tožnjih il V Oak križišču 1 nelil vUV zadel v ■ i a ostani daljivltl »reči * Welling. day. and Holidays. for ■•ilia« «t rala al paetaae prorM _ Wood proti filipinski no* I », 90 .. ki Office of Publication : mi South Uwndale Ara. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ^ ttSLj^fiuTEz cUcm. četrt*, I», avgmU (Augmt i»), im. Njene tantijeme na leto znašajo milijon ta tri četrt milijona dolarjer. — Rudarji pa a Hvojimi družinami vred stradajo. — Zastopniki britakih rudarjev v Chicagu. Ckicafo, III. — Anglikanska cerkev prejema en milijon in tri četrt miljona dolarjev na leto dobička od sadov dela britskih rudarjev. Ta cerkev prejema izmed vseh lastnikov premogo-kopov največje tantijeme. To je povedal Paul McKenna, član eksekutive Rudarske fede-rscije Velike Britanije, z delavske radio-postaje WCFL v Chicagu, ki jo lastuje Cikaška delavska federacija. McKenna je priiel v Ameriko v interesu iz-prtih britskih rudarjev, da v ameriški jsvnostji vzbudi zanimanje za britske rudarje. Brit-ski rudarji so izprti že od dne 1. maja t. 1., ker niso hoteli sprejeti znižanja mezde, in podaljšanja delavnika. Ameriiki premog se pošilja na Angleško, kar daje britskim premogovniškim Isstnikom le potuho, in škoduje britskim rudarjem, da ae boj zavlačuje. T Najbolj mastne tantijeme prejemajo po izjavi zastopnika britskih rudarjev: Cerkveni ko- RBRARJEV misarji (anglikanska cerkev)' $1,850,000, marki pi. Bute $698,-»60. vojvoda Hamiltonski $668. 066, lord Tredeaar $419.156 in vojvoda Northumberlanski 1412.260 na leto. McKenna in tovariši hite ia-vesti govorniško turo po Združenih državah, da se vrnejo pravočasno nazaj v Anglijo do Britskega strokovnega unijske-ga kongresa v Bournemouthu, ki se bo obdržaval dne 6. septembra. Takrat se zopet oživi razprava nepričakovano odpoklicane splošne stavke in o izporu rudarjev. ki do ga odredili premogovniški baroni. Izpor bo takrat trajal že štiri mesece. McKenna pravi, da so ga ameriški delavci sprejeli z največjo uljudnostjo in gostoljubnostjo. Toda njemu se mudi iz mesta v mesto, da obdržava govore, ki so Že določeni.' On pravi, da imajo tudi v Britaniji veliko dela, ampak tako hitro se ne dela kot v Ameriki. . McKenna bo obdržaval več shodov pred organiziranimi delavci v Chicagu, preden odpotuje v Milwaukee in druga mesta. V nedeljo je govoril pred Cika-Sko delavsko federacijo. John Walker, predsednik Dinoiske delavske federacije ga je spremil iz Springfielda v Chicago. Zdâiiaia máiblh «Iii ■aa|aa|e waaaai|a ™|a v Risiji jo prokooiio ' Je letoa potrošilo gh'stroje in drago opremo, ki Je potrebna pri produkciji olja. Waahingten, D. C. — Moskva je sporočila Ruskemu informacijskemu odboru v Washingtonu, da je letošnja oljna produkcij a prekosila predvojno. Štirideset milijonov dolarjev je bilo letos potrošenih za iaboljŠAnje produkcijskih napray, vrtanje novih vrelcev, cevi in čiatilnic za olje. Veliko novih strojev jc bilo uvoženih iz Združenih dr-žav, Nemčije ia Anglije. Uspeh tegs uHtta je bil ta, da izjavljajo, da so mehanične razmere na bakuškem in gruzinskem oljnem polja veliko bolje, kot so bile pred vojno. Produkcija olja se je v zadnjih štirih letih potrojila. V mesecu juniju so producl-rali 781,028 meterskih ton olja. Odkar je izbruhnila vojna, še ni bilo tako velike produkcije. V prvih devetih mesecih sovjetskega fiskalnega leta, t. j. od dne 1. oktobre do dne 1. julije so izvozili 087,000 metrskih ton olja, t j. akoraj za pet odstotkov več kot v ravno tem času prejšnjega sovjetskega fiskalnega leta. Leta 1018 so izvozili v celem IHu le 014,000 metrskih ton olja. Izvoz kurivnega olja Je zdaj skoraj petkrat višji kot je bil pred vojno. Izvos gazollna je pa dvakrat in pol večji kot Je bil pred vojno. To poročilo dokazuje, da so se "ovjett pričeli pečati tudi s čiščenjem sirovega naravnega olja, ker se izplača. V oljni Produkciji so sovjeti prekosili predvojno produkcijo. O tem ne dvomijo niti pesimisti. s tremi moškimi, ki so — kakor on trdi — grozili mu s smrtjo, če jim ne odstopi svoje pravice. Baran je odgovoril z revolverjem. Posledice: ubita sta bila Victor Shinonias in T. Shastla, težko ranjen pa H. Clark, do-čim je Barana odpeljal šerif okrajno JSBo. 2e d nagi« Je vêtirai iakenoki načrt glede giaaovaaja p ne- Manila, P. I. — Governor Leonard Wod je v torek še drugič vetiral zakonski načrt, ki predvideva eplošno glasovanje glede neodvisnosti Filipinskega otočja. Filipinska zakonodaja je koncem zadnjega tedna sprejela načrt, po katerem se ima v kratkem Času « vršiti splošno glasovanje glede neodvisnosti otočja. Governer Wood je utemeljil svoj veto z izjavo, da zakonodaja nima pravice sprejemati takih zakonov, ker spada to — po njegovem mnenju — v področje suverene oblasti, to je v tem slučaju Združenih dršav. Governer Wood ne zastopa koristi Filipincev, temveč je hlapec wall-etreetakih mednarodnih kapitalistov, zato je razumljivo, da se upira vsakemu koraku svobodoljubnih Filipincev proti njih cilju — neodvisnosti. Filipinska zakonodaja bo brez dvoma sprejela predlogo preko governerja ter jo poslala predsedniku Coolldgu v odobritev. SodiMe je Aet ef Oct. t. Itn. Haber ript lea JUUadL STEV.—NUMBER IM ea Jeae 14. ttlt. Star prospefctor ubil 2 tekmeca. Merced, Cal. —. Paul Baran, 51 let «tar, je eden najbolj znanih prospektorjev po zlatih po- . ljjh na «¿¡Mu. V pondeljek je TSlU U^SJ KROJAŠKI PODJETNIKI , NEW TORKU 8E POČASI PODAJAJO. New York, N. Y. — Zopet se je pogodilo sedem krojaških podj*tq0K>v z unijo krojaških delavcev Ina» Ladles Garment Workers Union, ki je imela začetku stavke MO.OOO delavcev na stavki. Organizacijo obdr-žava redno stavlcdvno stražo in višAnJt Ognjecaacl aa psejell w*8hlngtem a C. —v kovnem1 gluHu Fire Filter", Id gA lad^i er-ganizacija ognjegaacev lati Fire Fightors s Msvnim ■Wsshtogtonu, Je bila i razsodba nAjviijega države Mlssouri, Ta rassodbs prav na tuumljjr noč kako si ognjegassi v marsikste-rt drŠAvi lahko mexdo, s katero bodo lahko pre-življali sebe Ia stdfs druitne. Lokalna organizacija ■ gasoev Štev. 7<8 v 8t. Louiau je zahtevala povišanji mezde ti ognjegaace. Meattii svat jo za htevo odklonil, ftdelall so ini cljatlvo in jo ppriRao predložili volilcem na splošno glasovanje Volilci so inioUaHvo sprejeli i veliko večino irttako odobrili povišanje * Mestni svet Ije voliloov, proglasil sa pa todlni na mezdo. A. S. advokata v Vložili si žavno zaslišali* ščem in il i^in pidnlk v Taklja •■■■■■■■.i i Sedanji tokijski pealaalk bo V Moskvo. Moskva. — Lev B. Kamenev, bivši komiaar za trgovino, kats-rega mesto Jo to dni zavzel Gru-sijoc Mikojan. bo — kakor se eplošno govori — imenovan ia sovjetskega poslanika na Ja* ponskem. Sedanji poslanik bo premeščen is Tokija v Moskvo, in aioer bo doMl važno mesto v komisarijatu sa zunanje zada- Prijatelji Kameneva ao prepričani, da bo Kamenev imenovanje sprejel, ker bo na ta način najlepšim potom se umaknil proooj ostrim frakcijeklm sporom, ki so so v veliki mori ti kali nJega, Gregorja Zinovjova In par drugih «voditeljev. V komunistični stranki ni nikakoga razkola, pač pa oe jo zadnje loto bil boj mod dvoma ttrujama, namreč mod imerneži In skrajneži. Zmagali so v tem notranjem boju smerni komunisti. MEHIŠKA ARMADA PRI-gltAVLJENA POTLAČITI ■ VSAK UPOR PAPIST0V Mnogo katoličank — voditeljic velikopoUano zarote — vrženih v zapore. - V desetih državah jo bilo Via pripravljeno sa vstajo pspistov. — Oblasti pravočas- no razkrile zaroto. 9 ^fSF ' a _ • » : je taioájativo Vrh tega 1 poviša-oo najeli jetniki tkPBšjo v odplrArtJem no. vlh delavnic slomiti stsvko. O-sem dslsvskih piketov Je bilo aretiranih na Staten Islandu in nekaj Jih je bUo v Middletonu, N. Y. v New Jersey ju Jo policija sovrAŠnA delAvcom ln piketi morojo porabiti vso lokAVoat, da lahko uspešno piketirajo sUv-kokaške doUvnice. - višji» morel fctfačati do dno 17 bil sprejet. KRZNARSKI DELAVCI RA SELS PO 6-TEDERSKI STAVKI Štiri in Štirideset ur dels oata-no skoSl itlri meeece In poL — Štirideset ur deU v tednu ve-1 Ja le za alAbo sezono. Chicago, IIL — Po 6-tedenski stavld je lokalni unijA štev. 45 krznArskih delsvcev sprejela kompromis s čikaškiml krznir-skimi podjetniki. Štiri in štirideset ur delA ostane skozi štiri mesece in pol, t. J. skozi dobro sezono. Štirideset ur dole v tednu pa stopi v veljavo v slabi sezoni. Pet dolarjev povišanja mezde na teden dobe le pomočniki drugegA rAzredA. Ensks rAzdelitev dele nI omenjena v pogodbi. Clanl orgAnizAcIJe pričenjajo poČAsi in drug za drugim sprejemAti delo. Unijski odborniki Jim pa pomagajo pri nameftčenju v delsvnlcah. NašH tmplo Cikaiaaa v , bliža Keaeshe. Kenosha, ' Wis. — Iz jezera Powers, nedaleč od tu. eo v torek potegnili truplo dl-ktnegs Chaa. Buaa is ChicagA. Bus je NI na počitnicah s svojim bratom Htewartom. Zadnji petek so Je vozil s čolnom po Jcscru tor pri tem padel v vodo ter utonil. FRANCOSKA FIRMA BAN-KROTIRALA ZARADI PADCA FRANKA. Pariš. — Ena največjih tekstilnih družb v severni Franciji je U dni napovedala bankrot. Njen primanjkljaj znaša 86 milijonov frankov (približno $1,-100.000). Bankrot je v direktni zvezi t padcem franka. Družba Je kupila velike zaloge volne na Angleškem, ko Je bil vreden šteriingski funt 100 do 126 frankov. Ne sluteč, kaj čaka francoski frank, družba nI takoj takrat priakrbela si potrebno vsoto štoriingov. Ko Je bilo treba prod nekaj tedni plačati prvi obrok, Je družba spoznala, da mora plačati približno dvakrat toliko kot bi plačala, če bi Ml kur* nespremenjen. Družba nikakor al mogla izplačati ebrokov za avgust ia september ter je napovedala bankrot. — Vrednost družbinega premo-len j a — tovarne z veo,ppremo _ee eonl na 44000.000 frankov. dočhn znašajo obvsznoati 86,000.000 frankov.