POŠTNINA PLAČANA
, ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO, OBRT IN FINANCE •
PREHRAMBENE TEŽAVE VSEPOVSOD
ALI JE ITALIJA RES POTREBNA TUJE POMOČI?
DEDIŠČINA IRI-JA PRIPADA STO-JU ŽELEZNIŠKE ZVEZE TRSTA Z ZALEDJEM ŽIVAHNA VINSKA KUPČIJA
Leto I št. 6
Tvst 15. novembra 1947
Cena lir 15
Ko je na mirovni konferenci propadel predlog Sovjetske zveze, Jugoslavije in drugih slovanskih držav, naj se Trst tudi politično priključi k svojemu gospodarskemu zaledju; ko so bili odbiti tudi vsi predlogi, ki so težili Za tem, da se Trst s carinsko unijo vsaj gospodarsko zedini z zaledjem in ko je končno prodrla misel, da se ustanovi Svobodno trjaško ozemlje, so njeni zagovorniki zahtevali čim globlji zarez v osrčje Istre z motivacijo, da je ta potreben tudi zaradi Prehrane Trsta in manjših obmorskih mest.
Italijanski železniški park
Na koncu junija 1947, so italijanske državne železnice razpolagale z 91.253 tovornimi vagoni v prometu in s 27.310 neuporabnimi. V teli številkah je vključeno 28.065 vagonov inozemskih, držav, ki jih bodo morali vrniti. Po vojni je bilo izdelanih do konca septembra 1947. 10.003 vagonov, in sicer 8.407 v razdobju 11945 30. VI. 1947,	1956 pa od
30.VI. do SIOUX. 1947,
Gospodarsko ozadje
londonshega obiska min. SF0RZE
Danes pa, po dveh mesecih, odkar je bila uveljavljena mirovna Pogodba z Italijo in STO medna-rodnopravno priznano kot politična in gospodarska enota, prisostvujemo poskusu, da bi se dejansko formiranje te enote praktično onemogočilo. Kakšen drug~ namen naj bi sicer imelo oviranje prometa in trgovine med britan-sko-angleškim in jugoslovanskim Področjem STO-ja?
Vprašanje svobodnega prometa motornih vozil med obema področjema je bilo sicer zadovoljivo rešeno s sporazumom med predstavniki ZVU in komisijo Jugo-slovanske vojne uprave, ki dovo-tjuje pravilno registriranim vozilom svobodno vožnjo. Toda s tem je bila odstranjena ena izmed najvažnejših ovir svobodnega prometa med obema področjema.
Razvoj svobodne trgovine med tržaškim in koprskim pasom STO-ja ovirajo predvsem stare odredbe ZVU, ki so urejale trgovino med pasom A in B, oziroma med cono A in inozemstvom. Ekonomska osnova teh odredb se krije z zahtevami italijanske trgovinske Politike in po dveh mesecih po ratifikaciji mirovne pogodbe z Italijo bi moralo biti pač več kot odveč poudarjati potrebo, da se takšne odredbe razveljavijo.
Tržaško gospodarstvo potrebuje širšega področja in svežega zraka iz sosednih držav za svoj razvoj, ako hoče svobodno zadihati in nikakor ne mara žrtvovati svojega lastnega življenja za korist države. ki je s svojo gospodarsko politiko v 25 letih oropala Trst vsake gospodarske samobitnosti. Pustiti z ene strani popolnoma Prosto pot trgovini med britansko-ameriškim področjem STO-ja in Italijo in vezati trgovino med sestavnima deloma STO-ja na vsakokratna posebna dovoljenja samo iz razloga, ker to zahtevajo Gospodarske koristi Italije, predstavlja pač več kakor anahronizem.
Ne gre samo za gospodarsko politiko, ki ni v duhu mirovne pogodbe m radikalnih politično-gospodarskih izprememb, ki jih je Povzročil zlom fašistične Italije, temveč so v igri tudi otipljive koristi tržaškega gospodarstva in vsega prebivalstva, tržaškega trgovca in industrijca. kakor tudi potrošnika, prav tako kakor koristi koprskega in bujskega kmeta. Mar Zadet v živo tržaški potrošnik, Ce za uvoz nekaterih živil iz Ko-Prščine postavlja Sepral iste zahteve glede prepustitve določenih količin uvoženih živil, kakor da m šlo Za uvoz iz inozemstva, in s tem omogoča njih uvoz? Prav tako svobodina trgovina omogočila tržaškemu trgovcu in industrijcu, da. svoje blagp izvozita na dezelo.
Vse kaže, da so bili nameni obiska italijanskega zunanjega ministra v Londonu predvsem gospodarskega značaja. Sforza je poleg raznih političnih vprašani - kakor vprašanja bivših italijanskih kolonij - postavil na dnevni red vprašanje konverzije italijanskih kreditov v funtih (22 milijonov funtov) v dolarje. Italijanska vlada se sicer nadeja, da ji bo ameriški Kongres odobril novo kredite, vendar sp hoče zavarovati pred presenečenjem. Sforza je predložil, da bi Anglija o-mogočila konverzijo vsaj dela italijanskga do-broimetja. Za ostali denar pa bi Italija potrebovala predvsem premog, ki bi ga rada nabavila, pod ugodnejšimi pogoji v Angliji.
Ze iz službenega poročila 0 sestanku se vidi, da Sforza ni imel sreče v tem pogledu, ker Angleži ne marajo izvažati premoga, ki je njim samim, nujno potreben, v zameno za italijansko južno sadje, kateremu se Angleži lahko odpovedo in ki 'ga je v Italiji dovolj na razpolago. Komunike se modro sklicuje na mnenje Komiteja za. obnovo Evrope, ki ugotavlja, da bo Anglija šele po aprilu 1948. 1. lahko izvažala premog, in pravi, da bo Italija dobila svoj delež, čo bo Anglija sploh izvažala premog. - V kratkem sc bodo začela pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe med obema državama.
Dogovorjeno je bi'o tudi, da se . prično pogajanja za obnovo trgovine med angleškim pasom v Nemčiji in Italijo, kakor tudi da se ustanovi stalen angleško-ita'ijan-sfci gospodarski odbor, medtem ko je Bevin odbil italijansko zahtevo glede konverzije italijanskih kreditov v dolarje.
Premog za Avstrijo
tudi čez Benetke
Benetke so že obnovilo stike s svojimi tradicionalnimi trgovinskimi središči in videti je, da se trudijo, da bi si zagotovile tudi tista področja v zaledju, ki ne sodijo prav pod njih vpliv. Tako ibo že ta mesec ustanovljena red-
na pomorska zveza z Rdečim morjem in Indijo, in sicer rod po. Jcroviteljstvom «Tržaškega Lloyda»
Prispel je že tudi prvi tovor premoga, ki ga ZDA pošiljajo Avstriji; premog bodio pošiljali z železniškim vagoni, kil jih bo dala na razpolago Avstrija.
Pri tem si Benečani tudi pridno prizadevajo obnoviti pristanišče ; dela nadaljujejo s pospešenim tempom. Skladišča, ki so bila v vojni težko poškodovana, so v glavnem popravljena, tako da je zdaj na razpolago nad
70.000	kv. m. skladišnega prostora.
Od 31 pred vojno obstoječih pristajališč jih je že zdaj uporabnih 21, Obnovljena pa je tudi pristaniška oprema, ki šteje med drugim modeme žerjave (do 30 ten zmogljivosti) in silos za 10.090 ton žitaric. Posebno po. sornost so Benečani posvetili obnovi pomola namenjenega prometu s premogom. Ob tem pomolu pristane lahko 7 ladij, Osem dvigal omogoča iztevor 10.009 ton. premoga dnevno. Mesečna zmogljivost beneškega pristanišča glede iz,tovora doseže o-koli 500.000 ton.
Poljsko-egiptska
pogajanja in Trst
Iz Varšave poročajo, da je v Egipt odpotovala poljska trgovinska delegacija, ki naj bi> zaključila pogajanja, ki so se začela julija meseca. Poljska pričakuje, da ji bo 'Egipt priznal kredit enega milijona funtov za nakup riža, kož in olja. Poljska ibo dobavljala Egiptu premog, tkanine in papir.
Za tržaško gospodarstvo se postavlja vprašanje, katero pot bo ubral poljsko-iegiptski tranzit. Ker so ogromni poljski premogovniki v Slezi ji povezani s prvovrstnimi progami z Gdinjo in Gdanskim je verjetno, da se bo izvoz poljskega premoga razvil skozi ti dve luki. vendar ostaja možnost, da bi izvoz poljskega papirja in tkanin ubral pot čez iTrst, ki je nekdaj vzdrževal prvovrstno pomorske zveze z vsem Bližnjim vzhodom.
Najmanj, kar tržaški gospodarski krogi in potrošniki lahko zahtevajo, je pač to, da se izmenjava blaga lahko svobodno razvije vsaj v tesnih mejah Svobodnega tržaškega ozemlja. Najučinkovitejše jamstvo za takšno izmenjavo in Prospeh vsega gospodarstva STO-m bi pač bilo v skupni upravi obeh področij.
Papir - zlata valuta
IPapir je postal prava pravcata zlata valuta za Švedsko. Vlada j° v zadnjem času omejila obseg 'listov in časopisov, da bi ji ostalo na razpolago več papirja za izvoz. Švedska vlada je opozori, jja svoje državljane, da bo v prihodnjem letu stavila na razpolago samo 665.600 ton papirja za domačo uporabo, kar pomeni drastično znižanje v primeri s predvojnim časom. Vlada je bila Prisiljena k temu koraku, ker 60 sc njene zaloge deviz izčrpale in bi rada s povečanim izvozom Papirja zboljšala trgovinsko bilanco. V ta namen je pozvala Prebivalstvo naj štedi pri uporabi papirja in naj hrani časopisni Papir, ki sc da vnovič predelati. h°taki «Hranite papir!» so bili •hzsirjeni do zadnje vasi.
trgovinskih pogajanj
V uradnih angleških krogih sicer zanikajo vest nekaterih listov, da se bodo anglcško-sovjct-ska trgovinska pogajanja obno. Vila v najkrajšem času, vendar so mnenja, da sta obe Stranj razpoloženi za takšen korak. Golanska kriza sili Anglijo, da poskuša nabaviti surovine pred. vsem žito pod ugodnejšimi pogoji, kakor jih postavljajo Združeno ameriške države. Sovjetska zveza razpolaga z velikimi zalogami žita,, ki 'bii ga lahko dobavila Angliji v zameno za drugo ib lago. Sovjetski zvezi bi posebno dobro došel železniški, material, dh bi čimprej zgradila lokalno gozdne proge do svojih velikih gozdov v severnih predelih. Prav iz tega raz'oga — zaradi pomanjkanja takšnih železnic — ni sovjetska proizvodnja lesa dosegla one višine v prvih devetih mesecev tega leta kakor ostale industrije.
Angleški' poslanik v Moskvi je v zadnjem času ponovno stopil V stik s sovjetskim ministrom za zunanjo trgovino Mikojanom, da bi potipal, kako je razpoložen
glede obnove trgovinskih razgovorov, 'Sovjetska zveza želi, da so najprej reši vprašanje starega angleškega kredita (iz leta 11941.) ; šele nato Ibi bila pripravljena pogajati se o izmenjavi blaga. Z druge strani izjavljajo v angleških gospodarskih krogih, da bi danes Anglija laže izpolnila drugo sovjetsko željo da bi stavila Sovjetski zvezi, na razpolago večje (količine strojev — ker se jo v zadnjem času povečala angleška proizvodnja.
