Poftaiaa plačama t gotoriai
RADIO
LJUBLJANA
ILUSTRIRANI TEDNIK ZA RADIOFONIJO
NAROČNINA ■ Četrtletno 40 Din ■ Polletno 75 Din ■ Celoletno 140 Din Za inozemstvo ■ Četrtletno 50 Din ■ Polletno 90 Din ■ Celoletno 170 Din
CENA ŠTEVILKI PET DINARJEV
0» 5. OKTOBRA DO 11. OKTOBRA
V dredje leio našega radia
Prosvetni program — »Ljudska univerza«
Naš urednik se je oglasil pri prosvetnem referentu naše postaje, g. Vinku Z o r u , ter ga naprosil za informacije o načrtu prosvetnega dela našega radia v novi seziji, ki jih v naslednjem podajamo našim bralcem.
Bolj kot katerikoli drugi način je radio idealno sredstvo za uresničenje ljudske univerze, ki naj po določenem načrtu in sistematično nudi potrebno izobrazbo vsem najširšim slojem naroda. Končni efekt takega dela je splošno visoko stoječe kulturno stanje naroda, ki ga moramo ne samo ohraniti, ampak z vsemi primernimi sredstvi (med njimi je radio na prvem mestu) tudi dvigati.
Naša »Ljudska univerza« v radiu predvideva štiri glavne oddelke predavanj: A. Prirodno, poklicno in domače življenje človeka, B. Sožitje človeka v državnem in gospodarskem življenju, C. Duhovno življenje in slovenska ljudstvenost (Volks-tum) in D. Nravno in versko življenje našega naroda.
V okviru teh štirih področij, ki obsegajo celotno delovanje in življenje človeka, se bodo vršila predavanja naše
Ljudske univerze. Značaju ljudske univerze nujno odgovarja princip, da ta predavanja ne smejo biti teoretsko-znan-stvena, marveč pretežno praktične-g a značaja.
Pri prvem oddelku pride najpreje v poštev vzgoja (spoznavanje duše, vzgoja v družini — duševni razvoj otroka, šolski otrok, otrok v družini, duševno zaostali otrok, prehodna doba; duševno življenje otroka in njegova vzgoja — čutila in njihov pomen, igra, razvoj otroškega jezika, otrok in svet, otrok in narava). To poglavje obsega 12 predavanj, ki jih je prevzel učitelj g. Pero H o r n. — Drugo poglavje tega oddelka pa obravnava udejstvovanje in življenje odraslega človeka: njegovo razmerje do vsega, kar ga obdaja. Z docela praktičnimi pogledi bo govora o napredku tehnike (stroj, — iz-rabna korist njegova, uporaba v hiši in kuhinji, človek kot stroj, uporaba v zadrugah itd.), pa. tudi pogled v gospodarstvo (premogokopi in lesni zakladi, kemija in njena uporaba v industriji, nauk o toploti v praktičnem življenju, električni tok itd.). O vseh teh stvareh, ki morejo zanimati najširše sloje in jim bodo tudi v resnično korist, bo govorilo 20 predavanj, ki jih je prevzel priljubljeni radio-predavatelj, g. prof. Franc P e n g o v.
Drugi oddelek obravnava sožitje človeka v državnem in gospodarskem življenju. Predavanja bodo prehajala od splošnih na naše spe-cielne slovenske razmere. Deloma bo prevzela ta predavanja naša Zbornica za trgovino, obrt in industrijo: pregled domače gospodarske zgodovine: domača zemlja, napredek v kmetijstvu, rokodelstvo, domača industrija, promet in trgovina; — dohodki in njih porazdelitev: dohodki delavca, oblika plačila, razdelitev dobička, delavec kot akcionar, mezdni boj, dohodek posestva, višina obresti, menica, renta itd.; — denar, njegova upo-' raba in njegov kulturni pomen; izvor in razvoj denarja, denarni sistem, denar in kultura, denar in osebnost; —• trgovina in trgovska politika: pojem, namen, oblika in način trgovine, bistvo in naloga trgovske politike, trgovsko-politični sistemi in teorije, sredstva in organi trgovske politike, razvoj slovenske trgovske politike v 19. stol., pogled v bodočnost; — sloven-
1AŠA KUKAVICA
Nedelja.
□	Kuharjev šramel, ob 15,15.
D Novak, »Ljubosumnost« (Šentjakob-čani), ob 16.
O Slovenske narodne pesmi (gg. Roman in Tone Petrovčič, z orkestrom), ob 20. D Valčkova ura, ob 21.
Ponedeljek.
O Ev. prenos koncerta, ob 20. Torek.
Prenos iz Zagreba, ob 20.30. Sreda.
q Filharmonični koncert iz Prage, ob 20. Četrtek.
□	Borodin, »Knez Igor«, prenos iz ljubljanske opere, ob 19.30,
Petek.
Bi Pester večer (harmonika, g. Rakuša, ženski duet gdč. Štefka Korenčanova in Vera Pirčeva, šlagerji, g. Premelč), ob 20.30.
Sobota.
O Koroški večer (kvartet Glasb. Matice, tenorist J. Gostič, zbor »Ljublj. Zvon«), ob 20.
sko rokodelstvo: zgodovina rokodelstva, socialni in etični pomen rokodelstva, sredstva in pota, kako pospeševati rokodelstvo, gospodarsko sodelovanje in rokodelski stan, naloge stanovskih organizacij, zadrug itd. Nadejamo se seveda še, da bo pristopila k sodelovanju tudi Delavska zbornica, v kolikor se k temu morda še ni izjavila. Ostali del snovi bo obravnavalo nekaj znanih predavateljev. Govora bo o predmetih kakor: bistvo naseljevanja in bivališča — stari vek, srednji vek in nova doba, mesto, stavbarstvo, uporaba stanovanja in uprava; velike socialne revolucije — v grški in rimski dobi, socialni boji meščanstva, delavstva v srednjem veku, kmetski upori, tretji stan in francoska revolucija, socialne reforme v naši državi, revolucija 1918; jugoslovanska država — nastanek, pomen, razvoj itd.; začetek in razvoj države, demokratična miselnost in država ...
Temu sledi tretji oddelek, posvečen našemu duhovnemu življenju in slovenski ljudstvenost i. Povzeli bodo tu besedo naši strokovnjaki
& o *
o V
D*





si


Z novim trocevnim prejemnikom za omrežje
TELEFUNKEN 31
Slišite vse velike postaje Europe popolnoma naravno. Najprimernejši zvočnik ARCOPHON z nedosegljivo čistočo zvoka.
Naši zastopniki:
LJubljana: Radio d. z o. z., Miklošičeva cesta. K. Jurman, kr. dvomi optik, Šelenburgova ulica. Tehnik Banjai, Miklošičeva cesta.
Maribor: Radio Starkel. Celje: Mestna elektrar- | Novo mesto: J. Ogrizek. Trbovlje: F. Klenov-na. Ing. Schmidinger. Kranj: F. Janša. Jesenice: I šek. Murska Sobota: J. Nemecz. Slovenj-J. Markeš Ptuj: E. Damisch. Ormož: Z Gorjup. \ gradeč: J. Megušar.
TELEFUNKEN
Najstarejša izkustva - Najmodernejša konstrukcija
kakor Breznik, Vurnik, Mal. Prva polovica bo namreč izključno slovenska, druga pa bo skušala zajeti predvsem vse-slovanstvo. Tako predvideva načrt za prvi del taka predavanja: slovenski jezik v pisavi in besedi; — domo-vinoznanstvo; zemljepis, domača zgodovina, šege in običaji, ljudski prazniki in cerkveno leto, — slovenska mati, vzgojiteljica slovenskega ljudstva; kako časte naši pesniki in pisatelji slovensko mater; matere naših velikih mož; mati v slikarski umetnosti, mati v pesništvu, v kiparstvu in gfedbi; bodoča naloga naših mater; — narava in umetnost v očeh našega naroda; — slovenska šegavost; — domači umetnostni spomeniki, umetnost in vsakdanje življenje; — razvoj slovenskega jezika; — lepota slovenske zemlje, naše cerkve in gradovi; — slovenska zemlja v slovenskem pesništvu; slovensko ljudsko pesništvo; — naši sodobni slikarji, pisatelji, pesniki, komponisti. Ta načrt obsega marsikatera področja, ki niso pri nas še v celoti raziskana. Mogla bi bi biti tu važna sporočila, predlogi, sploh sodelovanje poslušalcev. V drugem delu pa se bodo poslušalci seznanjali z južnimi Slovani, s severnimi Slovani, z bistvom slovanstva. Ta oddelek ne bo le centralne važnosti v vsem prosvetnem delu našega radia, ampak tudi še izrednega in posebnega pomena za naše brate izven meja narodne države,
Četrti in zadnji oddelek naše Ljudske visoke šole pa bo govoril o nravnem in verskem življenju našega naroda, V predavanjih se bodo raz-motrivali pomen samostanov, re-
nesansa in reformacija pri nas, pedagoška in šolska vprašanja v preteklosti in sedanjosti, zgodovinski razvoj slovenske prosvete, naše šolstvo, krščanstvo in umetnost.
Načrt s svojimi 200 predavanji predstavlja kolosalno kulturno delo, ki bi še pridobilo na pomenu, ko bi mogla vsa ta predavanja v obliki brošuric iziti v tisku. To pri naših razmerah žal še ni mogoče. Brez dvoma bi v tem slučaju to ali ono predavanje še pridobilo na tehtnosti, poglobljenosti in izpiljenosti!
Poudariti pa je treba, da ima vsa Ljudska visoka šola svoj veliki pomen le tedaj, ako najde poslušalcev, ki vzdrže vseskozi pri vseh predavanjih. In takih poslušalcev, recimo kar: učencev, je morda precej!
V okvir prosvetnega programa spadajo še razne ure. Kakor lani, je tudi letos prevzel higiensko uro Higienski zavod v Ljubljani. Gospodinjska ura se bo razširila na vprašanja vzgoje in družine. Odgovarjajoče institucije bodo predvidoma spet prevzele delavsko (Delavska zbornica) in obrtniško (Obrtna zbornica) uro. Za kmetijsko uro skrbi s po enim predavateljem vsako nedeljo na lastne stroške kr, banska uprava. Otroška ura se bo zboljšala in razširila z igricami, petjem in glasbo. Nanovo pa se bo uvedla mladinska ura, kjer bodo nastopali člani raznih mla- " dinskih organizacij (skavti itd.). Inž. Jeglič bo priredil vsak mesec enkrat vrtnarske pomenke s prijateljico vrta. Tedenska ura dobre knjige naj bi podala pregled o knjižnih novostih doma in drugod. Vodil jo bo g. Silvester Škerlj. Aktualna ura je mišljena
kot kramljanje o najbolj aktualnih dogodkih tedna širom sveta.
