Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN U.RRAVA: Trsi, Ulica Maniri dclla Liberta (Ul. Commcrcialc) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini Posamezna št. 40.— lir NAROČNINA: četrtletna lir 420 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru jpedizione in abb. postale I. gr. §T. 455 TRST, ČETRTEK 27. JUNIJA 1963, GORICA LET. XI. 99 KARDINAL MONTINI NOVI PAPEŽ - ZADOŠČENJE KATOLIŠKEGA SVETA HABEMUS PAPAM - IMAMO PAPEŽA Težka dediščina, ki jo prevzema Pavel VI. - Vesoljni cerkveni zbor se bo nadaljeval So ljudje, celo med katoličani, ki radi o-malovažujejo vlogo Cerkve v današnjem času in bi hoteli omejiti nj,en vpliv na čim manjši sektor v življenju človeštva. Odriniti bi jo hoteli zgolj na religiozno raven, ker sc jim zdi, da je ta najmanj važna za sodobni svet, medtem ko naj bi na vseh ostalih sektorjih suvereno gospodarile laič ne, pa čeprav čisto brezbožne, materialistične sile. Taki ljudje niso samo v enem taboru. Najdemo jih v raznih taborih in tudi v takih, 'ki imajo neprestano na jeziku hvalo duhovnih dobrim, kot so svoboda, demokracija, pomoč zaostalim in potrebnim ter podobno. Zdi se jim nazadnjaško 'n anahronistično priznavati prevlado duhovnega nad materialnim ali celo sprejeti misel, da ima Cerkev resnično veliko in važno vlogo v današnjem svetu. Umiranje papeža Janeza XXIII. jih je lahko poučilo o njihovi zmoti. Prepričali so se lahko, da je Cerkev še vedno najmočnejša duhovna sila na svetu in da uživa med današnjim človeštvom večji ugled kakor kdaj koli prej. Ko je prenehalo biti srce papeža Janeza XXIII., so prihajala v Vatikan sožalne brzojavke z vseh strani sveta, c.elo iz držav, ki so daleč od krščan-slva, kot n. pr. iz Rusije, iz Pakistana, iz Egipta. Še bolj pa je lahko vsakogar — in I udi naj večje skeptike — prepričalo o vplivu Cerkve globoka pretresenost vse svetovne javnosti spričo vesti o umiranju papeža Janeza. Dolge dneve je tako rekoč ves svet ždel ob radijskih sprejemnikih in s tesnobo čakal na vesti o papeževem stanju. In ko je končno prišla vest, da je papež umrl, je resnična, nehlinjena žalost prevzela neštete ljudi na vseh celinah, kakor da jim je umrl nekdo v družini. Doživeli smo že smrt mogočnih vladajočih osebnosti, diktatorjev, ki so vladali stotinam milijonov ljudi, državnikov, od katerih je bila odvisna usoda Evrope in vsega civiliziranega človeštva, in vendar njihova smrt ni tako presunila svetovne javnosti kakor smrt starčka na Petrovem prestolu, starčka brez divizij in brez milijardnih proračunov. RESNIČNA TESNOBA IN ŽALOST Nedvomno je veljalo to žalovanje v veliki meri sami osebi pokojnega papeža Janeza XXIII., njegovi dobroti, milini in modrosti. V enaki meri pa je veljalo tudi pa-Pežu kot voditelju katoliške Cerkve. Za- vestno ali nezavestno, so začutili katoličani in vsi kristjani, pa tudi vsi tisti, ki so zaskrbljeni za veliko duhovno in humanistično dediščino sveta, da so ostali s Cerkvijo vred brez duhovnega vodnika, brez kažipota. Začutili so nekje v dnu svoje duše resnično tesnobo in resnično žalost, kakor jo začutijo vse sirote, kadar stoje ob mrtvaškem odru svoj,ega očeta in varuha. Tudi najbolj skeptični človek, ki ni slep za probleme današnjega človeštva, je začu-til, da je zmanjkalo tistega, ki je bil bolj kakor kdorkoli drugi na svetu zaskrbljen za blaginjo človeštva in ki je bolj kot vsi drugi težil za tem, da bi doseglo človeštvo blaginjo po poli miru in duhovnega na-o redka. PO TESNOBI VESELJE Ta tesnoba pa se je umaknila veselju, ko so se v petek, 21. t. m., odprla vrata konklava in je kardinal Ottaviani zaklical množici na Petrovem trgu: »Habemus pa-n-m!« — »Imamo papeža!« Iz množice se je dvignil krik veselja, in ta veseli krik se le ponovil, ko je zvedela, da je bil izvoljen za naslednika Janezu XXIII. milanski nad škof, kardinal Giovanni Battista Mootini, ki bo nosil kot papež ime Pavel VI. Katoliški svet je spet dobil očeta in duhovnega vodnika. Veselje pa je bilo toliko večje, ker je tako katoliška kot nekatoliška javnost začutila, da pomeni osebnost novega papeža jamstvo, da bo Cerkev šla v svojem reformnem tpženju naprej po poti, ki jo je začrtal Janez XXIII., in da se ne bo več umaknila v izolacijo, katere simbol je bilo prostovoljno ujetništvo papežev v Vatikanu, ki jo je pokojni papež tako pogumno in odločno prekinil ter žrtvoval ponos spoznanju, da ga ljudje potrebujejo, da si žele papeževe bližine in da je papeževo mesto sredi množic vernikov in nevernikov, med ponižanimi in razžaljenimi, med vsemi tistimi, ki potrebujejo tolažbe in pomoči. Zato so ga ljudje vzljubili kakor v novejši zgodovini najbrž nobenega drugega papeža, in zato so tudi nekoliko tesnobno čakali, kdo bo postal njegov naslednik. Bali so se, da bi se novi papež spet umaknil med zidove Vatikana. In zato se jim je dvignil iz srca resnični krik veselja, ko so slišali za ime novega papeža. Saj ga poznajo po njegovih dosedanjih delih. Vedo za njegov socialni in karitativni čut, ki ga je dokazal med drugim kot milanski nadškof, ko si je pridobil sloves »apostola najrevnejših«, in za njegovo napredno delovanje v času, ko je bil v službi v vatikanskem državnem tajništvu. Tam je deloval od leta 1924 in prišel pri tem na glas, da je odločen nasprotnik fašizma in nacionalsocializma, kar ga je napravilo simpatičnega vsem resničnim antifašistom in demokratom. Kot pomožni državni tajnik v Vatikanu in kot milanski nadškof ni skrival, da je s srcem na strani naprednih struj v vrstah katoličanov, tako v Italiji kot dru-"od. na strani tistih, ki se potegujejo na političnem polju za socialne reforme in za moderni napredek. 29. septembra nadaljevanje koncila Kaj lahko katoliški svet pričakuje od novega papeža? Da bo reformator, ne da bi se pri tem gnal za kakimi utopijami; da bo znal — kot je že dokazal — pravilno o-cenjevati socialna množična gibanja in hotenja, ne da bi pri tem količkaj odstopil od krščanskega pojmovanja socialnih vprašanj, kot je zapopadeno v enciklikah njegovih prednikov. Demokracijo in krščanstvo pojmuje brez zapletenega ideološkega teoretiziranja kot enoto, kot nekaj, kar je ne-'očljivo povezano med seboj. V Milanu so ga imenovali tudi »kardinala delavcev«. Pričakujemo pa tudi lahko, da bo nadaljeval t reformnim stremljenjem v Cphkvi s Čutom za mero in diplomatski takt. Ti dve odliki je že vedno razodeval. Prenovitvam pape Janeza XXIII. bo znal dati trden temelj in tudi politično primerno obliko. Prt --n rrn čaka težka dediščina po Janezu XXTTT. Ne bo namreč lahko biti na-lednik tako dinamičnega in priljubljenega papeža, ne da bi razočaral ljudi in jih silil k primerjavam. Po drugi strani pa bo nujno moral ritmu napredka v Cerkvi odvzeti hlastnost, ki bi mogla vzbujati v nekaterih nezaupanje in boječnost. Pri tem mu bo v resnici zelo prav prišel njegov prirojeni in notem še v praksi izpopolnjeni diplomatski čut. Toda vemo, da ima že dragocene izkušnie v vodstvu cerkvenih zadev in da temeljito pozna življenjska vprašanja današnjega sveta, do katerih ima enak člove-(Nadaljevanje na 2. strani) »Habemus papam - imamo papeža" RADIO TRST A m NEDELJA, 30. junija, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 O vincu zapojmo; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice. Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše; »O dečku, ki se ni znal smejati«, mladinska radijska igra, (Žarko Petan), igrajo člani RO; 12.00 Slovenska nabožna pesem. Zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice; 12.15 Vera in naš čas; 14.30 Sedem dni v svetu; 14.45 Kvintet »Zadovoljni Kranjci«; 18.00 Ki-noklub, filmski svet v besedi in glasbi; 21.00 Iz slovenske folklore; »Za sveti Vid se malo kruha vid’« (Lelja Rehar); 21.30 Sodobna simfonična glasba. . PONEDELJEK, I. julija, ob: 11.45 Naš juke-box; 12.15 Iz slovenske folklore: »Za sveti Vid se malo kruha vid'« (Lelja Rehar); 18.30 Sodobni italijanski avtorji — Bruno Bettinelli: Kratka simfonija, Dve invenciji za godala; 19.15 Izvenevropska sporna ozemlja — Saša Martelanc: »Koreja«; 20.30 Georges Bizet: »Carmen« opera v štirih depanjih. • TOREK, 2. julija, ob: 11.45 Mali ansambli; 12.15 Potovanje, po Italiji; 18.30 Slovenska simfonična glasba — Vasilij Mirk: Simfonična suita. Orkester slovenske filharmonije dirigira Samo Hubad; 19.00 Violinist Aldo Belli — Emil Votoček: Tri balade za violo in klavir; 19.15 Po sončnih stezicah, pripravila Krasulja Simoniti; 21.00 Giacomo Leopardi: Moralni spisi — »Razgovor med Tristanom in prijateljem« (prevod A. Rebula, uvod Boris Toma- žič); 21.30 Od romantikov do impresionistov — Franz Schubert: Simfonija št. 5 v B-duru. • SREDA, 3. julija, ob: 11.45 Jugoslovanski orkestri in pevci; 12.15 Za naše žene; 18.30 Simfonične pesnitve — Franz Liszt: Prometheus; Bedrich Smetana: Blanik, iz cikla »Moja domovina«; 19.00 Sopranistka Ileana Bratuž — Milan Sachs: Otroške pesmice; 19.15 Scipio Slataper: »Moj Kras« (1. oddaja, pripravil Janko Jež); 21.00 »Hiša na vodi«, igra v treh dejanjih (Ugo Betti - Mirko Javornik), igrajo člani RO; 23.00 Nova glasba, pripravil Pavle Merku — Anton Webern: 5 skladb za orkester, op. 10; 6 skladb za orkester, op. 6. • ČETRTEK, 4. julija, ob: 11.45 Italijanski akva-rei; 12.15 Giacomo Leopardi: Moralni spisi — »Razgovor med Tristanom in prijateljem« (prevod A. Rebula, uvod B. Tomažič); 18.30 Koncert Tria Po-luzzi-Ferretti-Marchi; 19.15 «Potovanje na mesec®, dramatizirana zgodba (Charles Chilton - Mirko Javornik). Prva slika, igrajo člani RO; 21.00 Simfonični koncert orkestra tržaške filharmonije. Po koncertu: Knjižne novosti — Carlo Emilio Gadda: »La cognizione del dolore« (Josip Tavčar). • PETEK, 5. julija, ob: 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Pogled na svet; 18.30 Iz del dunajskih klasikov — VVolfgang Amadeus Mozart: Koncert za klarinet in orkester v A-duru K. 622; 19.00 Flavtist Boris Čampa 3 Primož Ramovš: Dve uspavanki, Frank Martin: Balade; 19.15 Zlato, tisočletni vladar sveta — Dušan Pertot: »Zlato faraonov«; 20.30 Gospodarstvo in delo; 