___ PEORU0KI POLICIJSKI RAV NATELJ ODSTAVLJEN. OsumiJsn Je. da Je bil ml, ki se kradH čifcaike ovte- . ____ III. — župan Louls Mueller je v torek odstavil policijskega ravnatelja J. Shtley Weeta In detektiva Richarda Claudina. Ta dva sta namreč osumljena, da sta bila v zvezi i avtomobilskimi tatovi, ki so kradli avtomobile v Chicagu ter Jih nato prodajali v Peorijl. Pred dveml meseci Je čfkašlca policija aretirala nekega avtomobilskega tata, iz katerega iz-povsdl ss Js prvič porodil sum. da romajo v Chicagu ukradeni avtomobili v Peorijo. Nadal nje preiskava Je odkrila, da Je ros obstojala dobro organizirana družba, kateri Js načeloval neki Cikašaa, In ki Je bogatela s tem, da Jo kradla avtomobile v Chicagu In Jih prodajala v Peorijl. Vssga skupaj Je na ta aa-Mn prišlo v PsoriJo kakih 200 člkaških avtomobilov. Je iniOlJatiran^ odredba, ki Je bila sprejeta z referendumom, veljavna, da mestna poslovnica ni coklja Sa take iadatke, ako so volild ddločiU, da as iaplačajo. Sodnik Jo rek<4, da to volite! najvišja oblaot, ako so vloši priliv proti mestnim uradnikom. Sodnik je na to odločil, da te matečna menda ognjegatcev poviša od na 1180. Vsak ogajegaaec jo prejel |860 naknadne mezde. To M bila odločilna zmaga proti odlokom mestnih tastopov. Za ognjignsce bo inieijativa od-slsj isfto močno orožje proti mestnim sat topom v marsikateri drža*. < ' ■ LINCOLNOV SIN PRSUOtENJE ZAPUSTIL VDOVI. I Očetove dokumente pa Jo stil svesnl vladi. D. C. — V to-rek Je bila vložena na vrhovnem sodišču dlstrlkU Columblje oporoka Roberta Todd Llncolns, ti na predtednika Llneolna. Oporoka Jo bila splošna lota 1010 Robert T. Lincoln Je v oporoki zapustil vos svojo premično ln nepremično premoŽenje — ki. mimogrede omenjeno, ni baš posebno veliko — svoji vdovi, razen šestih zabojev Lincolnovlh pisem in rasnih drugih papirjev Te zabele je »pustil vladi Združenih držav, ki pa ne sme teh dokumsatov. mod katerimi so brez dvoms mnogi sslo vsšni, ob. Javiti prsd potekom 21 let. No domu Roberta T. Llncolns oo nahaja mnogo predmetov, ki oo bili last ali pa vaaj v neki sveži i Abrahamom Llncolnom Najvažnejši med takimi predmeti Je kraoon portret pokojna« jimlMitalks Najbrž« bo te por tret našsl ačaeoma častno mssto LowioroiriMÉÉl WÈt* vi|o voé moz4o Pogodba poteče šele dne l./nk- Atlantic City, N. J. — Lončarski delavci, organizirani v Natl. Brotherhood al Operitlve Potters sshtevajo povišanje meide od d da- 1st odstotkov Njih zastopniki te li v tem me- lončarskih poajeiHikgv. rogoa-ba poteče šele dne 1. oktobra t. 1. V splošnem oo pričakuje, hf *•• i"1-1 j. ~ r'" vo nova po|wiw In da od ttrani stopnikov no bo jev Pesimisti 1 drugače In fcenijo, Jetniški Zastopniki bili delavske zahtevo. B Delavsko delegacijo vodi John T. Wood, predsednik srgaoiiacl-Je lončarskih dolavooS, is East Liverpools. Unija jo lniels v ml-nolept letu 8,100 člsnev. Strela «bila mlatila. Cedar Rapidt, U. — 17-letni Richard Burni Je bil v torek po-poldne ubit od itrele, ko jt mlatil na neki farmi nedaleč od tu t mlatilnlm strojem pšenico. Mežico Clty. — ls Duranga je prišlo poročilo, da Je v torek prišlo do bitke med vojaštvom In paplatl v mestu Chalchihulte». država Zacatecas. Na lice mesta to bila poslana močna vojaftka ojačenja. Mehiška armada, broječa 66,000 dobro isvešbanih mož, je bila v torek posvaaa, da naj bo pripravljena, da lahko trenutno nastopi, ako bo poklloana. Ta Je posledica razkritja velike zarote, ki to Jo papliti naperili proti vladi. Vii tisti, ki so bili aretirani ob priliki katoliških is-gredov V predmestju San Angolo, ter tisti, ki.to bili aretirani radi hujtkanja ali naiilnega nastopa proti vladi v drugih meitlh Mehiško doline, to obtoženi, da to člani velike katoliške tarote, ki jo pripravljali revolucijo. Meksiktniki vladni aginti poročajo, da to odkrili obširno ta-roto ter imajo polno dokaiilntga materij ala, da to so delale v detetih drftavah — v več kot pol deželo -r- velikopotezne pripravo za revolucijo. • V pondeljek ln torek je bilo aretiranih nad ito vplivnih katoličanov. Značilno Jo, da jo mod aretirano! mnogo ženik. Vtl znaki kažejo, da to baš katoll- nje to priipevale hi denar ia orožje In llvo. Vojaštvo Je dobilo nalog» da preišče hiše vteh upllvnejšlh pspistov ter upleni vte oiiDžje in Strelivo, ki ga najde. Vojaki oddelki pregledajo tudi vsak vlak, ki pride preko južno ali severne deželne mejo, kakor tudi parniko, ki priplujejo It tujih luk. Vse ttrategične točk* v tistih dtllh dežele, kjer to papiiti najbolj številni, so zasedene po vojaštvu, ki ima na ta način kontrolo nad velikimi deli zemlje. Domneva te, da hranijo sa uporne katoličane po deželi orož- doslU vsaki js Indijanci, kar js bila njih navada pri ikoro vstaji. Računa te ,da Je v rokih upornih kitoličanov kakih 50,-000 pušk in revolverjev, kar Je mnogo več kot jo kedaj imela kaka vstaška armada. It Chilpanoingo, glavnega me« Hta države Guerrero, brzojavljA-Jo o umoru nekega duhovnika (a o linčanju pobožnega morilca. Titti katoliški duhovnik Jo vkljub prepovedi t strani katoliškega eplikopata šol k oblaitlm ter to dal regiitrlrati v smislu vladnih narodb, nakar te jo napotil v oerkev, da mašuje. Sredi službo bolje pa jo Krlttovoga namestnika umoril neki fanatifo ni katoličan, Zagrisenl rimovci namreč imatrajo duhovnike, ki te ne pokorijo epiikopatu, ta garjovo ovco. — Moriloa jo policiji aretirala, toda Voli žica ljuditva Jt llškoga moriloa Is i ga HnčA 1 zločinikegi ni oni ovot sa no žrtvijo, Je o! It Indij aaoev, ki izjeme katollčaal« a tako fanatični kot ao Mopoltnl katoličani. • Imenovani rabiti notranji Mehiki ter u v Spodnji Ca! Je bil v nedeljo svetne oblatti 800 mož. Ob lit zaplenjena dva moblii. Oblatti vss tiste Otofe diti Usta dva bila brat dvoma revolucijo. General Estrsda je bU t delom svojih "čotM ponoči v bližini no s tistima svtomobiloma V nedeljo skup-oklopnima ROVI SPORI RA AR- TRACITREI POLJR Slavka uradi trmoglavosti ped- SOLIDARNOST V ROOTONU. u- da T*>- J' nija voznikov štev Mjočim RasvaAalci mleka as aa stavki pri Aidsn Bros. kompaaljl u priznanje aafjc. izravnavo jo več gritešb. — IngHs ssetepa podjetnike, Plymouth, Pa. — Trmogla-vost premogovniških podjetnikov povzroča vodno spore. Komaj Je en spor končan, te po-ghsmskih premogovnikov, ki so jivl še drugi. Uradniki nottin-laitnina Lehigh k WSket-Barre Coal kom penije, alio hoteli u nobeno cono nastaviti pri notranjih sesalkah organiziranih delavcev. Posledica trmogisvo-s ti je bila, da so rudarji ustav-kal!, da tako kompaaljtks uradnike prisilijo spoštovati pogodbo. UnlJskl odborniki 1. dl-strikta rudarske orgaalzacije preiskujejo spor. ) Prsd antracitaim odborom u Izravnavo sporov Jo kar cela vrsta pritožb. Folkovalk W. W. Inglls »stops podjetnike, Rinil-do Cippolllnl pa rudarje. Pred odboroiS je tpor premogovniki Gruty Islsnd. ki gt laetuje Hudson Coil kompanlja, Gre u glede odškodnine u odstra-njenje kamenja v premogovniku. Rudarska lokalna unija Štev. 1740 rudarske orgsnlzacije u Je pritožila proti Scranton Coal kom peni J I, ki lastuje premogov-nlk štev. 8 v Rlrhmondu, da poetopa diskrimlnatorično napram rudarjem. Med Lackawanna Coal kompanljo In lokalno unijo Itev. 1740 rudarske organizacije poatojl spor glede dela s strojem. In tako je še več drugih sporov, ki jih Ima rešiti odbor u izravnavo sporov. Druge pritožbe so zaradi koo-traktnlh rudarjev, glede odpuščanja uslužbencev, mezdo u tesarska de^pvoe In druge rudniške uslužbenec, glede mezde v splošnem In Izgube orodja. EVU Pohl i—r" v Slavki. i Jim Je družba, priznala. Plačil-Shenandoah. Fa.—(FF)—'Tu- aa leatvka pa u bo uravnala na kajšajl peki u Izvojevali zmago j konferenci, kl tf snlde v kratkem v stavki, ki to Je vodili orgonl času. ziranl delavci te strehe. Popoi- "Zmaga Js popolna," ee ie iz-no priznanja unije, skrajšsnje ■ jsvil mednarodni organlutor delavnika iz 7t na 60 ur na te-1 Kerker, k! Je vodil vu pr)gaja-den ter čas ia pol u l^gurno dek> nje s družbo. Chicago, — v i avtomobili v Cook okraju zahtevali krvave šrtvo, U» «ker pet. V torek ita bil! ubiti árp osebi, tiko da anaša število le« tiskih žrtev 680. Torrence Trunk bil! rastrešeni v čevljev. Pri tej ne. bUl ub!ti: »ormsii i 42 let; njegovi 88-leU na lena ia SOletna mre. Bettr. Norris — vsi Is Calumet City. Šestletna Roso Groeaborg Jo blU ubita aa ullol prod tvojim domom, ko u Jo Igrala. — Mat-thew ^Icek, star a let, jo pred par dnevi padel a nekega tovore nega avtomobila ter u take so« lo poškodoval, da Je v pondoUeV Ko je Carl Iaa#er, itartl let, v pondeljek tgodaj zjutraj HMN višal mleko, Je sedel v njegov voz neki avtomobil, v katero» sta u vračala s pUea dva »oz« poeajena mlada (»ercke JedobU tako Je v torek Charlea Hart, star a let. Je bil ubit v torek zJatiKJ, ko u Je S nekim sodelavcem peljal na dslo» ter u Js avtomobil prekucnil t rr-mmmrr^rn mm m PROSVETA GLASILO SLOVENSKI WÀBOPH» POPPOKWl IPW01» (p* lastnina slovenski narodne podporne jbpnots Cm» «lu«T po áogcñfan. BofcipW as aevraéeja. __- s M II«—il I I 1— — I HIT——HT Ml WU le «1M se tri K. «ISS m trf I Chicago la Oeoro fiJS sa bis, ItJS SS »al J a Inozomatro IMS. " " * ** ——— "PK08VBTA" Uvaiala A«Hà Chicaco. IIMiail. «THE ENLIGHTENMENT" AdT^iM rsttjjt _ United Statœ («»copt Qiimto) i |6 JO, and fortlss SW^Haa »U» ixr "MEMBER of TES FEDERATED PRESS" Data« * ohWfoia n. pr MM. Si rua JssM gsass»ess«svl«* (July 11, im) P»»»Z rašaga aa aaotora VZROKOV ZA AMBRttKO INTERVENCIJO V MEHIKI NI! kaze za to trditev ni treba hoditi v inkvizicije gorele v čast in proalavo božjo, na njih so pa nedolžne žrtve človeške zmote in fanatizma stokale in trpele, ampak dokaze nam podajajo dogodki vsak dan v življenju. ' __ Štirinajst deklet penil jenih v dneh. — Oblasti in alarše, da . Silen je bil krik, ki so ga zagnali klerikalci, da se rimski politikujoči cerkvi gode strašne krivice v Mehiki, odkar je Calles postal predsednik Mehike. Krik je bil tako velik in močan, kakor da bi redovnike in duhovne rimske politiku j oče cerkve žive žgali na grmadah ali pa drli is košu Politikujoča rimska cerkev je mobilizirala vee svoje pomožne čete, da napravi pritisk na državni de-partment in na predsednika Združenih držav. Te pomožna čete »o »prejele resolucije in jih predložile državnemu departmentu, v katerih je bilo povedano, kako gvdo ravna Calles z ameriškimi državljani. Te resolucije so bile predložene z namenom, da ae izsili ameriška intervencija v ' mm . . ' — ■ Uspeha te resolucije dozdaj niso imele. Saj tako je soditi po vesteh iz Washingtona in Paul Smithsa. Federalni uradniki stoja na stališču, da se ne morejo pod vzeti koraki, Id se razlagajo kot nezaslišano vmešavanje v domače zadeve tuje dežele. Kaj pa pravzaprav zahteva rimska* politikujoča cerkev v Mehiki? Kakšne krivice se ji gode? AU je rimska peNtikujoča cerkev že kdaj nastopila za pravica ljudskih mas ali pa za pravice protestantovskifc, mohamedanskih, budističnih in drugih verskih manjšin? Rimska politikujoča cerkev hoče za vsako