt«rwrn f>7H.	m
tmmmmmmmmmmmmt
ftirite "Prosveto" med sloven sitim ljudstvom,
| .r ig.»t, u, HM '


oskrbi
1750 rob
Vabilo na vrtno veselico (piknik)
-	katero priredi
Tom s Run Slovenska godba »a farmi J. KrtUnika v Burdtne, Pa., dne 29 junija 1910.
Z^etek ob 12. uri opoMn®<
nji,dno vabimo vse slovensko obč,n,tvo In vsa droštvs i„ bližnje ok dbe, k mmig«š,e^nl mlelelb,. Ker mL al mo <la j** to naš ssdnji mokri piknik, - nsdej....... velike
Vstopnina j. pn>.U. M.,-!,, novb pij........^
;;;;!;: ^,, iT,............ iwj.....f^j.«»»
,„i ralievi. Vsi na pls«. ns ta dnn, vabi
MAPREDK.
" Prosveta" piše za blagostanje ljudstva. Ako se strinjaš k njeni mi idajamL podpiraj trgovce, ki oglašajo' v Pfosveti. — V zalogi imam vse zs vsskdsiijs potrebščl-no po zmerni ceni.
AHTOM Z0RN1K, Herminie. P*
MAKOOHIKOM V pOJAJlinLO
Za oglase so odgovorni le ogla šavalci sani. Ml na sprejmasso do njih nobena odgovornosti Vsak kdor kaj kupi U oglaaor la 6e mo ni všeč naj sam sebi pripiše. Vsa ko odgovornost in posledice naj „„«1 vsak sam. O pra valit v o HaW
POZOR SLOVMOI V 0l|U*-DU, OHIO. Vsem Slovenoem v Oir^rdu, 0. in okolici nasnanjam, di lina« sedaj v salogi na rsspolago rasne-vrstih moških, ženskih iu otrodjlh Čevljev, najlepše in najmodsrnej. šega izdelka, lahko >1 vsak Ubere kar želi. Pridite ln st ogl«J* »®J* blago predno kupite kje dmgjo. Se priporočam I
tovy zoPAirz,
123 Libsrty Stn^t, Olrard, Okio.
IIMIIHIIIIIIMMIIIIIIIIMIIMIIIIMMIIMIMIIII
ZA BELI JEZIK
smrdljive dihanje, klali želo4tfi. ru-trarOa, plin, omolteo, glavobol, naera-havo, »aprtnlco — vsaislla vaalel
LAXCARIN TABLETE
oblatijo ^rava, »»alada Salodar in
vreda jetra. Na Miuljeje. Te ml
Usrat lissesl
vi.ilu.- miljeae bolanntm Madleinea l ompanr, t«« Ui m llldK, 41« P«M'th Ava.. p. O. H«»S 96%, 1'lttsburgh, ra. Saat savaj|v sa uumiuja /m d««o'jbo>s4rsvlisi»le v naj ver alu^ajlh »n stana pat dolarjav, an navoj atana jia la dolar. Za.t«peikeSS .tamo dvanajat rsvoiav sa devšt 4e-IuijfV. Poftljlla 4e Va^ SA V«JSl da-vak v |H*Stnih snamksh prt vjpkam nai "Cilu an navoj, »a na pro4#»s V lekarnah
BStllllSUSIIIflllllHMIlIHCISISSIIISSlUSfSISSSSI
ODBOR
P,zijamo denar v staro domovino ln odprsvljsmo potnike /n v •'aro domovine.
Pišite na m zn • a poja-nils NsznsnMe nam, kedsj ln s ka t, rim visi oni pridete v \Vw Vork, da vas lahko naš človek po-/nks na pu.tsjl ' Dipl).
Ne po/ablle nairgs naslova;
JOHN NBMKTH STATB BAHK 1007 - 2ud Ave., Gorner 2 Ave in M nllea, New Vork, 11 V.
raznih oddelkih
Eno leto pri Eskimih v Alaski.
(Iz dnevnika smer. učitelju.)