21.00 Koncert operne glasbo vodi Alberto Paoletti. Sodelujeta mezzosopranistka Lucia Danielli in tenorist Antonio Galič; 22.00 Doba odjuge v sovjetski književnosti — Silvio Bernardini: »Težak začetek«. • SOBOTA, 6. julija, ob: 12.15 Za naše žene ; 14.40 Pojejo Kvartet Radar in Duo Fasano; 15.30 »Včeraj popoldne«, igra v treh slikah (Mire Štefanac), ierajo člani RO; 16.50 Pevski zbori Julijske krajine in Furlanije; 18.30 Tržaški skladatelji: »Vito Levi« (pripravil Pavle Merku); 19.15 Na počitnicah; 20.30 Teden v Italiji; 20.45 Oktet »Planika« iz Gorice; 21.00 Vabilo na ples; 22.00 Bela Bartok: Koncert št. 1 za klavir in orkester. miMSKI ROLEDARČBK 30. junija, nedelja: Emilija, Milica 1. julija, ponedeljek: Bogoslav, Tcobald 2. julija, torek: Marija, Oton 3. julija, sreda: Nada, Hiacint 4. julija: Uroš, Urh 5. julija, petek: Ciril in Metod 6. julija, sobota: Dušica, Jan Izhaja Konzorcij Novega lista • Odgovorni urednik Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 (Nadaljevanje s 1. strani) koljub(en in Kristusov vzgled posnemajoč odnos kot njegov prednik. Z izvolitvijo kardinala Montinija za papeža je dokazal kon-klave modrost in pravilno presojo papeževih nalog ter njegovega vpliva v današnjem svetu. Značilno in razveseljivo je, da so se v konklavu zbrani kardinali, 80 po številu, zedinili glede Montinijeve kandidature že pri šestem glasovanju, tako da je bil ta konklave eden najkrajših, 'kar jih sploh pozna cerkvena zgodovina. Že v soboto dopoldne je imel papež Pavel VI. svoj prvi nagovor preko vatikan- skega radia na katoliški svet. V njem je počastil svoje prednike na Stolu sv. Petra, zlasti še svojega neposrednega predhodnika Janeza XXIII. zaradi njegove neutrudne vneme, njegove iskrene in konkretne dobrote do ubogih, zaradi čisto pastirskega značaja njegove akcije in zaradi človečanskih odlik njegovega velikodušnega sr- ca. »Dediščina, ki jo sprejemamo iz rok naših predhodnikov, nam dokazuje vso težo službe, ki je pred nami,« je rekel papež. V nadaljevanju svojega radijskega govora je zagotovil, da bo predvsem poskrbel za nadaljevanje II. Vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora, »v katerega so uprte oči vseh ljudi dobre volje«, da bo lahko katoliška Cerkev pritegnila k sebi vse ljudi Načelnik prosvetnega oddelka pri vladnem generalnem komisariatu prof. Udina je v soboto, 22. t. m., sprejel predstavnike Skupne slovenske liste. Ti so mu med drugim predložili osnutek za ustrezno prilagoditev slovenslke šole novemu zakonu o e-notni srednjfi šoli ter ga zaprosili za posredovanje glede objave odlokov predsednika republike za ustanovitev slovenskih srednjih šol in za brezplačno razdelitev slovenskih pomožnih učbenikov na osnovnih šo lah. Profesor Udina je zagotovSl, da bo posredoval predloge Skupne slovenske liste na pristojnih mestih ter se zavzel za premostitev tehničnih ovir pri brezplačni razdelitvi pomožnega učben|ika za peti razred osnovnih šol tako, da ga bodo učenci lahko prejeli še pred koncem šolskega leta. Predstavniki SSL so prof. Udini izročili naslednjo spomenico: »Skupna slovenska lista si dovoljuje opozoriti Vladni generalni komisariat — Ravnateljstvo za prosveto — na nekatera vprašanja, ki ipobliže zadevajo šole s slovenskim učnim jezikom. 1. Šolske knjige. Najprej si dovoljuje opozoriti zgoraj omenjeno Ravnateljstvo, da je Vladni generalni komisariat dal v razprodajo Pomožni učbenik za V. razred osnovnih šol. a ni poskrbel, da se brezplačno razdeli med dijake, kot predvideva zakon. Čeprav je ta pomožni učbenik izšel malo pred zaključkom šolskega leta, ga učenci kljub temu potrebujejo. ker ga uporabljajo tudi med počitnicami in jim koristi za pripravo na zaključni osnovnošolski izpit. Učbenik je nadalje potreben zlasti dijakom, ki bodo morali polagati popravne izpite. 2. Odloki o ustanovitvi srednjih Sol, licejev in učiteljišč s slovenskim učnim jezikom. Z odloki predsednika republike z dne 30. marca 1962 je bilo v Trstu ustanovljenih 6 srednjih šol prve stopnje, v Gorici pa 2 srednji šoli prve stopnje. Z odlokom predsednika republike je bila v septembru 1961 ustanovljena v Trstu Trgovska z veličastnostjo svojega organizma, z mladostjo svojega duha, s pomnožitvijo svojih ?il iz vseh skupin, jezikov, narodov in držav, kot je izjavil. Obljubil je tudi r-vizijo zakonika kanonskega prava in nadaljevanje prizadevanja v smislu enciklik svojih predhodnikov za utrditev pravičnosti v civilnem, socialnem in mednarodnem življenju, v resnici in svobodi ter v zvestobi medsebojnim dolžnostim in pravicam. Poudaril je nujnost pravičnejšega reševanja socialnih problemov po nedvoumni zapovedi o ljubezni do bližnjega, kar je preizkušnja ljubezni do Boga, ter nujnost pomoči zaostalim narodom, kjer življenjska raven ni vredna ljudi. Končno je naglasil, da bo nova doba, ki so jo vesoljske osvojitve odprle človeštvu, še posebej blagoslovljena od Rc^a, če se bodo znali ljudje zares priznati za brate in ne samo za konkurente, ter bodo gradili svetovni red v svetem strahu božjem,v spoštovanju Njegovega zakona, v mili luči ljubezni do bližnjega in v medsebojnem sodelovanju. Zavzel sc je tudi za mir med ljudmi, ki ne bo samo odsotnost vojne, ampak odsev reda, kot ga hoče Bog. Prav zdaj, ko gre ta članek v tisk, smo zvedeli, da je papež Pavel VI. potrdil odločitev svojega prednika, da se bo vesoljni cerkveni zbor nadaljeval 29. septembra letos. višja srednja šola. Ti odloki pa še niso bili objavljeni, temveč jih še vedno proučuje Računski dvor. Za kar 4 druge šole s slovenskim učnim jezikom pa sploh še niso izšli odloki. Gre za učiteljišče v Trstu in Gorici, znanstveni licej s priključenimi klasičnimi vzporednicami v Trstu in za iklasični licej v Gorici. Zaradi tega je tireba posredovati, da se omenjeni odloki objavijo. 3. Enotna srednja šola. Z novim šolskim letom se bo začela enotno srednja šola. Prosvetno ministrstvo je objavilo le predmetnik za italijanske šole, medtem ko za slovenske šole še ni ničesar znanega. Za slovenske šole predlagamo ena‘k predmetnik, le da mora ta predvidevati še toliko tedenskih ur za slovenščino, kolikor jih je določenih za italijanščino. Mnenja smo nadalje, naj se latinščina v drugem razredu poučuje skupno s slovenščino in ne z italijanščino, ali pa naj se latinščina v drugem razredu poučuje kot samostojen predmet. Kar zadeva učni načrt, pa menimo, da so potrebne naslednje prilagoditve: 1. Upoštevajo naj se potrebe, ki izhajajo iz pouka slovenskega jezika. Pri sestavi učnega načrta naj se upoštevajo predlogi ravnateljev in predmetnih profesorjev. 2. Pouk zgodovine v prvem razredu naj sc dopolni s posebnim poglavjem o starih Slovanih, v II. in III. razredu pa s primernimi poglavji iz zgodovine Slovencev. 3. Pri pouku zemljepisa naj se v I. razredu obravnava dežela Furlanija - Julijska krajina, v II. razredu pa naj se učni načrt dopolni s posebnim poglavjem o deželah, kjer prebivajo Slovenci. Za enotno srednjo šolo bodo potrebni novi učbeniki. Zato prašimo, naj Ravnateljsto za prosveto ponovno imenuje komisijo za šolske knjige in naj razpiše natečaj za njih sestavo. IV. Strokovne šole. Z novo šolsko ireformo bomo postopno zgubili vse nižje strokovne šole s slovenskim učnim jezikom. Menimo, da bi bilo zato potrebno spremenil' sedanjo industrijsko strokovno šolo v Rojanu >n trgovsko strokovno šolo pri Sv. Ivanu v dvoletno industrijsko šolo, oziroma v dvoletno trgovsko šolo. Ta zavoda bi obiskovali bodoči vajenci, ki bi drugače ne imeli nobenega strokovnega pouka.« Posredovanje v korist slovenskih šol Kennedgjev obisk Ameriški predsednik Kennedy se mudi že od začetka tedna na političnem obisku v Zahodni Nemčiji. Nemški narod ga je sprejel z velikanskim navdušenjem. Višek je pa bil v torek v Frankfurtu, kjer je predsednik vpričo nemškega parlamenta razvijal svoje politične smernice za bodočnost. V svojem govoru je v prvi vrsti poudarjal potrebo po enotni Evropi, po sodelovanju atlantskih držav in po novi politiki z Vzhodom. »Mi ne živimo samo v dobi neodvisnosti,« je dejal, »ampak tudi v času mednarodnega sodelovanja.« Nadaljeval je, da mora biti Evropa, zlasti atlantske države trdno povezane med seboj, kajti svobodo Evrope pomeni tudi svobodo Amerike. Mora se pa otresti različnih nacionalizmov, ki jo razdvajajo. Ta puščica je bila naperjena proti De Gaullu, ki še vedno upa, da bo Francija prevzela vodstvo Evrope. S komunističnimi državami na vzhodu pa je Nova vlada Od 16. maja dalje smo bili brez prave vlade. Sredinsko-levičarska smer Fanfani-jeve vlade ni uspela. Za njim je poskusil srečo strankin tajnik Moro, a je naletel na nezaupanje pri socialistih. V skrajni sili, ko se je že govorilo o novih volitvah, je predsednik republike poveril sestavo nove vlade zborničnemu predsedniku Leo-neju. Poglavitni namen te odločitve je bil, skrajšati brezvladje in omogočiti nadaljevanje finančne uprave. Leone je vladno krizo zaključil že v soboto. Sestavil je vlado iz samih demokristjanov, toda iz vseh struj v stranki, še isti dan so bili ministri zapriseženi in so imeli že prvo sejo. Značaj nove vlade naj bi bil torej le prehoden, administrativen in bi ostaH na krmilu le do jeseni. Odvisno pa je tudi od drugih strank, ali bo to mogoče in ali ne bo potrebno seči po zadnjem sredstvu za politični razplet — po novih volitvah. SLEPARIJE PO VRSTI V Italiji si sledijo sleparije na škodo države že nekaj časa druga za drugo. Niso še končale obravnave zaradi banan, in slepar skih dacarjev, ž,e je na vidiku ena nova. V zadevo so zapletene delavske strokovne šole v okolici Salerna in celo novoizvoljeni socialno demokratski poslanec Henrik Qua-ranta. Na omenjenih šolah so skozi dve leti vpisovali v plačilne sezname profesorje in uslužbence, ki sploh niso tam poučevali. Mesečne plače so pa vtaknili v svoje žepe tisti, ki so bili na vodstvu šole in v tajništvu. Država je oškodovana za 50 milijonov lir. Seveda tudi to pot ni noben nadzornik ugotovil, kako poštena uprava je na šoli. b Trsta RAZSTAVA Sindikat slovenske šole vabi na RAZSTAVO NAJBOLJŠIH RISB učencev naših šol od 6. do 15. leta starosti. Izdelki bodo razstavljeni na osnovni šoli v ul. Sv. Frančiška 42, od 28. junija do 2. julija od 9. do 13. in od 17. do 20. ure. Otvoritev razstave bo 28. junija ob 18. uri. Imena nagra jencev bomo objavili pozneje. v Zahodni Nemčiji treba priti do resničnega miru, ki naj zaključi hladno vojno1. Evropa in Amerika pa ne smeta sodelovati samo na vojaškem po-.ju, marveč se morata tudi gospodarsko lesno povezati. Ta blok 500 milijonov ljudi bo neomajan temelj za svobodo vseh narodov. Kenmedy je zaključil svoj govor z besedami: »Naše poslanstvo je, ustvariti nov socialni red na podlagi svobode in pravice, ko bodo ljudje sami odločali o svoji usodi in bo država’ v službi državljanov.