ceno ohraniti privilegije v Mehiki, ki si jih je pridobila na škodo drugih verskih manjšin. Ona hoče imeti večjo besedo kot driavat Ona zahteva, da se v šolah podučuje veronauk in Sicer katoliški. Ona želi imeti pri vseh državnih aferah v Mehiki prvo baaado in najrajše bi videla, da mehiški predsednik vpraša Rim, kaj sme storiti in kaj mora opustiti. Callesova vlada pa pravi, da je ustava več kot cer-ksv in da se mora rimska politikujoča cerkev ravnotako pokoravati postavam, ki so veljavne v Mehiki, kot druge cerkve in vsi državljani Callesova vlada pravi, da morajo javne šole ostati proste verskega poduka, verski poduk pa naj se vrši v cerkvah. Mehiška ustava določa, da je vfcrska svoboda garantirana in da vsak lahko moli po svoji želji. . ' f To pokazuje, da se rimski politikujoči cerkvi v Mehiki ne gode prav nobene krivice. Ampak rimska politikujoča cerkev ni ganila z mezincem, ko je mehiško ljudstvo zdihovalo v peciiski suž-nosti in so ga drli zemljiški veleposestniki, ki so si na sleparski način prilastili ogromna zemljišča, nekoč lastnina mehiških občin. Rimska politikujoča cerkev ni videla solz in trpljenja izkoriščanih mehiških peonov, ampak ona je delila z veleposestniki celo dobiček, ki je prihajal od sadov dels teh zatiranih in izmozganih mehiških peonov. Pogojevala je denar veleposestnikom proti nizkim obraslim in jemala je od njih desetino pridelka. Vsega tega adaj ni več, kajti Callesova vlada je udejstvila ustavo in zakone. Nekdanji peoni so danes svobodni ljudje, o katerih se lahko reče, da razumejo kaj zanje ta svoboda pomeni. V latinskih republikah, v katerih ima rimaka politikujoča cerkev jsvne funkcijonarje na svoji strani, so ti javni funkcionarji prepovedali drugovemikom obdržati verske kongrese. Ali se je takrat rimska politikujoča cerkev ganila in protestirala proti odrekanju pravic dru-fovernikom? Ni ae! Ampak lepo je molčala ln se veselila svojih predpravic. Kdor zahteva pravico, mora sam biti pred vsem pravičen v kolikor človek sploh more biti pravičen. Ali se je rimska politikujoča cerkev potegnila kdaj za pravice delavcev? Nikdar t Njeno načelo je še vedno bilo, kdor je hlapec, naj ostane hlapec, kdor je gospod pa gospod. O, pač, cerkev trdi, da se je potegnila za delavce in da je to Storil papež Leon XIII., ko je izdal enclkllko rerum nova- _ rum, ki ni bila aa razumnega človeka nič drugega svarilo kapitalistom pred iz duševnega spanja vstajajoči-ml delavskimi masami t, Chicago. — Oblasti so skrajno razbsrjene radi številnih slučajev posiljenj v zadnjih dneh. Skoraj ne mine dan. da ne bi kaka deklica ali dekle MU posiljena. in gotovo je mnogo slučajev, ko Žrtve pohotnežev nočejo prijaviti policiji, kaj se je z njimi zgodilo, ker se sramujejo pred svojimi zsročenci sli možmi. t y Tekom zadnjih dvanajstih dni je bilo v Chicagu spolno zlorabljenih štirinajst deklet. V naslednjem navedemo slučaje .posiljenj, ki so bili prijsvljeni v pondeljek in torek. Charles King, zaročenec Catherine Morgan, je Okrog 11. me v nedeljo zvečer pripeljal zaročenko domov na njen dom, 2103 W. 15. St. Ona je stala pred hišo ter z roko pozdravljala zaročenca, ko as je odpeljal proti svojemu doma. Nenadoma se je tik pred njo ustavil nek avtomobil, v katerem so sedeli trije moški, in eden izmed njih jo je vprašal za neko ulico. Ko je ona pokazala z roko,, v kateri «meri morajo vozit*, jo je eden pograbil čez pas, drugi pa ji s pestjo samašil usta in zvlekll so jo v avtomobil. Mladenko so zllkovci odpeljsli daleč na južno atran mesta ter se. med vožnjo in potem tam na nekam prasnem prostoru igrali ž njo ter se padi na njeni lepoti, vendar pa pe jim ni posrečilo jo spolno slotpblti. Odpeljsli so jo nato v neko prazno garažo v bližini njenega doma, kjer je radi več ur nega mrcvarjenja upehana mladenka omagala in tako so nasilneži lahko na njenem mladem telfsu brez težave naslše-vall svoflo iivalsko pohotnost. ,Ko so se je slednjič naveličali, ao jo pustili kar tam v garali ter se odbijali. , Miss Morgan je kmalu potem pritavala • na bližnje policijsko postajo, kjsr je povedala svojo Žalostno zgodbo. Odpeljali so jo domov ter takoj poklicali zdravnike, pod katerih oskrbo je sedaj. Posllneie, kakor tudi avtomobil, v katerem so jo vlačili okrofc, je tako dobro opisala, da so par ur kasneje Imeli 2e v pesteh tri fante, ki jih je miss Morgan identificirala kot svoje pOsilne-le. TI so: Stsntey Wolskl, 18 let; Flory O. Aldrlch, 21, In Charles Stewart, 20. Policija domneva, da sta dva-izmed teh treh tisti zločinski partek, ki je pred par dnevi ugrabil — brez dvoms v pohotnih nsmenlh — mlsdo Mildred Prscher, 21 let, in njeno prijateljico fielen Mc-Inerney, 20 let Pracherjeva je skočila iz avtomobila, v katerem so jo skušati odpeljati, ter si pri tem razbila glavo, tako da je nedolgo potem umrla. Neki neznan moški. kakih 50 let star, je v bližini njenega doma ugrsbil neko enajstletno deklico, jo v svojem elegantnem avtomobilu odpeljal daleč na neko samotno im>Kto, kjer je na-altll na nelnem telescu avojo pohotnost, nakar je nesrečno deklico pripeljsl nazaj ter jo Izpustil it avtomobila blisu njenega doma. To ae js zgodilo v pondeljek. George Diesel, eter «7 let, M ima doma leno In troje otrok, je neki petnajstletni deklici obljubil, da jI prcekrbf delo, nato jo je vozil okrog po raanik zabavi-ščiti, kjer ata oba pila pivo. alednjlč je najel pozno ponoči taksi, s ksterim sta ae peljala preeaj daleč von Is mesta. Tam je tsstopil t dekletom, je peljal i v blitaji goadič, si tam nasitil povdhrja. da je ona sama privo-lfla ter šla prostovoljao z njim v grmovje, fn se sklicuje na šoferja kot pričo. Pravi, da ga je ona celo vzpodbujala in izzivala k temu. Dekle se nahaja v neki bolnici, ker je znatno poškodovana. HÍ V torek so bili. prijsvljeni tri novi slačajl poHiljenja. — Neka osemletna deklics je bils posiljena v neki mali slaičičarni. Policija je posHnežs — 18-Tetne-ga Stanley Pajxaka — aretirala ier ga pod močno stražo odvedla, kajti báti še je bilo nasilnosti razdraženih aosedov. — 28-fetni George NeOmsn, uradnik mestnega «odišča, je bil aretiran, ker je imel neko petnajstletno deklico več dni zaprto ns domu neke ženske. Aretirana je bila tudi tista ženska. — 22-letnl zamorec Broker Jefferson je Ml aretiran, ker je spolno zlorabil neko zamorsko deklico. Policija ga sedaj izprašajo glede neke desetletne zamorake deklice, katere razmeaarjeno truplo se našli nedavno v neki stranski ulici na južni strani mesta. mmmmm Policija le vedno marljivo išče tiste tri molke, ki so pred dnevi posilili v javnem gozdu ob Desplaibes reki dve mladenki. 22-letna ravnateljica nekega igrišča je dala aretirati tri zal-morce, ko je eden izmed njih objel jo okrog pasu ter jo nsgo-varjal oziroma silil k nedostojnemu dejanju. Prosekutprjl so v pondeljek izjavfH, da bodo za vse prestopke pro^l dekletom in ženskam zahtevali najvišje kazni, to je dosmrtno ječo. Policsji so dobili naiočito, da naj bodo ponoči zelo paznt. Oblasti so pozvale vse čikaške liste, ds naj svarijo dR.DR2AVE. (soccer football) kluba "Sparta' dne 1. septembra je športni dogodek, k! že tfebuja velikansko zanimanje v športnih krogih tirom Amerike. To je ono ét- ropsko moltvo, nad Urugvajct, stvovalo Koncem 1. 1925 ae je moštvo "Sparta" podalo na daljšo turne. jo |irom za pad ne Evrope. Obiskalo je<#i'ansko, francosko in Švico, kjer soccer football stoji na jako visoki stopnji. Izmed 11 iger je "Sparta" dobila 9, zgubila nobene in dve igri sta končali neodločno. Vsi ti senzacionalni uspehi ao bHI omogočeni po divnem "team work", pač pa tudi le več po nepresegljivem navdušenju vhakega poedinega i-grelca. Radi tega je pridevek "Iron Team" (železno moštvo), ki so ga nadeli "Sparti", popolnoma pravičen. mt *•■ < ■ A.......«m STRAHOVITA OBTOŽBA PA-PESKE POLITIKE. Versko življenje Jugoslovanov v V Italiji. Zagrebški "Obzor" prinaša daljši dopis iz Trsta o razmerah, v katerih žive Slovenci in Hrvati v Italiji. O verskem življenju Ju. goslovanov v Italiji piše naslednje: i > . ^ , "O cerkvi in verski vzgoji bi se dajo zelo na dolgo govoriti. Narodnih svečenikov ni. Morah hi imeti trdo lobanje in železno odpornost, ako bi hoteli ostati, dikanirani od lastnih cerkvenih poglsvarjsv, preganjani od faši-stovskih tolp, ki so več kakor e-nemu polomili rebra, so se morali naši duhovniki umakniti preko meje. Zelo redki so — mogli bi se na prste sešteti, ki so ostali. No, ti ao povsem onemogočeni. V naše vasi so bili poslani italijanski duhovniki, ki nimajo namena narod versko vzgajati, temveč poitalijančiti ga. Naših narodnih imen ni več. Pri. imki se v maticah italijanizirajo. V cerkvah se bog ne moli v našem jeziku. Razni iurlanski popi, ki so vdrli v naše izpraznjene župnije, pridigujejo in izpovedujejo samo italijansko. Otroci ne vedo, kaj je katekizem ali verouk. Vsa verska vzgoja je v tem, da jih mati nauči očensš. Ljudstvo prihaja v cerkve, bulji v zidove in ne razume jifti molitve niti duhovnika ter odhaja neutešeno. Izpovedovati se ne mbre, ker ga duhovnik ne razu rte, pa umira nepotojaien. In vendar je v Rimu nekakšna kongregacija de propaganda fide, itoajo tudi nekak orfjen-talski institut, v katerem se poučujejo mlsijonsrjl v vseh mo-Prihod praškega nogometnegaj gočfli vzhodnih jezflcih, da lahko pridigujejo narodom v njihovem materinskem jeziku! Vssko leto pošiljajo' med črnce ln Malajce stotine misijonarjev, ki jim govore v njihovem materinskem ,le šoferju, ès se koča vati a dekletom, kar je šofer od Za delavce In zatirano nI imela rimaka poMikujočal^ ¿JKJ^fe °*!0 cerkev še nikdar,kaj drugega kot nauk: "Moli, kakor da| bi danea umrl, ln delaj, kakor da bi večno živel.