29. številka. Trst. v petek dne 29. januvarija 1904. Tečaj XXIX Izhaja mak dan "H »udi ->b nedeliah in praznikihi ob 5. uri. ob ponedeljkih ob uri zjutraj. številke se prodajajo po 3 novć (6 stotink) ▼ mnogih tobakarnah v Tr*tu in okolici, Ljubljani, Gorici, Oelji. Kranju. Mariboru. Celovcu, Idriji, Št. Petru. Sežani. Nabrežini. Novemmestu itd. Oglate in naročbe sprejema uprava lista -Edinost", afl« Moli« piccolo štv. 7. — Uradne u-e od 2 pop. do 8 zvečer. Oeiie Of lasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi. TELEFON StT. 870. cc Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! OS Naročnina znaia na vse leto 24 kron, pol tela 12 Krcn, 3 mesece 6 kroa. Na naročbe brez doposlane naročnine se jpiava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank»va»o pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianca Itv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODN1K. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. li Iz ogrske zbornice. (Brzojavno poročilo) BUDIMPEŠTA 28. V nadaljevanju razprave o rekrutnej predlogi, začel je go voriti ministerski predsednik grof Tiaza inje ako se v tem upanju motimo, vem za gotovo, da se bo liberalna stranka možko bojevala (Odobravanje na desnici.), ker ona rada vsprejme vsako pomoč, ki jo dobi in zaupa v svojo lastno moč, in bo gotovo rešila to de- opozori najprej na deloma tiho, deloma od žel°- Ker Je Sotovo' da Btoj,mo Pred b°>em' prt., podpiranje cbttrukeije po večjih skupi- > vlada P^pnčaaa, da je v interesu dežele, nab poslancev. Govornik je iznesel pregled da izvrši delegacija ^svoje delo pred začetkom zadnjih treh mescev io je rekel: Mi smo bo>- Ko se je spremenil položaj, mora pred tremi meseci prevze i vlado dežele pod M spremeniti tudi ^^(k*.. Jaz ne sledim, takimi okoljščinanr, da je moral vsak domo- nikoli taktiki» ki Je v nasprotju z dejanskimi ljub tfe skrbjo spravideti, da ee bliža narod razmerami. katastrofi. (Vpitje na levici.) Pri prevzetju Dalegacija ee torej sestane 3. februvarja t-®d prinesli tabo dva sivari : rešenje krize, in v zasedanju zbornice nastane premor ka ki bi moglo narod pomiriti in pa močno kih 2 do 3 tednov. Od tega Časa nas delijo vol i o, začeti z ono paliti ko, po katerej bi se še 4 do D dni. Ta čas zadostuje za rešenje dali zvojevati največji interesi našega naroda, rekrutne predloge. Iz katerih vzrokov hočete (Mej klic i: Avstrijska p »litika !) Narodni in- sedaj nadaljevati obstrukcijo — ali za uve-terte se ne p>vspešajejo z anaihijo in z denje madjarskega poveljncga jezika, ali zato, difkreditiranjem ustave in oni, ki nasprotu- da zrušita vlado — za oba slučaja stojijo jejo tej struji, izkazujejo narodu veliko uslugo, stvari tako, da beste dobili tudi po votiranju Zat<» smo pr šli mi, v eporammljenju s krono, rekrutne predloge priložnost za nadaljevanje tzinm na uporabo sredstev, tiko, da vživa obstrukcije. Taktičen položaj se s tem ne vinla pri veakfj nalogi odobravanje krone, spremeni. Povsod boste našli mene nasproti i Viharno odobravanje na desnici, nemir na sebi in mi bomo nadaljevali boj z istim orož-le v ci.) Ali z uporabo teh sredstev mi nismo jem. Poslanci ne riskirajo torej s tem n.celi teii in eicsr zati, ker se je poskušalo do- sar. A sedaj čuvajte največje interese dežele ! teč najprej mirno reš9nje in samo, ako ne (Kričanje, nemir na levici.) Ako niste vsled preostaja nič drugega, kakor težak nitima strankarskih stiasti izgubili politične uvidlji rat o, bi se imela ta sredstva uporabiti. (Po- vosti, ne bi rabili brez vzroka in potrebe novno odobravanje in nemir. Baron Kaas je narod oškodovati, morali bi djvoliti, da bi se kl cal: Ali je to oborožena sila?) pustili na svoje domove tretjeletniki in ubogi V nadaljnem svojem govoru je minister- nadomestni rezervisti. Vi ne popušSate popol-ski predsednik izjavil: Pod ultima ratio ra- noma nič od svojega stališča. Vi ne delate zumem tako postopanje, ki je sposobno stran vladi boja lagljega : srečamo se po delegso karske bo;e v tej nesrecoej deželi poojstriti ; jah. Jaz sem iz vi šil svojo dolžnost, ko sem ker jaz smatram za veliko nesrečo, da se Vas še enkrat pozval, da-li vslišite mojo nahajamo vedno v eketremih strankarskih prošnjo ali ne. Mi se Beatanemo še po »lele-bojev. To je ultima ratio, ki ga uporabim gacijah, mi bomo vodili boj z dosedanjo po-Himo takrat, ako bo poskušana brezvspešna trpežljivostjo in ljubeznijo do miru, ali ob vsaka druga pot. (Nemir na levici.) Mi nismo hiteli z uporabo teh sredstev, ker smo upali, da ho rešenje, ki ga prinašamo, pomirilo Darod. V tem upanju se nismo motili, posebno kar se tiče pretežno večjega dela. Pretežna večina naroda je vsprejela z zadovoljstvom rešenje, ki smo ga mi podvzeli, ker je sita boja do skrajnosti. Govornik je opozoril, da tudi v zbornici samo mali del nadaljuje z obstrukcijo. Ta del, ki je Bamo l/«o vseh Članov zbornice, je mogel dva meseca zadrževati delovanje zbornice in zato smo mi prisiljeni računati z dejstvom, da na dosedanji poti ne bomo mogli služiti z vspehom interesom dežele in iz tega smo primorani izvajati konsekvence. Pri boju, na katerega pragu morebiti sto jimo, naj sodelujejo vsi oni, ki želijo s užiti utvari ogrsae ustave in ogrskega parlamen tarizma in jaz upam. da se najdemo v enem taboru vsi, ki ne maramo prepustiti usede dežele za igračo enemu delu zbornice. In rujte vedno nasprotno od onega, kar časopisi pišejo, pa pridete bližje resnici. Ministerski predsednik je izjavil, da ni z nikomur paktira), nego samo izmenjal misli. Pustim se rad v preiskave, ako vem, da me prijazno vsprejmeje. Ker nisem dobil od onih strank, ki se priznavajo za opozicijonelne, nikakega povoljnega odgovora, nisem mogel iti dalje, kakor sem šel. . Poslanec Lengvel ie imel daljši obstruk-cijski govor. Po tem je govoril posl. Ozakol-skv. Za tem je prosil posl. Hollo, da bi smel govoriti jutri. Seja je bila zaključena ob 2. in tričetrt popoludne. Položaj v vzhodni Aziji. (Brzojavke.) LONDON 28. »Timesc javlja iz Sjeula : Japoosi konzul se je pritožil pri ministru za vnanje stvari radi tatvin, ki so se dogodile na železnični progi S >eul Jusan in je pretil z odločnimi koraki, ako ne bi bila Koreja sposobna, narediti konca roparskim četam. PODLISTEK. 