SLJANt Došlo 27. !X. 1930' Leto LXm., st. V LJubljani, petek 26. septembra 1930 Izfeaja vsak dan popoJcLoe, izvzemdi oedette m pr&zalke. — laaerau do M petu a Dio 2—, do 100 vrst Din 2.50. od 190 do 300 vrst a Din 3—, većji m«erati petit vrsta Din 4__. Popust po dogovoru, Inaeratni daiiek posebej _ »Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12_, za Inozemstvo Din 25. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo m upravnisfvo UobtfaAa, K na nova u\. 5 Teiefen št 3122, 3133. 3134, 3125 m 3136. PODRU 2 N i C E : MARiBOR, Grajski trg 5t g.-- 'cBUE, Koceoova wL 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. §t 36. Jesenice, Ob kolodvoru 101. — — Račun pri pošt ček. zavodu v Ljubljani §1 10.351. NAJNEVARNEJŠA KRIZA V AVSTRIJI Ostavka đr. Schobrove vlade — Desničarska ofenziva — Vaugoin sestavlja novo vlado — Velenemci odklanjajo sodelovanje Dunaj, 26. avgusta. Na včerajšnji popoldanski seji je dr. Schobrova vlada, kakor se je splošno pričakovalo, sklenila podari ostavko. Vsa posredovanja, ki so se vršila še tik pred sejo, so ostala brezuspešna, ker se je pokazalo, da so se nasprotja v vladni koaliciji tako poostrila, da na nadaljno sodelovanje ni bilo misliti. Zvezni kancelar dr. Schober je takoj po seji odšel k predsedniku republike dr. Miklasu ter mu izročil ostavko celokupne vlade. Ostavka je bila sprejeta. Po parlamentarnem običaju je bila sestava nove vlade ponuđena najmočnejši stranki, to je krščanskim socijalistom. Mandat za sestavo vlade je bil poverjen dosedanjemu podkancelarjii in vojnemu ministru Vaugoinu. Vodstvo krščanskih socijalistov je imelo snoči sejo, na kateri je razpravljalo o položaju in sklepalo o smernicah za sestavo nove vlade. Večina govornikov, zlasti takozvano Seiplovo krilo, se je zavzemalo za to, da bi se sestavila homogena krščansko—socijalna vlada, ki naj bi razpustila parlament in izvedla nove volitve brez ostalih strank. Agrarno orijentirani krogi, ki so zainteresirani na čimprejšnji ureditvi gospodarskih vprašanj, ki so na dnevnem redu. so se temu protivili in se zavzemali za nadaljevanje dosedanje koalicije z Velenemci in Kmetsko zvezo. Po dolgotraj- ni debati je bilo sklenjeno, da se pozove prelat dr. Seipel, ki se mudi v inozemstvu, naj se takoj vrne na Dunaj in sodeluje pri reševanju vladne krije, dotlej pa ima Vaugoin proste roke za pogajanja z dosedanjim koalicijskimi strankami. Kljub želji, da bi se vladna kriza, ki v inozemstvu ni napravila baš ugodnega vtisa, čimprej rešila, izgleda da se bo rešitev precej zavlekla. Obstoja namreč velik dvom. ali bo mogoče sodelovanje dosedanje vladne koalicije pod vodstvom Vaugoina. Velenemci niso prav nič naklonjeni temu načrtu in sodeč po izjavah njihovih voditeljev nočejo sodelovati z Vaugoinom. Doktor Vvotava se je na včerajšnjem zborovanju odločno izjavil proti vstopu v Vaugoinovo vlado, naglašajoč, da Velenemci nočejo sodelovati pri režimu, ki že vnaprej napoveduje, da bo spo-litiziral še to. kar je stalo doslej iz* ven strankarske politike in ki hoče pod krinko protimarksizma uvesti dr. Stra-fello za generalnega direktorja avstrijskih železnic, dasiravno mu je bila baš te dni pred sodiščem dokazana korupcija. Današnji listi obširno komentirajo padec Schobrove vlade. »Reichspost« piše. da je dr. Schober moral odstopiti v prvi vrsti zaradi tega. ker je bil premalo energičen v borbi proti socijal- * nim demokratom. »Wiener Neuste Nachrichten« apelirajo na voditelja Heimwehra kneza Starchemberga, naj zakliče vsemu meščanstvu »Proč z go-bezdajočimi antimarksisti, proč s korupcijo, dr. Schober mora izginiti!« »Wiener Journal« povdarja, da je s padcem Schobrove vlade razbit tudi meščanski blok. Čeprav bi se posrečilo da bi ga zopet zalimali. ne bo več trden. Budimpešta, 26. septembra. Demisijo Schobrove vlade- in njegov napovedani umik iz javnega življenja je sprejel madžarski tisk s splošnim obžalovanjem. »Ujsag« vidi v odstopu Schobrove vlade napad desničarskih ekstre-mistov, ki hočejo posnemati Hitlerja. Tudi »Pester Lloyd« naglasa, da je to morda ena najbolj nevarnih političnih kriz. kar jih je doživela povojna Avstrija. Pariz, 26. septembra. Pariški listi zaenkrat ne objavljajo o avstrijski vladni krizi še nobenih komentarjev, ker je večina zunanjepolitičnih sotrudnikov odsotna v Ženevi. V splošnem pa . jo v padcu Schobrovega kabineta poskus desničarskih ekstremistov, ki hočejo dobiti v svoje roke vodstvo prihodnjih volitev, da bi na ta način dosegli večino. Očividno jih je opogumil uspeh Hitlerja v Nemčiji. Likvidacija fašizma? Senzacij ona lite napovedi angleškega tiska povodom iz-prememb v vodstvu fašistične stranke London, 26. septembra. Vsi listi se bavijo s spremembami v vodstvu fašizma v Italiji in naglašajo, da je napravil Turatfjev odstop v vsej italijanski javnosti silen vtis. Splošno je razširjeno mnenje, da ima ta dogodek velik pomen za bodoči razvoj političnih dogodkov v Italiji* Težka gospodarska situacija, izoliranost Italije v inozemstvu in vedno bolj naraščajoče nezadovoljstvo prebivalstva je rodilo v merodajnih krogih spoznanje, da je nujno potrebna reorganizacija državnega ustroja, ki se je po nastopu fašizma tako komplicira), da grozi uničiti vse svobodno in produktivno udejstvovanje, italijanskih pridobitnih krogov. Že več časa krožijo vesti, da bo v kratkem imenovan tudi novi finančni minister in to najbrž iz vrst nefašističnih krogov. Tendenca gre za tem, da se v čim večji meri razbremeni Mussolinija, da bi se lahko posvetil naj-kočljivejšim problemom notranje in zunanje politike. Mnogo se je govorilo zadnje čase rodi o mirni likvidaciji fašistične stranke. To gibanje se je za trenutek ustavilo, ker se razpust fašistične stranke ne more izvesti trenutno brez hudih notranjepolitičnih pretresljajev. Merodajni italijanski krogi se bavijo že več časa s to mislijo. Splošno prodira mnenje, da je komplicirani fašistični aparat postal nepotreben in da ovira enotno delovanje civilnih in vojaških oblasti. Naglasa se, da bi ostale tudi po ukinitvi fašističnega režima notranje in zunanjepolitične smernice italijanske vlade neizpre-menjene. Ta proces bi ne pomenjal ničesar drugega kakor popolno identifikacijo fašizma z italijanskim narodom. Kakor izgleda, bi hoteli merodajni krogi v Italiji na tihem likvidirati sistem, ki je pokazal zadnje čase resne znake popuščanja bivše inicijative in izgublja med italijanskim prebivalstvom vse bolj na ugledu in simpatiji. Seveda je veliko vprašanje, če se bo mirna likvidacija sedanjega režima posrečila, ker je na eni strani proti vsakemu zmanjšanju fašistična stranka sama, ki se opira na milico, dočim je na drugi strani še vedno velika nevarnost ojače-ne akcije s strani ekstremističnih elementov, ki so se zadnje čase v Italiji zelo ojačili. Kriza turške vlade Angora, 26. septembra. M ki istrski pred« sedniJc Izmed paša je predložil predsednic ku Kemalu demis-ijo celokupne vlade. Pred* sednik je demisijo spreje/, in pričel takoj s posvetovanji. Sprejed je predsednika zbor* niče in vodje političnih strank. Posledice Hitlerjevega govora na borzah Njegove napovedi nasilnih akcij so izzvale paniko na vseh nemških borzah Berlin, 26. septembra. Govor Hitlerja, ki je bil včeraj zaslišaji kot priča v vele-2sđa.jniškem procesu pred lipskim sodiščem, Je imel naravnost katastrofalne posledice frankfurtski in berlinski borzi. Skoraj vrednostni papirji so padli za več točk. Pred sodnijsko palačo so se včeraj ves dan nadaljevale burne manifestacije. Policija je morate, večkrat intervenirati. Ker se je množica upirala, je bila pozvana na po- moč požarna bramba, ki je z močnimi vodnimi curki razpršila množico in tako preprečila, da ni udrla v sodno poslopje. Včeraj popoldne je sklepalo sodišče o pripustitvi novih prič. Državni pravdnik je protestiral proti nekaterim pričam, češ da so osumljene sokrivde. Kljub temu je sodišče pripustilo omenjene priče. Med zapri seženimi je bil tudi Hitler. Kuga na Kitajskem Pokosila je že na tisoče ljudi in se z veliko naglico širi proti vzhodu London, 26. septembra. Po vesteh iz Pekinga se je pojavila v seve-rozapadnem delu Kitajske črna kuga, ki se širi z neverjetno naglico. Doslej je umrlo že na tisoče in tisoče ljudi. Cele naselbine so izumrle. Trupla leže nepokopana in širijo neznosen smrad. Prebivalstvo iz ostalih pokrajin beži v paničnem strahu proti vzhodu, vendar pa se tudi tu kuga naglo širi v tej smeri. Oblasti so brez moči, ker primanjkuje sredstev za uspešno pobijanje nevarne bolezni. V pristaniščih je uvedena najstrožja kontrola, da bi se preprečilo razširjenje v druge de- Nemiri v Ukrajini Varšava, 26. septembra. Policija siste* matično nadaljuje aretacije med Ukra* jinci. Prebivalstvo je v več krajih pobeg* nilo iz strahu v gozdove. V mestu To* mšov je prišlo do viharnih brezposelnih demonstracij. Demonstranti so se zbrali pred poslopjem komisarjata ter so sku* šali udreti v njega. Policija je razpršila demonstrante ter je aretirala nekaj oseb. V Stanislavu je policija zaprla ukrajin* sko ljudsko šolo ter je aretirala nekaj oseb. Na ukrajinski samostan v Lvovu je bil danes izvršen atentat, ki pa je povzročil samo materijalne škode. Zunanji minister Curtius umorjen Dunaj, 26. septembra, g. Sinoči so bile razširjene nepotrjene govorice, da je bil nemški zunanji minister dr. Curtius v Ženevi umorjen. Ta vest je seveda v vseh krogih povzročila veliko senzacijo, ven* dar pa se ni moglo dobiti uradne potr* ditve te vesti. Kasneje se vje izkazalo, da je nastala ta govorica na ta način, da je berlinska brezžična postaja snoči priredila igro pod naslovom »Minister umorjen«. Ta igra predstavlja persiflažo na umor bivšega zunanjega ministra Rathenaua. V tej igri zakKče napovedovalec postaje s povzdignjenim glasom »Zunanji minister je bil umorjen!