** Po do-| s dekletom spolno občeval*, toda kateri so pred tekmo s češkimi nogometači držali svetovno prvenstvo. Praški team, obstoječ iz 22 igralcev pride v to deželo pod avspicijami čikaškega nogometnega društvs enakega imena "Sparta A. B. A.", ki je aranžiralo vrsto tekem s prvovrstnimi ameriškimi soccer klubi v New Vorku (Giants), v Brooklynu- (Wanderers), v Provldencu, R. I., v Fall River ju (kjer klub drli prvenstvo za I. 1926), v Chicagu itd. Prva tekma slavnega češkega kluba se bo igrala na Labor Day, dne S. septembra, na Ebbet's Field v Brooklynu proti moštvu, obstoječemu is najboljših soccer igralcev v državi New York. Dne 11. istega mesecs pa se bo ravnotam vrAUa tekma z brook-lynakimi "Wanderers.' Rekord "Športe" je najsijaj-nejši. Ta češki nogOBMtni klub je fte igral v vsakem glavnem meatu Evrope la je a voj« prvenstvo razširil na vsako deielo kamor as je podal na obisk, oziroma od kodar je kako moštvo prišlo na obiak k njemu. Tako je prvsaatveno moštvo iz britanskih otokov "Oolton Wanderers" leta lStS obiakalo vaa glavna mesu v Evropi. Ob tej dolgotrajni turneji izgubilo ja le eno tekmo, in to v Pragi, kjer je "Sparta" zmagala 1:0. Leta 1924 pa je Prago «tiskal drugi odlični khib. namreč Uragvajci. ki so držali svetovno prvenstvo in katerih uspeh na pariških Olimpi-jadah je vibtsdll aeasaHjn po vsem svatu izmed ljubiteljev nogometnega športa. Kako pa je bOo začudenje teh iampljonov, ko so našli v moštvu Spa ne ne le enakotradne. marveč tudi boljše tekmece! Svetovni lampljonl so bili poraženi od "Bparte" v ma- ki je zmagalo jeziku. Tu pred nosom, v srcu Evrope pa propada duševno pol milijona prav tako brezsmrtnih duš, propada šeststotisoč ljudi, ki so bili na visoki stopnji kulture in ki sedaj poginjajo po krivdi Rima, tako Vatikana kakor Kvlrinala." To je naravnost strahovita obtožba papeške politike, ki je postavila cerkev ln Boga v službo raznarodovanja. BANČNI RQPAR JE NA VAR-NEM LE V JEČI. Milwaukee, Wis. — V pondeljek zvečer so oblasti naglo odpravile v državno jetnišnico v Waupunu bandita Matty Mc-Nolla, ki se je leta 1924 udeležil ropa neke tukajšnje banke. Takrat so bsnditi odnesli $100.000. McNsM ima v nižinah življenja precej prijateljev, a menda ravno toliko sovražnikov. Prvi so te dni skušali iztrgati ga iz rok pravice, drugi pa so ga skušali poslati* tja kjer ni muh. Mnogi bsnditi se namreč bojijo, ds bi McNeil ne govoril preveč ter povedal vsegs kar ve o ti stem bančnem ropu in drugih zločinih, kajti če bi vse povedal, bi jih bras dvoma par obse delo zs celo življenje za železnim omrežjem. TI, ki se bojijo za svojo kožo, so prišli do prepričanja, da ja za nje najbolj var no, Če McNeil ne tlači več trave na tej žemljici. In tako je bila razpisana v nižinah Življenja — kakor ao zvedele oblaatl — nagrada $2 000. ki bi jih dobil tisti, ki bi McNeilu ¡«pihnil možgane. — Ko ao oblasti zvedele za načrte obeh podzemeljskih frakcij, so prišle do prepričanja. da je McNeil najbolj varen za močnimi zidoNi državne Jet-nlšnlce In ao ga torej hitro prepeljali tja. Letovišče zavito v mračno ndČ. V vaškem zvoniku udari eno. Odvetnika Kozjavkin in Lajev, oba židane volje, prideta v lahnem zibanju iz gozda in zavijete k vilam. No, hvala bodi Bogu, prišla sva . . ." reče Kozjavkin in za-sope. "V najinem položaju — pa krevsati peš pet vrst od postajališča pač ni mala reč. Strašno sem ae utrudil 1, Pa kakor nalaič nobenega kočijažal"> "Dragec Petja ... ne morem. Meni se zdi, Če ne bom čez pet minut v postelji, umrem . . ." V po—»telji! Eh, biješ ga, prijatelj! Najprej povečerjava, izpljeva malo rdečega, potem pa že lahko tudi v posteljo. Z Ve« ročko ti ne bova dala spati. Ampak lepo je biti oženjen, prijateljček moj! Ti ne razumeš tega, duša trda I Pridem zdaj domov zbit, izmučen . . % in me sprejme ljuba žena, napoji s Čaj. kom, da pojesti in v zahvalo za moj trud, za Ijtibezen, me pogleda b svojimi črnikastimi očesi tako milo in prijazno, da pozabim, prijateljček moj, na vse, na utrujenost, na tatvino z vlomom, sodnijo, kasacijski oddelek . . . Lepo!" . "Ampak . . . meni so se menda noge odlomile .. . Komaj hodim . . . Pil bi strašno rad . . "No, pa sva doma." Prijatelja gresta k eni od vil in se ustavita pred zadnjim o-knom. v "Vilica je imenitna," reče Kozjavkin. "Jutri boš videl, kakšen razgled je odtod! Tema je skozi okna. Torej je Veroč-ka že legla, ni se ji hotelo čakati. Leži in gotovo je v skrbeh, ker me doBedaj ni . . . (Podreza s palico v okno, ki Se odpre.) Saj je tako pogumna, spat gte, ne da bi zaprla okna. (Sleče površnik in ga vrfe z listnico vred skozi okno.) Vroče je! Dajva, bova zapela serenado, da se bo smejala . . . (Zapoje): "Lunica plava po nočnih nebesih . .. Sapice lahne pihljajo . . . Sapice komaj se zibljejo . . ." Poj, A-lojša! Veročka,- aH ti naj zapo- jeva Schubertovo serenado* J» P®8» Potem drugi, tatetji... (poje): Pesem moja hiti s prošnjo—o—o—o! (glas se pretrga s krčevitim kalijem.) Fej! Veročka, reci no Aksinji, naj nama odpre — veš kaj? Odkleni vratica! (Pa-vza.) Veročka! Ne bodi no J4-na, vstani, dragica 1 se na kamen ln gleda kno.) VeronkeljČek, veveriči ca . . . angeljček, ženka moja zlata, vstani in reci Aksinji, naj odpre vratica! Saj vendar ne spiš! Mamica, pri moji veri, tako ava utrujena in onemogla^dn nama ni prav nič za šalo. Saj sva šla peš od postaje! No, slišiš ali ne? Glej, dajbi vrag vzel! (Poskusi, da bi zlezel skozi okno in zdrsne nazaj.) Lahko so gostu neprijetne te Šale! Ssj vidim, Vera taka si, institutka, kakor si bila, zmirom bi jih lomila . . ." "Mogoče pa Vera Stepanovna spi!" pravi Lajev. "Ne spi! Najbrž bi radvpa bi začel razsajati ln vznemirjati sosede 1 Se kmalu razjezim, Vera! Eh, vrag naj vzame! Po-mkgaj mi, Alojša, da zlezem 1 Punčka si, Solarica, nič drugega! .. . DrurMH^^^H Lajev aopeč pridrži Kozjavki-na. Ta zleze skozi okno in izjrf-ne v mračni sobi. "Verica!" sliši čez nekaj 5asa Lajev. "Kje si? Trristol... Fej, v kskšno blato sem zagazil z ro- Feiimm^m Zasliši se šum, ploskanje perutnic in obupen kokošji krik. "Hudiča, saj jih je cela truma! Jerbašček a puro ... Grrdoba!" Skozi okno s hruščem prileti-ta dve kokoši, na ves glas se za-dereta in oddrvi ta po ulici. "Alojša. pa nisva prav zadela!" reče Kozjavkin z jokavim glasom. "Tu so nekakine kotali . . . Sem gotovo zgrešil. 1, pa hudič naj va* nese, ksj so se tod razletele pošaati!" "Pridi, no, hitro! Razumeš? Umiram od žeje!" "Takoj .. . Samo površnik in listnico najdem • "Pa priigi žveplenke!" "Zvepkiike so v površniku.,, Kaj me je sem oagnalo! Vse vile ao enake, de hudič jih no potrepljejo po rami. bi razločil v temi. Fej, pUra je kavsnlla v lice! Grr-dobar "Pridi čim prej, sicer bodo mislili, da kradeva kokoši!" "Takoj . . . samo površnika nikakor"ne morem najti. Cunj J se tod valja veliko, pa ne morem dognati, kje je površnik. Daj, zaženi mi žveplenke!" "Nimam žveplenk!" - '' "Imeniten pototaj! Kako pa naj—T Brez površnika in listnice ne morem! Moram jih no- iskati." > mm ^ "Ne razumem, kako je mogoče, da ne bi poznal svoje lastne vile," se razburja Lajev. "Klada pijana . .. Ce bi vedel, da bo tako, ne bi šel za nobeno ceno v teboj. Zdaj bi bil doma, bi v miru spal, tukaj se pa mučim ... Strašansko sem izmučen, pil bi — v glavi se mi vrti!" . "Takoj takoj . . . ne bol u-mrl .. Cez Lajevljevo glavo zleti kri-če velik petelin. Lajev globoko vzdihne, brez najmanjšega upanja zamahne z roko, vsede se na kamen. Duša ga peče od žeje, veke mu lezejo, glava mu sili k tlom ... Mine pet minut, deset, končno dvanajst, Kozjavkin se pa še vedno igra s kokošmi. "Peter, ali boš kmalu?" "Takoj. Skoraj sem» našel listnico, pa sem jo spet zgrešil." Lajev podpre glavo s pestmi in zamiii. Kurje kričanj postaja vedno glasnejše. Prebivalke prazne vile lete z okna in zdi se mu, da niu v temi kroži, jo kakor sove nad frlavo. Njihovo kričanje mu zveni p6 ušesih, groza se polasti njegove duše. "2—živina! .. r si misli. "V goste me povabi, z vinom in gostim mlekom me obljubi pogostiti, namesto tega sem pa moral peš od postaje in zdaj poslušam te kokoši . .." Med takim kujanjem vtakne Lajev brado v ovratnik, položi glavo na svojo listnico itr se po malem umiri. Utrujenost vzame svoj delež in on zadremlje. "Našel sem listnico!" sliši zmagoslavni Kozjavkinov krik. "Takoj najdem površnik, pa je konec in greva!" Toda zdajci zasliši v spanju pasje lajanje. Začetkoma zals- ia: pasje lajanje, mešano n kurjim kokodakanjem da nekak, šno čudno godbo. Nekdo pristopi k Lajevu in ga nekaj vpraša. Potem sliši, da lezejo čez njegovo glavo skozi okno, trkajo, vpijejo . . . Ženska z rdečim (Postavi predpasnikom stoji pri njem s skozi o- rotilko v roki in nek^j sprašuje. • "Nimste pravice tako govoriti!" zaslišj Kozjavkinov glas. "Jas sem advokat in pravni kandidat Kozjavkin. Tu moja vizitka!" "Kaj mi bo vaša vizitka!" reče nekdo a hripavim basom. "Ko. koši ste mi prepodili, jajca ite pomečkali! Poglejte, kaj ste napravili! Danes ali jutri so se imele purice izvaliti, pa Ite vse pomečkali. Cemu vendar bi rabil vašo vizitko, gospod!" "Ne drznite se me zadrževati! No? Kaj? Tega si ne dovolim!" "Pil bi . . si misli Lajev, poskuša odpreti oči in sačuti, kako nekdo leze čez njegovo glavo z okns. "Jsz sem Kozjsvkin! tttksj je moja vila, mene vai poznajo!" "Nikakega Kosjsvklns mi ne poznamo!" "Kaj boš ti meni pripovedoval? Starosto pokličite! On me pozna!" "Nikar se ne repenčlte, takoj pride stražnik ... Vse tuksjšnj« letoviščarje poznamo, vas pa še živ krst ni tuksj videl." "te peto leto sem v Gnilih Vislicah na letovišču!" "Oho! Kaj so to Vislice! Tukaj jo Kilovo. Gnile Vislice bodo pe bolj ns desno, sa tovarno ftveplenk. Kake štiri verste odtod." "Vrag naj me nese! Torej nisem šel po pravi cesti!" Človeško in ptičje kričanje se združi s pasjim lsjanjem in J* pisanega kaoaa glasov je razločiti Kozjavkinov glas: "Ne predrznite se! Jokal se bom! Boste videli, s kom Imate opravka V' Končno glasovi po malem u-tihnejo. Lajev začuti, kako I» Sovjetska vlada m jt odločila za todosjo foton skrbnega gonpodarotva skušajo novi kMnil&rji spraviti rusko industrijo na noge. Moskva. — Med voditelji komunistične stranke ae je že precej časa bil boj med dvema stru-jama. Ta boj ni pomenil, da grozi stranki razkol, kajti boj se ni vràil sa kake temeljne principe, temveč le glede korakov, Ifi bi ae naj podvzeli v gotovih perečih vprašanjih. Ena skupina se je potegovala za zmerne korake, dočim je bila druga za bolj bojevit nastop. Zmagali so zmer-neli, in sedaj so na krmilu sovjetske Rusije Stalin, Rykov in Kvibešev. V opoziciji pa eo Zino-vjev, Laševič in Kamenev. * Sovjetska administracija, kateri stojijo na čelu gori imenovani trije možje, je v torek položila svoje kftrte na mizo: v posebnem proglasu je natančno o-črtala svojo politiko. .Ta proglas je jako značilen in velepomem-ben. * ' A Takoj v uvodu proglasa je po-vdarjeno, da sedanja ekonomska kampanja ni samo začasna, temveč da je bistvena podlaga politike komunistične stranke in sovjetske