219 št. - 4. leto. Poštnina pavsalirana. Današnja številka velja 2*— K V Ljubljani, ©reda 14. septembra 1921. ................................. ■■ — ..........g— .....................................................................................................................■*""" Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za , enkrat 2 K, večkrat popust. e“ r. L/, Uredništvo: :J* \Volfova ulica l/l. Telefon 360 Uprava: Marijin trg 8.________ Telefon 44 °okopisi se ne vračajo, banjem je priložiti znamki1 za odgovor. V«o„ Češko,lovaika nota radi dogodkov v Zapadni Madžarski. Praga, xa. sept. Češkoslovaški minister za zunanje posle dr. Beneš je danes poslaniški konferenci poslal noto, ki se nanaša na dogodke v Zapadni Ogrski. Nota je bila zaeno poslana vladam zavezniških velesil ter romunski in jugoslovenski vladi in se glasi: Njegovi ekscelenci gospodu Cambonu, predsedniku poslaniške konference v Parizu. — Gospod predsednik! V imenu vlade češkoslovaške republike se usojam obrniti na posla-niško konferenco in jo opozoriti na te dogodke; ie tri tedne se odigravajo resni pripetljaji na Zapadnem Ogrskem. Krdela bivših madžarskih vojakov se združujejo s prostovoljci in tolpami ljudi, katerih značaj se da težko označiti. Poizkušajo se biti prave pravcate bitke z onimi, ki hočejo vzpostaviti red in uveljaviti pogodbe. iVrše se preganjanja, izvaja se terorističen režim-in, kakor javljajo poročila, se krivci ne plašijo niti največjih nasilstev. Sosedne pokrajine so zbog tega jako vznemirjene in preplašene. Zaradi tega neizmerno trpi gospodai-sko življenje v teh krajih Srednje Evrope, ki mu je vojna hudo škodovala, m vse sosednje države že čutijo nesrečne posledice tega položaja. Politika češkoslovaške republike je poslednja tri leta stremilS samo po tem, da bi kar največ pomagala pri pacifi-kaciji in preustroju Srednje Evrope, in je strogo temeljila na natančnem uveljavljanju skupno dogovorjenih obveznosti, ker si je prizadevala, da se doseže odkritosrčno in lojalno skupno delovanje vseh teh dežel. Zatorej je češkoslovaška vlada zaradi teh dogodkov, ne da bi hotela preis-kavati, kdo je zanjo neposredno odgovoren, po pravici zelo vznemirjena, in •matra, da je ta položaj, ki se grozi podalj‘šati, absolutno nevzdržen, Poleg tega sodi, da je njena dolžnost na-prem zaveznikom in lastnemu naro- du, opozori visoko konferenco na ta položaj, ki je za mir Evrope jako nevaren, in jo naprosi za odredbe, kt bi storile konec anarhijskemu stanju, povzročenemu po intervencijah, katerih ta trenotek nočem imenovati s pravim imenom. Dovoljujem si zlasti naglasa ti, da bi delo za mir, ki ga vršimo s tolikimi težkočami, da bi do-spelrdo normalnega stanja in odstranili posledice vojne, bilo jako otežko-čeno, ako bi se današnje stanje podalj-šalojMidi samo za en dan. Ravno z zavlačevanjem bolj ali manj neznatnih sporov nastajajo navadno najresnejši konflikti. Treba je zatorej, da se ta vprašanja urede kar najhitreje. Vlada češkoslovaške republike se ob tedanjem stanju stvari aktivno in neposredno ni vmešala v žalostne dogodke na Zapadnem Ogrskem in tega ne bo štorija. Vendar pa mora, ne da bi pretiravala resnost položaja, ki ogroža mir, z ozirom na mišljenje gotovega dela prebivalstva in gotovih političnih činiteljev ugotoviti, da bi bilo za splošni mir mnogo nevarnejše, ako bi se razširilo naziianje, da se morejo brez strahu pred pravično in zasluženo kaznijo kršiti mednarodne obveznosti, da se smejo izvrševati akcije, ki nasprotujejo mednarodnemu pravu in da se brez kazni more sistematično onemogočati uveljavljanje mirovnih pogodb, ki so bile svečano podpisane od dotičriih držav, kakor tudi od velesil. — Proseč oprostitve, da se obračam do Vas, gospod predsednik, ki jo na-rekava le sremljenje po varstvu, miru ittipk) pokoju dobro mislečih ljudi, yiSn zagotavljam iznova, da češkoslo-vaŠka republika, v svesti si svoje dolz-. nosti, varovati mir, ne bo ničesar pod-vzela brez popolne pritrditve poslaniške konference, zavezniških velesil, kakor tudi vseh onih, ki so pri tej stvari neposredno interesirarji. Položaj v Zapadni Madžarski. Dunaj, 13. sept. Kakor poročajo listi, so od 49 oseb, -ki jih je okrožno sodišče V Dunajskem Novem mestu radi'vohunstva, veleizdaje, ropa in poizkušenega umora izročilo dunajskemu sodišču, 30 izpustili iz zaporov in oddali policiji, kjer bodo najbrže ostali internirani do nadaljnjega. Med onimi, ki ostanejo še nadalje zaprti pri dunajskem deželnem sodišču, se nahaja tudi madžarski agitator dr. Egam, ki je v preiskavi kot kolovodja radi poizkušenega umora. Zaslišavanje obdolžencev bo danes končano. Dunajsko višje deželno sodi-šče bo za kazensko postopanje delegiralo kako drugo sodišče. Kakor poročajo listi, se že organizirajo sodišča na Burškem. Sedež burškega deželnega sodišča bo menda Šopronj, ter je za njegovega voditelja izbran bivši predsednik okrožnega sodišča v Celju dr. Kozian. j Budimpešta, 12. sept. Madžarske tete so izpraznile cono A. Madžarsko orožništvo, ki je za par ur vkorakalo y občine cone A, se je odpoklicalo y no B. 2eneva, 12. sept Razen korakov, katere Je storila avstrijska vlada pri poslaniški konferenci v vprašanju madžarskega vpada na avstrijsko ozemlje pri Kirchschlagu, se je imenovana vlada obrnila tudi na zvezo narodov. Svet zveze narodov je v svoji današnji seji, katere se je udeležil tudi zastopnik avstrijske vlade pri tajništvu zveze narodov, izročil nastopni odgovor avstrijski vladi: Svet zveze narodov jemlje na znanje avstrijske korake, kakor tudi to, da polaga avstrijska vlada važnost na to, da se člani zveze narodov pouče o kršitvah določb glede avstrijskega ozemlja. Ugotavlja, da spričo sedanjega položaja svet zveze narodov ne more posredovati. Zadeve, ki so združene s tem vprašanjem, naj ostanejo za sedaj nerešene. Svet zveze narodov jim bo. posvečal največjo pozornost. Rim, 13. sept. (Izv.) »Tribuna« poroča, da bo mala ententa nastopila z vojaško silo proti Madžarski, če ne bo ista odnehala od sovražnosti napram Avstriji Dunaj, 13. sept. Uradno se javlja: Davi je bila pri Woerthu, jugovzhodno od Hartberga s puškami zavrnjena madžarska tolpa. PkKCIJA STOJANA PROTIČA. Beograd, 13. sept Današnja »Tribuna« piše o akciji Stojana Protiča in pravi, da so vesti, ki govore o zopetnem nastopu Stojana Protiča v Javnosti, med seboj v kontradiktamem nasprotju. Gotovo je, da bo Protič pričel odslej izdajati list pod imenom »Radikal«, katerega urednik bo dr. Momčllo Ivanič. Proglas svojim pristašem je Protič že dogotovil. Politični krogi se zelo zanimajo za ta proglas. Kakor se zdi, Protič doslej še ni sklenil nobenega sporazuma z opozicijskim biokom in je «hel z njim doslej samo informativne razgovore. To znači, da bo deloval neodvisno od opozicije. Obstaja vpraša-nle, ali bo odšel Protič na agitacijsko potovanje p0 Srbiji in-Vojvodini, kjer bo prirejal zborovanja in konferiral s svojimi prijatelji. KIPAR IVAN MEŠTROVIČ IMENOVAN ZA REKTORJA AKADEMIJE UMETNOSTI V ZAGREBU. Zagreb, 13. sept. »Riječ« doznava, da pride te dni v Zagreb kipar Ivan Meštrovič, ki je imenovan za rektorja akademije umetnosti in umetne obrti v Zagrebu. Vlada namerava imenovati kot profesorje na akademiji več naših gnanih ume.tfl&gv; iz yse kraljevine. IZVRŠITEV AGRARNE REFORME V JUŽNI SRBUI. Beograd, 13. sept. Ministrstvo za agrarno reformo je razdelilo dosedaj 57.500 hektarov Zemlje v Južni Srbiji. V okolici Bitolja ie še 40.000 hektarov zemlje na razpolago. Ta se razdeli med begunce iz Baranje in Istre. POZOR, IZSELJENCI V JUŽNO AMERIKO! Beograd, '13. sept. Po poročilih iz vseh južno-ameriških držav, so tamkaj razmere za izseljence silno slabe. Tamkaj vlada velika draginja in naši rojaki se že več let bore proti breždelnosti. Nove izseljence čaka tamkaj, glad in beda. Ministrstvo za socijalno politiko, kateremu je poverjena skrb za emigrante meni, da Je njegova dolžnost, opozoriti prebivalstvo na to, naj se ne seUjV Južno Ameriko. Izšla Je- tudi na-rpba, 'da se dajo samo. onim osebam dovoljenja za izselitev, ki dokažejo, da bodo dobile v