5 Molčanje. fripovedka. ruski spisal Leoni d Andrejev. Posl. -kl- III. Oken v sobi na diiah niso odprli od časa, kar je Vera umrla in zrak je bil suh m vroč, lahno voneč po železni strehi pre-piljeni od solnca po dnevu. Nekaka praznota in zapuščenost mu je režala iz stanovanja, v katerem že tako dolgo ni bilo videti človeka, m kjer so lesene stene, pohišno orodje in drugi predmetje močno duhteli po zaduhlini. Na okno in na pod je padal jasen pas me HeČne svetlobe, se odbijal od belih, skrbno p< mitih de?ek ter je z mračnim polusvitom osvetljeval kota in belo snažno pt steljo z dvema blazinama, vebko in malo, ki se je kazala fantastična in prostorna. Oče Ignacij g odprl okno — in v sobo je v široki strugi zapihal sveži zrak, duhteči po prahu, po nedaljoi reki in vonjavi cveteoe lipe ter do-naša! na use«a komaj aiišljivo ubrano petje : enem tudi z ono odločnostjo, ki jo moramo imeti v svesti si dela za sveto in veliko stvar. (Odobravanje na desnici.) V meni živi nevgasljivo zaupanje v polit.čno uvidljivost ogrskega naroda. Narod bo, to verujem, razumel besedo onih, ki ga želijo dovesti na polje ustavnega življenja in vspešoe narodne politike. (Dugotrajno odobravanje na desnici.) Posl. EoUoj je izjavil, da odklanja predlogo in je izvajal, da je njegovo zasebno mnenje, da bi se mogla rekrutna predloga sedaj prepustiti, da bi se videlo, kaj vlada pravzaprav premore. Govornik je izvajal, da se je ministiraki predsednik pogajal samo z vodjami večjih opozicijonalnib strank in ne z drugimi. Grof Tif-za je odgovoril, da je pri pie-vzetju vlade obiskal vse stranke opozicije. (Mej-klici.) Posl. Ernszt (ljudska stranka) je zaklical : V časopisih je stalo, da ste vi rekli o ljudski stranki, da ona denuncira ! — Tieza : V e- bržkone se je kdo vozil v čolnu na reki in popeval. Stopajoči potihoma z bosima nogama, podoben beli prikazni, je stopil oče Ignacij k prazni postelji, pripognil kolena ter padel z licem na blazini, ja objel — — ondi, kjer bi se imelo nahajati Verino lice. Dolgo je ležal tako; pesem se je jela glasiti glasneje, a potem je utihnila, on pa je le U žal in njegovi dolgi lasje so se mu razsipali po hrbtu in poBtelji. Mesec je splezal više in v čumnati je postalo temno, ko je oče Ignacij dvignil glavo ter zašepetal, prizadevaje si, da bi izrazil z glasom vso silo dolgo pridrževane in dolgo ne priznavane ljubezni, izgovarjaje svoje besede tako, kakor bi jih ne poslušal on, marveč Vera : »Hčerka, moja Vera! Ti umeješ, kaj pomeja to : hčerka ! Hčerkica ! Moje srce, moja kri in življenje moje ! Tvoj stari . . . . tvoj postaran oče je že osivel, postal je že slab .. .< Pleča očeta Ignacija bo vstrepetala in vsa krepka njegova postava se je zagugala. Premagovaje ti trepet je oče Ignacij šepetal nežno kakor majhnemu otroku: Brzojavne vesti. Reforme v Makedoniji. DUNAJ 28. »Fremdenblatt« objavlja iz Soluna pogovor svojega dopisnika s Hilmi-pašo, ki je izjavil, da je reformni program iz februvarja 1903. v vseh delih izveden, a reformne točke iz Murzatega, da so tudi deioma izvedene ali pa se začenjajo izvajati. Ostanek bo hitro izveden, da bo Evropa strmela. Turška da pozna svoje interese in da jih bo tudi čuvala. Ali mir da ni odvisen od reform, ker da makedonski komitet na noben način ne mara reform. Sultan da hoče močno in mirno Makedonijo. Z bolgarskega sobranja. SREDEC 28. Vlada namerava še pred koncem zasedanja sobranja, ki se bo podaljšalo radi velikega dela gotovo še čez 25. januvarja (po starem koled.) predložiti nadaljnje izredno posojilo, približno pol milijona frankov, za podporo beguncev. SREDEC 28. Sobranje je v današnji po-poludanski seji vsprejelo novi tiskovni zakon v tretjem čitanju. Ženske in državne službe na Švedskem. KRISTIJ A NI J A 28. Odsek, kateremu je bila ieiočena predloga o vsprejetju žen v državne služb«-, je zaključil, da zakonskega načrta ne iznese pred plenum že v tem zasedanju. Iz italijanske komore. RIM 28. Današnja seja komore je bila posvečena spominu Zanardellija. Komora je sklenila, da Be ima v poslopju komore postaviti doprsni kip Zanardehija, na njegovem grobu »Stari oče ... te prosi, Verica, vneto prosi. On se joče. On se še nikdar ni jokal. Tvoje g >r.č moje dete, tvoje trpljeoje je tudi mi je. Se več nego moje.« Oče Ignacij je pokimal z glavo. »Še več, Verica. Nu, kaj je meni, starcu, smrt? A ti?... Sij, ko bi bila ti vedela, kako si ti nežna, slaba In plaha ! Se-li spominjaš, kako si se zbodla v prstič, da ti je kapala kri in si se jokala o tem ? Moje dete ! In ti ljubiš mene, močno ljubiš, jaz vem to. Vsako jutro si mi poljubovala roko. Povej, povej, po čem koprni tvoja duša ! In evo : s tema le rokama zadušim tvoje gorje ! Močni sti še, Vern, ti roki !« Očetu Ignaciju so strepetali lasje na glavi. » Povej !« Oče Iguacij je uprl svoje oči v steno ter stegnil roki. »Povej !< V sobani je bilo tiho, a iz temne daljave ee je dalo slišati zategljivo in pretrgano žvižganje parni ka. Oče Ignacij se je ozrl s široko odprtimi očmi okrog sebe, uprav kakor bi pred njim položiti venec iz bronca, zakljuČ ti sejo in »bjaviti vee govore, izrečene v njegov spomin. Na to je bila seja zaključena. Severonemški Lloyd in parobrodu i trust. BREMEN 28. >Weser Zeitung< izjavlja, da je izmišjena newyorška vest, da namerava severnonemški Llovd, Hamburg-Amerika črta in 7 amerikanskih ter francozkih parobroduib društev narediti skupni prometni red, naperjen proti parobrodnemu trustu. Llovdu ni o tem absolutno nič znanega. Prestolonaslednik zbolel na difteriji. GERA 28. »Geraer Zeitung« javlja, da je zbolel prestolonaslednik na difteriji. Ker I se ga je cepilo z difterijskim zdravilnim ee-rumom, ni nobenega vzroka za kako resno skrb radi preBtolonaslednikovega zdravja. Proces Humbert. PARIZ 28. Pred apelacijsk m sodiščem bi imela biti danes razprava v procesu bankirja Cattanija proti Humbertovima. Ker je pa Tereza Humbert bolna, a Fićlčric Humbert ni prišel, se je odložila razprava na 14 dni. Izgledi na ministersko krizo t Španiji. MADRID 28. V političnih krogih se misli, da nastane po ra?pravi v komori o imenovanju knezoškofa Nozaleda, ministerška kriza. Nemški cesar odlikoiau. STOCKHOLM 28. Kralj je izrazil svojo zahvalo nemškemu poslaniku za pomoč cesarja Viljelma Aalesundu in mu je rekel, da je podelil nemškemu cesarju o priliki njegovega rojstnega dne novoustanovljeni red nor-vežkega leva. Po požarju vseučlliščne knjižnice v Turinu. TURIN 28. Naučni miniBter Orlando je prt-gledal danes dvorane vseučiliščne knjižnice, ki so poškodovane po požarju in je izrekel hvalo vsem funkcijonarjem, ki so se udeležili reševanja. Izdelali se bodo načrti za sezidanje dvorane in za reorganizacijo knjižnice. Bojstni dan nemškega cesarja. BEROLIN 28. Glasom poročila lista »Norddeutsche Allgemeine Zeitungc, je bil včeraj o priliki rojstnega dne nemškega cesarja pri državnem kancelarju grofu Bulowu diner, na kateri so bUi povabljeni člani diplomatskega zbora, višji uradniki vnanjega urada in druge osebnosti. Italijanski poslanik grof Laura je napil nemškemu cesarju. Grof Biilovv je odgovoril v napitnici suverenom iu vladarjev onih držav, katerih zastopniki bo bili navzoči dinčju. Po požarju v Aalesundu. BREMEN 28. Parnik >Hero«, laBt parobrodarske družbe »Neptun« se odpošlje v soboto z nadaljnimi potrebščinami v Aale-sund. stala grozna prikazen ogavnega mrtveca, se ekolehal počasi Da noge, posegnil z roko ^z razprostrtimi prsti) k glavi, ter je, odsto-pivsi k vratom, zasepetal s pretrganim glasom : »Povej !