vlade. Potom ôtedenja namreč upa vlada rešiti najbolj pereči notranji problem: industrializacijo dežele. . Proglas pravi nadalje, da industrija sama iz svojih virov ne more tako naglo razvijati se, kakor bi bilo potrebno. Dctoiti mora pogon iz drugih virov. Toda radi sedanjega dragega birokra-tičnega administracijskega aparata ni mogoče dobiti za indu strijo potrebne finančne pomoči. Potrebno je torej zmanjšati, poenostaviti ali poceniti administrativni aparat, da se tako lahko milijone rubljev obrne v industrializacijo. Problem industrializacije se da rešiti na dva načina. Prvi je: oguliti kmete do kože, izmozgati iz njih vse, kar se da, ter to porabiti za industrijo. Nekateri komunisti zagovarjajo ta način. (To so opozicijonalci.) Toda vlada se ne more ia noče odločiti za U korak, kajti to bi pomenilo razkol med kmetskim ljudstvom in delavstvom, rodilo bi nepotrebno sovraštvo ln kon cem koncev škodovalo ne samo kmetom, temveč tudi delavcem samim. Drugi način je boljši in lažje izvedljiv. To je, kar najbolj zmanjšati stroške administracije. Sovjetski ekonomični in ad-ministracijski sistem porabi letno dve milijardi rubljev. Vlada je odločena, znižati te izdatke za 300 ali 400 milijonov rubljev letno. Proglas pravi, da bo vlada takoj začela izvajati svoj program ¿teden j a. ■*jp■"dMfcp^wwdaô lic I Ženska obtožena umora male deklice. GrennvjUe, Tenn. — Trinajstletna Leola Winkle je bila par tednov pri Tiptonovih. Winklo-vi in Tiptonovi so sosedi in precej dobri znanci. Zadnji četrtek je deklica izginila brez sledu. Mrs. Tipton je izjavila, da je deklica odšla domov, toda domov je ni bilo. Uvedena je bila obširna preiskava. Neki detektiv je temeljito preiskal hišo Tiptonovih ter je pod kletjo na-Ael ie neko tajno klet. v kateri je ležalo truplo deklice. Ne-«rečnici je bila glava akoro popolnoma odsekana. — Mrs. Tipton in njen mož Robert Tipton »ta bila aretirana. Mrs. Tipton je obtožena umora deklice. Rovi dokazi sleda pastorja ia njegove [ ljubice I Izpoved glavne priče potrjena z izjavami drugih prič. Somerville. N. J. — Mrs. Jane Gibson je glavna priča države proti mrs. Hali, njenemu bratu Stevensu in bratrancu' Carpen derju. ki so obtoženi pred štirimi leti izvršenega umora pastor ja rev. Halla in njegove cerkvene pevke ter ljubice, mrs. Mills. Mrs. Gibson je pri sedanji, po štirih letih obnovljeni preiskavi izpovedala v glavnem isto kot pri prvi preiskavi takoj po dvojnem umoru, namreč, da je bila ob času umora blizu mesta umora ter da je videla neko žensko in dva moška. Pri sedanji preiskavi pa je pod pvisego povedala ter s prsti pokazala, da sta bila tista dva moSka pastorjev svak Stevens in £arpender, ter da je bila tista Ženska pastorjeva žena mrs, Hali. V pordel j ek pa je prosekucija predočila dve priči, ki sta potrdili v glavnem izpoved Gibsono-ve. — Robert Ehrlich je štiri le ta molčali, v pondeljek pa je po tem dolgem molku prvič povedal — pod prisego — da je tisto usodno noč videl mrs. Gibson na tistem kraju, kjer je bil izvršen umor. Ehrlich je molčal dosedaj kot kavalir, da ne napravi sramote nekemu dekletu. Tisto noč je namreč sedel z nekim dekletom v svojem avtomobilu, ki ga je ustavil na neki samotni stranski poti. Pri svojem pričanju v pondeljek je sramežljivo skrival ime tistega dekleta. Povedal je, da je prišla mimo na svoji muli mrs. Gibson ter je pogledala njegov avtomobil. — S tem je bila popolnoma potrjena izpoved Gib-s o novo, ki je izpovedala, da je tisto noč na svoji muli zasledovala nočne tatove, ki so ji odna šali koruzo. Rekla je, da je Šla mtmo nekega avtomobila te$ pogledala vanj.—Nadalje je pričala, da je malo dalje videla neki sedan in spoznala mrs. Hali, Ste-vensa in Carpendera. Tudi ta driifir! del njene izpovedi je bil v pondeljek potrjen. Charles Alspaugh, svoje čase Šofer nekega busa, je pod prisego izpovedal, da je videl tisto noč stati neki sedan Dodgcvega izdelka nekako tam, kot pravi mrs. Gibson. Opazil je nedaleč od avtomobila tri osebe, ki so se brez dvoma skušale skriti pred njim. / Zagovorniki obtoženih treh o-seb so potom križnega pričevanja skušali omajati velevažne izpovedi, toda izkazalo se je, da se izpovedi mrs. Gibsonove ln zaslišanih dveh prič ujemajo v yseh podrobnostih in da ni mogoče izpodbiti dobro podprtega dokazilnega materijala, ki ga je prosekucija nagromadila proti pastorjev! ženi in njenim d vem sorodnikom. ♦ M it » trapío«? Časnikarski poročevalec trdi, da mu je policija ukradla "truplo." London. — Glede trupla lorda Kitchenerja se je že mnogo pisalo. Vee skupaj je bilo jako skrivnostno, a sedaj pa postaja skrivnost Še bolj zapletena. Londonski žurnallst Frank Power je zbudil pred dnevi silno pozornost na Angleškem, ko je poročal, da je na norveški o-bali našel truplo lorda Kitchenerja. Lord Kitchener je zgubil življenje, ko je 5. junija 1916 angleška krlžarka "Hampshire", na kateri je potoval v Rusijo, zadela ob neko morsko mino ter se potopila. Power je pripeljal seboj v London krsto, v kateri bi naj bilo po njegovem zatrdilu truplo lorda Kitchenerja. Policija je v navzočnosti mrltškega oglednika odprla krsto in pravi, da je bila prazna. Takoj ee je oglasilo ljudstvo z zahtevo, da se Powerja aretira, ker je potegnil cel narod za nos. PoWer pa je v torek Izjavil, da ga je Scotland Yard (policijsko ravnateljstvo) spravil na cedilo ter ga osleparil. Nkmig nil je, da so detektivi zamenjali krsto, ki jo je on pripeljal iz Norveškega, z neko drugo prazno krsto. Javnost se zelo zanima za celo zadevo. i "t ti A J« . * k* i ' 1 GARLANDOV SKLAD JE DOBIL NOVE RAVNATELJE. "Kralj pienice" mlati bogato Biilings, Mont. — Thomas D. Campbell, nazvan "kralj pšenici. je baš eedaj zaposlen z mlatvijo. Zgodovina poljedelstva ne pozna, da bi en sam Uovek kedaj zmlatil toliko pšenice, kot jo bo Campbell. Seve-da on ne mlati popolnoma asm. temveč mlatijo mlatilni stroji. Pri katerih je zaposlenih 250 mož. < ampbell obdeluje 45.000 a-krov rodovitne zemlje, ki je last tukajšnje indijanske rezervaei-"i* in jo ima on v najemu. On računa, d« bo namlatil pol milijona buITjev pšenice. T 7 ? ? ? ? ? ? ? ? KOLIKO VESTE? Zaaaetvena vprašanje la odgovori. (Isrešito in ahranite, morda vam kdaj prav pride.) i t rtt tir 11 New York, N. Y. — Garlan-dov sklad, ki ima elužiti za poduk delavnega ljudstva, je dobil nove ravnatelje. James Weldon Johnson, predsednik Narodnega društva za napredek Zamorskega ljudstva, je postal predsednik. Sklad se imenuje American Fund for Public Ser vice, toda na kratko se Imenuje po njegovem ustanovitelju Gat landov sklad. Robert W. Dunn od Unije za Ameriške civilne svobodščine je bil izvoljen mesto Robert Moriss Lovetta. Drugi člani ravnateljstva so Clinton Golden, ravnatelj Brookwoodo-vega delavskega učflišča, Elizabeth Gurley Flinn, Morris Ernst Lewiss Gannett, Ben Gitlow, Roger Baldwin, Norman Thomas, H. H. Broach, podpredsednik Bratovščine električarjev, Frieda Kirchway, William Z. Foster in Scott Nearing. Število farmskih na JEMNIKOV Y MARYLAND!) PADA. Večino farmskih najemniko\ tvorijo belopolt Z tki. — 'U- morel ao v manjšini. Washington, B. C. <— Stevni biroj trgovskega departmenta Združenih držav poroča, da jo bilo v Marylandu leta 1910 Še 29.5% farmskih najemnikov, katerih Število je padlo, da so leta 1925 tvorili le še 26.4', poljedelcev, ki so obdelovali zemljo. Maryland meri 6.962.24Q a-krov zemeljske površine. Od tega sveta je odpadlo na farme v letu 1925 le 69.7 odstotka. To pomeni, da se ie obdelana površina skrčila za približno 500,000 akrov. Ako bi se svet enako razdelil na farme, tedaj je v letu 1926 vsaka farma povprečno merila le 90.5 akra. Ob tem časti je bilo 884 farm, ki so merile od BOO do 1,000 akrov, 42 farm, ki so merile 1,099 do 5,000 a-krov. Bile so pa tudi majhne farme ln sicer, ki so merile manj kot deset akrov. In takih farm je bilo 9,46«. Farm/ki so merile manj ko dvajset akrov, je pa bilo skoraj dvanajst tisoč. )■ Pravi lastniki farm so lasto-vali leta. 1926 dva milijona pot sto tri in šestdeset tisoč tri sto štiri in devetdeset akrov sveta. Delni lastniki so Mstoval! 110, 768 akrov eveta. Najemniki, ki so imeli kmetije z§ denar v najemu, so obdelali 12U70 akrov sveta. Najemniki, ki so delili produkte s pravimi zemljiščni mi lastniki, so obdelali 147,871 akrov sveta. Drufl najemniki so ps imeli v najemu 1,808,127 akrov sveta. Od vaeh najemni kov je bilo 10,417 belopoltnlkov, 2,510 pa zamorcev. S Izmed onih najemnikov, ki ao delili produkte z lastniki zefeljišt. je pz bilo 852 belopoltnikov, 618 pa za- "KRŠČANSKI BLUFAČI' BLUFAJO. NOVA A STOtlCA A PRE LNOMA INDUSTRIJSKI MUZEJ CHICAGO. ZA 1. Zakaj so solze slane? 2. Zakaj ne poči človekova koža, kadar se človek zdebeli? 8. Kake znake imamo, da so naši predniki imeli repe? ' Odgovori: 1. Vse tekočine v telesu in vse njegove Izločlne so več ali manj slane. Živa materija je navajena na slane raztopine. Ce bi solze ne bile slane, bi ranile nežne žive očesne kožice. _ 2. Koža raste ravno tako hitro, kakor hitro se telo debeli. Ali ste že kedaj zapazili gube na koži človeka, ki je bil nekoč debel ,pa je ahujšal? Tiste gube pokažejo, kako je koža narasla, ko se je telo debelilo. 8. Na spodnjem koncu člove-ike hrbtenice Je šest izrednih kosti ali vretenc, ki so pri otroki h ločena drugo od drugega' • se v kaanejlem življenje spojijo v dvoje več ali manj maalvnih kosti. Te vretenca so za nas popolnoma nepotrebna ter so skrita v mesa na koncu hrbta, tako da Jih ni mogoče videti razen s pomočjo Boentgenovlh (X) žarkov a!l pa na okostju. Chieago. — Poslopje lepih u- metnosti v Jackson parltu, ti je zadnja leta razpadalo, bodo obnovili in v njem bo nameščen industrijski muzej, kakršnih je malo, te sploh ksteri na svetu, ki bi bil tako popolen in moderen. Poslopje je bilo zgrajeno za časa svetovne razstave v Chlea-gu in je bilo na tisti razstavi najvažnejša stavba. Ko ga bodo sedaj obnovili, bo ravno tako sijajno kot takrat, toda sedaj bo zgrsjeno masivno in ognja-varno. V njem bo v miniaturi predočen napredek človeške iz-najdijlvoeti skozi stoletja in tisočletja. — Ta muzej bo stal vsega skupaj približno 20,000.