JELOVŠKI INFG3MATOR Škofja Loka, 30. oktober 1971 Franc Gaber Po II. kongresu samoupravljavcev Jugoslavije Uresničiti pričakovanja Kot delegat na II. kongresu samoupravljanja v Sarajevu sem vas dolžan seznaniti o nekaterih pomembnih značilnostih iz samih razprav in iz sprejetih resolucij, ki jih je kongres sprejel. II. kongres samoupravljalcev Jugoslavije je delal štiri dni. Za kongres je bilo izvoljenih 2301 delegatov, od teh 1747 v delovnih organizacijah. Udeležilo se ga je 2214 delegatov, odsotnih je bilo 87 delegatov. Iz Slovenije je bilo navzočih 302 delegata. Poleg delegatov je spremljalo kongres tudi 172 opazovalcev iz 44 držav. Če upoštevamo vse delegate in opazovalce, se je kongresa udeležilo 4. 000 delegatov. Naše organizacije združenega dela so zastopali: Anton Polajnar, direktor podjetja Inštalacije, Franc Ahačič, direktor gozdnega obrata Škofja Loka, Franc Gaber, Jelovica, Škofja Loka, Milica Mitič, LTH, Škofja Loka in Leopold Kejžar, sekretar medobčinskega komiteja ZKS za Gorenjsko. Kongres je odprl predsednik sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Dušan Petrovič - Šanc. Po uvodni svečanosti je potem spregovoril predsednik republike Tito. Za njim pa je član sveta federacije Edvard Kardelj poročal o ekonomskih in političnih odnosih v samoupravljanju. Drugi dan svojega dela je kongres nadaljeval razpravo v štirih komisijah: e komisija za probleme nadalj-ne graditve razvoja in pospeševanja v organizacijah združenega dela. e komisija za probleme razširjene reprodukcije in integracije na samoupravnih temeljih. • komisija za probleme razvoja samoupravne družbe in življenjskega standarda delovnih ljudi. • komisija za probleme krepitve vloge združenega proizvajalca kot osnove za razvoj samoupravnega družbenopolitičnega sistema. Na II. kongresu samoupravljavcev Jugoslavije je spregovoril tudi član federacije Edvard Kardelj. Kot delegata iz neposredne proizvodnje me je najbolj zanimala razprava v prvi in tretji komisiji. Tudi v drugih dveh komisijah je bila razprava delegatov živahna in zelo konkretna. To lahko trdim zato, ker smo delegati iz Škofje Loke med pro- 2 stim časom o tem precej zgo-varjali in izmenjali mišljenja o delu ostalih komisij. Poleg gradiva, ki smo ga prejeli pred kongresom, je bil zelo zanimiv za razpravo uvodni govor tovariša Tita in referat Edvarda Kardelja. Delo v vseh komisijah je bilo odkrito in kritično. V tretji komisiji, ki se je ukvarjala z vprašanjem standarda, je bila postavljena konkretna zahteva, da je treba videti rezultate gospodarjenja in razvoja družbe skozi življenjski standard delavcev. Tudi v ostalih komisijah so bile zelo odkrite odločne zahteve, da se je treba boriti za celovit samoupravni sistem z uveljavljanjem polne javne odgovornosti vsakega posameznika in tudi vseh kolektivov. V komisijah in na plenarnih sejah je sodelovalo več kot 500 delegatov. Precej delegatov je oddalo napisane govore, ker je bil čas omejen - drugi dan kongresa na 10 minut, tretji dan pa celo na 5 minut. V samih razpravali glede politike delitve osebnih dohodkov v podjetjih, ko delavci določajo v organizaciji združenega dela s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori o delitvi, se zagotavljajo pogoji, da razlike v osebnih dohodkih delavcev