< Toda odgovor na to bilo mu je molčanje^ IV. Drugega dne po zgodnjem in osamljenem obedu je oče Ignacij krenil na pokopališče — prvič po hčerkini smrti. Vreme je bilo toplo, ljudi ni bilo videti nikjer, uprav kakor bi ta vroči dan bil le osvetljena noč. Toda oče Ignacij je, kakor po navadi, skrbno vzravnal hrbet, zrl strogo okrog seb9 ter si mislil, da je on še zmerom takšen kakor poprej; da, niti zapazil ui nove in grozne slabosti v nogah; niti tega ni zapazil, da je njegova dolga brada postal povsem bela, uprav kakor bi bil mraz ovesil ivje na njo. Pot do pokopališča je vodila po dolgi, ravni ulici, lahno se povapenjajoči navkreber, a na njenem koncu je bil videti obok pokopa-liačnih vrat, podoben Črnim, večuo odprtim ustam, opremljenim z leskečimi sa zobmi. (Pride še.) Francozki mornaridni minister in podržavljenje železnic. PARIZ 28. Moriar čni minister Pelletan, ki je kot poelai.cc j o jijal podržavljenje železnic, se je izjavil pred nekim poročevalcem, da je bil zelo iznenađen rad. predvčerajšnjega govora finančnega ministra in da iz*fcopi iz kabineta, ako je bil Kouvier «>J večine mi nieterekega sveta pooblaščen tako govoriti, izjava, ki jo je podal minister javnih del koncem razprave in okolnost, da seje Rouvier skrbno izognil reči, da govori v imenu mi-nisterštva, daje mu vzroka misliti, da so bile besede finančnega ministra izraz njegovega o3ebn€ga mnenja. Nesreča na morju. VIKTORIJA (Brit. Kolumbija) 28. An-gležki parnik »Sealion« se je potopil z moštvom vred. kolonijalni ravnatelj dr. Stubel ne odstopi. BEROLIN 28. »Norddeutsche Allge meine Zeitung« dementira ponovno trditev lista »Vossiscbe Zeitung«, da je kolonijalni ravnatelj dr. Stubel prosil za vpo- kojitev. Francoz k a patrijotična liga. PARIZ 28. Na včeraj obdržanem shodu patrijotične lige so imeli Coppee, general Mercier, M 11® ve ve in Andre govore, v katerih so protestirali proti izgonu abbeja Del-sorja. Shod je vsprejel resolucijo, v katerej se ž gosajo oni poslanci, ki so glasovali za izgon. Sklenilo se je, objaviti v Parizu potom lepakov to resolucijo in izjavo poslancev iz Alzacije-Lotaringije 1871. v narodni skupščini. Ta izjava trdi, da ima francozki narod izključno pravico na Alzacijo L Jtaringijo za vse čase. Obed pri cesarju. DUNAJ 28. Zvečer je bil pri cesarju obed, pri katerem so bili : načelnik generalnega štaba, pl. Beck, več generalov in polkovnikov ter ruski, španski in rumunski vojni atalč. onega nesrečneža, ki sedi na zatožni klopi in ki potrebuje sveta in varstva v težki uri. Iz navedene razsodbe najvišega sodišča pa izhaja za deželno sodišče dolžnost, da v slučajih, ko je toženec slovenske narodnosti, principijelno ne dop>išča laških braniteljev, temveč da — ako bo odvetniška zbornica v s trajala v svoji upornosti — vaikdar samo imenuje branitelja, ki bo znal občevati z obtožencem in zbirati tudi iz slovenskih spisov vse, kar je potrebno za vspešno brambo. Kriza v deželnem odboru dalmatinskem. Kakor znano, dalmatinski poslanec dr. Jo«ip Smodlaka položil čaBt dež. odbornika in je ob enem odložil svoj poslanski mandat. V opravičenje tega svojega koraka obja\lja sedaj dr. Smodlaka izjavo, da bi bil kakor zastopnik dalmatinske stranke prava le tedaj mogel vspešno delovati v deželnem odboru, če bi bil še en poslanec te stranke izvoljen v deželni odbor. To pa se ni zgodilo. Ker je torej uvidel, da njegovo delovanje v odboru ne more donašati sadu, je izstopil. Da se pa izogne konfliktom v stranki, je položil tudi mandat. V zaključku izjavlja dr. Smodlaka, da se sicer umika s političnega pozorišča, da pa bo na drugec. pol u deloval za narod svoj. Naš jeziK na Kazenskem ii. V utemeljevanju svoje razsodbe, s katero je iazveljavilo razsodbo tržaškega dežel n^ga sodišča v stvari Antona Perdec, je torej naj v še kakor kasacijsko sodišče z vso jasne s jo in odločnostjo izreklo načelo, da se za razi rave s slovenskimi obtoženci ne smejo postavljati branitelji, ki niso vešči slovenskemu jeziku, to je jeziku njega, kateremu ravno ima branitelj stati ob strani v težki, usodni uri. Naloga branitelja je torej, vzvišena to-hko se stališča prava in pravice, kolikor se stališča humanitete. Branitelj pa ni le iz ozirov na t»ženeeve koristi prevažen č nitelj v kazenskem procesu, marveč je tudi prava, vspešna, na višini svoje nah ge stoječa bramba v em nentneoa interesu sodnih institucij samih. Ce se dogajajo slučaji, da so bili ljudje obsojeni radi nemarnosti in nesposobnosti brambe, izgubljaj-> široke mase, ki ne vedo razlikovati, zaupanje v sodne institucije sploh. (e pa vidi ljudstvo, da so ee uporabila vsa možna sredstva v obrambo toženčevo, prihaja do zaključka, da se ne treba bati nikomur, da bi lil po krivici obsojen, do zaključka torej : še je pravice na svetu ! A justica potrebuje, ako hoče vršiti svojo veliko nalogo javnega zaupanja, kale »r p trebujeta riba vode in človek zraka. •Jasna kakor beli dan pa je resnica, ki jo je izreklo najviše sodišče v svojem utemeljevanju : da more biti namreč branitelj v stanu, da v predhodnem postopanju stopa v direktno dotiko s tožencem in da tako pripravka vsi potrebna obrambena sredstva za razprava, ter da more na razpravi sami nam slediti vsemu, ker — kakor pravi najviše sodišče — če branitelj ne more sam slediti, potem ne morejo tega nedostatka sanirati vsa prevajanja predsednika ! Tu je torej dovolj jasno izrečeno načelo: slovenske tožence naj branijo le slovenski branitelji, s čemer je iroplicite izrečeno tudi oačtlo' razprave proti slovenskim tožencem naj *e trše le v slovenskem jeziku !! Z navzočo razsodbo najvišega sodišča pa je izrečena tudi najhujša obsodba za odvetniško zbornico tržaško, ki demonstrat vno — iz zgolj narodnega šovinizma, torej iz poli-tičn.h ozirov, ki ne spadajo v sodno dvorano — imenuje laško bran.telje za slovenske ob-tožmoe. To postopanje odvetniške zbornice razodeva tudi