« Navzoči zastopniki vseh strank so Ken-nedyjev govor označili kot zgodovinski. Celo Hruščov je označil Kennedyjeve besede kot realno ocenjevanje mednarodnega po litičnega položaja. »RDEČI« TELEFON Ameriški zastopnik Stelle in sovjetski Ca.' rapkin sta podpisala v Ženevi pogodbo o neposredni zvezi med Belo hišo in Kremljem. V pogodbi je natančno določeno prevajalno in tehnično osebje, stroški in aparati za zvezo. To ne bo telefon, ampak da-rjepisni oddajniki po dveh žicah, ki bodo tekle preko Londona in štokholma. Kot izjemna zveza med obema prestolicama bo posloval poseben radio preko Tangerja. Preko rdečega telefona, kakor pravijo Evropejci, ali »tople zveze«, tako jo imenujejo v Ameriki, še bosta pogovarjala Ken-nedy in Hruščov v slučaju nevarnih zapleti jajev. Nihče jima pa ne bo mogel zabraniti, da se je bosta posluževala bolj pogosto, mor da celo za vljudnostne pozdrave. Izven dvoma pa je, da omogoča ta tehnična povezava med dverha prvima oblastnikoma sveta veliko olajšanje v slučaju napetosti. Obenem ipa pomeni nov način meddržavnih odnosov, ki so se doslej razvijali le preko diplomatskih potov. NOVI PREDSEDNIK POSLANSKE ZBORNICE Ker je dosedanji predsednik poslanske zbornice Leone postal načelnik vlade, si je poslanska zbornica morala izvoliti novega predsednika. Na to mesto je bil skoraj so-glasno izvoljen 49-letni poslanec Kršč. demokracije Bucciarelli Ducci. Od 587 prisotnih poslancev jih je zanj glasovalo kar 546. Podprle so ga torej vse stranke od desnice do levice. Novi predsednik je po poklicu pravnik. KRONANJE PAVLA VI. Novi papež Pavel VI. bo slovesno kronan v nedeljo, 30. t. m. Slovesnost se bo za-čela ob 18. uri in bo trajala približno tri ure. Ker je osrednja ladja cerkve sv. Petra zasedena zaradi koncila, se bo slovesnost izvršila pred vhodom v veličastno baziliko in jo bo prenašala televizija. Lepi dobički Največja kino dvorana na svetu je »Radio City Musič Hall« v Njujortku. Povsem razumljivo je, da ima tudi največje število obiskovavcev in vsak večer velikanske dohodke. V zgodovini tudi te velike dvorane pa še niso nikdar toliko spravili, kakor letos za veliko noč. Predvajali so muzikalni film »Bye, bye Birdil-«. Štiri dni so ga imeli na platnu in so v tem kratkem času prodali za 450 milijonov lir vstopnic. Zborovanje v Moskvi V Moskvi se je v nedeljo začel mednarodni kongres žena. Na povabilo »Mednarodne demokratične ženske zveze« je prišlo na zborovanje nad 2000 odposlank iz 119 uržav. Posebno močna delegacija 50 odposlank je prišla iz Italije. Namen kongresa je razgovor in izglasovanje sklepov, ki se tičejo obrambe ženskih pravic, za razoro-žitev in mir, za svobodo in prijateljstvo vseh narodov ter za izboljšanje vzgojnih pogojev mladine. Na kongresu sta bila v začetku prisotna tudi oba kozmonavta Valentina Terjoškova in Valerij Bykovski. Obema so zborovalke silno navdušeno ploskale, zlasti Valentini, kot najbolj izraziti ženski predstavnici modernega napredka. Bykovski pa je bil kot edini moški izvoljen v delovni odbor — ženskega kongresa. Že na prvi seji je prišlo do nekih nevšečnosti. Japonska in kubanska zastopnika sta v svojih govorih ostro napadli politiko Združenih držav. Italijanske delegatke so iz protesta zapustile dvorano. V posebni objavi so pojasnile, da jp kongres samostojna organizacija, ki se ne sme istovetiti s tem ali onim blokom in ne sme zavzemati politačnih stališč. Odposlanka Baduel je še posebej dostavila, da protiimperialistični govori vodijo zopet v hladno vojno; žene so pa prišle skupaj, da se pomenijo o njih vprašanjih in žene hočejo predvsem mir na svetu. Z italijanskimi zastopnicami je potegnila tudi večina evropskih tovarišic. MODERNI HERKULI Pri starih Grkih je veljal Herkules za polboga in junaka samo zaradi njegove izredne telesne moči. Lepo raščena telesa atletov s krepkimi in nabreklimi mišicami so kaj radi občudovali pri olimpijskih igrah. Postavljali so jim kipe in so zmago-vavce v telesnih tekmah častili bolj kot umetnike in pesnike. Najbolj znan atlet — tekmovavec je bil Milon iz Krotona. šestkrat je zmagal pri olimpijadah. Njemu v čast so ukazali izklesati velik kip. Težave so pa imeli, ko so ga postavljali na podstavek. Milon ga je pa kar zagrabil in ga je na svojih ramenih prinesel na določeno mesto. Njegovo ime kot najmočnejšega človeka na svetu je slovelo po vseh mestih. V naših časih se tudi ponašamo z modernimi Herkuli, ki celo prekosijo tare. O nekem Colemanu iz Avstralije se pripovedujejo neverjetne stvari. Mož je v stanu, da se vleže kot indijski fakirji na desko, obito z žeblji. Na prsih drži težko leseno klado, na kateri čepita dva moža. Še večje čudo je štirinajstletni Amerika-nec Jefferson Dikes. Leže na hrbtu drži v dvignjenih rokah motorno kolo, na kateri sedita dva moža. Skupna teža bremena znaša nad 2 stota. Angleži se tudi bahajo, da imajo oni najmočnejšega moža na svetu. Skoraj da po pravici, kajti njihov Campbell je zares pravo čudo vsestranske telesne moči. On je zmožen potegniti naprej naložen kmečki voz na vrvi samo — z zobmi. Takšno neverjetno moč ima samo. v čeljustih! xvr TRŽAŠKI VELESEJEM V prisotnosti ministra Corbellinija in najvišjih tržaških oblastnikov so v petek o-tvorili XV. tržaški velesejem. Letos so na velesejmu prisotni razstavljavci iz 32 držav, od katerih jih je osem pripravilo kolektivne razstave. Italija sodeluje s kar 500 podjetji. Na otvoritvi je med drugimi govoril minister Corbellini, ki je zlasti poudaril zadovoljstvo vlade, da se, je letošnjega velesejma udeležilo tako veliko število tujih razstavljavcev, ki predstavljajo že polovico vseh razstavljavcev. »Gre za uspeh — je dejal minister — ki ga je treba posebej podčrtali, ker dokazuje, kolikšno pozornost vzbuja ta velesejem v bližnjem in daljnem svetu.* V soboto je bil »dan Jugoslavije«. Za to priložnost je poleg številnih gospodarskih predstavnikov iz sosedne republike dospel v Trst tudi jugoslovanski veleposlanik v Rimu Ivo Vejvoda. Na tiskovni konferenci v velesejemski dvorani je veleposlanik izrazil zadovoljstvo zaradi plodnega gospodarskega sodelovanja med obema državama in tudi zaradi medsebojnih dobrih in prijateljskih odnosov na splošno, k čemur je v dobršni meri prispevala ureditev maloobmejnega prometa. Zvečer sta jugoslovanski generalni konzul v Trstu g. Rudi Janhuba in soproga priredila v prostorih konzulata sprejem, ki so sc ga udeležili generalni vladni komisar dr. Mazza in mnogi drugi oblastniki. Na sprejemu so bili prisotni tudi številni prei-slavniki slovenskih organizacij. MATURE Prvi dan prihodnjega meseca sc bodo po vsej državi začeli zrelostni izpiti. Vseh prijavljenih maturantov je 106.000. Vsi slovenski maturantje bodo polagali izpite v Trstu. V sestavi komisij za izpite so se izvršile zaradi odpovedi prej imenovanih nekatere spremembe. Za predsednika maturitetne komisije na Trgovski višji šoli v Trstu je imenovan z ministrskim ocl-lokom ravnatelj slovenskih srednjih šol v Gorici prof. Mihael Rožič. Na učiteljišču prof. Laura Abrami in na liceju prof. Atti-lio Budrovich. Z zadoščenjem beležimo, da sta po odhodu zaveznikov, prvič imenovana dva slovenska šolnika kot predsednika izpitnih komisij. Vsem našim maturantom pa želimo prav dobre uspehe pri prvi težki življenjski skušnji. Dr. l/KTUVEC JOŽE IJp.J SPECIALIST za ustne in zobne bolezni ASISTENT NA ZOBOZDRAVNIKI UNIVERZITETNI KLINIKI V PADOVI Trst, Ul. Mercadante l/l. Vogal Ul. Carducci, Ul. Milano Tel. 68-349 Nabrežina: ZAKLJUČNA ŠOLSKA PRIREDITEV Učenci nabrežinske osnovne šole so se od letošnjega šolskega leta poslovili v soboto zvečer s kar izvirno mladinsko revijo »Takšni smo!«, ki jo je sestavil in vodil učitelj Ljubo Toroš. Pri predstavi so sodelovali vsi učenci; ki obiskujejo šolo. Zato je izvedba zahtevala mnogo truda ter priprav. Jedro revije sestavlja Frana Milčinskega humoreska »Butalski policaj in cefizelj«. Okrcg tega jedra se prepletajo otrošiki plesi na motive narodnih pesmi, razne zborne deklamacije ter petje. Ce pomislimo, da bi taka predstava zah-levala primeren oder, primerno razsvetljavo in že razno drugo opremo, s čimer pa šola nikakor ne razpolaga, moramo reči, da je revija kar dobro izpadla. Učiteljstvo in učenci zato zaslužijo pohvalo. V nedeljo pa je bila odprta razstava ročnih del in risb. Obiskovavcu takoj radejo v oči zares krasne risbice učencev 2. in 5. razreda, ki jih odlikujejo žive barve in ki so pristen izraz otrokovega doživljanja. Nič čudnega torej ni, če je nabrežinska šola letos dosegla celo veliko mednarodno priznanje na razstavi v Fortc dei Marmi. Devin: NAŠI MALČKI SO IMELI PRIREDITEV V nedeljo so učenci otroškega vrtca veselo presenetili starše in prijatelje mladi ne z uspelo zaključno šolsko prireditvijo. V večji učilnnici so se predstavili otroci iz slovenskega in italijanskega oddelka ter skupno izvedli ljubko ritmično vajo. Nato so nastopili italijanski učenci z igrico Miška in babica. Za njimi pa so slovenski malčki zares prisrčno in za svoja leta kar dovršeno zaigrali Rdečo kapico. Vsi so prav dobro rešili svoje vloge. Na koncu so otroci pogumno zapeli pesmico »Dve taci rumeni« in izvedli še neko vajo s stolčki, s čimer se je zaključila le-lošnja izredno prisrčna prireditev. Starši so si nato ogledali ročna dela in risbice, ki