ZZ9. številko.
Danainja Številka stane Din 1*50.
o Danilom, v nedeljo J oMo&ra iez3.
Leto LSI.
Izhaja vsa* dan popoldua Uv»am*l nadalje ln sraanika«
•naarati s do 9 petit vrt t a 1 D, od 10—15 petit vrit i 1 O 50 p, večji laser* ti e*tit vrsta 2 D: notice, poslano, izjave, rakl<\nie, preklici petit vrsta  3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 O; Žertltne ponudbe beseda 75 p. čopast le pri naročilih od II objav oaprej. — inserstal davsk posebej.
Vprašanjem glede inseratov na} se prtloli znamka za odgovor
0pr«-rnUtTO jSlov. Naroda^ tn „đarođna Ma*arnan Hnaflova ollea it 0, pritli&ae, - Teleion it. 394.
UrednJUlžrs u8iov.  Naroda** Knaflorta aliea št. S, I- nadstro^s
Tlmiou žl* 34. Boptse aprafa-aa ia aoa>UaaJ tn aa4oatao tresaovaae* Rolcopieov s* na vrata.
Polarna*^ •-t^viJk«:
v Jugoslaviil vse cta! pg 08^ 1"— v inozemstvu navadna d«** 81n H, nedelje D3a*t 1*25
Poštnina plačana v gotovi r3.
.Slovenski Narod* veljat	7 ž,j«. *r>;tT		T tnezesttrS
	v LjuMjfi'.-.!            r-o ;.>u		
13 mesece? •            •   r    ■    *   f f 3      ,        1 i l | i i 1      •         ♦ ••*«•	Din 144 — : S-	Din M4r— , 72*— „ 86-— i	Din 364*— •
Pri mof*blh-e*n povfl&nj« js ima dalji* naročnina dopiacRii. Novt naročniki naj  pošljejo v prvič naročnino vedno   *&k?f   po nakr.rntsj, Ma samo pismena naročila brez poslatve denarja     ne mor»-r«o oz'rat*.
•   Razgovor z amer'skifn diplomatom.
Wilson ne bo kandidiral. — Kdo je Wilsona informiral o Slovanih in slovanskih problemih? —Intervencija za dr. Kramafevo pomilostitev. — Zakaj je Bolgarija krenila na nemško plat? — Sodba
o Jugoslaviji in Sloveniji
Gospod   Charles   V o p l č k a ,
K-fški poslanik za časa vojne v Bu-' nrcšti, je včeraj sprejel našega ured-
nika ter se ž njim razgovarjal o raz-rh političnih vprašanjih. Vsebino tega razgovora, kolikor bi lahko zanimala h Ji našo javnost, podajamo v naslcd-
n jem:
Na vprašanje, ako v resnici nnme-
nva \Vilson pri bodočih vol!t ah zo-* kandidirati za predsednika ameri-I1 ;h Združenih držav,   kakor   so pred ? "-atkim poročali Usti, je g. poslanik od-.
govoril:
»Ne verjamem, da bi bila ^ e s t, ki so jo prinesli n a j b r -•e evropski listi, resnična Kolikor sem informiran, g. VV U s o ti nima namena, da bi še kdaj aktivno posegel v politiko. Pri tem so zanj m e r o d a J-n] v prvi vrsti zdravstveni nziri. Verjamem, da bi Številni njegovi prijatelj lin Častilci z veseljem pozdravili nje-7 o v o odločitev, da bi zopet ^ fn pil v politično areno, to-1 n kakor rečeno vspričo n j e -T^ve bolehnosti nI misliti, da « e odloČil za takšno osebno 2 r t e v. Priznati pa moram, ! a bi \V i I s o n o v nastop mo-<r o č n o d v i s n i 1 Sanse demokratske stranke, ki je tudi * i c e r od zadnjih volitev p r 1 -1 o h 11 a toliko na terena, da hi prav g o t o v o z m a g a 1 a , a k o bi se volitve vrSile že sedaj.«
V razgovoru o VVilsonovi osebi )e "robnik prosil za pojasnilo, kdo je biv-Wa prezidenta, ki vendar osebno ni ™^gel biti poučen o vseh evropskih nr^Mcmih, tako izborno informiral o Slovani, o njihovih težnjah in končnih cflun, ie g. Vopička med drugim po-vdarial:
»Glavna zasluga, da je bil ^rezident VVilson o Slovanih :n o njihovih stremljenjih, 1 a se osvobode izpod tujega -trma. tako izvrstno poučen, nrlpada stalnemu slovanskemu odboru, ki Je deloval ^ b času vojne v Ameriki. Duša tega odbora je bil sedanji ^rezident  Cehoslovaške re-
publike dr. Masarvk. Dr. Ma-saryk je porabil vsako p r i i i -L o, da je informiral \Vilsona o vseh še tako neznatnih vprašanjih, kl so se tikala slovanskih a s p j r a c i J, Ker je bil W 11 s o n v stalnih osebnih stikih z dr. M a s a r y k o m In slovanskim odborom, ti je v kratkem času ustvaril jasno sliko neodoljive težnje po svobodi vseh podjarmljenih slovanskih narodov. To sliko so izpopolnjevala poročila, ki sem jih redno pošiljal svoji vladi v W a s h 1 n g t o n. Vsa ta poročila so imelav glavnem tendenco, pokazati, da ni res, kakor da bi želeli pod Avstro - Ogrsko živeči slovanski narod) ostati še nadalje pod habsburškim gospodstvom, marveč da vse navdaja neuteŠljlvo hrepenenje po samoodločbi in svobodi. Delovanje slovanskega odbora v Ameriki so torej moja poročila samo nekako izpopolnjevala ter g. prezidenta utrjevala v prepričanju, da bo v Evropi zavladal stalen mir samo, ako se posamnim slovanskim narodom, nahaja ločim se pod tujim gospodstvom, izpolni njihova vroča želja po s v o-bodL   Zdi   se, da predsednik
VVilson sprva ni mislil na to, da bi se, zlasti Čehoslova-kom, priznala popolna državna neodvisnost Odločilen preokret v tem oziru pa je napravila vest o zavzetju J a k a t e r i n b u r g a po organizirani vojski češkoslovaških legljonarjev. Zavezniki so takrat primali Cehe kot vojujočo se silo ln njih osvoboditev je bila od tistega trenotka sklenjena stvar. Za prezidenta Wilsona so bili v tem pogledu nesporno m e-r o d a j ni nepobitni argumenti dr. M a $ a r y k a, s katerimi je zastopal z vso doslednostjo pravično slovansko in češkoslovaško stvar.
Kakor sem že povdarjal, sem pošiljal svoji vladi točna poročila o razmerah in dogodkih v Avstro - Ogrski. Ta poročila sem seveda v prvi vrst* črpal iz razpoložljivih mi uradnih virov, uporabljal pa sem tudi i z v e s t J a, ki so ml prihajala od privatnih strani. Ne vem točno povedati, ako so ta izvestja t n d i izvirala iz krogov takozvana »mafije«. Verjetno pa se mi zdi, da je ta organizacija poslala marsikatero velevažno informacijo preko svojih p c -posredovalcev direktno tudi meni. Povsem naravno je, da sem vsako takšno poročilo kritično pretehtal in preizkusil in ga poslal svoji vladi šele, ko sem se prepričal o absolutni njegovi točnosti. Tako je bila moja vlada vsestransko temeljito poučena o razmerah in dogodkih v Avstro - Ogrski in seveda tudi o dejanskem razpoloženju njenega prebivalstva,«
Razgovor Je tudi nanesel na znani veleizdajniški proces, naperjen proti dr. Kramafu In dr. Rašlnu.
»Ker sem posvečal,« Je reke! g. poslanik, »največjo paznost predvsem političnim dogodkom v Avstro-Ogrsk!, sem se naravno živo zanimal tudi za Kramafov proces In Intenzivno zasledoval posamne faze v tem procesu. Ko Je vojaško sodT?čc Izreklo nad obtoženci smrtno obsodbo, sem tako? lihe* k takratnemu avstro - odrskemu poslaniku v Bukarešti grofu Czemmu ter zahteval, da naj brzojavno njtpros! cesarja Frana Josipa, da pomflost" dr. Kramaf*% dr. Ps?fna m ostala dva obsojenca. Grof Czemln me le s'cer prav prijazno sprejel, n! pa hote? n'eesar slišati o brzojavk! ces s rjo. Skušal sem na vse načine Czernfna prsg^o'-H! In dotrazatl, kako ugodno b! vplivala spontana po-milos^ftev Se?k?*; počitkov rta razvoj nadareni dogodkov. Toda grof Crervln le osta! neizprosen !n nedostofien za vsako pametno arjr^m^tacffo. Ker prt Czemlnu n*sem dosege! svojega d!?n. sem zaprosH našega veleposlanika na Dunaja g. PenHelda za Infervenclto pri avstro - ogrski vladi, Istočasno pa sem se obmfl tud! nn svoio vlado v Was-h'ngton ter predlagal, da se tudi ona energično zavzsme za dr. Kramarevo pomnostrtev.
Kakor Je mano, |e Imela mterven-cTfa naSe vlade fn posredovanje španskega kraOa Alfonza popoln uspeh.«
*r»ža Krč^n:
Da razgovaramo.
C resnje pridejo do vellave, — FanluSka. — VIšnTegorskl polž. — Dospeli.
Švignili smo čez Ljubljanico, in ko smo bili onkraj, smo se globoko oddahnili 7akaj, na vse veke moat tudi ne bo
držal.
Evlalija se je spravUa takoj na delo: vsula Je črešnje us umazanega pa-oimatega ovitka v čist robec, s Čemur ie bilo Že malce ustreženo higljenL Do-Tia devlie takšne stvari, no izvzemš! borovnic m Jagod, navadno na rešeto, to pa za pičlo urico pod vodovod. Zakaj, samo na ta način se odplavi nesnaga in vsi bacili kujoni, kl nam po nepotrebnem kraisajo vesele dneva ža Itak na tesno odmerjenega življenja.
Pa je že Šment. Rešeta nI na raa-
r>nlago, vlaki danes tudi Še niso oprem-llcni s takšnim komfortom, da bi si Človek vsai žejo pogasil, ča že ne, kar je včasih še bolj potrebno, razkužil neredno sadje.
Zato Je ošvrknUa Evlaflja r!vfroaino čisto opravičeno z jeznim pogledom.
»Rešta, za vodo pa nisi skrbela. Kdo bo jedel takšna črešnje?«
Pa malo Jo Je dregnila z dolgim kazalcem v oblazinjeno lice, da fe situacijo primerno omilila,
»Ti dam eno —!« ja bil kratek Ev-frozinin odgovor. Pa namerila je z roko, udarila pa nI ker sta bili sestri.
»Rešta« znači prilično toliko kolikor čebulin venec, kl si ga devljejo otroci ženskega spola na glavo, kadar se gredo Ženina in nevesto. Izraz je udomačen v tolminskih hribih. Trhnolog nisem, domnevam pa, da »reška« no more biti Jugoslovenskega irvora, ker sa ne koncu ie na »—ić«.
Brihtna Evlalija pa si Ja anala pomagati tudi drugače iz zadrege. Cut higijene Je bil pri nji do popolnosti raivit in, stianivša sa v kot, Jt vgela drug robec, pa ž njim zbrisala s čreŠenj vso slađkobo, ki Je največ zalegla, bi rekla moja žena, ki skuha v dveh loncih vat sama.
Pa ima moja žena bistra od ln bogme, plave tudi — in Je m voljo slabega pa potratnega gospodinjstva Cvlalljo kar na mestu t«r po amslugi ostala. Čistih robcev da nimamo aa to> da I njimi po nepotrebnem brišemo sladke črešnje, ampak da si z robci otiramo bridke aolae ln, če treba, kaj drugega tudi. Tudi najboljši dol črešenj da gre pri Um v nič, Jo ie dostavila.
Oba zvonika šentpoterske cerkve sta stala ponosno in zavita v raznobojne barjake. Višja sta bila kot sicer, se je zdelo Obdajali so ju s smrečjlmi venci preprečeni mlaji In zvonovi so vriskali, da je bilo veselje.
EvlaJtjln] pozornosti vso to ni ušlo.
»Kaj pa pomeni ta semenj?« jo vprašala In pokazala s prstom skozi okno na cerkev. »Bas. t« povej!«
In jo vščipnila Pvfrozino za n?.g*o-milani podbradak pa stresla nagnite črešnje, ki so JI še ostale, xopet te robca v papirnati ovitek.
»Ti dam ono!«
Pa so zopet nista spoprijeli, ko sta ao pa imeli tako radi Evtrozina ie bQa precej obilna m zdelo se Je, da JI zakonsko hromo dobro storL S tem pa šo nisem hotel reči, da bi Imel kdo pravico, zamenjavati Jo — Se t udi tamo v besedah — z basom.
»I, šentpeterčan! praznujejo fegna-nje. Zato so fantje poatavili mlaje, s smrečfinri venci pa so flm postreglo nedolžno deklice«, tetn Evialtfi namesto Evfrozine pojasnil jaz.
»Mogoče —« je bH itajreoQpe*fl odgovor Evia2I£n.
Vedel nisem, ali dvomi nad tem, da slavi Šentpeterska fara žegnanjo res na praznik sv. Petra ln Pavla, ali nad tem da so nedolžno deklice--
G. poslanik je nato jel govoriti o najnovejših dogodkih v Bolgariji in kot poznavalec razmsr izrazil svojo sodbo o teh dogodkih. Ta sodba ne soada v Javnost zabeležimo pa lahko, da s* jo Bolgarska po njegovem mnenju samo po nesrečnem slučaiu zapletla v svetovno vojno.
»Bolrjnrska Jo bHr*,« je nagla?^1 g. poslanik, »po barkarski vojni v athaaV fcnancijalnfli st'skah in noprnikah, IstsU Je povsod posojila, a brez uspeha. Obr-nHa si) Ja ftodl na ameriške !tnančne kroge ln prosila c*e?*3 za posrodovanta Krepko som se zavzel za to, da so Ji dovoli posojilo, toda stvar ni £ia tako hitro, kakor bi bHo žeiotL Pretekli so tedni, mesci, a *x Ameriko ni bHo nobo-netja odgovora. In ko Ja končno p*išo} ugoden odgovor, je bilo ie prepogne.
Bolgarska narm'»joča se v slin! gmotni zadregi, se je končio dala oje^f v -?enjko N'omčle, k! P jo pomjaia r osojno, seveda pod pogojem, da salone .i n*o znano voJaš*ko kon*-onj^o. In bolgarska v:ada Je sejla po tom posojila Ia podpisala v maju 1915 ot^t>em Mil zvezo z NomČMO, S tim |e veza-a svof) nsodo s centralnim! đrfamunl bi zadela |o Je upravičeno Ista kata;UroU kakor Nemčija
Slovan som po rojstvu, zato n*e Je boialo, da it krenila v.\ nemško straa slovanska, i -*ni! krvio uslvnrjor dr-isva, vend^ rxa mtn Ml brez mo da bi to prepreCIl Tako se r«*odTjT da so leta 1915. Bobrari vstopni \ voj-io na stran? Nemci Avstrc 3a*raks :or s tem zu leta podaUSali svetovno volno.« —
G. poalanfic h koaftio govotfl o rvo^ nh v tiskih. jc; jih jo t' »bfl m pot« po Jnv goalaviJL Kaj^aJaJ |e, đa se držaja vM-m nahaja rta ^An aotranio konsolidacije. Poviod ifc opažati na vsoh polfih živahno ži\Iien& in nrprsdovanje. Ko izirlado g">tovl notranji cporl o čemer ni dvorr.lri, k.-a:levili SMc za^^*o*-Ijena sJJafna bodr?nos+
V okvi*ii Jugr>c!a**Iie ^iovjni^ oSividno najnajorodne^a "m g^spodar^ s V o n.VM .-j-..--:".:» i>- -k To jo opa*
Sail na vsakem koraku. Predvsem p
se odUknJa po svoji naravni kraso Bl«cr Slovcitiie pa sta Gorenjska m M.ed. Gledo Breda ni dvomiti, da so v kratkim razvija v prvovrstno letovišča in kooaltšče, ki bo z uspehom lahko tekmovalo z raznimi mozomsklmi ko> paliŠČl svetovnega slo vosa
Dr. Konrad Votiufck:
n.
V pn^em Članka smo poskusili orisati v splošnih črtah pomen in namen te moderne didaktične institucije. Danes naj dodamo prvo kratko poročilo o po-samnih temih in predavanjih, vssj v glavnih, ki so utrdila do dobra njen in-temadjonalni sloves. Kakor bi radi, ne moremo, že z orirom n* kolikor toTfko »oskosrčr.i* okvir nagega dnevnika, zajeti jdoMje fn per exter.sum poročati na primer o predavanju prof. G. P. G o-o c h a !z Londona o angleški zunanji politiki od leta 1878 dalje. V markantr.ih potezah je naslikal splošno sihiacijo v Evropi pred. ob in po Berlinskem kongresu fn z učenjaško objektivnostjo razmotrivši vse nadaljne dogodke v fn izven Evrope, ki so dovedli konečno do ultimatov leta 1914. Priznati s«j mo*-a, '11 je historični kritfk Gooch s r1pično-an-gle?ko hladnokrvnostjo in z do dna vsake besede in vsakega smisla prodirajo-čo temeljitostjo opisa! skriti in očlti boj ' med Blsmarkom in njegovimi več aH manj adekvatnimi nas'cdniki na eni m
med znanimi svetovnimi angleškimi di- j vsnkako podobna tisti vrvici ali pa 'đe-ptomati na drugi stran!.   Odločitev te » bel! vrvi. na kateri dtnes in jutri pleSo
dolgoletne gitari i eri jc leži pred ffamL In uspehe nnglfske predvojne diplomacija trna sedaj znkljnčiti ba5 energična do« ba povojna likvidacije, kl je V že dirjajoč cm teku, kjer se ima na koncu vseH koncev zgoditi — omnipotentna volja! britanskega Imperija, če tudi pu daljSil* a!i kraiSfh epizodah.
Tako, tudi n^fem flljo, J** rz-«v^ neto M zelo zanimivo, z germanofUskl-m^ nr>Varni prepleteno predavanje tn-r^fF-tetra nrrfKfnsrra. s'cer pravičnega »histerringrapherja« n a D u n n j u. To velerfT*?sto počasi odpira svoje srce tudi angleSki ljubezni tn ekspanzivnostl. Kl misfmio pač nič novega povedati, če mrotovtmo, fla v sedinjern Intemaciio-nstno predahnjenem, oriientfranem Du-nsju ftčejo Anrležl frrčen steber to^-soodarske in knlfurel. baie, ki ima svoj prav rjesebni namen za njihovo konti-ncrfalno politiko. Te svoje potrebo spe-c!hlit-iro Anr!c*i pač nikđar, tuđ! oi-slei. ne bodo erji*stl]i, s?j jo nekako in
Na dolenjski stanici je vstopUa Ea-njusTca, deb*-l!*s*ka, in prijateljica mo*ezn svaka Gašparia. Vsa srrHjoča, mlada, gorka fn dehteča, kakor bi so sprožila bohotna rdeča roža ikod okno v kupi. Svidenje j« bilo fseairanske prisrčno !ru bogme, poljubil bi io na polna usta, da ni bUo zravon mojo Šon«, ki skuba v dvoh loncih vso sama.
Pri ietna !c b*!a vt>fnja prtvti vinorodni Dolenjski. Evfrozinm mol je strumno uveljavil mrak vsakega prodora, Kakor bi kdo trikrat rapoi*«<V>f!ia otffa-z2 f mokro cun^ po pertvnikn. —
2o sam hotel tudi tal pokusfltl mod napeM Eanjuškmih ustnic, pa J« v k«o4 vsakik rat prokaiaiu amtvotfla šarka kad po?omofrs dne,
V ftmar'ali sem o*"^"n*vfl dmf!v> na ta da ie takla v tej romantični vatfd zibelka aašoga pisatelja dr. I. L.
»Mi je f e znano — io vam tudi za Utnico njegovega rojstva.«
Ker mo potisnila Evlallfa s to zafrkactfo tako globoko v koš, sem rajši umolknil in gledd skoti okno, kako so hiteli mhiio nas prostrani goadovi pisana polja in Se no docela prjkolsno senožeti. Z vseh holmov so pozdravljale bele cerkvico, zakaj naš narod j« veren in pobožen tudi. Hvaljen Izus ln Marija!
Potoke in studenca h dolgotrairvo delevte spravPo k sfn?*?. Se^en*!; kopiao so i tale ponekod v vodi Veliko veooijo so Imole pri vsom tem v blif.kri ^si brodeče m hrano iskainft raco in račko, ki so so podjetno postavVoJe v vodi na glavo, in g gadnjfm končam ka«er1e flgj somca, kJ Io vedao ni hot«b sktttiđ krtriko i obraza, in sol^kom radi, kl so % volSko naglico zvažali cmoc^rto seno m gs spravili v kcaoico.
Mc^a iona se ni veliko brigala za pralf^tno, v i»^Mans)ri polmrak po-t«plj«i*očo te *?»okraj!iio. iztakaila je oa**s-flsk E^s.nUnfn ?-oP»n^ b ga priče!* »o-
t vidami zadovolktvom. Zakaj ao-hane sadje jI al bolj ptljajo, kakor popoi-noma MaroJo, afi pa ta klao, kl )a bilo #4 treloo* šo aajcmlio. Al je moralo uata skupaj vievSL atf pa m ragtecan\
"^iija gnra! Par km^fffVffe pomVi z **t4^arsk3mi ka-^rtleartJ h )aaaeiplto\
»17.n je zmanikajo mlaka« je pripomnil Evfroz'nin mol Erazem, (čas Je. da izuani tudi njogovo krstno ima.) »Fa saj te al čuditi. Zlotnkovi polž jLn ga popije dnevno Itirmajat litrov. Kadar pft no dobi zaiitovano porcije — hrst, pa vara pohruata za namoatsk prvo devico, ki jo lavoha. P* la*)rav ga i.rtajo* satajja, prtklen>nega na močni -i?fl**K
Stran 2.
»SLOVENSKI     NARODi   0 n a 7. oktobra 1923.
in skače nehote in nevede Vsa Evropa ta tudi vesoljni povojni svet.
Kakor nekak delni in z malimi črkami »govorjeni« komentar Goocheve historične kritike, so se posušale druga nič manj zanimiva predavanja. Tako je t>rof. na budimpeštanski tehniki dr. pL Budav govoril z nekako tragično resonanco o novih vzhodno-evropskih drža-votvorbah (Cehoslov., Poljske, Avstrije, Madžarske, Jugoslavije in Romunije na eni — in estlandske, lctlandske in litavske republike na drugi strani). Bu-tfajr trdi, da je dandanes šo nemogoče ustvariti si definitivno sodbo o bodočih smereh njihovega razvoja. Odločilno le in bode vprašanja, v koliko so gospo« darske moči vsake te posamezne države t stanu izpopolniti so iz sebe samo '(to si zapišimo dobro v spomin) in koliko zakladov krije in hrani zemlja. Do-Čim Ima po njegovem mnenju A v s t r i-j a premalo poljedelske produkcije in premoga, je Čehoslovaška vspri-eo cvetočega svojega poljedelstva, stare in bogate industrije, obširnih premogo-kepov in rudnikov dobrega železa izredno bogata. Vendar njena geografič-na lega ni prava. Poljska poseduje vse iste pogoje, če tudi v manjši meri in V nejednakem razvoju. Madžarska se mora obljuditi na intenzivnejši način. N'eno sedanje ozemlje jo manjše kvalitete, montarska produkcija je zelo padla, njena industrija pa je malodane brez vsakih surovin. Jugoslavija ima po Budavjcvem mnenju v svoji poljedelski produkciji pomembno moč, n i p a k o n -c e n t r lč n a. Romunske moč tiči v petrolejskih zakladih.
O Madžarski in njeni rrjspodar-Jskl moči je razpravljal tudi Leiter, ki je podal vse najvažnejše statistično po-(datke in poudarjal predvsem, da okrog 3 milijonov Madžarov živi dandanes izven prejšnje Madžarske in da je trajni obstoj sedanje države še nerešena In nepojasnjeno vprašanje.
O jugoslovanski drŽavi sta preičkva-ia gg. P i t a m i c in S t a n o j e v i č. Prvi o naši ustavi In njeni genezi, drugi
0 nastoju naše države. Pitamic je mno-jgobrojnemu poslušalstvu v markantnih potezah orisal principe in sistem naše ustave ter zlasti v drugem delu poudarjal njeno modeme poteze. Ta predavanja itak pridejo, kakor čujemo, v tisk.
Profesor Engliš iz Brna je raž-
rnotrival velezanimivo snov, namreč kvantitetno teorijo v luči čehoslovaške valutne politike. Izza predvojne debe na Dunaju poznani Češki strokovnjak je v kratkem opisal vso dosedanjo češkoslovaško valutno zgodovino do in po Raširili. Razdelil jo je v tri dobe, namreč v cekretalno dobo od prevrata do srede leta 1919, v drugo razdobje do konca
1 1921 in v sedanji sistem, ki začenja z letom 1922 in se ponaša z velikimi uspehi, doseženimi z vsestransko pre-mišljenostjo in z modernimi in obsežnimi operacijami, ki so s pomočjo ljudske zavednosti, uvidevnosti in nacijonalno požrtvovalnosti teh biser - lastnosti energičnega Čehos-ovasTcega naroda, do sedaj uspešno omogočile in izvedle ob prevratu prevalvacijo in premasralo — tedanjo vojno splošno devalvacijo. V zadnjih dveh dcflacijskih letih pa je Čehoslovaška največ po zaslugi gcnijtlne-ga Rašina definitivno prejadrala vse nevarnosti sedanje, skero povsod grozeče inflacije. Profesor Engliš jo zelo zanimivo predečil tudi položaj čehoslovaške valute v vseh teh dobah na Inozemskih borzah, zlasti v Švici. Nadalje je razmotrival o znani bančni in vospo-darski krizi, ki je zavzemala v Čehoslo-vaški peleg konkurzov Že zelo sumljivo dimenzijo zlasti v ljudskem zaupanju, ali bHje povedano, rastoči splošni nezaupljivosti zlasti glede denarja v obče in zlasti glede vseh dosedanjih državnih
Moji ženi in Evfrozini pri tem od-važnem modrovanju ni ostalo prav nič boli vroče. Evlalija, rudi Erazmova svakinja, pa se je samozavestno namrdnila.
»Mene že ne boš, prijatelj. Saj je mogoče, da so polža res nekdaj imeli, tako vsaj pripoveduje povest, pa se mi zdi, da vseeno premalo čitaš, dragi Erazem. Ce bi bil malo bolj načitan, bi moral vedeti, da je polž že davno prodan.«
Boštjan je bil malo v zadregi In je toapravil debel požirek slin.
»Prodan, prodan  m če kaj vem. V Kettejevih poezijah — menda ne bol zahteval, da ti navedem stran — stoji dvoje značilnih verzov navdušene ode: Višnjani, kam ste svoj'ga polža
d'jaii?. mm Za pegaza smo pevcem ga
proda!!« ~
meho frapiral.   Momentano res nisem
vedel, ali je bil duševni oče teh verzov Preštrn ali Kette. Končno pa sem sam s se^oj vendarle prišel na čisto. Rad bi IJvlallje opozoril, da so bils te besede Prešernova puščica na takratne Cebe-ličarje, "a sc 'i nisem upal ugovarjati.
Nad Evlalliino modrostjo je bila po-Sfbno vzhičena Eanjuška, ki sem ž njo skriven?* izmenjal par pomenljivih pogledov.
Pomcnck do Novega mesta, kjer smo imeli prestopiti v ekspresni vlak, je Jbilrboli vsakdanji, sukal pa j^J^ta<ttA
posojil. Toda vse fe nevarnosti so 'dandanes v CehoslovaSki že prestane, že premagane, ker se je prvodobna neizogibna eksperimentalna politika In relo težavna situacija umaknila sedanji jasni orijentaciji in dobro premišljeni ter z državnimi zlatimi in deviznimi rezervami fundirani stabilizaciji Le-ta se ie ČehoslovaŠki povsem posrečila ta v inozemstvu na povsem naravnem potu dosegla dvig kurza ČehoslovaŠki kroni, ne da bi zajedno v državi sami osušila denarni interni promet in kvantum s kako pretirano, zelo zapeljivo deflacijsko operacijo. Baš ta obojni moment in uspeh pomeni pravo valutno osrečenje, ki se najkrepkejše ln blagonosno kaže v srednjem stanu prebivalstva, v njegovem položaju zadovoljnosti in brezpogojnem zaupanju v državni denar in njegovo trajno moč.
In kaj sedaj? Profesor Engliš pravi: Zopet stabilizacija! In sicer za sedanje čase. Pozneje pa naj pride na vrsto mehanizacija in normalizacija valute v posameznih državah in — v celi EvropL
Kam iadramo...
V Mariboru, 5. oktobra.
