Političen list za slovenski narod. pofitl prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 fld., za četrfleta 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr. ▼ administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta V gld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Maročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Kokoplsl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */,6. uri popoludne. Štev. 131. V Ljubljani, v soboto 10. junija 1893. Dijaška društva v delegacija li. Z Dunaja, 9. junija. Dne 7. t. m. je v peticijskem odseku avstrijske delegacije vojni minister pojašujeval, kako je s prepovedjo dijakom, da ne smejo biti člani dijaških društev, ako so rezervni častniki. Vojni minister pravi, da ne more razumeti, čemu da je zaradi tega toliko hrupa. Ko bi se bili dotični dijaki pritožili pri rektorju, pa bi bili dobili potrebna pojasnila. Stvar je ta, da se je pri več preiskavah vojaškega častnega sodišča pokazalo, da rezervni častniki, ki so člani nekih društev, pridejo v nasprotje z vojaško častjo. Zato se mu je pa zdelo potrebno ukazati podrejenim poveljnikom, da naj opozore jedno-letne, prostovoljce in rezervne častnike, da utegnejo priti v položaj, ki se ne vjema s častjo častniškega stanu, ako so člani nekaterih društev. O kaki prepovedi pa tukaj ni govora, samo nekateri poveljniki šli so v svoji gorečnosti malo predaleč seveda z najboljšim namenom. Da js bilo potrebno dijake opozoriti, se vojni minister sklicuje na to, da so pri nekem dijaškem komersu bile take nelojalne demonstracije, da so udeležitelji prišli v sodniško preiskavo in jih je šest, ki so bili rezervni častniki, vsled tega izgubilo čast-ništvo. Za veliko razžaljenje, najsurovejše zmerjanje se ni zahtevalo zadoščenje, ker je jedna dijaška zveza proglasila drugo za brezčastno, ki ne more dati nobenega zadoščenja. Jeden poziv na dvoboj se je odklonil, ker bi dotičnik sicer bil prišel v slabo ime. Dijak je drugemu priložil zaušnico, ili ta ni zahteval zadoščenja, ker se je nasprotno društvo spoznalo za nečastno, ki ne more dati zadoščenja. Več prepirov je že bilo zaradi tega, ker nekateri načelno ne dajo zadoščenja z orožjem. Minister se neče mešati v dijaška društva ali zdi se mu pa potrebno kaj storiti, da c. in kr. častniki ne bodo v društvih, ki ne dajo jamstva za vsestransko korektno postopanje. Minister je končno 3= odgovoril, da svojega ukaza ne umakne, pač pa se popravi to, v čemer so posamični poveljniki šli predaleč. Ko je minister še izrekel, da to, da je kdo član kake dijaške zveze, še ni nikaka ovira njegovemu imenovanju častnikom, je odsek bil popolnoma zadovoljen z ministrovimi pojasnili. Manj zadovoljno pa more biti z ministrovimi pojasnili katoliško prebivalstvo. Po katoliški veri je dvoboj prepovedan. Pa tudi po državnih zakonih je dvoboj prepovedan, ravno tako po civilnih, kakor po vojaških. Ali ni torej čudno, da ne rabimo strožjega izraza, da se od koga kaj zahteva, kar nasprotuje zakonom? Sklicuje se rado na vojaške tradicije, ali „Gra-zer Volksblatt" opaža, da te tradicije morajo minoti, odkar imamo občno vojaško dolžnost in nimamo le vojakov po poklicu, in se nikakor ne sme delati sila nravni svobodi moža, posebno če kaj ne spada k stvari, ali ni neobhodno potrebno. Je-li „viteško zadoščenje-* neobhodno potrebno brambi domovine? Gotovo ne, ker sicer bi pač ne moglo biti zakonito prepovedano. Zato pa oprostite nas predsodka, ki kot težak jarem žuli kristijansko prebivalstvo. O tej nezmiselnosti, da dvoboj more odločiti o časti, nočemo ničesa govoriti, ker se je o tem že toliko pisalo. Ce kdo nasprotnika v dvoboju pobije, zaradi tega še kako njegovo umazano dejanje ne postane lepo, .viteško". Dijaške menzure so pa večkrat celo prave norčarije in igranje s častjo, ali žal, da sezajo globoko v interese posameznih rodbin. Minister je s svojimi govori le vzpodbudil veselje za izzivanje, kar gotovo ni želeti. Pokojni Greuter je že bil o svojem času sprožil misel, da bi se odpravili dvoboji pri vojski, da bi se znebili čudnih razmer, da se dvoboj v praksi zahteva, ko je v zakonu prepovedan. Obžalovati moramo, da je stvar pozneje zaspala, zlasti da se letos tudi ni našel v odseku delegacije mož, ki bi bil neustrašeno ministru pojasnil kato- Imetnik XXI. liško stališče v tej stvari. Dolžnost katoliških politikov bode, da začno proti nekrščanski navadi dvoboja hud upor in ne jenjajo prej, da se tukaj naredi konec napačnim predsodkom in pripomore zakonu tudi v praksi do veljave. Iztop opozicije iz mestnega zastopstva. Iz Zagreba, 8. junija. V zadnjej sednici mestnega zastopstva je hotel prof. dr. Bestjensky interpelirati mestnega župana radi protipostavnega ponašanja redarstva prigodom zadnje volitve v deželni zbor. Redarstvo se je namreč ponašalo prav drzovito nasproti nekim vseuči-liščnim dijakom, ki niso dali zato najmanjšega povoda. Radi tega se je drugi dan po volitvi zbralo vseučiliščno dijaštvo v skupščino, kjer se je ta stvar razpravljala. Da se ne dogode kakšne izgredi proti novoizvoljenemu poslancu, vseučiliščnemu rektorju dr. Pliveriču, posredoval je posebno prof. dr. Bre-stjeasky na tej skupščini, da se dijaštvo umiri, in pri tej priložnosti obljubil, da bode v prvej sednici mestnega zastopstva interpeliral mestnega župana radi takega nedostojnega obnašanja policije nasproti vseučiliščnim dijakom. To obljubo je imel izvršiti dne 5. junija. Ali komaj se je prijavil za besedo, že mu je mestni župan odgovoril, da on ne dopušča po dnevnem redu nobene interpelacije, kajti on ni dolžan odgovarjati za čine policije, ki vrši svoje dolžnosti v prenesenem delokrogu, pa je za to na višjem mestu odgovorna. Ker župan vkljub vsem dokazovanjem od strani opozicije sploh ni dopustil prebrati interpelacije, vzdignili so se vsi opozicijonalni zastopniki ter zapustili dvorano. Zdaj se izgovarjajo vladni listi, da tudi dr. Amruš kot bivši župan ni odgovarjal na take interpelacije, nego se je pozival na tisto postavo kakor sedanji župan. Istina je, da tudi dr. Amruš ni odgovarjal, ali je dozvolil, da se je interpelacija prebrala in obrazložila. In to je zahteval tudi prof. dr. Brestjensky, kar mu pa sedajni LISTEK, Benediktinski samostan pri Sv. Pavlu v lavantinski dolini. (Spisal Pr. Pretnar.) (Dalje.) Upniki so jeli pritiskati od vseh stranij. In ker samostan tudi pri pouku mladine in v dušnem pa-stirstvu ni mogel več toliko storiti, kolikor se je zahtevalo, tedaj je vlada javila z dvornim odlokom z dne 7. oktobra 1782: „Da je Nj. Veličanstvo raz-videlo iz premoženjskega izkaza, da ima samostan komaj tretjino imetja nezadolženega, da se dolgovi množe in da je pogin neizogiben; da se ta odvrne, je Nj. Veličanstvo sklenilo samostan odpraviti, ter ukazalo, duhovnike premestiti v druge samostane." Toda opat pri vsem tem ni izgubil poguma. Vložil je pri vladi priziv, v katerem prosi, naj se samostan pusti, ker ima še dobro tretjino prostega premoženja in ker so se dolgovi zadnji čas zmanjšali. Vrh tega so menihi zatrjevali, da so le z ozirom na deželo, zrak in lego kraja slovesno obljubili, živeti po pravilih sv. Benedikta, ob enem pa stanovati v St. Pavlu in nikjer drugje. To je pomagalo. Cesar Jožef II. je ukazal: samostana ne odpraviti, pač pa število duhovnikov znižati od 60, kolikor jih je takrat bilo, na 20. Ali zmešnjave so bile že prevelike. Med menihe same se je vguezdila nesloga, veliko jih je želelo, iti zopet med svet; novega naraščaja se ni bilo nadejati, nadležni upniki so neprenehoma trkali na vrata, tako, da je naposled konvent sam želel, naj se razpusti. Vlada in lavautinski škof Vincencij Josip grof pl. Schrattenbach sta isto svetovala, zraven pa pristavila prošnjo: „naj se v Sv. Pavel pošljejo vojaki, da dolenja Koroška ne izgubi denarnega prometa." To se je tudi zgodilo. Dne 4. maja 1787 so poslednji menihi zapustili samostan. Kjer so poprej odmevale veličastne molitve resnih menihov, tu so se sedaj razlegala osorna vojaška povelja; v prostorih, kjer se je 700 let gojila veda, umetnost in pobožnost, je sedaj žvenketala sablja in mladi junaki so se vadili moriti ljudi. „StaIna na svietu teke mjena jest." Vendar tako ni smelo vedno ostati. Previdnost božja je sklenila drugače. Po usodepolni bitki pri Austerlitzu je moral namreč cesar Frančišek I. vsled požunskega mini odstopiti vsa prednje-avstrijska ozemlja sovražnikom svojim. Tako je prišel tudi ce-sarstven knežji samostan pri Sv. Blažu v Črnem lesu pod badensko vlado, katera je brezozirno spodila ondotne benediktince, samostan pa se je pre-menil v tovarno. Tamošnji knez-opat Bertoid Rottler, mož ves navdušen za svoj poklic iu poln zaupauja na Boga, poprosi v tej stiski avstrijskega cesarja za dovoljenje, da bi se smel s svojimi redovniki naseliti v Avstriji. Cesar Frančišek