PoStnlna plačana X eotovfnfc Leto X9 št. 200 a SOta. m kneosMo 40 Din. Urednfttrot ___ KnOten attc» S. Tefcfco ItMb 3122,' 9123, 3134, 3129 In 3126. Maribor: AJe&saad«*va cesta 13. Teklo« st. m Ceno: Koceoora rf.8. Telefoa »ter. 190, Kokop« M h vračajo. . Ookuri po tartta. Ljubljana, sreda 28. avgusta 1929 Cena 2 Dfn Uprmtttv*« UnMaoa, Pre4enw»« M Teletoc M. »122, 1123, 1124. 3126. 3124 fctteratiri oddelek) UuhtlaiML PreSenw» oBca i Telefon 6l 2492. Podrni^ca Marlbori Aleksandrova M* »L U Telefon St *S& PodrnAnlca Celje: Kooeoonra alica tL 1 Teleioo fe. 190 Račnai pri polt 6efc tarodihi Ljubi |aaa tt U-&42; Praha 6ak> 73.180) VViea Nr. 105741. Ljubljana, 27. avgusta. Tam gor! v severozapadnem kotu Nemčiie in v zadnjem času tudi v rudnikih Belgije in Nizozemske si sto svoj težki kruh nekaj tisoč slovenskih rudarjev. Slovenska emigracija v te kraie je že stara in traia že cele generacije. Slovenski rudar je od nekdaj cenien kot strokovno posebno sposoben, trezen in pošten delavec in tvori zlasti na Westfalskem priznano elito. Seveda, njegovo življenje ni prav nic zavidania vredno. Odtrgati se je moral od rodne grude in usoda izseljenca nikjer ni prijetna. Borba za kruh je trda in težko delo brezobzirno izčrpava telesne sile. Naš rudar se je moral vživeti v povsem tujo okolico, tujo mu po jeziku in čustvovanju, tujo tudi po razmerah in prilikah: telesnemu trpljenju se ie pridružila tudi duševna zapušče-nost. Iz osamelosti, ki jo je občutil nas človek v tujini, se je rodila želja po druženju z rojaki, ki jih je zadela enaka usoda. Iz te težnje so vzklile slovenske organizacije na Westfa!skem, in v novejšem času tudi v Belgiji in na Holandskem. Te organizacije so socijalna^ m v ■mmogi meri tudi podporna središča naših roiakov. One pa so tudi prevažen kulturni faktor v naši emigraciji, v njih ie osredotočena narodna misel, one tvorijo neraztržno zvezo ^ z domovino ter v mnogi meri nadomeščajo našemu človeku domačijo. Rudarji, ki so se izselili. so prišli v tujino z miselnostjo, kakršne so se navzeli doma. Ta miselnost ie bila merodajna za nje. ko so se odločali, h katen organizaciji naj pristopijo. Veliki povojni preobrat, ustanovitev svobodne velike Jugoslavije, se je živahno odražala tudi med našimi West-falci. Stari duh se ie tam v tujini še dolgo skoraj izključno uveljavljal in držal naše slovenske roiake, že davno jugoslovenske državljane, še vedno v sponah »esterajharstva«. Nekaj časa je izgledalo, da je med njimi separatistična ideja trdno zasidrana. Toda jugoslovensko oriientirani elementi med njimi so dobili novih sil iz nove domovine in s sistematičnim, organiziranim delom se je izvršila duševna preobrazba naših rudarjev na Nemškem, ki ie danes na zmagovitem pohodu. Velika organizacija »Zveza }ugoslovensk'h delavskih in oodporinih društev v Nemčiji«, kateri so se v novejšem času pridružile »Jugoslovenske podporne enote« v Holan-diji in Belgiji, z občudovanja vredno vztrajnostjo, energijo in požrtvovalnostjo vrši svoje važno po si am stvo med našimi rudarji ter se vedno bolj jača in širi. Ni bila lahika borba za zmago Jugoslovenske misli med našimi ljudmi v tujini; nasprotniki, domači in tuji. so napeli vse sile, da jo preprečijo. V skupini. ki je dames prišla v domovino, se nahajajo prvi pijonirji jugoslovenske ideje, možje in žene. prežeti ljubezni do Jugoslavije, naibližji nam po mišljenju in čustvovanju. Zato jih danes pozdravlja domovina s čustvom globoke hvaležnosti za njihovo nesebično ljubezen 5n TOŽrtvovalno delo. Skusili so, da je tujina mačeha, skusili so pa tudi, da domovina ni vedno dobra mati iin da ne ravna vedno enako pravično s svojimi otroci. Toda ohranili so do nje gorko ljubezen, in ko misijo na njo v tujini, jim zažari pred očmi v vsej svoji lepoti in ne vidijo madežev na njej. Naj ta velika ljubezen trpinov do matere domovine v teh dneh njihovega bivanja med nami, ne doživi razočaranja; naj jo najdejo tako. kakršno so si v dušah ustvarili nai tujem. Njihov obisk pa naj nas vse znova opozori, da se tam daleč na severoza-padu Evrope nahaja dragocen del našega narodnega telesa, da tam trpijo in živijo tisoči slovenskih