(Vjerno isđai^e.)
51. številka.
V Trstu, v soboto dne 28. aprila 1894.
Tečaj XIX.
m
izhaja po trikrat tik teden v leatili il-danjih ob torkih, AatPtklh in tobotehi Zjutranje izdunje izhaja ob rt. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri večer. — Obojno izdanje stane : sa Jeden miuiec . f. — .»>, izven Avutrij« f. I ■40 t» tri m<wc . . „ 2.80 „ . 4,— » pol leta . . . 5.— ... H.— fa vte leto . . . 10.— „ . „ 10.— Na niroibe trn ■■Ilofane naročnine aa
r a iamlje ailr. Posamične itevilke se dobivajo t pro-dajalnicak tobaka V Trstu po a nvč., v Gorici po S nrč. Sobotno večerno iidanje v Iratu M ni., v OorM 4 nt.
EDINOST
Olaailo alovensketfa polltldnetfa društva za Primorsko.
Oglasi ne račune po tarifu v petitu; ca na<<lov» x debelimi črkami o« plačuje proHtor, kolikor obsegu i »valnih vrati«.
Poslana osmrtnice in jtvnuzalivnl«, domači oglati itd. »e računaji po pogodbi.
Vsi dopiti naj so poiiljajo uredništvu : ulica CaHcrma At. I:i, Vnako pisnio mora biti frankavano, ker nefrankovana ae ne aprej imajo. Rokopisi se no vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase spre-jomii upravniMvo ulica Casorma 13. Odprte reklamacije ao proti« poštnino.
„r »Mn»šH J« mi f.
Prof. Šuklje in socijalno gibanje z ozirotn na volilno reformo.
(Dopis.)
Ooapod poal. Šuklje ae je ▼ svojem go* fora v proračunski raspravi doteknil tudi volilno preosnovo. Dasi je priposnal, da Slovenci ne bi bili na izgubi, pad pa ne dobičku, po volilni preosnovi, vendar ae je dokaj neprijatno izjavil o aahtevi širših aaaa ob tem vprsšanju. Njemn ae vidi arednji atan pro-libak in asn wenig leistungsfohig", četo ae boji goapod profesor čudnih rezultatov, ako bi ae rasftirilo volilno pravo. Vpraiam pa: kdo voli nafte poolsnee po kmečkih občinah, trgih in oelo mestih P Ali niio to iati .malo. nsobraieni* trgovci in obrtniki, kateri ao menda »volili Udi g. ČukljejaPl Ali na vi* dimo, da je kmečki atan sam večinoma tako pameten, da ao oiira v prvi vrati po naobra* loncih, kadar ai iabera odbornike, lupane, poslance in apluh laupne mole P Tudi pri« proati ljudje raaumejo, da jih more najvspel-najt* zastopati in nad o me štovati naobralenec. Tako je vedno bilo. Začudili amo ao satrdilu goapoda poalanoa, da tudi on goji simpatijo do aooijalnega gibanja — pa ne da je stak* nil tudi med airomaki kako modro glavioo! Vaklika nam namreč: „Keipekt pred prole-taroi, reipekt pred tem mogočnim gibanjem
—	der ieh durchaua aimpatiseh gegenttber-■te h o* — Po tem vakliku utegnil bi človek soditi, da poataue g. profesor k eda j te gjreč socijalist. — Volilno pravice pa mu vendar ne privoiči, ker gospodu poslancu nista ktnot in delaveo ,kulturbildendu po nafte; kulturo-aoaea.
To prodnoat imajo menda le viftji privi* ligo vani ataoovi in v boijem imenu tudi srednji atan. Ooapod poalaneo Šuklje bi pa moral vedeti, od kod da iahaja ta .srednji atan*
—	ali oe revno is vrste proletarcev P Kaj ao bili in so ft« očetje neiim gospodom duhov* nom, odvetnikom, sodnikom, trgovcem in obrt« nikom, nego-li kmetje in čeato tudi priproati delavci P Očetje in dedje naiim premočnim meičanom so bili — proataki. Med onimi „go* reujimi desetimi tisoči* je malo isvoljenih, Slovenci nimamo svojih ssatopnikov v tej vratolomni višini.
Ooap. poal. duklje meni, da ft« seatava človeške drulbe nekako nasprotuje občemu volilnemu pravu. Na prvi trenotek ae morda rea vidi tako, a pomisliti treba vendar, da
PODLISTEK.
Novi dom družbe sv. Mohorja.
Predvčeranjem so v Celovoi blagoslovili novoiezidano poslopje, v katero se sačetkoin prihodnjega moseoa preseli tiskarna in knjigo« vesnioa vrlo Mohorjeve družbo. Taista namreč po vednem naraščanji njenih članov, ka* terih fttevilo je letoa dospelo le nad 66.000, v atari avoji hiti ni mogla več gibati ae; zla* sti pa sa nepregledne grmade knjig, ki ae velejo in razpošiljajo v poslednji dobi, ondu ni bilo naposled že nikjer sadostaega prostor« . . .
Z junaško smelostjo se je toraj podjetni odbor našo družbo lotil zidanja novo društveno hiše in da je ta BVoj nalog izvršil častno, uprav sijajno, o tem priča najbolje ista monumentalna palača . . .
Novi dom družbe sv. Mohorja stoji na odličnem mestu; na celovškem »Ringu* ter jo vogelna hifta treh ulic: a glavnim pročeljem gleda na jug, v Vitrinjsko obmestje, iz* točno krilo se prostira v „vojašnUko", zapadno pa v »šolsko ulico*.
Hifta je vzgrajena v slogu modernega baroka, ima na visokom pritličji dvoje nadstropij, v katera vodijo dvojne kameue stop* nioe. Dolžine vse okolo je 95 m., visoka jo
kultura vedno bolj približuje nižje stanova višjim, da nekako vtravnuje stanove; pri tem naletimo neredko na slučaj, da se kdo is prostega stanu povpne do visoke stopinje v človeiki družbi. Dognana resnica je torej, da se leto sa letom odločajejo elementi ia nižjih stanov, prestopivši v viije.
Sicer pa se moramo vpraiati, ali je na* obralenje srednjega stanu res tako nedo* gledno visoko, da je ne bi mogel nikakor doseči idrsvi razum ftolajočega se kmeta, obrtnika «11 delavca P Gotovo, d« v nižjih slojevih ni strokovnjakov v raznih vedah, a gotovo je, da imajo ti slojevi dovetj zdravega razum« in rasodnosti, d« prav dobro vedo — in včasih morda bolje nego v viijih krogih sprehajajoči se akademiki in učenjaki —, kaj jim je na korist in kaj oa ikodo. Verjemite nam, da se priprosti kmet in delavec mnogo* krat čudita modrim poslancem in njih govo* rom, misleč si: besede, besede — same prasne b e s n d o. In ti gospodje poslanci so navadno odličnjaki in učenjaki is višjih in najviljih stanov. E-go P t
Die Oeschichte hat uns differenzirt — di, a zgodovina nam kaže pri tem le to, da je bil človek od nekdaj krivičen radi svojo sebičnosti; branil in hranil je svojo pozicijo v družbi, ne pripuščajoč drugim do njo: zatiral in oviral je svojega bližnjega, kakor ga satira in ovira ie dandanes.
Tu imamo pred seboj jasen vzgled v pololenju slovanskih rodov v Avstriji — in to v prosvetljenem XIX. stoletju, v stoletju svobode in napredka. Ali niio ravno tu fakta, ki bi morala prisiliti previdnega državnika v prodrugačenje se* danje ustave, a v prvi vrsti krivičnega volilnega redaP!
Das gleiche Stimmrccht will uns ni vel* liron. — Dobro, prav tako. Le naj se vsvav-najo razlike mod stanovi. Ali ta izrek treba nekoliko pojasniti. Kakor hitro je znanost vsem pristopna in se vsakdo more učiti in duševno osvoboditi, je kultura tista moč, ki vzravnava ali nivelira stsoove, ne pa volilna pravica. Volilno pravo je le posledica kultnre.
Da sem isobrašen, ali bolje rečeno: pameten mol, ne treba ravno, da aem dovršil gimnazij s maturo; stopinja ft o 1 s k e izobraženosti nikakor ni prava meja sa volilno pravo.
Sklepajoč pravi na! gospod poslanec,
pa 15 m. t. j. zid do k&pa. Okna zdoiaj v pritličji ao 2Y. m. visoka, na vrhu okrogla, v nadstropjih pa po 2.20 m. ter so itirioglata. Temeljni podzidek (Sokel) jo kamenit, z bludo* rdečkastim marmorjem obrobljen. Pritlični zid je masiven ter ima v obliki debelih kamnov v omet zarezane brazde; prvega in dru* gega nadstropja stene pa so gladke. Okrog oken so plastični okviri od cementnega ometa izdelani, s trikotnimi strešicami na vrhu. Nad glavnim uhodom s prostranimi vratmi, sezidan je ploftčnat pomol (balkon) na štiri vogle, ki ima dvojo širokih oken. Nad pomolovim slemenom se dviga v zrak kamenit vrlini nad* zidok baročno prikrojen. V tem nadzidku je dolbina, v taisti pa udelana mozajiika slika sv. Mohorja in Fortunata.
Prvutntt je bil tja gori namenjen kameni kip imenovanih dveh pokroviteljev društvenega doma, ki bi so v masivnem okviru dol* bine vsekakor bolj podajal, negoli plošonata slika. Tudi ornamentika drugega nadstropja ni v pravem razmerji s ono na dolenjih od* Btavkih hiie; ksjti taista je nekam pieplitva, tako rekoč „omuznjoua*, zaradi česar zgradba ni dovolj plastična. In koueeno je do obžalovati, da ta monumentala stavba ni vzgrajena na svobodnejšom mestu, kjer bi jej stranska svoja krila ne bilo treba raztezati po — stavbeni črti.
da bi bila volilna reforma, odnosno obče volilno pravo, nesreča za Avstrijo. No, to isto je tudi le izrekel grof Hohenwart. O d 4, obče volilno pravo bi utegnilo postati usode-polno, a ne sa Avstrijo, ampak za pleme-nitnike in kapitalistično, psevdoliberatno stranko.
