35. FESTIVAL DOBROTE DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ slovenskih kmetij . ___. ... .... , D, . s. 17.-19. maj 2024, Minoritski samostan Ptuj ■i Program festivala preverite na: www.dobroteslovenskihkmetij.si ^2' ^2024 DO! D0I DOBROTE sl oven sloven! Uitriil Br>. Sre> Zlato Gospodarstvo Podravje • Žiher les: od slovenskega hloda do slovenske hiše O Stran 5 V s 11 Štajerski Ptuj, torek, 14. maja 2024 Letnik LXXVII • št. 37 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR Aktualno Ormož • Komunalno podjetje gradi dva bloka O Stran 2 Podjetništvo Ptuj. Pred vrati 35. festival Dobrote slovenskih kmetij O Stran 5 V središču Ptuj. Ptujčani zakreditirani do leta 2040 O Strani 6 in 7 Turizem Trnovska vas. Začenja se življenje pod slamnato streho O Stran 8 Izobraževanje Ptuj . Trije ptujski brihtneži pometli s konkurenco O Stran 9 v Šport Nogomet. Najboljši polčas šumarjev v sezoni O Stran 13 Spodnje Podravje . Občine nagrajujejo občane s plaketami, nekatere tudi z denarno nagrado Občinska priznanja ponekod spremlja kuverta Občine se ob občinskih praznikih posameznikom ali organizacijam za opravljeno delo običajno zahvalijo s priznanjem, listino, kipcem, pa tudi z nazivom častni občan. Ta odlikovanja imajo veliko simbolno vrednost, kije v nekaterih občinah Podravja pospremljena s finančno nagrado. Več rnstranim Foto: CG (Fotogafija je simbolična) Mestna občina Ptuj < Letos ponovno ® f& v prodajo številnih nepremičnin Kultura • Dirigent Klein kripfn do organizatorjev^ in ocenjevalcev tedímP^ radioPTÜI Í Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s trgovino ŽIVEX pripravili privlačno nagrado. 2 Štajerski Aktualno torek • 14. maja 2024 Ptuj • Dopolnjen načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občina letos ponovno v prodajo številnih nepremičnin Ptujska občina bo v teh dneh dopolnila veljavni načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem za letošnje leto. Vnesli so kar nekaj novih nepremičnin, kijih nameravajo prodati, nekaterim pa spreminjajo ceno. Celoletno razpolaganje z občinskim nepremičnim premoženjem je ocenjeno na skoraj dva milijona evrov. Mestni svet je načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Mestne občine Ptuj za leto 2024 sprejel decembra lani, slabih pet mesecev kasneje pa ga dopolnjujejo, ker vrednosti nepremičnin usklajujejo z novo pridobljenimi cenitvami, pa tudi zato, ker so iz načrta izvzeli poslovni prostor na naslovu Cvetkov trg 4. Ta ne bo namenjen prodaji. Iz tega naslova so pričakovali 58.000 evrov. Spremembe in dopolnitve, ki jih bodo potrjevali konec tega meseca, pa se nanašajo na več nepremičnin. Kakšnih nakupov večje vrednosti v letu 2024 Mestna občina Ptuj ne načrtuje, pridobivanje nepremičnega premoženja naj bi se gibalo pri orientacijski vrednosti okrog 50.500 evrov. Bistveno obsežnejši je plan prodaje, vreden kar 1,9 milijona evrov. Še vedno največje in tudi najdražje zemljišče, ki ga imajo v načrtu za prodajo, so parcele ob Dravi. Zanje naj bi iztržili vsaj 801.500 evrov. Šest parcel še vedno želijo prodati kot celoto, tokrat sicer po nižji ceni kot v lanskoletnih poskusih, ko so jo skušali prodati za 894.000 evrov. Doslej interesa za nakup ni bilo, ne toliko zaradi cene kot zaradi težav, ki bi jih imeli potencialni graditelji z gradnjo zaradi prenizkih mostov nad cestama, ki vodita do sklopa zemljišč. Kaj bodo prodajali, kaj kupovali Občina bo ob Spominskem parku odkupila okrog 1.000 m2 par- cel za približno 20.000 evrov ob Tihi poti. Na sodišču zanje poteka nepravdni postopek razdelitve solastnine, znotraj katerega se je MO Ptuj dogovorila za odkup solastniških deležev preostalih solastnikov po vrednosti, kot je bila določena z izvedenskim mnenjem; za stavbna zemljišča po 37,36 evra/m2, za zelene površine pa 13,82 evra/m2. V bližini te lokacije bodo sočasno prodali okrog 2.000 m2 velike parcele za okvirni znesek okrog 50.000 evrov. Nepremičnini ležita ob Tihi poti in sta v solastništvu občine, glede tega pa so pojasni- Koliko stanovanj bodo letos prodajali Sprememb, ki bi se nanašale na prodajo stanovanj ali delov stavb, tokrat ni predvidenih v načrtu. Velja torej verzija, ki sojo potrdili decembra lani. V prodajo naj bi letos dali 13 nepremičnin v skupni vrednosti okrog 230.000 evrov. V nekaterih primerih so to le manjši deli, vredni okrog 1.000 evrov, ponekod gre za stanovanja. Največjih je na naslovu Krempljeva 4, kar pet. Dve, ki naj bi ju letos prodali, sta na Slovenskem trgu, ena v Jadranski ulici. Glede na ocenjeno vrednost bo najvišji izhodiščni znesek za stanovanje v Krempljevi ulici 4, veliko skoraj 100 m2, za katerega pričakujejo vsaj 43.000 evrov. Končna cena bo seveda odvisna od izkupičkajavne dražbe. Prodajali naj bi tudi na Osojnikovi Slabih 100.000 evrov bo cena za dva poslovna prostora na Osojnikovi cesti 9, in sicer za okrog 320 m2. Občina je trenutno solastnica polovice. Gre za objekt, v katerem so bili hostel Kurent, CID in kjer gradijo nov sodoben kirurški center. Dopolnitve načrta ravnanja z nepremičninami bodo ptujski mestni svetniki obravnavali na majski seji. Med nepremičninami, ki jih bo Občina prodajala, so tudi stanovanja v starem delu mesta. li: „Na sodišču poteka nepravdni postopek razdelitve solastnine, znotraj katerega smo se s preostalimi solastniki dogovorili za skupno prodajo nepremičnin po vrednosti, kot je bila določena z izvedenskim mnenjem, in sicer za stavbna zemljišča po 46,70 evra/ m2. Pred samo prodajo celotnega kompleksa bo na območju nepremičnin odmerjena kategorizirana cesta. Občinski solastniški delež v površini ceste bo MO Ptuj odkupila po 25,70 evra/m2." Prodajajo tudi, ko potencialni kupci izkažejo interes V prodajo bodo dali še eno manjšo parcelo v Puhovi ulici, saj je bil izkazan interes lastnika sosednje nepremičnine. Iz enakega razloga bodo prodajali tudi dve parceli na območju četrtne skupnosti Panorama, v naravi je na njih že zdaj postavljen betonski zid. Ker si eden izmed občanov želi povečati dvorišče, bodo prodali manjši del zemljišča v Krčevini pri Vurbergu. Za okrog 24.000 evrov bodo ponudili tudi kompleks nepremičnin Ob železnici, ki bodo namenjene prodaji za individualno stanovanjsko gradnjo. Približno 15.000 evrov je vredno zemljišče v Rabelčji vasi, ki ga v načrt vnašajo, ker želijo zaokrožiti sosednje parcele, namenjene gradnji stanovanjskega kompleksa. V skladu z zazidalnim načrtom Rabelčja vas bo ta parcela predmet menjave. Vse to so seveda le plani, realizacija bo znana šele ob koncu leta, ko bodo pod črto preverili, kako uspešni so bili. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG Ormož • Ob Ptujski cesti rasteta dva stanovanjska objekta Največ bo dvosobnih stanovanj Komunalno podjetje Ormož v najstarejšem ormoškem stanovanjskem naselju v neposredni bližini zdravstvenega doma gradi 19 stanovanj. Prva dela so na gradbišču ob Ptujski cesti začeli v začetku leta, ker obe stavbi že delno stojita, pa si lahko mimoidoči že vsaj približno predstavljajo, kako bosta stolpiča videti septembra prihodnje leto, ko naj bi bila nared za vselitev prvih stanovalcev. Kot je povedala direktorica ormoške komunale Pavla Majcen, bosta oba objekta trie-tažna, in sicer bosta poleg pritličja imela še dve nadstropji. Balkon oz. terasa in shramba v etaži V prvem bo 11 stanovanj, kar pomeni, da bo v njem tudi dvigalo, v drugem pa bo prostora za osem stanovanj. Ker objekta ne bosta podkletena, bodo shrambe v vsaki etaži, tako da bodo lahko stanovalci do njih še lažje in hitreje dostopali. Vsa stanovanja bodo imela balkon, pritlična pa teraso. Velika bodo od 50 do 80 kvadratnih metrov, največ bo dvosobnih, vsaki enoti bo pripadalo po eno parki- KP Ormož gradi hiše in stanovanja Ormoška komunala je zasebna družba, ki se poleg opravljanja javne gospodarske službe s področja oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja, odlaganja odpadkov, dimnikarske dejavnosti in vzdrževanja cest, za katere ima pridobljene koncesije, ukvarja tudi z upravljanjem večstanovanjskih zgradb ter raznimi novogradnjami in rekonstrukcijami. Kar se stanovanjske gradnje tiče, je projekt gradnje dveh stanovanjskih stolpičev drugi, ki so se ga doslej lotili. »V Ormožu smo postavili štiri individualne hiše, od katerih je ena že prodana, tri pa bodo šle v prodajo v kratkem.« rišče, dodatnega pa bo mogoče kupiti. Parkirnih mest za stanovalce naj bi bilo 34, štiri bodo rezervirana za invalidne osebe. »Zemljišče smo kupili že pred desetimi leti, ko so bile na njem stare podrtije. Že kmalu smo ga tudi očistili, potem pa je trajalo do letos, da smo se projekta tudi dejansko lotili,« razlaga Majcnova. Sama gradnja objektov ne bo predstavljala nekega posebnega zalogaja, Uo prihodnje jeseni bo ob Ptujski cesti u dveh stolpičih na voljo 19 novih stanovanj. več težav nam povzroča ureditev infrastrukture, s katero bomo imeli kar nekaj dela, pa še podražila bo vse skupaj.« Lokacija v središču mesta, zraven zdravstvenih ambulant, upravne enote, banke, centra starejših občanov, trgovin ..., je privlačna tako za mlade pare in družine kot tudi za starejše. »Ugotavljamo, da se mnogi starejši odločajo za prodajo svojih individualnih hiš, ki jih imajo na obrobjih mesta, in se želijo preseliti v mestna stanovanja, ki jim zagotavljajo bližino prej omenjenih služb in njihovih storitev, saj na tak način lažje čim dlje in v pozno starost ohranjajo svojo samostojnost.« 2.300 do 2.500 evrov po kvadratnem metru Trenutno zaključujejo katalog s ponudbo stanovanj, v kratkem pa bodo na pogovor povabili interesente za nakup s seznama, ki ga imajo, da jim predstavijo podrobnosti in morebiti že podpišejo tudi predpogodbo o nakupu. »Cena po kvadratnem metru nekoliko variira glede na velikost in lego stanovanja ter se giblje med 2.300 in 2.500 evri z vključenim davkom na dodano vrednost.« Ali bodo v prihodnje v Ormožu še gradili stanovanja, je v prvi vrsti odvisno od tega, kako hitro bodo prodali teh 19, pravi Pavla Majcen. »To bo nekakšen test, saj bomo tako najbolje dobili vpogled v želje in potrebe kupcev: ali sploh vlada zanimanje za nakup stanovanj, zaenkrat kaže, da, in po kako velikih stanovanjih je največ povpraševanja. Šele potem bomo delali načrte za naprej in se torej prilagajali potrebam trga.« Senka Dreu Foto: SD torek • 14. maja 2024 Aktualno Štajerski 3 Spodnje Podravje • Občine nagrajujejo občane s plaketami, nekatere tudi z denarno nagrado Občinska priznanja ponekod spremlja tudi kuverta Občine se ob občinskih praznikih posameznikom ali organizacijam za opravljeno delo, sled, ki so jo pustili na svoji poti, običajno zahvalijo s priznanjem, listino, nekatere s kipcem, tistim, ki so pustili izjemen pečat, pa tudi z nazivom častni občan. Ta odlikovanja imajo simbolno vrednost, kije zagotovo neprecenljiva, v nekaterih občinah Podravja pa so priznanja vendarle tudi finančno ovrednotena in torej pospremljena s finančno nagrado - v Slovenski Bistrici občinski nagrajenci prejmejo krepko preko 4.000 evrov. Vse oblike priznanj so potrditev dosežka, opravljenega dela, obenem izražajo hvaležnost in priznanje za nekaj, kar je nekdo storil ali podaril, prejemniku pa priznanje daje občutek, da je bil njegov trud viden, prepoznan, kar je mnogokrat največje možno plačilo. Posledično imajo tovrstne nagrade pomembno vlogo pri spodbujanju posameznikov ali skupnosti k nadaljnjemu napredku, saj dajejo občutek cenjenosti in so zagotovo motivacija za nadaljnje uspehe. Te misli in občutenja ob prejemu običajno delijo tudi prejemniki. O številu prejemnikov, teži priznanja, tako v simbolnem kot finančnem smislu, pa odloča vsaka občina zase. Na podlagi statuta, ki je