Poštnina plačana t gotovini.
Leto LXXIV., št. t#z LfrtMl—o, petek 1» dmiailiia l»fl-XX Cena 40 cer %
UREDNIŠTVO EN UPRAVA: LJUBLJANA, FUOCINUEVA ULICA 6. —TELEFON: Sl-22, 31-23, 31-24, S1-25 In 31-2tL —Izhaja raak dan opoldne. Mesečna naročnina «•— L,Za inozemstvo: 15.20 L.
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kraljevine Italije m inozemstva tona OONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita dl provenienza italiana ed
UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A., MILANO eatera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A„ MILANO.
Duce fašističnim ženam
Svečana proslava obletnice dneva zvestobe — italijanske žene na notranji fronti, ki bo
Rim, 19. dec. s. Včerajšnji dan je poteklo šest let darovanja poročnih prstanov vseh italijanskih žena, in mater domovini. Prva, ki je storila svečano gesto, je bila italijanska Kraljica. Ob obletnici dneva zvestobe, so se italijanske žene zopet Izkazale in obletnica je bila proslavljena po vsej Italiji z velikimi manifestacijami. Žene so zbirale volnena oblačila za borce. V Rimu je bila proslava posebno svečana pred grobom Neznanega vojaka, katere so se udeležila številna zastopstva ženskih organizacij stranke. Sprevod se je ustavil pred Vittorianom, kjer so bili zbrani vsi najvi£ji predstavniki stranke. Tu so se razvrstile fašistične žene in bolničarke italijanskega Rdečega križa.
Duce je ob tej priliki sprejel v Beneški palači osrednji svet ženskih fašijev ter zastopstvo fašističnih nadzorovalk prostovoljnih bolničark italijanskega Rdečega križa. Izročil je fašističnim ženam znake za zasluge, za delo, ki so ga opravljale vsaj deset let v ženskih organizacijah stranke in Rdečega križa. Svečanosti so prisostvovali vsi odlični zastopniki stranke in med zastopnicami prostovoljnih bolničark je bila skupina odlikovanih za vojaško hrabrost, med njimi grofica Eda Ci-ano-Mussolini. Duce je stopil v dvorano viharno pozdravljen, nakar je Tajnik Stranke Duceju poročal. Nadzornica ženskih fašijev Laura Marani-Arniani je prečrtala spomenico Duceju, v kateri je izrekla v imenu vseh italijanskih žena Duceju pozdrave in vdanost ter ocrtala delovanje fašističnih žena v Stranki in povsod drugod, kjer je bilo treba pomagati in tolažiti, pa tudi na bojišču, v bolnicah in povsod, kjer je bila požrtvovalnost fašističnih žen potrebna.
Nato je govoril Duce in omenil kako edinstvena sta ta dan zvestoba in proslava obletnice, ko so se vse italijanske žene oa Kraljice do zadnje kmetice združile in žrtvovale svoje poročne prstane v dokaz ponosne odločitve v borbi z roparji vsega sveta, proti katerim se je Italija borila že od vsega početka. Duce je nato izrazil pohvalo prostovoljnim bolničarkam Rdečega križa za njihovo delo.
Videl je na svoje oči v tej m v prejšnji vojni, kakšna je bila požrtvovalnost prostovoljnih bolničark. Videl jih je v Albaniji, skoraj v bojni črti in bile so mirne in
vztrajala do
brez strahu. Duce je izjavil, da je prepričan, da so ranjenci hvaležni za njih pomoč ki ni samo materialna, temveč tudi moralna.
Ves italijanski ženski svet izpolnjuje svojo dolžnost do naroda v vojni. Vsem italijanskim ženam je Duce izrekel pohvalo, kajti vse so je vred-ie. Njih delo mera bi-t: vztrajanje in odpor na notranji fronti, kajti ta vojna ni, kakoT so bile druge vojne. V te; vojni se odloča usoda človeštva in gre posredno ali neposredno za dve milijardi ljudi. In kakcT odloča zadnji bataljon o bitki, tako odloča zadnja bitka c zrnati. Duce je nato poudaril, 4a prenaša italijanski narod omejitve, ki nh vsiljuje vojna, s čudovito disciplino. Italijanski narod čuti da so te omevtve in žrtve na no tranji fronti, čeprav so težke, neskončno manjše od žrtev vojaka v ruskih stepah in afriških puščavah.
Omenjajoč duhovno zadržanje do sovražnika je Duce izjavil, da mora biti to zadržanje čistega, globokega in nesprernoii:.. ljivcga sovraštva. Ni mogoče boriti se, če se ne sovraži. V vojnem času so nekateri nauki moTale, ki se v normalnem času globoko spoštujejo, odveč in včasih škodljivi. Vojna zahteva strogo vzdušje in trdne ljudi ter jekleno srce. Duce je nadalje zatrdil, da more samo močan in velik narod, kakor je italijanski, vzdržati v tej vojni, ki sledi d ve m drugim vojnam skoraj orez presledka cd leta 1935 dalje. Duce je izjavil, da trna absoiutno in neomajno dogmatično zaupanje v odporno sjKifeobnosit italijanskega naroda in v njegovo železno voljo do zmage. Zaključil je svoj gevor z izrazi zahvaie za vse, kar so italijanske žene storile in še bodo storile
Sleherni stavek v Di cejevem govoru je bili prekinjen z aplavzom in odobravanjem. Ob koncu se je iz množice izvi] silen vzklik: Duce! Manifestacija je trajala še dolgo. Duce pa je odgovarjal z rimskim pozdravom. Sledilo je izročanje nagrad. Nato jO izbrane fašistične žene iz vseh krajev Italije defilirale pred Ducejem, ki je vsaki izročil svetinjo s črko »M«. Nazadnje je tajnik Stranke odredil pozdrav Duceju in wpet so se obnovile manifestacije Duceju. Zbrane zastopnice so v imenu vseh italijanskih žen potrdile, da se Italija bori za pravično stvar in za svoj obstoj in da mora za vsa ko ceno' zmagati.
Podvigi divizije „Bresc.e
•i
Borba tankov In topništva pri Bardiji in Solumu — Neuspeli sovražnika pri Gazali
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 18. decembra naslednje vojno poročilo št. 564:
Sovražna pehota in sovražni tanki so brez uspeh? napadali trdnjavo Bardijo. Na bojišču pri Solumu živahno delovanje topništva.
Italijanske in nemške oklopne edinic* »o odločno zaustavile močne oklopne oddelke sovražnika, ki so se povzpeli do nase razvrstitve na področju pri Ain el Gazali.
V silovitih p roti nan; k kilnih akcijah so se posebno izkazali oddelki divizije »Bre-scia<c Poskusi sovražnih motoriziranih elementov, da hi se približali, so bili prav tako v kali strti, pri čemer so bila zajeta avtomobilska vozila s posadkami.
Naše letalske sile so tudi včeraj bombardirale zbirališča čet in vozil: pri El Ag-t ili je bilo zadeto letalo tipa Hurricane, ki se je razbilo na tleh.
Sovražna letala so napadala kraje v Džebelu in povzročila smrt nekaterih domačinov.
Xa mesto Taranto je bilo pozno zvečer 16. t. m. vrženo nekaj bomb brez posledic
Naša podmornica, ki je imela na krovu tudi 22 zajetih angleških oficirjev, ni vrnila v svoje oporišče.
V borbi proti Novozelandcem
Rim, 19. dec. s. V zadnjih vojnih poročilih  se  omenjajo napadi in protinapadi
v področju Ain el Gazale in se poudarja, da meče sovražnik še vedno nove sile v boj. Gre zelo verjetno za novozelanske oddelke, ki so bili hudo preizkušeni že v prvih dneh angleške ofenzive in so se po kratkem odmoru v naglici preuredili ter zdaj vrnili v bojno črto na najtežjem odseku. Naše divizije so predvčerajšnjim odlično rešile svojo nalogo. Zadržanje našin čet, ki se že mesec dni neprestano borijo, zasluži najvišjo pohvalo Upirajo se šte-vilično in po opremi jačjemu sovražniku z železno žilavostjo, z zgledno hrabrostjo in neomajno vero v uspeh. Vse naše edi-nice. ki so v tej borbi, tekmujejo z nemškimi ter utrjujejo vezi skupnega tovarištva.
Sovražni napadi na plodoviti Džebel
Rim, 19. dec. s. Angleške letalske sile so namerno napadle vasi v Džebelu. Na tej zemlji se je kolonizatorno delo naših ljudi posebno uveljavilo. Skoraj puščavsko ozemlje je bilo spremenjeno v plodno pokrajino, ki kaže znamenja novega življenja. Desetletja je ob skrbi režima več tisoč marljivih Italijanov delovalo za obnovo rimske civilizacije na cirenaiških tleh. Sovražne bombe lahko uničujejo, toda Italija je gradila in bo še gradila.
Dopolavoro za vojake
Rim, 19. dec. s. Delovanje dopolavora v prid nag-lih oboroženih sil je bilo od pri-četka vojne do danes izrelno koristno. Svoje dobrodelno delovanje je organizacija izvajala v vojašnicah najbolj oddaljenih in izoUranih odredov. Povsod je pokazala naklonjenost fašističnega režrlma do hrabrih borcev. Uspehi ustanove so bili večji kakor v prejšnjih desetih letih. Priredila je skupno nad 45.000 prireditev, ki se jih je udeležilo 36 milijonov vojakov. Dopolavoro je poskrbel ob izbruhu vojne na zapadu za oddelke v Alpah, katerim je poslal več tisoč zavojev in koristnih darov, toplih oblačil. Po končanih sovražnostih na zapadu je dopolavoro posvetil svojo pozornost bojišču na jugu. Motorizirane kolone ciopo-lavora so šle za italijanskimi vojaki do prvih čet marmariške fronte in jim nudile vso pomoč. V Albanijo je bilo od oktobra do aprila leta XIX poslanih 100.000 zavojev z volnenimi zimskimi oblačili in nad 100.000 darov. Predsednik dopolavora Pa-renti se je nedavno podal v Ljubljano, da se je osebno prepričal o delovanju dopolavora Oboroženih Sil. Obiskal je tudi egejske otoke in druge kraje, da je sporočil tovarišem pod orožjem Ducejeve pozdrave. Računajo, da je bilo razdeljenih vojakom
o priliki letošnjih Sv. treh kraljev 2.770.000 raznih zavojev. Več sto je okreval šč na glavnih postajah. Dopolavoro je priredil v sporazumu z generalnim štabom tudi 15 restavracijskih vagonov za vojake, ki se vozijo v vojaških vlakih na dolgih progah. Od 1. junija 1940 do 1. decembra 1941 so znašale denarne podpore dopolavora za Oborožene Sile 92,858.216 lir.
Komunizem v Angliji
Rim, 19. dec. s. Posledice angleškega in ruskega zavezništva se rudi v Angliji "zmerom bolj opažajo, ker oblasti rz političnih razlogov ne morejo preprečiti komunističnih manifestacij, pa se te zr-^ cr češće pojavljajo po vseh mestih. Za 28. december je n. pr. komunistična stranka v Londonu napovedala 10 velikih zborovanj v okviru svoje propagindne kampanje, ki ;o namerava započeti v prihodnjem letu. Komunistični voditelji do skrajnosti izrabljajo politični položaj, k* ker je nastal zaradi angleško-ruske pogodbe in razvijajo svojo propagando v velikem obsegu. Govor, Id ga bo imel Harrv Pollit, bodo oddajale tudi radijske postaje.
Japonski prodor na Malajskem polotoku
Pred Penangom — Na ožini Kra — Avstralci zasedli portugalski del
otoka Timor ja
Tokio. 19. dec. s. V tukajšnjih krogib poudarjajo, da je bila vest v skoraj popolnem uničenju ameriške mornarice v Pacifiku, ki jo je objavil generalni štab. objavljena istočasno z vestjo o odstavitvi poveljnika ameriške mornarice z vzhoc'ni Azi;i. Med tem zasledujejo japonske čete še naorej angleške kopne sile na Malajskem polotoku in v Birmaniji. Japonske čete so porušile zvezo med Singapurjem in Ragoonom ter prodirajo zdaj proti Pe-nangu ca eni ter proti Viktoriji na drugi strani vzdolž ožine Kra. Istočasno napadajo ietai^K«* «'le japonske mornarice neprestano Hongkong, katerega položaj le čedalje bolj nevzdržen. O uspehih poro Vilo tudi s Filipinov, kjer so japonske čete Ki so se izkrcale na otoku Luzonu, zasedle neko letališče ter nadaljujejo svoj pohod proti ;ugu dočim druge kolone rušijo odpor sovražnika na drugih točkah.
Tokio, 19. dec. (Domei). Armad ni oddelek japonskega glavnega stana je objavil včeraj naslednji komunike:
Japonske oborožene sile, ki so se izkrcale v Appariju na severnem delu otoka Luzona, so zasedle sovražnikovo letalsko oporišče ter prodirajo sedaj v južni smeri, dočim razbija drugi japonski napadalni oddelek sovražnikov odpor na prostoru pri Viganu vzdolž severozapadne obale Luzona.
Japonski oddelki, ki so se izkrcali na jugu otoka Luzona, prodirajo nasprotno sedaj v severni smeri. Ti oddelki so prej zasedli področje severozapadno od Legaš-
pija.
Kar se tiče položaja na bojišču pri Hong-kongu, ugotavlja poročilo japonskega glavnega stana, da nadaljujejo japonske oborožene sile napade na britansko kronsko kolonijo s podporo vojne mornarice, dočim so na bojišču v Mala j i japonski oddelki 14. decembra okupirali britansko letalsko oporišče Victoria Point.
V smeri proti Birmi so japonske čete zasedle mnogo ozemlja vzdolž zemeljske ožine Kra. Nadaljnji japonski oddelki s se izkrca i v Singri in Kota Bahru. Po uničenju britanskih motoriziranih oddelkov razširjajo te čete sedaj svoje operacije.
O delovanju japonskega letalstva pravi poročilo japonskega glavnega stana, da se na Filipinih upira sedaj le se majhno število ameriških letalskih sil, kar je posledica nadaljevanja uničujočffti japonskih letalskih napsdov na sovražnikova letalska oporišča na Filipinskem otočju. Na Malaji ter na fronti v Birmi japonsko letalstvo navzlic slabemu vremenu še vedno učinkovito napada sovražnikova oporišča.
Borne za Penang
Tokio, 19. dec. s. Poročilo cesarskega generalnega štaba, objavljeno snoči ob 21. uri ćokijskega časa pravi, la so japonska letala množestveno napadla Penang in potopila neki velik; parnik in več transportnih ladij v pristanišču. Japonska letala 30 razdejala tudi pristaniške naprave v Frenesi-tiju. Tri japonska letala, ki so bombardirala letališče Ipch. so se zapletla v borbo s šestimd lovci tipa Buffalo Fighters. Razvil se je besen letalski spopad, v katerem so japonska letala sestrelila dve sovražni letali dočim so ostala letala pobegnila. Sedem nadaljnjih letal je bilo uničenih na tleh.
