glasilo delovnega kolektiva tovarne elektrotehničnih in finomehatničnih izdelkov »Iskra« Kranj 19 5 9 št. 2 februar Izdaja: Upravni odbor Ureja: Uredniški odbor Odgovorni urednik: Boris Kryštufek Naslov uredništva: Tovarna »Ijs-kra« Gorenja Sava 6 telefon 231 (imJterna 425) Naslovna slika: Pogled s Krvavca Edo Primožič Klišeje izdelala: klišama ČP »Gor. tisk« Kranj Tisk: CP »Gorenjski tisk« Kranj Naklada: 3700 izvodov VSEBINA ® Program investicij na področju občine Kranj © Imenovane so komisije pri 10 sindikalne podružnice — Leopold Mrak © Proizvodnja v mesecu januarju 1959 — Ing. Alojz Grčar ® Rast železniškega avtomatskega telefonskega omrežja v Jugoslaviji Ing. Jože Unk ® Automatizam u razpodeli dobiti — kuda ide dinar iz Iskre © Odgovor UO podjetja na članek v Borbi — Kje je fond skupne uporabe © 5 minut s tovarišem Česnom — M. Živkovič © Še enkrat leto 1958 Ing. Alojz Grčar © Iz zakona o delovnih razmerjih © Sejmi v lanskem letu 9 Naši uspehi na tujih tržiščih (nadaljevanje) — Ing. Janez Baloh ' © Brez naslova ... — I. S. 9 Še več mladine v Počitniško zvezo — Milan Živkovič © Nezgode v letu 1958 © Števec E 3 — Stanko Engelsberger ® Strokovno izobraževanje kadrov — Stane Cyranski © Program panoge avtoelektrike — Pavel Kryštufek © Rezultati zdravniške ankete,—' Zinka Štravs © Vesti iz Industrijske šole — M. Ž. © Iz mladinske organizacije — M. Ž. © Iskra in šah letnik v. Razprave o Investicijskem programu se že vršijo in v program so bile že vnesene določene spremembe, predvsem glede stanovanjske gradnje. Toda ne glede na končno obliko investicijskega programa, je prav, da se člani delovnih kolektivov seznanijo s potrebami in predvideno investicijsko gradnjo. Investicijska gradnja v naši občini prav gotovo zanima slehernega izmed nas, posebno pa tiste, ki žive na tem območju in je to vprašanje tesno povezano z življenjskimi pogoji prebivalcev ali kakor cesto pravimo z družbenim standardom. Izdelan program občinskega LO je zelo obsežen in predvideva znatna sredstva, ki bi jih bilo potrebno investirati v objekte, ki spričo svoje pomembnosti pomenijo rešitev perečih problemov na območju naše občine. Investicijski program je le del perspektivnega plana občine za razdobje 1957—1961, ki je poleg finančnih sredstev odvisen tudi od gradbenih kapacitet, ki bodo v prihodnjih letih na razpolago. Piigrain investicij NA PODROČJU OBČINE KRANJ ZDRAVSTVO Občinski zdravstveni dom, ki se gradi že 6. leto, bo predvidoma končan do občinskega praznika 1. avgusta 1959. Tudi nova reševalna postaja se bo gradila. Poleg zdravstvenega doma se namerava graditi tudi nova zobna poliklinika, ki bo ustrezala potrebam naše občine. V projektu je tudi gradnja nove porodnišnice, ker sedanja ne ustreza, tako glede lokacije kakor tudi glede zahtev te službe. Z gradnjo porodnišnice bi pričeli leta 1960, če bi bila na razpolago ustrezna sredstva in izdelani načrti. Skupne investicije v zdravstvu bi znašale (brez gradnje nove porodnišnice) 148,400.000 din. SOCIALNO VARSTVO V kranjski občini se namerava organizirati rejniški center za otroke, katerih starši so bolni, ali pa' so celo brez njih. Namerava se urediti tudi vodovod in kanalizacija v Domu onemoglih v Preddvoru, ker so v tem pogledu razmere že nevzdržne. Za ta dela je predvideno 4,600.000 din. ŠOLSTVO Dokončati je potrebno šolo v Stražišču, katere otvoritev se predvideva spomladi. Program predvideva tudi pričetek gradnje šole na Planini (osemletke). Načrti za šolo so v izdelavi, lokacija pa je določena na nekdanjem igrišču ob robu naselja nad Kokro. Poleg tega je predvidena adaptacija in preureditev šol na Primskovem, v Goričah, v Besnici, Dupljah, na Jezerskem, v Naklem, Olševku, Podbrezjah in Voklem. V planu je tudi preureditev nižje glasbene šole v Kranju, oprema šolskih kuhinj in delavnic. V sedanjih prostorih šole pa naj bi bil otroški vrtec. Predvidena sredstva: 120,560.000 din. KULTURA IN PROSVETA V programu je predvideno popolno dokončanje Kulturnega doma v Predosljah, Podbrezjah in Doma na Visokem. Področje Besnice, Jamnika, Nemilj in Podblice sploh nima dvorane za družbeno in kulturno dejavnost. Ob že zgrajenem zadružnem domu je predvidena dvorana, ki bo s prispevkom ObLO zgrajena v letu 1959. Za taborniško organizacijo je predvidena zgraditev manjše lesene stavbe v kranjskem logu. Sindikalni dom se adaptira že več let. Dela so že tako daleč, da ¿CQA/VtWllv&sfc TEH H!KE NAJDALJŠI TELEFONSKI POMORSKI KABEL V EVROPI bo kabelska zveza med Anglijo in Švedsko. Kabel bo dol? približno 850 km in bo opremljen s številnimi podvodnimi ojačevalci. Stroški bodo znašali približno 4 milijone dolarjev. bi bil objekt izročen svojemu namenu 29. novembra 1959. Poleg tega je predvidena preselitev Ljudske knjižnice v prostore sindikalnega doma. Skupne investicije za kulturo in prosveto: 37,360.000 din. TELESNA VZGOJA-ŠPORT V delu so načrti za gradnjo novega športnega stadiona v Kranju, ki bi se začel graditi v letu 1959. Preurediti se namerava tudi stadion na desnem bregu Save in urediti centralno športno strelišče. Ob Kokri se namerava urediti naravno kopališče (pod Ovčanom na Rupi). Sporazumno s tovarno Intex bo zgrajen zimski plavalni bazen. V okviru stanovanjske skupnosti pa je potrebno pospešeno graditi otroška igrišča. Potrebna sredstva: 53,500.000 din. DRUŽBENA PREHRANA FRANCOSKE ELEKTRIČNE LOKOMOTIVE ZA SOVJETSKO ZVEZO. Francoske tvrdke so dobile naročilo, po katerem bodo v letošnjem letu dobavile Sovjetski zvezi 35 električnih lokomotiv, katerih moč bo znašala 5500 KM. S predstavniki vojske je dosežen sporazum, da se v Domu JLA organizira ljudska kuhinja. V Delavskem domu se namerava izboljšati stanovanjske in sanitarne naprave in ponovno preurediti kuhinjo. V programu predvidena sredstva: 6,000.000 din. VODOVOD AVTOMATSKA NAPRAVA ZA PROIZVODNJO FLUORESCENČNIH ŽARNIC, ki jo je Poljska naročila v Angliji bo proizvajala 800 kosov na uro. DALJINSKO UPRAVLJANJE HI-DROCENTRALE V ZSSR bo direktno iz Mos’"ve. Ta centra’a ima OTomno moč. 2100 milijonov KW. Naprave za daljinsko krmiljenje bodo imele približno 11.500 relejev in veliko množino ostalih električnih instrumentov. PoIe. Oglejmo si še, kako je bil izvršen gospodarski plan po posameznih montažah. - Letni gospodarski plan Izvršitev v 000 din v 000 din °/o Montaža avtoelektrike 868.553 788.448 92.0 Montaža instrumentov 440.670 447,297 101.5 Montaža kinoakustike 759.656 723.878 95.4 Montaža central 1,103.565 1,127.640 101.9 Montaža usmernikov 218.049. 272.616 125.0 Montaža splošna 2,072.844 2,373.869 114.4 Oddelek Lipnica 27.300 33.715 123.2 V letnem gospodarskem planu zamišljene proizvodnje torej ni dosegla montaža avtoelektrike in montaža kionakustike. Vzrok nedoseganja plana v montaži avtoelektrike je manjša proizvodnja starterja 2.5 in 4 KM. Za tega smo v preteklem letu proizvajali doma le okrov in prednji ležajni pokrov, dočim smo ostalo uvažali. Ker pa nismo prejeli dovolj uvoznega materiala, tudi nismo Ali se lahko prenese plačan redni dopust iz tekočega koledarskega leta v naslednje leto? Zakon o delovnih razmerjih pravi v čl. 32, da letnega dopusta ni mogoče prenesti iz enega v drugo koledarsko leto, razen v primerih, ki jih določa zakon. Načeloma torej ni dopustno prenašanje dopustov iz enega v drugo koledarsko leto. Pozna pa zakon izjeme, ki pridejo pri tem vprašanju v poštev. Taka izjema so noseče žene v delovnem razmerju (čl. 64 Zakon o delovnih razmerjih), ki so si pridobile pravico do letnega dopusta pred iz- Iz zakona o delmh rsztneriiti te^om norodniškega dopusta, ki traja 105 dni, ali ga niso mogle izrabiti zaradi nastopa porodniškega dopusta. Če se porodniški dopust konča v tekočem ali v prihodnjem ko'edarskem letu, ima porodnica pravico izrabiti letni dopust takoj po izteku porodniškega dopusta v naslednjem koledarskem letu. So pa možne še druge izjeme, ki odstopajo od zgoraj navedenega načela. Tako določa ZDR — Zakon o delovnih razmerjih v čl. 32 odst. 2, če