I. mu odkaže samostan Spitall na Pyhrnu ob Aniži leta 1807. Opat pa je za to uslugo moral v svojo oskrb prevzeti učne zavode v Celovcu. Ker je pa Celovec od Pyhrna preveč oddaljen in so vrh tega koroški stanovi želeli, da bi se benediktinci zopet stalno naselili v njih deželi zaradi pouka in vzgoje mladine, je opat na njih prigovarjanje prosil cesarja, naj mu prepusti kak prazen samostan ua Koroškem, katerih je bilo takrat pet, če mogoče, Sv. Pavel. Cesar privoli v to, in 15. aprila 1809 so tržani in uradniki slovesno sprejeli novega opata. Nekaj dnij za tem so dospeli semkaj tudi ostali menihi, pripeljavši seboj mnogo umetno izdelane hišne oprave, dragocenostij, lepo knjižnico in del arhiva. Tako je prišel Sv. Pavel zopet v prave roke. Pogajanja glede dotacije so trajala sicer še celih 9 let, dokler se slednjič ni izročilo samostanu župan ni dovolil. Razlog temu ravnanju pa je ta, da se v javnosti ue zve natanko, kako se mestna policija ponaša pri takih okolnostih, kakor je bila zadnja volitev. S tem pa še ta žadeva ni rešena. Opozicija je sklenila, da se ne bode poprej povrnila v zastopstvo, dokler župan ne zadovolji njenemu zabtevu. Brez opozicijonalnih zastopnikov pa se ne more o važnih predmetih razpravljati v mestnem zastopstvu, ker brez njih nimajo ostali zastopniki dveh tretjin glasov. Ali se bode moral udati župan, ali bodo pa nove volitve, kadar zgube opozicijonalni zastopniki svoje mandate. Koliko žrtev vendar zahteva od državljanov današnji zistem na Hrvatskem! Volitve v trgovinsko - obrtno komoro. Iz Zagreba, 8. junija. Sedanja vladna stranka je postala silno pohlepna. Vsa društva in vsa zastopstva hoče pridobiti za-se. Tako je bilo tudi sklenjeno, da se pri novih volitvah za trgovinsko-obrtno komoro izberejo le privrženci sedanjega zistema. Dozdaj v tem zastopstvu ni bilo strankarstva v političnem pogledu* kjer je gotovo tudi neumestno; ali vladni privrženci ga hočejo imeti tudi tukaj, kajti med trgovci in obrtniki se nahajajo ljudje, ki so za svojo korist pripravljeni žrtvovati tudi svoje mišljenje.. Iu ker se v novejšem času pri nas zares od strani vlade podpirajo z naročili le njeni privrženci, sklenili so pri novih volitvah poskrbeti tudi za vladno večino v tem zastopstvu. V trgovskem oddelku se jim je tudi zares posrečilo, da so spravili večino v odbor, kajti od 16 zastopnikov, jih je 10 vladnih iu le 6 opozicijonalnih. V obrtnem odseku pa je voljenih vseh 16 opozicijonalnih kandidatov. Vladni listi s tem izidom seveda niso zadovoljni, kajti navajeni so že v novejšem času pisati le o vladnih zmagah; vendar pa se pri tej zgodi hvalijo, da je inteligencija in kapital na vladnej strani. Ta trditev je pa prav dvojbena, saj je znano, da so največje obrtne tvrdke glasovale z opozicijo, pa tudi skoraj vsi najodličneji trgovci, le neki doseljenci, posebno pa židovi se drže vlade, ker pričakujejo od nje koristi. Da pride zastopstvo trgovsko-obrtne komore v vladHe roke, bila je želja same ogerske vlade, ker je ravno zagrebška komora v svojem letošnjem izvestju statistično dokazala, kako slabo mari Ogerska za naše trgovsko-obrtno zadeve. Znano je, da se je bil radi tega izvestja potožil pri naši vladi sam ogerski minister komunikacij in trgovine ter prepovedal komori v bodoče izdavati izvestja o trgovsko-obrtnem stanju cele Hrvatske, nego samo one svojega delokroga. Madjarskemu ministru seveda ni bilo prav, da je tajnik komore odkril mnogo krivic, ki se gode Hrvatom od strani zajedniškega ministra trgovine. Da se to v bodoče zabrani, imele so nove volitve izpasti v vladnem smislu, kar se pa na vso srečo ni zgodilo. Tako daleč je tedaj že pri nas prišlo, da se že tudi glede gmotnih zadev upotrebljuje madja-ronska politika na našo škodo. Za zdaj je hrvatski narod odbil ta napad, ki je bil proti njemu naperjen od ogerske in domače strani. Politični pregled. V Ljubljani, 10. junija. Shod zaupnikov staročeške stranke. Brnski „Hlas" pišoč o shodu zaupnikov češke narodne stranke, pravi, da se vsi konservativni elementi češkega naroda proti Mladočehom ne morejo združiti na podlagi narodne ideje, da zabranijo pretečo nevarnost, kakor misli narodna stranka, temveč na podlagi krščanstva, ki je popolnoma nasprotno češkemu radikalizmu. To združenje vse krogov češkega naroda, ki se niso popolnoma odtujili krščanstvu, se mora prej ali slej izvršiti, ker narodna stranka bode morala priti do prepričanja, da s svojim samo narodnim programom proti češkemu radikalizmu ničesa ne opravi. Baš nasprotje mej Mlado- in Staročehi najbolje dokazuje, da narodna ideja ne veže in ne more vezati vseh stanov nobenega naroda. — Te besede moravskega lista so vredne, da si jih dobro premislijo ne le češki, temveč tudi slovenski politiki, kajti naše razmere so precej podobne z razmerami naših severnih bratov. Tudi pri nas se motijo vsi tisti, ki mislijo, da je moč, da bi narodna ideja zvezala kedaj vse Slovence. Boj je potreben, izvali ga nismo mi, temveč tisti, ki so tuje liberalne ideje zasejali mej Slovenci. V tem boju se pa ne moremo postavljati le na narodno idejo, temveč v prvi vrsti na krščanstvo, le tako smemo upati ugodnega prevrata. Košut in ogersko domovinstvo. Znano je, da je Košut zgubil svoje domovinstvo na Oger-skem. To pa jako draži njegove privržence. V kratkem bode baje jeden članov skrajne levice predlagal, da se domovinski zakon tako premeni, da se razveljavi član, po katerem Košut zgubi ogersko domovinstvo ali naj se pa s posebnim zakonom določi, da zaradi velicih zaslug za domovino Košut svoje ogersko domovinstvo obdrži. Ta predlog praktičnega pomena nima nobenega, ker zakon nikdar ne postane. Za vlado je pa jako neprijeten. Upirati se mu bode morala, ali baš tega pa ne bode marala, ker si ravno sedaj prizadeva, da skrajno levico pridobi za proticerkvene predloge. Srbska skupščina snide se v torek. Voljenih je deset naprednjakov, ali v prvi seji jih pa bode le sedem, ker je Garašanin voljen trikrat in Novakovič dvakrat. Poprej se morata odločiti, katera mandata obdržita, še-le potem se pokličejo tisti, ki pridejo za njima na vrsto. Po srbskem volilnem redu ne bode nove volitve, temveč se pokličejo kar dotični naprednjaški kandidatje, ki so v dotičnih krajih dobili za izvoljenima največ glasov. Dne 15. t. m. bode skupščina izvolila predsedstvo in potem bode kralj slovesno prisegel. Dne 16. je slovesno otvorjenje skupščine. Potem d& Dokie svojo ostavko, ker bode s tem prevzeta naloga sedanje vlade dovršena. Novo vlado sestavi zopet Dokič in pokliče največ sedanje ministre. Češki volilni oklic v Nemčiji. Poljaki in Cehi v ratiborskem okrožju so se zjedinili, da postavijo skupno za kandidata za državni zbor poljskega učitelja Filipa Roboto. Ta je nasprotnik vojaške predloge. Pri tem so izdali oklic v češčini precej nekdanjega posestva. Sedaj ima veliko gospodarstvo v Sv. Pavlu in bližnji Kolnici, obširno posestvo v Dobrlivasi, grad v Porečali ob Vrbskem jezeru, cerkev in prostoren dvorec v Celovcu, ter vinograde pri Mariboru. Zato pa mora poleg domače župnije oskrbovati samostan še tri druge, dalje moral bi vzdržati gimnazijo v Celovcu in prevzeti vse bogoslovske stolice ravno tam. A zaradi pomanjkanja moči se to spolnuje le deloma, pač pa ima domi nižjo gimnazijo, ki je bila otvorjena takoj leta 1809 in šteje letos že okrog 160 dijakov. Sedanji gosp. opat, prelat Avguštin Duda, rodom Moravan, je dobil od ministerstva dovoljenje, odpreti tudi višjo gimnazijo. Za primerna dijaška stanovanja in dobro vzgojo skrbi v prvi vrsti samostan sam, ker vzdržuje kon-vikt za povprečno 30 učencev iu zavod „Josefi-uura" z 90 dijaki. Znamenita v umetelnostnem in zgodovinskem oziru je tukajšnja samostanska cerkev. Omenil sem že nekoliko, da je bila prvič posvečena leta 1093. Ako oziraje se na to letnico pomislimo, da se je cerkev zidala pod vplivom benediktincev, kateri so zvesto ohranili starokrščanska izročila, smemo sklepati, da je bila postavljena po črtežu starokrščanske bazilike z ravnim stropom, kajpada nekoliko pre-men jena po duhu in značaju tukajšnjega prebivalstva. A v tej velikosti in obliki, kakor jo vidiš dandanes, 8 tem tlorisom in večinoma tudi narisom, bila je dozidana stoprv za opata Gerharda 1264; a zopet brez oboka. Preprosta, pa lična in dovolj členovita zunanj-ščina ima v obče znak nepopačenega, plemenitega romanskega sloga. Iznad dveh stranskih ladij se dvigate nekako za še enkratno njuno višino sredna in ravno tako visoka prečna ladija. Prve tri se kon-čavajo s polkrožnimi apsidami, katere se lepo po-življene s slepimi arkadnimi galerijami ter okrašene z ločnim frizom iu sahovničastimi ornamenti. Ostale stene pa nimajo nikake druge lepšave, razven visokih s polkrožnimi loki završenih oken in lisen ob voglih. Prehod od zemlje tvori visok podzid, zvezo s streho pa posreduje jednostaven ločni friz, < siksa-kast opas in nizek podstrešni zidec. Pročelje na zapadni strani krasita dva, vseskozi čveterokotna stolpa, ki imata v spodnjem delu čisto romanska okna, višje gori pa je že šilasti lok mesto okroglega. Streha jim je vrlo preprosta, piramidalno-kapasta. Med njima je lopa in nad njo pevski kor iz 1. 