Gospodarski Glasnik za Štajersko. List zel gospodarstvo in umno kmetijstvo, izdaja ces. kr. kmetijska dražba na Štajerskem. List relja na leto 4 krone. Udje dražbe prispevajo na leto 2 kroni. Udje dobd Ust zastonj. 'Vsebina: Gibljemo se! — Vinogradniki! Varujte svoje vinograde proti mrazu! — Gnojenje z duicem. — Letošnja zima in naša sadna drevesa. — Zatirajte gosenice. — Vabilo k poskusnemu sajenju užitnega krompirja. _ 84. občni zbor kmetijske družbe. — Zborovanja podružnic in krajnih društev. — Iz podružnic in krajnih društev. — Tržna poročila. — Zadruga: Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Oznanila. Gibljemo se! Od sneženih zgoraj eštajerskih planin do zadnjih gričkov in hribov na jugu, kjer deli srebrni pas Save Štajersko od Kranjske in Hrvaške, od zelenega Pohorja in Solčavskih planin do tje, kjer lahko vidimo z nizkih gričkov daleč tje v obširno ogrsko planjavo, povsodi vlada živo in samozavedno gibanje. Agrarizem se je zbudil. Kakor raztali spomladnje solnce sneg in led in stori zemljo, ki je bila dotlej trda, mrtva, speča, sprejemljivo za solnčno toploto, ki oživi tisočere v zemlji speče kali k življenju, tako sveti toplo solnce agrarstva v našo železno in zeleno štajersko deželo, a no samo v pri-proste hiše kmetov, ampak tudi v stare, v pravljicah slavnoznane gradove, v kterih bi nam obširne sobane lahko pripovedovale stoletja staro povest. Agrarizem? Kaj pomeni ta trda beseda, kakšen namen in kak smoter se krije v nji? Namen agrarizma je zastopanje in branjenje gospodarskih in logarskih ko-i-isti, smoter agrarizma pa je zagotovitev našega obstanka in zboljšanje našega položaja. Ker so spoznali kmetje, da jim različne politične stranke nič ne pomagajo in ne koristijo, so si morali začeti sami pomagati. Agrarizem p omeni torej samopomoč kmetovalcev. Kaže se lahko na različne strani in na različen način. V prvi vrsti gleda na to, da se gospodarstvo podpira s tehničnimi pripomočki, v drugi vrsti pa skuša vplivati na ona dejstva in činitelje, ki od zunaj vplivajo na usodo in razvoj kmetijstva. Agrarizem ali gospodarska samopomoč pa zahteva dela in celo napornega dela. Jedno najvažnejših del je organizacija, ker se v njej delo deli in zopet koncentrira, ker pri tej zelo ugodno vpliva število članov organizacije, kar je večkrat odločilno. Organizacija je torej temeljni pogoj vsake gospodarske samopomoči, ona je temelj, na kterem se lahko začne Še le nadalnje delo. Organizacija dela na to, da se vse moči združijo na eno točko in da se moči po nepotrebnem ne cepijo. Ko se je spoznalo to važno dejstvo, je morala gospodarska samopomoč gledati v prvi vrsti na to, da si ustvari organizacijo kmetov. S pomočjo poročil štajerske kmetijske družbe bomo pokazali kako je napredovala gospodarska samopomoč od leta 1902. naprej. Koncem leta 1902. je imela štajerska kmetijska družba 65 podružnic in 4869 članov. Od teh jih je bilo na Zgornjem Štajerskem 25 podružnic s 2104 Člani, na Srednjem 25 s 2147 Člani in na Spodnjem 15 s 618 Člani. Razen v Obdachu je imel na Zgornjem Štajerskem vsak okraj svojo podružnico, ravno tako na Srednjem Štajerskem; na Spodnjem Štajerskem pa je bilo v vseh 21 okrajih le 14 podružnic. V odstotkih povedano, je imelo Gornje in Srednje Štajersko po 38*46 odstotkov, Spodnje pa le 23*08 odstotkov podružnic. Članov je bilo na Gornjem 43*21, na Srednjem 44*10 in na Spodnjem Štajerskem le 12*09 odstotkov. Če se oziramo na stanje gospodarskih nepremičnin, lahko rečemo, da je bilo Gornje Štajersko odstotno še najbolj udeleženo pri kmetijski družbi, manj Srednje, najmanj pa Spodnje Štajersko. Poučnih zborovanj, kurzov, demonstracij