delavec odide na letni dopust ob koncu koledarskega leta, nadaljuje brez presledka dopust tudi v na-r slednjem letu. Klasičen primer za to je delavec, ki ni mogel izkoristiti letnega dopusta zaradi bolezni, ker je bil v bolniškem stanju. V tem primeru sta dve možnosti: Delavec, ki prestane bolniško stanje vsaj 30. decembra v koledarskem letu ali prej in je z 31. decembrom ali prej v istem koledarskem letu po zdravniku spoznan kot sposoben za delo, ima pravico nastopiti letni dopust z 31. decembrom tekočega koledarskega leta in ga nadaljevati v bodočem koledarskem letu. Te pravice mu podjetje ne more skratiti. ker bi sicer prekršilo člen 393 toč. 10 Zakona o delovnih razmerjih in bi tvegalo, da pride pred sodnika za prekrške, ki lahko izreče denarno kazen od 10.000 do 200.000 dinarjev. Druga možnost je pa ta, da delavec v tekočem koledarskem letu ni izrabil letnega dopusta, ker je bil v bolezenskem stanju do konca tekočega koledarskega leta. Ali mu pripada letni dopust ali ne? Z vidika čl. 32 Zakona o delovnih razmerjih temu delavcu dopust ne pripada iz razloga, ker zakon ne dopušča dvotirnega dopusta hkrati. Kdor je na letnem dopustu, ne more biti hkrati na bolniškem dopustu. To sledi jasno iz čl. 35 Zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da se čas, ki ga delavec prebije med začetnim letnim dopustom v bolniškem stanju, odobrenem po zdravniku javne zdravstvene službe, ne všteje v letni dopust. Temu delavcu torej ne pripada pravica letnega dopusta, niti nima pravice do nadomestila za neizrabljeni letni dopust. Kaj pa, če bi delavec, ki je bil v bolniškem stanju na primer do 25. decembra tekočega koledarskega leta, potem pa spoznan za zdravega — ne hotel nastopiti rednega letnega dopusta, temveč bi zahteval, da se mu neizkoriščeni letni dopust plača? V tem primeru je podjetje storilo svojo dolžnost, ker mu ni kratilo pravice, da izrabi letni dopust, ki mu gre. Ni pa podjetje dolžno in tudi ne sme delavca siliti, naj gre na letni dopust, če sam noče iti. Prizadeti delavec bi s takim svojim nastopom po načelih civilnega prava tudi s tožbo pred rednim sodiščem ne mogel uspeti glede povračila škode. Nastaja novo vprašanje, kdaj je delavec upravičen do nadomestila zaradi neizrabljenega letnega dopusta? Le eno izjemo pozna zakon o delovnih razmerjih in sicer v čl. 36, ki določa, da ima pravico do letnega dopusta tudi delavec, ki je odpovedal ali kateremu je odpovedano, in delavec, ki mu preneha delovno razmerje po sporazumu, če do dneva, ko mu preneha delovno raz- mogli montirati vse količine. V planu smo imeli tudi za 34 milijonov motorjev za sesalec prahu, ki ga pa iz komercialnih razlogov sploh nismo proizvajali. Montaža kinoakustike ni mogla doseči letnega plana, ker je bila zaradi prevelikih zalog za nekaj mesecev ukinjena, proizvodnja kinoprojektorjev NP 21. To razliko smo deloma pokrili z večjo proizvodnjo ojačevalnih naprav, vendar pa ne popolnoma nadoknadili. Bolj zanimiva pa je primerjava višine proizvodnje v poedinih montažah v letu 1957 in 1958. Primerjava, ki jo podajamo v naslednji tabeli, je po stalnih cenah. Proizvodnja v letu 1957 Proizvodnja v letu 1958 °/o Montaža avtoelektrike 675.533 845.583 125.3 Montaža instrumentov 425.054 460.959 108.4 Montaža kinoakustike 1,010.606 1,134.969 112.5 Montaža central 875.665 1,160.948 132.7 Montaža usmernikov 203.739 272.736 135.2 Montaža splošna 1,927.837 2,407.646 124.9 Oddelek Lipnica 28.664 29.640 103.0 Iz tabele vidimo, da so v letu 1958 vsi oddelki povečali proizvodnjo, od vseh najbolj pa montaža usmernikov in montaža telefon skih central. Ker je povečanje proizvodnje bilo posledica večjega povpraševanja na tržišču, iz gornje razpredelnice lahko ugotovimo, kako narašča na tržišču poraba poedinih izdelkov. To naj bi bil kratek pogled na leto 1958, takšen kot so ga nam dali statistični podatki ob zaključku leta. Vidimo, da je bil uspeh prav dober. Upajmo, da bomo v letu 1959, v katerem že jadramo s polnimi jadri, dosegli vsaj tak uspeh. merje, izpolni pogoje, da ga izrabi. Podjetje mora delavcu omogočiti, da izrabi letni dopust. Delavcu pa, ki mu je odpovedano ali mu je delovno razmerje prenehalo po sporazumu, ni dolžan v tem primeru nastopiti redni dopust, temveč lahko zahteva od podjetja, da mu izplača nadomestilo za neizrabljeni letni dopust. Poleg zgoraj navedenih primerov se je v praksi pojavilo vprašanje letnega dopusta glede tistih delavcev, ki so šele v tekočem koledar- skem letu stopili v delovno razmerje s podjetjem in dopusta do sedaj niso izrabili, ker še niso dovršili delovnega staža 11 mesecev. Kako je z dopustom teh delavcev? Delavec, ki je dovršil 11 mesecev delovnega staža na 30. decembra tekočega koledarskega leta ali prej, ima piravico do rednega letnega dopusta, ki ga mora nastopiti 31. decembra tekočega koledarskega leta ali prej in ga nadaljevati v bodočem koledarskem letu. V juliju smo se udeležili prvega prometnega sejma na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Sodelovali smo v okviru interesne skupnosti s podjetjem »Saturnus« iz Ljubljane in »Rudi Čajevec« iz Banje Luke ter razstavljali izdelke, ki se uporabljajo v naši avtomobilski industriji. Z omenjenima podjetjima se naši izdelki lepo dopolnjujejo, zato je tudi naše sodelovanje pristno, iskreno in koristno. V avgustu smo sodelovali na VIII. Gorenjskem sejmu v Kranju, ki je bil turistično-potrošniški sejem, zato smo se mi omejili tako v asortimanu kot v prostoru. Prikazali smo samo proizvode, ki pridejo v poštev za opremo hotelov, restavracij in drugih javnih prostorov (ojačevalne naprave, ozkotračni tonski kinoprojektorji OP2, serijske avtomatske telefonske centrale ATC in telefone ATA) in pa edini artikel široke potrošnje: diname za kolesa. Aranžma je bil izveden v lastni režiji in je popolnoma uspel, za kar gre zasluga našemu propagandnemu oddelku, ki se v zadnjem času vse bolj in bolj uveljavlja in uspešno sodeluje z vsemi sektorji zaradi popularizacije in plasmaja naših artiklov na tržišču. Gorenjski sejem Sejmi v lanskem leiu Razstava tehniških dosežkov v Beogradu V istem mesecu smo sodelovali tudi na VIII. Skopskem sejmu v Skopju in to prvič. Ves aranžma je pripravilo naše predstavništvo v Skopju in tudi opravljalo vso službo na sejmu. Večjih zaključkov ni bilo, vendar dejstvo, da smo v Makedoniji še precej nepoznani, na drugi strani pa v tej republiki obseg investicij zavzema prvo mesto v Jugoslaviji, opravičujeta našo udeležbo. Naše podjetje je v istem mesecu razstavljalo svoje proizvode tudi na XXV. Mariborskem tednu v Mariboru. V Mariboru smo sodelovali zaradi izrednega porasta poslov na tem področju, in posebej še v samem Mariboru, kjer smo prodali in je montiranih nad 30 avtomatskih telefonskih central, kar je tudi največ za neko mesto. Naš aranžma je bil priznano najlepši, in tak bi moral biti vedno in povsod, saj to spada k veličini in ugledu naše tovarne. O II. Mednarodnem sejmu tehnike in tehničnih dosežkov v Beogradu (od 23. avgusta do 2. septembra 1958) smo govorili že v prejšnji številki, vendar moram pripomniti, da je tako visoko število raznih razstav in sejmov, organiziranih v enem mesecu (avgustu), predstavljajo nemajhno zapreko in zahtevalo precejšen napor vsega delovnega kolektiva, da šmo mogli tako uspešno predstaviti javnosti naše podjetje, ki preko svojih kvalitetnih izdelkov opozarja nase tudi na tak način afirmacije. Isto kot za .beograjski sejem velja tudi za zagrebški. Komercialno najbolj uspela je bila naša udeležba na V. Razstavi sodobne elektronike v organizaciji Gospodarskega razstavišča v Ljubljani (od 1. do 11. septembra 1958). Naša tovarna se je za to razstavo zelo dobro pripravila. Sodelovali smo z bogatim asortimajem izdelkov, ki neposredno ali posredno spadajo k tej panogi. Na ta sejem so prišli vsi predstavniki naših pomembnejših odjemalcev. Opravili smo številne tehniške in komercialne razgovore s. predstavniki JNA, PTT, JŽ, kar ja dalo omembe vreden