Na kopnem so japonske čete prolrle po Malajskem polotoku že do točke nasproti otoka, na katerem je sovražno oporišče Penang. tako da je to odrezano od zaledja.
Bombe in granate rušijo Hongkong
Tokio, 19. dec. s. Agencija Domej beleži v poročilu s hongkonske fronte: Bombniki in japonsko topništvo še nadalje napadajo vojaške objekte v Hongkongu, ker so angleške oblasti odbile že drugi poziv k predaji. Japonsko topništvo je razdejalo nekaj angleških postojank in skladišč v Tai-kovu. Japonski bombniki so ponovno bombardirali tudi vojaške objekte v notranjosti mesta.
Indijci pospešili padec Kauluna
Bangkok, 19. dec. s. Japonski zastopnik za tisk v Bangkoku Ivapa je izjavil, da je treba naglo zasedbo Kauluna pripr^ti odporu indijskih čet nasproti angleškim poveljnikom. Indijci se ni *o hoteli boriti. »Bangkok Times« poročajo, da se na Malajskem polotoku tudi indijski patrioti bore na japonski strani. Verjetno bo to močno vplivalo na nadaljnje zadržanje indijskih čet v angleški službi.
Anglija proti Portugalski
Berlin, 19. dec. d. S poučene strani javljajo, da so avstralske Vn novozelandske čete zasedle portugalski del otoka Thnorja na Tihem oceanu. Čim je portugalska vlada zaznala za okupacijo, se je sinoči nemudoma sestala k izredni seji, na kateri je proučila nastali položaj ter dala tisku primerne smernice, da o dogodku informira portugalsko javnost. Brezžična zveza med Ti mor jem in Lizabono je bila sinoči prekinjena.
Rim, 19. dec. s. Angleška poluradna agencija je objavila, da so se zavezniške čete izkrcale na portugalskem otoku Ti-morju.
Lirhona, 19. dec. s. Zaradi vesti o engleski zasedbi portugalskega otoka Ti-morja, se je sestal ministrski svet in je proučil položaj. Ob zaključku posvetovanja je bile objavljeno, da se pričakujejo nadaljnja obvestila, tako da bo mogoče informirati narod in določiti zadržanje vlade.
Nemška sodba
Berlin, 19. dec. s. V berlinskih krogih menijo, da ima najnovejši angleški napaa. to je zasedba portugalskega dela otoka Ti-morja, lahko zanimive posledice v Južni Ameriki. Ta se zdaj lahko prepriča o napadalnih namerah angleške in ameriške politike, ki se ne ustavlja niti pred evropsko silo, ki jo smatra mnogo južnoameriških držav za svojo matico. Vlada vtis, da je bila panameriška konferenca preložena zaradi velikega vznemirjenja, ki je nastalo v južnoameriških republikah. Bela hiša se je zavedla, da je sedanji trenutek vse prej kakor ugoden za tako konferenco.
V nemškem zunanjem ministrstvu so glede položaja v Južni Ameriki izjavili: Vdržavah Južne Amerike se razvija zdaj notranja borba, v kateri si stoje nasproti interesi teh držav in Rooseveltovi poizkusi, da bi jih zaplel v vojno. Bomo videli, kako se bodo posamezne vlade odločile, ali se bodo izjavile za interese lastnih narodov ali za Rooseveltove interese.
Spremembe v angleškem vojaškem vodstvu
Stockholm, 19. dec. s. Neki goteborškl list je objavil v poročilu svojega londonskega poročevalca, da se pripravljajo obsežne in važne spremembe na mestih vrhovnega poveljstva angleških pomorskih in letalskih sil. Nekaj poveljnikov in admiralov je bilo baje že odstranjenih ali pa bodo te dni, ker jih smatrajo za odgo-
vorne za angleški poraz na Malajskem polotoku, za izgube singapurskega vojnega brodovja in druge vojaške nesreče.
Spremembe v ameriški pacifiški admiraliteti
Stockholm, 19. dec. s. Doznava se, da je za naslednika generala Kimme kot poveljnika ameriškega brodovja na Pacifiku imenovan kontreadmiral Nimitz. Do njegovega prihoda bo opravljal posle poveljnika podadmiral Pye, ki je bil doslej drugi poveljnik pacifiškega brorlovja. Kontreadml-tal Nimitz je bil doslej v plovbcnem uradu mornariškega ministrstva.
Nadalje se doznava, da je bil za poveljnika letalskih oboroženih sil na Havajskem otočju Imenovan general Emons, ki je zamenjal   odstavljenega   generala Shortsa.
Zaključek izrednega zasedanja japonskega parlamenta
Tokio. 19. dec. s. Cesar jc izdal za zaključek izrednega zasedanja parlamenta sledeči odlok:
Sporočamo čLinonn obeh zbornic, da stmo rdredili zaključitev zasedanja parlamenta. Visoko cenimo opravljeno delo vseh Članov obeh zbornic, ki v skladu z našimi željami izpolnjujejo svojo do»l/r.o»st in so nam pomagali pri reševanju nujnih vprašanj v času vojne.
Ministrski predsednik general Tojo je govoril tudi ob zaključku zasedanja in med drugim izrazil svoje zadovoljstvo, da sta obe zbornici popolnomia odobrili delo vlade, ki bolj kakor kdaj odločno deluje za ustanovitev velike vzhodne Azije. Zaključil je z besedami, da ni potrebno ponavljati, da gre za usodo naroda in da je od sedanje vojne odvisna usoda vzhodne Azije.
Letalski usoehi na srednjem odseku vzhodnega bojišča
Hude sovjetske izgube — Bombe tudi na murmansko progo — Angleška križarka torpedirana v cirenaiških vodah — 74 sovražnih letal uničenih v 10 dneh
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 19. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo včeraj naslednje vojno poročilo:
Zaradi naših letalskih napadov v srednjem odseku vzhodne fronte je imel sovražnik tudi včeraj hude izgube ljudi, oklopnih vozil in prevoznih sredstev. Zapadno od zaliva pri Kandalakši so bojna letala bombardirala železniške cilje na mur-manski progi, kakor tudi neko letaisko oporišče.
Ob angleški vzhodni in južnozapadni obali so bile v poslednji noči bombardirane pristaniške naprave.
V severni Afriki včeraj ni bilo večjih bojev. V vodah Cirenaike so nemška bojna letala naletela na večji oddelek angleških pomorskih bojnih sil ter so zadela z dvema letalskima torpedoma neko težko križar-ko. Nemški lovci in protiletalski topovi so sestrelili 7 angleških letal.
Pri nočnih napadih angleških letal na zasedeno zapadno ozemlje je izgubil sovražnik 4 bombnike.
V času od 6. do 16. decembra so sestrelili oddelki nemškega letalstva ter enote nemške vojne mornarice 74 letal, izmed njih 52 nad Sredozemskim morjem in v severni Afriki. V istem času smo izgubili v bojih proti Angliji 17 lastnih letal.
Uspehi v Doneski kotlini
Budimpešta. 19. dec. s. Operacije ob Don-cu se razvijajo še nadalje po načrtih nemškega glavnega poveljništva. Italijanske in nemške čete so prizadejale sovražniku hu-
de izgube in odbile napade, ki so bili navedeni z mehaniziral i mi sredstvi in močnimi kontingenti čet. Kozaška konjenica jc omejuje po hudih italijanskih udaireih, ki so ji prizadejali krvave izgube, samo na vz-vidnUke akcije. Hrabro zadržanje italijanskih čet zbuja veliko občudovanje v ma-d žarek i h vojaakih krogih, ki opozarjajo na izredni pomen strateških operacij italijanskega eksipedicij^kega zbora kljub številni premoči sovražnika. Hladnokrvnost in junaštvo italijanskih čet kakor tudi pripravljen o?yt in nagle odločitve italijanskega "povelj niš t va. so večkrat onemogočili sovražne obkoljcvalne manevre. Kovaško konjenico, ki je neprestano napadala napredujoče italijanske čete, je italijansko orežjo razpršilo. Italijanske kolone, ki sta" razpostavljene v četvorokotu, so prizadejale sovražniku najhujše izgube. Kozaški eskadroni so bi;li dobesedno decimiraii. Delež italijanskih čet v borbah ob Doncu je bil toTej odločilnega pomena za izvedbo operacijskega načrta nemškega vrhovnega povVijništva,
Rumunski raSilec potopil sovjetsko podmornico
Bukarešta, 19. dec. s. Neka sovjc'ska podmornica je z dvema torpedoma nenadoo napadla rumunski rušilec »Kralj Fero -nand«, ki je bil na izvidniški plovbi v severnih vodah ćrnfega morja. Rušilec pa ce je spretno izognil torpedoma in je i^To-čfirno sjiožil torpedo, ki je zadel podmor-rjco 1 a se je potopila, kakor so lahko ugotovil4 H iičo velikega ol natega madeža, x.\ so ■»<» pp;a#il na morju, kj°r je bila prej iu-rita pr.»-.'mornica.
Po načrtu nemškega vrhovnega poveljstva
Monakovo, 19. dec. s. Položaj na vzhodni fronti, kakor je nastal spričo odločitve nemškega vrhovnega poveljstva, da začasno preide v pozicijsko vojno, je predmet mnogih komentarjev tukajšnjih listov.
»Munchner Neueste Nachrichten« beležijo, da kaže nekaj operacij na vzhodni fronti značaj nemškega bojevanja pozimi. Te operacije so dale sovražni propagandi priliko, da je pričela širiti že toliko časa pričakovane vesti o ruskih uspehih, o ruski protuofenziva in nemških porazih. Že pred nekaj dnevi je bilo rečeno, da je prišlo do sedanjega pokreta na vzhodni fronti spričo svobodne odločitve nen Škega poveljstva, da po petih m pol meseca mobilne vojne, ki je zahtevala ogromne sile, spremeni ofenzivno borbo v pozicijsko m obrambno vojno, ki je bolj primerna za sedanje namene vrhovnega poveljstva.
Vojna brez odmora, ki je nemške vojake poved la nad 1000 kilometrov daleč v sovražno ozemlje, je dovedla naravno do vrste klinov in izboklin, ki jifc jc treba sedaj izravnati. Iz klinov je treba umakniti kontingente čet. zato da se bo bo;na črta skrajšala in tako omogočila boljša obramba, a angažiralo manjše število vojakov. Vojna čr ta pa nora biti taka, da bo ob prihodnji
priliki lahko spet služila za izhodišče novih ofenzdvnih operacij. Naravno je, da b« bilo mogoče obdržati tudi kline in izbokline dosedanje fronte, toda žrtve bi ne bMe v nikakem razmerju z malenkostnimi prednostmi, ki bi jih morda zagotovila oi-ramba na teh točkah. Prestižni U6ipehi pa niso biHi nikoli smoter nemškega vrhovnega poveljstva, tem manj, če so zahtevali prevelike krvne žrtve. Nemci »i tudi ničesar ne utvar-jajo o naporih, s katerimi bodo skntcJi Sovjeti tu ali tam prodreti fronto, ^a bi otežili obrambo na novi črti, toda nemški vojaki so vedno znali boriti se kakor še nihče v vsej človeški zgodovini.
Kalinin kralju Juriju
Rim, 19. dec. s. V mednarodnih krofih opozarjajo ironično na vest, da je pro-Jmo-narhičoi predsednik Sovjetov Kalinin prvič čestital kralju Juriju VI ob njegovem 46. rojstnem dnevu, želel mu je zdravje 2a vse dobro. Na te čestitke je angleški kralj odgovoril tovariSu Kalinimi s podobnimi željami.
Podaljšanje vojaške službe
Stockholm, 19. dec. s. Oba doma Švedskega parlamenta sfet odobrila osnutek zakona, za podaljšanje kadrske vojaške službe na 450 dni.
Stran 2
SLOVENSKI NARODt,f>Wt,      decembra i94l-xx
Ster. 292
Navodila o uporabi zakona
z dne 4. septembra 1941-XX št. 1034 o izva}attfu |av nili del ▼ Ljubljanski, Reški, Zadrški, Splitski in Kotorski pokrajini
VIKTOR EMANUEL HI., po milosti božji in narodni volji Kralj Italije in Albanije, Cesar Abesinije
Na podstavi člena 7. zakona z dne 4. septembra 1941-XIX št ;0H4 o odobritvi izdatkov 500,000.000 lir za izredna javna dela v Ljubljanski. Reški, Zadrški. Splitski in Kotorski pokrajini,
po zaslišanju ministrskega sveta,
na predlog Duceja fašizma, predsednika wlade in ministra za notranje posle, spo-^zumno z ministri za finance, za javna «#ela in za kmetijstvo ter gozdove,
Smo sklenili in odločamo:
Člen 1. Za izvajanje javnih del na ozemlju Zadrške, Splitske in Kotorske pokrajine se ustanavljajo inspektorat za javna dela v Dalmaciji in poleg civilnega tehničnega urada v Zadru tudi civilna tehnična urada v Splitu in v Kotoru.
Člen 2. Guverner za Dalmacijo določi sporazumno z ministroma za javna dela in za kmetijstvo ter gozdove po njiju pristojnosti programe in nujnosrni razpored del. upoštevaje pri tem tudi potrebo, da re dopolnijo že pod bivšo jugoslovansko vlado začeta dela.
Vendar je guverner upravičen odrediti v okviru odobrenih izdatkov morebitne opustitve ali spremembe programov.
Navedeni inspektorat poskrbi skladno s temi programi za izvedbo in tehnično in administrativno upravljanje zgoraj omenjenih del in je zanje odgovoren.
Isti inspektorat ima. vedno v mejah odobrenih izdatkov, na skrbi tudi izvedbo javnih del iz pristojnosti krajevnih ustanov ali del javnega interesa, ki bi se prevzela na račun države po določbah člena 3. zakona z dne 4. septembra 1941-XIX št. 1034.
V ničemer se ne spreminja veljajoča zakonodaja o ljudskih stanovaniih in rudi ne v pristojnosti samostalne državne cestne uprave, kolikor gre za ureditev in zboljšanje državnih cest v imenovanih pokrajinah, kakor ostane ministrstvu za javna dela dodeljena izvedba del v zvezi z elementarnimi nezgodami in vojnimi operacijami. Glede drueih zadev se izdajo posebne določbe, če in kolikor bodo potrebne.
Člen 3. Načelnik insrektorata za javna dela se imenuje s kraljevim odlokom po poprejšnjem sklepu ministrskega sveta izmed uradnikov civilne tehnične službe in se mu podeli za čas njegove službe 4. stopnja z ustreznimi preiemki.
Uradnik, kateremu se dodeli omenjena naloga, se ob prvi uporabi te uredbe vodi v staležu razvrščenih uradnikov z jamstvi iz kr. uredbe z dne 30. decembra 1923-TT. št. 2958 in nekvarno določbi člena 17. kr. ukaza z dne 10. januarja 1926-IV št. 46.
Načelnik inspektorata je podrejen guvernerju, čigar navodila izvršuje skladno s prvim odstavkom člena 2. in kateremu je odgovoren v svojem uradnem svojstvu.