In šolski radio? Ta tudi spada v ta okvir. Nadejamo se, da skoro pridemo z mrtve točke. Krajevni šolski odbori morajo v proračun za tekoče šolsko leto vstaviti tudi postavko za izdatke za nabavo radio a p r a t a. To je ogromen korak naprej. Ko se bo uresničilo, da bo imela vsaka naša šola svoj radio aparat — eden aparat sicer še ni mnogo —, bo mogoče misliti na začetke organiziranja našega šolskega radia,
Tedaj bo postal naš radio osrednji prosvetni činitelj, ki mu bo položaj omogočal, nuditi ne le kvantitativno, ampak tudi kvalitativno vse nekaj drugega, nego more nuditi pri sedanjem stanju. Tedaj bo začela ideja radia svojo zmagovito pot med mladino!
V to bodočnost zremo od prvih naših prizadevanj. In v te dni gremo šele — v tretje leto našega radia! Niko Kuret.
Nad polovico
V	Surrey-u v Angliji sodijo, da ima 56% vseh družin svoj radio aparat.
Radio v bolnici
V	bolnici v Wauganni na Novi Zelandiji se more udeleževati 90% bolnikov radio-sprejema. Zdravniki trdijo, da vpliva to zelo dobro na razpoloženje bolnikov.
Radio v laških vlakih
Prvi italijanski vlak, opremljen	z radiem, je stekel 8. septembra na	progi Milan-Turin. Slušalke se dobe po	2 oz. 3 lire po dolžini proge.
m
Anodna baterija
kvalitetni izdelek domače industrije!
0248485353535323234848535323485353234848530102234848535323234848484848905353535302230202005302000000535302000053020202101002000000010001
m domaČem valu
H koroškemu večeru
Ta teden bomo Slovenci tu in onstran Karavank praznovali pomemben spominski dan. Radi bi ga praznovali tako, kakor ga radi višjih interesov baje ne smemo. Ne bo zato beseda upornika in ne pesem kladi-varja zadonela tisti dan. Na večer se bomo zagrnili v molk. Naslednji dan pa bo ponesel naš radio divno koroško pesem v svet. .. Ponesel jo bo vsem bratom tostran Karavank v opombo, ponesel jo bo njim na oni strani v pozdrav.
Polje gosposvetsko . . . Zibelka slovenstva. Knezi slovenski vse do 1414. In nato skozi pet stoletij gigantski pritisk zaledja sedemdesetih milijonov proti par stotisočem. Zdaj pa nam je še praznovati leto za letom žalostne obletnice ... Nismo narod cmeri-kavcev, ne narod viharnih uporov. Iz trdega lesa smo. Vse potrpimo in nič nam ne gre do živega. Ta šala je stara že tisoč let, je dejal Cankar.
In na Koroškem, vedite, bratje onstran in tostran Karavank, spi kralj Matjaž. Spi. In kdo ve, kdo ga zbudi in kdaj. A vedno ne bo spal. V to verujemo in tako nam Bog pomagaj!	N. K.
Dva večera slovenske ljudske pesmi
Program tega tedna obeta dva večera slovenske ljudske pesmi. Prvi bo v nedeljo, ko bosta nastopila priljubljena znanca naših poslušalcev, gg. Roman in Tone Petrovčič, s slovenskimi ljudskimi pesmimi ob spremljevanju orkestra. Drugi večer bo v soboto, posvečen Koroški in njeni prelepi slovenski pesmi. Odlične moči bodo podale izbor koroških ljudskih: kvartet Glasbene Matice ljubljanske, zbor »Ljubljanskega Zvona« in tenorist kr. opere v Ljubljani, g. Jože Gostič.
Resna glasba
Koncert Filharmonije iz Prage v sredo zvečer bo zopet razveselil številne naše poslušalce. Hkrati se obeta v ponedeljek ev. prenos koncerta pev. zbora »Ljubljane«.
Zabavna večera
Nedelja predvideva za 21. uro valčkov večer v izvajanju radio orkestra. V petek je na sporedu pester večer, na katerem nastopijo g. Rakuša s harmoniko, gd«;. Štefka Korenčanova in Vera Pirčeva z dueti slovenskih ljudskih pesmi, g. Pre-melč pa s šlagerji.
Prenos ljubljanske opere
V četrtek zvečer (ob 19.30) se bo vršil prvi prenos ljubljanske opere v tej seziji. Pela se bo Borodina opera »Knez Igor«. Več o njej glej pod »Opero tega tedna«.
prosvetliil radio
Kmetijska ura v nedeljo ob 10.20,
Nasveti za kmeta v nedeljo ob 15.
»Higijena mleka«, pred. g. ing. Gerl v ponedeljek ob 20.
»Izraba naravnih sil za delo«, pred. g. prof. Franc Pengov, v torek ob 19.
»Žena v literaturi«, pred. ga. Bartolova v torek ob 20.
»Krekovi spisi«, pred. g. prof. Ivan Dolenec v sredo ob 19.30.
Gospodinjska ura v petek ob 19.30.
Športna ura v petek ob 20.
Aktualna ura v soboto ob 19.30.
Nedelja.
Beograd, 10.30, Predavanje o poljedelstvu; 17.05, Zdravstveno predavanje; 19.30, Nemčija po vojni ;in sedaj. — Dunaj, 17.00, Vožnja na Medvedje otoke; 19.00^ Ljudje dneva.
Ponedeljek.
Dunaj, 18.00, Zoo v Schonbrumnu. — Breslau, 20.00, Usoda Šlezije — usoda Nemčije.
Torek.
Dunaj, 18,30, Brezalkoholni mošt; 20.30, Iz Indije. — Breslau, 18.35, Ustanovitev šlezijislkih mest.
Sreda.
Beograd, 19.30, Stabilizacija dinarja. — Dunaj, 18.00, Azija in Evropa; 20,20, Koroška; 20.45, Koroške pesmi.
Četrtek.
Beograd, 20.00, Zdravstveno predavanje, —■ Dunaj, 18.00, Žena doma. — Breslau, 18.10, Iz starih kronik.
Petek,
Dunaj, 18.30, Jelen v naravi. — Breslau, 18.10, Produktivnost Šlezije.
Sobota,
Beograd, 19.30, Jugoslovanski jezik. — Dunaj, 17.50, Etiida, umetnina; 20.30, O biserih — glasbi. — Breslau, 17.55, Prvi mostovi iz železa v Šleziji.
iajboejSe iz etra
Opere in operete
Nedelja.
Dunaj, 20.40, »Blaubart«, opera v 4 dej., Offenbach. — Rim, 20.35, »Dekle z zapada«, opera v 3 dej., Puccini. — Milano, Torino, 20.30, »Grofica Marica«, opereta, v 3 dej., Kalman. — Praga in Bratislava, 19.30, »Ločitev«, opereta v 3 dej.
Ponedeljek.
Munchen, 19.30, »Car in tesar«, opera v 3 dej., Lortzing. — Milano in Torino, 20.30, »Ljubezenski riiksir«, opera, Donizetti.
Torek.
Varšava, 19.50, Prenos iz opere. — Breslau, 20.15, »Čarobna piščal«, opera v 2 dej., Mozart.
Sreda.
Leipzig, 20.00, »Ariadna na Naksu«, opera, StrauB,
Četrtek.
Ljubljana, 19.30, »Knez Igor«, Borodin.
Zagreb, 19.30, Prenos iz opere. —- Dunaj, 19.30, »Angelina«, komična opera v 2 dej., Rossini. — Rim, 20.35, »Iskalci biserov«, opera v 3 dej., Bizeit. — Milan in Torino, 32.40, »Ljubezenski eliksir«, ■cpera, Donizetti.
Petek.
Rim, 20.35, »Cin-ci-la«, opera v 3 dej., Ranzato. — Budapest, 19.30, »Boheme«, opera, Puccini.
Sobota,	a
Breslau, 20.00, »Pravljica volka«, opera. —- Bucarest, 20.00, »Don Pasquaile«, opera, Donizeitti. — Milano in Torino, 20.40, Prenos iz opere.
Koncerti
Nedelja.
Beograd, 20.00, Srbski večer. — Leipzig, 19.30, Pestri večer, — Langenberg, 20.00, Offeinbachov večer. — Munchen, 20.00, Offenibachov večer. — Varšava, 20.30, Ljudski koncert.
Ponedeljek.
Dunaj, 20.30, Pevski koncert. — Budapest, 20.30, Koncert vojaške godbe. — Bucarest, 21.00, Koncert komorne glasbe.
—	Varšava, 20.30, Večerni zabavnii koncert. — Berlin, 21.10, Večerni zabavni ikoncert. — Leipzig, 20.00, Simfonični koncert. — Langenberg, 20.00, Collegium musicum. — Breslau, 20.30, Pevski koncert.
Torek,
Zagreb, 20.30, Klavir siki koncert. — Dunaj, 21.00, Orgeljski koncert Bachovih del. — Budapest, 19.30, Klavirski koncert. — Bucarest, 21.45, Pevsiki koncert.
—	Rim, 20.35, Pestri koncert. — Milano in Torino, 21.15. Simfonični koncert. — Leipzig, 21.00, Pevski ikoncert. — Miinchen, 21.15, Koncert 'komorne glasbe.
Sreda.
Beograd, 20.00, Koncert češke filharmonije. — Zagreb, 20.00, Koncert češke filharmonije. — Dunaj, 19,30, Koroški večer. — Bucarest, 21.00, Klavirski in cello koncert. — Rim, 20.50, Simfonični koncert. — Langenberg, 21.00, Westfalski večer. — Munchen, 20.05, Zabavni koncert. — Breslau, 20.30, Vesele pesmi. — Varšava, 20.15, Godalni in pevski koncert.
Četrtek.
