Leto X,, št. 44 („jutro" xx., št. tsi a) Ljubljana, ponedeljek jo. oktobra 1939
Upravnioiv«. .juOijan« Kjmliieva 0
-	Telefon 3122 3123, 3124. 3125 i 126
Inseratn »i.ieiek: Ljubljana. Selen-ourgova m - Tel 349* in 2492 Podružnica Maribor Qrajsitl trg 7
Teiefor 5t 4455 Podružnica elit Kocenova ulica 2
—	Teipfon U 190 Podmeni/-« lesenice. Pri Kolodvoru
5t 100
Podružm« ti Nove mesto: Ljubljanska
šesta 5t 42. Podružnica l>f>ovlje: v hiši dr Baum-
Cena 2
PONEDELJSKA IZDAJA
Uredništvo:
LJubljana. Knafljeva ul 5. Telefon
St 3122. 3123 3124 3125 m 3126. Ponedeljska izdaja »Juira« iznaja vsa« oonedeljeH zjutraj. — Naroča se oosebei m velia oc oošti prejemana Din 4.- oc raznaSal-clb dostavUena Din 5.- mesečno.
Maribor Grajski trg št. 7. Telefon St 2455
Celje. Stros5mayer1eva uL L Tel 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifa
^ London, 29. okt. s. Ameriški publicist Haj.mond Gram Svving je imel snoči preko angleških radijskih postaj iz New Yor-Ka prenašano predavanje o sprejetju Booseveitovega predloga za izpremembo ameriškega nevtralnostnega zakona v senatu in o političnem položaju, ki je po sprejetju nastal v Zedinjenih državah.
Po večtedenski debati, v kateri ie bilo izgovorjenih okoli milijon besed je senat v pere k zvečer končno sprejel Rooseveltov predlog. Sedaj so že pozabljeni vsi dvomi .n razburjenje zadn.i h tednov Poročevalci Jistov iz Warhingtona pišejo, da se ie zgodilo. kar se je moglo od vsega začetka pričakovati. Roosevelt je dosegel vsekakor prepričevalno zmago, ki je njegova •■sobna zasluga in ne morda njegove demokratske stranke. To je razvidno že iz dejstva, da je 12 demokratskih senatorjev v petek glasovalo nroti Rooseveltovemu rredlegu. 9 republikanskih senatorjev pa zanj. Roosevelt je zmagal v nadstrankar-skem smislu. Rezultat elasovanja pomeni priznanje njegove voditeljske vloge, po-neni izraz zauuania nahoda v njegovo zunanjo poliUko. Kn.ko trdna ie trenutno Rooseveltova pozicija. kaže rezultat ?laso-"anja instituta za javno mnenie. izvršenega Dred nekaj dnevi. 65®/n glasovalcev se je izrazilo za Ro->seveltovn pol;tiko. To je več nego leta 19?6 do dru<?i izvolitvi Roosevelta za predsednika Zedinjenih držav!
Sedaj mora Rooseveltov predlog za izpremembo nevtra.no 4n tga zakona odobrili še reprezentančna zbornica, preden postane zakun, Razprava v reprezentančni zbornici se bo začeia v torek. Računajo, da bo glasovanje v četrteU ali najkasneje v petek. Pričakujejo, rja bo tudi reprezen-tačna zbornica prediog sprejela, toda razmerje glasov bo mnogo tesnejše nego v senatu. Spomniti se je treba, da je še v juniju doživela viada v reprezentančni zbornici poraz v tem vprašanju. Sedaj pričakuje viada. da bo dobila približno 20 glasov večine, kar bo prav majhna večina.
Odkod taka razlika v položaju v senatu in v reprezentančni zbornici? Pred senat je stopil Roosevelt s svojim predlogom z apelom na nestrankarsko pomoč. Pred začetkom razprave je Roosevelt povabil na konferenco voditelje obeh strank in razpravljal z njimi o svojem predlogu. Vlada se je potem vedno najtočneje držala nad-strankarskega načela, tudi med debato v senatu.
Ce sedaj kljub vsemu še obstoji možnost poraza za Roosevelta v reprezentančni zbornici, izvira to od njene strankarske opredelitve. Republikanci so razdeljeni v dve krili. Ena skupina rned njimi pravi: Čeprav bi reprezentančna zbornica sprejela Rooseveltov predlog, ne more ničesar več preprečiti, da ne bi bil Roosevelt prihodnje leto še tretjič izvoljen za predsednika. Druga skupina na pravi: Ce odklonimo ukinitev prepovedi izvoza orožja in bosta potem Anglija in Francija doživeli poraz, lahko reče Roosevelt, da je stoni vse, da to prepreči, in da so republikanci prekrižali njegove namene. Potem bodo ostali republikanci na isti črti s patrom Coughlinom in ameriško - nemškim »Bundom« in ne bodo imeli prav nobenega upanja, da bi prodrli s svojo kandidaturo pri predsedniških volitvah prihodnje leto.
Roosevelt je v svojem govoru po radiu nedavno poudaril, da hoče Amerika ostati vsekakor nevtralna :r< da služi samo temu namenu sprememba nevtralnostnega zakona. N:hče nima namena pošiljati ameriških vojakov v Evropo ali zaplesti Zedinjene države v vojno S tem govorom je hotel Roosevelt v naprej pobiti argumente ki jih bodo gotovo navajali v reprezentančni zbornici njegovi nasprotniki bodisi javno, še bolj pa za kulisami Glavni argument bo gotovo: odprava prepovedi izvoza orožja je prvi korak na poti, ki vodi Zedinjene države v vojno, in ponavlja se položaj iz 1. 1917.
To pa je v resnici popolnoma nasprotno Rooseveltovim namenom. Nikdar ne more nastati vprašanje, da bi Zedinjene države ■<opet posjale ekspedicijsko vojsko v Evropo. niti tedaj, če bi se nazadnje iz vzrokov, bi jih sedaj še ni mogoče napovedati, res zapletle v vojno. Sedanja vojna ni tekma ljudi, temveč strojev Ce so Angliji in Franciji zagotovljene dobave vojnah potrebščin, je to eden izmed glavnih faktorjev, ki more odločiti vojno.
Incident z ladjo »City of Flint« je vsekakor imel zelo veliko vlogo v razpravi v senatu. Pokazal je, do kakinih zapletljajev b; lahko prišlo, če bi ostal nevtralnostni zakon v dosedanji obliki v veljavi. S sprejetjem njegove spremembe pa se Zedinjene države zopet vračajo k načelu svobode morja. Odprava prepovedi izvoza orožja predstavi ia zagotovitev pomoči Angliji in Franciji, kar so oni. ki so zanjo glasovaH, dobro razumeli, toda to nikakor ni bil glavni ali edini razlos: onih, ki so bili za odpravo. Odločilno vlocro je igral občutek da se edino na ta na^in lahko obvarujejo Zedinjene države, da bi se zapletle v vojno, kar je še vedno želja, ki prevladuje v vsem ameriškem narodu. Sedania vojna, ki omogoča mnoge krutosti, se tako razlikuje od vojne 1 1914.. da so v Ameriki mnogi od tedaj spremenili svoie mnenje glede udeležbe v voini Prevladuioče razpoloženje proti Nemčiii ter za Anglijo in Franc1'i« se ni iznr^n-—^iio izffub^o Da je morda nekoliko na intenzivnosti prav
o ameriški luči
Zedinjene države bodo podprle Anglijo in Francijo z vojnimi potrebščinami, nikakor pa ne nameravajo aktivno poseči v evropsko vojno
vsled bojazni, da bi se mosle Zedinjene države zaplesti v vojno. Tudi tedaj, kadar bo prišlo v sedanji vojni do vrhunca in največje krize, Zedinjene države ne bi hotele aktivno poseči v vojno.
Angleški komentar
London. 29. oxt. s. Današnji londonski listi, ki koment rajo glasovanje v ameriškem senatu, poudarjajo predvsem, da je namen izpremenjer.ega nevtralnostnega zakona varovanje -astnih ameriških interesov m preprečenje, da bi se Zedinjene države zapletle v vojno. Tako piše zlasti sSunday Observer«, ki pristavlja, da bi tako stališče prav gotovo zavzemala tudi Anglija sama. če bi bila kakor Zedinjene države oddaljena 3000 milj od bojišča.
Sunday T.mes« pa pravi da je sedaj prenehalo vsaj stanje, ki je bilo "uigliji m Franciji direktno v škodo. Nova oblika nevtralnostnega zakona, z glasovanjem v senatu še ni postala zakon, kadar pa bo uzakonjena, bo pridobla na pomenu zlasti tedaj, če >>o vojna dolgo trajala.
Zadovoljstvo v Franciji
Pariz, 29 okt AA (Havas) Nihče ni dvomil v Franciji in v Angliji, pa tudi ne v nevtralnih državah da ne bi senat Zedinjenih držav glasoval za ukinitev pre-
j povedi izvoza orožja in municije. Moralna j osnova te ukinitve je podprta materialno v dveh ozirih. »Petit Parisien« opozarja na veliki odmev odločitve ameriškega senata in pravi, da smatrajo v Franciji in Angliji ukinitev prepovedi izvoza orožja kot obljubo gotovih definitivnih odredb, ki bodo zapadnim zaveznikom zagotovile neizčrpen rezervoar ameriške industrije. List pravi dalje, da je sprejem tega zakonskega predloga v mnogih nevtralnih J državah potegnil moralno tehtnico na stran zaupanja v pravico zaveznikov. To ie najpomembnejši politični dogodek od začetka vojne, ki je vreden več kakor dobljena bitka in ki je izredno ugoden za stvar zaveznikov. Dosti je spomniti samo na odločilni pomen preskrbovanja iz Amerike v svetovni vojni, da se more pravilno oceniti pomen sedanjih odločitev Rusija, ki je objavila svojo nevtralnost, je istočasno sklenila gospodarsko konvencijo z Nemčijo. S tem. da Amerika ukinja prepoved izvoza orožia. je vzpostavila ravnotežje, ki ga je Moskva nameravala omajati v korist Nemčije »Petit Journal« poudarja moralni efekt glasovanja v ameriškem senatu, češ. da ne ere samo za materialne prednosti, temveč tudi za vtis no vsem svetu, ki ie Drav tako oomemben Henry de Kerrvlis se kot letalec iz bivše vojne bavi v listu »Epoque« posebno z
letalskimi vprašanji in pravi, da čaka v m bombnikov na prevoz čez ocean. Ostala letala jim bodo sledila in se ukinjenje prepovedi izvoza orožja lahko smatra za enako kot za zmago. Tudi drugi listi so z enakimi simpatijami sprejeli odločitev ameriškega senata. »Oeuvre« pravi na prvi strani današnje jutranje izdaje, da to pomeni triumf politike ameriškega predsednika Roosevelta. Tudi Leon Blum poudarja v »Populairu«, da pomeni to ogromen arzenal, ki se bo faktično in pravno otvoril za Anglijo in Francijo. Pravno bo sicer prav tako odprt tudi za Nemčijo, toda faktično zaprt. Zavezniki torej organizirajo ogromen rezervar. kar pa posebno povzdiguje vrednost te materialne podpore, je to, da ustreza podpora simpatijam in moralnemu sporočilu, ki ga je Roosevelt v svoji zadnji poslanici izrazil s tako patetičnimi besedami. »Petit Parisien« smatra, da ima Roosevelt polno pravico do hvaležnosti zaveznikov. »Victoirc pa naglaša da ie oomen odločitve ameriškega senata posebno značilen v rvezi s turškim paktom in papeževo encikliko.
Odmev v Nemčiji
Berl'n, 29. okt. z. Sklep ameriškega senata, da se ukine piepoved izvoza orožja iz Zedinjenih držav, je napravil v Nemči-
ameriških tovarnah nad 3no lovskih letal ji očitno neugoden vt.s. Kakor zatrjujejo nevtralni opazovalci, so prav zaradi tega nemški listi objaviil o njem le nekaj Kratkih vesti. Rooseveltove izjave, da bodo Zeti njene države ostale sicer nevtralne, a da kljub temu lahko jasno izrazijo svoja čustva 253 Anglijo in Francijo, sploh niso bile objavljene.
Nemški diplomatski računi
London, 29. okt. z. V presoji zadnjih dogodkov računajo tukajšnji politični krogi z novo nemško akcijo, ki bo tokrat gotovo prišla do izraza na vojaškem področju, katero pa bodo nedvomno spremljale tudi nove nemške diplomatske pobude. Nemška diplomacija očitno še ni opustila upanja, da se ji bo posrečilo zasejati neslogo med Anglijo in Francijo. Nemci računajo s tem da se bodo Francozi premislili tvegati nadaljnjo borbo, j čim bi Nemci dosegli kakšen večji uspeh j v svoji izolirani borbi proti Angliji. Poleg : tega menijo Nemci, da bodo po prvih vo-| jaških uspehih na zapadu mogli ustraho-j vati manjše nevtralne države, da jim bo-( do ponudile v prvi vrsti na gospodarskem j področju vse drugačne koncesije, kakor j so jim jih doslej.
Ruska sodba
Moskva, 29. okt. br. Tukajšnji politični krog! povsem trezno presojajo položaj, ki je nastal z ukinitvijo prepovedi izvoza orožja in streliva iz Zedinjenih držav. »Pravda«, ki razpravlja o odločitvi ameriškega senata v svojem uvodniku naglaša, da pomeni veliko podporo zapadnima zaveznikoma, ker bodo mogle le njihove ladje priti do ameriških luk in ker bocta mogla le ona dva plačati blago v gotovini.
mis
ofenzive na i
Francozi so zbral! poleg angleških čet za Maginotovo črto 80 dohvo opremljenih divizij
London, 29. okt. br. Vsa politična javnost je z mrzlično pozornostjo pričakovala, kdaj se bodo izpolnile nemške grožnje. Po odločnih govorili nemških ministrov Gobfceisa in Ribbentropa ter po intenzivnih Hitlerjevih posvetovanjih z okrožnimi voditelji narodno-socialtstične "franke, z glavni mi zastopniki vojske, mornarice in letalstva, po hudi kampanji nemškega tiska proti Angliji ter koncentraciji ogromnih čet in orožja na zapadni fronti ie kazalo, da bo sedaj prišlo do prvega nemškega odloč lnega udarca proti zapa:lnl-ma zaveznikoma, doslej pa se ni ničesar zgodilo in se je v Londonu vznemirjenje politične javnosti že znatno poleglo.
Po mnenju nekaterih krogov- sploh ne bo prišlo do nobene konkretne akcije z nemške strani. Menijo da je Nemčija
i t -ir,—' c	v ■ .
-	- c. ne more tve-
gati velikopotezne ofenzive, v katerih b: morala žrtvovati do 150.000 človeških življenj.
Po mnenju drugih poučenih političnih krogov pa bodo Nemci ta teden res pričeli svojo že ponovno napovedano ofenzivo, na katero pa so ravezniki pripravljeni. Angleško letalstvo, kolikor ga je' bilo določeno za neposredno akcijo nroti sovražniku na fronti, je že vse zbrano na svoj"h posebnih skrbno maskiranih letališčih tik za fronto. Ta letala se doslej sploh še niso mnogo angažirala v borbah. Angleško vrhovno poveljstvo je hotelo štediti z ljudmi m aparati, vse dosedanje izkušnje pa so dokazale, da je angleško letalstvo"v tehničnem pogledu v premoči nasproti nemškemu. Tudi v številčnem pogledu naglo narašča njegova moč od dne do dne. Angleška letalska industrija je že r k pred vrhuncem svoje produkcijske kapacitete. A poleg tega pa se Angleži lahko zanašajo na pomoč iz domnjonov in pozneje še iz Zedinjenih držav.
Kar se tiče razmerja sil na kopnem, naglašajo vojaški strokovnjaki, da imajo tudi Francozi zbran'h na fronti v Posaar-ju tn vzdolž Rena 80 divizij vojaštva, a poleg teh so Je angleške čete Katerih število se bliža že 200.000 mož Ta vojska je sijajno opremljena z avtomatskim in drugim orožjem in je njen pretežni del moto-r ziran.
Na fi-onti vlada medtem, kakor pričajo današnja vojna poročila, mir, ki pa potrjuje domneve omenjenih polit!&r"h krogov, da je to mir tik pred viharjem.
Slabo vreme ovira vojaške operacije
Pariz, 29. okt. AA. (Havas). Kar se tiče vojaškega položaja, je treba poudariti, da je vreme vsak dan slabše \*a Vogezih in v saarski pokrajini sneži. V drugih pokrajinah na fronti imajo zelo mrzel dež. Zem- j lja je povsod blatna, reke narafčajo, po- ' sebno pa Ren. Verjetno je da bodo po- | stale velike vojaške operacije popolnoma i nemogoče. Sedaj razpo'aga nenvko vrhovno ! poveljstvo z vsem človeškim in osta,:m i materialom, da bi mogla začeti in vzdr/ati ! svojo ofenzivo, zdi pa se, da je Nemce sla- ! bo vreme povsem iznenadilo, Jser se je te-tos izjemno na zapadu začelo mnogo prej kakor druga leta. Treba bo čakati, da pride prvi suhi mraz, ki bi napravil zemljo trdo ne samo na fronti od Mozele do Rena, temveč tudi na vsem področju eventualnih bodočih vojnih operacij. Ker so oblaki zelo nizko, ni mogoče ničesar videti, zaradi česar niti nemško niti nasprotno letalstvo ne more praktično pod vzeti ničesar. To je
zelo 9lab položaj za vsako ofenzivo, ker niti eno niti drugo poveljstvo nasprotnih vojsk ne more začeti velikih operac.j Pretekla noč je bila mirra, včeraj pa so bile živahne akcije izvidniških čet, posebno na francoski strani.
Zavezniško letalstvo popravljeno za večje akcije
London, 29. okt. s. Poročevalec angleškega radia pri angleškem letalstvu v Franciji poudarja, da sta angleško m francosko letalstvo pripravljeni za večjo akcijo v primeru potrebe. Doslej angleška letala pri svojih izvidniških poletih nisc sploh nikdar nosila bomb m niso hotela napadati niti sovražnih vojaških objektov da ne bi bilo žrtev med civilnim prebivalstvom, ki so pri takih napadih vendarle vedno neizogibne. Po sodbi ameriških opazovalcev je an gleško letalstvo bolje pripravljeno nego nemško. Je bolje izve/bano in b^lje oprem Ijeno.
lcta!«ke Izgube zaveznikov
Pariz, 29 okt s. Po uradnih francoskih
podatkih, ki so bil: pravkar objavljeni, je francosko letalstvo do 20. t. m izgubilo samo 8 izvidniških letal Nemci pa v istem času 24. Francoska letala so od začetka vojne izvršila 250 izvidniških poletov podnevi in 70 ponoči, navadno v višini nad 8000 m Za letalsko službo se v Franciji vsak dan prijavlja po 200 prostovoljcev. V kratkem bo v francoskih letalsk h tovarnah zaposlenih že 300.000 delavcev.
Fogreb mornarjev nemške jro^momice
Dunquerque, 29 okt br. Popoldne so na
tukajšnjem pokopališču pokopali trupla častnika n pet;h mernanev n^nrške nod-mornice, ki se je bržkone potopila nekje v Rokavskem prelivu. Kakor znano so ta *miVa ribiči vče>-ai riutrai našli na peščeni obali v bližini Dunquerquea. Pogreba nemšk h mornarjev so se udeležili tudi francoski admiral P'aton Declaier ter drugi zastopniki francoske in angleške vojske.
Francosko vojno poročilo
Pariz, 29. okt.. AA. Poročilo francoskega vrhovnega poveljstva št II1 od 29. oktobra zjutraj pravi, da je bilo ponoči samo nekoliko omejene aktivnosti.
Neimko vojno poročalo
Ber.i i, 2° okt. br. Vrhovno poveljstvo nem"ke vojske je objavilo dav povsem kratko vojno poročilo, ki pravi, da na zapadni fronti ni bilo nikakih posebnih bojev.
Iniiilske čete v Evropi
London, 20. okt. AA. LIradno objavljajo, da so čete, ki so zapustile Indijo, v popolnem redu dospele na svoja določena mesta in da niti ena imela doslej nobenih izgub. Gotovo število pomorskih častnikov iz Indije služi v angleški vojni mornarici.
Veliki angleški nakupi vreč v Indiji
London, 29. okt. AA. (Reuter). Angleška vlada je pri zvezi indijskih predilnic jute naročila 500 mil jonov vreč. To je eno izmed največjih naročil od začetka vojne. Angleška vlada bo v Indiji sklenila še druga vel ka naročila. Računajo, da bo nakupila !e 500 milijonov vreč.
Nizozemska ¥ borbi za svojo neodvisnost
Nemški vpad bi izzval nedogledne politične in vojaške posledice — Nemčija ne bi imela od njega nobene neposredne koristi in bi si nakopala samo nove sovražnike
Amsterdam, 29 okt z. Vesti o.koncen-uacijah nemških čet vzdolz niz*ozemske meje. o prekinitvi telefonskega prometa z Nemčijo in še posebej o namerah, da bi nemška vojska vdrla preko nizozemskega morja in si ob nizozemski obali ustvarila oporišča za svojo vojno mornarico, posebno za podmornice, ter letalstvo za nadaljnjo borbo proti Angliji, so izzvale v niozemskih krogih veliko vznemirjenje. Nizozemski listi so reagirali na te vesti spočetka z nekaterimi demantiji. a nazadnje se je izkazalo, da je treba vendarle računati z vsakim možnim razvojem situacije.
Današnji nizozemski listi razpravljajo o položaju, ki bi nastal spričo eventualne nemške invazije v Nizozemsko. Na eni strani je možno, da Nemci zasedejo deželo, da bi si ustvarili svoja oporišča za nadaljnjo borbo proti Angliji, kakor to naglašajo zlasti newyorški časopisi. Na drugi strani je možno, da bodo Nemci z zasedbo Nizozemske in Belgije poskusili obiti Maginotovo linijo ter vdreti v Francijo. Možna pa je še tretja kombinacija, da hočejo zasesti Nizozemsko Ie iz gospodarskih razlogov, da bi namreč tako prišli do nekaj surovin in drugeea blaga ter svobodnih deviz, kolikor jih je še v deželi.
Pri analizi teh možnosti naglašajo listi, da bi imela nemška invazija v Nizozemsko hude polit čne in vojaške posledice. Predvsem je Angliii in Franciji mnogo na tem. da ostaneta Belgija in Nizozemska nevtralni. Soričo koncentracije nemških čet na helandski meji sta zavezniški vrhovni poveljstvi nedvomno ukrenili že vse potrebno, da bi Nemčiji zasedba Nizozemske nič ne koristila, neso bi nasprotno j zahtevala od nje le velikih žrtev. Poleg tega pa bi Nemci morali računati s tem. da se jim bodo Holardci uprli z vsemi svojimi oboroženimi silami, a tudi z izrabo vseh svojih tehn:čiih prednosti.
V	političnem pogledu bi izzvala prekr-šitev nizozemske nevtralnosti t>o vsem svetu nedvomno zelo vePko re^kHjo. Ena izmed prvih Dosledu: bi b'la. da bi se vse maniše nevtralne države takoj združile j v obrambne bloke, ki bi obroč, katerega sta zerad:li Franc'ja in Ans'na okrog Nemire doslej le napol, še znatno izpopolnili.
V	zvezi s tem so se razširile vesti, da je Belgija Nizozemski joonudila vojaško zvezo. Nizozemska vlada je to r>onudbo zaenkrat odklonila. V političnem pogledu bi ta zveza dejansko omejila nizozemsko neodvisnost. Svojo nevtralnost tolmači Nizozemska tudi z vidika svoje neodvisnosti. A tudi v praksi ta zveza ne bi mog'a priti do prave veljave. V primeru nemškega napada na Belgijo bi Nizozemska mogla svoji zaveznici le malo pomagati, ker bi morala na lastnih mejah koncentrirati vse svoje razpoložljive sile. Kakor znano, ie ' nizozemska meja z Nemčijo mnogo daljša kakor belgijska.
Nemške grožnje Nizozemski samo propagandni manever?
Pariz, 29. okt. z. Tudi v Parizu so naraščajoče nemške vojaške priprave zbudi- i le mnogo pozornosti in izzvale celo vrsto komentarjev. Nobenega dvoma ni, naglašajo pariški vojaški krogi, da bo vsak nemški sunek proti Magnotovi črti odbit. Zato ni neverjetno, tla bod<o Nemci skuša-
li vdreti v Francijo preko Nizozemske in Belgije. Na to kaže tudi okoLšč na. da so Nemci, Iti so jih koncentrirali na nizozemskih mejah, prejeli mnogo holandskih uč-n h knjig.
Vendar pa tudi tu računajo z možnostjo, da je vse skupaj spet samo .nanever nemške propagande, ki hoče ustrahovati nevtralne države. Zato je tudi švicarska vlada z vso odločnostjo demantirala vesti, da se je na švicarskih mejah koncentriralo 12 divizj nemškega vojaštva, če bi take vesti še nadalje krožile po Švici, bi nedvomno ne vplivale ugodno na razpoloženje švicarske javnosti
Belgijska manifestacija za mir
Bruselj, 29. okt. s. Dopoldne je bila v prisotnosti belgijskega kralja slovesna maša za mir. Udeležili so se je papežev nuncij, predsednik senata in narodne skupščine, predsednik in člani vlade, mnogoštevilni generali in druge odlične osebnosti. Kardinal primas Belgije Van Roey je imel nagovor, v katerem je med drugim dejal: V kolikor nadaljnji obstoj države ne bi bil neposredno ogrožen, bi bil zločin proti domovini, če bi kdo državo potegnil v sedanjo vojno. K sreči garantirajo nevtralnost Belgije formalne izjave vseh držav, ki so sedaj v vojni, kakor tudi odločnost belgijske armade in kralja.
Grčija bo branila svojo neodvisnost
Atene, 29 okt. br Grrki kralj je danes pregledal častniški kader grikega vojnega brodovja in letalskih sil v Pireju Pri tem je imel govor, v katerem je naglasil, da je grški narod odločno pripravljen braniti svojo neodvisnost in svoje interese na morju, na kopnem in v zrasu. Svoj veliki patriotizem je izpričal s tem, da je podprl grško letalstvo s svobodnimi prispevki, ki so dosegli 370 milijonov drahem.