Ob času, ko je Italija naše brate oropala najsvetejše svetinje: rabo materinega jezika že v ljudski šoli, je — kakor smo kratko že omenili — na zborovanju tukajšnjo Zveze industrijcev Nemec mestni stavbenik Julij Glaser slovenski inteligenci prostodušno zabrusil v obraz, da je tudi ona kriva sedanjih žalostnih gospodarskih razmer v Mariboru. Kriva je po njegovem mnenju, ker st preveč eksponira samo v brezplodni politiki, premalo pa ima smisla in resne voljo za trezno gospodarsko politiko. Le eden navzočih Slovencev se je nad tem očitkom spodtakntt. Toda tudi dotični Član Zveze je malo pozneje v svojem nemškem referatu nehote potrdil upravičeno obsodbo. Potrdil je nehote to-Ie dejansko stanje:
Ta mesec poteče že pet let, odkar smo politično postali gospodarji Maribora in od kar se je z državnim preobratom narobe spremenilo razmerje sužnjev in gospodarjev. Ako bi bili mariborski Slovenci ozir. sploh Slovenci na ta doslej največji zgodovinski dogodek v svojem narodnem ponosu količkaj bolj pripravljeni, kakor smo bili, bi bili danes lahko tudi na gospodarskem polju svoji gospodarji. Saj so nam v prvih dneh osvobojenja mariborski Nemci sami naravnost ponujali, da prevzamemo nadvlado tudi na gospodarskem polju. Mi smo pa igrali gentlcma-ne ter z glace rokavicami vračali nemško ponudbo. Namesto z velepodjetjl, smo se zadovoljili s kramarijo. katere duh smo prenesli tudi v maloštevilna lastna večja podjet;a. Toda, če smo se izkazali nepripravljene in nesposobne za ta veiik zgodovinski dogodek, 5 let je bilo več kot dovolj časa. da se izpopolnimo in da se po vzgledu svojih sosedov na jugu in severu — kako oni ravnajo z našimi brati, je znano — zavedamo svoje zgodovinske naloge kot Čuvarji na obmejni postojanki. Če bi sc mi tekom te dolge dobe svojih dolžnosti zavedali vsaj kot gospodarji na r.arodno-političnem polju, bi danes ne imeli pred seboj za nas sramotnega dejstva, da se morajo vsa zborovanja tudi tam, kjer smo v več'ni, voditi v nemščini, oziroma s prevodi slovenskih referatov v nemščino kratiti dragoceni Čas. Kdor izmed Nemcev se v petih letih ni vsaj toliko priučil našega jezika, da bi vsaj razumel navadna slovenska poročila, ta pač ne spada več na javno prizorišče. Ako bi se bil ta princip od naše strani pravočasno uveljavljal ravno v krogih naših trgovcev in industrijalcev — torej v najbolj mero-dajnih krogih, bi bila ob enem prihra-
načinti sprejema, ki nam ga pripravi Kume Milan in o jaricu, ki ga bomo cvrli na ražnju tudi.
Samo Eanjuška vso pot ni imela Jezika. Bržčas je komaj čakala, da uzre pred seboj svojega prijatelja Gaišparja, ki je bil rudi moj pravi svak.
Na levi se v široki strugi val! lena Krka. na desni se vrste po pobočjih vinogradi, vse tja do zadnje železniške postajo.
Pa tudi so dalje ob napeti cesti, ki nas bo zdaj in zdaj privedla prod kulo dobrega kuma Milana.
Kakor črne misli se vrtinci otožna nevesta Novega mesta in leze liki ogromna kača neslišno dalje, dokler je ne izda jez, ki ga nebrzdano in z jeznim šumom preskoči Par mlinov ob njenem desnem bregu in nekaj žag; tam onkraj »pristava ali dom, ki v njem župnik prebiva«, po tem na samem stoječ iarnjet.
En polič
še pod nič.
In poljubček
vroč
krasoticl...
Nad vsem tem pa gozdati holmci, in nad njimi nebo, ožarjeno z vso toploto poletnega solnca ...
Ali je kaj čudnega, da smo Imeli kdaj Ketteja? Da. imeli —. Krka to dobro čut), zato Je še tišja in še otožnejša, nevesta Novega mesta.*. .
njena danes sramota tudi za vsa različna naša manjša kulturna ali gospodarska društva, v kolikor v njih sploh Še delujejo Nemci, sramota namreč, da so ta društva naravnost prisiljena, slediti vzgledu velikih organizacij pridobitnih slojev.
To je v površnih obrisih deianskl stan v našem razmerju do Nemcev.
G. Glaser je sicer nemški fanatik, ki niti v prvih dneh preobrata in niti v interesu svojega poklica tudi formel-no ni upognil svojega šovenskega tilnika, toda zgolj na gospodarskem polju ima mož stare izukšnje. In tako je lahko že zdavno opazil, da so jugosloven-ski podjetniki v Mariboru ne nahajajo na pravi poti, ker se vodilna slovenska Inteligenca res preveč peča z brezplodno strankarsko politiko. Ker je ta greh naše inteligence pravzaprav v dobrobit nemškemu posestnemu stanju, se je preje čuditi, da je nanj Glaser opozoril na javnem zborovanju industrijcev. med katerimi po naši krivdi še vedno imajo večino Nemci. Od naše strani bi bil naravnost greh ugovarjati temu Glaserje-vemu očitku. Sicer ne smemo tajiti, da so od naše strani v Mariboru tokom teh let ni ničesar storilo. Nasprotno, storilo se je celo več, kakor bi bilo dobro in prav. Toda skoro vse se je storilo brez pravega narodno gospodarskega aačrta. Brez tega načrta smo si ustvarili premnoga navidez cvetoča podjetja ~- ali pod cvetočim grmom gloda korenino črv po'aganega propadanja. Prvi eksistenčni pogoj samostojno mislečega naroda je skrb za lastni dom. Tudi SOdmarka ni ustvarila svojo velike današnje naselbine samo z nakupom slovenskih domov, nego tudi slovenskih posestev sploh in specijelno pa % gradnjo novih domov. V našem slučaju pa je nekaj imovitih špekulantov nakupilo par nemških hiš, v katerih nekateri še danes niso sami kot gospodarji. Nihče pa ni mislil, da so bo prava jugoslovanska posest pravega jugcslovenskega Maribora mogla ustanoviti še le s smo-treno organizacijo zgradb slovenskih domov v mestu in okolici. Ta greh se bo maščeval, čim bo danes aH jutri odpravljena zaščita najemnikov, ko bo najmanj dve tretjin! Slovencev na samo brez svojega doma, nego sploh brez vsake strehe, njihova mesta pa bode zavze! v prvem letu Izgnan! nemški živeli, k! že komaj čaka, da nemški gospodar)! slovenske najemnike poženeio Iz svojih hiš.
Kakor slovenska inteligenca ni skrbela za zgoraj omenjeni prvi eksistenčni pogoj razvoja, utrjenja slovenskega življa v Mariboru, tako se tudi ni brigala, da bi se naše narodno gospodarstvo bib ustvarilo in razvilo po smotreno zasnovanem načrtu. Žalostne posledice tega greha se že danes očito kažejo. Ker izkušnje tudi o boleznih v gospodarstvu uče, da je za ozdravljenje bolja tudi ostra operacija kakor pa razna mazila prikrivanja in olepšavama, hočemo o priliki izvesti tudi to operacijo in sicer z najboljšim namenom, da ž njo ozdravimo, kar se v Mariboru v danih razmerah sploh Še da ozdraviti.
Telefo&sk
lil hf^E^m^ i-:-t^l.r Narodna skupščina.
Nadaljevanje razprave o taksah. — Zemljoradniki zapustili
skupščino.
— Beograd, 6. oktbra. (Izv.) Na
včerajšnji seji narodne skupščine se je nadaljevala razprava o zakonu o taksah brez večjega zanimanja. Pred prihodom na dnevni red je minister za javna dela Nikola Uzunovič odgovoril na vprašanje posL Mate Popoviča glede dovršit-vo ceste Vlasenica Bulatovac v Bosni ter je izjavil, da je kredit v to svrho določen v proračunu za 1. 1923-24 v višini 875.000 dinarjev. Obenem je naročil gradbeni sekciji v Sarajevu, da pripravi vse potrebno za zgradbo ceste. Posl. Popovlć se je z odgovorom zadovoljil.
Nato se je prioela razprava o taksah. Prvi je govoril posl. P u š e n j a k, ki je v daljšem govoru napadal zakonski načrt, češ da se prebivalstvo bolj obremenjuje, kakor pa more prenašati
in da se zapostavlja Slovenija. Proti Je govoril tudi musliman Cthin Kulab-d 1 č, na kar je zemljoradnik Voja L a -zić kriakoval zakonski načrt, ostro napadal vlado in slednjič izjavil v imenu zemljoradničke~a kluba, da no morejo zemijoVadiO.i po težkih posrednih ln neposrednih davkih, ki Jih \m.i prenašati kmečko prebivalstvo, prevzeti odgovornost za novi zakon o taksah, vs!ed česar zapuščajo v znak protesta sejo.
Zemljoradniki so nato odšli v skupščinske dvorane. Posl. P u c e l j je ostal na seji, kar se tolmači, da Še ni definitivno vstopil v zemljora driski klub, dasi so z njim popolnoma strinja.
Se a se je nato zaključila ter napovedala prihodnja za jutri ob 9. z tsum dnevnim redom.
■ I
Zveze demokratov z radikali. — Prihod Radić cvili poslancev v Beograd. Nezadovoljnost Nemcev.  Stališče zemljora drn kov.
—k
Razgled pc slovanskem svsfu.
— Jullbei rektorja Kariere univerzo v Pragi. V četrtek ie ves češkoslovaški znanstveni svet osebno In potom tiska eratuli-ral enemu najzaslužnejših in najbolj priljubljenih mož, prof. Fran t i šk ti P a-strneku, k njegov! 70-letnici. F. Pastr-nek, sedaj rektor praška Karlove univerze, je za ČeSkcslovašk! nared to, kar Je bil za nas Jugoslovene Vatroslav Jagič. Mož izrednih sposobnosti, neumornega dela in velike ljubezni do ožje domovine in Slovan-stva sploh, pones narodu, ki ga je redil. Kot predsednik in Član mnogih znanstvenih ln kulturnih institucij si je pridobil Pastr-nek nevenljivih zaslug. Kako plcdcvito je njegovo nad 50-letno delovanje, dokazuje dejstvo«« da Je spisal do 200 večjih aH manjših znanstvenih deL Temeljna smernica njegovega znanstvenega udejstvovanja je široka slovanska filozofija, enotnost In rav-nomernost v študijah vsega slovanskega sveta. Med največje njegove zasluge spada to, da je prenesel Studiranje slovanske filHogif* Po vzorcu svojih dunajskih učiteljev Miklošiča J-iflca z Dunaja v Prago in da je tu obnovil veliko slavistično tradicijo, ki je nastala v času Šafafika In Dobrovskega. Med najvažnejša znanstvena dela tega zaslužnega učenjaka spada »Zgodovina slovanskih apostolov Cirila In Me-todac in »Supplement — Band k Jagičeve-mu arhlvuc, ki je cbSirna In zelo bogata biografija slovanske filologij. Kot tretje važno delo Pastrneka Je treba omeniti Še Di-alektologija, knjigo o slovaških narečjih. Kot predsednik filološkega oddelka Češke akademije je nstanovil In več let osebno vodil veliko znanstveno podjetje — pripravljalno delo za bodoči Thesaurus (popolni slovar) češkega jezika. Ne glede na visoko starost pa je sivolasi znanstvenik še vedno 511 !n zdrav. NebroJ Študentov Je pod nierovim spretnim In smotrenlm vodstvom dovršilo visokošolske študije in kot zreli, možje na vseh poljih Javnega življenji se z veseljem snomirlnjo svojega dobrega učitelja prof. pastrneka In mu žele od vsega srca še mnoga leta.
— Beograd, 6. oktobra. (Izv.) Politični položaj se zadnje dni ni nič spremenil. V skupščini se niso zgodili nobeni važni dogodki, ki bi mogli vplivati nanj. Večje zanimanje ie vzbudilo dejstvo, da so zemljoradniki zapustili skupščino. Pričakuje sc. da bo potekla razprava o taksah popolnoma normalno, če tudi so morebiti zavleče.
— Beograd, 6. oktobra. (Izv.) E^e-mokratski klub jo včeraj popoldne razpravljal c- splošnem političnem položaju ter bo imel tudi danes sejo, na kareri bo razpravljal o jutrišnji seji glavnega strankinega odbora. Demokrati se šo niso odločili, ali naj bi po vzgleda zem-ljoradnikov zapustili skupščino. Glede vesti o prihodu Radičevih poslancev v Beograd izjavljajo demokratski poslanci .da bi se to moralo zgoditi že mnogo prej in da nalaga politika, ki jo vodi radikalna vlada, opoziciji d Iži st, da nastopa proti njej enotno. Abstinenčna politika Radića je škodljiva njemu samemu. RndiČevi poslanci pošiljajo svojega voditelja v inozemstvo proti sedanjemu režimu, ki ga pa naravnost podpirajo s svojo abstinenco.
— Beograd, 6. oktobra. (Izv.) Klerikalcem in muslimanom je mnoso ležeče na tem. da odidejo Čim prej v svoj;: volilne okraje, z rzirom na to ne bodo za razpravo o taksah določili večjega Števila govornikov. Klerikalci in muslimani se Še niso odločili, ali se naj absti-niraio iz parlamenta In aH se nai udeležujejo še nadalje razprave o zakonu o taksah. Zanimivo je, da izjavljajo oboji, da dosedaj Še ničesar ne vedo pozitivnega glede prihoda Radičevih poslancev v Beograd in da imajo o tem obvestila samo od zastopnikov tiska.
— Beograd, 6. oktobra. (Izv > Poslane! nemškega khiba niso polnoštevil-no zastopani v parlament*?, vendar pa
sc moro po njihovem razpoloženju sklo-pati, da niso navdušeni za podpiranja sedanje vlade. Zaradi odklonitve predloga posl. Teubla v sekciji zakonodajnega odbora o srednjih šolah, je moj;i> če, da Nemci prestopijo v opozicijo.
— Beograd, 6. oktobra. (Izv.) Zem-lioradniški klub je imel po se;i parlamenta sejo. na kateri je sklenil da so konča razprava o zakonu o taksah in da bo med tem časom reševal svo>a strankarska vprašanja Zemljoradniki so sklenili, da so ne vrnejo v parlament do 20. t. m. Po svoji seji so zemljoradnik! konferiraii z demokrati gledo na-daljnega postopanja opozicija ter se pri tem opravičili, da so akcijo abstinenc* izvršili na svojo roko, kar je zlasti v demokratskem klubu Izzvalo nezadovoljstvo. Na seji demokratskega kluba se je razpravi a'o o tej zadevi ter Izjavljalo demokrati, da bi bržkone storili isto kakor zemljorf.dnikl. kar bi imelo večji vtisk. Ljuba Pnvidovič je obvesiil svoj klub tudi o svojem razgovoru z ur. Korošcem glede naJaPne akcije opozicijskega bloka. Demokrat jo presojajo vesti o prihodu Radičevih poslancev V Beograd s pcslin'r.incm. Za slnSaJ, c'a bi prišli Radičevi poslanci v Beograd, nastaja vprašanje, kako bi se naj /bog he:ercgcnostl v opoziciji sestavila novn vlada, ako bi se sedan*a vrgla. C. demoltratskega poslanca Arsrća je sklenil demokratski klub, da ga pismeno pozove, raj se Izlavi, ali ostane še nadalje č1nn demokratskega kluba ali no.
— Beograd, 6. oktobra. (Izv.) Po predhodni konferenci dr. Korošca z Ljubo Davidovičem o političnem položaju so sklenili klerikalci, da odpošljejo v Zagreb posl. dr. Korošca In Zcbota, da se informirata o mnenju Radičevih poslancev glede prihoda v Baograd.
Belko vprašanje pred rešitvijo.
Sestanek v Benetkah. — Ker Italija spoštuje pogodbe.
m- Beograd. 6. oktobra. (Irv.) Po rr.z- . rešeno ter je dodal, da *e rodi reško Vpl n!h vesteh Je pričakovati v najkrajšem ča- I sanje rnha:a na dobrem potu do rešitve*
su razčlščenja spornih vprašanj glede Reke med nami In Italijo.
— Rim, 5. oktobra. (Trv.) V političnih krogih se trdi, da je že določen dan za sestanek P??iča fn Massollatja. Sestanek bi se Imel vršiti v najkragem Času, vendsr pa se dan sestanka drži še v tajnosti. Kot mesto sestanka se z veliko verjetnostjo omenjajo Benetke. O programu tega sestanka se vrše sedaj pogajanja med Rimom in Beogradom.
— Pariz, 5. oktobra (Izv.) »Echo de Parlsc objavlja razgovor svojega rimskoga dopisnika z Mussolimjem, ki je \zr?.z\\
Izjavil je, da pričakuje, da se bodo direkt* na -podajanja s Pašićem kmnlu nadaljevala. V reškem vprašanju nI potrebna nobena tuja intervencija ali posredovanje,   ker bi se s tem pogajanja samo otežlcoctla in podaljšala. General Giardino Je bi! poslan na Reko, da omogoči vladi v danem trenutku Izvršiti vsak cdlok, naj si bo katerekoli w-ste. Kot primer, kako spoitujo ItafHa skle-I nfene pogori, jo .V.iissollnl naglnšaf, da J* 1 G'ollttl v svrho Izvršitve rapallsko pogod-i be BOSnU vojsko na Reko prot! D'Anmr?»-| zlju. Tako Je tudi sedaj bilo potrebna, da prevzame  genral  CHardmo upravo Reke, da se omogoči gospodarska povzdiga tega
Spominjajte se Jrie. m. Cirila in Metoda"!
svoje zadovoljstvo, da je grško vprašanje • mesta.
Kriza nove nemške vlade. *
Nem?.k! "0?.::!ame*anzem mrtev. — Podajanja o sestavi Široke koalicije. — Vse dosedanje koalicijske stranke složne.
— Bertfn. 5. oktobra. (K.) »Deutsche alltJemeinc Zeitung* piše o položaju: Nem* ški parlsmentarizem je mrtev. Kasfele so posledice, ki so že spočetka ležale v njem. Njegova nesreče fe bi!,% da ni nastal v svobodni državi. V Nemčiji je bi! pr.rfpmeni »na ftv ob odneiIt parlament na f svobod ne i Se države na svetu*, v resnici te kn.ma sesnlka sovražnika nrse države. To /a bih njegova historična naloga: na nji se fe sedaj zrušil. To, kar prida 2n niim, bo neka) novelo.
•— Berlin. 5. clctobra. (Wolff.) Demo* kratska frakcija je sklenila, da se obrne na prezidenta in državrega karscelarja t nujno zahtevo, nai Se enkrat poskusita sestaviti Široko koalicijo, sicer fra^-cila ne bo mo0la zavpati in podrivati anclilihega kabineta.
— fterlin. 5. okfr»f»ra. (K.) »VoTwSrta« nI3e, da imelo nač^lstvo «ncfia!nnr?-rr>o, krntsVe d-?a vr.^»horske f^-cfje ojvldan nrjn, p« Vateri je ra^rnvliain o r^Htičnl sltvaHjf. T*r» rrfevfitn fT^rm^nna M finem ie tr»H?o goo*ln«*a eenrri In rlrmoVrn^v brin sklrnlfMio. da frt*kcifa račne x dr^m^nfm kanrr?r»rjem rtrpni/tnin o vr>r>sftr\'ifvt Uroke koalicije. nHc-mrtniia« na noro^a. <?a ho center podr>i-al vsnVo nkciio, ki hi Sla za tem, da se čim prei sestavi snnsobna vfada na Široki pertcmenfrrni pedhci.
— Berlin. 5. oktobra. fK.> »/felt« poro* ca. da je frakcija nemške ljudske stranke sklicala sejo, na ltflteri_soJo_v navzočnosti
He rmanna MGTJera ugotovilo, da so podani vsi predpogoji ra skupen nastop vseh dose* danjih koalicijskih strank. S tem je nočeh no reSeno vprašanje povratka k Široki ko* cliciji.
— Berlin. 5 oktobra. (TU O vceraJSnjik pogaianiih jjl?d- preesnove Stresemanr.r v y ga kabineta dodstno poročalo, da obdrži dr. Fuchs ministrstvo za zasedeno oremlio. Poštni in hrroiavni resor nrevTnme HenHcH, ki pa ne Ho minister, temveč državni tajnik ali generalni ravnatelj. Ministrstvo pravdo ostane nezasedeno in jo bo vodil dosedanji državni tajnik JoeL
Srresemann so Jo vcernj obrnil na dose* danie<?a norranie?a ministra SoIJmanna • nroSrno, naj obdrži svoj resor. SoHiaM dcmol-ratje pa vztrajajo na staljen, d« ne norelo vston?tf v nameravani VaMnet. T'Mj g-ner*1ni ravnatelj Kmnnovih t^varen Mi« hotne m^r*inii poslanik t Z^dinjenih d^ Savan Wledft1dt sta se obrt*vli*T« prevari £nsr»o<!sr*Vo Ui finančno m?n'*ti-**vn. |T*r ie strvgHia t«ko ranl^trna. je n*M*tv« d-« mok"*tske strsnW telrftfll a^H znova no# sVtisffn sestaviti Uroke koaHcfl«, T-di *nri# ialni d^mokratje so včcml izjavili, da so prlnravlUni snreieti nrrd1^" demokratov glede psdalmiih p^ea'-tni. .Vdaj stoje d"* mokrati, so'M'^ni d-mokratie in center or?» ločno na stališču, dn je treha na tej pod* la<»l serarlraH koalicijo, kajti v nasprotnem slučaju jo reiitsT krizo nemogoča.
I   < I \ t
Oir.obra iyi3.
Stran 3.
Vesti iz Italije.
Ugibanja   glede reškega vprašanja. — Zapisnik k razdelitvi l ■ tro-ogrskega trgovskega brodovja. — Moč fašistoske milice. — O poskusu prodaje orožja v Jugoslavijo. — Izbris nekaterih davščin za Istro. — Novi trgovski stiki z Rusijo.
Rim. 5. oktobra. (Izv.)  Listi pridno « - j Jo  ćianke  Juiroslovenskih  listov o !   n vp-a^anju. Z zadovoljstvom beleži-';i   se  vrSe pocajanja    sedaj d:rekrno obema   vladama,   pričakuj^,   da pro-r>e» tej pod sigurno italijanske zahteve. Javnost sodi. da Je Mussoiini    oni mož, ki ^r<-onila    Jug slovensko   vlado, da se ima re*ko   vprašanje reSiti edino lo na Italijanskemu temelju. V pogovoru z zastopnikom 'ista »L* Echo de Pariš« je povedal Musso-llnl,   da se nahaja rešitev re5lcga vptaSa ■ fa na dobri   poti In da prične te dni s Pa-ilJcm  tozadevne  pogovore.  Zunanja intervencija bi  stvar samo zavlekla.     Sicer pa imajo najbrž prav oni, ki trde. da se bo re-iV\ problem  vleke! še nadalje in bo reien Sele takrat, kadar si Italija administrativno Rrko popolnoma podvrže. Italija hoče Imeti gorenji  Jadran tako urejen, da je v njem zj»si7urana bodočnost Benetk in da v dru--    i 'jo vrsto stopita Trst In Roka. Tak razum.  k*kor ga  hoče    Jugns'av'Jn, b» PeVo dvfjmil Iz to pooVcIcrto vrste, nI? to Je t    ns^profjn z Mus^ollrtljevlml    načrti za o-orcnjl Jadran. Zato pa je problem tako te-in se bo gotovo vsa zadeva vlekla 5e nad^Tgo  br*z dvom* ne v korist Re^el
— Plm. 5. oktobra. Hrv.) Včeraj sta predpisala Mirssolmi in Antonlcvić dodatni rn^i^nik k sporazumu v Parizu 7. novembra 1020 glede razdelitve avstro - ogrskega tr-rovskega brodovja.
— Rim, 5. oktobra. (Izv.) Mussclin* je v pogovoru z odposlancem lista >L' Eclio d? Pariš« naglaSal. da fa$istov<ka milica šteje danes 300.000 mo* In jo je mogoče ojaciti nemudoma na £00.000, kolikor je mi-litariziranih članov. Stranka Šteje 2 milijona pristašev, delavcev je en milijon učlanjenih.
— Trst, 5. oktobra. (Izv.) Poslanec Oi-unta Je Interpeliral svojčas radi poskusa, prodajati orožje v Jugoslavijo. Notranji minister mu je sedaj poslal odgovor, ki pravi, da so res hoteli nekateri italijanski državljani prodati orožje v Jugoslavijo, ali vlada je to takoj preprečila.
— Pula. 5. oktobra. (Izv.) V seji generalnega ravnateljstva za direktne davke v Rimn. katere so se udeležili zastopnik! Istre, se Je skkmilo izbrisati davSčine na zemljišča in zgradbe, dolžne Avstriji do 4. novembra 1918. Ta izbris obsega evakuirano zono, ostali del Istre pa le v posebnih slučajih.
— Rim, 5. rkfnbra. (Tzv.) Mus<*olinI Je sprejel trsrovca Gevazzija in Marinnttiia ki sta se udeležila velikega sejma v Moskvi in prinesla s seboj najbolj Je * vtiske ter priporočilo za vstvaritev tesnih trgovskih stikov z l?us!Jo r°s*bno za južni del. Italijansko blago, stroji motorji, avtomobili tekstilne stvari Je vzbujalo sploSno pozornost Ln preskrbela se le najširi r^Vnma.
Pred novimi v^ltvsnii.
fvOVF VOLITVE SPOMLADI?. — RADIKALI RAČUNA IO NA 170 MANDATOV.
_ Roogrnd. 6. oktobra. (Trv.) V politiko fb krogih so vedno več govori o novih volitvah, ki naj bi se vršile £e spomladi. Padlkalci so uvideli da no morejo nadaljevati svojega deta v par-'^cnfu samo s pomočjo Turkov In ^emcev, ki stavfja'o vedno novo zahteve za sodelovanje. Razen tega se po-tflvlia bojazen zaradi prihoda RadiČevlh pitancev v Beograd, s pomočjo katerih bi se mogla vreči vlada. Končno upaio rndfkalci. da bi pri novih volitvah mogli dobiti večino najmanj 170 poslancev, s pomočjo katerih b! mogli vladati samostojno po ustavi najmanj 4 leta.
SredniRŠcIski zakon.
v*h{eve Nemcev odklonjene. — Razprava v sekcij', zakonodajnega odbora končana.
— Beograd, 6. oktobra. (Izv.) Na današnji seji sekcije zakonodajnega odbora za zakon o srednjih šolah je bila dovršena rnzprava o tem zakonu, ki bo soda! predložen plenumu zakonodajnega odbora. Polaganje zrelostnega Izpita na srednUh šolah le bilo sprejeto, kakor ie predlagalo ministrstvo za prosveto. Zastopnik Nemcev posl. Josip Teubel Je na razpravi stavil predlog, ki se glasi:
»V novih krajih pripada del ljudstva rudi narodnim manjšinam. Poleg že obstoječih šol se bodo otvarjale tudi nove samostojne državne srednie šole z učnim jezikom posamnlh narodnih manfšin. ki se bodo ozirale tudi na kulturne potrebe narodnih manlSln. Učitelji bodo lz narodnih manjšin, če ne bo dovolj teh. se bodo nastavile osebe, ki bodo popolnoma obvladale jezik narodne manjšine, poleg tega pa tudi Imele ^ozumevanie za kulturne potrebe manjšin pri vzgoji mladine.€
Poslanca dr. Šečerov In Suš-n I k sta zahtevala od ministra za prosveto. nai se Izjavi, ali se vlada strinja s tem predlogom. Minister za prosveto Trifunovič je izjavil, da |e vlada proti tej 7^itev! Nemcev, na kar le sek-rHa nemški predlog odklonila. S tem je sHo delo sekcije o zakonu o srednjih Snlah dovršeno.
SESTANEK MALE A NT ANTE V BEOGRADU.
— Beograd, 6. oktobra, (Izv.) Na brzojavno čestitko zunanjega ministra h\ Nlnciča k Izvolitvi v svet Društva narodov je Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš odgovoril: »Njegovi eksceleiid zunanjemu ministru dr. Nin-R€ul Zahvaljujoč se Vam za Vaše prisrčne čestitke mi je mnogo na tem, da *e Vam še enkrat zahvalim za Vašo vdano lojalno In prijateljsko sodelovanje, kakor tudi za sodelovanje Vaše de-!-gacije v ženevi v skupno korist kra-I evine SHS In Češkoslovaške republike ki se je v okviru Male antante pokazala na polja mednarodne politike. Ta uspeh je za nas nov razlog, da nadaljujmo z našo skupno polltflco iskrenega nriiateljstva in uspešnega dela. Dr. Beneš.«
— Beograd, 6. oktobra. (Izv.) Po iz-ivah Češkoslovaškega poslaništva v Beogradu In po poročila Usta »Cesko Qlovo«, ki ima dobre zveze z dr. Bene-*~m. bo v kratkem došlo do novoga ostanka Male antante, ki s* bo vrifl v ^eotfradiL V to svrho vrši naša vlada *e potrebne priprave. V imenu Romunija se udeleži sestanka ztmenfl minister D u ca, v imena CeikeelovaSke p* dr. Benel,
SEJA MINISTRSKEGA SVETA.
— Beosrrad, 6. okt. (Tzv.) Včeraj popoldne 5« je vršila seja mfnf«trsYe,?a sveta, kf je trajnla od 17. do 21. se; se le jrovorrio o vprašanhi nmftnie hi notrnnle polftfke ilastl o dcln narodne sknp??me m o polofaju vlade napram oposlcl?!. Po seji so bili vsi ministri napram iastf*pnfkom trska zelo rezervirani v svojih odjrovorih. Vlada }e sklenfla, da se pri dobavah račun reparacij obrani dosedanje Srazmerle med zlato marko rn dinarjem 1:9, s čemer Je bfl odklonjen predlojr flntrnčnejra ministra, da se račima rlata marka po 25 din. Ministrski svrt Je cVočU komite ministrov za razvrstitev nradnfkov v kategorije v smlsfn noveira trradnfJkefa zakona. V ta odbor »o bfll irvoljerrf ministri dr. Nmko Peric. Marko THfVovIČ. dr. Slavko MHe-tltf h dr Mflan Sraklč. Na predlojr ministra za tocllalne politiko so bfl! določeni trije deleratJ za mednarodno konference dela v Oenovl ta sicer oradnlk ministrstva za socijalno politiko, zastopnik delavcev m sastopm"k delodajalcev. Nato so se reševala va£na re*r>rtna vpr^šTnja.