so jih med letom izdelali njih otroci. Vrtnarici, ki s tako ljubeznijo in požrtvovalnostjo vzgajata naše malčke, zaslužita vse priznanje. SREDIŠČE ZA JEDRSKO FIZIKO Te dni so bili v Trstu štirje predstavniki Mednarodne agencije za atomsko energijo, katere sedež je na Dunaju, in imeli vrsto razgovorov z zastopniki tukajšnjega vseučilišča, mestne občine in drugih ustanov. Iz brati je bilo namreč treba prostor za središče jedrske fizike, ki ga bo omenjena agencija zgradila v našem mestu. Po proučitvi raznih pr.edlogov je bilo načelno sklenjeno, da b.o središče nastalo nad Barkovljami, in sicer na občinskem zemljišču, ki se nahaja med proseško in napo: leonsko cesto v neposredni bližini »daci-ja«. .. •- , Tu bodo zgradili vsa potrebna poslopja. Središče bo predvidoma začelo poslovati spomladi prihodnjega leta. Ker gre zn ustanovo mednarodnega značaja, se predvideva, da bo njen nastanek pospešil tudi grad- njo avtoceste za Benetke in letališče v Ronkah. Opčine: ŠOLSKA RAZSTAVA Slovenska osnovna šola na Opčinah je imela v nedeljo ne ponedeljek razstavo risb in ročnih del svojih učencev, od prvega do petega razreda. Razstava je bila v resnici razveseljiva ter vredna, da si jo ogledajo vsi, ki jim je pri srcu slovenska šola. že prvošolčki so nam pripravili lepa presenečenja s svojimi risbami in ročnimi delci, s svojimi herbariji, s katerimi imajo, kot se zdi, posebno veselje, ker jim je znala njihova učiteljica vcepiti ljubezen do narave, in s svojimi zvezki, ki so razodeli, da so se že daleč odmaknili od kategorije »nepismenih« in da znajo že presenetljivo dobro uporabljati peresa. Drugošolčki so se postavili zlasti s svojimi ročnimi deli, med katerimi smo posebno občudovali izredno lepe vezane ovitke albumov, tako lepe, kot jih sicer ni nikjer najti, niti v najbolj specializiranih trgovinah. Deklice so se postavile tudi z drugimi vezeninami. Zelo lepa ročna dela smo videli tudi na razstavi višjih razredov. V tretjem, četr tem in petem imajo nekaj zelo dobrih risarjev in risark, ki obetajo, da bo dobil sedanji rod naših umetnikov na Tržaškem dobre in morda še boljše učitelje, če bodo le vztrajali in če bodo seveda našli enako dobre učitelje tudi na nadaljnji poti svojega izobraževanja. To bi jim iz srca želeli. Razstava je morala v vsakem obiskovavcu potrditi in okrepiti zaupanje v slovensko šolo. ifanivSlid ‘(//ofuiu/a GRMEK Po gričih okrog Grmeka in tudi po sosednjih krajih se je pojavilo letos izredno veliko število divjih prašičev. Zverjad se približuje že tudi vasem. Živali povzročajo veliko škodo na polju; posebno radi rijejo po krompirjevih nasadih. Prizadeti kme-tovavci so se obrnili na oblasti, naj na kak način odpomorejo tej nadlogi, sicer bodo •ob večino pridelka. Po drugi strani pa že grozi tudi suša. Vročina je nenadoma narastla, celo do 29 stopinj. Tu pa tam se za nekaj minut v,:je ploha, ki pa bolj škodi kot koristi, ker zemljo strdi in povzroči le trdo skorjo na vrhu. ČEDAD Že dober teden se potika po Čedadu in okolici dobro organizirana ciganska družba, ki. zelo spretno krade po hišah. Posebno sta se odlikovali pri lem poslu dve mladi ciganki, Irma in Marcela Tomšič. Hodili sta po mestu in kjer sta videli odprta vrata, sta se vtihotapili v kuhinje ali sobe in izmikali zlatenino ali bankovce iz predalov. Pri njih zadnjem »poslovnem« o-bisku v stanovanju gospodinje Mantovani jima je pa spodletelo. Ko sta tatici že smuknili na prosto z ukradenim blagom, ju je gospodinja opazila. Obe ciganki je opisala orožnikom in že par ur nato sta sedeli na hladnem. Tatvine se pa še vedno nadaljujejo, kar ikaže, da so drugi člani tatinske tolpe Še na prostem. H POČITNIŠKE KOLONIJE Osnovne šole bodo ta teden zaprle vrata. Za šolsko mladino se pričenja čas prijetnih počitnic; za mnoge ob morju ali v hladnem zelenju v gorah. Različne podporne organizacije so odbrale že 7000 otrdlc, ki bodo deležni oddiha v počitniških 'kolonijah. Najbolj živahno delujejo pri organizaciji počitniških kolonij škofijsko dobrodelno društvo ACLI, Italijansko žensko dobrodelno društvo in Italijanska mladina. Vse te organizacije prejemajo podporo od državnih ali pokrajinskih oblasti. Zaman pa iščeš med takimi ustanovami ludi kako slovensiko, ki bi našim otrokom nudila brezplačni potrebni oddih. Priznamo, da omenjene organizacije sprejemajo tudi otroke slovenskih družin. To so pa bolj izjeme in tudi otroci se ne znajdejo v popolnoma drugačnem okolišu, kot ga imajo med šolskim letom. Vrhu tega pa po navadi nadzorno osebje ne pozna slovenščine. Pripomniti je pa potreba še nekaj, in sicer, da nekateri slovenski zavodi in posamezniki na lastno pobudo prirejajo počitniške 'kolonije. Vanje pa sprejemajo v prvi vrsti in po lastni izberi le otroke svojih somišljenikov. Velika večina slovenskih o-(rok in to iz revnih družin pa nima možnosti, da bi si poleti okrepila telo. Zato je nujno potrebno, da bi prišli do skupjn,e in od oblasti podpirane slovenske počitniške ustanove. S tem izražamo željo mnogih slovenskih staršev. □ /s GORENJA MJERSA Pravzaprav je vso sosesko malo sram, ko govorimo o dogodku, ki se je pred nedavnim časom pripetil pri nas. žalostni slučaj izpričuje slabo vzgojo in odnose mladih do svojih staršev; obenem pa kaže tudi na slabe gospodarske razmere, ki so, če že ne povod, pa daljni vzrok takim pripetljajem. V hiši pri Obidovih je mladi gospodar Janez večkrat razsajal proti očetu in materi, jima grozil in ju je tudi pretepal. Najbolj je 32-letni sin dirjal po vnebohodu, ko je prišel pijan domov. Starega očeta je začel obdolževati, da mu je u-kradel denar. Iz besed je mladi Obid prišel na udarce in je tako obdeloval starega, da so mu morali priteči sosedje na pomoč. Zadeva je prišla na uho tudi orožnikom, ki so nasilneža prejšnji teden aretirali. Zdaj mu bo pa sodnik vcepil v glavo četrto božjo zapoved. SPETER OB NADIŽI Prejšnji petek je zopet eden izmed naših občanov učakal lepo starost. Svoj devetdeseti rojstni dan je slavil Janez Blazetič še pri polni umski in telesni moči. Vsak dan še vedno opravlja svoja dela in rad pešači. Seveda, ta stara korenina zna marsikaj povedati iz svojega dolgega življenja. Videl je že marsikatere vojne in hude čase, a je še vedno veder in krepak, želimo mu, da bi učakal še svojo stoletnico. OSNUTEK ZA DEŽELNE VOLITVE Demokristjanski parlamentarci iz videni-1 ske in goriške pokrajine so vložili zakon-; ski načrt za deželne volitve. Osnutek pred-, videva — kakor tudi že posebni statut — da se dežela razdeli v 5 volivnih okrožij: Gorica, Videm, Trst, Pordenone in Tolmez-zo. Prvo okrožje bo imelo 7 deželnih poslancev, drugo 21, tretje 15, četrto 12 in zadnje 6; to se pravi na vsakih 20.000 pre-bivavcev ali na ulomek preko 10.000 po enega. Liste se bodo morale vlagati na tržaški prefekturi; podpisati mora seznam kandidatov najmanj 300 volivcev. V Gorici in v Tolmezzu sme vsak volivec oddati le 2 preferenčna glasova, v ostalih okrožjih pa 3. Demokristjanski osnutek volivnega zakona vsebuje tudi predlog, da ne morejo biti deželni poslanci tisti, ki so že v parlamentu, dalje pokrajinski svetovavci in župani občin z več kot 10.000 prebivavci. V osnutlku je nadalje predlog, naj se v treh mesecih po sprejemu volivnega zakona skličejo volitve. Prva seja deželnega sveta se skliče v Trst v občinsko palačo. NEKAJ NI V REDU V vrstah goriške komunistične federacije ne more biti nekaj v popolnem redu. Že nekaj časa so ikrožile po mestu govorice o odstopih in spremembah na vodilnih mestih. Do sprememb je prejšnji teden tudi res prišlo. Odstopil je tajnik pokrajinske komunistične zveze. Stranka je izključila iz svojih vrst tudi tajnika sekcije v Gradežu Cecilio. Odbornik sekcije in mestni svetovavec Padovani je pa bil prisiljen podati ostavko. DOBERDOB Naša šolska mladina se je v nedeljo popoldne res imenitno odrezala. Pod vodstvom svojih učiteljev je priredila v okusno opremljeni občinski dvorani zaključni šolski nastop. Na sporedu so bile kar 3 igrice, ki so jih šolarji prav dobro podali. Izredno ljubek je bil prizor učenk iz prvih treh razredov, ki so, preoblečene v metuljčke in marjetice zarajale »Ples metuljčkov«. Obsevanje z reflektorji in spremljava z godbo sta krasno učinkovali. Učenci so tudi ubrano zapeli več pesmi. Za zaključek sta pa učenka in učenec prvega razreda recitirala »Ob koncu šolskega leta«. Navzoči starši, gostje, posebno pa malčki, ki so dvorano popolnoma napolnili, so nastopajoče pohvalili 7. burnim ploskanjem. Starši izražajo učiteljstvu svojo hvaležnost, ker so pokazali tako veliko požrtvovalnost za njih otroke. ŠOLSKE RAZSTAVE Ob koncu šolskega leta so učenci in u-čenke osnovne šole v Šolskem domu poka-zaH, česa so se naučili. Pod vodstvom svojih učiteljic so priredili razstavo slik in ročnih del; deklice še posebej izdelke vezenin in pletenin. V lepo opremljeni učilnici so bili razloženi tudi šolski zvezki, da so si mogli starši in obiskovavci napraviti sliko, kako so otroci napredovali. Kar ču- diti se je bilo treba, da so malčki vsega tega zmožni, posebno še, ker so vse sami napravili. Učiteljice so seveda dajale pobudo in skrbno stale učencem ob strani, da so se njih »umetnine.