-000. Milijonar Julius Rosen-wald, ki rad sliši, če ga kdo kliče za f i lan tropa, je daroval v svr-ho ustanovitve tog muzeja $8,000.000.' V tem muzeju bo videl čl deček — deklica, oče in mati seveda ravno tako — vesynspre-dek tehnike prav od prvih po-četkov pa do danes. Videl bo razna prevozna eredstvs ns suhem, na vodi in v zraku — vse sicer zelo pomanjšano, toda prs-dočeno v vs4t potankostih In gibajoče se. Vsi stroji bodo namreč funkcljonirali. Tako aa primer bo Človek, ki ni nikdar bil v kakem rudniku, videl tu prav razločno vee obrat velike-ge rudnika. Vztraja« I Ona (s čaaopisom v roki): "Poglej no I Ta parček se je poročil po ljubimkanju, ki Je trajalo petdeset tet/ On: "Najbrže Je revni starčtk preslab, da bi vsdrfal še na prej." Canberra, Avatrzlija. — Can-berra — prestolica Avstralije — bo popolnoma auhsi kar se namreč tiče alkoholnih pijač. Vlada je pred kratkimi sklenila u-stanoviti novo prestolico, In sicer po načintf ameriškega Dis-trikta Kolumbija. Okrožje, določeno za no ver zve/no prestolico obsege 900 Šfclrjaških milj. Vlada laatuje v«o zemljo in vlada bo sama nadzorovala vse proda je zemljišča in vse najemninske pogodbe. Ko je vlsda določila meje nove ,fres(olice, Je bilo sklenjeno, da se v tistih mejah ne sme ne izdelovati« ne proda jati in ne piti alkohollčnlh pijač. Chieago. — češki skladatelj, Boh um U Kry1 si Je s svojim talentom napravil v Ameriki lepo bogaetvo. ima svojo lastno godbo In je v umetniških krogih jako dobro znan. Bohumll ima dve bčerki; kot umetnik, Je že lei, da bi tudi hčerke ae posvetile umetnoeti. In tako Je pred deeetlmi leti pregovoril svoj hčerki, da sta obljubili, da se ne bode ta poročili predno ne dopolnite SO let. Za nagrado, ako se držita obljube, je vsaki obljubil 1100.000. Joeephine Kryl se je štiri leta po dani obljubi poročila a Paa Tayk>r Whitom. S tem seje od povedala obljubljenim tlakom. Joeephine je znana violi nietinJa» njen mož pa preee, znan akladatalj. Takrat je aše svojo mlajšo hčerko Marijo opozoril na njeno obljubo ter Jo rotil, da ne sled vzgledu avoje sestre. Ta se je res držala še ankrst tako dolgo svoje obljube kot sestra. , Toda le dni je s vedel Behumi Krjrl novico, ki ga Je prepriča-ia. da vse obljube in nagrade ne pomenijo niš, kadar pride vmes ljubezen. Njegova mlajša hčer ka Marija mu je namreč naznanila, da pride v per tednih njen zaročenec v Ameriko ter da ee takoj Š njim 'poroči; a tem seveda tudi la odfveduj« tistim «100.000. — Marta Kryl se je pred enim letorr: v Berlinu s# znanfla s mladim grikim pieml trm Hpirom Dedi* m fCjrriaksom in ae Je kmalu potem laročlla s nJim, sedaj bo pe poroka. Chicago. — Izmed vseh mest v Ameriki je "angeljako mesto" (Los Angeles) najbolj bogato na cerkvah in tempi jih ter — kajpada — na ljudeh, ki Imajo tako plitvo pamet, da se dajo vleči raznim duhovnikom, evangelistom In evangeHatlnjam, Ampak tudi Chicago ni bres take robe. Imamo tu celo štreno sekt od "Christian science" pa do papiatov, med katerimi je tudi nekaj haših rojakov. Da ne manjka šplrltistov, ne rabimo niti omenjati. "Christian science" je ena najbolj razširjenih eekt v Chi cagu, izvzemši papietov. Cerkva majo mnogo manj kot papisti. toda evečenic in avečenikov — več pn/th kot zadnjih ~ imajo pa v primeri s cerkvami jako mnogo, namreč približno 500. Uradno se imenujejo "christian science practitioners", kar je teško prestaviti, pa tega tudi nočemo storiti, ker bi ne bilo pravilno in pošteno prestaviti "science" v tem elučaju s 'vedo' ali 'znanoatjo'. Dajmo jim rajši pravilnejše ime: krščanski blu fači. Zadnjo nedeljo ao v vseh cork vah krščanskih blufačev pridi gali o duši. Prebrani so bili o tam dolgi odstavki ia knjig Vijih pokojne ovangellstinje rev. Mary Baker Eddy. Kot tekat so poboš nlm pridigarjem alušili sledeči odstavki s biblije, na podlagi katerih so reševali duše ter isto časno ugotovili, da lahko na podlagi biblijo zdravijo vse bolezni od polomljenih reber pa do raka v želodcu. Slučajno ao ta mesta v bibliji baš tlstá, na ka terflh alonl vsa vera krščanskih blufačev, radi česar naj bodo tu navedena. Komentar je popolnoma nepotreben. "Duša naša ¿aka gospoda: on je naša pomoč in ščit naš.—Psal mi 89, 20." "Nato reče Jezus učencem svojim: Ce kdo hote zs meno, iti, naj zataji zamega sebe ln vzame križ svoj nase in gre sa menoj. Kajti kdor hoče ohranit življenje svoje, ^a izgubi, kdor pa Izgubi življenje svoja rad mene, ga najde. Kaj namreč pomaga človeku, Če ves svat prt dobi, svoji duši pa škoduje) Al kaj bo dal človek v znameno sa dušo svojo 7 — Matevž, 10» 24 26." Hi In is knjige rev. Máry B. Eddy: "Bolečine, ki Jih obCutimo potom naših čutov, ao zdravilne Če odstranijo krive, prijetne vere ter prenesejo občutka s ču tov na dušo, kjer najdejo od boga ustvarjene stvari dobro mesto ter radostljo sife. Tak je meč "science", s katerim resnica obglavlja zmoto, materiJalno d< lajoč prostor človekovi višji osebnosti In usodi/' (Science and Health, stran 265-26«,) V««H f hI EVOLUCIJA V H RIJ Hlfll. WaZMngt+n, D. C — Pred letom 1612, ko so se vrstili v Beli hiši predsedniki Washington, Adams in Jefferson, so hranili jedilne stvari v petnajst čevljev oboki kleti, katero je poleti ladH led, ki so ga pozimi nalo-mili na Potoma* reki. Leta 1812 so Angtetl zapel H l Belo hišo. Ko je bfta sopet Obnovljene, so imeli v njej ledenico, ki je bila /bita is navadnih desk ter pobeljena s apnom. Ko je Lincoln naatopil svoj drugI termin, so zamenjali tisto pri prosto ledenico s novo, ki Ja bila !nau)ira-na z ogljem in probkovlno. To ledenico in vse ledenice do prvega leta tega stoletja j« hladil naravni led, od tedaj naprej pa s metal. Ko pa se Coolidge vrne s počitnic, ne bo raevašalee leda več dovnžal umetnega ledu v Belo hišo. Sedaj namreč mon-tirajo električno hladilno na pravo. .... „it. , tln \ edno i resnico aa daa, "Sinoči sem ae peljal na kratek Izlet z Ivanko, pa ae je nenadoma motor nekaj pokvaril In minilo je pol noči. predno sem spravil vse skupaj v red. Kaj bi ti storil v tekem slučaju T "Prav Isto kot M. samo da ne bi potem lagal, kot ležeš sede J ti." e e e ' Dekle, ki Je pripravljena mslo požalltl ali poigrati ae, ne rabi umreti kot stara devlea. I nlk/ Dve Žrtvi, Drave. Dne 25. ju-ija je Drava zahtevala dve Žrtvi r Mariboru. V prvi popoldanski url sta se vozila v čolnu zakonca Ivan in Alojzija Čenč, stanujoča v Studencih na Obrežju štev. !1, po Dravi navzgor proti Fel-berjevemu otoku. Pred otokom je čoln nenadoma zadel na veliko v vodi akrito pečino. Vsled sunka se ja čoln prevrnil ln pokopal pod seboj moža in ženo. MoŠ, ki je znal plavati, je takoj prišel na površje, dočim ao njegovo aoprogo valovi potegnili s seboj. Obupani moš Je še plaval okoli, da bi naletel na ženo, vendar je kmalu onemogel ln moral splavati k obrežju. Utopljena Cenč, 28letna aoproga elektro tehnika, zapušča tri male otroke. — Druga nesreča se je pripetila dve uri kalne je. Nekoliko nižje se je kopala skupina mladih plavačev, ki so se skušali med seboj v plavanju preko Drave. Med njimi je bil tudi pl sarniAki nomožnl uradnik v delavnicah državnih železnic Josip Hiter, član studenškega Pokola, star 26 let. V sredlnt široke stm ge ga je prijel krč In se je pričel potapljati. Na njegove okupne klice sta mu priplavala na pomoč Kristijan Lah in Alojz Sorš, katerima se je celo posrečilo trikrat i prijeti tovariša in ga dvigniti na površje, vendar sta gs morsl'a vsakokrat spustiti radi nevamdtti, da sama utoneta. Deroča «oda kalne Drave je med tem odnesla onemoglega tovariša naprej ln ga zagrnila t valovi, tovariša pa sta izmučena dosegla obrežje. Z nožem na šonoj>ne 26. julija so prepeljali, v lavno bolnico 881etno posestnikovo šeno Fran čiško Perne is Godiča pri Meki njah a prerezanim trebuhom. Neerečnica je postala žrtev svojega močno pijači udan*ga moža, ki je že delj časa pod kuratslo. 2<*nl ja moš večkrat grozil, da jo bo ubil. Radi denarja se je rgsvll dne 25. julija med njima prepir, tekom katerega je mož pograbil noš in navalil na šeno Se predno so mogli nesrešnlcl prihlteti drugi na pomoč, je že ležala na tleh vaa v krvi. Imela Je prerezan trebuh. Pernetovo so prepeljsi! s vozom v bolnico, moža pa so vseli v svojo varstvo orožniki. Smrtna kosa v Trbovljlh. Od 18. julija dalje so umrli: Jožefa Hlažič, hči paznika, \ leto, Loke 896; Tereza Beitocj delavka, 42 let, Retje 491 Katarina Borštnar, poeestnica, 68 let, Planinska vas 12; Jožefa Potokar, Uma rudar ja, 41 let, Retje 98; Martin Ho-lešek, rudar v pokoju, 76 let, Loke 202; Rerta Ocepek, hči rudarja, 10 mesecev, Loke 186; Ivsn Orešnlk, kovaški mojster, 24 let, Trbovlje 67; Ivan Koprivo, sin služkinje, 4 mesece, Retje 46, , IZ PfflMORJA KAKO VISOKO SEGA OZRAČJE. V Komen so pripeljali mili»-. nlkl v zapore nekega FranaTvcqno ptcl*r Kraglja, ki ke je Izdajal sa sa-upnika fašlstovske stranke ter tako osleparil nekaj ljudi. V Velikem Dolu, Je nekomu obljubljal, da postane lahko podeštat, seveda ako M dal Kraglju na roko precej Mr. Od neke ženske je Izvabil okoli 50 lTr. Takih "fa-šlstovsklh zaupnikov" se zna v sedanji dobi pojaviti precej po rasnih krajih dežele. V Spodnjem lx>gu pod Mangartom Je umrl Andrej Cernuta, znan posestnik in gostilničar. V Idriji se Je mudil sindikalni tajnik Marini Iz Vidma. VršU se je nov pogovor o zvišanju plač rudarjem. Zahtevalo se Je 16 odst. povlška na doaedanje prejemke, tO, kar ae aedaj ponuja, ne pomeni niti 10 odet. i»viška. Boj U ureditev plač bo najbrže l*gar se pojavlja v Trstu, kakor lani, v vročem poletju. Meteorologi vedo še Jako malo, kakšna je naša zemeljaka atmosfera. Znanost sicer s precejšnjo verjetnostjo trdi« da sega zračni paa okoli našega planeta kakih šeetdeaet kilometrov viAino; toda srečna praznina pravem smislu beeede ae ne začne takoj onstran gornje meje, temveč se oarašja pomaiem zredčuje, Čim višje grtmo, dokler ae v neskončni dalji ne Izgubi v neskončno fino snov, ki bi jo šele smeli imenovati praznino. Oblaki se nahajajo raame-roma blizu gemeljske površine. Povečini plavajo v višini 1 do 2 kilometrov, nasprotno pa ao oblaki ob nevihti precej višji, 2 do 5 km. V tropičniti krajih doaešejo oblaki aempatja višino do deeet kilometrov. Se višje segajo meglica, ki jih tvori prah vulkanaklh erupcij. Meteorologi ao jih opa-sova I i že 60 kilometrov viseko, to Je v Višini« do katere sega paa zarje in kjer zvezdo nikdar ne ugasnejo. Na podlagi študija meteorov ln severne aarje, ao vremeno- in svesdoelovci prišli do zaključka, da sega atmoafera še precej Čes paa zarje. Pred kratkim je neki norveški profesor fotografiral severno sarjo, ki je segala najmanj štirteto kU lometrov visoko nad aemeljako površino, Vaekakor svoje vrste rekord, Haloni bres pilotov, opremljeni z Inštrumenti, so dosegli do zdaj skrajno višino 85 kilometrov. Izstrelki "debele Ber-te" (42-centimetersklh topov) so prišli celo 88 kilometrov visoko v zračno atmosfero In bi dospeli ša više. če M bili iaatre-Ijenl v navpični smeri« ) * Vernik v bog» bi moral Jaano razumeti, zakaj Je danee toliko ljudi, ki smatrajo pridigarje in verske pisatelje za nepoštene. Stalno ee ie poslužujejo doka-iov, ki «o bili Že davno ovrženi in nieo resnični z ozirom na dejstva v življenju. Govore o človeku, ds je večno verski, (ločim vidijo, da izobraženi svet smatra vere za pojav f človeškem razvoju In zavrača vse nove vere, ki se porsjajo. Modernizem ne spelira na svet . vzlic vsej moči in sposobnosti svojih spostolov. 