Inspektorat za javna dela v Dalmaciji je za pravde pred sodišči aktivno in pasivno legitimiran.
Člen 4. Pri damatin^kem gubemiiu se ustanavlja tehnično-upravni odbor *• \-q-terem so:
guverner, kot predsednik.
glavni tajnik gubernija,
načelnik Inspektorata za javna deta,
en šef-inženir civilne tehnične službe z nadzorstveno funkcijo,
trijt inžen:rji-šefi civilno-tehničrvh uradov za Zadrško, Splitsko in Kotorsko po-kraiino,
šef računovodstva pri inspektoratu za javna dela,
en uradnik ministrstva za notranje posle  re pod 6. stopnjo.
en uradnik ministrstva za kmetijstvo in gozdove, ne pod 6. stonnjo,
en državni vice-pravobrnnHer ali en namestnik državnega pravobranilca,
pokrajinski zdravnik iz Zadra.
en arhitekt, rudi izmed svobodnih poklicev, ki ga imenuje guverner.
Odboru se smejo v posameznih primerih prideliti predstavnik vojaških oblas+ev za obravnavanje poslov, ki se tičejo državne obrambe.
Ce je guverner odsoten ali zadržan, pr^i^eduje odboru glavni tajnik.
Člen 5. Tehnično-upravni odbor opravlja na ozemliu Dalmatinskega gubernija službo in posle stvarno pristojnih odsekov višiega sveta za iavna dela.
Mnenja tega odbora nadomestuiejo vsako dmgo mnenje posvetovalnega zbora ali sveta.
V nujnih primerih in za pretres pro-iektov. ki ne presegajo zneska 1.000.000 lir, sme odbor sklepati ob navzočnosti samo tistih Članov, ki bivajo v Zadru.
Guverner sme, ko gre za posebna vpra-šania. povprašat? za svet tudi strokovnia-ke m znanstvenike izven uprave.
Člen 6. Guverner izposhne lahko mnenje višiega sveta za javna dela na splošni šefi, kadar grp za to, da se določ'io načelna vodila za rešitev veb'kih teh^'č-^rj zadev ali če gre za to. da se oreskusjjo projekti za izjemno obsežna dela in na v v^r'rnpr'h. kn smatra +o za notre^no.
We da bi se glede načelmka tnsoekto-rata za ;rvna dela spreminjala določba \t člena 7. št. 5 zakona z dne 1. junija 1931-IX š*. 678. se udeležuje davni tajnik gubernija tistih sej višiega sveta za javna de'a. v katerih se obravnavajo po«u. ki zadevajo vse tri  dalmatinske pokrajine.
Člen 7. Ko je guverner po potrebi zaslišal tehn;Čno-upravni odbor. š>*-vnžen:r-Ja civilno-tehnfčne službe z nadzorstveno funkcijo in inzenrHn vodio kralevno pristojne civilno-^ehn*čne fdnzhp odredi izvršitev del in angažma kreditov za zadevne izdatke.
Spise. nanaSfnofe se na take a^gnzVn^ie ln na de^an^ke ir^tvp. mor« fMlrofl šef računovodstva pri inspektoratu za javna dela.
Ce se vizum odVfonl. a ruvpmer nvsb* da se mora angažma ali izdatek izvršit*, izda pismeni nnln? šefu ra čun o vodstva, k? mu mora u^+rpfi. r«rpn če ni kredita al* če je postavka za izdatek r»pnrqv:lno označena, hkrati pa nociatl Vrhovnemu ra-enncVerou dvom dobljeni nalog z izdano odredbo vrr*d.
Guver^r,T> l^bV« <-v*»ne *n orlnbr* no za>
č1ena 4 •^hfenmave vf*evgl odpustitev do-govcm "h kazni.
Člen 8. Inspektorat za javna dela ima
tehnični urad, upravni urad In računovodstveni urad.
Starešina upravnega urada opravlja posle podnačelnika inspektorata. Inspektoratu so podrejeni uradi civilne tehnične službe za dalmatinske pokrajine. Člen 9. Inspektorat za javna dela ima
tehnično - upravno in računovodstveno osebje iz staleža razvrščenih uradnikov državne uprave, ki se odreja po členu 8. kr. uredbe z dne 7. junija 1941-XIX št. 453 po šte\rilu in stopnji iz priložene or-ganične razpredelnice, ki jo je vidiral po Naši odredbi Duce fašizma, predsednik vlade.
Mimo tega sme inspektorat neposredno najemati namesto osebja iz staleža razvrščenih uradnikov iz omenjene organične razpredelnice pomožno osebje po predpisih in pogojih iz kr. uredbe z dne 4. februarja 1937-XV št. 100 in prav tako za izredne potrebe, vendar pa samo za polovico skupnih mest, določenih v organič-ni razpredelnici, pomožno osebje kategorij II.. III. in IV. omeniene uredbe št. 100.
Člen 10. Pri inspektoratu za javna dela v Dalmaciji se ustanavlja urad za pogodbe. Posle uradnika, ki listine sestavlja, dodeli enemu ali več uradnikom z odlokom guverner skladno z določbami o splošnem  državnem računovodstvu.
C!en 11. Načelnik inspektorata za javna dela je član upravnega sveta za osebje razvi ščenih upravnih uradnikov in zvani čn i kov ministrstva za javna dela in član upravnega sveta za osebje civilno-tehnič-ne službe in se udeležuje z glasovalno pravico sei. pri katerih je treba zaradi napredovanja ali drugače pretresti položaj nameščencev inspektorata.
Člen 12. Za dela v upravi inspektorata se določijo v proračunu ministrstva za iavna dela in po pristojnosti v proračunu ministrstva za kmetijstvo in gozdove ločene postavke za ustrezne letne proračunske izdatke.
Na zahtevo guvernerja za Dalmacijo se nakazuieio načelmku inspektorata potrebni zneski za izplačila angažiranih in likvidiranih stroškov.
Načelnik inspektorata odreja sam zaloge starešinam uradov tehnično-civilne službe v Zadru, Splitu in Kotoru. ki mora i o polagati vsake tri mesece račun.
Načelnik inspektorata predloži konec vsakega poletja ministrstvu, ki je odredilo nakazila, obračun o vsotah, izdanih neposredno in po starešinah v prednjem od^vku navedenih uradov.
Načelnik inspektorata predloži poleg tega na koncu ra rimskega leta guvernerju poročilo o izplačilu njemu nakazanih zneskov.
Člen 13. Za nagrade pomožnemu osebju, za izplačilo komisijskih in potnih stroškov in za opravo vseh drugih izdatkov za vzdrževanie in najem prostorov, za motnrna vozila in za nemoteni razvoj vse tehnične, administrativne in računovodstvene službe vobče pri inspektoratu za j javna dela se postavi vsako leto poseben znesek v proračun izdatkov ministrstva za fimnce (podnaslov: Dalmatinski gubernij).
Člen 14. S členom 1. z-»kona z dne 4. septembra 1941-XIX št. 1034 odobreni iz-
datek 325,000.000 lir se porazdeli med j uprave, katerim gre vodstvo del. takole:
osrednja uprava za javna dela za dela, ki naj se izvedejo v Ljubljanski in Reški pokrajini .......lir 133.000.000
Dalmatinski gubernij za dela, ki naj se izvedejo v
Zadrški, Splitski in Kotorski
pokrajini .......„ 190.000.000
Skupaj lir 325,000.000
Minister za javna dela nakaže z odredbami podrejenim uradom vsote, potrebne za izvajanje del v režiji osrednje uprave, v navedenem skupnem znesku lir 135 milijonov. Za ta dela angažirani izdatki obremenjajo posebno postavko, ki se osnuje v proračunu ministrstva za javna dela.
Člen 15. Dela, ki naj se opravijo po tej uredbi v Ljubljanski, Reški. Zadrški. Splitski in Kotorski pokrajini, se izrekajo za občekoristna in nujna ter neodložliiva v smislu čl. 71. in si. zakona z dne 25 junija 1865 št. 2359 in poznejših njegovih sprememb.
Za ta dela velja odobritev izvršnega proiekta. ki mora ustrezati pogojem iz člena 16. pozvanega zakona z dne 25 junija 1865. št. 2359. kot odobrilev detajliranega načrta z vsem pravnim učinkom po tem zakonu.
Tehnična civilna služba določi po predhodni obvestitvi interesentov za posestva, katerih lastniki niso spreieli ponuđene odškodnine ali niso sklenili z razlastiteljem mirnega sporazuma, znesek, ki naj se iz naslova odškodnine za razlastitev položi, nakar postopa prefekt po čl 48. in si. zakona z dne 25. junija 1865 št. 2359 pri čemer ostane nedotaknjena pristojnost sodišča po zakonu z dne 3. aprila 1926-IV št. 686.
Člen 16. Odobritve načrtov in pogodb glede javnih del, ki jih je izdal guverner v razdobju med 7. junijem 1941-XIX in dnevom, ko stopi ta uredba v veliavo. se potrjujejo kot veljavne z vsem zakonitim učinkom.
Člen 17. Ta uredba stopi v veljavo z dnem svoje objave v uradnem listu »Gaz-zetta Ufficiale del Regno«.
Poleg tega se objavi v dalmatinskem službenem listu »Giornale Uff;ciale del Governatorato della Dalmazia« in v Službenem listu za Liubliansko pokrajino ter se nabiie na uradne deske občin, priključenih Reški pokrajini s členom 2. kr. ukaza z dne 18. maja 1941-XIX št. 452.
Odreiamo. da se ta uredba, opremi iena z državnim pečatom, uvrsti v Uradno zbirko zakonov in uredb kraljevine Italije in ukazujemo vsakomur, da se po njej ravna in «?krbi za njeno izvrševanje.
Dano v San Rossore dne 7. novembra 1941-XX.
Viktor Emanuel Mussolini - Di Revel - Oorla - Tasslnar!
Videl, varuh pečata: Grandi.
Vpisano pri Vrhovnem računskem dvoru dne 5. decembra 1941-XX.
Vladne naredbe, reg. 440, list 16. — Manrfnl.
Ta kr. uredba ie b;ln nhiavljena v irr^d-nem Bstu *Oazzetta Ufficiale del Re<mo d'Italia« št 288 z dne 6.decembra 1941-XX.
„Rckovnjači" navdušeno sprejeti
Ljubljana, 19. decembra Dajte nam dobre ljudske igre! Dajte nam več domačih del! Tako se je zdelo, da govori vse občinstvo, ki je snoči polno zasedlo dramsko gledališče kakor ob najlepšem kulturnem prazniku. Le redke nove vprizoritve so s-prejete s takšnim iskrenim veseljem ter zadoščenjem kakor so bili snoči »Rokovnjači«, ta ljudska Igra s peljem«, ki smo se je spomnili po dolgih letih ob lepem življenjskem jubileju dra-matizatorja Frana Govekarja. Pred dobrimi 40 leti so zaživeli prvič »Rokovnjači« na slovenskih odrih — prva predstava je bila 7. februarja 1899 — šli so čez nešteto naših podeželskih odrov, igrali so jih v tujini, celo v Ameriki in tako so postali že zaradi tega v resnici ljudska igra, kajti žela je nenavaden uspeh med meščanat vom kakor ljudstvom. Povsod je učinkovala s svojo neposrednostjo in ni bilo treba Se razglabljati, zakaj je žela tako lepe uspehe. To se ne da razložiti le s tem, da so bile tiste čase ljudske igre moda. Ne tudi e tem. da je ljudi mikal čar romantike, ki je dihala iz teh iger.
Da. dajte nam takšnih ljudskih iger! Zal je dobrih domačih iger tako malo, da jih lahko poštejemo na prste ene same roke. Fran Govekar je začel in kdo mu je sledil? Ce omenimo še Finžgarja, smo že v zadregi, koga bi še smeli uvrstiti med ustvarjalce dobre ljudske igre,
Z »Rokovnjači« je nase gledališče počastilo Fr. Govekarja ob njegovem jubileju. Nobenih posebnih proslav ni bilo, nobenih slavnostnih govorov in ne učenih esejev. Toda gledališče je s to vprizoritvl-jo »Rokovnjačev« odtehtalo vse, česar bi morda ob tej priliki pogrešali. To ni bila le vljudnostna pokloni t ev izredno zaslužnemu kulturnemu delavcu — hkrati je bilo ustreženo tudi občinstvu. Snoči smo se o tem lahko dobro prepričali in mirno lahko napovemo, da bodo tudi naslednje predstave žele prav tako popoln uspeh.
Čeprav so >Rokovnjačic ljudska Igra zahteva vendar precej od igralcev, predvsem ima težko nalogo Nande, glavar rokovnjačev: igra ga Gregorin in zdi se, da je bila razdelitev vlog posrečena. Nastopajo menda skoraj vsi igralci dramskega gledaliSča. Ocenjevalec bl se moral poro udi ti pri številnih vsaj z besedico. Uspeh so želi vsi, tako da jim lahko čestitamo res iskreno in še posebej režiserju prot. Sestu. Naloga strokovne kritike je, da spregovori posebej o vprizoritvi ter ocem posamezne igralce. Reporter pa sme le reči, da Je občinstvo izkazalo priznanje razen nosilcu glavne vloge Se Cesarju (Blaž Mozol), Miri Danilovi (Pol oni ca), V. Skr-binšku (Tonček OblosTri), Kralju (čevljar Boječ), Polajnarjev!, Id je krasno zapela romanco None, itd. Pri prvem dejanju Je zapel zdravico J. Betetto ob zelo živahnem odobravanju občinstva. Reči je treba, da je bila predstava tudi v glasbenem delu posrečena. Priljubljena glasba Viktorja Parme, ki je žela nenavadne uspehe pred desetletji ter postala prava* ljudska
last. še vedno ni izgubila svojega soka. Glasbeno vodstvo je imel prof. Sturm.
Ob tej priliki je izšel Gledališki list, posvečen ves »Bokovnjačem« in jubilantu Fr. Govekar ju. Prispevki so zanimivi in gledalcu še bolj približajo »Rokovnjače«, posebno mlajšemu rodu, ki še ni obiskoval gledališča pred svetovno vojno, ko so nase ljudske igre preživljale svojo prvo dobo. V sporedu se je vkrcdla tiskovna napaka, ki si jo bo pa seveda vsak sam popravil, namreč, da se dejanje vrši L 1910, namesto 1810.
Dejanje se razvija hitro v osmih slikah s scen eri j o v slogu in nam pričara posebno slikovito zlasti Kamnik in Crni graben.
S predstavo smo bili zadovoljni vsi — občinstvo in igralci, ki so bili tudi nagrajeni z lepimi venci in šopki.