temeljni dokument vsake lokalne skupnosti, imajo občine oblikovane pravilnike, kjer so določene podrobnosti. Na primer v pravilniku Občine Cirkulane je zapisano, da naziv častni občan lahko prejme posameznik za njegov izjemni prispevek na področju znanosti, umetnosti, gospodarstva, kulture, športa in na področju drugih dejavnosti, s čimer je prispeval k razvoju, ugledu in promociji občine doma ali v tujini. Častnemu občanu občine Cirku-lane izkazuje občina posebno čast in pozornost v času življenja kot tudi ob smrti in po njej, kar zajema obiske in čestitke ob osebnih praznovanjih ter pozornost ob bolezni; brezplačni prejem vseh publikacij, pri katerih sodeluje občina, pomoč pri izdaji publikacij, ki so pomembne za občino, ob smrti pa je imetniku naziva izkazana tudi posebna pozornost z osmrtnico, vencem. V primeru, da ni svojcev, ki bi prevzeli skrb za pokop, se zagotovi dostojen pogreb na stroške občine; prav tako vzdrževanje groba. V Halozah finančna nagrada v Majšperku in Makolah Ob nazivu častni občan, ki je torej največje priznanje vsake občine, pa lokalne skupnosti podeljujejo še vrsto drugih priznanj, pohval, plaket, ki jih imajo opredeljene v pravilnikih, manjšina teh pa prejemnike nagradi še s finančno nagrado. Od sedmerice haloških občin denarne nagrade ob občinskih priznanjih podeljujejo le v Majšperku in Makolah. V najmanjši izmed dvojice dobitnik plakete prejme nagrado v višini 400 evrov neto, dobitnik priznanja pa 100 evrov neto. V Majšperku so nagrade občutno višje. Prejemniku plakete pripada denarna nagrada v višini ene povprečne plače v Republiki Sloveniji v zadnjih treh mesecih pred podelitvijo (trenutno 1.485 evrov), za priznanje občine in priznanje župana pa dobitniku pripada denarna nagrada višini polovice zneska plakete. V večini občin svoje občane nagradijo le s priznanji, ponekod pa jim primaknejo še denarno nagrado. (Fotografija je simbolična). V večini občin brez denarnih nagrad Denarne nagrade sicer podeljujejo tudi v Vidmu, kjer pa je denarna nagrada ena izmed vrst priznanj, vsaj tako je mogoče razbrati iz pravilnika, odgovora namreč v videmski občinski upravi niso pripravili. Tako imajo v Vidmu več vrst priznanj, in sicer naziv častni občan, kipec občine Videm, vidovski grb (plakete), priznanja župana ter posebej nagrado občine, ki je edina denarna in je določena v višini povprečne bruto plače, kar trenutno znaša 2.220 evrov. Praviloma podelijo največ eno (denarno) nagrado občine. V drugih haloških občinah, torej Zavrču, Cirkulanah, Podlehniku in v Žetalah, prejemniki priznanj finančnih na- grad ne prejmejo. Enako velja za Sveti Tomaž, Središče ob Dravi, Dornavo, Juršince, Kidričevo, Hajdino, Gorišnico in Markovce. Na Ptuju le priznanje, v Ormožu do 2.000, v Bistrici najmanj 4.000 evrov nagrade Kako pa je v največjih občinah Spodnjega Podravja? »V mestni občini Ptuj prejemniki priznanj poleg listine oz. plakete ne prejmejo finančne nagrade (častni občan, zaslužni občan, zlata plaketa, plaketa, pečat svetega Jurija, športnik leta, športna ekipa leta ...),« odgovarjajo iz občinske uprave najstarejšega mesta. Povsem drugačna zgodba je v po številu prebivalcev in velikosti največji občini Spo- dnjega Podravja - v Slovenski Bistrici, kjer izplačujejo finančne nagrade za priznanje in listino. »Višina nagrade za prejemnika občinske listine znaša petkratnik povprečne neto plače v preteklem letu. Za leto 2023 je nagrada znašala 7.225 evrov. Višina nagrade za občinske nagrajence je določena v višini trikratnika povprečne neto plače, za leto 2023 je to bilo 4.335 evrov,« je pojasnil direktor občinske uprave Branko Žnidar. Tudi v Ormožu finančno nagrajujejo prejemnike občinskih plaket. Prejemnik zlate plakete tako dobi 2.000, prejemnik srebrne 1.500 in prejemnik bronaste 1.000 evrov. Ostali nagrajenci finančnih nagrad ne dobijo. Mojca Vtič, MZ Foto: CG Gradec, Podravje • Kaj ponovno odpuščanje v Magni pomeni za trg dela Gre za zelo iskane delavce Napoved, da bo moral graški proizvajalec avtomobilov Magna Steyr ukiniti še 500 delovnih mest, pravzaprav ni presenečenje, saj se podjetje že dlje časa sooča s težavami zaradi ne prav uspešnega partnerskega odnosa z ameriško družbo Fisker. Proizvodnja električnega križanca Fisker Ocean ni zaživela, namesto napovedanega povečanja proizvodnje in prehoda z dvoizmenskega na triizmensko delo pa so v Gradcu vpeljali le enoizmensko proizvodnjo. Posledično so se tudi kadrovsko reorganizirali in tako je konec lanskega leta brez službe ostalo 450 delavcev, ki so jih bodisi odpustili bodisi upokojili. A se s tem avtomobilski gigant, ki velja za enega največjih zaposlovalcev v regiji, v njem pa si kruh služi tudi ogromno Slovencev, očitno še ni izvlekel iz težav, saj je zdaj napovedal nova odpuščanja. Tokrat naj bi se od Magne poslovilo še 500 delavcev, med njimi naj bi bila polovica Slovencev. Po edini doslej uradni informaciji, ki je prišla iz Magne, pogovori z zaposlenimi že potekajo, prve odpovedi pa naj bi začeli vročati že konec aprila. Posledice ohlajanja avtomobilske industrije Na Štajersko gospodarsko zbornico smo vprašali, kako ocenjujejo razmere v Gradcu in kaj pomenijo napovedana odpuščanja za podravsko regijo. »Zadnje odpuščanje Magne v Avstriji kaže na to, da se avtomobilska industrija dejansko že nekaj časa ohlaja in se proizvodnja zmanjšuje, kar je tudi posledica pomanjkanja surovin. Na Štajerski gospodarski zbornici in Zavodu za zaposlovanje so prepričani, da bodo slovenski delavci v graški Magni v primeru novih odpuščanj brez težav dobili drugo delo, bodisi v Avstriji bodisi v Sloveniji. Zmanjševanje naročil in proizvodnje je sedaj že očitno tolikšno, da so se v Magni odločili za zmanjševanje števila zaposlenih. Prepričana sem, da bodo ti delavci hitro dobili ustrezno zaposlitev tudi v Sloveniji, saj gre za