novi zemlji delo, s katerim se bodo mogle preživeti Iz ministrstva za socijalno politiko. MADŽARSKA NASILJA V PEČUHU. Beograd, 13. sept. Po poročilih iz Pečuba, so začele Horthyjeve oblasti internirati tamošnje rudarje. Da bi za- krile mnogoštevilne deportacije, prepe-ljavajo madžarske oblasti rudarje v plombiranih vozovih v Budimpešto. Obstaja tudi nevarnost, da bo pečujski premogovnik v kratkem prenehal delovati radi nedostatka. delavnih moči. Na ta način bi nam Madžarska ne mogla dobavljati v trianonski pogodbi določenih količin premoga. Vlada je ukrenila vse potrebno, da si zagotovi dovoz premoga iz Pečuha. Beograd, 13. sept. V evakuirani Baranji se nadaljuje madžarski teror. V Baji so Madžari pretepli nekega vinskega trgovca tako, da je umrl. Obesili so tudi nekega posestnika, po imenu Gjukiča. . BOLGARSKI GROZI LAKOTA. Beograd, 13. septembra. Presbiro poroča iz Sofije: »Zemljedelsko Zname« piše, da vlada v Sofiji pomanjkanje žita in moke in da obstaja nevarnost lakote. Ministrski svet je sklenil rekvirirati vse žito onim trgovcem, ki imajo žito več kot za eno leto. VPRAŠANJE RAZOROŽITVE BOLGARSKE. Beograd, 13. sept. Presbiro poroča iz Sofije: »Preporod« piše: Med-zavezniška vojaška nadzorstevna komisija je dovolila bolgarski vladi, da sme še do 1. oktobra vzdrževati redne pehotne obmejne in carinske straže. Medzavezniška nadzorstevna komisija upa, da bo dotlej dobila odgovor na svoje poročilo medzavezni-škemu vojaškemu svetu v Versaillesu, v katerem je zahtevala, naj se dovoli Bolgarski imeti minimum oboroženih sil za vzdrževanje reda v notranjosti države in za čuvanje meja. Medzaveznlški vojaški svet v Versaillesu je dne 7. t. m. razpravljal o poročilu medzavezniške vojaške nadzorstvene komisije in ga nato odposlal poslaniški konferenci s prošnjo, naj postopa v zmislu poročila. Pred nekaj dnevi pa je dobila vlada brzojavno obvestilo, da mora vzdrževati orožniŠfVS tudi po 1. oktobru. Vlada sme vzdrževati 10.000 orožnikov in 3.000 obmejnih stražnikov dotlej, dokler se ne rekrutira zadostno število dobrovoljcev IZ BOLGARSKE. Beograd, 13, septembra Presbiro poroča iz Sofije: »Zemljedelsko Zname« piše, da je podal ministrski predsednik Stambolijski v sobranju ekspoze o notranji in zunanji situaciji. Ta ekspoze se po odloku narodne skupščine natisne. Koncem svojega govora je zahteval Stambolijski zaupnice, katero Je dobil z 96 proti 36 glasovom. SKUPNA AKCIJA RUSIJE, BOLGAR. IN TURŠKE NA BALKANU. Beograd, 13. sept. Presbiro poroča iz Carigrada, da se govori v ta-mošnjih političnih krogih, da bodo pogajanja med Rusijo, Bolgarijo in Turčijo glede skupne akcije na Balkanu in na vzhodu kmalu končana. List ugotavlja, da je že določen načrt, da navali boljševiška vojska na romunsko mejo, Bolgarija in Turčija pa napadeta Grčijo- in Jugoslavijo v Tracijl in Macedoniji. Misli se, da se bo ta akcija kmalu začela. NOVE ČEŠKOSLOVAŠKE ODREDBE PROTI MADŽARSKI PROPAGANDI NA SLOVAŠKEM. Praga, 13. sept. (Izv.) V Slovaški je vlada podvzela nove ostre odredbe proti Hortyjevi propagandi. V Bratislavi so odkrili večjo zalogo orožja ter jo zaplenili. Preiskava je doslej dognala, da je bila večja madžarska akcija, naperjena proti če-hoslovaškl vladi, v teku. NAZADOVAN^NEMCEV NA Praga, 13. sept.' (Izv.) Pri vpisovanju v šole z nemškim učnim jezikam se je dognalo, da se je v češke razrede vpisalo več šoloobveznih otrok kakor v nemške, vsled česar je bilo več nemških šol opuščenih. Tudi v praških predmestjih se opaža veliko nazadovanje Nemcev. Meščanska Sola na Smihovu in nemška ljudska Šola v Žižkovu ste bili opuščeni. POGAJANJA' ZA SESTAVO NOVE VLADE NA ČEŠKOSLOVAŠKEM. Praga, 13. sept (Izv.) »češke Slovo« poroča, da se vrše ta teden posvetovanja strank glede sestave nove vlade. Predsedstvo parlamenta bo sklicano za 15. septembra, plenum zbornice pa ja pktobrs , Učitelj. Imamo afero, ki se ji pravi Peskova. Razpredali je ne bomo — znana je in barvana na vse načine. Barvana tako, da sc moramo končno vendarle vprašati tudi mi miroljubni državljani: Kaj pa je za to barvo? Uradni akt, ki ga poznamo po milosti vladnega časopisja, trdi, da jt proti g. Pesku izpovedal — po politični oblasti zaslišan — učitelj X, da je on (ta učitelj X) izvršil svojčas na g. Pesku protinaturno dejanje. Ta učitelj X je izpovedal torej. Kdo pa je ta učitelj in kje je ta učitelj? Ali ta vzorni vzgojitelj še vedno vodi našo mladino? Mar ga gospod prosvetni minister pušča na visokem in važnem narodnem prosvetnem mestu samo radi tega, ker je izpovedal proti politično neljubemu g. Pesku??, In tu se začenjajo za nas miroljubne državljane težke misli. Aferi ni sedaj več ime po g. Pesku. Pesek je za nas v tem vprašanja ničla. Zadeva ima važnejšo plat. Za osebo ne gre. Gre za bazo vsega našega javnega življenja- Strankarski politiki so segli lahkomiselno nasprotniku pod srajco in začutili sebe — — ter začeli to kričati v svet. Proti temu moramo — kolikor je v močeh naših — protestirali. Odličen mož je dejal: »Lump je iskal lumpa, končno po dolgem iskanju ga je našel ter začel kazati nanj in šele pošteni ljudje so ga popeljali z glavo malo naprej ter mu pokazali, da stoji pred zrcalom in gleda sebe. So torej ljudje, ki bi radi naše življenje postavili na omajano plat in šli so io iskat k svojim nasprotnikom. Priče so si poiskali pa med učitelji. Mar bo molčal ves učiteljski stan — vodnik mladine naše — in trpel na sebi ta madež, ki mu ga je preskrbela amoralna horda takozvanih demokratskih slovenskih voditeljev. Mar našega učiteljstva res ne interesira kje in kdo je tisti famozni njegov kolega, ki se solnčl v demokratski milosti ter ima v svoji cinični strankarski »odkritosrčnosti«, ki jo je izpovedal proti svojemu »sokrivcu« g. Pesku, z demokratsko protekcijo možnost, da kvari mladim še nadalje ter se pri nji udejstvuje prav tako ^poučno kot se je udejstvoval po svoji »izpovedi« na g. Pesku. Ne briga nas kako se bo izvršil obračun g. Peska, ponavljamo; briga nas pa pot> na katero so Izpeljali naše življenje moralno defektni ljudje> ki si upajo nadevati ime naprednjakov in vodilnih politikov. Prav žalostno je, da ne vstane, da ni še vstal pošten in vodilen Slovenec ter se postavil v vsej svoji naturni veličini med to svojat in slovenski narod< Toda mi tega vodilnega moža, moža poštenjaka in njegovega glasu prU čakujemo. Mi verujemo, da se bo oglasil in se vzdignil pravi vodnik ljudstva. Dolgo že čakamo, toda slovenski narod stopa zmerno, ampak tehtno in slovenski narod je še ploden in močan. , u . t 1,-. r-n-T-rr 1. - -. - ' i-■ V.- - - —- . ..JI r.r-- ■ r-.H Habsburške intrige. Ženeva, 13. sept. (Izv.) Poročevalec nekega uglednega inozemskega il-sta poroča o pogajanjih krilnega po-bočnika bivšega cesarja Karla, grofa Ledohovskega ? španskim poslanikom. SpaAska vlada zahteva izpolnitev dveh predpogojev pred konečno dovolitvijo naselitve razkralja Karla v Španiji, in sicer: 1. financijelno za-siguranje Karlovega bivališča v Španiji. Glede tega vprašanja so se baje že vršila direktna pogajanja z Madžarsko, katera plačuje Karlu že od aprila t 1. civilno listo v znesku 60 milijonov kron. Drugi predpogoj je znižanje dvornega osobja in uredništva, ki znaša sedaj 60 oseb, na polovico, ker španska vlada nikakor ni pri volji, tolikemu številu dvornikov izdati potne liste. Kakor se doznava, bi prva zahteva ne tvorila nikake zapreke, glede druge zahteve španske vlade pa se dvomi, da bi razkralj Karl isto sprejel (po neki dragi verziji je on to zahtevo že odklonil). Karl se je baje izjavil, dg nikakor ni pri volji zapustiti Švico, ker je svoj cilj že srečno dosegel. V Ženevi mrgoli višjih generalov in aristo-kratičnih agentov kakor tudi članov bivšega avstroogrskega diplomatičnega zbora, ki spletkarijo proti nasledstvenim državam in skušajo zavezniške diplomate pridobiti za Habsburgov^. DELO ZAKONODAJNEGA ODBORA. ‘ Beograd, 13. sept. Sporazumno s finančnim ministrom bodo referlrali v zakonodajnem odboru: dr. Ninčlč Jutri dopoldne, 15. t. m. dr. Voja VeU-kovič o carini, dne 16t t.' m. dr. Ante Dulibič o državnih