Jubilant Pran Govekar je glede na časovne razmere odklonil vsako javno počastitev. Nase gledališče se mu je pa vendar vsaj skromno oblolžilo z lepim spominskim darilom, z zlatim lavorjevim vencem in številnimi šopki, ki mu jih je izročilo vodstvo gledališča z upravnikom Otonom Župančičem v loži. Venec krasi trak z napisom: »Sograditelju našega gledališča!«
Pripomniti je treba, da je Julij Betetto pel zdravico pri snočni predstavi iz posebnega, spoštovanja in prijateljstva do jubilanta in kot v spomin na njegovo sodelovanje pri eni prvih uprizoritev * Rokovnjačev« pred desetletji.
Delavnost odseka kmečkih gospodinj
Zaupnica ženskega Fašija in Pokrajinska Tajnica odseka »Kmetskih gospodinj« sta v spremstvu nadzornika področja nadzorovali tečaj domačega gospodinjstva v Preserju. Ogledali sta. si podrobno prostore ter natančno proučili delovanje tečaja. Nato je zaupnica pojasnila gojenkam smoter ln namen odseka »Kmetskih gospodinj«. Voditeljica tečaja se je zahvatila za poset ter je funkcionarkama priporočila dve posebno potrebni gojenki.
Obilica
Iz Kopenhagna poročajo, da prihaja zadnje dni v Bornhohn na trg toliko lososov, kakor jih ne pomnijo niti najstarejši ribiči. Vsak dan nalove ribiči v območju Bombnima velike mnnfinM teh izredno okusnih rib. V vsako bornholmsko pristanišče pripeljejo ribiči vsak dan povprečno 50 lososov. Nekega, dne so jih pripeljali v eno pristanišče celo 260.
TRI NOGE
France s svojimi dohodki ne mor?, živeti
— To jo poč posledica...
- Oeaa? — ga vpraša, prijatelj.
— Ker ima moja iena tri noge
— Ka„ poveš?
— r>a. Po dveh hodi, na tretji veliki pa Url
Ureditev prodale in potrošnje mesa
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941 -XIX št. 291, glede na svojo naredbo z dne 6. junija 1941-XIX št 41 in smatrajoč za potrebno, da se uredita prodaja n potrošnja mesa, odreja:
ČL 1. Meso se sme prodajati ob spodaj navedenih dnevih; ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih: goveje meso (vštevši telečje); ob torkih: sveže svinjsko meso, ovčje in kozje meso; ob torkih, sredah in četrtkih: gnjati, prekajeno svinjsko meso, tlačenke in klobase vobče, konjsko meso in perutnino; ob vseh dneh v tednu: drobovje, kunčje meso in dlakasta in Dernata divjačina.
Čl. 2. Porazdeljevanje mesa uredi in ra-cionira Prehranjevalni zavod Ljubljanske pokrajine.
Čl. 3. Mesarji in prodajalci mesa na drobno morajo sproti voditi prejemno in oddajno knjigo o mesu in mesnih izdelkih, ki jo prei vidira Prehranjevalni za-vod Ljubljanske pokrajine.
Čl. 4. Restavracije, gostilne in krčme in drugi taki gostinski obrati smejo oddajati jedila, pripravljena z mesom, samo ob dneh \7 čl i, ko je dovoljena prodaja take vrste mesa.
Mesni obrok brez kosti ne sme biti težji od 100 g. s kostmi pa ne težji r>d 150 g. in se nanaša ta teža na zgotovljeno jed.
Čl. 5 Kršitve dol neb te naredbe in na-redb. ki jih i7da v izvrševanju njemu po-deliene pooblastitve Prehranjevalni zavod Liublinnske pokraiine. se kaznujejo z zaplembo blaga m začasnim ali dokončnim odvzemom obrtne pravice, oolee fesa pa nrod^ialec kakor tudi kupec ali potrošnik v denarju do 5000 lir. v huiš'h prmer'h oa z zannrom do šestih mp^erev.
Čl. 6. Razveljavljajo =e v«e določbe, na-sorotuioče tej naredbi, ki stopi v veljavo z dnem obiave v Službenem listu za Ljubljansko pokraiino.
za   Liubljansko pokrajino Visoki komisar Emilio Graziol?
Prepoved dostavljanja živil na dom
Visoki komisar za Liubljansko pokraiino na podstavi kr ukaza z dne 3. maja 1P41-XTX št. 291 odreja:
Čl. 1. Prepovedano je dostavljati na dom vsa racionirana živila in meso. bodisi sveže ali tlačenke in klobase vobče ali prekajeno ali kakor koli predelano.
Čl. 2. Kršitelji določb te naredbe, tako prodajalci kakor kupci, se kaznujejo v denariu od 100 do 5000 lir. v hujših primerih pa z zaporom do šestih mesecev. Vselej pa se blago zapleni in se prodajalcu lahko zači^no ali dokončno odvzame obrtna pravica.
Čl. 3. Ta naredba stopi v veliavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Visoki komisar za   Liubliansko pokrajino Emilio GrazToli
Cena koruze letine 1941 za oddalo Prehranjevalnemu zavodu Ljubljanske pokrajine
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredbo z dne 20. septembra 1941-XIX št. 108 o cenah žitu letine 1941, glede na svojo naredbo z dne 12. avgusta 1941-XIX št. 83 o ureditvi porabe in prodaje žitnega pridelka, glede na uredbo z dne 12. marca 1941. M. s. št. 358 in na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XTX št. 291, odreja:
Čl. 1. Cena koruze letine 1941. ki se mora oddati po členu 7 naredbe z dne 12. avgusta 1941-XIX št. 83 Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu, se določa z lirami 120 na stot za ruženo blago v zrnju, postavljeno v razsutem stanju na zbiral;šča, ki jih določi Prevod.
Ta cena se razume za zdravo, pravšno tržno blago, posušeno, z vlaso 16°'o.
Čl. 2. Za vsebmo vlage, drugačno od temeljne iz nredniega člena, se morajo računati pribitki ali odh;tki takole:
pribitek in odb;tek stopnja vlage za vsako stonnjo vlage
na težo 100 kg 12% kg  4.100 prib:tka
kg   3.100 pribitka I4f% kg   2.150 pribitka
,si0'o kg   1.150 pribitka
16°'n (temeljna vlasa) 17% kg   1.150 odbitka
18°/o kg   2.150 odbitka
19% kg   3.200 odbitka
20% kg   4.250 odbitka
21»/o ftg   5.250 odbitka
22«/o kg  6.300 odbitka
23% kg   7.300 odbitka
24B/o kg   8.300 odbitka
259/o kg   9 350 odbitka
26% kg 10.350 odbitka
279/o kg 11 370 odbitka
28fl/o kg 12.390 odbitka
29% kg 13.410 odbitka
30% kg 14.430 odbitka
Čl. 3. Za priznano semensko koruzo se plačuje dodatek 30% k ceni iz člena 1.
Čl. 4. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po uredbi o cenah z dne 12. marca 1941. M. s. št. 358.
Čl. 5. Ta nareaba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Visoki komisar za  Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli
PodaljSente roka za nro^nje radi vrnitve Šolskih taks
Visoki komisar za Liubljansko pokrajino, glede na svojo naredbo št. 104 z dne 16. septembra 1941-XIX in smatrajoč za umestno, da se obnovi v njej določeni rok. odreja:
Edini člen: Rok. določen v členu 4. naredbe St 104 z dne 16. septembra 1941-XIX za vložitev prošnje radi vrnitve šolskih taks, se podaljšuje do 24. decembra 1941-XX.
Visoki komisar za  Liubliansko pokrajino Emilio Grazioli
voljeno izročiti odsekom kraljevih pokrajinskih zakladov do 9. marca 1942-XX. vse omenjene kovance, ki so bili pobrani do 28. februarja. Po odredbi istega ministrstva je bila Italijanska banka pooblaščena, sprejemati v vrednosti čiste kovine* srebrne kovance, ki niso več v prometu po 10 ta 20 lir in plačati izročilcem za prve po 5.25 lir, za druge pa 7.55 lir.
roka za zamenjavo kovancev po s lir
Ljubljana, 19. decembra Finančno ministrstvo je podaljšalo rok za zamenjavo srebrnih kovancev po 5 lir, ki prenehajo biti plačlno sredstvo dne 28. februarja 1942-XX. Državni blagajni je do-
Organizacija dramskih in glasbenih avtorjev
Ljubljana, 18. decembra Narodni svetnik Jurij Marija Sangiorji,
predsednik italijanskega društva avtorjev in izdajateljev, se je od julija meseca mudil v Ljubljani, da se osebno prepriča o poslovanju sličnih ustanov, obstoječih rri nas. n sicer obeh društev TJ. J. M, A. in U. L D. A
Pri tej priliki je izvršil pridruženje ohcm ustanov državnemu društvu S. I. A. E. Smatral je za primernejše, da obstajata obe naši dosedanji ustanovi še naprej glede na posebni značaj naše pokrajine. Zato je ustanovil poseben sosvet naiodličnejših osebnosti gledališča slovstva in prava, katerih mnnnie o nekaterih sploSnih prable-mih bo treba še poizvedeti. Ta sosvet se je po pristanku Eksc. Vi.vok~ga K^r*Ui*ari* sestavil in so van; imenovani nasledntt Oton Župančič kot predsednik, Fran v.»r>v*-kar. Pavei Golja. Anton Lajovic in Stanko Premrl kot člani.
Te dni se je mudil v Ljubliani tudi plovni ravnatelj italijanske družbe avtorjev in založnikov dr Fernando Stoppani. ki je po naloeru predse-uništva imenoval zastopnka ljubransketra urada za prevzem celo'n'h agend ohoh zgoraj omenjenih ustanov. Kot zastopnik je bil imenovan g. Ciril Ta-čar, Livada št 29 Glavni ravnatelj je zbral v vladni palači Člane sosveta, da jim je uradno sporočil imenovanje ter pojasnil namen samega sosveta.
t\ o :.      ii .-. k Danes:  Petek,  19.  decembra:  Urban, Ne-mezij.
D A N A 6 X J F PRTRHD1TVE
Kino Matica: Norimberški obtoženec
Kino Sloga: Tragedija na K 2
Kino lTnion: Grrtf Brecbard
Razstava umetniške trojice FJobenjak - fa-kae - Mllielič v .Tnkepi^evom paviljonu, odprta od 9.30 do 18. D E t T R N F    LEKARN F
Danes: Mr. Leustek, Resljevn cesta 1: Bi-hovee, Konpr^sni trg 12 in Nada Ko-motar, Vič, Tržaška cesta 48.
Športni pregled
0 m
Table-Teniški dvoboj Mladika : Hermes
V nedeljo 21. t. m. pridejo' n:i prijazno Kodcljcvo v gosite idra^ci z belo* žogico iz Si^kc, da sc prcprivijo o tre-mtni Forma svojih in nasprotnih igralcev. Hermes bo verjetno poslal v boj s-laTe kanone Marnka, Lazara in Djinov5/:caa, mogoče ho nastr*-
p.il namestu Lazarja Bogataj, ki jc trenutno
vi£nan. Mladika bo porabi-la *a dvoboj za r^itcr trening, ker sc obetajo s-oda: večjo tablc-t^ni'ike prireditve, tako bozlčnj turnir SK Mladike 28. t. m., troboj SK Mla !:-ka. ŽSK Herme*, SK Korota* 1. I. 42 aH 4. 1. 42 in velika revija tablc-tenisa v priredbi in organizaciji Zveze ter r»«xl po&ro-\Heljstvom Drunolavvra na T;ib'.>ru v dn^h 24. in 25. I. 42.
Ravno tuko bodo prišli v nedeljo 21. t. m. na Kodcljcvo tudi tablc-tenis igralci SK Slavije, ki bodo z drugo- ^amiruro SK Mladike merili moči in s tem <iv bojem presitaH svoj kret kot novo vstoprvši klub, ki se do sedaj ni resno bav41 tudi s to panogo srporta.
IX. kolo italijanskega prvenstva
V nedeljo, 21. decembra je v itaUianFkcm nogometnem prvenstvu na sporedu deveto kolo. V diviziji A bo najvažnejša tekma v Trstu, kjer bo proti Triestini Fro<--tr,vala Roma. Izid te tekme kakor tudi tekme med Venezio in Milanom v Benetkah ter Fio-rentino in Atalanto v Firenci bo močno vplival na bodočo razvrstitev vodečih klubov.
V diviziji B gostujeta oba vodeča kluba Vicenza in Fanfulla na tujih igriščih. Vsak neuspeh bi bil v korist zlasti Padovi, ki sprejema na domačih tleh Broseio. Zdi se, da bo to nedeljo v vodstvu divizije B nastala še večja gneča.
Dvojice so v nedeljo razvrščene takole: Divizija A: v Livornu: Livomo—Modc-na, v MllanU: Amhrosiana — NapolJ. v Rimu: Lazio — Bologna, v Genovi: Lijru-ria — Juventus, v Torinu: Torino — Genova, v Trstu: Triestina — Roma, v Benetkah: Venezia — Milano in v Firenci: Fio-rentina — Atalanta.
Divizija B: v Pratu: Prato — Virenza, v Bariju: Bari — TJdinese, v Savoni: Savo-na — Fiumana, v Alessandriji: Alessan-dria — Lucchese, v Bustu Arsiziju: Pro Patria — Novara. v Pescari: Pescara — Siena. v Padovi: Padova — Bre-scia, v Reg-gii Emilii: Reg-giana — Fanfulla in v Spezii: Spezia — Pisa.
Priprave v Ga-Pa
Priprave za največjo prireditev letošnje zimskosportne sezone, tekme mednarodne smuške zveze v Garmisch-Partenkirchnu. so že v polnem razvoju. Poročali smo že, da bodo tekme od 6. do 15. februarja. Prireditelji so sedaj določili že podrobni spored.
Vse dneve do zaključka so popoldne na sporede hokejske tekme in drsalne produkcije. Razen teh se bo ostali program razvrstil večinoma dopoldne takole: 7. smuk. 8. smučarska štafeta. 9. slalom za kombinacijo, 10. slalom kot samostojno tekmovanje. 11. tek na 18 km za kombinacijo, 12. skoki za kombinacijo, 13. tekmovanje vojaških patrul, 14. tek na 50 km in 15. skakalna tekma in zaključek tekmovanja.
Doslej se je za tekmovanja prijavilo 7 držav, in sicer Švica, švedska. Italija, Hrvatska, Madžarska. Bolnrarija in Rumun!-ja, ki so skupno prijavili 161 tekmovalcev. Največ jih je prijavila Švica.
Nov poraz Kitajcev
Ta>ran 19. dec. s. Kolone japonske vojske, ki čistijo ostanke 27. armade 6tingk;r • ake vojske, od 9. t. m. so porazile nadaljnje kitajske čete. Japonske sile so zaplenile mnogo orožja in municije.
fitev. 292
»SLOVENSKI XAROD c, Petek, 19. decembra 1941-XX.
Stran S
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Ljubljana pred božičnimi prazniki
veste, da bo prihodnja nedelja zlata? — Kako se pripravljajo meščani na praznovanje
Ljubljana, 19. decembra Ljubljana je pred vsemi večjimi prazniki vselej spremenila svoje lice: postala je slo-vesnejša in živahnejša. To se nam menda ni le zdelo, čeprav je bila največja sprememba razpoloženje ljudi. Tudi zdaj ti se že morali vdajati predprazničnemu razpoloženju, čakajo nas pa še druge dolžnosti. Na praznovanje se je treba temeljito pripraviti in naši meščani so vselej znali, kaj so dolžni seb; in tradiciji.