kakovostne kadre, ki jih pri nas, ker imamo še vedno opravka s pomanjkanjem delovne sile, zelo potrebujemo,« pravi direktorica Aleksandra Podgornik. Že decembra 2023je Magna proizvodno linijo pretvorila na enoizmensko, ne več dvoizmensko. Kot so takrat dejali pristojni, naj bi bil ta ukrep zgolj začasen, vendar delo trenutno še vedno poteka enoizmensko. Decembra je brez službe ostalo 450 delavcev, zdaj jih brez zaposlitve ostaja še 500. Tudi na Zavodu za zaposlovanje poudarjajo, da gre za zelo iskane profile delavcev. »Uradne informacije o predvidenem odpuščanju sicer še nismo prejeli, a glede na dosedanje izkušnje z delavci iz graške Magne gre za zelo zaposljiv kader, ki večinoma hitro poskrbi za novo zaposlitev. Res je, da si zaradi boljših delovnih pogojev v veliki meri še naprej želijo zaposlitev v Avstriji, nekateri pa si poiščejo priložnost tudi na našem področju, kjer primanjkuje tovrstnih delavcev in se lahko izpogajajo za pogoje, ki jim ustrezajo. Če bo torej prišlo do odpuščanj, ocenjujem, da razen kratkočasnega povečanja števila brezposelnih oseb na našem področju to večjih negativnih vplivov na naš trg dela ne bo povzročilo,« meni Miran Murko, vodja ptujskega urada za delo. Z njim se strinja Bernard Memon, direktor mariborske območne službe za voda, ki je prepričan, da se bo, če napovedi držijo, »večina brezposelnih oseb brez težav pre-zaposlila v druga predelovalna podjetja v Sloveniji, kjer še vedno beležimo visoko povpraševanje po delovni sili«. Senka Dreu Foto: MS 4 Štajerski Podravje torek • 14. maja 2024 Slovenija • Zlati znak Zveze društev generala Maistra Posebno priznanje Simoniču in Hlišu V Maistrovem letu sta zlati znak Zveze društev generala Maistra Slovenije iz ptujskega društva generala Maistra prejela podčastnik slovenske vojske Franci Hliš in tajnik društva Radoslav Simonič. Foto: Črtomir Goznik Franci Hliš in Radoslav Simonič, prejemnika zlatega znaka Zveze društev generala Maistra Slovenije. Zlati znak Zveze društev generala Maistra je posebno priznanje, ki se podeljuje posameznikom in društvom v Sloveniji, ki negujejo spomin na Rudolfa Maistra in krepijo domoljubje. Za Francija Hliša je zlati znak največje priznanje za njegovo 20-le-tno aktivno delo v domoljubnih društvih, aktiven pa je v vseh. Veliko mu pomeni tudi sam lik generala Maistra, trudi se delati po njegovih vrednotah. Za svoje delo je doslej prejel 34 odlikovanj. „Zelo sem ponosen, da sem lahko pripadnik Slovenske vojske (SV), z dušo in srcem ji pripadam. Že dvajset let se tudi ukvarjam s pridobivanjem kadra. Zelo sem počaščen, da lahko delam z mladimi. Vsako leto obiščem na Ptuju in v širšem okolju vse osnovne in srednje šole, kjer promoviram poklic vojaka in vrednote generala Maistra, govorim o vojni za samostojno Slovenijo, na Ptuju se je zgodil prvi strel. Mlade poskušam spodbuditi, da bi ohranili vrednote, kot so domoljubje, čast, pogum, lojalnost, pomoč sočloveku, ki jih je v današnjem času vedno manj. Če bi se vsi držali teh vrednot, bi bilo v našem življenju veliko lepše," je povedal Franci Hliš, ki je tudi vodja praporščakov pri vseh protokolih SV in vodja medgeneracijske skupine, ki skrbi za deset upokojenih pripadnikov SV. Slovenska vojska je edina institucija v državi, ki poskrbi za svoje pripadnike tudi po koncu njihove kariere. Zlati znak Zveze društev generala Maistra Slovenije je za Radosla-va Simoniča predvsem priznanje za dosedanje delo v ptujskem društvu generala Maistra in širše. Dela tajnika, ki ga opravlja v društvu, pa so podobna temu delu v drugih društvih, pove. Član Društva generala Maistra Ptuj je postal leta 2008, ko je bilo tudi ustanovljeno. „Vseskozi pa se trudimo med ljudi širiti domoljubje, iskrenost, predvsem pa odnos do domovine, katere naš glavni lik je bil general Maister, ki ni bil samo vojak oz. bojevnik, temveč tudi kulturnik. Pisal je pesmi, v vseh pa je prisotno domoljubje. V društvu si prizadevamo tudi, da bi odkrili spominsko ploščo Maistrovim borcem z območja upravne enote Ptuj. O tem, kakšna bo in kakšne podatke bo vsebovala, pa se bomo dogovorili še letos. Njihov prispevek za ohranitev slovenskega ozemlja in s tem slovenskega jezika je bil neprecenljiv. Čas je, da se jim dostojno poklonimo tudi na našem območju, ki je dalo veliko Maistrovih borcev," pa je po prejemu zlatega znaka povedal Radoslav Simonič. MG www.tednik.si Štajerski tednik - časopis z najboljšimiregijskimizgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! v Štajerski Lenart • Še ta mesec začetek gradnje prizidka k osnovni šoli Da bodo vsi šolarji pod eno streho Dobrih 7,4 milijona evrov bo stala dolgo pričakovana in nujno potrebna investicija v šolsko infrastrukturo. S podpisom pogodbe za izgradnjo prizidka k osnovni šoli med Občino Lenart in podjetjem Energrad je bil opravljen še zadnji od številnih korakov pred začetkom izvajanja tega pomembnega projekta. »Gre za zelo pomembno pridobitev za našo občino, kajti OŠ Lenart se že nekaj let sooča s povečanim številom vpisanih otrok in posledično prostorsko stisko,« je povedal župan Janez Kramberger. Dela zaupali lokalnim mojstrom »Pouk že zdaj poteka na dveh lokacijah, saj smo bili že pred časom primorani del otrok seliti nazaj v prostore stare šole. Zato si seveda želimo, da bi bili vsi na enem mestu, kar bo s prizidkom tudi omogočeno, s tem pa bomo dosegli napredek tudi z logističnega in varnostnega vidika. Zdaj morajo namreč otroci iz 'spodnje šole1, ki je v centru Lenarta, na športno vzgojo in druge aktivnosti hoditi v 'zgornjo šolo'.