Najsevernejši kraji Alaske, posebno ne polarne/ni otoki, ko jako malo poznani, najmanj pa otoki, ki se nahajajo sevcrozapadno od Alaske. V teh krajih bi razni učenjaki našli še veliko polje /a svo je študije iu raziskovanje. Kajti v teh krajih prebivajo narodi, o katerih je malo ali pa tiič znane K«
Odkar so prevzele Združene države A laško v svojo poaeet, Se vedno bolj trudijo, da izobrazijo posamezne narode v teh pokraji nah. Vlada gradi šole in nastavlja učitelje, da podučujejo pre-hivalst vo.
Pisec tega dnevnika je bil poslan v najoddaljene kraje Alaske. na Diomedejeve otoke, kateri se nahajajo v Beringovi eesti. Na teb otokih prebivajo Eskimi, kateri še niso prišli prav nič v doli-ko s civilizacijo. Stanujejo nava dnov pečinah iu to radi tega, ker jim primanjkuje potrebnega lesa za hiše. Tu Živeči Kakimi w» po totnci nekega jako starega eskiui skega plemena in se še niso skoro' nič izpremenili. Obdržali so šc popolnoma prvotne navade in o-bičaje.
Vlada je postavila mnogo šol v bližini večjih eskimovakih našel-bin, katere tudi obenem Mužijo u-čiteljem za stanovanje
Učitelj, kateri je spisal ta dnevnik, je bil prvi tia teh ytokih in radi tega so ga hodili prve dni domačini ogledovat, kot kakšno veliko čudo. Natančno so pregledali vse, kar je prinesel s-seboj in nazaduje je moral s silo raz-gnati ljudi, ki so prihajali v vedno večjem številu. Vsakdo bi si rad prilastil kako malo stvar za darilo. Vzpričo tega bi t-i vsakdo mislil, da so prebivalci na teb o-tokih sami tatovi, akoravno ni to resnica. Kolikor je pozneje izpre videl, ao domačini pravi pošte njaki in nobene stvari mu ni zmanjkalo, akoravno ni zaklepal nikdar svojega stanovanja.
Toda spomladi, ko to prihajali razni potujoči trgovci iz Sibirije, da so zamenjavali svoje blago * Kakimi, smo morali biti zelo previdni.
V teh krajih mora biti učitelj vae; zdravnik, sodnik iu učitelj. Sicer pa tudi vlada to dobro ve in radi tega pošilja z drugimi knjigami tudi zdravniške knjige in druge podučile stvari, katere so potrebne z ozirom na ta mošnje razmere. Poleg tega pa pošilja tudi razne zdravniške po trebščine, kot navadna zdravila in obveze.
Prebivalci na teh otokih so šc popolnoma udani "poganstvu in radi tega imajo svoje čarovnike, po katerih mnenju izhajajo vse bolezni od sovražnih duhov, katere potem izganjajo z vsakovrstnim v r Išče tu in drugimi križkra-žami.
Toda kljub temu zahajajo k u čiteljem in jih prosijo pomoči v raznih boleznih, ker so izprevide-li, da ti znajo bolje zdiaviti ter povpraševali za razne nasvete.
Poduk traja v teli krajih od de vnle ure zjutraj do dveh nopol dne, Šolski zvonec, kateri visi v nizkem stolpu poleg Sole in s ka terim se kliče otroke, imenujejo domačini "hudi vrag". Pred tem imajo voden strah, da bo ftplnšil morske živali ter mogoče privabil veliko število kitov, kateri bodo napadli njih bivališča. Ita di teya so vedno prosili učitelja, da naj bolj na lahko /voni.
otroci »ie niso veliko brigali za to zvouenje in ako so nameravali zahajati k poduku, so kljub te mu prišli, uko ho čtili /voticnjc ali ne
Kur se tiče v/goje otrok, je /e lo zanemarjena StariJev ne nit« rajo nič posluša1'i in tlela io, kar smmi hočejo, ti kaznih sploh ni govora Kadi tega imajo tudi u čitelji velike težave z • ••<»«• i Ve likokrat se otroci raj«' potepajo okrog, kot da bi prišli \ šolo In sko učitelj to opomni stnriMin Tin vadilo ti od tfo\ ore. In naj raje vpraša učitelj otroke, umi sr jim ljubi priti k poduku
Itnili tega poskusijo n-itelj. vse mogočo s'vari. na Kak na«'i * * bi wlitnlili otrokom \ t sol je do |x»dol.M Vpeljn\aj»» rn/ne o'ro »kc ijtre de i |o sl,id\.niir i n • «1 pridiirjše ii<l , na -a tia< in se jt« fx>sre> i'o prii|olo'i n'i«> kt k reJnejScmn rabn jati ju v aoln tn da so todi in koliko Itoljc pačili pt i poduku.