ANGLEŠKI PLEMENJAKI ZA SOVJETSKO ZVEZO
To dni je sovjetska ladja «PuL fcovo» vkrcala na Angleškem 726 glav plemenske živine. Plemen j a-š.o - prašiče, drobnico in govejo živino komisija po šestedenskem potovanju pol Angleškem. Spremljal jo je 79 - letni Harry Browm, ki je leta 1925, nakupil prvo pošiljko angleške živine za Sovjetsko zveza Angleški izvedenči trdijo, da so sovjetski odposlanci imeli srečno roko prt izbiri in, da so živino dobro plačali.
Ponarejeni bančni čeki
od 5.000.- lir
Gre za češkoslovaški tranzit
V zadnjih časih .krožita, vsaj ■v kolikor se jo dlosedaj ugotovilo, dva tipa ponarejenih bančnih Čekov Italijanske nar odine banke od 5.000 lir. Prvi tip je silabo posnet in ga lahko spoznamo. IDrugi .tip ponarejenega vredno, stnega papirja jo teže opazi j iv. Dosedaj odkriti ponarejeni čeki nosijo številko 5.079-870. Natisnjeni so litografično, medtem ko tiskajo prave tipografično. Tiskana ploskev je na obeh straneh vodoravno za približno tri milimetre, navpično po za en milimeter krajša kot na pravih čekih.
Trditev nekega tržaškega dnevnika, da bi Češkoslovaška s svojim prometom lahko zaposlila 50 odst. prometne zmogljivosti tržaškega pristanišča, je gotovo pre-optimistična; vendar ostane dejstvo, da je Češkoslovaška med glavnimi državami, ki so s svojo tranzitno trgovino v veliki meri zaposlovale tržaško pristanišče. Leta 1913. je promet Češke in Moravske znašal 547.000 ton, t. j. 2,2 odst. skupnega železniškega prometa (2,698 milijona ton). Češka in Moravska sta bili pod staro Avstrijo najbolj industrializirani deželi in njuni proizvodi (sladkor,
slad, hmelj, stroji, steklo, pohištvo, porcelan, itd.) so našli pot v svet prav skozi Trst.
Ped Italijo se je promet s Češkoslovaško ohranil absolutno na približno istj višini (med 16 in 25%), v primeri s prometom čez severne luke (Hamburg, Bremen, Sčečin in Gdinjo) pa je nazadoval.
Po dirugi svetovni vojni se potegujejo za Češkoslovaški promet poleg Trsta, Reka na jugu, Rotterdam, AnverS, Hamburg, Sčfe-čin, Gdinja in Gdansk na severu. Z Reko in Trstom ima Češkoslovaška že direktne tarife — za Trst za zdaj samo na pontebski progi — prav tako so v veljavi za češkoslovaški promet posebne tarifne olajšave na progah, ki vežejo 'Cdškošlovaško s poljskimi, holandskimi in belgijskimi lukami. Vsled težkega bombardiranja sta se Hamburg in Bremen morala trenutno umakniti iz konkurenčne bitke, medtem ko je suša ustavila ves promet na Labi.
ROTTERDAM je poleg poljskih in belgijskih luk (Anversa) glavni naslednik Hamburga v Češkoslovaškem prometu. Med Rotterdamom in Češkoslovaško je bilo po raznih poteh (železnicah, rekah, cestah in po zraku) prevoženo za 1,5 milijona ton blaga, železnice so prevozile 80% tega tovora. Zdaj se kot tekmec Rotterdama oglaša tudi ANVERS. Po zaanjih statistikah si ti dve luki delita češkoslovaški tranzit v sorazmerju 60% (Rotterdam) in 40 odst. (Anvers). Gospodarski krogi
V	Anversu zahtevajo, da se mora čim prej rešiti vprašanje prednostnih prevoznih tarif na progah do Češkoslovaške; za določene vrste blaga (gradbeni les, steklo, kristal, bombaž, pohištvo, slad, jeklo in telegrafske droge) je bila vpeljana posebna tarifa že januarja.
Češkoslovaška je sklenila s Poljsko poseben sporazum tudi g'eđe uporabe GDINJE in GDANSKA.
V	zadnjih mesecih je češkoslovaški promet v teh dveh lukah dosegel povprečno okoli 100.000 ton, mesečno, medtem ko računajo za december s prometom 150.000 ton.
Podatkov o češkoslovaškem prometu z Reko ni na razpolago, ne-dostajajo tudi podatki o drugih južnih lukah, ki prihajajo v poštev kot tranzitne luke za češkoslovaški promet. Vendar je gotovo, da mora biti Trst pripravljen na čedalje ostrejšo borbo z njimi, kakor tudi s svojimi tekmeci na severu. Glede na dobre zveze, ki so jih imeli tržaški trgovci in brodarji z Bližniim in Srednjim vzhodom ne bi smele, biti nepremagljive težave za pridobitev češkoslovaškega prometa na teh sektorjih, kjer so v zadnjem času Cehi in Slovaki zelo agilni.
Suša, električna
energija in premog
Lanska jesen je bila Za premnoge predele v Evropi premokra, ovirala je jesensko setev. Letošnja je presuha, pretrdo zemljo je težko orati, seme v njej ne požene.
Toda še druge nesreče prinašajo suhi jesenski meseci, ko z vso svojo težo nesproščene vode težijo duha. Bazeni neštevilnih ogromnih hidrocentral so prazni. Odgovorna oblastva omejujejo potrošnjo električne struje in rotijo potrošnike, naj štedijo, kjer le morejo, da bo ostalo čim več električne energije za pogon. To ne samo na STO-ju in v Italiji, temveč tudi v deželah, ki jih zemljepis prišteva med najbolj bogate s padavinami, kakor so Slovenim in Skandinavija.
Evropska komisija v Ženevi je proučila celotno vprašanje preskrbe Evrope z električno e-nergijo. Posebni komite (v katerem so bile zastopane Anglija, Belgija, Češkoslovaška, Danska, Finska, Francija, Holandija, Italija, Jugoslavija, Madžarska, Poljska, Švedska, Švica, Turčija in Združene ameriške države), je iskal poti do povečane proizvodnje in njene pravilne razdelitve po posameznih državah. Ni dovolj, da se proizvodnja e-lektričnega toka dvigne v posameznih državah, temveč se mora s p ojačeno mrežo daljnovodov pravilno razdeliti med vse države. Pojačati se da proizvodnja kaloričnih central v rudniških bazenih zapadne Nemčije in Slezije, kakor tudi proizvod-
nja hidrocentral v Jugoslaviji (petletni plan predvideva skoro štirikratno povečanje proizvodnje na 4,35 milijarde kwh), v Italiji, Avstriji, Svici in na Skandinavskem polotoku.
Francija bo še pred koncem tega leta pričela s proizvajanjem velikih količin električne energije v novih elektrarnah. Avstrija bi rada povečala proizvodnjo v prihodnjih desetih letih za 500 do 600 milijonov kwh na leto. V načrtu je, da bi Avstrija izvažala presežek električne energije na Poljsko. Podoben sporazum o izvozu električnega toka obstoji že med Poljsko in Češkoslovaško.
Izvedbo teh velikih načrtov ovira v tem trenutku predvsem pomanjkanje strojev in druge opreme. Nele član Eropske komisije je mnenja, da bo Evropa potrebovala 10 do 12 let, da se krepko postavi na noge v pogledu preskrbe z električno e-nergijo.
Pomanjkanje električne energije je nastopilo v trenutku, ko proizvodnja premoga še daleč ne zadostuje. Proizvodnja velikih poljskih in nemških rudnikov je še prešibka. Ameriški premog je predrag. Ne Sovjetska zveza ne Velika Britanija še ne izvažata premoga. Industrijska podjetja .izven držav, ki same kopljejo premog, morajo biti srečna, a ko jim je bila za to zimo zagotovljena zadostna količina premoga. Pomanjkanje premoga pomeni tudi, da bo v gozdovih toliko bolj pela sekira.
Industrializacija tržaškega zaledja
Nove lovm aluminija v Sloveniji
Velika ležišča boksita v Bo-isansfci Krupi, Mostam, Dmišu in Istri in še nepreiskana ležišča belega ‘boksita v Črni gori in drugje nudiijo Jugoslaviji velike možnosti za razvoj aluminijske industrije. Pred vojno je Jugo. vija skoraj vso proizvodnjo boksita izvažala (160.— Din za tono)
in aluminij uvažala (20____Din
za kg). Domača letna produkcija aluminja sc je sukala okoli 11.500 ton kovine.
Petletni plan FLRJ predvideva povečanje proizvodnje za 732% v primeri z letom 1939„ tako da bo 1951 letna produkcija aluminija znašala 13-000 ton iz 56.000 ton glinice.
Velika aluminijska industrija so ‘bo razvila na mostarskem po.
Nova enota švicarske
mornarice
Decembra bo odplu'a na prvo potovanje nova švicarska ladja »M. V. General Guisan«, ki je bila zgrajena v West-Hartlepoolu na Angleškem na, račun švicarske družbe »Suisse Atlantique« (Società de navigation marittime, S. A., Lausanne). Tonaža nove ladje znaša 9.000 br. reg. ton, njena br-zina 12 do 13 vozlov. Namenjen?, je prevozu žita kakor ladja »St. Cergue« (7600 br. reg. ton), ki je lastnina iste švicarske družbe in je bila nabavljena že leta 1941.
dračju, ki je v bližini največjih boksitniih bazenov, vendar pa ne bo mogla stopiti v obrat še v prvi petletki, ker do takrat ne bodo šo na omenjenem področju ustvarjeni predpogoji za razvoj tovrstne industrijske delavnosti i (elektrifikacija,	komunikacije
itd.).
Zato pa bo Slovenija postala v tekočem petletnem planu središče jugoslovanske aluminijske industrije s tovarno v Lobovcu, ki bo razširjena, ini z novo veli-
Ladji ploveta pod švicarsko zastavo. »Suisse Atlantique« je v sklopu švicarske družbe za trgovino z žitom »André et Ci. S. A., Lausanne«.
ČEŠKOSLOVAŠKI PAPIR, V SOVJETSKO ZVEZO
V Rrago se je vrnila iz Moskve delegacija češkoslovaških tovarnarjev papirja in celuloze, ki je podpisala naročila pergamentnega in cigaretnega papirja za Sovjetsko zvezo v Vrednosti 100 milijonov Kčs. V zameno bo Češkoslovaška nabavila Sovjetski zvezi natronovo celulozo, ki jo potrebuje za izdelovanje papirnatih vreč za cement.
ko tovarno v Stmišču prj Ptuju. Hidroccntralo na Dravi in o-Igromno zaloge manjvrednega li. ignita v Velenju bodo omogočale obrat aluminijske industrije. Znano je, da sta za tono aluminija potrebni najmanj 2 toni premoga in 20.000! kilovatnih ur električnega toka.