« V prizidku bo šola pridobila devet učilnic za prvo triado, štiri specializirane učilnice, prostor za druženje, jedilnico, knjižnico s čitalnico, garderobe, prostore za učitelje ter druge servisne prostore in komunikacije. Po besedah Roberta Ostreli-ča, direktorja Energrada, bo objekt velik skoraj 2.700 m2,1.450 m2 pa bodo merile še dodatne zunanje površine. »Ogrevan in hlajen bo s toplotno črpalko na geosonde, tako da bo skoraj ničelno energijski. Grajen bo iz montažnih betonskih sten in plošč lokalnega proizvajalca - podjetja Preklade - pa tudi sicer bodo pri gradnji sodelovali predvsem lokalni izvajalci z območja Slovenskih goric, specializirani za tovrstna dela. Ker gre za zahteven teren, bo treba prizidek temeljiti na 97 pilotih, ki bodo ponekod globoki celo več kot sedem metrov.« Kljub temu ocenjuje, da bo gradnja potekala relativno hitro, saj računa, da bi dobili uporabno dovoljenje že konec julija 2025, torej bi učenci prve triade sedli v nove prostore v šolskem letu 2025/26. Prva triada bo v prizidku OŠ Lenart dobila devet novih učilnic. Brez dragega kredita ne bi šlo Kar nekaj let je trajalo, da so pridobili ustrezna zemljišča, spremenili prostorske akte, naredili idejno zasnovo, pridobili gradbena dovoljenja in vso drugo potrebno papirologijo. Največji zalogaj pa je bila nedvomno finančna konstrukcija. Marca 2021 se je Občina uspešno prijavila na razpis šolske- w uy T-H'HrT l - ' "" -V J i / ESfSa Župan Janez Kramberger in direktor Energrada Robert Ostrelič podpisujeta pogodbo za začetek gradnje šolskega prizidka. ga ministrstva za sofinanciranje in pridobila dobrih 1,8 milijona evrov sredstev za gradbeno-obrtniška in inštalaterska dela. Ker se priprava dokumentacije in zagotovitev denarja nista iztekla po željah, se jim je natanko dve leti kasneje s pristojnim ministrstvom uspelo dogovoriti za novo dinamiko sofinanciranja in na razpisu zagotovljeni denar prenesti v leto 2025. Zaradi krepkega povišanja cen gradbenih storitev in materiala se delež sofinanciranja države ni spremenil, zato je bilo jasno, da bo gradnja prizidka Občino stala več od načrtovane. »Investicija je skupaj z DDV vrednost ocenjena na več kot 7,4 milijona evrov. Od Eko sklada pričakujemo dobrih 822.000 evrov, iz občinskega proračuna bomo dodali 4,68 milijona evrov. Takšne vsote seveda ne bi zmogli brez najetja kredita. Dobili smo ga, a so se obresti v zadnjem času nenormalno dvignile,« finančni načrt gradnje pojasnjuje Kramberger. Senka Dreu Ptuj • Občina od različnih taks letno zbere okrog 300 tisočakov Največ prihodkov iz turistične takse Eden izmed prihodkov občin so razne takse. Mestna občina Ptuj pobira turistično, požarno, upravno takso itn. Iz tega naslova so lani nabrali okrog 300 tisoč evrov, daleč največ, približno dve tretjini na račun turistične takse. Ob oddaji raznih vlog Mestna občina Ptuj pobere (ali pa tudi ne) takso. Nekatere so plačljive, druge brezplačne. Zaračunavajo turistično takso, požarno takso, občinske takse od pravnih oseb, občinske takse od fizičnih oseb in zasebnikov, upravne takse, upravne takse s področja prometa in zvez, povprečnine oz. sodne takse ter druge stroške, ki so vezani na zakonodajo. »Taksa je lastni vir občine, ki omogoča izvajanje lokalnih nalog in zagotavljanje storitev prebivalcem,« so pojasnili. Največ prihodkov je vsako leto iz naslova turistične takse. Skoraj 190.000 evrov je lanskoletni znesek. Gre za pristojbino, ki jo gostom mesta zaračunajo za prenočevanje. To je oblika nadomestila za določene storitve in ugodnosti, ki so jim na voljo na turističnem območju. »Turistična taksa je namenjena za opravljanje dejavnosti Prihodki iz različnih taks od 2019 do 2023 Takse Skupni prihodki Upravne takse 133.875 € Občinske takse - fizične osebe 26.818 € Občinske takse - pravne osebe 13.895 € Upravne takse - promet in zveze 25.197 € Povprečnine - sodne takse 4.084 € Turistične takse 874.806 € Požarne takse 314.927 € Ponekod taksa tudi za vstop v mesto ali državo Občinsko takso predpiše občina z odlokom, s katerim predpiše vrsto in višino takse ter zavezance za njeno plačilo. Višina takse se ne določi po vrednosti predmeta, dejanskem prometu ali dohodku. Takso pobira tudi država, denimo upravno, promocijsko... V nekaterih državah in mestih, predvsem zelo turističnih, pobirajo tudi takso za vstop. Od prejšnjega meseca naprej jo pobirajo tudi za vstop v Benetke, in sicer 5 evrov po osebi, globa za kršitev je visoka, znaša kar 300 evrov. Torej tudi, če greste zgolj na ogled mesta in ne boste prespali, je treba plačati. in storitev v javnem interesu. Višino in način obračunavanja določa Odlok o turistični taksi,« so še dodali na MO Ptuj. Drugi najvišji znesek predstavlja požarna taksa, ki se plača od zavarovalne premije. To zavarovalec plača zavarovalnici na podlagi zavarovalne pogodbe za zavarovanje požarnih nevarnosti (požarna premija). Pridobljena taksa je namenjena financiranju opreme na področju zaščite in reševanja. Lani je prihodek iz naslova požarne takse za ptujski občinski proračun Vir: MO Ptuj znašal 56.300 evrov. Občine pri odločanju o tem, ali je taksa ob oddaji vlog brezplačna ali plačljiva, upoštevajo predpise in ustrezne zakone. Cenejša je praviloma taksa, če je vloga oddana preko spleta, torej e-vloga in ne fizična. Od vseh sedmih taks, ki jih ptujska občina zaračunava, so v zadnjih petih letih (2019-2023) zaslužili okrog 1,4 milijona evrov. Glavnino tudi v skupnem znesku predstavlja turistična taksa, 875.500 evrov. Dženana Kmetec Foto: SD Foto: SD torek • 14. maja 2024 Podravje Štajerski 5 Ormož • Odprtje lesnopredelovalnega centra Žiher les Od slovenskega hloda do slovenske hiše Družinsko podjetje Žiher je minuli petek opravilo še z enim od številnih mejnikov v svojem 40-letnem delovanju - v ormoški poslovni coni na Opekarniški cesti so odprli dodatne proizvodne prostore. Slavnostni govornik je bil gospodarski minister Matjaž Han. Lesnopredelovalni center, ki se v dveh halah razprostira na več tisoč kvadratnih metrih prostora, je ključen del strategije podjetja za spodbujanje trajnostne gradnje in samozadostnosti pri oskrbi z