Tem, nam Slovanom vedno sovražnim iivljem bilo bi občevolilno pravo hud udarec, kajti potem bi splavalo po vodi vse njih sedanje gospodstvo. Ali se morda ravno tega boji omenjeni slovenski poslanec, če tudi vc, da bi bili Slovenci pri tem na dobičku P Čudno I
M. K.
0 uredbi dopuščenih stavbnih obrtov.
Ker so stavbene obrti, kakor so zidarske, klesarska, vodnjaika itd. jako razširjeno in se je že marsikomu mojstru pripetilo, da jo zabredel v neprilike, ker je prevzel stavbar-aka dela, ne da bi bil imel postavno vpravi-čenje za-to, nsprošeni smo, da objavimo v njega celoti zakon z dne 26. dec. 1803. I., kateri baš določuje in ureduje stavbne obrti, in pa niinistersko naredbo s dne 27. dec. 1893.,katera govori o prs-skušnjahin spričevalih prosilcev za dopustilo kakega stavbenega obrt s. Kor pa je oboje precej obširno, moramo je ssradi omejenega prostora objavljati le v posamičnih odlomkih.
Zakon z dne 26. decembra 1893.
0 vredbi dopuičenih stavbnih obrtov.
S* i
Razdelitev stavbnih obrtov.
Stavbni obrti ao po smislu §§. 15. in 23. v zakonu s dno 15. marca 1883. I. (Dri. zak. št. 39.) ti le:
1.	obrt stavbnih mojstrov,
2.	obrt zidarskih mojstrov,
3.	obrt kamonarskih mojstrov,
4.	obrt tesarskih mojstrov,
5.	obrt vodnjaških mojstrov.
§• a-
Obseg vpravičenosti.
Stavbnega mojstra.
Stavbni mojator ima pravico, nadtalne stavbe in druge enake stavbe voditi v zvezi y deli rasnih stavbnih obrtov (g. 1.) in jih izvrševati po svojem pomožnem osebju.
Znotraj je poslopje jako lepo opredeljeno. Na iztočni plati pritličja bode umeščena društvena tiskarna, t. j. takoj pri vratih je soba sa njenega upravnika, potem dve sobani za stavce, za njima v posebnem oddelku bodo tiskarski stroji in v kotu pa zaloga papirja. Večerni oddelek pritličnih prostorov jo na-menjon tako-le: ob vhodu jedna soba za ravnateljeve pisarno, iz taiste je prehod v knjigoveznico, kateri je določeno petero prostornih sob, vse do skrajnega konca levega krils hišnega.
V nadstropjih je po četvero zasobnih stanovanj, katora obsegajo po tri sobe in kabinet, kuhinjo, shrambo in alkoven (sobico za služkinjo).
Stanovanja so jako prostorna in svetla tor ugodna; vsako ima svoj poseben vbod, vodovod in menda i plinovo razsvetljavo. Stone in plafondi so poslikani v vaaki sobi drugači, po tleh so bukovi parketi, hodniki pa obloženi s cementnimi pločicami, ki so sestavljeno v rasnih oblikah in barvah. In železne ograje stopnjic bo proizvedeno v umetnih arabeskah.
Splob vlada po vnem poslopji nekn blagodejna udobnost, da bi si človek ros želel stanovati v njom. Zlasti neprecenljive vrod* dnosti je obilnoat svetlobe, katera bode kaj dobrotljiva za tiskarno in knjigoveznico. In z
V	tistih krajih pak, katere miniHterstvo sa notranje stvari proglasi v porazumu s trgovinskim ministerstvom in s pritrdilotn do-tiČnega deželnega odbora za isvzete, mora se pri vršbi staveb stavbni mojator gledd onih del, ki segajo v stroko tesarskih, kame-narskih in vodnjaških mojstrov, posluževati obrtnikov, ki so sa dotična dela vpravičeni, in zgoraj imenovana dela sme izvrftevati on SAm samo tedaj, kadar je dobil potrebno do* pustilo za dotično obrte (§• 8.)
OledĆ onih del, katera spadajo v obseg vpravičenosti kakega odpuščenega ali rokodelskega obrta, ki se uporablja pri Rtavbi (mizarjev, ključarjev, steklnrjev, ninzačov, klepnrjov itd.), mora se ntavbni moj»ter po-»lužcvati samo in edino obrtnikov, ki iuisjo pravico za dotična dela.
§. a.
Zidarskoga mojstru.
V	neizvzetih krajih ima zidarski mojster pravico, voditi in izvrševati nadtalne stavbo in drugo enake stavbe ; vendar umu zidarski mojster samo pod vodstvom stavbnega mojutrn izvrševati monumentalno stavbe, velika gledališča, slavnostno dvorane, razstavna poslopja, muzejske stavbe, cerkve in drugo posebno težavne atavbe, pri katerih se v sta« tičnem oziru nahajajo važno konstrukcije.
Pri izvrševanju staveb se mora zidarski mojster za dela, ki spadajo v stroko tesar* skib, kamonarskih in vodnjaških mojstrov, posluževati obrtnikov, vpravičenih za ta dola. Kadar bi pak imenovani obrti no bili zastopani v političnem okraju stavbnega kraja, katera okolnost so ne ruti s tem, da so Udi nahajajo obrtni vpravičenci po g. 6. tega zakona, todaj sme zidarski mojster ta dela izvrševati po svojom pomožnem osebju.
Oledo onih del, katera spadajo v obseg vpravičenosti kakega dopuščenega ali rokodelskega obrta (mizarjev, ključarjev, steklarjev, mazačev, kleparjev itd.), mora so zidarski mojster posluževati samo in edino obrtnikov, ki imajo pravico za dotična dels.
V	krajih, kateri so po smislu §. 2. proglasijo za isvzete, sme zidsrski mojster v njegovo atroko segajoča dela isvrševati sa* moatojno samo na takih stavbah, ki ne zahtevajo sodelovanja rasnih stavbnih obrtov.
ft. *
Kamenarskega mojstra in tesarskega mojstra.
Ne ruAeč enotnega vodstva, ki je po*
zgoranjih nadstropij — koli krnsen razgled, zlasti proti jugu na na slikovito akupino Karavank, ob katerih (proti jutru in večeru) so odpirajo ncd< gledno pirspektivo !
In tako jo ta novovzgrajeni dom zarea iupozanten, kolikor po svoji notranji razsežnosti, toliko i po vnanji svoji podobi I Z njim so častitljiva družba sv. Mohorja smelo ponaša prod domačimi in tujci! In ta dom, stoječ na tleh eminentno zgodovinsko zemljo gorotunske, takorekoč v srodi sovražnega taborja, napolnjen je z duševnim orožjem, kakor svojo dni tisti losooi konj ahajski v ozi-diji nepremagljivo Trojo: dal Hog, da bi prišli tudi iz njegovega zavetja hrabri junaki na dubu med našo sovrAgo ter oteli iz njihovih rok zvijačno nam ugrabljeno Heleno našo : Slovenščino, ter njo posadili zopet na posvečeni sedež — vojvodskoga stola na polje Oospeavetkom! V ta namen kličemo temu skrajnemu mejniku narodnosti slovensko onstran gorostasnih Karavank :
1'onotno dvigaj vsdro svojo čelo, Ti veličastni dom Mehorjevo družino ; Knzlivuj luč prosvoto i, jasno visočine Poklica svojega čoi mosto, trg in »Mo !
V	Mariboru, dno 28. aprila 1894.
P. K r o t A n o v.
treboo, »ko sodelujejo rtini stavbni obrti (§§. 2. in 3.), inata kamenarski mojster in tesarski Mojster pravico, isvrievati tm v njih stroko segajoča dela.
Tesarski mojster ina poleg tega pravico voditi in isvrievati stavbe, ki so po svojem bistvu lesene konstrukcije. Toda v takih slučajih ae mora ta tista dela, ki segajo v stroko zidarskih, kansenarskih in vodnjaikib Mojstrov, posluževati obrtnikov, ki to ia ta dela vpra-vičeni. Kadar bi pak imenovani obrti v političnem okraju stavbnega kraja ne bili ta-atopani, katera okolnost ae ne ruti s tem, da ae tam nahajajo obrini vpravičenci po g. 6. tega sakona, tedaj ame tesarski mojster ta dela izvrševati po svojem pomožnem osebju.
Glede onih del, katera spadajo v obseg vpravičenoati kakega dopuičenega ali rokodelskega obrta (miiarjev, ključarjev, steklar« jev, masačev, kleparjev itd.), mora se tesarski mojster posluževati samo in edino obrtnikov, ki imajo pravico aa dotična dela.
(Dalje, prih)
Politiške vesti.
Državni zbor. (Poslanska sbornica.) Prispodabljajoč taktiko grofa Taaffe-a „od alučaja do slučaja* • koalicijo, jo Praika „Politika* kij primerno osnačila aedanji si* »tem i izrekom „od nezgode do nesgode*. Že to je treba amatrati kot veliko neagodo ■a koalicijo, da ae je razcepila, ko je akte* pala jedini aeres potrebni in koristni takon, o kupčiji a premičninami na obroke. Takrat ao člani koalicije glasovali jeden proti drugemu in dotični aakon je aadobil potrebno večino a pripomočjo atrank, stoječih liven koalicije. Ta alučaj sam že dokasuje, da je koalicija nesposobna ia potitivno delovanje ter da nemiki liberalci in konservativci — da ne govorimo o slovanskih poslancih — nikakor ne spadajo pod jeden in isti klobuk. Istotako se iuče koalicija, kakor mačka okolo vrelega močnika, o najvažnejiem vpraianju sedanje dobe: o volilni preosnovi; dobro »e-doč, da ne more rešiti tega vpraianja, po« maga li ■ tem, da je — odlaia. To sredstvo je gotovo jako jednostavno, ali večina, ki ie ga poilužuje, podpisala je sama tebi spričevalo u boi nos t i. Odliianje volilne preosuove na negotove termine je draga ne-igoda koalicije. Tretja — in morda najob-čutnejie neigoda jo je doletela pri raspravi o proračunu ministarstva ia nauk in bogo-čaitje. Kako bi ne, saj ie ravno ob vpraianju iole križajo načela koaliranih strank bolj, nego kje drugje. Povedali imo ie, da je naučni minister Madejaki govor konserva-tivca Treinsfelsa tako tolmačil, kakor da je ta avečenik prijatelj tedanji Šoli. Neopi* ■no veselje je navstalo po ministrovem govoru v liberalnem taborju, med konaevativei pa iatotako hudo ogorčenje. Bati ae je ie bilo usodepolnih posledic ta koalicijo, da ni grof IIohenwart v potu svojega obrata „od-
Kmetski upov. 31
Mf/odoriiuka jitnil ieatn^irgm reka.