Toda naveličajo »»e pa hitro e nega in istega poduka. Kadi tega morajo učitelji vpeljavati vedno drugo metodo ali naaiu pri po-dučevanju. Narava eakimovakih o t rok zahteva vedne izpremembe Toda ljub temu hitro razumejo vsako stvar, akoravno ne morejo koncentrirati svojih misli na e-den in isti predmet /a dulj časa Ob večerih so vrše navadno te čiiji za odraščeue. Posebno mar lji\i so mladeniči pri tem poduku. Marsikateri je bil že od štirih zjutraj na lovu in zVeeet je pri šel ves utrujen v šolo, samo da b> se kaj priučil. Velikokrat se je pri godilo, da je kakšen zaspal pri poduku.
Poduk starejših se je večinoma omejil na razne praktične stvari, kakor o pripravljanju jedil, obleke, njih lovskega orodja in tudi o popolnoma navadnem računu in sklepanju kupčij. To pa radi tega, da hi jih tuji trgovci nc mogli goljufati pri raznih kupčijah ali pri izmenjavi blaga. Domačini so posebno veliko pozornost obračali na izdelovanje raznega orodja. Kadi tega ima skoro vsaka šola poleg učne sobe tudi navadno delavnico. I'čili so se rabiti razno mizarsko orodje katfrega sploh ne poznajo. Nekaj časa so se branili prijeti orodje v roke, ker so mislili, da je kaka čarov nija. Toda, ko so videli, da je po po In oma nedolžno so pričeli kazati veliko zanimanje.
Dekleta so se podučevale o pri prevali raznih jedil, šivanju in izdelovanji! raznih ženskih roč nih del. Ta poduk navadno skr huje žena učitelja. Podučuje jih tudi o raznih najpotrebnejših zdravniških pripomočkov.
Ko se je porodil učitelju, sin je ta dogodek razburil celo naselbino Kskimov. Kajti to je bilo ne-kjj izvanreducga v teii krajih, da še je rodil beli otrok.
Kadi tega so Kakimi obhajali dotični dan, kot največji praznik in prihajali so od vseh strani ljudje, ler prinašali razna darila, katera so večinoma obstojala v raznih kožah. Vsakd.) je hotel vzeti v naročje to čudovito dete.
Prvak tamošnjega eskimovake-ga rodil ga jc imenoval po svojem očetu, kateri je bil zelo znamenit vojskovodja, "kunauk". Kakimovske žene so sploh oboževale to dete in se niso mogle ločiti od njega.
Toda na veliko žalod sta riše v in še posebno Kskimov, je izbru hnila otroška bolezen, oscpniee, katera je tudi umorila to dete. Domačini so bili skoro bolj žalostni, kot pa stariši.
Ker ni bilo primernega prostora, kamor bi pokopuli mrtvo dele. ker je vsa zemlja zmrznjena, radi tega so morali založiti rakev z kamenjem, da truplo niso oskrunile razne divje živeli.
Ko se je približal konec šolskega leta in je bil ta učitelj odpoklican iz kraja, in je hotel vzeti truplo svojega deteta h seboj, je vled tega zelo vznemiril celo e-skiinsko naselbino. Ti so sploh smatrali dete za svojo last. Vzeti Ka je moral s silo, Kt) se je po alavljal od domačinov, so ga vsi spremili do parnika iii se sploh niso mogli potolažiti, ker ao iz-gubiti svojega učitelja, zdravnika in sodnika, posebno pa še uod vse oboževano dete.