neobčutnoet in brezarčnoat do Jezikovno vprašanje v vojski. Poveljstvo osmfga voja v Pragi je izdalo nekako izvrševalno naredbo k rezer-vatni naredbi vojnega ministra o učenju polkovnega jezika od strani častnikov. Poveljstvo osmega voja odreja, da je ustanoviti dva tečaja za češki jezik. Enega za one, ki znajo češki za službeno porabo, drugega pa za one, ki le malo ali ni5 ne znajo češkega jezika. Za vsaki tečaj so določene po tri ure na teden. Važno pa je, kako poveljništvo voja označa pomen in namen teh tečajev. Povdarja namreč, da ti tečaji so le podrejeno sredstvo za naučenje češkega jezika. Dajajo naj le navodila, kako se treba parni učiti kakega jezika s pridnimi vajami in konverzacijo. Vsako leto povodom spomladnega ogledovanja vojaštva ima poveljstvo brigade komisijonelno ugotoviti, kateri visi častniki še ne znajo, in kateri znajo češki jez.k. Ali ni da bi človek ne verjel Bvojim lastnim očem in lastnim ušesom? Le domislimo ee, kaj se je še v bližnji minolosti branilo od strani vojne uprave kakor kako sveto dugmo in se je pogrešek proti tej dogmi ozna-čalo kakor zločinski atentat na sestavo in celo obstanek vojske. In primerjajmo to s tem, kar se sedaj odreja in zahteva. Kakov propad med nazori sedaj in onimi bližnje minolosti ! Kaitov preobrat ! Nedavno še so kaznovali z večmesečnimi ječami vsaki »tukaj« na kontrolnih shodih, torej na činu, ki je le na pol militarične narave in na katerem sodelujejo ljudje, ki niso v prezenčni službi, ki torej niso »v fronti«. Nedavno so šteli častniku v zločin, ako je tudi izten službe spregovoril kako nenemško besedo. Sedaj pa priznavajo važnost nenemškega jezika tudi v prezenčni službi in odrejajo, da poznanje nemškega jezika ni neobhodno potrebno ni za možtvo, ni za podča-tnike. Prej eo kaznovali besedo »Tukaj« na kontrjlmh shodih, odtlej pa hočejo dopuščati, da možtvo in podčastniki tudi v aktivni službi morejo službeno občevati v nenemikem jeziku. Prej so častniku strogo zabranjevali vsako nenemško besedo, sedaj pa mu pripore Čajo pridno vajo v polkovndi jezikih ! Del nepravičnega in ob enem nezmisel-nega in naravnost škodljivega privilegija nem-šaega jeziki v vojski se je jel majati. ^ nemškem taboru je zavladala nekaka tišina. V zadregi so, ker ne vedo, kako bi in kaj bi ? ! Menda imajo občutek, ki n*vstaja po kaki izgubljeni bitki ! Ta nemška zadrega pa naj služi v migljaj, v kakem tempu naj bi 89 reševalo jezikovno vprašanje v Avstriji v obče!! Ali o tem o drugi priliki. Vesti iz Hrvatske, Zopet moremo zabeležiti jako karakte rist čno dejstvo, ki priča, kako prav je imel Štefan Ridć, ki je v znanem članku doka zoval, da je vedja čistih zato nasproten se danjemu gibanju po Hrvatskem, oživelemu po mDog h javnih saupščinah, ker ni v interesu Ž dov na Hrvatskem, da bi na Hrvatskem vsklilo ustavno življenje in b; se narod jel zavedati svojih pravic. Dejstvo, na katero mislimo, pa je, daje proaluli Kooi Frank, brat voditelja »čistih«, začel po nemških li- stih, katerim je stalni dopisnik (»Zeit«, »N. Fr. Presse«, »Pester Lloyd«) sumničiti rečeno gibanje, češ, da isto izzivlje nemire. No-torična resnica je, katere ne taji naravnost niti glasilo hrvatske vlade, da je narod v belovarskem okraju vzkipel zato, ker se vidi oškodovanega v svojih piavicah in interesih. Vsakdo ve, da so rečeni nemiri gospodarske nravi; Kobi Frank pa je tako drzen, da bije tej resnici v obraz in trdi, da so nemiri v belovarskem okraju posledica javnih skupščin!! Po praviei pravi reški »Novi list«, daje ni besede, ki bi mogla primerno označiti tako infamijo. Evidentno je, da je Kobi Frank orodje Nemcev in Madjarov. In člevek, ki namenoma in neverjetnim cinizmom jemlje dobro ime in gazi življenske koristi narodu hrvatskemu je brat ,najčistijega', »največega« Hrvata ! Res je sicer, da tudi najbližje krvno sorodstvo ne dokazuje polit" č nega somi -šljenja in da tudi brat ne more odgovarjati za politične grehe svojega brata. Ali tu imamo dejstvo, da Kobi Frank dosledno, zistema-tično in nepretržno nadaljuje svoje narodu hrvatskemu sovražno delo, ne da bi bil naj-veči Hrvat kedaj dal kakoršnobodi znamenje od sebe, da obsoja Kobijevo početje. Grdo insinuvacijo, da opozicija hujska narod v zločine, je primerno zavrnil v saboru posl. dr. Harambašic, ki je zagotovil resnici primerno, da opozicija spravlja le dejstva na dan. Vlada naj ne konfiscira, ampak naj dokaže, da ni res, kar trdi in piše opozicija. Se svojo interpelacijo o nemirih daj a le priliko dobri in pošteni upravi, da je res dobra in poštena. Iz Srbije. O stvareh v kraljevini Srbije se laže sedaj vsevprek po raznih evropskih listih. A med vsemi se posebno odlikujejo dunajski listi, a njim na čelu list »Die Zeit«. Ta ten-dencijozna poročda so prikrojena tako, da vzbujajo mnenje, kakor da je eedaj tudi vsa Rusija ogorčena proti Srbiji, proti kralju Petru in proti vsemu ruskemu narodu. O tem se sklicujejo tudi na izjave sedaj enega, sedaj druzega uglednega ruskega lista. Nikakor pa ne na resnične izjave, ampak na popačene in apretirane za dunajske elavofobne potrebe. — Tako se je te dni dunajski list »Die Zeit« skliceval na neki namišljeni dopis iz Belegagrada v petrograjskem listu »Rusija« za napade na kralja Petra. Sedaj pa je redakcija rečenega ruskega liBta doposlala be-ligrajski »Samoupravi« brzojavko, s katero prote3tuje proti metodi, katere se poslužuje list »Die Zeit« in konstatira, da je ta list v članku o kralju Petru iz nekega beligraj-skega dopisa v »Rusiji« navel več fraz, ki so popolnoma izmišljene. Novi list »Ruskaja Zemlja«, okoli katerega se je zbral c*et ruske inteligencije, obsoja vedenje evropskih držav nasproti Srbiji. »Ruskaja zemlja« hvali na kralju Petru, da se tako strogo drži zakonov in ustave, dočim so rjegovi predniki z gaženjem zakonov provzročili mnogo zla narodu srbskemu. V sled odsotnosti zastopnikov tujih držav je položaj kralja težaven, ker je še le prevzel upravo države z razjedenim organizmom. Nekatere države so morda vznemirjene ravno zato, ker se je Srbiji povrnil mir in red in ni pravega razloga za u mesa vanje v notranje stvari Srbije. Nam pa — pravi »Ruskaja zemlja« — ne treba, da bi hodili žnjimi, ki danes demonstrativno obsojajo krvavi dogodek v Sr-b ji, dočim so se včeraj vspodbujali na ubojstva in se radovali na mučenju najboljih ljudij t?ga Daroda, ki je toliko trpel radi njih, ki se zgražajo sedaj. Za Srbe ni žaljivo, ako so se predstavitelji Evrope obrnili od njih. Oni vedo, kaj jim ta Evropa želi, ali bolelo bi jih, ako bi jih Rusi zapustili v kritičnem času — Rusi, ki bo se jedini vedli prijateljski do njih. Danes jutri bo morda Rusija proti svoji volji — in ne brez utica-nja istih prijateljev Srbije — zapletena v vojno in se bo morala nje psžaja obrniti od balkansk h dogodkov. Tedaj bo navzočnost zastopnika prijateljskega ruskega naroda v Srbiii v ogromno moralno podporo narodu srbskemu in kralju Petru, ki ni nič zagrešil. Dnevne novice. Promocija. — Danes opolu Ine bo v avli c. kr. Karolo Franceve univerze v Gradci promoviran gospod kand.