< tako lepo posrečile. Način pouka, ki izvablja iz šolarjev samih njih ustvarjajoče zmožnosti, je pokazal !eo uspeh. Podobno razstavo je priredila tudi o-snovna šola v štandrežu. Učenci so tukaj pokazali, kako so si z izrezovanjem in lepljenjem slik v zvezke sami prikrojili pomožna učila, zlasti za poznavanje prirode. PASJA RAZSTAVA V nedeljo je vse odmevalo od pasjega laježa v spodnjem Ljudskem vrtu. Nad 2000 pasjih ljubiteljev, mladih in starih, si je ogledovalo 5. mednarodno pasjo razstavo. V prijetni dolinici ob Kornu je bilo razstavljenih 262 psov najbolj žlahtnih pasem od malih pinčev pa do velikega ovčjaka z gosto dlako, ki je vzbujal največ občudovanja. Posebna komisija, sestavljena iz Avstrijcev, Švicarjev in Italijanov, je odlikovala s posebnimi spričevali najlepše pasje primerke. Pasja razstava spada v vrsto goriških turističnih prireditev v tem poletju. Začeli so z njo, ker ni bilo pač kaj drugega še pri rokah. PODGORA Mezdno gibanje v naši tkalnici se še vedno nadaljuje. Podjetnik Togniello je še vedno trd in noče ugoditi delavskim zahtevam; grozi celo z odslovitvijo določenih delavskih kategorij. Najbolj prizadeti so pri plačah uslužbenci v oddelku bombažnih tkanin in umetnih vlaken. Delavci so zato stopili v tako imenovano belo stavko; delavci in delavke stoje pri strojih, a ti ne tečejo. V torek dopoldne se je zopet razvr stila povorka delavk, ki so šle protestirat pred prefekturo. Odposlanstvo 10 zastopnikov je sprejel prefekt Princivalle, ki je seveda dal obljube, da bo posredoval pri višjih mestih. Po našem mneniu je treba pritisniti le na tovarniškega lastnika in mu predočiti, da bo v skrajnem slučaju potrebno podružabiti njegov tovarniški koncern. NAŠI DIJAŠKI ZAVODI Dijaški zavodi ali domovi so brezdvom-no trdna podlaga za obstoj naših šol. V Gorici obstajajo trije dijaški zavodi: Alojzi-jevišče, Dijaški dom in Sirotišče. Prvi ima namen oskrbovati in vzgajati dijake, ki kažejo voljo, da se posvetijo duhovskenvi stanu; drugi zavod ima laični značaj; tretji pa je namenjen za dekleta in dečke o-snovnih šol. O važnem delovanju teh zavodov ni naša 'avnost še dovolj poučena; zato bo prav, če nekaj o njih omenimo. V ponedeljek je ravnatelj Dijaškega doma povabil na tiskovno 'konferenco zastoo- | nike vseh slovenskih listov na Primorskem, . katerim je pojasnil delovanje zavoda. V do-' mu je letos bivalo 76 srednješolcev. Od teh (Nadaljevanje na 9. strani) IZ KULTTIRJNEGA Ž1VLJKNJA l imitih a Študija, o bloumbki ljudski patini Pred kratkim smo dobili v rake zbornik »Die j govorečim prcbivavstvom, v veliki meri pa tudi Volikskuilur der siidosteuropaischen Volker« (Ljud-, za slovensko ozemlje. Ljudskih pesmi o kralju ska kultura južnovzhodnoevropskih narodov), ki Matjažu ne moremo imeti za zgodovinske pesmi, g? je izdalo Društvo za južnovzhodno Evropo (Su-jker je v njih mnogo mitičr.ega in nezgodovinske-dosteuropa- Gesellsehaft) v Miinchenu. V zborni-1 ga; prepletene so z mod;: jrednjeveških legend ku so objavljena predavanja, ki so jih imeli člani jn balad. Po prepričanju prof. Kretzenbacherja je tega društva in drugi znanstveniki na zborovanju | za siQvensko ljudsko pesništvo sploh značilno, da v Salzburgu od 24. do 2/. maja 1961. Zborovanje je njegQVO težišče na religioznem, zlasti še na leje pomagala organizirati ustanova »Arbeitsgemein-. genclah in legendarnih baladah (Legendenballade). >-'chaft ost« na Dunaju. - j In to ne le iz časa baročnih vplivov, ampak že od Večina prispevkov v zborniku, ki šteje nad 20U j prej_ y iegendah in religioznih pesmih se izražata strani revialnega formata, se nanaša na ljudsko kulturo pri balkanskih narodih, Romunih in Slovakih. Vondair najdemo v njem tudi zelo zanimivo razpravo o slovenski ljudski pesmi pod naslovom »Ljudsko pesništvo v nemško - slovanskem mejnom prostoru južnovzhodne Evrope«. Napisal jo je Leopold Kretzenbacher, profesor na univerzi v Kielu, ki pa je rojen na avstrijskem Štajerskem ter je študiral v Gradcu, kjer se je specializiral posebno za germanistiko, indogermanistiko, narodopisje ter zlasti za balkanistiko in slavistiko jugovzhoda. Lani ga je povabila graška univerza, naj bi prevzel novo katedro za kulturno zgodovi- ce.lo socialna obtožba nad izkoriščanjem in proti-fe v dal na upornost. Dejstvo, da Slovenci nimamo nacionalnega junaškega epa kljub bogati lirično-epjčni ljudski pesmi, si razlaga ta znanstvenik s tem, da nismo imeli lastne države in nismo uživali narodne neodvisnosti. Prof. Kretzenbacher nato ilustrira rezultate svojih raziskovanj o slovenskih ljudskih pesmih na primeru »smledniške legende«, ki je prežeta s socialno obtožbo proti fevdalnemu izkoriščanju. Mladi smledniški grof je skušal ogoljufati revnega kmeta za davek, katerega pa je ta že plačal nje- no južnovzhodnega evropskega prostora. Zanima govemu pred kratkim umrlemu očetu, ki pa mu •____'L XI__ltiiri. n n 1 o 2 tli iTctoifil nntrHilfi evnti cticVi nnmnli ga pri njegovih študijah zlasti narodopisje ljudstev na ozemljih, kjer se stikajo Nemci in Slovani, posebno na ozemlju Avstrije in Slovenije, ba ročno gledališče, ljudske igre, ikonografija ter ljudske legende. NOVI KRITERIJI ZA RAZISKAVE LJUDSKEGA PESNIŠTVA V svoji razpravi, iki je objavljena v zborniku, obravnava najprej na splošno ljudsko pesništvo na Slovenskem in na tistih avstrijskih ozemljih, ki meje na Slovenijo, to je na štajerskem in Koroškem. Samo strokovnjak bo lahko presodil, v čem so ugotovitve njegovih raziskavanj točne in v koliko se jim da ugovarjati, vendar ipa je treba reči, da so zelo prepričljive in znanstveno dobro podkovane ter objektivne. Prof. Kretzenbachei citira v svoji študiji tudi razne slovenske razisko-vavce ljudskega pesništva, kot n. pr. Gregorja Kreka in Grafenauerja, ter jim izraža hvaležnost za delo, ki so ga opravili pri raziskovanju tega področja ljudske kulture, s čimer so utrli pot drugim raziskovavcem. Vendar pa se ravnajo današnji raziskovavci ljudskega pesništva po drugačnih in ne več po romantičnih kriterijih. Nekdanji raziskovavci v dobi romantike so iskali v ljudskem pesništvu predvsem ostanke mitov iz davnih dob, celo iz pradavnine, ter so skušali tako dokazovati nekdanjo veličino svojega naroda; zato je bilo njihovo znanstveno delo tendenčno. Z njim so posrečilo budili narodno zavest in celo podpirali politične zahteve. Današnje raziskovanje pa se odvrača od mitov in upošteva tudi psihološke, zgodovinske, zlasti verske, socialne, politične, kulturne in gospodarske vplive v srednjem in novem veku, ki so vplivali na oblikovanje ljudskega pesništva. Medtem ko so hoteli raziskovavci v dobi romantike priti do čimbolj senzacionalnih rezultatov, ki bi se skladali z njihovim romantičnim pojmovanjem narodne zgodovine, zaradi česar so skušali kar najbolj omalovaževati ali celo negirati vse tuje vplive v ljudskem pesništvu (to velja seveda za vsa ljudska pesništva in le za slovensko), pa današnji raziskovavci potrpežljivo in natančno raziskujejo medsebojno vplivanje in sorodnost ljudskih pesmi, pa tudi poti, po katerih se je to dogajalo. Rezultati so včasih presenetljivi. Nekaj takih odkritij nam nudi prof. Kretzenbacher v svoji študiji. SORODNOST SLOVENSKE IN NEMŠKE LJUDSKE PESMI Po njegovih ugotovitvah sta si ljudska pesem v nemškem in slovenskem obmejnem prostoru zelo sorodni in razodevata včasih enake poteze. Tako niti nemška niti slovenska ljudska pesem na tem prostoru skoro ne poznata zgodovinske pesmi, ki bi opevala določen zgodovinski dosiodek medtem ko je tako ljudsko pesništvo n. pr. pri Hrvatih zelo bogato. Prof. Kretzenbacher je v petnajstih letih na več kot sto krajih na štajerskem in Koroškem snemal ljudske pesmi na trak in ni pri tem naletel niti na eno zgodovinsko pesem. Do istega rezultata so prišli drugi zbiravci l.jud- nalašč ni izstavil potrdila. V svoji stiski pomoli kmetič k sv. Antonu Padovanskemu in ta se mu res prikaže, ga odpelje na neko ogenj bruhajočo goro, prikliče iz pekla hudiče ter jim zapove, da pripeljejo pred njega pogubljenega starega graščaka, ki mora s svojo krvjo podpisati kmetu potrdilo za svojega sina. Prof. Kretzenbacher pa dokaže, da je legenda o tem čudežu, ki ga je napravil sv. Anton, mnogo starejša kot dogodek v Smledniku, ob katerem naj bi bila nastala ta ljudska pesem. Našel jo je zapisano v le malo spremenjeni obliki v latinski knjigi »Acta Sanctorum«, ki je izšla leta 1742 v Benetkah in v kateri so opisani vsi čudeži sv. Antona. Gotovo so frančiškani kupovali to knjigo na svojih romanjih v Padovo in uporabljali primero o čudežu sv. Antona v svojih pridigah ter tako nehote dali motiv za nastanek ljudske pesmi. Možno pa je. tudi, da se je motiv ustno že prej zanesel iz Padove v Slovenijo, saj prof. Kretzenbacher ravno poudarja v svoji študiji, kako so bile slovenske dežele z drugimi deželami tako imenovane Notranje Avstrije v vsej svoji zgodovini kljub vsej svojskosti svoje ljudske kulture odprte navzven ter se bogatile z duhovnimi vplivi vse zahodne Evrope. LJUDSKA PESEM — IZRAZ KONKRETNIH DRUŽBENIH RAZMER Prof. Kretzenbacher zastopa stališče, da je vsak element ljudske kulture določen vsaj po dveh komponentah: po tradiciji in skupnosti. Zato je narodopisje »znanost o življenju v nekdanjih družbah«. tradicija kulture ljudstev v južno-vzhodnih Alpah je stara že mnogo, več kot tisoč let in v njej je najti naslage Keltov, Ilirov, Rimljanov, Langobardov itd., torej narodov, ki so že pred Slovenci in Nemci živeli na tej zemlji in zapustili na njej sledove svoje kulture in svoje duhovnosti. Zanimive so tudi ugotovitve prof. Kretzenba-cherja o nastanku slovenskih panjskih končnic in slikanja na steklo. Tudi v njih vidi vplive italijanskih slikanic o čudežih sv. Antona, ki so jih prodajali že v poznem srednjem veku romarjem v Padovi in v katerih je bilo optično prikazano, kako je sv. Anton držal s pravičniki v njihovem odporu proti krivici. Tako ni čudno, da se pogosto ponavlja v slikah na slovenskih panjskih končnicah prav motiv socialnega odpora in boja za pravico (smešenje graščakov in podobno). Vse to nikakor ne dokazuje neizvirnosti te slovenske ljudske umetnosti, ampak ravno obratno, da je bilo slovensko ljudstvo ves čas svoje zgodovine povezano s kulturnim dogajanjem v Evropi in da se je slovenska ljudska umetnost razvijala vzporedno z njim. Slovensko ljudstvo je znalo izvirno in bistro prilagoditi duhovne in kulturne vplive svojim lastnim razmeram in svojim potrebam ter estetskemu čutu, pa tudi svojemu čutu za pravičnost in svojemu religioznemu pojmovanju, Zaradi tega vzbujajo oblike slovenske ljudske kulture in umetnosti, od ljudskega pesništva in slikanja do oblik materialne kulture, v nas te.m večje občudovanje, ker vidimo v njih ne le slučajen ostane! iz davnine, ampak vsebinsko bogate dokaze o življenju našega naroda skozi stoletja, polne pomena in duha. Za lepšo vsebino popevk Prejeli smo nekaj dopisov in tudi ustno