lesom, je dejal direktor Žiher Group Marko Žiher. Za širitev proizvodnje so se odločili po koronakrizi, ko je začelo primanjkovati surovin, ki so se zato tudi ekstremno podražile. Lepljen les in montažne hiše »Ključno je bilo leto 2022, ko smo s projektom uspešno kandidirali na razpis Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Vrednost je takrat znašala dobrih 3,8 milijona evrov, od katerih so nam slab poldrugi milijon oziroma 40 odstotkov odobrili iz sklada Načrta za okrevanje in odpornost. Med načrtovanjem in izgradnjo smo ugotovili, da potrebujemo večje površine za razvoj, zato smo pridobili dodatna zemljišča in zagotovili ustreznejše pogoje za celotno verigo proizvodnje, zaradi česar se je investicija povečala za 30 odstotkov, ki smo jih v celoti financirali sami. To pomeni, da zdaj govorimo o vrednosti približno 5,5 milijona evrov, da bomo investicijo v celoti zaključili, pa bomo morali vanjo vložiti še pol milijona evrov.« V centru bodo predelovali lesene hlode ter izdelovali lesne nosilce, zaradi česar so morali prilagoditi obstoječo proizvodno halo, posta- Slavnostni prerez traku: (od leve) Tina Preac, Alojz Žiher, Danijel Vrbnjak, Marko Žiher, Matjaž Han in Melita Žiher. Vodilni podjetja Žiher v novi hali: Melita in Marko Žiher ter Tina Preac viti novo, kupiti potrebno opremo in digitalizirati celoten sistem poslovanja, od notranjih procesov, virtualizacije, proizvodnje, poslovnih tokov do dobaviteljev in kupcev, s čimer so dosegli večjo sle-dljivost in optimizacijo proizvodnje in zalog. Postavili so sušilnico lesa, kotlovnico na lesne sekance in nakupili veliko zahtevne tehnološke opreme, med njimi najpomembnejšo - žago z zlagalno sortirno linijo. Surovina iz pohorskih gozdov Za svoj simbol so si vzeli življenjski krog drevesa, ki poteka od korenin do krošnje. »Ves les jemljemo iz pohorskih gozdov, pogodbo imamo sklenjeno s Slovenskimi državnimi gozdovi in z zasebnikom iz Zreč. Transportne poti so kratke, zato je tudi ogljični odtis manjši. Ker v tujino iz Slovenije prodamo še vedno preveč osnovnega lesa, smo se odločili delati drugače: najprej ga bomo obdelali in na trge poslali v obliki več vrednih polizdelkov - lepljenega lesa.« Omenjena proizvodnja pa bo služila tudi Žiher Med največje tehnološke pridobitve sodi žaga z zlagalno sortirno linijo. montažnim lesenim hišam. Velik del hiš izdelajo in sestavijo že v ormoških halah. Za postavitev klasične Žiher hiše potrebujejo približno pol leta, tipsko modularno Smart house, če ima kupec že pridobljeno gradbeno dovoljenje in ploščo, pa postavijo že v mesecu dni. »Skratka, ker les prihaja iz okolice, ker hiše skoraj v celoti sestavimo tu, res lahko rečemo, da sledimo sloganu Od slovenskega hloda do slovenske hiše,« je dodala direktorjeva žena Melita Žiher, prva dama Žiher hiš, ki si želi, da bi občine prepoznale blagodejni vpliv lesa na bivanje tudi najmlajših in se bolj odločale za gradnjo lesenih vrtcev, ki jih ponuja podjetje Žiher. 30 novih delovnih mest Arhitektka Tina Preac, sicer direktorjeva sestra, pa je povedala, da gre zanimanje kupcev zadnja leta v smer zmanjšane površine in maksimalnega izkoristka prostora. »Več kot polovica se jih odloči za pritlične hiše brez arhitekturnih ovir, med katerimi je najbolj priljubljen in prodajan model Peto-via.« Ničenergijska Smart house modularna hiša, ki jo subvencionira Eco sklad, stane v povprečju 1.600 evrov po kvadratnem metru. Cena je približno za desetino nižja, kot je bila do lani, in to prav na račun znižanih stroškov pri proizvodnji glavne surovine - konstrukcijskega lesa. Lani so izdelali 41 hiš, letos jih načrtujejo 50, poleg Slovenije pa so že prisotni tudi na Hrvaškem, v Avstriji in Nemčiji. Nov lesnopredelovalni center podjetja Žiher, ki sicer prihaja iz Gorišnice, kjer ga je ustanovil Alojz Žiher, ima danes več kot 80 odstotkov svoje dejavnosti v Ormožu. A ne krepi zgolj gospodarskega razvoja Prlekije, pač pa ustvarja tudi nova delovna mesta. Dodatno je namreč delo dobilo 30 delavcev, tako da jih je zdaj zaposlenih že več kot sto. Senka Dreu Foto: KP Foto: SD Foto: SD Ptuj • 35. festival Dobrote slovenskih kmetij Praznik slovenskega podeželja Ptujski minoritski samostan bo konec meseca slovensko podeželje v malem. Mesto ob Dravi bo gostilo 35. festival Dobrote slovenskih kmetij. Organizatorji pričakujejo udeležbo okoli 450 kmetij s približno 900 ocenjenimi izdelki, podelili pa bodo okoli 800 priznanj. Foto: ČG V minoritskem samostanu bo od petka do nedelje med 9. in 18. uro na ogled razstava nagrajenih izdelkov. Na dvorišču samostana bo živahno ob nastopih različnih kulturnih ustvarjalcev, na stojnicah bodo ponujali kulinarične dobrote. Največ, več kot 400, bo zlatih, je povedal predsednik organizacijskega odbora festivala Peter Pribožič iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj. Razstava dobrote slovenskih kmetij je sinonim kakovosti domačih izdelkov z naših kmetij. Izjemno dobre, odlične in vrhunske domače izdelke vsako leto ocenjujejo komisije ter jim za kakovost podelijo zlate, srebrne in bronaste znake. V maju, ko Ptuj tradicionalno gosti festival Dobrote slovenskih kmetij, je v prostorih minoritskega samostana dejansko zbrana najboljša in najbolj pristna kulinarika slovenskega podeželja, med drugim kruh, pogače, potice, mesnine, ribji izdelki, siri ter različni mlečni izdelki, namazi, marmelade, med, vino, kompoti, sokovi, žganje, olja, kisi, čaji ... Letošnji tridnevni kulinarično--družabni dogodek bo vrata odprl v petek dopoldan. Začeli bodo s strokovnim posvetom ob 9. uri o slovenskih super živilih skozi letne čase. Uro kasneje bodo v ospredju otroci šol in vrtcev, ki so sodelovali v natečaju Za vsako bolezen rožica raste na slovenskem podeželju. Ob 11. uri se bo na Ptuju mudila ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušic, ki