Na zunaj se letos doslej Se ne pozna, da bo čez nekaj dni že božič, če prezremo dva božična sejma: smrečja na Kongresnem trgu in kramarskih stojnic med semeniščem in stojnico, kjer prodajajo jaslice in jozno blago za okras božičnih drevesc. Manj v slogu so pa izložbe trgovin. Včas.h amo govorili o božični kupčijsk* sezoni. Trgovine so bile pred božičem več dni polne kupo-valcev. Na zlato nedeljo se je zlato pretakalo v rekah. Vsaka zlata nedelja zadnja leta sicer ni imela pristnega zlatega leska Dolgo so se poznale posle lice vel.ke gospodarske krize. Tedaj so se ljudje odvadili kupovati. Toda tem bolj 30 kupovali v zadnjih, dveh letih, ko se jih je polašeala vojna psihoza Kupovaii so pa dan za dnem da prav zaradi tcga n; b.lo prave razlike med božično sezono in drugi.ni dnevi. Nekaj časa je bila vsak Jan zlata nede;ja.
Letos ne bomo pogrešali zlate nedelje. Jfa božič se bomo pripravili diskretno, brez zunanjega pompa. Naši meščani znajo praznovat, iude skromno, če je treba, tako rekoč po modi. Ne smete misliti,  da  zdaj I
ljudje ne kupujejo. Ne zalagajo se sicer zato, kakor da bi nameravali sami odpreti trgovine. Ne kupujejo tudi toliko na nakaznice. Božčnih daril v resnici ne bo toliko kakor prejšnja leta, obdarovali se pa oodo vendar mnogi — vsak sam sebe kakor in kolikor bo mogel. Dovolj je blaga, ki ga dobite brez nakaznic in ki ga je tuii treba kupovati.
Marsikdo se je že prejšnja leta spr.jazrul z mislijo, da je praznovanje božiča mogoče tudi brez potic, odnosno, da je tudi .vruh lahko dobra potica. Zato letos nimamj zaradi potic kakšnih posebnih skrbi. Id so morile gospod.nje prejšnje čase. Kaj vse je bilo treoa tedaj nakup.t:' Tedaj so se pred božičem podraževaia orehova jedrca in druga posladila za potice in čez uoc je pošlo maslo, včasih ni bilo niti Jovolj mleka in smetana je bila draga kakor Žefran. Gospodinje so proučevale dan za dnem posebno skrbno položaj na ž-vilskem trgu. Tožile so, da imajo izredno dela, od jutra do večera so bile na nogah in na poti '>d doma do tdgovine. Zdaj pa, kakor rečeno, se pripravljamo na božič diskretno, ker oomo tudi praznovali diskretno. Zdaj imamo manj skrb: s praznovanjem tuii zarad: tega, ker bomo praznovali samo en dan. Včasih nismo mogli nehati, ko smo začeli in nikdar nismo vedeli, kateri praznik je večji in kako bi ga praznovali, da b: bilo praznovanje dovolj dostojno. Skrbi je torej mnogo manj ter bi lahko rekli, da so etos tudi predpraznične skrbi racionirane.
Spremembe regalačnega zazidalnega načrta
za blok med Jenkovo, Japljevo, Bohoričevo in Rav-nikarjevo ulico v vodmatskem okraju
Ljubljana. 19. decembra. 7 rja občina ljubljanska je na pred-I. _ ^r.-.ubenega odbora, da naj se spremen; regulacijski in zazidalni načrt za blok med Jenkovo. Japljevo, Bohoričevo in Ravnikarjevo ulico v Vodmatskem okraju, izdelala nov* spremin je valni re-srulaci >ki načrt za omenjeni del mesta, ki predvideva sledeče spremembe:
1. Jenkova ulica se razširi od 10 m na 20 m.
2. Zlomljena podaljšano Ravn!knrjeva ulica se izravna in usmeri na utok obstoječe Ravnkarieve ulice v Bohričevo ulico ter razširi od 10 m na 12 m.
3. Redko napelje s pritličnimi oz. eno-nadstropnimi hišami se spremeni v vrstni sistem z dvonadstropnimi hišami.
Te spremembe regulacijskega nnčrta in zazidalnega načrta so potrebne iz naslednjih razlogov:
ad 1. Podaljšana, na 20 m razširjena Jenkova ulica ie predvidena kot važna. kofUrar toliko neposredna zveza Vodmata. Kodeljevega in Most z glavnim kolodvorom.
ad 2 Prem?>knien? utoki ulic so nepregledni in prometna ovira. Zato se predvideva usmeritev utoka podaljšane nove i-1'ce v. a utok obstoječe Ravnikarjeve ulice. Zravnana ulica je prometno in estetsko popolnejša.
ad 3. Redko naselje je v predmetnem bloku  neumestno in  tako  za zasebnike
kot za mestno občino ljubljansko neekonomično. Z dovoljenim štirimetrskim odmikom od soseda tudi higienski oziri niso bili dovolj varovani. Nova zazidava z dvonadstropnimi hišami v vrstnem sistemu je mnogo bolj ekonomična in so javni oziri predvsem higienski, kar se tiče osvetljenja tako z dvorišč kot s cestne strani v polni meri varovani. Radi boljšega zračenja je blok odprt proti severu in jugu in je sleherna zazidava dvorišč — vrtov nedopustna.
Ker gre torej za važne javne koristi, so navedene spremembe v zakonu utemeljene.
To daje mestna občina ljubljanska na podstavi določil §§ 8, in 12. gradbenega zakona javno na znanje z dostavkom. da bodo zadevni spremi nje valni regular[jsid načrti razgrnjeni javnosti na vpogled v tehničnem oddelku mestnega poglavarstva. Nabrežie 20. septembra št. 2, II. nadstropie. soba št. 39-40, in sicer en mesec dni vsak dan ob uradnih urah od pol 10. do 12. ure. Ta rok za vpogled v načrte prične teči šestnajsti dan po objavi tega razglasa v Službenem listu in v dnevnem časonisju.
Pripombe zoper nameravane spremembe regulacijskega načrta morajo predložiti interesenti mestni občini ljubljanski najdalj v petnajstih dneh po pre+eku enomesečnega roka za javni vpogled načrtov.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani
M 1!7 Ni
ME
Opozorilo
Pred dnrvi smo poslali vsem naročnikom, ki niso poravnali naročnine, okrožnico ■ položnico, v kutvri jih prosimo, naj poravnajo zaostalo naročnino. Ponovno opozarjamo VSO tiste, da se poslužijo podanih P°* iožr.k- in pakti/>»je zaostanek, ker jim bomo v nasprotni m primeru list ustavili.
I prava »Slov. Naroda« «
— Strokovni izpit za učitelje šol za de-f* k ne otroke. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je na podlagi čl. 8.—20. pravil o strokovni izobrazbi učiteljev Šol za defektne otroke z dne 8. februarja 1933 in glede na lastno naredbo štev. 130 z dne 22 oktobra 1941-XIX odločil, da se bo vršil strokovni izpit za učitelje šol za de-fektne otroke v prvi polovici leta 1942-XX pred izpitno komisijo, ki je bila postavljena dne 6. oktobra 1941. Učite.ji-hospi-7 " . pristojni v občine na ozemlju Ljub-1; tiske pokrajine, ki hočejo opraviti stro-k vrv; Izpit, se prijavijo po uradni poti do 31. decembra 1941 državni komisiji za te izpite pri IV. oddelku Visokega komisa-rlata. Prijavi je treba priložiti kratek opis dosedanjega življenja, šolanja in dela ter potrdilo uprave šole ali zavoda, da kandidat ustreza pogojem iz čl. 2. in 6. navedenih pravil. Prijave je kolkovati po zakonu o taksah. Po čl. 33. pravil dobi vsak kandidat v mesecu januarju 1942 pismeno nalogo, ki jo do 1. aprila pošlje izpitni komisiji Ustni ;n praktični izpit se bo vršil v maju 194? na državni učiteljski šoh odnosno na zavodu, ki ustreza stroki izpita
— Velik »Zagorski zbor« v Krapini. V
nedeljo 21. decembra se bo v Krapini, središču Hrvatskega Zagorja, vršil prvi veliki *Zagorski zbor:?, ki se ga bodo udeležili predstavniki velike župe. ustaškega glavnega stana za Hrvatsko Zagorje in vseh zagorskih občin. Na tem velikem političnem zborovanju bodo govorniki v glavnem razlagali smernice ustaške politike in ustaške Hrvatske ter tako narod Hrvatskega Zasrorja seznanili z ideologijo ustaškega pokreta.
— Šmink! bo v Srbiji odklenkalo. Beograjski dnevniki se v obširnih in utemeljenih člankih odločno zavzemajo, da bi bila izdana najstrožja prepoved šminkanja v državnih uradih in tudi v šolah. Državne uradnice ki hi v urad kljub prepovedi prihajale našminkane ali z polcSčenimi nohti, naj bi bile iz službe odpuščene, prav tako strogo pa kaznovane zlasti tudi učenke višjih razredov srednjih šol, ki prihajajo v šolske prostorp nalepotičene.
— Izprememba zakona o zavarovanju delavcev na Hrvatskem. Hrvatski korporacijski minister dr  Lovro Suifć je odredil
sestanek zavarovalnih strokovnlikov, ki jim je bila dana naloea. da temeljito prouče nekatere potrebne izrremembp v zakonu c zavarovanju delavrev Sestanka, ki je bil ta teden, so se udeležili predstavniki Osred-
njega urada za zavarovanje delavcev. Hrvatske delavske zveze, Zveze grafičnih delavcev, Delavske zbornice in Merkurja. O predloženih dopolnitvah bo zdaj še posebej razpravljalo korporacijsko ministrstvo, nakar bodo vse spremembe in dopolnitve s posebno zakonsko odredbo uveljavljene.
— Vodja boljrarske mladine na Hrvatskem. Vor'ja bolgarske mladinske organizacije »Branik* dr. Štefan Kvečkov se je ustavil na povratku iz Italije na Hrvatskem, kjer je stopil v stik z vodstvom hrvatske ustaške mladine.
— Skrb za prehrano Beograda. Poročali smo že. da so v Beogradu posamezni stanovi uredili svoje posebne stanovske menze, ki pripravljajo dnevno na tisoče obrokov obeda in večerje, da bi tako prišli ljudje kljub velikemu pomanjkanju kuriva ki kuho doma skoraj onemogoča, do tople jedi. Zgledu posameznih stanov je sledila tudi beograjska mestna občina, ki je v raznih okrajih Beograda ustanovila svoje posebne občinske menze. Doslej jih je bile ustanovljenih osem. ki izdajajo dnevno nad 7.000 obrokov. Beograjska mestna občina bo s svojim koristnim delom nadaljevala in bo odprla še nadaljnjih 12 menz oziroma ljudskih kuhenj, tako da bo vseh 20 obratov lahko pripravilo dnevno 15 do 20.00C obrokov, s Čemer bo, če upoštevamo tudi poslovanje stanovskih menz. za prehrane Beograjčanov v glavnem poskrbljeno. Beograjski listi poudarjajo, da je prehrana v teh menzah cenejša, kakor bi bila doma je pa za več kakor polovico cenejša, kakor v rednih gostinskih obratih.
— Cene fižola na Hrvatskem. Drtavni urad za določanje cen na Hrvatskem je določil nakupne cene fižola po kakovosti od 700 do 900 kun metrski stot.
— Hrvatska industrija. Industrija nezavisne Hrvatske zaposluje skupaj z rudarstvom 7.4 C£ vsega prebivalstva. Industrijskih podjetij je na Hrvatskem 1600.
— Hrvatska monopolska centrala. Za centralno vodstvo vseh hrvatskih državnih monopolov je bilo ustanovljeno drža/no ranatejstvo za monopolsko upravo, podrejeno neposredno finančnemu ministrstvu.
— Za svobodo Hrvatske. Poveljnik hrvatskih dobrovoljcev na ruskem bojišču polkovnik Makulj se je obrnil po radiu na Hrvate v domovini in prekmorskih državah Izročil jim je pozdrave hrvatskih le-gionarjev. ki so sledili Poglavnikovemu pozivu, naj se bore ramo ob rami s nemškimi tovariši proti boljševizmu. Vi Hrvati v Ameriki, jc dejal polkovnik Makulj, ste najbolj izpostavljeni žldovsko-boljševiški propagandi, toda ne datte se zapeljati. Videli smo. da vlada v Angliji lakota in beda, dočim ie pri nas kmet sam svoj gospod in lahko brezskrbno živi. Kmet m delavec v sovjetski Rusiji sta ustvarjala noč in dan, toda ne zase, temveč za takozvani kolektiv, za katerim se skriva maščevalnost židovskih strankarjev. Ne pozabite nikoli tega. če vam hočejo vcepiti nezaupanje do do-
Predstave ob delavnikih ob 16-, 18.15, ob  nedeljah  In  praznikih  ob 10.30. 14.30. 16.30 In 18.30
t\LSU (MU.N l'Ll.Jc.i'w.\
Krasen  film   iz  dobe   krvave francoske revolucije
Grof Brechard
Amedeo  Nazzan        Luisa Ferida __Ligo Ceseri_
tvlNO MATICA TfcCfcl-ON 1
Velefllm o življenju in delu norimberSkega iznajditelja
Norimberski obtoženec
Heinricti Geor*?e Pa'
Kristina Soderbaum \Ve3ener
nl.NO SCCMiA l'fcl.r.r«» Zt-A\>
Samo še danes romantika pustolovščina
na   prekDocear-skem letalu
Tragedija na K. 2.
Anna Let
John Ijpcigr Francis Sulhvan
F Cellier
movine Srečni smo. da so se sinovi Hi\~t-I ske v sedanjih bitkah zelo dobro iZkazil m da ne bodo z našimi nemškimi tovaiiš; položili orožja, dokler ne bodo uničeni < s^ tisti. Ki ogražajo svobodo naše domovine in srečo n enih prebivalcev.
_ la   trgovinskega   registra. Montret
Clarte   H    Suttner   Henri  Maire imetnik Obratni   predmet:   eksportna   trgovina z uiami.  zlatnino  in  srebrnino.  trgovina z galanterijskim    blagom in prodaja radio aparatov ter njih delov. Trgovina s kolesi in njih sestavnimi deli. prevmatiko in pri borom. Besedilo tvrdke odsiej: H. Suttner Henri Maire lastnik, javna trgovska druž ta. Ljubljana.    Obratni    predmet odslej: Eksportna trgovina  z  urami,  zlatnino in srebrnino. trgovina z galanterijskim blagom. Alois Pauschin. Obratni predmet: Trgovina s steklom in podobami. Sedež Ljubljana.   Izbriše  se  dosedanji  lastnik firme Knebl Adolf, vpiše pa novi lastnik Parma Bruno, trgovec v Ljubljani, Bleiweisova c 20.  Obratni  predmet  odslej:     Trgovina s steklom in porcelanom.