— Spisal Afgust Šenoa. Prtloiil J. P. Planinski. —
—	Vse bo ostalo, kakor je bilo. Poslu-iajte, milostni gospod, imel som sorodnika iupniki. Pri njem aem služil, ko aem bil mlad. Umrl je prerano; da ni umrl, noail bi morda tudi jat črno haljo. To malo, kar mam, naučil iem ie od tega poštenega atarca. Imej pamet, imej arce, rekol mi je večkrat, in Bog te ne lapusti. A jedno brei drugega ne prinaša sreče, in delo ti ne vspe, ako bo proveč pameti ali preveč srca. Jednaka mora je najboljia. On me je navadil tudi čitati. Pisati, žal ne anam. Ko je starec umrl — bil je siromak — ni mi ostalo po njem drugega, kakor jedina stara knjiga — sveto pismo. To knjigo sem rad prebiral ob dolgih timskih večerih in lahko mi je bilo pri duii. In aopet jo čitam. Kar ona piie, je čisto drugače, kakor kar bo godi na svetu.
—	A čemu mi govorii to pridigo? reče nejevoljno Stepko in zatajeno gleda kmeta.
—	Potrpite, vaia milost in zvedeli boste, čemu. Knjiga pravi, da vsi ljudje izvirajo od Adama in Eve, torej plemoniti in kmetje, da so si vsi ljudje bratje, torej mi in vi, jednaka kri. In ko je Adamov sin ubil svojega brata, proklel ga je Bog, in ali ni rekel nai odreienik, naj človek ljubi človeka kot samega sobe, ali ni rekol, da bodo visoki ponižani, a niski povijani ? Ko sem potem
hohonwartila — tako da se namreč označujejo sedaj fisokorodnega gospoda grofa napori v ohranjenje koalicije — pretečo nevarnost. Poljski poslanec grof P i n i n s k i je pogladil na to raižaljene konservativce na-glaiajoČ potrebo verake iole in versko-nravne vzgoje. V tem hipu se je premenilo posori-iče : jeza in razburjenje ita ie preselila aa liberalno stran. In tako je jelo odmevati od gore do gore i vi imate i ▼ o j a, mi pa • roja načrta; vi ne odstopi te od a v o j i h načel, mi pa tudi ne! Mi pa vpraiamo gospodo, kje je tista duievna vez, ki vas druži, in ima-li vaia aveza kakorino-koli etično podlago P Hi je ne vidimo nikjer.
—	Razburjeno valovje v načelnemu nasprot-stvu med liberalci in konservativci se pa nikakor ni ie pomirilo, kajti ravno v sadnji ■eji poslanske ibornice — pri nadaljevanju rciprave o proračunu naučnega ministarstva
—	lapenilo se je prav mogočno, butajoč ob obali — koalicije. Gospodje poslanci so bili priča neitprosnemu dvoboju med Poljakom Pininskem in liberalnim dvornim svetnikom d. rom Beerom. Pininski je bil namreč poročevalec o naslovu „centrala", ko jo izrazil tvoje, liberalcem toli neprijetne nazore o versko-nravni vzgoji. Poročevalec o naslovu „viaoke iole', dvorni svetnik B e e r, ga je pa ▼ zadnji seji okregal, da (Pininski) ne pojmi naloge poročovalca ter da je prekoračil ivoj delokrog s tem, da je kot poročevalec iijavljal svoje osebne natore, dočim bi bil moral aaitopati le odaekovo italiiče. Ta oblastna lekcija je sevedd zadela Pinin-skega do živega in je v ostri repliki odgovoril gospodu Beeru, odklanjajoč ponujeni mu pouk. Govornik ne pripomava nikakomur pravice, da bi poučeval druge poslance o njih dolžnoatih. Glede dolžnoati kot narodni zastopnik — nadaljuje — ao sa me odločilni drugi momenti, nego naaori goap. dvornega ivetnika Beera. Ne vsprejmem torej ponudenega mi pouka, ampak ga odklanjam.
Živahno ploakanje na deanici. Poalanca grofa Palffy (čeik veleposeatnik) in balon M a r s y (nemiki konservativec) čeatita govorniku.
Poslaneo Beer je aeveda potem duplici-ral primerno ostro. — „N. Fr. Presse", govoreč o tej kontroverzi, pa obsiplje grofa Pi-ninskega se svojim zasmehovanjem na tak način, ki je žaljiv ne le ia njega samega, ampak za vse poljske zastopnike. Pravi namreč, da bi sto grof Pininski iehko mnogo naučil od dvornega svetnika Beera, a njemu (Pininskemu) tega ne treba, hvala Bogu. „Grof je, in mimo tega ie poljsk grof, klerikalec jo — to je voč kot zadostno aa njegovo karijero". In tako lete itrelo od jed-nega kota koalicije v drugi. DA, d&, tako je: od neagodo do nesgode! Kako dolgo P Dokler ie ne stre jedno iamo kolo
—	in potem bo konec koalioijski epizodi.
O tej seji nam jo ie dodati naitopno poročilo : Posl. B i a n k i n i se je pritoževal
radi zaprek, katere se stavljajo dalmatinskim Hrvatom, ako hočejo obiskovati lagrebiko vseučiliiče. Hrvitski n&rod hoče imeti svojo n&rodno iolo. Za svojo viije izobraženje ne zahtevajo Hrvatje ni jednega no'čiča od avstrijske vlade, ker imajo svoje vseučiliiče v Zagrebu; zahtevajo le, da ae jim ne delajo zapreke. — Posl. T u č e k je pojainjeval, da imajo na Moravskem 600.000 Nemcev nad 25 srednjih iol, a 1.600.000 Čehov le U srednjih iol. To je torej tisto poseatno stanje, aa čigar obrambo ao ae združili. Pri naslovu „srednje iolo* je bil posl. 8 p i n či č generalni govornik „proti". Njega govor prinesemo po stsnografiikem zapisniku. Po naslovu „industrijalni pouk* je poslanee dr. Gregorčič izrazil željo, da se premesti gola za umetno mizarstvo in rezbarstvo ia Marijana v Gorico, čeprav Italijani temu ugovarjajo. Sola naj bi se organizovala na novo, uvedii poleg italijanskih tudi slovenske vspo-rednioe.
Ker že govorimo o nezgodah koalicije, navesti nam je ie nastopno brzojavno vest, posneto iz „Slov. Naroda*: Klerikalci pod vodstvom barona Morseya, klerikalni del Poljakov in protisemiti se dogovarjajo z Mladočehi, kako preprečiti valutne predloge.
Poljaki in Nemci. Ako so menili Poljaki, da jim bode v koaliciji mogoče kaj doseči za svoje trpeče brate v Silesiji, varali ■o se korenito. Sedaj imajo lopet jasno, črno na belem, da so nemiki liberalci pripravljeni vedno le jemsti, a dajo ne ničesar. Ker so poljski poslsnci zahtevali, da ie določi ne-kaka jeiikovna meja ia silesijske Poljake, imeli so nemiko-liberalni poslanci iz iste pokrajine posvetovanje o tem vpraianju. In ti so sklenili, ds se bodo najodločneje protivili vsemu, ksr bi utegnilo ikodovati sedanjemu posestnemu stanju. Saj smo rekli, da Nem-oem velja načelo: kar imamo, ne damo več ii rok! Vpraianje, ali je pa vse to rei njih lait, pridobljena po pravični poti, to vpraianje jim ne vznemirja vesti. Poljakom pa bodi v svarilo, da aa svoje rojake v Silesiji morejo kaj doseči le v solidarnosti a narodom čeikim.
Ogrska poslanska zbornic«. V seji da6 26. t. m. spregovoril je minister polje-delstva o neredih v Hodmetii-Vaiarheliju, predno je sbornica pričela raspravljati o dnevnem redu. Omenil je, da vlada itori kar )o more, da iiboljia položaj delavcev in da nameruje potroiiti tudi letos 4 miljone za uravnan je rek. Poljedeliko gospodarstvo da je ▼ rasnih krajih pod vso kritiko, a tudi je ▼ rasnih krijih kraljestva velika bdda, ne da bi se pa ljudstvo uprlo sbog tega. Treba je potrpeti in počekati vladinih sboljiajočih na-redeb, kajti vlada • časom že aboljia s ume-stnimi naredbami položaj poljedelcev. Poslanca Hoitsy in Horvath iajavila sta na to, da sprejmeta na ananje ministrove isjave.
Zasačen anarhist. Anarhista Vodličko, pobegniviega it Prage, zasačili so na Bavarskem ter ga izročili avstrijskim oblastim.
Odsek ogrske zbornice magnatov vsprejel je včeraj predlogo o sakon*kem pravu.
Avstrijski vojaški beguni in Črnagora. Ii Sasajeva poročajo dnć 25. t. m., da jo črnogorska vlada prijela te dnij avstrijskega vojaikega beguna, kateri je pobegnil iz Bileka v Bosni na črnogorsko zemljo, in ga isročila avstrijski vojaiki oblasti. Ofici-jozna „Bosnische Post* jako hvali Črnogorsko vlado zaradi nje prijateljskega postopanja.