Ženitev otrok v Indiji.
tlotovo je že marsikdo slišal govoriti ,da se v nekaterih deželah na svetu ženijo ljudje še jako mia-tli, da otroci. nT navada je v Indiji, kjer sc že otroci, kateri velikokrat še hoditi ne morejo, ženijo Velikokrat se prigodi, do Klsriši )v | red rojstvom otrok sklepi jo /cni>o\anjske pogodbe. Kadi te uit h potem vedno želijo, tla bi do-hjli hčerko ajr dečka, tla ne ho treba razdreti žeuitovanjake po godbe
Kazni mlsijonarij in drugi Kv-ropejci zelo delujejo me«| lutliici, da ome.je to navado, katera iiaa zelo s I n I »e posledico /a cel narod Toda največkint zastonj, kajti že br imunska v t ra sama zapoveduje, dn sr nnjthjo otroci Ženiti še ja k » mladi, posebno deklice. Ako |c dckl«* starti deset let in še n* o-ntožena, jo vsi zaničujejo. Zn de ■ kc jc nekoliko boljše, lod.i veli ko tudi ne
\t kateri pttsamez.nl rodovi \ tndiii iinitjo šc ponehno stroge po st.ive kar sr tiče ženitvr
Kot }v omenjeno, stariši navad no sc prod rojstvom otrok sklene jo /cnitov nu jsko |»ogndl»o in rko jc usod* mila. dn sr tn |H»rokn la-
hko oklene, se navadno poročita
hitro po porodu. Pripetilo ae je že .tla ae je vršila poroka, ko ženin ni bil star ae eno leto in nevesta pa samo dva meseca.
Indijci imajo namreč vero, da čim hitreje se dekle poroči, tem gotovejse pridejo stariši v nebesa. Kadi tega tako silijo z ženit vami.
Akoravno sc tako mladi poroče, ne žive skupaj nekaj mesecev in velikokrat še l«ta ne. Toda poročena sta pa kljub temu in se ta poroka nikdar ne razveljavi, tudi pogojema ne. Še celo smrt ne pre-trgi te vezi in vdova se ne sme nikdar več poročiti. Nekaj let nazaj šc je veliko čitalo o nekem dogodku v Indiji, ko je žena oziroma vdova nekega jako bogatega trgovca šla prostovoljno v smrt na grmado, na kateri so sežgali njenega soproga. Pri tem je bil prizadet nek častnik angleške ekspedieijske armade, kateri je bil zaljubljen v dotično vdovo.
Sicer to velja samo za revnejše ženske oziroma vdove in ne za bogatejše. V toliko so že prenare-dili ta običaj. Vdovci se še vedno lahko poroče. Tako se velikokrat pripeti, da se že stari vdovci po roče z otroci. Pripetilo se je, da se je deklica s'ara tri leta poročilo s starcem nad petdeset let.
Potniki, ki prepotovali Indi jo in videli veliko takih zakonov pravijo, da je veliko družin, kateri so bili poročeni jako mladi, zelo srečnih. Toda veliko zakonov je nesrečnih za celo življenje Kajti starišev največja skrb je da ptroke tak t hitro kot je mngo če poženijo, za drugo se ue b.ri Rajo.	• "
Kakor povsod, tako so tudi v Indiji takozvani ženitovanjski po sredovalei .kateri posredujejo med sliuiši in pri .tem služijo ta korekoč svoj vsakdanji kruh. S tem poslom re navadno pečajo brivci in duhovni. Nekatere bo gatejše rodbine najmejo več že nit vetjih posredovalcev in ne sn mo enega. Posebno, kadar se na merava poroči i sin kakega »»»aha t-adša, višjega deželneganiradiu ka, ali pa hči kakega- okrajnega poveljnika. V tem slučaju kar skačejo semintja razpi posredi valci, kdo bo oklenil boljšo "-kup Čijo".	iiiw|'<./»o
Pri ženitvah v Indiji se UrttftaUo zelo ozira na r/ioj, v enem ožim še bolj kot v K v ropi. Tnkft je dovo ljenO, da se morajo medsebojno ženiti otroci istih sloj«rv,i«t pr. se Minejo ženiti otroci brntnnnskih duhovnov samo medsebojno; de ček, katerega stariši 'so'»jz roti bi ne vojakov, se sme poroditi tudi ie z deklico, katere oče je bil vojak Prebivalstvo se Uiči nn pet slojev in ti zopet na violine drugih; radi tega nastanejo velikokrat velike zmešnjave.