« Iz tega so nastale nato govorice o umoru dr. Curtiusa v Ženevi, ki so se seveda nato izkazale kot neres* nične. Velfka tihotapska afera v Rumuniji Bukarešta, 25. septembra. g\ V Velikem Varadinu so carinske oblasti odkrile veliko tihotapstvo. Afera se vedno bolj razširja. Z ozirom na velike vsote so oblasti razpisale nagrado 800.000 lejev za onega, ki bi aretiral storilce. Rabindranat Tagore v Moskvi Moskva, 26. septembra. Te dni se mudi v Moskvi slavni indijski pisatelj Rabindranat Tagore. Sovjetske oblasti so mu priredile sijajen sprejem. Prepoved ruskega uvoza v Ameriki? Washington, 2. septembra. Z* prihod* nje zasedanje senata, ki se bo pričelo me* seca novembra, je vloženih že več predlo« gov, naj se ameriška državna mej«, zapre ves uvoz wz sovjetske Rusije. Modernizacija Ljubljane Izjava župana dr. Puca o važnih komunalnih zadevah ljubljanskega mesta Zagreb, 26. septembra. Današnje »Novosti« objavljajo razgovor svojega dopisnika z ljubljanskim županom dr. Dinkom Pucem o komunalnih zadevah mesta Ljubljane spričo pričetka jesenskega zasedanja ljubljanskega občinskega sveta ter glede na sejo poslovnega odbora zveze jugosloven-skih mest, ki bo 29. t. m. List povdarja, da vodi župan dr. Dinko Puc že več let zelo uspešno posle ljubljanske mestne občine in da mu je zlasti uspelo, dovesti do končne rešitve celo vrsto važnih komunalnih vprašanj, ki so na to zaman čakala in ki so v zvezi z modernizacijo Ljubljane. Na postavljena vprašanja je župan dr. Dinko Puc dal naslednje odgovore. Kakšen program ima ljubljansko mestno zastopstvo za jesensko zasedanje ? — Mestno zastopstvo bo sedaj razpravljalo poleg tekočih poslov predvsem o proračunu. Čeprav je dolžno sprejeti proračun šele do 1. aprila 1. 1931., vendar smatra, da bi bilo potrebno glede na davščine sprejeti proračun že pred novim letom in izposlovati njegovo odobritev. Nujni posli, ki jih je treba rešiti v najkrajšem času, pa so končna ureditev finansiranja zgradbe novih tramvajskih prog, sklep o zgraditvi nove plinarne in končno sklep o zgraditvi nove velike osnovne šole za Bežigradom, kjer je sedaj nastal popolnoma nov del mesta. Kaj je s sporazumom med mestom Ljubljano in bansko upravo dravske banovine o elektrifikaciji Slovenije f — To vprašanje je sedaj v rokah elek-trifikacijskega odseka mestnega zastopstva. Ker se je podlaga za zaključitev pogodbe med bansko upravo in občino izpre-menila, sem gotov, da bo prišlo do sporazuma, ki bo zadovoljil obe strani. Kako je z regulacijo Ljubljanice, razširjenjem tramvajske proge, povečanjem glavnega kolodvora in zgraditvijo nove carinarnice? — Vprašanje regulacije Ljubljanice je rešeno ugodno. Na podlagi sporazuma med državno upravo, banovino, občino in interesenti se ima v to svrho vsako leto določiti 6 milijonov dinarjev, dokler ne bodo vsa dela gotova. Za to vsoto so dela za letos že razpisana. Za njo se bodo zgradili odporni zidovi, uredilo obrežje pri Sv. Jakobu in v Trnovem, napravila v Krakovu zatvornica in regulira Gradaščica ter Mali graben, kar je prvi pogoj regulacije Ljubljanice. Končno se bo zgradilo tromostovje na Marijinem trgu po znamenitem Plečnikovem načrtu. Dela za razširjenje tramvajskega omrežja so se že pričela. V delu je proga Zg. ši-ška-Ljubljana in Ljubljana-Vič. V najkrajšem času bo občinskemu svetu predložen predlog za razširjenje tramvajske proge do št. Vida. Za razširjenje tramvaja je določen večji program, ki bo razdeljen na več let. Posebno je potrebna zveza s Krako-vom in Trnovom. O preureditvi in povečanju glavnega kolodvora je dosežen med železniško upravo ki občino popoln sporazum. Po načrtu se prelože kurilnice v smeri proti Zalogu, dočim se bo sam glavni kolodvor tako povečal, da bodo imeli potniki na razpolago tri otočne perone, ki bodo dva* krat daljši od sedanjega. Dohod do teh peronov bo pod zemljo. Glavno poslopje se poveča na obe strani. Sedanje poštno poslopje se bo podrlo ih zgradilo novo. Glavni vhod v novi kolodvor bo na se= danjem vrtu restavracije. Iz Masarvkove ceste se bo zgradil pod kolodvorom in progami tunel za pešce, da bodo imeli tako najbližjo zvezo z novo carinarnico, ki bo stala na drugi strani kolodvora. To* vorni promet bo prišel na mesto sedanje carinarnice in bo popolnoma ločen od osebnega prometa. Stroški za vsa ta dela so preračunana na 50 milijonov Din in se bodo prav tako razdelila na več let. Pri* stojno ministrstvo je že odobrilo zgradi* tev nove carinarnice in tlakovanje cest do nje. Odobrene še niso vodovodne, plinske m električne instalacije, kar pa se bo zgodilo v najkrajšem času. Zima se bo uporabila za razpis del, ki se bodo spomladi pričela. V to svrho je že dolo* ceni h 27 milijonov Din. Kako je v Ljubljani rešena stanovanjska kriza? — V zadnjem času se v Ljubljani zelo mnogo gradi. Lansko leto je bilo v tem oziru zelo dobro, dočim je bil letos dose* žen rekord po vojni. Kljub temu pa vlada j v Ljubljani še vedno pomanjkanje zlasti malih stanovanj. Vprašanje pa ne leži to* | liko v pomanjkanju malih stanovanj, ka* kor v dejstvu, da so stanovanja preveč draga. V našem mestu, v katerem tvorijo vefck del p«brval6tve jarmi so stanovanja z eno sobo in kuhinjo, ki veljajo oOu do 800 Din m še več na mesec, kar je očividno preveč drago, ker ljudje ne morejo plačati. Zato je v po* slednjem času mnogo deložacij. Ti ljudje si pomagajo na ta način, da si na zemlji* ščih, ki jih jim je dala občina na razpola« go, z njeno pomočjo zgrade male začasne hišice. Kako stališče bo zavzela Ljubljana na konferenci zastopnikov jugosloven»kih mest. — Gotov sem. da bo Ljubljana soli« dama z drugimi mesti, ker so vsa mesta naše države približno v istem položaju, kakor smo ugotovili. Država nalaga danes mestom prevelika bremena in zahteva od njih dajatve, ki jih doslej nismo bili v a* jeni. Istočasno ni poskrbela za nove do* hodke. Zato je popolnoma naravno, da finančni položaj mnogih naših mest ni ravno rožnat. Kar se tiče Ljubljane same, nam je doslej uspelo povoljno finansira« nje. popolnoma pa se zavedamo. da je davčno obremenjenje naših meščanov ne* koliko previsoko. SikušaJi bomo zato pod* preti prizadevanje zveze jugoslovenskih mest, da se sporazumemo z državno upravo v finančnem oziru. Toda, za to je potrebno. da vlada upošteva stališče na« ših mest, kakor se to godi v dragih drža« vah, zlasti pa v Češkoslovaški. Vse gleda na Vaše zobovje. Le negovano zobovje šele napravi Vašo zunanjost popolno. Odol je radi tega kosme-tikum. Podeli vam — trajno uporabljan — lepo in zdravo zobovje. Toda vrši še več: Učinkuje antiseptično! Odol rve neguje temveč tudi čuva Vaše zdravje. Odol je poleg tega tudi štedljiv v uporabi. Italijansko-Srancoska pogajanja Pariz, 26. septembra. AA. V vladnih krogih potrjujejo, da se ne more govoriti o popolnem prekinienju pogajanj med Italijo in Francijo glede pomorske razorožitve, ker obstoja na obeh straneh dobra volja premostiti težka nesoglasja tako na političnem, kakor na ožjem razorožitve-nem področju. Francosko stališče slej ko prej priznava načelo pomorske paritete, kakor je bflo postavljeno na washington-ski konferenci. Sorzna poročila, LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.78. Berlin 13.45. Bruselj 7.8752, Boxbmpesta 9.8889, Curih 1095.9, Dunaj 795.77—798.77 (797.27). L on. don 274.55, Newvork 56.285—56.485 (56.385), Praga 167.68, Pariz 220.70—222.70 (221.70), Trst 294.70—296.70 (295.70). INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.12875. — Pariz 20.245. — London 25.05125. — Newyork 515.46. — Bruselj 71.85. — Milan 27. — Madrid 55.15. — Amsterdam 307.87. — Berlin 122.74. — Dunaj 72.75. — Sofija 3.735. — Praga 15.30. — Budimpešta 90.235. — Stran z >SLO VENSKI N AR O D<, dne 26. septembra 1930- Stev. 21Q Delo ljubljanske občinske uprave Počastitev spomina tržaških mučenikov — Zahvala čehoslovakom Važne komunalne zadeve Ljubljana, 26. septembra. Včerajšnja seja ljubljanskega občinskega sveta se je vršila v univerzitetni dvorani, ker magistratno restavrirajo. Takoj v začetku seje je župan dr. Puc v daljšem govoru omenjal nedavno tragedijo v Trstu in Bazovici ter pozval občinski svet, naj počasti spomin tržaških " z enominutnim molkom. Občinski svet je stoje poslušal njegova izvajanja ter se odzval njegovemu pozivu. Nato je župan omenil simpatije češkoslovaškega naroda, ki jih je pokazal v teh težkih dneh do nas, ter povdarjal našo zahvalo čsl. javnosti in njenemu tisku. Občinski svet je sprejel županov govor z navdušenimi ovacijami čehoslovakom. Potem je župan poročal o beograjskih svečanostih, ko je kralj izročal naši hrabri vojski nove jugoslovenske zastave, županovemu pozivu, naj vzkliknejo »živio« kralju in Jugoslaviji, so se odzvali občinski svetniki z živahnimi ovacijami. Nato je bil sprejet predlog podžupana prof. Jarca, naj se odpošlje predsedniku vlade gen. živkoviču brzojavka, da hočejo Alani ljubljanske občinske uprave delati tudi v bodoče v duhu strpnosti ter narmo-nije za blagor Ljubljane in kraljevine Jugoslavije. Prav tako je bil soglasno sprejet predlog obč. svetnika Hribarja, naj se oesede zahvale čsl. narodu, ki jih je govoril župan dr. Puc, brzojavno sporoče praškemu županu dr. Baxi. Nadalje je bil z živahnim odobravanjem sprejet predlog obč. svetnika Josipa Turka, ki je kot starosta Jugoslovanske gasilske zveze sporočil obč. svetu in mestu Ljubljani iskreno zahvalo čeških, poljskih in francoskih gostov za gostoljuben sprejem na vseslovanskem gasilskem kongresu, naj se izreče zahvala vsem Češkoslovaškim listom in novinarjem za simpatije, ki sc jih pokazali v zadnjem času za nas Slovence. Nadalje je župan sporočil, da je prejel od Jadranske plovidbe iskreno zahvalo za izraze sožalja ob katastrofi parnika >Ka-radjordjec, kakor tudi za dar 10.000 Din, ki ga je poklonila občina posadki ponesrečenega pa1"- Bivši i tiski župan g. Graselli je poslal iskreno zahvalo za počastitev ob njegovi 90. letnici. Regulacija Ljubljanice Ministrstvo je odobrilo vse načrte za regulacijo Ljubljanice. Za dela je že pripravljen prvi obrok okrog 6 milijonov Din. Pričela se bodo čim bo izvedena licitacija. Povečanje glavnega kolodvora Ministrstvo je dalje odobrilo narrCe za •rradho carinarnice in za kaldrmiranje rsefa cest k carinarnici. Dela so proračunana na 27 mitJjonoT Din in se razpišejo t najkrajšem faf.ii. (Ploskanje.) Dosegel se je tudi sporazum z železniško upravo o preureditvi kolodvora. Železniška uprava je izdelala načrte, ki bodo gotovo zadovoljili ljubljansko meščanstvo. Končno je še sporočil, da želi občinski svetnik g 363.000 Din " smislu zakona o notranji upravi. Mestna občina mora plačati 90.757&. Razen tega je policijska uprava naprosila mestno občino za jamstvo 40.000 Din za nabavo policijskega avtomobila. Za nastanitev policijskih stražnikov - novincev v Tonnie-sovi hiši na Dunajski cesti je občinski svet že dovolil za najemnino polletni znesek 47.0O0 Din. Župan dr. Puc je pripomnil, da se je v pogajanjih z