K^ST PT?KSTOT.ON4ST FO-NIKA IN POROKA PRINCA PAVLA.
— Beoirrad, 6. oktobra (Trv.) Definitivno Je določeno, da se vrši krst prestolonaslednik« 20. trn. Krst se bo Izvršil na svečan način v saborni cerkvi ter je za kuma določen druži sin anirleiTkera kralla vojvoda Yorški s soprojro. Krst bo Izvršil patrijarh Dlmrrrlje ob asistenc* dvorne-pra župnika. Svečanosti bosta pT'son'vova-la kralj Aleksander In kraljica Marija, romunski kralj In kraljica, romunski prestolonaslednik s soprojro, ni Incesa lleana hj orme Nikola. Udeleži se jo tudi ves diplomatski zbor, vlada, prodsednišrvo narodne skupščine In poslanci. Krst se bo Izvršil ob 12.. ob 1. popoldne pa bo na dvom svečan obed. ki se tra udeleže kralj In kral^ca, vsi član! nsše In romnnske kraljeve družico, drplomatsVI zastopniki, vlada, zastopstvo narodne skupščine, ln nače'^fkl poslansVfti klubov. Zvečer se bo vtšTJ svečan koncert.
— Beograd, 6. oktobra (Izv.) Naslednji d?n po krstu prestolonaslednika se bo IrvrSHa poroka prmca Psvla z zrško prin-cesinjo Olfo. Svadba se bo vršila v ožjem krojni rodbine prmca Pavla pri njejovem očeta knern Arzenu ter se Je udeleže s.;mo čfanl naše In romunske kraljeve družine.
— Beograd, o oktobra (Izv.) Kakor se doznava, bo povodom krsta prestolona-slednlVa pomflosčenih rrmozo oseb za dejanja, ki jih ni osebovaj arrmestijski nkaz od 6. septembra povodom rojstva presto-lonaslednOca.
KONVENCIJA Z AVSTRIJO.
— Beojrrad. 6. oktobra. (Izv.) Na zahtevo zunanjega mmistrstva je pred-sednlštvo narodne skuošč'ne pozvalo odbor za konvencije z Avstrijo, naj čim prej prične poslovati ker je čas omejen. Včeraj se je odbor konstituiral ter je bil za predsednika Izvoljen Marko Ojurlčtč, za podpredsednika Mita Dlml-trijevič, za tajnika pa Mada Andrič. Odbor bo dane« nadaljeval delo.
— Beosrrad. 6. oktobra. (Izv.) Avstrijski odpravnik poslov Pochlnger je včeraj dopoldne posetil zunan:ega ministra dr. Nlnčiča. da se Informira o stanju konvencij z Avstrijo, ki so bHe sklenjene za bivanja dr. Sefpta v Beogradu. Avstrijski odpravnik je naglašal, da je rok za ratifikacijo teh konvencij omejen. Dr. Nlnčlč je odgovoril, da se to vprašanje še ni moglo rešiti, ker so bfti parlamentarni odbori preveč zaposleni vendar m se bo pospešila rešitev. BOLEZEN   CESlCOSLOVASlCEOA MEH.
8TRŠKEGA PREDSEDNIKA.
— Praga, 6. oktobra Oav.) Radi bolečin* mtnferrsfctga frtdecdafka j« vesta'a potreba, da se ura določi animstrfk. Za atja-Srovesa —B—tsdfa ft  w4»*mo 4cloe«a fi-
Gospod
Narodna banki in kontingent nevosnio.
V številkah 21S in 221 »Slovenskega Naroda« sen ".spisal nek a i splošnih pripomb k članku, ki ga je priobčil Dušo n Uzelac v »Novem životu« pod na-slovom »Vprašanje povišanja k^rtijrun-ta novčanic Narodne banke«, kateri članek je bil povzel »Slov. Narod« v svoji Številki od 19. pr. m. Obljubil sem, da s* hočem pečati s tem perečim vprašanjem ter podati dotika moja miŠTenja z ozirom na n?.Š3 valu-tame razmere ter na našo valutno politiko. Jedro omenjenega članka Dušana Uznica se da precizirati s temi tremi knnstataciiarr.i: 1. kontingent novčanic naše »Narodne banke« oziroma kontingent določen za našo trgovino in Industrijo ne odgovarja njunim potrebam ter se morat?, primerno povijati; 2. inflacijo novčanic niso provzročili produktivni krediti, podeljeni nrši trgovini in industriji temveč neproduktivni krediti podeljeni državi v znesku AH milijard dinarjev; 3. merouajni činitelji morali bi se bolj živo zanimati za vprašanje kontingenta bančnih novčanic, da bi se zakonskim potom dosegla sprememba odredbe v zakonu o »Narodni banki« glede današnjega kontingenta.
Za danes se hočem pečati le s prvo konstatacijo    Dušana Uzelca ter podpreti njeno opravičenost s konkretnimi podatki. Da količina novčanic v obtoku v naši zemlji ne odgovarja ne-ls potrebam naše trgovine in Industrije pose-be, ampak tudi ne potrebam vsega našega gospodarstva sploh. Izhaja že ix samega   primerjanja   količine obtoka novčanic bivše kraljevine Srbije koncem leta 1913 (torej pred vojno) z današnjo količino obtoka novčanic v naši državi Po bilanci bivše orivilegova-ne »Narodne banke kraljevine Srbije« za leto 1913 znaSal jo obtok novčanic dne 31. decembra 19I& leta 120.331.735 Diru Po današnjem kurzu dinarja (pri* bllžno 16.30 švic. cent) bi to odgovarjalo obtokn od 1.933307.000 Din, Naša država ima trikratno število prebivalcev v primeri s predvojno Srbijo. Cene vseh potrebščin so se po vojni povprečno zvišale ne le pri nas, ampak sploh na svetu, brez obzira na ob rez vred ne-nje dotičnih valut, torej ako se vzame za podlago predvojno zlato valuto, za nafmanj  5T%.   Z   drugimi besedami vrednost zlata in dosledno njega kuona moč se je znižala za eno tretjino. Če se kombinira 3krat večje število prebivalstva s 50% povišanjem cen, se pride do zaključka da bi moral znašati obtok novčanic v   naši drča vi 4>>krat 1.033.307 000 Din. torej okoli 8700 milijonov Din. Pri tem je treba še uva-ževatl da je znašal državni dolg predvojne Srbije   leta    1913 pri »Narodni banki« okroglo 70 milijonov dinarjev na vsekupni obtok novčanic od okroglih 120 milijonov Din, torej 58% tega obtoka Na današnji obtok novčanic od okroglo 5S00 milijonov dinarjev pa Imamo 4573 milijonov Din državnega dolga torej 79%. Leta IQI3 je po tem bil udeležen privatni kredit v Sri'ji na sve-ukupnem obtoku novčanic z 42%. dane, pa v naši državi samo z 21%. Razen tega Je pomisliti, da je bila predvojna Srbija eminentno   agrarna   država ki razmemo nI potrebovala toliko novčanic kolikor jih potrebuje naša država v kateri se bujno razvija industrija in trgovina in kateri se mora dosledno dati na razpolaganja večje količine nov-čpnic. Do istega zaključka se prida, ako se primerja obtok novčanic pri nas z obtokom n^včsnic v Italiji, Avstriji in CcSkoeiovaškl, s katerimi državami stojimo v prvi vrsti v trgovinski zvezi. V Italiji znaša obtok nov." *nic okoli 13 milijard lir na 40 milijonov prebivalcev, kar odgovarja po današnjem kurzu 52 milijardam Din. Na vsakega prebivalca pride torej v Italiji povprečno 1300 Din. V Avstriji znaša obtok novčanic 5.745 milijard Ka na 6 milijonov prebivalcev.   To   odgovarja po današnjem kurzu 7.ISO milijonom Din, torej povprečno 1196 Din na prebivalca. V Češkoslovaški znaša obtok novčanic 9000 milijonov Kč,   enako   24.000 milijone* Din. torei povprečno 2000 Din na prebivalca. Pri nas pa pride povprečno okroglo 480 Din na prebivalca! Ako pa primerjamo privatne kredite, k! jfh uživajo italijanski in češkoslovaški državljani pri njih emisijskih bankah s privatnimi krediti ki jih ušiva jo naši državljani pri Narodni banki pridem a do tahle rezultatov. V Italiji analajo ti kradi« okoli 4000 milijonov Ur s 13.400 milijonov   dinarjev,   povprečno torei 460 Din na prebivaka V Čalkoalovaiki znašajo   okroglo 2000 milijonov Kč =r 54.000 milijonov dinarjar, t j. 450 Din na prebivalca; pri nas pa 1500 milijonov Din,   povprečno torej 12S dinarjev na prebivalca. Iz tega sledi neizb*£*o, da bi se aiorala povišati količina novčanic namenjenffe privamerrra kreditu najmanj na dvakratno vtfoio, torej ne 3000 inittjoaov   sfoarjav,    ravakspni oatoi docJadito   aa   7100 siti i iona v dinarjev,
srsi?
naše mlade razvijajoče se industrij ln trgovine ter ako se neče onemogočiti uspeh izvoza našega bogatega ^ polje-delstvenega bogastva. Ugovarjati bi se utegnilo proti temr»r da bi tako povišanje kontingenta novčanis nala Narodno banke moralo provzrocaM inflacijo dosledno zopetnS padec našo valute, ko se je vednar 5 politiko defadje* ki so vodi v naši driavl v zadnjem času, doseglo zboljšanje, vsaj pa kolikor toliko stabilizacija naša valute. S tem vprašanjem, t. ]. z vprašanjem tnfiacij* ln donacije novčanic se hočatfl pečati v eni prihodnjih števil »Slorcratega Naroda*.
a a a
ProL dr. rn*e f.iter:
0 naši davčni refornl
Cladinevasjc?
Mešani s'st*m hrunl v «ebi ij?t»tw> i evetfclovie. Hoče namreč staliti dvpi-na ] £ORp<x!oma: nb!«krti ln s'dvektit. To pi »s j nemotene, oziroma je neskladje te so da j »družiti le ncr^oolno, le s komprrm'som. ?l?trm bi rs d ^čuva' d:feren-i?ic!.!r d-vkov pO pridobitnih jrran&h, torej po ot>ifekt:h, j ob entra pa saj h! do vbIHvo plfpOMOgal j tadl fbjgktlfsau vr^ikn. cemikl ^kt»- < telj SchSffle v tem smiahi prtporočaL naj se stroge donosni ne po obj«krj 2 apo-Števanjem subjektfiraui momentov pretvorijo v ^specialne dohodnine«, v davJc? cd delnih r^cKn:'n dohodltcr.', tako zvanih p r a rr © n o v aH »p a r c 1 a 1 ov« dohodlcv. Tem« tecret^Vemu postolatti, kakor rečeno, ir! m^žno do zadnjega zsdo-atitL ?cx»r?alna dohodpfr**: lmx p^ ve, da gre za nekxi polovica rs k tri, če smem teko reči. c-ei»ianekega. Davek bod! po eni strani »dohodnin t«, to Je*, za-dcvfcj osebne dohodke, po dregl 5XTin\ p? bodi hkret!: rt?er!a! sbi, to Jo: omchxJ s« zsrolj m doio^co Trsh? d<-th<-«i-bov, t*^te«rnfo€fh lx p <"» e d I n e ^a«# pr>-dabitnrh objektov. Uv«fevaie naj W ta torej i rea-Jcc rvere c-s^bnfh di>bodkov s objekti kot njihovimi viri. Olede kosmatih prejemkov se frfvar th lz koflkof tr>-ITko Izvajati, čfcprav a i niti pri teh vodno lahko določiti otrf pridobRni vir, kamor ap&daio* Med izdatki pa je rr.notisto r»*ebfi2t, ki niso jorpodarsko er^oh v stika 3 aobc-nlm poedhilm objektom ki se praviloma smejo odbiti le od celokupnih osebnih dohodkov. Fem sodijo zlasti obresti *v>soJnf H trlso sfcdDhi privlobit^lm. tenrved osebnim potroJr^m namenom. 2©lo StevUnt so tudi prlrrtsrl. dn «* v obče a* dal vf?4 eolasnrtl. v katere namene W» potabBo kako ro^ojJ'o aH prevzelo kaic* brerre. £e*to pa obiekt na do*o*kev đataata do-aodka vpliva se vre bolj liraiko. Mor* namreč priti celo tako daloč, 'a so niti ne ugotavlja več irK'ivkhitL'rtf, rezo i*j bolj tipični, povprečni dohodek, krico- ga i« moči običajno črpati Iz dotS&tega ooj33aa sil lz dotfčnc pridifcftna kategorijo. Po:.n
Uk delni dohodek seveda pT-l^ia i?« v ^b-jektrvn! donos. S-kr?tka, renogo-?« }o natanko dognati orave »pareb!^« df.tv>o*ka. k^^erfh vsota bi se ročno krila s ceh kupnim osebnim dohodkom. Nr^-adno bo ta vsota vI5'a m od nje se le se končro od-štovajo osebni m v?i d~rzl lada^ki, kJ se ne dajo pospraviti l\ pri kaki posametn! katezoriji, na pr. Izgube m slično. Tako torej pri arpecteJntti davkih na fundirani dohodek redoma n8 tvorijo odmerllna podlage čisti delni dohodki, nego cbJclrnVnl do-nosL, osiroma vsote, ležeče v sred! nad donosom m dohodkom. Ta amajonizem med objektom In snbiaktom koi obema tečajema davčne odmere Izžareva v mnogih odtenkih In varfacHah, kakor se pač v katerem slatina poodartejo snbfeartfvol ali objektivni momenti Čim skrbneje se pri ngotovftvl davčnih fK>dlas gleda sni prve, toliko boQ se bxlo p^-d-a^e b^l^le đahodka. vendar en pri ^p-ccis'tah cavkih aa dosežejo popolnoma skoro tŠkšmr. f^aino vse-obča (globalna) dohodnina laiiko sloni na brezhibno dognanem dohodku, ker se sa-mo pri njej dado enotno pregledati In trva-žc^tl vsi prejemki Iti izdatki. Odmerile
—X Zamenjava avstrw>«rsMh baa-k ovco v nr.§!h državljanov v Zadru. V ?aa-ta-Margherltsfcl kor.vencfil se )e kraljevisMi Italija eavasafa, da b^ aamaajait avstro-r*rske nov^anleo, ki so aabajalo v posesti I Bi drir.vljan-.v naslanjenih v Zadru rn k ob prfltk! samenjave 1. 19M niso bHe »-trnenjene. ^trninm se na nafta samo na <h*iavi|aae. Zato >• fra ionska vtada odre-e^a, da b» m»;rt]a vseki oseba, ki bo v roka, k! se bo slfori! đOraSi mod nafto BI frailjar«^ vi^do zahtevala zamenjavo, dokazati dr5av!!*n«rvo kr^^evtne Srbov, Hr--wa4oY   ki Sl~ver»?cT.    Ako   b-^?o strank«
rvjj aaaaaaSave d>n«.ria potovale «voiixa v Zs?<Iftr. nai dokume.tre vrarr.e^o teboi. />fco so Se aS pi se bo^^ rbr-iia radi za-m#in* aa toA k^nznlat v Zsdni. nrj SoiiH meate pofl^y> kor.Trlaru.
—t Poročilo t Utoega trga. I^a ffrnora Irga v Vojvodin' se pri melem rromerr, o4 aloosar ipremem*V3. rVibliino tako je tudi v LtabUanf Pro<;,"> se naic-irn^-« o<1 kinatov po Din 32S, ern» flfola je r<a radi padca franka, velike ponifdbe v Franciji hi pomanik-rv?  :-torIna rr: nas, .r^.el p-^Pu-
stTa. PrapaUBat ln rtbničaa te plačaj« v salmpti de^^1o Pln f>7S—700, otarv'./.'jfi »n KurVnvee p?. Pla 757- 600.
—g Nevoeadffca bJagorna borza §. ♦.ir^obra Na pro4Taa>lal borzi neoflrajo: r'.1"-$Vi pšenica 1^9 kf, posradba 855, r>> v?-vic v -*"" b j."5^"-- M kr. '»"'?v»a 2f.2 xr'. penrpfalevan^e aS0a s;?«!*rwa Salkk koruza 2 v-f. 245. balka : at'^knu ? rag. 14«), baika nova »i december, juui«-ar, tlval. kasa ponc.-fba zy>, za rama ar 5 v;«z. c?5, za januar-rprl. 5 vrtr.. 240, ra fe-bruar-a?r:!, Ti^a, 30 vaj. 140, za mar so apri! mrpf, kasa, 2 vag. 2oO— 2^2.50 pSa-nf?T»a moka b'<"ka, bi-ta »0« ponudb« f^o, solo »o< pottndba v novi kortizl č\*rsta, v os^Iem nffzprem i*v. '»* n.
—Z ZasrreMka nhgovna borza 5. aa to^rs. Ma prvltjV*r}; borzi pottrajo: rseni-ca 79-SO kg, franko ?ne!j, roba 891, n»še-rini ilavtanskl over. Zagreb pocrads ?^\ re3?r?ri slav. Z^Treb. aašrebika vaga, po* nndba ¥' 3rv korota v storsUi fra akti Vin-kovcl, ponudba 15S, v ItorfSi parit« Vu-?Trr»r. potiwlt>a ,;). Ii arvaa *r«jiJo nr** T^a^rtb poamdba 198, moka basa »r« Krtka postaja, denar robe 5^5. h?/a oo
V2orco, n*at*Jro Zagreb, pcarođba £S7.*o, ^senlčn! otrobi, ^-.trxi araoe Zagreb, po* m-Jba 160.
—g n^grrJslai llaijoiai bo rta E. ofctot-t*. N'2 prr.'inktrj b^rri n->tfr*; >; P?^-Hiv^ 7P Jc&, Z—-t%, frsnVo vrtiron Heogr vi, pn rrsrt. pomzdbm aSOjpiealca 76 ktr 1—2%, lanska f'^.ko vagon Z^mun. prorrrpt po« mtdba 35-r, k .'""■-Ta ra marec rdi atrii^ franko v?gon ii3?oc:rcd. 50I k?se ponudba 265, povprSevt»rr|o 255. slrve garnitur*! franlco vacoa C^Zak zn konec olctobrn, pO* msdb<*. 430. TKnrpr a Sevanj o 40of bafki ovei, reiefcasi, fra*>k,o vajrom T^eo^rrad. pooadS^ yr,.A\ n>vr~a*evaivh* 2*} i franke fkaafco raxoa Tafart&t*, 11 I>(n za Rter, ba| iitl raiataai HM, fnnko vagon Deograj posodba 5oF, povprr sevanje -540. Tendisn« od mta&ta. BHa Je samo ponudba brez nov« ?rcš-rvr,nja.
podlnjre specialnih davkov pa se več aH manj odda'jrjejo od pocflice, ns kateri se pflreja globalna doho-:'nina. V tem nesklad'«, t*-*! teoretska nepopolnost mešanega sistema. Krivo pa hI bPo rrleolatl fi prever»ko aH celo načelno važnost. S" ' alni davki se "f«ndar flobalnl dohodnini dodajajo le kot »korakthre za oni povisek fndrvldualne    gcac>odarake    zmožnoati. ki
lc*i v fnndlranosti dohrdka, Teca momenta evvrritn donodnlna od celokupnega dohodka sama ne more npojtevati, ker ne razlikuje med poedinmti vrstami do-lKx!ka. V toliko, p« tudi semo v toliko naj So krpopolnnjjem spedalH davki. Ž njir»rf se ne mislijo ponovno rb-tm^r-AH e e-1 o k n d n 1 dohodki, ki ao ko* taki povsem točno prlredeti že s n-iobalno 4oaod-nmo. Ne rre tadtsaj za kvantitativno stran dogodka, ampak zs k v a 111 a t i v-n o, tcaJror se tzrala v njegovi fendirano-sti ai< a^anejraeostl. Z*ro smatram kot aa<ukK» napain» Vode?rvdcv« )rct?atri»icc«-Je, da avofe eofckKis vete aa 4oawiafwJd predpis m a tsm poareeao aa eeece ee4o-kurme^a dc^r^ka.
Metani Ie se crme*»/e»o >k?rVk-
OTrao« atilogo pocebno prrpravna, vsekakor boii net^ praski, ari jo skvia refiđ po enovleo *s*~ovaai«ni inoviiiakem ćnrka. Z U-iaa pa is antteso W*e, če 9« sp;or. re moftto dc-ecčl oao podrobao croa<±2ciK> tudi med poeifsriml vrstami fuax!2zaaea^i dohodka, kakrS«<o atofotiajala samostojni speclalai d;rvj ne pesemer»j kategartie. V tem /C v«lika prednost avetrl)akefc tu oarsk^jra  shrtema naeprorl prHskemu.
(Daijc pcCbe4Biia.)
JuBjska krajina.
Protast proti r»?ta!f:ančcvanja Ijudi^ Solo.
Juroslovens^i poslane! dr. "VVnfarj, dr. Pod gornik, dr. SUnnger, šček in Lavnnčič so rrvlatt rnints trškemu orcd»edniku in naučnemn ministni errako se gfnsecl brzojavki nastopno vsebine: doMI GprpvItcIJ Jnltjsko Bo-r*e^?^ ?zv??ia, kal^or pravi, fz svojo Ird-c?J^tivo^ za lEnt/?, kT^ere ob^skojolo sTr> vansk? orroc?, ffofočbo reforrne gledo ?r> k?*n^no l^'.'l^rVc?:- očnojra VazT^o, Pod.p4??ril poitfp.nd d v Igo jo tr^crrrv?ri &t<J« rar^fce>?ra prco?va»5tva sr'^ren proroai proti oni določbi rn n5e^.l frvedbl, ki sta nasprotni remel'n! pedagH»kl z-ihte vi fei n"^r*ofe!inl imravr.! pravic!, kor Jo t*rB< edino r^ronnc vajrofno tn te-
ohraŽavalno jerodrtro. Podpiran! rsite-va*o >4ahoJ£rd! pretHc sramotno procl-krA^nr.o trovotar$c. — Poslanci so ra-d?ijc priglasili rntarpelactk> na vlado gleda njene politiko proti sl^vanskerrm prcb-valstvu, posebrto v Solskfli rarJnV vah. Odredba za uvedbo WaBjanaU3ni kot učnega jezika žo v prvem razredu Je bres pravno podlago, ker novi §"h=Vi načrt še ni potrjen tn uiakonjen. Poslanec dr. VVlIfan je bi! pri lolsksm skrbnika v Trstu, kateri mu je v obraz povedal, da >e irdrd naredbo nvecfbo hari.^fa.V^ga nončf»ega Jezika v sio v enak^ Joto no svoii lastrJ vc<l, cen da ea iskr, o'agiđ izvajanje novega foferkssa gftgor.fi, ki ga ie Izdelal naučni mtofstej* Oantfla. Dostavljamo tti, da na Tirolska n\r.o poitalljančili prvsfa Rta>* reda n»-im8ka ljudske fcola, amrv^C ao odffo^iii orvrvritev prvih razredov *a r^dolo5«n {as menda zato, da se pokaže, kako se obnese itaiijansko aaskstva v Julijski krajšal.
— Ccfiisc od^-ird^a dr. Brcfti^i Ig Trsta. Prhi!;ea va!»?d razmer, su j* orna« seffl odvetnik dr. Drn?ić to Trsta ▼ Za-arefc. Dr. Bmi55i /e bij prad roiuo po-slr.n*c v ^trs^c« d«ff<inem s? aru. Teko« voi?ie si ;e stekel sasLiga jo lo m slovaflFr.i, niarva-t tudi za itairjemakl sllvali Primorja in marsikoga rei*i vela!" Take «e krči ftavUo dobrih narodnih eVaveev v JaHJtld kralini. Tasti sradTrJI *a!j t Idriji eU odpravljeni
V vestaa !» Italije tmo včeraj povedali, aa se i« v saj< aoravne komiaile M Furlaniio veslo aa znanjt dovolenje slo'vsmske^ tečaja nižina 1akni<i!cga zavoda v Vidma. 5 terw Js odrjravliena raaaw *a gten^^U v Idrll in dovoljuje
stran. 4.
»SCOVENSK1   NAROD« dne 7. ORtoora 191*5.
£oll v Vidmu. Tja naj bi hodili slovenski srednješolci. V tečaju bo seveda Vse italijansko! Tako se za osnovno šolo ubija srednja šola, in Slovenci v kratkem ne bodo imeli nobne svoje lole Sreči
— »Dijaška Matica* Pred kratkim
le je vršil v Trstu prvi redni občni 2bor »Dijaške Matice« pod vodstvom predsednika dr. Ferluge. Povdarjalo se je, da potrebuje Dijaška Matica za dobro uspevanje prvič razumevanja po-Snena te ustanove s strani našega ljud-atva, drugič gmotna sredstva in-tretjič zaupanje dijakov v svojo lastno moč. Članov je pristopilo 19 ustanovnih in 203 rednih. Dohodki so znašali 7352 lir, izdatkov je bilo 2663. Matica bo mogla gadi pičlih denarnih sredstev le v omejeni meri podpirati dijake. Želeti je, tla bi se pravo umevanje dijaške matice razširilo med ljudstvom, da bi mo-fla lepo uspevati in dobro vršiti svojo fcalogo. .
— Z Goriškega. »GorTšTca Straža« fciše: Potrjena je vest, da uvaja vlada Italijanski učni jezik v prve razrede Slovenskih ljudskih šol. StotisoČl staršev stoje kar zmedeni pred silnim dejstvom, kateremu ne morejo še verjeti. Niti poročila o nasilstvih v Istri o požigih v Trstu niso tako vzbunila ljudske duševnosti kakor ta vest Izvršil se je napad na najsvetejše, na največje hi zadnje, kar ima narod: na njegovo duševno eksistenco.   Narod, ki se ne vzgaja več v svojem jeziku, je prenehal biti narod.    Kako lepo in resnično je rekel Mussolini o svojih rojakih v Dalmaciji: »Kjer je jezik, tam je narod!« Kjer jezika ni, tam ni naroda! To geslo Mussollnljevo je naše geslo. Od nobenega naroda na svetu, torej tudi ne od mladega slovenskega naroda ni mogoče zahtevati, da bi šel prostovoljno na pare. On ima dolžnost, da Se bori z vsomi močmi in uporabi vsa sredstva, ki jih ima na razpolago, da brani svoje Življenje. Slovensko ljudstvo se izkaže trdno in neomajno, kakor dr> fclcj še vedno, ko je branilo svoje največje in najvišje svetinje. — Pred dnevi so nahrulili fašisti poslanca Ščeka w* Gorici,   da naj neha s propagando proti državi. Ako ne neha, mu porinejo parkrat bodalo v hrbet in stvar bo končana. Potem so ga ustavili zopet zvečer in mu pomolili pred obraz italijanski list »La Voce deli Isonzo«, ki je huj-skal proti njemu. Tako slovenski politiki in poslanci niso nikjer  varni pred surovimi fašistovskimi napadi — Težka avtomobilska nesreča se je pripetila na cesti med Bovcem In Kobaridom. V avtolobilu je bilo 11 potnikov. Vozil je v Sv. Lucijo. V bližini Trnovega se je pokvarilo krmilo In avtomobil Je zavil čez rob ceste ter se po strmini prevrgel v Sočo. Drevesa in skale na bregu so nekoliko zavirale prevračajoči se voz in tako se je potnikom posrečilo rešiti si življenje, vendar pa so Vsi več ali inanj ranjeni, nekateri težko. NajopasnejŠe je poškodovan Šofer Stanzer, katerega so odpeljali v bolnico v Čed?d. Avtomobil je seveda ves razbit. — Pred kratkim je prišel neki karabinjer k jamskemu vozniku, ki hna klinče od SBvske jame na Krasti. Karabinjer je šel z nekimi fašisti v jamo in tam so našli za kapnikom dve avstrijski puški Prav nič nista bili zarja-Veli, kar priča, da sta bili le malo časa v jami. Pri številnih obiskih ni nihče znp2zil pušk. Blizu vhoda v Slivsko jamo pa je 22 m globoka luknja, skozi katero so lahko spleza v jamo po vrvi 'Jasno Je, da se je izvršila italijanska hudobija,   hoteča   Škodovati dobremu Imenu »Planinskega društva«, katero jina jamo v oskrbi. Italijani najbrže zasledujejo razpust slovenskega planinskega društva. — Poslovilni večer goriškega dijaštva, ki se je vršil v okrašeni dvorani »Trgovskega doma« v Gorici, je uspel zelo dobro. Na sporedu večera je bilo petje ženskega okteta, ples fdevojk, tri pantomine in Kcmclov duet *Od železne ceste«. Spored je zaključil živahen ples.
— Statlstf&i našega đljaštv^^i-jašfca Matica« je sestavila statistiko dijaštva ne sicer popolno ali vendar tako, da podaja precej jasno sliko o številu našega dijaštva v Šolskem letu 1922-23. Srednješolcev je bilo 1167. Iz Trža* Ške pokrajine je Študiralo v Italiji 81 'dijakov, v inozemstvu 168, skupno 249. Iz furlanske pokrajine v Italiji 451 dijakov (rdrija, Tolmin) V inozemstvu 143, skupno 594. Iz Istre v Italiji 28 'dijakov, v inozemstvu 296, skupno 324. Visokošolcev je bilo 206. Iz tržaške pokrajine jih je študiralo V Italiji 30, V inozemstvu 58, skupno 88. Z Goriškega v Italiji 17, v inozemstvu 48, skupno 65. Iz Tstre je študiralo 560 srednješolcev in 43 visokošolcev. V inozemstvu 607 srednješolcev in 158 visokošolcev.
TTVOU
JEZDEC Ml GLflUE
I. del
4., 5 p 6- In 7. oktobra
" J Politične vesli. " ..