ljudi, s katerimi moramo ohraniti žive stike, da nikdar ne izgubijo občutka, da so nam in domovini dragi in da je njihova sreča in dobrobit tudi sreča in dobrobit 4 vsega naroda. ' i Iskreno nam dobrodošli, dragi bratje! Povratek kralja v Beograd Beograd, 27. avgusta, a. »Avala« poroča: Ni. Vel. kralj je davj ob 11.30 prispel z Bleda v Beograd. Seja ministrskega sveta Beograd, 27. avgusta, a. Danes dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta, ki so ji prisostvovali vsi ministri z izjemo ministra za zunanje posle dr. Voje Marinkovi-ca in ministra financ dr. Stanka Švrljuge, ki se nahajata v Haagu, ter ministra javnih del inž. Savkoviča. ki ima bolezenski dopust. Seja se je bavila s poročili o škodi, ki so jo povzročile poplave na raznih krajih države. Ministru za notranje posle so bili odobreni potrebni krediti za nrvo pomoč, da jo razdeli med prizadeto prebivalstvo. Na seji je dalje namestnik ministra zunanjih del dr. Kosta Kumanudi podal poročilo o vprašanju predvojnih dolgov, kakor tudi o delu haaške konference. Iz politično -upravne službe Beograd, 27. arvgusta. a. Za višjega priistaiva v 7/1 pri sr-ezfkem načefetvu v Ndvenn mestni je postaivijem g. Otimar Skalec, doslej pri istem na-CeMvu v 8/1. Prisrčen sprejem naših rojakov iz Nemčije Sinoči je dospelo na Jesenice in Bled 180 naših rojakov iz Nemčije, Belgije in Holandske Bled, 27. avgusta t. Nad vse prisrčno so bili danes na Jesenicah pozdravljeni naši rojaki iz Nemčije, Holandske in Belgije, ki so po dolgih letih zopet prispeli na obisk v domovino. Pripravljalni odbor ie preskrbel vse potrebno, da je bil spreiem dobro organiziran. Na jeseniškem kolodvoru se Je že ob 17. začelo zb* atl občinstvo Navzoči so bili predstavniki v-s>h nar.-dnih društev, vse narodno zavedno delavstvo, mnogo jeseniških meščanov, korporativno pa so se udeležili sprejema jeseniška Narodna strokovna zveza s predsednikom Globočnikom in ■> zastavo, jesen''Vi Sokol s starosto dr. Obersneloni in godbo ter delavsko pevsko društvo «Sava». V nestrpnem pričakovanju brzovlaka, ki je imel četrt ure zamude, je občinstvo napolnilo prostrani peron jeseniškega kolodvora. Sprejem na Jesenicah Končno je vendar prisopihal iz karavanškega predora brzovlak s tremi dolgimi, s slovenskimi zastavami okrašenimi vagoni, v katerin so prispeli izletniki. Sokolska godba je ob prihodu vlaka zasvirala koračnico, občinstvo pa je burno pozdravljalo došle goste. Ko se je vlak ustavil, je pevsko društvo »Sava« zapelo pesem »Slovan naj živi«. Izletniki 180 po številu, ki jih vodi znani organizator vvestfalskih Slovencev g. Pavel Bolha, so med tem izstopili iz vagonov in se prisrčno pozdravljali z navzočimi znanci in prijatelji. Prvi je drage goste in rojake pozdravil tajnik NSZ g. Vladimir K r a v o s v imenu pripravljalnega odbora in Narodne strokov ne zveze, za njim pa v imenu jeseniške občine dr. Frančišek Kogoj. V imenu jeseniškega delavstva je pozdravil tovariše predsednik jeseniške NSZ in stari borec za delavske pravice g. Andrej O 1 o b o č n i k napsoled pa delegat izseljeniškega komisa-rijata v Zagrebu g. dr. Vladimir B a r a c. ki je zastopal obenem tudi ministra za socijalno politiko. Izvajal je med dr.: » V imenu izseljeniškega komisarijata, ki mu pripada naloga, da vzdržuje zveze med domovino in brati v tujem svetu, vas najto-pleje pozdravljam. Prišli ste v domovino, kjer boste zopet spoznali, da ste le tu zopet svoji na svojem. Ne pozabite na domovino niti vi, niti vaši otroci in tudi domovina ne bo nikoli pozabila na vas!