Varšava, 20.30, Ljudski koncert. — Budapest, 20.00, Ogrske narodne pesmi. — Bucarest, 21.00, Simfonični in pevski koncert, — Berlin, 20.00, Simfonični koncert. — Leipzig, 19.30, Pevsiki koncert.
—	Miinchen, 19.50, Godalni in pevski ikoncert. — Breslau, 20.30, Koncert operne glasbe.
Petek.
Beograd in Zagreb, 20.30, Koncert komorne glasbe. — Dunaj, 21.00, Ljudski večer. — Varšava, 20.15, Koncert varšavske filharmonije. — Milano in Torino, 20.40, Simfonični koncert. — Berlin, 21.10, Koncert kvarteta. — Leipzig, 21.15, Koncert na mandoline. — Breslau, 20 30, Koncert zabavne glasbe.
Sobota.
Beograd, 20.00, Vijolinski koncert. — Dunaj, 20.30, Pester zabavni večer. — Varšava, 20.30, Klavirski koncert. — Rim, 20.35, Veliki koncert pesitre glasbe.
—	Berlin, 20.15, Koncert zabavne glasbe.
—	Langenberg, 20.00, Zabavni večer.
SPOREDI
OD 5. OKTOBRA DO 11. OKTOBRA
RADIO LJUBLJANA S ti
iedelja, 5- okiobra
9.30 Prenos cerkveni glasbe 10.00 Versko predavanje 10.30 Kmetijska ura 11.00 Radio orkester. Theiimer: Favorit; Schreiner: Iz Schumanovega albuma; Trobenta solo, Nessler: Trobemitač iz Sakkinga; Schmieling: Toledo valček; Hawai jazz: Amadei: Jana tango; Fdelds: Je tvoje srce še prosto, Ba-by? Amadei; Suite cam-pestre. — Vmes poje samospeve J os. Pavčiča gdč Štefka Korenčanova; Pesem. (Bila bi ptičica.) Uspavanka. Mehurčki. Padale so cvetne sanje. Uspavanka II, Prvi poljub Pastirica. 12,00 Tedenski pregled 15.00 Nasveti za kmeta 15.15 Kuharjev šramel kvintet 16.00 Novak; Ljubosumnost (Št.
Jakobski gled, oder) 17,00 Plošče
17.30 HumioristAčno čtivo, pisatelj Milčinslki 20.00 Gg. Roman in Tone Petrovčič pojeta slov. narodne pesmi z orkestrom. Vilhar-Petrič: Ukazi; Vilhar-Petrič: Kam? Pavčič: En starček; Petrič: Je pa davi slanca pala; Petrič: Tiha luna; Petrič: Zagorski zvonovi; Petrič: Slepec; Petrič: Rožmarin; Petrič: Ljubca moja, kaj si strila 21.00 Valčkova ura, izvaja radio orkester: Waildteufel: Esitudiantina; Komzaik: Bademskia dekleta; Lan-ner: Večerne zvezde; Eysler: Mlada dekleta se rada vrte 22.00 časovna napoved in poročila
22.15 Havvai-jazz: lahka glasba 23.00 Napoved programa za naslednji dan
Poned., 6. oktobra
12.00 Dnevne vesti, plošče 13.00 Čas, plošče, borza 18.00 Koncert radio orkestra: Teike: Stari prijatelji; Feildmann: Egiptovske noči; Zimmer: Fridericia-na. — Klavir in harmonij solo. Kienizj!; Uvod k »Evangelijniku«; Lehar: Carjevič
19.00 Prof. Tine Debeljak;
Poljščina 19.30 Ing. Gerl: Higijema mleka 20.00 Večer radio orkestra (rezervirano za pirenos koncerta »Ljubljane«) 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dain
Torek, 7. oUobra
12.00 Dnevne vesti, plošče 13.00 Čas, plošče, borza 18.00 Koncert radio orkestra: Urbach: Skozi temo; Waldteuifel: Čar siren; Leopold: Praha. — Cello solo. Schubert: Cassado; Povvell: Koderček; Wa-gner: Sanje. — Havvai jazz. Heimann: Ker te lljubim, lažem; Hollander: Kita,sna Lola 19.00 Prof. Fr. Pengov: Izraba
naravnih sil za delo 19.30 jDr. Iv. Grafenauer: Nemščina
20.00 Ga. Bairtolova: Žena v
literaturi 20.30 Prenos iz Zagreba
22.30 Časovna napoved in poročila, piošče 23.00 Napoved programa za naslednji dan
Sreda, 8. oktobra
12.00 Dnevne vesti, plošče 13.00 čas, plošče, borza 18.00 Koncert radio orkestra;
Fetras: Ruslki zvoki; Lan-meir; Peštanci. — Flavta solo. Mozart: Andamtino; Reniert: Radio valovi 19.00 Dr. Nikolaj Preobražen-
sky: Ruščinia 19.30 Prof, Dolenc: Krekovi
mala deklica odkloni? Kaper: Kaj, žalibog, potrebuje vsaka gospa? 19.00 Prof. Mirko Rupel: Srbohrvaščina 19,30 Prenos ljubljanske opere;
Knez Igor 22.30 Časovna napoved in poročila, plošče 23.00 Napoved programa za naslednji dan
Petek, 10. oktobra
12.00 Dnevne vesti, plošče 13.00 Čas, plošče, borza 18.00 Koncert radio orkestra; Sousa: Vašingtonska pošta; Waldteufel: La Plus Belile; Maor: Češka suita. — Saksofon duet. Morel: Norveška uspavanka; Ke-te;lbey: Srebrni oblak. — Havvai jazz. Bootz: Klanjam se, mdlostljiva; Be-natzky: Vsakdo stori; On-draček: Es-As polka 19.00 Prof. Lovro Sušnik: Francoščina 19.30 G »spodi rajska ura gdč.
Ci'ka Krekova 20.00 Drago Ulaga: Športna ura 20,30 Pester večer. Na harmoniko igra g. Rakuša — Ženski duet narodnih pesmi s spremjievanl-em klavirja (gdč. Štefka Korenčanova in Vera Pir-čeva), — Šlagerje poje g Mirko Premlč 22.00 Časovna napoved in poročila napoved programa za naslednji dan
Soboto, 11. oktobra
12.00 Dnevnie vesti, plošče 13,00 Čas, plošče, borza 18.00 Koncert radio orkestra:
Leopold: Skavttisika ko-
račnica; Farbach: Iz mesta melodij. — Klavir solo. Chopin: Nocturno f-mol; Verdi; Trubadur. — Havvai jazz. Resen: Smem prositi za naslednji tango? Jurman: Veronika, pomlad je tu
19.00 Ga. Orthaber: Angleščina
19.30 Aktualna ura
20.00 Koroški večer. Sodelujejo: kvartet Glasbene Matice, operni tenorist g, Jože Gostič. pevski zbor »Ljubljanski zvon«. Zbor poje: O. Dev: Vigred približa se, Treba ni, Pa-stirc pa pase, Spov ptičke pojio, Dobro jutro Ijiuboa moja, Pevslki kvartet »Matičarjev« (gg, Pelan, Za-vršan ml., Završan s t., Skalar) poje: Anton Hajdrih: Slava Slovencev! O. Dev: Čej soi tiste stazice, Dober večer, ljubo dekle, Dekle, to mi povelji; Koroški narodni: Kadar pobeč na pvaminco gre, Jaz sem pa .sam piri sebi dljav; M. Hubad: Je diro luštn/o polet', Gor čez izaro; O. Dev: Pojdem v rute, Luštno je v vigred, Vigred približa se; Koroška narodna: Noter sitiop; Ma-rinkovič: Na Adriju (komitska).
22.00 Časovna napoved in poročala
22.15 Radio orkester: Petrič; Kuku - Radio Ljubljana;
Parma: Moj ideal; Petrič: Slovenska uvertura; Dr. Dolinair - Petrič: Duhteči nagelj:.
20.00 Prenos iz Prage; Filhar-mcnični koncert
22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa
za naslednji dan
OSTALE POSTAJE
Nedelja, 5, oktobra
Četrtek, 9. oktobra 698 kc Beograd 2-5 kW
12.00 Dnevne vesti, plošče 13.00 Čas, plošče, borza 17.30 Otroška ura, radio tetka 18.00 Koncert radio orkestra; Haydtn: Simfonija št. 5 D-diur; Rhode: Trnuljčice ženitovanjj sko potovanje. — Viola solo. Portmioff: Concer/tino e-imol; Peirez Freire: Ay, ay, ay. — Havvai jazz. Kaper: Ali
9.00 Prenos iz pravoslavne cerkve
10.30 Polljedelsiko predavanje 11.00 Plošče
12.30 Opoldanski koecert radio
orkestra 13.30 Dnevne vesti 16.00 Popoldanski koncert radio orkestra 17.05 Medicinsko predavanje 17.30 Harmonika 19.30 Nemčija po vojni in danes
20.00 Srbski večer: Gdč. M. Bošnjak o vič in g. B. Nikolie (petje); g, J. Antonijevič (gu/sle in flavta); Jov,a novic (dudia) in radio-kvart.: 1, Pesem in gusle; 2. Narodne melodije na dudo; 3,Prizor iz igre »Djevojlač-ka kletva«; 4. Narodne melodije na flavto; 5. Prizor iz igre »Djeivojlačka Metva«; 6. »Častitam«, komedija s petjem; 7. Srbske narodne pesmi.