in na polju strokovne izobrazbe, tega važnega sredstva gospodarske samopomoči, se je od 65 podružnic udeleževalo 55 ali 84*61 od sto s 595 prireditvami, ki jih je priredilo 19 učnih močij in poslušalo 29.266 ljudij. Prejem in prodaja članov pri zvezi gospodarskih zadrug je znašala v tem letu 102.650 K. Podpore, ki jih je dobila družba od države in dežele, so znašale 111.784 K. Računski zaključek družbe je kazal 174.364 K dohodkov in 162 454 K stroškov. Družba je le pri nekterih podružnicah posredovala pri nakupu gospodarskih potrebščin. Nektere podružnice so imele skupne trsnice in drevesnice. Poročilo kmetijske družbe za leto 1906., nam kaže ob koncu leta 1906. sledeče številke. Število podružnic 99 (proti 1902 + 34 ali 52 od sto) in število Članov 10.380 (proti 1902 + 5511 ali 113 od sto). Na Gornje Štajersko odpade 29 podružnic ali 29*29 od sto (+ 4 podružnice ali 16 od sto) in 3610 Članov ali 34*7 od sto vseh članov. Proti leta 1902 je na Gornjem Štajerskem prirastki 1506 članov ali 71*6 od sto. Na Srednje Štajersko pride 42 podružnic ali 42*42 odstotkov vseh podružnic prirastek 17 podružnic ali 68 od sto) in 4632 Članov, kar znaša 44*62 odstotkov vseh Članov kmetijske družbe. Prirastek proti letu 1902. znaša tukaj 2485 Članov ali 115*7 od sto. Na Spodnje Štajersko odpade 28 podružnic ali 28*28 odstotkov vseh podružnic (prirastek 13 podružnic ali 86*6 od sto) in 2138 članov, kar znaša 20'6 odstotkov števila vseh Članov kmetijske družbe. Prirastek proti letu 1902. znaša na Spodnjem Štajerskem 1520 članov ali 245 odstotkov. Daši je prebivalstvo na Gornjem Štajerskem zelo redko, vendar ni glede števila članov zaostalo za Srednjim Štajerskim. Razmeroma veliko število odstotno število članov na Spodnjem Štajerskem pa sledi iz tega, ker so v zadnjih letih tudi Slovenci spoznali, da imajo korist od tega, če se pridružijo kmetijski družbi in so začeli ustanavljati podružnice. Vendar zaostaja pri Slovencih število Članov še za Gornjim Štajerskim za 1472, za Srednjim pa celo za 2494 članov. Poučne prireditve je prirejalo od 99 podružnic 97 (97*9 od sto) s 1175 prireditvami (od leta 1902. + 580 ali 97 45 od sto) s 33 strokovnjaki, in 52 406 poslušalci (proti letu 1902. več za 23.140 ali 79 od sto). Blagovni promet pri zvezi gospodarskih zadrug je znašal v letu 1906. 403.389 K ali proti letu 1902. za 300.739 K več, torej 292*9 odstotkov več ko v letu 1902. Država in dežela sta dale družbi v letu 1906. podpore skupno 161.438 K, to je za 49.654 K ali 44*42 odstotkov več ko leta 1902. Sklepni račun družbe znaša koncem leta dohodkov 305.286 (proti letu 1902. za 130.922 K ali 75 odstotkov več) in izdatkov 245.673 K (proti letu 1902. za 83.219 K ali 51 odstotkov več). Dočim je v letu 1902. bilo posredovanje pri gospodarskih potrebščinah malo, kar kaže že število prometa, je danes zveza gospodarskih zadrug ustanovila pri 14 podružnicah zaloge gospodarskih potrebščin in v jeseni bo pritegnila k temu še 15 drugih podružnic. Subvencijskih bikov je postavila v letu 1906.158 (v letu 1902. 94), nadalje 200 merjascev nemške žlahtne svinje na ravnotolikib krajih, nadalje 31 plemenskih kozlov, 971 plemenskih ko-košij štajerskega plemena in je razdelila nad 14.000 jajec štajerske kokoši za nasad. Danes ne bomo več navajali iz poročil nadalnjih številk, da ne bomo mučili naših spoštovanih bralcev. A že iz navedenih številk se vidi, da pri nas gospodarska samopomoč zelo živo napreduje in posebno, da napreduje organizacija, ki kaže v zadnjih štirih letih zelo lepe uspehe. To nam kaže, da so začeli šta- jerski kmetje v zadnjem času spoznavati in ceniti vrednost