Turški narodni
praznik
Ankara, 29. okt. AA. V vsej Turčiji so z velikim navdušenjem proslavili 16-letnl-co turške republike. V vseh mestih so bile veiike vojaške parade, razne druge svečanosti in ljudske veselice Vsa mesta so bila okrašena z zastavami. Predsednik turške republike Izmet Ineni je opoldne sprejel v palači turške narodne skupščine člane vlade, poslance in zastopnike diplomatskega zbora, ki so mu čestitali k današnjemu narodnemu prazniku. Popoldne sta b:la v Ankari velika parada turških čet in nastop turške mladine,
Baldur v. Schirach nesposoben za vojaško službo
Pariz, 29. okt. o. Agencija Havas poroča, da se je vodja nemške mladine Baldur v Schirach prostovoljno javil za službo v vojski, da bi bil za zgled vsem drugim. vendar pa ga je zdravniška komisija odklonila.
luske dobave živil Nemčiji
Rusija bo dobavila Nemčiji v dveh mesecih milijon ton žita
Moskva, 29 okt. AA (Havas). Prvi rezu tat. ki ga je nem-ka gospodarska misija dosegla v zadnjih dneh v Moskvi, je bil ta da se je sklenil nakup milijon ton žita, ovsa. in rži. ki se morajo dobaviti Nemci ji v dveh mesecih Splošno mnenje je. da Rusija 'ahko brez težkoč dobavi Nemčiji še drug: mi'i jen ten živil. Rusija ie že ieta 1938 izvozila v Ang'ijo in Begijo 2 milijona ton teh pride kov. Smatra se, da bi mo-g.a to storiti tudi to letos, ne da bi naj-man e bi a o kodovana preskiba v Rusiji sami Poro'-;la o žetvi I. 1939 niso bra povsem zadovo'jiva Pasi žetev ni b:fa s!aba, se more smatrati da tudi ni bi;a posebno dobra V pokra j ni Sadova jc bi a zelo vei ka «u a -n sp'o ni khmat čni nogoji v jugo /hodnem delu evroprke Rusije nis - bili tak' da bi se mog'a pričakovati dobra žetev v teh kraj h Med član. nemške deie gac - k' so ostali \ Moskvi, >n č an ruskega komisarijata za zunanjo trgovino se pog.r iinja na.la ju jejo Nekateri nemški de leaa'i n str 'kovnjaki včerai zapu^ili M s': v o zd pa	da bodo na nj:h ivo
mest ■ prišli drug lz n m krh ur: e<>. n: do-b t poroči: Ni dvoma da b>>do t ra?«o vo iosegli rezultat vendar pa v nevtral nih k rog'h tr Ijo. da so razpmve % tem po g'edu precej težavne
darskem položaju v Nemčiji. Ugotavljajo, da je nemški gospodarski strokovnjak Bringmann, k je imel pred kratkim na nekem zborovanju zastopnikov nemškega gospodarstva govor po katerem o njem ni samem več slišati rekel da se mora Nemčija boriti s težavami na treh področjih: na področju piehrane na področju oskrbe s pogonskimi sredstvi ter na področju oskrbe z železno rudo. >oložaJ glede prehrane je razviden že iz uvedbe žvUsk'h ka.t takoj ob pričetku vojne.
Glede bencina ugotavljajo Tsti, da ga rabi Nemčija v vojn na'manj 15 do ?0 000 ton na leto Sama producira 6 milijonov ton raznh nadomestkov. Iz Rumunije lahko uvaža 4 dn 5 milronov ton. Kolčna ruskega petroleja, k: so bile na ra poago za zvoz, sn v preteklem letu znašale en miijon ton Po teh računih bi morala Nemčija poskrbeti še naknadno dobavo 3 'lo 7 ml j "nov ton.
železne rude so v nerr.«k'h rudnikih 1936 nakopali 6.6 m li onev ton ). 19,*?7 oa 8 6 milijonov Tega leta je morala Nemčija uveciti tuj ne šc nr-ko 10 m 1 i nov ton železne rude Njene potrebe so sedaj š« znatno višje.
čsl. narodni praznik na zapada
L°n-°n, 29. okt. s. Ob obletnici češkoslovaškega. narodnega praznika je snoči govoril po radiu češkoslovaški poslanik v Londonu Jan Masaryk. Izjavil je, da se Cehoslovak borijo ra svobodo Evrope ker samo v svobodni Evropi lahko obstoji svobodna Češkoslovaška 1
F.-sriškl gospodarski
polo-
7LS-J V
Pariz 2° .!n br P ljajo nek :j - -nim vih
hjči
't jI isti obiav-[.-.,/: tkov 0 go po-
T»,
a <i

• K
r -<\
* /r	o« T1
v»O. vu H-''-,	v
Ma r a. 2P ckt
mosta .Ja. li; a je in vele trgovce v Maridu naj mu predla >ii.i seznam
IH
Španiji
V A (Havas). Guverner pozval vse p;o ucente 'n v pmvhteL b -x>-
Lreliščin, k jih imajo v svojih nalogih.



v1, s-"*! rr
Mmšmlil
r

dr® & ^ $ "T ž. !' i t>
S '«'
T
O i? «u . W
h>
37
s
uradaa	e postopanju ruskih
c Plasti v Murmafisfcu
Moskva, 29 okt AA CHavas") h M ,r. manska javljajo agenciji Tas da ie zanle niena !a:lja »Citv of Flint« zap"^tra on stan' če zvečer 28 oktobra ko je biio kon čano popravilo strojev.
London. 29 okt. s Ameriško zunanie mi nistrstvo je objavilo v Wa«hngtonu pre gled dosedamesa razvoja inc denta z !a djo »Citv of Flint«. Izja-a ugotavlja la ;e mogoče rusko staTče nevtra'nosti na pod lagi tega mc;denta resno krifiz'rat' in da ruska vlada v tem primeru ni pokazala vo Ije za sode'ovanje z ameriško vlado Rusi ja je odk'anja'a informacije o ladji oCitv of Flmt«. ki jih je amerrka \'ada zahte va!a Celo snoči še ni sporočila, če je iad ja odn!u'a ali ne. (Kakor pripominjajo v Londonu je še'e eno uro po obiavi te ame ri.:ke izjave ruska agencija Tas po radiu objavila, da je ladja »Citv of Flint« odplu la ni pa poveda'a niti časa odhoda nit-drugih podatkov Medtem je iz Kidanja priš'o poročilo, da so videli »Oty ul Fiinto v petek ponoči že ob zapadrn norveški oba
li teka
1«
ie oč;\ dnr n« on*' v K e! Nem la oa 'e ne it i- iavila \\a-b no "on la je *r»r\ »1 F':-n»« v Mum^nsku) Fziava am-r^ltesa 'iiri«n'eea min»str<tvs uffotav'ia la'ie la -m- a 'Mska v'ada .io pust;ti da «r>!ove ^ tpta a d i* »Citv o' Flint« z nerrrko no-.i 'V.	v tem nrt
rne^u bre? posledic \	»ko če b b
i- vzrok t«, slabr vreme romnukanic goriva al' n«»treba noprav«'a V vseh
a h
primerih b' mora'a -us sndko intern rati TaK je if- prvi,tm ka posadka la'a	1»
zap'ut' v M irman t zn*o
ne"t'ko po nem
K mor-:dr> -aznfda
n-
"a'a s nr'mern"ri na' -oac i- Voti kartam Po mednarodnih zaknn<h to n /adi^tn razlog in bi mora a bit- nerrvic<» r>n««.lka mtern'rana P"zneie ;n -relp T'<na !nn je bil naveden raz'og da k htlo na <\<iy no trehno popravilo str je\ pr> vsem tem b' bila jasna -n logična dolžnost rUsk'h b'a sti. da b ladjo zope* -7*oči.p ameriški ^adki in jo izpustile
po
aiavaftj^ loislih pogajanj z
Rusi so baje opustili svojo zahtevo po Alandskih otokih, vendar pa je položaj Se vedno nejasen
Helsinki, 29. okt. z. Finska pogajanja z Rusijo se bodo nadaljevala, kakoi vse kaže, sredi prihodnjega tedna. Finska vlada je zaključila svoja posvetovanja in je finska delegacija že prejela nova navodila za pogajanja na osnovi novih ruskih predlogov. Kakor zatrjujejo poučeni politični krogi, so Rusi umaknili svoje zahteve glede Alandskih otokov. V smislu navodil ki jih je vlada dala finski delegaciji, je Finska pripravljena odstopiti Rusiji otoke Hogland, Sei skar in Tytrsary, Rusija pa bi v tem pri meru odstopila Finski nekaj vasi v Kareliji Glasilo finskega zunanjega ministra »Hel sinki Sanomag« pravi v svojem današnjem komentarju o bližnjem ponovnem odhodu fmske delegacije v Moskvo, da finska vla da stvarno nekaj časa ni vedela zakaj so bila pogajanja prekinjena. »Uisuomi« meni da bodo spričo ruskega preokreta pogajanja trajala še zelo dolgo. Zaradi tega se bodo morale finske vojaške priprave inten-
zivno nadaljevati kar pa ne narekuje ni kakega optimizma tun&ka vlada »e je od ločila trdno branit' svojo nejdv snop* in ae vtralnost, toda treba si jt biti n* jasnem, da bi mogla vsaka finska odklonitev ruskih zahtev povzročiti hude poeicd ce
Rooseveltovo sporočilo f inski vladi
Amsterdam, 29 okt o »Teleeraaf« poroča iz Fmske, da je finska delegacija
prejela pred odh. uon v M. o u .-.eorio sporočilo predsedn:ka Roosevelta, ki je pros:l, naj ga obvest.jt, če bi grozi.a med pogajanji z rusko vlado F-nskf kaka nevarnost List pravi, da se finski merodaj-ni krogi boje. da ne bi ruska vlada preki-j nila pogajanja in se zadovoljila s tem da j bi Finski zagrozila s stalno napetostlo. ki f bi io prisilila k stalni mobilizaciji Me-i nljo. da se pogajsnja v Kremlju ne bodo ' pričela pred četrtkom.
/
Nemško poročilo
o dogodkih v Pragi
Praga, 29. oktobra AA. (DImB). Na Češkem Ln Moravskem. kjer so prejšnja leta slavili današnji dan kot državni praznik je ta dan potekel v miru Prebivalstvo Je delalo kakor navadne dni. Samo v Pragi je neka skupina mlad h ljudi poskušala demonstrirat. Policija je neko večio skupino teh mladih ljudi na Vaclavs>em tr-razgnala. Drugih incidentov <>a ni bilo.
N^va frmska vlada
Teheran, 29 okt. AA. (Havas> Ker je vlada podala ostavko je kralj ob otvoritvi parlamentarnega zasedanla poveril do-se^anjemu pravosodnemu nvnatru Dafta-rlju mandat za sestavo nove vlade. Dose->.n i predsednik mini?' -sk-ga sveta Dznm je bil men-vvan za dvornega m'nlstra. Novo vla^o so danes spre eli na Ivoru Poli-t!""nl krog* demanfrrio vesti o tem. da se bo'o	JM^onn^j ^ržov ki -o podp-
fsilf-vk pakt.
Pariz 29 okt AA Iz Teherana poroča lo da so t novo lansko vlad. ki jt je se stavi! sn »č' Daftari vstopil- Mozafar Alma kot mm ster za runar.ie za leve A«harH H km»t kot m-n^ter za notranie posle Ahmed Naktjevan kot » nmfni m n:ster
PerzMska agencna iavMa Dne 2t ikto bra se ie /ačelo 12 ^a«e.ianie zakonodaj ne /horniee V prestoin- besedi te bdo po scbntr pondarieno pr'7<H>Mnnie vlade kr je prnesln naiholj<e u^nehe na gospoda'•"ketr in «f cia'ncm poliu Odn šaj1 7 drug;m dr ža ' a mi p^ehno « sosednim temelje na P""iate'rstvu -n vzajemnem snoštnvaniu Ker ie trgovn-Va konvenc-ia / Rusijo po tekla ie nri^lo do zastoja v trgovnskih ra/govorh vendar ie upati da se br <pr' eo v7a'1-mne dobre v lu kma'u dosegnar ma'n-» -nzmerie med obema državama ("Jle de nr sp 'pad v Fvrop< je kra'i omenil da je vla 'a zavze'a staMšče absolutne nevtral nosfi. kc na vojna nov-7roča neugodne po sled ce v f nančn:h ;n gospodarskih vp^a -anj h vseh narodov p meni nev*rno«t 7* v es s- ct n m to žel- da bi čim prej do segel mir.
T j rpc 'ifaiij e rumu"f s1'ega r^trolejskega parnika
Bukarešta, 29. okt. s. 9000 Ionski ru munski pamiK »Ospenia«, ki je bil nato-vorjen z rumunsklm petrolejem za Fran c jo, je bil torpediran ob francoski obau blzu luke Quessan. Parnik, ki se ie vne ter kmalu zgorel se je potopil. 50 -nož posadke se je bržkone ponesrečilo.
NJ« VeL kraljica vzidala temeljni kamen za osrednjo dijaško kuhinjo v Beogradu
Beograd, 29. okt. p Na zemlj.šču, ki ga Je poklonila beograjska občina v ulici Miloša Velikega, so danes slovesno blagoslovili temelj nove osred ije dijaške kuhinje v Beogradu. Temeljni kam,2n je vložila Nj. Vel. kraljica Marija Navzoči so tudi bili Nj. Vis. kneginja Olga, minister za socialno politiko dr. Budisavljevič, vojni minister general Nedič, prosvetni mini-
ster Mako.movič in mnoge druge ugiedn® osebnosti. Temeljni kamen je blagoslovil patriarh Gavrilo ob mnogoštevilni asistenci pravoslavne duhovščine. Minister dr. Budisavljevič je v svojem govoru poudarjal veliko skrb Nj. Vel kraljice Marije za doraščajočo mladino. Poslopje nove dijaške kuhinje bo veljalo 3.5 milijona din.
Izredni občni zfnr JAS
Včeraj so v Ljubljani ustanovili nov »Atletski savez kraljevine Jugoslavije« s sedežem v Zagrebu. Za predsednika je bil izvoljen Veljko Ugrinic. Delegati slovenskih klubov v dveh taborih.
Litovska vojska v Vilni
Izmenjava pozdravnih brzojavk med litovsko in rusko vlado
Pariz, 29. okt. j. Iz Kovna poročajo o podrobnost h zasedbe Vilne po 'itovskih četah. Prastara prestolnica Litve je bila za sprejem svoje vojske okrašena z zelenjem in zastavami. Na dohodnih cestah so pričakovale litovsko vojsko množice prebivalstva, ki so vojake obsule s cvetjem Pri sprejemu so bil. navzoči tudi nekateri odposlanci ruskih oblasti, ki uravnavajo prihod sovjetskih čet v dogovorjene kraje v Litvi. Litovske čete so bile sprejete z nepop snim navdušenjem. Takoj po zasedbi Vilne je predsednik litovske republike poslal udanostni brzojavki Stalinu in komisarju za zunanje zadeve Molotovu. Obe brzojavki imata sličnovse-b no. V njih tolmači predsednik Litve hva^ ležnost svojega naroda ruskim osvoboditeljem ter podčrtava skupne interese ruskega in litovskega naroda, ki so z izravnan jem vseh medsebojnih nesoglasij ustvarili solidno podlago za gospodarsko in kulturno sodelovanje med Rus jo in Litvo za dobro in napredek obeh narodov.
Na brzojavke predsednika litovske republike in predsednika vlade sta odgovorila Molotov in Stalin s pozdravnima brzojavkama, v katerih želita ob zasedbi prastare 1 tovske prestolnice Vilne poglavarju litovske republike ter predsedniku vlade kakor tudi vsemu litovskemu narodu srečo in uspeh v bodočem -azvoju litovske države, ki bo deležna s strani Sovjetske unije vsestranske podpore.
Kovno, 29 okt. br. Danes so litovske čete zavzele vse področje okrog Vilne, ki
ga je Rusija odstopila Litvi. Železniški promet med Kovnom in Vilno Je že obnovljen.
Protest poljske vlade
London, 29 okt. s. Društvo narodov je objavilo noto, ki mu Jo je poslala poljska vlada, da ne priznava ruskega odstopa V.lne Litvi. Z objavo te note je Društvo narodov priznalo obstoj legalne poljske vlade.
Sfiod SDS v B«3§rni
Beograd, 29 okt p Dopoldne je bila v kavarni Trantafilovič javno zborovanje SDS Predsednik stranke dr Budisavljev-č je prišel na zborovanje šele pred koncem ker je bil prej službeno zadržan Sh »d jf otvoril bivši pomočnik ministra Toša Rad< vojevič ki je najprei poča-td spom-n po kojnega Svetuzarja Pribičeviča in izreke* priznanje dosedanjemu precfeedmku stran ke Adamu Pribičeviču V svojem govoru ;e nadalje navedel glavna načela SDS ki iib je označil že novi predsednik dr Budisav Ijevič v svoji nedavni izjavi Za njim s< govorili Se drug' govornik: radnj4 dr Bu dišavijevič ki so ga vsi prisotni navdušeno pozdravili
Slovo Panika Campbella
Beograd, 29. okt. p Angleško Jugoslovan ska liga je priredila danes v slovo angleške mu pos'aniku Ronaldu Campbe^lu čajanko ki so se je udeležili poieg mnogih drugih uglednih osebnosti tudi francoski, poljski in ameriški poslanik.
Slava zagrebškega artilerijskega polka
Zagreb. 29 okt o. Danes je proslavil top-ni-"ki polk kraljeviča Tomislava nb obletnici dneva ko je hrvatski sabor prog asil odcepitev od Avs*ro-Ogrske monarhije, svojo krstno slavo Proslavi sc prisostvovali vsi generali zagrebške posadke, kakor tudi poveljnik orožniške brigade banovine Hr vatske, general Tartagiia, podban dr. Krbek. načelnik notranjega oddelka banske oblasti Bojkič komisar zagrebške mestne uprave Starčevič in mnogi drugi predstavniki.
Seja uprave SKJ
Beograd, 29 okt. p Na seji i-vršnega odbora saveza SKJ 1e bilo sklenjeno, da se skliče plenum upravnega odbora saveza SKJ za 18 in 19. novembra na sejo v Beogradu.
Papež proti politiki sile
Govor ob posvetitvi 12 misijonskih Škofov
Vatikan, 29. okt. AA. Dopoldne je papež posvetil 12 novih misijonskih Jkofov, med njimi 4 domače škofe lz Uganile, Madagaskarja, Ind je in Kitajske. To je bilo prvič, da se je papež Pij XII udeležil take ceremonije, odkar je zasedel papeški prestol. Imel je Ob tej priliki govor, v katerem je med drugim dejal:
Prav tako kakor je naš Odregenik poslal nekega dne majhno skupino apostolov brez vseh sredstev, da .osvojijo ves svet ne s silo orožja, temveč s slo resnice in usmiljenostL danes tudi ml, ki zastopamo OdreSenika na zemlji, pošiljamo vas dvanajst, ki se ne naslanjate nit na tujo moč, temveč imate samo zaupanj® v božjo milost, ki krepi duše da bi «**delo vale v evangelski doktrini in krSčanski ci-
v.lizaciji za ceno Se tako velikih žrtev med naredi, ki so po prostoru oddaljeni od nas, našemu srcu pa blizu.«
Govoreč o Kristovem kraljevstvu na dan proslave Kristusa Kralja ki se praznuje danes. Je papež dejal med drugim:
»Srečne so države ki so sprejele zakone po evangelskih naukih in ki ne odrekajo spoštovanja Kristusa Kralja. Zares so pri takih narodih vzajemni interesi in odnošaji med državljani skladajo z moralnimi pravili in pravicami in je pri njih tiranija neznana. Pri njih se oblast spoštuje, pravična svoboda pa se tam ne ru-5L Končno ae pri teh narodih istočasno utrjuje sloga dočm fizična moč nima velikih podvigov.«
Ljubljana, 29. oktobra Na predlog zagrebškega atletskega pod-saveza je bil danes ves dan pri M klicu izredni občni zbor JAS, ki je imel nalogo reorganizirati našo atletiko v duhu nove politične ureditve v državi. V glavnem je šlo za ustanovitev posebnega slovenskega, hrvatskega in srbskega at'etakega saveza in ustanovitev vrhovnega atletskega saveza za vso državo.
Zborovanje je točno ob 10. otvorl predsednik JAS ing. Gmden, ki je po kratk m pozdravu delegatov in ministrskega odposlanca g Milana Suštiča pre lagal u.a-nostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru n. Predlog je bil sprejet z burnim odobravanjem.
Na občnem zboru je bilo vs"ga zastopanih 50 klubov (od 56. ki jih šteje JAS). C-tanje poročil posamezn h funke onarjev ni bilo. ker so klubi prejeli poročila razmnožena ž? prei in se je zato takoj začela razprava o njih. Po končani debati je b:la soglasno sprej "ta razrešnica odboru, nato pa je vodstvo občnega z bo'a prevzel najstarejši delegat načelnik g. Ivo Sancin.
Glede izpr~membe pravil so bili stavljeni trije predlogi Po zaTiebškem naj bi se vrhovni atletski 'forum imenoval »Atletski savez kraljevine Jugoslavije« Beograjčani na so predlagali »Vrhovni jugoslovanski itletsk: savez« medtem kc je b'l ljubljanski deVtret za stari naziv JAS Pri glasovanju je prodrl s 26 24 zagrebški pred-og ker s< B oerajfani svojega umaknili pr; tem glasovanju se je izkazalo, da slovenski!- klubov ki so v osta-?m imeli več:nr 'Slovenci 24. Hrvati 20 5rbi R ed«>sov> niso b'11 e'ini kar je imelo v>zneje še usodne posledice.
Po razpravi o določitvi sedeža vrhovnega saveza je glasovanje izpadlo v prilog Ljubljane v prej omenjenem razmerju. Sedaj bi moralo priti še do novega »finalnega« glasovanja med Ljubljano in Zagrebom, ki pa se ni izvedlo, temveč je bil občni zbor zaradi pozne ure odložen na popoldne.
Popoldanski del se je nato razvijal zelo hitro. prin:sel pa je hude udarce za slovensko at'.et:ko, ki smo si jih žal krivi sami. Najprej smo propadli glede predloga, da bi bil sedež vrhovnega saveza v Ljubljani, kar je bilo dopoldne že skoraj sklenjeno. Zagrebčanom je namreč v odmoru uspelo, da so pregovorili beograjske delegate, ki so glasovali zanje, tako da bo bodoči vrhovni atletski forum še nadalje ostal v Zagrebu.
Pri glasovanju o novih pravilih je s svojim predlogom prodrl član beograjske Jugoslavije g Sim-č, medtem ko je predlog načega delegata spet propadel, zagrebškega pa so umaknili. Pri glasovanju za novi eksekutivni o^toor v okviru novih pravil, je za tem spet zmagala lista g. Simiča Lz Beograda predlog slovenskega delegata pa je bil s 23:26 glasovom odklonjen. V tem odboru so torej: kot predsedn:k Veljko Ugrinič, kot tajnik Fuchs, kot blagajnik Zvonko Marijan in kot tehnični referent Krajačič.
Danačnji izredni občni zbor JAS je bil važen mejnik v nadaljnjem življenju naše atlrtike, toda žal sta »vlada« in »opozicija« v našem atletskem podsavezu zamudili priložnost, da bi se bili uveljavili kakor gre Slovencem po številu in moči aktivnega članstva.

n s severne meje
Maribor, 29 oktobra Še dobro je v spom nu tiagična smrt ošk h delavcev Strnada. Ditmajerja in Robn ka. Ruško delavstvo je danes na pie-teten način počastdo žrtve dela ter se od iolžilo njihovemu spominu. Na mšk m po-topahfču se je zbrala 'anrs množica ljudi o red v se m delavstva da prsostvuje svečanemu odkritju spomenika žrtvam dela na ruškem pokopa Mšču Delavski zastopniki se v svojih govorih spominjali nesrečnih pokojnikov ki sc padli na fronti dela Opom nik je krasno umetniško delo aka-iemskega s^karja in kiparja Lojzeta šuš-melja Za spomenik je prispevalo delavstvo k stroškom s prostovoljno zbirko, ki 30 jo podprli tudi drugi Rušani.
V	Be igr^du um ar j en
V	današnji nedeM^k! 5tev'lki je poročalo Jutro« iz Beograda o skrivnostnem zlo-Mnu. katTega žrtev je postal 571etnl upokojeni pomorski kap tan Josip eep;č. Policijska preiskava je dognala da je nesrečni umorjenec Mariborčan. Josip Cepič je bil rodom iz Sloven'ega Gradca, stanoval pa ie v Mariboru Pred 14 dnevi je odpo-oval lz Mar;bora v Beograd. Namenjen je bil. kakor je zatrjeval pred odhodom, k *vo1i sestri v Cemovice Beograjska poli--ija Je naš1 a v Mariboru nekega pokojni--ovega sorodnika, ki je izpovedal nekatere va ore'skavo koristne stvari. Josip Cepič 'e sicer prodal pred nrdavnim svojo hišo, za katero je prejel 200.000 dinarjev ki jih ie pa večinoma porabil za poravnavo starih obveznosti. Iz tega je domnevati, da ni imel ori sebi veliko denarja. Znano pa le da je bil umorjeni Cepič v ženski družbi zelo kavalirski in žentlmenski.
Dom zadrugarjev na Poharju
Dopoldne je bil pri »Novem svetu« ustanovni občni zbor »Stavbne zadruge zadružnih uslužbencev v Mariboru«. V imenu pripravljalnega odbora je poročal g. Va-land Štefan. Namen zadruge je, da postavi na Pohorju okrevališče. Glavni delež odpade na Mariborčane. Okrevališče bodo grabili na zemljišču, ki je v sredini med Mariborsko Ln Ruško kočo, to je v občini Frajhajm Celotna parcela meri 182.113 kv. m. Toplo so pozdravili občni zbor gg. dr. Pečovnik kot zastopnik Saveza nabav-Ijalnih zadrug. Muraus v imenu železni-čarske nabavljalne zadruge, Gvardijančič v imenu ljubljanskih zadružnih nameščencev Filipič v imenu društva zadružnih uslužbencev v Mariboru, o sprejetju pravil so bili izvoljeni v upravni odbor Valand, čretnik Močivnik, Kolar žerjav, Gombač, Volčič Reisman in Gvard'jančič iz Ljub-
ljane, namestniki so Arzenšek Reicher, Kramberger in Paškolin. V nadzornem odboru pa so: Filipič, Trošt. Kosi, Krese, Tarman in Rfberčak iz Zabukovcev namestniki: Laurič, Orešič, Kovač in Hrova-tin.
Skriti tisočaki ukradeni
Posestnik Jožef Fajs v Pretrežu pri črešnjevcu je imel v zi u svoje kleti skrite štiri tisočake in 500 din Ko je hotel te dni pogledati, kaj je z denarjem, pa je osupnil, ko je spoznal da je denar izginil. V zvezi s tem so orožniki zajeli na Pobrežju nekega Karla Toša ter Elizalreto Gselmanovo. Pod težo obremenilnih okoliščin sta oba priznala krivdo. Pri njiju so našli še samo 600 din. Z denarjem sta se peljala v Celje. Slovenj Gradec in Ptuj, kjer sta d<"nar zapravila.
Papir in lepenko sta kradla
Orožniki so aretirali nekega Josipa K. ter njegovega lTletnega brata. Josip K. je bil zaposlen v tvornici lepenke na Sladkem vrhu, kjer je v zadnjem času izginila priprava za izdelovanje lepenke Na njegovem domu so našli večjo množino papirja ter lepenke, ki je bila ukradena iz skladišča tvornice. Pri zaslišanju sta izpovedala, da sta hotela izdelovati iz ukradenega papirja ter lepenke šolske zvezke, da bi na ta način prišla do denarja. Zadeva bo imela svoje odmeve pred sodiščem.
K1IŠEJE
ENO VECBAtVN£
iiigocmika
SU PETKAHASIPfl
>re:ir(Uage
D vsakovrstni
£L ATO kopoie
jc oaiviSjib cenah
loi mE. Mm
l všev* ' oaia^a Hotela »8lon<
f
Dotrpel je naš predobri soprog, oče gospod
IVAN GROS
žel. uradnik v pokoju
Pogreb bo jutri ob 14. iz mrliške veže javne bolnice na pokopališče ori Sv, Križu.
LJUBLJANA, 29. oktobra 1939.