22.00 Čas in poročila 22.05 Jazz na ploščah
977 kc Zagreb Q7kW
11.30 fromnendni koncert vojaške godbe 17.00 'Popoldanski koncert ork. 20.30 Kulturna in društvena
poročala 20.35 Zabavni večer 21.50 Poročila in vreme 22.00 Nadaljevanje zabavnega večera
212 5 kc Varšava 12 kw
12.10 Koncert varšavske filharmonije 14.20 Pesmi 15.20 Pevski koncert 17.40 Popoldanski koncert ork. 20.30 Ljudski ikoncert 21.30 Koncertni večer 22.15 Klavirski koncert 23.00 Plesna glasba
545 kc Budapest 20 kw
10.00 Nabožna glasba 11.30 Koncert opernega ork. 14.00 Plošče
16.00 Popoldanski koncert ork. 17.15 Koncert zabavne glasbe 18.45 Operne arije 20.09 Koncert ciganskega ork.
563 kc Miinchen 4kW
11.40 Zabavni koncert simfoničnega orkestra 13.15 Poljedelska ura 13.40 Plošče 14.30 Mladinska ura 15.20 Orgelski koncert 16.05 Popoldanski koncert ork. 17.30 Pevski koncert (N. v. der
Vogelweide) 18.15 Koncert španrel-kvarteta 19.15 Kcncert
20.00 Offenbachov večer; nato plesna glasba
581 kc Dunaj 15 kW
10.20 Zborovni koncert 11.30 Simfonični koncert 13.30 Plošče
14.00 Popoildanslki koncert ork. 17.00 Vožnja na medvedje otoke
17.30 Koncert komorne glasbe 19.00 Ljudje dneva 19.40 Koncert kvarteta 20.40 »Blaubairt«, opera v 4 de|j., J, Offenbach
599 kc Milan 7kW io3i kc Torino ^ kw
10.45 Nabožna glasba 12.15 Zabavna glasba 16.15 Komedija 16.30 Lahka glasba 20.30 »Grofica Marica«, opereta v 3 d:ej., Kalman
616 kc praga s kw
8.30 Orgelski koncert 10.00 Simfonični ikoncerit 12.04 Opoldanski koncert ork. 13.30 Koncert zabavne glasbe 16.00' Koncert .orkestra 18.00 Pesmi
19.30 »Le Divorce«, opera v 3
dejanjih 22.25 Koncert lahke glasbe
635 kc Langenberg 13 kw
8.00 Jutranji koncert 9.05 Jutranja slovesnost
11.00 Koncert orkestra 13.00 Opoldanski koncert 15.45 Klavirski .koncert 20.00 Offenbachov večer; nato opereta in končno plesna glasba
680 kc Rjm 50 kW
10.15 Nabožna glasba
13.00 Opoldanski koncert radio
kvinteta 17.00 Petri ikoncert 18.00 Plesna glasba 20.35 »Dekle z z-apada«, opera v 3 dej., Puccini
716 kc Berlin 4 kw
8.50 Jutranja slovesnost 11.00 Harmonij
12.00 Opoldanski 'koncert ork. 14.00 Mladinska ura 14.30 Pevski koncert 16.00 Zabavni koncert ork, • 19.30 »Most vzdihovanja«, opereta, J. Offenbach 22.45 Plesna glasba
851 kc Graz ?
Celodneven prenos z Dunaja od 10.50 d)o konca,
788 kc Toulouse 8 kW
12.30 Nabožna glasba 17.00 Plesna glasba 18.15 Koncert zabavne glasbe 19.00 Pesimii
19.25 Koncert orkestra 20.30 Koncert vojaške godbe 21.00 Večer operetne glasbe 22.00 Kitara
22.30 Simfonični 'koncert 23.00 Jazz orkester
871 kc Bucarest 12 kw
11.30 Nabožni koncert zbora 12.00 Koncert radio ork. 13.50 Plošče
16.00 Mladinska ura 17.00 Koncert romunske in lahke glasbe 19.00 Ljudska univerza 21.00 Kabaretni večer
923 kc Breslau 4 kW
7.00 Jutranji koncert 11.00 Orgelski koncert 11.45 Slavnostni ikoncert 13.10 Mandoline 16.10 Klavirski koncert 17.10 Koncert zabavne glasbe 19.30 »Most vzdihovanja«, opereta v 2 daj., Offenbach 22.45 Plesna glasba
1076 kc Bratislava 12 kw
8.30 Orgeljski koncert 10.20 Plošče
12.04 Koncert radio orkestra 13.30 Koncert zabavne glaisbe 16.00 Popoldanskiii koncert ork. 17.30 Komedijia
19.30 »Le Divorce«, opereta v 3 dej.
22.25 Koncert lahke glasbe
1140kc M.Ostrava 10kw
8.30 Orgelski koncert 9.00 Plošče
10.00 Simfonični koncert 13.30 Opoldanski koncert ork. 16.00 Orkestralni .koncert 22.00 Koncert lahke glasbe
1157 kc Leipzig 4 kw
8.30 9.00 11.45 13,30 15.00 15.50
17.20 19.30 22.10
Orgelski koncert Jutranja slovesnost Slavnostni koncert Plošče Mandoline
»John D. o.svaja svet«, slušna igna Mladinski koncert Pestri večer Plesna glasba
Ponedeljek, 6. oktobra
698 kc Beograd 2-5 kw 545 kc Budapest 20 kw
10.30 Plošče
12.45 Opoldanski koncert radio
kvarteta 13.30 Dnevne vesti 17.05 Prenos zvočnega filma 19.30 Francoska ura 20.00 Plošče 20.30 Prenos iz Berlina 22.00 Čas in dnevne vesti 22.15 Tamburaški koncert vojvodinskih študentov
977 kc Zagreb o 7 kw
12.30 Plošče
13.30 Dnevne vesti
17.00 Prenos zvočnega filma
18.30 Dnevne vesti
20.15 Kulturna in društvena
poročila 20.30 Mednarodni koncert 22.30 Poročila in vreme 22,40 Sprehod po tujih postajah
212 5 kc Varšava 12 kw
12.10 Plošče 16,15 Mladinska ura 17.45 Koncert lahke glasbe 20.30 Večerni koncert 23.00 Plesna glasba
599 kc Milan 7 kW 1031 kc Torino 7 kw
12.15 Opoldanski koncert ork. 16.35 Mladinska ura 19.30 Koncert zabavne gliasbe 20.30 »Ellisir damore«, opera, Donizetti; nato plošče
616 kc
Praga
5kW
12.30 Opoldanski koncert ork, 16.30 Popoldanski onkestralni
koncert 19.20 Diailbgi 20.30 Simfonični koncert 22.20 Jazz orkester
635 kc Langenberg 13 kw
13.05 Pesmi 15.00 Mladinska ura 15.20 Koncert 17.00 Popoldanski koncert 20.00 Collegium musicum; nato plesna glasba
50 kW
680 kc
Rim
13.30 Koncert radio kvinteta 16.15 Poročila, nato mladinska ura
17.00 Popoldanski koncert ork. 20.35 Koncert lahke glasbe, nato plesna glasba
716 kc Berlin 4 kw
14.00 Plošče
16.05 'Popoldanski koncert ork. 18.00 Mladinska ura 19.30 Uverture — koncert 21.10 Koncert radiio orkestra
851 kc
Graz
7kW
12.05 Koncert radio 'kvarteta 16.00 Žensika ura 17.00 Koncert opernega ork. 18.50 Koncert ciganskega ork. 20.30 Koncert vojaške godbe
563 kc Miinchen 4kw
12.30 Opoldanski koncert ork. 16.25 Pesmi in harf,a 17.00 Mladinska uira 17.30 Popoldanski koncert ork. 19.00 Delavska ura 19.35 »Car in tesar«, opera v 3 dej., Lortzing
581 kc Dunaj 15 kW
11.00 Plošče
13.00 Poročila in vreme 13.10 Nadaljevanje re.preducirane glasbe 15.20 Popooldanski koncert ork. 17.00 Mladinska ura (koncert) 18.00 Schonbrunnski zoo 19.35 Zabavni koncert 20.30 Pevska ura 21.00 Koncert sirnf. ork.; nato koncert plesne glasbe
Prenos z Dunaja do 20.30 20.30 »Vas ije pokoncu«, igra s petij em
788 kc TOUlOUSe 8 kW
13.30 Španske narodne pesmi
17.00 Orgelski ikoncert
18.30 Plesna glasba
18,55 Argentinski orkester
19.45 Mandotine
21.00 Koncert ragio orikestra
22.00 Koncert vojaške godbe
871 kc Bucarest 12 kw
17.00 Koncert radio orkestra 19.00 Ljudska univerza 20.00 Plošče
21.00 Koncert komorne glasbe
21.45 Pevski ikoncert
22.15 Koncert romunske glasbe
923 kc Breslau 4 kW
15.45 Pesmi 16.30 Plošče
17.40 Zgodovinsko važni šlagerji
19.00 Koncert radio ork. 20.00 Šleska usoda — ufoda
Nemčije 20.30 Pevski koncert 21.10 Koncert komorne glasbe
1076 kc Bratislava 12 kw
12.30 Opoldanski koncert ork, 16.30 Popoldanski koncert ork. 17.50 Koncert komorne glasbe 19.20 Dialogi 20.25 Simfonični koncert 22.20 Jazz orkester
6 B
1140kc M.Ostrava mkw 1157kc Leipzig 4kw 977kc Zagreb o7kw rnkc Berlin 4kW
18.30 Koncert radio orkestra 20.25 Simfonični koncert 22.20 Jazz orkester
Torek, 7. oktobra
18.30 Književna ura
20.00 Koncert simfoničnega orle.
22.10 Plesna glasba
698 kc Beograd 2-5 kw 616 kc praga 5 kw
10.30 Plošče
12.45 Opoldanski koncert radio
kvarteta 13.30 Dnevne vesti 17.05 Recitacije 17.30 Jazz na ploščah 19.30 Nemščina 20.00 Večerni koncert radio
kvairteta 20.30 Prenos iz Zagreba 22.30 Čas in dnevne vesti 22.45 Prenos zabavne glasbe iz kavarne Kastno
977 kc Zagreb o-? kw
12.30 Plošče 13.30 Dnevne vesti 17.00 Popoldanski koncert lahke glasbe 18.30 Dnevne vesti 20.15 Kulturna ia društvena poročila
20.30 Klavirski koncert g. prof. Gaborje
21.40 »Človek 'v omari«, enode-ijanka
22.30 Poročila in vreme 22.40 Koncert zabavne glasbe
212 5 kc Varšava 12 kw
19.50 Prenos iz poiznan;>ske opere; nato poročila in plesna glasba
545 kc Budapest 20 kw
19.30 Klavirski koncert 21.45 Koncert zabavne glasbe
563 kc Miinchen 4kw
19.30 Z bor ovni koncert 20.00 Citre'
21.15 Koncert komorne glasbe 22.05 Pesmi
581 kc Dunaj 15 kW
18.30 Brezalkoholni mošt 19.35 Zabavni koncert ork. 20.30 Indija
21.00 Orgelski koncert Bachovih del
21.40 Večerni koncert zabavne glasbe
599 kc Milan 7kw io3i kc Torino 7 kw
19,30 Koncert zabavne glasbe 20,40 Koncert zabavne glasbe 21.15 Simfonični koncert