temeljijo na razlikah v njihovem prispevku k dohodku s tekočim in minulim delom. Take razprave zahtevajo od sindikalne organizacije dosti dela v podjetjih, če hočemo reševati in se zavzemati za čim hitrejšo uresničitev dokumentov, sprejetih na II. kongresu samouprav-ljalcev. Sindikalne organizacije naj bi bile pobudniki usklajevanja različnih interesov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Cilj v politiki delitve dohodka naj izhaja iz načela, da podjetje oziroma organizacija, ki več ustvarja, izloča večji dohodek v sklade ob istočasni rasti osebnih dohodkov. Resolucije, ki so jih pripravile komisije in ki so jih dopolnili številni amandmaji, so polne tvornih napotil za delo v bodoče. Kongres je sprejel tudi predlog, da ostane tovariš Tito predsednik republike in da se 27. junij razglasi za dan samoupravljal-cev Jugoslavije. Kongres po mojem mnenju ne predstavlja le dogovor izvoljenih delegatov ampak stvarnost vseh delovnih ljudi Jugoslavije. Kot rezultat vsega, kar se je razpravljalo na kongresu, velja poudariti prepričanja delegatov, da je edino delavski razred resnična baza naše družbe. Kongres se je odločno zavzel, da je treba preiti od besed k dejanjem in odpraviti vse pomanjkljivosti, ki se dogajajo v gospodarskih organizacijah in v predstavniških telesih. Vse to naj bo dokaz, da bomo stvari postavili na pravo mesto, to je tako, kot smo si jih v naši družbi zamislili. Stališča kongresa so jasna in postavljajo tudi sindikalne organizacije pred zahtevno nalogo, da smelo uresničujejo njegove sklepe. Le tako bomo lahko uresničili velika pričakovanja delovnih ljudi. Franc Šifkovič Ena izmed bistvenih novosti naše bodoče, dopolnjene ustave Kaj je »pravica iz minulega dela"? Vsakdo, ki je količkaj zasledoval predlagane ustavne amandmaje ali spreminjevalne predloge, bodisi da jih je prebral sam ali pa poslušal razpravljati druge, je naletel na pojem "pravica iz minulega dela". Ker pojem verjetno marsikomu ni popolnoma razumljiv, predstavlja pa eno izmed bistvenih novosti, ki jih bo imela jugoslovanska ustava, tokrat nekoliko besed o tem... Da bo razlaga nazornejša, ponovimo najprej, da podjetje ob koncu leta razdeli čisti dohodek poslovanja - to je dobiček - na del za osebne dohodke in na del za sklade. Lahko rečemo, da so osebni dohodki kategorija, ki je delavcem veliko bližja kot pa skladi, čeprav - gledano z razvojnega stališča - igrajo skladi in še zlasti poslovni sklad pomembnejšo vlogo. Od velikosti tega sklada so namreč odvisne nove investicije, od tega pa je odvisna tudi hitrejša ali počasnejša rast podjetja. Kolektiv, torej mi, po ustreznih samoupravnih organih odločamo, kolikšen del novoustvarjene vrednosti bomo razdelili za svoje potrebe in kolikšen del bomo vložili v stroje, zgradbe in ostalo. Sedaj vzemimo za primer, da se odločimo v bodočih treh letih načrtno deliti manjše osebne dohodke in več sredstev vlagati v modernizacijo podjetja. Po treh letih, ko bo modernizirana proizvodnja že začela vračati vložen denar, pa bi zopet spremenili delitev med oseb- 3 nimi dohodki in skladi in sicer v korist naših osebnih dohodkov. Zamislimo si, da sta v našem podjetju na primer dve enaki -sm.-.