ŽALUJOČI OSTALL
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
je največji slovenski pupilarnovarni denarni zavod
Dovoljuje posojila na menice in vknjižbe Za vse vloge in obveze hranilnice j^mči
MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA

i® i
rafa osilfena
Naša najvišja znanstvena »stanova se v tolikšni stiski prebila do dela in obstanka, da ji je v resnici nujno treba pomoči

Bivši deželni dvorec — zdaj poslopje univerze kralja Aleksandra Zedinitelja
Spet so se odprla vrata slovenske univerze. Novo šolsko leto. Zimski semester. Semester vpisovanja novincev in razum-3. D** ti—č r.\k, JJs 1 nn uah .»..i, bajt«. Zbrana je armada, da govorim v znamenju časa, armada, ki šteje dva tisoč ljudič Dva tisoč mladih ljudi na univerzi, lahko rečem,, če nas par starih tičev od-štejem. E, nič več ni, častitljivi rod starih bajt izumira, strebarji so se opasno raz-plodili, nemara zato, ker je vedno več de-Idet na univerzi. Sicer pa nič ne rečem, dvatisoč študentov, to ie vsaj zadovoljiv rezultat. Seveda, manj zadovoljive so razmere na tej univerzi, prav posebno na tehniki. če komu, potem lahko verjamete osemnajstsemestrski »bajti«. Kar dovolj časa sem imel, se vam ne zdi, da sem si ogledal univerzo od vseh strani.
Ilofstvo Ata&e nsatris
Zgodovina razlaga in uči. Zato bo kratek pregled borbe za našo univerzo marsikoga zanimal. Saj prav radi neinformi-lanosti javnost po večini ne pozna potreb in težav svoje najvišje kulturne institucije.
Prvi začetki višjega šolstva na teritoriju Slovenije segajo tja v sedemnajsto stoletje, ko so v Ljubljani na jezuitskem . kolegiju upeliali filozofski in teološki študij, seveda v smislu in v uredbi tistega časa. Kratek oris borbe za univerzo po razsulu habsburške monarhije pa je približno takle:
Novembra 1918 so slovenski profesorji, zdravniki in tehniki ustanovili vseučiliško komisijo. S tem začne stadij resnega prizadevanja. Marca 1919 je prišlo uradno obvestilo, da je vlada dovolila ustanovitev vseučilišča, čez čas je bila vest demanti-
Vseučiliška knjižnica, ki Se čaka dograditve
rana. Dr. Ramovž je sestavil spomenico slovenskim poslancem. Društvo inženjerjev pa, ki je spoznalo dolgoveznost borbe za celotno univerzo in za kredite sploh, je doseglo, da je deželna vlada že maja odobrila potrebne vsote za ustanovitev tehničnih visokošolskih tečajev, ki so se vršili na Obrtni šoli v štirih sobah in v garderobi. Po najrazličnejših težavah je končno 9. julija 1919. narodna skupščina sprejela še zakon o ustanovitvi univerze v Ljubljani. Nastalo je seveda takoj vprašanje prostorov. Mislili so najprej na topničarsko, potem na domobransko in tudi na IV. belgijsko vojašnico. Končno so našli rešitev v današnjem zasilnem stanju.
Tehnika brez doma
še težje je bilo s tehnično fakulteto. Naša tehnika se je razvila v zanosu svobode, kakor smo jo pojmovali takoj po prevratu v mladi državi. Zato nosi še danes pečate same požrtvovalnosti. Prvi po-četki segajo v dobo tehničnih tečajev pod gostaško streho Obrtne šole. Na realki v Vegovi ulici pa so imeli za par tedenskih ur na razpolago risalnico in kemično predavalnico. V tem času je Kranjska hranilnica, katere last je bilo realčno poslopje, dala na razpolago kleti v južnem traktu, kjer se je z domačimi skromnimi sredstvi in lastnim pridnim delom ustanovil del naših »lukenj« ali laboratorijev za kemike. Že v prvem študijskem letu se je uvidela popolna nemožnost razvoja, če tehnika ne dobi svojih prostorov. Na visokih mestih so tudi takrat kazali malo volje za nas. Priskočili so na pomoč naši domači tehnični krogi. Osnoval se je gradbeni komite. Z izredno požrtvovalnostjo, ob velikodušni podpori komisije za splošno demo-bilizacijo, Zveze industrijcev in posameznih domačih mecenov so z osebnimi intervencijami dobili pri domačih podjetjih in zavodih in pridomači industriji podporo, posebno v naturalijah. Stavbišče so dobili od Nemškega viteškega reda.
Streha za silo
Avgusta 1921 je pričela Stavbna družba graditi poslopje na Aškerčevi cesti poleg
Obupne razmere
Obupne razmere na tehnični fakulteti, raztreseni na vse strani, so se vedno bolj čutile. Pripravili so načrte za povečanje provizoričnega poslopja. Začela se je akcija za pridobitev takozvanega Dečjega doma, ki stoji nasproti tehnike na Aškerčevi cesti in ki ga je 1922 začel graditi oddelek za socialno skrbstvo, pa ga ni dovršil zaradi pomanjkanja kreditov. V začetku je ta akcija zadela na običajno absolutno nerazumevanje, šele 1927 je dobil rudarski oddelek poslopje v začasno uporabo. Za popravila, ki so bila potrebna, so prispevali spet domači krogi, tako Oblastni odbor, Mestna občina in rudarska podjetja.
Do jeseni 1927 je bil delno ob običajnih težavah dograjen tudi prizidek na tehniki.
V teh ozkih razmerah je ostala tehnika dolga leta. Raztreseni po kleteh, Dečjem domu, univerzi in provizoričnih prostorih smo dajali svoj prispevek k splošnemu tehničnemu napredku. Brez primernih prostorov za delo, brez potrebnih priprav, v večni borbi za neokrnjenost, si je po svojih predavateljih pridobila naša tehnika sloves, ki sega preko državnih meja.
Velika večina slovenske javnosti je popolnoma dezinteresirana in sploh pojma nima, da n. pr. delajo institut, študentje kemije svoje laboratorijske vaje, ki trajajo dnevno po osem do deset ur. skozi osem semestrov, v vlažnih in nezdravih podzemeljskih prostorih, ki se pri ljuueh uporabljajo za premog in drva. Nadalje je marsikomu neznano, da imajo na splošno vsi oddelki ljubljanske tehnike absolutno premalo prostora, premalo asistentov, laborantov in služiteljev, da so profesorji v danih razmerah primorani žrtvovati študentom preveč časa, pri čemer trpi njihovo znanstveno delo. Malo kdo ve, da na pr. gradbeni oddelek potrebuje hidrotehnični institut in da tehnika sploh nima dostojne strokovne knjižnice.
Še ostale težave, o katerih se je že toliko pisalo, so na kratko: Laboratorijske takse, ki so v primeri z ostalima univerzama največje, odškodnine, in v najnovej-
ši ednjetehnične šole. Pri prevzemanju materiala in pri kontroli dela so v veliki meri pomagali tudi slovenski študentje sami. Mudilo se je precej, kajti v letu 1921/22 je bila na Obrtni šoli na razpolago le še ena soba. Dovršitev zgradbe provizoričnega poslopja je bilo treba z vsemi silami pospešiti. Ravno v tem času pa so zaradi znane inflacije in devalorizacije dinarja izredno narasle cene v gradbeni industriji. Jasno, da so se stroški znatno bolj zvišali, kakor se je prvotno računalo. Jeseni 1921 je bilo poslopje delno otvorjeno in tehnična fakulteta se je naselila v njem, seveda tudi delno, ker enostavno ni bilo več prostora. Mimogrede naj še povemo, da sta k celotnim gradbenim stroškom tudi kemični in elektrotehnični oddelek prispevala iz lastnih sredstev. Kljub temu in zaradi že zgoraj omenjenega vzroka je imel gradbeni komite 350.000 din dolga. Iz javnopravnih ozirov se je komite preosnoval v Društvo za zgradbo tehnični fakulteti slu-žečih poslopij. Dobrotniki so postali člani. Izvoljeni odbor je prevzel poslopje in vsa finančna bremena v svojo upravo. Po raznih težavah je društvo dolg poplačalo do 1927. V letu 1928 27 se je zgodilo namreč nekaj velikega, izrednega. Vnešena je bila prva postavka, 300.000 din, v državni proračun za gradbena dela.
Čeprav se je naša tehnika kljub skoraj nepremostljivim oviram uspešno razvijala, vendar so ji večkrat grozili z ukinitvijo ali vsaj z okrnienjem. Pri sestavi državnega proračuna 1922/23 n pr. je prišlo to vprašanje oficielno v pretres. Od takrat dalje so pri vsaki obravnavi proračuna ponavljali slična modrovanja, tako, da so morali zastopniki slovenske univerze s kulturnimi institucijami na vso moč utemeljevati potrebo po neokrnjeni univerzi. *
šem času nova tehnična uredba, ki predstavlja v svojem bistvu za naše razmere ekonomski numerus clausus.
Malo statistike
Zanimiva je statistika o rednih in izrednih kreditih, ki so jih v skupnem iznosn dobile vse tri tehnične fakultete v Jugoslaviji: beograjska od leta 1919/20 do leta 1934/35 38.914,662 Din, zagrebška 9.432,543 Din in ljubljanska tehnična fakulteta 15.556,683 Din. Za razumevanje teh številk je treba upoštevati, da sta bili leta 1919/20 tehniki v Beogradu in Zagrebu že bolj ali manj razviti, imeli sta razmeroma dobre prostore, dočim se je tehnika v Ljubljani takrat ustanovila, brez sredstev brez strehe itd.
Socialna struktura Slovenije v zvezi s celotno univerzo, oziroma samo s tehnično fakulteto, pove, da živi na tem kosu Jugoslavije nad 75 odst. kmetov in delavcev, če pa po drugi strani pogledamo, kdo so tisti, ki danes študirajo na naši univerzi, razberemo iz statistik, da študira ravno otrok delavskega in kmečkega stanu, čeprav upoštevamo na splošno drugačno življenjsko usmerjnost vseh teh stanov, sorazmerno malo. Ko sem brskal po statistikah o frekvenci študentov na ljubljanski tehniki, so mi številke gornjo trditev lepo potrdile, število tehnikov kmečkega in delavskega porekla se vrti povprečno okoli 12.6 odst. Na študente uradniškega milijeja odpade 58.9 odst. Otrok zasebnih
zamerite, spet, statistična pola pravi, da
živi na naši zemlji takole približno povedano 340.000 družin. Od teh so 280.000 družinam poglavarji kmečki očanci in delavci, 60.000 družin pa preživljajo »škrici« in sploh taki ljudje. K številu cele univerze pa dajo prvi približno 500, drugi pa kar okrog 1500 akademikov.
Hiper|srodukci|a inžerajerjev ?
In še eno vprašanje je važno, ko govorimo o naši tehniki, že tolikokrat igrani šlager: hiperprodukcija inženjerjev! Je ali ni? Jaz, kot stara bajta trdim, da ni hi-perprodukeije. Kdor pa misli, da obstoji nadprodukcija slovenskih inženjerjev, naj upošteva sledeča dejstva.
Cirka dvatisoč inozemskih inženjerjev s strokovnjakov« ima službe po novih tovarnah, čeprav jih po zakonu ne bi smelo imeti, ker nimajo našega državljanstva. In vendar imajo taki gospodje najboljša mesta in vlečejo najboljše plače, ker so pač obenem zaupniki tujega kapitala.
Slovenija je danes potrebna, da se ji zgradi še nešteto cest. železniških prog (ena najvažnejših direktna zveza z morju preko Kočevja), mostov, javnih objektov in naprav. In tako dalje. Ne da se mi več. Stara bajka sem, ergo sem lenoba. Saj še toliko ne bi napisal o tej svoji nerazdru-žljivi prijateljici Univerzi, če mu ne bi gnalo jasno spoznanje, da več ko bo vrstic, več bo tudi cvenka.
Da pa ne boste rekli, da sem v članku samo »šimfal« naj mi bo za piko dovoljen še majhen optimizem.
če greš po Aškerčevi cesti mimo tehnike, opaziš, da pod pridnimi rokami zidarjev — delavcev rastejo na obeh straneh ceste novi objekti. Tesno ob stari tehniki nov kemični institut, nasproti, poleg nove šolske poliklinike, nov strojni institut. V
. v
i / ^ jm
v - r . ■ *»s v _ _.
y j^^lr . - - ^
» tiM / xl: / > i i. £ * i me- i	■ ■■
IIja Beškov: Pomladno solnce
Božinova, ki pa svojega učitelja ni prekosil. Zdaj izdaja svoj humoristieni list »šturec«. Po 1920 sta se začela Izkazovati s svojimi karikaturami tudi Aleksander Dobrinov in K. Kjuljavkov.
če hočemo govoriti o sodobni bolgarski karikaturi, se moramo predvsem zausta-v.ti na Ilji Eeškovem. Rojen je 1901 v vasi Dolnji Dobnik. 1926 je končal umetniško akademijo. Izdal je knjigo karikatur, ki smo jo videli na razstavi bolgarske knjige v Ljubljani. Beškov pripada ves povojni generaciji, ki bo kmalu daleč prekosila stare. Njegovo delo pomeni drugo etapo bolgarske karikature. On je napravil od politične nravstveno-socialno karikaturo. Nadvse rad ima človeško telo. na katerem ob vsaki priliki podčrtava, da se pri milijonih ljudi njihova duševna uma-zanost sklada s telesno umazanosr;jo. Njegova debela telesa, pclna pohote, predstavljajo tope, plitve duše. Ilja Beškov je nenadkriljiv mojster v sikanju moralne pokvarjenosti, ki se ji neusmiljeno posmehuje.
Drugi znani bolgarski karikaturisti sot Aleksander žendov, ki je včasih že kar preveč abstrakten, Štefan Venev. za Be-škovim najbolj popularen, spominja malce na Masereela in Grossa. Njegove folklorne slike so prava umetnost. Sličen Venevu je Videnov. Vsi novejši karikaturisti zastopajo v svojih skicah "ln karikaturah načelo globoke življenjske et ke.
Nekaj posebnega pa je bolgarska mladinska karikatura, brez katere se ne more zamislit: niti ena . bolgarska otroška knjiga. Nekaj prav mojstrskih slikanic smo občudovali tudi na ljubljanski razstavi bolgarske knjige.
St. Atanasov.
V laboratoriju za analitsko kemijo
uradnikov in zasebnikov sploh je na naši tehniki povprečno leto k letu cca 28.5 odstotkov.
Večino na tehnični fakulteti tvorijo torej sinovi uradnika in pridobitnih krogov, nesorazmerno veliko manjšino pa večinski sloj prebivalcev Slovenije. Isto «Jiko razgrne pred nami tudi frekvenčna statistika cele univerze. Ker vem, dragi bralci, da vam statistike smrdijo, vas bom skušal zadovoljiti. Kajne, statistika vedno suho vprašuje po številu učencev, številu delovnih ur, številu žensk, številu prebivalcev. ■ No, da bo vsaj malo drugače, se mi na pri- ; mer vprašajmo ne po številu prebivalcev, j ampak po številu družin v Sloveniji. Ne |
človeku v resnici raste upanje — v meni sicer čisto drobceno upanje — da se bodo razmere na tehniki vendar enkrat po dvajsetih letih uredile. Vsaj študenti kemije in strojnega oddelka so preskrbljeni. Toda glejte, vsi, ki je vaš poklic, da gledate, glejte, da ne boste postali po tem uspehu tako leni ko stare bajte, ker potem boste gotovo pozabili na študente vseh ostalih oddelkov tehnične fakultete in univerze sploh. In kakor pravite, da od nas ni lepo, da toliko let študiramo, tako tudi od v s ne bo lepo, če ooste pozabili na slovenskega akademika, ki se peha za učeno- } stjo v več ko tesnih razmerah.
Stara bajta
Kupon za brezplačno »Minuto psmenka-4 št. 6
Z razstave neodvisnih
Bolgarska karikatura Ist karikaturisti
Bolgarska karikatura ima svoj začetek v Hristu Botevu, ki je prvi lporaoil ka-rikatumo skico v borbi za osvobojen je izpod turškega jarma in proti tedanjim bolgarskim DOgatasem, ki so to borbo ovirali. To je bilo v letih 1870 — 1875. Kasneje, v svobodni Bolj..' i ji se je karikatura najprej pojavila v političnem časopisju, kmalu nato pa še v posebnih karikaturističnih listih ;Balgaran«, : Baraban <,>-Solze in smeh« i. dr. V političnih "istih je postala v kratkem času neizogibna in je začela poleg svoje negativne plati — ostro orožje v političnih bojih — igrati kontrolno vzgojno vlogo v javnih odnosih.
Karikatura je v Bclgar.ji silno priljubljena, kajti Bolgar ss rad smeje «vojimne-destatkorn, istočasno pa je moralno didaktičen. Moralna sila bolgarskega naroda: ljubezen do človeškega v človeku, sovraštvo do krivice, nepoštenja, je predstavljala ir. predstavlja še danes neizčrpni vir za naše karikaturiste. Skoraj vsi karikaturisti se zavedajo, da je moč karikature v njeni aktualnosti, od tod pa izvira njena dinamičnost.
Karikaturist je pled razmer, v katerih živ., a je tudi njihov sodnik in zdravnik; poslužuje se najbolj pedagoškega sredstva — smeha. Njegov uspeh je odvisen od njegovega talenta, od globine njegovega pogleda, zlasti ko se dvigne nad običajne družabne oblike in začne gladati naprej. Njegov zasmeh ima skrit .iamen, nauk!...
Oče sodobne bolgarske karikature je
Aleksander Božinov. S karikaturo se je začel bav.ti še v mirnem predvojnem času in še danes stoji tam: s svojimi risbami bolj smeši kakor biča. Aleksmder Bo-žinov je dominiral do 1920, ko je že prihajala nova generacija. V tej generaciji se odlikuje zlasti Rajko Aleksejev, učenec
Zdenko Kalin: Janov Jernejček
• j
i Ilja Beškov; Konflikt (na levi avtoportret) j
Razstava se bliža koncu. Različna so bila mnenja, različne sodbe. Bilo je razočaranih, bilo navdušenih, pa tudi užaljenih in celo revoltiranih v publiki. Ko je De-laicroix naslikal >.Pokolj na Kiosu«, je sodobna kritika označila to delo za »masacre de la peinture«. Francoski meščan je bil ogorčen, ko je primerjal Ingresovo »Oda-lisko«, lepo kolorirano in formsko dovršeno, vendar po današnjih pojmih brezbarvno, z Delacroixovim bogastvom barv. Barva — in spet barva, je dobila takrat svojega prvega oznanjevalca in francoski meščan se je čutil prizadetega ob toliki drznosti mladega slikarja.
Isti meščan živi še danes, ne samo v Franciji, temveč tudi v naši kulturni zemlji. Tudi ta meščan doživlja slične udarce, brani se in končno popusti — v večini primerov ne zato, ker bo doumel, temveč zato, ker se vedno najdejo ljudje, ki to novo stvar očistijo in narede verjetno. Saj v nekaj človek mora verjeti.
Impresionizem je bil za našega človeka prvi »masacre«. Zbudil je Slovence iz baročnega spanja. Kriza je trajala dolgo let. Danes meščan vanj veruje — ni prepričan — vendar veruje. In potem vsa dolga vrsta izmov, ki si vsi za ubogega človeka nadevajo strahotne maske. Veliko »masa-crov« se bo še ponovilo. Saj bo vsaka novost za meščana identična s tem pojmom. Vseeno pa bo nekoč v vse verjel — prepričati pa bi se mogel o marsičem že danes, če bi žrtvoval vsaj nekaj več časa in ostal nekaj več kakor petnajst minut v Jakopičevem paviljonu.
Jakopičev paviljon je v teku let marsikaj videl. Prijetno so včasih božale slike človeka, mnogokrat ga ogorčile. Kdo je imel prav? Gledalec ali umetnik? Zakaj gledalec zadnjemu veruje umetniku? Naj bi človek žrtvoval nekoliko več časa in bi se poizkušal vživeti v postopek umetnika samega, naj bi sledil čopiču in skušal potem izvajati lastne zaključke, ali je stvar upravičena, logična, če bo zasledil logiko v sliki, bo v njej našel tudi lepoto, ker sta med seboj tesno povezani, če se zanaša na avtoriteto mnenj, naj se zanese na avtoriteto slikarja samega. On je edini, ki je j
tvegal vse za to delo. Mislim, da tveganje
j vsega opraviči vsako delo.
še to bi rad povedal: časopisi poročajo, da je bila pretekli teden na razstavi slikarja Ličenoskega odkupljenih 25 slik. To se je zgodilo v Beogradu.
Doba je težka, valute nesigurne — kdo bi našemu človeku zameril, če se v teh spremenljivih časih ne more prepričati, da bodo te akcije tako plodonosne, kakor so
Pregelj: Zoran Mušio
bile one v Groharjevih slikah ? Sicer pa nihče ne more trditi, da Slovenci ne bi kupovali slik. Zagrebške »Novosti« so na podlagi statistike nedavno poročale, da je v Sloveniji največ likovnega kiča. ,__Zoran Mušig
Čudna pustolovščina -uvod zgodovinskega dogodka
Ves svet se spominja majskega preobrata v stari Srbiji leta I903, njega uvod, »Alavantičev puč", pa je celo v domovini v pozabi
O pošteni in pogumni borbi starih srbskih politikov za pravice in svobodo naroda v dobi zadnjih dveh Obrenovičev sta razpravljala pred tedni že dva obširna članka, v katerih je bilo razloženo, kako je potekala borba med opozicijo, ki jo je predstavljala radikalna stranka, in režimom od leta 1880. do maja 1.1903, ko je bil konec dinastije in rodbine Obrenovičev.
Vladavina predzadnjega Obrenoviča, kralja Milana ni bila popularna. Nesrečni izidi vojnih pohodov, finančne krize, preveliko naslanjanje na Avstrijo in brezprimerna samovolja režima so povzročili veliko nezadovoljstvo med narodom. Izraz tega nezadovoljstva je bila 1.1884. timoška vstaja ali buna. Do te vstaje je prišlo zaradi tega, ker je kralj Milan vojsko reorganiziral na ta način, da je kar čez noč razpustil stare vojaške odrede — narodno vojsko ter obo-roževal svoje privržence pod imenom nove stalne vojske. V Timoku stari odredi narodne vojske niso hoteli oddati orožja in se je razvil med njimi ter med novimi vojaškimi edinicami boj, med katerim je bilo nekaj mrtvih in ranjenih. Kraljevo vojaštvo je v Timoku in v še nekaterih drugih krajih podleglo, a uporniki niso nikjer zlorabljali svoje zmage. Zapečatili in zastra-žili so vse državne urade, da bi jih v popolnem redu izročili, kadar pride do zakonite. ljudski volji odgovarjajoče oblasti Vstaja pa je bila kmalu zadušena in mnogi radikalni voditelji so bili justificirani, poslani na robijo ali pa pregnani.
Radikalna opozicija proti kralju Milanu se je posebno okrepila po njegovi nesrečni vojni z Bolgari 1. 1885. Pod pritiskom tega nezadovoljstva in sporov v rodbini je dai kralj Milan 1. 1888 državi na videz napredno ustavo, katero pa je njegov režim krši od vsega začetka. Borba proti režimu se je z vso ostrostjo nadaljevala v parlamen tu, iz katerega vse sleparije in nasilnosti niso mogle izriniti radikalov, še bolj pa med narodom, kateremu so radikali pred-očevali vse nezakonitosti in nepoštenosti režima. Posebno poglavje v tej burni dobi tvori ivandanski atentat pred 40 leti, s katerim je skušal režim ugonobiti radikalno stranko, še danes se ne ve. kdo je najel atentatorja, ki je streljal na kralja Milana, ne da bi ga bil zadel Režim je zaroto podtaknil radikalom in spet so se znašli vsi radikalski voditelji v temnicah Kmalu je postalo vsem jasno, da ne gre za zaroto radikalov proti vladarju, marveč za zaroto režima proti močni opoziciji in tako čudr.a atentatorska zadeva ni dosegla svojega namena. Kralj Milan, ki je že več let prej prepustil vlado svojemu sinu Aleksandru, je odložil tudi vrhovno poveljstvo vojske in se podal v inozemstvo.
Vladavina zadnjega Obrenoviča Aleksandra
je bila še bolj nesrečna. Dočim je imel njegov oče Milan nekaj uspehov pri razširitvi Srbije, je bila vlada sina polna državnih udarov in raznih spletk in škandalov. Notranje krize so izkoriščali tujci, nezadovoljstvo naroda pa se je bližalo vrhuncu. Preden je prišlo do tega, da bi ljudstvo pod vodstvom radikalov prevzelo vso oblast, je končala dinastijo zarota v najožjih krogih mladega kralja. Pred zoro 29. maja 1. 1903. so zarotniki, po večini mladi oficirji, ubili kralja Aleksandra in njegovo soprogo Drago ter tako iztrebili Obrenovičev rod. Spomini na ta krvav dogodek so ohranjeni pri nas in tudi po tujem svetu, a tudi v domovini je že skoraj pozabljeno, da so imeli krvavi majski dogodki 1.1903. leto dni prej zelo značilno in zanimivo napoved z »revolucijo« v šabcu, ki je trajala samo nekaj ur. Izčrpno je opisana ta revolucija, ki ji pravijo tudi »Alavantičev puč«, samo v nekaterih privatnih spominskih spisih.
Ves dogodek je imel sicer obeležje kake ameriške filmske scene, njegov potek pa je bil vendarle veren izraz takratnega ljudskega razpoloženja. Dokazal je, da so bil' kakor preprosti ljudje tako tudi Izobraženci prepričani, da mora priti vsak čas nekaj novega, ker je stanje nevzdržno. V tem pričakovanju je bila nerodna pustolovščina smatrana za velik dogodek.
Diktator Alavantič
Stari odvetnik Timotije Alavantič v šabcu je imel dva sina: Radovana, »večnega študenta« in Arsa, upokojenega računo-vodjo glavne kontrole. Mlajši Radovan, »večni študent«, je počenjal vsakovrstne norosti, katerih se starejši brat ni udeleževal.
Čudne zadeve pa sta se lotila skupaj V Zemunu sta naročila kakih sto raznovrstnih srbskih oficirskih uniform. Radovan je posebej zase naročil še eno — ge-
neralsko. Ko so bile uniforme gotove, se je »večni študent« odpeljal v Sremsko Mi-trovico Tam je v neki tiskarni naročil veliko število proglasov v raznih velikostih in barvah. Proglasi so pozivali narod k »brezpogojni pokorščini diktatorju Alavan-tiču«. Ko je imei letake gotove, je Alavantič najel v Sremski Mitrovici dva brodnika, Hrvata V spominih nekega starega šabčana sta navedena 2 imena: Juraj štr-ka in Spevak.
Ko so se s čolnom vozili iz Mitrovice, je Alavantič izvlekel iz svojega velikega kov-čega generalsko uniformo in se v veliko začudenje obeh hrvatskih brodnikov kar med vožnjo preoblekel. Do takrat skromen in tih, zelo ljubezniv, sta pripovedovala pozneje štrka in Sveka, je postal Alavantič v uniformi ponosen in ohol.
Na srbski obali se je izkrcal blizu obmejne finančne postaje pri vasi Drenovcu. Zbudil je oba finančna stražnika, katerima je strogo in dostojanstveno razložil, da je v Beogradu že odstavljena Obrenovičeva dinastija in da ima on zdaj za ves okoliš diktatorsko oblast. Financarja sta mu morala dvakrat zaklicati: Slava! — Stražnikoma je zapovedal, da morata iti ž njim in tako je imel diktator že štiri spremljevalce: dva Hrvata in dva financarja. Obiskal je še nekaj finančnih postojank in njegovo spremstvo se je pomnožilo. Po finančnih karaulah je pregledoval tudi knjige ter delil pohvale in ukore.