nas pozivajo z raznih strani, naj bi se zavzeli v našem listu za boljšo umetniško kvaliteto slovenskih popevk, kakor so bile izvajane na zadnjem festivalu v Avditoriju, če na kratko strnemo razne nasvete, katere naj bi objavili, bi se glasili takole: besedila popevk naj bi spesnili resnični pesniki, ali pa jih pred uglasbitvijo vsaj popravili, da bi bila vsaj na dostojni višini. Razen tega naj bi skušali pesniki zadeti nekaj, kar je značilno za slovensko dušo, ne pa da so avtorji besedil kar slepo — in še nerodno — posnemali motive italijanskih popevk. S temi nasveti se mora strinjati vsak pameten človek. S tem nočemo zmanjševati vrednosti prvega festivala slovenskih popevk v Trstu. Saj ravno to, da je vzbudil tako zanimanje javnosti, dokazuje, kako so ga ljudje z veseljem sprejeli. Vsi, ki jim je slovenska popevka pri srcu, pa bi radi, da bi bila čim kvalitetnejša v vsakem pogledu. Zato naj bi se izražala ta kvaliteta tudi v vsebini. Tudi najlepša melodija, pa izgubi na pomenu, če je zložena na puhlo ali celo neumno besedilo. Te- 'tfellini o občinstvu, Režiser Federico Fellini je objavil v New York Timesu članek, v katerem je označil občinstvo za pošast brez kolektivne zavesti. Po njegovem mnenju se ni treba ozirati na takoimenovani okus občinstva, ker nihče, niti producenti sami, ne zna povedati, kaj je pravzaprav tisto, kar si predstavljajo pod pojmom »občinstvo«. Po njegovem je popolnoma brezsmiselno, da bi pri ustvarjanju filmov mislili na to, da bi ugajali občinstvu. Nasprotno, ljudi je treba prisiliti, da razmišljajo in da sami razglabljajo o svojih vsakdanjih problemih, ne pa da jim film nudi lahke, vse prelahke rešitve zanje. Njegov film »Osem in pol« pa je doživel v ga naj bi se. zavedali avtorji festivala za prihodnjič. In še nekaj: če so že imeli Avditorij na razpolago za tri prireditve, naj bi bili organizirali festival tako, da bi bil porazdeljen na vse tri nastope, n. pr., da bi bili prvi večer predvajali d 1 popevk, na drugi prireditvi drugi del popevk in na zadnji samo najboljše z razdelitvijo nagrad. Po- dobno so organizirani tudi drugi festivali. Ena sama prireditev z dvema ponovitvama pa gotovo ne zasluži imena »festival«. Razen tega bi bilo gotovo lepše in bolj učinkovito, če bi nagradili najboljše popevke, in izvajavce že kar ob koncu nastopa, potem ko bi bili izbrali poslu- zadn jega šavci — pevkami. recimo — med desetimi najboljšimi po- LAZ’R S P’D KLANCA Na stadionu 1. maja je Slov. gledališče v sredo prvič uprizorilo komedijo v treh dejanjih »Laz’r s p’d klanca«. Premiera bi morala biti že v torek, a je odpadla zaradi slabega vremena. Predstave bo vsaik večer ob 21. uri. Zadnja bo v nedeljo. Daljše poročilo o teh prireditvah bomo objavili v prihodnji številki. skih pesmi. To velja seveda za ozemlje z nemško New Yorku zelo hladen sprejem. Naročnike, ki še niso poravnali naročnine, opozarjamo, naj to store čim-prej. Poravnajo jo lahko ali na upravi lista ali po poštni položnici, ki jo dobe na vsakem poštnem uradu. Uprava GOSPODARSTVO Žeja, žeja... Žejo poznajo predvsem kmetje, ki opravljajo svoja dela pod žgočimi sončnimi žarki, torej na krajih, ki niso zasenčeni in kjer se ne da urediti poljubna toplota, kot je danes mogoča že na večini delovišč. Kaj je žeja? V vročini se segreje tudi telo in človek se začne znojiti, večkrat tako močno, kot da bi teklo od njega. Znoj pa je voda, katero izgubljajo mišice, ki so po več kot 2/3 sestavljene iz vode. Če mišice izgubijo določeno količino vode, se o-g'asi žeja, ki je neke vrste klic telesa ozi roma mišic po vodi. Žejno je sicer celo telo, a žejo občutimo predvsem v ustih in v grlu, kjer se izgublja tudi slina, živčna središča v ustih in v grlu sporočijo možganom oziroma naši volji zahtevo, da je potrebno nekaj uikreniti proti žeji, drugače... j Ugasitev žeje pa ni vedno enostavna za deva. Predvsem se moramo zavedati, da Breskve v hladilnikih V vseh trgovinah s sadjem prodajajo še danes konec junija zelo dobro ohranjena jabolka letine 1962. Ta jabolka so ohranila precej naraven zunanji izgled in prav dober Okus. Iz tega sledi, da se je posrečilo ugotoviti in nato uveljaviti najbo'j pri-, merne načine za shranjevanje jabolk v hladilnikih: odstotek zrelosti, ustrezno toploto in odstotek potrebne vlage. Skoraj isto, kar velja za jabolka , velja tudi za hruške, ki pa ne smejo biti nikdar popolnoma dozorele. Ni pa tako s koščičastim sadjem, med katerim so najvažnejše breskve. Danes še ne poznamo načina, kako bi ohranili breskve v naravnem stanju več kot mesec dni. Najprimernejša toplota je —0.5 do O" C, vlaga v zraku pa okoli 85%, kot je na sestanku izvdencev v Bologni poročala prof. Poma Treccani. Če bi breskve hot li hrnaniti pri nižji stopinji, bi okus močno Irpel in bi bil skoraj podoben repi. Sedaj delajo poskuse shranjevati sadje v hladilnikih pri zelo nizki toploti. V tem ! slučaju mora biti komaj utrgano sadje ta-! koj ohlajeno na —20" C in še nižje I CENA SENA IN SLAME Trenutno je na razzpolago dovolj sena in suhe detelje, s posebnim -ozirom na letošnji pridelek, katerega mnogo ponujajo. Čeprav so ponekod cene znatno padle, se drugod trmasto držijo na ravni preko 3000 lir za stot. Sicer pa je tudi kakovost različna. Naj višje cene so v Piemontu, kjer zahtevajo za lansko seno iz namakalnih travnikov tudi 3.500 lir (Alessandria), za suho deteljo pa 2.500 do 2.800 lir za stot. Pri nas, posebno v Furlaniji so cene znatno nižje in na zadnjih trgih v Palmanovi, Codroipu, Sacilu je bilo seno s stalnega travnika po 1.000 do 1.200 (tudi 800) lir, suha detelja pa od 1.100 do 1.600 lir za stot. Cena slame je pri nas od 800 do 1.000 lir za stot. ni dobro takoj ob ponudeni priliki piti velike količine, recimo vode. Žejen je namreč celotni organizem, čeprav čutimo žejo samo v ustih in v grlu. če hočemo popolnoma pregnati občutek žeje, mora voda priti tudi v najbolj oddaljene dele telesa, za kar pa potrebuje najmanj t/2 ure. Skozi ves la čas bomo čutili žejo. Zato naredi najbolje tisti, ki si najprej zmoči ustnice, potem oplakne usta in šele potem pije majhno količino vode. Naravnost nevarno za naše zdravje pa je, če ob prvi priliki pijemo mnogo ledenomrzle tekočine. To je pravi atentat na zdravje želodca in prebavil sploh. Ledeno-mrzle tekočine lahko zauživa žejni v le prav majhnih količinah, recimo y2 decilitra naenkrat, a tudi takrat naj najprej tekočino v ustih nekoliko segreje, preden jo použije. To bi bila temeljna načela za ugasitev žeje, potem pa moramo pomniti še to: če se mnogo znojimo, so na mestu nekoliko slane oziroma osoljene tekočine. Zato pa je za ugasitev žeje — posebno po znojenju — najbolj na mestu nekoliko mlačna mesna ali zelenjadna juha, ki je zmerno osoljena. Kdor se namreč znoji, izloča z znojem tudi soli, katere je potrebno nadomestili. če pa smo žejni in se nismo potili, potem niso na mestu slane tekočine, ker take povzročajo nadaljnjo žejo. In vino? Vino je zelo primerna tekočina za ugasitev žeje, a samo v slučaju, da je močno razredčeno z vodo, bodisi naravno ali mineralno. Zelo priporočljiv za ugasitev žeje je tako imenovani »krop«, napravljen iz vina, vrele vode in sladkorja. Zelo dobri so sadni sokovi, kakor tudi kava in razni čaji, ki pa niso primerni za delavca pod žgočimi sončnimi žarki, saj mora ta použiti velike količine tekočin. V Španiji mnogo u-porabljajo proti žeji mešanico iz vina, o-ranžnega soka in mineralne vode. Po svetu je sploh zelo mnogo naravnih in umetnih sredstev za gašenje žeje. PASTEUR: STOLETNICA SLAVNE KNJIGE Sto let je letos, odkar je Pasteur začel sestavljati knjigo: »Etudes sur le vin: ses maladies, causes qui les provoquent, pro-cedes nouveaux pour le conserver et pour le vieillir«. Slovenski prevod bi bil: »Proučevanja vina: njegove bolezni, vzroki ki jih povzročajo, novi postopki za ohranjevanje in zorenje (staranje)«. Knjiga je izšla v tisku 3 leta pozneje. Znanstveni svet je takoj videl, da knjiga ne bo vplivala samo na vinarstvo marveč tudi na druge vede kot kemijo, medicino in še druge, saj je bilo prvič pravilno pojasnjeno kipenje mošta in kipenje sploh. Za proslavo stoletnice te Pasteurjeve knjige je bil sklican v južnofrancosko mesto Bordeaux (Bordo) simpozij — sestanek za debatiranje, ki naj ponudi sliko o današnjih znanstvenih podlagah vinarstva in ki naj pokaže, kakšen napredek je bil dosežen v zadnjih 100 letih. Za simpozij se je priglasilo okoli 500 izvedencev iz 27 držav. Simpozij je bil v Bordeauxu v dneh od 10. do 12. junija. Predsedoval je Ivan Dal-masso, profesor v Turinu na kmetijski fakulteti in trenutno najvišja avtoriteta med italijanskimi izvedenci in sploh eden vrhov vinarskih izvedencev in znanstvenikov. Simpozija so se udeležili tudi zastopniki Jugoslavije in 2 sta imela celo predavanja, in sicer: R. Paunovič o »Uporabi žarevanja za ohranjevanje vin« in D. Milisavljevič o »Preprečitvi beljakovinskih motenj v vinu z dodatkom bentonita v mošt.« VELIKI NAKUPI KORUZE Med Italijo in ZDA je bil napravljen zaključek za 12 mili j. stotov koruze Ycllow 2, ki bo uvožena v mesečnih obrokih po 3 milij. st. od junija do septembra. Istočasno je bil napravljen zaključek za 1,200.000 stotov koruze Plata z Argentino, ki pa obveze ne more izpolniti. Gospodarstveniki opravičujejo tako visoke nakupe koruze z dejstvom, da bi iko-ruza drugače kmalu zmanjkala na trgu, ter so porabili in še rabijo ogromne količine koruze živinorejci. Poleg tega računajo, da bo letošnji pridelek — katerega pa za enkrat še ni mogoče ceniti — za 307» manjši od lanskega. Vojna piščancev Piščanci, gojeni v baterijah oziroma na umeten način, zaklani in vrhu tega še ohlajeni, so danes vzrok ohlajenja odnosov med ZDA in državami SET-a. Ni celo izključeno, da ne nastane zaradi teh piščancev vojna, seveda carinska. Zadeva pa je naslednja: Umetno rejo piščancev so odkrili in potem izpopolnili Amerikanci, ki so použili že takoj po vojni mnogjo piščancev po nizkih cenah. Takrat smo Evropejci tudi zavidali Amerikancem ta izredni užitek, ki je bil v Evropi silno drag. Z leti pa smo tudi Evropejci usvojili rejo piščancev v baterijah, tako da je postala proizvodnja teh piščancev - pohancev kar prevelika in jo je bilo potrebno skrčiti. Najbolj pa se je razširila reja pohancev ravno v državah SET-a, predvsent v Franciji, Italiji in Nemčiji. Te države so sanja- le celo o izvozu lastnih pohancev in so za enkrat sklenile, da uvoz pohancev iz drugih držav praktično onemogočijo. Tu pa so zadele na odpor ZDA, kjer je proizvodnja pohancev silno narastla in je nujne potreben izvoz. Zastopniki ZDA in SET-a o se sestali, da bi to vprašanje na kakšen način rešili, kar pa ni uspelo. Javnost v ZDA je zaradi tega užaljena in zahteva bojkot blaga iz držav SET-a. Amerikanci očitajo, da so si države SET-a edino s pomočjo ZDA pomagale gospodarsko zopet na noge in da sedaj kažejo svojo ogabno nehvaležnost. j Ni še razvidno, kdaj in kakšen bo konec te vojne piščancev. Sedaj sc obojestranski izvedenci pogajajo v Švici. Tam je prijetno in dnevnice so dovolj visoke. V wttm<£un B. It.......... »Nameravate potovanje nadaljevati, gospod ...