20.00 Saksofon
21.00 Siimf. koncert radio ork. 22.20 Plesna glasba
635 kc Langenberg 13 kw
19.40 Delavska uira 20.00 Koncert lahke in zabavne glasbe; nato poročila in plesna, glasba
680 kc Rim 50 kW
20.35 Pestri koncert
716 kc Berlin 4 kw
18.15 Klavirski koncert 19.30 Koncert radio orkestra 21.11/ fcjnodejajnfca
851 kc Graz 7 kw
Celo'dtneve.n prenos z Dunaja od 10.50 do konca
788 kc Toulouse 8 kW
18.30 Jazz orkester
18.55 Španske narodne pesmi
19.45 Plesna glasba
20.00 Koncert vojaške godbe
21.00 Koncert operne glasbe
23.00 Fanfare
871 kc Bucarest 12 kw
19.00 Ljudska univerza 20.00 Plošče
21.00 Koncert radio ork.
21.45 Pevski koncert
22.15 Koncert zabavne glasbe
923 kc Breslau 4 kW
18.10 Šlesfco imenoslovje 18.35 Ustanovitev šleskhi mest 19.20 Koncert večerne glasbe 20.15 »Čarobna piščal«, opera v 2 dej., Mozart
18.30 Dnevne vesti 20.15 Kulturna in društvena poročila
20.00 Simfonični, koncert češke
filharmonije 22.00 Poročila in vreme 22.10 Prenos zvočnega filma
212 5 kc Varšava 12 kw
20.10 Vokailni in instrumentalni
koncert 22.15 Planinski koncert 23.00 Plesna glasba
545 kc Budapest 20 kw
21.10 Koncert orkestra in vijoli-na ter klavir; nato koncert ciganskega orkestra
563 kc Miinchen 4 kw
20.05 Zabavni koncert radio-
orkestra 21.35 Srečni otoki 22.45 Plesna glasba
581 kc Dunaj 15 kW
18iX)Azija in Evropa
19.30 Koroški večer; Vokalni' in
instrumentalni večer 20.30 Koroška 20.45 Koroške pesmi 21.10 Koroška ligra 22.30 Plošče
599 kc Milan 7 kw io3i kc Torino 7 kw
19.30 Koncert zabavne glasbe 20.40 Varietetna glasba
616 kc Prana 5 kW
_Praga
18.00. Poljedelska ura 20.00 Koncert " šeške filharmonije
635 kc Langenberg 13 kw
19.40 Poljedelska ura
20.00 Večerni koncert zabavne
glasbe 21.00 Westfalski večer
680 kc Rim 50 kW
20.50 Simfonični koncert
19.00 Zbor ovni koncert 19.30 Delavska ura 20.00 Plesali večer
Nato zabavna glasba
851 kc Graz 7 kW
Celodneven prenos z Dunaja od 10.50 do konca
788 kc Toulouse 8kW
18.30 Plesna glasba 18.55 Popevčice 19.45 Havanjska kitara 20.00 Simfonični koncert 20.30 Koncert operetne glasbe 23.00 Pesmi
871 kc Bucarest 12 kw
19.00 Ljudska univerza 20.00 Plošče 21.CO Planinski koncert 21.45 Violoncello 22.15 Vijolinski koncert
923 kc Breslau 4 kW
16.00 Plošče
17.00 Klavirski koncert
17.30 Mladinska ura
19.00 Večerni koncert zabavne
glasbe 20.30 Vesele pesmi 21.40 Staira ura poje
1076 kc Bratislava 12 kw
12,30 Opoldanski koncert oirk, 16.30 Popoldanski koncert ork. 17.45 Mladinska ura 18.00 Slovaške pesmi
1140kc M.Ostrava 10kw
13 30 Opoldanski koncert ork. 16.30 Koncert zabavne glasbe 18,20 Beethoven: Sonata op. 47. 19.30 Koncert
1157 kc Leipzig 4kw
12.00 Operetna glasba (plošče) 14.30 Mladinska ura 16.30 Popoldanski koncert simfoničnega ockestra 18.50 Aktuclna ujra 20.00 »Ariadna na Nalksu«, opera v 1 dej., R. Strauss.
io76 bc Bratislava 12 kw	9_ oW(obra
18.00 Konoert radio ork. 20.40 Koncert ljudske glasbe 21.30 Koncert1 komorne glasbe 22.20 Plesna, glasba
1140 kc m. Ostrava iokw
18.00 Jazz (plošče) 18.55 Pesmi s kitaro 20,40 Ljudski koncert 21,30 Koncert komorne glasbe 22.00 Plesna glasba
1157 kc Leipzig 4kw
18.05 Ženska ura 19,40 Plošče 21.00 Pevski koncert
nato zabavni koncert
Sreda, 8. oldobra
698 kc
Beograd
2-5 kW
10.30 Plošče
12.45 Harmonika
13,30 Dnevne vesti
17.05 Mladinska ura (komedija)
17.30 Popoldanski koncert radio kvarteta 19.30 Stabilizacija dinarja 20.00 Koncert češke filharmonije (prenos iz Prage) 22.00 čas in dnevne vesti 22.15Koncert zabavne glasbe
698 kc Beograd 2-5 kw
10.30 Plošče
12.45 Opoldanski koncert radio
kvarteta 13.30 Dnevne vesti -17.05 Recitacije 17.30 Koncert narodnega tria 19.30 Francoščina 20.00 Medicinsko predavanje 20.30 Prenos iz Ljubljane 22.30 Čas in dnevne vesti 22.45 Plošče
977 kc Zagreb o-7 kw
12.30 Plošče '
13.30 Dnevne vesti
17.00 Pevski koncert in koncert
ruških balalajk 18,30 Dnevne vesti 20.15 Kulturna in društvena poročila
19.30 Prenos opere iz Ljubljane
212 5 kc Varšava 12 kw
21.30 Recitacije
22.15 Ruske narodne pesmi
23.00 Plesna glasba
545 kc Budapest 20 kw
20.00 Ogrske narodne pesmi 21.00 Koncert opernega ork.; nato koncert ciganskega orkestra
563 kc Miinchen 4kw
19.50 Vokalni in instrumentalni
koncert 21.15 Zabavni koncert
58i kc Dunaj 15 kw
18.00 Zena — v domu 19.30 »Angelina«, komična opera v 2 dej., Rossini; nato večerni ikoncert ork.
599 kc Milan 7 kW
1031 kc Torino 7 kW
19,30 Koncert zabavne glasbe-20.40 »Elisir damore« opera, Donizetti
616 kc
Praga
5 kW
18.20 Recitacije 19.20 Koncert radio orkestra 21.00 Mozartove skladbe 22.00 Orgelski koncert
635 kc Langenberg 13 kw
20.00 Koncert radio orkestra in solisti; nato poročila in lahka gfiaisba.
680 kc Rjm 50 kW
opera v
20.35 »Iskalci biserov« 3 de ., Bizet
716 kc Berlin 4 kw
18.45 Mandolinski koncert 20.00 Koncert simfoničnega ork. 22.30 Plesna glasba.
851 kc Graz 7 kW
Celodneven prenos z Dunaja od 10.50 do konca
788 kc Toulouse 8kW
18.30 Plesna glasba 18.55 Pesmi 20.00 Koncert tria 22.00 Odlomki iz cpere »Manon«
871 kc Bucarest kw
20.00 Plošče
21.00 Simfonični koncert 21.45 Pevski koijcert 22.15 Koncert radio ork.
923 kc Breslau 4 kW
19.05 Večerni koncert
20.00 Šleska usoda — usoda
Nemčije 20,30 Koincert operne glasbe 22.30 Plesna glasba
1076 kc Bratislava 12 kw
18.00 Koncert radio orkestra 20.00 Verdijeva dela (koncert) 21.00 Plesna giasba 22.00 Orgelski koncert
1140 kc M. ostrava 10 kw
18.35 Koncert narodne glasbe 19.20 L udski koncert 22.20 Orgelski koncert
1157 kc Leipzig 4 kw
19.30 Pevski koncert španskih pesmi
20.25 Amerika proti Versaillesu 21.05 »Schinderhannes«, slušna igra
Petek, 10- oktobra
698 kc Beograd 2-5 kw
10.30 Plošče
12.45 Opoldanski koncert radiio
kvarteta 13.30 Dnevne vesti 17.05 Recitacije 17.30 Jazz na ploščah 19.30 Nemščina
20.00 Narodne pesmi, poje ga.
Bugarinovič 20.30 Koncert komornega kvarteta: 1. Boža Joiksimoivič: Kvartet Raniko za 2 violld-mii, violo in cello: a) Tek Skozi življenje, b) Žalosten odhod, c) Veseli trenutek, d) Novo življenj«. — 2. Borodin: II. kvartet za 2 violini, violo in cello: a) Allegro, b) Scherzo, c) Nocturno, d) Finale 21,30 Jugoslovanske pestmi, poje
ga, Sfiligoij in g. Ertl 22.30 Čas in dnevne vesiti 22.45 Večerni koincert radio kvarteta
977 kc Zagreb o ?