poslovni rezultat: zaključeni so bili posli v višini 212 000 000 dinarjev, kar se ni zgodilo na nobenem lanskoletnem in spredaj navedem sejmu. In če k temu prištevamo še dejstvo, da je razstavljanje na Gospodarskem razstavišču naši tovarni najbližji razstavni prostor in tudi najcenejši, potem je uspeh nesooren in tudi upravičenost obstoja GR potrjena in življensko važna za mnoga podjetja in tudi za naše. Praksa je potrdila, da so soec'alni sejmi posamezne panoge dejavnosti oziroma potreb v vsakem pogledu najbolj ustrezni tako po organizaciji, kot po vsebini. Na vseh so nas obiskali tudi najvišji zastopniki državne oblasti in gospodarskega življenja. Vsi našteti sejmi so bili izkoriščeni za poslovne razgovore v najširšem možnem obsegu, pri čemer smo posebej pazili na to, da so se skozi sejem uveljavljale in uveljavile naše terensko-pro-dajne in servisne organizacije, ali po domače — naše trgovine v posameznih republiških središčih. Skupni komercialni rezultat daje vso prednost našemu specialnemu sejmu v Ljubljani, vendar bomo morali ne glede na to v prihodnjih letih še vedno sodelovati tudi na drugih sejemskih prireditvah, seveda povsod s posebej določenim interesom in konceptom. Da pa bi se sodelovanje med komercialnim sektorjem in propagandnim oddelkom še bolj poglobilo in delo obeh usmerilo vedno v eno in isto smer, k enemu in istemu cilju, ne bi bilo napačno razmišljati o koristnosti ponovne združitve reklamne službe s komercialnim sektorjem. Naši uspehi na iujih tržiščih (nadaljevanje) Z letošnjimi dobavami v Turčijo se je tja dobavljeno število naših 35 mm kinoprojektorjev dvignilo že na 168 komadov. Število izdobavljenih priključkov telefonskih central močno narašča. S tem nedvomno obstoji že dovolj močna osnova za nadaljnje delo v večjem obsegu. V našem interesu je, da najskrbneje pristopamo k delu v bodoče in izkoristimo vse možnosti za daljnje pospeševanje našega izvoza v ta del sveta. Težave pa so še vedno ogromne. Turčija je pred kratkim izvedla obširno revizjo svojega sistema mednarodne trgovine in je trenutno tam položaj precej nejasen. Tudi z jugoslovanske strani meddržavni trgovinski odnosi s Turčijo niso na isti višini kot z večino ostalih držav sveta. Zato ni povsem gotovo, če bo kljub največjim naporom uspelo y letu 1959 v Turčijo izvoziti toliko, kakor v preteklem letu. Upamo pa lahko, da bo izvoz dosegel vsaj polovico vrednosti izvoza v letu 1958. Po vrednosti je letos na drugem mestu naš izvoz v DR Nemčijo. To dejstvo je nekoliko presenetljivo, ker je prišlo nepričakovano. Gre, kot že prej omenjeno, za dobave selenskih, usmemiških stavkov. Za nas ta izvoz nima le solidne komercialne vrednosti že izvršenih dobav, ampak ima tudi še dokajšnjo perspektivo za naprej. Povečana zmogljivost novega selenskega oddelka je večja od možnosti plasmana na domačem tržišču. Upamo, da bomo ravno z dobavami v tujino uspeli v letu 1959 obdržati selenski oddelek stalno izkoriščen do največje zmogljivosti. Za to pa je potrebno izvoziti selenskih stavkov v vrednosti preko $ 150.000. DR Nemčija takšno, ali čelo še večjo količino lahko absorbira. Precejšen dvig je v preteklem letu zabeležen pri izvozu v Iran. Gre skoraj izključno za izvoz kinoprojektorjev in pribora. Kar izvoza v to državo tiče, lahko ugotovimo, da smo se tam s svojimi proizvodi dokaj dobro predstavili, kljub izredno močni mednarodni konkurenci. Ne smemo pa misliti da smo na tržišču tudi že čvrsto zasidrani. Prebili smo led in le ob največji skrbi ter prizadevnosti se bomo tam lahko obdržali in dobave morda celo povečali. Iran je tržišče, ki plačuje s čvrstimi valutami in je zato toliko bolj cenjeno. Le s temeljitim študijem razmer v deželi in z večjo prilagodljivostjo, kot smo jo T A 1j K I E ¡S9 Santa Cruz, now equipped with 1SKR YUGOSLAVIAN MAKE CINE PROJECTORS ★ Air & Water Cooling ★ Automatic Lubrication ★ Automatic Sound & Picture Changeover ★ Drum-type Shutter ★ Pull-through Soundhead ★ 5000 ft. Spool Boxes ★ Designed For Widescreen With KLAMOFILM mSÊÊm SÏSTEM Bombay EXCLLUSIVE DISTRIBUTORS : INTERNATIONAL TALKIE EQUIPMENT CO. ,7, NEW QUEEN’S ROAD, BOMBAY 4. 18, Mount Rosul, 182JIIV, Chandm Chowk, MADRAS DELHI PRIVATE LTD. 11, Govt. Place East, CALCUTTA pokazali doslej, bomo lahko Iran uvrstili med naše stalne potrošnike. Kar zadeva ostale Arabske dežele — Egipt, Sirijo, Saudi Arabijo, Irak — lahko ugotovimo, da izvoz ni tolik, kot bi verjetno lahko bil. Ob nezadostnem poznavanju samih tržišč in ob pomanjkanju dobrih poslovnih zvez pa smo precej nemočni ter nekako ne moremo najti prave poti, ki bi nas vodila do večjih realizacij. V glavnem so to tržišča s precej omejeno kupno močjo in zato zahtevajo vztrajno in trdo delo na licu mesta. Izvoz v Indijo ne more in ne more doseči željenih obsegov. Glavni vzrok leži v kritični ekonomsko-devizni situaciji Indije in obenem velikem pritisku konkurence, ki na tržišču ob podpori svojih strokovnjakov nudi pod najugodnejšimi pogoji več blaga, kot ga država lahko konzumira. Prezgodaj bi bilo trditi, da smo po prvih uspehih to tržišče že izgubili. Intenzivno še naprej iščemo možnosti in pota kako v Indijo prodreti z daljnjimi količinami kinoprojektorjev, števcev in drugih naših proizvodov. V letu 1958 smo, kolikor je bilo v naši moči, težili k prodiranju na tržišče Južne Amerike. Ta tržišča so izredno zahtevna in težka ter lahko smatramo, kljub absolutno vzeto majhnemu izvozu, plasman v Latinsko Ameriko za uspeh. Brazilija in Argentina sta za plasman proizvodov naše elektroindustrije še vedno nekako zaprti in je tudi v bodoče plasman v ti dve deželi v prvi vrsti odvisen od razvoja meddržavnih trgovinskih odnosov. S Čileom je redno poslovanje toliko kot nemogoče. Letos smo tja uspeli plasirati manjšo količino električnih števcev po povsem neobičajni poti in v bodoče lahko računamo na plasman samo v okviru kompenzacij, če bo do njih prišlo. V Boliviji, ki je prosto - dolarsko tržišče, smo uspeli doseči prve prodaje in skrajno pazljivo skušamo svoj izvoz v to deželo čim bolj poglobiti in povečati. Zdi se, da bo za nas ravno Bolivija v bodoče stalna in zanesljiva postojanka v Južni Ameriki. Za propagando in afirmacijo naših proizvodov v svetu je bilo v letu 1958 marsikaj storjenega, vendar še vedno mnogo premalo. Udeležili smo se sejmov in razstav v Bombayu, Milanu, Casablanci, Trstu, Poznanju, Izimiru in Solunu. Na svetovni razstavi v Bruslju je več mesecev obratoval naš 35 mm kinoprojektor, drugi pa je bil tam razstavljen. Propagandnega materiala — prospektov — v tujih jezikih je bilo tiskanega precej. Kljub temu pa smo na tem področju še zelo daleč od kritja vsaj osnovnih potreb. V primerjavi s konkurenčnimi podjetji naše stroke v zamejstvu žrtvujemo mi izredno malo finančnih sredstev in na splošno truda v reklamne s vrh e. Nedvomno je to vzrok za marsikateri izgubljeni posel. Če pogledamo pregledno tabelo našega izvoza po državah v lanskem in letošnjem letu, lahko ugotovimo, da je izvoz v letu 1958 po svoji strukturi boljši od lanskoletnega. Ni dvoma, da je enakomernejša porazdelitev izvoza na večje število držav uspeh, četudi ne v tistem obsegu kot bi si ga želeli v idealnem primeru. Je rezultat naporov in jasnih ciljev našega mladega izvoznega oddelka. V letu 1958 beležimo še eno področje dejavnosti, ki ga doslej skoraj nismo poznali, a smo se z njim vsaj v skrajno majhnem obsegu približali tistemu, kar je v svetu normalno in običajno. Naši strokovnjaki so izvršili tri montaže v inozemstvo prodanih naprav. V Tučiji smo montirali cinemascope aparaturo, v Belgiji prav tako, a v Egiptu večjo telefonsko centralo sistema C-60. Ni dvoma, da je za solidno poslovanje vsakega večjega proizvajalca odločilnega pomena skrb za izdelke — ne samo do trenutka, ko ti zapuste prag tovarniškega skladišča, ampak tudi še potem, posebeno še pri montaži in pri začetnem delovanju. Le pod našim nadzorstvom montirane naprave bodo zagotovo tudi funkcijsko dale