Vrši se pa Se celo kupčija s^žf-nini in nevestami. Velikokrat se prigodi, da staiisi peljejo svoje o-troke v kako večje mesto iu potem tam trgrjejo z njimi, kot s kakšno živino. To se velikokrat pripeti, ko išče kak knez nevesto svojemu sinu in pri tem bi rad na pravil dobro kupčijo, nli pa ženi na svoji hčeri. V tem slučaju dajo naznaniti potom posredovalcev po tleželi, da iščejo nevesto ali ženina za svojega otroka. Seveda stariši. kateri bi radi prišli v dotik o iu bližnje sorodstvo s knezom in so častilakomni, pri :cm kar tekmujejo, katerih otrok Im toliko srečen, tla poslane knez. V takih slučajih pride velikokrat do jako neljubih prizorov med stari Si i;i posebno ie meti raznimi po sr»dovalci.
Ko jc vse pogajanje končano, tedaj vprašajo za svet duhovne, da naj določijo dan poroke. Kajti po njih mnenju se morajo ozirati na zvezde, iu kakor te določijo, kar čitajo sati.o duhovni, se vrši poroka iu sicer napovedo dan poroke z jako natančno gotovostjo, tla celo na minute. Poroku se ne sme vršiti ne prej in ne pozneje, drugače bi bila oba nesrečna.
Ko pride dan poroke, okopi jejo ženina v votli, katero so duhovni blagoslovili, namašejo z oljem in oblečejo v posebno krasno obleko. Turban imun biti vseh ntogo čili barv / zlatimi ali srebrnimi in Skrbitasto rde/iint nsšivi, dn!ga suknja, istotako vaeh mogočih barv, lesno se oprimsjoče hlsče in snndnle. Ako je ženin že toliko dorastrl. da se /antore sum držsti pokonci, ga posade ns koitjs in ako je Se premlad, da bi ga vodil sani. prisede k njemu nekdo izmed svatov ter gs vsruje. tis ne pnde raz konja. Drugi svstje sr pn vsrdejo v knčijr ali pa hodijo pr«.
(Konee prihodnjo' )

Z ognjem in mečem«
Zgodoointki roman.
Polski spisal Si*rtki*wiwict. — Poslovenil Podraviki.
Nadaljevanje.
V tem trenutku oplazi gospod Zagloba Če-remiaa s sabljo preko glave, da je kar kost zaškripala od udarca; pritlikovec ni niti jeknii, marveč zvivši se v klopčič, začne trepetali; prsti na rokah so sc odpirali ter zapirali kakor kremplji poginjajočega risa. Zagloba obriše ob župan okrvavljeno sabljo, Redzijan pa skoči s konja, pograbi kamen ter ga zavali na široke llorpine prsi; potem pa seže v žep ter začne tam neka i iskati.
Velikansko telo vražariee je se trepetalo, lice se ji strašno zakrivilo, na zobe se ji vsede krvavo pena in iz prsij je prihajalo nemo liropenje. Sedaj izvleče Redzijan iz žepa kos blagoslovljene krede, zaznamuje ž njo na kamen križ in reče:
"Sedaj več ne vstane!"
Potem zopet zasede konja.
"Naprej!" zapove Volodijevski.
Oddirjajo ter bite kakor vihra ob potokov! strugi, ki se je vil sredi jarka. Kmalu so pustili za seboj velikanske hraste, atoječe poleg pota; pred očmi se jim prikaže bajta, za njo visok mlin, čegar kolo hc je bliščalo v solnčnih žarkih. Pred bajto sta lajala dva črna psa, priklenjena na verigi ter se zaganjala v prišlece. Volodijevski prvi prijezdi k bajti ter skoči a konja, sune z nogo ob vežina vrata, da odskočijo ter plane v vežo... brenketajoč s sabljo.