12.30 Plošče 13.30 Dnevne vesiti 17.00 Popoldanski koncert zabavne glasbe 18.30 Dnevine vesti 20.15 Kulturna in društvena
poročila 20.30 Prenos koncerta iz Beograda
22.20 Koncert moderne radio-glasbe
23.30 Poročila in vreme
212 s kc Varšava 12 kw
20.15 Koncert varšavske tilhar-monije
545 kc Budapest 20 kW
19.30 »Boheme«, opera, Puccini; nato koncert ciganskega orkestra in kesmi
5 kW
Ranzato
851 kc Graz
7kW
Celodneven prenos z Dunaja od 10.50 dlo konca
788 kc Toulouse 8kW
TŠIŠO^iesna™^«?!^^
18.55 Koncert simfoničnega ork.
19.45 Pesmi
20.00 Koncert argentinskega
■orkestra 23.00 Koncert radio orkestra
87i kc Bucarest 12 kw
20,00 Plošče
21.00 Gledališki večer
923 kc Breslau 4 kW
18.10 Produktivnost Šlezije 18.35 Zgodovinsko važni Šle-zijci
19.00 Koncert radio orkestra 20,00 Šleska usoda —- usoda
Nemčije 20.30 Koncert zabavne glasbe 21.40 Suite
1076 kc Bratislava 12 kw
20.00 Violoncello
20.30 Koncert orikestra
21.00 Koncert zabavne glasbe
1140 kc m. Ostrava 10 kw
21.00 Koncert radio orkestra 22.00 Koncert moderne glasbe
1157 kc Leipzig 4 kw
19.40 Pesmi in klavir 21.15 Mandoline
Sobota, 11- oktobra
563 kc Miinchen 4kW
20.00 Veliki zabavni koncert 19.15 Simfonični koncert radio
orkesitra 21.10 Koncert kvarteta 22.30 Pleisna glasba
581 kc Dunaj 15 kW
18.301 Je'en v maifavi 19.35 Koncert zabavne glasbe 21.00 Ljudski večer, vokalni in instrumentalni koncert
599 kc Milan 7kw io3i kc Torino ^kW
19.30 Koncert zabavne glasbe 20.40 Simfonični koncert; nato plošče
616 kc praga
19.20 Koncert radio orkestra 21.00 Pevski koncert 21.30 Pianinski koncert 22.00 Koncert moderne glasbe
635 kc Langenberg 13 kw
20XxT"Operetna glasba 20.30 »Kriza«, .slušna igira; nato pilesna glasba
680 kc Rjm 50 kW
698 kc Beograd 2-5 kw
13.30 Dnevne vesti 17.05 Mladinska, ura 17.30 Popoldanski koncert radio orkestra 19.30 »Jugoslovanski jezik«,
predava dir. Bule t 20.00 Violinski koncert g. H. Langa: 1. Dora Pe,ačevič: Slovanska sonata: a) allegro con animo, b) adagio c) allegro molilo vivace.
2.	Lalo: Španska simfo-niiJja: a) allegro non trop-po, b) andante, c) rondo.
3.	Lang: Uspomema.
4.	Lang: Judovski motivi.
5.	Sarasafte Romanza an-dalusa.
6.	Jota: Navarra.
20 45 »Sveženj ključev«, komedija
21,30 Vokalni ikoncert g. V. Po-poviča
22.00 Čas in dnevne vesti 22.15 Plošče
977 kc Zagreb o-? kW
12.30 Plošče 13.30 Dnevne vesti 17.00 Popoldanski koincert radio orkestra 18.30 Dnevne vesti 20.15 Kulturna in društvena
poročila 20.30 Kabaretni večer 21.50 Poročila in vreme 22.00 Koncert lahke glasbe
212-5 kc Varšava 12
19.25 Plošče 20.00 Recitacije 20.30 Pianinski koncert 21.20 Koincert lahke glasbe 23.00 Plesna glasba
545 kc Budapest 20 kW
lT^^Pesm^in^ailcšofoi^™^ 19.20 Igra v studiu; nato plesna glasba in prenos tonfEma 23.00 Koincert oiganstkega ork.
563 kc Munchen 4kw
19.45 Klavirski konic ert 17.45 Zabavni koncert radio-
orkestra 22.45 Plošče
581 kc Dunaj iskw
17.45 Pesmi 19.00 Železofeeiton 19.35 Koncert zabavne glasbe 20.30 O biserih — kožuhoivina-sti hplašoth — >o glaslbi in točnih ženah:
1. Govor. 2, »Biseri«, eno-dejanka, 3. »Verdi«, eno-de-anka. 4. »Pismo«, dvo-dejamka. 5. »Toične žene«.
sedem prizorov; nato koncert plesne glasbe
599 kc Milan 7 kw io3i kc Torino i kw
12.15 Opoldanski koncert ork. 16.35 Mladinska ura 19.30 Koncert zabavne glasbe 20.40 Prenos opere; nato plošče
616 kc praga 5 kw
18.20 Pesmi 20.25 Ljudski večer 22.30 Radiofilm
635 kc Langenberg i3kw
18.30 Delavska ura 19.15 Ženska ura 20.00 Zabavni večer; nato koncert plesne glasbe 24.00 »Mojstri ij.azza«
680 kc Rjm 50 kW
20.35 Veliki pestri koncert; nato jazz orkester
716 kc Berlin 4 kw
ly.35 Pesmli
20.15 Večerni koncert ljudske'
glasbe 21,00 Kabaret 22.30 Plesna glasba
851 kc Graz 7 kW
^"CeloSneven^^moš^^u^ najia od 10.50 do konca
788 kc TOUlOUSe 8 kW
18.20 Plesna glasba 18.45 Koncert zabavne glasbe 19.45 Pevisikii konicert 20.30 Koncert orkestra 21.60 Koincert llahke glasbe 22.30 Koncert radio orikestra
871 kc Bucarest 12 kw
19.00 Ljudska univerza 20.00 Plošče
20.00 »Dom Pasquale«, opera, Donizetti.
923 kc Breslau 4 kW
19,30 Plošče
20.30 »Pravljica o volku« 22.35 Plesna glasba
1076 kc Bratislava 12 kv
19.30 Koncert 22,30 Radiofilm
1140 kc M. Ostrava 10 kw
22.30 Radiofilm
1157 kc
Leipzig
4 kW
18.45 Književna ura 19.45 Koncert zabavne glasbe 21.00 Kabaret 22.30 Plesna glasba
OPERA TEGA TEPIA
»Knez Igor«
Opera v š tirih slikah s prologom. Napisal in uglasbil A. P. B o -r o d i n. Dovršila N, A. Rimski-Korzako v in A. K. Glazumov. Prevedel N. Štritof. (K prenosu iz Ikr. opere v Ljubljani. Dirigent: Niko Štritof. Režiser: R. Primožič.)
Avtor: Bor odi n Aleksander Por-firjevič se je rodil 12. novembra 1834 v Petrogradu, umni 28. februarja 1887 isto-tam. Po poklicu vojaškli zdravnik :n p-o-fesor kemije. Napisal ije dve simfoniji: Es-dur, h-mol (v Ljubljani že izvajana od orkestral. društva Glasbene Matice), tretja nedokončana, dva godalna kvarteta A in D. Znana ije posebno njegova orkestralna skica »V stepah srednje Azije. Krona njegovega dela pa je maša cpera.
Naša opera: Libreto napisal Boro-din saim na podlagi slavnega ruskega epa »Slovo o polku Igoreve«, ki opeva nesrečni pohod kneza Igorja Svetoslaviča (* 1151) proti Polovcem. Opero sta dokončala in delno instrumentirala po Bo-rodinovi smrti Rimski-Korzakov in njegov učenec A. Glazunov. Slednji je 'tudi no-tira'1 za orkester uverturo po spomniu kakor jo ije večkrat slišal igrati na klavirju od Borodina samega. Premijera opere v Petrogradu 1890. V Nemčiji! v Mann-heimu 1925, v Parizu 1929.
Osebe: Igor Svetosiavič, knez sever-siki (R. Primožič), Jaroslavna, njegova druga žena (V. Thierry-Kavčnikova), — Vladimir Igorevič, njega sin iz prvega zakona {J. Gostič), — Vladimir Jarosla-viič, knez gališki, brat fcneginje Jaroslav-ne (V. Janko), '— Končak (E. Rumpel) in Gzak (* * *), polovska hana, — Kon-čakovna, hčerka hana Končaka (M. Ko-gejeva), — Ovlur, pokrščeni Polovec (B. Sancin), — Skula (D. Zupan) in Eroška (L. Kovaič), svirača na guidolk, — Njanija Jaroslavna (N. Španova), — Polov sik o dekle (Š. Ramšaikova), — Ruski knezi, ruske kneginije, bojanji, 'bojarke, starci, ruski vojaki, dekleta, narod. Polovski hani, družice Končaikovne, sužnje (čage) hana Končalka, ruski ujetniki, pOlovsika vojska.
Vsebina: Prolog. — Na trgu mesta Putlivlija. Igor odhaja s svojimi četami na vojno proti Polovcem. Znamenja sicer niso ugodna, Poslavlja se od žene Jaroslavne, ' kaitero izroča v varstvo' njenemu bratu, knezu gališkemu, ki ga je bil oče radi razuzdanega življenja pognal z doma.
1.	dejanje. 1. slika. — V Putivlju na dvorišču pri Gališkem. Pivska scena. Vladimir Gališki obeta brezskrbno življenje, če bi on bil knez mesto Igorja. Ugrabil je dekle zase in zaman so prošnje njenih družic. V pijanosti se pivcem porodi misel, da bi izvolili Gališkega za kneza.
2.	stika, — Soba pri Jaroslavni. Jaroslavna toži za Igorjem. Dekleta pridejo prosit milosti za dekle, ki !jo je ugrabil Gališki, Jaroslavne brat. Sam nastopi in dekleta zbeže. Jaroslavna ga ogorčena prisili, da mora delkle izpustiti, Tedaj vstopijo bojarjii, Prinašajio zlo vesit: Igor je ranjjen in ujet is sinom. Mestu pa se bliža silna polovska vojska, vodi jo sam strašni han Gzatk. Plat zvona, vse na obzidje! (Finale ije ena najbolj pretresljivih muzikalnih točk v operi.)
II. dejanje. — Polovski tabor. Polovska dekleta krajša jo Končak ovni s petjem in plesom čas. Zaljubila se je v mladega
Viladiimira Igoreviča. Ljubezenski duet obeh. Pred koraki zbežita. Nastopi Igor. Toži za propadlo slavo in domovino. Krščeni Polovec Ovlur mu ponuja priliko, da ubežii, Igorju tega čast ne dopušča. Han Končak pa. mu zatrjuje, da noče postopati z nijim kot z ujetnikom, marveč kot z gostom. Pričenjajo nato slavinoznani polovski plesii pred hanom in Igorjem.
III.	dejanje je nadaljevanje teh plesov in se izpušča. Med tem Igor ubeži, sin pa ostane pri Končaikovni.
IV.	deljanje. — Na obzidju Putivlija gleda Ja,roiSiIa'Vina v daljavo in toži po Igorju. Gruča kmetov poje o groznem Gzalku, ki ruši domove. Iz daljave prihajata dva (jezdeca: Igor in Ovlur. Svidenje! — Skula in Eroška, pijančka, sta se bila izmuznila Igorju že pred njegovim odhodom na vojsko in se pridružila Gališkemu. Zdaj se hočeta ob prihodu Igor-ijevem rešiti. Brž razbobnata vest o njegovi vrnitvi. Igor prihaja iz cerkve, ljudstvo ga veselo pozdravlja: »Dobrodošel, batjuška, prejasni naš knez!«
PLOSCE
Brunswick
mu piano in pianissimo nočeta več prav zveneti. Kljub temu je njegovo petje še vedno užitek.