bansko upravo o teh prispevkih doseglo, kolikor je bilo mogoče in morajo mnoge druge občine plačati sorazmerno mnogo več za vzdrževanje državne policije. Vsi predloei so bili soglasno sprejeti. Nova mitnica na Opekarski cesti Ker se preko Malega grabna na Opekarski cesti gradi nov most, je potrebno, da s* preloži tamošnja mitnica onstran vode. Stroški bodo znašali 60.000 Din, ki jih je občinski svet dovolil. Prošnji gradbenega društva učiteljstva na srednji tehnični šoli v Ljubljani za pristanek k likvidaciji se je ugodilo ker so se vsi štirje člani, ki so si zgradili stanovanjske hiše obvezali, da bodo odplačevali posojila, za katera jamči mestna občina. Ugodilo se je prošnji Franje čelesnik za zgradbo kioska, ki ga zgradi mestna občina na svoje stroške za 7000 Din iz proračunske rezerve in za katerega o Celes-nikova plačevala najemnino. Ugodilo se je prošnji uradnika Davorina Stoparja za odprodajo stavbne parcele m Beogradom št. 450-3 pod Istimi pogoji kakor je bila prodana g. Plegarju, in sicer 12 Din za m3. Spomeniki v LJubljani Nadalje je finančn odsek predlagal, naj se dovoli vsota 43.400 Din iz proračunske rezerve za popravo raznih spomenikov v Ljubljani. Prof. Jare je predlagal, naj bi se dovolila za popravo Robbovega spomenika na Mestnem trgu potrebna vsota 38.500 Din, ker je v zgoraj omenjeni vsoti določenih samo 5000 Din. Zupan dr. Pur je opozoril, da je proračunska rezerva že precej izčrpana, čeprav bi dovolili za Robbov spomenik večji znesek 38.500 Din, bi bilo dvomljivo, da bi bilo mogoče v pozni sezoni dela izvršiti že letos. Poskrbelo pa se bo, da se postavi primerna vsota v prihodnji proračun. Obč. s^et. dr. Bohinjec je opozoril na vzdrževanje spomenikov na pokopališčih. Popravila je potreben tudi spomenik ju-denburških žrtev in je prav, da se pri se stavi prihodnjega proračuna poskrbi za iz datek v to svrho. Obč. svetnik dr. Fettich je opozoril na spomenik žrtev 20. septembra 1. 1908 Lundra in Adamiča, ki bi moral že davno stati. To vprašanje naj se prouči in postavi v novi proračun primerna postavka, da bo mogoča postavitev spomenika vsaj v prihodnjem letu. Župan dr. Fuc je pojasnil, da se je o sjx>-meniku govorilo že pred dvema letoma. Ko so takrat pregledali spomenik strokovnjaki, je bilo soglasno mnenje, da je zgrešen in da je delo le napol izvršeno. Potrebna bi bila precejšnja vsota, da bi se ta spomenik dovršil. Bila so mnenja, naj bi se rna terijal uporabil v drugi obliki. Opozorjen je bil, da ima dr. Krisper v lasti osnutek spomenika, ki bi v umetniškem oziru odgovarjal potrebi. Postavil bi se na Pogačarje-vem trgu ki ie sedaj nanovo tlakovan. Vsekakor je treba svetlo točko naše zgodovine, ki jo predstavljajo žrtve 20. septembra v Ljubljani, označiti s primernim spomenikom. Predlog finančnega odseka ie bil sprejet. Ker neznani zlikovci razbijajo šipe na električnih urah, je občinski svet sklenil, da se zavarujejo za vsoto 737 Din na leto. Otroško zavetišča na Gradu Na Ljubljanskem gradu je potreben otroški vrtec oziroma zavetišče. Stroški za preureditev potrebnih prostorov bi znašali 16.000 Din. Na Gradu stanuje 140 otrok, od katerih bi večina potrebovala zavetišče. Sprejet je bil predlog, da se potrebni kredit dovoli. Kolonija v gramoznici za Bežigradom Finančni odsek je dalje predlagal, na se dovoli kredit 16.000 Din za napravo drvarnic v mestnih barakah v gramozni jami ob Vodovodni cesti. Obč. svetnik T u r k je mnenja, naj da občina drugod na razpolago svet za bivališča stanovalcem v gramozni jami, ker tamošnje barake ne odgovarjajo higijenskim potrebam. Obč. svetnik Tavčar se strinja v načelu s predlogom. Dokler pa so v gramozni jami stanovalci, se jim morajo omogočiti vsaj najprimitivnejši prostori za stanovanja in tudi prostori za kurivo. župan dr. Puc je opozoril, da so v Gramozni jami večinoma revni ljudje, ki ne morejo plačevati najemnin. Stroški za prenos teh barak kam drugam, bi veljali mestno občino 1,400.000 Din, ki jih za enkrat občina ne zmore. Zato prosi, naj občinski svet dovoli predlagani znesek, da se takoj vsaj nekoliko olajša težko življenje tamošnjim barakarjem. Nato je bil predlog finančnega odseka sprejet. Pritožbi Ivana Tromarja proti odmeri prirastkarine se je deloma ugodilo, pritožbi tvrdke škrbec & Bartol in Zinke Jan-kole sta se zavrnili, deloma pa se je ugodilo tozadevni pritožbi Lovra Demšarja. Zavrnili sta se pritožbi Ivana Lasana in T. Zalaznika proti odmeri sanitetne obrtno kontrolne davščine. Namestitev zoološkega vrta Na zadnji seji občiskega sveta je bilo sklenjeno, da se društvo Zoo prepusti Ti« volski ribnik v uporabo do 1. julija 1930. Na ta sklep je prejela mestna uprava vlogo društva Zoo, v kateri prosi za od« govor, ali hoče občina prevzeti skrb za zoološki vrt sama, ali namerava društvo podpirati in ali je morda mestna občina prepravljena društvu Zoo odstopiti Tivol« ski ribnik z vsemi napravami. Referent g. T a v č a r je poudarjal, da. občinski svet popolnoma u videva potrebo zoološkega vrta iz prosvetnih in tujsko-prometnih ozirov in da priznava velika prizadevanja društvenih funkcijonarjev. Občina je pripravljena podpirati društvo Zoo, vendar pa v sedanjih razmerah ni v stanu, žrtvovati pomembnejše zneske za vzdrževanje takega vrta, ker so mestni izdatki vsak dan večji, dohodki pa se bodo morda v bližnji prihodnosti celo znižali. Drugo vprašanje obstoja v tem, da je prostor ob ribniku premajhen za razvoj Zoa in da so neprimerne zgradbe, v katerih so sedaj nastanjene živali. Po obstoječem načrtu bi znašali stroški za preureditev Tivolskega ribnika 1,200.000 Din, ki jih ne zmoreta niti Zoo niti mestna občina. Pri nedavnem komisijskem ogledu je zato prevladalo mnenje, da se ribnik ne odda v stalno uporabo Zou. Mestna občina pa je pripravljena pomagati, ako se Zoo odloči za kak drug prostor. Predlog finančnega odseka je bil sprejet soglasno Gradbene zadeve Za gradbeni odsek je poročal podžu« pan prof. J a r c. Ugodilo se je prošnji zaaruge »Dom« z* vrnitev odstopljenega sveta za novo projektirano cesto v sveto* križkem okraju. Dovoli arondacija p*r» cele pekovskega društva v Linhartovi ulici in odpis parcel Cernetovih dedinj Mežnarrja v Sp. Šiški se popravi samo za sflo, ker stoji izven regulacijske črte. Prošnji inž. Franca Miklavca za odstop poti na parceli št. 152/4 k. p. se je ugo* dilo. Božu Račiču se proda del parcele ft 284/2 v Koleziji po 20 Din m8. Pritožbi Leopokia Ptljka proti predpisu kavcije z* trotoar se je deloma ugodilo, slična pritožba Antona Gregorca pa se je zavrnila Nadalje so se zavrnile pritožb^ proti predpisu kavcije za trotoar Josipa Kumarja, Frana Pavšiča, Alojzija in Ivana Krem zarja, Vmka Janežiča, Frana Šale« harja, Ivana Zupanca, pač pa so se jim zmanjšala plačila v mesečnih obrokih. Pritožbi Antona Volkarja za omiljenje zahtev glede na stavbno dovoljenje se je deloma ugodilo, zavrnila pa se je pritožba ge. dr. Orlice ve i« E mesta Kodra proti izdanemu stavbnemu dovoljenju. Stavbna in uporabna dovoljenja se izdajo mestni občini za I. in II. stanovanjsko barako v Mestni jami na Vodovodni cesti, za pove« ^anje mestne klavnice, za zgradbo mo* stov čez Mali graben in Gradaščico ter — oarako na Galjevici. Pritožbi Kozlerjevih dedičev proti novemu regulačnemu načrtu mesta Ljubljane ter Perlesovih dedičev se je deloma ugodilo. Ugodilo se je proš« njam zadruge državnih uslužbencev za nabavo stanovanj za parcelacijo parcele št. 30/1, Frana Kušarja za pare. 482 k. o. Sv. Peter št. I.. L. Zavašnika za pare. št. 484 k. o. Sv. Peter 1., I. Semrajca za pare. št. 485 k. o. Sv. Peter I-, I. Tavčarja in Ko* vača za pare. 275/1. Josipa Puha za pare. št. 458 k. o. Sv. Peter I. ter dr. Krejčija in solastnikov za pare. št. 473. Razgledni stolp na Šišenskem vrhu Obč. svetnik Ivan H r i b a r je vložil predlog za zgradbo razglednega stolpa na šišenskem vrhu. Proti postavitvi tega stolpa pa se je izrekla Zveza za tujski promet, češ da je šišenski vrh premalo dostopen. Stroški bi znašali 390.000 Din. Gradbeni odsek je bil mnenja, da je stvar preuranjena, pač pa naj bi mestni gospodarski urad pustil posekati drevje, ki ovira razgled. Tozadevni predlog odseka je bil soglasno sprejet. * Na predlog poročevalca personalno pravnega odseka dr. B o h i n j c a je bilo rešenih več prošenj za zagotovitev sprejema in za sprejem v ljubljansko domovinsko občino. Isti poiočevalec je poročal v imenu sociai-no-pr-vnega odseka o prošnjah za zvišanje meščanske podpore nekaterim prosilcem. Rešitev individuelnih prošenj je bila odgođena na tajno sejo Obrtne koncesije Za obrtni odsek je predlagal njegov poročevalec obe. svetnik Bahovec. naj se pooblasti, -da v svoji kompetenci rešuje zadeve podeljevanja obrtnih koncesij. Dr. FctTjch je nasprotoval temu predlogu in zahteval, naj ostane ta kompetenca kakor doslej v rokah občinskega sveta. Njegovim izvajanjem se je priključil tudi i:iž. Zupančič, ki je poudarjal, da bi se sicer ustvaril prejudic. Občinski svet se je pridružil temu nazi-ranju in odklonil referentov predlog, nakar je obč. svet. Tavčar predlagal, naj se indi-viduelne prošnje, ki bi se imele rešiti pred odsekom, lesijo danes v tajni seji. Obč. svet. Bahovee se je izjavil proti temu predlogu. Češ, da je bil ravno nam^n njegovega predloga, da bi se take indivi-duelne prošnje reševale diskretno po. odseku. Ker pa je bil ta predlog odklonjeu, je za to. da se razpravljajo v javni seji. Njegov predlog je bil nato pri glasovanju odklonjen in s tem sprejet predlog svetnika Tavčarja. Dopolnilne volitve v odseke Po parminutnem odmoru je občinski svet izvedel dopolnilno volitev članov v nekatere odseke. Na predlog načelnika Tavčarja se je število članov finančnega odseka zvišalo na 12 in bila sta namesto odstopiv-sega občinskega svetnika Mohoriča izvoljena nanovo obč. svetnika dr. Lnkan in Li-kozar. V upravni odbor elektrarne je bil odposlan obč. svet. Kregar namesto odsto-pivšega Iv. Mohoriča in v odsek za pogajanja z bansko upravo zaradi elektrifikacije podžupan prof. Jarc. Obrtno - industrijski odsek, iz katerega izpade obč. svetnik Mohorič. s*- ni izpopolnil, ker je po številu dovolj močan. Nadalje so bili izvoljeni v direktorij mestne zastavljalnice obč. svetnik Mihelčič namesto bivšega obč. svetnika Ceča; v krajevni šolski odbor obč. svetnik Lombar namesto g. Čeča in v policijsko-zdravstveni odsek obč. svetnik Olup