— Iz »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« št. 101. z dr-
17. decembra 1941-xx. objavlja kr. urec. bo z dne 7. novembra 1941-XX. št. 130^ navodila o uporabi zakona z dne 4. septembra 1941-XLX. št. 1034. o izvajanju javnib del v Ljubljanski. Reški. Zadrški, Splitski in Kotorski pokrajini ter naredbe Visokega Komisarja: ureditev prodaje in potrošnje mesa, prepoved dostavljanja živil na dom cena koruzne letine 1941 za oddajo prehranjevalnemu zavodu Ljubljanske pokrajine in podal jšavo roka za prošnje zaradi vrnitve šolskih taks.
_ Sneg je spet pobelil Dolenjsko. Sneg.
ki je v Ljubljani padal v noči od srede na četrtek in ki ga je proti jutru dež pregnal, je na Dolenjskem obležal. Precej snega je zlasti v krajih okoli Šmarja, Gro-suplja in Višnje gore, dočim ga je proti Stični in Novemu mestu že manj. V višjih legah je sneg vrhove pošteno pobelil, posebno pa se je izkazal na Gorjancih, ki so vsi beli. Ce bo toplo vreme, ki ga imamo zdaj, trajalo še naprej, bo tudi ta sneg spet izginil, tako da bomo letos praznovali božič brez snega.
— Modernizaeja beograjske opere. Znano je, da je ob silovitem letalskem napadu na Beograd ob začetku nedavne vojne med Nemčijo in bivšo Jugoslavijo zelo trpela tudi lepa palača beograjske opere. Čeravno so jo z nekaterimi popravili obnovili toliko, da je spet lahko začela z rednimi predstavami, problem operne palače s tem ni bil rešen. Zdaj so odobrili nove kredite, ki bodo zadoščali za popolno obnovo in modernizacijo opernega poslopja. Dela bodo končana pomladi prihodnjega leta.
— Izlet na Čatež pri St Lovrencu privablja vsako nedeljo tudi sedaj pozimi mnogo Ljubljančanov. Oba jutranja vlaka sta sprejela v nedeljo obilo izletnikov, ki so bili najboljše volje. Med živahnim razgovarjanjem smo bili kmalu preko Grosuplja. Na vmesnih postajah so izstopali turisti in lovci. Čatež je od postaje St. Lovrenc oddaljen uro hoda. Cesta je v dobrem stanju. Pa tudi bližnjice pričajo, da jih uporabljajo domačini in so torej tudi izletnikom pristopne. Lepa pokrajina in čisti zrak poživi izletnika. Izletnike sprejemajo prijazne gostilne ter jih dobro postrežejo. Na povratku je vsakdo istotako zadovoljen, če zavije v gostilno pri Bregarju in drugod v St Lovrencu, kjer lahko pričakaš v prijetni domačnosti do vlaka v Ljubljano. Marsikateri izletnik si je okrasil klobuk s telo-hom. V vlaku nas je razveseljevala mala harmonikarica, ki je vzbujala z igranjem splošno občudovanje.
Nesreče. Včeraj so prepeljali v ljubljansko bolnico naslednje ponesrečence: Dveletni sinček posestnika iz Mirne Franc Kržan je padel doma s klopi in si zlomil desnico. — Anton Rebolj 58-letni posestnik iz St Jurja pri Grosupljem je padel tako nesrečno v hiši, ko je stopil čez prag, da si je zlomil levico. — Darja Begus, 47 letna žena uradnika iz Ljubljane, je padla na cesti in si zlomila levico. — Jože Zupančič, 451etni posestnik iz Karlovca, se je ponesrečil v mltnu. Ko je pomagal mlinarju, mu je zmečkalo levico.
1) Secondo 1'accordo italo-germanico del 1/X/1941 articolo 9 lemigrazione degli allo-geni tedesehi e del cittadini tedesehi dalla provincia di Lubiana dovra esser terminata fino al 20/1/1942. Di seguito a cio gli emigranti specialmente delia citta di Lubiana e dai dintorni di Lubiana devono regolarsi in modo, che 11 loro trasporto segua nel periodo dal 2 al 18 1/1942. Per evitare diffi-colta si diffidano gli emigranti sin d'ora di impaceare i loro oggetti mobili tanto a tempo, che il trasporto possa seguire nella gior-nata di viaggio di trosporto da fissarsi dal Delegato germanico per remmigTazione en-tro le date dal 2/1 fino al 18/1/1942. Schia-limenti piu precisi da la sezione di trasporto, che funziona nei locali della dire-zione del gruppo tedeseo.
2) Un certo numero degli allogeni tedesehi che ha rilasciato llstanza per emigrare presso i competenti posti di servizio ad onta deli a diffida non e comparsa per il tra-passo nel treno speciale dell'Ufficio Centrale germanico d'immigrazlone. Questi optanti si diffidano ora per 1'ultima volta di insinuarsi immediatamente in scritto o personalmente presso i posti di servizio dei Delegato germanico per 1'emigrazione en-Lubiana, Gregorčičeva 27, ed a Gottschee Hotel zur Sonne. In questo riguardo essi hanno da indicare i motivi, per i q,mti non hanno corrisposto alla diffida per 11 trapas-so. Gli optanti, che anehe a questa diffida di insinuarsi. non oorrispondessero. devono aspettarsi, che Ie loro opzioni non verranno accolte; si renriono inoltre attenti, che le conseguenze derivanti dalla mancata osser-vanza delle istruzioni contenute nellaccordo italo-germanico. dovranno pbrtare essi stessi.
D Delegato germanico per 1'emlgraztone
Iz Ljubljane
—lj Rdeča reflektorska stekla je mestna občina vzidala v robnike prometnih otokov, ki jih je zgradila na najvažnejših uticah in križiščih. Ta rdeča reflektorska stekla v temi opozarjajo voznike sploh na pravilno smer vožnje, predvsem pa, da ne zadenejo ob prometni otok. Toda niti teh potrebnih in za promet v temi koristnih rdečih stekel ljudje ne morejo pustiti pri miru. Pred dramo na Erjavčevi cesti jih je menda mladina razbila že dvakrat, enako tudi že v Vegovi ulici in na drugih prometnih otokih. Tako razuzdanci delajo škodo mestni občini in davkoplačevalcem, poleg tega pa spravljajo v nevarnost ljudi, ker prav lahko pride do prometne nesreče tam, kjer ni rdečih reflektorskih stekel. Predvsem pa grozi nevarnost tam, kjer voznik računa na rdeče reflekse ter brez skrbi vozi daije. ker ga razbita rdeča stekla ne svare pred nevarnostjo. Opozarjamo torej vso našo mladino, naj pusti ta rdeča svarilna stekla in tudi druge prometne značke popolnoma pri miru.
—lj Prva javna produkcija Glasbene akademije bo v ponedeljek 22. decembra ot 18.15 v veliki filharmonični dvorani. Nastopili bodo slušatelji GA in gojenci SGš: Jurij Gregorc, Sveto Marolt, Ada Burger-jeva, Jelka Staničeva, Anka Mlakarjeva Mirjana Grbbmingova, Franja Senegačni-kova, gtefka Kruljčeva in Aleksander Bo-štjančie iz Sol rektorja Trosita, ravnatelja Betetta in profesorjev Trostove, Ant. Ravnika, Wlst±nghausove, šlaisa ter Dariana Vstopnina proti sporedom, ki so v prodaji v Matični knjigarni. Na prireditev opozarjamo.
Naše gledališče
DRAMA
Petek, 19. decembra: ob 17.30 Rokcnmjači. Red Premierski.
Sobota, 20. decembra: ob 14.^0 Zaključena predstava za Dopolavoro; oh 17.30 Rokavu joči. Izven.
Dramatizacija Kersnikovega in Jurčičevega romana »Rokovnjači«, ki jo je napravil Fran Govokar, pokaže usodo rokovnjaškega poglavarja Nandeta in njegovo tolpo. Igra obsega osem slik. Prva »lika se godi v
1) Nach dem deutsch-italientschen Ab-kommen vom 1. 10. 1941 Artikel 9 soli (Me
^Umsiedlung von Volksdeutschen und deot-schen Staatsangehorigen aus der Provta« Laibach bis zum 20. 1. 1941 beendet sein-Demzufolge haben sich die Umsiedler ine-besondere aus der Stal t und Umgebung La-bach darauf einzurichten. dass ihr Ab* transport in der vom 2. — 18. I. 1942 er-folgt. Zur Vermeidung von Schwierigkei-ten vverden die Umsiedler schon jetzt aul-gefordert, ihre be\vegliche Habe so reeht-zeitig zu verpacken, dass der Abtransport an dem vom DeuUehen Umsiedlungsbevoll-machtigten noch festzusetzenden Abre*se-tag innerhalb der Dater vom 2. 1. bis zum 18. I. 1942 erfoigen kann. Nahere Auf-klarungen g bt lie Transportabteilung, die in den Riium^n der VolksgTuppenfUhrung amtiert.
2) Eine Anzahl von Volksdeutschen. die ihre Umsiedlungserklarungen bei den zu-standigen Dienststellen abgegeben hat, ist trotz Awffordemng nicht zur Durchsciileu-sung im Spezualzug der Eimvandererzen-trale ersehienen. Diese Optanten vvarden nunmehr letztmalig aufg • rdert, sich bei den Dienststellen des Deutsch m Umsied-Uingsbevollm3.chtigten in Laibach, Gregorčičeva 27 unl in Gottschee, Hotel zur Sonne umgehend schriftlich oder personlich Al melcien. Hlerbei haben sie die Gitinde an-zugeben, vveshalb sie der Auffordei ung zur Durchschleusung nicht nacbgekomiiu-n s:nd. Optanten die auch dieser Aufforderung zur Meldung nicht entsprechen, mussen uamit reclinen. dass ihre Optionserklarungen nicht angenommen vverden; auch vverlen sie <la-rauf hingewiesen, dass sie die Folgen, die ach aus einer mangelhaiten Befolgung der in tJbereinsummung mit dem deutsch-italienischen Abkommen befindlichen An-vveisungen ergeben, selbst zu tragen ri" bon. Der Deutsche UmslcdlungsbevollmaclHlgtei.
Kamniiku leta 1810., dru pa v koči pri Čevljarju Bojcu. tretja n?. Palcžcvmi, četrta ori sodniku Gavriču. pota v krčmi pri Urši, šesrta na Črnen erahnu sedma v kolov&ki pisarni, o&nia na Pa leže vini. ?i?ro ie zrežirai prof. Sest, muzikalne točke ie komponira! V. Parma. Muzikalno ^t-dst\-o ima profesor Sturm, inscenator inž. Franz. V glavni vlogi Nandeta Edvard Grtgorin. Predstava bo nocoj za red Premicrski.
OPERA
Petek, 19. decembra: ob 17. La hohenm. Izven. Zelo znižane cene.
Sobota, 20. decembra: ob 17. Prodana nt-vesta. Red B.
Nedelja. 21 decembru- ob 15. Ketopir. Izven. Zelo znižane cene.
Občinstvo iz ljubljanske okolice, ki ljubi razvedrilo in lahko operetno ij'asbo, opozarjamo na nedeljsko uprizoritev Stnvu^fo-ve operete »\etopircrt ki bo o»b 15. po zck> znižanih cenah. V glavnin ženskih partijah Ivančičeva in Ribičeva te*r Manoševsdci ki M. Sancin. Dirigent D. 2ebrc, režiser E. FroLih.
Inserirajte v „SI. Narodu41!
ŽENSKE DOKOLENICE
ob grdem vremenu privlačijo koži v%.»o in mraz; prehladi ne izostanejo. Obvarujete se vseh teh bolečin in trganja, če redno pijete »Ambroževo medico«. — Pristno dobite le v Medarni, Ljubljana, 2idovska ulica št. 6. 1992 '
ODEJE
od vate in puha — nove in stare — vam zašije. — Ljubljana, Marijin trg 2/II. 1950
POZOR!
Kupujem rabljene Čevlje, gumijasto obutev, obleke, otroške snežke zamenjam za večje številke. — Klavzer, Ljubljana, VoSnjako-va ulica št. 4. 2036
Premog — drva — oglje
specialno oglje za generatorje
vedno na zalogi pri
Rssman Lojze
LJUBLJANA, C. 29. oktobra (Rimska) 21 Telefon 44-90
FRIZERKA IN BRIVSKI POMOČNIK
želita spremeniti službo z novim letom. — Ponudbe pod značko »Dobra delavca« na oglasni oddelek »Slov. Naroda«. 2042
POZOR!
Na zalogi imam ranjene čevlje, otroške galoše — sprejemam vsa popravila — tudi gumijaste obutve. — Klavžer, Ljubljana, Vosnjakova ulica 4.
Za vedno nas je zapustil nas zlat!
(pettcek
Iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah ga bomo spremili na pokopališče k Sv. Križu v soboto, dne 20. decembra 1941 ob 4. url popoldne.
Prosimo tihega sočutja.
Rakek-Ljnbljana, dne 20. decembra 1941.
JELA in PAVEL DOMICELJ, starši BfAKKEC, brat [CUEVI in FETTICHOVI
PRI NAJVEČJIH POŠTNIH URADIH KRALJEVINE SI LAHKO BREZPLAČNO OGLEDATE KATALOG POSTNIH VREDNOTNIC. KI JIH ZA KOLEKCIJE PRODAJA FILATELISTIčNl URAD UPRAVE POŠTE IN TELEGRAFA OMENJENI URADI SPREJEMAJO NAROČILA ZA NAKUP ZNAMK IN KATALOGOV. CENA KATALOGU JE L 4<—t CE GA KUPITE NEPOSREDNO PRI FILATELISTIČNEM URADU V RIMU. ZA POšlUATEV PRILOŽITE L LIO ZA KRALJEVINO IN KOLONIJE TER L 2.75 ZA INOZEMSTVO.
Stran i
»SLOVENSKI NAROD«,letele, 1». c>cembra 1941-3DC
Ster. 292
živilske nakaznice
in dcffafni deleži za Jai
Važno pojasnilo o ureditvi in izdajanju živilskih nakaznic ter dodatnih deležev
uar
Ljubljana. 19. decembra.
Informirali smo se na pristojnem m*»stu glede živilskih nakaznic za januar ter smo dobili v zvezi z okrožnico Prevoda m 1 St. 1020 3. ki urejuje vprašanje prehrane v januarju, naslednja pojasnila:
Ker je za januar priznana pravica do dodatnega obroka trem novim vrstam upravičencev (delavcem, ki opravljao najtežja c'ela. zavodarjem. in nosečim ženam), se je moralo dosedanji način treh vrst nakaznic spremeniti in uvest; navadno (osnovno) živilsko nakaznico za vse upia-vičencp ter posehpj dodatno živilsko nakaznico za delavce.