•*? Ljubljanski novinarji In tiskovni zakon. Ljubljanska sekcija Jugosloven-skega Novinarskega Udruženja Je na svojem Članskem sestanku v Ljubljani dne 4 oktobra t. 1. po pretresu načrta zakona o štampi zaključila soglasno, da je projekt tako iz stanovskih kakor iz juridičnih ozirov nepopoln in reakcionaren in zato nesprejemljiv. Ljubljanska sekcija JNU zahteva, da se v smislu svoječasnega sklepa centralne uprave JNU vpokliče v komisijo za zakon o štampi paritetno zastopstvo novinarskih strokovnjakov, ki jih določi centralna uprava JNU, kakor tudi strokovne poznavalce dosedaj v vseh delih naše države veljavnih tiskovnih zakonov in kazenskega prava. Odločno zahteva, da se v zakon unese socijalno - ekonomsko pravo novinarskega stanu, pri čemer naj se ozira na novi češkoslovaški in reformirani avstrijski tiskovni zakon.
= Zbor klerikalnih zaupnikov. Sredi tega meseca sc ima vršiti zbor klerikalnih zaupnikov, ki naj končno* veljavno sklepa o nadaljni politiki in taktiki klerikalnih poslancev v parlamentu. V klerikalnem taboru se borita aacJ sabo dve struji: ena struja je za to, naj se zveza z radičevci poglobi s tem, da se klerikalni poslanci pridni* žijo taktiki Radićeve stranke ter zapu-ste parlament, češ da s tem lahko izzo« vejo akutno državno krizo, ki bo irnela za posledico preureditev države v avto* nomističnem smislu; druga skupina v klerikalni stranki, in ta se zdi, da ima premoč, pa zagovarja oportunisti črto stališče in dokazuje, da bi bilo za kle* rikalno stranko neprimerno boljše, ako bi se docela odcepila od hrvatskega opozicijonalnega bloka ter se skušala sporazumeti z radikali V tem slučaju bi postala gospodar situacije v Slove* niji, kar bi bilo zanjo neprecenljivega pomena. Ljudstvo je, tako pravijo, že čez grlo sito trdega opozicijonalnega kruha in zahteva vedno glasneje, naj poslanci vendar ie enkrat pokažejo, kaj so dosegli v Beogradu na korist svojih volilcev. Zato predlaga ta struja, naj stranka spremeni svojo politiko in krene popolnoma v vladni tabor. Ka* tera izmed teh skupm bo na zboru za* upnikov zmagala, je težko povedati, zdi se, da nobena, in da se bo našla med obema ^kupinama neka srednja pot, to je, da bo »bor dal poslancem zopet na prosto, da si po lastnem pre* vdarku izbero politiko in taktiko, kar pomeni toliko, kakor da bo Jugoslo* venski klub nadaljeval svojo doseda* njo dvorezno politiko: na zunaj bodo klerikalci še nadalje v zvezi z radičevci, za kulisami pa bodo, kakor doslej, pridno delali kravje kupčije z radikali.
= Nadvojvoda Joslo v Monako-vem. Dunajski listi poročajo, da se je 1, oktobra pclja! prejšnji nadvojvoda Josip Habsburški iz Budimpešte preko Dunaja v Monakovo. V njegovem spremstvu je bil tudi policijski svetnik Berzevicrv. Josip Habsburški je imel potne listine izgotovljne na ime grofa Csaky. *>Abend« pravi, da sta pripravila njegovo pof v Monakovo najbrže Albert Apponv in Szmrecsanv. Prvi je vodja legitimistične stranke na Madžarskem. V Monakovem se je mudil pred 14 dnevi In se vrnil v Budimpešto z vojvodo Filipom Koburškim. Ta teden smo poročali po vesteh v italijanskih ll*tih, da se nab?ja na Bavarskem tudi bivša cesarica Zlta, ki pričakuje, da se jej s pretvoritvijo Bavarske v kraljestvo znova otvorijo nade, da bo njen prvorojenec Oton kedaj madžarski kralj, če ne celo tudi avstrijski cesar! OčUna je tu zveza med Žito in onimi Madžari, ki še vedno slepo derejo za habsburškim Imenom.
a O zboru klerikalnih' zaupnikov pr!občuje beogradsko »Vreme« oČivld-no iz klerikalnih krogov samih zanimive informacije. Po teh informacijah se bo vršil zbor klerikalnih zaupnikov, ne kakor se je prvotno pričakovalo 20. oktobra, marveč Šele 4. novembra. Zborovanje bo zopet v Celju in ne v Ljubljani Izmed 4000 zaupnikov, kolikor jih ima klerikalna stranka, se bo tega zbora baje udeležilo 3000. V klerikalni stranki obstoje z ozirom na bodočo taktiko njenih poslancev tri struje: večina zaupnikov, ki se -rekrutirajo po največ iz Štajerske, bo zahtevala, da se parlamentarni klub odloči za taktiko abstinence po Radlčevem vzorcu, druga skupina, ki prevladuje na Kranjskem, zastopa mnenje, da sta poslancem odprta samo dva pota, da gredo v abstinenco, ali pa da stopijo V vlado, tretja struja se zavzema za to, da bi stranka pridržala svojo dosedanjo taktiko. — če so informacije beogradske-ga lista točne, potem bi bilo pričakovati, da se klerikalna stranka na svojem zanpniškem zboru izreče za politiko abstinence. Mi pa, ki bolje poznamo naše klerikalce, vemo vnaprej, da ne bodo posegli po tem radikalnem sredstvu, marveč se bodo odloČili — ali za dosedanjo taktiko ali pa naravnost za vstop v vlado.
e= Radičevci zborujejo. V četrtek Je Imelo vodstvo Radićeve hrvatska se-Uačkft rcpuWJJuuiiJc.$ stanki *_cjo, AA
kateri se je pred vsem razpravljalo o dveh vprašanjih: 1. o razdelitvi Hrvatske ln Slavonije v oblasti, katera razdelitev se ima izvršiti že v najkrajšem Času in 2. o ukazu centralne vlade pokrajinskemu namestniku dr. Cimlču, da naj da takoj aretirati Stjepana Ra-diča, ako se vrne iz Londona in ga izroči sodišču. — Kaj je vodstvo o teh dveh vprašanjih sklenilo, ni znano, ker čuvajo vsi poslanci najstrožjo tajnost. Splošno se govori da je vladal pri seji skrajen pesimizem. Pcedini Člani vodstva so odkrito priznavali, da se je Ra-dićeva akcija v Londonu pcpclncma ponesrečila in poudarjali, da se je bati, da bo imel ta Radičev neuspeh v inozemstvu slabe posledice na Hrvatskem. Na seji se je z raznih strani kazalo na škodljivost abstinenčne politike in nekateri poslanci so nasvetova'i spremembo taktike na ta način, da bi vsaj del poslancev sodeloval pri parlamentarnem delu.
Ei! VGll,
(K predstojeći akademiji S/rvera dobro* vol j cev trn Slovenijo.)
Kakor jato ptie, ki so jim v borbi r viharjem onemogle peroti, je razgnal vojni vrtinec eret našega naroda Širom svet*. Krvavi ples ni ločil prvega pomladnega evetla od znellh mof ln fanfare, ki so ix Berlina fn Dunaja oznanjale pohod koščene žene, niso videle sol* osamljenih mater in šen, niso čule joka osirotelo d~ce. niti niso pomite gorja, ki je razprostrlo svoja črna krila po*rmod. kamor je segla železni f>!:a mernike2« militarizma. Bile so slepe in ne* sne. ker so pele radnjo akorde mrtvaške, pesmi zatiranim malim narodom. Križ, te« lak in strašen križ so Iztesala stoletja rob* stva, in nasilnik pa je položil na zmučens slovanske rame, da Ca nosijo ns krvav-) Golgoto. kjer Je ari jala globoka jam«, da objame ln pofolrne zadnje ostanke slovcn* skegi življa. Trinajst dolgih postaj na ne* •končni trnievi poti je bil že prehodil trrteči sin majice Slave, trinajstkrat je padel in vstal pod krutim bičem, krvava znamenja se zapustile utrujene noge v ostrem kamr' nju; že ie videl v daljavi sulice ln meče brezsrčnih voi*Č«kov, kf so komaj Čakali, da fa razpno in prehodeio. da mu ponudijo ob smrtni uri kisa in žolča v zasmeh, tedaj p« se je stresla zemlja, solnČnl ža«-ek le predrl ttno in »godilo se je, kakor je bilo pisano v stalnih zakonih človeškega raz* veje. Nesfffe se je moralo trmaViiH neno* fcitni pravici do življenja, ki pripada vsa* kemu lodlvidumu fn narodu brez razlike.
Rob se Je zganil tam, kjer n! nihče pričakoval. Konci precizno razpredene vohun« ske mre*« so vodili iz Berlina v osrčje slo« vansV© R url jo — Petrograd m oni tmini. Vi jfh te vojni vfhar srečno osvobodil iz ttrafne leče narodov — stare avstro^-ogrske monarhije, niso naSll na ruskih tleh tega, kar so po pravici pričakovali od svoje Sirite domovine. Toda kar bi bila rada preprečila tajna nemška diplomact'a, je onemogočila krenka vol'a nalzveste;«Jh •Ino'" našega ns* roda in p-«* jur»ašk- SrMje, ki f« svoio rr.htevo glede udetstvovanla te volje pod* ruia % popularnostjo srbskega imena v Rusiji.
Jugoslovenski legfjonarsk* pokret v Ru* siji datf-s od začetka 1015. let-' Ne glede na to, da so hfle centralne drfave tedaj se na vrhuncu svoje vojaSke moči ?n uspelo nfh vojnih oneracij, da je bilo vprašan ie končnega fzida gigantskega dvoboja §e t^o problematično, so se začeli oglašati avstrij« ski ujetniki iugns'oveoske, v prvi vrsti se« veda srhsko narodnosti, ki iih le vest o r>o» raza Srbi le oduševila za odločilni boj. Srb* sko pos!an^štv',* v Tetrogradu je prejelo tisoo« proa^nj za sprejem v srhsko vojsko in čim so bile premagane vse oviro pri ruski vladi, fe že v septembru istega leta odrio# slalo dva transporta dohrovoljeev preko Ro* munje v Srbilo. Ideja nscfjonalr-ga vstaje* nja pa ?e oMMa ves jugoslovenski živeli po nietnišVn, taboriščih. Prvi meseei nailed* nlefja l°lrt. lata ao prinesli radostno vest. aia je ruska vlada dovolila na svofem ozem* lin formiranje srbskih dobrovoljskih Čet. Plamen Čistega patriiotlzma ln pravičnega sovrafrva do stoletnega nasilnika je ohiel srca vseh. ki so čutili s trpečim narodom in poraž*>n#> domovino. Odesa, kjer so se zhi» fali dobrovoljci je postala središče tega spontanega nacionalnega pokreta. Številke govore, kako velik fn rilrn je bil nirgov raz* mah. Legijonarski odred je stri 15. marca 1916, leta 181 častnikov in 5365 vojakov, 1. aprila 263 častnikov in 6312 vojakov in 50. aprila 2e 12.563 mož. Kdor Je videl ta* krat radostna lica onih, ki so z eno potezo ohraounall % zastarelimi predsodki o zvestobi avstrijskemu vladarju in šli, da žrtvujejo tvojo življenje ra nsrod ln domovino, ni mogel več dvomiti, da le ideja osvohojenja in njedinienia jugoslovenskega naroda žira, da je pognala globoko korenine, ki jih ne moro iaruvati niti oborožena sila niti zob neizprosnega časa.
Pojav divizije junaških srbskih dobrovoli« eev je presenetil zavezniški svet fn osupnil centralne države, ki pač niso računale s tem, da jo vprašan fe neodvisnost! slovan* fkih narodov že tako dozorelo. Tn ko je aadetkom avguata 1916 leta prekoračilo 16 tisoč oboroženih Jugoslovenov Donavo, da stopijo v vrsto borcev za pravico in resnico, ko co zapele puško in strojnico, ki so jih krepko držali jugoslovenski dobrovolici. je postalo vsemu svetu jasno, da Jugoslavija nI kabinetna izmišljotina diplomacije, nego realna zahteva Časa in naroda, ki noče ve<5 notiti tujega jarma. Dobriča. Med'idijo, Kara Stnan, Kokcrdža, Amzača, Endže* Mahale, Pasarll m dr., to so imena, ki jih bo beležila naša pove srnica kot posebno po* glavjo. Tu jo tekla kri v bojnem metežu pTvfe" ufedinjenfh Srbov, Hrvatov fn Slovencev, tekla jo zibelka svobodne, skupno do* movfne Jngosiavffo, ki fe živela tedaf samo ▼ erefh n lenih plemenitih sinov. 2613 mrt* vi* in 7370 ranjenih, rezultat dvomesečnih junaških bojev arhsVo dohrovofiske divizijo proti premočni falangi bolgarsko * turško* nemžVfh ect, to jo h?! naidra'H dar na oltar domovino, to fo Ml teme! HI kamen, na katerem so je noznefe zgredMs s pomočjo srbske vojske dans^nia krslievina SHS.
V?har ruske revolucije fe onemogočil nadnlinfe bivanje In horo© dohrovoljeev v Rutiil. Po nanomem potovanju preko Mur* manska In Vladlvoatoka se jo zbrale potem večina n)lh na solunskem bojišču, kjer ie |t DadaJjevaia slavno započeta epopeja na*
šega nacijonalnega osvohojenja. Naši dobro*
voljci, združeni tu v jugoslovensko divizijo, so šli skupno s famadijakd divirijo z istim zanosom in herojstvom kakor v Dobrudži v boj za pravično narodno stvar. Kako velike so zasluge dohrovoljeev za končno zmago na solunskem bojilču, kjer se je odločila usoda naše mlado države, pričajo besede generala Pešiča, ki je izjavil: Po osvojitvi glavnega neprijatcljskera položaja je jugo» slovenska divizija nadaljevala napad na zelo močno pozicijo Kozjak in po jako kruti in krvavi oorbi pobila sovražnika in zavzela te pozicije. S tem je bil neprijatelj na so* lunskem bojišču popolnoma premagan. Di* vizija je poznala sarro uspehe, šla je od zmage do zmage, proslavila fe svoje ime in ovekoveČila naše junaške dobrovoljce, ! nikoli niso bali za svoje življenje, da pro* slave in novelirajo našo milo domovino.
Sedmo obletnico svojega herojstva v Dobrudži in na solunskem bojišču praznu« jejo te dni naši dobrovoljci. Ni to praznik ožjega kroga slovenskega naroda, nego obče*sloven*ka ln ]ugosloven$ka nrireditev. Tn kr» se obenem z njimi spominiamo teh velikih dogodkov v naši nacijonolni z-.^odo« vini, kličemo spečim nevzdramno spanje na bojnih poljanah »sliva*, živečim dobro vol j* cem širom domovine pa Sest in popolno priznanje za njihove zasluge.
Pismo Iz Celja.
Celic, dne 4. oktobra, Naše gledaHSčo, — Ljudsko vseučilišče. — Draginja pada,
Nsše mestno tleda'išče Jo letos prijelo že v druci polovic! meseca septembra s predstavam!. DorieJ smo Irr.el! že okrog tO predstav. Artistične vodstvo ie prevzelo Udraienje giodalflkih Igralcev v Ljubljani in gledališče pod rež'jo gospoda ^a-do 2eieznika IftTO uspeva. Tudi je doza**] opažati še dosti zanimanja od strani ob stva za gledališče, ker so bile predstave doslej večinoma precej dobro obiskane. V prihodnje se nam obetalo tudi gostovanja iz Ljubljane. Želeti je, da bi uživalo gledališče vso sezono zsnimanie pri občinstvu ker le tako je mogoče temu kulturnemu zavodu prosoevati in nudiil Celjanom umetniški užitek, katerega smo v minulih letih precej pogrešali.
Drura važna kulturna institucija !c naše »Ljudsko vseučilišče«, k! pričn" v prihodnjih dneh z rednim predavanji tn tečaji. Ta inst!tucija ie v -prvi vrs'.! namenjena posebno delavskim slojem. Lansko leto fe moralo »Ljudsko vseučilišče« okro* božiča ustaviti svoje delovanje, ker so bila predavanja slabo o£!skov?in^, predavate1:! pa ne predavejo radi praznim klonem. Da bo letos b"»,;e. bo naloga raznih kulturnih cr-ganizacM da aaneso zanimanje za to va?fio InstitiicMo v vse sloje, posebm tudi dc'.iv-ske. Delavstvo Jma pri nas Še zelo milo smisla za razne kulturne prireditve. Najbolj srečno se počuti vo raznih beznir.ih, kjer se zastrupila z nlčvr-tdr.Im alkoholom lom.
Naše mesto pa Jo tudf veselo mesto. Za dana?n!o nedello vabijo plakati na raznih mestnih vogalih po raznih gostilnah, na »vinske trjratvec, ki Jih prirejajo rrzna društva. Uspeh ie zasiguran vsem. Saj za voseljačonjc je Še vedno «^r<;ti denarja, pa naj se ga vzame kjerkoli. Kaj zato. Če imamo drugi dan prazne žepe in če katerega boli glava. Društva kot prireditelji so dobila svoj obolus m stvar je v redu.
Naš! mesarji se še vedno »dajejoc med seboj. Pričela se ie kcffllrarenea, keT se je neki Weber »predrmn« na stolnici sekati meso po 15 Din za kilogram. Pa ne boš nam delal zgage ti reva uboga para, orej bomo ml unTČIU tebe. k^kor ti nas. so dejali naši mesarji in znižali cene mesu ter pričeli konkurirati »predrznemu« Weberju. Ml Celjani se pa smejerro mesarski bitki, kar smo končno prišli do ceneJSega mesa, katerega jemo sedaj po 14 fn 13 dinarjev. Kakor Č!i.:emo, nas za to zavidajo celo Mariborčani.
Tudi krah jemo Celjani nekaj cefle'e, kakor drugi zemljani. Ko so cene moki padle, so naši peki uvideli, da bo treba cene kruhu znižati, pa so to tudi storili ter dali svojim kolegom po dru.^'h mestih s tem lep zgled. Naše mesto rre torej z lepimi zgledi vedn^ naprej, samo da bi te zglede tudi drugod -^snemali.
Društvene vesti.
— Plesno vaje maturantov tehniška srednje šole se prično 0. oktobra t 1. ob 20. v veliki dvorani »Narodnega doma«. Ker se ustmeno oz. osebno ne bo vabilo vsled pomanjkanja prostega časa, prorimo, da cenj. dame ln gospodje to vpoštevajo ln se vabilu, katerega so prejeli, gotovo odzovejo. Odbor.
— Prevozniška zedruga v LJubljani iavlja svoj sklep z ozirom na naredbo državne uprave Južne železnice v Ljubljani* da se morajo cd 11. okt. t I. železniški vozovi tekom 6 ur natovorlti oziroma izto-voriti, da njeni člani prevozniki ne morelo jamčiti za nastale posledice, ker je delo v tem skrajšanem roku neizvedljivo. Načel-stvo.
— Olepševalno društvo v Rožni dolini priredi v nedeljo dne 7. okt. ob 16. veliko vinsko trgatev s plesom v gostilniških prostorih g. Končana. Vstopnina 5 Din. Odbor.
— Zadruga krojačev, krojačič ln sorodnih obrtov v Ljnbliani vabi vse zadruž-nlco In zadružnike na sestanek, ki se vrši dne 8. okt. ob 19. zvečer v prostorih restavracije pri Zlatorogu v LJubljani, Gosposka ulica 3. — Na sestanku se bo posvetovalo, kako na! se omogoči otvoritev obrtnonadaljevalne šole. ki je brez Izdatne pomoči Interesentov nemogoča. Načelstvo proal zadružništvo, da se tejra važneca sestanka zanesljivo v polnem številu udeleži. Načelnik.
Kultura.
Repertoir Narodnega gledališča v Ljubljani*
DRAMA.
Sobota 6. okt.t Srnrt majke Jugovičev lav. Nedelja 7. ckt.: Judit. Izven. Ponedeljek 8. okt.: Azazel Red C, OPERA.
Sobota 6. oktobra: Novela od Stanca; Zapečatene!. Red B Nede!;a 7. okt : Zrlniskl Izven. Pvneueijek 8. okt.: Zaprto.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER v Ljubljani.
V soboto, dne 6. oktobra: »Zenlievc.
V nedeljo dne 7. oktobra: »Zenitev«.
o   o o
— Nedeljska opema in dramska rred-stava Jo dobrodelna. Vsled odloka mtalstr« stva prosvete v lieograda z dne 29. septembra 1923 št. 1^4 morajo vsa državna in oblastna gledališča dvigniti dre 7. oktobra  oblča'ne  cene predstavam za
in ta novtlek oddati kot podpore i>:vais potresa na Japonskem. Cene predstavam v našem g'eda'išču veljajo kakor so na z!e-d.>.: Iklh letakih plus 30%, ki se IzroČe pomožnemu odboru kot pr'*pevek Ljjbljane. ObeUnatvo vabimo, da pose:i predstavi.
— Dramatična šola »Udraženja gled. igralcev« v Ljubljani. Sprejemni izpiti se vrše v nedeljo 7. oktobra ob 10. uri dopoldne v dramskem gledališču.
— V nedeljo 7. tm. se poje v opernem gledalfSča Zajčeva opera »Nikola fublč ZrinjskI«. Vlogo Zrinjskega poje goft barl-tonlst Robert Primožič Iz Zagreba. Orora je dosegla koncem minule sezone pri nap najlepši uspeh. Opero dirigira kapelnik Matačič, režira Sevastjancv. Poleg gosta nastopijo gna Thalerjeva ln SfHIgojeva ter gg. Sow;lskl, Kovač, Zirpan, Moborič, De-bevec, PugelJ. Pcrko, Rus m Eiklavec. Plese aranžira gdč. Svebodova.
— Opera. »Aidv. K-alj eplntovskl Pupelj, Amnerls — Sfilijjojsvs, Aida — Zi* kova, Radames — Simene. Ramfis — Ro* tetto, Amonnsro — Cvejič, sel — Mob.orič* svečenica — Sadova, dirigent in rt/iJer — r?"kivina. »Aida« se je pripravljala že dolgo ča«.«, a z napetostjo je menda nihče ni p*-tv pričakoval, ker smo jo rid-li žc rrčkra^ slabšo kot danes, a tudi bolijo. Omenjam takoj, da ie imela opera velik, krepsk rja nanji uspeh, rečem zunanji, ker naib^-ž dalje od tlios nI segla, če izvrarrem najbolj5o\ neto sliko. Verdi je srečen g'ashen situacij* ski dramatik, prebrisan praktik, ki ms dra* iiti živce. Če so Še taVo otrpli, uporabljajoč mogočen orkester, efektna ansambl«, »kraj* no mrlcdi.'r.e stavke, blesteči pomp ftd. V »A'"di« imaš fortlsimov na izbero. toliko, da radnia. boli ▼ e« zatopljena slik« pom«ni neljub dekrcs>ndo v vsakem oziru. Pettrih slik ne pozabi* 5r!rpa, silnih skunin. vrhuncev je dovolj. Solisti morajo biti plasovnl atleti, da prekriče danes prsv dobri orkester in zbor. Rukavina svoje anerglje ni štedil. zato so imeli nekateri solisti težko stallSee, n. pr. SfiIir»oieva ali PttgeH. Koa orkestru pa je bila v prvi vrsti Zikova. daljo BotettO, Šimenc in rudi Cvej?'*. ki mi je zlisri ur»a]al v peti sliki in se kaže, da ie od lani marsikaj pridobit VsjviSic zadoščenje ra smo Imrll poslušalci nrl Zikovt» ki le. dasi nekoliko trudna, zmagovito cb* vladsla celo t??ko r»arti»o. Šimenc bi naj bil nekoliko toplejši Rsdames. Neljubo me ie d^nes večkrat dirnil njegov nosni nastavekf Vem na, da um- on tudi b'-ez t-ga prav leno. lerrfe peti. Betetto je bil nad vse do« Stoj en svčrnik. Sfilir»r>ieva. kakor srr-i re pripomnil, je za to partiio nrciibka. Tu bi h?,t Tbierrvjeva n*. mesfu. Savova ima mal, srčkan tffcsek. Zbor je, kada** je bil z«, <~d- m, rb utno distonlral. na odru pa je Ml k"»ra!?en ln |e semtertam pr'-mapsl crlo orkester Skupin«, nasfoni in od«topt so bili dost! leseni, brez p^.ive^a Hv'-i-n-a, v^i r- — več patetični. Slo je na vse kot po vrvici. *,e r1--«'1 so tako. Zanimivi so bili voi*VJ dravske divizije s svr''f-ol evflcozji m r^^oh* nimi inštrumenti Pridno s^ obračali note. Nisem vedel, da so stari Egipčani vse to le uporabi i al 1. Kakor reč-no, ie »Aida« da« res do??vHa hrupen us^ch. Klicov na oder pa so bili deležni po večkrat vsi. razveo dveh. ki Imata morda dve tretjini zaslug na uspehu: g. Skružnv in garderobna gledališka delavnica. Da ni bilo teh dveh. ne M izdaleka b!!-> toliko navdušenja. Masa ljubi procesije, blesteče podobe, Vfirnd^. slavno« sten h^up — to kar zbode v oči. kar o^bišf us>«a. Kriva na sta tudi, da smo za milijon ali še več la5li, kaiti talcaV zunania s?rer prekrasna obstanovk« nI šala in to zlasti v času, ko so nam v Beogradu odščlnn'li milijon in še kaj. T~da to nič ne stori, da se le zgodi volja tistih, ki jim jo tak usrch v čast in slavo ootreben.
Glasbeni vestnik.
SPOMINJAJTE SE »DRUŽBE SV, CIRILA IN METODA«! *
— Potje na dan Vseh svetih na pokr>-palliču. Odbor »Zveze slov. pevskih zborov« je sklenil, da zapojo ljubljanski v Zvezi včlanjeni zbori na dan Vseh svetih popoldne na pokopališču pri sv. Križu tri nove nagrobnice. Zbori naj nemudoma pošljejo po notni materijai k Zvezinemu pevovodji ter  začno nagrobnlce Jtud:ratl.
—Zgodovina Francoske od XIL stoletja naprej podana v pesnih. Ta izredni tema tvori podlago historičnega koncerta, katerega priredita Glasbena Matica In Francoski Institut v LJubljani v ponedeljek dne 8. okt. ob S. zvečer v dvorani Filharmonlčno družbe. Na tem koncertu bo predaval prof. Luclen de Plagny, raveatelj glasbene iole »SINTONIA« v Parizu. Luclen de riagny |c znan po svojih predavanjih o zgodovini francoske narodne glasbe. O tej temi Ja predaval v najrazličnejših mestih Tranco-ske, Belgijske ln Holandske. Sedaj nastopa svojo predavateljsko turnelo po Jugosla-vji, Romuniji In Cehoslovaikt. Predavanja spremlja s petjem raznih pesmi gospod VVillam Owln. lirični tenor narodnega kon-servatorlja v Parizu. Oospod Owin Je prvovrstni koncertni pevec ter Je nastopal v velikih koncertih v Parizu. Londonu, New-yorku, Chicagu itd. Koncert obeta biti vsestransko zanimiv. Vstopnice so v predpro-dali v Matični knjigarni r U ubijanj na Koa-(rejam Jrjrj^
štev. 229
»SLOVENSKI   NAKUOi dne T: oktobra IU28.
Stran 5
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne Še nismo pozabili I
Včerajšnji »Slovenec« je končno vendar spregovoril o mestnem gospo* darstvu. Njegova izvajanja so nadvse značilna. Ker ne more utajiti, da je klerikalno • komunistična večina potro* šila ogromno svote in zadolžila mestno občino za več kakor 100 milijonov, se postavlja na komodno stališče in pravi, da je biia ta večina prisiljena izdati te ogromne svote za razne investicije za* to, ker prejšnji občinski svet, ki je bil v naprednih rokah, ni izpolnjeval svojih dolinostL
»Slovenec« piže doslovno: »če bi bil stari občinski svet delal, kakor bi moral, bi bil lahko pričel in tudi kcnčal lepo število naprav za razmeroma majhne svote, ker je denar takrat Že nekaj veljal, in občina bi bila danes v prijetnem položaju, da bi bila po prin* eipu »krona je krona« z lahkoto pla* čala s papirjem vse svoje v zlatu ali vsaj v polziatu narejene dolgove. Ker pa je ta občinski svet spal, spal in zopet spal, mora nova mestna uprava graditi svoje naprave z velikimi svo* tami... »Tako kriči sedaj »Slovenec«, glasilo tiste stranke, ki je od leta 1903. naprej sistematično zavirala vsako uspešno delo v ljubljanski občini samo %aio, ker je bila ta občina v naprednih ?okah.
Ali misli »Slovenec«, da je ljub* ljansko prebivalstvo že pozabilo na nasilstva, ki jih je svojcČasni klerikalni deželni odbor sistematično Izvajal proti mestni občini ljubljanski? Ne, naša javnost se spominja še prav dobro, da ni klerikalni deželni odbor leta in leta zgolj na pritožbo klerikalca Štefeta odobril občinskega proračuna, da je mestni občini ljubljanski odrekal kre* dit za vsako še tako potrebno zgradbo, iako da je mestna oblina vsa ta leta morala gospodariti, kakor je vedela in znala, zgolj s skromnimi rednimi do* hodki, ker so vsi mestni proračuni ležali neodobreni na mizi klerikalnih mogotcev v deželnem odboru!
Klerikalci so bili tudi tisti, ki so preprečili zgradbo mestne elektrarne na Ljubljanici. Vsakomur je še v živem spominu pravda, ki jo je dolga leta vodila mestna občina proti deželnemu odboru kranjskemu, ker ji ni hotel zgolj i- slepe strankarske strasti in zavisti dovoliti, da bi ob Ljubljanici zgradila novo elektrarno ln tako preskrbela Ljubljano v zadostni meri z električno razsvetljavo.