- . j Vodja finančnega sektorja Franc Sifkovič. delovni mesti s pripadajočim enakim osebnim dohodkom in da na enem že dela delavec, ki se je zadnja tri leta zavestno odrekal enemu delu ustvarjenega viška dela, to je dohodka, na drugem pa se zaposli nov delavec, ki prejema višji osebni dohodek na račun že vloženega tako imenovanega minulega dela vsega kolektiva (investicij)! Jasno je, da oba delavca nista v enakopravnem položaju, saj prejemata oba enak osebni dohodek, čeprav nista enako veliko vložila v modernizacijo podjetja. t Ustavni amandma postavlja načelo, da je delavec upravičen ne samo do osebnega dohodka za tekoče delo ampak tudi na delež pri celotnem rezultatu podjetja, ki ga je le-to doseglo z njegovim delom. To se pravi, da bi moral delavec v določenem odstotku participi-rati ali biti udeležen pri delitvi dobička oziroma, da se ta njegova udeležba prelije v njegov pokojninski sklad. Opisani primer je seveda samo ponazoritev, kajti uresničitev tega ustavnega načela z ustreznim zakonom bo najbrž zelo dolgotrajen postopek. Že sedaj pa poznamo nekatere oblike izplačil, ki niso nič drugega kot delna uresničevanja delavčeve pravice iz minulega dela. To sta odpravnina, ki jo dobi delavec ob odhodu v pokoj, in pa dodatek na stalnost. Imamo ju tudi v našem podjetju! Ta dva dodatka na osebni dohodek ne izvirata iz delavčevega tekočega delovnega učinka, ampak sta vezana na število službenih let, to se pravi na delo v preteklih letih. Uveljavitev načela "pravica iz minulega dela" bo zahtevala od slehernega člana delovne skupnosti - upravljalen, da bo še bolj skrbno gospodaril s sredstvi in da bo v svojem odločanju dolgoročno usmerjen, kar bo brez dvoma vplivalo na njegov večji osebni dohodek. Pripomnim pa naj še to, da sprejeta družbena dogovora in nastajajoči samoupravni dogovori o delitvi dohodka in osebnih dohodkov še ne upoštevajo delitve na osnovi minulega dela! Sindikati grajajo enostransko reševanje težav, ki tarejo naše kmetijstvo 'Ne ukrepati enostransko..! j^a seji predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije junija letos je podpredsednik Jože Globačnik prisotnim razlo-'■il, kakšni razlogi so pripeljali zvezni izvršni svet do predloga, rla se poveča zajamčene in minimalne odkupne cene pomembnejših kmetijskih pridelkov, kot so pšenica, sladkorna pesa, oljarice, koruza in pitana živina. Ker bi te podražitve bistveno prizadele prebivalstvo z nizkimi osebnimi dohodki oziroma prejemki, je opozoril, da bi predlagatelji novih podražitev morali hkrati tudi zagotoviti ustrezne ukrepe, ki bi kompenzirali ali uravnotežili posledice podražitev. Poudaril je tudi, da v nasprotnem primeru sindikati - četudi je treba takoj izboljšati položaj kmetijskih proizvajalcev - ne bodo soglasni s podražitvami! V uvodnih besedah je podpredsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije med drugim tudi dejal: "Še v fazi, ko je zvezni izvršni svet pripravljal ukrepe za povečanje zajamčenih in minimalnih odkupnih cen, smo v Zvezi sindikatov Jugoslavije sodelovali v razpravah. Naša takratna osnovna pripomba k predlogu ZIS je bila, da takšnega povišanja cen ni mogoče sprejeti, ne da hi hkrati vključili v program tudi ukrepe, ki naj ub-lu ■ ijo posledice podražitev osnovnih živil. Predlagali smo, naj !:i skupaj z republikami -ko bu sprejemal odločitev o višini zajamčenih in minimalnih