rezultate, ki jih vsak kupec pričakuje. Najboljša referenca za nas pa so vedno izdelki, ki v pogonu obratujejo brezhibno. Vrednost celotnega izvoza $ 314 353 predstavlja že znaten del naše celotne proizvodnje. Če pomislimo na to, kolikšna je naša prodajna in servisna mreža širom domovine, koliko dela na terenu zahteva plasman in skrb za funkcioniranje naših izdelkov, potem nikakor ne moremo biti zadovoljni s trudom, ki ga vlagamo v temu odgovarjajočo dejavnost v tujini. Za preko milijardo in pol dolarjev izdelkov naših rok je raztresenih po štirih kontinentih. To ni malo. V nekaj deželah sicer imamo zastopnike, ki posvečajo določeno skrb njihovi funkciji. Toda v glavnem povsem samoiniciativno, brez' našega neposrednega sodelovanja. Čas je, da se zavedamo, da smo mi, ki proizvode ustvarjamo, soodgovorni za njih delovanje in da se sredstva, vložena v ustvarjanje boljših stikov s posameznimi tržišči, obrestujejo v obliki večje prodaje, ki edina opravičuje nadaljnji dvig proizvodnje. Ob skrbi za smotern in ekonomsko upravičen izvoz se borimo s celo vrsto najrazličnejših težav. Nekatere smo v preteklem letu uspeli vsaj delno premostiti in izboljšati. Vendar tiste, ki imajo izvor v podjetju in o katerih sem pisal že pred letom dni, še vedno obstojajo, četudi marsikje v že občutno manjšem obsegu. Naj jih samo naštejem: Nezadosten propagandni material, omejen asortiman posameznih proizvodov, počasnost pri reševanju vsakršnih problemov in tehničnih prilagoditev, šibak izvozni oddelek za tolik volumen poslov, preveč posreden kontakt s tržišči itd. Vendar ob podpori vsega kolektiva in ob razumevanju, ki ga v glavnem kažejo za plasman v tujino, zgoraj naštete težave niso tako očutne kot one, ki izvirajo od zunaj. Naj samo omenim kompliciranost uvoznih režimov po posameznih državah, napore konkurence, da bi nam onemogočila plasman ali nas celo izrinila s tržišč ter končno tudi prilagoditev našega poslovanja obstoječim deviznim in carinskim predpisom. Menim, da smo s prodajo v tujino v letu 1958 lahko zadovoljni. V primerjavi s prejšnjimi leti je bil storjen korak naprej. Prepričan pa sem, da bomo lahko čez leto dni ugotovili, da se vzpon lanskega leta nadaljuje s še večjim zagonom. Porok za to nam je dobra volja vsega kolektiva po še boljšem sodelovanju; nail&aa • • • Ravno v temle zimskem času je bilo, vendar je bila zima čisto drugačna. Pisalo se je leto strahot 1942. Nemci so kot stekli psi iskali svojih žrtev — partizane. Tisto zimo pa ni bil Nemec edini sovražnik; snega je bilo do pašu, da se je ž lahkoto opazila tudi najbolj samotna gaz, in pa strahovit mraz, da je Sava zamrznila na več krajev preko cele struge. V ostrih in trdih bojih še jeseni 1941 na Jelovici, so partizani ujeli ranjenega Nemca, ga spravili v svoj bunker ter ga obvezali. Prvo pomoč mu je nudil mladi medicinec Jože, ki je edini kaj več vedel o zdravljenju ran. Nemec je izgubil precej krvi, in tudi rana bi se lahko zastrupila, a Se je Jože precej trudil okoli bolnika, da ga je ohranil pri življenju in mu vrnil zdravje. Samotne breze so zgubile zadnje listje in dišalo je že po snegu, ko je malo preveč brezskrbnim partizanom Nemec pobegnil. Prvo, kar je sledilo, je bil obisk nemške »Štorklje«, ki je dvakrat, trikrat zakrožila nad Jelovico in spet izginila čez Karavanke. Ravno na pragu zime pa so taborišče napadli nemški policisti. Partizani so opreznost podvojili odkar se jim je zgodilo »tisto« in jih policisti niso presenetili. Pravočasno so zapustili »domove«, kjer so mislili zimovati, se umaknili v notranjost težko prehodnega gozdnega pobočja, ušli smrti, a niso ubežali trpljenju, ki ga prinašajo zima, mraz, lakota in pomanjkanje zdravil in obvez, pomanjkanje orožja in municije. Hajke so se vrstile, mraz se je stopnjeval, ozebline in poškodbe so se množile, obutev odnehala, prišla je bolezen... Zdravil ni bilo, ognja, da bi se pogreli, večinoma niso smeli kuriti, pravega bivališča niso imeli, ker so se skoraj dnevno selili po razsežni planoti, mraz je bil neusmiljen, fantom so zmrzovali nosovi, ušesa, udje... Jože je bil na smrt utrujen od dolgega pohoda, lačen od predolgega posta, premražen od pomanjkljive obleke jn je klonil, ni mogel več. Soborci so ga šele čez čas našli in po posvetovanju spravili v dolino, od tam pa je bil prenešen v prijetno vas v okolici Kranja k poznani, Nemcem in vsem zasužnjevalcem sovražni družini, da si spet pridobi zdravje, da si duševno in telesno opomore. Ko bi bil dovolj krepak, bi ga starši prišli iskat in ga odpeljali domov na Štajersko, dokler ne bi popolnoma ozdravel. Vse je potekalo v najlepšem redu. Jože, ki je bil prijeten fant se je kmalu udomačil, družina pa je tudi kmalu našla svoj mir in strah pred Nemci in eventualno preiskavo je polagoma zapustil njihova srca. Sonce še ni prvikrat prešlo Šmarjetne gore, ko se je Jože korajžno podal skozi Kranj na dogovorjeno mesto na Pugratu, kjer ga je čakal brat z avtomobilom, da ga popelje na sončno Štajersko. Jože — Štajerec je bil prepričanja, da ga v Kranju nihče ne pozna, zato se ni niti skrival, ko je koračil mimo gimnazije proti Glavnemu trgu. Bil je že pri Mayerju, ko je iz »Petrčka« stopil na cesto nepoznan nemški policist, opazil mimoidočega in ga skušal zadržati z: »Sie! Halt! Halt!« Jože ni obstal, kajti v Nemcu je prepoznal policista, ki ga je ranjenega zdravil in negoval, čuval nad njim in bedel, da mu je ohranil življenje, zbežal je, vendar ne daleč. Nemec je dobil pomoč, Jože pa ni bil še nikoli prej v Kranju in nikoli več ne bo njegova noga stopila na tlak starodavnega mesta Kranja. Zatekel se je na Holz-hackerjevo dvorišče, ki je od vseh strani obzidano in tam so ga obupanega in neskončno žalostnega prijele krvave okupatorjeve roke. V mesto osebno ni več prišel, le njegovo ime se je, v družbi neštetih tovarišev, pojavilo nekega spomladanskega dne na rdečih letakih, ki so oznanjali smrt; Človek, ki hodiš po mestnih ulicah, postoj in pomisli kdaj tudi na te skoraj nepoznane borce, ki so darovali svoja plemenita življenja, svojo mladost, vse radosti, vse upe in vso ljubezen Tebi, da si svoboden in prost, da si Ti lahko ustvarjaš človeka vredno življenje. In Ti, ki dnevno greš preko trga domov ali v tovarno — spomni se na partizana Jožeta; ves vesel, mlad je šel isto pot kot Ti, a bil sredi poti, na začetku življenja, zaustavljen za vse večne čase, vendar, bil je ČLOVEK, ki je rešil življenje PSU in bil kasneje njegova žrtev. I. S. Š8 vse mladine v Počitniško zvezo V preteklem mesecu je bil v našem podjetju občni zbor Počitniške zveze. Občnemu zboru so prisostvovali tudi gostje iz večih kranjskih podjetij. Iz poročila predsednika tov. Romana Viteza je bilo razvidno, da je bila družina v Iskri ena najbolj delavnih na Gorenjskem, pa čeprav ni izpolnila plana, ki si ga je zadala na zadnjem občnem zboru, kajti le-ta je bil preobširen. Številka 147.340 prepotovanih km nam jasno pove, da so člani družine pridno potovali, bodisi z vlakom, avtobusom, kolesi ali pa peš. V poročilu je bilo poudarjeno, da je bilo zelo plodno sodelovanje s sindikatom, z ostalimi organizacijami v podjetju pa ne. Družina v Iskri je skrbela za sodelovanje z ostalimi družinami v Jugoslaviji, kar se je izkazalo kot zelo koristno. Na občnem zboru je bilo govora tudi o družabnem življenju mladine na raznih izletih in taborjenjih. Pokazalo pa se je, da je bilo premalo sodelovanja med mladinsko organizacijo v podjetju NEZGODE V LETU 1958 1957 1958 do 20. decembra Število nesreč Izgublj. del. dni Na eno nezgodo Število nesreč Izgublj. Na eno Nesreče pri delu 142 1275 8,97 142 1438 10,12 Nesreče na poti na dela ali z dela 43 629 14,62 46 558 12,13 Skupaj 185 1904 10,29 188 1996 10,61 Iz zgornje razpredelnice je razvidno, da je število nesreč v zadnjih dveh letih skoraj isto. V letu 1958 se je sicer število nekoliko dvignilo kot tudi število izgubljenih dni na eno nesrečo. Če pa upoštevamo, da je število zaposlenih v letu 1958 naraslo za 278 tovarišev in tovarišic, potem procent nezgod ne predstavlja bistvenega zvišanja. Nekoliko je padla resnost poškodb na poti na delo-ali z dela, saj je v preteklem letu bilo izgubljeno 14,62 delovnih dni, letos pa 12,13 delovnih dni na eno poškodbo. Resnost poškodb je padla verjetno zaradi izboljšave prevoza po tovarniških in ostalih avtobusih. Upoštevati je treba tudi to, da se iz leta v leto vozi večje število ljudi s svojimi prevoznimi sredstvi, kot osebnimi avtomobili, motornimi kolesi in bicikli in da so ista bolje vzdrževana kot so bila v preteklih letih. Nezgode v letu 1958 po obratih Obrat Število nezgod I. delavnica 17 II. delavnica 3 III. delavnica 14 IV. delavnica 19 V. delavnica 14 Orodjarna 24 Ostali obrati 112 Skupaj . 