O da, stari občinski svet bi bil iz* vršil marsikatero občekoristno napravo, poleg elektrarne na vodno silo bi bil zgradil hladilnico, preuredil bi klavni* co, tlakoval bi bil ceste, zgradil novo magistratno poslopje, saj so bili za vse te naprave že izdelani načrti, a kdo je vse to preprečil? Tisti klerikalci, ki sedaj tako kričet tisti klerikalci, ki so sedeli takrat v deželnem odboru kranj* skem ter so samo iz strankarskega fa* natlzma in zagrizenosti zavirali vsak razvoj in napredek napredne Ljubljane!
To je resnica, zato jezik za zobe, klerikalni škodljivci ljubljanskega me* sta! Bliža se čas. ko pride za vas dan plačila za vse grehe, storjene nad Ljub* ljano v preteklosti in sedanjosti, in takrat vas spode volilci tja, kamor spadate!
*   * *
Jugoslovenski zadružni kongres v Celju.
Včeraj, v petek, 5. t. m„ se je začel jugoslovenski zadružni kongres v Celju z internimi sejami. Predpoldne je zboroval upravni odbor, popoldne je bil cbčnl zbor Glavnog Zadružnog Saveza pod predsedstvom dr. Božiča, ker je prišel predsednik GZS dr. Korošec šele ponoči v Celje. Danes, v soboto, se je vršil zadružni kongres. Na zborovanju je došlo mnogo zadrugarjev iz naše države pa tudi mnogo zunanjih gostov, ki se zanimajo za naše jugoslovensko zadružništvo. Iz Švice je prišel zastopnik francoskega konzumnega zadružništva Fauquet, Iz Monakovega kot zastopniki bavarskega kmetijskega zadružništva komercijalni svetnik L0weneck in ravnatelja Neumaier in Gagel, avstrijsko konzumno zadružništvo zastopa Pobi lz Gradca, kmetijsko ministrstvo v Beogradu načelnik dr. Velja Stojkovfč, zagrebške zadružne zveze minister na r. dr. Fr. Poljak, pl. Grabar*S, Kopač, Oa-Ijer, nar. posl. Predavač, glavno zvezo srbskih kmetijskih zadrug; v Beogradu Mika Avramovič, minister n. r. Glavi-nić, Nikollč in Kojlč, osješko zadružno zvezo Inž. Zoričfc, Kurjakovič ln Kerku-van. hrvatsko zvezo v Sarajevu prof. Tandarfć, muslimansko zvezo v Sarajevu fladžlč, daljo io došli zastopniki Zadružne Zveze ln Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani
_ Cesa vsega nI kriv centralizem.
V eni zadnjih številk »Domoljuba«, ki je dušna klerikalna hrana za preprosti narod, je med raznimi budalostmi tudi čitati, da je v Skoplju umrl rojak Iz Škofje Loke. iz zrninšis ffcčine, Pq opj-
6. oktobra 1923.
su vseh njegovih vrlin in zvestobe do Marijinih družb vzklika dopisnik v »Domoljubu«: »Vsega tega je kriv cen-tralizemU Vprašamo: Kdo pa je bil kriv, ko so prejšnje čase umirali naši vojaki kot sužnji Avstrije na bojiščih po vsem svetu? Takrat klerikalni listi niso črhnili besedice proti dunajskemu centralizmu. Seveda na Dunaju je vladalo apostolsko veličanstvo, katerega naslova naš kralj nima. Najbrže je centralizem tudi vzrok nesreče v Devici Mariji v Pulju pri streljanju ob priliki obešanja zvonov. Centralizem je seveda vzrok, da jo nadorel Pire polomil mestni avtomobil. Ako se kak orel ali orlica spodtakne, je že kriv centralizem. Res centralizem je kriv, v toliko kriv, ker je preveč popustljiv napram državo razdirajočim elementom, katerih kar mrgoli ravno med klerikalci. Seve, ako pa pridejo klerikalni kolovodje do polnih korit in nekdanje moči, potem bo pa centralizem najboljša in najuspešnejša oblika vladanja.
— Ves denar gre v Beograd. Somišljenik z dežele nam piše: To pre-skuteno frazo čitamo dan na dan v klerikalnih listih, da že kar preseda človeku. Povejte vsaj enkrat, da so od tega denarja plačani vsi uradniki, vsi učitelji, delGma duhovščina in najbolj sijajno pa škofje. Škofje dobivajo na dan sto Din draginjske doklade, to je na mesec 12 tisoč kron. Visok uradnik že mora biti, da pride do teh prejemkov s plačo in dokladami vred, a mora imeti še veliko družino. O takih dobrotah ln dohodkih, ki jih dobivajo od državne uprave duhovni gospodje, pa ni čitati v klerikalnih listih, namenjenih nižjim, nepoučenim slojem. Že vedo, zakaj ne.
f Danici Hrlstlčcvi. Danes je minulo 40 dni, odkar je preminula na Bledu predsednica »Narodnega ženskega Sa veza«, velika prijateljica in dobrotnica Slovencev. Po srbskih cerkvenih obredih se vrši po blagi pokojnici 40. dan parastos. Ker je bila D. Hrističeva vneta Jugoslovenka, jej prirede Srbkinje parastos v Beogradu, Hrvatice v Zagrebu in Slovenke v Ljubljani, kjer se vrši jutri v nedefio ob 11. dopoldne v vojaški kapeli vojvode Mišica. »Narodni ženski Savez« vabi Slovenke, da izkažejo poslednjo čast svoji dobri prijateljici.
— Nekaj za Jugoslovensko Matico. Pišejo nam: Čudim se, da še ni prišla naša agilna in inicijativna Jugosloven-ska Matica na posebni vir dohodkov. To so razne vojne in predvojne svetinje, križci itd. Vsa ta ropotija zbuja neprijetne spomine na poginulo Avstrijo, zato teh »okraskov« nihče rad ne gleda, temveč jih ima kje založene. Razun železnih križcev, ki so malo vredni, bi se vsa druga kovina v množinah dala dobro predelati. Koliko je med našim ljudmi takozvanih jubilejnih kolajn in bronastih svetinj! Naj bi J. M potom časopisja in svojih podružnic pozvala na oddajo in zbiranje takih kolajn in križcev po okrajih. Uspeh bo brez-dvomno siguren in obilen.
— Prosfava 70 letnice dr. Jurtele. Iz Ptuja nam pišejo: V sredo dne 3. tm. zvečer so priredila ptujska narodna društva pod vodstvom Sokola dr. Jurteli v proslavo njegove 70 letnice bakljado s podoknico. Po podoknici so se zbrala vsa društva v Narodnem   domu   na   intimno proslavo slavllenčevega  Jubileja.  Številna udeležba s strani občinstva Je pričala, kako visoko cenijo vsi narodni sloji v Ptuju neprecenljive zasluge, ki si jfh je pridobil dr. Jur-tela za ptujsko   mesto m njega okolico. Slavnostni večer  Je orvoril ravnatelj dr. Komljancc kot predsednik    »Narodne Čitalnice«.   Z lepim govorom, v katerem je naslikal dr. Jurtelo kot narodnjaka, kot neumornega delavca na političnem m gospodarskem polju, In očrtal njegove zasluge,  ki si Jih je pridobil na vseh popriščih za slovensko stvar   in   za osamosvojitev slovenskega ljudstva  Izpod težkega nemškega gospodarskega jarma.    Ko  je slav-Ijencu Izrekel v Imenu ptujskih Slovencev Iskrene   čestitke In mu zakllcal   »§e na mnoga letal«  Je  vsa   dvorana odmevala navdušenih klicev ln vse občinstvo je prirejalo slavljencu Iskrene ovacije. V Imenu velikega župana je nato govoril vladni tajnik dr. Megušar,   v  Imenu  trga Šmarje, kjer Je alavIJenec tud! nekaj   let uspešno deloval, zdravnik dr. Rakež. v imenu celjskih Slovencev, dr. Gvldon Scmec. v Imenu stanovskih kolegov dr. Brumen, v Ime-mi ptujske posojilnice dr. Fermevc, v Imenu Sokola starosta dr. Šalamun, v Imenu Ciril Metodove podružnice dr. Gosak, v Imenu učiteljstva nadučitelj Klemencič, v Imenu    trgovskega    gremija Industrijalec Cucek, v imenu akademske omladine pa jurist Sloga.   Vsem govornikom se je dr. Jurtela aahvalU v kratkem govoru, ki Je izzvenel v poziv, naj bi te vsi res narodni krogi v Ptuju strnili v enotno falango, kadar je treba braniti   narodna Interese, ker obstoja ilcer nevarnost, da postanejo v Ptuju m v okolici zopet odločujoč faktor naši narodni nasprotniki. Lepo uspelo »Javnost Jo zaključil ob 11. ravnatelj dr. Kon> Ijanec.
_ Otvoritev razreda češkega Jezika za češkoslovaško deco bo jutri v nedeljo, 7. t m* ob 10. dopoldne v mestni dekliški realni gimnaziji v Ljubljani, na kat naša pbčins^voopozarjamo,
_ »Slovenec« In dr. Fran GoršlČ.
2e dolgo časa se opaža in bere, da si je »Slovenec« z različnimi podpihovalci vred izbral dr. Frana Goršiča za svojo najkrvaveišo Žrtev, katero hoče in hoče naravnost uničiti. Kdor do sedaj ni verjel in spoznal te človekoljubne namere »Slovenčeve«, temu so se danes, ko je prečita! najnovejši in najsurovejši napad na tega uradnika in njegovo soprogo, morale odpreti oči. Saj se njemu in soprogi njegovi očitajo naigrše stvari na tak način, da smo odkrito povedano — osupnili. Znano nam je, da je dr. Gor-šič radi vseh dosedanjih napadov njegove osebne in uradne časti takoj vložil pri deželni sodni:l v Ljubljani tožbe zoper vse obrekovalce, ki in kar se mu jih je posrečilo vkljub znanim izgovorom in težavam zagrabiti. Te tožbe vise in pravde teko. še danesl Zategadelj je tem bolj ostudno in tem manj možato, ako hoče »Slovence« in vsi tisti, ki se brez poguma lastne odgovornosti skrivajo za njegovim uredništvom, prav sedaj, ko se ima v kratkem pred sodnijo razpravljati o vseh teh dr, Goršičevih tožbah, s takimi nenavadno žaljivimi napadi delati izvensodno propagando zoper svojega nasprotnika. Tak način krščanskega postopanja se ne more zadostno in primerno obsoditi. Sedaj se celo go. dr. Goničevo blati in obrekuje na prostaški način, kakor ga že dolgo nismo čitali, je kar najžalostnejše znamenje za slovensko žurnalistiko obče in za spodobnega, po naukih in navodilih pa tudi z odgovornostjo vrhovnega šefa g. ljubljanskega škofa dr. Jegliča pišočega in napada-jočega »Slovenca«. Gospoda, ali ste že povsem pozabili na božje zapovedi »Ne ubijaj ,ne kradi in ne prešestujc? Žur-nalistično prešestvovanje in nič drugega namreč ne uganja glasilo ljubljanske škofije, ki se zaganja v pošteno slovensko gospo ln hčer občo znane rodbine in v poštenega, marljivega in zelo spretnega in vestnega uradnika, ki v vseh mu poverjenih poslih v resnici vse drugačno »socijalno deluje«, nego »Slovenčeva «garda, ki se n. pr. na ljubljanskem magistratu ne sramuje pred seboj, pred Bogom in ljudmi plačevati mestnim ubožcem žalostno smešne svote, na pr. podpore 4 Din na mesec, med tem ko za druge vse prej nego socijalne svrhe razmetava občinski denar skozi okno ubogega ljubljanskega magistrata. Toliko za danes o tem ostudnem poskušenem masakrlraniu g. dr. Goršiča In njegove soproge. Videli ln poročali bodemo, kako se zadeva razvije in konča pred sodnijo. Dotlej pa počakamo z vsako nadaljno besedo.
— Nove odredbe glede dnevnic. »Službene Novine« priobčujejo sklep ministrskega sveta In finančnega odbora narodne skupščine, po katerem se dnevnice dele odslej v velike fn male. Velike dnevnice se dele na povečane ln normalne. Povečane dnevnice pripadajo za prvih 15 dni potovanja, normalne pa za vsak dan po preteku tega roka. Male dnevnice so samo normalne. Ministri dobivajo 250 D povečane in 200 Din normalne dnevnice, višji uradniki od rv. čin razr. dalje 100 D povečane, 75 Din normalne in 65 Din normalne male, višji uradniki od VII.—IV. čin. razr. 75 D povečane, 65 D normal. ln 50 D normal. male uradniki pod VIT. čin. razr. 65 Din povečane, 50 Din normalne In 45 Din male normalne, asplranti in drugI uslužbenci 50 D povečane ln 40 Din normalne in 35 D male normalne; poduradnlki In ostalo nižje osob-je 45 Din povečane, 35 Din normalne in 25 Din male normalne; sluge 40 Din povečane 25 Djn normalne ln 20 D male normalne dnevnice.
— Polovično vožnjo v Litijo Je dovolilo obratno ravnateljstvo Južne Žeiznice vsem udeležencem prireditev Jugosloven-ske Matice v Litiji v nedeljo, dne 7. okt. In sicer z vstopnih postaj: Ljubljana, Celje, Maribor, Rakek, Vrhnika. Krško, Radeče, Zagorje, Brežice, Ptuj ln Sevnica. Potrebne izkaznice za polovično vožnjo se dobe pri tamošnjih podružnicah Jugoslovensko Matice oziroma pri glavnem tajništvu v LJubljani, Pred Škofijo 21. 1. Bratje, naj. boljši odgovor na Italijanska nasilja je delo za Jugoslovensko Matico in zato v nedeljo vsi v Litijo na veselico tamošnje podružnice!
— Častilci Junaka Malgaja bi bili neprijetno presenečeni, ako bi obiskali njegov grob. Prevelika preprostost tega groba Je v prav kričečem protislovju z načrti, ki se snujejo za njegov spomenik drugod. Tu v rojstnem kraju Malgaja obstoji že od početka sem odbor za MalgaJev spomenik. Nekaj časa so temu odboru prihajali prispevki, a prekmalu so prenehali. Vsega skupaj »e Je nabralo 5535 K. Kakor Je bilo že svoj Čas Izkazano v časopisih, se je od te vsote porabilo za slovesni prevoz In pogreb, spominsko ploščo na rojstni hiil itd. 4032 K. Ostanek se Je porabil za nagrobno kamenito ploščo s napisom In sicer 1506 K. tako da Je prtmankljaja 93 K. Namen postaviti posebni spomenik te je moral opustiti, ker Je pripadla temu odboru tudi skrb ta dostolno olepšan!« groba. Treba le vsaj vzidati nagrobno ploščo, kakor tudi Izpopolniti napil na njej. Toda za ta namen nedostaja sredstev. Prosimo torej za nadaline prispevke. Priredi se p« tudi od tukajšnjega orkestri koneert dne 14. okt. čigar dobiček nai bi slufi! za olepševanje Malralevega groba. Obilen obisk te prireditve bi primerno počastil proslavljenega rojaka. Odbor za MalgaJev spomenik v Št Jurju ob Ju*. žeL —-
— Pregled terena ra resuiacfjo Drave.
Generalna inspekcija vod v Zagrebu bo pregledala te dni teren, kjer taj bi se izvršila regulacija Drave pri Varaždinu. Kakor doznavamo, se je bilo to delo Že pričelo, ker pa ni bilo potrebnega kredita, ie bilo ustavljeno, kajti v nasprotnem slučaju Je obstojala nevarnost, da voda unlil še to, kar bi napravili.
— Celjske vesti. Mestno gledališče. Jutri v nedeljo ob 20. se predstavila v našem rrestnem gledališču »Kozarec vode«. Izven abonementa. Režira g. Rado 2e!ezn!k. — Radi prekoračenja s !-1 o b r a n a je bil pred celjskim okrožnim sodiščem obsojen na 3 mesece težke ječe I9-letn! pos. sin Frnnc MeJvedcc iz Sel pri Brežicah. Medvedec je nezakonski sin Jožefe Skrbeč. V nekem prepiru in precepu je 22. julija z lovsko pu.*Vo zndel moža svoje matere Pr. Skrbeč, kateri je bil znnn kot nasi'en človek, tako nesrečno, da je Skrbeč umrl. Sodile ie smatralo zadevo ta sllobran, ker je Skrbeč napadel Med-vedca ter ga udaril po rjavi ter Je s'ednje-ga obsodilo lamo radi iflobrana, — Operni večer. V prrede'jek <q. tm. gostr<e':o člani ljublianske opere v našem g'eda';?^' Na sporedu s'* rnr^c onerre točke. Abo-nement A. — Nogomet. Jutri v nedcHo nb popoldne  na  icri'Čn    r*rl »Sknln?
kleti« nogometna tekrm med »SK. Primor-je LJubljana« in ce,;skiml »Atletiki«. — Komorn! večer kvarteta »Z I k?* se vrši v torek zvečer v Celja, Vstopnice se dobe v pred prodaji v trafiki Kovač v Aleksandrovi nllci — Pretep med vaškimi fant!. Fnega zadnjih večerov so se v neki gostilni v Škoflfvasl stepli med seboj vojnlškl In škofjevaški fantje. Pne-rmj zlomili desno roko, drugI p* Je ifobfl take poškodbe, da bo par tednov ležal v postelii.
Neistinite vesti. Po Llubllanl kazijo vesti, da sprejme Trboveljska premogokop-rta družba '0 uradnikov, odnosno podurad-nikov. Dražba Izjavlja, da te vesti niso Istinite, ker fe stalež nradniStva za enkrat iz-n^olnjen ter se prošnje za namestitev do nadaljnega sploh ne sprejemajo.
— Stipendija za zdravnika. Zdravstveni odsek za Slovenijo razpisuje eno štipendijo za zdravnika, kater! je že dovršil prakso v kaki javni bolnici In kateri se hoče posvetiti ^eoretič^i In klinični izobrazbi nalezljivih bolezni. Interesenti se opozarjajo na razpis v Uradnem listu.
— Izgubil se Je zlat š'irivoglat man-šetnl gumb s tremi kamenčki. Najditelj naj ga Izroči upravi Slov. Naroda proti nagradi.
— Kino Matica. »Strast«. FIlm nam prikazuje človeka, ki Je v svoji strasti do Igranja zapravil vse svoje Imetje in premo-fen.'e ter končno prodal celo svojo ženo. Drugi dan ga najdejo ustreljenega. Sum pad<s na njegovo ženo, lepo Katjo, kakor tudi na guvernerja, ki je zaljubljen v njo In skuša zadevo prikriti. Tudi njegov sin Je zaljubljen v Katjo. Eden sumniči drugega in napeta situacija se šele razjasni, ko si konča guverner sam življenje. Katja In guvernerjev sin pa postaneta srečen par. Predvaja se še danes In jutri v nedeljo. Pred naznanilo: »Irene d'O.« senzacljonalna drama, nadalje umetniški film »Adam in Eva« ter epohalno delo »Tarzanov sin«.
— Opozorilo! Tovarna Čevljev »Peter Kozma ćc Ko.« je Izdatno znižala dosedanje cene v vseh svojih detajlnih trgovinah. P. t. občinstvo naj se v svojem Interesu posluži te prilike.
— Dr. Egbert Frlmmel, zdravnik strokovnjak za urologijo, bolezni sečnih organov se je nastanil v Celovcu.
— Kavarna »Jadran« Turjaški trg 6, vsak večer koncert   salonskega orkestra.
KOT NASLADA IN KOT HRANA JE NAJBOLJŠA ČOKOLADA »SANA.«
— Nikdo nc pozabi, ogledati si modni salon za dame ln gospode po meri In konfekciji brata Rninskule. Ljubljana, Židovska ulica 5. Najfinejše blago v lastni zalogi. Konkurenčne cene.
— Oglejte si v izložbah oblačilne Industrije A. Kune, LJubljana. Gosposka ul. 7 najnovejše raglane, njih nednsežno lepi kroj in nizke cene pri izvrstnem blagu.
— Opozarjamo, da se je tvrdka I. Maček, stara, priznana solidna trgovina z oblekami, preselila v poslopje Pokojninskega zavoda na Aleksandrovi cesti štev. 12, kjer prodaja še nadalje po izdatno znižanih cenah.
Turist Aa in sjjg;
n —»»"4
i.
Sokolsfvo.
— Sokol I. vabi svoje članstvo, da poravna članarino za tekoče polletje v društveni pisarni na Taboru. Uradne ure so med 15 ln 1P uro. vsaki dan. Odbor.
— S šestdesctletnlce Ljubljanskega Sokola. Apelu brata staroste na slavnostnem občnem zboru v nedeljo, dne 30. septembra 1923 za zbiranje prispevkov za zgradbo Sokolskega doma, sta se kot prva odzvala vedno požrtvovalna brat Fran K r a-p e ž m njegova soproga Roza ter poklonila društvu »Sokolski dom« znaten znesek 3000 Din kot Jubilejni dar. Odbor sokolskega društva v Ljubljani Izreka plemenitima darovalcema najlskrenejSo zahvalo v nadi in z odkrito željo, da najdeta obilo j»snema?cev.
—V*l bodo prihiteli! V soboto, dne 6. t. m. ae vrli na Taboru ob 20. predavanje br. staroste dr. Pavel Pestotnika »Zakaj se priznavam k sokolski misli«. Pozivamo vse brate In sestre, da se predavanja udeleže, ker je obvezno. Zlasti še opozarjamo mlajše brate In sestre, ki bi se v smislu aklepa Sokolskega Saveza udeleževali redne telovadbe. Prosvetni odsek Sokola L
— Mladinski izobraževalni odsek Sokola fl. ▼ Uubllanl priredi v nedeljo 7. tm. ob 10. url predavanje v realki. Predaval bo br. Kalan: O začetkih slovenskega So-kolstva. Predavanje je obverno za molki ln ženski naraščaj; udeleže naj se ga pa j tudi Claal in članice^ >
— Športni J lup Ilirija obavlja, da ie podaljšan rok z , jzp.ač:!o obveznic do torka 9. tm. por /dne nakar se dcftnlthrsć zaključi od{>i: sevanje. Vso obveznice, ki se ne pred' do tega dne, sc smairajd DuvUi lejic \ .ubu.
— Br oturnlr v Narodni kavarni. Da* naSnji hi .jturr.tr, kakor ga pnrcia vsakd soboto Ljubljanski šahovski kljub, bo zla* s:l z^- ,:niv zato, ker bo rezultat današ^ njega večera odločil, kateri igralci pripa* dajo prvemu, kateri drugemu razredu. Vc .stvo teh turnirjev je namreč sklenilo, da se bo igralo brzeturnirje v dveh ra** redih. Prvemu pripadajo vsi igralci, k! df> sežejo da:?es vsaj polovico mogočih točk. ^stali, ki tega ne dosežejo, pri-Jcjo potem, v drugi razred. Igralec, ki pride v drugi razred, »c Je vedno lahko povzpne v prvi, če v naslednin pe;ih turnirjih doseže vsaj 5f)% odigranih Icer. Prav tako p^tie lahkd igralec prvega razreda v drugI, če v teh petih turnirjih doseže manj kot 85%. Proti cbem razredom bo ods.ej igral n^š mojstej dr. Vidmar in sicer proti prvemu brel stolpa al, proti drugemu brez stolpa al hi konja bi. Da dobimo kolikor mogoće tovcn pregled o moči naSih brzcigralcev in da damo tem brzoturnirjem zanimivejšo obl* let]", vabimo vse igral:e, ki so se dosedaj udeleževali teh priredltv, kakor tudi one, ki bi se jih radi udeležili, da se z-mes ivfl oglasijo v Naredni kavarni do 7. ure zve* čer. Vodstvo turnirja.
— Konlllkt med ljubljanskim ln zagreb« afc-m nogometnim podsavtzom. Pišcja nam: V nedeljo bi imel pri nas igrati Mask z Ili* rljo. Zagrebški nogometni podsavez pa je v zadnjem momentu  Hašku zabrani! Igranje1 z ozirom na »incidente« pri zadnjih tekmah s »Cc neordijo« ln »Gradjar^klm«. Vsa ljubljanska športna publika je b.la pri obeh tek* mah navzoča ter ve" najbolje, da kakih Incidentov ni bilo, najmanj pa s strani igrat cev ali publike. Ker ]e »GradjanskU v slabi formf ter ni porazil Ilirije i visokem roi zultatom. so alarmirali vse zagrebško časoi pisje ter pisarili o napadih in s-enah. katere so baje ubranili samo prisotni Zagreb* čani in kojih je bilo baje nad polovico pu* blike. Osobit hud napad naj bi bil na sooV nika, ki Je bil baje opljuvan in ki so ga le z naporem rešili. Sodnik, ko Je Čital te go* rostasnosti ,Je pisa] na Saves pismo s proJ» njo, da naj pojasnijo v listih, da se njemuj ni ničesar pripetila »Oradjanski« sam je na dopis »Ilirije« odgovoril, da on žal ne more ničesar pri listih podvzetl, da   pa ostana prijateljsko razmerje med kluboma prej kot slej. In vendar Usti ponovno napadajo Ljubljano, vzdržujejo vse lažnjive trditve ter Imenujejo  Ljubljano  »balkansko« It& Zagrebški nogometni podsavez Je proglasil bojkot Ljubljani. Savez le ta bojkot razveljavil,   podsavez pa ga nemoteno izvaja, protest pa pošlje savez istemu podsavezu v rešitev. Funkcijonarji, kl vrše to stvar, so člani   Oradjanskega,   člani Oradjanskega. vzdržujejo kot funkcijonarji podsaveza laz> njive trditve pri savezu o napadih na sodnika, ki sam pravi, da takih napadov ni bilo, isti člani pošiljajo enaka lažna poročila v dunajske športne liste ln vodijo vso kompanjo, podsavez in savez pa krijeta s svojim ravnanjem vso umazanonost Predi sednika ln tajnika Saveza ln zagrebškega Podsaveza so člani Oradjanskega.   ki zlo* rabljajo svojo funkcijo In puste blatiti }ugow slovenski sport v tujini, mesto da bi pref iskali in razčistili zadevo. Živo nas spominja ta zadeva na svoječasno iz Istega raz-loga inscenirano bajko o Splitu In na spor s Češkim Savezom. Kdo naj Ima še zaupanja v naše športne organizacije, ako se niti vrhovne ne morejo dvigniti na nivo objekt tivnostl. Zagrebški športni svet bo po kon^ čani preiskavi zopet za blamažo bogatejši, ki bo ponovno razkrinkala načelna sredstva zagrebških nogometašev, s katerimi skušajo zakrivati svoje neuspehe. Se eno vzbuja pozornost: V vseh teh napadih Je bilo mnogo pritožb čez Igrišče, novi dop!snil( zagrebškega športnega lista zopet napada. Igrišče Ilirije o priliki lahkoatletskega me-etinga, dasi nI dvomno. da v Jugoslaviji ni lepšega In bolje oskrbovanega športnega igrišča kakor Je to Hirllansko. J. (h
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA. Dne 6. oktobra. Prosti promet
V današnjem prostem prometu hi bib skoraj nobenega trgovanja. 2e par dni trajajoča rezerviranost na trgu se je tudi §e danes nadal.evala. Napram včerajšnji borzi so se tečaji danes ne*, koliko učvrstili. Sklenjen pa ni bil pr) teb tečajih skoraj nlkak zaključek.
V prostem prometu so notirale: * Devize: Curih 15.75, Pariz 5.25, Loti**
don 401.—, Dunaj 0.1235, Praga 261, Trs* 3.94—3.96, Newyork S7.50,
INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 6. okt. (Izv.) Današnja prefr borza: Beograd 6.45, Berlin 0 00008, Amsterdam 219.65, Newyork 558.75. London 25.47. Pariz 33.25. Milan 25.25. Praga 16.55, Budimpešta 003, Bukarešta 257, Sofija 5.45, Varšava 0.0007, Dunaj 0.00705, avstr. lig. krone 0.0079.
— Trat, 6. okt Predborza: Beograd 25.45, Berlin 0.00005. Dunaj 0031625 Praga 66.05. Pariz 132.60, London 101.50. Newyorlf! 22.15, Curih 398.
— Dunaj, 5. oktobra. Devize; Beograd 818—922. Milan 3181—3196. London 322.800—323 800. Praga 2000—2100. New* vork 70.560—70.960. Pariz 4212—422«. Curih "12.675—12.725. — Valute: dinar 807—513, lira 3'cX> — 3180, funt stcrling 321.000 do 322600. francoski frank 4165^—4195. dolar 70S60 — 70 960, švicarski frank 12.560 da 12.640, češka krona 2072 — 2088
Giavni urednik: KASTO PUSTOSLEMŠEK, Odgovorni urednik:
Stran 6
►SI 11 v r n > k i
\  A  W ( I I «.
/     U    Ui'Fcl I^A">
Ceno oglatom do 20 besad Din 9*—; vsaka nadali na betaoa 50 para, s davicino vred
prodam
Otomana,
akoro nova, se proda. — Naslov pove uprava *SL Naroda«. 10.650
Lesena postelja,
kompletna, se proda. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 10.663
Lahka kočija
pol pokrita, enovprežna, se proda. —* Nasiov pove uprava »SL Nar.«. 10.449
Harmonium,
malo   rabljen,   se ceno
troda. — Ogleda se: Sp. iška 13 (poleg cerkve).
10.703
Moško kolo
še kupi. — Ponudbe z navedbo cene pod »C 10.708« na upravo »Slov. Naroda«.
Več dvokrilnih stanovanjskih vrat
in podstrešnih oken na« prodaj. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 10.704
Dve železni peči
in cevi naprodaj. — Po« izve se v pisarni »Mana«r, tovarna kanditov. Ljub* ljana,   Rimska   cesta 6.