Rnstya in splošni mir. Dne 25. t. m. obiskal je ruski knez Peter Dolgoruki vodstvo „Družbe prijateljev miru* na Dunaju, proseč natanjčnega pojasnila o ureditvi tega druitva. Knez nameruje s pripomočjo ruske vlade ustanoviti v Peterbnrgu jednako dru-itvo po avstrijskem usorcu.
Bolgarska. „Neue Fr. Presse" piie, da stopa Koburžsn (ali „knes Ferdinand Bolgarski', kakor sa nssivlja „N. Fr. Pr.*) bai v ugodnem momentu na bolgarsko ae-mljo, v Sredeo, katerega prebivalstvo plava ▼ radosti zaradi povoljne reiitve vpraianja o bolgarskem iolstvu v Makedoniji. Ta sploina radost se je raztegnila celo na sultana, ker je dovolil nameičenje treh bolgarskih vladik v Uikurbu, Sereiu in Nevrekopu. Zviti Stam-bulov pa je vporabil ugodni veter, sproiivii navduien govor, v katerem ni mogel preli valiti dobrote in modrosti turikega sultsna, kazajoč sajedno na is vrstne odnoiaje med Turiko in Bolgarsko. — Najnovejia poročila javljajo, da je včeraj vsprejel Kobarian ostavko vojnega ministra Šavova, ter da je imenoval vojnim ministrom načelnika generalnega Itabs, polkovnika Radja Petrova. V ostalem ostane bolgarsko ministarstvo nespremenjeno.
Nemftk ogledah na Francoskem ? Is Psrisa poročajo a dne 26. t. m., da so te dni saprli v Marselju nemikega majorja Seela, ker je na sumu, da je ogleduh. Pri njem so baje naili rasne načrte francoskih plaalu*kih utrdeb, narise, strategi ike načrte in jako kompromitujoča pisma. — Ako se le ne iskaže tudi ta „ogleduh", da je popolnoma nenevaren popotnik I
Različne vosti.
Odlikovanj«. Upravilno svetovalstvo banke a Slavijo* v Pragi je povodom prasnovsnja svoje petdesetletnice odii .uvala svojega generalnega sastopniks v Ljubljani, g. Ivana Hribarja t naslovom ravnatelja, pripo-snavii s tem njega velike sasluge sa savod.
Slovenska čitalnica v Trstu posivlje vso častite družabnike na glavni abor, kateri bode t soboto dne 12. maja 1804. ob 8. uri avečer a naslednjim redom: 1. Govor predsednikov. 9. Poročilo tajnikovo o društvenem delovanji minolega leta. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo pregledovalnega odseka druitvrnih
tod mimo iel in savil na krapinski most, a ko pride v vas pod Sosedom, ostrmi. Gre-sovit vik in krik mu udari na uho. Za le-sone kolo je bilo privesanih nekaj konj, na potu in po hiiah bilo je čudno upitje — Madjari, Štajerci, Slavonci, Posavci, vsi s čepicami na glavi in v modrih plaičih — čudni obrasi, divji, tolpa, kakor da ao jo vrane iz vsega sveta nanosile v to rodovitno vaa. Jela Filipčičeva, ki je ravno ila s doma, pove Gubcu, da so to kanižki konjiki gospoda Tahija, prava nadloga, da po vii vasi ni že nobene goske niti kokoii več, a dekleta in mlade žene da se niti na prag ne smejo prikazati, ona da je hvala Bogu atara in da ae ji ni bati teh pesoglavcev. Na srečo, pravi, apravi se ta nadloga za tri, itiri dni s gospodarjem na Madjarsko, ali da bo prej ie dosti joka, kor misli Tahi šiloma iz vseh va-sij mladeniče pobrati v konjike i naj se Bog usmili ubogih mater. Gubca je pri tem nekaj sbodlo, ali ne da bi se zmenil sa hrupne konjike, reče stari Jeli „z Bogom* in krene gori ns grad. Včlika vrata so bila na iste-žaj odprta; kmetje, služabniki, častniki in vojaki so vrveli skozi nje, kramljali in vpili. Gubec je torej brez zapreke mogel priti v prvo dvoriiče. Nedaleč od vrat se je naslanjal s hrbtom ob zid majhen, debel človek v temni halji, zabuhlega obraza, zsvitih črnih brk in drobnega iilastega nosu, in nepremično gledal, kaj se godi po dvoriiči.
(Dalje prib.)
malo premiiljal, spomnil sem ae,' da sem tudi jas Adamov otrok in da mi je rod toliko star kot vsakega knesa, samo da ima knes na koži sapisano, kako so ae mu stari imenovali, a mi kmetje tega nimamo. Gledal aem potem v svet, videl, kako plemeniti brat kmetskoga brata ubija in do krvi trpinči, pa sem si dejal: To ni prav, Bog pravi drugače ; svet stoji postrani. In pride božja sodba, pa bo vse izravnala.
—	Kaj to govorii? skoči Stepko po konci in pogleda Gubca.
—	Jaz vam to pravim, roče kmet mirno: da boste vedeli, kako Matija Gubec misli. Kaj hočete vi, gospoda, od nas, kako ravnate z nami ? Zakaj nam no date, da bomo vsaj napol ljudje, čo vaia pisma pravijo, da ste vi boljii, mi pa slabii. Samo kadar nas je treba, kadar je treba krvi in dolarja od Hrvata kmeta, tedaj je dober — drugače je kmet, drugače smet. Prihajate, da nas zopet pomoči poprosite, velikaS snubi kmeta zoper velikaia — za vaio pravico. Tudi jaz črtim Tahija, pravi Gubec z zamolklim glasom in oko se mu zaiskri, črtim ga, kbr ima sebe za Boga, nas za pse. No, ako za vaio pravdo prelivamo kri, kakovo pravico dobimo pa mi P
—	Pri moji veri, pravi Stepko, gledaje nekako spoitovalno kmeta, kateri je ponosno vzravnal glavo ; kadar ae vino gospa tas5a na Sosod, boi svoboden, boi svobodnjak.
—	Hvala gospod, nasmehne se kmet, mar mUlito, da zahtevam plačo za svojo po-
moč? Motite se. Kaj jas? Jas sem sam in ostanem sam, ali kadar vidim, kako sirote jokajo in^ uzdihajo, zaboli me srce.
—	Čuj, Gubec, prisegam ti, ako zopet dobimo posestvo, da vas bomo varovali in nikdar ne isnemarili.
—	Vi prisegate? vpraia kmet velikaia ostro.
—	Pri živem Bogu ! odgovori mladenič.
—	Pustite tri, itiri dni, da stvar premislim, potem žo poiljem po kakega vaiega človeks, da mu povem, ksko bo.
—	Dobro I Poilji po upravitelja Štefana ali po Ivana Sabova, katera živita v Br-dovci, odkar ju je Tahi s gradu segnal. Za tri dni?
—	Za tri dni, odgovori kmet, sedaj pa lahko noč, vaia milost!
—	Lih ko noč, odgovori Stopko, podavii kmetu roko, (in odhaja. Malo potem se je čulo po nočni tišini, kako dirja konj proti Golobovcn, kako se topot čimdalje bolj mej bregovi izgublja. Ali Gubec je ie dolgo sedel pod orehom, upiraje glavo v dlan, iskaje sredi temne noči prihodnjih dnij. Mejtem, ko je Matija tako premiiljal, hitel je od Stobice k Sosedu postaren človek, Andrej Mugajič, varuh in stric Jurijev, da bi ie tisto noč
govoril z grajskim gospodarjem.
* *
Ko pride drugo jutro okolu devetih Matija Gubeo do Ivanca ob oesti, povo mu znn< noc, da je Jurij Mogajič prod dobre pol ure
računov. 5. Posamični predlogi in interpelacije. 6. Volitev predsednika in odbora. 7. Vo-itev treh pregledovalcev ra&unov. Odbor.
Redni občni zbor telovadnega društva .Triaftki Sokol* vršil se bode v nedeljo dne 20. maja ob '/>3 uri pop. v društveni sobi (Via Stadion hit. 17.) Daevni red priobčimo v jedni bodoči številki.
Za družbo tv. Cirila in Metoda daroval ja gospod Ivan Godina, klepar i Vrdele 2 kroni, v snamenje umetnosti svojih pravih unukov S. in K.
Tako jO pravi v denainjem državno-sborskem poročilu je Čitati, da se je goriški poslaaeo dr. Gregorčič potegnil is to, da ae v Gorici osnuje šola sa umetno mi-sarstvo in rezbarstvo s italijanskimi in alo-venskimi knrsi. Ker pa je osrednja komisijs sa obrtni pouk sklenila, naj bi se v Gorici ustanovila zgolj laika strokovna iols, prote-štovala je dne 15. t. m. na merodajnih atestih posebna deputacija. obstoječa is županov is Podgore, Solkana in Plavij, katero deputacijo je vodil dr. A. Bojo. — Mnoga županstva so Še poslsla prošnje na vlado, naj bi oatala pri svojem prvotnem predlogu ter ustanovila gori omenjeno obrtno lolo. V pro šnjsh je dokasano, da bi ta šola aluiila 100.000 Slovencev in le 12.000 Italijanov is gorilkega okrsjs; ako pa štejemo prebivalstvo vse de-šele, dobimo celo 145.000 Slovencev in komaj 75.000 Lahov. To bi bila vendar prehuda krivica, ako bi bila šola zgolj italijanska. Zato ja prav, da ljudstvo samo po svojih veljavnih mošeh protestuje proti nakanom naših nasprotnikov, ki nam hočejo najbolj škodovati ravno s tem, da nam prečijo pot do isobrazbs.
U štllri] sa nam piše: Na splognjo šel jo ponove se opereta .Tičnik" in druge pevek« točke to nedeljo dne 29. aprila v prostorih društva .Edinost" v Ajdovščini, na korist družbi sv. Cirila in Metoda. Posebna vabila se redi pomanjkanja česa niso razpošiljala.
Vodstvo .pevskega društva v Šturij".