^Diktatorjev" konec v šabcu
Ponoči je prispel Alavantič s svojimi spremljevalci v šabac in se je tudi tam najprej lotil financarjev in carinikov Od postaje do postaie je njegovo spremstvo
ter menil, da bi bilo treba prej poklicati orožniškega kapetana, poveljnika kasarne, ki stanuje v mestu Diktator se je razjezil ter dal narednika in nekega podnarednika zapreti v neko sobo.
Orožniki so bili že zbrani na dvorišču, ko je prišel orcžniški kapetan Tanasije Nikolič. šc bolj kakor prej naredniku, se je komandirju zdela stvar sumljiva. Smelo je stopil pred generala ter ga vprašal: »Kdo ste, gospodine?« Alavantič je takrat potegnil revolver, a kapetan je bil hitrejši in je diktatorja pred njegovimi spremljevalci in orožniki ustrelil. Na dvorišču kasarne je nastala stiašna zmeda. Nekateri diktatorjevi spremljevalci so takoj zbežali na vse strani, nekaj financarjev pa je streljalo na orožnike, ki so seveda vračali milo za drago. Mrtvih k sreči ni bilo, pač pa več ranjencev.
Stari šabčani pripovedujejo, da je povzročila nekaj ur trajajoča Alavantičeva »revolucija« brezmejno zmedo. Situacijo je obvladal orožniki kapetan Nikolič, ki je bil že nekaj ur po »revoluciji« povišan v majorja in odlikovan z visokim odlikovanjem. Po njegovi zaslugi so kmalu polo-vili vse diktatorjeve spremljevalce ter naposled našli tudi hrvatska brodnika, ki sta se v velikem strahu zakopala v blato savskega kanala.
Z velikimi ceremonijami izvedena preiskava pa je imela nerodno delo. Zajeti spremljevalci ubitega diktatorja so tako nazorno in iskreno opisovali svoje doživljaje. da je bil vsak, ki jih je poslušal, prepričan ne samo o njih nedolžnosti, temveč tudi o tem. da je bil Alavantičev puč navadna pustolovščina. Tako prepričanje pa režimu seveda ni bilo všeč in so se oblastva trudila na vse kriplje. da bi radikalom naprtila novo zaroto, ki naj bi
Jauna tribuna
Zaklonišča
Hišni posestniki dobivajo te dni pozive, da morajo v smislu Uredbe o zaščiti pred zračnimi napadi napraviti zaklonišča.
Posestniki hodijo drug do drugega na posvete. Pravilnik pravi, da pri novih in starih zgradbah ni, da bi morali znašati stroški za zaklonišča več ko 2 odnosno 3 odstotke vrednosti vse zgradbe. Kakšno merilo je to? Imam staro bajto in vrt, v hiši nas je 15 oseb; sosed pa ima novo vilo, komfortno, toda njegov vrt je manjši od mojega. Oba morava napraviti zaklonišče in sklenila sva da bi ga napra/ila vsa< na svojem vrtu. Da, sosed ima tudi 15 oseb v hiši. Moja hiša je vredna 80 jurjev, sosedova pa 350 tisoč. Moje bi smelo stati največ 2400 din, sosedovo pa 7000 din. Ne razumem, zakaj mora biti vrednost stavbe odločilna za zaklonišče. Ali se bodo nemara razlikovala tudi po kvaliteti?
Najbolj prav bi bilo tako, in stavim, da bi se vsi lastniki strinjali s tem predlogom: Deli mesta se naj rajonirajo na manjše strnjene enote, izbere naj se primeren prostor za skupno zaklonišče (odstop, odkup, zasega primernega kraja in druge zadeve), vsi pa morajo po svojem gmotnem položaju sorazmerno prispevati za strošek pri napravi zaklonišča Saj smo pred napadi iz zraka vsi enaki Vidite, kar velik problem se vam je razgrnil pred očmi. Predaleč bi nas zapeljalo, če bi se lotili nadaljnjega osvetljevanja tega perečega vprašanja Z druge strani pa spet prav dobro poznamo ljubljanske hišne lastnike, zato
trdimo, da so namesto zase pripravljeni; nekoliko več prispevati za skupna zaklonišča.	—č.
Žalostna obletnica
V živem spominu je še marsikomu krvava tragedija, ki se je odigrala leto oso-rej (27. oktobra) v poslopju cerkniškega sodišča. Sodni oficial Anton Rožanec je streljal na svojega starešino in ga smrtno nevarno ranil, nato pa si je sodil z drugim strelom sam in obležal mrtev v mlaki krvi.
Dogodek je sprožil takrat mnogo komentarjev, ni pa še do danes popolnoma pojasnjen. Rožanec je bil miren, trezen in splošno priljubljen cerkniški domačin, ki se je ob izredni pridnosti povzpel do svojega uglednega službenega mesta in so ga vsi njegovi prejšnji predstojniki odlično ocenjevali. Izven službe je živel samo v svojem domu, ki ga je po očetovi smrti skrbno preuredil ter si pred nekaj leti osnoval v njem tudi mirno in zadovoljno družinsko- ognjišče. Ko sem ga zadnjikrat obiskal, sem ga našel v prisrčnem očetovskem poigravanju s hčerkico edinko, poleg njiju pa mlado soprogo, ki je vsa žarela v materinski sreči. Idila, ki si je lenše nisem mogel misliti. Ali je mogel biti ta mož pri polni odsrovorncsti, da je tako kruto uničil ves ta blagoslov?
V imenu vseh, ki so Antona Rožanca poznali, prosim zato, da se mu brezumno dejanje, ki ga je storil, spregleda — sam se je kaznoval — in naj se njegovo truplo, ki mu je bil odrečen cerkveni pokop, prenese v blagoslovljeno zemljo!
L. V.
naraščalo Diktator je zasedel tudi občinski dom in ga vsega olepil s svojimi proglasi. Naposled se je podal pred orožniško kasarno Dežurni kaplar je postal ves trd, ko je zagledal pred seboj generala, in je takoj po njegovem povelju zbudil vse orožnike. General in diktator je zapovedal, da morajo biti v 10 minutah vsi v polni opremi zbrani na dvorišču.
Nekemu naredniku, ki ga je tudi alarm zbudil iz trdnega spanja, pa se je zdela stvar sumljiva zaradi čudnih spremljeval cev generala. Pokorno se mu je približal
Ob smrti grcfa SzazarUa
Prijatelj lista nam piše:
Tiskarski škrat je rogovilil v Vaši po nedeljski izdaji z dne 23./X. 1939. v članku, v katerem ste poročali o smrti grofa Ladislava Szaparyja na Dunaju. Poročali ste, da je bil ta grof poveljnik okupacijske vojske v Bosni in Hercegovini, to pa ni bilo res. Grof Szapary je bil rojen ieta 1863., okupacija Bosne in Hercegovine se je pa vršila leta 1878 Takrat je bil grof Ladislav star šele 15 let in ni mogel biti že general. Poveljnik okupacijske vojske leta 1878. je bil general baron Filipovič; podpoveljnik pa je bil res konjeniški general grof Szapary, to pa je moral biti oče zdaj umrlega grofa Ladislava ali pa njegov stric. Le-ta je vodil huzare pri okupaciji in je bil, če se ne motim, nekje pri Travniku ali Banjaluki, mogoče tudi pri Tuzli, prvič tepen od bosanskih vstašev. Prosim, vzemite v roke Andrejkovo knjigo »Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini«, tani se lahko prepričate, da so moja izvajanja pravilna.	F. M
imela večje uspehe, kakor nekdanji invan danski atentat.
Alavantičeva pustolovščina se je odigrala pred jutrom 2. februarja 1902., razprava proti »zarotnikom« pa je bila šele pozno v jeseni. Brat nesrečnega »večnega študenta« je utekel v Bolgarijo, a so ga Bolgari izročili, m obsojen je bil na pet let robije. Po več let robije so dobili tudi drugi obtoženci, a iz čudnega dogodka režim ni utegnil napraviti velike politične afere, ker je nekaj mesecev pozneje z Obrenoviči vred propadel.	_tg
SLOVNICA
Profesor: »če rečem: jaz odhajam — ali je to pravilno? Dijak: »Ne, gospod profesor!« Profesor: »In zakaj je napačno?«
Dijak: »Ker ste še vedno tu, gospod profesor!«
Hesnica ali bajka?
»Ko sem še majhen bil ...« — »Ja, takrat sem vse verjel!« poreče marsikdo.
In je res tako. Poglejmo si danes enega najaktualnejših problemov sodobne vzgoje. Kako na pravilni način doraščajočemu otroku razložiti resnico o postanku življenja? Vem, da bom naletel na gluha ušesa: »To pride vse samo po sebi!« Vem, da bom naletel na ogorčene vzklike: »Tega otrok ne sme vedeti!« Vem, da... Toda pustimo to. Težnja vzgoje preteklega stoletja, kakor tudi še sodobna osnova vzgoje je, da se otroku mora na vsak način, čim dalje mogoče, prikrivati resnico o postanku človeka oziroma živih bitij sploh. Pravim: To je težnja, a se tudi praktično izvaja.
Bajka o štorklji, kdo je ne pozna? S kakim veseljem poslušajo otroci to lepo bajko, ki na »estetski« način prikazuje vse, kar kratkovidni starši smatrajo za »neestetsko«. Zakaj pač? »Ker je otrok!« Ta lakonični odgovor dobite vsakega odraslega, ki odreka otroku, kar bo vendarle doznal in dognal, le s tc ogromno razliko, da bo potem razočaran, da se bo v njegovo mlado, nepokvarjeno srce vselilo nezaupanje, da naposled ne bo verjel ničesar več! Otrok, ki je dognal, da je bajka o štorklji prav za prav le slabo prikrita laž, izgubi zaupanje do svojih staršev, zasovraži svojo okolico, ki ga trapi s takimi prozornimi bajkami, a poleg naravnega sovraštva postane zakrknjen in nezaupljiv. Starši se čudijo nad nenadno izpremembo svojega, prej odkritosrčnega otroka, a vzroka ne bodo našli nikdar, ker otrok, ki je postal nezaupljiv, ne pove ničesar.
Podajam odlomek iz dnevnika mladostnika: »Starši mi niso nikdar dovolili, da bi se igral v pesku, češ da je to preveč umazano početje! Niso pa znali preprečiti, da bi spoznal življenje v najostudnejši obliki.« To je le odlomek, a pove mnogo. To je življenjska resnica, tragedija mlade duše, povedana s prispodobo na drastičen način, ker se »lepo povedati ne da!« Ko se v otroku
zbudi naravni nagon, tedaj se znajde na križišču: »Kam pač vodi prava cesta?« V temo ugank, nerešenih problemov, a nenadoma se otrok znajde na cesti, med tovariši, ki so starejši od njega in z veselim licem pripoveduje bajko o štorklji. Komaj začne, izbruhne krohot in na začudeno vprašanje ga tovariši »poučijo« o resnici . .. To. kar zahteva narava, česar ne bi smeli z lažjo prikrivati starši in šola. vse to mu razkrijejo v naiodurnejši. na.iodvratneiši obliki tovariši. Videl sem tragedijo v očeh takesra 9-letnega dečka, ki se mu je mati na vedna vprašanja izmikala in končno nervozno vzkliknila: »Tam imaš štorkljo!«
Ko je pa v umazani obliki doznal resnico, je izginilo spoštovanje do matere, bil je potrt in vš.se zamišljen. Ali se zavedajo starši nepopravljive krivice, ki so jo s svoio baiko o štorklji storili svojemu otroku ? Večinoma ne. A to ni nikako opravičilo. Starši in vzgojitelji, zdramite se vendar, otresite se vendar srednjeveških nazorov in predsodkov, bodite odkritosrčni in no-jnimni in uspeh bo večji, neero morete slutiti. Današnji otrok dorašča duševno hitreje nego telesno, to je nujna posledica današnje dobe in starši kakor vzeoutelii se moraio prilagoditi tempu sedanjosti. Odgovornost jc ravno glede tega osnovnega, prvobitneea življenjskega vprašania največja in je za otroka življenjske važnosti!
V nekem ženskem tedniku sem čital: »Otroku se mora vse dobro privzgoiiti na svojstveni način tako, da otrok verjame svojim staršem vse!« Lep nauk, ali pa je to teorija ali praksa, to je veliko vprašan ie! Drugo, še večje, odločilneiše vprašanje je, kako otroku razkriti resnico na lep način kdaj naj sploh načnemo to vprašanje'' Eno vprašanje rodi druero. odgovor je pa vedno isti: »Tam je štorklja ...!«
Bizeljski
NAPAK JE RAZUMEL
—	Ta grad so zgradili moji predniki!
—	Tako? Ali so bih vaši predniki zidarji ?
V^opuljurcL ponztUlJitbi, pudc^ct.
Izobrazba, študiranje, veda. to je nekaj, pred čimer sem ziueraj imel veliko spoštovanje. Res, že od mladih nog sem hrepenel, da bi bil takole kakšen univerzitetni profesor ali pa vsaj sluga na univerzi, da bi tako s svojimi skromnimi močmi pomagal k razrastu naše kulture Poizkusil sem vse, kar sem mogel, toda, kaj se hoče, nisem dosegel tistega, po čemer sem hrepenel, ostal sem Kapur. Ampak, dam se ne, jaz nisem tiste sorte človek, ki bi vrgel na lepem puško v koruzo, si kupil vrv, se obesil ali pa celo oženil, ne, jaz stremim k znanosti, hrepenim po njej, kakor sončnica po soncu, ne premakne me nič.
In tako sem te dni. ko se toliko piše o tečajih, zraven se pa zdi, da je šele začetek vsega tega tečajstva, stopil nekam in sem povprašal, kaj so prav za prav tečaji, za kaj so, komu so na korist in kdo tam uči. Zadovoljen sem bil z odgovori, kajti gospod, pri katerem sem iskal razsvetljenja, me je posadil za dolgo zeleno mizo, nekajkrat je potrkal s pestjo po knjigi, ki je malomarno ležala na kupu, nato pa je dejal:
»Res je, gospod Kapur«, — poklonil sem se mu, ker mi je rekel gospod — »res je, da nekaj zaslužimo, toda kaj je to v primeru s tem, kar mi dajemo, dragi moj. Mi smo tovarna znanosti, fabrika strokovnjakov, delavnica strojepiscev in strojepisk. Kdo so, vas vprašam, naši absolventi? To so, gospod Kapur«, — spet sem se poklonil — »bodoči možje, bodoče matere, bodoči uradniki, bodoči trgovci, bodoči volilci in bodoči vojaki — d&, t. j. kratkomalo naša bodoča domovina! Poleg tega pa pomislite, da mi zaposlujemo tudi vse one vzgojitelje, ki so brez posla, filozofe, skratka, mi smo socialna institucija, steber dežele in sok naroda! Ljudje pa ne gledajo na dno, temveč nam očitajo dobiček. Za božji čas, Kapur, bomo pa vendar imeli pravico do dohodkov, če že za drugo ne, pa vsaj za to, da nam je sploh prišlo na misel usta^avliati tečaje, misel pa je otrok talenta in talent mora biti nagrajen.«
Vdano sem pokimal in sem vstal, pri vratih pa sem vprašal: »Ali smem to napisati, cenjeni gospod?« Skočil je pokonci in razprostrl roke, nato pa je vzkliknil:
»Naravnost iz ust ste mi vzeli to misel!« in še objel me je po vrhu.
Jaz pa sem za znanost, zato sem obiskoval podrobno vse tečaje in vse, kar se imenuje tečaj, in sem dognal, da je prav lepo urejeno. Ne gre sicer toliko zato, da bi povsod učili izprašani strokovnjaki, kam pa bi prišli, ti bi najbrž računali preveč, vendar sem skoro povsod našel red. Nekje za primero uči nekdo, ki je končal čisto filozofijo, knjigovodstvo — in to je prav, saj nazadnje se bo študent naučil voditi knjige, ko bo dobil službo — važno je, da knjige razume s filozofskega stališča, to se pravi, da najde njih razmerje do večnosti in se ob šelestenju listov spominja večernih zvezd, jih primerja sam s seboj in z vsemirjem in nazadnje spozna, da je nično vse, kar je, ali, da je mogočno vse, tudi ono, česar ni. Prav tako se mi zdi prav, da uči slavist trgovsko dopisovanje. Saj niso važni izrazi in trgovski običaji, glavno je, da se izraziš tako, kakor se spodobi, trgovstva se boš že naučil, ko ti bo tekla voda v grlo, duša, ko boš zastrt od dolgov moledoval za milost in usmiljenje. Takrat ti bodo izrazi sami od sebe prišli v butico, čemu bi se z njimi mučil v mladih letih.
čudno se mi tudi zdi, da zakon zahteva, da morajo učiti povsod samo izprašane moči. Kaj je tega treba. Dobro je vsaj to, da se nihče ne zmeni za zakon in zakon za nikogar — tako nastane red sam po sebi, volk je sit in šolnina cela.
In ko sem vse te stvari dognal in bil zadovoljen, da sem prišel do prepričanja, kako se dela ljudem po nepotrebnem krivica, sem nenadoma začutil silno žejo po pravi učenosti, udaril sem se po glavi in že sem šel v knjižnico Delavske zbornice.
»Dober dan«, sem dejal, »po knjige sem "'šel, učen bi rad postal.« Bleda gospodična z globokimi temno-
rjavimi očmi se je zazrla vame, potem pa je skomignila z rameni in odgovorila:
»Ne bo nič, Kapur!«
»Zakaj ne?« sem se razburil.
»Ti ne vračaš knjig, sam veš, koliko jih že nisi prinesel nazaj.«
Razjezil sem se in ji povedal svoje. Kaj pa se to pravi, nositi nazaj. Ali je knjižnica za prosveto ali ni. In če je, naj bo zadovoljna, da sploh pridemo po knjige, hvaležna naj bo, da mi, narod, hočemo brati, se učiti in izpopolnjevati. Knjige nazaj! — Knjiga mora biti doma, da jo lahko vzameš v roke, kadar si poželiš, jo daš brati svojemu prijatelju ali jo podariš svoji ljubici, ki tudi hrepeni po izobrazbi — ne pa, da bi jo vračal! če knjižnica hoče, naj si kupi drugo ali pa kar dve, zakaj pa plačujemo davke.
Toda nisem jo mogel prepričati, šele nazadnje, ko je prišel knjižničar sam, se mi je posrečilo dobiti nekaj pesmi in dram in še to samo zato, ker te vrste knjig ne bere živ hudič.
No, pa sem začel brati drame, namesto, da bi se izobraževal. In so mi drame silno všeč, posebno tragedija »črna mlaka«. Prebral sem jo dvakrat, potem pa sem se zapodil v gledališče, da bi osebno čestital avtorju, pa ga nisem dobil, pravijo, da se poredko prikaže. Potem sem si pa dejal: »Pa povem to dramaturgu!« In ko sem vprašal, kje je gospod dramaturg, so mi dejali:
»Je prezaposlen, »Striček Vanja« ga tlači in pravkar piše izpremembo repertoarja.«
Kimajoč sem odšel in sem si mislil: »Bog me obvari kakšnega takega strica, da bi me tlačil, namesto da bi me podpiral!«
Sicer pa stojimo zdaj pred senatom, in kaj je vse znanost in literatura v primeri z volitvami. Volitve so volitve. Pred zadnjimi volitvami je za primero neki šef klical ljudi k sebi in jih izpraševal, kaj so vsak takole po prepričanju. Vsi so menda povedali, le eden se je menda branil. Ko ga je namreč šef vprašal: »Kaj pa ste vi?«, se je leta izprsil, udaril s petami in dvignil roko h kapi, potem pa krepko izpovedal:
»Pismonoša!«
^	'	r	- A »
Kapur.
Namesto zgodbe iz sobe prepira
Pravdarska strast
človeka propast
Srečanje z možem, ki je zapravdal življenje, družino in grunt
Pravdarstvo, to je strast posebne sorte. Koliko naših prostranih, bogatin ciomačij je zaradi te pogubne, bolne strasti že razpadlo v nič in se je moral bahavi gruntar-ski ponos klavrno ukloniti pod pezo prav-darskih paragrafov in sodnega stroškovnika, kakor se to reče. Zaradi skromne, ozke poti preko travnika, zaradi majhnega, majhnega koščka zemlje, zaradi dveh, treh bukovih dreves, ki jih je krivično postavljeni mejnik pusouii sosedu — bo tekla pravda med dvema kmetoma sko«,i leta in leta — da, še celo iz rodu v roa gre pre-nekaterikrat takle zdražbarski boj. Pa ne da bi šlo za pravico in resnico — vprav in edinole zaradi pravdaistva samega se to-žariia na priliko Peter in Pavel Kajti če Peter pravdo izgubi, bo tožil Pavla, recimo, zaradi žaljenja časti; Pavel, ki mu .spet noče ostati dolžan, pa bo tožil Petra napriiuer zaradi krive prisege. Tožarila in pravdala se bosta tako vsevprek toliko časa, dokler bo še kaj živine v hlevu, še kaj njiv, travnikov in gozdov naprodaj. Popustil ali še celo uklonil se kajpa ne bo nikoli nobeden, ampak se bo pritožil na •višjo gosposko in s številom pritožb bodo rasle dajatve na pristojbinah tja do meja resnične propasti. Tako je in tako bo ostala sodnija za vse te nesrečne pravdarje ikraj, ki ga bodo sicer zmerom preklinjali, pa se prav tako tudi zmerom v svoji slepi strasti obračali nanj, da jim bo zmerom od kraja odmerjal pravico in jim s salo-monskimi razsodbami pomirjal neugnano pravdarsko kri.
Kmeta Lovrenca poznajo vse vasi pod Zaloškimi hribi in po zgornjem Zasavju pa ne nemara kot dobrega, pridnega gospodarja, ki mu pšenica na širokih njivah posebno imenitno gre v klasje in mu stoje v hlevu voli zavidljive teže, ampak gre glas po soseski, da tanšnega razboritega in trdovratnega pravdarja, kakor je Lovrenc. ni še rodila zemlja. Vidite, tamle je njegova domačija, ti pokažejo ob reber pri-slonjeno enonadstropno gruntarsko hišo. ki ae je pa, najbrž pod težo tolikih pravd, že pošteno usločila in te že prvi pogled na hleve in kašče prepriča o zanemarjenosti slabo upravljanega posestva. — O, ja, svoje dni je bila tod velika bogatija, pa kaj, ko je Lovrenc skozi petinsedemdeset let svojega življenja vsako paro zafrčkal po sodnijah za svoje bedaste praode, ki so mu že davno zrasle čez glavo, in ga pošteno osušile. Kar je ostalo zemlje in gozda, bo tudi v nekaj letih šlo k vragu, kajti mož se še zdaj ni spametoval. Pravda se kar naprej, saj pravim, ta bi zapravdal še sam nebeški tron . . .
Iz Lovrenčeve vasi do mesta je dobre tri ure hoda in to pot prehodi stari Lovrenc vsak teden najmanj dvakrat. Ne zdi ee mu, da bi se vozil, sicer so mu pa parizar s konjem vred advokatje skoraj gotovo že davno požrli. Počasi jo mahava skozi jesenski dan proti mestu. Na prvi pogled se ti zdi tale Lovrenc kaj smešen možak, majhen, na račun svojih petin- I sedemdesetih let že močno sključen mo- [ žak pa še dosti krepak ln vzdržljiv za ' tako dolgo pot. Njegov gubast, menda od samih pravdarskih skrbi razorani obraz j razodeva bolesten izraz starega prepirljiv- j ca in njegove zmerom priprte, srepe oči j pod gostimi sivimi obrvmi nezaupljivo, neprijazno motre svet naokrog, zlasti še novega znanca.
»Ali ste nemara advokat?« »Ne. nisem«.
»Vsi skupaj ste enaki, nič prida niste, da veste, kar vas je škricev. Samo da meni, revežu, poslednje pare izmaknete iz žepa. Ja, ja, bridke izkušnje imam z gospodo, drug drugemu žakelj držijo. To j sem jim že večkrat v brk povedal na sod-niji, pa so se mi smejali. O, ne bodo se dolgo, jih bom že prijel in priščipnil. Pra- . vica se bo izkazala ali danes ali jutri!
»Kaj se vam ie pa vendar zgodilo tak- j šnega. Kar brez skrbi povejte!«
»Zgodilo. Za stoosemdeset jurjev gre mojega prihranjenega denarja, kaj je to nič? Jaz samo to pravim, izogiblji se advokata in odreži si rokav, če se ga je oprijel advokat! Veste, včasih sem rad posojal, imel sem dosti denarja; no, ja, se reče, precej. Prišel je ta, prišel je oni in prosil. Posodi mi, potrebujem za to in za to. Predober sem bil in sem dal pa še brez obresti dostikrat. Vzeli so še, vzeii, hudiči, vrnil mi pa nobeden ni. Nisem take sorte, da bi hodil rubit naokrog in sem dal vso to reč advokatu, naj on terja. Prijazen gospod so bili, večkrat so prišli v hišo in so vse obljubili. Da bom dobil vse nazaj, pa še obresti zraven in še kaj. Mislite, da sem dobil — niti počenega groša! Ali ste izterjali, sem ga vprašal. Sem nekaj malega, pa to bo za stroške. Le potrpite. Čakal sem in čakal, dobil seveda ničesar. Me je že znal kako premotiti na kak način, govoriti je znal sladko in prijateljsko, no. saj ni zastonj dohtar. Potlej sem slišal, da si je kupil avto. Za moj denar seveda. In opravo je kupil, čisto novo, in bog ve kaj še — spet za moj denar. Stoosemdeset jurjev je pobasal na račun mojih upnikov, jaz sem se pa pod nosom obrisal. Poglejte, vse imam zapisano.«
Res je potegnil iz žepa nekakšne zama-ščene, umazane papirje, polne številk, prijav, sezname upnikov, pisma, prepise menic.
»Veste, ne znam brati, pa vseeno natanko vem, kaj stoji kje zapisano. Vidite tukaj se bere da sem posodil na svetega Roka dan Juriju štembalu osem jurjev pet sto za nov kozolec Štembal je advokatu vrnil do pičice vse — jaz nisem videl niti krone Zdaj ga pa tožim. Sem ga že prej enkrat, pa so na sodniji stvar ustavili. sai veste ene sorte ptiči skupaj letijo.«
Ne smete vendar tako govoriti, še zaprli vas bodo Sodna oblast je nedotakljiva«.
»Naj me. jaz že vem, kako stvari stoje«
»Pa še zmerom hodite k sodniji po pravico In advokate prav tako krvavo potrebujete, te oderuhe, kakor pravite«.