10.550
Hmeltski drogi
od 5 m naprej v množini Šestih vagonov naprodaj. — Ponudbe pod »Hmelj« ski d rog i/10.623«.
Naprodaj:
dobro ohranjena obleka, suknja in površnik. — Ogleda sc lahko: Rimska cesta 9/II, 16. 10.617
Zimska suknja,
moška, črna, za srednjo postavo, naprodaj. — Na* bIot pove uprava »Slov. Naroda«, 10.701
Proda se moška zimska suknja
(raglan) in frak. — Ulica Stare pravde 5, I. nad* »trop je. 10.658
Polovica hiše
t Ljubljani se proda pod ugodnimi pogoji. — Po* izve se pri dr. Lukmanu, Ljubljana, Gradišče Št. 4.
10392
Pod ceno naprodaj
popolnoma novi ženski čevlji fitev. 38 (Shimmv) ter moški lakasti št. 42 (nizki amerikanski). — Ogledajo se: Domobran* ska cesta 7/1. 10.709
Proda se gostilniška koncesija
t vsem Inventarjem. — Naslov pove uprava »SI Naroda«. 10.645
Spalna oprava,
nova, moderno izdelana, iz trdega lesa ugodno na* prodaj. — Na ogled pri mizarju J. Veikavrnu, Krakovska ulica 7, Ljub« ljana. 10.654
Damski plašč,
popolnoma nov, barSu* nast (plišast) ae po zelo ugodni ceni proda. — Poizve sc pri: Feldstein, Vidovdanska   cesta 12.
10.641
Ep —-
Parcela
▼ neposredni bližini de« Javnega kolodvora v 5i* Uri in Dunajske ceste, v Izmeri od 1X094 m*, na« prodaj. — Naslov pove "»prava »SI. Nar.«. 9689
Špecerijska
trgovina
v mestu, Se vpeljana, se t inventarjem takoj proda. — Naslov pove opra* va »SI. Naroda«. 10.716
Vinsko posodo,
ležavno kot transportno, prodaja vile d opustitve vinske trgovine tvrdka J. Jeieaic, Ljukljsna, Ste* ra pot 1. — Ugodna pri* Kka z« začetnika vinskega trgovca, ker ao ob* enem tudi kleti na raz« polago. 1CU514
Dve lokomobill
10 in 15 konjskih sil, naj« bolj Se angleške znamke, malo rabljene, se proda« sta. — Prikladni ss vsak obrtniški obrat. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 10.690
Jabolka
za prešanje, kakor tudi fina namizna in več vago* nov izboraega krompirja naprodaj. — Natančneje pri »Svetokrog«, Videm* Krško. 10.687
Hišo z vrtom
in štirimi sobami, v dobrem stanju, v trgu ob železnici prodam za 40.000 dinarjev.   — Realitetna
{nsarna v Ljubljani, Po* janska cesta 12. 10.673
Harmonika
na tri in na štiri vrste, ročno delo od staroznane tvrdke iz Celovca, naprodaj. — Rudolf Pušnilc, Ljubljana, Rimska cesta št. 19. 10.698
Trgovina z lesom,
drvmi in premogom, na najlepšem mestu, prvo* vrstno uvedena, se zaradi rodbinskih razmer takoj proda. — Interesnti dobe Informacije pod: »Lesna trgovina Maribor, poštni i predal 39. 10.439
Avto
12/14 HP Laurin Klement, trisedežni, v najboljšem stanju, se ceno proda. — Nadalje dinamo AEG 0.7 HP, 110 Volt, 960 vr« tilnih obratov na minu* to. — Naslov pove tmra* va »Slov. Naroda« 10.639
Fotografični
aparat
»Zeiss*Tessar«, 9'12. z usnlatim etuijem, Šestimi kasetami, stativom ter vsemi potrebščinami — prodam. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 10.671
Bizeljčana
okrog 12 hI starega sor* tiranega, za buteljke, ter okrog 28 hI belega, letni* ka 1921, proda za časa trgatve od 15. do 21. t. i m. Oskar Cemclč. Birelj* sko. Gornja SnSica.. 10.664
Nanrodaj razna vinska r?osoda
ha    5   velikih    hramnih I sodov,   dokler  traja  za* ! loga,   —    Avguštin.  So. \ Šiška, St. Jerneja  c. 231 10.209
Vila v Mariboru
z vrtom se proda za 350 j tisoč dinarjev. Stanova« i nje s petimi sobami in ! pritiklmami se odstopi, j — Ponudbe pod »Krasno I stanovanje 10.442« na upravo   »Slov. Naroda«.
Nova moška
zimska suknja,
ženski plašč, šivalni stroj I in dva modroca napro* daj — Ogleda se od 11. do 4. ure pri Mariji Je« lenič. Stara pot lflTT fnri bolnici). 10377
Naprodaj je eno-nadstropna hiša
skoro nova, a tremi sta* novanji in vodovodom, na solnčnem kraju, ter nekaj vrta — v Novem mestu. — Ponudbe pod »Novo mesto/10.2S8« na upravo   »Slov. Naroda«.
Prodam hišo,
primemo za eno družino, 1 oral posestva, tri če trt ure od Celja, 5 minut od postaje Petrovce. V sta* novanje se kupec lahko takoj vseli. — Interesenti naj vpošljeio svoje na* slove pod »Hiša*Celje*Pe* trovče« na Aloma Com* panv, Ljubljana. 10.059
Pritlično Wio
na Crnu lah. pol ure ho* da iz Ljubljane, ležečo ob glavni cesti, prodam radi selitve. Hiša ima tri sobe in pri ti kline, poleg precej in jo šupo ter sadni in zelen j a dni vrt. Kupcu stanovanje takoj na raz* polago. Cena 55.000 Din. — Realitetna pisarna: H. Privšek, Ljubljana, Mi* kloelčeva  cesta it. 18/1.
10467
Naprodaj
radi odpotovanja ženske in molke obleke, perilo in velik kovček te po to* vanje. — Na ogled vsak dan od 3. do 5. ure Pred Škofijo 21 /III 10.573
VUa!
enonadstropna, 1000 m* ▼rta, takoj prosto stanovanje, 15 minut od pošte, naprodaj za 250.000 Din. — Realitetna pisarna. Po« Ijanska cesta 12. 10.674
Posestvo
42 oralov, z zaraščenimi gozdi, njivami in travni« ki, eno uro od postaje, z vsem živim In mrtvim in* ventarjem, naprodaj za 225.000 Din. — Realitetna pisarna, Poljanska ce« sta 12 10.675
Pekarija
z novozidano hišo, v prometnem kraju v najlepši legi, se proda vsled dru* žinskih razmer za 200.000 dinarjev. — Pojasnila da* je Realitetna pisarna. Po* lianska cesta 12, Lj"b* ljana. 10.676
Prodam sode
iz suheha klanega hra* stovega lesa od 2-50 D do 3 D za 1 liter iz skla* disča. Dobavljam vsako množino. — Jovo Milo* ševič, Zagreb, Franko* panska br. 8. 10.287
Jedilnica.
temna, popolnoma nova, obstoječa iz 12 kosov, se vsled pomanjkanja pro* štora ceno proda. Proda se tudi že rabliena spal* niča. — Ivančič, fcabjak št 3, I. nadstr. 10.127
Manufakturna
trgovina,
jako dobro vpeljana, sc vsled družinskih razmer odda. — Reflektanti naj se Javijo pismeno pod »Solidna trgovina/10.653« na upravo »Slov. Nar.«.
Leno r>o«estvo
v Ijublj. nredmestju (hi* §a. gospodorsV-o poslonie, vrt in lepo polje ob glav* ni cesti, najlepše stavbi* šče) se ugodno proda — Ponudbe pod »Lepa lega 10.659« na upravo »Slov. Naroda«.
Prodam ooHštvo,
dobro ohranjeno noate« Ijo, omaro za obleko, nočno omaro, dve stoja* li za cvetlice, otroci! vo« ziček, mizni Štedilnik, dve zimski obleki in dva površnika. — Naslov po* ve uprava »Slov. Nar.«.
Več vagonov orehovih hlodov
za takoj prevzeti imam naprodaj. Blago je lepo; od 25 cm debeline na* prej. Naznani naj se ml najvišja cena za kubični meter, franko vagon Slo* veni j a pod »Orehovi hlo* di/10.651« na upravo »SL Naroda«.
Proda se
znana registrirana znam* ka likerja »Triglav« Kla* uer t originalnim recep* tem. — Reflektira ae sa* mo na resne interesente, ker bi se event. sedanji imejitelj soudelefil. — Ponudbe pod »Dobička* nosno/10.692« na uprsvo »Slov. Naroda«.
Proda se psica
dobermanka. lepa, tri me* sece stara, in pes, dobeT m sanesliiv čuvaj. Nada* 1 je te proda pea-prepeli* čar, osem mesecev star: vse po nizki ceni. — Isto« tam ae proda velika ko* palna banja, zelo priprav* na. Vse skupaj se ogleda na Rimski cesti 19. pri konjskem mesarju. 10.699
Prodam eno-nadstropno hišo
na periferiji mesta Ljub« Ijane, zgrajeno pred 15 leti, z devetimi stanova* nji Stanovanje mefejk c zamenjave. Ca. $00 ae1 vrta. Cena 430.000 K. — Realitetna pisarna: H. Privšek, Ljubljana, Mi* kloaleeva ceste It 18/1.
10466
Za 70.000 Din
SS proda radi odpotova« nje dobičkanosno pod* jetje a inventarjem v Ljubljani. — Odstopim tudi mehlovano stanova* nje sredi mesta, ohstoje* Ce iz 1 ali 2 aob. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Podjetje 70.000/10.523«.
Rc*ka orflikn!
Zaradi odpotovanja v inozemstvo se takoj proda krasno posestvo v Ljubljani, obstoječe iz enonadstropne hiše in novo zidane vile, obdane z velikim vrtom, ob ka* terem teče tudi voda. — Stanovanje v vili s sed* mirni sobami, kopalnico i. d. kupcu takoj na raz* polago. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 10-552
Jtarm
Kuoujem zlato,
arebro, atari kovinasti denar In dragulje po najvišjih dnevnih cenah. — R Almoslechner, Celje, Gosposka ulica 14. — Lastna delavnica za po* pravila, katera točno in najceneje izvršujem.
10.364
Klavirje
in pfanine kupujem. Ponudbe t označbo cene, marke, dolgosti In notra* nje konstrukcije klavirja (to je, dali ima klavir znotraj okoli železno aH leseno ramo). naj se pošljejo na S. F Čop, Zagreb, Mrazovičeva nI. it. IZ IIL nadstr. 10276
Krmimo 40 do 50 t???oč ko*v«nr!ov
obeljenih, zdravih in rav* nih kostanjevih drogov. 11 m dolgih In ne manj kot 13 cm premera na vrhu. — Ceniene ponudbe z navedbo količine, termina dobave In cene, franko vagon na'lndaln'" postaje na nas'ov tvrd* ke: Jos LorrnH nasledn., Ljubljana. — Istotam se kupujejo vedno zdravi, lepo merkantilno tesani trami. 10.545
! s
anovaira
Onreirljeno sobo
v sredini mesta, po mož* nosti s posebnim vhodom, išče boljša gospodična. — Naslov pove uprava »SI Nar.«. 10.702
i> i
Ler>a zračna
i  dvema  poeteljsosa m
proetim vhodom se odda enemu ali dvema gospo* doma. — Vodmat, Rfhni* ika ulica 193. 10.706
Iščem stanovanje
obstoječe fz 4—5 sob v Ljubljani Plačam 96.000 kron letna najemnine na* prej. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 10.669
Stanovanje«
obstoječe ia 3—5 aob ae išče za takoj proti visoki vnaprej plačljivi najem« nmi. — Naslov pove uprava »S. Nar.«, lu.686
SoIHna. stranka
brez otrok Išče primemo veliko stanovanje. Plača mesečno 1500 Din. — Pismene ponudbe pod »Mirno/10.604« na upravo »Slov. Naroda«.
Oddam takoj dve meblovani sobi
v novi hiši v mestu gospodu, kateri mi plača najemnino za celo leto naprej. — Ponudbe pod •Eno leto/10.627« na upr. »Slov. Naroda«._
Stanovanje!
Krasna soba in kuhinja, zračno m čtato separira* *i«s v pritličin. ae odstopi proti edikodntni polletne oskrbe bres stanovanja — ponudniku. — Ponudbe pod »Cen trum 45 10.684« ne upravo »Slov. Naroda«.
Meblovana soba
lepa, mirna in zračna, z elektr. razsvetljavo, ev. porabo klavirja, s po* sebnim vhodom, ▼ vili, tri minute od tramvaja, se odda — Naslov nove upiava »SI. Nar.«. 10.673
Soba
ali tej primeren zračen prostor s pohištvom in posebnim vhodom išče uradnik (samec). — Ponudbe pod »Crna''in.6R0« na   upravo »Slov Nar.«.
Iščem sobo,
opremljeno ali prazno, v mestu. » Najemnino nla* čam event. za eno leto naprej. — Ponudb- pod »C. P./l°672« na upravo »Slov. Naroda«.
Leno stanovanje
(dve sobi. kabinet, kuhinja, pritiklinel v Maribo* m se ramen ja za približ* no enako stanovanje v Ljubljani. — Ponudbe pod »Zamen iava'10.661« na  upravo  »Slov. Nar.«.
Stanovanje
v stari ali novi hiJi, z 2—3 sobami m pritikll« nami. išče za takoj ali pomei> mala stranka 2 oseb. Plača d°bro: da ev nagrado — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Zraxno stanovanje 1923 H 0.637«.
Oddam stanov*n?e
dveh sob in pririklln v novozgrajeni hiši na Du* najski cesti Mesečna najemnina 2H00 K, plačljivo za tri tet« naprej, ter posojilo 100.000 K z r\% obrestmi proti vknjižbi. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 10.668
6*
Slnfb?
Službo kočij^ža,
hlapea ali hišnika iščem. — Naslov pove uprava »Slov   Naroda« 10.679
PesttRtfo.
že vajeno otrok sn-H* m em ta'-'oj. — Flza Se* vf*r, L'"bljana, Wo!fova ulica 12. 10670
Dobor rifofifct
iSče za popoldan *ve* 8et i<***snifl v kinu aH ori p!*»«rrub vaiflh — D o m a j pod »Pian'st'10 6^9* na upravo   »Slov. Naroda«.
Krff»f>rtca
fma^l^va. pod^-vna^ In oostre^oicc za tež^-a de* ia se 5*če za no no 1 d n p ve. *— Naalov pove uprava »Slov. Naroda« 10.725
Knjigovođi a,
Fekten bilaocist z 20* i*r*o   trfovako prakso, »8 pvemcnitl mesto ta« ►j aH pozneje. — Na*
Naroda«.
nove uprava
»SI« 10.471
Sluškinja-.
pridna in poltena. s*> ta* koj sorajme. Plača 1000K
mesečno. Opravljati ie hiSna in gospodinjska de* la. — Naslov pove oprs* va »Slov. Nar.«. 10.723
Absolvent
Mrinja) trgovskega reča* ja se sprejme kot prak« titant pri tvTdkl J. Jele* nič, tovarna kisa v Ljubljani, Stara pot 1. Ponud* be pismeno. 10.613
Kot učenka
Želi vstopiti v manufakturno trgovino v Ljublja* ni ISletna deklica pošte* nih staršev, že nekoliko vajena v trgovini. — Na« slov nove uprava »Slov. Naroda«. 10.589
Trg* oomočnik
ali prodajalka manufak* turne stroka, prvovratna starejša moč, ki je zmož* na samoatojno voditi ma* nufakturni oddelek, ka« kor tudr nakupovanja, se sprejme takoj v večji tr* govini na deželi. Oziralo se bo samo na prav rpret* ne prodajalce. — Ponud* be z referencami fe poslati na upravo »SI. Na* roda« pod »Samostojna moč/10.723«.
Mesarski
pomcčnfk
in prekajevalec želi bolj* Sega    mesta; prevzame tudi lokal na  račun. — Nas'ov pove uprava »SI Naroda«. 10.577
Vratar
z dobrimi spričevali iefi mesta v kavčem večjem hotelu ali tudi v manj* Sem hotclakem podjetju. Na^l^v pove uprava »SI. Naroda* pod »Vratar 10.576«.
*>ircC7Car
z d' l" ^fno prakso tudi v inozemstvu, sprejme takoj mesto; gre event. tudi v hotel. — Pismene ponudbe nod »Slaščičar« na: Aloma Coc^arv, Ljubljana. 10.697
Tr<t. sotrudnika
v grrlanterijski stroki, dobro izvedbenega. i?če veletrgovina v Ljubljani. — Ponudbe pod »Galante* riia'10.6S5« na upravo »Slov. Naroda«.
Absolvent'nfa
trgovske šole. vešča Vnii« govodstva. stroieoisjt ter slovenskega. itali'anske* tf*. francoakeffa in neko* T'ko n^mšVega ierika — i?če sb-?be. — Ponudbe pod »Primorka'ln 7!2* na upravo   »Slov Naroda«.
Go^nodlčna
srednje starosti, perfekt* na Vniigovodvin!a Tamer. In dvojno) vešča t^di ia* mostojne korespondence in utroi^nisJa. z dobHml spričevali, želi «ta'nega m^s^n nairaje pri večjem lnd"«tr|jskem pod1etj»» v Lb-hHaui. — PonMffKe pod »Samos^ofna'10 ^7« na  upravo »Slov. Nar.«.
Gozdar
aM gozdarski adjunkt samski, aamoatoina moč. doher lovec, resen fn trezen, s prakso; eventuclno gordarakl praktikant, se sprejme za večinoma re-virsko službo. — Prošnje s prepisi spričeval in na* v<~dbo referenc na Oskrb* nlštvo graščine JurVlo-iter vla Laško. 10^62
Kontoristinja
vešča vseh pisarniških del. perfektno slovenske, deloma nemške stenogra* f I je. prav dobra strojepiska, stenografira rudi sr* bohrvatsko in zna cirill* co, želi premenlri svoje mesto. Gre kamorkoli. — Ponudbe pod »Kontori* stin i aH 0.557« na upravo »Slov, Naroda«.
*"*^* se
I    posolila !
pj < <»««.....»♦ aeeeeeeeeB
5000 Din DOTOJ?la
išče nbsolviran akademik v svrho n»mofrnf prinra-ve za zadnji državni is* pit — Ponudbe nar Kar* nov,    montan. vniverza.
10.662
25.000 K nosojOa
se Išče ss dobo 6 mesea cev proti 25% obrestirn, ra nabavo atroja. — Prvovrstna garancija. — Doniai pod »25.000 Vron 10.711« na opravo »Slov. Naroda«
tokali
Lokal
blizu Južnega kolodvora, pripraven tudi za pisarno, se odda. — Naalov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 10.721
Dopisovanj*
!
Znanja želi
v svrho ženitve starejša inteligentna simpatična gospa (vdova), popolnoma samostojna, zdrava, z lastnim stanovanjem In nekaj premoženja, zaradi osemeloati. s starejšim goenodom, ne pod 60 let atarim. Id ja adrav, dobrosrčen m vesele ne rs« ve, ter hrta premeten)a ali penzito. — Ponudoe pod Prijetma iesen/10.700 na  upravo »Slov. Nar.«.
liltlCLHLEJlrJBE
Znanja želi j
ločen drž poduradnik s sobno opravo z vd< vo ali ločeno goapo brei otrok, srednje starosti, katera bi imela svoje stanova, nje. — Pon t'sc rod »Vi*
gred   4210.612"   na upravo »Slov. Naroda«.
Novi vinski sodi
(bačve) v Tseh velikostih ae dobe in popravljajo pri Fran Rcpiču, LjuM'a» na. Trnovo. 0993
Komnanjona
sprejmem t?, ie uvedeno podjetje v lastni hiši. — Dober zaslužek — Na» 5'^v pove uprava »Slov. Naroda«. 10.618
Cenjenim damam
naj vljudneje naznanjam, da izvršujem točno in polovico ceneje vsa mo* distovska dela Se pri* poroča Skubic Franja. fctepanja vas 38 10JS2
Trgovci pozor!
Goepa, katera bi lahko potovala, nrmsme posle, naročila Itd. ra gg trgovce. — Naslov nove uprava »SI. Nar.«. 10.656
M- Zgonc,
Sostflna in kavarna »Pod Vlančkom«, Pot v Rožno dolino 36 pri LJubljani. Sprejmajo ae abonenti na hrano; obed lahko t"di poznejšo uro. 10.720
OcV* se gostilniška koncesffsi
v najem; event. vstonjm kot kompanjonka — Reflektira se itamo na go* snode. — Ponudbe pod »Gostilničar 10.713« na upravo   »Slov Naroda«.
Pozor šivilje!
Preoblečene gumbe vseh velikosti   ter ažuriranje
izvršuje takoj In najce-n«*1e    tvrd V a    Relibar i
Veleplč, LJubljana #oUVa, Kolodvorska    ulica 150 10.470 ______1
Iva Sfler, Kon?!re^nJ trrf 6,
prodaja vsakovrstne klo* buke, nakftla. po znižanih cenah. Sprejema vsa nova m atara dela ter jih Izvršuje točno. 10.427
Dobra zemlja,
velika količina, se dobi brezolačno. Odvažati jo je treba takoj. — Polzve se; Jakob Ac***rto, stavbno podjetje, Tabor St. 2.
10.648
V**ko"v-rstne
športne čepice, bombaž in volno za pletenje vseh barv nudi vedno najceneje: Raznosili ah-i ea »Konkurencija«, Ljublja* na, Zgornja Silka. 8159
Restavracija
ob železnic*!, z dnevnim prometom 15 do 25 tisoč kron, se odda v najem onemu, ki odstopi v centra Ltubllane stanovanje vsa j dveh sob in pHtfklm. — Ponudbe na Realitet* no pisarno, Ltubllana. Poljanska cesta 12. 10.677
Drttžabnfka,
S katerim bi delil lokal !n pisarno, katero ie Imam. ISčem iz irroke ga« lanterite, pletenine, mod* nega blaga, v večjem mestu Slovenije. — Ponud* be pod »Resno« na Aloma Company, Ljubi lana.
10.605
Priooroča se
tvornica telovadnega m športnega orodia J. Dražem. Ribnica, Dolenjsko, Oprema kompletnih telovadnic in letnih telova-dlSČ. — Stabilno In prenosljivo orodje. 10J62
»Kolizej«
Oprema stanovanj, druš* ba a o. Ljubljana. Go* sposvetaka ceata 13 (prej brata Sever). Priporoča bogato Izbiro pohištva od navadnega do najfinejše« ga; pre vsa me vsa naro* ella. tudi sa celotno opremo stanovanj. — Zaloga vseh vrst modrocev in drugih tapetniških del 10J3J
Z^ lukrativno oVt
s priključeno Fino trgovi«
no v Lj:bliani se i" "t družabnik aH družebnlca z razpoloJliivi: i 1^0 d> 200 tisoč dinar-i KraR n lokal na razpolago. Ta. krivnje natančne pi*mf» ne ponudbe pod »F.l n tovrstno« na Aloma Com« panv, Ljubljana. 10
Prisncli so nr.j-bol?ši šivnlni st'rf »Mundloe«. Šivajo naj -cj in na7ai Garc dea*»t let. Zn:*ane cene Vse potreb5*ine na ravpola« go  Pouk v vezeni1' hr^r.
plscea. — Tvrdka I. *r'
lovin>C:*.Tden. Mestni trg It 13. Ljubljana. 10„M2
M;nka Karo,
dsmsfco krojaftvo, Lj k* ljana. Sv P-tr« cesta 5S, ae priporočam ■'*cnj. da« mam v mestu in na d-* Želi. Izvršujem v«a v m >« Jo stroko sradaioča de* fa, kakor plašče, koat • me. moderne toalete ter h.'di vsa popravila ,r» moderniziranje. Post rež« ba točna in solidna
10.581
N^iiinejši furnir,
slavonski hrast, ekao»'# čen. rožnati jesen, mt« haqoni. beli javor. a*^^» rikanski oreh. nera-r i in parena bukev ter bra* •tove deske, popoln^—* »trbe, 7 let atare. debelfna 30 do 40 mm tn i v"iro v zalogi »Tu-varna ntnlov« Joa Stadler, Ljubi lana, Sodna ulica 11. 10.601
PcTJirne tr^ovf^e — trafike!
30 % p-oviifie v L funt'a* ni In dn'god. ako rrama v komisijo rnamke v paketih in nalepljenih B--i« lah Obračun nifif^"! Dobava »talna. — J. R-".» d*č. Podhosta. p Topli-ec pri Novem mestu.
107H
Otroški vozički
več vrst, dvokolesa rar» nih modelov. nninoTc"! pomožni motorčki ameri-Van«kcpa Hpa »Fvan««. Velika zaloga pnevma*** ke in delov po najniži ceni. Sprejemajo te tudi vsa popravila, emajlira« nje In ponikllanle. — »Tribuna«. P B to* vama dvokoles In otročkih vorlčkov, Ljubliana, Karlovska ceata 4. 10 112
Kan
In
PERJE
vedno v Ealogl pri tvrdlit
I JI
LJUBLJANA
MALI OGLAS
lahko izrmtunitt asm/ /n pottjitt iznot v gotovini ali v znamkah v pfimu, a ba*adftom vred.
Lf   i UH AH francoska zavaroval, družba v Parizu, osnovana 1880
I       Lulll    I ■ki Skupna glavnica znala 400 milijonov frankov. - Pravzama vsa vrste polarna In SlvIJanska »varovanja. ■    I mtm  IIIH Pojasnila atajajo braspfaCno vsi krajevni zastopniki In generalno zastopstva za Slovenijo
U mmI m Llubliana« Sv. Patra cesta Stav. 33«
^ew a aa ^amw ei m „.......„ agilne zastopnika sprejamamo pod ugodnimi pogoji. mmaWkmkmmmkmm
štev. 229.
„SLOVENSKI NAkuD" ort     OKtcora 191*3.
:e nadomestilo trst ja za strope in stane ter se pri uporabi iste ne rabi nikakih desk za opažbo.
Izdeluje in prodala jo trta jugoslovanska tovarno „BAKULA**
Iftt  P Psih LJUBLJANA, 1.7. Ta«
fel. Intcrurb. 513.
Najstarejša slovenska
Dlos&ofsKa in iitoia
delavnica
Ivan BrlcelJ, Dunajska o« 19.
»e priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne. ' 2530
Peter Seniku
I. fnfrc slovanska barvarlfa, brznarstvo ln stro-arstro
LJubljana, KrlževnlJka ulica 7.
Barva lisičje kože, katere Izdeluje v najmodernejše garniture. Prevzema tudi vsa popravila v moderniziranje.
Za izdelovanje
steznikov
(modrcev) 10660
po najnovejši modi se priporoča cenjenim da masi
Terezija Kranjc, Ljubljana,
Sv. Petra cesta 28. Vnanja naročila se točno izvršujejo.
Sosls
od masti in loja, z železnimi in lesenimi obroči, od 170 do 200 kg vsebine, v popolnoma dob em stanju, kupuje tvrdka Klakar * Kranjc, Zaloška cesia 27. 1C705
Dobro
vi
Industrijalci in velefrgovci
crotokolirana tvrdka v centrurrm Zagreba (stanarina minimalna, ki ina svoje potnike za celo drŽavo, bi prevrela po zelo povoljnih pogojih prodajo vsakovrstnega blaga. Tudi bi tvrdka radi razširjenja svojega delokroga sprejela še enega družabnika. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe na .ARGUS" Kabiljo i Kajon, Zagreb, Gajeva 7
bii io
lastni pridelek, letnik 1922, ima večjo množino oddaU lastnik
Pavel Hastner, Tomajna
poŠta Sv. Vid pri Ptuju.
TEODOR KUKC
Ljubljana, Beethovnova ulica 9 izdeluje
I   SMaS ©USlsa   !M.Vuksan,Gniž, Dalmacija
kostume, toalete.
plaSče ln
9931
Naznanilo.
Podoisana naznanjam cenjenemu občinstvu, da bom tndl v Dodoče vodila po umrlem soprogu Albertu Dergancu v lastnem imenu še v nadalje brlvnlco in trgovino m starinami ter se dosedanjim gg. obiskovalcem In cenjenemu občinstvu najtopleje
priporočam
Marija Derganc,
vdova po brivskem mojstru in starinari u _
topnika
sa tekstilno blago, ki potuje po Hrvatski, Slavoniji, Sloveniji, Bosni in Hercegovini, išče takoj proti provi-viji severočeška tovarna pletenin, ki ima tudi v kralje" vini SHS svojo zalogo. Ponudbe pod ,Strumfpwaren-2968 na Piras d. d., anončna ekspedicija, Liberec, Čehoslovaška.
}M. Univ. Dr. j«. JQQR0Z3C
specijalist za otroško z&ravstvo
ajaf- se je preselil
v Gledališko ulico 7.11. nadstr.
'j. 3 - -3:
W
Rogia Slatina
Viila dr. Pečnili
Zdravniška penzija, sanatorif. Za
bolne na notranjih boleznih, za oslabcte in odpočltka potrebne, za katarje pljučnih vrtičkov. Vsa moder-a zdravilna sredstva. Oblina izvrstna hrana. Krasna južna leca.
ProspekU. 44o8
normalno ln močno žgana, priznana najboijSa kakovost se nudi vsaka množini po dnevni ceni.
R. S?nis!o«tfs!cl, arh tekt in mestni stavbenik, posestnik opekarne na Viču. — Kimska cesta 18
Zaloga na drobno na Opekarski cesti 18- 7915
H E H R I
Gclda nogavico so
najboljše
KEII D A   Kesrtai trg rt
V Beogradu se proda popolnoma ali deloma
Baterije
ter
10726
vžigalnike
in
kamenčke
na drobno in na debelo najceneje pri tvrdki
Iga, Vok,
Ljubljana, Sodna ulica 7.