« »Da, vsekakor.« Sledilo je spraševanje dveh drugih potnikov in letalske strežajke. Maje niso več zanimali ti razgovori, čutila se je vsa vznemirjena. To nenavadno srečanje s Samom, čeprav le na plošči, jo je kar presunilo. Nehote je potihoma izgovarjala njegovo ime. V kakšni hudi nevarnosti je b’1. šele pozneje ji je nova misel dala nenaden sunek. Ni potoval skupaj s tisto drugo, z gospo Skrinjarjevo? Na obrežju ga je videla ko je sam prišel, brez nje. Je morda pri nesreči prišla ob življenje. Njegovo zadržanje, povešena glava, bridek u-smev na ustnih, vse to so bili znaki, da je res tako. Maja se je zgrabila za glavo. Čudovito, njen glavobol je kar zginil. Kroglice, katere ji je bil dal Miguel, so hitro pomagale. Pozvonila je sobarici in jo je prosila, naj ji prinese večerne liste. Hlastno je razgrnila kar prvega. Da — tu je poročilo o letalski nesreči. 45 oseb je zgubilo življenje, samo 14 se jih je rešilo. Maja je zahvalila Boga, da je tudi Samo med njimi. Misli so sc ji vrtele samo okrog njega. Je res ostal nepoškodovan kot se je zdelo po televiziji? Skoro gotovo, sicer bi se ne bil mogel vzdržati nad vodo, dokler je prišla pomoč. Morda ima pa notranje poškodbe. Pogosto se take šele pozneje pokažejo. Ni imel samo povešene glave, hodil je tudi sključeno. Tisti težki izraz na obrazu je prihajal gotovo od bolečin. Nekdo je potrkal. Vstopila je Karmen in jo je vprašala, če ji je kaj bolje. Začudila se je, ko je videla prijateljico ležati napol slečeno na divanu in buljiti v razgrnjeni časnik. V tem trenutku se je Maja dvignila in sc je vrgla prijateljici okrog vratu. .!| 38. »Rešen je, rešen je!« je hlipala pol v joku pol v smehu. »Kaj se je zgodilo? O kom govoriš?«, je vprašala Karmen vsa zaprepaščena. Maja ji je jecljaje razložila, kar je pravkar videla in slišala. Zdaj je pa Karmen govorila s tresočim glasom: »Tako je torej s teboj, ljuba moja mala. Nisem mislila, da je tako resno. Menila sem, da ti bo Miguel — no, hm — sedaj se ne da nič napraviti. Poznam take reči. Vem, da se v srčnih zadevah ne more nič prigovarjati.« Maja jo je prijela za roko: »Ne smeš biti jezna name. Skoraj bi bilo bolje, da ti ne bi bila povedala. Toda vstopila si tako nepričakovano...« Karmen se je pogladila po laseh: >Čemu bi bila jezna? Mar nisva prijateljici; druga drugi si morava odkriti, kar naju teži. Ti misliš na Miguela? Seveda, on je moj brat in jaz bi rada videla... toda pustiva to. Zdaj lepo leži in si malo odpočij. Jutri pa bova videli, kako bo.« —0— O letalski nesreči je prinesel tudi jutranji dnevnik daljše poročilo z dvema slikama. Ena je kazala parnik, ki je prepeljal ponesrečence. Na drugi je bil kapitan s štirimi rešenimi potniki. Maja je ogledovala to sliko z velikim zanimanjem. V o-zadju je stal Samo poleg moža z obvezano glavo. Osebe, katero je Maja iskala pa ni bilo. Gospe Skrinjarjeve! Ali je pri nesre-1 či prišla ob življenje, ali je pa sploh ni bilo v letalu? »To boš pač mogla brž ugotoviti,« ji je dejala Karmen, ko sta govorili o nesreči. Omenila je letalsko družbo, ki je bila orne- j njena v članku. »Družba ima podružnico! tudi v Madridu. Bom kar tja telefonirala.« Bilo je prav tako kot je Karmen domnevala. Podružnica je že prejela od osrednje- ga urada seznam ponesrečenih. Med njimi je bila navedena tudi gospa Skrinjarjeva kot pogrešana. Opoldne pri mizi je Karmen nenadoma vprašala brata: »Miguel, ali se še spominjaš tiste moje prijateljice. Suzana ji je ime in nas je lani obiskala.« Miguel jo je začudeno pogle Jal: »Da — seveda. Kaj pa je z njo?« Karmen je potegnila iz žepa brzojavko: »Na, beri! Vabi me za njen jutrajšnji rojstni dan.« Posmejala se je: »To je prav njej podobno. Kar na hitro se odloči za kaj nenavadnega.« / Miguel se je tudi posmejal: »V tem oziru pa ti nisi dosti za njo. No — in jo boš šla obiskat? Samo z letalom prideš v tako kratkem času. Sicer pa do Rabata ni tako daleč.« »Kaj? Rabat?« je Maja zavpila vsa preplašena. Karmen ji je pomežiknila. »Da, tam živi pri starših. Oče ima veliko trgovino. Sicer pa je zelo srčkano dekle. Boš videla, Maja, da ti bo všeč na prvi pogled.« »Meni bo — všeč ...?« »Seveda, ker ti pojdeš z menoj na obisk. In jaz — naj se tu dolgočasim?« se je pretegnil Miguel. »Ti boš lepo pazil na očka in mamico,« se je šalila Karmen. Brat se je potrkal po čelu, češ da se ji meša. »Tudi jaz grem z vami,« je udaril po mizi. Karmen mu je požugala s prstom: »A, že vem, ti bi rad videl svojo staro simpatijo !« Miguel se je pa kar ujezil: »Kaj brbljaš o simpatijah. To so gole tvoje izmišljotine.« »Ej, ej, bratec, takrat ti je zelo ugajala.« »Smolo! Z vama pojdem ... ker ... ker... no, ja, ljubi Bog, kaj naj pa tukaj sam počnem?« Karmen ga je potolažila: »No, dobro, kar pridi z nama. Zdaj pa k hangarju in pripravi letalo!« »Na ukaz!« se je namuznil in veselo odšel iz sobe. (Dalje) Pogosto sc pritožujemo, da je Trst preveč zakotno, provincialno mesto. Te dni pa 1 se to mnenje res ne da zagovarjati, saj srečujemo na tržaških ulicah ljudi vseh mogočih ras, od Indijcev in Japoncev do Skandinavcev ter črnih Kongočanov ter Senegalcev. Imamo občutek, da Trst le še ni tako odrinjen od glavnih tokov evropskega prometa, kot stokajo nekateri tržaški mestni predstavniki. Zanimivo je opaziti, kako Tržačani reagirajo na tujce. Tudi pri tem se namreč vidi, ali smo provincialci, ki se z odprtimi usti zastrmimo v vsakega nenavadnega tujca, ali pa se obnašamo svetovnjaško, kot sc spodobi za ljudi, ki so navajeni stikov z vsem človeštvom. Da bi to ugotovil, sem napravil nekaj poskusov. Napotil sem se za kot oglje črnim zamorcem, ki je stopal sredi živahnega prometa po obali, in opazoval, kako se bodo obnašali Tržačani, ko ga bodo zagledali. In moram reči, da sem bil prijetno presenečen. Nihče se ni zastrmel vanj, 'komaj da so se mimogrede ozrli vanj. Nihče ni pogledal za njim. Edini Izjemi sta bili dve jugoslovanski kmečko ob- Tujci v Trstu lečeni turistki nekje iz Vojvodine, ali po deželske Srbije, ki sta se za hip ustavili in gledali za njim, kar pa je tudi opravičljivo, saj doma res nimata mnogo prožnosti srečati zamorca in to je bil najbrž prvi, ki sta ga videli v svojem življenju. Še največ zanimanja vzbujajo Indijke s svojimi dolgimi slikovitimi tenčičastimi ob lekarni, a bolj zaradi teh kot zaradi svoje rase. Vendar se zdi, da jim kot ženskam kar prija, da vzbujajo nekoliko pozornosti. Saj s tem namenom se gotovo tudi sprehajajo po Evropi v svojih orientalskih nošah. Posebno ker so povrh navadno še čedne, in jih odlikuje izredno ponosna hoj'1. Nemci in Francozi pa so postali v Trstu že čisto domači. Nemke se letos ne postavljajo toliko s svojo »malooblečenostjo« na ulicah. Morda zaradi deževnega in hladnega poletja, morda pa tudi zato, ker so se že prilagodile italijanski poletni modi. Ta mesec prihaja v Trst tudi zelo veliko turi stov iz Jugoslavije, Slovencev pa tudi dru- gih, posebno Zagrebčanov. V vseh ulicah je srečati avtomobile z zagrebško značko. Po večini se odpeljejo po enodnevnem postanku v našem mestu dalje v Benetke in morda še naprej ter se ponovno ustavijo tu na povratku, da še nakupijo potrebne stvari. Značilno pa je, da pritisnejo avstrijski in n,emški turisti najbolj ob nedeljah, medtem ko se jugoslovanski ob nedeljah vrnejo domov, ker ne marajo po nepotrebnem trošiti deviz, glede na to, da so trgovine zaprte. Vsa ta pisana množica turistov z vseh strani sveta, od blizu in daleč, pa daje Tr stu te dni pestro, razgibano, kozmopolitič-no podobo in vnaša v mestno vzdušje simpatično draž nečesa nenavadnega, optimističnega in veselega. Stik s tujimi ljudmi je vedno vzpodbuden in ploden, k,er pospešuje strpnost med ljudmi in nas pouči, da so tudi drugi prav takšni ljudje, kot smo mi, ne glede na barvo kože in na nošo, zato ni razloga, da bi se krivo gledali med seboj. ŠPORTNI IPREGIOELJ Zanimive teniške tekme za Davisov pokal W Qtaun>i |c*i Poleli se športniki zelo zanimajo za teniški šport in posebno pozornost posvečajo Davisovemu pokalu. Letos se je vpisalo za tekme v evropski skupini kar 28 držav. Ostale pa so le štiri: Švedska. Juz.na Afrika, Velika Britanija in Španija. Oglejmo si na kratko potek tekmovanja. Turčija, Luksemburška, Libanon in Grčija so izpadle že v predtekmovanju. V 16.inki evropske cone je vladalo veliko zanimanje za srečanje med Španijo in Nemčijo in strokovnjaki so dolgo ugibali, kdo bo zmagal. Nemci so vodili celo že za 2 1, toda tako Santana (proti Kuhnkeju) kot Coudcr (proti Bungerlu) sta izbojevala odločilni zmagi ter dali Španiji končni usipeh (3-2). Jugoslavija (5-U Monaku) in Francija (5-0 Poljski) sta gladko zmagali. Prepričljive zmage so še dosegli: Sovjetska zveza (5-0 Finski), Romunija (5-0 Švici), Avstrija (5-0 Izraelu), Čile (5-0 ZAR-u), Norveška (5-0 Portugalski), Danska (4-1 proti Češki) in Rodezija (4-1 Nizozemski). Belgija pa je le s težavo odpravila Madžarsko (3-2) in to prav v zadnjem srečanju (Brichamt je porazil v