203 Delaj varno! — Previdnost ni bojazljivost! Lahkomiselnost ni pogum! in počitniško zvezo. Ti dve organizaciji sta živeli nekako vsaka za sebe. Kdo je temu kriv? Mislim, da predvsem nekateri člani TK LMS, ki so bili tudi člani odbora Počitniške zveze, pa niso »znali« spregovoriti na tem ali onem sestanku TK. Upajmo, da se to v bodoče ne bo več zgodilo in da bosta našli mladinska organizacija, kakor tudi Počitniška zveza skupno pravilno pot in vključili v svoje’vrste čim več mladine. Naš občni zbor Počitniške zveze so pozdravili tudi gostje iz ostalih kranjskih tovarn Inteksa, Tiska-Save itd. ter izrazili željo po tesnejšem sodelovanju. Na občnem zboru je bil nato izvoljen nov 9-članski odbor in 3-članski nadzorni odbor. Nasmejanih obrazov in zadovoljni smo se takoj po skupščini odpeljali v Bohinj na izlet, kjer nas je čakalo zelo okusno kosilo. Po prijetni zabavi v Bohinjskem kotu smo se vrnili vsak na, svoj dom z edino mislijo, ki nas spremlja še danes: »Spoznavaj domovino in še bolj jo boš vzljubil.« M. ž. 4 g ISKRA V/2 Števec E 3 Električni števec je eden naših najbolj poznanih masovnih proizvodov in je tudi edini izdelek, katerega izdelujemo na tekočem traku. Električni števec pozna pač vsakdo, saj je montiran skoraj v vsaki hiši odnosno gospodinjstvu in nam služi za merjenje porabe električne energije. Prvotna izvedba števca tipe E1 se je tekom let izboljševala — sledile so tipe E 1/a, E11, E 2 in najnovejša tipa E 3.' Kakšne so prednosti najnovejše tipe našega novega števca, bo gotovo vsakogar zanimalo. — Novo tipo spoznamo že po spremenjeni zunanji obliki ohišja, ki ima veliko kvadratno stekleno okence, skozi katero vidimo čelno ploščo številčnika in na njej pritrjeno napisno tablico z vsemi karakterističnimi električnimi in evidenčnimi podatki. Tipa E 2 je imela le manjše podolgovato okence, napisna tablica pa je bila pritrjena na zunanji strani pokrova — torej nezavarovana — dočim je sedaj zavarovana v notranjosti. Na okrovu je na zunanji strani pritrjena nova večja priključna plošča. Tudi ta je modernejše izvedbe, praktična posebno zaradi tega, ker nima priključnih tuljk trdno zapečenih v bakelitnem ohišju, temveč so tuljke enostavno zložene in jih je moč zamenjati v slučaju okvare. To je velika prednost, kajti dosedaj je bilo potrebno v takem primeru izmenjati vso priključno ploščo. Tudi v električnem oziru je nova izvedba popolnoma varna glede proboja in odgovarja mednarodnim predpisom. Pokrov priključne plošče je izveden na novo in je nekoliko večji od dosedanjega, Tako je pravzaprav spremenjeno celotno zunanje lice. Sedaj pa si oglejmo še dele v notranjosti. Na okrovu je montirano novo izboljšano ogrodje modernejše oblike. Nanj pritrdimo napetostno tuljavo z jarmom na eno stran nosilca in tokovno tuljavo na drugo stran. Tu vidimo spremembe predvsem pri tokovnem sistemu. Na jarem tokovne tuljave nataknemo na vsak krak po dva kratkostična obročka iz tankega aluminija, katera pozneje po potrebi prerežemo — to je prekinemo. Uporaba teh obročkov nam omogoča uvedbo kratkostičnih obročev v eni sami velikosti — debelini. Pri sedanji tipi imamo sicer tudi obroče ene vrste, ki pa v električnem oziru niso med seboj popolnoma enaki. Vsled' tega moramo nujno vsakega posebej predhodno izmeriti, označiti in sortirati po vrednosti. Tako sortirane montiramo na števce odnosno na napetostne tuljave pač z ozirom na ostale lastnosti elementov tega sestava. Z uporabo novo uvedenih kratkostičnih obročkov pa odpade to umerjanje, montiramo obroče brez predhodnega merjenja, razliko pa kompenziramo z eventuelno prekinitvijo — prerezanjem — kratkostičnih obročkov. To je seveda mnogo enostavnejše in hitrejše. Jarem z mostičkom je iz izbrane kvalitetne di* namo-pločevine, katere električne lastnosti predhod-no izmerimo. Tokovna tuljava, ki je bila pri sedanji izvedbi navita v dveh slojih, je sedaj navita le v enem samem sloju in sicer v pokončnem položaju, kar omogoča manjše število ovojev, ki so med seboj primerno distancirani. Tako navita tuljava omogoča vsled boljšega odvajanja toplote večje obremenitve in zato je naš novi števec v glavnem predviden kot števec s trikratno možno obremenitvijo. Tipa za 10 A bo torej uporabna tudi za jakosti do 30 A (Amperov), kar je razvidno tudi iz napisne tablice. 10 (30) A. Z uporabo kvalitetne pločevine za jedra je karakteristika obremenitve števca skoraj linearna tudi pri večjih obremenitvah in tako uvršča naš novi števec E 3 med sodobne kvalitetne izdelke. V magnetnem polju med napetostnim in tokovnim sistemom se vrti kotva števca na novih izboljšanih ležajih. Njen vrtilni moment reguliramo z zaviralnim magnetom, ki je seveda tudi nove konstrukcije. Dosedanji magnet je imel jarem iz dveh ravnih krakov, na njunem koncu pa prilepljena dva magneta. Nov magnet ima en krak raven, drugi pa je ukrivljen. Na ravni del prilepimo en sam večji magnet, drugi pol pa tvori ukrivljeni del jarma. Nadaljnja prednost novega magneta je v tem, da ima še mikrometrsko regulacijo za točno regulacijo jakosti magneta, kar silno poenostavi umerjanje števcev. Regulacija se vrši s približevanjem odnosno odmikanjem regulirne ploščice s pomočjo posebnega vijaka. Jakost kompenzacije reguliramo s pomočjo žične zanke spremenljivega upora. Dosedanja žična zanka je bila pritrjena na ogrodju števca z vijakom in je imela precej komplicirano obliko. Nova žična zanka pa je ravne oblike in se enostavno nar takne na ogrodje, odpade torej pritrjevanje z vijakom, izdelava je pa tudi preprosta. Končno naj omenim še številčnik števca, katerega poganja preko polževega prenosa kotva števca in tako registrira porabo toka. Številčnik je nove modernejše konstrukcije z vlečenimi številčnimi kolesi in se odlikuje z izredno lahkim tekom. Vsak številčnik je potrebno pred ugraditvijo prekontro-lirati če le mogoče na vse obrate, to je na 10.000 obratov. Dosedanji številčnik se je kontroliral na sto obratov naprej in nazaj. Nov številčnik pa kontroliramo čim so vložena številčna kolesa in to na 10.000 obratov, kar se zgodi v kratkem času 2—3 minut na posebni, kontrolni pripravi. Priprava ima pogon na stisnjen zrak, je silno občutljiva in registrira vsako najmanjše zatikanje in tako omogoča res precizno kontrolo izdelanih številčnikov. To bi bile v glavnem prednosti nove izboljšane tipe števca E 3. Od nas vseh, ki sodelujemo pri izdelavi načrtov, orodja, sestavnih delov in montažnih naprav pa je odvisna kvaliteta novega izdelka in čim uspešnejši plasman na trgu. Prva poskusna serija v višini 700 kosov se že sestavlja in bo končana v začetku marca. Istočasno izdelujemo dele druge poskusne serije 10.000 kosov vzporedno s sedanjim števcem. V pričetku aprila montiramo na tekočem traku drugo poskusno serijo 10.000 kosov, nakar postopno preidemo na redno proizvodnjo odnosno montažo nove tipe števca E 3. Redne knjige PREŠERNOVE DRUŽBE za leto 1960, ki jih bodo prejeli člani Prešernove družbe za redno članarino 600 din: 1. Koledar za leto 1960 2. France Bevk: VIHARNIK, zgodovinska povest 3. Hans Ruesch: NA VRHU SVETA, roman z daljnega severa 4. Venceslav Winkler: POT NA LISEC, mladinska povest 5. Fr. Planina: NAŠA DOMOVINA JUGOSLAVIJA 6. A. Polenec: ŽIVALSKI SVET (Srečanja z živalmi planin in obtečajočih predelov) 7. Ing. M. Tavčar in Iv. Špolar: DOMAČA DELA IN POPRAVILA, praktični priročnik 8. I. Cankar: HLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA PRAVICA Torej 8 knjig za 600 din prejme vsak, ki se vpiše najkasneje do 5. aprila 1959 v članstvo Prešernove družbe ter plača najkasneje do 5. julija 1959 vse obroke. Vsak tak član bo razen bogate in zanimive knjižne zbirke deležen še,bogatega nagradnega žrebanja. O o o o o o o o Strokovno izobraževanje kadrov V prejšnji številki naše revije je bil priobčen članek, ki je seznanil bralce z ustanovitvijo izobraževalnega centra v našem podjetju. Ta si je zastavil predvsem dve važni nalogi: prvič, da pripravlja novo-sprejeto delovno silo za čim uspešnejša dela na raznih delovnih mestih v tovarni in čim hitrejše vključevanje v proizvodni proces in drugič, da na podlagi žalitev in potreb proizvodnje ter tehničnega in družbenega razvoja skrbi za strokovno izpopolnje -vanje že obstoječih kadrov v podjetju. Pri izpopolnjevanju prve naloge je važno poudariti predvsem to, da tak način sprejema delavcev in razumljivo obravnavanje uvajalnega programa obenem s pravilnim izbiranjem človeka za neko določeno delo ali z iskanjem delovnega mesta, primernega za človeka z določenimi psihofizičnimi lastnostmi kaže na skrb, ki jo podjetje posveča čim boljšemu počutju delovnega človeka ter s tem nje-dovemu pravilnemu odnosu do dela. Z ozirom na sedanje število zaposlenih in nenehni razvoj tehnike je jasno, da je nujno potrebno skrbeti tudi za strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje kadrov, ki že opravljajo določena dela. Tovrstno izbraževanje je zavzelo v letošnjem letu še večji razmah kot v preteklem (1957) letu. Poleg tega pa je postalo tudi sistematičnejše in smotrnejše. Takega načina izobraževanja je bilo v letošnjem letu deležnih preko 500 članov našega podjetj.a Vršilo se je na tečajih, ki smo jih organizirali ali v sami tovarni, ali pa smo skupinam oziroma posameznikom omogočili udeležbo v strokovnih tečajih in seminarjih, ki jih prirejajo razne ustanove in zavodi, s katerimi Center stalno sodeluje. Pri tem je zelo pomembno, da tako uprava podjetja kot Strokovni svet kažeta razumevanje za tak način izobraževanja in mu dejansko nudita vso možno pomoč. Med tečaji, ki so bili letos prirejeni v tovarni, je omeniti predvsem: — tečaj za visoko kvalifikacijo — tečaj za kvalifikacijo — risarski tečaj — stenografski tečaj — jezikovni tečaji (za angleščino, nemščino, francoščino) — tečaj o študiju dela — tečaj o PIV metodah. Izven podjetja pa so bili prirejeni naslednji tečaji, ki so se jih udeležili člani našega delovnega kolektiva: — tečaji za višje vodilno osebje — tečaj za merilno tehniko — tečaji za varilno tehniko — tečaj za kontrolo in merjenje navojev — seminar za metalizacijo in plastifikacijo — tečaj za površinsko zaščito materiala — tečaj za obdelavo plastičnih mas — tečaj za vodje propagandne službe — seminar za člane delavskega samoupravljanja — seminarji za mlade člane delavskega samoupravljanja — tečaji za nikljanje in poliranje — tečaji za inštruktorje PIV metod — tečaji za uslužbence finančne službe — tečaj za šefe nabavnih in prodajnih oddelkov — seminar za razsvetljavo — seminar za vzdrževanje galvanskih kopeli — seminar za komercialno embalažo itd. Naštevanje bi bilo predolgo, če bi hoteli navesti vse tečaje in seminarje, v katerih so člani našega kolektiva izpopolnjevali svoje strokovno in družbenopolitično znanje. K temu pa bi vseeno bilo umestno dodati 3 poučne ekskurzije v Železarno Jesenice in HC Moste, ki so se jih udeležili tečajniki, ki obiskujejo tečaje za pridobitev kvalifikacije in visoke kvalifikacije. Pri tem so imeli priložnost, da se seznanijo s tehnološkim postopkom pridobivanja ene najvažnejših kovin ter delovanjem hidrocentrale, s čimer so dopolnili svoje teoretično znanje. Izobraževalni center prav tako posveča skrb bodočemu tehničnemu kadru in vodi v svoji stalni evidenci povprečno 28 štipendistov na leto. Pri tem je njegova skrb osredotočena na njihov redni študij učni uspeh in stalen priliv novih, dobrih študentov, ki naj zamenjajo one, ki so študij že dokončali. Od zgoraj navedenega števila' je večina študentov na Tehniški visoki in srednji šoli, ostali pa na Ekonomski fakulteti in Ekonomski srednji šoli. S pravilno izbiro štipendistov je zagotovljen reden dotok srednjega in višjega tehničnega kadra v podjetje. K rednejšemu študiju je pripomoglo tudi dejstvo, da so se v letošnjem letu znatno popravili gmotnejši pogoji za študij s tem, da so se na podlagi nove uredbe zvišale štipendije posameznikom. Pri izbiri štipendistuv sodeluje center s komisijo za štipendije. Da je izobraževanje kadrov zavzemalo v letu 1958 še večji razmah kot v prejšnjih letih je razvidno iz naslednjih številk: v letu 1957 je bilo porabljenih za te svrhe 4,430.000 din v letu 1958 pa je izdalo podjetje za to 5,354.000 din Stroški, ki se izdajajo v te namene, so sicer znatni, ne smemo pa pozabiti na to, da so sredstva, ki se izdajajo za izobraževanje, dobro naložena, da predstavljajo kapital, ki se bo dobro obrestoval, saj je naš cilj, da se ne damo prehiteti tehničnemu razvoju. Prihodnjič pa še nekaj o bodočem programu Izobraževalnega centra. Pavel Kryštufek: PROGRAM PANOGE AVTOELEKTRIKE V LETU 1959 Dejstvo, da so bile dane v preteklih letih na razpolago določene kapacitete v orodjarni za izdelavo orodja, potrebnega za proizvodnjo predmetov iz panoge avtoelektrike, je odločilno pripomoglo k temu, da bomo v letošnjem letu v glavnem izpopolnili asortiment proizvodov v tej panogi. Ker potrebujemo v naši tovarni za pripravo od začetka razvoja pa do proizvodnje najmanj leto dni, poglejmo najprej, kaj je bilo storjenega v preteklem letu. Tisti proizvodi, ki so bili leta 1958 v razvoju in pripravi, bodo letos prišli v proizvodnjo in bo tako širši krog proizvajalcev in potrošnikov šele letos občutil razširitev asortimenta. Najbolj nas zanima zaganjalnik 4 in 2,5 KM, ki je največji in najzahtevnejši proizvod 1. panoge (in seveda najdražji). Res je sicer, da smo ga v montaži avtoelektrike videli že lani od maja dalje, toda samo deloma v proizvodnji. Ta zaganjalnik je pri nas zelo iskan in ga zahteva trg v precej velikih količinah, razen tega pa smo trošili zanj precej deviznih sredstev, predvsem trdnih valut. Zato so kupci zelo pritiskali na naše podjetje, naj ga čim prej osvoji. Za njegovo proizvodnjo bo morala orodjarna izdelati krog 350 orodij. Med njimi so tudi izdelki, ki niso več običajna posebna orodja, temveč pravi posebni stroji, ki bodo služili proizvodnji posameznih sestavnih delov zaganjalnika. Razumljivo je, da vsega tega ni bilo mogoče kar na hitro izdelati, zato smo iskali inozemskega dobavitelja, ki bi nam bil pripravljen dobavljati posamezne sestavne dele in podsestave, za katere orodja še nimamo izdelanega. Dobavitelja smo našli v angleškem podjetju C. A. V. V teku letošnjega leta bo zaganjalnik popolnoma osvojen in bo zato uvoz delov polagoma odpadel. V preteklem letu smo pripravljali tudi zaganjalnik 1 KM, 12 V za vozilo »Zastava 1400«, ki se že nahaja v poskusni proizvodnji in katerega redna proizvodnja bo stekla v sredini letošnjega leta. V pozni jeseni pa bomo pričeli proizvajati zaganjalnik 0,6 KM, 12 V za vozilo »Zastava 600«, za katerega se trenutno izdeluje orodje. S tem bo zaenkrat zaključen asortiment na področju zaganjalnikov. V perspektivi nam ostane samo še zaganjalnik 6 KM, za katerega pa še ni pogojev, da bi se lotili njegovega razvoja in osvajanja. Skoraj istočasno z zaganjalnikom 0,6 KM bomo dobili tudi dinamo za avto »Zastava 600«. Poleg tega ostane neosvojen še dinamo 500 W, 12 in 24 V, katerega potrebuje »FAMOS« za vlačilce in večje tovornjake. Z razvojem tega dinama bomo pričeli letos, »FAMOS« pa bi ga želel kupovati čim prej. Zato bomo tudi tu, podobno kot pri zaganjalniku 4 in 2,5 KM, poskušali dobiti