bo navzoča pri razglasitvi najuspešnejšega podeželskega območja za lansko leto. Svečano odprtje festivala, ko se bo zbranim na dvorišču samostana pridružila predsednica države Nataša Pirc Musar, bo ob 12. uri. Predsednica je tudi častna pokroviteljica letošnjega 35. festivala. V soboto bodo dogajanje na dvorišču minoritskega samostana obogatili nastopi folklornih skupin, predstavili se bodo člani bolfenške-ga društva starodobnikov, organi- zirali bodo degustacijo nagrajenih vin. Nedeljski program bodo začeli z bogoslužjem v minoritski cerkvi, sledili bodo nastopi folkloristov, podelitev priznanj za nagrajene izdelke, vinska degustacija in na koncu še javna radijska oddaja Radia Ptuj Med ljudskimi pevci in godci. MZ Ormož • OŠ Stanka Vraza z novim vodstvom Ravnateljica bo Darja Vezjak Svet zavoda osnovne šole, ki jo obiskujejo otroci s posebnimi potrebami iz Ormoža, Središča ob Dravi in Svetega Tomaža, vodi postopek izbire novega ravnatelja. Foto: osebni arhiv Na OŠ Stanka Vraza Ormož bodo v kratkem dobili novo ravnateljico - to bo postala Darja Vezjak, ki je že zaposlena na šoli. Kot je znano, je dosedanja ravnateljica Mojca Visenjak marca podala svojo odstopno izjavo s funkcije, napovedala pa je tudi odhod iz šole. Ker se ji odpovedni rok izteče že 5. junija, je svet zavoda pohitel s postopki izbire nove vodilne osebe šole in se strinjal, da to postane Darja Vezjak, specialna in rehabilitacijska pedagoginja s 30-letnimi izkušnjami, ki trenutno na OŠ Stanka Vraza dela kot izvajalka dodatne strokovne pomoči. »Darja Vezjak je edina prijavljena kandidatka za ravnatelja. Svet zavoda je v postopku imenovanja ugotovil, da izpolnjuje vse z zakonom zahtevane pogoje za zasedbo delovnega mesta in jo prepoznal kot ustrezno,« je pojasnila Nataša Kozel, predsednica Sveta, in dodala, da postopek izbire nadaljujejo, med drugim pričakujejo mnenje občinskih svetnikov in soglasje pristojnega ministrstva. SD 6 Štajerski V središču torek • 14. maja 2024 MO Ptuj ima najetih 20 dolgoročnih posojil, kar pomeni, da še vsaj nekaj časa ni realnih možnosti za kakšne velike investicije, financirme iz občinskega proračuna. Konec lanskega leta je imela ptujska občina sklenjenih 20 dolgoročnih posojil, vrednost vseh obveznosti pa je znašala skoraj 20 milijonov evrov. Za izvedbo investicij je bilo, tako zatrjujejo, zadolževanje nujno: »Prvo posamezno posojilo bomo v celoti odplačali v letu 2026, bistveno znižanje odplačil glavnic pričakujemo po letu 2035.« Zadnje odplačilo glavnice trenutnih posojil bo izvedeno šele čez 16 let. k Ptuj • Občina zadolžena čez glavo: 20 milijonov evrov dolga Ptujčani zakreditirani do leta 2040 Leta 2040 bodo med drugim odplačali tudi kredit za »tržnico«. Mnoge investicije, ki so bile na terenu že zdavnaj zaključene, še dolgo ne bodo v celoti poplačane. V zadnjem obdobju smo večkrat slišali, da so obresti za najete kredite tako narasle, da posledično primanjkuje denarja za nove naložbe. Mestna občina Ptuj se je v zadnjih letih močno zadolžila, sicer, kot pravijo, ne bi mogli izvesti načrtovanih in potrebnih investicij, ki pa so jih občani pričakovali. »Dejstvo pa je, da smo z najetimi posojili naredili zelo veliko,« je zagotovila županja MO Ptuj Nuška Gajšek. Primerjava podatkov za zadnjih deset let kaže, da so se največ zadolžili v zadnjem obdobju, v letih 2020-2022. Lani zadolževanja ni bilo. V letih 2020 - 2022 kredit za praktično vsako naložbo Leta 2020 so najeli kredit za investicijsko vzdrževanje cestne infrastrukture in ureditev prostorskih pogojev za OŠ Mladika. Vlagali so tudi v izgradnjo sekundarne fekalne kanalizacije in prenovo nogometnega igrišča. Za vse skupaj so potrebovali 2,5 milijona evrov posojila. Leto kasneje, v 2021, so zabeležili najvišji skupni znesek zadolževanja v primerjanem obdobju (2015-2023): 5,5 milijona evrov. Največ za kanalizacijo, za kar so pridobili tudi znatna evropska sredstva. Občina je za to naložbo najela posojilo v višini 1,7 milijona evrov. Preostanek dolga je denar, ki so ga namenili za dokončanje energetske sanacije OŠ Mladika, prenovo strehe OŠ Olge Meglič, prenovo Stare steklarske (300.000 evrov), vlaganja v vodovodno omrežje ... Leta 2022 je občina dolg povečala še za dodatnih pet milijonov evrov. Glavnino zneska so porabili za Staro steklarsko (1,3 milijona). Enak znesek, 1,3 milijona evrov, so najeli za investicijsko vzdrževanje cest. Milijon evrov posojila pa še za zapiranje finančne konstrukcije za izgradnjo kanalizacije. Za ureditev vežice na rogozniškem pokopališču so se zadolžili za 700.000 evrov, še za dodatnih 220.000 evrov pa za gradnje kolesark v skupnem medobčinskem projektu. »V letu 2023 nismo najemali posojil in smo zmanjšali skupno zadolženost v primerjavi z letom 2022 za dobrega 1,6 milijona evrov,« so pojasnili na Občini. Zadolževanje 2015-2024 Leto Posojilo (v evrih) Namen in znesek v evrih 2015 243.528 • P+R parkirišče, Zadružni trg • obnova GD Ptuj (60.000), • prenova ostrešja Prešernova 29 (200.000) • povezovalna pot od Term do Mitreja (40.000), 2016 982.010 • javna razsvetljava (100.000) • pločnik Grajena, • sanacija streheOŠ Ljudski vrt, • pločnik Žabjak 2017 451.971 • cesta Podvinci • gasilska avtolestev (400.000), • Mestna tržnica (372.053), 2018 972.975 • Ptujsko jezero (57.947), • Spominski park • krožišče Mariborska cesta • umetna trava (96.000), • mestna tržnica (1.046.234), • kanalizacija (159.543), 2019 1.934.546 • Ptujsko jezero (33.745), • pločnik Suha veja (56.359), • gasilski dom (150.120), • enota Zvonček (392.546) • OŠ Mladika (684.882), 2020 2.524.882 • ceste (1.400.000), • kanalizacija (230.000), 2021 5.500.000 2022 5.000.000 Med večjimi naložbami, za katere se je MO Ptuj v letih 2020 in 2021 krepko zadolžila (dobrega 1,9 milijona evrov), je bila prenova OŠ Mladika. 