namesto pokojnega g. Piska. Ker je bil dr. Lnkan izvoljen v finančni odsek, je zaradi pre-obloženosti odležil mesta v disciplinami komisiji in v personalno - pravnem odseku; na njegovo mesto sta bila izvoljena v prvi odsek obč. svet. Urbas, v drugega obč. svetnik Turk. Samostojni predlogi Samostojne predloge je župan odkazal pristojnim odsekom. Med njimi so predlo* g i obč. svetnika L i kožarja za dvig* njenje električnih obločnic. na Šentjakob* skem in Starem trgu, za razsvetljitev Hrenove ulice s plinsko razsvetljavo, za tlakovanje Hrenove ulice, Sv. Florijana ulice in cestica Zabjaka, za napravo asfaltnega pločnika v Zvezdarski ulici in po vsej Rožni ulici ter za popravo napisa na spomeniku Device Marije na Št. ja* kobskem trgu; nadalje predlogi obč. svet* nika Šterka. Lombarja, Reiner ja in Orehka za ureditev kanalizacije oziroma ponikovalnic na Šišenskem hribu in ob poti, ki pelje z omenjenega hriba pod gozdom proti stari šišenski cerkvi, za ureditev zidu okoli stare šišenske cerkve, obnovitev cerkvene fasade in odstranitev ali obnovitev obstoječe mežnarije, za preureditev dosedanje ceste Pod gozdom v vozno pot s hodnikom za pešce, od* stranitev Kozlerjevega zidu oziroma lese* ne ograje ter ureditev kanalizacije in pri* merno razsvetljavo ob omenjeni cesti. Podžupan prof. Jarc je vložil predlog, naj mestni magistrat izdela do konca leta osnutek novega ces»tno*pohcijskega reda in ga predloži občinskemu svetu. Obč. svetnik D a c h s je vložil, naj se barake pred Prulami in za šolskim zidom v naj* krajšem času odstranijo oziroma preme* s ti jo na drug primernejši prostor. Interpelacije Obč. svet. dr. Ravnihar je menil, da se glede na pripravljalna dela za izpopolne-nje tramvajskega omrežja mora pogodbeno urediti razmerje med mestno občino in Maloželezniško družbo in se je čudil, kako nore Maioželezniška družba vršiti ta dela, dokler ni sklenjena ta pogodba. Govornik pogreša še drugo pogodbo med mestno občino in Maloželezniško družbo o uporabi izkupička 13.500.000 Din iz obligacijskega posojila. Vprašal je župana, ali je pripravljen predložiti ti pogodbi občinskemu svetu v odobritev in kdo je dal dovoljenje, da so se dela za razširjenje omrežja kljub temu že začela. župan dr. P u c je izjavil: Po sindikatni pogodbi, sklenjeni pod komisarijatom vladnega svetnika g. Mencingerja, je mestna občina dolžna finansirati tramvaj za slučaj, da se gradijo nove proge. To obveznost je moral občinski svet prevzeti. Občinski svet je tudi soglasno odobril proge, ki se danes gradijo. Sklep je bil tudi odobren po tedanjem velikem županu in finančnem ministrstvu, čim je bil ta sklep odobren, je nastopila obveznost napram Maloželezniški družbi. O posojilu je sklepal tudi že občinski svet v javni seji in je bil sklep objavljen v listih. Vložene so bile nekatere pritožbe interesentov, ki imajo interes, da bi tekel tramvaj pred njihovimi hišami in ne, kakor je bilo določeno. Take pritožbe nimajo odložilne moči. Maioželezniška družba je torej upravičena na podlagi sklepa občinskega sveta, razpolagati z denarjem iz navedenega posojila. Pogodba je bila dvakrat predložena finančnemu odseku, da jo pregleda in predloži občinskemu svetu. Finančni odsek je sklenil z glasovi članov, ki pripadajo k skupini interpelanta, da se to vprašanje odloži. Dela pa se niso mogla več odlašati, ne« go so se morala takoj začeti, ker je obči« na izgubljala na interkalarnih obrestih vsak dan 400 do 500 Din. Obč. svet. dr. Ravnihar je izjavit, da se zadovoljuje s podanimi pojasnili. Vprašal pa je nadalje, zakaj so prišla pogajanja z bansko upravo zaradi električnega toka v zastoj in kaj misli župan storiti, da pride* jo ta pogajanja zopet v tek. Župan dr. Puc se je strinjal s pomisleki interpelanta in je izjavil, da se je že obr« nil na dotični odsek, naj pospeši svoje de» lo Stopil je tudi že v stik z g. banom in razmišljal z njim. kako bi se zadeva po* spešila, da se za obe strani zadovoljivo zaključi. (Ploskanje.) Po nekaterih nadaljnjih vprašanjih manj* še važnosti, je župan ob pol 8. zvečer za* ključil javno sejo in odredil tajno sejo. Kako grade nebotičnik Ljubljana, 26. septembra. Pred leti se je govorilo, da bi v Ljubljani ne mogli zgraditi nebotičnika, četudi bi imeli za to potreben kapital. Enostavno zaradi neprimernega terena — in ne smemo pozabiti, da je Ljubljana imela pred dobrimi 30 leti hud potres. Na to se zdaj človek komaj spomni, ko gradimo prvi ljubljanski — pa menda tudi jugoslo-venski — nebotičnik. Razume se, da taka gradba vseeno ni šala. Nebotičnik mora imeti dobre in specialne fundamente. Fundamenti morajo segati do skale. Do trdega terena pa je globoko — več kot par metrov, par deset metrov in težave so tu. Morajo vrtati v zemljo globoke vodnjake, delajo na isti način, kot se dela pri gradbi navadnih vodnjakov. Kopali bodo do skale, vodnjakov pa je 16, to so pravzaprav fundamenti za glavne nosilne stebre nebotičnika. Niso betonski piloti, za kar jih laiki smtarajo. temveč betonski stebri, ki bodo na trdem terenu, spodaj po potrebi razširjeni, debelejši kot proti vrhu. To se pravi, da bodo dovršene ali do skale segajoče »vodnjake« napolnili z betonom, na kar se bo gradilo naprej. Morda bo kdo vprašal, zakaj ne bo fundament neprekinjen, povsod enako globok, do skale in če bodo samo omenjeni stebri za fundament? Seveda! Neizvedljivo in nesmiselno bi bilo fundirati nebotičnik pod vsem zidovjem enako globoko, do skale, ker je potrebno narediti podlogo le za glavne nosilne stebre, neizvedljivo bi bilo, ker bi bili stroški preogromni, saj je že sedaj fundiranje združeno z velikimi denarnimi žrtvami, če bi pa bilo še dražje, bi nebotičnik sploh ne bilo vredno zidati. Na te podložne stebre odnosno na fundament bodo opete železobetonske preklade, na katere bodo zidali vmesne zidove. S tem pa še vprašanje fundamentov ni rešeno. Pri gradbi nebotičnika, odnosno fundiranju, morajo računati s potresom, to se pravi, pri fundiranju pridejo v po-štev poleg statičnih sil tudi dinamične. Zato se zahteva, da imajo glavni nosilni stebri nebotičnika premikajoča ležišča, to je takšna, da se zamore v slučaju potresa cel nebotičnik po ležiščih premikati, da je samostojno telo, nevezano z zemljo, ter zaradi tega ni v nevarnosti, da se prelomi pri ležiščih, kjer se koncentrira vsa teža. Načinov za izvedbo teh ležajev je več. Zdaj še tudi ni padla tozadevna definitivna odločitev. Pri tem delu pa se bodo morali držati predpisov za najslabše slučaje, to je onih, ki so v veljavi na potresnem ozemlju kakor je Tokio in Kalifornija — praksa v teh krajih je pokazala, kaj je najbolj priporočljivo. Ker pa kot rečeno, Se imajo mnogo dela z izkopom za fundamentne stebre, še gornje vprašanje ni tako aktualno. Ogleda vreden je starinski vodnjak, ki so ga odkrili na tem stavbišču. Globok je 16 m od cestne višine, v premeru meri 1.90 m. Obzidan je s kamnom, z lepimi kvadri. Zdaj ga zasipavajo z betonom in kamnom. Pri traktu ob Gajevi ulici, ki je 30 m dolg, betoni raj o zdaj železobetonsko ploščo nad kletjo. Ta del stavbe bo baje oktobra že pod štreno. KOLEDAR. Danes: Petek. 26. septembra 1930, katoličani Cipnjan, pravoslavni, 13. septembra, Korilije. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: T:ser. Kino Ideal: Amazonka. DE2URVE LEKARNE. Danes: Trnkoczv, Mestni trg: Ramor Miklošičeva cesta. Prebivalcem LJubljane Beračenje se je v našem mestu silno razpaslo. Na prometnejših ulicah vidimo berače, ki nadlegujejo mimoidoče, drugi romajo od hiše do hiše, tako da so prebivalstvu v veliko nadlego. Skoro ni dneva, da ne bi imele posamezne stranke po de?et in celo več takih obiskov. Mnogim, ki so za delo sposobni, je postalo beračenje poklic, dočim marsikdo v resnici gineva v bedi in stradanju. V me?tn prihajajo beračit večinoma ljudje z dežele, a mnogi izmed teh so premožni, bodisi, da imajo posestvo ali celo naložen denar. Med berači so tudi taki, ki jim ne diši nobeno delo ter pogosto beračijo z namenom, da bi se obenem okoristili s tujo lastnino. Tudi mladoletni in otroci niso redki med berači. Po vzoru drugih mest, je tudi mestna občina ljubljanska pokrenila akcijo, da se beračenje v Ljubljani onemogoči. V ta namen bo socialno politični urad mestnega magistrata odslej oddajal proti nabavni ceni Din 5.— in proti obvezi do mesečnega prispevka (glej nižje doli) posebne tablic* kot znake, da je po hišah in lokalih, opremljenih s temi tablicami, beračenje prepovedano. Te tablice naj stranke pritrdijo na vrata, berače pa naj naslove na mestni socialno politični urad, ki bo ukrenil vse potrebno, kar se tiče njih oskrbe. Odredil bo pa tudi, da se tuji berači odpravijo v svoje domovne občine, oziroma kaznujejo delo-mržni. Akcija mestne občine ni naperjena proti onim, ki 30 podpore v resnici potrebni, ki so po nesreči, bolezni ali ostarelosti ubo-žali, nasprotno, prišli bodo do podpore predvsem oni, ki so podpore res potrebni in ki so svojo revščino doslej skrivaj in mol>a prenašali. Denarna pomoč se bo nudila le v izjemnih in nujnih primerih, ker prejmo prosilci vprvi vrsti podporo v naravi, t. j. s hrano, prenočiščem, obleko in podobnim. Akcija proti beračenju pa bo uspevala le s sodelovanjem celokupnega prebivalstva. Namen mestne občine ne bo dosežen, ako bodo ljubljanski prebivalci ie nadalje podpirali berače. Mestni magistrat zato poziva ljubljansko prebivalstvo, naj dosledno odklanja vsakogar, ki bi še beračil in naj vsakega berača napoti na mestni magistrat, kjer bo podporo dobil, ako je bo vreden in potreben. Prebivalstvu bo gotovo bolj ustreženo, da v ta namen daje primeren prispevek, ki se bo pobiral mesečno ali četrtletno po posebnih mestnih inkasantih. Zato vas vabimo, da se odzovete pozivu in izjavite, kakšno vsoto ste pripravljeni vsak mesec žrtvovati za mestne, resnično potrebne uboge v ta namen, da se dosedanje beračenje po hišah in cestah povsem odpravi. Pripominjamo, da je smatrati tako izjavo za obvezno vsaj za tekoče in še dve koledarski leti. Kdor obveze vsaj en mesec pred potekom tega roka ne bo odpovedal, tistemu velja vselej dalje za eno koledarsko leto. Kot najmanjši znesek v ta namen je za sedaj določenih Din 10.— mesečno. Državna policijska uprava bo akcijo mestne občine podpirala in bo s svojimi organi preprečevala nadaljnje nadlegovanje prebivalcev. Privatna dobrodelnost s tem ne preneha, ker se njeno delo vrši prostovoljno in iz srčne kulture posameznih dobrodelnih oseb in karitativnih društev. Pomagajmo ubogim, a odpravimo izkoriščevalce ! Župan: dr. Dinko Puc. Iz policijske kronike Dva blazneža pobegnila Ljubljana. 