agrarnega dela, njegove uspehe in njegove namene. Naj napreduje to spoznanje posebno danes, ko se mora avstrijsko kmetovalstvo bojevati proti najrazličnejšim sovražnikom. Naj se kmetje še zanaprej družijo v nositeljici agrarne misli in gospodarske samopomoči, v kmetijski družbi. Glavni tajnik Juvan Vinogradniki! Varujte svoje vinograde proti mrazu! Letošnja zima je napravila pri nas na trsju mnogo škode. Bati se je pa, da nam pomladanski mraz uniči še to, kar je zdravo ostalo. Vsakdo ve, kako Škoduje vinogradu in sadonosniku pomladanski mraz in znano je, da je mogoče odvrniti to škodo v nekih slučajih z izdatnim kajenjem, ako se kadi (kuri) v pravem času splošno in istočasno. Opomniti je pa, da je uspešno samo skupno postopanje. V mariborski in ptujski okolici so se vinogradniki že lansko leto združili in osnovali skupno obrambo proti mrazu. V ta namen so prevzeli nekteri posestniki dolžnost, da bodo natančno opazovali, ali preti mraz, ter da v tem slučaju obvestijo svoje sosede s streljanjem. In enako bi se lahko organizirali povsod. Bode-li mraz ali ne, se lahko določa po solčnem zahodu iz nalašč zato pripravljenih toplomerov. Te prodaja Jožef Jaborka (Dunaj, IV. Frei-haus) in stane eden s poštnino vred 6 K 90 v. Toplomer je obesiti pod vinogradom na prostem pol metra od zemlje. Kaže toplomer, da se je prihodnje jutro bati mraza, ustreli opazovalec ob pol osmih zvečer enkrat, kaže pa, da bode gotovo mraz, ustreli dvakrat iz strelne, oziroma opazovalne postaje v znamenje, da morajo biti vinogradniki pripravljeni za kurjatev, kajenje. V vsakem slučaju je li čuti zvečer eden ali dva strela, je treba biti vinogradnikom pripravljenim za kajenje. Ako se je bati mraza, gledajo opazovalci po noči večkrat na toplomer in če kaže ta eno stopinjo nad ničlo in je videti, da bode živo srebro še padalo, ustrelijo trikrat iz strelne postaje. Trikratni strel je znamenje, da preti mraz in da je takoj potrebno iti kurit, kadit. Za kajenje (kurjatev) potrebne stvari je torej že preje treba imeti pripravljene v kupih pod vinogradom in v grabicah, ter na potih v njem. Kuriti je najboljše s stvarmi, ki dado mnogo vlažnega dima. Take stvari so mokro listje, zeleno vejevje, grmovje, rožje, plevel, gnoj i. t. d. Glavna stvar je, da se močno kadi. Pripraviti je pa tudi nekaj suhljadi, ali kaj takega, s čem se lahko hitro podkuri. Kadili, kurili naj bi vsi, ki imajo vinograde. Ako samo nekteri to store, ne pomaga veliko. Tudi sadonosnike lahko na la način obvarujemo škode. Kaditi je treba, dokler ni solnce vzšlo. Ako začne med kajenjem veter pihali in če se pooblači, naj se ognji zopet ugasnejo, ker se ni treba več bati mraza in da se kurivo prihrani za prihodnjič. Ako se pooblači nebo, ko se je zvečer enkrat ali dvakrat ustrelilo, ali ako začne potem veter pihati, tudi najbrž ne bo mraza; vendar je pa- ziti, ali se po noči ne ustreli trikrat v znamenje, daje treba začeti kuriti (kaditi). Ako se ohladi na tri in več stopinj pod ničlo, tudi kajenje ne zabrani, da ne bi zmrznilo. To se omeni zato, da v takem slučaju ne bi mislili, da je kajenje sploh zastonj. Vinogradniki! Združite se torej in osnujte skupno obrambo proti mrazu. Trud in stroški za to delo so v primeru morebitne škode neznatni. Ptuj, aprila 1907. J. Zupanc, vinarski inštruktor. Gnojenje z dušcem. Najvažnejša gnojila, ki imajo v sebi dušeč, sta čilski soliter in žveplenokisli amonijak. Čilski soliter je žoltobela, v vodi raztopljiva sol, ki ima razmeroma 15°/o dušca.. Ta je v njej v obliki soliterjeve kisline in zato ga lahko rastline hitro in lahko porabijo. To umetno gnojilo se dobiva iz južnoameriške dežele