1661. (Dalje sledi.) (moravščini). V tem oklicu se pritožujejo, da se Slovani povsod odrivajo, kakor bi ne bili ljudje. Moravskega jezika, ki je za vero njih najdražji božji dar, nimajo v šoli, ni v uradu, ni pri sodiščih. In zato naj bi vladi dovoljevali, nakladati bremena, ker jih povsod prezira in odriva? Potem se v tem oklicu posebno naglaša še katoliška vera, ki je pruski Sleziji močna podpora proti germanizatorič-nim protestantskim težnjam. Na koncu se pozivljejo šleški Cehi in Poljaki, da naj čujejo in pri volitvah pokažejo, da še niso za zmiraj obupali. Ta oklic je nas jako razveselil, ker nam kaže, da Slovani v pruski Sleziji še vedno niso izumrli, temveč se vedno bolj zavedajo svojih pravic. Veseli smo pa tega oklica tudi zaradi tega, ker se v njem tudi priznava, da je katoliška vera dobra zaščitnica narodnosti proti germanizatoričnim tendencam, kar pri nas mnogi nočejo verjeti. Boj za vojaško predlogo. Ce novi nemški državni zbor ne bode hotel dovoliti zahtevanega povišanja vojske, bode se znova razpustil; to je sedaj že skoro gotovo. Pred drugimi volitvami se pa cesar sam obrne s posebno1 izjavo do naroda. V vladnih krogih pričakujejo od take izjave vspeha. Opozicijski listi so pa izrekli misel, da bi se z duhom ustave malo vjemal tak zopetni razpust državnega zbora, če tudi bi se po besedi ravno zakon ne kršil. To je pa vladne kroge kar zbodlo. Oficijozna glasila na jedno sapo dokazujejo, da vlada lahko, kolikor-krat hoče, razpusti državni zbor, če le dovolita zvezni svet iu pa cesar. Druge omejitve pa ni. Vlada se hoče strogo držati ustave, ali nikakor pa ne bode pustila, da bi se s kakim napačnim tolmačenjem ustavnih določeb kratile njene pravice. Vse kaže, da je pričakovati skrajnega boja. Vlada hoče napeti vsa sredstva, da doseže povišanje vojske. To se vladi tem potrebnejše zdi, ker trodržavna zveza nikakor ni posebno več trdna in je Avstrija preko Nemčije se jela bližati Rusiji. Ce se Avstrija sporazumi z Rusijo, jej zveze z Nemci namreč ni treba, ker jej od nikoder drugod ne preti nevarnost. Samo za Nemčijo pa tudi Avstrija ne bode marala hoditi po kostanj v ogenj. F ruski diplomaciji je dosedaj bilo silno veliko Nemcev, in to ne le ruskih Nemcev, temveč celo takih, ki še niso bili ruski državljani. „Novoje Vremja" je pred nekimi leti trdilo, da jih je bilo najmanj petdeset odstotkov. Da ti Nemci niso imeli vedno ruskih interesov pred očmi, je čisto naravno. Odtod prihaja, da je velikokrat ruska vnanja politika bila vse prej, nego slovanska. Ti Nemci v ruski diplomaciji so tudi nekoliko pripomogli k sedanjim nenormalnim odnošajem mej Rusijo in Bolgarijo. Ruski listi so že večkrat zahtevali, da naj se malo pomede mej dipiomatičnimi uradniki. Sedaj se to baje zgodi. Pri veleposlaništvih in poslaništvih ne bodo več nastavljali Nemcev in tudi že nastavljene Nemce bodo z Rusi zamenili. Pri konzulatih in podkonzulatih pa menda še ostane vse pri starem. Dogajali se bodo torej še vedno žalostni slučaji, da se došel Rus ne bode mogel na konzulatu sporazumeti, ker konzul ne bode ruski znal. Rusiji manjka nekoliko sposobnih ljudij in si zatorej pomaga s tujci; največ je pa teh nenaravnih razmer krivo to, da so Nemci v višjih krogih imeli prevelik vpliv in ga deloma še zdaj imajo. Socijalne stvari. Okrajna bolniška blagajnica ljubljanska. Dasi so se poslali opetovano delodajalcem izvlečki iz pravil okrajne bolniške blagajnice, se večkrat vendar pripete slučaji, iz katerih se more sklepati, da delavci od delodajalcev teh izvlečkov niso dobili, ali da se njih obseg ni naznanil delavcem. Blagajnici se torej zdi potrebno, zopet delavce opomniti na nekatere predpise za slučaj bolezni in sicer: § 10. Delodajalec je zavezan na željo delavca, kateri je imenovan v plačilni knjižici, dovoliti, da pogleda v to knjižico. Ii tega sledi, da se delavec lahko prepriča, če je oglašen pri zavarovalnici. Kadar kdo zboli, dobi pri bolniški blagajnici bolniški listek in na podlagi tega listka dobi pri blagajniškem zdravniku bolniško spričevalo, katero mora bolnik brez odlašanja oddati pri blagajnici, ne pa še-le, kadar pride po bolniščnino. Vstop v civilno bolnico imajo določiti blagajniški zdravniki. Izjeme so le tedaj dovoljene, kadar je nevarnost. V (Dalje y prilogi.) Priloga 131. štev. »Slovenca" dn6 lO. junija 1893. # petek ali soboto naj bolnik od zdravnika prinese kupon in ga odda bolniški blagajnici pri izplačevanju bolniščnine. Vsak bolnik mora se pokoriti zdravnikovim naredbam. Bolniki, katerim zdravnik ne dovoli okrog hoditi, ne dobe bolniščnine, ako jih nadziratelji bolnikov ne dobe doma. Samo z izrecnim dovoljenjem blagajničnega zdravnika sme bolnik oditi iz zavarovalnega okoliša in se kje ! drugje zdraviti. Bolnike, ki ležč, lahko tretje osebe naznanijo pri bolniški blagajnici, prines6 zanje bolniško spričevalo in prejemajo bolniščnino. Ako se bolniška blagajnlca brani izplačati bolniščnino iz uzrokov, katere jeJzvedela, in če predsedstvo blagajnice ostane pri l^j branitvi, tedaj se sme blagajn.čni član pritožiti ^ravnost na razsodišče. ™ Bolniščnina izplačuje se ob sobotah od 9. do 12. nre dopoldne, če je pa v soboto praznik, pa v petek. Uradne ure za stranke so ob delavuikih od 9. do 12. nre dopoldne in 3. do 5. ure popoldne. Ob nedeljah in praznikih je blagajnica za vse stranke zaprta. —<— Gospodje delodajalci se pa še jedenkrat opominjajo na § 10. pravil: Blagajnične doneske vplačajo delodajalci za mesec naprej in sicer tri dni potem, ko dobe plačilno knjižico. Po § 6. delodajatelji morajo zavarovanja dolžne osebe vsaj tretji dan, ko jih vsprejmejo v delo, naznaniti pri bolniški blagajnici in zopet njih izstop naznaniti vsaj tretji dan po razrešenjn delavskega razmerja. j Delodajalci, kateri niso zadostili zglasilni dolžnosti, so ne gledč na v § 67. zakona označeno kaz-njivost še dolžni povrniti blagajnici vse stroške, ki jih je imela na podlagi postavnih predpisov ali svojih pravil za kako nenaznanjeno ali še-le po obolenju naznanjeno osebo. j Ljubljanska okrajna bolniška blagajnica je imela ! z dnem 31. maja 3816 članov iu 632 delodajalcev. J Sedaj se poprek na mesec izplačuje 160 gld. : bolniščnine. Od 1. januvarija 1893. do 31. maja 1893. 1. je za bolniščnine, lečila in razna zdravilna sredstva I in bolniške oskrbniške stroške blagajnica plačala ' 5826 gld. 31 kr. j Dohodki znašali so od 1. januvarija 1893 do 31. maja 1893 8664 gld. 92'/, kr. Sadjarska zadruga. Z Vipavskega 9. jun. Sadjarska zadruga imela je 30. apVila* svoj letni občni zbor. Gosp. J. Božič ki se je mnogo trudil za zadrugo ni hotel predsed-ništva več sprejeti, in bil je potem izvoljen gosp. J. KrŠič s Slapa. — lz računov je razvideti, da je imela zadruga v preteklem upravnem letu 7173 gld. 89 kr. prometa. Čisto stanje premoženja obstoječe iz inventara in glavnic znaša 939 gld. 39 kr. Po odbitih 600 gld., koje dolžuje zadruga postojnskemu jamskemu zakladu ima zadruga svoje gotovine v prometu samo 404 gfcL 96 kr. — Namen zadruge je, (§ 2) pospeševati izvaževanje sadja in zelenjadi ter oživiti vinarsko zadrugo. Dokler ni bilo zadrnge, i ni bilo odjemalcev niti konkurence, zato ni sadje imelo skoro nooene cene, da se ni splačalo kmetovalcem baviti se 8 sadjerejo. Drugače je sedaj, kar obstoji sadjarska zadruga, proda se sadje po dobrih oenah in se je zato saditev in gojitev sadnega drevja tako splošno razširila, da se bode v kratkem lahko iz vipavske doline po vagonih na dan sadja izva-ževalo. — Ali žal, sadjarska zadruga se ne more s svojimi sredstvi tako razviti in razširiti, kakor bi se po pravici od nje zahtevalo. Nje kapital komaj zadostuje za plačevanje želez, voznine, ki se morajo pri svežem sadju naprej plačevati. S čim naj bi pa potem sadje nakupovala ali vsaj dajala zadružanom predplačila. Bes je, da zadružani morajo svoje sadje na skupni račun oddajati zadrugi in bi imelo sadje izplačefati, potem kadar kupci denar vpošljejo, ali koliko je takih, ki ne morejo čakati zarad potreb in bi radi precej denar prejeli vsaj kaj na račun. Zato je letos zadruga prosila vis. deželnega zbora podpore, prošnja je pa izročena velesl. deželnemu odborn. Prošnja bila je res premalo vtemeljena ali račun oziroma bilanco glede prebitka, se je tudi napačno razumelo, ker se je samo aktivno stran poštevalo, a pasivno prezrlo, kjer se kaže, da je zadruga dolžna jamskemu zakladu postojiuskemu 600 gld. Besnica je, da zadruga zadnji dve leti izkazuje