V	Velikem Ubolokom pri Rasdrtem je umrl predvi manjim posestnik, trgovec, občinski odbornik, bivši vaški župaa in iskren rodoljub, gospod Jar ne j Počkajv63. leta dobe svoje. Po njem šaluje mnogobrojna rodbina in vsa okolics.
Vabilo H komorzu, katerega priredi akad. druitvo »Slovenija na Dunsji dne 5. majnika v proslavo svoje 25letnice. Prostor: Wr. Ressouree I., Reishsrathsstrause 3. 1869 do 1894. V nedeljo dne 6. majnika js izlet v Neuwaldegg.
Delavski mednarodni shod. Pile se nam: Naznanjeni mednarodni >hod vršil se je mi-nolo nedeljo s asistenco javno in akrivne straže. No, slovenski delavcc je miren, če tudi spada k rasupiti demokratično-sooijalni atranki. — Zbranih je bilo bliso 400 delavcev, 4/» Slovencev, a drugi ao bili tudi kedaj nriega rodu, ssmo da se ga sedaj sramujejo.
—	Predsedoval je shodu tiskar U č e k a r, podpredsednikom je bil voljen mehanik K r e j č i č. — Na dnevnem redu je bilo poročilo o 4. strankarskem shodu delavcev ns Dunaji in o prvem maju. — Predsednik je koj v uvodu omenil, da ja delavsko gibanje v Trstu še le v povoju, ker tu prevaguje narodno mišljenje; zato prosi, da naj se pri shodu spoštuje vsaka narodoost in nikogar ne moti niti ne nadleguje. Kot poročevalec laške stranke o prvi točki dnevnega reda, opissl je jako umljivo aklepe zadnjega delavskega ahoda na Dunaji gledč volilne reforme in občega štrajka. — Med ostalim je rekel: Kapitalisti so internacijonalni, kadar gre za njih dobiček, tu ae druži v akcijskih druŠbah Žid in krščeneo, Francoz in Nemec ; tako ae koslirsjo tudi stranke na Dunaju. Kodar gre savirati proletaroa v njoga pravicah, tam ae družijo najhujši liberalci s najbolj čruimi konservativci, tam so — čudo !
—	združene vse narodnosti — proti delavskemu stanu. To je torej tudi nekaka internacionalna družba, zakaj ne bi smel delavec posnemati to prevzetno gospodo. — Tudi mi imamo pravico družiti so na socijalno demokratični podlagi.
V	istem zmislu govoril je v slovenskem jeziku Z s d n i k, njega govor prinese obširneje .Delavski list".
Pri drugi točki o prvem majniku in osem-urnem delu, omeniti mi je, da delavci smatrajo ta delavski praznik kot aimbol miru in sprave človeških stanov v nasprotju z več-
nim bojem kapitalista proti proletarcu, in brezčloveškega prelivanja in morenja ljudi v nepotrebnih vojskah. — To so bile glavne misli, izražene o tej točki.
Osemurno delo hočejo si delavci pridobiti, ker je to v njih koriat, v korist družine in človeške družbe, nezmeneč se, sli je to kapitalistom prav ali ne.
Osemurno delo naj pripomore brezposelnim do koščeka kraha.
Človeški um je uvel itroje, ne da bi delavca Ša bolj israbljali, ampak, da mu olajšajo delo. — Ako se šivini dovoli potrebni odpočitek, sme ga zahtevati tudi človek. —
G. Zadnik je o istej točki govoril in oelo trdil, da bi moral na svetu tisti ukszsti, ke-dor se največ trudi, kfcdor vae vzdržuje s delom : to ja delaveo. Shod je odobraval vse točke in odobril sklepe dunajskega shoda.
Omeniti mi je, da bodo laški delavci imeli sa ae le poseben shod — kakor tudi slovenski delavci. Lahi mislijo tudi ustanoviti politično delavsko društvo in poseben list. — V marsikakem oziru so ti delavski shodi podučljivi.
Uetanova .Economo*. Dne 9. avgusta t. I. razdelijo se podpore in nagrade is usta-nove „Eaonomo'. Iste so namenjene vrednim d?lstcem in dninhrjem ki so na delu; mli-narjem, delavcem in dninarjem, ki niso več sposobni za delo, in uboinim ud o vam (a otroci) omenjenih slojev. Prošnjo treba je odpraviti na odbor ustanove (• sedežem v II. odseku magistratovem). — Nadalje razpisano so iz iste ustanove 4 dote po 240 gld. veaka. Doto ao namenjene ubožnim zsročuicam delavskega stanu in dobrega vedenja, ki ao ali obrtnice ali pa ao priproste delavke, rojene t Trstu in semkaj pripadajoče, ali p« rojen« drugod in pripadajoče v Trst ali tudi, ako so rojene io stanujoč« v Trstu, tudi če ne pripadajo pod Trat. Ako n« bi bilo takih prositeljic, smejo ae oddati dote tudi tujim prosilkam, samo da dokažejo, da stanujejo najmanj 5 let v Trstu. Prošnjam je treba priložiti krstni list obeh zaročencev in vse drage potrebne papirja. Odpraviti je treba prošnje na odbor za delitev ustanove, a vložiti ae jih mora pri zapi-niku (protokolu) na mestnem magistratu.
Oovloa razsaja sedaj v G »rici. Tudi k»soe so se pojavite v neki hiši. B»g nas varuj teh bolezni 1
Sredotva »Lege". V Ločniku so se nekateri hujskači zagrozili neki ženi, da jej porežejo trte v vinogradu, ako ne vsame svojih deklic is slovenskega otroškega vrta ter ji pošlje v .Legin* vrt. Uboga iena ae je res prestrašila te grožnje. Kje je tnoršla f uprašamo še enkrat.
Meetna posojilnica v Kranj! je vrlo dobro napredovala v tej kratko dobi svojega obstanka; svoj« poslovanjo je sačela namreč dne 6. julijs. Od tega dne do 31. deoembra je imela ukupnoga prometa 156.316 gld. 96 nvč.
Dividenda .Tržaške posojilnice ia lira* nilnice* za 1. 1893., odnoano še za I. 1892. nevzdignjena dividenda, se isplačuje v zadružnem uradu vsaki dan.
Gg. zadružniki prinesti imajo v ta namen s seboj sndružno knjižico.
0iii6enjo jeolha. Ako je jesih kalen, prideni mu poanetega mleka, in sicer nebar-vanemu jesihu 1 del mleka na 100 delov josiha; imaš pa rudeč jesih, dodeni mu 2—3 dele mleka. Vse skupsj naj se dobro pretrese.
Redka ljubezen do tujega otroka. Te
dnij ima opraviti magistratni okrajni ured notranjega mesta Dunajskega s čudnim, jako redkim slučajem. Nedavno namreč prišla je k temu uradu soproga tovarničarja P. in is-javila, da ima v svoji hiši že dalje časa neko dete, katero je bilo krščeno na krivo ime. Dete da je njo lastno, ali ona da tega do sedaj ni priznala, ker je nezakonsko. Urad jo zahteval dokazov sa to isjavo in res je gospa dovcdla dve priči, ki sti potrdili, da je dotično dete porodila gospa sama, po tajno. Ko so pa našli is porodnih zapiskov dotičuo babioo, ki je bila pri porodu tega otroka, dokazalo se je, da trditev gospe P. ni res-ničoa. Ona je vsprejela dete is usmiljenja v svojo hišo in ker se jej je otrok jako priljubil, želela je, da bi ae deto priznalo kot njono lastno. Ker pa kaj takega ni mogla doseči postavnim potom, zatekla je k laži in se obtožila celč prešestvovanja! K«>r je urad naznanil sodišču vso stvar zuradi krivega pri-
čanja, bode gospa a priči vred bržkone še kaznovana.
Drzen roparsk napad na vlaku. Ia Milana
poročajo, da je drzen ropar napadel na brzo-vlaku, ki vosi iz Rima v Genovo, v predoru pri Rapallu sprevodnika Sartoris. Sprevodnik »til jo baš v vozu, napolnjenim s različnim blagom, ko vstopi v voz nesnsn človek, oblečen v opravi želesniškega preglednika in se vrže z bodslom na sprevodnika. Ta se je bra.iil na vae moči, ker je videl, da mu gre sa življenje; napadalec ga je pa le sbadal. Sprevodnik je konečno onemogel, krvaveč is 17 ran, ns ksr ga je ropar hotel vreči is v6«, toda nesrečnež ujel se je vendar še z jodno roko in pograbil vrvico, rsztezajočo ae preko vozov in tsk6 dal alsrmujoče znamenje, na kar ae je vlak ustavil. Ropar je na to pobegnil v temi. Ranjenega obvezali so provizorno in ga isročili na prvi postaji, da ga odpravijo v bližnjo bolnišnico. Nekatere rane so sicer nevarne, vendar pa utegne ie osdraviti. Napadalec je baje nek bivši železniški nitji nradnik ki je doznal, da je bila v istem voiu, kjer je napal sprevodnika, neka vrednostna pošiljatev, namreč več tisoč lir v denarju, koja se je hotel polastiti in sato je namerjal umoriti sprevodnika.
Kolora V Indiji. Po službenem iskazu obolelo Jo letos v Indiji za kolero jako mnogo ljudij in tudi umrlo jih j« nenavadno mnogo sa to kugo. V mestu Bouibaju umrle so od 20. februfarja do 27. marca t. I. 3 osebe, v Ktlkuti je umrlo od 17. f«br. do 17. marca 269 oseh, v pokrajini Bengalski januvarja meseca 16.115 os*>b. v me*tu Madras od 16. fabr. do 16. marca 7, v R>tngo»nu nd 16. f«br. do 9. marca 54 v osrednjih pokrajinah od 16. f>-br. do 16. mare« 16 v severnn-zs pailn.h pokrajinah od 14. febr. do 14. maria 212, v Hy lerabadu 84, torej skupno 17.360 o-eb.