Gradnja tovarne v Ptuju se je pričela junija 1947. Prvi del celotnega projekta — tovarna glinice — je v 5 mesecih dela dograjen že 80%. Vsi pomožni objekti, drobtinica, sušilnica, raz-krajalnica, čistilniki in hladilniki, kakor tudi upravna poslopja in delavska stanovanja so v polnem teku gradnje. Prihodnje leto pa bodo začeli graditi tudi drugi del tovarne, kjer bo glinica spremenjena v končni produkt proizvajalnega cikla v aluminij.
Pri gradnji upoštevajo najmodernejšo tehnične pridobitve in naprave. Odpadke aluminijske industrije, ki so precej bogati na železu, bodo nalagali v velike jame, ki se že pripravljajo. Ko bo izpopolnjen postopek, kako industrijsko izločiti železo iz teh odpadkov, bo tukaj Zgrajena tudi tovarna za pridobivanje železa.
Prehrambene težave vsepovsod
TEŽAVE s prehrano vsepovsod Po pariški konferenci 16 držav, na kateri je bilo izdelano poročilo o potrebah evropskih držav v zvezi z Marshallovim načrtom, so bili objavljeni podatki o stanju prehrane v posameznih evropskih državah, ki utegnejo zanimati naše čitatelje.
(lansko leto 90.000 ton). Izvoz slanine in prašičev bo zmanjšan od 64.000 na 40.000 ton. Predvidevajo zamenjavo masla za rusko pšenico.
VELIKA BRITANIJA Pridelek vseh' žitaric
mnogo izpod lanske letine, ko je Anglija pridelala 1,882.000 ton pšenice in 1,755.000 ton ječmena. Suša je težko prizadela seno in ostalo krmo, kar je dovedlo do tega, da so bili obroki mleka in mesa znižani.
FRANCIJA
Pridelek pšenice znaša letos
3.200.000	ton, medtem ko je znašal lansko leto 6,750.000 ton. Ječmena je Francija letos pridelala
160.000	ton, lansko leto 211.000 ton; ovsa 2,770.000 ton (lansko leto 3,770.000) in krompirja 12.000.000 (11,000.000). Brez uvoza žita iz inozemstva ni upanja, da bi sc povišali obroki kruha. Za letošnjo zimo je bil do ločen obrok 2.250 kg premoga za družino.
ITALIJA
Pšenica je bila letos zelo prizadeta, tako da bo morala Italija uvoziti okoli 2.700.000, ako bo hotela ohraniti dosedanji obrok kruha 235 gr.
NEMČIJA
Angleška uprava je mnenja, da je letošnji pridelek v angleškem in ameriškem pasu znašal okoli
3.100.000	ton. Nemci si letos ne bodo mogli privoščiti posebnih porcij krompirja. Suša je povzročila hudo škodo sladkorni pesi in pašnikom. Nemčija bo morala u. voziti velike količine žita, ako bo hotela ohraniti dosedanje dnevne obroke na višini 1.559 kalorij. Zaloge premoga za kurjavo znašajo 9 odstotkov izkopanega premoga, kar je v primeri s potrošnjo mnogo premalo.
AVSTRIJA
Zaradi hude suše znaša žetev komaj 50 odstotkov prvotno napovedanega pridelka. Pričakovali so 240.000 ton pšenice in rži, v resnici je Avstrija pridelala komaj polovico te količine. Računali so, da bo pridelek ječmena dosegel 95.440 ton v primeri s 112.396 tonami v lanskem letu in 175.339 ton ovsa v primeri s 188.126 tonami v lanskem letu. Krompirja je Avstrija pridelala v lanskem letu 1.532.828, letos pa
1.743.000	ton, — Avstrija potrebuje mesečno 400.000 ton premoga, medtem ko ga izkoplje ko. maj 113.000 ton. Prehrana je splošno slaba, tako da se jetika še vedno širi. V letu 1935., ki ga cenijo za normalnega, je bilo v Avstriji 15.923 primerov jetike medtem ko je bilo v prvih šestih mesecih 1947. javljenih 33,564 primerov.
BELGIJA
Suša je letos hudo prizadela pšenico, katere pridelek znaša o-koli 138.000 ton, v primeri s
366.000	tonami v lanskem letu. Rži so Belgijci pridelali 124.000 ton, lansko leto pa 221.000 ton. Suho vreme je škodilo tudi mlekarstvu, tako da prejemajo mleko samo .otroci. Zaradi suše so morali zaklati mnogo krav za meso.
HOLANDIJA
Splošno prevladuje mnenje, da je v Holandiji suša pobrala 25 odstotkov pridelka pšenice, kar predstavlja zgubo 350.000 ton. Proizvodnja mleka bo za 200.000 ton manjša kakor lansko leto. Obrok kruha so zmanjšali od 312,4 na 248 gr. Zaradi suše Holandci koljejo živino.
SVEDSKA
Uradne cenitve predvidevajo polovično žetev pšenice v primeri z normalno, pridelek krme komaj 2 tretjini. Ječmen in oves mešajo s pšenico, da lahko ohranijo o-brok kruha na 147 gr. Se ta o-brok, ki je gotovo eden najnižjih v Evropi, bodo znižali. Švedska razpolaga z velikimi količi, nami rib.
NORVEŠKA
Zaloge žitaric so pičle, potrošnja sladkorja in mleka, je omejena, toda posebne stiske ni. ZnL žali so obroke masti, da bi povečali izvoz ter sj nabavili deviz za nakup hrane v inozemstvu.
DANSKA
Danci so letos pridelali 3 milijone 200.000 ton pšenice, v primeri s 3.800.000 tonami v lanskem letu. Pridelek žitaric za človeško prehrano je znašal 200.00 ton, t. j. polovico normalnega. Danci bodo izvozili 80.000 ' masla
ČEŠKOSLOVAŠKA Krušni obrok je bil znižan in suša je tako zmanjšala pridelek krompirja, da ga Češkoslovaška ne bo mogla izvažati. Nekaj slad-bil korja je na razpolago za izvoz;
Cehi upajo, da bodo za sladkor dobili krompir v Nemčiji in pše. nico na Madžarskem. Romunija je obljubila koruzo. Vlada upa, da bo vsakemu gospodinjstvu stavila na razpolago 2 toni premoga za zimo.
POLJSKA
N orveska
Pšenica, ki so jo Poljaki pre- Holandiia jeli iz Sovjetske zveze, je bila BelgPa odpravljena v Slezijo. Sovjetska Danska zveza je obljubila 300.000 ton ži- c. g. R. ta. Poljaki računajo, da bodo o- Anglija stalo potrebo pšenice krili z u- Švica vozom iz Združenih ameriških dr- Francija žav in Kanade.
ROMUNIJA	Danska
Švica
Letos predstavlja Romunija c. S. R. srečno izjemo med ostalimi drža- Anglija vami v Evropi. 2e 40 let ni imela Francija tako dobre letine koruze. Romu- Belgija ni računajo, da bodo lahko izvo- Norveška žili okoli 2.C00.000 ton koruze. Holandija
JUGOSLAVIJA
Dobra letna koruze omogoča Jugoslaviji, da dvigne živinorejo in razvije industrijo mesilih izdelkov. Pridelek pšenice, ječmena in rži je bil precej boljši kot lansko leto, vendar ni podatkov glede količin, ki jih ima Jugoslavija na razpolago za izvoz. Jugoslavija izvaža suho sadje, marmelado in konservirane ribe na Holandsko, v Svico in Švedsko. Preskrba s kurivom je bila izboljšana.
OBROKI KRUHA IN MESA
Povprečni tedenski obroki normalnih potrošnikov znašajo v evropskih državah:
kruh:
2.430 gramov 2.200 gramov 2.100 gramov 2.070 gramov 1.996 gramov 1.785 gramov 1.575 gramov 1.400 gramov meso:
. 550 gramov . 502 gramov . 458 gramov . 450 gramov . 400 gramov .	346	gramov
. 300 gramov .	200	gramov
ODVISNOST EVROPSKEGA
zapada od Amerike
Iz podatkov odbora za obnovo evropskega gospodarstva, je razvidno; da so zapadne evropske države zabredle v velike dolgove na-pram Ameriki. Po teh podatkih bo Velika Britanija dolgovala v letu 1948. 2 milijard, 630 mili j o-jonov dolarjev. Francija 1 milijardo in 760' milijonov dolarjev. Kot tretja nastopa Nemčija (angleški im ameriški pas) z dolgom 1 milijarde 150 milijonov, sledijo Belgija s 320 milijoni, Danska z 210 milijoni, francoski pas Nemčije s 120 milijoni, Grčija s 510 milijoni, Italija z 230 milijo, in in Holandija s 630 milijoni dolarjev. Dolg Švedske bo znašal 150 milijonov, Norveške 50 milijonov dolarjev.
Živahna trgovina
med Jugoslavijo in Holandijo
Računajo, da bo vrednost trgovine med Jugoslavijo in Holandijo dosegla to leto okoli 10 milijonov dolarjev. Na podlagi trgovinske pogodbe izvaja Jugoslavija predvsem les, svinec, opij in fanin, Holandija pa elektrotehnične, kemične in farmacevtske proizvode, stroje in semena.
Dediščina IRI-ja pripada STO-ju
Zapadni kapital in vojna
Med razpravo proti upravnemu odboru znanega nemškega koncerna I. G. Farbenindustrie v Nuernbergu je prišlo do zanimivega odkritja, ki osvetljuje zveze med zapadnim kapitalom in nemškimi veleindustrijci, ki so sodelovali s Hitlerjem pri vojnih pripravah. «New York Herald Tribune» poroča, da je iz poteka razprave razvidno, da je I. G. Farbenindustrie 1. 1940. prosila nemško ministrstvo zunanjih zadev, da posreduje pri finski vladi, da bi ta zagotovila nemškemu podjetju zadostno količino nikljeve rude iz rudnikov v Petsamu. Ti rudniki, ki so po svojih bogatih ležiščih drugi na svetu, so bili prodani podjetju International Nickel Company teta 1934. Obtoženec Pavel Hacfliger trdi v svoji izjavi, da je uprava Farbenin-dustrie tik pred vojno prepričala ravnateljstvo podjetja Internatio. 11 al Nickel Company, da nagrmadi v Nemčiji velike količine nik-ljevega koncentrata na stroške podjetja Ferbenindustric. Dokumenti govorijo o «Mondnico», kar pomeni «Mond Nickel Company London», to se pravi International Nickel Company of Canada Ltd, New York. V svojem poročilu ugotavlja I. G. Farbenindustrie 28. marca 1940,naslovljenem na nemško zunanje ministrstvo v Berlinu: Ležišča v Petsamu so e-dina, iz katerih Nemčija lahko dobi primerno količino niklja. Zaradi tega je nujno potrebno, da nemška vlada izvede pritisk na finsko vlado, da stavi na razpolago nemški vladi vso rudo, ki jo izkopljejo v Petsamu. V nekem svojem poročilu iz leta 1939. pravi Hacfliger, da je omenjeni trust bil prepričan pred vojno, da so zaloge finske rude, ki so rasle v Nemčiji, bile namenjene podjetju I. G. Farbenindustrie. Po njegovem mnenju je šla politika frusta za tem, da ne bi trust storil ničesar, kar bi utegnilo onemogočiti sodelovanje z I. G. Farbenindustrie po zaključit vi	miru
Hafliger pravi, da kontrol'ra International Nickel 85 odstotkov svetovne, produkcije niklja.