inozemskega proizvajalca, ki bi bil pripravljen dobavljati tiste sestavne dele oziroma podsestave, katerih še ne bomo mogli proizvajati doma, ker ne bomo imeli orodja. V tem primeru bomo lahko »FAMOSU« dobavljali diname že letos. Spomladi začne s svojo proizvodnja tovarna »TOMOS« v Kopru. Začela bo proizvajati malo motorno kolo »Colibri«, za katerega potrebuje vztraj-niški magnetni vžigalnik. Tudi za ta proizvod ne moremo izdelati orodja v zaželenem terminu. Zato smo se že lansko leto dogovorili s švedsko firmo »Haldex« za dobavo nekaterih sestavnih delov tako, da smo vžigalnike lahko že pričeli dobavljati »TOMOSU«. Prav tako potrebuje »TOMOS« za svoje motorno kolo »Galeb« vztrajniški magnetni vžigalnik, katerega osvajanje pa bomo morali vsekakor preložiti na prihodnje leto. Najšibkejša točka v tem programu pa je napetostni regulator. Sedanji, enostebrni, kvalitativno odgovarja samo dinamu 130 W, pri vseh ostalih pa morajo potrošniki uporabljati tuje regulatorje, kar pa ni najbolj zaželeno. Dinamo namreč najbolje dela z regulatorjem, ki mu je prirejen. Zato je bil pri nas razvit nov, trostebrni regulator napetosti, ki ga bomo lahko uporabljali pri vseh dinamih naše proizvodnje. Regulator se že nahaja v poskusni proizvodnji in ga bomo v sredini leta imeli v redni proizvodnji. Poleg zgoraj napisanega bomo na že obstoječih proizvodih avtoelektrike izvršili nekatere rekonstrukcije in izboljšave, ki pa bodo obremenjevale v glavnem samo razvojne oddelke. Tu imam v mislih dinamo za kolo in vžigalno tuljavo, dočim je bil enostebrni regulator v razvoju že rekonstruiran in se nahaja v poskusni proizvodnji. Panogi avtoelektrike so priključeni tudi vrtalni stroji in motorji, poleg tega pa se je v preteklem letu pojavila zahteva po nekaterih elementih za avtomatizacijo, ki so bili priključeni prav tako tej panogi. Letos bomo začeli z razvojem manjšega vrtalnega stroja EVS 0,5, dočim mora že obstoječi EVSL doživeti nekatere spremembe in izboljšave, saj je že dočakal lepo starost. Predvsem bo treba spremeniti motor in ga obenem prilagoditi vsem ostalim univerzalnim motorjem, ki jih zahteva trg. Tako bomo že letos proizvajali motorje za sesalnike in loščilnike za tovarno »Elektron«, približno enake motorje za računske stroje »Tovarne računskih strojev« v Zagrebu ter motor za avtobusni ventilator. Pri vseh teh motorjih je isti rotorski in statorski rez, prav tako pa tudi nekateri drugi sestavni deli. Vzporedno z razvojem magnetofona, katerega razvija panoga kino-akustike, bomo razvili motor, ki bo ta magnetofon poganjal. Motor je zelo zahteven, ker mora mirno in tiho teči, imeti mora zelo dobro karakteristiko, predvsem se mu ne sme občutno spreminjati število vrtljajev. Upamo, da ga bomo lahko pravočasno in kvalitetno izdelali. Pri razvoju elementov za avtomatizacijo pa še niso razčiščena vsa vprašanja z naročnikom. Poleg tega, da bomo proizvajali te elemente za glavnega naročnika JLA, pa jih bomo dobavljali tudi drugim kupcem. O posameznih elementih je zaenkrat še težko govoriti, kaj več o tem bomo lahko napisali ob letu, ne glede na to, da smo že lansko leto te elemente iz razvojne serije razstavljali na zagrebškem velesejmu. Torej, nalog je dovolj. Izvršili jih bomo pravočasno in kvalitetno, če bodo za to dani pogoji, predvsem pa, če bomo imeli dovolj kadra, ki bo te naloge sposoben obvladati. Zinka Štravs REZULTATI ZDRAVNIŠKE ANKETE Ali naj bo splav dovoljiv vsaki ženi? da ne ženske 41 % 59 °/o moški 49 % 51 °/o Ali naj splav odobri zdravniška komisija? . da ne ženske 86 % 14 % moški 81 % 19 °/o Kdo naj uporablja kontracepcijska sredstva? žena mož ženske 50 % 50 °/o moški 60 % 40 ®/o Ali ste poučeni o kontracepciji? delno ne ženske 51 % 49 °/o moški 71 % 29 °/o Vsi se še prav gotovo spominjate ankete, ki jo je organizirala naša obratna ambulanta in ki je pri neresnežih povzročila toliko vsesplošne zabave, pri ostalih pa sprožila neštevilno življenjsko važnih vprašanj zakonskega življenja, spoznavanja vprašanj in problemov življenja in zdravja žena, spolnih odnosov, ki so žal često neurejeni in s kaj slabimi in tudi usodnimi posledicami. Zvedeti mišljenje kolektiva in uvideti njegovo prosvetljenost v teh zadevah, to je bil glavni namen te ankete. Anketni listi so bili razdeljeni vsem članom kolektiva, odgovore pa je oddalo 2117 ljudi. Vprašanja so bila preprosta in je nanje lahko odgovoril vsak po lastnem poudarku. Naši odgovori torej nam dajo naslednjo sliko: 1. Na vprašanje »Ali ste za to, da se splav odobri vsaki ženi?« smo prejeli skoraj enako število odgovorov z »da« kot z »ne«. To nam potrjuje naše prepričanje, da vprašanja večina ni razumela. Kajti, če bi bil splav dovoljen vsaki ženi in ker so splavi zelo nevarni, pa čeprav jih napravijo še taki zdravniki - specialisti, lahko zaradi tega pride do resnih obolenj in nepopravljivih posledic. So pa zanimive številke, če si jih bolj natančno ogledamo. Ženske, razen najstarejših in deklet ne odobravajo misli, da se mora vsaki ženi dovoliti splaviti, dočim se precej moških ogreva, da se to dovoli. 2. Na drugo vprašanje »Ali . ste za to, da splav odobri zdravniška komisija«, je pretežna večina anketirancev, moških in žensk, starih in mladih odgovorila z »da«. To je tudi edino pravilno, kajti zdravstvena komisija prosilke ne pregleda samo z zdravstvenega stališča, temveč tudi s socialnega in tudi stališča prosilkine družine. Na odločitev zdravniške komisije I. stopnje, ki uraduje v Zdravstvenem domu v Kranju, je možna pritožba na drugostopno, komisijo, ki ima svoj sedež v Ljubljani na Ginekološki kliniki. 3. Na vprašanje »Kdo v zakonu naj uporablja zaščitna sredstva proti zanositvi?« je večina moških odgovorila, da naj jih uporablja žena, dočim so žene pri tem vprašanju nekako odpovedale in se nam zdi, da se ne morejo odločiti, kdo naj ta sredstva uporablja; z enakim številom glasov so bile za to da sredstva uporabljajo žene in moški. Morda pa mislijo na dvojno sigurnost? 4. Na vprašanje »Ali ste poučeni o sredstvih proti zanositvi«, je bilo večina odgovorov z »delno« in pa »ne«. To nam dokazuje, da večina naših ljudi o tem ni dovolj poučena in je zato potrebno temu vprašanju posvetiti večjo skrb: organizirati moramo tozadevna predavanja za kolektiv, morda pripraviti kakšno razstavo, opozarjati ljudi na pomembno literaturo, na čitanje »Naše žene«, ki mesečno prinaša odgovore na najbolj intimna in vseeno vsakodnevna vprašanja. Otroci naj se rode le tam, kjer si jih žele, toliko, kolikor si jih žele in takrat, ko So za to dani vsi pogoji (ne nazadnje materialni), to naj bo naš smoter, ker je to tudi zahteva današnjega časa. V zadevah, ki vas mučijo in tarejo, se posvetujte z Vašim zdravnikom, z bolniško sestro, obiščite tozadevno posvetovalnico v Zdravstvenem domu v Kranju, čitajte in izobražujte Se in pridite na predavanja, ki jih bomo v ta namen prirejali v naslednjem mesecu. Zakaj mrtvilo v mladinski organizaciji na IK$ Jskra' Vsi, ki smo hodili v Industrijsko kovinarsko šolo »Iskra« in ki smo delali kot aktivisti v mladinski organizaciji, vemo, da je bila ta organizacija takrat bolj aktivna, kot pa je danes. Vprašujemo se, kje je vzrok, da mladinska organizacija na šoli ne dela tako, kot bi sicer morala? Spomnimo se nekaj let nazaj. Povsod je bilo na prvem mestu omenjeno delo prav mladinske organizacije iz naše šole. Danes pa tega ne slišimo več. Ni pravilno, da dela samo predsednik organizacije, ampak je naloga vsega komiteja, da vzdigne vso mladino na šoli in da vsi sodelujemo pri izboljšanju ideo-loško-političnega, kulturnega in športnega življenja mladine. Potrebno je, da si mladina na šoli izdela svoj program dela za dobo šolskega leta in ga tudi izpelje, da se poveže z mladinsko organizacijo v tovarni. Tako povezavo zasledimo že v večini tovarn, kjer mladinska organizacija šole tesno sodeluje z mladinsko organizacijo v podjetju in je tako sodelovanje prineslo uspehe obema organizacijama. Da mladinska