»No, ja. saj zdaj imajo drugi sodniki stvar v rokah Bomo videli, ali bom dobil teh stoosemdeset jurjev nazaj ali iih ne bom To mora sodnija urediti ali naj se pritožim nemara na bikovska vrata? Naj dokaže, za čigav denar je kupil avto! Za moj denar ga je, pa amen!«
»Greste dostikrat na sodniio? Kolikokrat ste imeli pa že opravka z njo.«
»Kaj? Ne vem, kolikokrat. Dosti tožb sem že imel, zdaj jih imam kar dve v teku. Eno bom pa danes prijavil. Se ne dam in se ne dam. Zajčevega Matevža bom tožil zaradi obrekovanja. Da se bo drugikrat premislil za mojim hrbtom pljuvati na mojo čast. Njegovega očeta sem tudi tožil, že pred davnimi leti. Zaradi potke je šlo. Cez moj svet je hodil živino napajat in mi je delal veliko škodo. Nalašč kajpa. Privlekel je pred sodnijo polno cerkev prič, pa mu ni nič pomagalo. Dve leti sva se ru-vala. Enkrat sem izgubil, toda gnal sem stvar naprej. Zdaj pa že ne vem več, ali je. šla zadeva v Gradec, če ne celo na Dunaj, to je bilo še v starih časih pred vojsko. Nazadnje sem le zmagal, dosti denarja me je stalo. Seveda, v Ljubljani sem pa vsak drugi, tretji dan. Saj me je vprašal zadnjič gospod na sodniji, kolikokrat pridem v mesto na teden. Tolikokrat, da sam sebe desetkrat srečam na dan, sem mu odgovoril. Veste, dolžan pa ne ostanem nikoli nobene besede. Hudo je samo to, da sem že skoraj brez denarja, pravde so že vse požrle, koleki. advokatje, samo štej, štej. Vraga, kje naj pa jemljem denar! Ko bi le dobil tistih stoosemdeset jurjev nazaj! To pa rečem, marsikomu jo bom še zagodel, bodo že videli, nisem kar tako od muh. Zbogom!«
Zdaj si pač lahko kar predočimo, kakšen križev pot bo opravil stari Lovrenc skozi sobe in dvorane justične palače. Natanko tako bo, kakor je že stokrat in stokrat bilo dolga leta nazaj. Trkal bo, nadlegoval sodnike s svojimi stoosemdesetimi jur-ji, se razburjal, grozil, tožil, češ, krivica se mi godi, vi ste poklicani, da razsodite po pravičnih postavah meni v hasek ln prid. Odmevale bodo po hodnikih in sobah napol namišljene, dvakrat pretirane tožbe mučeniškega oznanjevalca krivic, dosti truda in potrpljenja bodo prestali sodniki ln uradniki, da bodo odpravili prepirljivega pravdača od vrat. češ, pridite čez štirinajst dni. se bomo takrat nadalje pomenili. Toda bolezen in strast kverulantstva bo starega Lovrenca že takoj naslednji dan prignala pred ista vrata, v neutrudljivem boju za pravico, za stoosemdeset jurjev njegovega težko prisluženeea denarja, za čast njegovega imena, za tisoč majhnih ln velikih krivic.
Zadnje dni se je razvedelo po vasi, da
toži stari Lovrenc svojega lastnega sina, zaradi samovoljnega gospodarjenja na svojem rodnem domu ...	* K.
Pet minut vzgoje
I1TOC1
Nekoč, ko sem poslušal vik in krik prepira med zakoncema in loputanje z vrati sem se lotil prav nič prijetne naloge Zanimalo me je, ali zakonci te svoje velike in male račune skrivajo pred svojimi otroki ali ne Opazoval sem in povpraševal
Takrat mi je bilo devetnajst let in rezultat teh mojih »raziskovanj« me je hudo pobil Od takrat se ne morem ver otrect tega vprašanja n nehote v svojih možganih registriram vsako novo družino, ki jo spoznam Seveda se je število zagonov okoli mene nagrmadilo Pripadaic. vsem slojem in slika se ni mnogo izpremenila Zdaj vam. cenieni bralci-sta-ši morem povedati tole še pikdar v svoiem življenju nisem naletel na družino v kateri se st2r-ši ne bi prepira^ med «ebnj in do d°nos še nisem naštel na družino k- b- radostno obvarovala svoje otroke pred tem pokoro Ce je vaša <ini7ina taka sp^d"tc gotovo med zlate izjeme
Zakai se starši prepirajo je vprašanje zakonske psihozi ie Tam boste n3š?- od-
govor, da ti prepiri nujno izvirajo iz nestrpnosti konkurenčnega boja med zakoncema. Socialni odnos med zakoncema se ]e skalil, vzajemnosti in skladnosti ni več, potem že gre za vprašanje, kdo bo imel giavno besedo, ali kakor ljudje temu še bolj preprosto pravijo, »kdo bo hlače nosil«. Potem se ti ubogi starš: prepirajo za vs?ko malenkost Začne se dosledno (razen pri i7jemah ki se morejo boriti le zaradi velikih grehov) pn kakšni malenkosti ki splrh ni vredna da bi jo opazili Tods beseda da besedo in kmalu je »družmska id:1a« i?p err.en'era v p^-avo peklensko bo jišče grdobii Oba se spozabita :n 7d"kne-ta v uma7ap;jc bre7 primere Kr b: le mogli kdai ujeti tak'e p~°pir od začetka do konca na gramofonsko p'o.ščo Navil b jim ;o potem ko so mirni in ?g*-ozil. bi -e Ko si ie n^kor npkdo ormapa' s graroofon-ko ptnšco 'e drug; del kliub te mu da ie glasno in iasno slišal svoj g'as tajil da bf bilo to res Tp verjamem nu kako bi človek mogel o sebi ver4?*: la 7r>a
v razburjenju biti tako nagnusno umazan. Toda takrat ima goreče oči, ničesar ne vidi, ničesar ne sliši drugega ko svojega nasprotnika, ki ga je treba premagati za vsako ceno. Mora mu prizadejati bol, mora ga raniti in vsako sredstvo je kot orožje dobrodošlo. Kadar besedni zaklad človeške umazanije odpove učinek, pridejo na vrsto pest, lonci, ki frčijo v glave, in včasih celo nož in revolver Krasna je ta družinska idila.
In otroci? Spočetka jih hočeta zakonca zares obvarovati pred svojimi obračuna-j vanji. Poskušajo skrivati resnico. Otroka pošljejo ven . - Toda ljudje, božji, otrok ima vendar oči, saj vidi, da ste razburjeni, saj vendar sluti vihar, ki pride. Drugi si pomagajo s tujim jezikom, v boljših slojih navadno z nemščino »Bitte, nicht vor dem Kinde!« je stavek, ki ga moremo dostikrat slišati Navadno je mati tista, ki ga pove. Toda izraz na njenem obrazu, ton, s katerim te besede pove, sta otroku očita. Nato se lahko prepirata v nemščini. Otrok je ne zna. toda to pot razume nemški. Ve. da se starša prepirata, čeprav ne razume besed; ve, da padajo očitki, ve, da se starša ne razumeta
Toda pri tem skrivanju otrok vsaj vsega ne ve Kmalu se pa ozračje konkurenčnega boja tako zaostri, da ali edep ali drugi, na koncu vihre oba. pozabita na otroke Voina vihra bre7ob7irno vihra, otroci pa gledaio in poslušajo In nikoli ne gledaio tako temeljito, ne poslušajo tako natančno kakor prav takrat Kaj mislite, ali takšno ozračje dobro vpliva na otroka? Ne. otrok oboli na posebni vrsti socialne tuberkuloze: on sam pri sebi trga in razdira socialne odnose do staršev, bratov in sestra Največkrat se s svojim srcem postavi na epo stran in slepo zasovraži drugo. Paradoksno je pri tem tole: otrok zasovraži drugo stranko še veliko bolj kakor njegova mati oziroma oče. Ko starša spet grulita kot goloba, otrok še zmerom sovraži. Zaupanja dolgo ali celo nikoli ni več Bacili te družinske tuberkuloze povzročajo gnojne rane.	.
Se imenitnejše pa je, kadar se zakonca pulita za simpatije svojih otrok. Če reže konkurenčni boj družino v dva tabora in « oče in mati poiščeta med otroki vsak svojo vojsko Navadno so potem sinovi na materini, hčere na očetovi strani. Ce smo prav previdni, si moremo konček razlage o tem poiskati pri proslulem Freudu Le če je krivda preočitc na eni strani, se otroci bolj zbero v drugem taboru Tako bomo mnogokrat našli mater in vse otroke v obrambi, očeta pa samega v napadu Pri vseh pijancih in krokarjih je tako. Včasih se kakšnemu posreči odtrgati otroka s kakšnimi mamili, na primer z bonboni in drugimi dobrinami Poznam primer, ko je očetu uspelo odtrgati hčerko od prav dobre matere s tem. da jo je speljal pa spolzka tla In pri ločitvah 7akopa se boj za otroke paivečkrat peusmiljepo nadaljuje Saj vse to dobro pozpamo
Otrok pa pod tem trpi, vse to povzroča motnje v njegovem duševnem razvoju, ga moralno pridi, povzroči žejo po toplem ozračju, dokler je še prav mlad P07ne1e podžiga ambicije bre7obzir-nega grabljenja moči. ga spravlja pa pot izkoriščanja nasprotij med starši in zmerom posreduje: pezaupanje ip sovraštvo. In lek proti vsemu temu? Sai ie zelo preprost: miru je treba družipi Nesporazume ip pesoglasja bi vepdar moala odpraviti tudi z mirnim razgovorom Odnos do otrok bi vendar med staršema moeel biti skladen . Bi. bi bi Kobi ip Cebi, pravijo, da sta velika prijatelja Skoraj smešpo je. govoriti o teh dveh Bolj zanimive je. odgovoriti na vprašanje: zakaj tega »če bi« ni?
Zato ne, ker ti starši nimajo dovolj zavesti o odgovornosti do svojih otrok! Zakaj, kdor ima razvito zavest o odgovornosti do svojih otrok, bo znal svoje otroke obvarovati pred peklom družinskih prepirov. Kdor te zavesti nima, razširja konku-repčpi boj z vso svojo umazanijo na vso družino, med vse svoje otroke.
—ano
Jfr?zanfeme. ref?e l*ube*ni in smrli
k - c Mc				mmtm
				
't^mM & Mx* *	T		II jp*	
IjBBIV			1 i	
mL..' [. 1	WK s?	*. - . *	r	Hi
Jako čudovito se Izpreminjajo na Jesen barve v pokrajini Treba /e samo, da greš malce skozi gozd in gledaš kako se prelivajo pordeli 'isti bukev m brez od dneva do dneva v zlatorumeno in rjavo barvo odmiranja Slikar jem pokiajinarjem prinaša ta čas toliko hvaležnih motivov in doživetij iz post avl jajočega se življenja narave Potlej tisti počasi odpadajo v sili jesenskih vetrov Prav kmalu bodo samo še gole, prazne veie dreves štrlele pod nebo in čakale da jim sneg nadene novo. zimsko obleko in zimsko 'epoto Iglavci pa bodo ostali kakor so, smreke se bodo kar naprej košatile v svojem temnozelenem razkošju, prav tako lelke in hori Drugače pa pogied skozi gozd že zdai ne nudi skorai nobenih ovit. grmov-la so se razredčile na škodo pltcam Rdeče šipkove in češminove jagode privabijajo, to <o pozen, zakasnel sad leseni
Kako pa ie z rožami ta čas? Skoraj vse so že ovenelt <se posušile zamrle Tudi be e in '■ožnate jesenske anemone na naš'h rtovih ie po?'a\ tjajo Tu pa tam vid š še zadnje dali je. zapoznele vrtnice ne bodo er Joigo krasile namiznih vaz Jesenske istre >7giniaio nič več nam ne bodo razveseljevale očesa 5 svoj'mi drobnimi, vijoličastimi cvetovi T oda n;kai ne pozabimo
na krizanteme, edine prave jesenske rože, ki se vprav te dni bohotno razraščajo in razcvetajo. Bele, rdeče, rumene krizanteme. Zlasti zunaj, po vaseh zdajle cveto, dobiš jih navadno na kraju vrtnih ograj Vaške krizanteme nosijo dolga stebla z drobnimi glavicami, na vrtovih gojene pa se znižajo, zato so pa cvetovi večji, široko razrasli. Cveto v vseh barvah in zelo prijetno učinkujejo namestu nageljev in vrtnic in dekleta in fantje podarjajo šopke krizantem. Cankarjevega študenta si moreš misliti le s krizantemo v gumbnici Za okras sobe in za misli srca naj bo krzantema
Daleč na Japonskem siovi krizantema kot najlepša dekorativna rastlina. Z njimi kra-se vrtove in hiše, slavnostnim dnevom dajejo praznični sijaj in lepoto, gejše si jih vtikajo v lase in pesmi jih opevajo kot ljubezenske rože. Tam so simbol radosti, prt nas pa kitijo s krizantemami grobove. Kajti ko se bomo na praznik Vseh svetih spominjali svojih dragih umrlih, bomo v spomin položili na kraj počivališča šopek krizantem Nemara so vprav zaradi svojih jesenskih cvetov dobile krizanteme stoves mrtvaških rož. In prižigali bomo lučke na gro-beh zraven rož ljubezni, slovesa in spomina.
L. K.
Napisal Igor Torkar — Ilustriral Nikolaj
Od shlajenih kmaniških grebenov preko zapuščenega Posavja, od samotarja Krima preko dremajočega Barja in utrujenih dobravskih polj veje duh trudno-sti in tesnobe Septembrske sape, ki vlečejo od golovškega hriba in javorških gozdičev, budijo iz dremote že skoro gole krošnje mogočnih kostanjev na dvorišču hiralnice. Tam ono stran kostanjev, na nasprotnem koncu dvorišča, podrsava sključena postava starke. Visoko nad njeno glavo neslišno splavata na žleb ogrom-
nega poslopja dva goloba lenuha. Od neštetih oken diši po parafinu. cerkvenih svečah Tiho je. Le od kuhinjskih vrat v prižemi ju zdaj pa zdaj zarožljajo pod roko oomivalke vedno mastni, cinasti krožniki Mrko sonce skopo deli zadnjo toploto prebivalcem tega žalostnega doma Starci in starke se mu nastavljajo ob stenah in na klopeh po dolgočasnem dvorišču Hiralnica Poslednja čakalnica, zanemarjena, siva. kakor so čakalnice sploh.
Pirnat
Čakalnica četrtega razreda. Zadnji vlak pride, o, pride gotovo. Le malo zamude ima včasih. Pa nekaterim je čakanje že tako neznosno, da takšnole zamudo preklinjajo iz dneva v dan.
»Sem dejal, da bo!« se je odkrhnil stari, skoro gluhi Miklavž Lavrič in prestavil palico, da bi laže naslonil izsušene dlani na ročaj. Trudno se je presedel na klopi ob velikem kostanju. »Sem dejal, da bo!«
»Kaj?« je pogledal Miklavža z levim, krvavim očešcem, ne da bi obrnil glavo proti njemu, osiveli pijanček Gregor
»E?« je nagnil naglušni Miklavž uho h Gregorju.
»Te vprašam, Kaj si rekel, da bo?«
»A, a... sem dejal, da bo. Sonce Danes.«
In sta sedela naprej brez besed. V kostanjevi krošnji nad njima odmira listje Visoko gori od vrha onemoglo pada od veje do veje, vedno niže. pada mrtvi list zadene nemara še ob zadnjo golo vejico, da zašumi, ko da bi bil iz bakrenih pen. in omahne na zemljo Samo zato. da se-gnije. da napravi prostor novemu zelenemu listu nove pomladi. Pa naj je ta mrtvi list v svojem življenju uživa) več sonca ko dežja, ali več neviht ko jasnin. pa na.i ie dobrohotno dajal svojo senco drobni se-ilčki ali naj te v vetru nalašč frfotal da ie puščal sončnim žarkom, da so neusmi-jeno žgali od vročine onemoglega ščin-<avčka Naj je bilr kakorkoli nai je bil nrtvi list kakršenkoli ko pride čas ko pride jesen se z blazno neizprosnostjo osušiš porumeniš ko tale kostanjev list ki ie pravkar padel na tla
Tako je razmišljal Gregor Bregar in se zagledal v rjavo, mrtvo listje na pesku pred klopjo Potem je zaprl svoji krvavi očesci ih glava mu je komaj opazno lezla nekam med ramena čez čas se je počasi vzravnal in pogledal Miklavža, ki je dremal oprt na ročaj palice, skoro plašno, nezaupno. Potem se je odločil Ni zmogel več. spet se mu je nabralo, spet je moral govoriti, govoriti, izliti pred nekom ves pelin svojega življenja. Saj je vseeno pred kom, samo da je človek, še živ člo-
vek Miklavža čisto nič ne pozna Šel» pred kratkiin je prišel od neko* i iz šišen skega predniestjav biialnico Pa kaj Res saj je vseeno
»Miklavž ka„ st ->ii ti. ko si bil mlad je Gregor skoro zavpil
»A?« se je zdramil Miklavž »A l-ni sen. bil' « Poi eičal je malo. ko da se ne more domisliti »Mesarski pomočnik EJ da bi ti videl, kako je Lavričevemu Miklavžu pela mesarica v rokah' Kai frč-'- so kosti po mesnici, da je bilo veselje in da je bilo nevarno. N . r:r".o. nevarno. V. to ti je bilo življenje. In kakšnega dekleta sem imel. je • " r f ,;.r.T •• hal Čei čas i se je odkr:ini! P;, tj Gregor, kaj si bil pa ti, ko si bil-n.lad?«
»Profesor slovenščine,« ie zašepetal Gregor in se pV:-o ozrl ;k >j! sobe*. »A?«
»Prof sor'« mu je še vedno po tiho, a vendar jasno zlogoval na uho
Miklavž je kar omahnil na naslonjalo grobo tesane k'oni Začudenje mu je odprlo usta Tod1 Gregor mu ni da! "la bi karkoli izgovoril Br?. se je prepusti spo-I minom. se nrlmnknll tesno k Miklavžu in nagnil "lavo k njegovemu ušesu In življenje Gregorja Brogari^ nrofesoria slovenščine. ie nemnm zadnjikrat še enkrat zažuborelo mimo Iveh starcev r>d tane mla^o^ti do k'opj v Nra.lnici
»Predstavi si.« je skoro zavpil v nagluS-j nega Miklavža Gregoi predstavi si ti-škega veljaka Moža. ki nosi na Telovo v ! belih rokavicah nebo nad župnikovo ple-[ šo in ki po navadi postane tudi član Po-| sojilniee in hranilnice, katero vod: ta isti srospod In hčerka tega veljaka, sama prepojena do dna z očetovimi nazori, se poroči Mož ii oostane višji uradnik okrajnega glavarstva plaha stvarca ki je pred vsakimi volitvami šel v cerkev po razsvetljenje po nasvet.
Pa se lepega dne zgodi 1a ta hčerka in ta plaha stvarca dobita otroka Sina Drobnesra Greeorčka In sem rasel Gre-gorček. jaz Rasel sem brez otroškega zamaha brez mladostnih razposajenosti, brez potolčenega nosu brez razbitih kolen Uklenjen zaprt zamorjen v senci pred svetom nadvse spodobne matere in znsča-mpg« ičnta M« 11 Gregorček se ni nikoli igral ate pa mame, se ni nikoli igral zdravnika, ne ravbarje pa žandarje Lahko pa rečem, da sem dve sto trideset strani debelo mašno knjižico, ki mi jo je mamica kupila ob prvem svetem obhajilu, z osmimi leti in pol znal na pamet.
Zaradi te knjižice sem se enkrat edinkrat v svoji mladosti zravsal s sosedovim Ma-tevžkom v nedeljo, po maši Ko sem stopil z debelo veliko knjigo mimo otrok, se ie Matevžek zasmejal: »Ha, ha. ha, glejte Gregorčka. mežnarčka!« Mene je strašno jezilo ker so mi vedno nagajali ^ar > li te knjige z »mežnarčkom«, posebno še. ko so Izvedeli, da ob nedeljah, pri maši v stolnici, ministriram. V otroški to-goti s?m dvignil knjigo in lopnil Matevž-ka po glavi. Plah kakor sem bil, pa me j je v n;i.;: In jem hipu zgrabil nepopi-. strah. Krčevito sem stisnil knjigo in ;->e?:a!. bežal Toda bolj ko sem tekel, hitreje so me obletavale grozne misli ln me pehale v smrtni obup: »Ojoj. premočno si —ur, Vmil, in platnice knjige so tako trde in kar po glavi si ga! Kaj, če si ga ubi'.. Matevžka! Si ga. Si ga! Zdajle že jokajo, njegova mama, oče, vsi ljudje v hiši jokajo za Matevžkom. In sosed nagne glavo k sosedu in šepetaje povpraša: Ti. kdo ga pa je, Matevžka, kdo ga je ubil ?
—	Veste, tisti Gregorček, Bregar jev Gregorček. Saj ga že policija išče.
šele proti večeru sem se pritihotapil v bližino doma Ko sem previdno pogledal izza bližnjega vogala, naenkrat zaslišim:
—	Oho, tamle je, glejte ga! Ho, mež-narček kje si pa bil, — se mi je prismejal nasproti »mrtvi« Matevžek. — Mi imamo pa takšno komedijo, cela hiša, vsi te iščemo že ves dan. He, meni se zdi, da boš doma tepen, — je škodoželjno pristavil in me nenadoma boksnil: — Na, to pa je za bunko, ki jo imam od tvoje knjige. Drugič pa kaj več! — In že je izginil za vogalom.
Doma sem moral skupno z mamo zmotiti dvanajst očenašev na čast prečiste Device, ki me je gotovo varovala, da me ni sredi mestnega prometa kaj povozilo. Jaz sem pa med molitvijo samo mislil, zakaj mi mama raje ne pomaga, da b« skupaj nabila ali kako drugače ustrahovala Matevžka. da bi me več ne dražil z »mežnarčkom«.
In potem sem rasel naprej. Gimnazija. Univerza. Kakršni so bili prvi toni moje mladosti, kakor sta ir e oče ln mati uglasila. tako sem pel naprej Moja mladeni-ška doba' Vse sam mol, tesnoben, zagrenjen Moja prsa niso nikdar zaplala v 7vonkem duru resničnega življenja.«
Miklavž Lavrič, ki je negibno poslušal, se je za spoznanje zganil in Gregorja nekam čudno pogledal, kajti zadnjih njego-
vih stavkov o kakšnem duru ni dobro razumel. Le slutil je bolečino Gregorja Bre-garja, gospoda profesorja, ki se je medtem odhrknil in nadaljeval:
»O, koliko zbadljivih in težkih besed sem pohlevno prenašal od svojih sošolcev v gimnaziji, od kolegov na univerzi.
—	Ej, Gregor, pet minut več bi bil zjutraj pred šolo v cerkvi, pa ne bi dobil fajfe! Kaj bi se sam učil, se bodo že svetniki pobrigali! Samo pet minut več zahtevajo. —
—	Bregar, Marta je zaljubljena vate. Oho, kaj si pa tako zardel, saj si ko šminka. — Postal sem zakrknjen in klice hudobnosti so poganjale v meni.«
Bregar je spet malo pomolčal. Jesenski vetri so brbrali z mrtvim listjem nad njegovo glavo.
»Miklavž, poslušaš?«
Miklavž je smrknil, da je izginila star-čevska kapljica, ki mu je visela na koncu kljukastega nosu. Pogledal je Gregorja in brez besede samo prikimal. Gregor je sklonil glavo.
»In najhujše. Od sedme gimnazije naprej me je mučilo telo. ženska, gola ženska mi je vedno poplesavala pred očmi. In v meni se je zaplodilo hinavstvo. Iz navade sem še vedno opravljal duhovne vaje. hodil k maši in se prepiral s kolegi na univerzi o pravilnosti popolne čistosti, preden stopiš v zakon, o čisti ljubezni, o lepoti duš. Doma, v sobi, na skrivnem, sem pa sam v sebi počasi gnil in vsaka minuta moje samote je bila zavestno nečista. Ko sem diplomiral, sem bil star štiri in dvajset let, pa nisem bil poljubil še nobenega dekleta. Mati in njen oče s svojim župnikom so poskrbeli, da sem bil pred starejšimi kolegi hitro nastavljen. V manjšem mestu. In takoj, ko sem tako odšel od doma, ko sem stopil v življenje, se je usul plaz. Na hrani sem bil v večji restavraciji. Stregla mi je mlada, sočna natakarica. Moje noči so bile polne vročičnih sanj. Toda podnevi se nisem upal spregovoriti z njo niti: Dober dan! Ona pa me je kmalu ocenila, spoznala ugodno priliko in se odločila, da napade sama. Napadla je, podlegel sem takoj, srečen, zaljubljen na smrt. In sem jo poročil. Po štirih mesecih moje prve službe In potem? Ko mi je dodobra razpihala telo, je pobegnila z nekim trgovskim potnikom v inozemstvo. In na koncu pisemca, ki mi ga je pustila, je zapisala:
— Zbogom, ti moj naivni revček! Otrok, želi ti vse dobro tvoja Ivka, ki se te bo
Izlet v polije kraljestvo
Letos je polhov kakor že dolgo ne, a kupčija s kožami Je v zastoju
Polharji gredo na lov
Polh je čedna in čudna živalca, ki se seli iz kraja v kraj, kakor hitro so bukovi gozdovi posekani in iztrebljenj. Nemci imajo za to nežno živalco, ki je pri nas zelo čislana glede mesa, masti in kožice, razna imena. l'o!'n jc pri Nemcih sicer nazvan kot »Bil!ich«, pravijo mu pa tudi »Buchen-ratte«, ima nekaj sličnega s podgano, ali pa »Siebenmonatschlacfer«. Spi res sedem mesecev v bukovih duplinah.'kjer si napravi udobno leži:če in kamor si znosi velike zaloge žiri in želoda, kar mu služi za prvo rezervo, ko se prebudi iz spanja in mu narava še ne more dati njemu prijajoče hrane v spomladanskih mesecih. Kot posebno slaščico ljubi meden
lika med polšjimi lovi v starodavnih časih m sedanjim časom naglega, modernega tempa življenja!
Pred sto in sto leti, oče Valvazor nam je o tem lovu ohranil zanimiv opis, so naši očaki pridno lovili polhe, da so si iz kožic napravljali gorke, zimske kučme, pa tudi tople kožuhe. Lovili so jih po gozdovih noč za nočjo. Na primernih krajih v bukovih gozdovih, kjer je vladalo zatišje, ali v kaki dolinici so zakurili velik ogenj, okrog kater ega so posedali, ko so v mraku nastavili skrinjice po bukvah. V žerjavico so zagreb-li obilo krompirja, ki so ga znali prav stro-kovnjaško peči tako, da ni bil čisto nič
.... ,, e hruške, na katere ga i ožgan, od ust do ust pa ie krožil putrih, ki i.vabljajo polhar.]; v skrinjice in sklopce. j je bil napolnjen z dobrim br-novcem ali
slivovko. In pravili so s; grozanske pripovedke! Satan in copernice so bile pravljicam glavni predmet
Ta stari običaj je bil v bistvu ohranjen še do nedavnega časa. Po notranjskih kra-jpih žive še krepki očanci, prave korenine, ki kaj radi pripovedujejo svoje dogodivšči-:e s polšjih lovov. Pri ognju so tekli razgovori in pogovori o domačih zadevicah Med starimi očanci in fanti, ki so bili nekaki vajenci, so se razvijale razne vaške diplomatske stvari. Dostikrat to ob dobrem brinovcu stari možje zbarantali kakemu fantu nevesto tako, da jc kmalu slediia snubitev in še pred adventom ženitev »Polšja ohcet je bila imenitna«, je dejai stan Potecin, ki je bil sam tako srečen, da so mu možje pri ognju o sv. Mihelu na polšjem lovu skomandirali Lukočevo Franco za ženo.