Čile, kar kaže tudi ime; tam se nahaja v velikih množicah. Čilski soliter pa vpliva kot gnojilo, ravno tako kakor vsako drugo umetno gnojilo, samo na eno stran. On daje rastlinam samo eno redilno snov, dušeč. Ker zemlja ne drži čilskega solitra, ga moramo potresti takrat, ko je rastlina začela rasti ali pa ko še raste, ker sicer se soliter lahko splavi bolj globoko v zemljo, kjer ga rastlinske korenine ne morejo več doseči. V prvi vrsti se rabi čilski soliter kot gnoj mladim setvam; potrosi se samo spomladi na jare in poletne setve. Ker se zelo hitro raztopi, lahko opazimo njegov učinek na setvi že v dveh do treh dneh. Paziti pa moramo, da ne damo preveč naenkrat; bolje je, če damo večkrat in manj e. Za joho zadostuje za enkrat 30 do 40 leg. Rastline ne morejo več na enkrat posrkati; kar bi ostalo, bi se splavilo globlje v zemljo in bi bilo za rastline na vedno izgubljeno. Najbolj hvaležna za gnojenje s čilskim solitrom sta pšenica in oves. Razen pri žitih, se rabi to umetno gnojilo z vspehom tudi pri okopavinah, koruzi, hmelju, tobaku in pri trsih. Ne sme pa se potresati na zelo rosna žita, ker jih soliter razjč in tako poškoduje. Zato se ne sme potresati zgodaj v jutru in tudi ne takoj po dežju. Ker ima čilski soliter to neprijetno lastnost, da vleče vlago iz zraka na se in potem strdi, se mora vedno na drobno raztolči, preden ga raztrosimo, posebno če so se naredile kepe. Tudi ga ne smemo kupiti veliko zalogo na enkrat. Dušca ima čilski soliter vedno enako veliko; vendar si moramo dati pri kupovanju zajamčiti, da ni v njem nobenega perhlorata. To je strup, ki zelo škodi rastlinam; če torej potrosimo čilski soliter, ki ima perhlorat, si lahko naravnost škodujemo, ne pa da bi imeli od gnojenja kako korist. (Je je v čilskem solitru le en odstotek perhlorata, nam ta lahko uniči celo setev. V zadnjih letih se je večkrat prodajal čilski soliter, ki je imel zelo mnogo perhlorata v sebi. Da se kmetje obvarujejo even-tuelne škode, jim priporočamo, da si naročajo čilski soliter le na debelo in proti jamstvu, kar se najlažje zgodi po podružnicah in gospodarskih zadrugah. Čilski soliter lahko primerjamo dobremu zdravilu. Kakor smo že povedali, učinkuje zelo hitro, torej si ž njim lahko najprej in najhitreje zboljšamo slabo setev. Ne smemo pa dati preveč naenkrat in paziti moramo na to, da ga potrosimo v onem času, ko rastlina re« raste, torej ne mogoče črez zimo. Cena čilskega solitra je v zadnjih letih zelo poskočila. Rabimo ga torej le tam, kjer je najbolj nujno in neobhodno potrebno. Žveplenokisli amonijak se dobi pri izdelovanju plina. On ima poprečno 20 odstotkov dušca in ne učinkuje tako hitro kakor čilski soliter, ima pa to prednost, da se v zemlji dalje drži in da ga torej voda ne splavi in zapere v globoko zemljo. Ker se malo bolj počasi topi ko Čilski soliter, ga moramo nekaj časa prej potrositi, torej poprečno 14 dni prej ko čilski soliter. Tudi ga lahko raztrosimo že v jeseni, ker se dolgo drži v zemlji, kakor smo že gore povedali. Tudi se lahko uspešno rabi za malo setev namestu Čilskega solitra, posebno tam, kjer ne zahtevamo, da bi moralo umetno gnojilo takoj učinkovati. To ja velikega pomena posebno sedaj, ko so cene obeh umetnih gnojil, čilskega solitra in žveplenokislega amonjaka, tako zelo različne. Pri tem še opozarjamo na to, da se sme čilski soliter mešati z vsakim drugim gnojilom, doČim se žveplenokisli amonijak ne sme mešati z onimi, ki imajo zelo mnogo apna v sebi, n. pr. Tomaževa žlindra in gnojilno apno. Precej dušca imajo tudi krvna in rožena moka in volnin prah. V teh gnojilih je dušeč v organični obliki; ta se mora v zemlji