Homocord
HOMOCORD
Za prijatelje operne glasbe je producirala marka Homocord uverturo liz opere »Rienzi«, ki jo izvaja berlinski simfonični orkester, ter izvrstno uspele plošče, iintermezzo iz opere »Prijatelj Fritz« (Mascagni), predigre iz opere »Wil!iam Rattchiff«. Na ploščah te marke srno čuli tudi glavne melodije zvočnega filma »Sinji angel«.
Odeon
Te ameriške plošče prinašajo Al Jol-sona. Slišati je že pesmi iz njegovega novega zvočnega filma »Smej se in pla-kaj«. Vedno znova te prevzame Al Jol-sonova čudovito neposredna in resnična igra, ki jo, čeprav angleščine ne znaš, čutiš celo iz plošče!
Columbia
Richard Tauber je pevec, ki ni samo pri nas, ampak tudi drugod v središču zanimanja najširšega občinstva. __ Njiegove zares odlične pevske kvalitete, zlasti pa njegovo včasih _ namenoma — sentimentalno podajanje mu zasigurajo popoln uspeh in silno popularnost, Od njegovih pesmi v z venčnem filmu »P o t ik slavi« (Das lockende Ziel) imamo vse na Odeon-ploščah. Čudovit in nedosežen ije posnetek finala z orglaini in zborom med poroko, — Od ostalih njegovih pesmi omenjam znano »Gruss mir mein Hawai« ter prelepo rusko »Deine Augen sind so tief wie die Wo.lga« s spremljevanjem orkestra balalajk.
Columbia prinaša zopet dve novi slovenski plošči, Udovičeve in Lauše-
tove. Marsikoga fco frapirala interesantna interpretacija, ki jo daljeta ti dve ameriški Slovenki našim ljudskim' pesmim. Značaj šlagerja — modeme plesne pesmi — prevladuje in včasih odločno zazveni iz .instrumentalnega dela ter _ si osvaija melodijo in ritem pesmi. Ta izgubi s tem značilni slovenski sentimentalni značaj in daje s tem svojevrsten šlager brez lažnive moderne šlagerske romantike! Na eni plošči je zanimiva »Uspavanka« in (na drugi Strani) »Kadar boš ti vandrat šel«. Druga pa vsebuje »Kaj mii nuica planinca« (s salksofomskim soloim!) ter »Pleničce je prala«.
Columbia nadalje še prinaša znani šlager »Es spradh der weise Marabu«, iki je zdaj na višku mode.
Edison Bell
V kratkem dospejo novosti te naše domače tvrdke, ki bo producirala, kakor nas pravkar obveščajo, tudi nezlomljive plošče,
His Masters
Polydor
Na His Masters plošči igra Dauiberjev orkester izvrsten tango »Buenos Aireis«, ki bo ustregel mnogimi našim plesnim šolam.
Slovenski tenorist Rifavec, tenorist drž. opere v Berlinu, pa poje na dveh ploščah, seveda — nemški. S svojim še vedno polnim tenorjem podaja po eno arijo iz »Boheme« in »Carmen«, ter dve iz »Plesa v maskah«. Zdi se kajpak, da
Orkester Ilje Liivša-kova ima novo ploščo,
_____ znano »Serenado« Mo-
skowskega ter »Narcissus«. — Godwinov orkester pa igra dve pesmi iz zvočnih filmov, iz »Karijere« Tango d amour m iz »Nesmrtnega potepuha« »Reich mir deiin vveisses H and c h en«.
P'olydor je spravil na trg tudi zelo posrečeno šalo: »Die zerbrochane Platte«. Poslušaj jo in ne boš se ubranil smehu, zlasti če si se kdaj jezil na kako svo)o
staro in zdelano ploščo!
■
Popravi! V zadnji številki smo navedli kot tvrdko, ki nam je stavila na razpolago kliše znamke »Homocord« — zastopstvo Homocord, Aleksandrova cesta, Ljubljana. Pravilni naslov tvrdke je »Elektrofonska družba z o. z.«, centrala Ljubljana, Aleksandrova cesta 7,
Vsi ostali klišeji so last tvrdke »Gramofon« A. Rasberger, Ljubljana, Miklošičeva cesta 34.
Pogled v naslednji teden
V nedeljo 12. oktobra bomo imeli priliko slišati popoldne Jalenovo »Nevesto« v uprizoritvi Ljudskega odra. Zvečer pa se bosta merila naša harmonikarja g. Kokalj in g. Magister. Ponedeljek zvečer se obeta komorni koncert tria (dve flavti in klavir, člani opernega orkestra). Kakor običajno, se v torek zvečer prenaša iz Zagreba. Nato sledita prenosa iz Prage v sredo ves večer, v četrtek pa eno uro (koncert kvarteta). V petek je prenos iz Beograda. Sobota zvečer pa predvideva koncert ge. Golob-Bernotove (kontra-alt) in kvarteta Glasb. Matice.

vam^^tA^^
Poljščina
Poučuje g. prof. Tine Debeljak.
Prva lekcija. Poljski alfabet.
a, b, c, cz. č, d, dz, dž, d ž, e, f, g, h, ch, i, j, k, 1, 1. m, n, 6, o, o, p, r, rz, s, sz, š, t, u, w, y, z, ž, ž.
Vokali, ki se izgovarjajo kot naši so: a, e, i (dolgi i), o, u; različni zvok imajo sledeči: q (a s kljukico) = nosnik, z o-bazo: o (on), n. pr.: d^b = dob, hrast;
S (s kljukico!) ~ nosnik, z e-bazo: e (en) (n, pr.: r?ka = reka, roka)
o (s črtico!) = kratki ozki o, ki je enak že 'vokalu u, (n, pr.: Krakow = Kra-kuf; Lwow, studentow). Strešica tako ni znak za akcent,
y = kratki temni i, ki ga Poljak dobro loči od i; (n. pr.: syn, Primerjaj: byč 1 n t i, sem, in bič = biti, bijem),
Konzonanti so isti kot v slovenščini, le da se razlikujejo z ozirom na rafinirano palatalizacijo (mehka izgovariava) in ohranitev trdega 1, 1. Pojasnil ne potrebujejo sledeči soglasniki: b, c, d, f, g, h, j, k, 1, m, n, p, r, s, t, z. Nekateri se samo drugače pišejo: w (»v« ne eksistira!) in šumniki, ki se pišejo kombinirano: sz = š; cz = č; ter tudi z diakustičnimi zamenji, različnimi od naših: ž = ž. Težko za ne-Poljaka je izgovarjava številnih mehčanj, ki so: č (hrvatski č), dz, dž, dž, 6, š (vmesen glas med s in š); ž (med z in ž). Pripominjam, da se č, š, ž pred vokali pišejo z »i« in ne s črtico, n. pr.: Sien-kiewicz (izgov.: Šenkiewič); tako se: ci, si in zi izgovarjajo kot č, š, ž; (n, pr.: ci^g — čong, sienna = sena, zima = žima). So-glasnik r se palatalizira v rz, ki je različen od češkega »f«, skoraj enak glasu ž. Poljaki ločijo tudi dva »h«: h in ch. — Značilno za Poljake je ohranitev trdega, ve-larnega I, ki ga pišejo: ! (prečrtani 1). Veliko Poljakov ga izgovarja kot temni 1, v splošnem pa je prešel v dvoustični w (u) n, pr.: Lodz = fiudz; kobyla = ko-biwa; Pilsudski = Piwsudski Torej isti pojav, kot pri naših Gorenjcih Druga lekcija. V 2. lekciji bi bilo treba govoriti o razmerju vokalov na konzonante in nasprotno; oz. o vplivih konzonantov na konzonante: zvenečih na neme in obratno;
torej o asimilaciji, preglasu in vokalni ter konsonantni palatalizaciji ter končno o naglasu. To je tvarina, ki [se da razložiti le s mnogimi zgledi ali mimogrede po čitanju teksta, kar bom tudi jaz storil. Vendar pa je treba znati nekaj pravil.
Treba je ločiti zveneče od nemih radi zakonitih medsebojnih relacij. Zveneči so: b, d, g, w; z, ž, ž, rz; dz, dž, dž, h.
Nimi so: p, t, k, f, s, š, sz, c, č, cz, ch. Pravilo pa se glasi: 1. Zveneči konzonanti ostanejo zveneči pred vokali in pred nastopnim zvenečim konz., spremene se pa v odgovarjajoči nemi konz. na koncu besede ali pred nastopnim nemim konz.
—	2. Nemi pa postanejo zveneči pred nastopnim zvenečim konz. (N. pr.: dech — tchu; kiedy — gdy,)
P a 1 a t a 1 i z a ci j a (mehčanje) soglasni kov pred palat, samoglasniki i, e, zahteva sledeče zakonite spremembe:
p, b, f, w, m dobe pred e mehkobo s tem, da privzamejo vmes i; (n. pr.: snop
—	snopie; niebo — na niebie; žaba — žabie itd.)
t, d, n > (preidejo v): č, c; dž, dzi n. (N. pr.: chata — w chacie; kobieta — kobiecie; pan — pani; bl^d— w bl^dzie.
s > š, sz; z > ž, ž. (N. pr.: sen — we šnie; rosa — w rosie; groza — w grozie.)
r > rz; 1 > 1. (N. pr.: wiara — wierzič; mogila — w mogile.)
k > c, cz; g > dz, ž; ch > sz, s; h > ž. (N. pr.: r^ka — r^ce, reczyč; noga
—	nodze; moge — možesz; much — musze.) st > šč, szcz; dz > ž; zd > ždži
ždž; zg > ždž. (N. pr.: miasto — miesz-czanin; jazda — w jezdzie; mozg — mož-džek, ksicidz — ksi^ža.)
Dobro pa je treba pomniti radi orto-grafije tole: za g in k pišemo vedno i (ne y); za sz, cz, ž, rz pa vedno y(ne i)!
Preglas vokalov (deloma pod vplivi raznih trdih konzonantov) se vrši tudi v poliščini v smeri e > o (ziele — zialo, przyjaciel— przyaciol itd.; e > a (wierzyč
—	wiara); zlasti pa v zaprtih zlogih o > o (woda — wod, morze — morz) in ? > 3 (ciele — cial^t, r?ka — rak).