« Izpoved malega šolarčka Vsem govorom so sledili navdušeni vzkliki in ovacij ni bilo ne konca ne kraja. »Sava« je pod vodstvom svojega dirigenta g. Gostiča krasno ubrano zapela »Iz brat-skog zagrljaja«, nakar je sokolska godba zaigrala državno himno. Vsem pa so stopile solze v oči, ko so izletniki dvignili na ramena 10 letnega šolarčka Rudija Ravnikar-ja, učenca III. razreda osnovne-šole v Seu-remundu na Holandskem, ki ga ie mati naučila, da je pozdravil roiake z naslednjim nagovorom: »Dragi Slovenci! Tudi jaz mali Sloven-ček vas pozdravljam v imenu vseh nas, do-šlih Slovencev in vseh ostalih, ki niso mo-gli z nami, ker imajo zadržke. Od vsen vam prinašam obilo pozdravčkov. Marsikateremu bo danes zalila oko grenka solza, ker mnoge smo pustili v tujini, saj jih nismo mogli zbuditi iz večnega spanja. Pokriva jih tuja zemlja, naj jim bo lahka. Enako pa se bo tu.di marsikomu izmed nas tresel korak, ko bo prestopil prag rojstne hiše, ker je pred leti zapustil vse v najboljšem zdravju, danes pa bo manjkal eden ali drugi. Pokriva jih naša ljuba domača zemlja in bodi jim tudi Ia.ika«. »Hočem vam še povedati o današnjem svidenju, kako smo se vesilili in često pričakovali današnjega dne. Posebno še mi otroci. Ne spominjam se dneva, ko me je mati nesla v naročju izpod domače strehe v tuje kraje. Takrat mi mali še nismo vedeli, kako ljuba nam je naša domovina in da je tujina za nas le mačeha. Posebno še za naše uboge očete, ki se trudijo za naš vsakdanji krunek, a žnjimi trpe tudi naše matere, njih otroci pa si delimo pravice v tujem jeziku. Ko doraščamo, bolj in bolj spoznavamo, da nam je nailiubši in najdražji ,na$ materinski slovenski jezik. Tega ne smemo nikoli pozabiti in tako se glasi geslo nas mladih Slovenčkov v tujini: Slovenec sem, Slovenec bom. dokler po zemlli hodil bom. Bog živi naj slovenski rod, dokler po zemlji hodi tod.« Občinstvo je bilo ginjeno do solz ln mali govornik je bil deležen viharnih ovacll. Za vse pozdrave se je nato zahvalil še vodja izleta g. Bolha, ki je s solznimi očmi naglašal, da bodo vsi lepi vtisi, ki jin bodo izletniki dobili v domovini, še boli učvrstili v tujini njihovo ljubezen do rodne grude. Končal je z vzklikom: »Živela Jugoslaviia! čemuT so se vsi navzoči navdušeno pridružili. Predsednik Bolha se je nato Se zahvalil posameznim organizatorjem sprejema, zlasti pa tudi dirigentoma sokolske godbe in pevskega društva »Sava«. Med tem je bila izvršena carinska revizija in le prenaglo je prišla ura ločitve. Ob 7. je vlak med sviranjem sokolske godbe in viharnim vzklikanjem občinstva zapustil 1 jeseniško postajo*. Na Bleda Rojakom iz tujine so se pridružili številni svojci, ki so jih prišli pozdravit že na Jesenice in v vagonih so se razvili živahni pogovori. Na blejski postaji so bili vagoni odklopljeni. Na kolodvoru ji sprejel Izletnike zastopnik zdraviliške 'icmisije inž Černe, ki. je vzorno organizirai prevoz s kolodvora v blejske hotele. Zaradi utrujenosti izletnikov, ki so že nad 30 ur potovali, na Bledu ni bilo oficijehega sprejema, pač pa je zdraviliška komisija poskrbela vse, da so si izletniki lahko odpočili. Po prihodu na Bled, ki ie v nastopajočem mraku nudil krasno sliko, so se izletniki preoblekli in umili, nakar se ie vrš-e;a bo potiebo-val približno 272 letalskui ur. ki jih ie ab-solviral v treh tedJii Poboji med Židi in Arabci v Sveti deželi Liberalni tisk napada vlado, da podpira Žide proti domačinom-Arabcem — Solidarnost indijskih muslimanov z Arabci Letalske tekme za Schneiderjev pokal London, 27. aivga&ta. a, Letalske tetame s* Scfmeiderjeiv pokal, ki so napovedan« sa 7. september, se bodo glasom sklepa aragteškega aero-ktaba vršile tudi-v primeru, da se lertos Kalija oe udeleži teli tekem, v ' London. 27. avgusta d. Vsi angleški časopisi obširno razpravljajo o poteku in posledicah žalostnih dogodkov v Palestini, ki pričajo, da angleška uprava ni povsem brezhibna. Nekateri listi, posebno liberalni, očitajo angleški upravi v Palestini, da je pričela uporabljati slične metode za pod-pihovanje verske mržnje, kakor v Indiji, kjer so verski pokolji na dnevnem redu. Poleg tega pa se je vse preveč izpostavila za žide ter tako prisilila Arabce, da so posegli kot domačini proti vedno bolj prepotentnim Židom po sredstvih obupne samoobrambe. Na drugi strani pa trdijo konservativni listi, da se angleška uprava vse preveč nagiblje na arabsko stran in namestu da bi s strojnicami in oklopnimi avtomobili pregnala veselje Arabcem po plenjenju ln požiganju židovskih kolonij, se skuša še pogajati z voditelji Arabcev in jih zlepa pripraviti k miru. Vojaški poznavalci razmer v Palestini napovedujejo, da se bodo boji nadaljevali v obliki male vojne še mesece in da bodo povzročili Angliji še mnogo skrbi in stroškov. Angleške čete, ki so bile odposlane v Palestino, niti zdaleka ne zadostuiejo za pomirjenje te dežele in bodo samo brezplodna žrtev malih, a tem bolj krvavih spopadov. Newyork. 