-prof. Janez Arnejc. dosedaj suplent na c. kr. gimnaziji v Grade:' rodom Korcšec iz Zvrhnjih Gorič pri Rožeku, doktorjem filozofije. Pogreb pok. Maksa Hrovatina je bil veličasten. Takega pogreba ni videla Vipava že leta. Pogreba se je udeležila ogromna množica ljudstva. Posebno je omeniti voditelja c. kr. okrajnega sodišča v Sižani, svetovalca Platzerja, župana sežanskega, gospoda Mahorč ča, čitalnico, gasilce, šolsko mladino z učitsljstvom, uradniKe iz Vipave in Ajdovščine. Žalovalcev je bilo od blizu in daleč). Zadnja pot k večnemu počitku je bila tako veličastna, kakor jo je zaslužil blagi in mili Maks Hrovatin. Županom t Tomaju je bil dne 23. t. m. izvoljen Josip Vran iz Toooaja št. 6, prvim podžupanom pa Anton Šcnc iz Tomaja št. 28. Y »nemškem« Ptujn iščejo župana. Do sedaj je tam županoval znani velikonemški pek z imenom Ornik. Ali uprava občine Ptuj je tako žalostno proslula, da je morala tudi na sodišč.h iskati svojega dobrega imena. Po takem ni čudo, da sa oče Ornik čut jo nekako utrujene in si ne upajo prav, da bi zopet breme občinske uprave jemali na svoja pleča. Volitev župana je bila določena za dan 28. t. m., a so jo morali odložiti na dan pred Svečnico, da bo moglo mesto ptujsko v tem času iskati novega »prvega meščana«. Pa je tudi možno, da se oče Ornik v tem času toliko pokrepčajo, da 89 dado preprositi in da zopet zadenejo na svoje rame težko breme ! ! Nemško srednjo šolo za dekliee hočejo osnovati na S.ajarskem. Ker ima biti šola zasebna in se ima torej vzdrževati iz re-spektivnih nemških žepov, ni da bi se morali Slovenci razgrevati radi ts namere. Ni pa brez interesa zanje, kako dotične dame, ki so podpisale tozadevni predlog, utemeljujejo potrebo omenjene šole ? ! Na agitaciji za osnovo druzega (seveda nemškega) ženskega učiteljišča v Mariboru so posebno povdarjali potrebo produkcije novih ženskih učnih moči, posebno pa se potrebo, da si deklice, tudi če se ne mislijo posvetiti učiteljskemu poklicu, pridobe večo naobrazbo, nego jo mudijo meščanske šole. V sudanjem proglasu za osnutje nemške srednje šole ne obsojajo le nedostatni učni načrt meščanskih šol, ampak obsojajo impli-cite tudi mariborsko žensko — učiteljišče ! ! Pred so dokazovali potrtbo druzega ženskega učiteljišča, sedaj pa dokazujejo, da učiteljišča nikakor ne ustrezajo zahtevam viša naobrazbe ! Značilna okolnost pa je, da na čelu cdbora, ki daje meščanskim šolam in učiteljiščem tako spričevalo nevrednosti, stoji soproga ravna-lja gimnazija v Mariboru, gosp. Glovaekega. NadaJjna značilna okolnost je, da se odbor, kateremu načeluje soproga c. kr. ravnatelja, huduje, ker se v učnih knjigah za zgodovino na meščanskih šolah preveč upošteva Andrej Hofer, ta inkarnacija — avstrijske zvestobe ! To bodo Vsenemci, kar jih je od Belta do Adrije, pomežikavali z očmi v zadovoljnem 8porazumljenju ! Svojo resno stran pa ima ta nakana tudi v tem, da bodo to zasebno srednjo šolo prej ali elej skušali državi obesiti na — vrat! Na okrajnem sodišča t Gradiški je razpisano mesto dijurnista z dnevnim plačilom 2 K 20 stot. Dokazati je dosedanje službovanje in pa poznavanje deželnih jezikov. Prošnje je dop slati vodstvu tega okr. sodišča do dne 15. iebr. Prizivna komisija za osebno doho- darino. Dne 25. t. m. otvorjeno je bilo šesto glavno zasedale prizivne komisije za osebno dohodarino za Istro. Društvo »Pravnik« v Ljubljani je imelo v torek svoj redni občni zbor. Predsednikom je bil zopet izvoljen gospod viši svetovalec dr. Andrej Ferjančič. Slovenska izdaja novega civilnega pravdnega reda bo morda izgotovljena že v tekočem letu. To težko nalogo izvršuje gospod svetovalec Kavč-nik. Tako vrši društvo dalje svojo nalogo izdajanja slovenskih zakonov. V kratkem se priredi tudi občni državljanski zakonik v novem prevodu. Skrbelo se bo tudi, da bo društveno glasilo »Slovenski Pravnik« redno mesečno izhajalo. Slovenskih sokolskih društev je 15: Po letu ustanovitve si slede tako-le : Ljubljana 1863, Mozirje 1882, Trst 1882, Gorica 1887, Novomesto 1887, Prvačina 1889, Zjgorje 1890, C lje 1890, Postojna 1894, Kranj 1896, Idrija 1897, Solkan 1900, Šaka 1902, Ljutomer 1903, Tržič 1903. Ž:nsko telovadno društvo Ljubljana 1900. Sedaj se snuje Sokol na Jesenicah. Snuje se tudi sokolska sveza ki naj — kakor piše »Slovenski Sokol« — zbliža sokolska društva in jim da določeno enotno smer. uredbo; ki naj jim z osnovo naprav, nedosožnih posamičnim omogoči lažjo, popolnejšo, vsptišnejšo vršitev Bokolskih nalog ! Od sv. Jakoba nam pišeje: Dne 16. t. m. mela je naša Čitalnica redni občni zbor, katerega se je udeležilo 42 udov. Po nago voru predsednikovem poročal je tajnik o društvenem delovanju v II. upravnem (1903) letu. Iz teg* poročila smo izvedeli, da se je odbor z vso skrbjo trudil za napredek naše Čitalnice ; posebe pa še za dobre odnošaje z drugimi bratskimi društvi, kar pa se mu ni posrečilo v p^lni meri. Ker so krivdo na tem pripisovali nekim odbornikom, izjavili so do-tičniki v zadnji seji pred občnim zborom, da ne reffektujejo na nobeno mesto več v odboru. To se je na volitvi upoštevalo in društveno krmilo ee je izročilo možem, ki niso v vrtincu razburkanega vodovja. Z opravičenim upanjem gleda torej naša Čitalnica boljši prihodnosti nasproti. Posebne važnosti sti v naši Čitalnici dve napravi, namreč: »Čebelica« in »Narodno vseučilišče«. Čebelica je imela v lanskem letu 106 vUgate'jev; od teh je dvignilo 22 vlagateljev vse vloge, da so vložili v »Tržaško posojilnico in hranilnico«. Največa vloga je bila K 100, najmanjša 20 st. Siariši ! Ako se vi sramujete vlagati po 20 ftotink (10 novčičev) pa jih vlagajte po svojih otrocih, da* jih s tem vadite štediti. Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača ! "j »Narodno vseučilišče« nam je nudilo v prcčlem letu 8 predavanj. Enega predavanja D mača vzgoja), ki je za naše stariše naj-pomenljiveje, udeležilo se je 15 slušateljev 1 Zato je pjročevalec na obe jem zbjru opravičeno vskliknil : »Fara sv. Jakoba ima 27.000 slovensk h duš ; in »Narodno vseučilišče« je imelo enkrat 15 slušateljev ! !