26 septembra. Davi je prijavil strežnik umobolnice na Poljanskem nasipu št. 52 na policiji, da sta v nočd od 24. na 25. t. m. pobegnila iz za--voda dva blazneža in sncer 24 letni Ivan Baksič iz Sp. Šiške ter 27 letni Anton Hor= vatsMarkovič iz Kranja. Bakaic Je ukoli 170 cm visok, oblečen je bil v svetlomodro obleko, na glavi je pa imel rjavo športno čepico. Markovič je 175 cm visok, oblečen je v temnorjavo obleko, na glavi ima pa srvo športno čepico. Policija je za ni ima iz* dala tiralico. Tatvine Franc Aleš, novinar, je prijavil na poh» cijt, da je bil vz društvenega doma na. Vi* ču v noči od 23. na 24. t. m. iz kabine ukra* d en objektiv skioptičnega aparata, vreden 1000 Din. — Šivilja Antonija Stadler, sta« nujoča v Železni kar jevi ulici, je prijavila, da je poslala v sredo okoli 19. svojega sina Antona, k neki stranki v Vodmat, da ji iz* roči izgotovlieno jopico. Anton je jopico zavil ki zavoj privezali na kodo. V Vodma^ tu je stopil v Hafnerjevo gostilno, da hi zvedel, kje dotična stranka stanuje, kolo je pa pustil pTed gostilno. Ko jc prišel iz go. stilne, na kolesu ni bilo več zavoja. Nek d mu je 400 Din vredno jopico ukradel. Jopi; ca je bila i-z modrega Ševijota z belo svile* no podlogo. — Gostiiničarki Evi Mufller je nekdo na Tržaški cesti 4 z nočne omarice ukradel 100 Din vredno uro budilko. Odznak. ^Tu imam sestanek z damo, ki naj za spoznanje je košček čokoladne torte.« — »No, pa še ni prišla?« — >0, pač. ondile sedi!« — »In?« — r> Sedaj se otepi je s šestim kosom, čakam, da bo sita — potem ji ne bo treba večerje plačevati.«. Stev. 21Q >S t O V E N S K T N A R O D<, dne 2*5. septembra 1930.. "Jrran 3 Dnevne vesti _ Z naše univerze. Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani razpisuje tnesto docenta cerkvenega prava na teološki fakulteti. Prošnje je treba vložiti do 20. oktobra. — Princ Bavarski v Zagrebu. Včeraj po* poldne je prispel v ZagTeb s svojo soprogo princ Albreht Bavarski. Gosta ostaneta v Zagrebu nekaj dni. — Članom in prijateljem Vodnikove družbe. Zadnji in izjemni rok za prijavo članov — zumudnikov poteče s 30. sep* tembrom 1930. Vodstvo Vodnikove družbe prosi vse člane — zumudnike in nečlane, ki še vedno oklevajo s svojim pristopom k Vodnikovi družbi še tekom meseca septems bra pri poverjeniku svojega okoliša, alii pa direktno po dopisndci centralni pisarni Vodnikove družbe v Ljubljani. Ne okle* T€.jte, da ne zamudite prilike, da dobite za «ti znesek Din 20.— lep književni dar 4 krasnih knjig tekom meseca novembra 1930. Črlan zamudnik in nečlan, prijavi še danes svoj pristop k Vodnikovi družbi. _ Iz zdravniške službe. V imenik ?»dravniške zbornice za dravsko banovino je bila vpisana zasebna zdravnica v Ljubljani dr. Zdenka Tominšek, izbrisan pa sanitetni podporočnik dr. Borivoj Pingovič. _ Tudi moravske žene simpatizirajo s Slovenci. ^Narodni Listy« poročajo: Deželna organizacija naprednih moravskih žen, ki predstavlja 38 ženskih društev, je imela 21. t. m. zborovanje, na katerem se je z jrlobokim sočutjem spomnila trpljenja Slovencev v Italiji. Protestu proti nasilniškim metodam italijanske vlade in provokativne-mu načinu pisanja italijanskega tiska je priključila izraz hvaležnosti in spoštovanja Slovencev za njihovo narodno zavednost in požrtvovalnost. _ OUZD v avgustu. OUZD je objavil podatke o stanju delavskega zavarovanja v avgustu. Vseh zavarovancev- je bilo 102.269, od teh moških 70.340, žensk pa 31.929; bolnikov je bilo med člani 2662, moških 1518, žensk 1144. Odstotek bolnikov je znašal pri moških 2.18, pri ženskah 3.58. skupaj 2.60. Povprečna dnevna zavarovalna mezda je znašala 2,755.521.60 in sicer pri moških 2,100.250.40, pri ženskah pa 654.571.20 Din. Celokupna dnevna zavarovalna mezda je znašala pri moških 29.81, pri ženskah 20.50. skupaj 26.93 Din. _ 5 novih *ir±avnih poslopij v Skofji Loki. - namerava zgradi- ti v skofji ix)ki pet novih državnih poslopij, za katere je določen znesek 2,425.600 Din. Licitacija se bo vršila 10. oktobra _ Dražba lovov. Okrajno glavarstvo v Krškem razglaša: Lovi naslednjih občin se bodo oddajali v zakup na javni dražbi za dobo 5 let in 3 mesecev t. j. od 1. jan. 1931 do 31. marca 1936: Boštanj, Bučka, Čatež, Kostanjevica, Krško, Mokronog, Raka. Studenec, Sv. Križ pri Kostanjevici, št. Janž, št. Jernej, št. Rupert, škocijan, šmarjeta, Trebelno, Tržišče in Velika Dolina. Dražba se bo vršila za občine: Bučka, Studenec, Raka in Krško dne 4. novembra 1930 ob 9. uri dopoldne pri sreskem načelstvu v Krškem; za občini Boštanj in št Janž dne 5. novembra 1930 ob 9. uri dopoldne na uradnem dnevu v Radečah v občinski pisarni: za občini Šmarjeta in škocijan dne 7. novembra 1930 ob 9. uri dopoldne pri sreskem načelstv-u v Krškem: za občine Vel. Dolina, Kostanjevica, Sv. Križ pri Kostanjevici in št. Jernej dne 11. novembra 1930 ob 9. uri dopoldne pri sreskem načelstvu v Krškem; za občine Mokronog, Št. Rupert, Trebelno in Tržišče dne 13. novembra 193p ob S. uri dopoldne na uradnem dnevu v Mokronogu v občinski pisarni. Dražb en i pogoji se lahko vpogle-dajo do dneva dražbe med uradnimi urami pri sreskem načelstvu v Krškem. _ Zasledovanje vojaškega begunca. Kaplar 1. poljske baterije 16. artiljerijske-ga polka Alojzij Kolman iz vasi Zabukovje pri Brežicah je 16. avgusta pobegnil od vojakov. Vojaške oblasti ga zasledujejo. — Angleško brodovje v Dalmaciji. Včeraj je odplulo z Reke 7 angleških vojnih ladij, ki so bile vkrcane tam 8 dni. Odplule so proti Splitu, kjer ostanejo do 2. oktobra, nato pa odplujejo z drugimi edinicami angleške vojne mornarice na Malto in v Gibraltar. — »Karadjordje« bo popravljen sele spomladi. Popravljanje našega luksuznega par- nika r.Karadjordje« napreduje sicer zelo hitro, toda notranja ureditev bo trajala še tako dolgo, da bo parnik vozil šele prihodnjo sezono. — Pokojninsko zavarovanje nameščen* cev. Minister socijalne politike in narod* nega zdravja je izdal 22. t. m. naredbo o i«z» premem bi plačdtnih razredov v pokojn-m* skem zavarovanju nameščencev v Sloveniji in Dalmaciji. Naredba stopi v veljavo 1. oktobra. — Polom zagrebške knjigarne. Včeraj so zaprli eno najstarejših in najbolj znanih zagrebških knjigarn rvrdke Džura Trpine a. Knjigarna je prešla v finančne težkoče n> ni mogla več izpolnjevati svojih obvezno; sti. Ves inventar knjigarne je bil postavljen >od zabrano. _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države bolj ali manj oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 28, v Beogradu 23, v Zagrebu 22, v Mariboru 21.2, v Sarajevu 21, ▼ Ljubljani 20.4, v Skoplju 19 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 758.1 mm, temperatura je znašala 11.4. _ Ušle so jim. Splitska kronika beleži tri primere, ko so žene zapustile može. V dveh primerih sta pobegnili že poročeni ženi, v tretjem pa je zapustila nevesta ženina ki je baš imel stopiti pred oltar. Prišla je že v cerkev, pa se je premislila. Možje so se obrnili na policijo, naj jim poišče žene. — Predložitev prijav po vpokojencih za prejemanje draginjskih doklad. Prejeli smo: Da se kontrolira pravica, prejemati dra-ginjske doklade, morajo po členu 141. pravilnika za delo računovodstvenih oddelkov finančnih direkcij predložiti vsi vpokojenci odseku za računovodstvo vsako leto v začetku meseca oktobra predpisane prijave za prejemanje draginjske doklade. Za otroke, stare preko 16 let, ki se redno šolajo, šole morajo priložiti prijavam tudi potrdila šole o rednem šolanju. Zaradi tega se vsi v Ljubljani bivajoči vpokojenci obveščajo, da dobe predpisane tiskovine za prijavo pri odseku za računovodstvo, referatu za civilne in vojaške mirovine, Krekov trg, pritličje, soba 6, v času od 1. do 10. oktobra, kjer se naj vsi vpokojenci osebno, toda le v tem času, zglase. Izven Ljubljane bivajo-čim vpokoiencern se bodo dostavile prijave po pošti. Pravilno izpolnjene in po dveh aktivnih ali vpokojenih državnih uradnikih potrjene prijave se morajo takoj vrniti temu odseku. Vpokojencem. ki se ne bodo odzvali temu pozivu, se bo ustavilo izplačevanje draginjske doklade. Pri tej priliki se vsi vpokojenci ponovno opozarjajo, naj v bodoče vsako izpremembo bivališča javijo najpozneje do 10. vsakega meseca. Dravska finančna direkcija, odsek za računovodstvo. — Cement za gnojišča. Kr. banska uprava dravske banovine je poslala kmetijski podružnici v Murski Soboti 24 vagonov cementa po polovični ceni za že določene prosilce. Ker bo nekaj cementa preostalo, se lahko priglase pri predsedniku podružnice tudi oni kmetovalci, katerim cement še ni nakazan, pa bi radi gnojišče še letos napravili. — 85 letna starka v aeroplanu. Nad za« grebškim aerodomom je letala včeraj z avi* ionom najstarejša Zagrebčanka. ki si je do* slej upada v zrak. Bila je 85 letna ga. Slava Rački. nečakinja velikega hrvatskega zgo* dovinarja Franje Račkega. — Starka se zastrupila s plinom. V Osijeku so včeraj pogrešili 781etno starko Terezijo Ifland. Ker je ves dan ni bilo na spregled, se je zdelo sosedom čudno in vdrli so v njeno stanovanje. V kuhinji je smrdelo po plinu, na tleh je pa ležala mrtva Iflandova. Sprva so mislili, da je starka izvršila samomor, pozneje so pa ugotovili, da gre za nesrečo. Starka je imela v roki še valjar, s katerim je hotela zva-ljati testo. Policija je ugotovila, da je starka z valjarjem zadela ob plinov štedilnik in plin je začel uhajati. Starka ni opazila, da plin uhaja in tako se je zastrupila. — Tragična smrt trgovca. V Babinem potoku pri Karlovcu je te dni doletela tragična smrt 341etnega trgovca Milana rZror-ja. Ravnal je tako neprevidno s puško, da se je sprožila in ga je krogla zadela v trebuh. Prepeljali so ga v karlovško bolnico, kjer je poškodbam polegel. Zapustil je ženo in več nepreskrbljenih otrok. — Pojasnjen uboj. Pred enim mesecem je bil neke noči v Davoru pri Novi Gradiški napaden in ubit gozdni delavec Josin Ović, ko se je vračal iz gostilne. Uboj je ostal nepojasnjen, dokler niso orožniki prijeli Karla Capriča. Pavla Marjanoviča in Antona Caliča iz Davora, ki so priznali, da so Oviča počakali na poti in ga s koli pobili. Baje jih je Ović v gostilni žalil. Orož niki so vse tri izročili sodišču. — Umor Elfride Mihalko še vedno nepojasnjen. Umor Elfride Mihalko iz Pan čeva je Še vedno nepojasnjen. Policija je zaslišala že okoli 40 prič. ki so pokojno Elviro poznale ali imele stike z njo. Vsa poizvedovanja so pa bila zaman. Preiskava se suče zdaj okrog nekega dijaka, ki je usodnega večera, ko je Elfrida izginila, delj časa govoril z njo. Elfrida je baje svojim prijateljicam dejala, da mora zvečer na vsak način na sestanek z dotičnim dijakom. Osumljeni dijak je v inozemstvu kjer študira. — Prijet ponarejevalec bankovcev. Policija v Šupli je prijela brezposelnega uradnika Arpada Hemana, ki je brez listin prekoračil rumunsko mejo in prišel v našo državo. Heman je bil nedavno zapleten v večjo ponarejalsko afero lOOOdinarskih bankovcev in je bil letos v januarju obsojen na šest mesecev ječe, potem pa izgnan iz naše države. Ko so ga izpustili, se je zopet lotil starega posla. Kaj je počel v Rumuniji in kaj ga je prignalo v našo državo, ni hotel povedati. — Zaradi uboj? obsojen na šest let ječe. Pred sodiščem v Osijeku se je, te dni zagovarja! 