V	veži na deHno zagleda zaprta vrata, "flo-tovo je t a in," misli Volodijevski ter se napoti k vratom. Zgrabi jih za kljuko in odpre, na to pa obstoji, kakor bi okamenel, na irbinem pragti.
V	sobi, oprta z roko ob postelj, je stala Helena Kurčevičevna, bleda, z razkodranimi lasmi, ki so se ji vili po plečih; osupnene njene oči se upro v Volodijevskega, kakor bi povpraševale: "Kdo si, čemu si sem prišel?" Nikdar poprej še ni videla malega viteza. On pa jc tudi le strmel pri pogledu na njeno lepoto, na krasno oznljšano sobano, pokrito znotraj z žametom in zlatotkaninami. Naposled se zave ter reče:
"Ne bojte se kneginjica, smo prijatelji Skre-tuskega!"
Kneginjica skoči k njemu.
"Rešite me!" zakliče, sklenivši roke.
V	tem hipu pribiti v sobo Zagloba trepetajoč kokor topoljin list in rdeč kakor rok.
"Mi smo, mi!" kriči; "prišli smo te rešit."
5faslišavši te besede in zngledovši Zaglobo, zgradi se kneginjica na kolena kakor pokošena' čvetka; roke ji omahnejo, oči se pokrijejo s ko-ykt>ra'i obrvmi — omedlela je.
p j op	IT.
,^omnj so si konji nekoliko oddahnili, šli so j)<»gyn«i no pot, in ko sc je mesec popel nekoliko na st^po, bili so že v okolici Studenke za Vala-dinko. M Spredaj jc jezdil gospod Volodijevski, pazljivo se ozirajoč na vse strani; zn njim Zagloba poleg Helene. Redzijan je jezdil zadnji ter vodil seboj nekoliko konj, obloženih s prtljago, dva pa brez prtljage, katera ni pozabil vzeti iz Hor{)inincgn hleva. Zaglobi je urno tekel jezik; imel pa je tudi kuj povedati kneginjici ; "Zaprta v divjem jarku, ni vedelo nič, kar se jc zgodilo nn božjem svetu. Pripovedoval ji je, kako so jo s počet kit iskali, kako jc Skretuski Sel celo v Pereje-slovje iskat Bohuna, o katerem ni vedel, da je ranjen, koko je zvedel naposled Redzijan od atoma-na zo njeno skrivališče ter prinesel to novico v Zbaraž.
"Usmiljeni Bog!" vzklikne Helena, dvigniv-ši proti mesecu svoje zalo, obledelo llčice; "torej je gospod Skretuski celo za Dnjeper šel zn menoj?"
"Do, v Perejeslavje, kakor sem'rekel. Gotovo bi bil prišel sem z nami, ko bi bili vtegnili poslati po njega, ko smo sc napotili tebi nn pomoč. On Se ne ve, da si rešeno ter si domišljuje, da si že mrtva; toda ne žaluj rodi tega. Naj Sc žnluje nekoliko, ker ga čuko toko veliko plačilo!"
Mislila sem, dn ste že vsi pozabili tintne, ter prosilo Boga, naj mi pošlje smrt."
"O, mi note nismo pozabili, marveč nnn ves čos ugibali, kje noj te iščemo in iztrgamo iz rok našega sovražnika. Strah me je pomisliti kako smo se vznemirjali radi tebe!.,. Kako svn st s Skrctnnkitp lomila glave in z noma vred tudi tale vitez, ki jezdi tu spredaj, ki i.sto triko Trt fitndll nt delo, niti zdravja."
"Noj tudi njemu to Hog povrne." "Nojbrže je v vomo obema nekaj, kar vleče ljudi nase. I *a Volodijevskemu si Se posebno dol-žnn hvolo. Kokor sem ti že povedal, razcepil je Hohuna kakor ščuko."
"Meni je že Skretuski pripovedoval o njem in dejal, da je njegov najboljši prijatelj."
"Prav je povedal. V tem majhnem telesu tiči velika duša. Sedaj je nekoliko onemel Najbrž ga je osupnila tvoja lepota, todo počakaj, dn , se zopet zave in nekoliko seznnnl s teboj! Strahovite reči svs doprinosolo skupaj na volit vi v Varšavi."