EEEHEEEBE3B
Rabim
pecivni prašek in vanilin-siadkor
ker je najboljši
in domač Izdelek
va prvovrstna
s t r okov n j ak e
železne ter stroke za gradbeni materijal ae ISČeta za aamo-
stojnl delokrog v obratu s trgovci v Beogradu in Zagrebu. IsU morajo biti dobri kalkulanti. Pogoj znanje srbo-hrvat-
skega in nemškega Jezika. Prvorazredne reference. Ponudbe z   obširnim   curriculum vitae ter zahtevo plače pod šifro .Organizator* na Zagrebački oglasni zavod d d, Zagreb, Draikovićeva ulica broj 7.
2A *L
popolnoma perfekten in sposoben v bilanciranju z uspešno prakso, katero mora dokazati SE IŠČE ZA TAKOJ za industrijsko d. d. v Sloveniji. Samo prvovrstni reflektanti, kateri žele trajno mesto naj pošljejo obširne ponudbe s prepisi spričeval in životopisom pod štev. „Za-692 Stan pri ruci* na PUBLICITAS D. D., ZAGREB, Gundulićeva ulica broj 11.
pietje liti
V. Krainer l Ko,
Jesenice.
Stavbna vodstva: LJUBLJANA DOMŽALE ZAGREB
Izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo 7721
c
blizu 2000 m, v sredini mesta, v neposredni bližfni nove skupštine. Prostor leži ob treh ulicah. Na '?tem stoji manjSa bisa. Za pogoje VDfSSSti
dr. Djordjevlća, Beograd, Kapetan Milina br. 8.
Velika zaioga klobukov in slamnikov se dobi pri
đrnžba i o. s. tovarna t Ste bo pošta Domisle.
Prevzema'o se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i TrSan v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5.
Sprejemanje v artuo.
Zaloga v Celju, Gosposka ul. 4.
Nikdo naj ne pozabi
ogledati si modni salon za dame in gospode po meri ln konfekcija
Brata Brunskole,
Židovska ulica 5 - Ljubljana. Naj fineiSe blago v lastni zalogi. Konkurenčne cene!
Šumadija
zavarovalna in pozavarovalna drniba v BEOGRADU Jak&lćeva ulica 8
Glavni zastop za Slovenijo: LJubljana, Sv, Petra cesta 24
prevzela je imenom „Udruženja za likvidacije inozemskih zavarovanj" poslovanje življenjskih zavarovanj zavarovalnih družb Gresham v Londonu in Ncw York v New Yorku ter bode na podlag sklenjenih pogodb sprejemala v bodoče premijske obroke, likvidirala zavarovanja in ista ob dospelosti izplačevala. Zavarovanci dobe vse potrebne informacije pri: Sujnailfs, 10SS1
BEOGRAD, Jakličeva ulica 8.
Velika izbira najaoaejŠih modelov in ftlc hiobakoo. Žalni hlobaht oedno d zalogi v modnem salona
o
a
o
a
o
BI
0
■
0
■
o
■
o
■
o o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
SVa Skof- Wanek
S/abl/ana, <0*od Wraaco šfeo. 8. JPtedelaoanje ta preobhhooaaje damskth ta moihih
hiobakoo.
Wocaa postrežba!
SPnznano solidne cene!
o
■
o
Bi
0
■
0
■
o
■
o
■
o
II
o
■
o
o
SI
o
BI
o
m
D
o
■
o
Vellks zaloga
porcelana.
Emajairfina   In luksnsna posoda.
Priporoča se 98C6
Ana Kusf
LJUBLJANA, Hesljcva cesta 4 (prej trg. barv g. Hauptmana)
V Bački Banatu išče dobra ?as+op-stva dobro uvedena agentura s sedežem v Subotid. Na \&r la^o reference.
Naslov: Pcblik-Re&lftai,
Subcttca, Strossmayerova ulica aiaaiBiB acsaajEBC^^k^BESEai
IV JAX in SIN
Izubijana, Gosjosvetrlia S.
flnbl streli
Morui BuBiatilM ia eif pj5tr,a iriihi h to¥?n« i listu Bstnovljrai I.i867
Poniji?™ te!; *ta!es ia i.-':": slrsjrr 10 letna garancifa.
Pisalni stroji ..ADLER'*
Ceniki zastonj In franko.
Kolesa iz pnih tovarn s
DOrkopp, Styrla, Waffenrad. Začasno znižane cene.
5
razpošilja
užno sadje
po najnižji dnevni ceni po po§' in železnici Cenik na zahtevan;c zastonj. 1C49
G. F. Jurase'
Lfubljans We!f9Ti al.12 trjlaivjem  ttp po^ravilam
glasoviri«    harmonije, Špecijelnc strokovno in ceno I
up. Pe&nlk ord n:ra za oljufne bolezni vsa^i petek, tudi v četrtek v Sv. Jurju cb južni železnici. — čitajte n'egove 3 krric o jeliki. 7927
Tecd. Korn, L?L?b!jan3
Pcl'snskf« cesta st. 3.
Xro»ec, stsvfcnl, caJantirllsVi In o!crasn!
■!3*— lnsta!acl> vadivodov, "slin itrsksasfl bfatfti hklisetniHurtft
Izdelovanje posod Iz pločevine firncŽ. barvo,        in med vsake velikosti kaker tudi posod (škatle} za leoaservs.
Wm Milji!
\\ Oiilii § ii
Bohoričeva ulica 20
Tapetniška delavnicel
FRANC JAGER
Uubllana - Kolodvorska ulica 23
se priporoča slnv. občinstvu ta vs^ v to stroko spadajoča de'a. kakor: Izdelava vseh vrst žlm-dlvanov, otoman kSuhnlh garnitur, različnih zastorov itd. Delo solidno. — Cene zmerne.
žime vsth vnt vtdno v zalogi l
gš^-Pitajte! -ajf
Vašeg kučiog liječnika, pa če Vram ! on odgovoriti, dn ni u ied-nem kučanstvu nesmije manjL-it-dobro i pouzdr-no sredstvo. Za pranje rann, ozlijrda, des'nfic'ranja bolesničk h kreveta, ratlm za in-tinu toaletu d*ma (iritiranje) jest najbolje sredstvo
rkffss i/
koji se upotrebljava kao 1—2°/o postotni rastoplna. Lvsoform je najpozatije, već od decenija priznato I znanstveno ispitano desln-fekcijono sredstvo. — Dobiva se u svakoj apoteci i drotjcHii u originalnoj   opremi.   Provldjen sa
uputom o uporabi. Generalno zastupstvo i depot za
dje'u Jugoslaviju: Jugpharindclja d. d.
Zagreb, Prilaz 12.
Eisbe« po katerih se vre^e iz 2'it-J m obleka S!. 50 b 2 m površnik sil suknja £2 2-50 m obleka St. 42-54
Razpošiljanje damskih in moških krojev svetovnUi 1 ak£đ£E2ii v serijsh ali posamezno*
Maji za iaisla io moško trolEiii
za celo Jagosiavijo.   Začetek i. oO¥embra.
Učencem zunaj se preskrbi v Ljubljani oskrba in pa mesta krojiteljev v tu ali inozemstvu.
I. boncesiionfranl
krofaškl nčni zavod
_LJUBI J AMA, Židovska 5
OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOI0 30IOIOIOBOIOIOIOIOIO
IV 371/93
Prostovoljna javna dražba
nepremičnine.
Na prošnjo lastnikov g£. I^?ca Rnesaf Anioni!© Oogolova in Ala\z? Kneza iz LJubljane je vslcd sklepa okrajnega sodišča v Ljubljani na pradaj po rj?og!ovoUnl Savni ćTtztbl nepremičn'^a pod vi. Št. 418 d. o. Spodnja Šiška, scsioječa iz pare. št. 72. dvonadstropna hiša št. 62 in dvorišče na Jernejevi cesti, na vogalu Jernejeve in Celovške ceste, nasproti cerkve.
Dražila se vrši na .icu snesia. Spodnja Slikaj Je?s<::sv;: MSla ŠU 63
v soboto, dne 13. oktobra 1923 ob 10.
Izklicna cena, pod !:?rero se ne prodaja, znaša 375.C00 Din. Vadij znaša 87.500 Din.
Prodajalci si prdiJjo osemdnevni rok za pomislek.
Dražbeni poboji se lahko pogledajo v pisarni podpisanega, Sodna ulica št. 6.
Aleksander Eado^ernlk, notar v Ljubljani,
kot sodni komisar.
Izvanredno popravljani
LO KOMO BILI
promptno sa stanice Zagreb i L'ubljana
WOLP-LANZ
H?
917 10—20
i 918 15-25
H18 17—32
1917 20-32
921 ?6—42
1917 26—48
1012 30-49
1917 c0—45
HP
1910 38— 57 1921 40— 65 |Cjj9 48— 70 1921 54- 73 1913 5*>— *1 1921 fo— 95 70—100
191 i
1912 85-1.0 HP
1913 90—125
1914 100—150 1912 12C— F5 1914 135—175 1914 M&—10S 1921 20!J—500 1914 300—400 1912 330—460
VrSarU 1 samohodni lokomobiu avih veličina. — LoVomnbi ko-71. 3? q-n. — JrdnocodiS* nje tvorničko jannstvo. Pivorar*
rcdr;o   generalno    poprnvl tenf, savjeano   Iskuisnt. — Loirnj« fvakim goriv m,
Brsča Fischer d, d.
Zagreb, Pentovialc 5.
itBaiTi'5-'--
Sirešno lepenko Lesni cement
dobavlja v vsaki množini najceneje
Jos. R. PĐ9, LjubCana
Qrdda£k« ul. 22.    Tel. 513
Cole opreme
za neveste. In enfl&ija
izdeluje točno in aolidno nove* otvorjena izdelovalnica
P. Jančiga},
Ljubljana, Resljevn cesta 291 leTO
ii ormie
za žganjekuho ima v zalogi
L Knez v Ljubljani.
Gosposvetska cesta 2
Rabljeno
za moko
85 kg vsebujoče, In za otrobe 50 kg vsebujoče, dobre, Čiste In brez»j luknjaste kupi Vinko Majdlč,
voljlčni mlin, Kranj. 60q0
za prestopno leto 1924 kl ima 366 dni.
.Velika Pratika- je najstarejši tlf>. venski družinski koledar, koji a bil najbolj vpo^tevau že od naših
pradedov. Tudi leto§nja obJirna izda'a sq odlikuje po bogati vsebini, zato pr de prav vsaki slovenski rodbini, Dob! se v vseh trgovinah po Slo. veniji in stane Din 5. Kier bi jq ne bilo dobiti, naj se naroči pa dopisnici pri J. Blasnika nasled* nikih, tiskarna in litopr. zavod, Ljubljana, Breg 12 1010-2
Zahvala.
Vsem, ki so nam ob prebrldki izgubi našega nad vse ljubljenega, nepozabnega soproga in pa-pačka, oziroma sina, brata, zeta, svaka ia strica
H
dr. Ferdinanda Tomaži?
miaist« tajnika
lajSali našo bol, darovali krasno cvetle in pa v tako obilnem številu spreu.l^ali na zadnji poti, naša globoka zahvala.
V LJUBLJANI, dne 5. oktobra 1923.
toia vdava, hčerke Ia cslall liiitoll
sr i
i
7**
S6
2A
Stran S.
•S L O V £ NS K I   N A iV 1 1 i *•  t\nr T uKiubia
MODNI SALON
DAMSKIH KLOBUKOV
ŽIDOVSKA ULICA štev. 8.
A J V C 0 J A    I I I I * Al
ŽIDOVSKA ULICA  štev. 7.
_ Po čudovito znižanih cenab
prodajam novodošlo blago, posebno moško sukno, hla-čevino, barhente, cefirje, platno za rjuhe, line sifone iz domačih tvornic — Pridite in prepričajte se!
Ivan Kos,
Šiška (Seidlova hiša) Celovška cesta 2, Ljubljana, Sv. Petra cesta 23 10473
1 Švicarska firma v Avstriji I
F. Oberhansli & Comp.
tfomlca strojev In Zelezollvnlca
Bregenz a m Bodensee
(Vorarlberg).
Moderni stroji za žage — Polnoiarmeniki na valie —
Jarmeniki za tavolete (Spaltgatter) — Horicontalni Jarmeniki — PoCeznl stroji za debla — Robilniki — Nihalne žage — Brusilniki — Stance za zagne zobe 1.t d.
OpiedM kofflpletail Zas s transmlsllam].
Točna dobava.
■oioioiomioioioioio
ter pe tudi na defelo.
Feliks LMefK"
„Aikadont"
ZOBNA PASTA. USTNA VCT *   ZCTNI PRAŠEK. D bi a«, povsod.
r"—>i xsloj?a drog"* j* A. KANC, Ljubljana. 2964
Hur]a očesa
sigurno zcrineio
iki n BjaaVfi tsnjft. Skazi (5 Itt niBienk-ff ankiitntt h* n 1 r?ti Isksntli. in-Uri** »ti IV« kil ii Mili taHi si ffflje ifiktaj srvn' rjmlatri Din ID-1 bufcoftft. Bttrgit Ges. m. b H. Frtilasstng  58 Bavtrn
M. U. dr. Ferdo Korun
zdravnik v Soitanla ordinira v hotela „Ja-irrglav!^'1 (pri kolodvoru.
OIOlOlOBOlOlOBOlOlOlOlOlOgO
Sodni in železniški zdravnik
Dr. Leo Trsuner
ordinira za kirurgijo, porodniško, ženske in notranje
bolezni
sopet rodno od 8.—0. In od 14.—13.
Ljubljana, VII (Šiška) Celovška cesta 23.
Telefon 273. 10179
Kort ume**
Ako želite dobro kupit! aH pro^aM nepremični \ «m .F<>rtunV oprivi rte ;oalr vedno na;kulantneie, nrez kakršnihkoli stroikov. Niprodaj Ima hile, vl!r lemhilca, ki to Vam tudi na ogled. Izvolite se nhrnlt nn Fortuna, k^ncesijo-rvrnm p<» vis. vladi. Zagreb, Martićova ul 99.
n
llJJ ItJjkJJ - trgovina -sc nahaja sedaj Llngarjeva ulica £t. <J
druga ulica Čez frančiškanski most Velika izbira sukna,  caj^ov,  parhanta, viSnjevo in belo blago, opreme za neveste,  perilo za dame in go&|
Blajjo dobro.   Cene nizke.
10223
Oglejte s
S v Uloibsh obls&U&d Industrijo
10633
L ROT, KRZNARSTVO, LJUBLJANA, GRADIŠČE STO, 7
Barvanje lisičjih
kož. Zaloga ko-žuhovine.
Moderniziranje
damskih kožu-
hovinastih pla-
ščev v najkrajšem času. Na izbiro alaska boe;
i Prva kranjska vrvarna ]
I In trgovina ■ konopnlno J
! IVAN M. ADAMIČ, i
I LJUBLJANA, Sv. Petra o. 31. Tel. 441.
S Podruinlol i Maribor, Velrlnjaka ulica &t. 20.
| Kamnik, Šutna fitov 4»
■.»■•■■■■■■i
\QIl[ ^ul)liana» G°sP°s^a ul'ca 7
najnovejše raglar&o
njih nedosežno lep kroj in nlxke certa pri Izvrstnem blaiju.    10 8
NAZNANILO.
Slavnemu občinstvu in tvojim dosedanjim cenjenim gostom sporočam, da sem prevzel od svojih staršev dobro poznano staro gostilno pri .KRCONU- na Tržaški
cesti štev. 5.
Skrbel bodem, da svoje cenjene goste zadovoljim in postrežem z najboljšo kuhijo in prvovrstnim vinom,
katerega točim po zelo nizkih cenah. Se priporočam za obilen obisk in beležim z odličnim
spoštovanjem
VI KTO H   DIZ JAK,
gostilničar.
RAZSTAVA
MODERNE MOŠKE KONFEKCIJE
DANES
PRI
JOS. ROJINA, ALEKSANDROVA 3
TVOBNICA SVINČENIH PROIZVODOV
J. B. UliRIGH D. D.
HNSBALHA POSLOVNICA IN SKLADIŠČI ZAOREBj JBLAČIĆIT TBO 23. TEL. IS—46
Svinčeni proizvodi: svinčene cevi, svinčene plošče,
(orig. Winiwarter), plombe, svinec v skladih, šipkah i. t. d.
Pločevine: črne in pocinkane (orig. O. Winiwarter) in angleške pločevine.
StflUlOlS v raznovrstnih barvah in načrtih.
Cevi s plinove, črne in pocinkane, parne cevi, Železne flan-žene cevi. Deli za spajanje, cevi (fitingi) iz litega kovanega železa.
Jugoslovanski kreditni zavoi
v tjnblianl — Marijin trg itev. 8 registrevana zafiruga z omejeno zavezo sprejema vloge na knf lice m plača čistih
obresti brez odbitka renhcgi in invalidskega davka. Za vccic in stalne vloge ka <or tudi vloge v tekočem računu obrestovanje po dogovoru. - Podeljuje kratko ročne trgovske in personalne kredite najkulatitne'e.
iBjfc&aaec-ai
Kopalnice i t. d.
10831
naznanilo o preselitol.
Hladna nazninjsm, da sc |c ma|a trvdka
J. fflHČEK
največja zaloga oblek za gospode in otroke _
preselila ■
Hleksandrool c.    J«. 12
o bilo Pokolnlnskega zavoda
oMhrafvn
tU
NI
V NEV/ YORK
I« Southimptona — Charbourga
Levlathan
S. In SO. oktabra,   20. novambri,  1i. rt«
I* BftENIEMA čez Southampton in Cherbourjj v BI
itnibra r TORK
George Washingte
_ SS. t
14. oktobra
Prasldent Hardtng
daetmbra
14. novembra 77, decembra 1. decembra 12. decembra
.... 10. oktobra
Prteident Arthur...... 19. oktobra
America......... 31. oktobra
Presieent Rooaevelt..... 7. novembra
Prealdent Fiilmore..... 21* novembra
04km4 Is Southaaiptoaa ta Chfrhoorf« ta dan f>o«n«J« Vac (» tpodmjlh uiUto«
UNITE9 STATES LINES
Generalno zaatopatvo:  Bt erad, Palata Beogradske   adruge, prek. Pula .Ho«e1 BriatolaV — 7^reb, SiedJInjI Savez HrvaUkib 9effa^k<l i Zadruga, Mihanovlćeva ulica 2, -reko puta »-olodvnra. — Ljubljana J Brodu rt Ivo Zjcdintefiih Amcr ikih Držav, Duna>ska cesta 29. — Sa ' rajevo, Savez Hrvatsk h Se: ačkiti Zadruga za Bosnu i H rcegovinu Aleksandrova allca 52. — Sušak, Banka za Pomorstvo.
tovarna koS in CevSIev d. d. prodajalna
Ljubljana, Poljanska c. 13
Bssnafo sfcladllEft moSklk. Stnsfetli In ofroSklfa feolleo Iz telećega boksa o oseb bolah, gooejtga boksa In riavs kraulns«
znizims ccnE i
Iz
klobučevire ia v vseh m o đc i h barvah.
;Ie m\ RalvcOa lililra!| f
modni salon
jchSy-Maške
Ljubljana« Židovska ulica 3
znamko
t izredrum! irojatvi finoćo, aromo kn tiđat fioaijo ccio v visoki ataroah' vpliva pomiadilno.
Ć*j s snamko .čajna rc: r%a* m doaJv« W r*v iivirnih sovtkik a r>c:^«icaa ranrvaaa jaamio
\^ .(^Aina To*kam v vseh t lepaki označenih ti jovinah.
A
štev. 229
»SLOVENSKI   N AROD« dne 7. oktobra 1923.
Stran 9
Emil Adamič:
Tiifccjs Učitelj J£cga pevskega zbore po Italiji«
Takoj v začetku septembra   so prišli
člani Učiteljskega pevskega zbora v Trst in se nastanili pri tovariših in znancih, deloma po najetih stanovanjih in tako nosili materijalne žrtve do koliba turneje. Pričele so se pevske vaje, ki so v šentjakobski društveni dvorani traja;c vsak dan od S. do 12. In od 2. do 4. ure. ReJek je bil slučaj, da bi pevec in to upravičeno manjkal. To nesebično delo bi bilo vredno b^ljšerca plačila. Navdušenje je za koncertno turnejo angažiralo tudi našo koncertno pevko g. P. Lov-šetovo ter opernega tenorista g. Ri-javca. Na turnejo sem bil povabljen tudi jaz. Pripravljal, a dela je vodil predsednik Cii.l V a 1 e n t i č s svojim odborom kar naj-vestnejše. Gospod Ferdinand pl. Klein-m a y r je uvodni članek, biografske podatke skladateljev, razlago skladb in vse pesmi prevedel v vzorno italijanščino. Tiskani programi so bili vzor lepega tiskarkega dela. 16. septembra bi imela biti v Teatro Fenice ^ Trstu generalna vaja za povabljene goste pred odhodom v Benetke. Dan prej pa je prineslo glasilo fašistovske stranke »II Po-polo« oster članek proti turneji slovensk h učiteljev in jim v prikritih besedah grozilo s težkimi posledicami, ako se predrznejo ne uvaževati »fašistovski« nasvet ter zlasti v Časti reške krize ostati doma. Naravno, da so zboru omahnile roke, kajti taksni faši-stovski nasveti niso prazne hesede. Na kve-sturl so odsvetovali nato vajo v Teatro Fenice in se je ista vršila v intimnem krogu pri Sv. Jakobu. Nastal je kritičen moment: iti v Italijo ali ne iti! Zmagala je vera v plemenitost namena, zmagale so Kumrove na-vduševalne besede. Res, ako pevec ljubi svojo umetnost, mora zanjo tudi trpeti muke.
Naslednji dan sva se s Kumrom po morju odpeljala v Benetke, sestala se tam z g. Kreutzeriem in Smareglio. prišel je popoldne g. Ciril Valcntič in uredili smo vprašanje gledališča za konceTt, prenočišča za pevce, prehrano, plakate, informirali beneške liste in drugi dan dočakali pevce na kolodvoru. Skratka: 18. septembra je bil v Teatro Rossini, ki ima orostora za kakih r~~~> ljudi, prvi koncert, ki pa ga je obiskalo knmal okoli 600 ljudi. Istotako drugi dan. Kie je tičal vzrok tako pogubno pičlemu obisku, je težko reči. Benetke same po sebi niso bile nikdar glasboljubeče mesto. Benečani ne žive za to. da bi komu kaj dali, a da bi komu kaj vzeli, nezadostna, skromna reklama, v Italiji še neznan zbor, čas pred začetkom sezone, nesrečen lokal, gotovo pa tudi tajna agitacija proti koncertu, katere niti so tekle iz Trsta in bogve kaj še vse. Petje je bilo vzorno- umetniško, solista živo aplaudirana. dokaz zelo laskava ocena lista *Gazzetta di Venezia« z dne 19. septembra, ki je polna navdušenih superlativov in ne more prehvaliti dirigenta, zbor in soliste. Tudi »Gazzetino« istega dne hvali koncert in obžaluje pičel obisk.
Pevski zbor je postal sicer po teh materijalnih neuspehih nekoliko malodušen, sredstva posamnih ravno niso bila velika, a prihodnji koncert v Bolonji se Je obetal šele v soboto 22. septembra. Mera nezaupanja v italijansko koncertno publiko, bojazen pred nevadno kontraagitacijo je pričela tlačiti zbor. Ostati do sobote v Benetkah, kjer denar nima nobenega teka, bi pomenilo ruin marsikaterega žepa. Sklenili smo poslati posredovalca v Padovo, priti za njim drugi dan tja ter če mogoče, prirediti tam v petek koncert, ker bi bilo to v četrtek 20. septembra kot na veliki italijanski zgodovinski praznik nemogoče. V Padovi pa bi se bila lahko na ta dan zgodila velika nesreča. V hotelu, kjer smo bili nastanjeni, se je v isti sebi, kot smo večerjali mi, zbrala precej vinjena družba fašistov, ki so na vse mogoče načine hoteli izzvati katastrofo. Le razsodnosti in hladnokrvnosti pevcev je pripisovati, da ni prišlo do izbruha. Ti izzivači so bili deloma iz Trsta in jasno je sedaj bilo, da nas nasreča preganja. V Padovi drugi dan ni bilo mogoče prirediti koncerta radi poprav v dvorani in morali smo se odpeljati v Bolonjo, ki je baje center glasbenega življenja in kjer bo po zatrdilu naših navdušenih ljudi prav gotovo polna dvorana pri obeh koncertih. Med tem pa Je prispela tudi uničujoča vest iz Vidma in Gorice, da so nam tam koncerti prepovedani In to ravno tam, kjer bi bil materialni uspeh zasiguran. Na Bolonjo smo stavili tedaj poslednjo kocko. Oba lista »L' Avvenire dT Italia«, kakor »II resto del Carlino« sta priobčila lepe, reklamne članke. Dvorana »Liceo Musicale Rcssini« je najlepša, naj akustične) ša cele Bolonje. Naši ljudje so nosili letake celo po javnih lokalih, razstavili so sliko zbora, h koncertu so vabili veliki plakati, intervenirali so osebno pri bolonjskih kritikih in glasbenikih. Vse zaman. V soboto je bila dvorana tako žalostno zasedena, da je bilo več pevcev na odru kot poslušalcev na sedežih. Moralni in umetniški uspeh je bil seveda prekrasen, navdušenega ploskanja brez konca. »Jutro« je prineslo prevod krasne ccene
Avvenire d* Italia«, zelo ljubezniva je bila tudi ocena lista »II resto del Carlino«. K oceni »L* Avvenire d' Italia« pripominjam le. da je kritik g. Rijavcu delal krivico, odpravljajoč ga s par frazami. Konstatiram, da kritik g. Rjavca niti ni mogel slišati, ker se je isti čas, ko je g. Rijavec pel, v stranskih prostorih razgovarjal. G. Rijavec je, kakor tudi g. Lovšetova, pel sijajno.
Koncert tedaj tudi tukaj ni imel onega uspeha, ki smo ga vsi pričakovali. Skrajno malomaren obisk je pevce globoko užalil. Pričakovati je bilo z vso gotovostjo, da tudi čruei napovedani koncert ne bo imel nikada obiska. To je potrdil tudi sam kritik »L* Avvenire d' Italia«, ki bolonjsko publiko prav gotovo dobro pozna. Nevolja pevcev je dosegla višk. Ni jih bilo mogoče prepričati, da se zna obrniti še vse na bolje. Bili so materialno Izčrpani, zbali so se za se In za pevski zbor ter svoje učiteljsko društvo oOBttinih stroikov. Videli so, .da VSa PqŽT>
vovalnost, vsa vera v svoje sodržavljane nič ne pomaga, uvideli so, da njivov čas Še ni prišel in s solzami, užaljeni ter srditi so zapustili negostoljubna bolonjska tla. In prav je bilo tako I Vse to delo, ki so ga s ta-ikm trudom in s tako čistim srcem zgradili ti pevci in njihov pevovodja, Je predrago-ceno, da bi ga mtali nevrednim ljudem pod noge. Le slabo blago se usiljuje. G. Kumar in njegov pevski zbor pa naj bosta ponosna na svojo veliko slovensko kulturno delo in naj vesta, da je na svetu Se mnogo krajev, kier ju bodo sprejemali z odprtimi rokami.
Mokranjčev dan in kongres pevskih zborov v Beogradu.
V petek 2S. septembra zvečer so pri* speli iz Skopi j a na beogradski kolodvor po* smrtni ostanki največjega srbskega narod* nega skladatelja Sv. St. Mokranjca, da jih polože sledeči dan k večnemu počitku v grob na beogradskem pokopališču, kakor je to želel sam veliki pokojnik.
V soboto 29. septembra predpoldne je bilo telo izloženo v svečano okrašeni Sabor* ni cerkvi. Krasna krsta je bila vsa v zelenju in vencih, med katerimi je bil tudi lavorjev venec »Glasbene Matice« iz Ljubljane. Pevci in pevke, ki so imeli sledeči dan jugosloven* ski pevski kongres, so trumoma obiskovali Saborno cerkev.
Popoldne ob drugi uri istega dne so se pričele pogrebne svečanosti in so trajale do poznega mraka. V veličastnem sprevodu so bila zastopana vsa beogradska kulturna društva in nad dvajset pevskih društev iz Srbije in Vojvodine. Pred krsto v sprevodu so korakali pod zvoki dveh vojaških godb Sokoli, Skavti. Planinke, dijastvo višjih in sredniih šol in mnogoštevilno zastopstvo iz vseh krajev države. Pred vozom s krsto je peljal ves v zelenju tovorni avto goro ven« cev, za niimi je korakalo svečeništvo, na kar je sledil voz s krsto. Za krsto so kora* kali sorodniki pokojnika, ministra .Tanjic* in Trifunović, delegati hrvatskih in slovenskih pevskih zborov, med njimi dr. B. Širola, gg. Vidali. FaHer (HrvatiV od Slovencev gg. M. H"bad, Z. Prelovec, M. PremelČ, zastopniki »Glasbene Matice« v Mariboru in žel. glas* benega društva »Drava« v posebno velikem številu. Pred Saborno cerkvijo se je od po« kojnika poslovil v imenu Akademije Zna* nosti g. dr. AT~ks. Belič, na Terazijah gosp. prof. zagrebšVe univerze g. dr. Viktor No* vak in iz balkona Narodnega gledališča rav* natelj opere g. St. Binički. V cerkvi in na pokopališču so se poslovili od pokojnika s posmrtnimi pesmimi »Prvo Beogradsko Pe* vačko Društvo« in družina »Stankovič«.