< — — — — Dovolj ! Naša C talnica ima 112 udov. Udeleženci občnega zbora izvolili so si ta-le odbor : Ferluga Andrej, predsednik ; BabiS Gregor, podpredsednik ; Ra kuša Fran. tajnik ; So*ič Josip, blagajnik : Ban Fran, Hervatin Ante in Š urm Jo-iip, odborniki. Subič Josip, Ukovič Ivan, namestnika. Be-edn;ak Ivan, 1 »občnik Rudolf, pregledovalca računov. Novemu odboru, kakor sploh rasi Čitalnici, želimo najboljšh v spe bo v! Pevskemu zboru bratoišeine sv. irila m Metodi|t s> podarili t-ledtči gg. : L. Sartžin 10 K, I. Prilog 10 K, J. Turk 10 K. A. Feriugi nabrrl v II vdovem arsenalu 12 K, J. Kers*en 6 K. A. Furlan, duhovnik 5 K, A. Gareperčič 5 K, vesela družba v »Konsumnem društvu« pri sv. Ja-kokobu 4 K 20 st.. J. Krehel 5 K, A. Ber-bn k 5 K, M. Morr 3 K, A. Zlobtc 2 K 40 st., G. Zidar 2 K, R. M^ihar 2 K, M. Hrvat n 2 K, J Novak 2 K. A. V tes 2 K, ft-. i eket 2 K, P. M že 2 K, A Ivaneč 2 K. V. Karta 2 K Pečenko 2 A. Kre-sovič 2 K, A. Batiudar 2 K, I. Vatovec 1 K, J. Gustinčič 1 K, J. Bambič 1 K. F. Berr e 1 K, I. Pollee 1 K, L. Kerstan 1 K, I. Mar;nč č 1 K, U. L»nčak 1 K, J. Alč č 1 K, A. Blažič 1 K, J. Brel 1 K, F. Va Tove1! 1 K. I. Sier 1 K, A. Zlobec 1 K, J. "tik 1 K, J. Vatovec 1 K, A. Lampa 1 K. (Zvršetek pride.) Darovi. Mt-sto venca na krsto pok. obče rpoštovanemu sodnemu pristavu Maksu Hro-vatiou -v Sežani je poslal na upravo našega ;ist* g. Anton Muha iz Lokev 5 kron za možko podruž ico sv. C.rila in Metodija. Plesni veneek priredi »Slovansko pev-sico društvo« v Trstu svojim članom in pri jateljem v ponedeljek dne 1. februvarja t. 1. v dvorani »Slovanske Čila niče«. K ple u tx> svirai orkester pod vodstvom g. Majcena. Za neč aae vstopnina 60 nvč. Pr jatelji plesa in domuče zabave so dobrodošli ! Podpirajte potrebne. Za ubogo Marijo Kermavner in nje otroke so nadalje do-poslali sledeči gg. : Ivanka Klemene c od sv. Ivana 3 K, A. F. in F. T. po 1 K in E. T. 2 K vsi trije iz Nabrež ne. Vsem tem iz rekajo najilubok*Jšo cahvaio obdarovaoci. — Nadaljne darove je pošiljati v ulico Galileo št. 14. 1 mrlo jih je v Trstu od nede1je dne * januvarja pa do s >b^te dne 23. januvarja 55 možk.h in 47 ženshih oseb, skupno | torej : 102 osebi. Od teh jih je bilo 22 do 'enega leta, 14 do 5 let, 9 do 20 let, 3 do 30 let, 9 do 40 let, 21 do 60 let, 19 do 80 let, 5 pa nad 80 let. Akad. podružnica družbe sv. Cirila in Metodija v Gradcu vabi najuljudneje na ples, ki ga priredi v torek, dne 9. februarja ! v Steinfeldskih dvoranah (Sceinfelder-Salle, Miinzgrabenstrasse 10.) Svirala bo godba 2. bosn.-herc. pešpolka. Začetek ob 8. uri in pol zvečer. — Vstopnina ca osebo 3 K, za rodbino (3 osebe) 7 K, za dijake 2 K. Členi akad. podružoice so prosti vstopnine. Prepla-čila se bodo hvaležno vsprejemala. Ponarejeni bankovci. Iz Gorice javljajo, da krožijo tamkaj ponarejeni dvajset-kronski bankovci. Falzifikate je lahko spoznati po razliki v barvi papirja in po pogreškah v tekstu. Po šestnajstih letih. Dne 25. t. m. je prestala svojo kazen Marija Ribos. katera je bila obsojena dne 25. januvarja 18><8. leta na 16 let težke ječe radi zločina zavratnega umora. Marija Ribos je po dogovoru in skupno se svojim ljubSekom Viktorjem Mtftejem umorila dne 19. novembra 1887. leta blagajnika banke »Kredit«, Henrika Mozetiča. Ribos je bila Mozetiču, katerega je bi a z laskanjem privabila na svoje stanovanje, prerezala vrat z brivno britvijo. Ker pa to ni ztdoščalo, je nastopil MJ' j, kateri je bil mtj tem skrit, ter je z revolverjem stre- j ljal na Muzetiča, dokler se ta ni zgrudil mrtev na tla. Marija Ribos in Viktor Matitjj, ki je bil uradnik pri »Kreditu« sta umorila Mozetiča namenoma, da mu vzameta pote in ključe blagajne in da tako prideta do denarja. Ta, drugi del njunega načrta, se jima pa ni posrečil, ker so ljudje slišali streljanje iz revolverja. Viktor Maffej je bil obsojen v smrt na vislicah ter je bil obešen tu v Trstu dne 4. maja 1888. 1. Marija Ribos je pa bila prvotno obsojen* na 16 let težke ječe, a ka-sacijski dvor jej je, odbivši njeno pritožbo ničnosti, prisodil še 4 leta. Te štiri leta jej je pa cesar pomilostil. V ponedeljek je torej Marija Ribes končala 16 letno kazen. Pravijo, da se ne povrne v Trst. Pretep z redarjem. Sinoči ob 10. uri je ndar Božidar Milatovič slišal neko hri-pavo petje v ulici Coroneo. Šel je proti mestu, odkoder je prihajalo petje ter tam zagledal dva človeka. Pribiižavši se jima, je spoznal v enemu njiju 36-letnega Ivana Vi-dalli-ja iz Pirana, kateri je pa izgnan ie Trsta. Vidalli je jako na slabem g'asu kot pretepač. Radi tega se mu je redar pri bližal se vso previdnostjo in ga se vso uljudnostjo prosil, naj bi molčal. Vidalli se je pa obregnil nanj, da njemu nima nihče ničesar zapovedovati. Redar ga je veled tega, vedno z uljudnostjo povabil, naj mu sledi. In res je hotel Vidalli ubogati. A njegov tovariš je izjavil redarju, da on ne bo dovolil odvesti njegovega prijatelja. Redar je na to poprosil nekega mimoidočegt vo aka, naj mu prikliče druge redarje na pomoč. H;p pozneje je r*s pr.šel Milatoviču na po mo5 drugi redar. Mej tem se je pa moral Milatovič boriti z Vidallijem in njegovim tovarišem, katera sta ga bila napadla. Redar Milatovič je v s lobranu potegnil sabljo iz nožuic ter z i*t > udaril Vidallija preko glave, da se mu je tatoj kri poced la po obratu in da se je zvrnil na tla. Ko je drugi redar prišel Milatoviču na pomoč, je ta poslednji odvedel Vidallija na z Iravniško postajo a oni drugi je odvedel Vidallijevega tovar ša na strbžaico v ulico Chi izza a od tam v z^por v ulico Tigor. Vidallju je zdravnik opral rano, ki jo je zadobil na levi strani glave tir ga potem dal odvesti v bolnišnico. Razne vesti. Radi krivih bilanc — v smrt. Finančnik Wbitafcer VVright je sestavljal terive bilancije in je bil zato obsojen v 7-letuo ječo, ali čim je bila razglašena ta stroga ol>3odba, se je obtoženec zgrudil na tla in je umrl na licu mesta. Slike papeža za cesarja Frana Josipa in Viljelma in za carja Nikolaja. Iz R ma brzo javljajo, da se govori tamkaj, da pojdejo posebni papeževi odposlanci na dvore v Pe trogradu, Dunaju in Berolinu, da izroče carju in obema cesarjema sliko papeža, izdelano po slikarju Lippaju, in papeževa ročna .amaip Obrite starke Nastopna skoro neverjetna epizoda je vzbujala veliko veselosti med či- tatelji ruakih listov. Ozirom na odredbo ruake vlade, da je po bolnišnicah in ubožni-cah posvečati največo pozornost zdravstvenim razmeram je sklenila te dni uprava oskrbovalnega doma v Petrogradu, da bo ne