'"Torej imamo že novega kralja?" "Torej imamo že novega 'oalja?" "Se tejta revica nisi, zvedela v tej prokletej puščati? Kakti pn! V minulej jo*eni smo izvolili Jana Kazimira ki vlada sedaj že nami mesec S temi razbojniki začne se sedaj veliko ,in krvavo vojska; Bog daj, tis bi se srečno končala, sedaj so vzeli nsčelništvo knezu Jeremiji ter izbrali druge, popolnoma nesposobne I.iinli." "Pojde tudi Skreiuski nn .ojsko»" " Hraber Vojsk je. in te/ko, da ne bi šel V tej stvsri »va si pač popolnoma enako. Te le o vahava smodnik, naju nr vzdrži nobena nuw\ Oj, dala sva sr spn/nati pobalinstvu v minolen, letu! Noč bi bila prekratka, k., bi ti hotel vse nt tauko povedati. Hrž ko ne po pleva, pa sedaj zt s lahkim ar*+», Ur smo fet»r revica uafll bre« I tel* nsm je Ir presedalo življri.jt
Kneginjica obrne svoje-nežno ličice k z. globi.	.	a
"Ne vem, c Čem sem se vam tako prikupil« reče, "da me vsi tako ljubite; resnica j« je d me ne ljubite bolj, nego jaz vas gubim." ' Zagloba zadovoljno zasopiha. "Torej ljubiš tudi mehe?" "O gotovo in vneto!" "Bog ti povrni. . .Sedaj bo dosti l«7.a moj-starost. Vrh te-a se še ozirajo dekleta zu lun.m kakor je bilo ob času volitve v Varšavi. Volo/ jevski je priča! Todu sedaj mi r.^ več dosti zo ljubkovanje in navzlic vročej svoji krvi pr,*' zameni rajše ntlogo očeta v vajinej rodbini.
Nastane molčanje; samo konj začnejo kju ti po vrsti eden za- drugim, napovedujoč s t** srečno potovanje.
"Bodite zdravi!" odgovarjali so jim jezfc.
ei.
Noč je bila svetla. Mesec je plaval Čedaljt višje in višje na nebo, na katere n je bliščalo n-niirijade zvezd ter postajal čedalje bledejši. C 1 ru.jeni konji so jeli stopali počasneje; t udi po* potnike je prevzemala trudnost. Volodijevski p-vi vstavi konja.
"Oas je ,d« si odpočijemo," reče. 0rez kr«. ko bo svitlo."
"Da, čas je!" pritrdi Zagloba. "Meni se« dozdeva, da ima moj konj dve olavi."
"Predno se vležejo k počitku, spomni s'; Redzijan nn večerjo. Zakuri ter vzame s konj« bisogo, iz katere začne vleči za'ogo, s katero 4 je v Jampolu oskrbel. Najpoprej je izvlekel tur-širni kruh, meso in vino .Pri pogledu na dva ir-bosta meha, dobro napolnjena s tekočino, ki stu dajala nekak čuden odmev, ko si se ju dotakni' pozabil je Zagloba popolnoma na spanje ter se živo lotil večerje. Vsega je bilo dovolj ■>.& vse ko popotniki potolažijo svoj glad, otre si Zagl>! lm z županom usta ter reče:
"Do smrti ne jenjant ponavljati: Čudna« 1vo.pi dela, Gospod!. . . Kvo, ti mojo gospodi<'m si svobodna, a mi tvoji tovariši sedimo t tika} pri tebi, popivajoč Burlajevo vnn Ne rečem. 1I1 je boljše od ogrskega, ker ima duh po irhovni, tii kjer ribe ni, tam je tudi rak dober."
Kni stvari sc nikakor nc morem dovolj ni-čuditi." reče Helena — "da je Horpina laku kinalo privolila, du ste me vzeli."
Zagloba pogleda zaporedoma Volodiievsb ga in Redzijan?. ter pomenljivo mežika 7. očmi.
"Privolila je, ker je morah. Sirtfr pa zna.:, čemu bi ti prikrivali, da srno obe. njo in Čeremi sa spravili na oni svet."