prebitek dočim je prejšnji dve leti imela velike zgube in se ima vis. miuisterstvu ter našemu državnemu poslancu gosp. dr. And. Ferjančiču zahvaliti za podporo 500 gld., s kojimi je zgube pokrila. — Toda vedeti treba, kako je ta prebitek nastal: Občni zbor je namreč že dve leti zapored sklenil, da se ima pobirati oziroma odteguiti pri izplačilu od vsakega kilogr. oddanega sadia po 1 kr. za nabavo prepotrebnega inventara in prometnega kapitala, dasiravno bi se moral po pravilih ves stržen denar med zadružane razdeliti in tako je nastal oni navidezni prebitek, kateri pa faktično ni prebitek, ampak prispevek zadružanov v zmislu sklepov občnih zborov. Iz tega je razvidno, da je obstanek sadjarske zadruge prvi pogoj sadjarstva, one stroke kmetijstva, fti obeta, odkar pogubno trtna uš deluje, biti Vipavcu glavni dohodek in zasluži zato, da se jo vsestransko podpira. Socijalna drama. Z Dolenjskega se nam poroča: Snov za izvirno dramo v treh dejanjih. Kraj pri dolenjski železnici. Čas: 15. maja 1893. Osobe: Priganjač, delavec, delavci, gledajci. I. dejanje: Priganjač: Glej koliko bodeš zaslužil, ko premakneš ta kup kamenja. Na vsako uro ti bo prišlo 40 ar. Ali ni to lepa služba? Delavec: Ta pa, ta! ta je še boljša kakor f. . ška. II. dejanje: Ko je delavec v treh urah izvršil zmenjeno delo in si privoščil frakelj gorkega, pride nazaj poklican in spremljan od druzega delavca. Priganjač (kričeč): Kaj si storil! Je že naznanjeno. Zandarji te iščejo. Listek, ki sem ti ga napisal, da greš v kanclijo po svoj zaslužek, si ponaredil: izbrisal si „30" kr. ter zapisal „60" kr. To je goljufija, boš zaprt. Saj sem povedal (bahaje se), kar jaz zapišem, toliko izplačajo, če zapišem zdaj 60 goldinarjev, izplačajo 60 gld.! (??) Ti si to vedel, pa si goljufal! Kar v kanclijo, pa denar nazaj. (Zgodi se za kulisami.) III. dejanje, tudi le en prizor: Priganjač je podrl delavca na tla, kleči mu na prsih, izmed velikega upitja se razume, da ga sili, naj gre še delat, pa delavec noče. Zagrinjalo naj pade, vsak pa naj si misli, kar hoče, snovi je dosti: so tndi takrat gledalci vsak svojo mislili. »Matica Slovenska." Govor podpredsednika prof. Fr. L e v c a na 28. občnem zboru „Matiee Slovenske" dne 8. junija t. 1. ,,Slavni zbor! Ker je zbrano zadostno število društvenikov, kakor ga za sklepčnost predpisujejo društvena pravila, izjavljam, da je otvorjen 28. občni zbor .Slovenske Matice". Častita gospdda! Lanski občni zbor .Slovenske Matice" je s tega mesta vodil velezaslužni, večletni predsednik g. kanonik prof. Mam, katerega nam je dokaj prezgodaj pobrala neizprosna smrt duč 27. januvarija t. 1. Kaj je ranjki Marn storil zeslužnega za e e r -k e v in š o 1 o , to so zadnja leta očitno priznala cerkvena in šolska oblastva s tem, da so ga odlikovala z izrednimi dostojanstvi. Njegove velike zasluge v slovenski književnosti mu je hvaležni narod priznal s tem, da ga je uvrstil med prve svoje pisatelje. In kdor spiše slovenskemu narodu zgodovino njegovega duševnega raivitka, gotovo postavi svoje delo na temelj Marnovih učenih razprav. Kaj pa je Marn bil .Slovenski Matici" o tem, dovolite gospdda, da izpregovorim nekoliko besed. »Slovenska Matica", ustanovljena leta 1864, je morala, kakor vsako mlado društvo, preboleti svojo detinsko dobo in vse mnoge neprilike, združene s to ddbo. Vodstvo iz početka ni imelo potrebne skušnje; število nje pisateljev je bilo neznatno in vrhu tega se je kmalu zaneslo v .Matico" tudi politično stran-karstvo, ki je težilo nje krila in zaviralo nje vzlet. Poleg tega je hotel vsak stan imeti od .Matice", česar je ravno potreboval. Kmet in obrtnik sla si želela poučnih spisov, učitelji so zahtevali od nje šolskih knjig, nekateri so zdihovali po znanstvenem časopisu, a drugi hoteli, da .Matica" podpiraj v prvi vrsti lepoznanstvo. V takih sitnih razmerah je bilo jasno, da „Ma-tica" nikomur ni prav ugajala in da se je le počasi razvijala; da, prišli so celo časi, ko je šla rakovo pot! Število njenih društvenikov je od 1 5 9 5 leta | 1872 padlo na 9 5 0 leta 1880, in v takšnem razmerju se je manišalo tudi nie premoženje. Marn, ki je bil .Matici" odbornik od nje pričetka, ter je imel pri njej od leta 1864 vplivno besedo, storil je mnogo, da so se sčasoma pomirili razburjeni duhovi. Marn je vedno poudarjal, da .Matica" ne bodi učena akademija, a tudi ne jedina založnica slovenskih šolskih knjig, ampak da nstrezaj po svojih moč^h vsem d e j a n j s k i m književnim potrebam slovenskega naroda, da tedaj izdajaj poučne spise, a poleg tega g6ji učeno, kakor lepo knjigo! Marnovim modrim svčtom se je naposled udal tudi prenovljeni in pomlajeni društveni odbor. Stvari so se obrnile na bolje, ko je leta 1882 sedanji ljubljanski župan, preblag. gosp. Peter Grasselli, prevzel društveno vodstvo. Poleg njega je vjdil književni odsek prof. Marn, katerega smo posadili naposled leta 1884 društvu na čelo. Zakaj dasi je bil po imenu še do leta 1886 .Matici" predsednik ranjki dr. P o k 1 u k a r, vendar je bil faktični voditelj .Matici" od leta 1884 prof. Marn. Pod njegovim osemletnim predsedništvom je .Matica", upam, prišla v pravi tir, kakor kaže tudi lepi vsestranski razvoj našega društva v zadnjih letih, zakaj: a) število njenih društvenikov je od 10 8 4 leta 1884 poskočilo na 1 9 2 6 leta 1892, to je, število se je skoro podvojilo; b) društveno premoženje se je v tem času od 5 1.440 gld. pomnožilo na 56.111-19 gld.; c) vredilo se je gospodarstvo z drnštvenim premoženjem, katero se poprej ni moglo vselej imenovati vzgledno, ker se je odbor v kritičnih časih dotaknil cel6 glavnice, kar bi po pravilih ne bi smel I storiti, d) poskrbelo se je za to, da redno izhajajo društvene knjige, kar prej tudi ni bilo vsako leto; e) vsebina društvenim knjigam se je — kar se lojalno naglaša od vseh stranij — izdatno izboljšala s tem, da se je .Letopis" odločil samo izvirnim znanstvenim razpravam, da se je lepoznanstvu ustanovila posebna zabavna knjižnica, da se je v zadnjih letih izdalo več znamenitih monografij in da se je za .Matico" v obče pridobilo lepo število znamenitih slovenskih pisateljev. Pri vsem tem lepem napredku našega društva pa gre prva zasluga bivšemu predsedniku kanoniku Marnu, čigar delovanje ostane z zlatimi črkami zapisano v kroniki .Slovenske Matice". Prosim Vas, da vstanete v znamenje svojega sožaljenja o izgubi prezaslužnega ranjkega predsednika. Slovstvo. .Slovenska slovstvena čitanka za učite-Ijiščain za sedmi in osmi razred srednjih šol. Sestavil d r. J a k o b S k e t, c. kr. profesor. Cena 1 gld. 50 kr. Na Dunaju. V c. kr. zalogi šolskih knjig. 1893." — Str. XII + 411 v 8°. — Tiskala tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu. Marljivi pisatelj slovenskih slovstvenih knjig za srednje šole, g. prof. dr. J. Sket, podal je z ravnokar izšlo .Slovensko slovstveno čitanko" svojim rojakom nov plod neumornega truda. Baš slovstveno čitanko pogrešali so pri šolskem pouku že zdavna učitelji in dijaki. Velikemu temu nedostatku je opomogel sedaj g. prof. dr. J. Sket, ki je v zadnjih letih že oskrbel nove popravljene izdaje Janežičevih „Cvetnikov", spisal več slovenskih slovnic, ter sestavil na novo .Slovenske čitanke" za prvi, drugi in tretji razred nižje gimnazije ter .Slovensko čitanko za peti in šesti razred sredniih šol". Tei knjigi se sedaj vrlo pridružuje nova .Slovenska slovstvena čitauka", kateri je namen, da pokaže v glavnih potezah razvitek slovenskega slovstva in vsega prosvetnega življenja v Slovencih od prvega početka do sedanje dobe. Začenši z najstarejšimi slovenskimi spomeniki, zasledoval je g. pisatelj naše duševno živl|enje in slovstveno gibanje po raznih dobah, kazal težnje in delovanje posameznih pisateljev ter skupno narisal splošni značaj vsaktere slovstvene dobe same za-se. Ta svoj namen dosegel pa je tako, da je podal ua-čelu vsake dobe kratek pregled njenega slovstvenega gibanja, potem pa zaporedoma razvrstil primere posameznih pisateljev dotične dobe. Le za one pisatelje, ki so bili za svoj čas nekako sredotočje vsemu slovstvenemu delovanju, odločene so posebne životopisne Črtice, da se tem potom nataučneje pokaže vrednost njihovih del in ves njihov vpliv na daljni razvitek našega duševnega življenja. Posebno se je gosp pisatelj oziral na predgovore uaših sta-reiših knjig, zlasti iz protestantske dobe, ker so ti predgovori posebno zanimivi. Niso namreč prevodi, kakor čestokrat knjige same, in se vjemajo v njih jezikovne in slovstvene razmere, tako, da se v predgovoru večkrat zrcali značaj istodobne književnosti ter določuje stališče in delokrog dotičnega pisatelja Iz teh predgovorov zvemo mnogo zanimivega, posebno o razvitku naše pisave in našega jezika ter se po njih i dopolnjuje slika našega prosvetnega življenja. < Na vsako posamezno dobo oziral