241etni Ivan Zadanič iz vasi Lebi-novci, ki je med pretepom ubil svojega prijatelja Joža Štefanovića. njegovega brata Mila pa težko ranil. Obsojen je bil m šest let težke ječe. Iz L?^%!fane —lj Svečana otvoritev gremijalne trgov= ske šole. Pričetek letošnjega šolskega leta na gremi jalni trgovski šoli bo za vse ljub s ljanske trgovce posebno pomemben, ker bo otvorjena šola v krasni palača »Trgovskega doma.« Svečana otvoritev, h kateri so po* vabljeni predstavniki nase javnosti, bo v ponedeljek 29. t. m. ob 14. v palači »Trgova sk ega doma.« —lj Prenavljanje starega magistratnega poslopja, ki se zdaj izvršuje znotraj, še precej naglo napreduje. Bilo je pa tudi potrebno. Se bolj bi bilo pa potrebno novo poslopje, pa naj kdo reče kar hoče. Uradni prostori so zadnjih pet ali šest let kar natrpani personala. Povsod se čuti pomanjkanje prostora, povsod je pretesno. Seveda pustimo vprašanje ahitekture in sploh znamenitosti našega rotovža čisto ob strani. Zdaj se nad mestno občino maščuje usoda, ker ni pred 22 leti zgradila po že izdelanem načrtu na Vodnikovem trgu moderne stavbe na štiri fronte (po graškem načrtu), ki bi bila po tedanjem proračunu stala 900.000 kron. Sedaj bo pa treba sčasoma sedanjo električno prodajalno s skladiščem v pritličju Galletove hiše premestiti v kako drugo mestno poslop-ie ali pa za urade prostor drugod iskati. Nikakor pa ne sme mestna občina zanemariti prilike, ko bodo ljubljanična struga in nabrežje regulirani, da se prične resno pečati z zadevo novega magistratnega poslopja. —lj Dela na pokopališčih pri Sv. Križu in Sv. Krištofu. Ker se bliza praznik vseh svetih, se je pričelo na ljubljanskih dveh, kakor tudi na protestantovskem pokopališču vsestransko delo, zlasti ker je jesensko vreme kakor nalašč ugodno zanj. Sorodniki, prijatelji in svojci čistijo in lepšajo gomile, obsajajo jih s svežimi cvetlicami in rastlinjem ter vse to skrbno zalivajo, grobove pa očiščajo plevela in nasip-Ijajo prostor okrog njih z drobnim peskom. Zato je že zdaj zlasti veliko pokopališče pri Sv. Križu podobno krasnemu vrtu, polnemu cvetja in zelenja. Zobozdravnik dr. Jos. Tavčar Gledališka ulica Stev. 4 Ima telefonsko številko 3393 —lj Na Zmajskem mostu popravljajo asfaltni tlak. kar je tam pogosto popravilo, ne vemo zakaj ni tudi drugod. —lj Slavni rimski zid na Mirju so lansko leto nekoliko popravili, zdaj so pa menda nanj čisto pozabili — ker je mestoma že docela podoben pristnim rimskim razvalinam. —lj Asfaltni trotoar na Zmajevem mostu je te dni tvrdka Res iz Zagreba popravila. —lj Na današnjem ribjem trgu je bila izredno živahna kupčija, zlasti pri morskih ribah. Kupovalk je bilo toliko, da prodajalec ni mogel niti vsem postreči. Najbolj so priljubljene tunine ali tunini, ki so baje izborna poslastica. Kilogram stane 36 Din. Poleg teh je bila še cela vrsta drugih morskih rib: ribavnik po 32 Din kg, barboni po 40, sardelice po IS. listnice po 52, iglice po 36 in sipe po 40 Din kg. Nekoliko manj se je prodalo sladkovodnih rib, med temi so bile ščuke po 40, klini po 24 in belice po 20 Din kg. Žabjih krakov ni manjkalo, kupcev je bilo malo. Prodajali so jih po 1 Din do 1.50 komad. —lj Danilo nam piše: £e mnogo in pre več je prijateljev in znancev, ki še niso kupili »Spominov« ter čakajo gotovo ugodnejše prilike, da si oskrbe zanimivo knjigo. Ta prilika se jim nudi s početkom oktobra Ker bom ceno »Spominov« reduciral na 50 Din. Vsi oni, ki imajo knjigo in čeke, naj blagovolijo s 1. oktobrom nakazati 50 Din. —lj Vpisovanje v brezplačno gospodinjsko šolo v Mostah pri Ljubljani se vrši v nedeljo dne 28. septembra 1930 od 10. do M. ure v šolskem poslopju v Mostah. Prt-glašenke naj prineso s seboj zadnje šolsko izpričevalo. — Vodstvo šole. Ako kupuješ iste — v različni prvovrstni kvaliteti in najnižjih co-^/b — pri tvrcTki z železni no STANKO FLORJANČlč. LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 35 kuhinjsko posodo, o^lej si bogato zalogo JAD Triglav - abiturientom Pred vpisom na univerzo ste in na mejniku vaše bodočnosti. Pričenja se za vas udejstvovanje na drugačni podlagi in v širših mejah kakor doslej na srednjih šolah. Vasa naloga je predvsem Študij vaše stroke, ki si jo izberete: ali pri tem ne smete pozabiti, da človek, ki danes ni orientiran o najvažnejših kulturnih, socijalnih in političnih pojavih, ni in ne more biti akademik v pravem smislu besede. Ni akademik, ki bo moral v bodočnosti vzgajati svoj narod ter delovati za interese in dobrobit svoje domovine. JAD ^Triglav«, najstarejše slovensko napredno društvo, deluje že preko šestdeset let in je zbralo pod svoj prapor že celo vrsto naših najboljših mož, ki jih slavi danes celotni jugoslovenski narod in ki so vzor vsem današnjim Triglavanom. Društvo je že pred desetletji na Dunaju in v Gradcu vršilo dvojno nalogo: varovalo je naše študente pred raznarodovalnimi poizkusi Nemcev in bilo jim je bodrilo v težkih dneh zapostavljanja, ko bo si morali sami služiti vsakdanji kruh, da so mogli uspešno dovršiti studij. Še danes vrši JAD >Triglav< važno, samo drugačno, kulturno misijo: vzgaja zavedne, svobodomiselne in borbene Jugoslo-vene in nudi vsakemu posameznemu Članu celo vrsto različnih sredstev za izobrazbo izven univerze in za prijetno, neprisiljeno študentovsko razvedrilo. Tu se naučite nastopati, predavati, debatirati; znana je družabnost vseh, ki so izšli iz naših vrst in se Še danes radi zbirajo, da skupno z najmlajšimi obujajo stare spomine na študentov-ska leta. Klub ima čitalnico, kjer so vsem na razpolago najrazličnejše domače in inozemske novine in revije; dan za dnem se tu zbiramo, igramo in se spoznavamo ter smo drug drugemu tovariši. Abiturijenti, pridite v Čim večjem številu, da bo letos triglavanska falanga močnejša kakor kdaj prej! Vpisovanje se vrši dnevno v dopoldanskih urah v društvenih prostorih, ->Kazinor I. nadstr. levo. Tu dobite tudi vse informacije elede Studija, stanovanja in prehrane. Na svidenje! — Odbor. Blagodejno deluje pgjilaga &a puder* Višješolci in disciplinarni red Sin je prišel smeje iz šole in mi je pripovedoval, kaj jim je toplo priporočal razrednik glede disciplinarnih pravil. Meri drugim tudi: s-Slišite, ne spremljajte dam po mestu! Kako pa to izgleda, če pripeljete do šole svoje kolegice? če eden to dela, potem ima pravico do tega vsak.« Omenim, da ni v tem razredu nobeden mlajši od 18 let, najstarejši pa 24 let. Torej veljajo vsi disciplinarni predpisi prav tako za prvošolce, stare po 10 let, kakor za osmošolce in celo dijake V. letnika učiteljišča. Morda bodo ubogali le toliko, da ne bodo brez skrbi hodili po me&tu v spremstvu, zato bodo pa izven mesta shajališča, ki bodo gotovo slabšega značaja in ki bodo vzela več časa. Narave pa ne more zatreti noben profesor v dozorelih ljudeh. To vem sam, ki sem star in to bi lahko vedeli tudi taki pedantje, če se spomnijo na svoja mlada leta. Isti profesor je omenjal nekoč: >Ko sem jaz študiral, smo imelo pod eno pazduho knjigo, pod drugo pa dekle in smo študirali.« Sedaj pa hoče pri svojih dijakih z glavo skozi zid. Zakaj pa mlajši profesorji razločujejo otroško dobo od zrelostne? Isto je glede plesnih šol. Mnogo bolj varno je puščati otroke v plesne šole. kakor pa, da nam uhajajo v razne zakotne gostilne, kjer se nauče vse prej kakor lepega vedenja in plesa. Nam niso mogli včasih tega zabraniti, pa jim vi tudi ne boste mogli, zlasti s sedanjem času ne. Omenjam, da mlad fant ali dekle mnogo bolje in lažje studira, če ima kje v resnici kak ideal, kakor pa, če stika za njim. Oče. Trpinčenje živali Nemški prijatelj našega lista, ki se je že oglasili proti trpinčenju živali, nam je zopet poslal nasle-dnje upravičene pritožbe, ki dokazujejo, kako potrebno je pri nas društvo za varstvo živali, predvsem pa naj« strožje izvajanje na-redb proti mučenju ži« vali in eksemplarično kaz-novanje krivcev. Z zaupanjem v Vašo prijaznost, ker ste že 21. in 24. maja prevedli in objavili moja dopisa »Proti trpinčenju živali.