Mestna občina je priredila v čast go* stom zvečer večerjo v hotelu »Imperial«, kjer je bil navzoč tudi minister vere g. Ta* njič in zastopnik občine g. Protič. Med dru* gimi govorniki je v vznesenih besedah po* zdravil goste tudi prejšnji predsednik Aka* demije znanosti in predsednik pripravljal* nega odbora za prenos Mokranjčevih po* smrtnih ostankov g. Branislav Nušič, za* stopnik občine g. Protič, katerim se je za* hvalil v imenu Slovencev in Hrvatov v na* vdušenih besedah g. ravnatelj Hubad in kon* cem govora napil Nj. Vel. kralju in presto* Ionasledniku.
V nedeljo dne 30. septembra zjutraj so imela v dvorani beogradskega društva zbo* rovanje srbska pevska društva in ustanovila »Savez Srpskih Pevačkih Društava«, za ko* jega predsednika je bil izvoljen ustanovitelj »Prvega Beogradskega Pevačkega Društva« g. Stevo Todorovič. Popoldne pa se je v dvorani nove univerze vršil kongres srbskih, hrvatskih in slovenskih pevskih zborov, ka* terega namen je bil osnovati zvezo vseh jugoslovenskih pevskih zborov. Kongresu je predsedoval ravnatelj g. M. Hubad. Mnogo* številni govorniki so govorili o potrebi in kulturni važnosti enotne pevske zveze vseh pevskih zborov kraljevine. Ko so podali izjavo zastopniki posameznih pevskih sa* vezov od strani Srbov, Slovencev in Hrva* tov, je bil stavljen predlog, da naj se izvoli pripravljalni odbor za izdelavo pravil in ustanovitev »Saveza Jugoslovenskih Pevskih Društev«.
V ta odbor so bili izvoljeni od Sloven* cev: g. M. Hubad. dr. Svigelj in Prelovec; od Hrvatov: dr. Sirola, Stančić in dr. No* vak; od Srbov gg. Arandjelovič, Pavlovič in Milovanović. Bilo je sklenjeno, da se usta* novi »Savez Jugoslovenskih Pevskih Dru* štev« ob priliki pevske tekme »Saveza Hr« vatskih Pjevačkih Društava« 1. decembra t. 1. v Zagrebu.
Zvečer ob 8. je bil v Narodnem gleda* Jišču koncert, na katerem je nastopilo 4 beo* gradski in 13 pevskih zborov iz drugih kra* jev Srbije in Vojvodine. Na koncertu so se proizvajali Mokranjčevi Rukoveti in dru« ge njegove skladbe. Dobro bi bilo, da bi bili na tem koncertu navzoči vsi oni, ki tako radi nepremišljeno kritizirajo vse, kar je srbskega in prepričali bi se. kakšno krivico jim delajo. Poleg že Ljubljančanom znane
pevske družine »Stankovič« so se posebno odlikovala: Prvo Beogradsko Pevačko Društvo« in Mitrovačka Srpska crkvena Pevač. Družina«.
Veliko, popolnoma prenovljeno Narod* no gledališče je bilo kljub neprimerno viso* kim cenam popolnoma zasedeno.
Medtem, ko so v nedeljo zjutraj zboro* vala srbska pevska društva in se je po vseh beogradskih cerkvah vršila zadušnica za Mokranjcem, se je pomikal po beogradskih ulicah veličasten sprevod vojvode Vuka. ka* terega zemeljske ostanke so prepeljali iz Soluna v Beograd. Tisoči ljudstva je delalo špalir sprevodu, katerega so otvorili trije četaši s črnimi bojnimi zastavami. Sokoli, Orjuna, Srnao. invalidi, vojaštvo z godbo so v velikanskih množinah spremljali spre* vod. V srce segajoč pogled je bil, ko je v sprevodu korakala skupina starih sobo je v* nikov junaka vojvode Vuka, nekateri slepi, gluhi, brez noge. roke, eden v priprosti ra* ševini, poleg njega pa višji oficir z leseno nogo... In odmevalo je po zgodovinskih ulicah kraljevskega Beograda ječanje lesenih, umetnonarejenih nog in stoni slepcev, pohabljencev, ki so položili acbe celega na oltar domovine. Ob 9. ure zjutraj do 3. ure popoldne je trajal pogreb. 2e davno ni videl Beograd take manifestacije.
Srb liubi domovino, zato časti svoje kulturne delavce in svoje junake.
Zbirajte znamke i za .Jugoslovensko Matico"!
taka milna pravita.
(Odgovor gosp. dr. A. Piskernikovi.)
»Slovenec« z dne 29. sept. ti. je priobčil izjavo ge. dr. Angele Piskemikove, naslovljeno »Naprednemu ženstvu«. Odbor »Splošnega ženskega društvac v Ljubljani je na svoji seji dne 3. oktobra razpravljal o tej izjavi in je soglasno sklenil, da pojasni zainteresirani javnosti to izjavo.
Predvsem ugotavljamo, da je Izjava dr, Piskemikove konfuzna. Ker »Slovenec« nI nikdar prinesel niti besede o tem. kaj se bo in kaj se je vršilo ono nedeljo, ki Jo omenja ga. dr. P., bi bila njena dolžnost, pove čitateljem »Slovenca«: »Gre za ustanovitev »Feministične alijanse v državi SHS«. Svojo eplstolo je naslovila ga. dr. P„ na »Napredno ženstvo«. V nadaljnih svojih izvajanjih pa govori samo o enem društvu, čigar imena ne pove. Ker je napredno ženstvo organizirano v mnogih društvih, bi bila dolžnost gospe dr. P., da navede z imenom društvo, proti kateremu se obrača. To samo zaradi jasne opredelitve pojmov, ki je predpogoj vsake stvar- I ne razprave.
Ker je »Splošno Žensko društvo« pri ustanovitvi »Fem. alijanse« izmed vseh sloven. žen. društev najaktivneje sodelovalo, smatra, da lete nanje pušlce ge. dr. Piskemikove. in zato čuti dolžnost, da ovrže nekatere njene trditve.
Glavni očitek v njeni Izjavi je, da »Napredno ženstvo« aH neko anonimno društvo nI bilo preje za žensko volilno pravico, dokler nI prišla pobuda za to od Srbkinj.
Na 20 letnici »Splošnega žen. društva« septembra 1. 1921, kamor so bile vabljene tudi katoliške žen. organizacije, bi bHa ga. dr. Plskcmikova lahko zvedela: Splošno žen. društvo se je 1. 1912. udeležilo po dveh odposlankah velikega manifestacijskega shoda za žensko volilno pravico na Dunaju. Udeleževalo se je po delegatkah ali pismeno vseh feminističnih akcij, ker je bilo član »Bunda Osterr. Frauerrverelna«. Poslalo je skupno s Cehlnjami na drž. zbor peticijo za preuredbo § 30 društvenega in § 7 drž. zakonika. Bilo je v ozkih stikih s »Klubom pro volebnl pravo žen« v Pragi itd. — Na svojem občnem zboru v februarju 1. 1921 je društvo ob veliki udeležbi članic izpopolnilo svoja pravila v smislu feminističnih zahtev. § 2. naših pravil pravi »Namen društvu je, da pospešuje kulturni, socialni in gospodarski razvoj ženstva. § 3. pravi: »Svoj namen hoče doseči društvo s tem, da bo nastopalo za politične pravice žene, ne da bi se vezalo na katerokoli politično stranko.« Ta izpopolnitev pravil se je Izvršila brez pobude Srbkinj. Da je bila zahteva Slovenk po žen. vol. pravici živa že preje, sledi tudi lz sledečega:
Na plenarni seji Narodnega žen. Saveza v aprilu 1. 1919 v Novem Sadu so baš Slovenke predložile seji popolnoma feminističen program z žensko volilno pravico. Inicijativa je tOTej prišla s slovenske strani, ne od srbske. (Glej Slov. Narod, podlistek od 30. aprila 1921). Ta nastop Slovenk v Novem Sadu Je dal »Narodnemu žen. Savezu« pobudo, da je posvetil prihodnjo svojo plenarno sejo oktobra leta 1921 v Splitu izključno le vprašanju, kakšne reforme naj zahteva ženstvo naše države v novem državljanskem zskoniku. Referentke za to vprašanje — ena Srbkhrja, Hrvatica in Slovenka — so v svojih izvajanjih, ne da bi se bile preje dogovorile, zopet zahtevale žensko volilno pravico kot edino sredstvo, da si Izvojuje ženstvo reforme, ki so mu potrebne (Gl. november-sko št. »2enskega Pokreta« 1. 1921) Na podlagi teh Izvajanj je sprejela plenarna seja v Splitu še posebno resolucijo za splošno In enako žen. volilno pravico.
Vse te ugotovitve pač dovolj jasno kažejo, da sta imela poročevalca »Slov. Nar.« in »Jutra« popolnoma prav, ko sta v svojih poročilih trdila, da je ga^ dr. Plskernikova o feminističnem delu naprednih Slovenk neinformirana. Ali pa ga morda vedoma prezira? Da posluša ga. PIskernikova kje za vogli mnenja posameznic, ki so prešla bržčas že več ušes In ust, da nazivlje Srpkinjo »oesneco«, dasi je besedo »klerikalka« na mestu preklicala, ker nI vedela, da je to psovka, vse to je akademsko naobra-žene dame nevredno.
Naš temelj — temelj Feministične alijanse je naš program, ki ga je ga. dr. PIskernikova slišala v nedeljo 23. sept. Ta temelj je tak, da bi lahko omogočil s k u p-n o delo, ako bi bilo res dovolj dobre vo- * lie.
Kar se tiče vprašanja prostitucije, naj blagovoli ga. doktor prečltatl članke o tem predmetu v »Ženskem pokretu« te 1. 1020. in potem govorftl. Na vprašanje, koliko naših pristanišč se strinja z našimi članki In govori, bi nam morala ga dr. P. odgovoriti najpreje. katere članke in govore misli, šele potem bi mogle vtešiti njeno radovednost.
Ker nam je ga dr. Piskertrfkova dajala nasvete, vračamo dobro z dobrim in svetujemo: Kadar hoče kdo kritikovati, naj bo stvaren m logičen. Navaja naj dokaze, konkretne osebe, društva itd. Kadar nastopa Članica »Krščanske zveze« javno v časopisni, naj se zaveda, da Je žena katoliškega svetovnega nazfranja akad, naob. razbe, ne pa cakosrčna žena, ki dela na vso javnost vtis zadirčne prepirijlvke! S tem Je zadeva za nas končno veljavno rešena in se ne podajamo v nikake polemike več.
V LJubljani, 4. oktobra. 1923.
Odbor »Splošnega ženskega    društva« v LJubljani
Inseriraite
u Slon. narodu.
Izseljevanje v Ameriko.
Newyork (Jugoslovenski Oddelek Z7. L I. S.)
Iz poslanega poročila:
Kakor znano, se smatra za »začasen obisk v stari kraje odsotnost iz Združenih držav, ki naj ne presega šest mesecev. Ako kdo izostane več Časa, se sodi, da je opustil svojo nastanjenost v Združenih državah in ni izvzet Iz kvote. Le ako bi mogel dokazati, da je ob svojem odhodu imel namen povrniti se, in da ni mosel pravočasno odpotovati radi prav tehtnih razlogov, utegne biti pripuščen, tudi če je kvota izčrpana. Število inozemcev, ki odpotujejo v stari kraj na kratek obisk, nikakor ni majhno. Posebno veliko je število italijanskih podanikov, nastanjenih v Ameriki, ki gredo v Italijo na obisk. Ako se ti vračajo, dckler je italijanska kvota še odprta, se odštevajo od kvote in s tem znižajo Italijansko kvoto za novodošlece. Italija, ki je klasična zemlja emigracije, pa čuti že precej hudj omejitev na kvoto 42.057 in ne mara, da bi ji ameriški Italijani, ki so ostali italijanski podaniki, še bolj omejili izseljevanje potom svojih obiskov v stari kraj. Italijanske izscljenl-ške oblasti se zato prizadevajo, da ohranijo kvoto kolikor mocoče »čisto« in da bodi vsa kvota v korist novim priseljencem. V to svrho so meseca aprila izdale naredbo, kl je izredne važnosti za one italijanske podanike, ki prihajajo v Italijo na cbisk. Po tej naredbi ameriškim Italijanom ne bo dovoljeno odpotovati nazaj v Ameriko, dokler je italijanska kvota še odprta. Čakati bodo torej morali, da se kvota izčrpa. Med tem pa mine šest mesecev in dotičnik utegne izgubiti pravico do povratka v Ameriko. Radi tega je italijanska vlada odredila, da se »obiskujočim Italijanom« sme izjemoma dovoliti odpotovanje v Ameriko, dokler je kvota še odprta, ako se osebno obrnejo na italijanskega izseljenskega komisarja. Ako dokažejo izredno nujnost svojega odhoda, se jim da posebno dovoljenje za vkrcanje, tudi ako ni kvota že izčrpana. Zdi se pa Iz vseh okoliščin, da bo Jako težko dobiti to dovoljenje in da se bo le malemu številu Izmed velike množice teh potnikov posrečilo odpotovati v Združene države, dokler Je kvota še odprta. Ako izgubi pravico do povratka v Ameriko kot nastanjeni inozemec na začasnem cbisku v inozemstvu, tak nesrečni priseljenec bo moral čakati, da se kvota zopet odpre z začetkom prihodnjega fiskalnega leta. AH rečeno Je, da v takem slučalu bo moral čakati, dokler ne pride na vrsto za potni list. Glasom zadnjih poročil iz Italije je preko 350.000 ljudi že zaprosilo za potni list v Združene države. Potemtakem bi moral dotični ameriški Italijan čakati najmanj pet let. dokler se mu posreči povrnit! se v Ameriko.
V Amerikf imamo precejšnje število rojakov z Goriškega, iz Trsta, z Notranjskega In iz Istre. Ako hočejo ti obiskati svoj rojstni kraj In se izognjti sitnostim glede povratka v Ameriko, naj si izberejo za svoje potovanje tak čas. da bo Italijanska kvota Izčrpana, ko jim bo treba priti nazaj. Ako recimo, kdo odpotuje o Božiču, bi se moral vrniti v Ameriko do meseca junija, in tedaj bo Italijanska kvota seveda že zdavnaj izčrpana.
Razne stvari.
* Angora. Anglež, ki je nedavno pre* potoval Anatolijo, opisuje v »Timesu« novo turško prestollco In njeno življenje tako*le: Angora obstoji iz starega mesta, razpoložc* nega v dvojni črti kamenitih sten, ki okle* pajo vrh in pobočje hriba ter modernega mesta, ki leži izven sten. V tem delu mesta je trg, glavne trgovine in gostilne. Vsa javna poslopja, šole in vojašnice so zasedla razna ministrstva in težko si je predstavljati, da Turčijo upravlja ta vas, ako pomislimo o velikih in impozantnih poslopjih v Čari* gradu. Posamna ministrstva so zvezana z brzojavnimi in telefonskimi napravami, ki so bile napeljane na hitro roko In s primi* tivnimi sredstvi in vendar služijo kot za* nesljiva zveza med Turčijo in zunanjim sve* tom. Ministrski predsednik zavzema skrom*
no hišo blizu šole, ki služi kot dvorana za narodno skupščino. Druga ministrstva so razmejena v već ali manj podrtih, neudob* nih poslopij, kjer neT'aj perzijskih preprog na tkh ni :akor ne harmonira s skromnim stannskirn pohištvom. Rekvirirali so vsako« vrstne čudne in neudobne predmete, da so mogli vsaj za silo opremiti pisarne. Petro* lejsKe svetilke in sveče so edino sredstvo za razsvetljavo, voda pa se zajema iz nekolikih vodnjakov na ulici. Samo en hotel, kjer je mogoče dobiti hrano, predstavlja pribe« žališče za one srečneže, ki lahko plačajo izredno visoko stanarin V sobah ni nobenega udobstva, pač pa ima vsaka svojo posteljo, kjer običaino spe ooslanci in prigla* šeni državni uradniki. Cek^ na branikih" so nahajajo primitivne postelje. Pnvilc£:ranj gostje vlade d,*bc stanovanje v 7:1 -r.Skcrn, vozu, ki ima š:> poseben voz kot eblačilnico in kopalnico. Toda železniška postaja je v polju, kjer je mnogo komarjev in muh in kjer postane v vagonu, ki je ves dan izpostavljen solncu, neznosno vroče. Kdor opa* zuje vse to. se ne more načuditi vztrajnosti teh patrijotov, izgnanih iz velikomestnega življenja, brez zabave, izvzemši eno kavarno, v neprestani zaposlenost in v prirr.iriv* nih razmerah, ki bi jih v drugih cvror-skih prestolieah gotovo ne prenašali. Celo h-ana je redek pojav in samo ena restavracija jo odprta, kamor zahajajo člani pnrbm-nta, poslanci in dru"i zunanii gostje. Skoraj nc» rrestane vojne tekom 20 let so te'ko pr^a-dele državo in znatno znižale število moških prebivalcev. T/rjon Grkov, ki so bili kot rokod-lci v **-»!""p.crr» Volj spodobni in mare 1 i i vi kakor Turki, je Šc bolj poostril kritičen položaj. Do mirovne pogodbe so bili skoraj vsi moški pod oroziem in delo na polju se> morale opravljati izključno le ženske, starci in deca. Povsod v Turčiji je opažati sledove opustošenja. Zapuščena in zanemarjena po# setva. prazne njive, nepora^č-^nl travniki fn dru<?? slični pribori jasno priCnio o težkih vojnih časih, ki jih je preživela država. Dvoje pa irnaio Turki, na kar so lahko po vsej pravi-i oonnsni, in sicer Anatolijo In finance. Kljub temu. da so bili vsi mladi moški pod o-ož'em, vlada med državrImJ dohodki In izdatki ravnotežje in valute tiskarski stroj ni uničil tako. kakor v nekaterih drugih večiih. in sicer gospodarsko močnejših državah.
,7=
■.A_____A...   [-'----^^iftH     A__A
iHSflt
Telefon 70, 349.
Brzo-brzo
na vlak v Celje v veletrgovino R. Stermecki, kjer kupite letos
sukno
za moške In volneno za Ženske obleke, parhent, belo, pisano In rjavo platno, ka'cor tudi vso drugo manufakturno robo po čudovito nizkih cenah. V lastnem interesu se vsakemu priporoča, da enkmt poskusi kupiti v veletrg. R. STERMECKI, Celje- Trgovci engros-cene.
EU
3386
99
99
51
Stran 10.
„SLOVENSKI NAROD' dne 7. oktobra 1923.
štev. 229.
3BS
Opasni deli
Sprejema naročila za vse tu- in inozemske Časopise po predpisanih tarifnih cenah, kolodv. in prometnih prostorih. Pri večkratnih naroČilih omenjenih reklam primeren 9
Lastna izdaja najmoder. in najusneŠ. parmanentnih reklam, katere uvrščuje na 9 popust. Točna in solidna postrežba. Konkurenčno cene. Proračuni brezplačno.
Lfubiiana, oaiala Liublf. kred. banke.     OTEGU 1** £>KrUGI Vil - Gffnce štev. 5.
kom. družba aea strojno in električno Industrijo*   Dobavljal slektr. materijal, elektr. motorje Itd. vseh vrst stroje, transmisije, snecljalno podjetje za * traja lesne Industrija.
Konc. podjetje za elektrotehniko; naprava elektr. central visoke in nizke napetosti za luč in moč, izvrševanje Konces. podjetje za: parne in vročevodne kurilne naprave, vodovodne instalacije, popravilo m postavitev parnih
vseh elekti. Inštalacij. " kotlov. Lastna delavnica za elektrotehniko, stavbno in strojno ključavničarstvo, mehaniko.
M Mi*
c
Tetefot! 2m. LtaStlfavai SradiSCe to.
.mm*:«*
VILJEMI SEQtUARDTy
Ljubljanaf 8olenburgcva 4 (na dvorišču).
delavnica is sreoizao mebaal&o.
Geodetlčni instrumenti, hldrometrlčni aparati, p'animetri, pantograf?, logaritm. računala, merilni trakovi, nivel, letve in trasirke, pris-matična in druga precizna merila.
—— Precizna risalna oroifa- ——
Popravilo promntno in solidno.
„KORA NIT*"
zajamčeno pravi azbestni *Ur!l» s« kritje streh.
ne premoči, ne odzebe. se ne lomi in ne tr^a, je popolnoma siguren proti ognju, toči in viharju, tehta na 1 m2 sami 12 kg, je neomejeno trpežen, je boljši kot vsi eternitl, je najboljša in najcenejša streha ker ne potrebuje nikdar popravila.
Fran Hočevar
-  Ljnbllasa, Dnn*js'*a cesta 38« —
Produktivne z&tifru*-*
Mer, WMm, W!ap h tm
LJubljana Ssls&vors&a uUca 13.
Klepnrstvo! Stavbeno, galanterij-sko in orn.Tmentno. Kopalne banje, Žehtr-rl za mleko, škropilnice, raznovrstne kuhinjske neprave. Na drobno. Na veliko
Pocinkpme   in   oc'nan e raznih1 predmetov.  Kotlsrstvo! Izdelava vseh vrst bakrevh kotlov in ba krenh cevi, kotli za ž^anjekuho.j za   pralnice,   za Štedilnike itd. Na drobno! Nn veliko!]
Kocesijonlran zavrd za vse vrste vodovodne inštalacije. In-I štalacije k'osetnih naprav. Montaža in : reizkušnje strelovodov.
POZOBI
\m stTDBarstvo!
Sok CakŠ| struganki nojster
r. nljltann   Zg. 6t. 18.
!/deluje   vsa v to stroko spada-jjoČa dela najsolidneje in najceneje. ilIliailMMI III Ml BESEEZ^:-ZrJ..
Mihae! Peternel
Ljubljana, Celovška 89.
Eksport luksusnih Čevljev izdelka.
3rjreisma!o se vsa v to stro!ro sisaćafoca dola.
lastnoročnega
Na drobno!
Na debelo!
Eiektrolvtne bakrene žice in bakrene vrvice itd. Izdelek Heddern-heirner Kupfervverk und SOddeutsche Kabelwerke A. G. Frankfurt am Main. Visoko in nizkonapetostnega PORCELANA tovarne H. SchombuTg & Suhne, A. G.. PorzelIanwerke, Margarethenhutte,
Rosslau, Schvvandorf. — Velika zaloga !   Samo na debelo !
EAROL BASTEANCIC
zavod za tehnične in elektrotehnične potrebščine. Centrala: Ljubljana, palača Ljubljanske kreditne banke I b/IIL
Brzojavi: KABA, Ljublana.
ISOLATORJEV
za visoko napetost,  motorjev,  generatorjev In transformatorjev
tvnke L1ovd-Dynamo\vorke, Eremen. ELEKTROLYT-BAKER. la IZOURNl trak. .DURABIT" Zahtevajte ponudbe!
_r______________ & lil mDSKM brolačnica
Najmodernejši kroji po meri. Lastna Z3lB0a angleškega in češkega blaga.
Cene povsem konkurenčne.
TH BUUflSKOLE
LJU9UHHH Zldoosfea ulica Steu. 9. =====
iS
jte \s »Slov. Narodu".
ortno in eksportno podjetje
ING. RUDOLF PECLIN.
Stroji za vsako Industrijo, lesno in kovinsko; noljedeljski stroji in orodje; lokomobile in motorji: vseh vrst stiskalnice; veletrgovina želeM za stavbene in konstrukcijske svrhe. — Tovarna poljedelskih strojev, livarna za železo in kovine F« FARIC iz deluje vse predmete iz litega železa v vsaklmnožlni in velikosti točno po modelih, armature iz medi in kovin za vsako potrebo.
N1A53II50&, Trubarjeva ul= 4.
Tel. Inter. 82.
Tel. inter. 32.
GirJIEOSEO^
asfopstva
samo prvorazrednih trgovskih in industrijskih tvrdk po-(Ijubne stroke, prevzame za Beograd in Srbijo najstarejša beogradska dobro vpeljana trgovska agentura. Najboljša priporočila na razpolago. Ponudbe se prosi na M. J. Farchy, trgovska agentura, Bo o grad, Kralja Milana 9. 10140
Motoru in lobomobile
QL OLL TSA^ATLSimODE. FSAFiCĐSKA LllUfi
Pozor, trgovci In industrijalci!
Jednonadstropna s
elegantna zgradba
v središču Beograda, Poenkareova ulica
na sesan plin in bencin
4. 6, 4 12,
15. 20, 25, 30, 36, 40, 60, 70 PH
0$EMSBAI)ERA.G,W!enXX
Dresdnerstrasse 81 — 85
I W
Hč krajša vožnja v Ameriko — Ha vre — New York
samo 6 dni.
I fipn§i|   1   n* zemljišču od 1600 lev. met., ki meji na Miletino ulico,
se prodaš
2468/47 1923
10657
G;avno zastopstvo Slavenska banka d. d., Zagreb Vozne !!sft:s fn toKBŠe&gm pcjsssslla
llffiN KSflKEf!, uubljaha
KOLODVORSKA ULICA STEV. 41
Vprašati pri Harln Mataufte&na Dušanova ulica 59 aH talafon 1911.
10398
MSSaassaaaaagajaaMaa«aajaBSaaaaaaTMB
iZVeStavaju, da SU Otvorili svoju kancelariju u Palati JugOSloven^ke banke, Kolarćeva ulica br. 1, Beograd, i da SU počeli primati narudžbine za slijedeće kao i za mnoge druge predmete Čiji se spisak može videti na zahtev:
Parne kazane, mesmgane l druge metalne proizvode kao mesingane ploče, šipke od žutog mesinga i. i. d., mostove, sitne predmete od livenog gvoždja i druge predmete od livenog gvoždja, ugalj i koks, instalacije za rudnike, sve vrste dizalica, instalacije za električno osvetljenje i električne centrale, razne mašine, gvozdene kovane predmete, instalacije za vuča (prenošenje), hidrauličke mašine, inštalacije za razvijanje hidroelektrane snage, lokomotive i željeznički materijal i njihove rezervne delove, mašinske alate, motorna prevozna sredstva i njihove delove, pneumatične alate i druge potrebe, instalacije za proizvodnju hartije i za preradu materijala za hartiju, pumpe sprave za konstrukciju pu-teva, brodogradilišta, čelik i gvoždje, Čelične konstrukcije za gradjevine, instalacije za izradu čelika, alate, žice metalne konopce, bormašine, okrugle gvožđjene šipke poluge, Čelik visoke tensije i čelične vagone.
Detaljna se obaveštenja mogo se dobiti na zahtev na gornju adresu.
Takodje se izveštavaju zainteresovani da imamo u stovarištu veliku količinu mašinerije za prodaju, i da je ovo odlična prilika da se nabave razne instalacije u odličnom stanju a po vrlo niskoj ceni.
glede psnovu© oferfael!oltae!]e sledeče navedenih velikoprodal tobaka v Sloveniji.
Na dan 3. novembra 1923 ob 11. uri dopoldne vršila se bo pri Samostalni Monopolski Upravi v Beogradu in pri oblastnih monopolskih direkcijah v Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani in Splitu ponovno javna ofertalna licitacija za izdajo pod zakup dopustila velikoprodaje tobačnih izdelkov in cigaretnega papirja V pojedinih okrožjih, srezih in prodajnih okoliših za dobo leta 1924 in 1925 pod vsemi obstoječimi pogoji, ki so bili objavljeni v 186. Številki „Službenih Novin* z dne 17. avgusta t. 1. oziroma, ki so stavljeni na vpogled vsaki dan, izvzemši nedelje in praznike, od 8. do 12. ure v pisarni Uprave Državnih Monopola v Beogradu in v pisarni Oblasne Monopolske Direkcije v Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani in Splitu ter v pisarnah vseh okrajnih uprav finančne kontrole v Sloveniji.
V Sloveniji se ponovno razpisujejo velikoprodaje tobaka za (reon) okoliš: Logatec, Litija, Slov. Gradec Radeče, Konjice, Smlednik, Zagorje, Laško, Marenbcrg, Prevalje, Rogatec, Slov. Bistrica, M. Sobota, Dol. Lendava, Radovljica, Kočevje, Cerknica, Novo mesto, Celie, Lukovica, Ptuj, Ribnica, Škofja Loka, Trebnje, Gor Radgona in Šmarje pri Jelšah.
Ponudbe na tiskanih formularjih je v zapečatenih kuvertih vložiiti najkasneje do 3. novembra 1923 do 11. ure dopoldne, 1% kavcijo od letnega prometa, iz-kazanega v pogojih pa najkasneje do 2. novembra 1923 do 5. ure popoldne pri Oblasni Monopolski Direkciji v Ljubljani.
Obenem se opozarjajo oferenti, da se imajo na posebni izjavi, ki jo dobe pri podpisani direkciji pred vložitvijo oferta, zavezati, da so pripravljeni plačari 0'50% enkratno takso od provizije, izračunane po izlici-tiranem procentu od v uslovih predvidene letne potrošnje o priliki zaključenja in potrdila ugovora.
Iz pisarne Uprave Državnih Monopolov, Odelenje Prodaje v Beogradu,
z dne 1. oktobra 1923, M. Pr. br. 32.166.
i r rf     LW«'7W - " '   " »    -m *r+~jr- »v-r
LJUBLJANSKA KREDITNA
A II K A
ia elamica Din 25.000.00ir-Sininne nm rcJ i 2Đ.0O0.0OO*-
BKaal
CENTRALA:
LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA
PODRUŽNICE: Brailce, CeJJe, Crn o m s I J, lorioa, Kranj, ■aHaar, Matkovlo, Novi Sad,
Pt»j9 Sarajevo, Selit, Trat.
m It. 1 ffl, m, «B in 501
______................. ___................_______________......-.....-__________________ BaaaaaaaanBaaai sasaaaaasssssaaaaaaaaaaassaaa 1
Izvršuje  vse  bančne  posle nafkulantneje.
x
Lastnina in tisk »Narodna tiskarne«.
RA
2141