dolgovih in bonih, dne 17. t. m. referirata Jov. Jovanovič in OJonovlč o državnem računovodstvu, dne 18. t. m. referlra dr. Slavko Čečerov. Tretji odsek zakonodajnega odbora za socijalno politiko bo imel svojo sejo dne 16. t. m. BUDGET ČEŠKOSLOVAŠKE REPUBLIKE ZA LETO 1922. Praga, 13. sept (Izv.) Ministrski svet Je razpravljal včeraj o budgetu za leto J922 ter pri tem črtal precej izdatkov. Primanjkljaj bi znašal po tem proračunu pol milijarde čehoslovašklh kron. FRANCIJA PODPIRA ITALIJO RADI ALBANSKEGA VPRAŠANJA. Rim, 13. septembra. »Tribuna« poroča: Prancoska vlada bo Italijo podpirala v albanskem vprašanju; tudi priznava italijansko zahtevo glede Sasena. v 1 POLOŽAJ v MAROKU. Pariz, 13. sept. V Madridu se objavlja uradno, da se bo španska ofenziva v Maroku pričela v pondeljek. Obenem se objavlja uvedba cenzure glede poro-Sanja o vojaških stvareh. MORILEC POSLANCA ERZBER-GERJA. Monako vo, .13. septembra (Izv.) Morilca poslanca Erzbergerja so sedaj prijeli. Sta trgovec Henrik Schiuze in slušatelj pravoslovja, Hen-. rik KJUesen Iz Kčlna ? Landtat Borzna poročila. Zagreb, 13. sept. Devize: Berlin 209—210.50, Italija 945—960, London 830—835, Pariz 1655—1675, Praga 270—278, Švica 3800—4000, Dunaj 16.18—16.26. Bukarešta 211, Budimpešta 49—50. Valute: Dolarji 215.50 do 222.50, avstrij. krone 16.50—17.50, rublji 20—22, napoleondori 785 do 795, nemške marke Ž10, rom. leji 215, ital. lire 940—945. Beograd, 13. sept. Devize: Pariz 420, Newyork 55.80, Dunaj 4.09, Praga 59.50, Rlm-Milan 241.60, Sofjja 38, Bukarešta 52, Solun 270, Berlin 52.47. Valute: Francoski franki 412.50, dolarji 55.75, bolg. levi 38, rom. leji 52, nemške marke 52.25. češkoslovaške krone 70, avstrijske krone 4.30. Praga, valute: marke 77.25, švlc. franki 1423.50, lire 348,- franc, franki 585.50, funti 307.75, dolarji 81.75, dinarji 120.25, leji 64, levi 50.50. avstr, krone 5.55, poljske marke 1.17 in pol. madžarske krone 16.60, Dunaj, valute: dolarji 1459—1443, marke 1351—1357, funti 5390—5410, franc, franki 10.455—10.595, lire 6025—6045, dinarji (tisočaki) 2440 do 2460, (stotaki) 2430—2450, poljske marke 32—34, švic. franki 25.125 do 25.175, češke krone 1756—1762, madžarske krone 30625—309.25, levi 875—885. Curih. Devize: Berlin 555, Nev-york 579, London 2160, Pariz 4150. Milan 2475, Praga 7.05, Budimpešta 1,20, Zagreb 2.75, Varšava 0.12, Dunaj 0.52, Bukarešta 5.10, avstrijske krone 0.45. JUTI Error in persona — pomota v osebi. Peskova afera pretresa že dva meseca celo javnost kraljestva SHS. Ministrski svet je odtegnil potrditvi g. Antona Peska svoj piacet in utemeljil svoje ravnanje s tem, da Anton Pesek ni sposoben za župana, ker je na podlagi aktov okrajnega glavarstva v Ptuju dokazano, da jc homoseksualen. G. Anton Pesek pa trdi in zaklinja javnost, da je popolnoma nedolžen In da ni nikdar zakrivil ne tega in tudi ne sličnega pregreška. , Za kulisami pa se odigrava strašen boi med narodnimi socijaiistl in slovenskimi demokrati, v katerem se poslužuje najpodlejših sredstev, sredstev, Id so za Človeka, ki čuti v sebi le trohico morale, naravnost gnjusna. Pravilno je rekel dr. I. Tavčar: »Gnjusna gonja je to, k! bo naše ljudstvo le pohujšala.« > Ali ker je že bila storjena pogreška in ker se Je zadeva že obravnavala v javnosti, se mora priti v stvari na čisto. Kajti v igri niso angažirane samo osebe, temveč vse naše politično živiljenje in ves naš vladni sistem, Ako objektivno posmatramo notranja bistva Peskove afere in seciramo psihološke vzroke poteka cele zadeve v časopisju, pridemo do sledečih zaključkov: Ali Anton Pesek grdo laže in taji ali pa je bil ministrski svet na podlagi aktov okrajnega glavarstva mistificiran. . Kdor se je poglobil in psihološko razmotrlval izjave g. A. Peska v »Jugoslaviji*, je čutil, da so to obupni klici nedolžnega, ki brani ono, kar je poštenemu človeku najsvetejšo. Človeku ne moremo pripisovati tako dolgotrajnega laganja, ki je starim juristom, ki so imeli celo življenje opraviti z zločinci, nepoznano. Ako pa se posmatra na drugi strani neodoljivo strast, s katero so nastopali jugoslovanski demokratje proti osebi g. Peska pri zadnjih občinskih volitvah, begali javnost z polomom njegove »banket, ako upoštevamo dejstvo, da je Anton Peskova »banka« propala le v njihovi bujni fantaziji, v resnici pa obstoji še danes, moramo po pravici dvomiti o njihovi objektivnosti In poštenosti. Ako se proučujejo vse obdolžitve, ki jih je nagromadilo demokratsko Časopisje z nekako tajinstvenostjo proti g. Pesku, mora objektiven jurist zmajati z glavo in reči, da so to samo sumničenja brez pravomočnih dokazov. Za jurista velja samo tisti dokaz, ki ga nasprotna stranka ne more izpodbiti, .nikakor pa ne veljajo izjave bodisi kraljevih namestnikov, ministrov ali pa ministrskih predsednikov, ki temelje na dokazih, pri katerih se ni ravnalo po principu jmdiatur et altera pars. Jako sumljivo za objektivnega opazovalca je tudi dejstvo, da dolže g. Antona jStska dejanja, ki naj bi ga izvršil pred 11. do 15. leti. Nastane torej vprašanje: ako je Anton Pesek homoseksualen, zakaj je bil Tavno pred 12 leti in zakaj ni več danes? Popolnoma prikrivati javnosti te bolezni ftllh 12 let je po mnenju prvih zdravniških izvedencev, čisto izključeno. Ako objektivno pretehtamo vsa gori navedena dejstva in psihološka raz-motrivanja, se mora ugotoviti, ne oziraje se na dosedaj zbrani dokazni materijal, da je tu mogoč slučaj, ki ga tožna že rimska pravna znanost: error in persona pomota v osebi). To možnost, da je živel še drugi Pesek na Štajerskem, ki pa ni 'ljubljanski Pesek, je demokratsko časopisje in njegovi voditelji v svoji strankarski strasti, zaslepljenosti in boječnosti, da izgube mesto ljubljanskega župana, popolnoma prezrlo ali pa namenoma zlorabilo. AntonPeseknl identičen z homoseksualcem Jožefom Peskom. Anton Pesek. 'Anton Pesek se je rodil 1879 v Dra-žencih na Štajerskem. Dokaz: Uradni dokument Anton Pesek je bil 1. 1910 visoke postave, črnih las. Dokaz: Priče. Anton Pesek je bil I. 1910 oženjen In ]e imel 4 otroke. Anton Pesek je bil učitelj in je služboval od 1. 1898—1909 v ptujskem okraju, 1.1910 pa odpotoval na Koroško. * Jožef Pesek. 'Jožef Pesek se je rodil leta 1885. v Hočah na Štajerskem. Dokaz: Uradni dokument. Jožef Pesek je bil leta 1910. visoke postave in črnih las. Dokaz: Priče. Jožef Pesek je bil leta 1910. oženjen In imel 2 otroka. Dokaz* Priče« Jožei Pesek je bil učitelj klavirja In Je služboval kot tak od 10. maja 1907 do 1910 pri tvrdki za klavirje Fiedler V Grazu. ‘ Dokaz: Uradni dokument in priče. Jožef Pesek Je odpotoval leta 1910. na Dunaj, kjer je imel v družbi z gosp. Pier tvrdko z klavirji. Kasneje se je sprl s svojim družabnikom in odpotoval V; Severno Ameriko. Jožef Pesek je pri večih prilikah kazal svoje Homoseksualno nagnjenje, bil zapleten v različne afere plemenitaških rodbin. Gospa N. N. se je pustila sodno ločiti od svojega moža, ker< je bil homoseksualen in slavil perverzne orgije v njeni odsotnosti, med drugimi tudi z Jožefom Peskom. Jožef Pesek je intimno občeval s posestnikom vinograda v Rosbachu in je večkrat nagovarjal Slovence, ki so priSIl v Gra3ec, da gredo z njim in se udeleže homoseksuelnega občevanja. Za Sasa svojega službovanja pri tvrdki Fiedler v Grazu po nalogu te tvrdke prepotoval ptujski in mariborski okraj. Dokaz: Sodni akti In priče. Ta Jožef Pesek je bil poznan v ptujskem okraju kot homoseksualec, imel je opraviti pred 11. leti tudi z gospodoig P. P. V rodbino gospoda, katerega je nagovarjal Jožei Pesek, da naj ž njim občuje, zahaja okrajni glavar v Ptuju g. Pirkmajer in od tega gospoda je zvedel Jožei Peskov o zadevo s. okrajni glavar Pirkmajer. (Kurzivno tiskali ml. Gp. ured.) Dokaz: priče. Okrajni glavar Pirkmajer pa je zadevo predal demokratski stranki, od katere Je dobil nalog, da stvar preišče. Tako se je zamenjal Anton Pesek, mož moralno čist, z homoseksualcem Jožefom Peskom. Dejstva sem iskal, ker sem smatral, da je to potrebno v ozdravitev naSega bolnega rodu. G. Pašič, Pribičevič, Hribar, ali Vam je sedaj zadeva jasna? Gradec, 12. septembra 1921. Stefanovič Emil, advokatski kand. n. r. Dokumenti so v pisarni g. Peska v Ljubljani kompetentni oblasti na razpolago. Prof. Fr. Bračun: Z barvo na dan. Stvarno se pričkati z »J^rotru v Peskovi zadevi se pravi bob v steno metati. Gospodi Iz »Jutrove« dežele so v tem oziru nepoboljšljivo zakrknjeni in tirajo stvar po staran tiru naprej in v »Naprej«, način, ki ga je obsodila 2e neštetokrat poštena javnost. Kratka je notica v sobotnem »Jutru«: »vpogled v Peskove akte«, a polna zlobe in hudobije, še več tega so si prihranili za nedeljo: »sramežljivo umikanje« In »iz Peskovega akta«, zopeten jasen dokaz za opolz-lo našo politično moralo, ki ji prednjači »Jutro« in njegov zvesti oproda »Pondeljek«. »Vtisk je bil porazen.