le možem, ampak tudi starkam, ki uživajo v domu oskrbo, na državne troške nudila zdravje povspešujočo dobroto — brivne britve. Vzlic vsem protestom, hresčanju in joku so pazniki in nadzorniki v ad hoč določenih brivnih salonih po skupinah predstavili nič manje nego tri tisoč stark, kjer eo jih oropali veče a i manje krasote — brk. Tast ubil zeta. Iz Požege javljajo : Gavro Linjakovic se je vrnil domov v Vrbo vljane možno napit. A ker ga je žena za-pu tila že pred 6 tedni ter je odšla k svojemu očetu Vasi Panduriču, sklenil je Linjakovic iti k svojemu tastu, da bi pregovoril ženo na povrnitev k njemu. Dospevši pod okno Vase Pandur ća je jel razbijati po njem in zahtevati, naj gre žena domov. Vsled tega je prišlo do zasramovanja. Ko pa je na to L:njakovic leputnil po oknu in razbil tri šipe in je potem skušal zlesti na okno v hišo ta-stovo, udaril ga je ta poslednji s sekiro po glavi tako, da je udarjeni padel vznak in je umrl par dni potem na zadobljeni rani. Dne 21. t. m. se je vršila glavna razprava in 63-letni Vaso Pandurić je bil obsojen v šest mesecev zapora radi prekoračenja potrebne obra—be. Starost Žensk. »To je Bmtšna navada, da nekatere ženske prikrivajo svojo starost« — je rekla neka lepa ženska s prezgodnje osivelimi lasmi. >Jaz morem pošteno zatrditi, da nisem nikoli govorila neresnice v tem pogledu«. »Res ne?!«, je vprašala nje prijateljica, in je posebno naglasila ti dve besedi. »Ne, v resnici ne«, je odgovorila gospa s fi nim nasmehom na svojem še vedno lepem obrazu. »Je res tako, kakor pravim. Če se hočem kazati mlajšo, nego sem, imam neko posebno sredstvo, da dosezam to, ne da bi mi trebalo lagati radi tega«. — »Tu pa sem že radovedna«, je odvrnila prijateljica. »Kako delate to?« — »Jaz pušSam, da lažejo drugi. Vidite ! Ce je katera dama — so vedno le dame, ki ne morejo brzdati svoje radovednosti v tem pogledu — Če me je torej kaka dama vprašala po moji starost*, pa odgovarjam : »O, jaz sem za leto ali dve starejša nego vi, moja draga, usojeno leto. Kako stari ste vi prav za prav ?« — Kolikor potem vprašateljica odčrta od svoje resnične starosti, toliko bi si jaz nikdar ne upala odlagati od svoje starosti. Nepričakovano pojasnilo. A: Sedaj pa bi že rad vedel zakaj bi vedno fiksiratemojo ženo?!« — B : »Ali vam moram res povedati to ?« — A : »Dd, jaz zahtevam to !c — B : »Vidite, kolikorkrati opazujem vašo ženo, vsikdar si mislim, te pa bi jaz — že ne hotel!« Aritmetična naloga. Kmet'ci A in B se odpravljati v semenj. Vsaka ima po 150 orehov v košari. A hoče prodati po dva oreha za en novčič, skupila bi torej 75 novčičev. B hjče dati po tri orehe za en novč.č, skupila bi torej 50 novčičev. Vse skupilo za orehe obeh kmetic bi znašalo 125 novčičev. Potem pa je zaprosili kmetica A kmetico B, naj ta poslednja da prvi tudi svoje orehe in naj jih vse skupaj proda po ptt orehov za dva novč.ča, kajti to bo latotako, kakor da bi vsaka za-ae prodali crthe. Kmetica B je zadovoljna b tem predlogom. Dobila pa je le 120 novčičev za 300 orthov, ker 300 je enako 60X*r> orehov, a 60 krat po 2 novč. znaša 120 novčičev. Od kodi izguba 5 nov- 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 i tal. lir Cesarski cekini 117.02 Va 117.— 23.43 23.4.! 19.06 19.0j 95.25 95.25 11.32 11.32 Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 97.5». 5°;0 haiijarska renta 102:40, španski esterieur 86.10 akcije otomanske banke 586.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železniie —.— Lombardi 89 50 unificirana turška renta 86.35 menjice na London 251.60, avstrijska zlata renu 102.50, ogrska 4°/0 zlata renta 101.35, Landerbanic —.—, turške srečke 126 —, parižka banka 11.09, italijanske m-ridijonalne akcije 730.—, akcije Rio Tinto 12.40. Mlačna. L o n d o n. (Sklep) Konsolidiran dolg 8 —.—, jan.-avg. 67.30 do 67 80. , New-York. (Otvorenje). Kava Kio za boio ie dobave. Vzdržano, 10 st. zvišanja. Pariz. Rž za tekoči mesec 15.25, rž za februar 15.15, za marec-april 15.15, za marec-junij-15.15 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 20.80. za februvar 21.—, za marec-april 21.20, za ma-rec-junij 21.25, (mlačno) — Moka za tekoči mesec 28.0o, za februvar 28.85, za marec - aprit 28.75, za marec-junij 28.55 (mlačno). — Repično olje za tekoči mesec 49.50, za februvar 49.—, za m&.rec-april 48.75, za maj- avgust 49.— (mlačno) Špirit za tekoči mesec 42.50 za februvar 42.75, za marec-april 43.25, za maj - avgust 4'J 75 (mlačno.) — Sladkor surov 88° uso no/211/*—.—211/2(mimo), bel za tekoči mesec 24.50 za februvar 24.75 (mišično) za maj-avgust 25.75, za okt.-jan. 26.75— rafiniran, 56V'S—57 -— Lepo. Trgovina se zaklanimi prašiči. Včeraj je bilo pripeljanih na tukajšnji trg 72 praš.čev. Kupčija je jako živahna ter obilo povpraševanja t,da premalo blaga. Ker je blaio dosl'» ve laj še le proti večeru, bo ša le danes došlo v prodajo. Včeraj se je prodajalo bl«go boljše vrste po K 118.—, slabša pa od K 108 — 110. TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetari] - TRST ulica Malcanton štv. i. po zelo nizkih cenah. Velika zaloga c cev ; : Trgovina. Borzna poročila dne 2s. januvarja. Tržaška borza. Napoleoni K ]y.0K—19.06, angležke lire K 23.93 do 23.98, Londm kratek termia K 239.55—240.15, Fra cija K 95.20—95.50. Italija K 95.15—95.45, italijanski bankovci K 95.^0—95.45. Nemčija K, 11»>.95—117.25, nemški bankovci Fv J IS 95—117.25, avstrijska ednotna renta K 100.50 -100.80, ogrska kronska renta .v 99.00—99.30, italijanska renta K 10J .85—102.30. kreditne akcije K 672.00—tJ74.00, državne želez lice K 671.00—674.00, Lombardi K 84.00 — 86.00, Llojdove akcije K 736 00—746.00. — Srečke: Tisa K —.— -—, Kredit Iv —.— do —.—, Bodenkredit 18S0 K —.---Bo- denkredit 1889 Iv —■--.—, Turške K — do —.—. Sroake 2% —.— do —.—. Dunajska borza ob 2. uri popol.: včeraj danes Državni dolg v papirju 100.fi0 100.60 „ v srebru 100.60 100.60 Avstrijska renta v zlatu 120.61» 120.65 v kronali 47, 100.65 100.65 Avst. investicijska renta 31/, % 93.25 93.20 Ogrska renta v zlatu 4% 119.— 119 — „ v kronah 4 % 99 — 99.— „ renta 3l/, 9U-95 90.90 Akcije nacijonalne banke 1605.50 1606.— Kreditne akcije 672.75 672.25 London. 10 Lstr. 239.70 239.65 = istrskega vina dobro nadomestilo kraškega terana. Postrežba točna. Razpošilja na vse strani Macarol Fran, Sežana. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi zrzzr ulica Tesa št. 52. A. zzzrr iv lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, dn »e nI bati uikake konkureuca- Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. nustrovan oenlk brezplačno ln franko. GRLOBOL, KAŠELJ, NAHOD, UPADAJE GLASU, KATAR itd. ozdravite z večkrat odlikovanimi Pastigflie Prendini. Nad 40 leten vspeh. Izdeluje F. Prendini, lekarničar v Trstu. Neobhodno potrebne za govornike, pevce itd. Varovati se pred ponarejanji ter zahtevati vedno „Pastiglie Prendini'u koje se prodajajo v lekarni Prendini in v vseh boljših lekarnah vsake dežele. + Žalostnim potrtim srcem javljati nam jt* sorodnikom, prijateljem in znancem pretil ž no vest. da je naša preljubi jena in nepozabna soproga, mati, sestra, oziroma svakinja, gospa Karolina Petrič danes ob .'i. uri zjutraj po dolgi in mučni bolezni ter previđena se zakramenti za umirajoče in v 38. letu svoje dobe Bogu izročila svojo dušo. Pogreb Ih> jutri, v petek, ob ;». uri i»op. iz mestne bolnišnice. TRST, dne 28. jan. 1904. Fran Petrič. soprog. Urini« Sirk, Josip Sirk. Vekosl&v Maraiič, sestra. svak. Tovarna plašč ofl cementa Aristilde Gualco Trst ulfca S. Servolo št. 2. Najbolje tekmovanje je ono iz plošče od cvmenta portland, toliko glede ekonomije kolikor ylede trpeinosti, da se ni bati konkurence. NB. X*ročbe sprejemu drogerija Ettore Zernitz. nasproti Volti di Chiozza. V novi proflajalnici pohištva uilici Madonnina št. 15 ti Trstu se nahaja na izbero okvirja in zrcala po konkurenčni ceni. y*ndrej Vtouk. Trgovina z jestvinarai in delikatesami Peter Novak l llca Comerciale št. 7 TRST. Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi za mnogo-brojen obisk in jamči za točno in najboljšo postrežbo. Pošiljatve na deželo izvršujejo se točno in sicer po poštnem povzetju. FILTJALKA BANKA UNION V TRSTU se peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli kakor: a) Vaprejema uplatila na tekoči račun .ter * o brestuje: Vrednostne papirje: po 234°. lakoj - 3 °0 na rt mesecev - na 1 leto Napoleone: p« 2\4*t na 6 mesecev „ 2VSP. na 1 leto b) Za giro-couto daje Ž1/,; do vsakega zneske izplačuje se do 40.000 K a cheque; za veče zneska treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajejo v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsako u plačilo obresti od dne uplačila in naj se je to zgodi lo katero si bodi uradnih ur. Sprejema za svoje conto - correntiste inkase in račune na tukajšnjem trgu, menjiee za Trst, Dunaj Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne pa dirje ter iztirjava nakaznice, menjiee in kupone proti drimerai proviziju i > > > > V I. zagrebškem vojaško-pripravljalnem zavodu (Šola in internat) Berisiavićeva uiica Stev. 12. se začenja 1. marca L L 7 mesečni letni glavni tečaj za one mladenke, koji žele zadotiti pravico za jednoletnega prostovo jca. Program brezplačen. A Svoji k svojim! Zlatar DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv- 47. — TRST. Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur. — Sprejema narodbe, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. BV" Cene zmerne. »oooooooo svoji k svojim! Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). ) Trajna razstava in izključna zaloga za Primorko vsakovrstnih kipovpovsem ) umetniškega dela bi.di od zmesi, romanskega kartona, opeke ali lesa razpel v vseh ^ velikostih. Lastna delalnica pianet, dalmatik, pluvial, roketov, kvadratov, kolarjev maša h nrajc itd. I v.šu ejo ee tudi vsakovrstne vezniae, zastave itd. Zaloga sveč in Čistega čebelnega voska kakor tudi mešane sveče I. in II. vrste, podob, vencev, križcev in svetinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del »padajočih k bogočasiju, izvršijo se vezanja (ncami) najfinejša za zastave, pregrinjala idr. Zaloga misalov, ritualov, diurnov ter brezštevilno drugik mašaih knjižic, b večdn kov,Hvetiin, keihov in ciborjev se srebrnim pokrovom. Popravlja se vsakovrstne stvari. Jfaj se poskuša prepričati so o ugodnih cenah. — ~ Zahteva naj se brezplačni cenik. _ ~ _ Kašelj - Katari Dobroznane katrani nate past i lije Ravasioi, koje se izdelujejo z izvlečkom kemično distesra norveškega kaframa, imajo same na sebi že imdicinalno moč, dobro zdravijo vsakovrsten kašelj, vse bolezni dihalnega organa ter zlasti odpravijo katare, bronhijalne, želodčne in črevesne zasliženja. Edh -kutijica z navodilom 80 stot. Zahtevati je le paštilije z vžganim imenom „Ravasini" ter zavračati vsakovrstna ponarejanja. Po pošti pošilja proti povzetju najnanj 3 škatljice. Glavna zaloga: Lekarna Ravasini v Trstu. Vdobivaju se v TRSTU v lekarnah : Antoniaczo Skedenj, Biasoletto Ponteroaso, Gmeiner ulica Giulia, Jeroniti ul. Caserma, d Vardabasso pri sv. Antonu nov. ; v GORICI : Cristofolctti in Pontoni; na REKI: Prodam in Schindler. in v glavnih lekarnah v Avstvo-Ogerakej. jffttton Santin pok. prana TRST. — Ulica Barriera vecchia štv. 11. — TRST. Velik dohod fuštanja veleur v najnovejših risanjih. Zaloga perila in imbotiranih pogrinjal, zimskih srajc, srajc od fuštanja ter belih v velikem izbora kakor tudi ovratnikov in kravat. Vezenine in moderci. Snovi od same volne za ob eke za ženske. Blago za delavske oeoooooooo hlače in izdelki za delavce, oooooooooo Rudolf Aleks. Varbinek zaloga glasovirjev najboljših tu- in inozemskih tovarn ===== Borzni trg št. 2. II. nadstropje = (nasproti sladčičarne Urbanis). Razposojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tudi na obroke. Konkurenčne cene "VI Anton Skerl mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna godba in petje Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliieta: Priprave za točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja se proda-siajo vpredmeti tudi na mesečne obroke. oooooooooooooooo gC Svoji k svojim OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kani P — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrstel:i ras* ven pri -iv. Jakobu tudi za meito dostavljenje mleka na dom. Priporoča se vsled tegu t uli ronj. mL-stjannoJua. z bal -gohotno podporo P strežaq točita. .Micko vedno sveže. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI 99 Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja ni vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih 1 obligacij, arećk, delnic, valut, novcev in deviz PromeM iidaja k Titkemn irebaojn. Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale ■ kupone. --: Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni —• izgubi - Vlnkuluje In divinkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. Smkompt in inkammo menic, p^ Bor-tm naročila. Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do ------= dne vzdiga.---------------- Promet i čeki in nakaznicami. mmnn»