In zdaj, v dobi elektrike in tehnike! Polšji lov je zavzel povsem druge oblike. Smo-lene bakle, s katerimi so poprej svetili okrog bukovih dreves, so se morale umakniti acetilenkam in električnim baterijam. Polharji zdaj pri ognju prirejajo vesele zabave, pravo rajanje, ko se ogiaša harmonika. Glasi se tudi ubrano petje in vriskanje, prirejajo se prave gostije.
Nekateri pomečijo hruške celo v žganie. In to je kakor nalašč- poln je ljubitelj alkohola.
Mnogo polhov je v davnih časih bilo tudi po gorenjskih krajih, kjer so rasli veliki bukovi gozdovi. Ko so bili ti izstrebljeni ■n spremenjeni v pašnike m travnike, so .se polhi preselili v druge kraje, na jug in zapad, kjer so po Notranjskem, Kočev-.•>kcm in Čabranskem še velikanski bukovi gozdovi s sto iet starim: debli. Gorenjci so radi pozimi nosili polhovke, ki pa so pre-tople za glavo in so celo kvarne za rast las. Ko bukov žir dobro obrodi, se polhi zelo odebcle in tudi naglo razmnože. Kadar je slaba letina, takrat prede polhu lakota in zato se tudi tako močno ne plodi. Letos je biia bogata letina za žir, zato je prav dobro polšje leto. ko so se zaplodili celo prvi mladiči, ki s*.' prinesli droban zarod na svet.
Od sv. Mihaela naprej, ko ie žir dozorel, se prav za prav začno polhi rediti, pa tja do sv. Lenarta v novembru, ko jih ta svetnik pošlje spat v brloge. Stari, izkušeni polharji pravijo:
»Sv. Miha polhe zredi. s\. Lenart jih spat zapodi.«
*-Gišfi lov nekdaj ln zdaj
Polšji lov je res mikaven in romantičen šport za ljubitelja narave in naših gozdov, za polharje pa čas dobrega zaslužka, čas kožic in polšje masti. Kako velikanska je raz-
Past je pripravljena
Kožice in polšja mast
Notranjski m in tudi mnogim drugim pol-harjem-profesionalcem je polšji lov v prvi vrsti pridobitnega značaja, njim gre za fine kožice in polšjo mast. Stari drvarji in oglarji so znali napravljati, tako oglar Pičulin, iz polšje masti imenitno in dobro iskano mazilo proti raznim boleznim. S tem mazilom so zdravili »giht«, »levmatizem«, kakor je dejal Pičulin, rane in cclo razne notranje bolezni, osobito jetiko. Ta Pičulin je bil prepričan, da ga ne more noben doh-tar zavrniti in pokositi zaradi njegove zdravilne masti. Za polšjo mast je bilo svoj čas, mogoče tudi še danes, veliko zanimanje med lekarnarji. Celo velcickarne na Dunaju, v Pragi, v Berlinu in po drugih velikih mestih so naročale pri znanih polharjih večje količine masti, ki so jim jo dobavljali razni gozdni čuvaji in logarji.
Ko so polhovke nosili še slovenski revolucionarji,..
Polšje kožice niso šle sprva kdo ve kako dobro v promet. Na kmetih so iz njih delali polhovke. Star1 očetje so jih še radi nosili pozimi, mladi rod pa je raie segal po modernil čepicah. Konkurcnca domačemu jx>krivalu je zmagala! V velik sloves so polhovke prišle spet tisto zimo po znamenitih.
za našo narodno svobodo odločilnih septembrskih dogodkih 1908 v Ljubljani. Med takratno revolucionarno mladino so postale nekak zunanji znak in simbol. Nemško orientirani policijski agenti so vohali za mladino in so vsakega zaznamovali kot politično nezaneslzivega. kdor je ponosno nosil polhovko na promenadi, ki je bila pred vojno na Mestnem in Glavnem trgu. Mladina je navadno delala »veliko klobaso,« to je pot čez Hradeckega most, po Židovski ulici. Kongresnem trgu. mimo Kazine naprej do pošte, po Prešernovi ulici čez frančiškanski most do rotovža. »mala klobasa« pa je skrajšala pot tako, da je šla skozi Wolfovo ulico.) Neki policijski agent, ki je bil zelo goreč v preganjanju slovenske mladine in ki ga že krije črne zemlje odeja, je nekoč zapisal: »Revoluzioner! Traegt polhovka.« In avstrijski politični birokrati so se belili glave, kako bi ta izraz prestavili na nemško. Vzeli so slovar v roke. Nekdo, ki je bil velik jezikovni purist, je predlagal »Buchenrattenmiitze.« Kmalu pa so prišle polhovke iz mode, notranjski polharji, izdelovalci polhovk pa ob dober zaslužek.
Trgovina s kožicami je po vojni spet vzcvetela! Prva povojna leta so prišle namreč polšje kožice spet v večji promet in modo in po njih je bilo velikansko povpraševanje. Takrat so bile prav drage. Polharji so služili čedne novce. Saj so lahko surove kožice v Ljubljani prodajali po 20 kron, preparirane celo po 50 do 60 kron. Poznam starega notranjskega strica, ki je
nalovil v polšji seziji več tisoč polhov in pripravil kožice za prodajo tako, da je samo v eni seziji, ko je bilo ogromno število polh/jv, zaslužil kar do 30.000 kron. Ti za polharje dobri časi so kmalu minili. Povpraševanje domačih in inozemskih krznar-jev je ponehalo. Kakšne so danes cene polšjim kožicam je težko točno reči. Splošno so po 0.50 do 1.50 din komad.
Polšja noč modernih dni
Na konec sc kratko zgodbo o polšjem lovu, ko je stopil celo akumulator v akcijo. Gospod Korl iz Na-ne, čigar oče je kot Vrhničan aktivno sodeloval ob izbruhu prevrata, da so bili Italijani zavrnjeni iz Vrhnike nazaj, je pred tednom organiziral polšji lov tam v prijaznem bukovem gozdu v Retovju nad Močilnikom, v kraju, kjer so strme pečine. Iz Ljubljane je dan poprej krenila kolona avtomobilov s prijatelji polšjega lova in notranjskih gozdov. S seboj so vzeli težak akumulator in bakreno žico. Vozili so se prav do Močilnika, nakar so ubrali pot po strmini navzgor v Retovje. Tudi dobri Bine je pridno delal, da se je polšji lov razvil v veselo nočno zabavo, a šaljivec Vilo je bil v elementu. Na ravni poti v bukovem listju sta, ko je ljubljanska ekspedicija prispela, že gorela dva velika ognja. Nad močno žerjavico na je spretni mesar Lauer vrtel na dveh kolih dva prašička, ki sta se čedno cvrla. Pomagal mu je pri tem delikatnem poslu zviti Štular, okrog pa je bila zbrana poleg starih vrhniških polharjev, ki so nastavljali skrinjice, odlična družba Vrhničanov Janez Štancar, izdelovalec harmonik, je tja pričijazil na hrbtu velik koš kruha in svojo harmoniko, na katero je zaigral nekaj poskočnih Bila je prav čedna zabava. Spretni monterji in instalaterji so postavili na primeren kraj akumulator in instalirali električno razsvetljavo. Bila je res bajna prireditev. Mantov-
ski Francelj je tudi mnogo prispeval, da se je nočna polšja zabava razvijala v veselem tempu. Ko bi nastai kak prepir, ki bi dišal po kazenskem paragrafu bi se lahko takoj na licu mesta sestalo sodišče, da bi sodilo delinkventa. Sodil bi prijazni sodnik g. Milan, druge tunkcijc bi pa prevzela dva ljubljanska odvetnika, eden funkcijo državnega tožilca, drugi branilca. In celo sodni reporter bi bil lahko navzoč pri tej gozdni razpravi. Ker so bile prisotne tudi dame in ko bi eventualno prišlo do kake zaroke, bi lahko napravil vrhniški g. notar notarsko pismo, ki bi pač imelo trdo, za vse čase veljavno moč.
Konec ie bil vesel, a kmalu bi bil za re-porterja postal tragičen. Pa bog ga je obvaroval katastrofe. In naposled beseda starega polharja:
»V kraljestvu polhov vlada veselje. Za nas pa so slabe kupčije!«
To je zapisal stari m sivi notranjski peresa r
Janez Kovač.
Polh v zimskem sna
Izselitev in kočevski Nemci
Kočevje, 26. oktobra.
»Jutro« je na kratko že zabeležilo, na kakšen način je glasilo kočevskih Nemcev »Gottscheer Zeitung« v svoji številki z dne 20. oktobra reagiralo na napovedi, da namerava Nemčija v kratkem pričeti tudi z repatriacijo Nemcev iz južno-vzhodne Evrope, med drugim tudi iz Jugoslavije. Glasilo kočevskih Nemcev ugotavlja v debelem tisku kratko in odločno: »Za nas selitev nazaj ni aktualna Mi smo odločeni, da bomo. kakor v preteklih 600 letih, živeli tu, na teh tleh. ki jih je gojila naša kri in pojil naš znoj.« Ta izjava Slovencev na Kočevskem ni
Rože - zdravilo
Navadni plešec (lat capsella bursa pa-btoris) se nahaja povsod kot plevel, na vrtovih, poljih in ob ccstih. Je majhna zel, z enostavnim steblom, majhnimi vejami, srčastim stročjem in zlatorumenimi semeni. Nabira se (celo zelišče) poleti in jeseni, čaj se uporablja (50 gr na pol litra vode) in to trikrat na dan po tri polne jedilne žlicc proti preobilni menstruaciji; po eno polno jedilno žlico proti krvavitvam v želodcu, vsako uro po eno polno žlico pa preti pljučnim krvavitvam, bljuvanju krvi, zlatenici, žolčnim kamnom, želodčnim bolečinam in ledvičnemu pesku. Izboren je tudi čaj proti malariji, griži in skorbutu. Učinek še povečamo, če mu dodamo nekoliko preslice. (Pije se dnevno 1—3 polne skodelice). — Zunanje se uporablja pre-cejen čaj proti krvavitvi iz nosu.
SmetHka (lat. euphn; ia officinalis) se j nahaja na gorskih travnik! in suhih tleh. Je enoletna rastlina, s pokončnim, 10—15 cm visokim, Klobučastin na veje razcep-lenini steblom, ki ima sedeče, nasprotne jajčaste in napiljene iiste. Cvetje je beio s temnimi žilrmi, včasih modrikasto; spodnja ustna z rumeno pego. Ča nabiranja je avgusta meseca. Cvete od julija do oktobra. Smetlika nima nikakega vonja ter je slanogienka. čaj (listni) d' ?uje dobro proti kašlju, hripavosti, katarju v grlu in omotičnim napadom. Ako ga mešamo z drugimi, za želodec krepčilnimi čaji, pomaga tudi proti želodčmm bolečinam, pospešuje pi-ebavo in izboljšuje želodčne soke. Zunanje se uporablja kot izbomo sredstvo proti očesnim boleznim. Pri očesnih katarjih, pri oslabljenju vida, slabi rasti in redkih trepalnicah ter kroničnih očesnih vnetjih si je treba izmivati oči s krepčilno obaro tega zelišča.
presenetila, saj smo bili priče vznemirjenosti in zaskrbljenosti med našim nemškim življem, odkar so listi prinesli vest o izselitvi. Po ulicah v mestu, po gostilnah in družbah se je od takrat govorilo samo o tem a najbolj živahno je na te glasove re-
Zapuščena hiša v Starem bregu.
agiralo prebivalstvo po vaseh. Kmetje so odkrito izjavljali, da na kaj takega nikdar niti mislili niso in da so zlasti v sedanjem času pričakovali vse kaj drugega.
Kljub temu. da se kočevski
kmetje sicer radi izseljujejo, so misel na trajno izselitev takoj zavrgli. Kočevar sicer rad gre z rodne grude, toda zmerom samo z upanjem na poznejši povratek. Tudi med meščani po prvih vesteh o izse^ litvi ni bilo navdušenja, vendar so se našli nekateri, ki so se ogrevali za stvar, dokler »Gottscheer Zeitung« ni izrazila svojega stališča.
Pisanje glasila kočevskih Nemcev je prav značilno, ko na vso moč zagovarja j izselitev Nemcev iz baltiških držav, med-j tem ko za izselitev naših Nemcev ne nai-i de nikakega razloga. Ko govori o Nemcih • v Rusiji, se list toplo zahvaljuje boljše-| vizmu, češ da je napravil konec raznarodovanju Nemcev v Rusiji. V splošnem oa lahko rečemo, da je vprašanje izselitve jugoslovenskih Nemcev, ki je gotovo v zvezi s splošnim svetovno-političnim razvojem dokaj blagodejno uplivalo na razpoloženje kočevskih Nemcev. _ V zvezi z vestmi o izselitvi nemškega živlia nam vedno iznova stopajo pred oči zapuščene kmečke hiše in neobdelana polji po Kočevskem. Vse to vidijo tudi voditelji nemške naselbine sami, zato njihov list tako roti kmečko ljudstvo, naj se ne seli v tuje kraje, temveč naj si v potu svojega obraza služi kruh doma. Zlasti letos čujemo ta klic vedno bolj pogosto. Pred nedavnim smo čitali. da je ravno izseljevanje kočevskih Nemcev v nekaterih krajih povzročilo silen padec rojstev. Naloga banovine naj bi bila. da si temeljito zastavi vprašanje zapuščenih kmečkih domačij.
vse svoje življenje spominjala.
Katastrofa. Strela z jasnega. In sem 5edel za mizo in pil preko mere. Potem sem sedel za mizo vedno večkrat. V treii letih je moje telo 2e neisp.osno zahtevalo:
— Gregor Bregar, daj vina, moram imeti vina, vsaj liter ra dan.
In sem dajal telesu vina. vsaj liter na dan. In počasi se je razkrajala moja duša in moje telo. Vendar duša hitreje. In potem je prišel smrtni udarec. V devetnajstem letu svojega službovanja sem nekega večera, močno pijan, nadlegoval učenko sedme gimnazije. Disciplinska pre-
iskava, odpust iz državne službe. In mati i in oče sta se svojega Gregorčka sramo- ! vala. In potem sem kar zdrknil na dno, v beznice. V temo počasnega umiranja je j samo za enkrat posvetil droben pramen- . ček svetlobe. Vrag vedi, kako je moja Iv- ! ka, ki je ostala v inozemstvu in obogate- i la, zvedela, kako je z menoj. In mi je po- ! šiljala vsak mesec tri funte. Sem vsaj j lahko v miru in brez večnih skrbi za de- j nar pil. To so bili edini srečni dnevi mojega življenja. Potem je moja Ivka umr- , la. In zdaj sem tu, da na klopeh tele hiralnice vdano počakam, da bodo odtekli v neznano zadnji sokovi mojega telesa.«

Fina družba
Gregor Bregar je zaprl krvavi očesci in v kotičkih ust mu je nekaj zadrgetalo.
Miklavž Lavrič ga je hotel natanko pogledati, pa mu je solza zameglila oči.
čez čas je Gregor nekam odsotno za-mrmral:
»Vse bi bilo v tejle hiralnici, samo če bi bilo kaj pijače!«
Miklavž Lavrič je tiho vstal, zastokal, ko je vzravnal hrbtenico in oddrsal preko dvorišča, da je kostanjevo listje na tleh mrtvo šumelo, šel je po stopnicah v prvo nadstropje, v spalnico, stopil k svoji revni postelji, se plaho ozrl okrog sebe, hitro privzdignil vzglavje, izvlekel majhno stekleničko in oddrsal nazaj na dvorišče h Gregorju. Ponudil mu je stekleničko:
»Na, tole! Sem si hranil na skrivnem, če bi me spet trgalo, da bi se mazal. So nekakšne zelenjave namočene, ampak drugače je pa dobra slivovka. Kar spij!«
Gregor Bregar je dvignil glavo, s krvavim očescem toplo pogledal Miklavža in lzpil do dna,
Ni vsakomur dano, kajne, da se vodi na parketih. A tudi, dragec, čc pripadaš tej srečni kasti, s tem še ni rečeno, da se boš zato vse življenje iahko kretal v fini družbi in mogel na primei ob vsaki priliki pobožati kakega ravnatelja tovarne za c'i-šeče milo po pleši. Temveč človek se v življenju izpridi in fina družba ga kljub rodnim parketom izpljune, kot se reče.
To je, priznam, tudi z menoj. Mene fina družba ne vabi vec medse. Zakaj? Ker mi, če še ne veste, rado smrdi iz ust po čebuli. To je posledica moje prehrane, ne? čisto priiodna stvar, bi rekel. Ali aaj smrdim po kadilu in miri, če žrem trikrat na dan čebulo? No, vidite, meni ta vonj ni neljub, a dama iz fine družb bi lahko zaradi njega omedlela. Zato me ne vabijo več medse gornji desettisoči.
A oni dan so me. Iz zadrege, če dovolite. Najeli so namreč neke simfonične godbenike, a ti so se zapili kali, da jih ni bilo. Pa so povabili mene. Pridi, so dejali, na slavnostno večerjo: igral boš harmoniko, da se ne bo slišalo, kako drug drugega obrekujemo.
Šel sem. Povem vam, ta večer je bil poleg sv. birme najlepši dogodek mojega živ-, Ijenja Kajti, vidite, človeku se res prile-| že, če lahko zaide v fino družbo.
In druščina je bila res izbrana. Bili so tam sami bivši ministri, predsedniki, župani in slične eksistence, ki jim še do kolena ne sežem. Poznal pa sem izmed teh visokih glav le eno samo — natakarja namreč, ki je stregel.
O, dragi moji, ko pa sem natančneje vrgel oči po povabljencih, sem opazil, v koliko meri manjka preprostemu državljanu, kakršen sem jaz, etiketa. Ta fina družba se je. če verjamete, obnašala tako fino, da bi prišle človeku kar solze v oči. Nihče ni preklinjal ali si brskal po nosu in pljuvali so v nalašč za to nastavljene pljuvalnike.
Jaz, preprostež zabiti, kaj takega ne bi zdržal. Zato sem se, kaj ne, držal v ozadju in le od daleč opazoval brezhibno vedenje.
Vino so pili — alv, kaj pili! Sploh ga niso pili! Kozarcev so se le dotikali z ustnicami, kakor bi poljubljali razpelo. A jaz, duša okorna, sem ga, če sem bil žejen, zvrnil vase ko štajerski furman, kakor pravijo.
Lepih gospodičen, ki so naravno tudi bile v družbi, niso ne objemali, ne ščipali, kar bi jaz brezdvomno napravil, če bi prišel z njimi v dotiko.
Potem, poglejte, je tarr sedel gospod, ki se je od samih bolečin zvijal ko glista, ker ga je bilo sram vprašati, kje je stranišče, oprostite grobo besedo! A jaz, cepec zabiti, sem v tem primeru preprosto pobaral natakarja: s.Poslušaj, kamerad. ali imajo v tej hiši stranišče, ali naj stopim rajši kar na dvorišče?« Pa mi je povedal, kod in kam. A oni fini gospod je bil od samozatajevanja, kakor bi rekel, zelen ko esperantska zvezda.
In navsezadnje, ko je imel hišni gospodar neizrečeno dolg nagovor, so vsi tiho sedeli in se delali, kakor da ga poslušajo. A jaz — kdo bi mi, neolikancu, pripisal kaj drugega? — sem jo med tem pobrisal v kuhinjo, kjer sem v prijateljskem objemu z natakarjem intoniral neko proletar-sko staro pesem.
Da, da, olika je huda reč, a nujno bi bilo potrebno, da se je priuči vsakdo. Zato kaj ne, preprostemu državljanu tako dobro de, če lahko včasih zaide v fino družbo.	Ježek.
PRI ZDRAVNIKU
Zdravnik (možu po preiskavi njegove žene): »Recite vaši ženi, da njena gluhost ne izvira od bolezni, temveč je ta pojav v zvezi s starostjo«.
Mož: »Starostjo ? Recite ji to, prosim, sami!«
PO POROKI
—	Torej ste se poročili?
—	Da, nisem se več dobro počutil sam.
—	In zdaj se počutite bolje?
—	O, zdaj se spet dobro počutim, kadar sem sam.
VIŠEK VDANOSTI
Kralj Ludovik XIV. je vprašal svojega dvorjanika: »Ljubi grof, kedaj bo vaša gospa soproga porodila?«
»Kadar zapove Vaše Veličanstvo«, je bil vdano odvrnil dvorjanik.
MED PISATELJI
—	Med nama je že zato velika razlika, ker jaz pišem za čast, ti pa za denar.
—	Vsakdo dela za to, česar mu manjka, odgovori drugi.
ZADNJA INSTANCA
Knjigovodja: »Oprostite, gospod direktor, žena mi je naročila, naj zaprosim za povišanje plače.«
šef: »Dobro, dobro, vprašal bom svojo ženo, ali vam jo smem povišati.«
ŠPORT
IX. J?.3to v hrv.'slovenski ligi
Brez potrebe izgubliena točka
Včeraj je Ljubljana proti Slavij! (O.) dosegla samo remis, čeprav je b!la pet minut pred koncem še z 2: o v vodstvu — Nedelja nepričakovanih porazov
_ J .	Ljubljana, 29. okt.
Zadnje jesensko kolo v hrvatsko slovenski ligi je poteklo v znamenju nepričakovanih porazov, za Ljubljano posebej pa še v znamenju izgubljene točke »roti osi:'eški Slaviji.
Po dve točki so si v IX. kolu pridobili Gradjanski — ta z rekordnim izidom proti Ha^ku — dalje Sašk. Split in Concordia. Kct favorit je med slednjimi tremi veljala morda le Conordia. medtem ko Sa-šk'» še manj na Spl-tu nI nihče pripisoval ve,;,_;h šans za pozitivne rezultate.
F*?nS 'pnis ie v današnjih srečam"h dosega L i" hI-'ara. toda to ni bil neodločeni iz5* v st?ski. temveč izguba točke brez v-a^p notrphe Domača enajstorica je na der"3č;h tleh do 40 min. druereea no?ra<=a vr>""» 7 2 : 0 in skoraj ni oo»-avtPfIa za brez^rSSnopt. s kamero ie v	petih
m!»»«tah za'gra!a že sigurno točko.
Prvenstvena tabela se je spremenila le glede Hačka in Saška, ki sta zamenjala mesti, enako pa tudi osiješka Slavija in Concordia. Ljubljana je ostala na svojem sedmem mestu. Do prihodnje nedelje je slika prvenstvene tahele takale: Gradjanski	8 7 1 0 36 :2 15
Sašk	9 6 2 1 17 :12 14
Hašk	9 6 1 2 22:16 13
Hajduk	8 4 1 3 19:12 9
Slavija O Li>'Hiana
«nlit
""avi.ia V.
9 4 1 4 *>0 • 19
9 3	3 3
9 2	3 4
9 2	16
12	16
9 0	2 7
18	:24
19	:2T 12 :25
7 :19 5 :19
9
7
5 5 2
(Prekinjena tekma med Gradianskim '"n Haid"?vom v tabel' n? upoštevana.)
V naslednjem naša poročila.
IMM^m s Stavita f©,) t it
Vreme ie bilo d^n^c coin?nn. vendar ne-ko15^o vpt-rovno. Torišče T.iubMane za 11-
?p?V0 t°kmo kakor na^sc Gledalcev ie b;lo o^eko 100D ki m 7 dan^šniim kon^m iffT-p rrcn 7adovolini. so morali gleda«. k^ko b^ez^i^o cf,	donu^fli. da cn Porine re?;b eno točko za+o. k^r ie no k? cr^r, in nri ■pi'b n>tn Liubliana. ki ie ves Čas i-r^aT^ ieryf> r>or>01nnrr<n v roVoh '"n ip do 40 m?p vod51a 7 2 T 0 i? v n°+fb doVO1'^ pAcff.m dva popo+r-ebna
ti*-, kar je 2a moštvo zelo slabo spri-
ia nof^riil!! v
Saši'6 F1 srn. Maier. Ad^movič Tt^ar, Dejanov;č. Zbanacki, Lokošek, Farkaš, Petrove. Grpec.
Moštvo d^nes l<-0t celota ni zadovoljno in ie le v zadnjih nrrutah iere ookara^o odlično moralo in vo^o /a uspph ki pa po iffri ni zaslužilo Obramba je imela mpo<*o de1 a in ga ie on^av^a v sp1r,¥r,':,m dobro, p->pd	ip r>—av rl^bor TTntar.
dooim nopsd razen Lokoška nima vidnejših -moči.
I,i«m?ar.a ie na«top'ia v pojavi:
L'rd+r>pr pi-nc?pt7eT-. .Tp-rrqn. PpPo Go-
m°"plj, Šercer, Smole, Lah, Grintal, Hassl.
E^ber
ni pnefotVn kornrV"+no SP le
v obramb' v'del a vr-^pl	od^tnostl
fon-av sta b'r"rl"",oa t> okorn^a d^T-oii ^pdovo^vo iCTro. K-*";icka vr^+a ie do P">!P ffvrrorr q
n Io r>p "rorini-'*) R minit f>0^o,n/>»na
oo'*1;	V	tn^ ^jjripc n? S^oi
\7Pn rio	TT	+
T7I -V^T-in co T^r^rr-n?) fiai"!! f^rin + al jp
^rripl d^ripc 7P^0 clpb	c	rl
r>a sta se no^a7ala Lah in Smolej
IKratelt potek	|
Ljubljana je takoj v napadu in obramba Slav" i e ima precej dela. V 15 min Er-ber ostro strelja, toda mimo gola. V 25 min. je Erber S3m pred golom, toda strel gre visoko pod oblake; minuto kasneje Lah posnema Erberja, vendar se v 30 min opraviči z razantnim strelom v desni kot in rezultat je 1 : 0, Ljubljana je do konca polčasa v premoči, toda napad nima sreče pred golom, pa tudi obramba gostov dela s polno paro.
V	drugem delu igre je Liubljana pritisnila goste v njihovo polovico, vendar napad ni prav pri strelu. V 9. min. Hassl sam pred vratarjem z-a^trePa kot začetnik. V 17. m'n. Grintal izvabi vratarja iz gola. nato pa to siiaino priliko pokvari s strelom mimo eo^. V 30. min. Erber lepo centrira in mladi Smolej z glavo lepo J pošlie žo^o v nasprotni kot. 2 : 0. Linb^a-na je v popolni pomoči do 40 m'n. V 41. min. po pof?reški Šerceria go^tie do«e*eio , svoi prvi u^peh 2 : 1. V 44 min pa S^vi^a iz nenadnega naroda dose*p dmgi uspeh in — sieurna to^ka ie i7ffiWena.
Tekmo je sodil g Macoratti.
Gradjanski : 71 o f t*o)
Zagreb, 29 oktobra.
Današnja ligaška tekma med večnima domačima rivaloma — Gradjanskim in Haškom — se je pred 4009 gledalci končala s katastrofaln m porazom za Ha-škovce Zmaga Gradjanskega je popolnoma zasluzena, ker je vse njegovo moštvo igralo boljše ter z večjim poletom in tudi koristneje od Haška. Rdeči so se v današnji tekmi — kakor že tolikokrat — spuščali v številne brezplodne kombinacije, k; jim niso prinesle nobenega uspeha; sploh je bila vsa njihova igra precej revna, posebno slab pa je bil napad.
Serijo golov je v 10 min. otvoril An- ' tolkoVč. nato pa je v 36 min. Lešnik iz precejšnje dsliave povišal na 2 . 0 Po od-mom se je začela Haškova mreža trest; že spet v 2. min., ko ie Lešnik Dostavil na 3 : 0. V 22. min. ie isti ieralec ujel lep center Sa^anta in dvignil razliko na 4 : 0.