odkupnih cen - da hkrati izjavo o konkretnih ukrepih, ki jih bodo republike, občine in delovne organizacije mogle uresničiti za ublažitev navedenih posledic; to še zlasti za kategorije prebivalcev z najnižjimi osebnimi do- 4 hodki oziroma prejemki - torej tudi upokojence, upravičence do otroškega dodatka ter štipendiste. Kot zelo pereče se zastavlja tudi vprašanje, ali je - neglede na že sedanje negativne posledice "zamrznitve" osebnih dohodkov na 11 % povečanje nasproti lanskim osebnim dohodkom - še mogoče vztrajati pri sedanjem obsegu omejitev povečevanja osebnih dohodkov. Vsekakor to ne bo mogoče, saj so se po grobih ocenah že od decembra 1970 do maja 1971 živila podražila za približno 9,4 %, in bo zato nujno treba znova določiti omejitev povečanja osebnih dohodkov na ravni, ki bo dopuščala kompenzacijo sedanjih podražitev. Podražitev nekaterih osnovnih živil, ki jo pričakujemo je ocenjena približno takole: pšenica za 0, 15 dinarja pri kilogramu, mlevskih izdelkov za 15 - 20 % olja za 2,5 dinarja pri litru, sladkorja za 1,2 dinarja pri kilogramu in mesa v poprečju za 4 %. Po podatkih zveznega zavoda za cene in zveznega sekretariata za gospodarstvo bi zvišanje garantiranih in minimalnih odkupnih cen kmetijskim proizvodom povzročilo povečanje življenjskih stroškov - preračunanih za celo leto - za 3,86 % (za štiričlansko družino pomeni to podražitev v celoti za 4,70 %; upoštevana je le sedanja podražitev!) Na plenumu Zveze sindikatov Slovenije 10. decembra lani smo med drugim ugotovili, da tudi v prihodnjem letu (to je v letu 1971), ne bo mogoče doseči kaj več, kot za ustavitev sedanjih negativnih gospodarskih gibanj. Zato smo se zavzeli za vse tiste družbene ukrepe, ki lahko blažijo socialni položaj zaposlenih z nizkimi osebnimi dohodki. Resnična gibanja se oddaljujejo od sprejetja ekonomske politike za leto 1971. in je zato normalno, da se ob tem točno opredelimo tudi do gibanja osebne potrošnje v pogojih dokaj visoke inflacije. To je še zlasti po- trebno zato, ker zadeva ta vrsto pomembnih živil, ki predstavljajo tako imenovano neelastično potrošnjo, in ki zadeva v prvi vrsti veliko število zaposlenih. Zavedamo se, da je mogoče verižno delovanje rasti cen učinkovito obvladovati le, če bomo tudi ostale vire potrošnje - investicijsko in splošno - spravili na raven, kot je bilo dogovorjeno ob sprejemanju stabilizacijskega programa. V nasprotnem primeru bi namreč vse breme sedanje rasti cen prevalili na osebno potrošnjo, pri tem pa ne bi prekinili nadaljnjih inflacijskih gibanj! Po precej burni razpravi, v kateri so zlasti predsedniki občinskih svetov Zveze sindikatov opozarjali na politične posledice podražitev, če ne bodo hkrati izvedeni tudi ustrezni kompenzacijski ukrepi v zaščito standarda prebivalcev z nizkimi osebnimi dohodki oziroma prejemki, pa so na seji sprejeli naslednje sklepe: 1. Izvršnemu svetu SR Slovenije predlagamo, naj določi omejitev povečevanja osebnih dohodkov - neglede na naše prvotne zadržke do tega ukrepa - na novi ravni, ki bo v globalu delovnim organizacijam omogočila kompenzacijo predvidenih podražitev osnovnih kmetijskih proizvodov. 