se je gosp. dr. Sket kolikor mogoče jednako ter je njeni vrednosti primerno podal tudi značilnih primerov iz nje, in sicer tako, kakor so jih objavili dotični pisatelji. Vsakemu književniku se je pustila lastna mu pisava, razporedba besed in oblika neizpremenjena; le na- ; mesto starih pravopisov prepisale so se primere v ' nam sedaj navadno gajico. Na ta način lahko vsakdo spozna pisne posebnosti dotičnega pisatelja in vsa-katere razlike njegovega narečja ter vidi natanko, kako so se razvijale oblike in pisale posamezne be sede od sredine šestnajstega stoletja do novejšega časa. Primeroma malo vtgledov je v knjigi od najnovejših pisateljev, ker so se sprejeli od še živečih književnikov v to čitanko le trije najznamenitejši pesniki, ker dopolnjujejo sliko sedanjega slovstvenega delovanja ostale Sketove slovenske čitanke za srednje šole, osobito čitanka za peti in šesti gimnazijski razred, kjer se kaže tudi naše narodno slovstvo. Vse te čitanke obsegajo cvet naše književnosti in dajejo kolikor toliko splošuo sliko našega slovstva. V pridejauih. prečki obilnih opombah se pojasnjujejo iu razlagajo naši slovstveni spomeniki in manj znane jezikovne prikazni starejših pisateljev. Opombe tudi dopolnjujejo marsikatero stran v našem slovstvu, katere ni bilo mogoče pri kratkem pregledu posameznih dob dovolj obširno pojasniti; zlasti najdeš v njih več životopisnih črtic in drugih zanimivih prosvetuo-zgodovinskih podatkov. To je uravnava nove knjige, ki je znamenita prikazen v lepo procvitajočem našem šolskem slovstvu. Ne le dijakom in učiteljem, marveč i vsem prijateljem slovenskega slovstva bode dobro došla. i Tudi zunanja oprava, tisk itd. knjige je lična ter dela čast naši Mohorjevi tiskarni. Vis. c. kr. naučao ministerstvo je to knjigo že potrdilo za šolsko rabo z odlokom od dnč 10. maja 1893. I., štev. 8264., tako, d« jo morejo učenci že prihodnje šolsko leto rabiti kot šolsko knjigo. R. Cerkveni letopis. Imena papežev po prerokovanju škofa Malahije. (Spisal Jurij Benko.) (Konec.) Ta splošen vihar, ki bode vladal po vsem svetu, polegel se bo nekoliko za vlade predzadnjega papeža z naslovom : »G I o r i a O I i v a e" (»slava oljke"). Oljka je simbol milosti. Oljčno vejico je prinesel golobček Noetu v barko po Vesoljnem potopu. Kristus sam se naziva »mazilienca z oljem", ker je v njem, v Bogu in človeku, obilnost in vir vse milostij. Najbolj pomenljivo pa je to. da sv. Janez v skrivnem razodenju govori o oljki uprav v oni dobi, ko bo ta papež sedel na stolici sv. Petra. »To sta dve oljki, dva svečnika, ki stojita vpričo Boga na zemlji", (Apoc. 14 4.). Razlagalci menijo, da sta te dve oljki dva svečenika pred Gospodom Heuoh in Elija, ki bota v tej dobi zopet prišla na svet pričevat pravo vero Kristusovo ? besedo in s čudeži, kakoršni so se godili za časa Faraonov v Egiptu. Sv. Hildegarda piše: »Ko pa sin pogube umoril , Henoha in Elijo, rajali bodo njegovi pristaši nad j njuno smrtjo. Ko jih bo pa duh življenja zopet , oživil in jih dvignil v oblake, iipremenilo se bo njih rajanje v strah in žalost in veliko začnjenje. Zakaj s tem, da jih bo Bog oživil in vzel v nebo, pokazal bo neovrgljivo, da bo oni dan, ko bodo po grehu nmazaui elementi očiščeni, tudi človek vzbujen od mrtvih in prenovljen po pokori v večji slavi, kakor je bil sprva." Sledi še (po prerokovanju škofa sv. Malahije) zadnji papež Peter II. Ta svetnik piše: »In per-secutione eitrema S. R. E. sedebit Petrus Romauus, qui pascet oves in multis tribulatiombus. Q uibis %ansactis civitas sep icollis dirnetur et judei tre-mendus judicabit popolum suum." (»V zadnjem preganjanju sv. rimske cerkve bo vladal Peter iz Rima, ki bo pasel ovce v mnogih stiskah. Ko bo to končano, porušeno bo mesto na sedmerih gričih (Rim) in strašni sodnik bo sodil svoje ljudstvo.") Ta papež bo sredi nezmernih bridkostij 8 poslednjimi močmi glasno in slovesno v okrožnicah vsemu svetu kazal zlobnost Autikrista in njegovih pristašev, Židov, pagauov iu katoliških odpadnikov, ki bodo še vedno rovali zoper Kristusa s pristnimi peklenskimi močmi. Glas zadnjega vidnega namestnika Kristusovega na zeml|i bo zdramil iz grešnega spanja še poslednje kristijane, katere bo milost božja poklicala nazaj t pravo cerkev. Potem bo Peter II. umrl mučeniške smrti; in ne dolgo potem bo napočil strašni sodnji dan. * * * Kar sem omenil že v začetku tega spisa, to ponavljam zopet h koncu, namreč, da s pričujočimi črticami nisem nameraval nič drugega, nego povodom papeževe škofovske petdesetletnice našteti po vrsti preroška imena papežev po sv. Malahiju in s tem nekol ko Slovencem pojasniti, zakaj se Leon XIII. tolikokrat naziva »Luč na nebtt" ali »Luč z neba". Ker sem naštel vsa imena do Leona XIII., nisem mogel opustiti ostalih deset preroških imen. Kar sem zapisal o teh imenih, posnel sem po drugih virih, o katerih moram izjaviti, da so zanesljivi, ali vsaj ne protiverski. Seveda ta imena niso »de fide" ali dogma, še manj je to njih razlaga; torei kdor hoče, veruje, kdor noče, pbsti in si sestavi svojo sodbo po sv. pismu. Sicer Kristus sam pravi: Onega dne pa in one ure (namreč sodnjega dne) ne vč nobeden, niti angelji v nebesih, niti Sin (uamreč da bi razodel to ljudem), temveč le Oče." (Marka 13. 33.) toda pri vsem tem'ne smemo preslišati glasu istega božjega nčenika, ko kliče: »Ko vidite vse to, vedite, da je blizu pred vrati." (Mat. 24. 33.) Uprav vlada Leona XIII., kateremu se klanja, rekel bi: po nekem nadnaravnem vplivu vesoljni svet, vkljub svoji zlobi, vzbuja v mislečem katoličanu marsikako vzvišene misel, veselo nado; toda pri te-meljitejšem premotrivanju sedanjega svetovnega položaja strese nedvomno marsikoga nekak mraz, loti se ga strah, da si sam ne upa i besedo izreči, zakaj mu je srce vznemirjeno. Pri sv. Mateju beremo besede Kristusove, da bo ob prihodu Sina človekovega tako, kakor je bilo v Noetovih dneh: jedli bodo in pili, možili se in ženili in ne bodo spoznali, dokler jih ne zajame povod e n j in odvzame vse. (Mat. 24. 37—39.) „Triglavov" izlet Iz Gradca, 9 junija. Z velikim veseljem nas ie navdaial letošnji izlet; posebno oni, ki so to leto še le prvokrat mogli se udeležiti take veselice akademiškega društva »Triglava", so komaj čakali te prilike, pri kateri so mogli razširiti svoja mladeniška srca v objemu dragega domovja, saj pa je šel »let v jednega najlepših krajev slovenskih, v divno Savinjsko dolinb. Četudi je v soboto 3. junija dež lil, vendar se je podalo nad 5 0 akademikov iz društev »Triglav". »Hrvatska" in »Ilirija" na pot. Okoli 7*5 popoldne dospeli smo z brzovlakom v Celje, kjer so nas pri« Čakovali zastopniki tamošnjih narodnjakov, med katerimi smo videli dr. Josipa Vošnjaka, Mihaela Voš- j njaka, dr. Serneca, dr. Dečka, dr. Vrečka, starosto celjskega »Sokola" i. t. d. Da so bili celjski Slovenci našega prihoda veseli, pričal je ves večer, ki nam nikoli ne pojde iz spomina. Jako prijeten je bil večer v g. Kukca restavraciji »Skalna klet" blizu Celja. Veliki hrvatsko-slo-venski tamburaški zbor nastopal je z odličnim vspe-hom in bil od občinstva navdušeno pozdravljan. Vmes se je vrstilo vbrano petje. Nikakor pa niso izostali tudi govori. Pozdravil je izletnike v imenu celjskih Slovencev dr. Samec, govoril je na lalje dr. Dečko, dr. Rosina, razni akademiki, v prvi vrsti seveda predsedniki »trojih graških akademiških društev, zastopnik »Slovenije" z Dunaja in zastopnik bolgarskega naroda. Pozno v noči smo se razšli na stanovanja. V nedeljo 4. junija ko se vzbudimo, vidimo da se je nebo razvedrilo; razvedrila so se tem bolj naša srca, ker smo vedeli, kako prijetni trenotki nas Čakajo. Ogledali smo si Celje in pri tem le želeli, da bi mesto kmalu to bilo, kar biti mora: slovensko; prepričali smo se, da se bo to zgodilo, akoprem bo treba nekoliko se še boriti; pa saj je 6lovenee krepek in čil na umu in telesH. Ne vdamo še, ne vdajmo se! Omeniti še je, da se izgredov ni zgodilo nobenih od strani naših nasprotnikov, dasi jih je bilo pričakovati, sodeč po tem, kar so nemški listi pisali. Ob 11. predpoldne smo se odpeljali od »Zamorca" v kočijah in na ovenčanih vozeh proti Žalcu. Izven Celja pozdravljali so nas slovenski dijaki, katerim se je bilo prepovedalo priti k naši veseliei. Ob cesti sprejemali so nas navdušeni živiokliei krepkih savinjskih mladeničev, kateri so pred vhodoitt v okrašeni Žalec streljali 8 topiči. (Dalje sledi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 10. junija. (Osebne vesti.) Župnija Š m a r t i n pod Šmarno goro je podeljena ondotnemu provisorju, č. g. Mihaelu Trčku; župnija M o t n i k pač. g. Jerneju Zupane n, do sedaj farnemu upravitelju v Polšniku. (Bistvena razlika.) »Slovenski Narod" se zopet izpodtika nad tem, da mi priobčujemo inserate o bolgarskem posojilu, in nam očita časnikarsko