Nadaljnji! potok razprave je šo bolj jasno pokazal, kako je podjetje I- G. Farben preko tvrdke i«Chemnyco Corporation», New York, iskalo v Združenih državah strateške podatke, da bi z njimi podprlo Hitlerjeve načrte. (Med razpravo so ugotovili, da je I. G. Farben plačevalo družbi Ch.em.nyco za usluge 5.000 funtov mesečno.
I. G. Farfbcn je po tej poti dobilo v svoje roke poročilo ameriškega Urada za rudnike o rezer-
stematična poročila o tem predmetu s tehničnimi podrobnostmi odločilne važnosti». Ogromno- u-slugo je «iChemnyco» napravila Nemčiji s teto, da ji je sporočila podatke o postopku za pridobivanje mineralnih olj v Ameriki v trenutku, ko so ameriški izvedenci -odkrili revolucionarne novosti I. G. Farben se je zahvalila ameriški dražbi za tako- dragocena obvestila, ki jih je «Ohem-nyco» dobila, zahvaljujoč zvezam z ameriškimi petrolejskimi družbami.
V arhivu nemškega podjetja so našli tudi dokument od julija 194R leta, torej iz časa po zlomu Francije :n Holandije in pričetka napada na Veliko Britanijo. Drugi dokument govori o tajnem sestanku, na katerem so a-gentì I. G. Farben razpravljali o poročilih vojaškega značaja, ki so Jih prejeli iz Amerike in jih nato izročili nemškemu glavnemu stanu. 'Leta 1937. je -pravni oddelek I. G. Farlbcn opozorit svoje špijone, naj listinam, na katerih pošiljajo odrežejo glave, da bi se ne kompromitirati, v primeru da bi kontrašpijonaža prestregla njihova poročila.
Sporazum s Kanado piede Pet-sainskih rudnikan
Med Sovjetsko vlado in Kanado je bil sklenjen sporazum glede načina poravnave odškodnine za rudnike niklja v Petsamn, ki so bili last „podjetja International Nickel Company of Canada. Po sporazumu iz leta 1944 je bila sovjetska vlada pripravljena plačati 20 milijonov dolarjev odškodnine. Do sedaj je plačala 8,333.500 dolarjev. Po novem sporazumu bo sovjetska vlada plačala ostali dolg v sedmih obrokih do 1. okto. bra 1950.
rr.
Uti si je pridobil sredstva za vse te operacije z izdajo obveznic »IRI—Mare« (Servizio speciale gestione IRI—Mare) v višini delniške glavnice »Finma-re«, L j. 900 miliionov lir; pri teh obveznicah ie obrestovanje omejeno. Imetniki obveznic »I-RI—Mare« lahko zamenjajo te obveznice za delnice »Finmare«, toda največ le do polovice, tako da ne more IRI nikoli imeti mani delniške glavnice »Finmare« kot 50%.
Te obveznice imajo vsemogoče prednosti obveznic komunalnega in provincialnega kredita, ki uh izdaja Cassa Depositi e Prestiti; emisijski zavod lahko daje na nje preduime, javne u-prave jih sprejemajo kot kavcijske depozite in kreditni in zavarovalni zavodi lahko nalagajo v te papirje razpoložljivo dobro-imetje.
Za »Finmare« in vise gornje družbe so mnoge ugodnosti in pristojbinske olajšave.
LADJEDELNICE
Nadzorstvo nad ladjedelnicami ie pridobil IRI,s kr. ukazom — zakonom z' dne 15. IV. 1937. (ukrepi za ureditev državnega posega v ladiedelniško industrijo pomorskih grad-b, ki so zelo važne za državo). Ladjedelni-ške družbe, ki so izkazale nad 100 milijonov lir delniške glavnice v zadnji bilanci in pri katerih J.RI še ni udeležen z nad 50% glavnice, so morale glede na ta ukaz izročiti IRI-ju vse delnice proti odškodnini, ki jo določa ukaz. Ta izda nove delnice in le 50% delnic lahko ponudi starim • imetnikom. Le kar ostane po tej. ponudbi, sme priti v roke ostalih oseb. Stari upravni odbor se razpusti in država imenuje novi odbor in nadzor-
Jugoslovanska sladkorna
industrija
V predvojni Jugoslaviji je letna proizvodnja sladkorja znaša, 'la povprečno nekaj nad 100.000 ton. Sladkorne pese sq gojili na približno 50.000 ha. Petletni plan FLRJ predvideva povišanje površine namenjene sladkorni pesi na 100.000 ha, proizvodnjo sladkorja pa na 230.000 ton, kar predstavlja 214% več v primeri s produkcijo v letu 1939.
Zo v prvem letu petletke so 'bili doseženi uspehi na področju to prehrambene industrije.
Sedmim, obstoječim tovarnam (Zrenjanin, Vrbas, Crvcnka, Cu-prija, Ob j ek, Cukovica, Beljc) se je pridružila ob začetku letošnje proizvodne kampanje nova to-
Èli je Italija res potrebna tuje pomoči?
V anglojameriškem tisku se v zadnjem času oglaša čedalje več novinarjev in popotnikov, ki svojo javnost opozarjajo na nekatere značilne pojave iv italijanskem gospodarskem in socialnem življenju. Oni namreč postavljajo vprašanje, ali je Italija res tako potrebna anglo.ameriške gospodarske pomoči, kakor to prikazujejo njeni odposlanci v Washingtonu in na mednarodnih konferencah, glede na okol-nost. da ja v povojnem času italijanska industrija pričela proizvajati s polno paro razmeroma prej kakor druge industrije. I-talijanska industrija je dobro izrabila to konjunkturo in ustvarila mnoge nove bogataše.
T.R. F vnel' poroča «OBserve-rju» 26. X. v London, da je me. han\čna in tekstilna industrija v gornji Italiji zelo zaposlencu in da je tu na razpolago dovolj pre. moga, pogonske sile in raznega tmaterijala, ki ga drugod v Evropi pogrešajo. Dopisnik ugotavlja, da so si v zadnjih dveh letih mnogi) Italijani nabrali ogromna bogastva; za te ljudi je po vah rud v Avstriji, na Poljskem, ~ italijanskih- trgovinah na raz-
Coškoslovaškem in v 'balkanskih državah leta 1938. Tega leta sta si tudi dva predstavnika podjetja I. G. Failben, ki sta nalašč za to odpotovala iz Nemčije, ogledala tudi ameriške tovarne letal, in sicer z odobrenjem ameriškega vojnega ministrstva. «Chomny-co» je tudi preskrbela fotografsko posnetke Zapadne Indije in dohodov k Panamskemu prekopu in jih poslala omenjenemu nemškemu podjetju. I. G. Farben je ameriški družbi naročila, naj se posebno zanima za proizvodnjo letalskega bencina v ZDA in je v pismu dodala, «da so si-
polago najrazličnejše blago in razna živila po cenah, ki so samo njim dostopne. Italijani s povprečnimi plačami zahtevajo zaradi tega uvedbo nadzorstva nad cenami in. racioniranje potrošnje. Fyvel podčrtava, da se med Italijani opaža pomanjkanje zaupanja vase in da oni prav zaradi tega stavijo vse na pomoč odzu. maj, to je iz Amerike.
Dr. V. Heiser, ki je sporazumno z ameriško zdravstveno službo tri mesece proučeval prehram. bene razmere v Franciji inltaliji, je iz j atol po svojem povratku, da se v Franciji ne opaža stra-
danje. V Italiji p0 njegovem mne. *liju danes manj gladujejo kakor kdaj proprej.
Nek čitatalje protestiral v drugem angleškem listu, češ da A. menka zalaga Italijo z blagom in dolarji, medtem ko odbija pomoč Angliji. Po njegovem mnen-uju se premagancem bolje godi kakor zmagovalcem.
Vprašanje je, koliko časa bo še trajala konjunktura za italijansko industrijo, ki jo je v zadnjem času začela izpodrivati tuja industrija na zunanjih trgih. Po poročilih italijanskih gospodarskih listov je italijanska industrija ' rameroma dobro preskrbljena s pogonsko silo (s premogom). In. dustrija umetne svle napoveduje, da. bo letos.kljuib večjemu pomanjkanju električnega toka - bolje preskrbljena v tem pogledu kakor lansko leto. Izvoz italijanskih tkanin je dosegél predvojno višino. Glede ladjedelniške industrije navaja finančni minister Del Vecchio, da je zaposlena do svoje zmogljivosti in da je v povojnem času zgradila že dva milijona in pol ton ladjevja. Za nabavo sirovin v inozemstvu so I-taliji potrebne devize, predvsem dolarji. Del Vecchio je mnenja, da potrebuje Italija 142 milijonov dolarjev do konca tega leta, do prihodnje žetve pa še 143 milijonov dolarjev. (Truman je ta predlog sprejel in ga predložil Kongresu).
Težko je dobiti jasno sliko o položaju prehrane in o kupni moči italijanskih plač. Bogato založene trgovine pogosto varajo tujca, ki ne <ve da so dostopne samo tako imenovanim višjim slojem prebivalstva. Del Vecchio n. pr. trdi, da obroki kruha in testenine, ki ga prejema italijan-
vama v Županiji, ki je (največja sladkorna tovarna na Balkanu.
V	prvih dveh mesecih sladkorne kampanje so sedaj omenjene tovarne predelale že nad 57.000 vagonov sladkorne pese, kar predstavlja približno že isto količino, ki so jo jugoslovanske tovarne predelal« V celi kampanji, ki traja 3 mesece in pol. Na podlagi tega se že sedaj lahko trdi, da bo letošnja proizvodnja sladkorja za 60% večja kakor je bila v zadnjih letih pred vojno jn še enkrat večja kakor lani.
Značilno je tudi, da se je količinski donos sladkorja znatno zvečal.. Tovarni Zrenjanin ie n. pr. uspelo pridobiti povprečno (13 kg sladkorja iz 100 kg pese, t. j. 2,7 kg več kakor pred vojno.
Povečana proizvodnja sladkorja je imela praktičen odmev na prostem trgu. Sladkor iz kontingenta proizvajalcev prihaja na trg v vedno večji količini, tako da se je cena tega važnega hranilnega artikla znižala v kratki dolbi že za 30%.
Sladkoi' po 100 din v Jugoslaviji
V	Ljubljani in po vsej Sloveniji m se v zadnjem času pojavile večje količine sladkorja iz jugoslovanskih tovarn. Zaradi tega- so cene na ljubljanskem trgu nenadoma padle od 150 na 100 din. Vlada je določila to ceno kot prodajno ceno. V Sežani n. pr. lahko kupiš sladkor po 100 din v prosti prodaji v poljubni količini.
stvo z nalogo, da prilagodita statut ukazu. IRI mora ohraniti najmanj 50% delnic.
Kot takšna je bila z dekretom predsednika vlade označena tudi družba »Združene jadranske ladjedelnice« (Cantieri Riuniti dell’Adriatico Trst.) . pri kateri je IRI udeležen s 75%..