« To frazo smo čitali že nekolikokrat v »Jutru«, a se Je izkazala vselej za lažnjivo. Takrat Je bilo vsaj toliko resnice na njej, da izvemo od druge strani, da se nahajajo res neki akti ift v njih izpovedbe nekih prič, glavno pa, imena teh zloglasnih prič ne Izvemo. »VtisK je bil porazen.« Nič bi se ne čudili, ako prinese »Jutro« v eni Izmed prihodnjih Številk sledečo notico: »Samomor. Pod poraznim vtiskom, ki so ga napravili tozadevni akti na Peska, je izvršil danes samomor.« Nič zato, ako bi moralo drugo jutro to vest popraviti recimo takole: »Pesek sicer ni izvršil samomora, kakor so nam napačno poročali, pač pa so ga videli stati ob oknu z docela obupanim obrazom in — brusiti britev. Spravila ga je bržča$ na druge mftll dekla, ki Je prinesla v sobo skodelico z — milom,« Sicer pa, kdo ve, kaj se Še vse dogodi? Sodniji izgine, tako čitamo v sobotnem »Jutru« velevažno poročilo o reviziji »Jugosl. kredit, zavoda«, da ne more »prvoboritelj za resnico in pravico«, g. urednik »Jutra« nastopiti dokaza resnice. Seveda tega ni Pesek kriv, Bog obvaruj, saj ga tudi nihče ne dolžil Ali čudno srečo ima mož! če Izginejo taki akti v Ljubljani brez sledu, kdo jamči, da bi se ne moglo kaj takega tudi v Beogradu zgoditi? Da, ta Pesek je z vsemi mazili namazan! Ne, da M ga kdo dolžil, da bi bfl on v zvezi s to malomarnostjo, Bog obvaruj, krivo bi bilo le ministrstvo, ki bi premalo pazilo! A srečo ima mož, srečo! Dokaz res- nice bi se brezprlmerno. otežkočil. In, če bi medtem vendarle izvedela javnost za imena »dimnih nadučiteljev«, ki so nastopili v »kadije-vih« aktih, kdo nam jamči, da ne bodo ob času, ko jih bo rabilo sodišče, na potu v — Ameriko? Ne. da bi jih bil Pesek podkupil, Bog obvaruj, tega ga ne bo nikdo dolžil; zapustile bi pač domovino, ker bi jim življenje bolje prijalo onstran svetovnega morja, kakor v »demokratski« Sloveniji. Dokaz resnice pa bi postal do cela nemogoč. Da, neverjetno srečo Ima ta Pesek in demokrati okoli »Jutra« neverjetno »smolo« Same »nesrečne« okolščine, ki bi onemogočale razkrinkati tega »predrznega Peska«, ki se upa javno nastopati v Ptuju, kjer je uganjal svoje nesramnosti. Neverjetno! Komu se naj ne smilijo gospodi okoli »Jutra«, komu naj ne pridejo solze v oči, ako bere, kako jih udarja usoda mah na mah medtem, ko se borijo oni z vso vnemo le za »sveto resnico in pravico«? Toda še se nahajajo akti v Beogradu, še je čas, da preprečijo »Ju-trovci« zgoraj opisane nezgode! Pesek taji v pondeljkovi »Jugoslaviji« ter izjavlja, da bo takoj sod-nijsko postopal proti vsaki »priči«. Vpričo te izjave je mogoče pred pošteno javnostjo le sledeče: Dokazati se mora, ali so »3u-trovci« in »Pondeljkovci« politični lopovi, ali . Je moralna propalica Pesek. Dokler se to ne dokaže in ne navede imenoma prič iz »kadijcv.ih« aktov, dokler priče ne Izpovejo pred sodiščem in ne izreče neodvisni sodnik po običajnem sodnijskem postopanju razsodbo za alf nrotl Pesku, ne pomaga vse slepomišenje po »Jutru« In »Pondeljku« ln tako dolgo mora NSS ščititi svojega tovariša, ker je to njena prokleta dolžnost, tako dolgo mu bo navzlic »Pondeljku« prirejala ovacije vsa poštena javnost. Torej: z barvo na dan! ——I. ..Ml. ....— ..»"l IIH ■ I Po ljubljanskem seimu. Prvi ljubljanski vzorčni semenj je zaključen. Podjetniki in trgovci se vračajo zopet s svojimi vzorci v normalne prostore. Splošno se izraža zadoščenje nad doseženim moralnim ter gmotnim uspehom, tako s strani občinstva ko aktivnih činiteljev. S stališča jugoslovanske državne skupnosti je pomenil ljubljanski semenj krepak korak naprej na potu k medsebojnem stvarnem spoznavanju. Mnogi koti naše prostrane državo niso vedeli, kaj 'proizvajamo na našem koncu Jugoslavije, mi nismo vedeli, kaj potrebujejo tamkaj, koliko potrebujejo in s čim jim najbolj postrežemo. V tem oziru se je položaj po soglasnem priznavanju tekom ae-manjih dni bistveno razjasnil in začeli so se gospodarski stiki, kakor se jih moremo le veseliti. Storjen je tedaj važen- začetek, ki bo krepko povzdignil gospodarski pomen naše pokrajine, prinesel pa ji tudi večjo odgovornost. Ne smemo r .n reč preziet.', da se x ljub' blce, sl mrtev!« Oospa Je zdaj vzela usnjato torbico, katero ji je ponudil Trlnque-maille, škrtaje od gneva in strahu.' In njen pogled se je uprl v Royala. . »Ali mi hočete povedati svoje Ime?« ga je vprašala. Njen glas je zbudil čudne odmeve v duši mladega moža. »Moje Ime?« je odgovoril naglo. »Royal de Beaurevers. Moje posestvo? Prazen žep/'Moje stanovanje? Kamenje na cesti. Moj poklic? Razbojnik .Lilije’. Moja preteklost? Skrivnost- ,Moja bodočnost?, Vrv okrog vratu. Zdaj veste vso tnojo zgodbo. ZbQgom, gospa.«. »Počakajte,« je dejala ona In ga Ustavila z migom roke. »Morda boste kedaj potrebovali vartiega zavetja. Ce bi vas preganjali In bi vam pretila nevarnost, zatecite se k meni. Stanujem v Perlškl ulld, nasproti krčme pri .Jegulji pod skallco'. Vprašajte po Oillesu: to je tale mož. Ali pa po Margoti: to je tale žena.« »A vi kdo ste vi?« je vprašal Beaurevers s čudno, globoko ganjenostjo, ki se je sam ni zavedal. Z glasom, v katerem je odmevala daljna, neozdravljiva bol, je odgovorila neznanka: »Jaz sem . . • gospa brez imena.*, In že je odhajala v spremstvu moža ta žene. ki sta bila i njo. Pre« den pa je odšla, je spustila svojo torbico Trinquemaillu pred noge, rekoS: »Le vzemite, od srca rada vam jo dam.« Cetvorica je' dobro videla torbico, in glas, ki ga je dala ob padca. Je razločno pričal, da so v nji rumenjaki; toda sklonil se ni nihče. Samo škilili so, z enim očesom na torbico, z drugim na Royala. Naposled se je osrčll Strapafar, videč Royala, kako stoji zamišljen na mestu: doteknll M je njegove rame in gt Je vprj&al I tresočim glasom: »Ali ne bi spremili te blage gospe? Saj gre tudi ona y PeriSko ntt-co>, kakor tnU »V Perlško ulico?. Dobro, pojdimo,« »Pa uboga torbica?« w plašne povzel Strapafar- »Mari Jo pustimo na cesti, da jo pobere bogve kdo?« »Tak poberi Jo til« je dejal Royal de Beaurevers. Četvero hrbtov se je sklonilo, Be-tvero glasov zagodrnjalo V znak zadovoljstva. Kakor bi trenil, je Ma torbica prazna In denar razdeljen. *Gospa brez Imena!« je mrmral Royal de Beaurevers. »Tudi Jaz sem človek brez imena! , *.« Tisti hip je Šepnil TrlnqUemalQe Bouracanu na uho: »Sveti Pankracij naj me udari * žolto mrzlico, ako nisem spoznal te dobre gospe!« »Kaj nas prika, kdo JeT« S« ftl »moduli Bouracan* »AiJ^.oJi$i£jU* itvo ju^oslor. dobrovoljcev v Ljubljani — sedaj oblastni savez dobrovo-ljeca u Ljubljani — pravilom glavnega saveza. V zmislu teh pravil sprejmejo se v organizacijo kot izredni člani koroški dobrovoljci oni politični preganjanci, ki so zaslužni za ujedinje-nje in osebe, ki uspešno deluiejo za popolno osvoboditev Jugoslovanov. — izvoli se nov upravni odbor: predsednik Gašpar Pekle (predsedniške posle vodi do nadaljnega dosedanji predsednik Ludovik Vagaja) podpredsednika Ivan Bukovec, Lojze Ude, tajnika Andrej Sifrar, Egpdij Petič, blagajnik Velkovrh, odborniki Miha Cop, Pavlovec, Petje, 2/namestnika in revizijski odbor S članov. — Popoldne se je razpravljalo o smereh bodočega dela. Družabni večer v gostilni Loiar-jevi je bil dobro obiskan. , Dne 9. septembra vršila se je v mestni posvetovalnici gospodarska konferenca delegatov. G. Kapar in Blaha sta razložila način čeških legionarskih organizacij. Iznenadilo je, s kakšno spretnostjo in vztrajnostjo so .