torej Še preustrojiti, da ga lahko rastline posrkajo. To pa se vrši navadno zelo dolgo. Torej so ta gnojila primerna za rabo le tedaj, če mislimo ž njimi gnojiti lahko zemljo in Če jilu dobimo lahko in ceno. Tudi je zelo dobro, če jih vdelamo leto prej v kompost in jih še le potem potrosimo. H Albrecht. Letošnja zima in naša sadna drevesa. Daši je sadno drevo splošno zel* trpežno pred mrazom, in ne trpi vsled velikega mraza, se vendar dogajajo slučaji, da škoduje zimski mraz sadnemu drevju, posebno takrat, če se mraz in toplota menjata, kar lahko zelo škodi drevesu. Ker je v letošnji zimi večkrat sledilo mrazu neposredno zelo toplo vreme, hočem opozoriti vse naše sadjerejce na škodo, ki se je zgodila s tem sadnemu drevju in jih hočem poučiti, kako se ta škoda lahko popravi. Jedna prvih prikaznij tega hitrega menjavanja toplote in vročine je navadno ta, da začne drevesna skorja gniti, kar se posebno rado pokaže pri jabolkah in hruškah. Drevesna skorja začne globoko do debla postajati rjava in počasi popolnoma odmre. Take ozebline moramo izrezati in zamazati. Ozeblina se kaže tudi v tem, da dobi skorja spoke, ki se potem počasi luščijo in češejo. Da se to ozdravi, zato lahko z uspehom rabimo sledeče sredstvo: Dva dela premogovega degta (tčra) in en del kolofonije kuhamo skupaj nekaj časa in potem prilijemo počasi in oprezno nekaj firneža iz lanenega olja. Na ta način dobimo mazilo, s kterim dobro zamažemo rane, ki jih ima drevo. Škoda, ki jo je naredil mraz, se kaže večkrat tudi na ta način, da ozebejo deloma ali popolnoma lanskoletne mladike, večkrat pa tudi še starejši deli drevesa. Večkrat se pokažejo na skorji tudi večje ozebline, posebno na jugozahodni strani, ker tam najprej in najbolj vpliva solnce in topel veter -in ker se zato tam najbolj menjava toplota in mraz. Tam drevo enkrat zamrzne, potem pa se zopet otali, kar drevesu ne d 6 dobro, posebno pa tedaj ne, če se toplota in mraz menjavata v kratkih presledkih. Če so cele vejice zmržnjene, kar spoznamo na tem, da je les, če ga prerežemo, rjav, potem jih moramo v spomladi odrezati. Rane, ki so nastale pri odrezavanju, moramo skrbno zamazati. Za vsakega sadjerejca-je zelo važno, da preišče spomladi svoja drevesa in tako zve, koliko jim je mraz škodoval. Mala ozeblina na drevesu že lahko d& povod, da se potem razvijejo različne bolezni, posebno ožig in rak, ki lahko mlada drevesa popolnoma uničita, stara pa zelo poškodujeta. Tudi ne smemo pozabiti, da se mala škoda lahko popravi, velika pa zelo težko ali sploh nikdar. Da zavarujemo srednje in zelo visoka drevesa pred zimskim mrazom, zrahljamo drevesno plast v jeseni 14/2 od debla; tako preprečimo, da ne more mraz globoko v zemljo. Tudi je dobro, če namažemo debla do vrhov ali krone v jeseni z mešanico iz apnene vode in glinaste zemlje, kiji dodamo še 3odstotne raztopljene bakrene galice. Tako ne more solnce po zimi ogreti debla in sok ne gre po deblu naprej. J. Herzog, Grottenhof. Zatirajte gosenice! Lansko spomlad se je pokazalo toliko gosenic, da je bilo sadjerejce že kar groza. Gosenice so objedle cele sadunosnike do golega, tako da ni bilo nobenega sadu in so drevesa bila ravnotaka, kakor bi jih toča pobila. Nepopisno žalostno je bilo gledati lani v mesecu juniju nasad ob cesti Landscha—Spilfeld in v nekterih krajih ob ogrski meji. Tam so gosenice snedle vse zelenje, potem pa so se na drevesih zabubile in iz jajec so se razvili metulji. Ti so letali v celih oblakih od kraja do kraja in zopet legli svoja jajca, iz kterih se bodo razvili spomladi novi metulji. Tam so drevesa naravnost preprežena z goseničjimi gnezdi in velika nevarnost