Pookušen samomor. Poleg ie navadnih
poskušanih samomorov z razstopljenimi glavi, osmi žvepljenic, s petrolejem in drugimi tekočinami, skušala je te dni končati avoje šiv-ljenje neka gospodičina z oleandrovim cvetjem, kakor amo bili že zaradi redkosti takih poskusov priobčili tudi mi v našem listu. Včeraj pa je iznalla 30 letna delavka (udova) Josi-pina Bnrtoldi, službujoča v tovarni Modiano neko drugo, povse novo zmes, katera naj bi jo spravila ns boljši *vet. Ispila je namreč na šetališču pri sv. Andreju mešanioo bencina in terpentina, kakor da bi bil nje še-lodeo kdo tč kako omadeževan, da bi ga morala isčistiti s to tekočino, kakor kakšno zamazano rokavioo. K«r je valed te nenavadne pijače grosno stokala, prihiteli so ljudje, ki ao poklicali zdravnika is zdravniške postaje, ksteri ji je ispral želodec in jo potem poslal v bolnišnico.
Sodnljlko. 27letni voznik Josip Tavčar Is Trsta spri se je po noči na 10. oktobra min. leta s nekim Josipom Ciglerjem in gs ndaril s velikim ključem dvskrat s vso silo po glavi. Za svoje junaltvo dobil ja včeraj 3 tedna zapora. — 34letna kmetica Antonija Kocijsnčič is Koperskega okraja obsojena je bila včeraj saradi prestopka proti varnosti iivljonja na 5 dnij sspora. lita pustila je dnć 21. februvsrjs t. I. svojo Sletno hčerko Marijo samo v kuhinji, otrok je aplessl ns ognjišče, vnelo se mu je oblačilce in posledica temu bila je, da je dete umrlo za opeklinami še isti dan. Matere, matere ! pazite vendar ns svojo lastno kri! Ksj to ne dč hudo čutečemu arou, da je bresbrižna mati zgubila svojega otroka vsled lastne malomarnosti, a vrhu tega je še kaznovana P In takih lahkoumnih mater je Žaliboie vedno Še mnogo. — Včeraj vršila se je razprava proti 53letnemu pri trž. .Tramvaju" službujočemu vozniku Josipu Furlaniju, rojenemu Gori-čanu. Isti je obtožen prestopka proti varnosti življenja, ker je povozil dnć 12. febru-varja t. I. v BarLrovljah postreščeka Leopolda Tomazina. (Glej .Edinosti" večerno izdanje it. 19 a dnć 13. februvarja t.l. vest (Grozna nesreča. Ur.) — Razprava pa se jo odložila zaradi tega, ker se morati zašli-šati še dve priči in ker se hoče posebna komisija prepričati na licu mosta, da-li res ni mogel v tami videti na progi ležečega Tomasinija.
Policijsko. Včeraj zjutraj ob 5. uri odvedli ao policijski agontje v zapor 21-letno brezposelno služabnico Ano P. iz Voloskega, ntanujočo v zagati S. Silve-tro, kjer si je služila svoj vsakdanji .kruh* nekoliko lahko-
miselno in nenravno. — 43-letnega težaka Antona S. iz Komna so saprli, ker je ukradel svojemu drugu Ivanu R. novčarko s 7 gld. 20 nvč., ko sta prijateljsko sedels v neki kavarni.
NajnovejSe vesti.
Sredoc 28. Stambulov ja odposlal brzojavko na sultana, v kateri izraša zahvalo v imenu princa Bolgarskega, vlade in vsega nsroda na cesarskem ukazu gled* bolgarskih
šol v Mskedoniji, Prvi sultsnov tajnik je odgovoril v imenu sultaua v jako laskavih is-razib, zagotavljajoč Stambulova najviše dobrohotnosti.
Beligrad 28. Novim srbekim konzulom v Trstu imenovan je dosedanji tajnik v kraljevski pisarni sa rodove, Peter Kar a sto-j s n o v i č.
Atene 28. Sinoč ob 9«/4 ure bil je zopet močan potres, o ksterem je poginilo mnogo oseb. Več hiš je poškodovanih.
Trgovinski brzojavi.
Suiimpsšta. Pšenica ta spomlad T 15-717, *a insen 7 40 7 42 Korota ta juli-argust 519 do 11-21 Oves ta spomlad 6 65—0 76, oves ta jeaen 7-08 7-lf>.
Pšenica nova od 77 kil. f. 7 2(1—7 30, od 78 kil. f. 7 35-7-40. od 7» kil. f. 7-45 -7 50 od SO kil. f. 7 50-7 65. od 81 kil. for 7 00-7 75, Rl 5-60 5-75.
lečmen « 55-9-- j proio 9-90—"30. Slabe pon' db* plenice, mlini re»*rvirani, trg mlačen, nevoIj»n. Prodalo seje 8.000 met. stol. Druge vrsti iita nespremenjene, malo zanimanja. Vreme: oblačno.
praga. Nerafinirani sladkor: mlačno. 7.a april 15*—, maj 15-05. Nova roba »eptamber 14*80, bolj« tanim-nje.
Budimpešta, špirit, 16.50- 6-80 Bavrs. Kava Santo« good average sa april 103 25, ta avgust 99 75 mlačno.
Hamburg. Bantoa jood avsrage ia maj 83 50, september 79-25, popustljivo.
DunaJsk« boi
IS. nprila tOB4.
Driavni dolg
v papirju v srebra
Avstrijska renta v zlatu a	. v kronah
Kreditna akcije . . . .
London 10 Lat.....
Napoleoni......
100 mark......
I"pO italj. lir.....
»č»raj 98 :>o 98- 0 119 9. •7-85 951 40 124.80 998 6115 44-10
danes 98-45 9890 120"— 97 75 953 25 12485 9t>3 61-17«/, 44 07 V,
Trgovin« z looom.
Cene Kranjskega in Štajerskega lesu v poslednjih 14 dneh, postavljenega na kolodvor Trstu. (To so cene, po katerih plačujejo tržaški
trgovci z lesom). Jelova deske 26 mm 8/14" f. 52—56 ia 1900" . „ 1»X*> . 7/14" B 37- 41 . „ n akurete 13X14 . 7/14" . 27 - 80 . , n * 14X15 . 7 14" . 30 - 82 , „ „ remeljni (morali) 70X?0mm B 25 27 „ •/, 85X70 . „ 18-14 . „ 80X80 , „ 82-36 „ „ » e	40X80 n . 16-18 . .
h M	90X90 B „ 89—40 n „
« e	45X90 „ „ 20- 22 . „
, .	100X100 „ „ 82-64 . ,
„ „	100X110 , . 70-72 „ .
Bukove dilc (testoni) 20mm 8/10" , 22--25 „ „ B mlinci (tavolelte) hrv. 8/10" B »»/.—9»/,» * • „ biitr. 8/10" . 77.-8'/., . Po trAmičih (flleri) 3/3, 8/4, 4/4, ss ni povpraševala. Trsmi 4/5, 5/6, 5/7, 6/8,7/9 od 5-12 m. 80—33 kr. kub.
„ 8/10 in 9/11	O—12 m. 83—38 „ „
Rordonsli 10/13 in naprej for. 13—15 kub. meter.
Laika valuta aa j« nekoliko zboljšala ia aa je vsled tega tudi promat jelovino nekoliko iboljial. Pri vsom tem pa so taloga vedno a takim Isiom dobro preskrbljena in cene skoro nespremenjene. Najbolj se vedno povprašuje po bukovini, po bukovih dllcah in mincib, katerih osna s« dril primerno visoko.
Tviua oana. (Caaa ss rstssisjs ss iskalo Ia s esrlss vrsS.)
Csaa od for. do for.
Kava Moeca.......100 K. 179.- 180.-
Cejlon Plant. Hua . • . 184.- 185.-
. Perl..... „ 190.— 102,—
Java Malang.....161.- 165.-
Portorioco....... 174.- 1«5.-
Guatemala..... „ 162.— 163.—
San Domingo • . . . „ 155.- 167,—
Malabar Plant..... , 172.- 174.-
„ native.....161.— 162.—
LaguAjra Plant ... „ 170.- 172,— „ native.. , . , 169.— 161.-Saiitos najfiniji ... , —.— — .— „ srednjo fini . • , 155.— 154.—
, srednji.....149. - 151.—
, ordinar..... 186.- 138.—
Rio oprani ..... , 164.— 168.—
„ Diijfiniji..... 158.- 159—
• srednji..... . 150.- 102. -
•Skladi 1Č« : Mt. ot 77870. Sladkor Centrirugal I, vrste . 100 K. 33.— 39.75
ConcAi»6..... „ 35.— 85.25
v Klarah..... „ 36.50 37.-
razkosani ..... , 84,23 35,— Skladišča : Mt. ot. 11600. Blft italijanski fini .... 100 K. 18.75 19 25 , srednji ... . 17 75 18.UK
Japan fini AA k..... 16.50 - .—
a orednji..... H 15.— — .—
Raugoon astra ..... „ 14.50 — .—
	I...... , 18,- -.-
I	I....... II.— —
Pstrolsj tuskl v sodih ... „ 18.25 -.-
v tabojih od 29 kil	5.85 ——
Oljs italijansko najfinejl . . 100 K. 58— 61.
. sradnjeflno , , 4»,— 51,-bombaino, amerlk. ... « 83. - 86,—
dalmatinsko....... 3.V - 86,—
Limon- M> sinski .....tabqj 1. - 8,—
Pomaranč* . ..... , a,— 6. -
Mandeljni Dalmatinski ... 100 K. Al.-	rtS —
Bari...... „	H7,—	»:».—
Pinjoli.......... .	80.—	82—
Božiči Dalmatinski............—. -	_.—
. Pulješki....... 7.25 8.—
Sm:kV0 Pulješke..... ,	_._
» Grške v vencih . . „	12.78	18.—
Sultanlns..................22.—	28__
Vampiri!......... ,	2!.—	23 —
Civsos.......... B	24.-2« —
FolsnavltS srednje velikosti . .	36,—	—
„ »olike . . . , . „	83.—	—
, male...... „	37—	—. —
Slulkl v velikih aodih . .	—.—	—.— .''/,. . . . 2.50 Domači pridelki.