27. avgusta o. Angleški poslanik v Washingtonu je posetil zunanje politični urad in izrazil obžalovanje angleške vlade zaradi ustnrčenja 12 ameriških dr- žavljanov ob priliki spopadov med židi ln Arabci v jeruzalemskem predmestju He-bronu. Bombav. 27. avgusta o. Po vseh mestih, kjer bivajo mohamedanci, se vrše velike manifestacijske sjkupščine, na katerih sprejemajo tisočglave množice pozdravne brzojavke in resolucije v znak simpatij z Arabci, borečimi se za svoj obstoj. Izdajatelji treh največjih muslimanskih časopisov v Lahoru, Delhiju in Bombayu so poslali angleškemu kolonijalnemu uradu dolge brzojavke s protesti centralnega izvršnega odbora muslimanske stranke proti preostrim meram angleških vojnih oblasti napram Arabcem. Varšava, 27. avgusta s. Poljski konzul v Jeruzalemu je interveniral pri namestniku vrhovnega komisarja glede varstva poljskih državljanov in glede osobja konzulatov v Palestini. Inspiciral je tudi kolonijo poljskih Židov v bližini Jeruzalema, ki jo ogražajo Arabci. Pariz. 27. avgusta a. Položaj je še vedno resen. V vsej deželi vlada veliko vznemirjenje. Spopadi med muslimani in židi so se nonovPi posebno v provinci. Število ubitih znaša 600. Sydne|, 27. avgusta, a. k Camibere poročajo, <3a so delavci pri kopani« temeljev za neko zgradbo naili 22 cm dolg zob. ki pripada pred-zBodovimski žvvafi Ma.rsupiala, živali, ki je bila velika kot sedaniš slon. * Dr. Kramaf o svojem načrtu »Slovanske federacije" Zanimive dodatne izjave češkoslovaškega državnika dopisniku »Jutra« Praga, 24. avgusta 1929. V zadnjih dneh so beležili češki, jugoslovenski in razni tuji listi vest, da je »Rdeči arhiv« v svojem 33. zvezku obiavii zanimiv materijal iz predvojne in vojne dobe. Kakor znano, je »Rdeči arhiv« službena sovjetska revija, v kateri sovjetska vlada objavlja od časa do časa materijal iz ruskih državnih arhivov. V teh ruskih diplomatskih spisih je vzbujala veliko zanimanje zlasti brzojavka ruskega diplomatskega agenta iz Berna meseca decembra 1914 ministru zunanjih del Sazonovu; brzojavka govori o Kramarevem načrtu ustanovitve »slovanske federacije«, ki je bil napisan meseca junija 1914. Ker je tudi »Jutro« zabeležilo te vesti, sem posetil g. dr. Kramara ter ga prosil, da bi mi povedal, v koliko je do-tična vest ruskega diplomata resnična, odnosno ako bi mi mogel o tej stvari povedati še kaj več. Dr. Karel Krama? me je opozoril predvsem na razgovor, ki ga je že imel z ruskim publicistom prof. Zajcevom in ki je bil objavljen v Struvejevem tedniku »Rosija i Slavjanstvo« v Parizu. V tem razgovoru potrjuje Kramaf. da ie v resnici sestavil tak načrt, dasi doslej še ni o tem govoril. Dr. Kramaf meni, da je bil bernski informator Sazonova najbrže Svatkovskij, s katerim se ie doktor Kramaf zaupno sestajal ter se ž njim često razgovarjal o možnosti ustanovitve slovanske federacije pod vodstvom Rusije. Svatkovskij je po enem izmed teh razgovorov pozval dr. Kra-mafa, naj svojo zamisel definitivno izdela in ji da obliko načrta, ki bi ga nato Svatkovskij lahko predložil v Petro-gradu. Dr. Kramaf pravi' da je imel v mislih slično federacijo, kakršna obstoja v nemški državi. »Sestavil sem torej podroben načrt in ga izročil meseca junija 1. 1914. Svatkovskemu. Ruski car je takrat odšel na poset v Rumunijo h kralju Karlu in minister Sazonov ga je spremljal. Svatkovskij je imel namen referat takrat izročiti Sazonovu«. Kaj se je potem z načrtom zgodilo, dr. Kramaf ne ve povedati. Šele med vojno mu je sporočil Svatkovskij. da je načrt dejansko izročil Sazonovu. »Če torej moj načrt leži v ruskem državnem arhivu, me to zelo veseli...