-e lotili gospodarskega dela. Storili so se važni sklepi, kako z njihovim sodelovanjem preiti takoj k stvaranju gospodarskih organizacij, da se do-brovoljske vrste ekonomsko dvignejo šn pripomorejo po narodni k ravno tako razni gospodarski osamosvojitvi. Na poslovilnem večeru v Narodnem jdomu poslovil se je dr. Pivko v imenu Sdruštva od delegatov, tovariš Šlajmer se je spominjal legionarskega tatičke Masaryka, češkoslovaški konzul dr. Benei pa zaslug^ našega kralja Aleksandra. Obširnejše poročilo je objavljeno v »Novi Otadibini«. Poziv vsem Jugo-slov. trgovcem in (Trst* in Reka propadata, ker sta Jtot trgovska in pomorska centra popolnoma odvisna od nas. V Italiji vlada vedno večja trovska in industrij-»ka kriza. Mnoga industrijska podjet- ja so ustavila delovanje 400.000 italijanskih delavcev je danes brez dela, 600.000 delavcev je zaposlenih po tri dni na teden. Na stotine brezposelnih italijanskih delavcev prihaja zopet iz stare Italije v našo država s trebuhom za kruhom in to isti delavci, kateri so, preoblečeni v »ardite«, po premirju postali junaki in klali naš nesrečni narod po Dalmaciji, Istri, Goriški in Reki. Ti ljudje so'postali sedaj zelo ponižni* in kradejo kruh našim delavcem. S seboj nosijo gnjilost, umazanost in hinavstvo italijanske rase in s pri-služki v naši državi bodo vzdrževali svoje mnogobrojne družine in gojili novo nam. sovražno zalego. Zločin bi bil z naše strani, da mi podpiramo narod, ki vedno m povsod ruje proti naši državi, ta narod, kateri pod firmo fašizma v sporazumu z italijansko vlade preganja in ubija naše neodrešene brate, požiga naše narodne dome, vničuje naše šole in ne prizanaša niti najrevnejši istrski 1 se Je neka] česar demokrati niso ovalL 7. t m. |e vložil g. Pesek tož-zoper g. Klemenčiča v Ptuju in razprava & razpisale še Isti dan na 24. t. m. ker takrat afera Pesek razčistila in se bo kazala nedolžnost ljubljanskega Antona R potrebno za demokrate, da se :ev župana prej, dokler še afera ni ktzčllčena, ker nad* demokratov Je, da Osumljenega Peska zastopniki SLS in JSDS ne bodo volili za župana. Ko so zvedeli da pride Peskova afera pred sodišče so (akoj atatirall nadomestne volitve ter zaukazali, da se mora Izvolitev župana nemudoma Iz-(IVršltL Čudno Je ta nenadna naglica, pa upamo, da se demokratom manever, ne bo »osrečil — Zaprisega rezervnih' častnikov. Za september t 1. so pozvani vsi rezervni Jetniki na enodnevno vojaško vežbo, da prisego. Vsakdo se Ima zglasiti na »««*u svojega Vojnega okruga, kateremu pripada. Dovoljeno pa Je poedlncem, da se *£5!8 D*! najijllllem vojnem okntgu, ob-morajo o tem svojo pristojno ko* 1 mando vohega okruga. Zaprisega se izvrši v uniformi. Kdor sl Jo še ni nabavil na do li* *?,*.na3B9anl vojnemu okrugu, kjer 'misli položiti prisego. Vsi rezervni častnild naj prineso seboj pismeno prisego po členu I zakona o ustroju vojske, pisano lastnoročno in opremljeno poleg podpisa z žigom na pečatnem vosku s svojim monogramom. Pečat Je prinesti seboj za slučaj, da bi prisega ne bila dobro spisana. Pravoslavni rezervni častniki se zaprisežejo v Ljubljani in fr, Mariboru, mohamedanski v Ljubljani evangelijske izpovedi s Llubljanl, Celju In Mariboru. — Upokojitev častnikov. Podpisan Ja obširen ukaz o upokojitvi velikega števila euuk in idiiih gaetnikML — Jugoslovanski dobrovoljci Iz Slovenije so na svoje mdruštvenem občnem zboru B. t m. sogL sklenil da se sprejmejo v organizacijo kot Izredni člani' koroški dobrovoljci. S tem se Je Izvršil na obojestransko željo spoj obeh sorodnih organizacij. Kot člani se smatrajo torej vsi, ki Jih je sprejel pripravljalni odbor org. kor. prostovoljcev. Izkaznice se razpošiljajo. Nove prijave sprejema Oblastni savez dobrovo-ljaca v Ljubljani, Kolodvorska ulica St. 3. Natančnejša pojasnila daje podpredsednik Lojze Ude. — Glasbena Matica v Ljubljani. Dosedanja delitev glasbeno šolskih zavodov naše Glasbene Matice v glasbeno šolo in v konservatorij Glasbene Matice, v bodoče odpade in se je zaVod popolnoma preosnovaj m podlagi konservatorske odredbe, ki postane v kratkem zakon. Na podlagi te uredbe se deli konservatorij v štiri pripravljalni razrede, 3 letnike nižje in 3 letnike višle konservatorijske stopnje. Vpisovanje v vse tri oddelke se že vrši In se zaključi dne 18. t m. V Interesu rednega pouka Je, da se gojenci takoj oglase. Vsi na novo ustoplll in vsi, ki v svojem inštrumentu niso začetniki, moralo napraviti sprejemni Izpit Na poznejše oglase se bo oziralo le, ako bo še kaj prostora na razpolago. — Jugoslovanska Matica, podružnica v Kranju, priredi v nedeljo, dne 18. septembra ob 3. uri popoldne na glavnem trgu v Kranju Javno tombolo. Nad 200 dobitkov, mnogi izmed teh precejšnje vrednosti Isti dan zvečer Je umetniška prireditev v dvorani »Ljudskega doma«. Pri tej sodelujejo is po- Csbne prijaznosti koncertna pevka gospa ovietova in pianistka Koblar-Ooljeva ter kakor recltatorka gospa Danilova iz Ljubljane. Nastopi tudi znani pevski zbor Kranjske čitalnice. Vse na korist Jugoslovanske Matice I Najboljši odgovor na fallstovska grozodejstva na Primorskem bo velika ude« ležba na tej prireditvi Pridite vsi v Kranj! — Zaradi tašlstovskJh požigov v Trstu Je v ministrskem svetu dne 12. t. m. poročal minister dr. Kukovec. Po daljši debati o raznih nasilstvlh nad našim narodom v Primorju Je prišel ministrski svet do konkretnih sklepov, ki pa ostanejo tajni (Najbrl bo tudi uspeh — tajen). — Pojasnilo. Po naloga zdravstvenega odseka za Slovenijo v Ljubljani sporoča podpisano ravnateljstvo, da Je dognala urad-na preiskava, ki se Je vršila v zadevi napada gda Pavla Rajkovtča na gospoda primarija drja Josipa Pogačnika v štev. 180 (2. avg t. L) »Jugoslavije«, da so vsa očitanja popolnoma neutemeljena in neresnčna. Ravnatelj bolnice. i— Pevska Sola prof. dr. Kozina priredi v Četrtek, 19. t m. ob 8. ura zvečer pevski večer v veliki dvorani Mestnega doma. Solistično bodo nastopili trije gojenol: altlstka gdč. AL Fajgel. sopranistka gdč. H. Ančlk in tenorist g. A. Burja. Peli bodo arije, pesmi in duete. Sola pa goji tudi petje v zboru in na pevskem večeru se bodo proizvajali trije mešani zbori In dva kvarteta. Prijatelji glasbe se vabijo. Vstop prosi — Umrla Je naša sošolka Trpin Angela. Pogreb 14. i m. ob 2. url popoldne Iz Knezove ni. 238 Sp. Šiška. Udeležimo se pogreba vse sošolke. —i Smrt v valovih Krke. Dni Šla. s« •• vračala iz semnja v Bušečl vasi gostilničar Božič Is Koprivnice pri Rajhenbur-gu In njegov stile. Na brodu pri Cerklah Je bil velik naval ljudi in živine. Ker nista mogla priti a svojim vozom na vrsto, zau-P , 5 Plitvini vsled suše ter pognala konja Čez reka Konj pa Je zašel v globočino ter se začel potapljati Božič Je skušal koala rešltt, a ta ga Je v smrtni borbi udaril s kopitom v čelo, da Je omamHen zginil v valovth in utonit Stric se Je bor« v valovih tudi načelnik Orlov. Ko [e temu nekdo sa- govoril: Kaj bom jaz za onega starega kravo Izpustil?