IRI JE DOBIL DOKONČNO OBLIKO
s kr. ukazom — zakonom z dne 24. IV. 1937. (norme za stalno organizacijo IRI-ja). Družba po stane izključno državna ustanova, ki jo država dotira- s fondom Imilijarde lir. Njen čisti dobiček pripada državnemu zakladu samo 25% dobička gre v rezervne fond in 10% v fond za pripravljanje vodilnih kadrov v industriji. Upravlja lastne participacije in prevzema nove, ko gre za važne državne interese. Vrši vse finančne posle' s svojimi in takšnimi podjetji, le vlog ne sme zbirati. Sme izdajati obveznice kakor »IRI—Mare«. Te-obveznice imajo prednosti in o-lajšave kot obveznice »IRI—Mare«. Država imenuje predsednika in upravni odbor. Za. nižanje participacije IRI-ja pri kakšnem podjetju pod 50% je potrebno o-dobrenje predsednika vlade.
železna industrija
»FINSIDER«
Isti dan kakor gornje norme o IRI-ju je izšel kr. ukaz — zakon z nedolžnim naslovom »Finančni ukrep glede železne industrije, pri katerih je zainteresiran IRI«. Z njim se pooblašča IRI, da osnuie delniško »Finančno železarsko družbo« . (Fin-sider — Società Finanziaria Siderurgica) s sedežem v Rimu in z glavnico 900 milijonov lir. Njene naloge so, da prevzema delniške participacije pri železni industriji, da skrbi za njeno tehnično koordinacijo in ii nudi na primeren način finančno pomoč. IRI lahko odstopi Finsidru del ali vse svoje delnice družb: I) »Iliva«, 2) »Terni« 3) Stabili-menti di Dalmine« in 4) »Società Italiana Acciaierie — Corhi-gliano« S. I. A. C.). Finsider sme vršiti iste finančne posle z njimi kakor »Finmare« s paroplov-nimi družbami.
IRI ie nabral finančna sredstva za te finansiranje z izdajo obveznic »IRI — Ferro« za 909 milijonov lir. Ako se akcijski kapital »Finsidra« zniža, se potegnem v istem razmerju iz prometa obveznic »IRI — Ferro«. Obveznice so v posebni upravi IRI-ja (Servizio speciale gestione »IRI — Ferro«). Ugodnosti in olajšave so iste kakor pri Finmare. Država lahko da jamstvo ter izplačilo glavnice in o-bresti teh obveznic. IRI je dosegel udeležbo pri »ILV1«, ki ima tudi v. Trstu veliko p ojdetje, 61%.
Takšen je bil postopek, po katerem ie IRI osvojil italijansko industrijo. Po zadnji bilanci je znašalo premoženje IRI-ja 7 milijonov lir, kontroliral pa je podietja v vrednosti 50 milijard lir. Leta 1946. so cenili to premoženje na 70 miliiard lir. Vse, kar je važnega v gospodarstvu Italije, ima družabnika v IRI-ju. ku.
BREZ BORBE NE POJDE
Nas zanima predvsem IRI na STO-ju. Čeprav je pravni po’o-žaj IRI-ia jasen, bo potrebna borba, da se ves IRI na našem ozemlju reši za STO. Gre za o-gromne interese v vseh gospodarskih panogah. Glede na striktne določbe navedene zakonodaje IRI-ja, ki veže vse transakcije glede premoženja IRI-ja (Dalje str. 3)
Posnemanja vredno
Sovjetska vlada ima v načrtu gradnjo novih stanovani za 25 milijonov prebivalcev. Za to akcijo prispeva določene kredite neposredno država, drugi delež pa dajo podjetja sama iz «upravnih fondov», kii jih predvideva zakon.
Na Angleškem so od aprila 4945. do konca septembra 1947. zgradili 276.150 stanovanj ; samo 'v mesecu septembru je bilo dograjenih 147203 stanovanj. Da bi cimprej sprejeli pod varno stre. ha vojne ponesrečence, so Angleži naročili na Češkoslovaškem prenosljive Iesene hišice.
Tržačani pogrešajo takšno širokopotezno akcijo od strani ZVU. Rešitev stanovanjskega vprašanja
sko prebivalstvo, ne presegajo polovice običajnih; obrok kruha je bil dejansko znižan od 235 na 200 gr. Primanjkljaj v žitu znaša okoli 3 milijone ton.
sodi med osnovne probleme, k» jih je treba rešiti, da se ustvarijo pogoji za oživljenje sedanjega gospodarskega mrtvila v Trstu. Stanovanjska stiska, združena s pomanjkanjem poslovnih prostorov je gotovo mnogo pripomogla k razvoju sodobnega «krošnjar-stva», mošetarstva in špekulacijo sploh, od katere živi danes dobršen del tržaškega prebivalstva.
Nogavice iz Žilnih biljK
Ker se je na Madžarskem po. javilo pomanjkanje papirja, je glavna planska komisija dala pobudo za nove poizkuse za pridobivanje celuloze. Uspeli so poizkusi za pridobivanje celuloze iz vlaken žitnega stebla. Proizvod-" nja na debelo se bo pričela prihodnjo spomlad. Madžarski iz» najditelji so poslali manjšo količino celuloze, ki so jo pridobili iz žitnih (biljk, nekemu tovarnarju umetne svile, ki je iz njo napravil prvi par svilenih nogavic iz te nove snovi.
■v
Železniške zveze Trsta z zaledjem
Preteklo nedelèo je po večletnem presledku zopet stekla bohinjska železnica tudi na sektorju Gorica Repentabor. Proga je za prvo silo vsa popravljena. Vlaki vozijo za zdaj samo do Repentabora, to se pravi do zadnje postaje na jugoslovanskem ozemlju, ker še niso bili sklenjeni posebni dogovori za promet čez mejo, do Opčin in dalje do Trsta (do postaje Sv. Andreja). V načrtu uprave jugoslovanskih državnih železnic je, da v kratkem času zgradi železniško zvezo Repentabor Sežana in s tem poveže bohinjsko in južno Železnika na jugoslovanskem o-zemlju.
O obnovitvi prometa na bohinjski progi, je bilo govcrra tudi na nedavni tarifni konferenci v Pragi. Bohinjska proga veže Trst z važnim železarskim base-nom Gorenjske (s središčem Kranjske industrijske družbe na Jesenicah) z zapadnimi predeli Avstrije, s Češko in južno Nemčijo). Spričo pomembnosti obnovitve prometa na tej progi priobčujemo pregledni članek o železniških zvezah Trsta z zaledjem.
Železniške zveza Trsta z za. ledjem so še danes v bistvu take, kakršinc jih je zapustila stara Avstrija in dejstvo ie, da te zveze odgovarjajo, vsaj v sedanjem razdobju. višem potrebam Trsta in tržaškega pristanišča, prav ker so bile izgrajene z vidika naravnega razvoja in funkcij tržaškega gospodarstva
Trst je s svojim zaledjem v srednji in v vzhodni Evropi povezan s tremi progami : s tako imenovano južno železnico (Trst-iDunaij), z fcbhinjskp. žplcznijco (Trst-Jcscnice-Celovec) in s pon-tebsko (Trst - Videm . Trbiž -Beljak).
Bivša južna železnica, ki je bila dograjena že leta 1858, jo in bo tudi ostala najvažnejša prometna zveza med Trstom in njegovim zaledjem. To je edina proga, zgrajena dvotirno, in ima med vsemi najnižji vzpon, ker se spaja s tržaškim zalivom po najnižji točkj Kraške planote v gorskem alpskem sistemu. Zaradi svoje zmogljivosti predstavlja te proga pravo os, ki druži, Trst 2 glavnimi gospodarskimi središči njegovega zaledja. Na progo južne železnico se navezujejo Železniške komunikacije s področja severno Jugoslavije (Re-ka-Sv. Peter-J escnice-Lj ubi j ana ; Zagrcb-iZidani (Most; Dravograd-Oelje), z Madžarsko (BudapesL Pragersko ; Szomibately-Gradcc; ®apron-Wiener-Neu Stadt) z vso Avstrijsko Štajersko. Od Dunaja ima južna železnica odlične zveze s Prago čez Češke Milenice m čez Kolin, z Moravsko po progi 'DiunajšBrno im Dunaj Brati-slava.-Prerov, s Slovaško po progi Dun a j -Ma r šhecg-Br a t i sl a va. Razdalja Trst-Dunaj je 591 km katerih odpade na področje STO-ja 23 km, na Jugoslavijo 29,7, na Avstrijo 271. Druga razdalja: Trst-Praga km 943 Trst-Zagrcib km 278.
Proga Trst-Gcrica-Jesenice, ta-koimenovana bohinjska železnici predstavlja druge glavno zvezo Trsta z zaledjem. Ta proga trna preko Podrožcc r Efcljak) -Salzburg priključek na bavarske Proge ter s |protgo Podrožca -pelovec-Linz z gornjo Avstrijo 'n Češko, a s progo Cclovec-j^c*en_Brufck na Muri zvezo z Punajcm. j Ker je železnica izpe-l)nna p0 težkem planinskem porečju, zaostaja seveda po svo-Jem gospodarskem ipomenu za hhno železnico, vendar pa je ta enotima proga med vsemi najkrajša povezava med Trstom -vstrijo. Češko In Bavarsko (Trst Cel ovce km 189,Trst-Bc]jak kte 181, Trst-iDunaj km 534, Trst-lan 784, Trst-Salzburg km -d5) od te proge odpade do av. ptnjske meje na STO km 18, na 'tugoslaivijo pa km '103.
Tretja zveza Trsta z zaledjem . Proga Trst-V i dem-Trbiž-Bel-Jak (pontebska) ta proga nima Primeru z bohinjsko nobene Prednosti, ker sta obe komunikaciji enotirni in imata povprečji iste vzpone. Poleg tega je Pontebska železnica do Celovca aijsa 53 km v primeru z bohinj-in°c?° Dunaia 45 km,, do Prage n Salzburga (čez Linz) pa 22 .m Ze iz teh podatkov jo raz-.	’°, da ni bila ta proga zami-
jena, kot povezava mod Trstom n zaledjem, čeprav se jo je Ita-V? posluževala, da se izogne, anz.fcu p,rc,ko Jugoslavije. Od, 22 Progc -io do avstrijske meje
v primeru da bi se ta promet, o čemer sedaj še in govora, povzpel na še višjo stopnjo, kot je bilo to tik pred prvo svetovno 'vojno
S tem se seveda no izključujejo možnosti tehnične izpopolnitve
-ki bil dolg 9108 m. S tem bi se zveza med Trstom in Beljakom v primeri z bohinjsko že--leznibo skrajšala za okoli 20 km Trst-Trbiž km 136). Ze po takratnih cenitvah bi proga stala skoraj milijardo lir. Zaradi o-
mislila na graditev dvotirne proge z električnim pogonom, da bi tako odstranila mnogo nedo-statkov, ki sedaj manjšajo prometno zmogljivost na enotirni progi. V resnici pa tudi danes vsi znaki kažejo, da se interes italijanske države za pontebsko progo ni zmanjšal. V kolikor ne bo uspelo tej prometni žili konkurirati z drugimi železniškimi ^komunikacijami iz Trsta čez Ju-
v STO.ju, 155 pa v Ita-
Kakor ž0 omenjeno, zadostujejo nanje železniške komunikacije, vL^°VCzujejo ^ z zaledjem zahtevam prometa, tudi
obstoječega omrežja, bodisi na STO-ju samem bodisi v zalednih državah v prvi vrsti v Jugosla. vijl
Na STO-ju bi bilo izpopolniti (in v tem pogledu že obstojajo podrobni, načrti) omrežje z notranjimi obhodnimi zvezami in izboljšanjem tehnične opreme obstoječih železniških naprav.