ne-moraluost. Pri tem je p» sam priznal, da je Muhrovo pojasnilo vsprejel kot plačan inserat. Razlika mej nami in »Narodom" je v tem, da je „Nar"d" za denar vsprejel pojasnilo, katero se ne strinja s tem, kar piše v vredniškem deln, dočim smo mi vsprejeli inserate, ker se njih vsebina popolnoma strinja s tem, kar pišemo v vredniškem delu, ker se torej vjemajo z našimi političnimi nazori, ker dotični papirji niso tako slabi, kolikor moremo soditi po sedanjem razvoju Bolgarske, in bi dotičnih inseratev ne bili vBprejeli za noben denar, ko bi bili v nasprotju 8 stališčem, katero sicer zagovarjamo. Citatelji naj blagovoljno premislijo to razliko in potem presodijo, je-li naše ali »Narodovo" postopanje moraloejše. (Z Dolenjskega.) Kakor čujemo, misli občina Osilmca voliti okrajnega glavarja kočevskega gosp. dr. Thomana za častnega občana. To se nam zdi neverjetno. Poznamo Slovence v Osilnici le kot konservativne može, ki se ne bodo dali za nos voditi Kočevcem in njih pristašem. Ne pozabimo, da je bil pri zadnjih volitvah ThOman kandidal za deželni zbor. Kaj bodo storile one slovenske občine, ki bi Thomana izvolile ta častnega občana, ko bi se jim ponujal dr. Thoman kot nemški kandidat in ob enem njih — častni občan? j (Izpred porotnega sodišča.) Franc Dimnik, krojaški pomočnik iz Ljubljane, je bil obdolžen hudo-I delstva hude telesne poškodbe, z nožem je namreč i ranil 16. aprila na rimski cesti Antona Kregarja, i ki je vsled tega umrl 6. maja v bolnici. Dimnik je bit obsojen na pet let v ječo, poostreno vsaki mesec s postom in temnico. — Čevljar Fr. Ažman iz Pod-brežja, ki je z nožem zabdl Fr. Košenino, dobil je štiri leta ječe. — Včeraj je bila pred porotoiki žel. Strojevodje udova Marija Wohlmut iz Ljubljane zaradi goljufije. Govorila je, da ima dobiti veliko ded-ščino in pod to pretvezo dobila je od neke Marije Peklaj polagoma 500 gld. To je vse njeno imetje. Znala pa ji je sleparica tako govoriti, da je Peklaj pozneje še pri drugih zsnjo iskala posojila ter ga dobila na več krajih. Obsodili so jo na 18 mesecev v ječo poostreno z vsakomesečnim postom. (Liberalci — slavitelji katoliškega škofa) S Koroškega, dne 9 junija: Dn3 25. t. m. odkrili bodo slovesno v Greitauburgu spomeuik pokojoemu knezoškofu dr. Petru F u u d r u. Spomenik postavili so nemški — liberalci. Slavnosti se »in cor-pore" udeleži zloglasni, nernčursko liberalni koroški „bauembuud", na čelu mu državni poslanec Fr. Kiršner. — »Sapienti sat!" (Kaznjenci pri dolenjski železnici.) Slišali smo v Trebnjem že prej in »Slovenec" (7. juuija) je potrdil, da pridejo iz kazuilnice na Gradu pomagat graditi želčtnico; čemu, ne vemo. Brali smo pač, da p»a*nlkaje delavcev pri Ljubljani, tukaj pft jih je bilo do sedaj še preveč. Trumoma so hodili čakat dela in posamezni j« bil vesel, če je smel prijeti za kramp ali lopato, ne da bi prej vprašal, koliko bo zaslužil. Posebno fr ohi suši, ka ni bilo za drugo delo in zraven Stiska za dsttar, je vse sililo k železnici, pa tudi zanaprej pri niči kratki iu lahki progi ne bo zmanjkalo domačih delavcev. Pa tud< roko« delcev ne manjka, ki so pa skoraj do zadnjega ptujci. Nekaj domačih tesarjev in kovačev^je bilo odpuščenih, ker nivo hoteli delati ua praznik (dne 25. marca). Mislimo in upamo pa, da tudi kaz* njenci ne bodo delali ob praznikih, če tudi pridejo sem, dasiravno jih ni treba, in se s tem krivica godi domačinom, katerim se |e toliko dobička obetalo, |>a kaže le škoda. (fta sv. Viiarje k Mariji Pomagaj) pelje posebni vlak po jako znižani ceni od Celja in od Brežic 8k0zi Ljubljano v ponedeljek dne 2 6. juniji, in od Maribor« skozi Celoviti iu Beljak pa v ponedeljek dne 3. julija t. 1. dopoldne ter se je pričel vspored ravnokar razpošiljati. Zaradi vsporedov in voznih kart bodisi posameznih ali za razprodajo blagovolijo naj se udeleženci in frrodajilci obrniti na potovalni odbor v Ljubljani, Marijini trg št. 1. Neprodane karte vzame odbor nazaj in stroške hvaležno povrne. (Slovstvo.) Druga izdaja knjige: Sv. Pavel, spostol sveti in nčitelj narodov, spisal dr. Mihael Napotnilc, knezoškof lavantinski, je ravnokar izšla ter se dobivat v pisarn, kn. šk. ordinarijata v Mariboru. Cena knjigi"" je s poštnino vred 1 gld. 5 kr. (Učiteljska konferenca za okolico ljubljansko.) Dobrova, dne 9. junija. Dnevni red za učiteljsko konferenco za okolico ljubljansko dnč 19. julija 1893. j. ob 9. uri dopoludn^ v prvomestui deški ljudski šoli (Poljske ulice) v Ljubljani je sledeči : 1. Otvoritev konference, določitev predsednikovega namestnika in volitev dveh zapisnikarjev. 2. Poročilo c. k. okr. šolskega, nadzornika o uadzorovanih šolah. 3. Kedaj naj začne učitelj poučevati pravopisje in kako mu je postopati pri tem pouku 1 — Poročevalca gg. Fr. Ksav. Trost in Josip Sedlih 4. Kako uči(el) privajaj otroke k opazovanju narave in sicer a) z izbranim učnim gradivom in b) s primerno obravnavo učnega berila ? — Poročevalca gospod Jauko Žirovnik in gdč. Ivana Tominec. 5. Izbor učnih knjig in beril za šolsko leto 1893/94. 6. Poročilo kujižničnega odbora o stanju in računu okr. učiteljske knjižnice. 7. Nasveti o nakupu novih kujig za okr. učiteljsko knjižnico, katere je najkasneje do 17. julija t. 1. pismeno oglasiti pri knjižničnem odboru. 8. Volitev kujižničnega odbora za leto 1893/94 9. Volitev stalnega odbora okrajne učiteljske konference za šolsko leto 1893/94 10. Šamostalni predlogi, katere je najkasneje do dnš 17. jnlfjs t. 1. pismeno oglasiti pri stalnem odboru. (Slovenska posojilnica na Zilj. Bistrici) na Koroškem je začela poslovati dne 1. maia 1892 in imela do konca istega leta 18.000 gld. denaruega prometa, 22 udov z 360 gld v deležih. Hranilnih vlog se je vložilo 6650, vzdignilo 140 ostalo koncem leta 6510 gte. Izposodilo se je 4880 gld., vrnilo 700 gld., ostalo 4180 gld. Upravnih troškov je bilo 181 gld. 90 kr., zadružoi zaklad šteje 22 goldinarjev. (Poljski pesnik in poslanec dr. Asnyk) potoval jtf ^ n«ttfW dnevi preko Ljubljane v Fldrencijo, di od1 ondot p/epetjd v KttMv triipto pdkojnegi pesnika Lenartoviča. (Gimnazija v Mostam) se kmalu otvori. Odločila se je fr tem obziru bosensko-hercegovSka vlada. Nas pa veseli, da je za ta novi zavod prosvete prvi in največ se potegoval preč. mostarsbi škof Fra B u c o n j i č. (Cerkev v Pulju.) Znano je, da ima puljsko mesto safoo dve mili cerkvici za 33 000 stiuovnl-kov. Zato so jeli nabirati za oovo cerkev. Dosedaj nmfjo že 49r.Z9'5 gld; pomorsko vojno ministersfvo pa ima v svojem proračunu, delegacijam predloženem za ta namen 40.000 gld. Cerkev se bo zidala k časti svetemu Polikarpu. Skupni stroški so prora-Čnnjeni za 134.000 gld. 1.^1 m H || in u_I - T !•■ 1- ii n I- Trfetotetirica tititoge jti Sfeku 22. junija 1893. Jutri, v nedeljo opo'udne, svira vojaka godbi v zvezdi prvikrat: Kram s ko slavnostno koračnico, ob tristoletnici zložil in domaČemu pešpoiku Št. 17 poklonil Ant. Foerster. Prečast. gosp"od dr. prof. L i m p e je slavnostnemu oijboru za uporabo prepustil kiišeja predstavljajoč* podobo bi t ve pri Sisku v dež. miizeju in načrt t bjtve po kniigi^,Ortelius redivivus", ftošpad GašMfr Pišeta er jiddiri mladi za voza slavnostni popoludau vsebino svojega soda z maliuietcem in limonado vred. Slavnostni odbor prosi p. n. stariše iri prodajalce igrač, bij mu blagoizvole za veselico prepustiti otroških godal. bobqov^ čak, sabelj, pušk. samostrelov, fantastičnih oblačil (seveda od zdravih otrok), sploh vjg^ga, Česar treba »a oborožbo IB opravo male črne vojske, ter nai jih pošljejo v kitko nabi-ralnico ali na vodstvu katere-koli mestne šole. KATOLIŠKI SKLAD. i Katoliški Slovenci! I. slov. kat. »hoda kažejo nam Slovencem pot, po kateri moramo kot katoliški narod hoditi, ako hočemo doseči časno iu večno srečo. Prvi korak na tej poti smo že storili, vzbudila seje v Slovencih prava katoliška za-> ve s t. Toda pri tem ne smemo ostati, ta vzbujena živa katoliška zavest sili niš, da pričnemo tudi dejansko izvrševati resolricije I. slov. kat. shodi, di pričnetno temelj polagati raznim blagim idejam. Šola, časnikarstvo, veda in umetnost, socijalne razmere so vprašanja, katera moramo Slovenci tudi v svojem ožjem okviru reševati. V izvrševanje treba nam je raznih sredstev, iri jedno sredstvo, katero je takoj neizogibno potrebno je — denaf. Zatoraj se obrača podpisani izvrševalni odsek stalne komisiie za II. slovenski katoliški shod ni vse zavedne katoliške Slovence, da blagovolijo fr ta namen po svoji moči prispevati s k a k i M doneskom in v svojem krogu pridobivati zaveznikov, ki bi hoteli kaj žrtvovati v ta blagi namen. Na ta način bi se ustanovil katoliški sklad. Zloženi denar služil bo v praktično izvrševanji resolucij I. slov. kat. shoda. Z rednimi mesečnimi doneski bi se dalo .katoliškemti skladu" najhitreje in najbrže