8vetovna mesta eo odpravila religije. Vaai bodo opravile s religijami jutri. Dokazovanje o verskem čutu je zaničevanje nepobitih dejstev. Glede zatrdila/da se v otrocih poraja verski čut, se pa tudi lahko prepričamo. Jas pravim — moderni peihologi pravijo t* ko — da je verski čut kopica idej ls čustvovanj, ki pridejo s gotovo mero izobrazbo. Vzemimo otroke v različnih okoliščinah. Dobimo jih bres vere, s malo vere in s gorečo vero. 0-troei razvijejo svojo vero dosledno tako, kakoršne so okoliščine in nauki, ki jih slišijo. Moji štirje otroci, katerih nisem ličil niti vero ne brezvere, niso pokazali nikdar niti najmanjšega nagnjenja do vere. Tak je slučaj v vseh agnostičnih družinah. Ce hočete še daljnih dokazov brezkončnih kontradikclj, raz-motrivajte verske čute, ki so popolnoma različni pri različnih posameznikih. Od tristo ver na svetu, je najmanj tristo različnih "čustvovanj'*. Toda samo v eni sekti — vzemimo episkopal-no cerkev — je dvajeet raslič-nlh tolmačenj celo o naravi boga. Eno tolmačenje podaja Je-hovo z večnim peklom, drugo u-sm lljenega očeta, tretje enostavno stvarnika, četrto duh večnega veeoljstva itd. Verske ideje in čustvovanja so čisto enostavna posledica izobrazbe in okoliščin. Verskega nagona pa ni, ker v dejstvu tudi ni nobene take stvari, ki bi jo lahko imenovali nagon. Zadnji steber vere ee torej tudi poruši. Dva tisoča, let pridnega fabrici-ranjs dokazov o obstoju boga se izkazujete kot brezplodna. Kar smatra navadni vernik sa zagotovljeno ali vzame kot mu je po-kazano sa nedvomno resnico — obetoj boga — se je pokazalo za nerazrešen problem, daeiravno so največji misleci Človeškega rodu poevetili do današnjega dne svoje študije temu. . Ali moramo tedaj biti ateisti? Odvisno jo od tega. kaj si tolmačite s to beeedo. Večina lju di, Id ne veruje v bogs — in mi-JiJone jih je v vsaki moderai civilizaciji, če niso v večini — «e ne naziva za ateiste. Beseda pomeni take. ki tajijo obstoj bo-ga. Veliko od nas pa je takih, da nam nI za zanlkavanje Česarkoli is enostavnega razloga, ker ni dokazano. t Mala skupina ljudi, ki se naziva za ateiste, pravi da s tem nima ni kake vere v boga. Agnostiki, pravijo, ao strahopetci, ki se boje ljudskih predsodkov proti ateistom. Zato navajajo nemškega filozofa, ki je rekel, da je agnostik ateiet s cilindrom. "Ateist" izhaja iz grške zloženke "a-theos" in črka "a" včasih tudi ne pomeni nikalnice. Torej ne zanikajo, temveč ne sprejmejo vere v obetoj boga. Grški predlog "a" je v dneh, ko so beeedo "ateist" skovali, pomenil, med maso to, da so sa ateista smatrali tistega, ki zanika boga. Zato se jas te besede no poslužujem, ker zanikati ne morem. Beseda agnostik pomeni pa takega, ki ne ve in je zato vsaj očividno boljša. Ne-Jketeri so de jo poslužili, ker človeško misel nI mogla vedeti. To je teorija, in ni moja. Jaz mislim, da s tem, ko se imenujem sgriostika, enostavno mislim, da obstoj bogg, kskoršnegakoli boga, zame ni dokazan. Da povem ,Še druga določila: Teist je ti ,sti, ki veruje v boga, delst je oni, ki veruje v boga, zanika pa .vsako božje razodetje, in pan-telst je tisti, ki veruje, da bog (Dslje.) "Imenujejo se verne in no razumejo, kako pičla in strahopetna je njih vera, kako tuj jim je duh apoetoljna, ki vso natanko preišče. Kot oboievsteljl črke hočejo siliti odrasle k jedi sa otroke, ki jo odrasli odklanjsjo; ne razumejo, da si človek, če je Bog neskončen in nespremenljiv, vendar ustvarjs od stoletja do stoletja vo&o višji pojem o njem ln se to lahko trdi o vsdf božji Resnici., Oni so vzrok žalostne popsčenosti vere, ki kvari vee versko življenje; kajti kristjan, ki se Jo s nekim naporom vdal, ds sprejme, kar oni sprejemajo, ln odkloni, ksr oni odklanjajo, misli, da je ispolnil še nsj več tega, ksr so pravi služIti Jtogu, do-Čim jo ispolnil msnj nego nič in mu manjka to, kar ss pravi šivati vero v boeedl Krlstovi, v nauku Kristovom, manjks mu to, kar se pravi živeti po fiat voluntas tua (sgodi se tvoja volja), ki obsega vso. Sveti oče, danee malo kristjanov ve, da vera ni predvsem pr i trditev jssu-formulam rsnln, temveč v prvi vrsti rsv- w ne nje In življenje po tej resnici. In ds pravi Veri ne odgovsrjsjo samo negativne verske dolžnoeti In obveaaosti nsprsm cerkveni oblasti. Ia oni, ki to vedo, oni ki ne cepijo Reenl-te v svojem srcu, oni, ki imajo v nsj višji časti boga Resnice, ki so vneti od neustrašene vere v Krista, v Cerkev ln v Reenico — tudi take posaam, sveti Oče I—-oni morajo prensšati trpko pobijanje, grdijo jih kot krivoveroe, prisiljeni so jnolčatl, In vse to po prizadevanju Duha laži. ki še stoletja ustvarja v cerkvi tradicijo goljufije, rsdl čessr mislijo oni, ki mu danes služijo, ds slušljo Bogu, kakor so isto mislili prvi preganjalci kristjanov. Svetost ... M » Benedetto Je s enim kolenom pokleknil ns tla. Papež ee nI sganil. Zdelo se je, da je še niše sklonil glavo. Bela pleša Je bila skoro vsa v svetlobi male avotiljke. M... Jas sem ravno dsnes bral velike Vsio besede Vašim nekdanjim škofijanom o mnogovrstnem rasodevanju Boga Reenlce v veri la vedi In tudi nepoeredno. skrivnostno v človelkl duši. Sveti oče, mnoge, premnoga srca duhovnov In lajikov pripadajo svetemu Duhu. duh laži ni mogel niti v angelski obleki prodreti vanje. Recite eno beeede, sveti Oče, ukrenite nekaj, kar sopet dvigne ta srca, vdsns sveti stoiki (n rimskemu nadpastirju! Počastite pred vso cerkvijo katerega teh ljudi, teh duhovnikov, ki Jih pobija duh laši. odlikujte kate-rega s imenovanjem v škofijo, odlikujte katerega s Imenovanjem v sveti kolegiji In tudi to. sveti Oče: naj bodo razlagateljski In bogo-znaneki sveti, če je potrebno, sato da človek previdno stopa, če še more veda aapredovsti edino pod pogojem, da je previdna; toda ne dajte, ds Indsks la sveti oficij v preobilnem pogumu zadeneta ljudi, ki so cerkvi v čast. ki Jim je um poln reeniee in src* polno Krista, ki se borijo v obrambo katoliške vera t In ker Vaša svetost sama pravi, da Bog raaodeva svoje resnice tudi v skritih globinah duft. ne do-poftčajte, da ae maošljo sunanje pobožnoetl, ki jih le dovolj, priporočajte dušnim pastir-jem veja ia poučevaaje v notranji molitvi t" Benedetto Je itnemogef aa trenutek umolknil. Papeš je dvignil obras. pogledal j« pred seboj klečečega človeka, ki je bolestno upiral vani oči, svetleče se pod/tisnjsnimi obrvmi, ln so mu trepetale sklenjene roke, ki se jo v njih še ostreje izražal napor duha. Papežev obraz je izdajal napeto ganjenost. Hotel je reči Be-nedettu, naj vstane, naj sede; a ni spregovoril iz sfrahu, da ne bi tudi s glasom izdal svoje ganjenœti. A s znsmenji je silil vsnj, dokler ni Benedetto vstal in se poelužil svoje stolice; še sklenjene roko Js oprl ob nsslsnjslo ln začel sopet govoriti. "Ce duhovščina le malo poučuje ljudstvo v notranji molitvi, ki ozdravlja dušo v isti meri, kakor jo neka praznoverja ugonebljajo, je temu kriv drugI zlijduh, ki ogroža cerkev v podobi angela luči. To je duh gospostva duhov-? ščine. Onim duhovnikom, ki imajo v sebi duha gospostva, ni všeč, da bi duše neposredno in pravilno občevsle s Bogom ter pri njem prosile sveta in navodil. Z dobrim namenom 1 Zli duh goljufa tako njltf veet; s dobrim namenom I Voditi jih hočejo obi kot posredovalci in te du-še postanejo slsbotpe, boječe, suženjske. Njih število morebiti ne. bo veliko; najhujša slodej-stva duha gospostva so različna. Zatrlo je eta-ro, sveto katoliško svobodo.. Is pokorščino skuša dslati, tudi kadar je postava ne zahteva, prvo izmed čednosti. Nalagalo bl rado neobvezna ponižanja, preklice, ki se Jim vest protlvi; kjerkoli se več Uudl združi, da bl Isvršlll kakšno dobro delo, >1 ono rado ukasovslo, in če ljudje odklonijo to ukasovanje, odpove svojo pomoč. Venomer stremi sa tem, da bl verško oblaat zaneslo Izven verskega območja! To ve Italija, evetl oče. Ali kaj je Italija? Jaz ne govorim le sanjo, govorim za ves katoliški svet Sveti oče, vi morebiti tega še niste izkusili, tods duh gospostva se bo hotel uveljavljati tudi nad vami. Ne vdajte se, sveti oče 1 VI ste vlê-dsr cerkve, ne dovolite, da bi drugi vas vladali, ne bodi vaša oblast rokavica sa nevidne tujo roke. Imejte javne svetovalce ln škofje n%J se večkrat shirajo v nsrodnih zborovanjih in dajte, da bo ljudstvo udelešeno pri molitvah škofov, a tem da isbirate može, ki jih ljudstvo ljubi In spoštuje, In škofje naj se mešajo med ljudstvo ne eamo sato, da hodijo skosi slavoloke in sprejemajo posdrave pojočih zvonov, temveč da eposnajo množice in jih izpodbujajo k hoji sa Krlstom, mesto da se kot vstočnl knezi zapirajo v Škofije, kakor delajo mnogi. In pustite Jim vso oblast, ki Jo sdrašljiva s Petrovo I Svetost, ali smem še dalje govoriti?" Papeš, ki je upiral Benedettu, odkar jo zsčel sopet govoriti, oči naravnoet v obraz, je odgovoril s rahlim znižanjem glava. "Tretji sli duh." je po vse) Benedetto. "ki ugonablja cerkev, se ne pretvarja v angela luč), ker ve. da ne bl mogel goljufati, sadovoljuje se s tem, da se oblači v navadno človeško poštenost. To je duh skopuitva. Kriatov namestnik živi v tej kraljevski palači, kakor je šlvel v svoji škofiji, s čistim srcem reveša. Mnogo častivrednih pastirjev živi v cerkvi s enakim srcent, toda duha ubožnoetl, kakor ga Je učil Kristus, ne učijo dovblj, ustne Kristovlh slu-žabnikov so premnogokrst preveč ugodljlve onim. ki hlepijo pd Imetju. Marsikateri ismed njih s spoštovanjem uklanja Čelo pred onim. ki mnogo ima. samo sato. ker Ima