Elektrifikacija bohinjske proge ibi znatno potencirala to najkrajšo prometno žilo med Trstom in Avstrijo ter Češkoslovaško. Po-goji za uresničenje tega načrta so Ibrcz dvoma v Jugoslaviji ustvarjajo s planskim gospodarskim dvigom države. Zc samo dejstvo, da je Jugoslavija v neverjetnem hitrem tempu obnovila to progo, ki je bila v času dveletne ajnglo-ameriiške uprave skoraj popolnoma pozabljena, dokazuje, da Jugoslavija posveča bohinjski železnici veliko pozor, nost.
Vsi drugi načrti za graditev novih železniških objektov so za 'sedaj, kot umetna tvorba neaktualni. Zaslužijo pa pozornost le v kolikor izražajo težnje onih, ki so mislijo na umeten način izogniti naravnim pogojem gospodarskega razvoja Trsta.
Med te načrte spada v prvi vrsti gradnja tako im predilske proge. Se stari avstrijski načrt jo predvideval progo po Soški dolini preko Predila na Trbiž in se v bistvu ni razlikoval ad ra. zličnioe bohinjske železnice, ki je bila zaradi, strateških okoliščin tudi realizirana. Leta 1921 pa je Italija izdelala nov načrt za pre-dilsko železnico, ki naj bi se razvijala najprej po obstoječi progi do Zagraja, od tu pa bi krenila proti Nadiški dolini; in od tam dd Bovca, ob gornjem tekn Soče do Predila in Trbiža po predoru,
grommili stroškov je bila pozneje predvidena kot začasna rešitev združitev pontebsko železnice z bohinjsko železnico od Trbiža do Kanala ( m 70) Z dvotirno progo in podvojitvijo tira od Kanala do Gorice (km 20). Poleg tega je bila na progi Trst-Gorica predvidena nova železniška bližnjica med Rubijo in Devinskim Stivanom čez Doberdob, ki bi prikrajšala sedanje razdalje med Trstom in Gorico za 9 km. Kot dopolnilno delo je bila končno predvidena tudi gradnja nove dvotirne proge med Trstom in Tržičem.
Osebni interes je italija polagala med dvema vojnama na pontebsko progo, s katero je imela na vzhodu neposredno zvezo z Avstrijo. Zato pa je tudi resno
goslavjo, bi utegnila proga, o kateri je govora, prevzeti novo 'funkcijo za privlačenjo srednje evropskega prometa pròti Benetkam, čeprav je ta jadranska luka do sedaj služila skoraj izključno za notranji promet in ni pred vojno beneški tranzitni promet dosegel niti 1% od celokupnega blagovnega obrata.
O.
Elektrifikacija Sovjetske zveze
Po poročilih iz Moskve bo Sovjetska zveza, proizvajala 82 milijard kilovatnih ur eletričnega toka letno, to je 40 krat več kakor za časa carsko Rusije.
Nove prometne smeri
iz Srednje Evrope
V Pragi so se v teh dneh vršila pogajanja med zastopniki češkoslovaških in romunskih državnih železnic o vzajemnem če-skoslovaško-romunskem prometu ki bi šel preko ozemlja Sovjetske zveze po progi Cerna) pri Čopu - HalmcL Po tej pogodbi bodo vozilo vse pošiljke v obeh smereh romunske državne železnice preko sovjetskega ozemlja do Cerne pri Čopu. Sovjetski uradi so tudi dali svoj pristanek za 2 vlaka dnevno v obeh smereh. Promet na tem delu proge se bo vršil v smislu zahtev mednarodnih železniških pogodb, pripuščajo se kompletne vagon-ske pošiljske in brzovozno blago. Predpostavlja se, da bo ta proga
odprta tudi za promet z ostalnimi državami južnovzhodne Evrope, predvsem z Jugoslavijo, Bolgarijo in Turčijo in obratno iz teh držav na Poljsko. Z otvoritvijo nove proge je dosegla Češkoslovaška direktno zvezo s pristanišči Črnega morja in Bližnjim vzhodom, kar je zelo velikega pomena za češkoslovaško zunanjo trgovino.
Za sam Trst utegne imeti nova prometna zveza neugodne posledice, v kolikor bi —poleg Donave— odvajala promet iz Češkoslovaške na Črno morje.
PROGA BRNO-CESKE BUDEJOVICE
Moravski in južnočeški gospodarski krogi so češkoslovaški vladi predložili načrt za gradnjo nove železniške proge, ki bo vezala glavno mesto Moravske z
Iz tržaške gospodarske
NASTOP. GEN. GAIIHERA
Novi šef političnega oddelka ZVU gen. Ridgely Gaither je na prvi tiskovni konferenci dal več načelnih izjav, ki so v neposredni zvezi z razvojem tržaškega gospodarstva. Poudaril je, da hoče S svojimi uradniki upravljate STO v duhu mirovne pogodbe. Po njegovem mnenju živi prebivalstvo STO-ja v vsaj tako dobrih socialnih razmerah kakor prebivalstvo v večini predelov današnje Evrope.
Poleg omenjene izjave, da hoče upravljati STO v duhu mirovne pogodbe, t. j. Tržaškega statuta, je treba naglasiti njegovo izjavo, da želi pri izvrševanju svoje naloge ostati v stalnem stiku s prebivalstvom, da se je že zanimal za mnenje nekaterih u-glednih oseb o tržaških problemih in da je pripravljen upoštevati nasvete posameznih meščanov, ki predstavljajo vse koristi prebivalstva. Gledfc' oživi j en ja stikov z zaledjem je general dejal, da je ZVU že stopila v stik z Avstrijo, Češkoslovaško in Jugoslavije in da je samo splošna stavka v septembru bila kriva, da so avstrijska oblastva odpovedala uporabo tržaškega pristanišča za tranzit avstrijskega blaga preko dosedanjega obsega, to je preko uporabe pristanišča za dovoz premoga. General je tudi naglasil, da bo ZVU poskrbela, da gradbena delavnost zopet oživi, da bi se na ta način olajšala stanovanjska stiska.
Premalo časa je general Gaither na oblasti, da bi mogli soditi o. njegovi dejanski gospodarski politiki. Vsekakor ni bilo doslej' mogoče opariti nikak Snega radikalnega preokre.ta. Oviranje prometa! !med britanekorameriškim in jugoslovanskim področjem STO-ja je povsem v stilu gospodarske politike njegovega prednika.
Da bi mogla samo ena stavka odločujoče vplivati na smer trgovinske politike neke države, ne bo lahko prepričati tržaških gospodarskih krogov; dovolj bi bil samo rahel namig zaveznikov Avstriji, katere vlada vodi gospodarsko politiko po željah zapad-nih držav in prejema gospodarsko pomoč iz Amerike, pa bi se prometne zveze z Avstrijo razširile «čez obseg sedanje uporabe tržaškega pristanišča za dovoz premoga».
Pritegnitev k sodelovanju vseh meščanov, to se pravi vseh organizacij ,ki resnično predstavljajo prebivalstvo STO-ja, bi res mnogo pripomogla k aktiviziranju vseh gospodarskih sil in odstranitvi premnogih napak, ki so bile doslej storjene.
In končno: politika v duhu mirovnih pogodb. Takšna politika zahteva popolno preorientacijo djhsjedanj e gospodarske politike, ki je v bistvu slonela na dejanskem stanju kakršnega je ustvarila italijanska zasedba, in upoštevanje novih sil, ki so se sprostile, oblikovale in se tudi dejansko krepko uveljavljajo na STQ-ju in ob njegovih mejah.
ODHOD SEFA GOSPODARSKEGA ODDELKA ZVU
Dosedanji načelnik gospodarskega oddelka ZVU podpolkovnik D. S. Bickerst<(th odide, te dni iz Trsta v Anglijo. Njegovo mesto bo prevzel ameriški podpolkovnik Gervaise S. Chittik.
ODPOSLANCI IZ ZALEDJA
Za avstrijsko gospodarsko komisijo je prišla te dni v Trst tudi madžajrhka. Njun njamen je, da pripomoreta k oživljenju gospodarskih zvez mer Trstom in njegovim zaledjem. 2e na tarifni konferenci v Pragi je bilo na dnevnem redu vprašanje vpeljave neposredne tarife med Madžarsko in Trstom. Na prihodnji
največ j im mestom južne Češke: načrt za novo progo Brno-Jindri-chuv Hradec-,Ceske Budejovice naj bi vključili v okvir vsedržavnega planiranja. Z novo železnico bi ib ili povezani južnomorav. iski kraji z industrijskim kombinatom Brna in industrijskimi podjetji južinc Češke. Modeme cestne in železniške zveze so bile v preteklosti izpeljane ne gle. de na življenjske koristi južno moravske in južnočeške pokrajine. Odtod tudi gospodarska zaou stalost, ki je onemogočila industrializacijo obeh pokra jm.
Izvedba tega načrta, to je prometna povezava Moravske z Bu-dejovicami, bo verjetno ugodno 'vplivala tudi na promet s Trstom, saj so Budejovice na najbližji progi (Trst-Jesenice-Sohwarzach. Budejovice), ki veže tržaško pristanišče s Češko.
kronike
tarifni konferenci bodo določili podrobnosti glede direktne madžarske tarife na progah, ki vodijo poi jugotitov. .ozemlju v T^st (Budimpešta - Pragersko - Trst). Poleg Reke je Trst za madžarsko trgovino glavni izhod na morje.
Živahna vinska
kupčija na Vipavskem
Po priključitvi k Jugoslaviji so vipavska in briška vina našla zopet pot k svojim starim odjemalcem v notranji Sloveniji: Takoj po priključitvi se je med Vipavsko dolino in staro Slovenijo razvila izredno živahna kupčija po cenah, ki jih je določila vlada. Cene se določajo po gradaciji vina. V ta namen so vina po kakovosti razdeljena v 7 kategorij. V I. kategorijo sodijo najboljša vina, kakor rdeči in dišeči traminec, moškat, burgundec, kraški in istrski teran. Ta vina se plačujejo za vsako stopnjo po 1,90 din. Drugo kategorijo predstavljajo vipavska vina, laški rizling, burgundec, rebula itd. Ta vina se prodajajo po 1,70 din za stopnjo. V III. kategorijo sodijo refoško, haložan itd., cena 1,60 din po stopnji. V IV. kategoriji se prodajajo vina n. pr. cviček po 1,55 za stopnjo, v V. po 1,30 din. v VI. 1,20 din in v VII. po 1,10 din. Zaradi suše so letošnja vina posebno na dolnjem Vipavskem zelo močna in dosežejo povprečno 12—13 stopenj; v izrednih primerih tudi več. Vipavska vina se prodajajo po ceni od 19— 23 din liter. Vino kupujejo državna, oziroma okrajna in mestna podjetja, toda prav tako je živahna trgovina med proizvajalci in zasebnimi trgovci in gostilničarji. Podjetje »Vino« je organizirano po okrajih. Ljubljanske podržavljene gostinske obrate pa zalaga podjetje »Gostinstvo«, ki pripada Mestnemu ljudskemu odboru.