2. Ugotovitev III. konference Zveze sindikatov Slovenije, da je najnižji osebni dohodek v družbenih dogovorih o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov določen sorazmerno nizko, in je zato cilj, da do konca leta 1971 dosežemo z ekonomskimi ukrepi najnižje osebne dohodke 1000 dinarjev, je treba praktično in postopno uresničevati vsaj v obsegu sedanjih podražitev. 3. Predlagamo, da v republiki in občinah skladno s sprejetim stabilizacijskim programom izvršnega sveta skupščine SRS nemudoma ugotovijo obseg proračunskih viškov, ki bi jih bilo mogoče vrniti delovnim organizacijam za povečanje njihove reproduktivne sposobnosti. Pri vračanju proračunskih viškov bi bilo treba določiti v prvi vrsti objektivne kriterije, kot npr. delovno invenzivnost pano- 5 ge, delovne organizacije, ki so v začasnih težavah, imajo pa sanacijske programe. 4. V delovnih organizacijah, ki v normalnih pogojih sicer poslujejo ekonomično, je treba ugotoviti tudi možnosti za njihovo razbremenitev z drugimi ukrepi (znižanje družbenih obveznosti, podaljšanje odplačila anuitet). 5. Občinskim sindikalnim svetom Predlagamo: ~ naj v naslednjih dneh proučijo položaj delovnih organizacij z vidika njihovih sposobnosti, da iz svojih dohodkov kompenzirajo porast življenjskih stroškov; - naj posebej obravnavajo de -lovne organizacije, ki iz svojega dohodka take kompenzacije ne zmorejo, ter se na osnovi objektivnih kriterijev opredelijo do predlogov, kako rešiti položaj zaposlenih v takih delovnih organizacijah; ■ naj pri predvideni podražitvi zagovarjajo kompenzacijo v obliki osebnega dohodka npr. le tisam zaposlenim, ki prejemajo osebni dohodek, ki ni višji za 30 % od poprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v letošnjih prvih štirih mesecih - ta pa je 1496 dinarjev. Na vsak način pa naj bi bila kompenzacija degresivna, Če bi zajela vse zaposlene ! 6. Posebej bi bilo treba v posameznih skladih interesnih skupnosti oceniti sedanje in bodoče bilance, jih uskladiti s celotno politiko zbiranja prispevkov in davkov v Sloveniji in nato pripraviti predloge ukrepov za ublažitev posledic delovanja navedenih podražitev zlasti za kategorije prebivalstva z nizkimi osebnimi dohodki oziroma prejemki. 7. V razmišljanje predlagamo opredelitev, da opravimo kompenzacijo zaradi podražitev - če je le mogoče - iz skladov, ki se zbirajo na solidarnostni osnovi. Pri tem mislimo zlasti na otroški dodatek. Na ta način bi manj bremenili delovno intenzivne delovne organizacije, vplivali na omejevanje možnosti za tako imenovano "zidanje" cen, breme podražitev pa bi diferencirano porazdelili tudi na posameznike. * Ob vsem predlaganem pa ostaja vsekakor osnovno vprašanje v tem, da sedanje odpravljanje različnosti cen kmetijskih in živilskih izdelkov ni nobena trajna rešitev, če ne bomo hkrati z odločnimi ukrepi uspeli umiriti gospodarskih gibanj in to zlasti vseh oblik potrošnje. Ugotavljamo, da so se osebni dohodki v aprilu letos povečali nasproti poprečju osebnih dohodkov v letu 1971 za 14,5 %, življenjski stroški v aprilu pa za 12,9%, in da je hkrati splošna in investicijska potrošnja še vedno v porastu ter očito v nasprotju s sprejeto investicijsko politiko. Predsedstvo RS ZSS bo spremljalo uresničevanje sprejetih sklepov oziroma stališč in se bo na osnovi posredovanih novih podatkov, analiz in predlogov dru-' gih družbenih subjektov tudi povsem določno opredeljevalo o posameznih predlogih. Jurij Žebre •Aprilski proizvodni načrt smo presegli za 7 % Nadoknadili smo zamujeno V letošnjem aprilu smo proizvedli 131. 