« To je kratka vsebina razgovora z dr. Kramafem, k: ga je objavil tednik »Rosija i Slavjanstvo«. Za »Jutro« mi je dal dr. Kramaf o svojem načrtu slovanske federacije še tele podrobnosti: »Vsevolo Pavlovič Svatkovskij je bil moj stari znanec. Bil je eden najboljših poznavalcev Balkana na Ruskem, govoril je dokaj dobro češki in je napravil v času mo-}eari govoril s Sazonovom. Prosil me je. naj bi mu dal svoj načrt napisan, da bi ga lahko izročil Sazonovu. Lotil sem se takoj dela ter dogo-tovil dotlčni načrt. Bil je to projekt federacije samostalnik slovanskih držav s skupno vojsko, skupno diplomacijo in skupnim carinskim ozemljem. Za nas sem seveda hotel imeti za kralja ruskega velikega kneza. Ves projekt je bil izdelan v gotovi analogiji z Nemčijo, torej s posebnimi pravicami za posamezne države tudi v skupnih stvareh glede vlade in diplomacije. V ostalem sem kajpak ho-tel popolno zakonodajno in upravno neodvisnost posameznih slovanskih držav. Danes se seveda natančno ne spominjam več, kakšne gospodarske zaključke sem delal glede skupnega carinskega ozemlja, samo spominjam se še, da sem imel v mislih, da bi lahko bila član te slovanske federacije tudi Rumunija. Kakor sem že izjavil g. Zajčevu, nisem niti mislil na to, da bi mogla nastati vojna, saj mi je l. 1909. Stolypin izjavil, da Rusija za nobeno ceno ne more preje v vojno, kakor po desetih ali najprej po osmih letih, vobče pa da sploh ne želi vojne. Nisem bil nikdar katastrofalen politik, nisem želel vojne, vendar pa sem končno smatral za dobro, da bi vsaj vedeli, kaj imamo v skrajnem slučaju storiti. O usodi svojega načrta nisem vedel ničesar Med vojno sem pač poslal k Svatkovskemu v Bern dr Franto, kasneje je bil pri njem tudi dr. Trebitsky, on pa mi je poslal nekega dobrega moža, ki je nastopal kot agent za plzensko pivo. Kasneje sem se žnjim sestal v Ženevi, toda takrat so bili na krmilu že bcijševiki in nama se ni ljubilo govoriti o tem, o čemer smo sanjali pred vojno. To je menda vse, kat bi še mogel povedati o tej stvari.. .«• Doslovno sem navedel podrobnosti, ki mi jih ie v pismu sporočil dr. Kramaf. Zanimive reminiscence iz časov, ki se nam danes zde bolj oddaljeni, kakor sanje od resničnosti. nizacije in naredbah ministra za socijalno politiko in narodno zdravje V primeru, da so člani upravnega ali nadzornega odbora razrešeni svojih dolžnosti, preidejo na komisarja vse njihove pravice in dolžnosti. Trajanje nadzorstva in delovanja komisarja določi minister za socijalno politiko in narodno zdravje. Višino odškodnine za komisarja in strokovno osobje odredi minister za socijalno politiko in narodno zdravje. Stroški za nadzorstvo gredo na breme organizacije, pri kateri so zaposleni. §5. Ta zakon stopi v veljavo i dnem. ko ga kralj podpiše in dobi obvezno moč, ko se objavi v »Službenih Novinah? s tem, dz prenehajo ta dan veljati vse določbe, ki bi bile v nasprotju s tem zakonom. Državno nadzorstvo nad vsemi organizacijami vojnih invalidov Izvajalo ga bo ministrstvo za socialno politiko po posebnih komisarjih — Stroške morajo nositi prizadete organizacije Beograd, 27. avgusta, a. Nj. Vel. kralj je podpisal na predlog ministra socijalne politike in narodnega zdravja in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta ta-le zakon o državnem nadzorstvu nad delom invalidskih društev: § t VSa invalidska društva (udruženja, odbori, »adroge, klubi in ostale podobne ustanove, ki nosijo obeležje invalidov), bodisi da uživajo ali ne uživajo državno pomoč ali podporo, spadajo pod nadzorstvo ministra za socijalno politiko in narodno zdravje. Ustanavljanje novih udrnženj odobrava minister za socijalno politiko in narodno zdravje. § 2. Minister za socijalno politiko in narodno zsdravje vrši nadzoretvo nad invalidskimi društvi bodisi s pomočjo podrejenih mu organov glavne kontrole ali pa z osebami, ki jih sam izbere in postavi, ki pa ni treba, da bi bili aktivni državni uslužbenci. § 3. Vsa invalidska udruženja iz § 1. tega zakona so dolžna dostavljati ministru za socijalno politiko in narodno zdravje vsake tri mesece poročila o svojem delu. Iz poročil mora biti jasno razvidno, kakšni 60 bili odborov! sklepi, z oddvojenimi mišljenji, če so se poavila, in kakšno je bilo blagajniško delovanje ter stanje s podatki o prejemkih in izdatkih. Ta poročila se morajo izročati ministru za socijalno politiko in narodno zdravje v prvih 15 dneh po poteku 3 mesecev. Poročila morajo biti podpisana od upravnega in nadzornega odbora, če pa ta ne