organizacija prične z delom, je naloga tudi osnovne organizacije Zveze komunistov na naši šoli, ki naj nudi vso pomoč mladini. Saj prav iz nas mladih raste nova generacija, ki naj kasneje prevzame vodilna mesta v naši družbi. Zato nam mora biti žal vsakega trenutka, ki ga nismo koristno porabili za svoje izpopolnjevanje in izobrazbo. M. 2. Več kot polovičen uspeh Za nami je prva polovica šolskega leta in običaj je tak, da pregledamo uspehe posameznikov,- posameznih razredov in pa tudi profesorskega zbora, če je znal pravilno prenesti znanje na mlajšo generacijo. Vsekakor lahko trdimo, da je profesorskemu zboru na Industrijski kovinarski šoli to uspelo, kar nam priča tudi povprečna ocena šole 3,04. Vprašamo se pa, če so učenci šole pokazali tisto znanje, kot smo ga od njih pričakovali. Lahko trdimo da in ne. Preseneča nas slab uspeh elektro razreda zadnjega letnika, kjer jih je od 17 učencev izdelalo samo sedem, deset pa jih je padlo. Njihova povprečna ocena je samo 2;97. Vsekakor to ni razveseljiva številka. Treba bo res krepko »prijeti«, da bo zamujeno nadoknadetio. Pa poglejmo razpredelnico učnega uspeha za vsak razred posebej: razred A 1 fc § G'O neza- dostni zadostni dobri prav dobri odlični pov. ocena število učencev I. A 7 — 17 3 — 3,20 27 I. B 7 1 17 1 — 3,08 26 I. K i 8 — 12 1 — 2,98 22 II. A 14 1 10 1 B 2,72 26 II. B 8 — 12 4 — 3,09 24 II. E 9 — 12 2 — 3;oo 23 III. A 8 — 11 2 — 3,20 21 III. B 7 — 9 3 — 3,08 19 III. C 4 — 14 2 — 3,17 20 III. E 10 — 5 2 — 2,97 17 Skupaj i 82 2 119 21 — 3,04 225 Iz naše tabele je razvidno, da ni na šoli niti enega odličnega učenca in le 21 prav dobrih. Šolski odbor na Industrijski šoli »Iskra« je na svoji zadnji; seji sprejel sklep, da se dajo ob polletju in na koncu leta odličnim in prav dobrim učencem denarne nagrade, ki naj bi bile vzpodbuda drugim za še uspešnejše delo. Omenimo pa naj, da je prav IKS »Iskra« v Kranju najboljša šola te vrste v Jugoslaviji. M.Ž. IZ MLADINSKE ORGANIZACIJE V preteklem mesecu so obiskali naše podjetje člani Kluba mladih proizvajalcev iz Tovarne avtomobilov Maribor. Mladi proizvajalci iz Tovarne avtomobilov so si ogledali podjetje in se zanimali za naše proizvode. Po ogledu podjetja so imeli člani KMP iz Maribora razgovore z našimi predstavniki KMP. Obenem so potekali razgovori o delu mladinske organizacije in bile zamenjane izkušnje. Na pobudo personalnega referenta v naši tovarni je socialna komisija pri tovarniškem komiteju LMS pregledala socialno stanje mladine. Zanimala se je tudi za tovariše, ki zaslužijo manj kot 10 tisoč dinarjev. Le-tem bo omogočeno brezplačno prejemanje malice ob pomoči Rdečega križa. Ravno tako bodo brezplačno dobivali malico tudi vsi vajenci v našem podjetju, 12 po številu. V januarju tega leta je osnovna mladinska organizacija splošnega oddelka organizirala izlet na Golnik, kjer se je povezala s tamkajšnjo mladino. Ta izlet je v celoti uspel, pričakujemo pa še koristne rezultate razgovorov, ki so jih imeli mladinski aktivisti naše tovarne z aktivisti na Golniku. M. Ž. Torej edina boleča točka, ki Iskrinim šahistom ne da pokoja, je mariborski TAM; toda — samo do povratnega srečanja! ISKRA IN ŠAH Ni verjetno, da bi se še katera sekcija našega sindikata mogla pohvaliti s tolikšno razgibanostjo in pred vsem s takšnimi uspehi. Menda je samo tradicionalna šahoviska skromnost vzrok, da te rezultate iznašamo šele ob letni bilanci sindikalnega dela. Brez pretiravanja lahko trdimo, da je Iskrina šahovska sekcija steber kranjskega šahovskega življenja. V njej so zastopani igralci vseh kategorij in iz leta v leto raste število članov, ki si z neomajno vztrajnostjo utirajo pot po naporni lestvici šahovskih uspehov. Če je potrebno, da kranjski šahovski klub nastopi nekje v močnejši ali številnejši, postavi, ni potrebno drugo, kot da tajnik 'društva zavrti telefonsko številko našega sindikata .in že je nared ustrezno število igralcev, ki so pripravljeni požrtvovalno braniti čast kranjskega šaha. Za razliko od osnovnih sekcij kaže naša šahovska sekcija hvalevredno vztrajnost in stalnost pri delu, kljub temu, da so z odhodom posameznih dobrih igralcev bile prizadejane šahovskemu življenju tovarne občutne izgube. V splošnem se število aktivnih igralcev v Iskri približuje številki 100. Ta števiika v primeri s celotnim stanjem zaposlenih v naši tovarni sicer res ni velika. Če pa upoštevamo dejstvo, da si mora povprečen šahist na? brati že precej šahovskega znanja in se pomeriti v večih srečanjih, da se do dobra ugreje in da ga zgrabi »šahovska mrzlica«, lahko rečemo, da je v Iskri šah še kar dobro zastopan. Naj kratek pregled šahovskega življenja Iskrašev v preteklem letu približno ponazori naše lanskoletne napore in uspehe: Januar 1958 j| simultanka na 36 deskah z velemojstrom Matamovičem. Rezultat 7,5:28,5 za Matanoviča. Časten rezultat za obe strani! Februar — brezkategormškš turnir. Od 12 igralcev doseže IV. kategorijo 6 igralcev. Prvo mesto tov. Ljubič. April — prijateljsko srečanje s »Titanom« iz Kamnika. Zmaga Iskre z rezultatom 8:4. — sekcija Iskre doseže prvo mesto med sindikalnimi moštvi 'kranjskega okraja in se uvrsti v finale za prvenstvo Gorenjske (!) — brzopotezni turnir ŠD Kranja v počastitev VII.kongresa ZKJ: v finalu 5 elanov naše sekcije —■< Čopič, Kristan, Gril, Koren, Tasevski. Aprdl-maj — turnir za dosego III. kategorije. Kategorijo dosežejo Ljubič, Kmetič, Šorli Stanko. Maj — sindikalni moštveni turnir v počastitev »Dneva mladosti«. Rezultat: prvo mesto doseže moštvo Iskre, mladinci pa 5 mesto. — dvoboj finalistov Iskre in »Predilnice« iz Škofje Loke se konča z rezultatom 4:2 v korist Iskre. S tem se Iskra uvrsti v finale za prvenstvo Slovenije (!) (Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev se naša sekcija ni mogla udeležiti finalnega tekmovanja v Ljubljani in požeti .sadove svojih naporov.) ■— brzopoteznega turnirja I. in II. ka~ tegomikov se udeleži na svoje stroške tov. Tasevski in med 18 igralci doseže peto mesto. Junij, — simultanka s .svetovnim velemojstrom Pavlom Kare,som (SSSR). Presenetljiv in za velemojstra nič kaj ugoden rezultat 22,5:7,5 (!) Presenečeni velemojster napove »revanš« v 1959 letu. — mednarodni šahovski festival na Bledu. Iskra na 7. in 8. mestu. — šahovski sindikalni dvoboj Iskra proti TAM v Mariboru. Rezultat 4:2 za TAM. — moštveni dvoboj Iskra : Planika v Kranju. 6:2 za Iskro. — Iskrina ekipa mladincev doseže v šahovskem tekmovanju obveznikov ptevojaške vzgoje prvo mesto. September JrA, šahovski turnir sindikalnih moštev iz vse Jugoslavije v Portorožu. Iskra na sedmem mestu. November Bi me dobratni turnir v počastitev Dneva republike. Rezultati: 1. nebotičnik, 2. orodjarna, 3. produkcija, 4. Industrijska šola in 5. kontrola. Bilo .bi seveda napak, ko bi te otipljive uspehe pripisovali samo spontani volji mladih šahistov, katerim kot rečeno ni odrekati velike požrtvovalnosti. Vendar je vsem Iskrinim šahistom dobro znano, da,stoje v ozadju šahovskega življenja naše tovarne skromni mentorji mladih kadrov, šahovski veterani, ki sicer redkeje posegajo v aktivna tekmovanja, pač pa njihova roka in izkušnje usmerjajo vse vzgojno in organizacijsko delo sekcije. Tem možem gre zasluga, da je šah dosedaj uspešno premagoval trenutne krize, katerim je podložno vsako družabno udejstvovanje. Naj med njimi omenim samo najpožrtvovalnejše, ki dajejo vzgled tihega, a plodonosnega dela: tehnični vodja sekcije tov. Hladnik, predsednik tov. Vinko Šorli in skrbni varuh šahovskega inventarja tov. Gril. Dobiti skromen kotiček, pomnožiti naše vrste z novimi člani in članicami in z nadaljnimi uspehi v dvobojih in turnirjih uveljavljali Iskrino ime v svetu — to so naše bodoče perspektive in cilji, ki jih bomo skušali doseči v okviru dosedanjih tradicij. K sodelovanju pa vabimo vse tovarišice in tovariše, ki čutijo veselje in smisel za to plemenito igro, pa dosedaj še niso našli prave priložnosti in možnosti, da pristopijo v naše vrste.