365 normiranih ur proizvod-hje ter mesečni proizvodni načrt presegli za 7 odstotkov. Tako smo pokrili zaostanek dosežene proizvodnje v letošnjem prvem tromesečju za planirano proizvodnjo. Proizvodnja v letošnjem aprilu Je bila bistveno večja od proizvodnje v istem mesecu lanskega teta, ko smo v "Jelovici" brez Pripojenega podjetja LIK Kranj naredili 78.257 normiranih ur. Proizvodnja v letošnjih štirih mesecih nasproti proizvodnji v istem obdobju lanskega leta pa Je kar za enomesečno proizvodnjo večja! V proizvodnih obratih je slika o letošnji proizvodnji podobna, kot je bila po prvih treh mesecih. Povečali so jo obrati polken in letvic, obrat Kranj in montažni objekti, drugi obrati pa so ostali približno na nespremenjeni ravni. Tudi realizacija ali prodaja je ostala na nespremenje ni, vendar dokaj visoki ravni, čeprav smo pričakovali povišanje nasproti prejšnjim mesecem. V primerjavi z lanskim letom se je letos povečala za 80 %. Detajli-stična prodaja pa je v prvih štirih mesecih letošnjega leta dosegla promet za 12, 053.523 dinarjev. Upoštevati pa morate, da je vplivalo na prodajo tudi razdobje pred prvomajskimi prazniki, saj ponavadi odprem-ljamo velike količine naših izdelkov prav zadnje dni v mesecu. 6 Če bi se radi nadalje izobraževali, priglasite se! Priložnost za študij... Lesnoindustrijska podjetja dobivajo v zadnjih letih vse večje možnosti za razširitev svojih proizvodnih programov. Mnoga podjetja to dano možnost s pridom uporabljajo in širijo svoje proizvodne programe na različne načine, kot so na primer zaposlovanje večjega števila proizvodnih delavcev, integracija, specializacija, boljša organizacija dela itn. sklep, da se zaposlenim omogoči izredno izobraževanje na raznih šolah, kot so; e višja šola za organizacijo dela Kranj, Zgrešeno bi bilo, če podjetja ne bi izkoristila konjukture, ki jim daje možnost za doseganje boljšega dohodka in hkrati za povečevanje osebnih dohodkov. Vendar pri taki odločitvi mnogokrat pozabljamo na najvažnejše - na zadostno število ustrezno usposobljenih delavcev. Brez dobrih in zahtevam dela odgovarjajočih kadrov si ne moremo zamisliti razširitve kakršnega koli proizvodnega programa, ne da bi pri tem nastali večji ali manjši spodrsljaji, ki kolektivu lahko možno škodujejo. V našem podjetju so vsa delovna mesta sistemizirana, vendar delajo na nekaterih delavci, ki po sistemizaciji delovnih mest nimajo ustrezne šolske izobrazbe.' Zaradi tega je odbor za kadrovska in socialna vprašanja dne 27. maja letos sprejel Stroj, na katerem delata sodelavca Edo Kalan in Hinko Miklavčič, je pravilno zavarovan in do poškodb pri pravilnem delu ne more priti. Takole sta nakladala hlode v obratu Preddvor nai a sodelavca Rudi Tičar in Mirko Dalavec • srednja tehniška šola Ljubljana, • delovodska šola na poklicni šoli Škofja Loka, • šola za proizvodne inštruktorje v našem podjetju. Kandidatom, ki se boste odločili za študij na eni izmed omenjenih šol, bo podjetje povrnilo vse stroške za izobraževanje, seveda pa bodo morali o študiju skleniti s podjetjem ustrezno pogodbo. Vpišejo se lahko kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: e za višjo šolo za organizacijo dela morajo imeti dokončano srednjo tehniško šolo - lesna smer; 7 • za srednjo tehniško šolo morajo imeti dokončano poklicno šolo ali osemletko; • za delovodsko šolo na poklicni šoli morajo imeti dokončano poklicno šolo; • za šolo za proizvodne inštruktorje morajo imeti dokončano poklicno šolo. Vse zaposlene v podjetju .Jelovica, ki izpolnjujete navedene pogoje in ki čutite sposobnost za nadaljne izobraževanje, vabimo, da se zglasite v kadrovsko socialnem sektorju podjetja ali pa oddate na isti naslov svoje vloge, v katerih naj bo navedena predvidena šola. Obveščamo vas, da je število slušateljev za posamezne šole jmejeno, zato vam predlagamo, da se čimpreje prijavite v kadrovsko-socialnem sektorju, kjer tudi dobite vsa potrebna pojasnila. Valerija Žakelj Diplomska naloga o dejavniku, ki vpliva na zdravje delavcev in na njihove delovne učinke Prehrana delavcev "Jelovice” Nadaljujemo in končujemo zanimiv sestavek, katerega začetek smo °bjavili v letošnji 2. številki našega glasila. Zame je bila najbolj zanimiva bi pomembna skupina vprašanj 0 prehrani. Zaradi popolnejše slike o celodnevni urejenosti Prehrane sem v anketo zajela Vprašanja o vseh dnevnih obrokih, čeprav sem se osredotočila v glavnem na topli obrok v Podjetju, ki je bil glavna tema tooje naloge. Čeprav so rezultati o toplem °broku za kolektiv naj zanimivejši, naj samo v ilustracijo po-vem, da so rezultati pokazali zelo dobro urejenost celodnevne Prehrane. Poprečno ima več kot % anketiranih delavcev vse glavne dnevne obroke, pripomnim pa naj, da sestav zajtrkov ni najbolj zadovoljiv. Prav zaradi tega je topli obrok v podrtju toliko pomembnejši. Število toplih obrokov iz leta v leto narašča vzporedno z naraščanjem števila zaposlenih. To pomeni, da pretežna večina delavcev v podjetju jemlje topli obrok. Vendar je mene zanimalo predvsem mnenje delavcev o ceni, količini in zlasti kvaliteti toplega obroka. Skoraj vsi anketirani delavci so bili mnenja, da je cena toplega obroka primerna. Prav neznaten je delež delavcev, ki menijo, da je cena prenizka ali celo previsoka. Tudi količinsko topli obrok ustreza večini anketirancev. Zataknilo pa se je pri kvaliteti, kjer so mnenja deljena. Največji je delež tistih delavcev, ki jih topli obrok po kvaliteti ne KAKŠNA SE VAM ZDI CENA TOPLEGA OBROKA (ločeno po obratih)? Cena Obrati''^^ Primerna Prenizka Previsoka % N Gorenja vas 93, 3 6,7 100 30 Sovodenj 100 100 38 Škofja Loka 91,9 5, 5 2,6 100 307 KAKŠNA SE VAM ZDI KVALITETA TOPLEGA OBROKA (ločeno po spolu in obratih)? Spol MOŠKI % N ŽENSKE % N SKU PAJ % N X. Kvali-X. teta Obrati Slaba Zado- voljiva Dobra Odlična Slaba Zado-1 voljiva Dobra Odlična Slaba Zado voljiva Dobra Odlična Gorenja vas 3,4 69, 0 27, 6 100 2 9 100 100 1 3, 3 66,7 30, 0 100 30 Sovodenj 39, 5 57, 9 2, 6 100 38 39. 5 57, 9 2,6 100 38 Škofja Loka 18, 4 57,0 24,0 0, 6 100 158 9,4 6., 7 28,2 0.7 100 149 14, 0 59, 3 26,0 0,7 100 307 8 zadovoljuje; sorazmerno veliko število anketirancev meni, da je kvaliteta dobra, malo pa je delavcev, ki se jim zdi hrana odlična. Za slabo kvaliteto hrane so se v največjem deležu odločili delavci obratov v Škofji Loki. E-den izmed glavnih vzrokov za ALI VAM ZADOSTUJE KOLIČINA TOPLEGA OBROKA (ločeno po obratih)? ^^v4