Kupci kar tekmujejo, kdo si bo zagotovil večje količine izvrstnega pridelka. Računajo, da je odšlo iz Vipavske doline Ze nad polovico letošnjega pridelka. Vino odhaja mnogo hitreje kot v času, ko je bil njegov glavni odjemalec Trst. Kraški teran, ki se prišteva med specialna vina in mu je določena I. kategorija, je bil trenutno b'o-kiran, ker ga hočejo uporabiti predvsem v zdravilne namene.
ZAMENJAVE DENARJA NE BO V ITALIJI
Italijanski finančni minister je v Ustavodajni skupščini odločno zanikal vse vesti, ki so se v zadnjem času razširile glede zamenjave lire
Nadaljevanje s str. 2 s strogimi formalnostmi, zlasti z odobrltviio od strani državnih organov, ni moglo to premoženje priti v nepoklicane roke.
Določba premiria iz 1. 1943. in mirovne pogodbe z Italijo z dne 10. II. 1947. onemogočajo prenos tega premoženja z namenom, da bi se odtegnilo STO-ju. Vendar je prečloveško, da ne bi prišlo do poskusov, da se to stori. Tako se ie 7. X. 1943 vršil izredni občni zbor Finmare-ja, ki ie iz-premenil statut na nezakonit način in v nasprotju z vso zakonodajo in nameni IRI-ja — STO ga ne bo priznal kakor ne bo priznal nikakšnih manipulacij, ki hočejo spraviti, premoženje IRI-ja z našega ozemlja. Potrebno bi bilo, da se Zavezniško vojaška uprava v Trstu pobriga za tako pomembne koristi STO-ja. Potrebna je natančna evidenca glede tega premoženja. Njena dolžnost je to. Ona bo odgovorna, ako bi zamudila pravne posege, ki so potrebni za ohranitev pravic STO-ja do tega premoženja.
V mislih imamo vse poskuse, da se iz cvetočih podjetij napravijo pasivna, da se zniža ali celo črta delniška glavnica itd. Prihaiajo nam na misel vesti o italijanskem in svetovnem časopisju, da «o največja podjetja IRI-ia v finančni stiski, češ ker italijanska vlada izvaža istočasno inflacijo in deflacijo. Ta umetnost ni nova. Ne bo težko ugotoviti, kakšen material, ki tvori premoženje IRI-ja, je bil odpeljan pred očmi ZVU.
V. R.
V to poglavje sodi tudi vprašanje obnove tržaške mornarice in vrnitve| STO-ju ladij, ki so po mirovni pogodbi u smislu določb o premoženju italijanske države, nj'egovcù ifistnina (»Saturni-ja«, Vulkanija« itd., in ki so zdaj v službi na italijanskih progah. Tržačani se pač ne bodo nasitili z vzhičenimi pforočtli nekaterih »tržaških« listov o veličastnem prizoru, ko, sta se »Vulkanija« in »Saturnija« srečali na Atlanti-
VESTNIK
Slovenskega gospodarskega udruženja
GOSPODARSKA POROČILA
SGU ima na razpolago štiri gospodarske biltene, ki« prinašajo najnoveiše gospodarske vesti iz vsega sveta.
Dnevni bilten iz svetovnega gospodarstva obsega poročila iz raznih evropskih in prekomorskih držav, dnevni bilten tržaškega in italijanskega gospodarstva pa poleg posebnih vesti tudi cene na tukajšnjem in italijanskem tržišču. Razen teh dnevnih biltenov razpolagamo tudi s posebnim biltenom srednjeevropskega gospodarstva in s tedenskim biltenom tržaškega gospodarstva.
Vsem interesiranim članom so ti bilteni v uradnih urah na vpcg'ed v društveni pisarni.
TRŽAŠKI ZAVOD ZA PETROLEJ
Uradni list ZVU št. 5 z dne L 10. 1947 prinaša ukaz o ustanovitvi Tržaškega zaveda za petrolej »Ente Petroli Triestino« (E. F. T.). ki sicer že nekaj časa posluje. Naloga tega zavoda je prevzemanje, obratovanje ter vskladiščenje. kakor ‘-udi razdeljevanje in prodaja vseh petrolejskih proizvodov' in njihovih derivatov za civilno Uporabo. Zaloge podjetij, ki obratujejo s petrolejskimi pg-oizivijldi'. tee dajejo na razpolago zavodu EPT. Prodajne cene za civilno potrošnjo določi ZVU.
RAZDELJEVANJE PNEVMATIK
Ukaz ZVU št. 28 z dne 27. 10. 1947, objavlier v istem Uradnem listu, ustanavlja na ozemlju ZVU »Ozemeljski odbor za pnevmatike« (Comitato Territoriale Gomme), ki ima sedež pri trgovski zbornici. Njegova naloga je pred vsem preskrba s pnevmatikami in zračnicami ter vse, kar je potrebno, da se zagotovijo zadostne dobave za to cono.
Za samo dodeljevanje pnevmatik in zračnic so pa ustanovljeni trije odbori: odbor št. 1 z uradom pri Trgovski zbornici za vse avtomobile in motorna kolesa, vštevši taksije in najete avtomobile; odbor št. 2 z uradom pri ustanovi »Centro Autotrasporti«, za vsa tovorna vozila kakršne koli nosilnosti in motorna vózi’a za posebno uporabo (cestni traktorji, ambu-lančni vozovi itd.) ; in odbor št. 3 z uradom pri Inšpektoratu za civilno motorizacijo in konce-sionirane prevoze (Ispettorato della motorizzazione civile e trasporti di concessione) za avtobusno službo. Tem odborom daje navodila glede razdeljevanja pnevmatik in zračnic uvodoma omenjenih Ozemeljski odbor za pnevmatike; do’oča jim tudi naloge in meje njihovega poslovanja.
Velja pravilo, da se omeji razdeljevanje na dobroverne imetnike prometnih dovoljenj, ki so jih izdale pristojne ustanove Svobodnega tržaškega ozemlja. Samo pri morebitnih presežkih gum določene dimenzije se lahko upoštevajo vozi'a_ registrirana v tej coni, čeprav nimajo prometnega dovoljenja.
POSLOVNI DAVEK NA KAVO
IN KAVINE NADOMESTKE
Kakor v Italiji, tako j e bil tudi na ozemlju ZVU povišan z veljavnostjo od 19. 9. 1947 poslovni davek od surove ali pražene kave od 3 odst. na 18 odst. Davek odmerja in izterja carin, ski urad ob carinjenju.
Prav tako je povišan na 10 odst. poslovni davek na kavine nadomestke. Pri uvozu iz inozemstva odmerja in izterja tudi ta davek carinski urad. (Uradni list ZVU št. 5 z dne 1. 11. 1947).
MEZDNA POGODBA V PEKOVSKI STROKI veljavna od 1. 10. 1947
A. Mehanične pekarne: Specializirani delavec:
Dnevno:		7. dan:
nad 20 let star	1133.15	1699.72
od 18—20 let .	1106 —	1659,—
Kvalificirani !dela-		
vec:		
nad 20 let . .	1091.15	1636.72
od 18—20 let . B. Navadne pe-	1064,—	1596 —
karne (z 10%		
TRZNI PREGLED — TRST
Cene na drobno na tržaškem trgu so silno počasi prilagojujejo novim tržnim kvotacijam severne Italije, s katerimi imajo tukajšnji trgovci še najtesnejše zveze, tako da nastaja vprašanje, ali bo tržaški potrošnik sploh deležen kake ugodnosti, v primeru, da bi sedanji zastoj, oziroma znižanje cen bilo samo začasno.
Cene življenjskih potrebščin so v zadnjih dveh letih stalno naraščale. Od leta 1945. do sept. 1947. se je indeks cen življenjskih potrebščin, kot je prikazano na priloženi skici, skoraj podvojil. Cene nekaterih življenjskih potrebščin pa presegajo ta indeks.
dala smrten udarec neštetim pustolovcem, ki so s svojim početjem motili poštene trgovske posle.
TRZNI PREGLED
ITALIJA
globalnim poviškom):
Specializirani delavec:
nad 20 let . . 1246.46 od 18—20 let . 1210.60
Kvalificirani delavec:
nad 20 let . .	1200.26
od 18—20 let . 1170.40 Vajenci v 1. Vetu: od 18—20 let . . od 16—18 let . . pod 16 let . . .
Vajenci v. 2. letu:
od 18—20 let. . od 16—18 let . . pod 16 let . . .
Vajenci ti 3. letu: od 18—20 let . . 844.80 od 16—18 let . . 736.15 pod 16 let . . . 600.35
V navedenih zneskih je čunana osnovna plača in ginjska doklada.
Odbitek za davek je dopusten samo, če tedenski dohodek presega znesek 5000 lir.
680.40
571.75
435.95
762.60
653.95
518.15
653.92
1143.90
980.92
777.22
1267.20
1104.22
90052
vra-dra-
Naraščanje c,en življenjskih potrebščin na drobno v Trstu. Za osnovo indeksa (100) je vzeto stanje septembra 1946. leta.
Znižanje cen se nanaša le na nekateri» sektorje prehrambenih potrebščin. Pri tekstilnih in industrijskih proizvodih ni bilo opaziti nikake izpremembe. Do-sedaj se beležijo sledeča povprečna znižanja cen v primeri z viškom sredine zadnjega meseca oktobra: oljčno olje L 340 za kg, semensko olje L 300, slanina 200
Večina italijanskih gospodarskih listov ne govori več o padanju cen, temveč o njih medsebojnem uravnavanju. Nekateri proizvodi so se v resnici v primeri z drugimi nesorazmerno podražili in so dosegli nadvrednost, ki ni nikakor upravičena in mora odpasti čim pričnejo odpadati vzroki, ki so povzročili nesorazmerno naraščanje (manjša razpoložljivost, špekulacije itd.).
Stvarnj primeri, ki potrjujejo pravilnost omenjene trditve, =o razvidni iz grafikona, ki predstavlja podražitev cen nekaterih kmetijjikihi pì'oàizvodbv na italijanskih tržiščih, in sicer od leta 1938 do oktobfà 1947.
Seveda pocenitev teh proizvodov lahko vpliva trenutno tudi na cene drugih artiklov, bodisi posred no, ali neposredno.
Nastaja vprašanje, kako se bo italijanski trg razvil v najbližji bodočnosti. Da bi cene še nadalje padale v dosedanjem razmerju, je težko pričakovati, upati je le, da bodo cene kmetijskih proizvodov’ vsaj začasno ostale pri današnjih kvotacijah in da bo prišlo do pocenitve samo nekaterih drugih proizvodov, predvsem industrijskih. Pričakujejo tudi, da se bo-
BORZA
VALUTE	V MILANU 31.10	13.11		Min.	Maks.