« si Vas do-, voljujem zopet prositi za objavo nepresta nega mučenja živali v okolišu Gosposke ulice, Novega trga, Brega in Jurčičevega trga. Ne glede na to, da izginjajo mačke vsak trenutek, kakor so n. pr. nekemu tr govcu v kratkem času zmanjkale 3 mačke ki jih je imel za lov miši, se zopet pojav? ljajo take izgubljene mačke pohabljene na vse načine. Pred 4 tedni se je vrnil tak iz gub-ljen maček v Gosposko ulico in nepre stano stresal noge, ker mu jih je nek mu* čitelj vtaknil v kako kislino, da so bile vse opečene. Zaradi bolečin preplašena žival je zopet izginila, da nekod klavrno pogine Drugi primer: Pred tednom je našel nek vratar svojo lepo mačko ležati pred vrati do kosti shujšano s skoro popolnoma od trgano desno nogo, ki je bila že vsa gnojna in gnila. Žival se je ujela v past, se mučila in stradala v smrtnem strahu, dokler se ni sama osvobodila ali jo je pa rešila katka so« čutna duša. Bila je edino veselje osamlje* nih ljudi, pa so jo mora/i ubiti. Ne glede na nef>opi«ne bolečine so take žavaJi tudi ne* varne v sanitarnem oziru, ker od bolečin besne žrvah" lahko poškodujejo ljudi in celo zastrupijo kri. V ponedeljek zjutraj ob 4 je ljudi zbudilo grozno mijavkanje neke ranjene mačke, ki je kmalu prešlo v bolest* no ječanje in nato popolnoma utihnilo, ta* ko da mi ni bilo mogoče ugotoviti kraja tr* pinčenja, gotovo je bšlo pa nekje v Turja* ški ali pa Gosposki ulioi. Zdi se mi, da kdo gotovo pozna mučitelja, a se ga ne upa iz* dairi pred njegovo surovostjo itn ga zato ne prijavi. Morda bodo te vrstice temu ali one» mu zbudile vest. Čudno bi bilo, če bi pre; bivalen tatko lepega mesta, ki ima toliko zmisia za krasne nasade, za snažno«t in ure« jenost cest in za prijazen okras stanovanj s cvetjem, ne imeli čuta za uboge živali in bi Ljubljana v vaTstvu živali zaostajala za mnogo manj lepimi in kultrvnranimi kraji. Ljudje morajo biti vendar živalim hvaležni za tohko stvari, predvsem za dobiček, za varstvo imetja, za radost in veselje, za ob; Ieko, brano in delo in ne nazadnje tudi za ozdravljen ie težkih bolezni, ker tisočo in tisoči živali morajo žrtvovati svoje življe* nje za znanost, za izsleditev serumov, ki z njimi lečijo najzavratnejše bolezni. In hva* la za to? Brezsrčnost, smrt v mukah, iz« rahljanje njih moči čez dovoljeno mero. če je dobro pa k večjemu brezbrižnost: Kaj me briga, saj je Ie žival! Da. samo žival, ki jo je stvarstvo obudifio v življenje prav ta« ko kakor človeka. Zato se usmilite, ljudje, zavali, ne mudite jih, ker čutijo bolečine prav tako kakor vi Če gre pri trpinčenju za sadista, ki muči živali iz gole naslade, ali za tatove, ki iz dobiokaželjnosti brezsrčno more živali, je vseeno — preprečiti jim je treba njih po* čem jan je. NTa žalost je pa tako malo straž* nikov, da lahko suroveži neovirano uganja* jo, kar hočejo. Pomnoiitev straž in pogo« stejsi obhodj hi preprečili ali odkrili mar* sikak prestopek, ne glede na stalno kalje* nje nočnega miru. ki je poglavje za se. Ne govorim o teh stvareh samo v svo* jem, temveč v imenu vseh usmiljenih liudi in preverjen sem, da padajo moje besede na rodovitna tla. ker se je Vaš list vedno rad postavil za dobro stvar. Naročnik. O pariteti med možem in ženo Mnogo se je že pisalo in se še piše o tem vprašanju, ki je problem zase. Ne mislim pravzaprav dotikati se v tem odstavku problema samega, napisati o njem morda filozofsko študijo ali zagovarjati nadvlado moškega in podloZnišlvo žene, ne. to ni moj namen. V to nisem niti poklican, niti sposoben. Govorim torej le kot objektiven opazovalec. Boj ženstva za pravice je splošen in ne brezuspešen. žena si je priborila vstop že s>koro v vse javne poklice, katerih nekatere izvršujejo kakor pravijo, zelo povoljno, tako, da popolnoma nadomeščajo moško moč. Res in prav! če postaviš ženo na mesto, ki ji pristoja, ki odgovarja njeni naravi, tedaj bo dosegla moža — svojega tekmeca, da. mnogokrat ga bo celo prekosila .Toda često je žena nameščena tudi tam, kamor prav nič ne sodi. to največkrat ne po lastni krivdi, ampak radi napačne presoje drugih — odgovornih faktorjev, ki nimajo pojma, kaj je žena in kam spada. Kakor v vseh kulturnih državah, tako je tudi pri nas ženi dostop v javne službe svoboden. Imamo že zdravnice, advo-katke, profesorice itd. Zadnje imenujejo tudi gospe-profesorje. Le-teh imajo že tudi ljubljanske gimnazije polno. Pa jim ne more človek ničesar očitati, saj so nekatere celo doktorice in torej ne »kar si bodi.« Ali nekaj drugega je! No, naravnoet »in medias res!« Te gospodične-gospe imajo ponavadi le par pomladi čez dvajset, učijo pa skoro vedno le v najvišjih dveh razredih, to je v sedmem in osmem. Kakšen je pa uspeh?--V osmem razredu neke ljubljanske gimnazije je padlo pri taki gospe-profesorju kar pet fantov in to iz predmeta, ki ga ni pri višjem tečajnem izpitu. Vseh pet ni moglo delati mature o pravem roku. .. Kaj je vzrok temu ? Kdo je kriv? Profesorica ali študentje? Kdo ve? Pač malo čudno in poniževalno se zdi študentu, ki vidi nad seboj le par let starejšo gospodično, če ima to morda tudi na studentovo seksualnost, ki je v dobi završene pubertete, kvaren vpliv, o tem bi sodili morda oni. ki se bavijo s problemi mladostnega erosa. (Prosim, da ne bo zaradi tega stavka vzdignil kdo hrupa ker vse to so stvari, ki se jim človek ne more izogniti!) Eno drži: ženska pred očmi doraščajočega moškega-študenta je vedno ženska in nič več! Vprašajte prizadete, kaj pravijo oni! Profesorice naj torej poučujejo tam, kjer so ženske in le v nižjih razredih lahko tudi dečke. Iz višjih razredov, zlast iz osmega pa proč ž njimi! Študent, ki je tik pred odhodom v svet potrebuje profesorja-moža!! Podi van. — Tenis turnir SK Ilirije za klubsko prvenstvo se vrši v soboto in nedeljo na tenis-prostorih pod Cekinovim gradom. Na tem turnirju nastopijo vsi znani tekmovalci in pa prvič tudi družabni igralci SK Ilirija vsled česar bo ob tej priliki nekaka revija klubskih iračev. Prijave se sprejemajo samo še do danes zvečer do 18. ure. nakar se ievrši žrebanje in razdelitev iaer. Razpisane so tudi nagrade oz. priznanice zmagovalcem. Turnir prične v soboto ob 2. popoldne. — Kolesarsko daljinsko dirko prired: I. Hrv. Gradjanski Športni klub Zagreb v nedeljo 28. t. m*, na progi Zagreb - Ljubljana - Zagreb km 300. Obrat bo na La-verci pred restavracijo Ogrin okoli 9.50. Pokrajinski predsednik Slovenije prosi, da bi prišlo ob 9.»k obratni točki na Laverco nekaj kolesarjev, ki bi prevzeli reditelj stvo. — Sekcija ZNS. (Službeno.) Delegirajo se k tekmam dne ?S. septembra 1900 na igrišče Ilirije: ob 14.15 SK Ilirija rez. : SK Svoboda rez. — g. Kramaršič: ob 16. uri*SK Ilirija : SK Svoboda — g. Ochs; igrišče Primorja: ob 10.30 SK Korotan . SK Natakar — g. šetina; ob 14.15 SK Grafika rez. : Hermes rez. — g. Mahkovec; ob 16. uri SK Grafika : SK Hermes — g. Pevalek. — Na Rakeku: SK Elan : SK Javornik — g. Deržaj. — V Trbovljah: SK Trbovlje : SK Dobrna — c VVagner. — V Marnboru: SK Rapid : SK Železnica«' — g. Cimperman. — Tajnik. P Sfran 4 *Bf5©VEW8*t NISCrk, dne 86. septemkra. R. G. 12 Vitez enega dne „ i Roman Heahia maškaradna obleka ne ovira SJoveka v nobenem pogledu. V nji se lahko svobodno giblje in počenja vse, kar mu pride na misel. Toda Petrova obleka #še daleč ni bila idealna. Bila je namreč Tobbyjeva pižama in kdor je ni videl, ne ve, kaj pižama zmore. Bila ni samo pretirano elegantna, s kričečimi progami in bogato našitimi trakovi, temveč tudi deset centimetrov krajša in petnajst centimetrov širša, nego bi morala biti. Toda to so bile Tobbyjeve muhe in Peter se je uklonil, čeprav nerad. Mislil si je pač: podarjeni pižami ne glej na proge. Zdaj je pa bridko obžaloval, da pižame ni odklonil. Gesla: »maškaradna obleka«, izdanega na izrecno željo tody Bellerbyjeve, niso vsi enako razumeli. Tako so prišli nekateri kar v navadnih oblekah. Pižam pa na maška-radi ni bilo, razen ene, ki je krasila ■Bbogo žrtev Tobbvjeve inspiracije. Petru se je zdelo, da bi celo obelisk v puščavi ne bil tako kričeč, kakor je on T prijateljevi pižami. Jeanne Craigova je bila pa zdaj še infkavnejša. Lady Bellerbvjeva, ki si je znala vedno in povsod pomagati, si je izposodila za njo od sramežljive stežkinje vso uniformo elegantne ko-moniice — s čepico, manšeti, predpasnikom in vsem, kar še spada v to poglavje. In ta čisto teatralni kroj je pristajal Craigovi mnogo bolje nego služ-krnm sami. — Kaj vam pa je, gospod Cardinal? -i— je vprašala Jeanne po daljšem molku. — Ves večer ste nekam zamišljeni. — Pižama je vsega kriva, — je odgovoril Peter. — Ce stojim, se bojim, da pade z mene, če pa sedim, se bojim, da bi je ne raztrgal. Zakaj neki ta tepec ne nosi nočnih srajc. — Saj vam imenitno pristoja. Kaj pa še hočete? Prava kraljica plesa ste! — Zelo ste prijazni, gospodična, — se je zahvalil Peter za poklon, — toda zdi se mi, da nekoliko pretiravate. Zabavam se pa prav dobro. Govoril je resnico. Nič ga ni vese-Kla maškarada, ko se je pa sprijaznil z mislijo, da je splaval njegov prvotni načrt za dotični večer po vodi, je moral priznati, da je prireditev docela zabavna kakor sploh vse, v kar je vtaknil Tobbv Bellerby svoj nos. Plesal je z gospodično Craigovo večkrat, enkrat aJi dvakrat pa tudi z neznanimi dekleti prikupljive zunanjosti, toda omejenih feooverzacijskih zmožnosti. Večkrat je ■a-vil tudi v buffet in spregovoril nekaj brezpomembnih besed z odličnej-sroi gosti. Njegova harlekinska obleka je bila v resnici edina senčna siran ;veoera, pa tudi to se ni zdelo tako važno zdaj, ko je sedel pri rdečelasem idekletu. — Ta prizor ni napačen. — je dejal %i se zagledal v vrvenje pred seboj. — Meni se zdi zelo lep, — je menila ^Bratgova. In zopet sta obmolknila. Peter se je oziral po plesalcih iti pogled mu je obstal na Tobbvju, ki se je sukal s priletno, debeluhasto damo v malo prepričevalni obleki kraljice Elizabete. Videl je tudi Iady Bellerbvjevo v krasni obleki cvet-ličarke, kakršna ni še nikoli ponujala vijolic po londonskih ulicah. Sir Wal-ter je bil tako podlegel duhu karnevala, da si je bil nataknil zeleno papirnato čepico tako, da bi živa duša ne spoznala v njem člana parlamenta. Gibbs je bil v svečanem smokingu in stal je v kotu na drugi strani, naslonjen na steno. — Lady Bellerby je imenitna ženska, če se ne motim, — je pripomnil Peter kar tako, da bi sploh kaj zinil. — Pregovorila me je, da prenočim tu. toda vse kaže, da danes postelje sploh ne bom rabil. — Lady Bellerby je zlata duša. — je pritrdilo dekle v trdnem prepričanju, da je res. — O njenem možu bi se pa dalo to težko reči. Ne spodobi se sicer obre-kovati domačina, toda zdi se mi, da je eden najbolj zopernih ljudi na svetu. Morda mu delam krivico, — je pripomnil, — toda zasrbi me dlan, čim ga zagledam. Craigova je pa na to ugotovitev tako pomembno molčala, da se je radovedno ozrl na njo. Videl je, da gleda tja v en dan z istim čudnim, zamišljenim izrazom, kakor v galeriji. Človek bi dejal, da je nekje daleč od tod, zatopljena v svoje misli. Taka je bila že od trenutka, ko sta prispela v Old Hali, samo da ni bila več čas tako zamišljena. Peter je bil zadnji človek na svetu, ki bi odrekal dekletom pravico do skrivnih misli, toda ob pogledu na njen zamišljeni obraz je bil vendarle nekoliko užaljen, da se tako malo zmeni zanj. Nobenemu človeku ni prijetna zavest, da ga ni več na svetu. — Kaj pa je? — je vprašal nevoljno. — Skoro bi bila pozabila. — je dejala Craigova kakor da govori sama zase. — Pozabila? Na kaj? Zamahnila je z roko, kakor da hoče pregnati težke misli. — Rada bi se za nekaj odločila. — je dejala še vedno globoko zamišljena. — Hm. Kaj ko bi vam pri tem pomagal? — se je ponudil Peter. Tiho. — Če potrebujete dober svet. ne pozabite, da jih imam vse polno v zalogi eden boljši od drugega. Zopet niti besedice. — Ali bi vam sploh mogel pomagati? Vse tiho. — Kar bi bilo v mojih močeh-- — Storim to! — je vzkliknila Craigova tako nepričakovano, da je Peter kar poskočil. — Bravo! Kaj pa storite? Naglo se je obrnila in osupnila, kajti šele zdaj se je zavedla, da ni sama. Dražestno je zardela. — O--oprostite. Mislila sem na nekaj drugega. — Vidite, saj se mi je kar zdelo. Ali bi vam ne mogel kako pomagati? — Ne, ne. Hvala. Saj gre samo za — privatno zadevo._ Ali si že član Vodnikove družbe? 