« — V zadnjem hipu je prišel načelnik Sokola Ivan Zibert iz Cerkljah, skočil oblečen v vodo ter starčka rešil. Cast mu! O požaru v Klečah se nam Že poroča: Ogenj, ki Je izbruhnil v nedeljo popoldne, |e devetim posestnikom uničil skoro vsa gospodarska poslopja. Poginilo je tudi nekaj glav živine. Prihitelo Je na kraj nesreče 11 požarnih bramb. Pomagali so gasiti ttidl vojaki in civilisti, toda vsled vetra In suše Je bilo gašenje silno otežkočeno. Pač pa so ga-1 silci s svojo priznano požrtvovalnostjo preprečili, da ni pogorela cela vas. Skupno škodo cenijo čez 2,000.000 kron. Prizadeti so bili zavarovani le deloma. Kako Je nastal ogenj, se danes še ne ve. Sumijo nekega tujega, slabo oblečenega človeka, ki Je na predvečer nesreče prosil pri prizadetih kmetih prenočišča, ker ga pa ni dobil ]e zažgal iz maščevanja. To so zaenkrat seveda le domneve. — Gonilni Jermen 12 m dolg, vreden '0.000 kron |e snel Iz kolesa In odnesel neznan tat v tovarni Mihaela Tomašiča na Vrhniki. — Tatvina pri zgradbi Sokolskega doma v SkofJIIokl. Pri zgradbi Sokolskega doma v bkofjilokl, ki bo res krasna In impozantna stavba. Je ukradel neki delavec tri clnkaste plošče vredne 2600 kron. Tat je bržkotne pobegnili preko meje. — Izgon. Pred dež. sodiščem Je bil obsojen 471etn! Tomaž Čelik Iz Cirkna pri Tolminu, brezposelni delavec, že 33krat kaznovan zaradi tatvine In goljufije obsojen zopet radi*tatvine na dve leti težke ječe. Obenem Je Čelik izgnan za vedno Iz naše kraljevine. Dalje so Izgnali Iz naše kraljevine bivšega Avstroogrskega majorja Huberta Nussbaumerja kot nadležnega in našemu ujedinjenju nevarnega tujca. Nussbaumer se Je peča! po vojni na videz z novinarstvom. Zlorabljal pa je svoje stališče hi vedno rovaril proti državi in bil v trainem stiku z rovarskimi stražami sosednih držav. '— Zahvala. Podpisani Koncilja Ivan. pogorc;!sc iz Kleč se gospej Tornaggo in gdč. Derenda ter vsein drugim darovalce: najtopleje zahvaljujem za denarno podporo Koncilja Ivan. — Nepošten tovariš. Mestni delavc ’ France Plaveč je bil obsojen na šest mes-cev tefke Ječe, ker je okradel tri svoje to variše - sodelavce. — Rokoborba v cirkusu »Sla vi ja«." Cirkus »Slavila«, ki Je nudil do sedal Jako lepe točke konjske dresure, telovadbe, žongler- 1 Jev In čarovnikov je pričel z vrsto zanimivih rokoborb pri katerih nstopajo težki in jako izurjeni borci. — Rokoborbe so zelo zanimive In so privabile v areno mhogo športnikov. Ljubljana. «= Županska volitev. Kriza magistrata mesta Ljubljane stopa v končni Stadij. Dolgo smo že čakali rešitve tega mučnega in za Ljubljano velepomembnega vprašanja. Vse stranke, ki žele dobrobit našega mesta, so nestrpno čakale rešitve iz Beograda odnosrto od naše pokrajinske uprave. Končno Je dozorela zadeva v toliko, da je odredil pokrajinski namestnik min. Iv. Hribar ponovno voltev ljubljanskega župana. Ta volitev se vrši bodoči pondeljek. Dotičnl spts, ki nam je bil poslan v eventualno vporabo se glasi: Mestnemu magistratu v Llubljanl. Pozivno na tukajšnje razpise z dne 12. avgusta t. 1. št 22.778, z dne 11. avgusta 1921, št 22.779 In t dne 31. avgusta t 1. št 24.000 naznanjam mestnemu magistratu, da le g. minister za notranje zadeve z odlokom z dne 6. L m. št 379 sledeče odredil: Z ozirom na dejstvo, da v uredbi v volitvl v občinska zastopstva v Sloveniji ni predvidena ali in kako da se lmalo vršiti dopolnilne volitve za slučal. da Je cela skupina že pravilno izvoljenih občinskih odbornikov In namestnikov ene stranke na podlagi takona zopet razrešena svoje občinsko - odborniške dolžnosti ter s ozirom na nadaljno dejstvo, da v tem slučaju niti pokrajinska uprava, niti ministrstvo aiupravteeno avtentično Interpretirati navedeno uredba se za dan 20. septembra l I. razpisana dopolnilna volitev za mestni zastop ljubljanski odloži dokler se v zakonodajnem odbora, kamor Je uredba o volitvl v občinska zastopstva v Sloveniji predložena, ne donesa avtetlčna Iterpre-taclja v smislu člena 130. ustava De pa *a-more med tem časom občinski zastop ljubljanski pričeti s rednim delovanjem, naročam vsled gori navedene ministrske odredbe. da mestni magistrat tako! vse potrebno ukrene, da se tako! skliče sela občinskega sveta, v kateri se Ima vollU novega župana O izidu volitve Je nemudoma poročati aem-kal Pokrajinski namestnik, minister: Iv. Hribar L r. — Shod NS3 za Poljanski okraj a« vrši danes, sreda 14. septembra l L ob 8. zvečer v gostilni pri »Turku«, Streliška ulica 21 Vabljeni so vsi tovsrlš! In somišljeniki M se ne strinjamo s gonjo liberalne klnta Govorit tov. Rupnik In tov. Pesek. Vsi na shodi — Na obrtnik nadaljevalnih šolah v Ljubljani se bo vršilo vpisovanje za prihodnje šolsko leto 1921, 1022 v nedelja dne 18. septembra 1921 ob 9. uri dopoldna Vajenci fat vajenko ee morajo prt vpisu Izkazati s odpustnico oziroma z odhodnlco ljudske Sola Pouk se prične v nedelja dne 2. oktobra 1921 ob 8. url dopoldna Natančnejši podatld so razvidni Is notica ki Je bila objavljena v tem listu sačetkom tega tedna Šolski odbor obrtnih nadaljevalnih lol v Ljubljani. — Na Osrodnfem zavodu za žensko do-«ačo obrt v LjubtlaaL Turjaški trg št 3. v poslopju Kmetijske družba IL nadstropje se vrR uplaovanje učenk In hospltank tol 15. In 16. septembra vsaki dan od 1 do 11 In li do 17. ure sa razne tehnike lepake domače obrti: šivane čipka belo tn pisano vezenja toleda filet In biserna dela Uple-nlne In šolnine ni nobena Podrobna pojasnila so razvidna na objavnl dtskL «■ Nesreče pri dela V Žabkarjev! tovarni Je pograbil radi neprevidnosti stro| Mlečnega vajenca Rudolfa Vrvovšeka Deček je dobil smrtno nevarne poškodba Zlomilo se mu Je, več reber In pokvarila ena roka — Povodom pospravljanja zastavljenih predraetoV na velesejmu Je padel Ig skladišča zabojev posestnik rranc Zadnik Iz Senožeč. Pri padcu 4 le zlomil desno nogo in dobil raze- notranje poškodba — Na Dolenjski cesti v odcepu proti kolodvora se Je prekucrŽ težak tovorni voz obložen z gramozom hi »odkopal voznika Jakoba Darglna Dergln Je dobil težke poškodbe na obeh nogah. *- Pri snaženjn oken na po-inskega učiteljišča Je padla raz ..ja Pranja Pustavrh. Dekle Je do- notranje poškodba — Delavec dražbe »Impeks« Petan Joa Je padel ort zgradbi nekega društvenega poslopia v 51-ikL padel Je la lestve čez pet metrov zlo-bon It m NlkadMat n obali nnk Vm omenjene poškodovance Je prepeljala rešilna postaja v dež. bolnico. — Cvet In sad obenem. Na vrtu posestnika in gostilničarja Josipa Merharja' vulgo »pri Stefku« stoji lepo hruševo drevo v polnem cvetju, vmes so pa tudi že lepo ruzueue zrele hruške. Res čudo narave. Maribor. Vlada le koneino razpustila društvo »Deutscher Kindergartenverein« v Studencih prt Maribora Bilo je že skrajni čas. V nasprotju t vestmi, da Je vprašanie ravnatelja mariborskega stanovanjskega urada že iešeno se doznava, da se zadevno imenovanje še vedno ni Izvršilo. Zelo bi bilo želeti, da se stvar pospeši, da pride že enkrat red v stanovanjske zšdeve. Vsled raznih popravil na odru in v dvorani mariborskega gledališča se izprva za 17. t. m. določena otvoritev gledališke sezone preloži na poznejši čas, dokler ne bodo popravila dovršena. Medtem bo tudi gledališka kriza, ki se sedaj v Beogradu bliža svojemu koncu, končnoveljavno rešena. Iz Slovenskih Goric prihajajo vesti, da se pričakuje tamkaj letos izborna trgatev. Glede kakovosti vina In tudi glede količine bo trgatev prav zadovo!„'a. Povpraševanje oO'Starejših letnikih vina je prav živahno. Cene se gibljejo med 20 in 30 K za liter v kleti. Mariborski trgovci in indu*trljalci so se združili v skupno gospodarsko enoto in ustanovili v Mariboru lastno trgovsko banko in lastno spedlcijsko in skladiščno podjetje z Imenom »Orient«. Delniška glavnica znaša 1 milijon dinarjev. V Vesni otvorl profesor Hladky glasbeno šolo. Poučeval bo klavir, petje in violino, dočim bo profesor Kubiček poučeval violončelo. Pouk se prične 15. t. m. Vsi vajenci in vajenke,»ki sj dolžni' obiskovati obrtno nadaljevalno šolo, se morajo v Izogib kazni dne 15. t. m. ob 17. uri Javiti v pisarni mestnega šolskega sveta Repertoar mestnega gledališča v Celju. Te dhi se je sestavil repertoar mestnega gledališča v Celju, kateri obsega sledeča dela: Drame: Cankar, »Lepa Vida«; Cankar, »Jakob Ruda«; Novačan, »Veleja«; »orli, »Na pologu«; Okorn, »Bratjh sv. Ber-■arda«; Kristan, »Kato Vrankovič«; Cyril-Frbjrer, »Tuji po'gledi; Arcibašev, »Liubo-umje«; Hauptmann, »Elga«; Stiindberg. »Smrtni ples 1. del«; Sudermann, »Sreča v zatišju«; Ibsen, »Heda Gabler«. Komedije: Gogolj, »Revizor«; Schaw, »Androklus«; Dregely, »Ce frak dobro pristoja«. Ljudske Igre: Finžgar, »Razvalina življenja«; Govekar, »Legijonarji«; Vrečer, »Uliih, grof celjski in Teharjani«; Govekar, »Rokovnjači«; Meško, »Pri Hrastovih«. Vcše.oigre: Moser. »Knjižničar«: Buchbinder-Reimann, »On in njegova sestra«; štolba, »Na letovišču«; Samberk, »Ulica št. 15«; Detela, »Učenjak«. Operete: Herve, »Mamzelle Nitouche«; Kal-man, »Jesenski manever«. — Izven tega se bodo vršila operna in operetna gostovanja iz Ljubljane in Maribora ter razna gostovanja jugoslovanskih