obstojata, od oseb, ki so pooblaščene, da podpisujejo uradno korespondenco. Prvo tro-mesečje prične teči g 1. avgustom 1929, tako da morajo biti predložena ministru za socijalno politiko in narodno zdravje prva poročila o dosedanjem delu kakor tudi poročila o stanju blagajne še tekom tega meseca. Minister za socijalno politiko lahko postavi v primeru potrebe organizacijam, omenjenim v § 1. svoje komisarje s pravico, da po svojem prevdarku izvršujejo dolžnosti bodisi posameznih članov upravnega in nadzornega odbora, ali pa vseh članov enega ali drugega odbora ali pa obeh odborov ter da v sporazumu z ministrom za socijalno politiko in narodno zdravje e potrebnimi strokovnimi osebami vodijo posamezne ali vse posle. Predvsem je naloga komisarja, da pregleda dosedanje delo društva ter da izroči ministra za socijalno politiko in narodno sdrav-je poročilo o ugotovljenemu stanju s predlogi §4- Komisar je aktivni ali upokojeni državni nradnik, lahko pa je tudi oseba svobodne profesije. V vsakem primeru mora biti vojni invalid aH pe rezervni oficir. Komisar postopa po pravilih dotične invalidske orga- Uveljavljanje podaljšanja zvezne pogodbe s ČSR Praga, 27. avgusta, a. Jugoslovenski poslanik ln opolnomočeni minister v Pragi dr. Angjelinovič bi češkoslovaški opolnomočeni minister Welner sta danes izmenjala ratifikacijske listine pogodb, ki so bile podpisame 15. maja t. I. v Beogradu in kl se nanašajo na podaljšanje zavezniške pogodbe med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Pogodbe so stopile s tem v veljavo. Konec direkcije za kmetijski kredit Beograd, 27. avgusta, p. Danes je imel upiravni odbor direkcije za poljedelske kredite svojo zadnjo, poslovilno sejo. Likvidacija direkcije za poljedelske kredite, čije posle je prevzela Privilegirana agrarna banka, je končana. Člani upravnega odbora so danes posetili ministra za poljedelstvo dr. Frangeša ter se od njega poslovili. Odličen poljski gost na Bledu Bled, 27. avgusta, a. Te dni je bivai na Bledu g. Ladislav Giinther, načelnik južno-evropskega odseka v ministrstvu zunanjih poslov v Varšavi, kamor spadajo tudi posli, ki se nanašajo na našo državo. G. Giinther je preživel svoje letošnje počitnice na naši dalmatinski rivijeri, odkoder »e je pred svojim povratkom v Varšavo napotil za nekaj dni tudi na Bled. Tu je imel več sestankov s poljskim poslanikom v Beogradu Babinskim. Pomen zasedanja DN za Jugoslavijo Zanimive izjave dr. Popoviča, člana glavnega tajništva Društva narodov Ljubljana, 27. avgusta. Na potu iz Ženeva v Beograd je danes potoval skozi Ljubljano dr. Gjuro Popovič, član glavnega tajništva Društva narodov, ki bo na kongresu »Fidaka« v Beogradu zastopal generalnega tajnika Društva narodov sira Eri-cka Drummonda. V razgovoru z našim dopisnikom je bil dr. Popovič tako ljubezniv, da je dal naslednje informacije o bližnjem zasedanju sveta in skupščine Društva narodov glede na našo državo: »Letošnje zasedanje Društva narodov je velike važnosti, ker bodo v Ženevi državniki nadaljevali razgovore o likvidaciji vojne. ki so bili prekinjeni v Haagu. V teh treh tednih bi moglo priti v Ženevi do sporazuma, ki bi bil po zasedanju Društva narodov formalno izveden v Haagu. Zadnje zasedanje sveta Društva narodov, 56. po vrstnem redu, v katerem še ne bo zastopana naša država, se prične 30. t. m. Svet bo razpravljal o vseh aktualnih vprašanjih, ki imajo priti na dnevni red skupščine. 10. plenarna skupščina Društva narodov se sestane 2. septembra. Kot najres-nejši kandidat za predsednika se omenja g. Guerrero, zunanji minister južnoameriške republike Salvador. Po izvolitvi predsedstva bo izpolnjen prvi teden z general- I no razpravo o poročilu generalnega tajni-štva o delu Društva narodov v preteklem letu. V drugem tednu bo volitev v svet Društva narodov. Voliti se imajo trije nestalni člani za dobo treh let z večino glasov prisotnih članov skupščine. Pri teh volitvah bo izvoljena v svet Jugoslavija namesto Rumunije, bržkono ponovno Poljska in ka ka južnoameriška republika. To bo prvič da bo naša država izvoljena v svet. Novi svet DN. se bo takoj sestal k 57 zasedanju, na katerem bo že sodelovala na ša država. Istočasno bo zasedalo šest komisij Društva narodov, v katerih bomo tudi mi zastopani. Komisije bodo razpravlja le o predloženem materijalu sveta in dtu gih organov Društva narodov ter pripra vile resolucije, ki bodo prišle v tretjem tednu v razpravo plenuma v svrho odobritve. V času zasedanja Društva narodov, se bo letos sestalo v Ženevi nad 20 zunanjih ministrov, ki bodo imeli priliko razpravljati o vseh spornih vprašanjih, obstoiečih med njihovimi državami. V kuloarjih se bodo vršili razgovori predvsem o Voungo-vem načrtu, ki v veliki meri zanima tudi našo državo.