Fliol: Koks.........100 K. 9.50	-.—
Mandotoni . ...... 8.75	—.—
svetlorodeči...... » 8.75	—.—
tenmorudeči..... „	—.—	— .—
kanarček ....... „	—. -	—.—
bohinjiiki ........ 9.50	—,—
beli veliki ...... „ 9.—	—
, mali....... „ G.oO	—.—
zeleni, dolgi..... „ 7.—	—.—
„ okrogli .... » 6.25	— .--■
mešani, hrvatski .... „ 5.50	- .—
n štajerski.... „ 6.—	—.—
Masla fino Štajersko..... ,	94.—	—,—
Ječmen »t. 10........ „ 9.25	— .—
n ®........ « 9,7b	—, —
„ 8........ „	11.25---
Zelja kranjsko........ „	—----
5»P» ........ » —•— ——
Krompir, Štajerski . « . . . „ 2.60 2.80
Proso, kranjsko....... „ 9.— —.—
Laia, kranjska........ „ 18.50 —.—
Špeh ogerski........ „ 53.50 54 —
ICait ogurska........ „ 58.50 60.—
Kava. Kakor omenjeno že r zadnjem tedenskem poročilu, iskrcava iz Brazilije došli parnik „Bnttory" 16 2H0 vreč Rio in 17.021 vreč Santosa. — Kar ho tiče „Rinu ju izvršovanje raznih partij Se procoj ugodno, ali n „Santosom" jo jako nezadovoljivo, Javili smo že, da sedaj ni več pričakovati linih vrsti; ali kar ji- prišlo od srodnjih in srednje-linili, jo res tako, da so usiljuje trgovcem vprašanje: nli ni voč kavo v Braziliji, da nam poiiljajo tako roboV Zadnjič smo priporočali trgovcem, da so povrnejo k „Klou ; ukus te kave je res nokoliko ost.ir, »Ii bode vsaj nje vnanjost vabila konsumunto, — Iz Češkoga, Moravskcga Silezijo itd. — kjer so tudi zaljubljeni v vrst „Santo*" — prišlo je zaradi gori omenjenih vzrokov mnogo naročil na druge vrsti, katerih ceno so jednako cenam dotičnih baž Santosa, kakor: Lagfia naturel, Domingo, Jamaica, ki imajo izvrsten ukus. Ros tu na jugu ne marajo za barvo in zrno tuli vrsti, ali konsumont se poprime tudi teli, kakor hitro so jedenkrnt uvodej<\ V teku tedna prišlo jo šo iz Adena fard „Moka" in iz raznih luk 900 vreč raznovrstne kavo. Prodalo se je na trgu 400 vreč Santosa, 401) vr-Č Rio, 150 vreč Domingo (izbranega), 220 vroč Gonaives, 10O fard „Moka".
Sladkor. Položaj nespremenjen: jako mlačno, brez povpraševanju. Cene padajo vodno in silno — pravi polom.
Rlž. Italijansko vrsti vedno stalne. Japonske vrsti iz tukajšnje čistilnico so zares jako lepe in je innogo zanimanji« zanje. Angleške vrati zanemarjene, popustljivo.
Olje. Trg jako stalon za bombažno vrsti, tudi zn laške nokoliko bolje razpoložen. Prodalo se je 230 inot. stot grškega po gld. 34 — 35 ■ carino vred; <160 met. stat, albanskoga Durazzo in Valona, čistega po gld. 33-84.
Južno sadje. Le po pomarančah je povpraševanje jako živahno in so je prodalo 18700 zabojev od 2—0 gld, po vrednosti. Ceno rastoče. Z limoni jo kupčija jako mlačna in leži tu na tisoče zabojev neprodanih. Prodalo se je 3200 zabojev po gld. —.50 do 2,—,. Drugo vrsti sadja popolnoma zanemarjene, tipirit. Trg miren. Cene blaga pri takojšnji oddaji in za maj ia cele vagono v sodih gld, 13.75 do 14.— hekto.
Domači pridelki popolnoma brez povpraševanja.
Trgovina.
Moka in otrobi. Moka. Dež, ki je padal r. nova te dni malone povaodi, provz-roćil jo ua tržiidn zopet zares obupno mlaČ-nost. Smelo more se trditi, da je pomankanje kupčije — izvzemii malenkostni promet — doseglo v tem tednu vrhuneo nedelavnosti, Cene so povprečno te-le : Ogrski mlini it. 0 od f. 18-40 do 14; it. 1 od f. 19*90 do 13 40 ; h t. 2 od f. 11-90 do 12-50; it. 3 od f. 11*30 do 11*70; it. 4 od f. 10 60 do 11*30; it. 5 od f. 10-50 do 11 ; it. 6 od f. 9*70 do 10 30; it. 7 od r. 7*50 do 9; it. 8 od f. 6 20 do 7*20, kakor je že vrst. Cene izdelkov tukajšnjih mlinov so nespremenjene, samo to je trbba pripomniti, da bi prodajalci dovolili olajhčevaujo o prodaji proti takojinji izročitvi blaga.
Otrobi. Vsled deževja snižale so se ceno posebno na Ogrskem. Od tam prihaja mnogo ponudeb, ne da bi mogle najti mnogo kupcov. Tako bi so moglo kupiti toliko od mlina „MUhler & Biicker*, kolikor od mlina „AValz" otrobe od f. 4 60 do 4*65, dostavljene na železnico Trst. Samo „Economo" drži se stalno, ker ima mnogo naročil.
Drobni otrobi mlačni in brez kupčijo. —
Slanina ili mast. V tom tednu ni bilo »ikukorfiuili sprememb; veljajo zatorej vedno ii« cone objavljeno v poslednjem poročilu.
(jovetl. Od 19. do 25. t. m. prodalo se jo v Trstu klavno živino: 268 volov in 177 krav in sicer; 119 volov iz Kranjske, 99 iz Hrvat<k«, 17 iz Italije, 20 iz Dalmacije, 2 iz Istro in 11 domačih, Plačevali so se: voli h Kranjsko po f. 47 do 47 50; is Hrvatsko po 45 do 46, iz Italije od 47 do 48; iz Dal* mučijo po f. 44 do 45; in dumaČi po f. 47 do 48 ; dotuačo kravo pa po f. 45 do 46 in krave iz Italije po f. 46 kvintal mrtvo vage.
Seno ili slama. Sono I. vrsti stalo je v toni tednu f. 4*50, II. vr. po f. 3*45, slama I. vr, po f. 3 50 in II. vr. po f. 2 70 kvintal.
Surovo maslo, jajca in kokoši. Kranj-»ko BUrovo maslo prodajalo se je v tem tednu v partijah od 20 do 30 kg. po 85 do 88 nč., v part. od 30 do 50 kg. po 82 do 84 nč., furlansko surovo maslo v part. od 20 do
30 kg. pi f. 104 do 1-08 in v part. od 30 do 50 kgr. po f. 104 do 106 kilogram. — Tolminsko sur. maslo I. vrste po f. 1*04 do 106 kilogram.
Jajoa na debelo po f. 220 do 240 sto komadov.
K o k o S i po f. 1 — do 1-30 komad, piičeta od 90 nČ. do f. 160 par.
Krompir navadni na dobelo po f. 2*70 do 3-35, krompir iz Malte po for. 6 do 7 kvintal.
SVOJI K SVOJIM!
Jnftin Pftpfnt urar T Tr8tu- vi* MwU
JU9IU runu I, Vecchia št. 1. prodaja in popravlja ure po nizki ceni. Priporoča sc slavnemu občinstvu.	5-52
Gostilna Ivana Trevna vi!«.1?:;
29, so priporoča slovenskemu občinstvu v obilen obisk. Točijo se zmirom Izvrstna istrska in okoličan-ska vina po najnižji ceni. Točna postrežba z gor-kimi in mrzlimi jedrni.	2 -62
llffln nnholalf via Besvesuts it. I v Trsts
ivail UCUOian, jm»	vsakovrstnega
jedilnega blaga, katero prodaja na drobno in debelo kolikor v mestu toliko na deželo proti povzetju. Priporočajoč se si. občinstvu zagotavlja pošteno Ia vestno postrežbo.	2—52
Gostilna „Air Anti co Moro"
ulica Solitario 12, (po domače pri , Prvačkovru"), prodaja črna in bela vina prve vrste iz prva i ki k in domberikih vinogradov, in sicer: domaČe Imo po .12, belo po ,1(1, modra frankinja po 40 in Črno kraiko po 40 nČ. liter. Izvrstna kuhinja. — DrleČ se gesla: „ Rojak k rojaku", priporoča se podpisani za obit obisk.	Anton Vodopivec, gostilničar.
jo sel6 lep, nenavadno velik, 14 mesecev star, jako močan, dobro dresiran pes
„BERNARDINEM
Več se lahko poisve pri lastniku Martin Flicher-Ju logarski uradnik v Sneperku, poita Stari trg pri Bakeku._
KRAŠKI TERAN
ima na prodaj gospod
Anton Po 11 v Sežani na Primorskem.
Prve vrste po 20 gld. hektoliter,
Druge „ „ 13 „
Tretje . . 10 .	_
Skladišče piva.
iz
Zagrebške delniške pivovarne
in tovarne slada
priporoča in sprejemlje naročila toliko v sodih kolikor v steklenicah. Glavni aastop In skladišče
ULICA DEGLI ARTISTI *«. ft.
Topivo ja izvrstne kokovoeti in po nizkih cenah
C* lev. dvorna loluuni«
VIA CAVANA V TRSTU.
Podpisani nainanja si. občinstvu, da je previsi gori omenjeno lekarno od dedičev pok. Benadetta Vlach-Miniussija, priporočajoč so najtoplsj« in ob-ljubljujoč natančno postrežbo s umorjenimi es-nami. Članom „Delalakega psdpornega društva* pa naznanja šu posebej, da mu je odbor iitsga dovolil sprejemati rocepte od n|ih v slučaju, ako
njim takine društvena zdravnika predpišeta. Za slučajne lokarske potrebe se priporoča
101—80	Ivan MIzziiii.