V	36 min. je ncku^il st^el»ko srečo tudi W«ifl iz prece^šnie daljave in res ukanil Haškove^a vratarja 5 : 0 KoniVii rezultat s+a nato postavila še Mat^Valo v 38. in T ošpik iz so^ akcije v 44. min
Tekmo je sodil domači sodnik Mlinarič dobro.
Sašk s Hajduk * ? o f* ? o>
Sarajevo, 29 okt.
V	dan^^nji lieaški tekmi je v prvem polčasu Haiduk imel glavno besedo in je domače poticnil kar v kazenski prostor, , toda kljub temu so Sa.škovci v 35. min presenet;li Haidukoveea vratarja in mu so^avili v mrežo ed;ni z^odHek te tekme.
V	drugem polčasu se je Sašk v polju popravil. ob^ppm pa «e je tud' H?kji'k močno piH'ii'1. da bi izravnal igro. Njegov naoad ie bil proti koncu 7p1o a»;lpn tcdsi kl"-b temu mu ni uspelo doseči nobenega g o1 a
T"Vmn ie e-od'1 p v-anic iz Zagreba Gledalcev je bilo okoli 2500.
Split t Eseka 1;o ^tto)
Split. 29 okt
Po obojestranski slabi in mlačni igri je domača delavska enajstorica izvojevala lep u=pph m-oti ena^torici Bun'evcev iz cuhotice Nobeno moštvo ni pokazalo ve-!;k h ^po^ob^o^ti in je Snlit v 34 min D<" Neškovčinu iz neposredne bližine sryra-vil v mrP7o ed;ni <?o1 dneva — bolj pc sreči kakor po znaniu V 41 m;n ie sodnik prisodil °naicfr-<ptrovko r>rot: Rački, ki na io ie Po«ič 7actrpiial V dru?pm polčasu se ip	noPravila toda kliub vspro nrizadevaniem ni mogla doseči izenačen io
Za sodčka ip bil g	iz Zagreba
Gledalcev pa ie b:lo samo 300
: Slavija (V)
o (o:o)
Varaždin 29 okt
Na Tivarjevem stadionu je bila danes pred približno 1000 gledalci z napetostjo pričakovana ligaška tekma med Concordijo in domačo S^vijo Zagrebški zelen- so se predstavili z dobro tehnično igro in lzvrst-
Prvenstvo LNP
nim startom ter so velik del igre bili tudi samo ored nasprotnikovim golom. Vsa zasluga da že v prvem polčasu ni bilo nobene žoge v mreži, gre domačemu vratarju Svajghoferju, ki je obranil mnogo nevarnih stvari in je bil sploh najboljži mož na polju.
Fc odmoru je Slavija igrala še bolj podrejeno vloco kakor do tedaj. Vodilni gol je zabil Beda Publika je takoj nato zahtevala od sodnika, nai ta gol razvellavl, češ da ni bil pravilen. Ker se sodr/k nI dal oplašiti in je ostal pri svoji odločitvi, je začelo iz ob*inctva leteti kamenje Pr: tem le bil zadet baš strelec teea pola B"da. ki so ga morali odnesti v kabino, pa 1e po-zneie snet ori?pl ni ?gri'šče Tera se je nadaljevala nato v precej mučnem ozračju in ie Pavlptič r°kol:ko pred koncem žabi1 5° drugi gol za C.
Tekmo ie	1iubli?n*ki sodnik gosp.
I?er7a1, ki je bil sicer ob'pkt'ven, vendar pa je pokazal premalo energije.
Srbska liga
Beograd, 29. okt.
V VI kolu srbske lige je bilo danes spet odigranih vseh pet tekem. Med doseženimi izidi zasluži posebno pozornost visoka ^maga BSK in pa poraz, k: ga je morala 'praviti sarajevska Slavija v Skoplju Po dve točki so razen BSK in Skopljancev knjižili še Jugoslavija. Vojvodina in Jedinstvo BSK s: je izdatno popravil razliko golov in je seveda v vodstvu Podrobno bi bilo o teh tekmah zapisati:
BEOGRAD: BSK : Bafa 11 : 0 (5 : 0) Visoka ln zaslužena zmaga državnega prvaka ki mu današnji nasprotnik ni mogel b ti niti za hip nevaren.
Vojvodina : Bask 3 : t (2 : 1). Tesna toda zaslužena zmaga boljšega moštva.
ZEMUN: Jugoslavija : Zemun 7 : S
(3 : 1). Beograjski rdeči so danes igrali ! zelo lahkomiselno in si dali brez potrebe ustreliti tri gole.
j SKOPLJE: Gradjanski (S) : Slavija (S)
4 : 1 (3 : 0). i SUBOTICA: Jedinstvo : 2AK 3 : 1.
16 točk je bilo oddanih
Obširen sgrored v I. razredu vseh skupin
Ljubljana 29 okt.
Samo tri prvorazredna moštva iz vsega območja LNP — 19 je v»eh — danes niso bila v borbi za podsavezne točke, in sicer vsa tri iz celjske skupine, vsi ostal, pa so se mučili dalje za čim lepši vrstni red v tabelah.
V	ljubljanski skupini so dobili ves izkupiček Bratstvo. Mars ln Jadran, medtem ko sta Hermes in Kranj dobiček delila na pol V vodstvu je «e zmerom Mars. ki mu sledita Bratstvo in Kranj.
V	celjski skupini je bila edina tekma med starima rivalema iz Celja, v kateri so Atletiki visoko izgubili in se je Celje povzpelo kot najboljše moštvo na vrh svoje skupine.
V	mariborski skupini so bile ^"e« tri tekme in — tri presenečenja Novinec Gradjanski iz Cakevca je iztrgal >be točkt velikemu favoritu Železničarju. Maribor je s pol tucata golov pustil obe v Cakov-cu, Rapid pa ie zamudil nastop v Murski Soboti in tako najbrfe tudi zaigral to pir-tijo. V vodstvu so se krepko usidrali Ca-kovčani.
O tekmah pa na kratko naslednje:
Mars je smersm sprdaj
Bratstvo : Svoboda 3: o
(a: o)
Dopoldanska prvenstvena borba na igrišču Ljubljane med Bratstvom z Jesenic in domačo Svobodo se je končala z zmago Jeseničanov.
IgTa je bila živahna in deloma ostra. Na igrišču je bilo le malo gledalcev, ki pa so bili ves čas igre ze'o glasni. Bratstvo je podalo prav dobro igro, v moštvu je bila dobra obramba in krilska vrsta z Zavrlom na čelu in tudi napad ni zaostajal. Svofco da je kljub deloma dobri igri v po'ju pokazala mnogo premalo odločnosti in poleta, vendar je poraz nekoliko previsok.
Sodil je g. Lukežič.
Mars : Reka 3:2 (1:2)
Na igrišču Ilirije sta se v prvenstveni tekmi srečala Mars in Reka. Gleda cev je bilo okrog 100 in so bili priča zelo živahne borbe dveh, danes precej enakovrednih nasprotnikov, kjer se je odločnejšim igralcem Marsa posrečilo s tesnim 3:2 poraziti Rečane.
V	prvem polčasu so Rečani zaigrali prav dobro in je obramba Marsa imela precej dela, da je ostalo le pri rezultatu 2:1 za Reko. V drugi polovici igre pa je Mars igro vzel popolnoma v svoje roke in morajo Rečani pripsati le veliki smoli Marsovih napadalcev, da je bil končni rezultat samo z en'm golom razlike.
Igro je sodil g. Ehrlieh.
Hermes : Kranj 2:2 (2:o)
V	predtekmd pred ligaško borbo »ta ae v prvenstveni igri srečala Hermes in Kranj. Neodločeni izdd ustreza poteku igre, čeprav bi Hermes po igri prvega polčasa zaslužil zmago. Igra se mora deliti v dva razlrčna dela; v prvem so Hermežani gospodarili na terenu, vendar so bili pred golom Kranja naravnost nemogoči, v drugem po1 času pa so klonila in je Kranju uspelo rešiti eoo točko. Moštvo Kranja ie '^neni^Uo s slabo igro v začetku, zato pa je proti koncu igre
ČSK : Maribor 6:0 (4so)
Cakovec, 29. okt.
Polno nad se je odpeljalo moštvo I. SSK Maribora v spremstvu mnogih simpatizer-jev v Cakovec, kjer je bila prvenstvena tekma med Mariborom in Cakovcem. Toda upanje Maribora se ni izpolnilo in mo-Stvo se je vrnilo domov s katastrofalnim porazom. Cakovec je v prvem polčasu po stari tradiciji napadel s tako silo, da je morala obramba Maribora kloniti in je vratar štirikrat pobral žogo iz mreže. V drugem polčasu so Mariborčani priredili generalni napad, ki pa Je ostal brez ha-ska. ker so napadalci netočno streljali. Značilno je, da je prav med to ofenzivo Maribor prejel še dva gola. Goli so padli v 7., 8., 9. in 42. m'n. prvega ter v 3. in 44. min. drugega polčasa.
Sodil je g. Mrdjen iz Ljubljane.
Mura : Rapid 3: o p. S.
Murska Sobota, 29 okt.
V Murski Soboti je bila danes na sporedu prvenstvena tekma med Rapidom in Muro LNP je določil tekmo za 14.30 uro, toda takrat je bilo na igrišču samo moštvo SK Mure. doč m o Rapidu in delegiranem sodniku g Deržaju iz Ljubljane ni bilo ne duha ne sluha V smislu pravil je savezni sodnik Turk ugotovil navzočnost moštva Mure in po predelanem čakanju odžvižgal. tako da je prišla Mura poceni do točk
Ob 15.30 pa se je pojavila enajstorica Rapida s sodnikom Skalarjem, ki je prišel z nio skupaj iz Maribora Na željo občinstva sta se oba kluba sporazumela za priiateTsko tekmo, ki se je končala z zmago Rapida 2 : 0.
Cel|e na čelu skupine
Celje : Atletik 6:1 (2: o)
Celje, 29. oktobra
Podsavezni prvenstveni tekmi med obema domač:ma rivaloma je danes na Gla-ziji prisostvovalo okrog 400 gledalcev. Ce-
lje se je s zmago nad Atletiki u&vnrtilo
na prvem mestu prvenstvene tabele. Njegovo moštvo je tehnično in kombinatorno prekašalo Atletike. Napad je igral bolj povezano in imel boljše strelce. Pri Atle-tikih so se dobro uveljavili krilci in vratar, ki je preprečil, da poraz ni bil še večji.
Celje je že v začetku krepko pritisnilo in potisnilo Atletike za dobre četrt ure v defenzivo. Imelo je mnogo lepih prilik, a jih ni znalo izkoristiti. V 11. minuti je prodrl Stuplca in potresel mrežo Atletikov. V 33. minuti Stupica po hitri kombinaciji postavi na 2:0. Do polčasa ostane rezultat nespremenjen. Po odmoru napnejo Atletiki vse sile, da bi mižali rezultat, a to jim ni uspelo, čeprav je Celje igralo bolj ležerno. V 18. min. je Zupane po lepi kombinaciji dosegel tretji gol, v 24. minuti je isti igralec postavil na 4:0. Ležerno igro Celja tto Atletiki izkoristili. V 37. min. je Grčar iz daljave 25 m streljal na celjski gol. Vratar je prav ta hip padel in žoga je šla v mrežo. Minuto pozneje je Bajramovič solo avi-šal na 5:1, a dve minuti pred koncem na 6:1. Tekma, ki je bila živahna in fair, se je zaključila ob očitni premoči Celja. So-dil je g. Mehle iz Ljubljane.
V	predtekmi je mladina Celja porazala mladino Jugoslavije z 2:1 (2:0).
Prvenstvene tekme med mladinama Jugoslavije in Atletiki ni bilo, ker Atletiki niso nastopili, tako da je tekma za Jugoslavijo 3:0 par forfait.
V	II. razredu je Jugoslavija zmagala nad Laškim 3:1 (1:0).
Ostale nogometne tekme
LJUBLJANA: Juniorsko prvenstvo: Ljubljana : Hermes 3 : 0, Mars : Svoboda 3 : 0, Slavija : Jadran 1 : 1.
RIM: Italijansko prvenstvo (VII. kolo): Lazio : Novara 1 : 0, Milan : Bologna 2 : 2, Genova : Juventus 3 : 2, Fiorentina : Venezia 3 : 1, Torino : Napoli 1 : 0, Mo-dena : Liguria 1 : 1. Triestina : Ambrosia-na 2 : 1 Bari : Roma 0 : 0. V prvenstvu vodita Lazio in Venezia, na tretjem mestu pa je Triestina.
Motorji na Gradu
Včeraj je Moto Hermes že četrtič Izvedel „Seu-nigov memorialu, v katerem je s časom prejšnjega rekorda 48 in 2 pet. zmagal Ilir i j an Janez šiška
prisililo Hermesa v obrambo ln doseglo remis.
Sodil je g. Čamernik.
Jadran : Disk 3:2 (2:1)
Domžale, 29 oktobra Za današnje srečanje Diska in Jadrana iz Ljuoljane je bilo v Domžalah precej zan manja in se je na igrišču zbralo več sto gledalcev ki so bili ves čas igre zelo živahni — najbolj za domače. Igra je b'la zelo hitra, ostra, vendar ni prekoračila do-i voljenih mej in je zapustila kar najlepši vti*k.
Jadran je danes zaigral prav živahno in je v tehn čnem pogledu nadkrilieva! domače ki so to prednost nadomestili z voljo in startom Pri Jadranu je ugajal na-oad kjer ie desno krilo Mam pokazal prav odlično igro in bil za svoje barve tud' dvak-at uspešen tretji gol za Jadran oa ie dal Savs
V moštvu Diska je b'l najboljši vratar Pavlin ki le moštvo reš;1 več*ppa porP7a v narodu pa ie ueaial Tane*ič kl ie bil tudi strelec obeh ena1<^rr>etrovk in tako do<-p*enpg8 k^nčnep- izida. Sodil je g. Erlich.
Sp2t presenečenja
iz Muribara
€»i'aJjanski : Železničar £:o (l:o)
Maribor, 29. okt S mpatično moštvo Gra^anskega iz Ca-k(.-vca ie nastopilo danes v isti postavi, s katero je preteklo nedeljo igralo proti Rapidu Takiat so gostje pnpiavili mari-boiskemu spoitnemu občinstvu piavcato senzacijo, a ista enajstorica je tudi danes poskrbela za p> e^enečenje, in sicer s tem. da je zmagala nad visoko favoriziranim moštvom SK Železničarja Glede kakovosti je bila med obema moštvoma v ostalem velika razlika Rezultat sam na sebi ne sme mot ti. ker bi bil po šansah navsezadnje lahko tudi obraten z veliko razliko sil'v v korist Železničarja. Da ni bilo tnk<\ jt v prvi vrsti kriva ležerna igra domačega moštva, kar je pri nekaterih, ki hočejo videti borbo, vzbudilo precej nejevolje Tako se je borilo samo eno moštvo. in sicer Gradjanski. ki je res v pošteni borbi dal iz sebe vse, dočim se je Železničar omejil na demonstracijo svoje tehn-čne premoči...
SK Železničar je danes povsem zatajil za radi tega, ker je moštvo ubralo napačno taktiko Železničar je imel tri četrtine igre v svojih rokah in ie sem in tja dobesedno blokiral nasprotna vrata, toda kljub temu ni mogel domačin zabiti niti častnega gola, kei je bil na«protn:kov kazenski prostor vedno zatrpan z nogami Razen tega pa se je danes spet pokazalo, da napad ne razpolaga z zanesljivimi strelci Tudi so izredno malo streljali na gol in Se ti streli niso bili bogve kaj vredni. Krilci so svoj napad neprestano pošiliali v boj. toda napadalci se niso izkazali kot borci V obrambi se je močno občutila odsotnost Antoli-čiča, ki je na boiezensk: listi in tako se je 7f?od'lo da ie Železničar prepustil obe točki, ki bi jih morda v dm*'h okoliščinah knii*-'l sebi v dobro. Edini gol le padel v 14 m;n. prvega ponaša V drugem oolčasu ie Zp,0,7nlčar med drugim zastre-lial še pnaistko.
Tpkpno ki je bila vzorno fair, je sodil g. Konič.
Ljubljana, 29. oktobra
Za letošnjo jesen so bile na programu motociklistične dirke motosekcije Avtokluba in tradicionalne motorne dirke za »Seumgov memorial« na Ljubljanski grad. že dolgo pa vreme za motorne dirke m bilo tako ugodno kakor letošnjo jesen. Av-toklub je moral motorne dirke odpovedati dve nedelji zaporedoma in tudi za Herme-sove spominske dirke na Grad je vreme ves teden kazalo zelo ntugodno. Navkljub neugodnim vremenskim prognozam pa je bila današnja nedelja naravnost idealna za motorni šport ln k.Hermesovim dirkam se je nabralo na Gradu .vzdolž dirkalne proge toliko občinstva Kakor morda še nobeno leto.
Dirke za Seunigov memorial so pod pokroviteljstvom vojnega ministra generala Necliča. ki ga je to pot zastopal briga-W general Dodic Poleg njega se je nabralo na častni tribuni, ki je bila postavljena na najbolj zanimivem odseku dirkalne proge še mnogo drugih odličnikov. Dirko je otvoril predsednik Moto-Hermesa s simboličnim nagovorom, v katerem se je spominjal pokojnega člana Staneta Seuniga kot pionirja novega pokreta v naši državi, ki naj sedanjo generacijo v športnem boju ojekleni za težke naloge, ki jo čakajo v jodcčnosti.
Dirke je — kakor zmerom — pričela pohlevna skupina motorjev do 100 ccm, v kateri so biii v startni listi najavljeni 4 dirkači nastopili pa so ti i je. Za gledalce je .a skupina zmerom bolj dolgočasna in tudi danes v tem pogleiu ni bilo nič boljše. Najboljši čas v tej skupini je dosegel Je-vec (Hermes) s časom 1:08 3 pet., čas, ki ne pomeni na tej progi nič novega.
Pravi temperament v dirko je prinesel šele Kaučič (Hermes) na svojem tradicionalnem stroju Monet 175 ccm ki ga naša športna publika pozna iz prav vseh dirkališč. V krasni vožnji je Kaučič za svojo kategorijo (turni do 200 ccm) dosegel za to progo odličen čas 59 sek V tej kategoriji je startal tudi stari, popularni dirkač Gradnik, kl je pa tudi to pot kakor zmerom doslej prišel s svojo precej obilno težo v konflikt z močjo svojega stroja. Za ra7ipoloženje tudi dobro. V kategoriji turnih motorjev do 250 ccm je kakor zmerom pokazal zelo uglajen stil in pogumno vožnjo Hermesov dirkač Fuhar na Puchovem motorju 250 ccm, ki je dosegel za to kategorijo prav dober čas 56 sek. Novinec v tej skupini je bil Zagrebčan Fuis, ki je dosegel na svo.em stroju DKW 250 ccm samo čas 59 sek. in 1 pet. Ali Zagrebčani, če se hočejo udeleževati ljubljanskih dirk. res nimajo močnejših kanonov? Ziherl od Avtokluba je s svojim turnim strojem DKW 350 com dosegel prav dober čas 54 in 2 pet. sek. pa ga je na cilju pri zaviranju vrglo, tako da se je nekoliko popraskal. To je bila pa tudi edina nesreča pri današnjih dirkah. Če odštejemo nekaj smole, ki jo je imel Pengov od Avtokluba, ko se je pri eragi vožnji takoj po startu podrsnil ob zidu in zaradi tega odstopil. Kakor že na nekaterih dosedanjih dirkah se je s svojo solidno vožnjo tudi to pot ugodno plasiral Hermežan Rosenvvirth na svojem Horexu, čeprav mu ni uspelo odnesti prvih lavorik.
Pravo razpoloženje med občinstvom pa so ustvarili veliki »kanond« šiška, Cihlaf in Starič. ki so si zdaj že dve leti v laseh za prvenstvo. V kategoriji športnih strojev do 500 ecm je vozil prvi Šiška na športnem motorju NSU 350 ccm ln je dosegel ofličen čas 49 in 1 pet. sek., torej samo malenkost pod rekordom te proge, ki ga še zmerom brani Starič s časom 48 2 pet. Takoj za njim se je pognal v grajski breg Cihlaf na motorju BMW 500 ccm šport, in prevozil progo v času 48 2 pet. Publika naivdušeno ploska. S starta že drvi Stari«, idol vseh motociklistov, ki pa prinese razočaranje — samo 50 2 pet. sek. Spričo tega rezultata si mladina ne more kaj, da se v srcu že ne bi poslovila od svojega heroja in poklonila svoje simpatije novima junakoma šiSki ln Cihlafu.
V drugem turnusu, ki ni prinesel bistvenih sprememb v doseženih časih (posamezni diritači so samo za nekaj desetink sekund izboljšali ali pa poslabšali v prvi dir-
ki dosežene čase), sta bila Šiška in CShlar v ospredju zanimanja. Oba sta tvegala v drugi vožnji, kar se je dalo in sta glede na tehniko pokazala res odlično vožnjo, kakršno redko vidimo pri nas. In — ali res samo naključje, oba sta dosegla enak čas
48	4 pet. sek. Tekma med njima se je morala seveda ponoviti. Na start sta se peljala tekmovalca lepo vštric v intimnem po-menku. kar je publika sprejela z nezaupanjem. V tem poslednjem dvoboju med favoritoma je prvi startal Šiška ter po krasni, zares pogumni Ln za to progo zelo tvegani vožnji dosegel čas 48 2 pet. sek., Cihlaf pa je imel smolo na startu, da ga je obrnilo, pri čemer je izgubil dragocene stotnike sekunde ter po sicer prav tako odlični vožnji dosegel samo čas 49 sek. Siškova zmaga je bila povsem zaslužena in brez predsodkov lahko po vseh letošnjih dirkah trdimo, da je on trenutno naš najboljši motorni vozač na ravnih kakor tudi na gorskih progah.
Publika je bila z dirko zadovoljna. Nekaj kritike je vzbudila mlahava organizacija, ki ni mogla vzdržati na dirkalni progi pravega reda, upravičene pritožbe pa je moral kvitirati Hermes zaradi svoje prelepe startne liste, v kateri je bilo napovedanih 45 tekmovalcev, pa jih je startalo samo 20. Ta — recimo prešerni optimizem sporedov za motorne dirke, ki je doslej še ob vsaki priliki dajal povoda za pritožbe, je treba enkrat za vselej energično odpraviti. Sicer pa — vreme je bilo prekrasno, in kdor ni našel na dirkah pravega užitka se je lahko oškodoval s prelepo panoramo, ki se mu je nudila danes, kakor malokdaj z Gradu na naše planine.
Tehnični rezultati
Ljudski 100 ccm: 1. Jevec (Hermes) DKW 1:08 3 pet., 2. Derganc (H) DKW 1.17, 3 Bačak (Ilirija) Jawa 1.28.
Turni do 200 ccm: 1. Kaučič (H) Monet 175 ccm 59 sek., 2. Podberščak (H) Puch 200 ccm 1.09 3 pet., 3. Jevec (H) DKW 100 ccm 1.10 4 pet.
Turni do 250 ccm: 1 Puhar <H) Puch 56 sek., 2. Kaučič (H) Monet 58, 3. Fuis Djuro (I HMK) DKW 59 1 pet.
Turni do 500 ccm: 1. Pengov (A) DKW 350 54 1 pet., 2. Ziherl (A) DKW 350 54 2 pet., 3. Grašič (II.) DKW 350 57 sek.
Športni do 350 ccm: 1. Šiška (II.) NSU 350
49	2 pet., 2. Trampuš (H) AJS 54 1 pet, 3. Rosenvrirth (H) Horex 56 1 pet.
Športni do 500 ccm: 1. Cihlaf (A) BMW 48 3 pet., 2. Šiška (U.) NSU 48 4 pet., 3. Starič (H) Jap 50 2 pet.
Športni do 1000 ccm: 1. Šiška 48 2 pet., 2. Cihlaf 49, 3. Starič 51 1 pet.
Ustanovitev Hrvatske kolesarske zveze.
Včeraj je bil v Zagrebu ustanovni občni zbor Hrvatske kolesarske zveze, na katerem je bilo zastopanih 29 kolesarskih klubov iz zagrebškega ln karlovškega podsa-veza. Na občnem zboru je bil tudi zastopnik Hrvatske športne sloge dr. S:mic, ki je podrobno obrazložil trenutno stanje v našem športu. Zborovanje se je končalo z ustanovitvijo novega samostojnega Hrvatskega kolesarskega saveza, ki mu predseduje DraPotin Kolar, član Gradjanskega iz Zagreba.
Kap na nogometni tekmi
Ljubljana, 29. oktobra Na ligaaki tekmi med Ljubljano in osi« ješko Slavijo se je sredi igre kar nenadno zrušil približno 401etni moški, ki ga je bila zadela kap. Mož se je onesvestil in zaradi tega so poklicali reševalce, ki so ga jadrno prepeljali v bolnišnico. Kakor nam poročajo z internega oddelka, se nesrečnež ves večer ni zavedel in je njegovo stanje zelo resno. Njegove identitete še niso ugotovili, baje pa je to inž. H.
Tik pred zaključkom redakcije smo zvedeli da gre za tekstilnega moistra g. R*-harda Goldvvalda iz Jarš pri Domžalah. V času, ko to poročamo, je GoldwaM še pri življenju.
(POROČILO O IZREDNEM OBČNEM ZBORU JAS OPJAVT JAMO, NA 2. STKANI!)
Vreme sc je obrnilo
Sonce na Gorenjskem
Ljubljana, 29. oktobra I Danes smo doživeli pravo vremensko ' metamorfozo. Po večdnevnih nalivih in > snežnih metežih, ki so se kar vrstili, pač j ni nihče pričakoval, da se bo vreme preko i noči sprevrglo na boljše. Pa ne samo na | boljše, nastal je najlepši sončni dan, ki ga j je motil zlasti popoldne nekoliko oster in t rezek sever, ki pa je imel to prijetno last- j nost, da je temeljito razčistil ozračje. Pla- j nine so zablesketaie v deviški belini, sneg j jih je pobelil prav do vznožja in davi so j Ljubljančani z zanimanjem ugotovili, da j so bili pobeljeni tudi Polhograjski dolomiti, j Katarina in druge bližnje izletne točke so i bile vse zasnežene, velike zaplate in snež- j ne ploskve pa je bilo videti tudi na Kri- ; mu in na njegovih bližnjih sosedih, zlasti j na Kureščku in na Sv. Ahacu. Nekateri j prav navdušeni dilearji so si že danes oprtali smuči pa hajeli Kam neki drugam nego v Planico, ki je vedno prva in tudi zadnja v sezoni s smuko. Menda se niso imeli kaj pritoževati, za prvo silo je bilo gotovo dob:o. Lepa nedelja je izvabila vse mesto v okolico, zlasti na pokopališče k Sv. Križu, kjer so ljudje pridno urejali grobove svojcev in jih pripravljali ! za bližajoče se Vse svete. Tramvajska di- , rekcija je uvedla direktno zvezo z Rakov- j
nika in z Viča s pokopališčem m najbrž bo družba danes z izkupičkom zadovoljna. Pokopališče, kjer vrše zadnja dela tudi pri kostnici padlih vojakov, je nudilo prav lepo sliko pietete o pokojnih.
Letošnja oktobru ;e Uršule, n % kot n-.kuka še priii.no u trn jih urah pravi: >>čc y.