"Koko to?" vpraša prestrušenu kneginjica "Ali nisi slišala strel?" "Slišala s'.m, pa sem misli'«, da je Čeremu streljal."
"Ni bil Ceremis, marveč ta le mladenič, ki je vstrelil čarovnico. Res je, da zlod sedi v njei, toda ni kazalo drugače postopati, ker je čarovnica, nc^ vem, uli je vedela kaj, ali si je kako drugače ubila v glavo, hotela je na vsaki način iti z nami. To pa jc bilo nemogoče, ker bi bila takoj zapazila, da ne gremo v Kijev. Zato jo je vstrelil in jaz sem potolkel Čeremisa. Bil je pravi afri-kanski spaček in upam, da mi Bog tega ne »tej: v greh. Pred n-.tšim odhodom iz jarka sem skočii naprej ter zavlekel trupli neko'11'o na štren, d« bi se pri pogledu na nju ne bilo prestrašila ter ne smatrala tega za slab prepojen."
"O koliko sem že videla mrličev v tem strašnem Čopu!. . . Raje pn bi sevedp ne puščala 11 seboj sledu krvi, da bi nas Bog za njo ne kazno-vpl."
"Vitežki posel to res ni bil," reče rezko Va-lodijvski! "zott se gu jaz tudi nisem hotel udeležiti."
J<0cmu sedaj razpravljate o tem, reče Red zijati, "ko drugače ni bilo mogoče. Saj smo u-smrtili samo dva sovražnika Boga samega.... Sam sem se prepričal, da je bila ta čarovnici % hudobo v zvezi Ni mi žal lega."
"Radi česa pa žalujete, gospod? vpraša kneginjica.
"Žal mi je za denarji, ki u ostali tam zakopani, kakor mi je pravil Bohun. "Pa se vaui je tako mudilo, da nisem vtegnil vzeti jih s seboj, dasiravno mi je dobro znan pustor pri mlinu Srce sc mi je tudi trgalo pri pogledu na lepo o-prnvljeno sobano, v kateri je bilo toliko drago-lin in vendar so tam ostale."
"Poglej ge. 110, kakega služabnika boš im* la," reče Zagloba obrnivši se u kneginjici. vzemši svojega gospodarja, bi on celo zlodja mt-ga odri, tla bt si napravil ovntnik iz njefo" kože."
"Te Bog da, ne bo se gospodu Retlzij«'1" treba pritoževati nad mojo nehvaležnostjo vrne kneginjica. (
" Hvala lepa, mila gospodična," odvrne t*. . lin ter ji jUljubi roko.
Vos čas med tem razgovorom jc sedel V o'* dijevski molče in pil vino iz kosrrca, jezno se ilr žeč, tako, du je to navadno njegivo molčanje" br.iilo nase Zaglobovo pozornos«
"No, čemu lako molčiš?. . . Ali ti nistm po; vedal, tla mu je radi tvoje lepote, trpnil jezil* reče Zagloba. obrnivši se h kneginjici.	^
"Naspali bi se raje, gospod predno bo dni. . . . odgovori zbegani vitez, kn*oremu so brk.-ce tako migale kakor zajcu, kadar ovoha *veli zrak.
"Pa stari plemič je govoril resnico. Vnl vodna lepota kneginjice je držah malega vite« kakor v kleščah. Gledajoč jo, <e je povprafr™ v duhu: n 'i jr res mogoče, da bi takšno bitje n-•lihi po zemlji! Dokaj je videl k-ssotie v svoje^ življenju, todo nobena se ni mogla kosali » prekrasno stepno cvetko. V navzočnosti /n*"' mu krasotie je bil živshen in zgovoren: snisj ' niti pogledu na svilnste trepsvniee. čijih sern-t je pokrivata m'csne zenice; ns lase, v i joče * J1 po plečsh kakor cvet hijaeinte. ns vitko njenj rsst, na polne prsi, dvigajoče ar pri dihatou P^ katerimi jr biln toplo ljubeče *ro*, ns liee ki bilo kot mleko in kri in ns mslmovs u ts r " lodijevski res popolnoma posa'jU ua svoj j*