umetnikov in umetnic. Oivorila se bo po potrebi tudi dramatična šola pod strokovnim vodstvom. Prirejale se bodo tudi delavske in otroške predstave. — Uprava gledališča je v rokah Dramatičnega društva. — Otvorjen je tudi abo-nement za sedeže In lože in sa isti podeljuje le onim reflektantom, ki se zavežejo, dh ga obdrže celo leto. A-bonement, katerega cene so žejo nizke, bi se naj Celjani posluževali v izdatni meri. Plača se za pet raznih predstav naprej. — Sezona se otvori, če ne bo še kakšnih posebnih ovir, dne 24. septembra 1921 in se konča koncem junija 1922. Vse drugo, samo ne slovensko. Pred kratkim Je časopisje poročalo, da se po Celju nahafa le polno spakedranlh nemških Imen, med temi razni Lukas. Jotef, Franz itd. Oospod »Lukas« Putan je res na ta poročila v časopisju pustil prebarvati svoj nemški napis In le smo mislili, da pride na njegovo mesto slovenski Luka ali Lukcž. Pa kaj let Dobra la tudi samo začetnica L. hi stvar Ja končana. Tako so storili tudi nekateri dragi nemški celjski trgovci. Torej vse draga samo ne pravilno slovensko Ime. Dvomimo pa če tem Lukasom, Josefom In drugim tako, kakor pravltna slovenska Imena smrdijo tudi slovenske krone?l Cena sladkorju v kockah se Je zopet dvignila v Celju od 82 na 54 K. Gre polagoma a slgurnol U sode polna pozabljivost. Učiteljica ta. Slavka Volnliovlč It Sredttča le na vožnji Is Grobelnega proti Celin opazita da JI manlka ročna torbica V Celju Je t postaje takol dala telegrafisti na Grobetno, Tortdco rt res dobila nazaj, vendar pa Je manjkalo I bankovcev po 400 K. Dosedajne poizvedbe so Mie brezuspešna Skozi odprto okno Je prišla V kuhinjo gospe Irme Ferlei v Savodnl Terezija Fujs, doma It Sladkegore ter JI pokradla rasnih refil v skupni vradnosti okrog 940 K. — Vsled aeutnllenja, da Je ukradel nekemu Sro-bočanu v Gaberju žepno uro. Je J>U aretiran 26 letni Ignac Kozovlnc Is Cella. Umrl Je v vojaški bolnici v Ljubljani podnaredulk Drago Postrlln It Celja Ptuj. ■»Jutro* tntamno laitl Pri volitvl župana dno Iti. L m. ni res. da se le sporazumno Is lojalnosti prenesla sela na 12. L m* temveč Je res. ds so odločno proti temu protestirali NS8 in JSDS odborniki — 17 po števila — Kaj smatra »Jutro«, de 6 demokratskih odbornikov kal sklene, da se morajo temu pokoriti vsi ostali? Takih sredstev se poslužuje samo le degenerirana klika kakor |e okoli »Jutra« v zvezi z ptujskimi demokrati. Resnica v oči bodel Gosp. dr. Gosak bodi po shodu NSS. na katerrm se mu Je očitalo delovanje sa časa ujetništva v Oto-ano pri Neapolju, proti logoslovansklm legijam In ta Avstrijo, kakor s kropom popar- K psiček. Kaj bode Imel g. dr. Tone toliko •ajla dg bo vložil proti govorniku tožbo, da mn le-ta pred sodnijo pove In dokaža kako se |e cela stvar godila? Smo rus radovedni! »Auf blksl« Pri mestni hranilnici so le vedno nastavljeni Izključno nemški uradniki. — Na|-sagrlzenejšl med njimi Je blagajnik a Kas-par, ki povrh tega Jako arogantno postopa s slovenskimi strankami. — Tega možakarja. s več koncesijami, bi bili gospodje demokrati že zdavnaj lahko odslovili In ž n |lm vred mnogo, dragih. Sedaj se ne M bilo treba bati sa slovenski Ptuj. — Oospodjp demokrati, dvema gospodarjema se ne more slnžltil .. . ®Wf*sfcai blagajna je prazna! Uredništvo do 10. t m. še ni dobilo svojih plač. Na postaji leži več vagonov premoga za katerega ne more občina plačati voznine, hi se vsled stojnlae 24 din. dnevno od va- gona, stroški višajo. Davčni urad le zasegal davek na plin do konca leta Itd. Ta potom v gospodarskem pogledu so za slovo povzročili naši gospodje demokrati — ««ml advokati. — Res je, kar pravijo, da nobeden ni sposoben, kakor samo oni, — upr*« pastitl občino. Sokolstvo. Sokol II glasbeni odsek vaM brec M» sebnega povabila vse brate In sestre Sokola M na važni sestanek, kateri se vrli v četrtek, dne 15. t m. ob 8. url zvečer V odborov! sobi na realki, radi odsekovt prlre* ditve dne 8. oktobra Šport In turistlka. Športni teden, tretji in četrti dan. Lahko-atletične tekme so'se nadaljevale s skokom s palico na višino. Beltram (Uirlls) ln Pavlič (Jadran) sta preskočia 2.60 m; tekma je ostala neodločena. V skoku v daljavo z mesta doseže Perpar (Primorje) 3.06 QL dr. Vučina (L. S. K.) 226 m. V te) točki Je posiavil Perpar nov jugoslovanski rekord. Skok v daljavo z zaletom: Bene! (Ilirija) 5.55 m. Vidmajer (Ilirija) 5.48 m. Pri metanju diska zavzame prvo mesto Pavlič (Hermes) z 29.75 m. Al. Bašjn (Primorle) 21.22 m. Štafeto 4 krat 100 je odnesla Ilirija I. v 47.7 sekundah, sledi Primorje. Tozadevna, rajboljša reprezentanca Slovenije M bila sW!eča: Pretnar Slavko, Stara Benel, Perpar m bi mogla skrajšati rekord 46:9 sekund, ki ga je postavila štafeta (Benei, Vidmajer, Bencš. Perpar). Pri .ženski lahko atletiki je zmagala po dveh predteklh na 60 metrov gdč. M. Vidmar tJadran) v 9 sekundah. Štafeta 4 krat 60 m odloči ftirlia S 45 sekundami. Rokometna tekma med Jadranom in Slavijo Je očarala z svqjo športno primitivnostjo 2 . 0 za Jadran. Nedeljske nogom. tekme so’ nudile na?, sliko o stanju nogometa v Ljubljani in Maribora:. Teikma Cdlatinv proli zmagovalnemu terlnu ljubljanskih kombiniranih moštev (črni) Je Izpadla 0 : 3 za poslednje. Igra je bila enostavna pri Celjanih, pri Ljubljančanih pa Je pokazala dobroto posameznih igralčev V tehniki brez smoterne skupnosti. ZjanlOUVA pa je bila sledeča tekma med mariborsko la ljubljansko reprezentanco, ki je bila pravzaprav ilirska z enim lg:a'cem Šparte. Tozadevna sestava ljubljanske reprezentance ni bila najbolje izbrana. Z ostalimi ljubljanskimi nogometnimi klubi bi se moglo po prehodnem zadostnem treningu postaviti moštvo, ki bi neoporečno nadkrilllo mariborsko raprezentanco. Mariborsko moštvo Je Igralo visoko igro, ki predpostavlja, ako hoče biti uspešna, osobito razvito tehniko. Ima pa to prednost, da more nasprotnemu moštvu zmešati igro. Oba momenta sta to pri igri uveljavila. Igra Je bila od svolegh početka v ostrem tempu ter ni dolgo prinesla iz Enajstmetrovke prvi goal, ki pa Je bil očevidna pomota sodnika. Po prvem polu-času, ki se je končal z 1 : 1, se Je Igra niariborčanov tako ojačila, da se Je obram« ba ljubljanskega ieama le težko obranita Uto-pade istih. Čeprav je ljubljanska rapfezeti* tanca izrabila odsotnost enega mariborskega branilca in zabila odločilni gol. Igro Je vodil g. Vodišek, ki pa oči vidno ni verziranv spoznavanju off-slde. Primorle. Timi i Barbarstvo In naša vlada. Gotovo to ves svet obrača ria Primorje in se čudom uprajuše Je II res mogoča da počenlajo sinovi kulturne Italije taka barbarstva? TiicB se čudom prav gotovo, obračajo na Mater zatiranih, na Jugoslavijo in se vprašujejo »Je U res mogoče, da gleda ta mati tako brezbrižno na tako početje italijanskih knl-turonoscev«? Mesto matere zatiranih, odgovorimo lahko mi, njeni sinovi, »res ja pa til njena krivda, kajti predvsem moramo urediti naš Izvoz', Izvoziti moramo vse najboljše in kar najcenelše v Italijo, In ko bo ta naloga končana odpošljemo v Italijo oster protest In Jim zažugamo z prepovedjo Izvoza Fak-tum |e in to pribijemo. 2e par dni Je preteklo od zadnjrga barbarstva pa še ni naša slavna, vlada ničesar ukrenila proti tem bar*' barstvom — vagoni najbolje žlvtna pa romajo dnevno v domovino kulturonoscev. 