Asimilacija (prilikovanje) soglas-nikov se ne vrši samo med zvenečimi in nemimi, tudi med trdimi in mehkimi (n. pr,: posel — w pošle, sen — we šnie, gwiazda — w gwieždzie) torej s > š, z > ž pred mehkim konzonantom.
s pred sz, cz, ž, dž > sz (pysk — pyszczek).
z pred cz > ž (mozg — moždžek). Seveda so tudi nasprotni slučaji po-trdenja poznati. Tako:
rz pred c > r, n, pr.: (marzec — marca, korzec — korca.
rz, č, dž, š, ž pred 1 > r, t, d, s, z (orzel— orla, kociel — kotla, osiel — osla).
č, dž, rz, n pred n ali li > t, d, r, n. (N. pr,: pi^č — pi^tnašcič, koti — konny, vvierze — wierny, zbrodzieri — zbrodnia.
Naglas je praviloma vedno na predzadnjem zlogu) Morda je par izjem pri izposojenkah, ki pa tudi prevzamejo poljski akcent.
S tem smo predelali glasoslovna pravda.
Angleščina
Poučuje ga. E. Orthaber,
(3.) Third Lesson.
I should not wonder if we had a com-plete change of weather. The army re-tired to the neighbouring vvoods. He did not dare to approach. Thomas More re-fused to say that the king was the head of the church. Depend upon it, we shall be in time at the station! George III. boasted that he was a Briton born. The army now approached the banks of a large river. The population of Europe has extraordinarily increased during the last century.
It rains, it snows, it freezes ...
I am cold, I am warm, I am glad, -I am sorry, I am well, I am unwell, I succed (in), I want.
I think he is sorry he bought that big dog. I am glad I did not buy it. How glad I am to see you! In 827, King Egbert of Wessex succeeded in bringing the other Anglo-Saxon kingdoms under his sway. We want a man like you. No one was sorry for his fate. I am glad to say our patient seems better to-day. My son is, I am sorry to say, somewhat unwell. Of the 159 vessels of the Armada, only fifty succeeded in getting back to Spain. I am not well to-day.
I happened (chanced) to meet him in the street. They are sure to quarrel if they meet. Send for the doctor, you are likely to have a serious illness. He says he is not likely to stay longer than a fortnight. He will be sure to call and invite us to tea this evening.
Berilo: »A Sharp Dog.«
VAL OMEGA
Izviren slovenski radio roman.
Piše * *	25
(Dalje.)
Zjutraj sem šel v Športno palačo po svojo suknjo. Preden sem se odpeljal nazaj v laboratorij, sem pa zvedel, da ije bila po neznanih zlikovcih tema o polnoči nalašč povzročena in da so v splošni paniki ukradli posetnikom plesa nakita in dragocenosti za bajne vsote. Na vsak način j:e bil izvršen ta atentat na Športno palačo po sija no organizirani zločinski tolpi in se je brez dvoma tudi sijajno obnesel. Ko sem se pripeljal zjutraj z avtom nazaj v laboratorij, sem našel priprta vežna 'vraita, vrata v laboratorij vlomljena, moj aparat pa je izginil, kot sem ti telegraliral. To bi bilo vse.«
»Torej pojasni mi, zakaj si šel v to družbo. Ali sem uganil prav, da zaradi Grace.«
»No da, priznam, da mi je Grace všeč, in zdi se mi, da sem tudii jaz nekoliko vplival nanjo. Sicer pa, kolikor mi je znano, se trudi bankir Morris na vse načine, da bi si pridobil njeno naklonjenost, vendar se mi zdi, da dosedaj ni imel uspeha. Veš, ti bi jo moral videti, pa bi bil gotovo1 navdušen; je isijajna pojava, ki mora očarati vsakogar.«
»Verujem, vendar me v prvi vrsti zanimata Williams in Morris. V kakšnih zvezah sta med seboji?«
»Bankir Morris je najbrže finančna podpora Williamsova, Bržkone radi tega, ker si misli priboriti Grace.«
»Drugega ne veš ničesar? Kaj pa Wil-liams, ali se je že kaij produciral na Bledu?«
»Seveda! Eksperimenti, ki jih je pokazal, so bili naravnost frapantni. Tako do-
brega in vsestransko izobraženega tele-pata še nisem videl.«.
»Zdi se mi, da bo najboljše, če narediva takle načrt: Jaz se odpeljem še pred dnevom nazaj na Bled in se nastanim v hotelu, kjer je William,s, kot gost. Skušal bom dobiti z njim zvezo in bom najlažje lahko kritično presodil vse njegove .zmožnosti'. Mislim namreč, da ni tako nedolžen, kot ga vidiš ti, ki itak veruješ vsakemu, da je tako pošten, kot ti. Imam namreč tehtne razloge, da mislim, da tiči za Williamsovo telepatijo in Morrisoivo banko še popolnoma drugo podjetje, ki se bavi s pridobitnimi posli svoje vrste, proti katerim imajo naši zakoniki precejšnje število kazenskih paragrafov.. Kot si mi telegrafiral, ni mogla živa duša vedeti za tvoj aparat. To ti tudi verujem. Potemtakem ije moral biti vlom v tvoj laboratorij popolnoma slučajen.
Vse pravice pridi žane.
Pregleden seznam glavnih radiopostaj II.
po najnovejših podatkih.
» Postaja	m	kc	kW	I.	II.	Postaja	m	kc	kW	I.	II.
Normalni valovi (II.)						Sch0nectadry (Amerika) .	31.48	9.530	10		
Salaimanca (Španija) . .	453.2	662	1		•	Pariš (Francija) ....	31.65	9.479	2		
Celovec (Avstrija) . . .	453.2	662	0-5			Chiiicago (Amerika) . . .	49.83	6.020	5		
Danzig (Gdansk) ....	453.2	662	0.25			'K6nigswusterhau;sen . .	50	6.000	7		
Bočen (Italija) ....	453.2	662	0.2			Moskva (Rusija) ....	50	6.000			
Aachen (Nemčija) . . ,	453.2	662	0.25				50.26	5.891	20		
Zurich (Švica) ....	459.5	653	0.63			Nauen (Neimčija) ....	56.70	5.291	7		
Lyon la Doua (Francija) .	465.8	644	5			Lyon (Francija) ....	58	5.172	3		
Langeiniberg (Nemčija) . .	472.4	635	15			Piittsburg (Amerika) . .	62.5	4.800	5		
Daventry 5 GB (Vel. Brit.)	479.2	626	25		-	Prafco Smeraldo (Rim)	80	3.750	20		
Praga (Češkoslovaška)	486.2	617	, 5			Motala (Švedska) . . .	99	3.030	20		
Oslo (Norveška) ....	493.4	608	60			Dolgi valovi					
Milan (Italija).....	500.8	509	7			Minsk (Rusija) ....	700.9	428	4		
Brussel (Belgija) . . .	508.5	590	1-15			Moskva (Rusija) ....	720	416.6	20		
Dunaij (Avstrija) ....	516.4	581	15			Kiev (Rusfljb).....	800	375	10		-
Riga (Letoniij.a) r . , .	524.5	572	5			Sverdlovisik (Rusija) . .	824.7	364	25		
Miinchen (Nemčija) . .	532.9	563	1.5			Sthellkovo (Ruisija) . . .	937.5	320	75		
Sundjsvall (Švedska) . .	541.5	554	10			Angora (Turčija) . . .	1090	266	20		
Budapest (Madžarska)	550.5	545	15-20			Moskva (Rusija) ....	1102.9	280	40		
Hainniover (Nemčija) . .	559.7	536	0.25			Kalimdburg (Danska) . .	1153.8	260	7-5		
Atigsburg (Neimčija) . .	559.7	536	0.25			Carigrad (Turčija) . . .	1200	250	5		
Freiiburg (Br., Nemčilja) .	569.3	527	0.25			Harkov (Rusija) ....	1304.3	230	4	«	
Ljubljana (Jugoslavijla) .	575.5	520	2.5			Habarovslk (Rusija) . .	1304.3	230	20		
Kratki valovi						Motala (Švedska) . . .	1348.3	222.5	30		
Konigswuisterhausen . .	15	20.000	7			Varšava (Poljska) . . .	1411.8	212.5	12		
Bandoeng (Niz. Indija)	16.8	17.850	30			Eiifelov stolp (Francija) .	1445.8	207.5	12		
Huizen (Holandsko) . ,	16.88	17.769	40			Moskva (Rusija) ....	1481.5	202.5	12		
Bangkak (Siam) ....	16.90	17.751	20			Davenltry (Anglija.) . . ,	1554.4	193	25		
	19.48	15.410	20			Konigsvfuisterhaiusein	1634.9	183.5	30		
Scheineatad(y (Amerika) .	19.65	15.340	6			Pariz (Francija) ....	1724.1	174	12		
Pittsbuirg (Amerika) . .	25.25	11.880	5			Lahti (Fiieskai) ....	1796.4	167	40		
Chelmsford (Anglija) . .	25.53	11.751	15			Huizien (Nizozemska) . .	1875	169	6.5		
Nairoba (Angl. Afrika) .	31	9.677	2			Košiice (Češkoslovaška) .	1875	169	4		
Konigswusterhausen . .	31.38	9.560	8			Kovno {Litva) ....	1935	155	7		
Einidhoven (Holandska) .	31.40	9.554	25			Anlkara (Turčija) . . .	1958	153.5	7		
Hilversum (Holandska) .	31.40	9.554	25								
NOVA
specijalna avdijonka
Tungsram-barijeve šerife
G 410
je popolnoma autifonična
Din lOO —
J|||iiiiiiiiiiii(iiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiii!iiiii>iiiiiiiii>!iiiiii!Iiiiiiii:iiiiiiiu^

Maribor, Gosposka 37
DEAL
VSAKEGA RADIOM ATERJ A
je nedosegljivi šestelektronski
RADIONE
za izmenični tok
Sprejema:
vse valove od 10 do 2000 m Selektivnost:
popolna in ostra na las
Čistost in naravnost glasu:
enaka originalu
Jakost:
ogromna, a se da regulirati do pianissima.
Ljubljana, MikloSiieva 5
RADIO LJUBLJANA