se bliža. Ta gnezda sta naredila drevesni belin in zlatoritka; prvi je naredil manjša, drugi pa večja gnezda. Oboje gosenice se razvijajo enako hitro in škodujejo v spomladi, ko se izležejo najprej s tem, da objedajo mlado brstje, potem pa^ listje na jablanah, hruškah in slivah. Škoda je lahko zelo velika. Zato v boj zoper tega škodljivca, da ga zatremo že v zalegi. Ta boj nam je tem lažji, ker nam ni treba nič drugega storiti, kakor da odrežemo goseničja gnezda. Znane so menda temu ali onemu posebne škarje, ki nam služijo za odre-zo vanj e goseničjih gnezd; rabimo jo pridno, posebno bolj pa še zato, ker nam to zapoveduje deželna postava. Naj v tem oziru vplivajo tudi župani, kar je njihova dolžnost, da se ta zapoved izpolnjuje, da ne bomo več videli tako žalostnih prizorov, kakor je oni, ki smo ga zgore opisali. Nikakor pa ne gre, da bi vse prepustili naravi in ptičem. Četudi razdirajo senice goseničja gnezda po zimi, popolnoma ne morejo opraviti tega dela, posebno tedaj ne, če se ti škodljivci pojavijo v zelo veliki množini. Tembolj pa se mora skrben sadjerejec pobrigati sedaj, ko je še čas za tako delo, da se obvaruje škode, ki ga bo sicer gotovo, tega prej, onega mogoče pozneje, zadela. K. Grossbauer. Vabilo k poskusnemu sajenju užitnega krompirja. C. kr. kmetijska družba na Dunaju priredi sporazumno s c. kr. kmetijskim kemičnim preizkuševališčem na Dunaju v tem in v prihodnjem letu poskusna sajenja različnih vrst užitnega krompirja. Z ozirom na poziv, ki je izšel v dunajskem gospodarskem listu dne 6. aprila 1907 vabimo tudi mi, da se udeleži kdo tega poskusa. Na prostoru, velikem 40 arov, ki je razdeljen na osem enakih delov po 5 arov, se bodo nasadile 4 vrste krompirja, tako, da pride za vsako vrsto po 10 arov, to je po dva dela, ki sta vsak velika po 5 arov. Seme dobe udeleženci, vendar se mora vsak udeleženec zavezati, da bo za sedaj plačal za vožnjo, seme in druge stroške največ 140 K. Polovico tega zneska dobi vsak udeleženec, če se je poskus posrečil, a tudi če se je ponesrečil brez njegove krivde, v jeseni 1907, oziroma potem, ko bodo vsa poročila o poskusih zbrana. Poročila o poskusih in vzorce krompirja mora vsak udeleženec poslati svoječasno oddelku I c. kr. kmetijskega kemičnega preizkuševališča na Dunaju IT/, Trummerstrafie 3, ki sprejema sedaj vse oglase in dopošlje na željo natančne predpise glede poskusnega sajenja. Oglasi naj se pošiljajo takoj na naznačeno adreso, ker se začno prihodnje dni že razpošiljanje semena, tako, da bo krompir že lahko koncem aprila ali vsaj v prvih dneh maja sajen. Vsak udeleženec lahko razširi ta poskus s tem, da sadi na drugih kosih svoj krompir, vendar se mu ti stroški ne vrnejo. Posebnih predpisov gledč oskrbovanja in gnojenja za tokrat ni; tudi ne dobijo udeležen nobenih gnojil za poskuse. To se bo zgodilo še le prihodnje leto, ko se bodo ti poskusi nadaljevali na drugih poljih. Ker je podpora, ki jo ima odsek c kr. kmetijske družbe na Dunaju za te poskuse na razpolago, tako mala, da se ne morejo vsem udeležencem povrniti stroški za poskus, prosimo tisto kmetovalce, ki bi se udeležili teh poskusov in bi sami plačali vse stroške za poskus, naj blagovolijo to takoj takrat, ko se priglasijo, omeniti. Poskusi niso omejeni samo na Nižje Avstrijsko; udeležijo se jih lahko tudi kmetovalci iz drugih kronovin. Predsednik prvega odseka c. kr. kmetijske družbe na Dunaju: Bernard vitez pl. Ehrenfels. 84. občni zbor kmetijske družbe. v Se vedno vejejo mrzli zimski vetrovi črez našo deželo in visoko v planinah še leži na višinah in v zakotjih visok sneg. Vzbujajoče se življenje narave pa se ne NJ Ph 3 >o