400 letnica tobaka V starih časih so kadilce kruto preganjali, mučili in sežiga H — Ctarare m cigarete so razmeroma še mlade Pravijo, da je odkril tobak Jean Nicot. To sicer ni res, gotovo je pa, da se imajo njemu kadilci zahvaliti za to razvado in da je dobilo omamno sredstvo v tobaku po njem ime. Dejstvo, da je prinesel prvo cigaro Krištof Kolumb s svojega potovanja, prvo pipo pa Francoz Cartier 1. 1535. iz Kanade. Jean Nicot je bil rojen 1. 1535. in je bil francoski poslanik na Portugalskem. Kadilci, zlasti pa tobačne režije, praznujejo torej letos pomembno 400 letnico. Nekoč mu je prinesel neki flandrski trgovec, ki se je bil vrnil iz Amerike, malo tobaka in škatlico tobačnega prahu, o katerem mu je dejal, da se rabi v Ameriki kot učinkovito sredstvo proti glavobolu. Nicot se je takoj spomnil na Katarino Medici, ki jo je skoraj neprestano bolela glava. Poslal ji je škatlico tobačnega prahu. Toda kraljica temu sredstvu ni zaupala. Kaj ko bi bil strup? — je pomislila. In poklicala je dvornega spovednika, lotarinškega kardinala, katerega ni imela rada, naj on poskusi nosljati. Kardinal se je ves tresel od strahu, priporočil je svojo dušo Bogu, zatisnil oči in potegnil ščipec tobačnega prahu v nos. Prvi hip se je zgrozil, misleč, da ga bo konec, toda kmalu se je začel smehljati, nosljanje mu je ugajalo. In tako je začela nosljati Katarina, za njo pa kmalu ves dvor in tudi ljudstvo. Po kuloarjih Louvra se je neprestano razlegalo kihanje. Brž so se oglasili razni petolizci, ki so kar tekmovali med seboj, kdo bo najbolje krstil blagodejni prašek. Oni, ki so se hoteli prikupiti kardinalu, so menili, naj bi se imenoval prašek gospoda kardinala, drugi, ki so se sukali okrog Katarine, so mu pa hoteli dati ime »katarin-ček.« Kmalu so pa nastopili proti nosljanju učeni zdravniki. Opozicijo je vodil najbolj učeni zdravnik Fagon. Po njem je kopiral Molier znano figuro Purgona, Toda opozicija ni imela uspeha. Tudi v Angliji ni mogla opozicija zatreti tobaka, kajti ljudje so navdušeno segali po pipah. V Anglijo je zanesel tobak prvi sir Raleigh. čez nekaj let se je kadilo povsod, dvorne dame so imele med svojim nakitom pipice in kraljica Elizabeta je kadila kakor Turek. Šele Jakob I. je izdal manifest proti tobaku. Ta manifest je zelo zabaven. V njem je rečeno, da je treba energično zatirati tobak, ki je že na zunaj ostuden, ki strašno smrdi, škoduje možganom, je nevaren za pljuča in širi okrog kadilca tako strupen dim, da bi človek misliU da se kadi naravnost iz pekla. Proklamacija se je končala s to-le prispodobo: Če bi imel hudiča na večerji, bi mu serviral prašiča, polno jamo gorčice s suho trsko in pipo tobaka. V Italijo je zanesel tobak kardinal Santa Croce in ljudje so ga zato oboževali kot odrešenika. Ni čuda, da sta izdala papeža Urban VIII. in Inocent XII. odredbo, da morajo izgnati iz cerkve vsakega, kdor bi v nji kadil. Na vzhodu je ruski car tudi zelo strogo prepovedal tobak, neki mogul je pa kaznoval kadilce celo na ta način, da jim je dal odrezati nosove. V Perziji so vojaka, ki so ga za- sačili s pipo v ustih, takoj sežgali s pipo in tobakom vred. Navzlic drakoničnim kaznim in strašnim mukam, katerim so bili izpostavljeni kadilci in nosljači, je pa tobak končno povsod zmagal. Najbrž je bila odločilna državna blagajna, ne pa zdrava pamet. Kmalu se je namreč pokazalo, da lahko država zasluži lepe denarce, če tobak monopolizira. V Franciji so tobak obdavčili že 1. 1626. in tobačni monopol, katerega je dobil Jean Breton, je vrgel vsako leto 600.000 funtov. Cigare in cigarete so mnogo mlajše. Cigare "so se pojavile splošno šele v začetku preteklega stoletja, cigarete pa še pozneje. Kdor je hotel biti moderen, je moral hoditi s cigaro ali cigareto v ustih po ulicah. Byron in Musset sta opevala cigare. Pierre Louis je celo dokazoval, da je kaja edini užitek, ki ga je prinesla nova doba in ki ga antika ni poznala. Nicot, ki je poslal Katarini Medici škatlico tobaka proti glavobolu, ni mogel slutiti, kako velik prevrat je napravil. Mož se je hotel proslaviti, diplomatski službi je dal slovo in posvetil se je velikemu delu >Tresor de la langue francais«. Tega dela nihče ne pozna, pač pa poznamo vsi — nikotin. Kdo vlada na svetu Zanimiv je pregled predstavnikov raznih narodov, ker nam kaže, da je monarhov vedno manj, voljenih prezi-dentov pa vedno več. Izmed 83 večjih držav na svetu je zdaj najmanj 36 republik s prezidenti na čelu. Kraljev in kraljic je še 15. Kraljevine so Anglrja, Italija, Španska, Rumunija, Belgija, Ho-landska, Jugoslavija, Norveška, Danska. Švedska, Egiq>t, Kambodža (ki je pa pod francoskim protektoratom), Mezopota-nija, Hedžas, Napal (pod angleškim protektoratom) in končno Siam. Svetovna vojna ni bila naklonjena cesarjem, kajti preživela sta jo samo dva in sicer japonski cesar ter Georg V. kot indijski cesar. Carski naslov se je ohranil samo še v Bolgariji. So pa še druga vladarska dostojanstva, kakor podkralj v Indiji, državni upravitelj na Madžarskem, načelnik v Estoniji, emir v Afganistanu, maharadža v Indiji, beg v Tunisu, sultan v Zanzibaru. Na Kitajskem se pa menjavajo poglavarji države vsak hip. Najstarejši med vladarji je zdaj princ Jean II. Lichtensteinski, ki vlada že od 1. 1858. Španski kralj vlada od 1. 1886, holandska kraljica Viljemina pa od L 1800. Vsi drugi poglavarji držav so nastopili vlado šele v tekočem stoletju. Pred vojno so zasedli prestol angleški, norveški, švedski, danski, italijanski, belgijski in napalski kralj ter sultan v Zanzibaru. Svetovna vojna je odnesla eno carstvo (Rusijo), dve cesarstvi (Nemčijo in Avstrijo), en sultamat (Turčijo) in več drugih vladarskih naslovov. Nasprotno je pa prinesla več novih republik. Preizkušanje inteligence pri dojenčkih Psihometrične ali psihoanalitične preizkušnje, pri katerih gre za ugotovitev inteligence, so razširjene bolj ali marr; že po vsem svetu in moderni pedagoeri jim priznavajo odločilni pomen kot edino zanesljivemu sredstvu za omiljenje vedno hujše krize na delovnem trgu duševnih delavcev. Pri tem gre navadno za preizkušanje odraslih ali pa vsaj šoloobveznih otrok. Šele angleški učenjak profesor Valentine je nastopil z novo metodo, s proučevanjem inteligence pri dojenčkih. O svoji metodi je predaval te dni v angleškem zdravniškem društvu. Valentinov preizkuševalni sistem je skrbno sestavljen in namen mu je izzvati izvestno reakcijo — mežikanje, kimanje z glavo — pri dojenčkih, navadno pri štirimesečnih. Po tem, kako dete reagira na izvestne pojave ali draženje, lahko spoznamo, če je zelo nadarjeno z inteligenco in življenjsko energijo, aH pa 6e gre le za pasivno bitje, ki se ne bo nikoli dvignilo nad povprečnost. Na poseben način preizkuša prof. Valentine pogum dojenčkov, ki pa morajo biti že starejši, navadno šestmesečni. V ta namen posadi otroka na tla in spusti proti njemu več belih mišk. Če je dete korajžno, seže takoj po miški, če je pa strahopetno, se začne cmeriti in zleze brž pod mizo. Pretekli teden je »Slovenski Narod* po* ročal o strahovalcih pred sodnijo. Xa pod* lagi obtožnice, potrjene od deželnega so* dišča v Ljubljani, z dne 5 .avgusta 1930, je razvidno, da Šušteršič Jernej, posestnikov sin iz Spodnje Hrusice ni bil kaznovan ra* di tatvine ali kake goljufije, kakor je bik) to v časopisih pomotoma izraženo, oziro* ma premalo pojasnjeno. Pač pa je zadeva sledeča, kakor veli obtožnica dobesedno: »S tusodno sodbo z dne 11. decembra 102^ opr. št. Vr. VI. 410,29 je bil Roš Vinko radi hudodelstva goljufije in tatvine obso* jen na 2 leti težke ječe. Med izdržavanjem kazni pa je v začetku aprila 1°29 iz zapo* ra pobegnil in se podal k svojemu znancu Hlebš Albinu ter ga prosil, naj ga skrije, da bi ga varnostne oblasti ne zasačile- Ta ga je odpeljal k Šušteršiču Jerneju, ki mu je odkazal zavetišče na svojem kozolcu, kamor mu je skrivaj donašal hrano m mu pozneje izročil še eno obleko. Preživljal ga je na ta način 7—8 dni. Oba obdolženca ta dejanski stan priznata, zagovarjata pa se, da nista vedela, da je Roš Vinko ušel iz zapora in da sta mu nudila zavetišče m prehrano le iz usmiljenja, ker jima je za« trjeval,' da si v svoji slabi obleki ne upa domov.« Torej, to je vse, radi česar se je S*j-» šteršič J. moral dne 18. septembra 1930. za» govarjati pri tukajšnjem deželnem sodi* šču. Vsekaor je bila zadeva v časopisih premalo pojasnjena in kratkomalo priklop-ljena k ostalim sojencem istega dne. Prav zato je padla na obtoženega Šušteršič Jer* neja tem večja senca, kajti videti je bilo. kot da je sokrivec tatvin, a je sodnijsko dokazano, da ni bil soudeležen pri noborM- — Risalno orodje kupite najboljše pri FR. P. ZAJEC, optik, Ljubljana, Stari trg 9. Srečke za IV. razred državne razr. lolerife so dospele Opozarjamo naše igralce, da je čas za obnovo srečk do 1. oktobra. Žrebanje pa se bo vršilo dne 6. oktobra. Kdor hoče igrati v V. razredu (milijonskem) naj pravočasno zamenja srečko, da ne bo prepozno. Nekaj srečk je tudi še za IV. razr. na razpolago. Zadružna hranilnica r. z. z o* z., Ljubljana, Sv« Petra c. 19 vseh vrst enobarvne in večbarvne izdeluje klisarna ••V OLLA GUM. .! Antiseptično prepariran BHa je in bo NAJBOLJŠA, dokazano nedosegljiva! Vsaka beseda SO Za odgovor znamko 1 — Ha ■■■■■■■ ctd&ovaTfamo* ~ mo t*»fcfa*h tuđi w zijtmikflh odlom Oin llnflin 111 a za ubijanje. IriHr kratke 2& mizarje. IluJllu oblane za pode — prodaja po zelo nizki ceni »ILIRIJA«, LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 46. Telefon 2820 in 25—95. 71/T MESTO POSTEEŽNICE iščem; če mogoče v Spodnji Šiški. — Korošec, Kavškova cesta 5 (kletno stanovanje). Želodčno tinkturo preizkušeno, proti zaprtju in drugim te£fcočaNarodno tiskarno* Fran J« — Za opravo ta tneeratzii del kista: Oton ChristoL — Vel ▼ Ljahljano. M. 46