« Pogajanja med Marinkovičem in Burovom? Zanimiva vest pariškega lista - Pogajanja naj bi se začela v Ženevi Pariz, 27. avgusta, a. Nocojšnji »Journal des Debats« objavlja iz Varne vest, da bo bolgarski minister zunanjih Poslov Burov po Svojem prihodu na sep-tembersko zasedanje Društva narodov v Ženevi stopil v stike z Jugoslovenskim ministrom zunanjih poslov dr. Vo-Jo Marinkovičem In da bo skušal pogajati se zaradi rešitve vseh med Jugoslavijo In Bolgarsko spornih vprašanj. Isti list poroča iz Sofije, da bo prišlo zaradi pritiska nekaterih ministrov do rekonstrukcije bolgarske vlade. Z druge strani pa se zanika taka rekon- strukcija, češ da se kralj Boris in predsednik vlade Ljapčev še vedno nahajata v Varni in da je taka rekonstrukcija izključena tudi zato. ker so odnošaji med Jugoslavijo in Bolgarsko še vedno nerešeni. * Sofija, 27. avgusta. Sinoči se je vrnil Sofijo ministrski predsednik Ljapčev. Ž njim so prispeli tudi ostali ministri, ki so bili delj časa v Varni. 30. avgusta se sestane parlamentarni odbor za zunanje zadeve. Na seji bo poročal minister zunanjih del Burov o političnem položaju. Poskus sprave med makedonstvujuščimi Po sofijskih vesteh so bili vsi komite pozvani z meje v notranjost države Beograd, 27. avgusta, p. Iz Caribroda poročajo, da je vodstvo makedonske revolucionarne organizacije pozvalo vse komite, naj se umaknejo z meje v notranjost države, kjer so potrebni zaradi razčiščenja raz?mer v organizaciji. Napoveduje se namreč končni obračun med obema taboroma. V kratkem bo zasedalo komitsko sodišče- pred katerim se bodo morali zagovarjati številni kamiti zaradi disciplinarnih pregreškov. Govori se pa tudi, da gre za spravo med obema taboroma, ker smatra vodstvo organizacije, da je sloga baš sedaj nujno potrebna, ker gre za obstoj organizacije. V komitskih krogih sodijo, da bo prišlo vprašanje odnošajev med Bolgarijo in Jugoslavijo v kratkem v odločilno fazo in da je zato čuječnost organizacije kar najbolj na mestu. Ker pa notranji spori zelo slabe vpliv organizacije, naj bi prišlo čim preje do sprave. Kongres narodnih manjšin v ženevi Društvo narodov naj bi predvsem postavilo norme za manjšinsko zakonodajo. gresih narodnih manjšin proučevala tudi Ženeva, 27. avgusta. Včeraj popoldne je manjšinski kongres, ki zaseda v 2enevi, nadaljeval svoje razprave. Na dnevnem redu je bila razprava o razmerju med Društvom narodov in narodnimi manjšinami. Vsi govorniki so zahtevali, da bi moralo Društvo narodov to vprašanje razčistiti na način, ki ne bi dopuščal dvoumnosti. Govorniki eo zahtevali, naj se pri Društvu narodov ustanovi posebna študijska komisija, ki bo proučevala manjšinska vprašanja v podrobnosti ter informirala Društvo narodov iz prvega vira. V tej študijski komisiji naj bi bile zastopane tudi narodne manjšine. Zastopnik sedmograšlcih Sasov dr. Braotsch ;e v svojem govoru zahteval, naj bi se aa kon- vprašanja konkretne zakonodaje posameznih držav ter se ugotovilo, kakše zakonodajne določbe odgovarjajo načelom jezikovne rav-nopravnosti in nacionalne samostojnosti narodnih manjšin v šoli, cerkvi in v vsem javnem življenju. Zastopnik nemške manjšine na Češkoslovaškem senator Medinger je dokazoval, da gredo nemški manjšini r.a Češkoslovaškem, kjer tvori četrtino vsega prebivalstva in ki prispeva polovico vseh davčnih bremen, ne samo pravica iz pogodb o manjšinski zaščiti, temveč popolna ravne-pravnost z ostalimi državljani na vseh poljih javnega in gospodarskega življenja. Oboroževanje Madžarske Dunaj, 27. avgusta, a. »ArbeiteTzeitung« poroča iz Budimpešte, da išče madžarska vlada novo zunanje posojilo pri bančni tvrdki Rotschild v pTvi vrsti zato, da bi izpopolnila svojo oborožitev, ker so redna proračunska sredstva nezadostna. Isti list trdi, da postopajo madžarske vojaške oblasti z rekruti uprav nečloveško in da jih zadržujejo po vojašnicah 2 do 3 leta, čeprav traja zakonita vojaška obveznost le 12 mesecev. Homatije na Daljnem vzhodu Šanghaj, 27. avgusta, a. Kitajski minister zunanjih del dr. Wang je izjavil, da je Kitajska pripravljena izvršiti sklepe rusko-kitajske pogodbe iz 1. 