mnogo, mar* siksteri se s jesikom laska onemu, ki po mnogem hrepeni, in uši vanje sijaja In časti boga-stvs. privoljevanje duše v udobnosti bogastva ee sdi dovoljeno premnogim znaniteljem besede in zgledov Kristovlh. Sveti oče, pooovite duhovščino, gaj bolje izvršuje napram boga-stvs željnim. Mil revni ali bogati. Ijubesen do bližnjega, ki opmnlnja. grozi In kara. 8veti očeT ______ tIMJs prthefejU) m veeoljstva. Ko rabimo besedo agnostik, .moramo bifflna jasnem, da s tem ne mislimo, da je čisto odprto vprašanje, dali je bog ali ga ni. Nobenega dokaza za boga ni in cela gora dokazov pa Je, ki nas odvračajo od vere v boga. Dokazi za teizem so solno slabi, dočim za ateizem dokaj močni. Recimo, da dokaze vzamemo na tehtnico. Predstavljajmo si boga, če vam je drago, ki se po m I uŠI vseh dokasov zanj in proti njemu, kolikor je do danee bilo podanih dokasov v teku tisočletnega spora. Na eno skodelico te čudne tehtnice bog da vea zatrdila o sebi. Z nssmehom vrže na tehtnico starodavne argumente .Platona, Sokrate in Ariatotela. K njim prida zastarele argumente krščanskih očetov in učenjakov od svetega Avgaština, sv. Tomaža in sv. Bonaventure. Se vedno z nasmehom vrte na tehtnico argumeftte deietov. Pa-legja, Kante, Flekeja in Crolla, vseh pesnikov in filosofov devetnajstega stoletja. Jaz si ga prodotaotjam, da ee še vedno smeji, ko končno da na tehtnico argumente Bergsofca ln argumente profeeorja Euckena ter absolutnih Idealietov in personalnih idealistov, Kol vina in Lodga, Oeborna in Millikana. Na tehtnici pri vsem tem ni veliko, temveč kopica ¿mešanih kontra dikcij. Kaj Jo v drugi skodelici tehtnice? Vse solze in kri, ki so jih ubogi otroci ln ljudje pretočili, muke ln bolezni, trpljenje, ki so zatemnila ta planet in bru itelnost krivico, ki se je vedno udejstvtftals, vsi zločini in sfe-parstva, ki bi jih znanost bila preprečila. Modernistični pridigar in re-ligijozni Hcientisti včasih pravijo, da JS evolucija še toliko u-činkovitej&e razodetje božje slave in meči kakor ustvarjenje. Kako sajaste so lahko lepe fra-Prižtia . « Od ostalega ne eksistirajo niti veliki možje niti veliki narodi niti velike države. Humbug te vrste je treba prepustiti 18. stoletju. Shaw m niti oddaleč ne čuti, da bi bil "velik moš." On je navaden človek, kateremu take reči niso potrebne. Cisto drugače pa je s angleško vlado, ki se je morala poslužiti Zinovjevega pisma, da je spravila skupaj svojo napihnjeno večino. h Vlada, je rekel Shaw, je prišla na originalno misel, da je treba zadelati dovode, po katerih prihajajo v angleško ljudstvo nove Ideje. Obsedena od tega prepričanja, bi hotela vdu-šlti tudi svobodo govora, kar se ji pa ne bo poerečilo. O vprašanjih sme vsakdo svobodno in poljubno debatirati ter o njih izražati svoje mnenje. "Ko sem so lotU politike," je dejal slav-ljenec, "je bila Delavska stranka privesek liberalcev. Liberalizem je živel velikim tradicijam leta 1649,1789 in 1848. Delavska stranka pa je v tem času postala stranka, kateri se lahko priključi vsakdo, ki ima mirno vest. To pa radi tega, ker je postala stranka malega človeka. Konservativca kmii radi tega rasumljivi strah. Današnja Anglija je podobna pokvarjenemu avtomobilu, katerega krmilo jd izročeno nepravim rokam. Naloga delavcev je, da mašinerijo popravijo in nadomestijo pokvarjene dele." v Na Shawovo proslavo sta bila poleg drugih pozvana tudi poleg ghawa najznamenitejša sodobna angleška pisatelja dramatik Sir James Barrio In John Galswor thy. Oba sta poziv zavrnila v hladnem formalnem tonu. Mac-donald, ki je imel slavnostni govor na svečanosti, je izjsvil, ds pomeni ta odklonitev samo potr Bilo, da ni Shaw sgolj socijalist, ampak tudi pašnik. ze! dsnes Pred ge ljudi, zs v Ch St. Paul življenje ali boato, da zemlja a salo brezbožna, m sem še videl ubo-o so se troeli mra-Minneapolisu in Videl sem uborno Sir Franciscu in Los Angelesu. !t Videl sem siromake v Mehiki, ki so trepetali prod slabo letine in se bali prod revolucijo. O sporu med Cile ln Peru Čitam in iz Evrope slišim, v kaki nevoljl so ljudstvs v povojni dobi In da s grozo pričakujejo še'novih vojn. Ozrem ee s pomilovanjem na dnevne novice o zločinih, krutosti, smrti, trpljenju In stupidnosti, sovraštvu, izkoriščanju ln brozbriš-nostl. Cš bi bU jaz bog . . . (Dalje ssfeodajič.) Shawov 70. rojstni dan tu Angleškem Is Londona poročajo, da je slavje ob 70. letnici piaateljs fehawa poteklo celo medlejše kakor je bilo prvotno pričakovati. Glavni nagib, da je šel ta znameniti dan takorekoč mimo ljudi, je dala angleška vlada sama, ki js na usta svojega poštnega ministra sabranila pisatelju go-Voritl v radio. Poštni minister Velike Britanije je namreč zahteval od Mscdonalda jamstva, da ne bo 8haw govoril niti o politiki niti o drugih perečih dnevnih vprašanjih. MZa Shawa bi vsako mlaeto jamčil na policiji in eodišču/* je IsjavU Macdonald, "to pa, kar sahteva vlada, je nesramno in s svojo sahtevo je do-kazala le svojo malenkoetnoet" Dalje jo hotela delavska stranka prirediti Shawu na čast dinar v poslopju parlamenta. Ta dtner se Js motel odpovedati, ker eo ee nameri uprli*, poslanci mo-ščanskih «trank, ki eo ovirali prireditev na vee načine pod pre-tveso, da nO dovole literarne reklame sa politične cilje. Diner eo Je radi tega preneeol v neko navadno ree ta vrači Jo, kjer je «tvoril Shaw svoj govor s ugotovitvijo, da obdeluje, če ga smatra javnost sa velikega moža. Strašnejše usode od te ne more bttL OŠ sam ja dosledno Odklanja) kakršnokoli prireditev in bi ae ne bU udeležil di-aerja, če bi bil statil. da ga hoče kdo uvrstit! msS velike roo«e. Delavska stranka, jo dejal joM-iaat, je napravila odkritje, da ————————— ljanlmi sodci z umetniškimi in poetičnimi figurami v reliefu. Poaebnoet svoje vrste je veliki, d vanajstorooglasti ' sod koel-skega volilnega kneza in iz leta 1500 izvirajoča lesena skulptu-ra "Kristus v vinski kleti". Najdragocenejši in najzanimivejši predmet vinskega muzeja pa je neka rimska amfora, v kateri se nahaja najstarejše vino na zemlji. To amforo so našli v grobu odličnega Rimljana, ki je umrl okoli 1. 800 po Kr. Vrč je bil ne-produšno zaprt s plastjo olja, in tako je vino ohranilo svojo užit-noet in svežost do današnjega dne. Peš Is Vladivostoka v Moskvo. V Irkutsk je te dni dospel eeljak Koljakov, ki potuje peš iz Vladivostoka. Njegov cilj je Moakva. Iz Vladivostoka v Sibiriji je odpotoval v začetku matoa, pred 185 dnevi, in upa dospeti v Moskvo meseca novembra. Dnevno prehodi 60 do 65 kilometrov. Pri tem Koljakov nikakor ne misli ustvarjati svetovne rekorde; njegov namen je le, dospeti v Moskvo, da "vidi," kakor pravi, "kako žive ljudje v glavnem ruskem mestu." Razdalja iz Vladivostoka Moskve snaša priiično 16.000 lometrov. da skuhas dobro i vo, plftr po nafik produkte. Imisti aalstf slad. hmelj. ^ la Vas drage potrehèêiae bt vrlamm' PUH«' FRANK OGLAR, POTREBUJEMO MOŽE IN 2BIJ MSI ki trpe vsled srbečice ns koii ali fa rih izpahov, da poskusijo Sever, Esko, antiseptično mašilo. TUofe j Je dobilo hitro pomoč, enako kot K P. Kovalenko, 2270 Finley it D trelt, Mich., ki peavi: "Ni w t*i dobrega mašila kot Je Severa'» E^ Ko sem nsmasal na mojo srbečo kuj je trpinčenje prenehalo in kaj kit) bila je koža moja sdrava. Tudi S< vera'a Skin Soap je selo dobra.". Naročite si 500—lonček gevera'g E4 od vašega lekarnarja slijpa pilite 1 W. t. Severs Co., Cedar Rapid,, i —(Adv.) '^IBi H AgHfclUl U "Prosveto"! imam ¿1 Vinski muzej, i V Speyru ob Renu so otyprili interesanten muzej: muzej vina. V obokanih dvorsnsh, okrašenih s pestrimi grbi in napitnicami, so zbrali prijatelji dobro kapljice vse, kar je v zvezi s razvojem nemškega vinarstva, od rimskih dob pa do danes. Tako najdemo v muzeju kamenite vrče iz časov rimskega cesarja Proba, ki je okoli L 800 pr. Kr. prinesel vinsko trto iz Južne Italije in Grčije na germanski sever; vinske steklenice iz ilovice, še dobro ohranjene češe, ki jim je stoletno bivanje pod zemljo nadelo sraa-ragdnosaleno, motno-zlato ali pa modrikasto-erebroo patino. 11 grednji vek je zastopan z rež- ima vsalogi sledoše knjige: AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsede 682 strani, trdo vezana, vredna svoje ceno, stsne....$5.00 Slovensko-Angleška Slovnica—selo poučna In lahko raz- J, umljiva knjiga za učenje angleščine, z dodatkom raznih J koristnih informacij, stane samo .$2.00 Zakon Biogenezije—tolmači naravne zakona in splošni razvoj, knjiga iz katere zamorete črpati mnogo naukov za telesno in duševno dobro........................................$1.50 Pater Malaventara*-V Kabareta—zanimiva povest iz življenja ameriških frančiškanov, In doiivljajt rojaka, izvrstno spopolnjana a slikami... ........................ .$1.50 Zajedald—resnična povest In prava ilustracija doslej skritega dela življenja slovenskih delavcev v Ameriki..$l.75 Jimmfe Higgino—krasna povest, ki jo je spisal sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan Moleik ....................... .....................................................$1.00 Zapisnik 8. redne konvencije & N. P. JH 252 strani mehko vezana, stane iimo».^..«..«.^. ______50c knjige književne matice se dobe pri našth društvenih tajnikih in drugih sastopnikih, namreč dosedsj jih Imajo v prodaji poleg društvenih tajnikov tudi: WIHiam.gtiar, 6404 8L Clair Ave^ Clevelaad, Oblo. Anten Jankofob, \\1\ Norwood RdU Cleveland, Ohio. Anton Bokal, 727 E. 157tk Street, Clevalknd. Ohio...... John Križmančič, 18111 Beniagton Ave* Went Park, Ohio. Andrew Vldrich, R. F. D. 7, Bos 101, Johnstown, Ps. John Rhone, 5558 Russell SU Detroit, Mfeh. Frank Stnlar, 18705 St. AuUn, Detroit, Mfeh. John Mob, Bos 144, Rock Springs, Wye. Proletarec, 8689 W. 26th Street, Chicago, ID. All pa pišite ponje na: književna matica s. n. p. j. 2657 So. Lawndsls Ave* Chlcsgo, DL TISKARNA S R. P. J. STREJESA VSA V TISKARSKO ONT STASAJOČA BELA 1 . * ■ r. - r ~ ^ w j • — " " Tlaka vabila sa vmék* fai škoda» Tlzitnice, fagnfke, knjigre, koledarje, kteka Hd. r glsiuMfcw, hrratgkem, glovaškem, Mkem, nmikem, aag-leškem Jeziku fai dragih. VODSTVO TISKARNE APELIRA U CURSTVO S. N. P. J., BA TISKOVINE HAROtA _ V SVOJI TISKARNI t •« cine zmerne. unij8ko delo prve vb8ti yea pojasnila daje vodstvo tbkxxns PUHte pa fatformaHJe M 8. N. P. J. PRINTERY 1 MT-n Spvtli IwmHU Ctfcac«, SI. TAM SI DOBE NA 2BUO HUDI .VBA USTMKIfA POJASNILA