Navadna nakaznica (za mesto Ljubljana rumenkaste barve, za vse ostale o'ut i-ne pa zelenkaste) je po svoji obliki in po količini racioniranih živii enaka navadni decembrski nakaznici in Jo bodo dobili v*i upravičenci brez razlike, torej tudi vsi de-fevci.
Dodatna nakaznica (rdečkaste barve za celo pokrajino) je sestavljena iz treh ero-mesečnih kuponov (I. II, III.) za kruh ali moko ter dveh kuponov (vsak po 300 gramov) za riž in testenine. Vsak enomesečni kupon za kruh (ali moko) je sestavlien iz 31 enodnevnih »okenčkov*, označenih s črkama S -D (suplementare - dodatna), vstrezno številko I II. ali III ter dnevom v mesecu. Okenček prestavlja 100 gramov kruha ali 85 gramov krušne moke ali 150 gramov koruzne mo!:e Enomesečni kupon L II ali III prestavlja torej 3.1 kg kruha oziroma vstrezajočo količino moke. Dodatna nakaznica bo vel »avna na m o obenem z glavo navadne živilske nakaznice in bo morala imeti vpisano na zato določenem mestu Številko navadne nakaznice ter podpis lastnika nakaznice; drugi podatki pri dodatni nakaznici odpadejo.
Dodatno nakaznico bodo prejeli — poleg navadne živilske nakaznice naslednji upravičenci: s kuponom I ročni delavci; s kuponi I, II in za riž ter testenine tezk' delavci: z vsemi kuponi pa najtežji delavci.
Količine živil, ki pripadajo posameznim upravičencem in način, kako jih bodo nabavljali je razviden iz naslednje razpredelnice;
b) Z enomesečnima kuponoma za Kruh I in fl ter s kuponoma za riž in testenine: težki delavci. Semkaj sp^-o-ijo samo one osebe mcškega spola, ki redno opravljajo tako fizične delo, ki zahteva znatno več porabe telesne moči, kot navadno ročno delo Težki delavec pa ni oni. k| opravlja težko delo samo začasno ali le par ur dnevno ali samo nekaj dni v mesecu.
Na i-ploSno se smatrajo za težke delavce oni moški, ki se redno osebno bavijo s prevozništvom ali raznašanjem. nakladanjem ali skladanjem težjega materiala ali predmetov (v kolikor ne spadajo med najtežje delavce) ter napornimi očiščevalnimi deli. Med raznašalce spadajo tud; poklicni po^trežčki in joklicni pismonoše '.ra pisma, pakete in brzojavke).
Posebej pa se smatrajo za težke delavce v raznih panogah industrije: dela^vc zaposlene v lesni in gradbeni industriji (zidarji tesarji, krovci kopači in tlacilci terena, podajači. minerji, železarji itd » — v kolikor ne spadajo med najtežje delavce; delavstvo zaposleno pri pečeh in obdelavah a trajnim ognjem v kovinarski industriji in mehaniki (kovači, kurjači in strojnfak' pri parnih strojih); premogarji; delavstvo zaposleno v železniških, tramvajskih in avtomobilskih delavnicah in na progah; v'a-kovodje in strojevodje pri železnici, tramvajski vozniki, šoferji tovornih avtomoti-lov in avtobusov; železniški, tramvajski in avtobusni sprevodniki: delavstvo v elektrarnah, plinarnah in vodovodnih ter pri rdi nicah za vzdrževanje in napeljavo zunanjega omrežja elektrike telefona plina in \o-de; delavstvo zaposleno v papirni, kemični, "ementni, opekarski, keramični, steklarski in emajlni industriji; delavstvo, zaposleno v strojamah in tovarnah razn'b industrijskih izdelkov (v kolikor ne spadajo med ročne delavce); delavstvo zaposleno pri kamnosekih, v kamnolomih in gramoznih jamah, v hladilnicah (pri klavnicah in pivovarnah), v mlinih, v luščilnici riža, smetilc? testa, (delavci ne obrtniki); zaposleni črkostavci in linotipisti; delavstvo v stalni službi pod težjimi zdravstvenimi prilikami pri industrijskih strojih in napravah, njihovem vzdrževanju v obratu
^        Vrsta potroinileov	ali moka -5 kruš- koruz £   na na dnevno Rr	Hran. maščobe Riz Tc5te'            mos cl n,ne         ali maslo mesečno gramov	Sladkor P	Milo	Način preskrbe
2 Ročni   delavci      .   . . 3 Težki delavci .... 4 Naitežji delavci    . .	200   1~0   300   1200     800    200    100    10    500 150 300   255    450    1200      800    200     100     10    500 1^0 400   340   600   1500    1100    200    100    10    500 150 500   425   750   1500    1100    200    100    10    500 150				2 navad, živil. nak. z navad, in dodat. (T) z navad, in  dodat.  (I, 11) z nav. in dod. (I, II, II!>
Zavodarji fgoienci zavodov,  kolegijev) .
Šolske kuhtnie — za vsakeca otroka in vsak efektivni   dan ...
Noseče žene ....
100
Posebne
85    1 ">0
dodatke   —   razen   gornjih živil
50   42.5 75     50 g dnevno   Vi dnev. obroka
prejemajo  upravičenci ie:
s posebnim nakazilom
s   poseb.   nakaz,  za dneve, ko  kuhinja posluje
100     85 150
s  poseb.  nakaz, ali no nakaznico (I)
dodat-
Za predem posameznih vrst nakaznic so naslednji pogoji:
1. Xavadno živilsko nakaznico dobe vsi upravičenci, člani one družine, katere glavar ali član ima v zalogi katero od racioniranih živil, dobijo nakaznice brez odrez-kov za ta živila.
Pridelovalci kruSnih žit. ki imajo zalogo ali katerim Prevod Se ni ugodno re$il prošnje za izdajo nakaznic, ne do'iijo ©drezkov za kruh ali moko, riž in testenine.
Pridelovalci ali zalogarji maščob, oziroma oni, ki ho klali prašiča, ne dobijo odrezkov za maščobe.
2. Poleg navadne živilske nakaznice dobe še dodatno nakaznico:
a) Z enomesečnim kuponom za kruh S—D I: ročni delavci. Semkaj spadajo vse osebe obojega spola, ki se preživljajo od svojega ročnega dela. najeti delavci obojega spola, ki opravljajo ročna dela fizičnega značaja ali težaška dela v domačih gospodarstvih: stražniki, vratarji, čuvaji, dninarji, gospodarsko-poljski posli {hlapci, dekle); sluge po pisarnah itd., obrtniki obeh spolov, če se osebno bavijo z Izvrševanjem svoje obrti: mojstri in delavci zaposleni v delavnicah ali tovarnah z lažjimi opravili, nadzorom nad stroji v pogonu Ud: zaposleni graf iča rji razen črkostavcev in linotipistov: šoferji osebnih avtomobilov; trgovsko pomožno osebje; stalni gozdni, lovski in nočni čuvaji: osebe, ki vršijo stalno (redno) nočno službo v turnusih vsaj 8 krat mesečno (policija, železnica, pošta), pri čemer je mišljena po izrazom »nočna služba« služba po polnoči, ne pa »večerna služba* pred polnočjo.
Ne spadajo pa več — po višiem odloku — med ročne delavce gospodinje ter hlf-no-gospodinjski posli (gospodinjske pomočnice, sobarice, natakarji, natakarice in ostala redobna služinčad).
in čiščenju (v kolikor ne spadajo med ročne delavce); dezinfektorji; organi finančne kontrole (ne uradniki), ki redno opravljajo vsakodnevno terensko sl*ižbo; poklicni gasilci.
c) celo dodatno nakaznico dobe najtežji delavci. Semkaj spadajo: rudarji in vobče delavci, ki so zaposleni v notranjosti rudnika (pod zemljo) pri izvažanju ali prevažanju rud ali stavbnega materiala; detev-ci, ki sc zaposleni pri gradnji predorov; delavci zaposleni v prostorih s stisnjenim zrakom; drvarji, ki sekajo les, ga predelujejo in prevažajo na mestu sečnje ter raz-kladalci. ki navadno prenašajo z rokami ali na ramenih bremena, ki niso lažja od 100 kg.
Za prejem dodatne nakaznice je prvi pogoj, 1a dotični, ki reflektira na tako nakaznico, resnično v dotičnem mesecu tudi osebno opravlja ona dela ali opravila, katera mu dajejo pravico na večji obrok hia-ne. Do teh nakaznic nimajo pravice brezposelni in oni, ki so po poklicu sicer obrtniki ali delavci, pa se osebno redno s tem. poslom ne bavijo. Se posebej se poudarja* da se dodatne naaznice ne morejo in i.e smejo zahtevati samo na podlagi nakaznice prejšnjega meseca, temveč je za prejem dodatne nakaznice v januarju velja-, na poleg izdanih predpisov samo vrsta lela ali zaposlenosti dotičnega upravičenca, ne oziraje se na to, kakšno nakaznico je imel prejšnji mesec. Razen tega do dodatne ra-kazniee nimajo pravice pridelovalci krušnih žit z zalogo, oziroma oni upravičenci, ki imajo zalogo moke za najmanj 1 mesec.
3 a) Kdo dobi dodatno nakaznico za ročnega delavca, odločajo preskrbovalni uradi na podlagi svojih podatkov, za kar so odgovorni Prevodu.
b) Da dobi kdo posebno nakaznico za težkega ali najtežjega delavca je pa potrebna prijava dotičnega podjetja ali.tvrdke
ki zaposluje delavstvo, našteto v to?ki 2 b) i a 2 c). Za to prijavo nc ,r>stoji pese-ben obrazec, temveč napravi vsako podjetje za vsak mesec poseben seznam v dotičnem mesecu zaposlenih posebej težkih in posebej najtežjih delavcev in sicer ločeno za vsako občino iz katere so delavci. Prijavo težkih delavcev se mora napraviti v enem primerku, prijavo najtežjih delavcev pa v dveh primerkih. Te prijave (sezname) morajo odposlati podjetja lakoj, najpozneje pa do 23. decembra pristojnim občinam (preskrbovalnim uradom). Seznami morajo vsebovati naslednje podatke;
1. priimek, ime in očetovo ime delavca:
2. rojstni datum in rojstni kraj;
3. eedanje bivališče (točen naslov);
4. natančen opis dela, ki ga opravlja, in koliko ur dnevno.
Na enem seznamu morajo biti vpisani vsi delavci podjetja, ki stanujejo v isti občini.
Vsi podatki v seznamu morajo biti absolutno točni in resnični ter za iste osebno odgovarja predstojnik (sef) urada, i»*.d-jetja, tvrdke itd. Opozarja se pa podjetia, tvrdke itd., da v interesu svojega delavstva izpolnijo sezname točno, ker pomanjkljivo izpomfni ali prepozno postani seznami ne bodo upoštevani!
Prijavo (seznam) težkih delavcev rešuje preskrbovalni urad; obe prijavi (izvtmk in dvojnik) najtežjih delavcev pa pošljejo preskrbovalni uradi v rešitev Prevodu.
Potrdila, ki jih nekateri delodajalci se vedno izročajo svojim delavcem, so neveljavna in jih preskrbovalni uradi ne dooo upoštevali. Merodajna je edino prijava **°t je zgoraj omenjeno.
4. Od 1. januarja dobe zavodarji dnevno 100 gramov kruha ali odgovarjajočo kc ličino moke — poleg količin, ki so določene
za navadne potrošnike. Pod imenom »zavodarji« je treba razumeti dijake in dijakinje, ki žive radi studija v raznih zavodih, konviktih, kolegijih in sličnih ustanovah.
Obroke racioniranih živil, ki jim pripadajo, nabavljajo upravitelji zavodov s ro-sebnimi mesečnimi nakazili. Ta posebna nakazila izda preskrbovalni »urad na poa'.fx-gi vsakomesečno predloženega seznama (v dvojniku) stalnih notranjih gojencev. Upravitelj zavoda je osebno odgovoren za resničnost in pravilnost navodov v seznamu. •
5. Za otroke, ki se hranijo v šolskih kuhinjah, je določen dodatni obrok racioniranih Živi; za dneve, kadar šolska kuhinja posluje in sicer 50 gramov kruha (ali vstrezajoča količina krušne ali koruzne moke), 50 gramov riža ali testenin in polovico dnevnega obroka maščob (okrog 6.5 gramov). Ti otroci dobe v šolskih kuhi-njah kosilo; nadzor nad poslovanjem kuhinj vodi GILL.
6. Poseben dodatni obrok dnevno 100 gr kruha (sili odgovarjajoča količina Krušne oziroma koruzne moke) je dovoljen nosečim ženam od dopolnjenega petega meseca pa do poroda proti predložitvi posebnega potrdila (obrazec se dobi brezplačne pri vsaKem preskrbovalnem uradu). Na tc potrdilo, ki velja za ves čas do poroda, izda preskrbovalni urad vsakomesečno za celi mesec vstrezajoča živila s posebnim nakazilom oziroma z dodatno nakaznico S—D 1.
Delitev živilskih nakaznic mora biti končana vsak mesec najpozneje do 10. v mesecu za tekoči mesec. Kdor do tega roka ni prejel nakaznice in je tudi ni reklamiral do tega dne, izgubi pravico do živilske nakaznice za dotični meseci Po tem roku bode vpoštevali preskrbovalni uradi samo prijave novo priseljenih iz drugir pokrajin kraljevine ali iz inozemstva. Pri preselitvi iz ene občine v drugo pa mor<. predložiti potrošnik v novi občini potrdi.o dotedanjega preskrbovalnega urada, da je v stari občini črtan iz seznama upravičen cev živilskih nakaznic, sicer mu novi pie-skrbovalni urad ne bo izdal živilske nakaznice za prihodnji mesec.
Da bomo dolgo živeli...
Nekaj zanimivih primerov visoke starosti in mnenja o nji
česa vsega niso poskušali ljudje, da bi vsaj malo prikrajšali smrt, sebi pa podaljšali življenje. Neki italijanski list pripoveduje o nekaterih zanimivih primerih tega prizadevanja. V Španiji je živel nad sto let star mož, ki je kralju Ferdinandu Ara-gonskemu pripovedoval, da se mora zahvaliti za svoje dolgo življenje trem rečem: da se je pozno oženil, da se ni hotel drugič poročiti, ko mu je žena umrla, in da ni nikoli stal, če je lahko sedel. V času vladanja istega kralja je pa živel v Gra-nadi Maur, ki je dočakal izredno visoke starost 125 let. Ta se je pa nasprotno ba-hal, da je imel mnogo žen in da se mora prav temu zahvaliti za svoje dolgo življenje.
Obe sestri Brillat-Savarina, ki je ena dočakala starost 98, druga pa 99 let in ki sta obe ostali samici, sta pripisovali svoje trdno zdravje in dolgo življenje dejstvu, da sta lahko vse življenje lenuharili. Leni sta bili že po naravi. Najprej sta ležali vsak dan do obeda, pozneje pa še popoldne. V zadnjih desetletjih svojega življe-
nja sta preležali 300 dni na leto nepretrgoma v postelji. Vstajali sta samo v dveh mesecih, ko se je mudil pri njima njun brat na počitnicah.