pomagati do tega, di bi i vso resnobo začel izvrševati svojo nalogo. Zaradi tega prosimo vse one, ki bi hoteli pri-t spevati, naj blagovoli pošiljati denar g. J. Šiški, knezošktfijskemu tajniku v Ljubljani. Doneski sš bodo redno izkazovali, in stalna komisija za II. slovenski katoliški shod določi, kateri nameni katoliškega shoda in po kateri vrsti naj se podpirajo i i tega „katoliškega sklada". Najbolj umestno bi bilo, ako bi jeden gospodo* v fari pobiral te mesečne doneske iu jih skupno odpoš ljal. S prošnjo, naj Bog blagoslovi naše delo, blagoslovljeno od svetega očeta Leona XIII., lotimo se katoliški Slovenci dela, in gotovo bo imelo zaželene vspehe. Navdušenost za najdražje svetinje slovenskega naroda in neumorna deTiVnost v svrho tega plemenitega početja saj vodi m vse! V Ljubljani, dne 10. junija 1893. Izvrševalni odsek stalne komisije za II. s 1 o v. kat. shod. Dr. France Papež, Josip Šiška, predsednik. tajnik. Središče katoliške Slovenije bela Ljubljana, ki je jela zlagati svoje doneske že s 1. aprilom, potožila je prvi temeljni kameu katoliškemu sklad u, in požrtvovalnost njeni bodi vzgled vsem našim somišljenikom. V kratkem boderiio začeli prijavljati vposlane darove. Društva. (Podružnica sv. Cirila in Metoda z a "S i S k o.)" Vabilo na slavnost, katfefS pfifcrfl fr korist družbe sv. C>nla in Metoda podružnica sv. Cirilaf iri Metodi za 'Šiško dtfe 11. juftfji' 1893. leta ua Koslerjeverti vfttf. Pri veselici sodelujejo iz prijaznosti: Sl. teftfvaldno društvo ^Ljubljanski Sokol", si. slovensko det. pevsko droštvo .Slavec" in sl. Ae&ffoi zbor šišenske č talnice. Godba sl. domaČega pešpolk a baron Kubo' št. 17. — Vspored: 1. Koračnica, svira godba. 2. Auber: Ouvertura k operi „Zidar io ključar", svira godba. 3. A. Nedved: .Naša zvezda!", poje meš. zbor šišenske čitalnice. 4 Slavnostni govor, govori preč. gosp. kurat Ant. Koblar. 5. Soherenzel: .Venec slovenskih pesnij", svira godtta. 6. Jeklič: rPevčeva spomladanska", zbor i bariton samošperoffi, izvršuje pevsko društvo .Slavec".-7. Bkj^fidH: .Jidransko didrje", pesem, svira godbi. 8. .H. Volarjč: ..LiAhM!!. poie zbjJr šiščnske čitalnice. 9. Maunsfeld: .Moji žl-znamki", pbtflouii. siira godba. 10. A. Ftttster: .Sokolska"., zboi", Izvlršiijtj pevsko društvo .Slavec". 11. Telovadba ni dh>j>u. izvršuje .Ljubljanski Sokol". 12. L-ibo'd: .Hrvatski dom", venec, svira godba. 13 G. Esenhut: ,V naravi", po|e nieš. zbor Šišenske čitalnc«. 14. Zehrer: .Gorski pevci", valček, svira godba. 15 H. Volarič: .Slovenski svet, ti si krasan", zbor, i?vršu|e pevsko društvo .Slavec". 16. Pavlis: .PschflU", pofka franc., Svira godba. 17. FQ lekrnss: .Modre oči", polka .rnaz., svira godba. 18. Srern: .Pozdrav Ljubljani", četvorka, svira godba. 19. Ivauovici: .Veturia", svira godbi. 20 Fulekruss: .Vinska radost", hitra polka, svira godba. — Začetek veseliue ob 4. uri popoludne. — Vstoonina: 20 kr. za osobo; gir. „Sokoli", čč. sodelujoči člani pevskega društva .Slavec", š ženske čitalnice ter otroci so vstopnine prosti. — Prepli-fiila v korist družbe .Cirila in Metoda" se najhfrk-ležneiše vfprpjmejo. — Ob neugodnem vremenu se vrši slavnost v nedeljo 18 junija. — Z ozirom na preblagi namen veselice se hajobilueje udeležbe nadeja _„ _ __odbor. tfelt^raml. trst, 9. junija. Pri današnji volitvi v mestni zboi- v prvem razredu izvoljenih je deset progresovcev in dva konservativca, namreč Luzzatto in Burgs.1*. n.u.1 h y.it.lu. pruaTii. Najkalairtaejtl pogijl. - Jautva. - Strajl m Jl|. m paalnin)«. Cen it n noti nifilt! PritijoTilui uit« upiit! 176 15-5 v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15 (v Medjatovi hiSi) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstnega politiranega in likanega pohištva. Garniture, divane, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr., pulte za maine knjige itd. NaroČila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko. 36 (30—12) ;a Najnižje cono g! N M i I I S v Pri nizki I n n 7 a P n i Pri nizki ceni. 11| II. L d I l]l ceni. v Ljubljani sv. Petra cesta 4 priporoča slavnemu občinstvu bogato svojo zalogo W najraznovrstnejšega ta1 ►"i drobnega (kramarskega) blaga, potrebščin za šivilje in fjjji krojače, najboljšega perila, ple- V tenine, posamenterije in mod- ro 10 gld. in dražje. če Kupeo ni zadovoljen, vzamem blago na svoje stroške nazaj. Če se več kupi in pa prekupo-valcem primerni rabat. Uradnikom, pri katerih Je varnost, in drugim osebam, dovoljujem zmerna obročna plačila brez višje cene. 4* TTh Premovana z častno diplomo in zlato svetinjo na higljenldnih razstavah v Londona in Pariza, z zlato svetinjo v Bruselju in Tunisu. v Želodčna tinktura (1) lekarničarja 50—25 PICCOLI-ja v Ljubljani, krepi in ohrani želodeo zdrav, pospešuje __prebavljanje in čiičenje. Izdelovalec jo razpošilja v skatljicah po 12 in več steklenic proti povzetju zneska. Cena steklenici 10 kr. Ceniki franko in zastonj. 54 4—2 .......... Otročji vozički jako fini, močni in lepi dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sicer v vseh barvah, kakor rudeče modro, sivo in olivno, po gld. 5-60, 6"—, 7'— 8' — , 9-—, 10'— in višje po vsaki ceni do 20 gld Anton Obreza, tapecirar, v Ljubljani, Selenburgove ulice I. 'Najcenejši kraj za nakupovanje otročjih vozičkov. 537 50-31 Najnižje cene Najnižje cene in najboljše blago. Najboljše in najceneje kupuje se železo, raznovrstna železnina, cement, okove it J. pri v Tj} ubij rtii i Mestni trg lO. 272 ZAIiOGA 5 nagrobnih križev, štedilnikov in njih posameznih delov, ledenie, finih žag itd. po najnižjih cenah. Zaloga železniških š i n po najnižjih cenah. Pred mesecem dnij poškodoval sem se bil zelo vsled udarca na obeh rokah. — C. kr. priv. zavarovalno društvo „Avstrijski Feniks", pri kojem sem za nezgode zavarovan, izplačalo mi je jako točno in vestno zavarovane dnevnice, vsled česar si štejem v prijetno dolžnost imenovani zavarovalnici izreči javno zahvalo in jo p. n. občinstvu najtoplejše priporočiti. V Št. Vidu nad Ljubljano, dnč 6. junija 1893. ž98 ! Štefan JPečnik, gostilničar. Št. 11.336. Razglas. 297 3-1 Od občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane ustanovljeni Štipendij letnih 250 gld. za obiskovanje obrtne iole v Gradcu razpisuj se v podeljenje za dobo 2 let, počenši od prihodnjega šolskega leta. Do tega štipendija imajo pravico učenci, ki so ie dovršili ali dovršijo letos z dobrim vspehom obrtno-nadaljevalno šolo v Ljubljani, tudi Je so zmožni samo slovenskega jezika. Prednost pa imajo oni učenci, ki vživajo v Ljubljani domovinsko pravico. Prošnje, opremljene s krstnim listom, z domovnico ter s šolskimi spričevali, vložiti je pri vedstvu tukajšnje obrtno - nadaljevalne šole do dne 15. julija letos. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dud 8. junija 1898. Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je mh 33 52—24 Kathreiner-jeva Kneipp-a sladna kava t okusom navadne kave. lahko odrečemo in dobimo :ave. Ta kava daje to nedosežno prednost, da se škodljivemu vžWanju namešane al. s suro^at. pome ane navadne kave okasnejfto, pri tem pa Se zdravejio in redilnejio kavo. - WeprekoslJiva.kot dodaja navadni kavt. - Pona-redeb se skrbno izogibaj. - •/, kilo 25 kr. - Dobiva povsod. zavitkih s podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko. Pristno samo v * ■» DR ROMAN JACOBI, zobni zdravnik v Ljubljani, Stari trg št. 4, ustavlja po najnovejši im najboljši metodi m nmetne zobe in zobovja. Plombira in trga zobe v narkozi (umetno spanje) brez bolečin. r0j Zdravi sploh vsako ustno bolezen. ♦i 4 Ordinlra od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. — »'« ] Ob praznikih od i), do 11. ure dopoldne. — Ob petkih /.a siromake od A] do lO^uredopoldne^ SB (10) ^ Najprimernejša darila za vsak« priliko so M švicarske žepne ure [h i" katere ima v največji izberi v zalogi rU1 France Čuden, M preje GEBA, M uvur -v Tjjnl»Ijaiii, Li Slonove ulice štev. 11. fjjj Po najnižji ceni dobe se tudi naj- ■ B raznovrstnejše fOl stenske ure, ure za dvo- L J rane in s stojalom, ure- U budilnice itd. LnJ Največja zaloga prstanov, uhanov* jlji verižic, srebrnih in ziatih, vse po to" varniški ceni. 185 11 p I i,0* i. Popravila izvršuje točno pod jamstvom. — Ilnstrovanl ceniki so ij^j Solidne, zložne močne in čudovit« cenene stole vsake vrste ponuja prva kranjska tvornica za upogneno pohištvo samo iz napojenega masivnega lesa. Jos. Mi-a v Bistri, pošta Borovnica. (230 52—7) podobar in pozlatar v Ljubljani, Gledališke ulice štev. 8 priporoča se prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom za napravo in popravo oltarjev prižnic, tabemaleljnov in druzlh v to stroko spadajočih cerkvenih del, s točno in pošteno postrežbo po najnižjih cenah. V zalogi imam vsakovrstna razpela, kakor: za misijon, procesije in šole. vsako -so Jamči. 