Funt sterline	8.800	8.300	8.300	8.800
Napoleon	6.250	5.850	5.800	6.250
Dolar	605	590	585	605
Francoski frank	180	195	180	195
Švicarski frank	152	151	150	152
Funt sterline papir	1.550	1.550	1.450	1.550
Zlato	880	870	865	880
EFEKTI V TRSTU
BANKOVCI V BAZLU
DNE 7.XI.1947
Italija
Anglija
ZDA
Francija
Belgija
Švedska
0.65
10,—
3.94
1.30
7.85
0.70
10.15
3.97
1.37
7.95
72,— 77,—
Argentina Portugalska Španija Avstrija Kan. dolar C SR
81— 84,— 15.25 15.75
9.75	10.15
2.80	3.30
2.57	2.65
1.75	2.15
	31.10	13.11	Min.	Maks.
Ferrovie Meridionali	4.900	2.930	2.930	4.900
Assicurazioni Generali	14.350	12.300	12.300	14.350
Assicuratrice	6.50(1	5.000	5.000	6.500
Infortuni	14.300	12.800	12.800	14.300
Riun. Adr. Sic.	5.000	4.200	4.200	5.000
Gerolimich	1.600	1.600	1.60Ó	1.600
«Istria-Trieste»	3.600	3.500	3.500	. 3.600
«Lussino»	2.500	2.500	2.500	2.500
Martinolich	975	975	975	975
Premuda	4.800	3.800	3.800	4.800
Tripcovich	5.700	4.400	4.400	5.700
Piccole Ferrovie	1.020	1.020	1.020	1.020
Trieste Tramvaj	640	640	64 0	610
Terni	435	376	376	498
ILVA	312	245	245	312
Cant, Riun. Adr.	595'	510	510	595
Ampelea	650	650	650	650
Arrigoni	320	320	320	320
Cementi Isonzo	135	135	135	135
Lavanderia	1.600	1.600	1.600	1.600
Vedno več
jugoslovanskega blaga v prosti prodaji
Povečanje proizvodnje dovoljuje jugoslovanskim oblastem, da stavljajo čedalje več blaga v svobodno prodajo. Po nedavni uredbi glede proste prodaje sladkorja, gorilnega špirita, električnih žarnic, stekla, cementa in opeke, je zvezna vlada izdala odredbo o prosti prodaji bombažnih, volnenih in svilenih tkanin poleg redne preskrbe na pod’agi potrošniških izkaznic. Tako bo 'zagotovljena preskrba z bombažnimi, vo’neni-mi in svilenimi tkaninami še nadalje vršila po dosedanjih enotnih cenah.
Zvezni gospodarski svet je določil te-le cene v prosti prodaji' na drobno:
Kreton za delavske srajce, šir. 80 cm 170 din; barhent, šir. 80 cm 230 din; flanela, pisana, šir. 80 cm 185 din; keper flanela, šir. 80 cm 225 din.
Podloga barvana, šir. 80 cm 165 din; žepovina po isti ceni; serž, običajen, šir. 130 cm 330 din; klot. »Bosna« šir. 130 cm 440 din.
Volnene tkanine Za moške obleke od 600—1000 din: vo'neni kam-gam 1800 din; volnene tkanine za ženske obleke šir. 140 cm 450 din.
L, svinjska mast L 120, maslo L 300, goveje meso 80—100, riž L 80. Neznatna je pocenitev pri mesnih izdelkih in siru ter drugih živilih.
Uravnovešenih in: stanovitnost cen pa bi gotovo koristila upravičenim interesom posebno malih trgovcev, ker bi večji kotisum povečal blagovni obrat in bi normalizacija trgovskih >poslov za-
Vsakovrstne čevlje dobite pri
TREVISANI JOSIP
ULICA G. VASARI 10 - TRST
Zadruga trgovcev z živili
na Tržaškem ozemlju
ul. Torrebianca 27 z. z o. z. - Tel. 3206
IMI M ZALOGI NASLEDNJE BLAGO:
Cikorijo Frank - Zagreb 1/6 - Kavin nadomestek Divka po 1/4 - Kavm nadomestek Divka po ljlO - Soško maslo - Tolminski sir Radensko mineralno vodo- Jajca - Frank pol/10
FRANJO RUPENA & Ci
d. z o. z.
Uvoz - Izvoz
TRST — VIA UDINE 15 - TEL. 86-48
Trgovina na debelo z vsakovrstnim lesom, drvmi, ogljem, premogom, gradbenim materialom,stroji,avtomobili
Zaloga vina
Avtoprevozništvo
Krčmi in gostilničarji!
Za nabavo istrskih vin se vedno poslužujte vaše zadruge, ki vam nudi najboljše blago po nizkih cenah.
Vpišite se v vašo zadrugo, ima začasen sedež v ulici Antonio Caccia št. 3,1.
Uradne ure od 10.-12 in od 15.-17.
do cene na drobnp prilagodile trgu na debelo.
O pravi deflaciji za sedaj še ni govora, kakor smo že ugotovdi ob drugi priliki. Obtok denarja stalno narašča (samo v mesecu oktobru je bilo natiskanih 28 milijard novih bankovcev). Poleg tega je italijanska vlada že napovedala povišanje cen kruha in drugega normiranega blaga.
Povišanje cen kmetijskih pridelkov do polovice oktobra 1947 v primeri z letom 1938. Številka pri vsakem piridelku označuje kolikokrat se je, njegova cena povišala v primeri s ceno v letu 1938.
LES
Tehnični les kvotira na italijanskih tržiščih že več mesecev iste cene. Ponudba notranje in inoeems|ke proizvodnje sle je v zadnjih časih povečala. Istočasno sbj je povpraševanje zmanjšalo, deloma zaradi zastoja obnovitve nih del, deloma pa ker je gradbena delavnost v zimski sezoni sama po sebi malenkostna.
Iz vsega tega italijanski gospodarski krogi sklepajo, da so nastale ugodne okoliščine za padec cen lesa, ki se je sorazmerno z drugimi prvinami še največ podražil.
Kljub temu pa, kakor rečeno, ni še prišlo do stvarne pocenitve na tem sektorju. Krepko se držijo posebno cene lesa na panju, ker prodajalci verjetno računajo na živahnejše kupčije za prihodnjo pomlad.
Cene na panju v Belluno za kub. met.: smrekovina in jelovi-na 14—16.000. Smrekovina in je-lovina žagana tombante: Trento f.ko skladišče za kub. met. Lir 27.200—30.500.
INDUSTRIJSKI PROIZVODI
Italijanski gospodarski časopisi so priobčili naslednji indeks cen za industrijske proizvode:
Uradne cene X-47 5-XI-47 Surovine	....	5426	5313
Polizdelki	....	4947	4923
Izdelki............ 5228	5108
Splošni	indeks	.	.	5240	5140
Stvarne cene X-47 5-XI-47 Surovine	. . . .	12164	10964
polizdelki	: . . .	6680	6543
Izdelki .	. . . .	11329	9837
Splošni	indeks	.	.	10814	9631
Osnova 1938 - 100. Uradne cene za blago, ki imajo urejene cene, cena prostem trgu v drugih primerih. Stvarna cena na črni borzi za blago, ki ima maksimirane cene, cena na prostem tržišču v drugih primerih.
Iz zgoraj navedenih podatkov je razvidno, da je pri normiranih cenah padec neznaten. Večja je gibčnost pri prostih cenah, kar je razumljivo, če pomislimo, da so industrijski izdelki dosegli kvote, ki niso v razmerju s povprečnim porastom cen.
ŽIVINA
Padec cen živine, ki se je pričel v sredini oktobra, se je na splošno ustavil prve dni novembra. Opažajo se še prilagoditve k novemu položaju na onih tržnih središčih, ki so nekoliko kasneje reagirala na padec cen. Cene prašičev, ki so sorazmerno izgubili največ točk, so se, kot kaže, dokončno ustanovile, a na nekaterih trgih (n. pr. Reggio Emilia in Milan) so se celo zopet nekoliko dvignile.
Zadnje kvotacije so:
Ferrara; teleta I 410—430, II 380—400; krave I 270—300, II 180 do 200; voli I 270—300; prašički 300—530; prašički rejeni 460 do 480.
Verona: teleta I 380—430, II 170 do 370; krave I 230—290, II 170 do 250; voli I 290—320, lì 250 do 290.
Videm: teleta 390; mlečne krave 240, voli 300; krave II 200; ovce 280; prašički 700; rejeni prašički 450.
Pomaranče m mandarini
Računajo, da bo letošnja proiz-vodnja pomaranč in mandarinov za 10 20% manjša v primeri ž lansko letino. Kljub temu pa so sadjerejci zelo zaskrbljeni, kaka najti trg za plasiranje proizvoda. Notranji trg ne bo mogel od daleč absorbirati vse količine, posebno še pri letošnjem dobrem pridelku jabolk. Izgledi za izvoz niso ugodni. Nemčija, ki je bila pred vojno glavni odjemalec južnega sadja, j ne prihaja sedaj v poštev. Anglija je prvotno obljubila, da bo dovo- | lila uvoz kontingenta, ki pa ne bo presegal 25% lanske uvožene količine, ni pa še dokončno odobrila ; uvoz. Švedska bo uvozila samo j 50% v primeri z lanskim uvozom. Druge zaipadne države običajno ne ! kupujejo italijanskih pomaranč in mandarinov, poleg tega pa mora ! Italija računati s konkurenco Špan- 1 skega sadja, ki je letos zelo dobro obrodilo (750 tisoč ton v primeri z lanskimi 500 tisoč tonami), iz- i .hod iz zagate bi Italijani dobili ' morda edino na tržiščih vzhodnih ■ držav, s katerimi pa gospodarski odnosi niso še stopili v normalnost.
Ob takem položaju ni zaenkrat j opaziti živahneiših kupčij. Prve J ponudbe za kg sadja na drevesu . so se vrtele okoli 50—60 lir za kg- j V zadnjih časih grozijo proizva- • ja’ci celo, da bodo pustili sadje j na drevesu, če se položaj ne bo ■ izboljšal.
Odgovorni urednik dr. Mirko Koršič GOSPODARSTVO izhaja dvakrat mesečno. Uredništvo in uprava: TRST, ul. Ruggero Manna št. 29. Telefon 27847 (uredništvo), 27947 (uprava). — Cena:	Posamezna številka lir 15.—. Naročnina: polletna
L. 180.—, letna L. 350.—. — Čekovni račun »Ljudska založba«. TRST, štev. 11546. — Cene oglasov:	za vsak mm višine v širini stolpca,
Lir 40.—.
ZADRUGA PRODAJALCEV KURIVA
TRST
Uradi: Via Mazzini 6 - Centralno skladišče Via delle Milizie
dobavila oglje, drva, premog
po svojih članih
UIV O D D. D.
UVOZNI
IZVOZNI
zavod
TRST - ULICA CICERONE 8
Tel. 80-00 56-38 29-306
PLOVSTVO. PRODAJE Nft DEBELO. AUTDPHEVOZHA SREDSTVA
N EVA
DRUŽBA Z O. Z.
Pomorska In zemska prevozna sredstva — Uvozi — Izvozi
obvešča, da je preselila svoje urade v ulico Valdlrivo 35, Trst
Telefono 29-210	Brzojavi : NEVAPORT