Luigi Cornao, rojen v začetku leta 1467 je umrl ob koncu leta 1566. On se je držal po mnogih prijateljih in znancih priporočenega načela, da človek nikoli ne sme povsem potolažiti svoje lakote in žeje, če hoče dolgo živeti. Leta 1880 je umrl v San Remu mož, ki si je bil dal napraviti za podaljšanje svojega življenja poseben stol in jemal ga je s seboj tudi na potovanje.. Stol je stal na posebni mostični tehtnici in kadar je mož jedel je kazal en kazalec točno njegovo težo, tako da je lahko z očmi sledil premikanju kazalca in nehal jesti v trenutku, ko je bila dosežena po njem določena teža. Kadar se je kazalec tehtnice že približal določeni številki, je mož točno odmeril zadnje grižljaje in čim je bila dosežena do grama določena teža. je takoj nehal jesti, pa naj so stale pred njim na mizi še tako okusne jedi.
Dnevni tisk v Pariza
Parižani zelo radi čitajo liste. V Parizu pa ne poznajo raznašalcev, ki bi nosili naročnikom liste na dom, temveč samo kol-porterje. Poleg njih prodajajo liste v kioskih, trgovinah s pisalnimi potrebščinami, v kavarnah, pri trgovcih s kurivom in celo mlekarice se pečajo s tem. Zato pariška časnikarska podjetja nikoli točno ne vedo, kolika je naklada njihovih listov, ker se od dne do dne izpreminja. Ob dnevih, kc poročajo listi posebno važne novice in kc se ljudje kar trgajo za liste, je naklada seveda večja. Tiskarne morajo ob takih prilikah vedno znova pognati rotacijske stroje, ker ljudje liste hitro razgrabijo. V takih primerih je pa seveda razumljivo da ostane pogosto mnogo izvodov neprodanih, kar pomeni izgubo na papirju, materialu in delu.
Da bi se to ne dogajalo več, so pariška časnikarska podjetja sklenila preurediti dosedanji način prodaje listov. V prvi vrsti sc zvišali ceno, na drugi strani pa posredovalci ne bodo dobivali več .komisijskih izvodov, temveč samo naročene. Tako bode nosili riziko oni, ne pa podjetja. Da se omeji tudi poraba papirja, je bilo sklenjeno naklade sploh znižati. Posledica tega je Slušateljica: »Ne, bila, da so postali listi v kioskih in drugod, I imam vse v glavi.
kjer so jih doslej prodajaii, zelo redki. Ce hoče Parižan kupiti jutranji list mora pre„ vstati odnosno priti prej k svojemu prodajalcu kakor doslej. Kdor pride prepozno, se mu lahko pripeti, da ostane brez svojega dnevnika.
Ko so bili uveljavljeni vsi ti ukrepi, se je izkazalo, da gre v Parizu v promet dnevno 1,300.000 izvodov vseh listov. Oblasti so pa poskrbele tudi, da se je temeljite izpremenila vsebina nekaterih listov. Posebno veliko važnost so polagale na mora-lično stran. Seveda imajo vsi ti ukrepi za posledico, da zdaj ne more vsak Parižan dobiti svojega lista. Vedno bolj prihaja dc veljave izposojanje listov, ker si ljudje drugače ne morejo pomagati. Po nekaterii-h:šah so si znali pomagati hišniki s tem da so nabavili posebne mape, v katerih krofijc listi od stranke do stranke. Take ia'-ikc vsi ljudje v hiši prečitajo liste, čeprav jih neposredno ne dobivajo. Seveda pa morajo stranke paziti, da gredo lisL hitro od rok do rok, da pridejo vsi na vr •*to.
Profesor: te našteti ?
PRI IZPITU
Kaj lobanjske kosti mi ne zna-
in če pomislim, da
Gostilne na božični dan
Po pooblastilu Eks. Visokega Komisarja javljamo:
\a božični dan (25. t. m.) smejo restavracije, gostilne, krčme in drugi podobni gostinski obrati, javne kuhinje in slično, p ostreči z jedili, pripravljenimi s katero koli vrsto mesa.
Prehamjevalni zavod Visokega Komisa-riata za Ljubljansko pokrajino.
Novo razlastitveno pravo v Nemčiji
V Nemčiji je bil imenovan odbor Akademije za nemško pravo, ki mu je poverjena naloga pripraviti osnutek novega zakona c razlastitvenem pravu. Oclbor je imel že več sej, na katerih je obravnaval osnutek novega zakona. Pojem razlastitve ostane, razlastitev sama bo pa dovoljena v bodoče samo iz razlogov splošne koristi. Odločitev bo pridržana ministerijalni instanci, da bo tako zagotovljen enotr-i postopek. Ostane naj tudi v zakonih zadnjih let uvedeni pojem »primerne« odškodnine, pri čemer pa naj ostane za primer denarne odškodnin* odprta tožhcna pot. Odbor si 1e prizadevni čimprej zaključiti svoje delo. da bi lahko vlada Čimprej izdala nov zakon o razlastitvenem pravu, s katerim bodo razveljavljeni vsi drugi razlastitveni zakoni. Novi zakon ie nujno potreben zlasti gl »de na volno.
Egiptska šola
Po vsem Nilu in bližnjih jezerih rasto vodne rastline, ki so na mnogih krajih razrašcene tako. da bi ladje sploh ne mogle voziti po reki odnosno po jezerih, če bi rastlin redno ne odstranjevali. S tem so pa združeni precejšnji stroški. Da bi državna blagajna preveč ne trpela, so začeli vodne rastline stiskati v bale, jih sušiti in uporabljati za kurivo. Novo kurivo so nazvali sudidd. Letna poraba bo znašala najmanj 50.000 ton. Sudidd daje mnogo toplote in spominja v marsičem na našo šoto.
Iz Gorenjskega
— Miklavž obdaroval 30 siromašnih otrok. Obmejna nadzorna stanica Bohinjska Bistrica je povabila k sebi 30 siromašnih šolskih otrok na južino, pri kateri je vsak otrok dobil skromno Miklavževo darilo.
— Tcčajfc nemščine v Moravčah. V Moravčah je bilo prirejenih že več tečajev nemščine, za katere se zanima zlasti šolska mladina. Otroci vseh razredov skaraj že gladko čitajo in prepevajo nemške pesmi.
— Predavanje za kmetovalce v Lukovici.
Na sestanku kmetovalcev v Lukovic; je efo-voril inž. Reich o kmetijskih delih in obdelovanju zemlje. Obravnaval je med gorenjskimi kmetovalci še neznane načine dela.
— Ustanovitev športnega društva v Tržiču. V Tržiču je bilo te dni ustanovljeno krajevno športno društvo. Ustanovnega občnega zbora, ki ga je vodil prelsednik Ta-del, se je udeležilo nad 100 aktivnih športnikov. Društvo ima 9 sekcij, med katerimi je najmočnejša smučarska.
— Nemški filmi na Koroškem. ^Kara-vvanken Bote« poroča, da je zanimanje za nemške filme med prebivalstvom Gorenjske vedno večje. Prej so poznali Gorenjci samo ameriške, angleške in francoske filme, zdaj pa prikazujejo kinematografi na Gorenjskem samo nemške filme. Ustanovljeni so bili trije nove kinematografi, in sicer v Spodnjem Dravogradu, Radovljici in Boh. Bistrici. Preurejeni in modernizirani so bili kinematografi v Guštanju, Pre-valjah in Črni. V začetku junija je prevzela filmska podjetja v zasedenih krajih NA11-gemeine Filmtreuhand«, ki je takoj poskrbela, da so začeli poslovati vsi kinematografi na Gorenjskem. V 85 gorenjskih krajih, kjer nimajo kinematografov, so poskusili s filmskimi avtomobili in izkazalo se je, da je povsod zanimanje za film veliko. Vsi filmski avtomobili so bili pozneje poslani na vzhodno bojišče.
Iz Spodnje štajerske
— še 196.000 mark za zimsko pomoč.
15. in 16. novembra so pobirali na Spodnjem štajerskem prostovoljne prispevke za zimsko pomoč. Zbirka je vrgla 196.301.46 mark, o.l tega je odpadlo na Maribor mesto 41.430.38, na Celje 34.936.28, na Trbovlje 17.051.54, na Brežice 10.363.51, na Ljutomer 11.216.63, na Ptuj 27.529.04 in na Maribor - okolica 23.834.08. V trboveljskem in brežiškem okraju še ni bilo mogoče organizirati nabiralne akcije po vseh krajih. Po višini prispevka, ki odpade na vsakega darovalca, je na prvem mestu Maribor.
PROKLETSTVO
DEMANTA
Roman.
— Prisilno delo je še bolj kruto. No, poslovimo
se.
Stone mi je podal roko, njegova žena me je pa navdušeno objela. Pospešil sem slovo, rekoč:
— Bodita previdnaT Žviita na tej ladji tudi v bodoče tako, kakor doslej, in ne zaupajta kapitanu!
Ko sem se že pripravljal k odhodu, me je Stone zadržal.
— A oni drugi? — je vprašal.
— Kateri drugi?
— Tisti, .ki se nikoli čez dan ne pokaže iz svoje kaju te in ki se samo ponoči izprehaja po krovu.
— Ne razburja jta se! Njega vzamem s seboj.
Zbogom!
XXI
Novo vznemirjenje
Namestu, da bi bil odšel v kuhinjo, kjer me je pričakoval Zanzibar, sem odšel po stopnicah v ozadju ladje na krov in po mostičku sem za vedno zapustil »Morskega galeba«.
Bil sem svoboden, svoboden?... Svoboden s sto petdesetimi ti-  raki v žepu ... in z demantom, vred-
nim Se mnogo več. Bil sem gotovo najbogatejši mož v Santa Cruzu.
Z ladje sem odšel malo posedet na hrib levo od pristanišča. Z njega sem lahko dobro opazoval pristanišče, kjer je bila še vedno zasidrana ladja kapitana Rossa. Videl sem, kako so mornarji tekali po krovu in se priprvljali na odhod. »Morski galeb« je bil očividno namenjen odpluti, ne da bi ga vlekel remorker. Jadra so bila že razpeta.
Minilo je pol ure, potem ura... »Morski galeb« je pa še vedno stal v pristanišču in mostička še niso bili dvignili.
Kaj se je bilo zgodilo?
Ali sta bila Stoneeva izpregovorila ? Ne, to je bilo izključeno. Saj je bil molk v njunem življenjskem interesu. Kaj torej? Mar so opazili mojo odsotnost in so me začeli iskati? Bil sem ves trd od strahu.
Slednjič so za vihrala bela krila »Morskega galeba« v vetru in ladja je počasi zaplula ob obali. »Morski galeb« je plul na širno morje. Da bi le nadaljeval svojo vožnjo, da bi se le ne ustavil na morju!
Ves v skrbeh sem zrl za njim. Kmalu je bil »Morski galeb« zares na širnem morju.
V tistem trenutku sem se Čutil varnega. Veter je bil slab in kapitan je dal razpeti vsa jadra.
Počasi je postajal »Morski galeb« manjši. Zdelo se je, kakor da se pogreza v morje in ko sem videl na morju samo še njegova najvišja jadra, sem jel prepevati znano himno angleških mornarjev. Tedaj se je zdelo, da »Morski galeb« pogreznil v va-
love. Richard Stone in njegova žena sta plula olajšana za sto petdeset tisoč funtov proti Braziliji.
Na kaj sta se mogla pritoževati? Imela sta denar in lahko bi začela mirno življenje v senci palm. Samo nečesa sta se morala bati: da bi ju po radiu obveščena policija ne aretirala ob izkrcanju v Riu — Toda to je bilo malo verjetno. Sicer pa, tudi če bi ju aretirali, česa naj bi se bal jaz? — sem pomislil. Ničesar, prav ničesar... Kdo bi jima pa verjel, če bi trdila, da ju je »detektiv« olajšal za sto petdeset tisoč funtov?
V tem pogledu sem bil brez skrbi — bolj me je pa skrbelo, kako bo z mojo varnostjo. Moral sem znova potovati, vrniti se v Evropo, in sam bog je vedel, kakšna nova presenečenja mi je pripravljala bodočnost. Bilo je skoraj gotovo, da ne bom nikoli več srečal Billa Sharperja niti Manzane... toda naključje je muhasto.
Sicer bomo pa videli, sem pomislil. Moj položaj se je gotovo zelo zboljšal, ko sem postal tako bogat. Deman£ mi ni bil več potreben. Kaj naj storim z njim? — sem se vpraševal.
Kmalu se me je polastil nov nemir. Če je bilo lahko skriti demant, je bilo mnogo težje skriti svežnje bankovcev, ki sem jih imel polne žepe. Bil sem v pravem pomenu besede nagačen z bankovci. Imel sem jih povsod: v telovniku, v hlačnih žepih in pod srajco. Kako bi mogel tako obtežen opravljati delo mornarja na španskem parniku, ki naj bi me pripeljal v Cadhc?
Pred odhodom v mesto sem skušal izpremeniti svojo zunanjost, kolikor se je le dalo, da bi me nihče ne mogel spoznati. Vse bankovce sem stlačil pod srajco, kar me je pa tako sumljivo napelo, da sem bil prisiljen razdeliti jih zopet po žepih.
S tolikimi svežnji bankovcev se pač nisem mogel vkrcati na ladjo. Kaj naj torej počnem?
Do večera sem ostal na hribu, kamor sem bil odšel z ladje, da bi videl, kaj se godi v pristanišču. Ko se je stemnilo — kar se je zgodilo dokaj hitro — kakor v južnih krajih sploh, sem se vrnil v mesto.
Namestu da bi odšel v pristanišče, kjer me je pričakoval španski parnik, sem odšel v okraj, kjer je bilo mnogo trgovin. Tam so hodili po ulicah ljudje v najbizarnejših oblekah: med njimi so bili Arabci, zamorci, Kitajci in seveda tudi Angleži, saj ni skoraj dežele na svetu, kjer bi človek ne srečal sinov ponosnega Albiona z Baedekerji v rokah.
V glavo mi je šinila misel, ki sicer ni bila genialna, ki bi me pa končno privedla v pristanišče, kjer bi našel svoje zadnje zavetišče, če bi jo seveda mogel uresničiti. Vsaj mislil sem si tako.
Ko sem bil najel sobo v španskem hotelu, kjer je gospodaril neki Bavarec, sem si kupil lep usnjen kovčeg, opremljen s solidno ključavnico. Vrnil sem se v hotel, spravil bankovce v kovčeg,, ga vzel s seboj in odšel zopet v mesto po trgovinah. Kupil sem si še siv sako, športne hlače, volnene škotske nogavice, rjave nizke čevlje s širokimi podplati, čepico, telovnik iz velblodje dlake, flanelasto srajco in deiai plašč.
Urejuje: Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno: Fran Jena — Za Iminrstnl del Usta: Oton Chrlatof — Val v Ljubljani