190 10-10 f mu iM^gil? izdelovatelj cerkvenega orodja v Ljubljani, Poljanska cesta 8 (poleg Alojzljevišča) se priporoča prečastiti duhovščini, slav. cerkvenim predstojništvoiu in cerkvenim dobrotnikom v najnatančnejše in točno izdelovanje vsakovrstne iz zlata, srebra ali druge kovine po uzorcih aH lastnem načrtu. lOJ uur Izvršeno blago pošlje dobro, varno R? = zavito poštnine prosto. 29 52-22^^ Gospodarji in kmetovalci! Pomlad, čas orodja in čas za da se kupi dobro bi Potrudil sem se nakupiti najboljše blago po najnižji oenl, zato sem v stanu je dajati tudi po najnižji oeni. Posebno se bodem trudil v tem smislu postreči z najboljšim in -najcenejšim orodjem, železjem za zidanje, oko-vaml za okna in vrata in s cementom. V zalogi imam vedno najboljši roman- in portland-cement, stare železniške šine za oboke, preskrbim pa tudi po najnižji ceni traverze itd. Nadalje imam v zalogi raznovrstne priproste in najfinejše okove za okna ln vrata, okove za vozove, vezi, ter šine, trde kot jeklo itd. Za strehe kriti imam bogato zalogo cinkaste in pocinkane plošče-vine ter strešnega papirja. — V zalogi imam vsakovrstno orodje za mizarje lepo ln bogato pozlačene napta Križe, posebno pa opozarjam na svojo veliko zalogo mnogovrstnih % V »Y • » in njih posameznih delov ; ttarthelov izvirni karbolinej. Vnanja naročila se točno in vestno zvrše. Za obilno nakupovanje in naročevanje se priporoča Andrej Druškovič, trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg 9/10. 10 goldinarjev stane pri meni eden inodroc na peresih (Federmatratze). Ti modroci so solidno iz najboljše tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata, so s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim cvilhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15 let nobenih poprav ne zahtevajo. Pri naročilih z dežele naznani naj se vselej natančna mera postelje v notranji luči. '•S — Ako se torej dobi za 10 gld. dober tapeciran inodroc na peresih, je pač neumestno kupovati malo vredne nadomestke (kakor žičaste žimnice, slam-nice itd.), kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo, ne ustrezajo. ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Selenburgove ulice 1. Ta domača, narodna tvrdka bodi prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu najboljše priporočena za nakupovanje žimnio, garnitur, divanov, stolov, preprog, zagrinjal in vsega v tapetniško obrt spadajočega dela. Ceniki s podobami zastonj in franko. — Hitra in poštena postrežba, nizke cene. "9GT 5af> 50—31 . gA. tA. . i. A .. A. * A * * A . * A.. A . . A. r i ^ciro" c\\if\ zdravstveno oblastveno preskušeno OcUg-UVU zobno čistilno sredstvo KALODONT. Dobiva se v lekarnah in parfumerijah itd. kos po 35 kr. '(539) 22-15 Gričar & Mejač prej M. Neumann Ljxxbljaxxa5 Slomme ulice II, ------' - IV m j ve (y*j t\> zaloga aovjioiM za gospode in dečke; slet, pelerin za gospe in gospodičlne. ■Obleke in plašči za otroke vsake starosti. Točno izvrševanje naročil na vsakovrstno obleko ^ iz dobrega blaga po nizkih cenah. 167 (i2) Uniforme za državne uradnike vseh kategorij. Zaloga najmodnejšega tu- in inozemskega suknenega blaga (stoja) iz kojega se izdelujejo po meri obleke, ogrtači in vse drugo za gospode, dežni plašči, jopice, manteletl in vsi konfekoijskl predmeti za gospč in gospodičine po najnovejšem kroju na < Dunaju, in ki se tudi po jako nizki ceni oddaje na meter. Najboljše srajce, niaiišeti in ovratniki. J. Hafnerjeva pivarna v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 47. t. Zaloga priznano izvrstnega vrhniškega piva. — Naročila na pivo v sodčkih in zabojih po 25 steklenic. Dostavljenje na dom brezplačno. 275 (20-4) Znana restavracija s prostorno dvorano in najlepšim velikim, zračnim vrtom. Novourejcno krito kegljišče, pripravno prav posebno za družbtnsko kegljanje. ^^^ dur Uhod tudi iz Poljske ulice F.Wisjan sedlar, v Ljubljani, Rimska cesta 11, priporoča slavnemu občinstvu in zlasti prečastiti duhovščini j svojo zalogo izdelanih - * 1 Jaiaoariof, ii aa pol kri voz in izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dela v najlepšem slogu in po nizki ceni. 207 6— 5 , Vsakomur priporočamo obisk naše prodajalnioe in ogled vele-zanimlve zaloge najraznovrstnejših rezbarskih proizvodov, korbic v najrazličnejših oblikah in izpre-hcdnih palic 218 16 z zagotovilom najuljudnejše postrežbe in najnižje cene. Franc Stampfel (kočevska domana obrt) v Ljubljani, Kongresni trg (Tonhalle). za Sknsena redilna stupa za živino. za konje, rogato živino, ovce in prašiče itd. Rabi se skoro 40 let z najboljšim vspe- homvečinoma po hlevih, ako žlvinče ne more jesti, slabo prebav- lja ; zboljšuje mleko in nareja, da krave dajo več mleka. Zamotek z labilnim navodoin vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z labilnim navodom samo|2 gld. Cvet za konje. Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pre-tegu žil, otekanju kolen, otrpnenju v v boku, v križu, otekanju nog, mehurjih na nogah itd. Steklenica z rabilnim navodoin vred stane le 1 gld., 5 steklenic samo 4 gld, Ta zdravila za živino se dobijo v 203 9 lekarni Tmkoe»i -|a v Ljubljani zraven rotovža in se vsak dan s pošto razpošiljajo. iiiiiiiiiiiz I I Z AAA/J.x;;x: Gos. kralj. jriiiL Avstr. Feniks" n a li uii a ju. 241 7 Vplačane delnice in druga jamstva družbe znašajo čez M štiri iu pol milijona goldinarjev avstrij. velj. ^f Družba zavaruje proti škodi po toči. Pogoji so jako ugodni in uvedene najnižje stalne premije, ne da bi bilo treba pozneje kaj doplačati; ako tisti, ki želi svoje pridelke proti toči zavarovati, ne more precej zavarovalnine plačati, dovoli se mu obrok do konoa septembra 1893. — Škode se hitro in pošteno cenijo ter precej izplačajo. Kdor bi želel zastopstvo prevzeti, naj se obrne do generalnega zastopstva v Gradcu, katero daje radovoljno vsakoršna pojasnila v zavarovalnih zadevah ali pa do glavnega zastopstva v JLrjixl>ljaiii (glavna zastopnika Jos. Ferhauc in Jos. Proseno) Kongresni trg št. 17 (v novem uršulinskem poslopju). V Ljubljani Anton Krisper, Ivan Luckmann, J. Klauer, Jeglič & Leskovic, Peter Lassnik, Ivan Perdan, H. L. Wencel, Frane Terdina, Ivan Fabian, Karol Karinger, Mihael Kastner, Josip Kordin, M. Lavrič, Alojzij Lenček, Karol Planinšek, Viktor Schiffer, M. E. Suppan, Schussnig & Weber, V Ljubljani: V Postojini: V Skolji Loki: V Polh. Gradcu: V Borovnici: V Kočevju: Na Krškem: V Dvoru: V Idriji: V Kranju: V Ložu': V Kostanjevici: Ivan Jebačin. Anton Bitrich, '}. Pikel, Frane Kogej. Hedvik Fabiani. Ana Leben. Franc Verbič. Fr. Loj, Frane Kren, Peter Peschke. K. Engelsberger, Franc Že3ser. Ant. Kline. Franc Kos. F. Dolenc, Karol Šavnik, lekar. Franc Kovač. Alojzij Gatsch. V Litiji: V Hribu: V Mokronogu: Na Mirni: Na Vrhniki: V Radovljici: V Radečah: V Novem Mestu V Zagorju: V Kamniku: V Žužemberku : V Črnomlju: V Bledu: Leliinger«fc Bergnian. Fr. Kovač. Anton Majcena, Sliil & Petrovič. Josip Schuller. M. Brilej, A. Bučar. Homann. A. Robleck. J. Trepetschnigg, Br. \Vakonigga nasl. A. Pauser. R. E. Miehelič, Ivan Miiller st. Eilm. Zangger. Jakob Dereani. Andrej Lackner, Lndovik Perse. Oton Wiiltling. Dunajska t> o r z a. Paziti treba pri kupovanja K^eliepliita (tega izvrstno učinkujočega sredstva ja. za uničenje vsakovrstnega mrčesja). Kupovalka: Zakaj mi ponujate prašek v odprtem zavitku? Zahtevala sem vendar „Zacherlin", kateri je dobiti edino le v steklenicah! — Druzega praška ne sprejmem, ker znano je, da se zlorabi ime „Zacherlin", ako se prodaja navadni prašek proti mrčesjti v zavitkih, škatljicah ali škr-nicljih. Zahtevam torej prašek v zapečatenih steklenicah z imenom „Zacherr' ali pa mi vrnite denar. — Prevariti se ne dam! 205 10-2 *Dn6 10. Junija. Papirna renta 5%, Iti % davka . . . Srebrna renta 5%, 16* davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta.....n< 4* avstrijska kronina renta, 2JO kron . . 96 Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 990 Kreditne akcije, 160 gld........341 London, 10 funtov stri........122 Napoleondor (20 fr.)........ 9 Cesarski cekini ....................5 Nemških mark 100.........60 98 gld. 9S . Dn6 9. junija. Ogerska zlata renta 4* ....... Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ 41/. % Kreditne srečke, 100 gld....... St. Genois srečke. 40 gld....... 115 gld. 94 . kr. 80 4 °!o srečke dunajske parobrodne družbe . Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld...... Salmove srečke, 40 gld....... Windisehgraezove srečke, 20 gld. . . . Ljubljanske srečko........ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Papirnih rubeljev 100 . . . • • • . 150 v. 2960 . 130 . 30 Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „91 ERC U R" Nollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti V naloženih glavnic.