treh setih Komaromi-ja). Tudi osminke. tekme so bile zanimive. Jugoslavija (Avstrijo), Velika Britanija (Belgijo 5-0). Sovjetska zveza (čile 4-1) in Francija (Brazilijo) so z lahkoto odpravili svoje nasprotnike. Švedska je s težavo odpravila Rodezijo (3-2) in prav tako Danska Norveško ter Južna Afrika Romunijo. Največje presenečenje Davisovega pokala je pomenila izločitev Italije, ki je klonila proti Španiji z izidom 1:4. Italijani so po Pietrangelijevi zmagi nad Santano upali na boljše končne uspe- Tff/flff 03(tp2r/f‘(l Združene države in Sovjetska zveza že nekaj let tekmujejo, katera bo poslala v osvetje več umetnih satelitov. Po večini dr- že njih število v tajnosti. Te umetne zvezde imajo znanstvene naloge, da avtomatično preiskujejo zračne in kozmične plasti in sestavo nebesnih teles. Drugi in menda važnejši namen je pa vojaški. Toga vse države prav skrbno prikrivajo. Od 4. oktobra 1957. dalje pa do Lunika IV., ki je le deloma opravil svojo nalogo pri opazovanju lune, je Sovjetska zveza spustila v vsemir-je že 194 satelitov. Združene države skrbno sledijo tem u-metnim zvezdam s pomočjo še bolj tajnih elektronskih opazovavcev. Pri šestih sovjetskih satelitih pa ni mogla avtomatična vohunska služba ugotoviti njih vojaških nalog. I Združene države so dotlej izstrelile v svetovni prostor 34 umetnih satelitov s tajnimi cilji. Zna se le toliko, da te umetne zvezde, ki pripadajo vrsti Discoverer, Mi-das in Samos, varujejo zapad pred kakim nenadnim zračnim napadom. Ameriški sateliti imajo vdelane tako občutljive fotografske kamere, da odkrijejo z višine na zemlji tudi zelo majhne predmete. Že 6 najnovejših ameriških vsemirskih izstrelkov je v stanu nadzorovati celotno zemeljsko oblo. Za časa kubanske krize so ameriška letala U-2 filmirala iz visokih zračnih plasti navzdol celo sledove tankov, ki so še pred nekaj urami šli po cesti ali tudi izven nje. Sateliti, ki krožijo okrog zemlje, pa stalno opazujejo, kaj se godi pod njimi in pošiljajo kar avtomatično fotografske posnetke na določeno postajo. Enako delujejo tudi, če se bliža kako letalo. lic. toda Gardini je bil zelo slab in prav tako dvojica Pieti angeli - Sirola. Prvi dan sc je zaključil nerešeno, toda poraz dvojice in Gardinija proti Santani v treh setih (1-6, 1-6 in 8-10!) je dal Španiji dolgo pričakovano zmago. Pietrangeli je iz gubil tudi srečanje proti Couderom. Od leta 1922 se še ni zgodilo, da bi bila Italija izločena že v prvi tekmi. Kar se je letos pripetilo, zelo boli Italijane, 'ker se med drugim zavedajo, da nimajo mladih dobrih lgravcev. Gardini in Sirola sta preveč stara in zaposlen;., Maioni in Di Maso pa še preveč nezrela. V četrtini finala so se srečale naslednje ekipe: Švedska - Jugoslavija, Danska-Južna Afrika, Veli ka Britanija - Sovjetska zveza in Španija - Franci-ia. Švedi so ponovno »pridobili« Lundguista in tako z lahkoto premagali Jugoslovane. Le Jovanovič je porazil Schmidta in tako priboril Jugoslaviji častno točko. Trojica Forbes, Drysdalc in Segal je gladko porazila Dansko (4-1) in. to že po drugem dnevu. Rusi so precej upali na zmago po uspehu Lejusa nad VVilsoncm. a so se zmotili, ker so bili Angleži neizprosni. Odlikoval sc je posebno Sangster, zelo močan na travnatih igriščih. Francozi so klonili proti Španiji, čeprav je Darmon porazil v prvem dnevu Coudera, toda Santana je osmešil mladega Barclava. Santana -Arilla, močna španska dvojica, je z lahkoto premagala Beusta - Conteta. Zelo pričakovano srečanje je bilo med Dammonom in Santano in tu se je Španec maščeval za poraz, ki mu je zadal Francoz v Parizu na mednarodnem prvenstvu Francije. Coudcr je dal Španiji še četrto točko. Polfinalni srečanji bosta na sporedu v drugi polovici julija. V Baastadu se bosta- spoprijeli Švedska in Južna Afrika, v Londonu pa Vel. Britanija in Španija. Švedi bodo verjetno z lahkoto porazili Afričane, medtem ko bo Angležem trda predla proti Špancem, katere smatrajo za glavne favorite tekmovanja. V finalu naj bi se tako srečali švedska in Španija, torej stara in mlada garda evropskega tenisa. Kaj bi še rekli o evropskemu tenisu? Poleg nove »ekipe« Španije, strokovnjaki mislijo, da bosta Francija kot Sovjetska zveza drugo leto zelo močni. Francozi so vrgli v boj mlade igravce. Rusi pa vseskozi izboljšujejo. Tudi Nemci ter Angleži so nevarni. Švedska je še na prvih mestih medlem ko je Italija izginila. Tudi Jugoslovani so zelo dobri. Z Goriškega NAŠI DIJAŠKI ZAVODI (Nadaljevanje s 5. strani) jih je izdelalo 40 odstotkov, kar odgovarja tudi splošnim odstotkom na slovenskih šolah. Izmed gojencev Dijaškega doma jih je 18 odstotkov padlo, 42 odstotkov pa ima popravne izpite. Nekaj dijakov je izdelalo (udi z odliko. Nadalje je ravnatelj dr. Sancin omenil, da ima zavod predvsem vzgojni cilj, česar pa mnogi starši ne upoštevajo dovolj v mnenju, da je zavod le preskrbovališče s hrano in stanovanjem. V D. D. so dijaki imeli tudi široko možnost, da so se glasbeno izobraževali. Nastopili so tudi s tremi glasbenimi produkcijami. Druga izvenšob ska dejavnost je bila usmerjena v poznavanje umetnosti s celo vrsto predavanj o likovni umetnosti in z dvema risarskima razstavama ob roditeljskih sestankih. Zelo živahna je bila tudi literarna delavnost. Poleg hišne knjižnice s 400 zvezki so gojenci imeli tudi literarna predavanja; nastopali so celo na radiu. Ob sobotah so se vrstili literarni večeri. Prav tako je bil upoštevan tudi šport, katerega pa goje bolj fantje. Pri splošni kulturi je vodstvo privajalo gojence k lepemu vedenju in k družinskemu vzdušju v zavodu, zlasti ob priliki rojstnih dnevov in godov. Prirejali so ludi domače igrice in izlete. Za prihodnje leto ima vodstvo v načrtu utrditev glasbene vzgoje, učenje modernih jezikov in za dekleta ročna dela. Na vprašanje našega zastopnika, kako je /. versko vzgojo in z morebitnim političnim usmerjevanjem, je ravnatelj odgovoril, da imajo gojenci vsako nedeljo in praznik prosto od osme ure do desete in pol, da se lahko udeleže službe božje. O kakih poli-ličrih predavanjih pa da sploh ni govora, ker so v domu otroci različno usmerjenih staršev. Po enournem razgovoru se je razgovor o tem dijaškem zavodu zaključil. Po možnosti bomo prinesli tudi sliko o delu drugih podobnih zavodov. STRAH JO JE, DA OSTANE SAMA Imela je trideset let in ni bila še poročena, medtem ko so bile prijateljice njenih let že vse poročene. Postajale so iz dneva v dan drugačne: najprej so živele v pričakovanju otroka, ko so ga potem imele in je rastel, so ji neprestano govorile o njem, kalko je delal zobke in o vsem tem, kar je lahko pri srcu poročeni ženski z otroki. Ona pa vsega tega ne more razumeti, ker nima moža ne otrok. Do tridesetih let je nekako mirno živela v pričakovanju tistega dne. ko bo spoznala moškega, se z njim poročila, imela dom in otroke. Sedaj, pri tridesetih letih, jo vedno bolj navdaja strah, da bo ostala sama za vse življenje, da ne bo nikoli imela ne otrok ne doma in da bo ostarela v očetovi hiši, kjer je mati vedno bolna in oče vedno godrnja. V takih okoliščinah prične delati tiste napake, ki jih ponavadi delajo neporočene ženske njenih let. Pretirano prične skrbeti za svojo zunanjost, lišpati se in oblačiti z namenom, da pritegne pozornost nase, to pa zato, ker ji je neka prijateljica rekla, da se oblači preveč skromno in da moški imajo raje nekaj, kar udari v oči. Poleg tega Skuša biti pretirano družabna in vabljiva, ker ji je druga prijateljica dejala, da je vedno preveč »našobljena« in da se moški ponavadi oddaljujejo od preveč resnih žensk. Rezul- tat vsega tega se je kmalu pokazal. Dobivala je vabila na razne sestanke, toda kmalu je prišla do spoznanja, da niso bili nasveti prijateljic pravilni. Mladeniči, ki jih je bila na ta način spoznala, so bili mlajši od nje in niso iskali drugega kot zabavo. Ugotovila je, da pot, ki jo je bila ubrala, ni pravilna. Po vsem tem se je prepričala, da se ne bo nikoli več mogla omožiti in se sprijaznila z mislijo, da bo ostala sama za vedno. S tem je napravila svojo drugo napako. Pustila je za sabo vsako upanje na poroko, vsa se je posvetila samo delu, pozabila je skoro na to, da je sploh ženska, prav tako so tudi drugi pozabili nanjo. Sedaj je ostala v resnici sama. Neporočena ženska mora premagati v sebi strah, da ostane sama. Iz omenjonega strahu išče moža. Z nastavljanjem prav gotovo ne ujame moža. Zenska ostane sama in se potem popolnoma odstrani od življenja. Ženske morajo vedeti to, da sc lahko poročijo pri 20, 30, 40 letih ali kasneje. Seveda je bolje, da se pri 20 letih, toda če sc to ne zgodi, ne smejo obupovati in se bati, ker iz strahu, da ostanejo same, skoro vedno delajo take napake, ki primo-rejo v resnici, da ostane neka ženska sama za celo življenje. Ondlna iipSi ^ •* O ■“ .2, c.f’5 .> JO T3 o b ;8 - CT3 ^ £ s N Č O rt '£? T3.g >o o rt o, a o 0) C/3 ^ M O 7) U > 1 —• "1 rt •u - g 5? o jz ~ o > m o ^ o U DO > U S rt £ rt N <£ On V « q - e rt oj.^i " o 73 rt N J2 rt o o rt rt ^ oj io $ c rt’ «3.2 S rt ■a T3 _. S— 'D ^3 M > (A rt O H a c/) o o3 "rt o rt z is _.. M j 13 po* •t" .s, = 1 ‘C C _ p. o rt S13 — 3 rt ><-> Sh e 2 3 rt n u« *-» rt -rt *rt - !/§£* w S1 ._ _ .b ‘C O - E 5* » 3 ts« o . O ‘ rt jŽ 9< D ? E o . ■o c$ ‘g §,• o t« b o. c 3, N Sf u o o a O C rt o ' Mq » ^ M co O rt ^ c rt K* • — X) - C 55 o G ~ .« rt C ^ E rt | rt J2 .2, >>S 23 '« = « e = £•* S 5h>j| s- N ž T3 |."f O N rt hO'S i 7? - 2 Ki ° rt M C •' (D rt Ig! §_”J21 ^ £ a S N 3 6 « - a> ^ —> ,E c-g» ^>8 ^ s -"S j2 'rt t/5 C > o rt i ll S i > >c^ " >cj rt _ 5 u Hr : rt L a ! o3 i c rt . TJ •- a.N g N rt OJ Dl) >t/5 rt S N >o V) >0 rt ■£ ° c S O l-i ■'oEp TJ 0) D- '75 C o 5,0 H^.lS DO s,g o ^ s ,-^«3 §"§■3 G & '•i. K-.S -S-5 p. t ^ ,_7 > ^ > 'd o rt 9 c 1/1 >H >P CX X! -h o C O ->u «1 - 'd - C • ri; o rt d -S1 > .(/) U, Di) »-. •"« G Si M S "* N rt P DC.£ 5 “CQ *1§ 6 .S o M o p J3 - C - “M N g ^ 9 rv| ^ (N (/) N rt a >S rt' -Cl O bo > C^c 3 >N O c3 'G w u rt 8« “g rt P 013 rt >N H ^ S bo,^ «7^ g S 2.3i.j2 f O) >«D C s >«l e1 c 1 j dO (KDO