Sneg je psfceill Dolenjsko
.\'o>'0 mesto, 29. oktobra jesen je precej deževna. V bilo malo iepih, sončnih dni. i!ja med kmetskim ljudstvom vremenska prerokinja, jc bi'a Jodna, ker je le v /.godili'h ju-licževalo. Krnetski pregovor na sv. Uršulo lepo, lahko vsaka stara ženica listja v predpasniku nanosi.« Ker je na sv Uršule dan v jutrnjih urah deževalo, nas spremlja deževje tudi zdaj Deževju pa sc jc pridružil tudi sneg, ki je četrtek zvečer pobelil dolenjsko gričevje in padel tudi v nižavah. Ker jc zemlja še topla in Vsled dežja preccj namočena sneg nima sicer obstanka, a vrhovi so ostali beli Ker pravi pregovor: Če jeseni zgodaj zapade sneg, se vreme spremeni — upajmo, da bo tudi sedanjemu snequ
Iv- Janez in naš ca$
V dobah, ko so svet stiskale velike nad- i njih zobje so bili kakor levov: in imele so
sledilo še lepo vreme da »babje poletje«, ki se pri i kako o Vseh svetih.
bomo imeli šc ns nričenia ne-
Ljubljana. 29. oktobra V magiStiatni sejni dvorani je bila snuči prisrčna svečanost, ki jo je ljubljanska centralna uprava Združenja bivših mornarjev priredila v proslavo 31. oktobra, dne, ko je na našem morju prvič po dolgih stoletjih zaplapoial prapor svobodnega naroda, ki ob tem morju živi. '..Mornarska slava , kakor so jo imenovali prireditelji, je nadvse lepo uspela. Vodil jo je predsednik združenja g. Rudi Strus, prisostvovalo pa ji je poleg lepega števila bivših mornarjev precejšnje število odlič-nikov, med njimi zastopnik divizijskega generala Rupnika polkovnik Kajfež. zastopnik ljubljanskega župana mestni svetnik clr. Brilej. predsednik Združenja rezervnih oficirjev Pogačnik, zastopnik predsednika apelacijskega sodišča dr. Strasser. zastopnk ZKD Verbič in zastopnik JS polkovnik v p. Kristan.
Proslavo je otvorila vojaška godba z "Bože pravde«, nato je izpregovoril predsednik Strus in poda! besedo tajniku združenja Leopoldu Deteli. ki je v izčrpnih izvajanjih seznanil navzočne z malo znanimi važnim: dogodki, ki so se ob zibelki mlade svobodne države odigravali na tujčevih ladjah, ki so plule po našem morju. Bili so to upori slovanskih- mornarjev na avstro-rgrških vojnih ladjah, ki sicer niso imeli takega učinka in uspeha, kakor so s: ga junaški uporniki zamišljali, bili pa so gotovo akcije, ki so po svoje doprinesle k osvoboditvi slovanskega juga izpod tujčeve pete. Slovanski mornarji na avstro-ogrskih ladjah, ki so se že eno leto pred zaključkom svetovne vojne upali postaviti po robu svojim tujerodnim poveljnikom v Šibeniku. gotovo niso tvegali malo
Prav je zato. da se teh za svobodo zaslužnih mornarjev spominjamo ob obletnici dneva, ko smo postali gospodarji našega morja in ko so naše trobojnice ?.a-plapolale vzdolž jadranske obale. Tisti pa.
I ki so prisostvovali včerajšnji »Mornarski slavi« na magistratu, so bili tajniku Deteli hvaležni za njegova izvajanja, ki so jim prikazala čas, v katerem se ie porajala naša pomorska posest, in ljudi, ki so se za to poset borili.
Maribor, 29. oktobra
Aprilsko muhastemu vremenskemu presledku zadnjih dni, ki nam je prinašal po vrsti dež, sneg, sonce, pa spet padavine, in ki je dosegel svoj višek .ob včerajšnjem popoldanskem nalivu in grmenju, je sledila danes dopoldne prijetna, sončna jesenska nedelja, ki je dala Mariborčanom pogum za razne nedeljske načrte. Mariborska dijaška mladina pa se je zbrala dopoldjpe v veliki dvorani matičnega Sokolskega doma k proslavi jadranskega dne.
Podmladki Jadranske straže vseh mariborskih srednjih in strokovnih šol so dvorano popolnoma napolnili, številni dijaki so prišli v uniformah jadranskih stražarjev. Dvorana je bila okusno okrašena. Sredi mladine smo opazili tudi številne predstavnike mariborskega nacionalnega življenja. V slikovitem, spretno izbranem sporedu krasno uspele matineje je prevladovala misel Jadrana, naša pomorska ideologija. Vneto so sodelovali naši vrli pevci »Jadrana-Nanosa«. V zanosnem nagovoru je tajnik agilnega oblastnega odbora JS v Mariboru g. J. Pire poveličeval pomembnost zgodovinskih dogodkov, ki so dali povod za vsakoletno proslavo jadranskega dne, ki naj nas zmerom spominja na naše lepo, sinje morje. Slavnostni govornik prof. Lojze Bizjak pa je v klenih mislih analiziral nacionalno in življenjsko važnost našega Jadrana za Jugoslavijo ter podčrtal propagandno važnost naše jadranske ideologije ter nacionalnih jadranskih proslav. Tako je naša dijaška mladina skupno s predstavniki starejše generacije dostojno proslavila letošnji jadranski dan.
loge, kakor: potresi kobilice, lakota, kuga in vojna, so se ljudje spomnili proroških knjig in skušali iz njih razbrati kdaj bo konec teh nadlog ah kaj jim usoda še pripravlja. Pa ne samo v teh dobah, tudi v mirnih časih se pojavijo tu pa tam pro-roki, ki napovedujejo razne stiske in pa — konec sveta. Ti proroki so dvojne vrste: prvi staknejo prijemljiv stavek v starejšin proroških tekstih. (Janezovo razodetje. No-stradamus itd . ..), ga prev edejo v razumljivo govorico in ga potem raztolmačijo. Drugi — to so po večini adventisti v Ameriki — pa se izdajajo za resnične, od Boga poslane proroke in napovedo točno dan in uro, kdaj bo nastopila kuga. kdaj lakota in kdaj konec sveta. Njihov proreški poklic pa traja kajpada le do napovedane ure, v kateri se njihova prorokba n e izvrši.
Leta 1000. po Kr. je ves krščanski svet pričakoval konca sveta Letnica tako lepo zaokrožena, je sama silila ljudi, da so delali bilanco svojega življenja in se pripravljali na oni svet. Še bolj pa so jih prepričevale besede iz Janezovega razodetja::_»'Videl sem duše obglavljenih zaradi pričevanja Jezusovega in zaradi besede Božje in tiste, ki niso molili zveri, ne podobe njene, in niso sprejeli znamenja na čelo in na roko svojo: in oživeli so in kraljevali s Kristom tisoč let. . .«
Taki strahovi so se polaščali ljudskih množic skoraj v vsakem stoletju, prav posebno pa v časih križarskih vojsk in v dobi reformacij. Človek ne bi verjel, da je ravno Amerika kjer vladala »business« in »money«, še v preteklem stoletju tako nasedala raznim prorokom. ki so napovedovali konec sveta V takih dneh so se dogajale tragične in komične zsodbe
Danes živimo v razburkanih časih Okoli nas vojna ali vsaj priprave zanjo Zemlja je kakor gnezdo vulkanov: nihče ne ve, kje bo izbruhnilo v naslednjem momentu. Tako negotovega časa še nismo preživljali. Ali ie kje prerokba, ki kaže na naš čas. da bi se vsai vedeli ravnati do njej? Morda, ali kdo nam io razvozla?
Morda govori skrivno razodetie o naši dobi. ali kdo nam to iasno ookaže? Morda so v tem odstavku (9 pogl 7—10 vrsta) napovedani bombniki, ki sejejo smrt po zemlji? Sami presodite:
»In podobe kobilic so bile enake konjem. pripravljen-m na voisko in na niih slavah kakor venci (propelerii') oodobni zlatu. in obličja njih kakor obličja človeška. in lase so imele kakor lase ženske in
ZIMSKO PERILO. Kamičnik, Nebotičnik.
Trgovski tečaj
SONJA
Ne bojte se bodočnosti, kajti vaš uravnovešeni značaj je porok za to. Pri vas sicer prevladuje čuvstvo, vendar se pa nikdar ne spre s pametjo, še manj pa s kruhom. V družbi se dobro počutite in ne morete biti delj časa brez nje. štedljivi ste, vendar vas pa včasih prilika pregovori da ne gledate na vsak dinar, ki ga potrošite.
MARJA	_
Mehka, čuvstvena narava, ki se veseli življenja kakor škrjanček. K soncu zletl pod nebo in poje. če je pa dež, je žalostno in potrta. Ne razmišlja mnogo, raje živi. Malce trme. malce egoizma, kar je pa ne odbija, včasih celo privlači. Skratka, mladost, ki še ne ve, kaj hoče. SONČEK	__
Z muko skriva svoja čuvstva, ali premočna so, da bi jih mogla tajiti. Da se še toliko obvlada, je krivo to. da je morala že zelo zgodaj skrivati svoja čuvstva. Vedno znova in znova stopa na prste svojim erotičnim čuvstvom, toda na škodo svojega ;•.•'•• ,r>->ga miru. Zaradi tega je zelo obču.	čeprav tega ne pokaže.
Potrebuje človeka, ki bi se z njo odkrito pogovoril. Mnogo je skritega v njeni duši.
MARICA IZ LJUBLJANE
Preveč se vdajate svoji žalosti, kar vam jemlje moči. da ne morete odtrgati od svoje okolice in si poiskati samostojnega dela. Odločnosti imate po naravi dovoli, torej pljunite v roke. Kar se pa zdravja tiče, pojdite k zdravniku. Tu je treba osebnega pregleda.
DUŠI
Vsa vaša nesreča izvira iz vaše bolezni. Vaši živci niso v redu. pa tudi srce vam nagaja. Predvsem vam je potreben mir. Jasno je, da ga v takih razmerah, v kakršnih živite, ne morete najti, čim prej iz take okolice. Vzemite si, če je le mogoče, bolezenski dopust, če imate kakšno poznanstvo na kmetih, bi vam svetoval, da greste čim prej na deželo. Pa tudi otroka vzemite s seboj. Bolje bo za njegov telesni in duševni razvoj, če hočete sebi dobro, si preskrbite mirno življenje. Kadar ste sami, se ne smete vdajati svojim težkim in žalostnim mislim, ker to vas bolj uničuje kakor vaša okolica, ampak vzemite v roke kakšno veselo knjigo, ki vas bo razvedrila, kajti tega vam je zelo, zelo treba. Človeški duh je kakor lok: pameten Iokostrelec bo lok po lovu odpel, da. bo tudi ob prihodnjem lovu prožen; če jc pa tetiva vedno napeta čez lok, ne bo več prožen, ali pa bo — počil.
MISLI 2
Vaše duševno življenje je boeato, toda razvito samo v eno smer. V občevanju z okolico ne kažete radi svoje duševnost! In
ste skromni, kar vas dela prikupnega.
Pridnost, natančnost, to so vaše lastnosti, ki vam bodo pomagale sanirati vaše finančno stanje in vam pomagale izboljšati
vaš položaj.
A Ž
V	vas se bijeta dva človeka: Prvi človek bi se rad izživljal, tako kakor mu veli narava. Mislil bi rad, kakor mislijo drugi ljudje, čuvstoval, kakor čuvstvujejo drugI, gledal na svet in na stvari okoli sebe, kakor vaši sovrstniki, skratka: živel bi rad življenje naravnega, svobodnega človeka. Toda drugi človek mu tega ne dovoli. Kdo je ta drugi človek? Nihče drugi kakor prvi človek, vržen v kalup zastarelega vzgojnega sistema, kjer je bil stiskan in potlačen. Ta človek zdaj žuga s svojim lažlmoralnlm kazalcem naravnemu človeku, ki je v vas. Marsikateri cvet vašega značaja je zamoril in vas obdal s samimi kaktusi. Prav zaradi tega boja pa niste mogli prav razviti svojih duševnih zmožnosti, ki jih brez dvoma imate; odtod tudi vaše nazaupanje vase. Zaradi tega je tudi neurejeno vaše erotično življenje. Otresite se drugega človeka ln se spomnite Horacevega verza: »Vrzi naravo skozi vrata, pri oknu se v hišo ti vrne!«
M. P. š.
V	življenju se vam ni godilo dobro in zato ste zdaj razočarani. Po nepotrebnem se žrtvujete za druge, ali te žrtve ne rode uspehov in ljudje jih ne znajo ceniti, živci vam nekoliko popuščajo. Temu je vzrok erotična resignacija. Zelo ste občutljivi in to vam življenje še bolj greni Radi si delate po nepotrebnem skrbi in tako sami sebe mučite.
UPANJE. LJUBLJANA
Nič drugega vam ne kaže, kakor da se držite svoje dosedanje poti. Na tej poti ste si nabrali nekaj skušenj, dočim jih boste morali na novi poti šele iskati. Držite se pregovora: »Pamet je boljša ko žamet.«
LJUBLJANA 6
Pravite, da nimate niti na tombolah niti v razredni loteriji sreče? Zakaj zidate hišo svoje bodočnosti na pesek? Zidajte jo raje na ribalo svoje pridnosti in svoje pameti.
PRAGA 1939
Res je. kar pravite! Fant je duševno zelo razvit, a volje nima nobene. Potreboval bi nekoga, ki bi ga vedno priganjal k delu in ga odvračal od pijače, če bi dobil kje drugje nadomestila, bi se mogoče poboljšal.	L. Azku»n
Naše Gledališče
drama
Ponedeljek, 30.: zaprto.
OPERA Ponedeljek. 30.: zaprto.
Z oziroin na člančič »Trgovski tečaj«, priobčen v ponedeljski izdaji iJutra« dne 23. t. m., smo prejeli in objavljamo tole pismo: ;Pod zaglavjem ^Trgovski tečaj« je v Vašem listu napisal nekdo, ld se ne upa podpisati, da je upravnica nekega trgovskega tečaja »uvedla donosno trgovsko podjetje s šolskimi skripti«, češ da mora vsak učenec v začetku šolskega leta kupiti nova skripta, 335 din za približno 370 strani, mavzlic temu, da so učenci potrebna skripta že imeli, so morali kupiti še nova pri gospe upraviteljlcl, kar se pravi, vreči proč 335 din zaradi dobička. Jaz sem edina žena v Ljubljani, ki vzdržuje trgovski tečaj, in sem tudi upravite-Ijica tega zavoda, zato je verjetno, Ja bi se mogla trditev glede skript nanašati samo name. Zato izjavljam., da se v mojem trgovskem tečaju sploh ne rabijo nobena skripta, torej jih jaz kot upravi tel jica nisem mogla prodajati in tudi nisem mogla učencev siliti, da bi morali sv začetku šolskega leta kupiti nova skripta za 335 din, dasi so potrebna skripta že imeli.« Pisca pozivam, naj odkrito pove, na kateri »trgovski tečaj« se nanaša njegova trditev :n naj se pod to svojo trditev tudi podpiše s polnim imenom, da bo oklevetani vsaj vedel, s kom ima opraviti in imel možnost, da pozove napadalca na odgovornost. Vljudno prosim p. t. uredništvo, da resnici na ljubo objavi to mojo izjavo, in beležim z odličnim spoštovanjem Ivanka Robida, rojena Korban, lastnica in upra-viteljica trgovskega tečaja. V Ljubljani, 25. oktobra 1939.
K prazniku
Slednie
Jutri bo štednje dan.
V vrsti praznikov , ki jih slavimo v kulturne In nacionalne namene je dan štednje j brez dvoma eden najbolj skromnih, a obenem najbolj pomembnih. Najbolj skromen: narod smo, ki slabo gospodari s tem, kar premore, in če je v naš> literaturi preganjan in osovražen tip skopuha in skopu-Ije, ki v nogavicah skrivata svoje imetje pred svetom, je med nami še brez primere bolj znan tip lahkomiselneža in razsipnika — razsipnika iz majhnih razmer, ki zapravlja še tisto, česar nima, in tako izpod jeda korenine sebi in svojim. Zato morda nikjer drugje ni slavitev praznika štednje tako nujna kakor pri nas.
Njega beseda je najprej namenjena generaciji starih, generaciji posedujočih. Var-čujte s tistim, kar premorete, modro gospodarite, da boste sebe, narod in državo prebili skozi današnji čas in skozi tegobe, ki jih v sebi krije bodočnost! Kadar gospodarite, ni treba, da se izgubljate v malem Ne skoparite, kadar gre za odtegnitev krivičnega vinarja siromaku, ne trgajte nikomur zaslužka za opravljeno delo, a tudi ne razsipava jte kadar vas zajame obup ali slast razkošja.
A še važnejša je poslanica mlademu rodu—generaciji, ki prihaja in ki bo vse breme našega življenja danes ali jutri vzela na svoje rame. Skop je čas, ki ga živimo. Prvi talent, ki ga življenje zahteva od človeka je, da zna prav obrniti vsako zrnce, ki mu pripada Očetje in matere, potrudite se in dopove jte svojim otrokom, da je bodočnost tistega, ki zna z dlanjo prestreči drobtinico kruha, preden pade na tla. Ljudje, ki vam je resnično pri srcu, da bi vam bilo kdaj bolje na svetu, kakor je bilo doslej — učite mladino varčevanja!
oklepe kakor oklepe železne; in šum njih peruti (motor?) kakor ropotanie mnogih voz s konji, tekočimi v vojsko; in imajo repe. enake škorpijonom, in žela (bombe?) in v repih jim je njih oblast, škodovati ljudem mesecev pet..
Morda bo kdo v naslednjih vrstah (9. pogl. 17—20. • -sta) zaslutil tanke?
-In tako sem videl konje v prikazni in na njih sedeže, k: so imeli oklepe ognjene in temnordeče in žveplene; in glave konj kakor glave levov in iz njih ust. izhaja ogenj in dim in žvep'o (strojnice in plini?). Te tri šibe so pomorile tretjino ljudi, ogenj in dim in žveplo, ki izhaja iz njih ust. Kajti moč konj je v niih ustih (strojnice?) in v njih repih; njih repi so namreč enaki kačam, imajo glave in s temi škodijo.«
Kdo ve? O jasnovidec, preženi nam temo negotovosti!
Objave
Člani zagrebškega Merkurja, društva trgovskih in privatnih nameščencev in bolniške blagajne v Ljubljani, se drevi ob 20. sestanejo v salonu restavracije pri Šestici na Tvrševi cesti, da se porazgovore o hi-storiatu društva in o pravicah, ki so si jih pridobili v času svojega članstva. Sestanku bo prisostvoval tudi član centraine uprave iz Zagreba, ki bo poročal o sedanji borbi proti razmejitvi. Za vsakega člana in članico je sestanek velike važnosti, zato je udeležba za vsakogar čactna dolžnost.
Jadranska straža proslavlja nocoj ob 20.
v Trgovske m domu .-Jadranski rani s svečano akademijo z izbranim .«poredo:»n. • Jadranski dan je pravnik naše mornarico. praznik Jadranske straže. Proslava brez vstopnine.
Pevci in pevke vseh ljubljanskih mešanih in moških zborov se morajo udeležiti drevi ob 20. skupne vaje v Hubadcvi dvorani Gl. Matice. Zbori nastopijo na pokopališču z novimi žalostinkami. Navzočnost vseh pri vaji strogo obvezna!
Američani vojne ne bi vzdržali
Zanimiv in za ameriškega duha značilen ekspe rimennt z radonirano prehrano
V vsaki vojni je vprašanje prehrane brez dvoma osnova za vsako tehtanje bodočega uspeha ali neuspeha. Samo po sebi se razume, da mora biti vojak sodobni tehniki ustrezajoče oborožen, ko odhaja na fronto, a od kuhe in ki-aha ne zavisi samo tako zvana vojaška morala v strelskih jarkih, temveč tudi zadržanje prebivalstva v zaledju. Zato pač vsaka di-žava že zdavnaj pred začetkom vojnega, stanja temeljito premeri svoje zaloge živil in hrano tudi prebivalstvu po mestih in vaseh odmeri po strogem računu. Kako je bilo s to rečjo v letih 1914--18. imamo sami dovolj živega spomina, dandanes pa preživljajo iste preizkušnje prebivalci vojskujočih se, v manjši meri pa tudi t stih nevtralnih držav, ki so jih vsaj od strani zadele blokade ali pa jim grozi nevarnost, da bodo danes ah jutri same pritegnjene v krvavi ples.
Amerikanci bi ne bih Amerikanei, če ne bi. daleč od vojnega me teža, varno, na toplem v svoji bogati deželi, tudi iz velike st ske evropskih narodov kovali kapitala in senzacij. Tu imamo v mislih sen-zac.jo, ld jo je eden izmed ameriških dopisnikov francoskega dnevnika : Pariš Soir« sporočil nedavno svojemu listu. Skromna štiri člane, broječa družina v nekem amer škem mestu se je iz lastne pobude odločila, da sama na sebi preizkusi najnižjo odmero hrane, ki je v vojskujočih državah dovoljena in ki znaša na teden: masla in sira 50 gramov, mesa 500, sladkorja 280 marmelade 110, kaše 150, kave 20. kavnega pridatka 43 gramov, krompirja po volii. Eksperiment, ki se ga je lotil ta domiselni Amerikanec s svojo družino se je vršil pod kontrolo zdravnika dr. Shirleya Wynnesa, ki je vse štiri spozkusne Kunce« pred početkom poizkusa, med potekom ln ob zaključku skrbno preiskoval.
Družino so tvorili gospod Stuard Roger, gospa Roger, ki je sama pripravljala hra-
no. in njima dva otroka, 19-letni Stuard jun'ar in hčerka Naoml. Pred pričetkom raconiranja je oče Roger tehtal 206 funtov, ob zaključku samo 201 funt. V sedmih dneh ie torej shujšal za 5 funtov. Gospa. Roger je tehtala poprej 127. nato samo 125 funtov, torej 2 funta manj. Stuard junior je bil poprej 144 funtov težak, pozneje samo še 142 — torei prav tako 2 funta manj. Hčerka Naorni je tehtala po-prej 114% funta, rato 115. Zredila se je torej za V4 funta.
— Ko smo tri dni živeli od te hrane, je izjavil g. Roger. smo se začeli slabo po-čut ti. 2e tri ure pred časom obroka smo bili lačni, a ko nam je žena potem postavila jedi na mizo, so se nam zdele tako monotone, tako brez teka. da < mo jedli brez vsake slasti, četrti dan je moj sm začel tožiti o boleč nah v želodcu. Peti dan nas je ninilo vse veselje do življenja. Ves dan nas je preganjala dremavica. ponoči pa smo vseeno slabo spali. — Dr. \Vynnes je dejal, da bi človek r.ri takšni odmeri hrane pač lahko obstal, če bi bil trdnega zdravja, in bi mu ne silo tre ta nikakih telesn h naporov, v doglednem času pa bi se vendar pojavile hude posledice, ker v navedeni hrani manjkata vitamina A in C, ki se nahajata v južnem sadju in zelenjavi.
Prvi pozkusni kunec«, oče Roger sam. je izjavil, da ne more pojmiti, kako more človek pri tako majhni odmeri hrane delati. — Jaz svojega dela. v pisarni skoraj nisem več zmogel, je dejal. Neprestano sem bil zaspan. Nikoi ne bi bil verjel, da lahko ima hrana takšen vpliv na duševno razpoloženje. Edino, kar nam je dajalo poguma, da smo vzdržali do kraja, je bila. misel, da se bomo vendar kmalu lahko spet veselili dobrih ameriških jed-a. Boj m se pa, da bi vsi skupaj ponoreli, če bi vedeli, da bo ta odmera trajala nedoločen čas.
NAGRADNA KRIŽ
BESEDE POMENIJO:
Vodoravno: 1. Mrzelova knjiga satiričnih legend, 12. gospodarska panoga, 13. spravišče puščic, 14. varovalka očesa, 15. odprta sobna grevnica, tudi turški pesnik (t 1937), 16. vladar evropske države, 17. riževo žganje. 18. močno oglašanje, 20. sredstvo za pritegnitev, 21. posoda, 22. vr-varski izdelek, 24. industrijska rastlina, 25 mesto v Rumuniji, 27. vladajoči način, 29. kemični znak za redko kovino, 31. honduraško pristanišče na otoku Tigre, 33. kemični znak za drago kovino, 34. poveličujoča pesem, 36. grška muza Iju-bavnega pesništva, 37. Mohamedov posi-novljenec in zet, tudi vprašalnica, 38. ruski narodni junak, 40. poljska žuželka, 42. znač-len način izražanja, posebno v umetniških delih, 43. zver, tudi začaran krog. 45. igra s kartami 46. ustanovitelj perzijske države (550. do 529. pr. Kr.), 47. grm -drevo, 49. slaboumnež, 50. organična baza za pridobivanje barvil, 51. boginja smrti po veri starih Slovanov, tudi Goto včeva opera.
Navpično: 1. dalmatinski zaliv, 2. jed, 3. izraz za veliko, nedoločeno količino stvari na kupu, srednjeveška1 usmrtilnica, tudi hrib blizu Ljubljane. 4. poseg, 5. skrajen v vodo segaioč del kopnine. 6. ruski pisatelj — Nobelov nagrajenec (* 1870), 7. pijača starih Slovanov, 8. poljsko mesto,
9. nedokončana Zupančičeva pesnitev, 10. židovski pismouk (t 135. po Kr.), 11. jugoslovanska narodna pesem, po njej Ogrizo-vičeva drama in na njegov libreto Šafra-nek-Kavičeva opera, 18. poklic v naselbinah v suhih pokrajinah, 19. del konjske vprege. 22. kos trde zemeljske snovi, tudi vas na Dolenjskem, 23. neuspel nastop, Zolajev roman, tudi vas na Dolenjskem. 26. egipčansko božanstvo, tudi kemični znak za redko, dragoceno, v zdravilstvu uporabljeno kovino, 28. pritrdilnica, 30. uspavalno sredstvo, 33. pripadnik enega izmed več germanskih plemen ob gornjem Renu in gornji Donavi, tudi španski pesnik (* 1550., t 1610.), 35. portugalsko otočje v Atlantskem oceanu, 37. kraj nastopov, boritev, 39. vas pri Ljubljani, 41. glavno mesto sumerijske države v južni Babiloniji, okrog 1. 3000 pr. Kr., 43. reka v zapadni Nemčiji, 44. Noetov sin, 47. pogojnik, tudi kemični znak za kovino, 48. niponska igra.
REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE:
Vodoravno: Metuzalem, obara, ab, Ida, ba korv daj, gos, gaz, bogomolec, tak, ded, pac, kod, ej, rak, vi, čekan, omen, Meka.
Navpično: Mrak, to, ubi, zadi, ara, la, mlaj, bogotaj, bazedov, rogač, dalek, sok, god, pero. jak, dika, Ren, kam. če, ne.
Nagrado v zneska 100 din
je žreb tokrat naklonil Ivann Vadnjaln, dijaka v Huma, pošta Ormož. Troje nagrad v knjigah pa si dele: Julij Klein-stein, Ljubljana, Samova ulica 4, Rudolf
Predan, šolski upravitelj. Rog -ška Slatina, m Maida Justinova, Vič-Glince, Cesta xm št. 6.
inserauii del je odgovoren Alojz Novak. — Val v Ljublja*