1924. in da ni doslej prestopil meje niti en kitajski vojnik, dočim so Rusi že opetovano prodrli na kitajski teritorij. — Harbin, 27. avgusta. Kitajska policija je aretirala odstopivšega sovjetskega šefa tehničnega vodstva vzhodne kitajske železnice. Aretirani šef je obdolžen, da je vodil komunistično propagando med kitajskimi železničarji ter na ta način ogražal kitajsko nacionalistično vojsko pri njenih operacijah proti sovjetski vojski. — Pariz, 27. avgusta. Po poročilih iz Harbina so ruske čete izpraznile tri obmejne postojanke na kitajskem ozemlju, katere pa so pred izpraznitvijo docela oplenile. Po poročilih iz Tokija pa so ruske čete zasedle mesto Mihan potem, ko so se po ruskem napadu umaknile kitajske nacionalistične čete. Hmelfskf trg Satee. 27. aveusta. h. Cene 650 do 850 Kč. Promet ie znašal danes prilično 100 meter-skih stotov. Prihod prvih francoskih gostov Beograd, 27. avgusta, a. Danes opoldne je prispel v Beograd generalni tajnik Fidaka gosp. Roger Marie d'Avigneau s svojim pomočnikom gosp. H. W. Dunningon in soprogo. Na postaji so jih pozdravili predstavniki jugoslovenske sekcije Fidaka in Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov. Francoski gosti so se nastanili v hotelu »Srpeki kralje. Včeraj je že prispel v Beograd gosp. Paul Monier. podpredsednik udruženja >Poilu d' Oriente. Gosp. Monier se je ločil od ostalih članov francoskih bojevnikov, ki bodo obiskali grobove na makedonskih in darda-nelskih bojiščih, da bi se čim prej sestal z našim državnim odborom za sprejem inozemskih gostov, ki mu načeluje general Vo-jin čolak - Antič. Gosp. Monier je danes obiskal šefa tiskovnega odseka v ministrstvu zunanjih del Radomirja šaponiča. Švedski novinarji v Jugoslaviji Zagreb, 27. avgusta, č. Z mariborskim brzovlakom je dospelo nocoj ob 7. v Zagreb 20 švedskih novinarjev in publicistov, ki potujejo po naši državi, da spoznajo naše kraje in razmere. Po določenem programu so odpotovali Švedi že nocoj ob 11.20 iz Zagreba v Sarajevo, odkoder odidejo v Dubrovnik. Ukinjenje višjih pedagoških šol Beograd, 27. avgusta p. Na popoldanski seji Vrhovnega zakonodajnega 6veta, ki je trajala do 7. zvečer, je bil sprejet zakon o monopolu šolskih knjig. Prav tako je Vrhovni zakonodajni svet odobril načrt zakona, s katerim se ukinjata višji pedagoški šoli v Beogradu in Zagreba. Ostavka madžarskega ministra trgovine Budimpešta, 27. a,v®usta s. Kakor Javljajo listi, i« trgovinski minister Herman dame« podaj namestniku m:flt®tir«!ma&fe>din.jk posta-I invrstea Jetafec m da se podaia tudi že nt samostojT!« poJote. ■ V 5eta.ls.taih krosiih veya za eneea rvaj- bo-Itjšito letalcev v Aragtfiji. Odpuščen policijski agent Zagreb, 27. avgusta, č. Današnje »Narodne Novine« objavljajo, da je iz državne službe odpuščen policijski agent Josip Grabar, ki je bil nastavljen pri policijski upravi ▼ Zagrebu. Kakor znano, je bil detektiv Grabar neoavno aretiran, ker se je izkazalo, da je bil v zvezi s komunisti. Smrt pod avtomobilom Travnik, 27. avgusta, č. Avtomobil tukajšnjega veletrgovca Mustafe Mahuniča je na povratku iz sela Krušiee v selo Vitez povozil seljaka Saliha Topiča, ki je ostal na mestu mrtev. Ljudje pripovedujejo, da je imej Topič navado ustavljati vsak avtomobil, ki e vozil skozi vas. Ta nevarna igra je sedaj tončala z njegovo smrtjo. Kongres lekarnarjev Split, 27. avgusta. Tu bo 14. in 15. septembra kongres Zveze lekarnarjev in magistrov farmacije iz vse države. Na njem »e bo poa leg drugega razpravljalo tudi o zakonu o lekarnah. Udeleženci kongresa bodo posetili tudi higijensko razstavo Zagrebškega zbora