Se rabi 40 M v mnogih lile-, vih. kaikr krave ne me T^tirP^'" J0*"' kadar imajo slabu probavu, v avroo. » ^Jff	tboljtanja mleka Ia da
w	krave dajo v«J mleka.
KWIZDIN
KorneuburSki redilni praiek za živino
oiiobto konje, rogato i vino in ovce Cona škatlji 70 kr., polovici škatljo SA kr.
OLAVNA ZALOGA: okrožna lekarna XII	Korucukurgi l>iinaj.
Slavno občinstvo opozarjam na mojo novourejnno pakarijo v ulici Ohtga št. 4, v kateri sd dobiva sleherni dan sveže pecivo vsak* vrsti. Ob jednem naznanjam, da sprejemen naročbe na izvrstne
KOLAČE
»a birmance -^E
Priporočam se vsem botrom in botram z mesta in dežele za obilen obisk.
Edvard Lampe.
Zdravnik 18~48
Dr. M. Lukšić - NiMifi
ordinira od 3-4 popol.
via Madonna del Klare 2, II.
(V slučaju potrebe tudi po noči).
Gostilno 8 prenočišči
ALLA NU0VA ABBONDANZA
ulloa Torranta 18» 24-7 priporoča podpisani slavnemu občinstvu. Prostori so odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2. ure po-polunoči, z izvrstnimi namiznimi in desertnim! vini ter izvrstno kuhinjo. Dreherjevo pivo po nizkih cenah. Za točno in vestno postrežbo jamči ponižni P. FAVIRO.
Jak. Klemena
TRST
W0T Via S. Antonio St. 1.
priporoča častitim svojim odjemnikom in slavnemu občinstvu
svojo veliko skladišče blaga za prihodnjo spomlad in poletje, to je blago za moške in gospe, perkalj, svilnate rute raznih vrst s franzami ali brez njih, i srajce za turiste, „Jftgeru-porilo, bombažno in volnene jopice, možko in ženske bele in bnrvane srajce, možke ovratnike, bogato zalogo zavrainic na izbt-ro, dužnike in solnčnike, perilu, platno, muBolin, koto-nino, bombažne, barvane tkanin», ki se morejo prati, bombažno sukno za možke, rokovice iz (vedskega sukanca in svile ia možke in go&pe, rokovice iz sukanca po švedski šegi, tvarino za obrobljenih v bogati izberi, posebnosti za ženska šolska rfično dela. Vsprejemsjo se naročila v vseh teh predmetja ter se zagotavlja točna in vestna postrežba.
Škropilnice in Ivepljalke
iniinlrja Živloa.
Vsake vrste stroji za kmetijstvo in obrtništvo, motori (gonitelni stroji) na par in s petrolijem, pumpe (sesalke) za rabo pri hiši in za vsako drugo potrebo, cevij iz železa, bakra, platna, kavčuka (gume), in pipe, vse kar se potrebuje pri strojih, med tem tudi olje za mazilo se dobiva zmiraj v zalogi tvrdke
Schivitz &. Comp.
i (Živio in družb.)
v Trstu, ullorn Zontft 5.
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
(re^jtrovana zadruga i omejenim poroštvom) Via Molin Piccolo »t. 1. I. nadstropje.
Daje posojila na menjico, na intabulnoijo in zastavo vrednostih papirj v proti 9"/a obrustiiu. Od hranilnih ulog plačuje po 4% obresti. Uradni dnevi so: Vsaki dan od 9. do 1'2. ure dopoludno, in vsaki po-nodoljok, srodo in četrtek od 3. do 5. uro popolu-dne. Izplačuje so vsaki ponedeljek od 11. do 12. ure dopoludno, in vsaki četrtek od 3. do 4. uro popoludne. Glavni deleži veljajo po 200 kron Zadružni deloži ho lahko plaČujojo v mesečnih obrokih po 1 gld. ter znaša vsaki delež 10 gld.	1—26
Fr. Iy. Kwlsda
o. lu kr. avatr. in kr. rum. dv. založnik, ukrožnl lukar Kortirnbuvtft lian<tj.
Puziti j« na Zft'irnjo vuratvono znuniko iu zultlcvuti
Izreono
KWIZDIN
KorneuburSki redilni pražek za živino.
na dsbel« in drobno
G. B. ANGELI
T II S T
Corso, Piazza ddle Legna 1. Odlikovana tovarna 6opi6ev.
Velika saloga oljnatih {br.rv, lastni isdelek. Lak za kočije s Angleškega, ii Francije, Nemčijo itd. Velika zaloga finih barv (in tubetti) sa slikarje, po ugodnih cenah. — Lesk sa parkete in pode.
Mineralne vode
is najbolj znnnih vrelcev
kakor tudi romanjsko žveplo ta ive-pljanje trt. 104-S8
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE" ia Antverpena
direktno v
Nev Jork & PbiladelQjo
koncesijonovana črta, od o. kr avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 50—1
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringergasse 17 ali pri
Josip-u Strasser-u
Stadt • Burcau & oumuicicioler Correspon-dent dor k. k. Oosterr. Staatsbahuon in Innsbruck.
Zaloga piva
pivovarne bratov
Relninghaue v Stsinfeldu — Gradec
pri 166
A. DEJAKU, jnnior, v TRSTU
Via datfll Artlati it S,
zastopnik za Primorsko, Dalmacijo in Levant,
ponuja p. n. gostilničarjem v Trstu in po okolico stnroznano steinfeldsku eksportno (Ezport), ožujski (Mftrzen) in ulužano (Lager) pivo, tako v sodih kakor po steklenicah, pod ugo Iniini pogoji.
Gostilna „Alla Cittk di Vienna"
Piazza Caserma h. št. 2, (zraven Tiskarne Dolenc) toči t«s?mn I. vrsti iz prvih kletij is Kazelj in Avherja po 48 nč. liter, kakir tudi istrsko vino sproti in za domačo vpornbo, — G r aH k o pivo, izvrstna kuhinja (italijanska in nemška) po jako umestnih cenah. — Priporoča se si. občinstvu (101)	Ant. BrovedanL
ji
4 }
Dominik Lušin
v Kopru
priporoča svojo veliko salogo raznovrstne lesenine, kakor:
trame, iagance, morale, dile, pi tudi opeko, apno, peeek itd.
Naročila isvriujejo se točno in po najnižji orni. 104—1
SVOJO VELIKO ZALOGO
olja iz oliv
priporoča	3-5a
Enrico qm. Carlo Gortan
via Caserma 4, Trst (naspr. plvarni Pilsen)
Tinct. capsici compos.
(PAIN-EXPELLER) se prireja v Blohtetjevi lekarni v Pragi
(v zalogi odlikovane lekarne Praxnarer v Tratn, P. Orande) obče poznano bolečine ublaiujoče drgajanjc, dobiva se po večini lekarn v steklenicah po gld. 1.20, 70 in 40 kr. Pri kupovanju treba biti previdnim in je vsprejeti le take steklenice kot pristne, ki so previđene s .sidrom" kot varstveno znumko. Osrednja razpoiiljalnlea:
Richter's Apotheks z. Goldenen Lflwen.
_Pmj.	1-44
Naložitev kapitala.
4°/0 zaetavna plama zemljiškega kreditnega društva gališkega.
Pupilarno varna, nepodvriena fasijl,
sposobna Za kavcije, porabna tudi sa kavcijo
o ženitvi vojakov.
Hlpotekovana na prvem mestu ln le do polovico vrednosti, samo na posestva, uknjižena na deželnih deskah. Na mestna poslopja in kmetijska posestva so ne posojuje.
Hipotekama vrednost: na vsakih 100 gld. zastav
nih pisem hipotekarno pokritje gld. 958.8».
Varnost prvo vrste, po posestvih, ukigiženih na do« Žulnih do kah do prve polovice i\jih vrednosti, po obvezi zemljiikega kreditnega društva z vsomi njegovimi aktivi in reterv-nimi fondi, in polog tega kakor pri avstro-odrski banki, po pravioi do politižko eksa-kuoije.
Ta zastavna pisma se dobivajo po vsakratnem (5)	dnevnem kurzu pri
manjulnlol
Delniške družbe „MERCUR"
I., Wollseile 10. Vian, 8trobelga«s4 SI.
»Kupuj pri kov ču in ne pri kovačetu!"
pravi stari pregovor.
To velja po vsoj pravioi za moj zavod, kajti lo tak > velika kupčija, kakorina jo moja, ima zbok gotovega plačevanja velikanskih množin blaga, in drutrih prednosti, cene stroške, kar je slodnjič v korist kupovalcu samomu.
Kra»ni vzorci zasebnim odjemalcem gratis in franko. — Bogate zbirke nzorcer, kakor še nikoli, za krojače n^frankovane.
SnovlJ asa obleke«
Pernvien in dosking za veločastito dn-hovAčino, predpiHuno snovij za uniforme c. k. nradnikor, tudi za retoranp, gasilce, tidoradce, livreje, suknjo za hiljai-d in igralne mize, preproge za vozove, lodon, tudi ne premoč-ljiv za lovske suknjo, snovij, ki »e dajo prati, potni ogrtači od gld. 4 do 14 itd.
Ceno, primerno, poftteno, trajno, čisto volneno sukneno blago in no deber kup cunje, katero veljajo komaj odškodnino za krojača, priporoča
Iv. Stikarofsky,
BRNO <av8t Manehester).
Najvoča /aloga tovarniškega sukna v vrednosti '/, milijona uoldinarjov. — Pošilja se le po poAtnem povzetju !
Korospondonoijii v nemškem, češkem, ogrskom, poljfkom, italijanskom, francoskem in anglež-kpm jeziku.	(24)
Lastnik politično dmitvo ,Eil;uo-tt* — hilavatolj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiska Tiskarna Dolenc v Trstu.