'Le' po tej poti, ljudstvo bo Imelo vedno več zaupanja, vendar pa ne vemo do kam bo to peljalo. Clara poeta — boni amid. Prejeli smo dopis: K temu nadvse dobremu članku priobčenemu v včer. številki, dodajemo Še par besedi. Zadnji čas bi moral že biti. da delamo napram 2000 letnim kulturonoacem v rokavicah. Oni so Jih prvi sneli In sačm divjati — nam ni treba ravno divjati, toda rokavice pa le snemimo. Tudi bi bil n skrajni čas Izvažati, tukaj tako dragega ta pomanjkljivega živeža. Včeraj sem a W. V železniškem voza med potjo Brezovice-* Ljubljana, poslušal neko vlpavko, kt Je tarnala preko Izvoza. »Vsak dan gre mimo tulih btš par vlakov polnih živine h> drugih živil — ml pa stradamo in drago plačujemo« To so bile besede prlproste vipavske žene. Tudi Je omenila ta žena kako nam dobre -plačulejo Italijani, češ »za vse kar dobijo dobrega od nas, nam pa požigajo domov* ta nas karablnerjl pretepalo«. Pa to ne vidi ta ne misli samo ta žena to vidi vsakda M noče biti slep In sliši vsakdo, Id noče bftf gluh — naša vlada ]e pa slepa ln gluha —t ali pa boječa! Pribijamo pa Se enkrat: tako naprel več ne gre. Začelo bo ljudstvo sama Italijanskih hrano-dražllcev ne trpimo več med nami, zato obračunalmo s vsakim. U nam pod roko prida Pokažimo nekoliko 2000 letne kulture. V. Pridobivajte nove Novol Novo! Moji zapiski z Dunaja Spisal: Emil Stefanovič Novol Gnu Z tn Val Novo* BETO N-ŽELEZOBETON VODNE ZGRRDBE-^^ -L?UBL3ftNR-RIMSKA CESTA N°2 1ZRRBRUODNIH SIL JUGOSLAVIJA*, 14. septembra 1921 Službe DOBRO OHRANJEN ČEVLJARSKI STROJ Cilinder (Singer) se proda. Krakovska ulica 20, Ljubljana, Stular Fr. MORSKA TRAVA (afrik) na debelo In drobno se dobi pri Brata Sever, trgovina s pohištvom In tapetniška delavnica, Ljubljana. Gosposvetska cesta štev. 13. trgovska hiša enonadstropna na prometnem mestu _ v Celju s trgovino z meSanim blagom, dobro IdoCa s celim inventarjem. Prostorno dvorišče z zidanimi drvarnicami, lepim vrtom in veliki njivi ob glavni cesti, krasno stavbiš-e za obrt ali malo industrijo, se proda po primerni ceni. Pojasnila se da le resnim kupcem na ponudbo pod »Trgovina 1921« pošt-noležeče Celje. % Kupi se: 1 ELEKTROMOTOR, 300 VOLT NAPETOSTI */« PS. z 1200 obrati na minuto, z pogonski* oporom, se takoj kupi. Cenjene ponudbe'prosim na upravništvo lista. 1613 PRODA SE HIŠA sredi vasi Doba pri Domžalah št. 31, krita z opeko, pripravna za vsako obrt. Pri hiši fe lep sadni vrt. Cena po clogovoru. 1837 NOVA HIŠA Z GOSTILNIŠKO PRAVICO in del njive tik postajice Dobravice, se odda v najem. V poštev pridejo marljivi rokodelci (krojači, čevljarji). Pogoji se dobijo pri lastniku Ivan Žugelj. Dobravice 11. Pošta Gradac, Belokrajina. MAL HOTEL z restavracijo in trgovino z mešanim blagom, vse skoro novo, na eni glavnih cest v Ljubljani, se proda. Prodam zaradi družinskih razmer po Jako nizki ceni. Naslov v upravi. PRODAM par osemletnih konj z prsno opremo In lep brek. Vse skupaj ali vsak kos posebej. A. M. posestnik Jakovica 12 pri Planini pri Rakeku. PRODA SE SVETILNI APARAT za gasolin, marka »Sirius« z 20 gorile!, raz-ven električne luči najboljši svetil, ap., In eden novi pralni stroj marka John »Volldampi« 5t 3. Ponudbe na upravo tega lista. NOVO! Nov« Helena. Povest Mtfrije Kmetove. Cena vezani knjižici 28 K, Broširani 24 K. Naroči se: Zvezna knjigarna Ljubljana, Marijin trg štev. 8, Pokrajina SPREJME SE Kofitoristinja s prakso, spretna strojepiska, zmožna vsaj slovenske stenografije in zanesljiv skladiščnik, izučen pomočnik mešane stroke, natančen in energičen. Nastop službe v kratkem. Ponudbe s prepisi spričeval In zahtevami na tvrdko Janko Popovič, Ljubljana. SPREJMO SE V TRAJNO DELO izvežJbani mizarski pomočniki, hrana In stanovanje v hiši, ali izven. Andrej Krega* strojno mizarstvo, št. Vid nad Ljubljano. SPRETNI KLJUČAVNIČARJI- ki dobro razumejo tehtnice delati na) se' prijavijo. Dobro plačilo. Franjo Žnidar, ključavničar, Pobrška cesta 9, Pod mor stom 2. TRI KLEPARSKE POMOČNIKE se Išče za takojšnji nastop. Kostelar (n brata Horvatič, Karlovac. 1 180 Razno s TRGOVINA z meSanlm blagom, odnosno gostilna v pro< metnejšem trgu na Kranjskem ali Stajer* skem se išče. Ceno je navesti. Ponudbe pod »Trgovina« na An. zav. Drago Beseljak ln drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. . 1811 Trbivtlc. Pod tem naslovom je »Jugoslavija«, z dne 6. t. m. prinesla dopis o bla-gosloverhu nove zastave trboveljske požarne brambe, ker se radi tega dopisa ^ napada kanclist »Trbov.,premogokopne družbe« gospod Mirko Kos. izjavljamo tem potom, da imenovani ni dopisnik omenjenega dopisa. Uredništvo. Log pri Brezovici. V nedeljo, dne 11. t. m. se je pri nas ustanovila Krajevna organizacija NSS. Na občnem zboru, na katerem je poročal narodni poslanec tov. Der-2ič, je bil izbran sledeči odbor: predsednik Anton Rus, tajnik Anton Raztresen, blagajnik Franc Buh, odborniki: Pankracij Krašovec, Janez Reinžgar ir\, Matija Pečenik, Zbrani somišljeniki NSS so bili nadvse veseli nat}' prihodom neumornega predsednika NSS poslanca Deržiča, ki se je sam potrudil tudi v našo vas. Upamo, da bomo tudi tu dobili v naše vrste vse, hi hočejo delovati v narodnem in socijalnem duhu, v dobrobit našega proletarijata. Novi odbor pa naj za-počne z delom in vstrajnim razširjanjem na-Sih Idej. mmmmmmmmnmmmm Naročajte Jugoslavijo"! Delavnica črev Taško Djordjevič SKOPLJE, Ledi pediet 105 priporoča vsem prekajevalcem, in prekupcem nakup prvovrstnih črev za izdelavo klobas, kranjskih klobasic, salam 1.1 d. Prodaja na debelo in drobno. Razpošilja se po celi državi po poštnem povzetju. ZažltevajtO Cenik. Proda se: GOSTILNA IN NEKAJ ZEMLJIŠČA se pro 'i pod ugodnimi pogoji pol ure od mesta, četrt ure od žql. postaje z vso gostilniško opravo. Cena po dogovoru. Ponudbe na gostilno Brumen, Hajdina pri Ptuju. 1841 ŠIVALNI STROJ za prešivanje vrhnlh delov čevljev, sistema »Minerva«, skoro nov, v zelo dobrem stanj« se za 3900 kron takoj proda pri n. L. v Frančiškanski ulici 6/1, levo. 1839 IKA BAKLJE. 2.400 komadov za ognjegasce, železnice i. t d. po 2 dinara komad iz mesta oddam. Veitnker Fackelwerke. August Kohl, TriMnkel IM PESTEH. m (pristen vinski destilat), prvovrstno slivovko In pristen domač brinjevec prodaja samo na Šmmš debelo. Parna veleigranjama Potnika papirne stroke sprejme za Slovenijo, Hrvatsko, Bosno in Dalmacijo takoj veletrgovina papirja. Ozira se samo na prvovrstne modi. Ponudbe pod »stalna služba* na anončno druž{>0 A LOMA COMPANY, družba z o. z. Ljubljana, Kongresni trg 3. Najnižje cenel Najnižje cene! Teodor Korn tvornica gumijevih izdelkov v Kranju Poljanska cesta št. 8 ŽRGC-ttU!fl-7EZ0lll-HIŠE*UllE-inbUSTR.STntiaE*n0ST0tflS p PR0RRČUHI-11RČRTIIII OBISK IWŽEHIR7B BKEZPIBČI10. B| 'š9 priporoča cen], občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih kleparskih in vodovodnih inštalacijskih del ter za pokrivanje streh. Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. Popravila točno in po najnižji ceni. Pločevinasta ambalaža kakor kohse za firnež, olje, bencin, doze za barve, kahdite in konzerve; izdeluje prvovrstne podpetnike ČijSto domače podjetje 1 z.::::..:.:—: Obvestilo« Imam ▼ aalogj vse aokolik« potrabižio«. kroj«, telovadn« oblek«, Sevlj«, ovratnik* gumb« m iUne (n Slanic«. Ceniki na razpolago I PETER CAPUDER Zdravo! Dobavitelj J. S. S. Tovarna kislega zelja in repe. Eksport vsakovrstnih deželnih pridelkov krompirja, čebule i. t. d. v vsaki množini živalske slike za naše malčke, vezane na trdem kartonu. Cena 8 dinarjev. V Zvezni knjigarni -jubljana, Marijin trg št. 8. OGLAS RazpošOJalna Na podlagi sklepa izvanrednega občnega zbora, ki se je vršil v Trstu, dne 28. avgusta 1921 prične se z dnem 15. septembra 1921 izplačevanje kupona št. 15 naših delnic z Lir. 12*— (dvanajst ital. lir.) ip po kosu kot dividenda za poslovno leto 1920 pri blagajnah vseh naših podružnic in pri Banki i Štedioni za Primorje, Sušak in njenih podružnicah na Reki in v Bakru. V svrho vnovčevanja kupona št. 15 za leto 1920 potrebno je prinesti tudi odgovarjajočo število kuponov št. 13 za leto 1918 in št, 14 za leto 1919, kateri se bodo povlekli brez nadaljnega naplačila, če je bila na iste že izplačana a-kontodividenda. V kolikor akontacija še ni bila plačana, bodo isti vnovčeni m to za leto 1918 s K. 40-— po kosu in za leto 1919 z Ur. 10*— po kosu. Večja množina odpadkov se proda. 3orabljivo. zelo za mesarje, delikatese itd. Natančneje v upravi Usta. Ob poififnicah se naši šolarčki najlepše zabavajo z zabavno in poučno knjižico s slikami Ravnateljstvo jadranske banke v Trstu izvod 20 K v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg štev. 8. Trgovina s manufakturnim bla- H š j gom in oblekami domačega m izdelka priporoča 1 po znižanih .cenah. Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«. Tiska »Zvezna, tiskarna« X Ljubljani, Odgovorni urednik: Dominik Čebin.