2023 Ni bilo novih posojil kanalizacija (1.900.000), Stara steklarska in Vrazov trg (300.000), ceste (640.000), OŠ Mladika II. faza (1.200.000), OŠ Olge Meglič (300.000), turizem (150.000), neprofitna stanovanja (50.000), vodovod (330.000), športni park in kulturna dvorana Grajena (200.000) atletski stadion (100.000), javna razsvetljava (190.000), kanalizacija Rabelčja vas (140.000) kanalizacija (1.000.000), Stara steklarska in Vrazov trg (1.300.000), ceste (1.300.000), vodovod (480.000), vežica na novem rogozniškem pokopališču (700.000), regionalne kolesarske steze (220.000) Vir: podatki MO Ptuj Foto: CG torek • 14. maja 2024 V središču Štajerski 7 Zadolževanje po letih Tudi pred letom 2020 se je Mestna občina Ptuj zadolževala, a še zdaleč ne za tako visoke zneske kot v zadnjem obdobju. Leta 2015 so sklenili dolgoročno zadolžilo v skupnem znesku 243.500 evrov za ureditev P&R parkirišča na Zadružnem trgu, z rokom vračila oktobra 2033. Leta 2016 so se zadolžili za skoraj milijon evrov, s katerim so financirali ob- ve in plačilo ureditve mestne tržnice, kar bodo iz občinskega proračuna plačevali še do leta 2040. Sredi leta 2022 so nekaj starih kreditov v višini dobrih šest milijonov evrov reprogramirali in podaljšali odplačilo do konca maja 2035. Leta 2021 so najeli največje posojilo v zadnjih letih, ki ga bodo izplačali leta 2036 - v vrednosti 5,5 milijona evrov, še leto dni dlje bodo plačevali kredit iz leta 2022 v skupni višini pet milijonov evrov. Največ najetih kreditov je bilo v zadnjem obdobju namenjenih vzdrževanju cest in gradnji kanalizacije novo in dograditev Gasilskega doma v Grajeni, prenovo ostrešja na Prešernovi 29, povezovalno pot od Term do Mitreja, novogradnjo javne razsvetljave ... za omenjene naložbe so najeli kredit pri banki. S Slovenskim regionalnim razvojnim skladom pa so sklenili pogodbo o posojilu za izgradnjo pločnika ob regionalni cesti na Grajeni v vrednosti 223.000 evrov ter za sanacijo strehe na OŠ Ljudski vrt v vrednosti 210.000 evrov. Ta dolg bodo izplačali čez tri leta.Z gospodarskim ministrstvom so podpisali kreditno pogodbo za izgradnjo prve faze pločnika v Žabjaku v znesku 148.875 evrov. Za skoraj pol milijona evrov so najeli posojil leta 2017, glavnino za cesto v Podvin-cih, kar pa bodo odplačevali precej dolgo, do leta 2037. Za skoraj milijon evrov pa so se dodatno zadolžili leta 2018 za ureditev Spominskega parka, krožišča na Mariborski cesti ... »Tržnico« bodo plačevali še do leta 2040 V letu 2019 so znesek dolga glede na leto poprej podvojili. Za naložbe, predvidene v občinskem proračunu, so se zadolžili za skoraj polna dva milijona evrov. Najeli so posojila za zamenjavo umetne tra- Nekoliko lažje bi lahko zadihali šele po letu 2035 ... Posojila, ki jih je Mestna občina Ptuj sklenila z gospodarskim ministrstvom, so brezobrestna in kot taka najugodnejša. »Pri ostalih posojilih so stroški obresti določeni iz dveh postavk, in sicer euribora, ki se spreminja, in fiksnega pribitka. Najnižji pribitek znaša 0,25 %, najvišji pa 1,8 %. Ob vsaki sklenitvi pogodbe izberemo najugodnejšo ponudbo. Občina mora pripraviti poročilo o izboru najugodnejšega posojilodajalca, ki ga predloži Ministrstvu za finance,« so pojasnili. Soglasje ministrstva k zadolžitvi je prvi pogoj, da lahko občina sploh sklene posojilno pogodbo. Stroški obresti pa so odvisni predvsem od euri-bora in višine glavnice. »Višina glavnice se ne spreminja in je po posameznih letih z redkimi izjemami enaka,« so še dodali na MO Ptuj. Prvo posamezno posojilo bodo v celoti odplačali v letu 2026, vidnejše znižanje odplačil glavnic za posojila pa pričakujejo šele po letu 2035. Zadnje odplačilo glavnice trenutnih posojil bo izvedeno šele v letu 2040, kar pomeni, da bodo dolgove za investicije, izvedene v preteklosti, pokrivali še kar nekaj let. Dženana Kmetec Slovenija • Pet milijonov evrov za državno financiranje političnih strank Denar tudi strankam, ki so ostale pred pragom parlamenta Pet milijonov evrov bomo državljani letno namenili za financiranje političnih strank. Doslej je bil znesek polovico nižji, a si je politika v državnem zboru lani postlala na novo. Poslanci so spremenili zakon in znesek financiranja političnih strank podvojili. - - m j, * v. 'V«, •«s « Nastop na volitvah in en odstotek zbranih glasov politični stranki zagotavlja sistemsko financiranje iz državnega proračuna za obdobje štirih let, kolikor traja mandat državnega zbora. Gibanje Svoboda, stranka z največ (39) poslanci v državnem zboru, bo letos iz proračuna prejela dva milijona evrov. Lani je bil znesek dobro polovico nižji, 943.000 evrov. Svobodi pripadata tudi deleža financiranja strank LMŠ in SAB, ki sta se ji pripojili. Dva od pet milijonov evrov bo glede na finančni načrt prejelo Gibanje Svoboda. In kako se bodo med politične stranke razdelili preostali trije milijoni evrov? Druga največja parlamentarna stranka SDS s 27 poslanci bo prejela nekaj manj kot 1,2 milijona evrov. NSi, ki ima osem poslancev, bo iz državnega proračuna prejela 370 tisočakov, SD s sedmimi poslanci 360.000 in Levica s petimi 236.000 evrov. X v n* v 1 it v» v Cus, Pivceva, Jelinčič, Stevanovič, Mekicar... Poleg petih parlamentarnih je financiranja iz državnega proračuna upravičenih še sedem izvenparlamentarnih strank, ki so nastopile na volitvah 2022 in zbrale vsaj odstotek glasov, koalicija strank pa 1,2 oziroma 1,5 odstotka. Sistemsko financirane stranke izven parlamenta so v tem mandatu Povežimo Slovenijo (POS), Resni.ca, Naša prihodnost in Dobra država, Piratska stranka, Naša dežela, SNS ter Vesna - Zelena stranka. Največ denarja bo prejela koalicija petih strank Povežimo Slovenijo, v katero se je pred zadnjimi državnozborskimi volitvami združilo pet strank: Konkretno Mesečna nakazila zunajparlamentarnim strankam, 2024 (nekdanji SMC), Zeleni, SLS, NLS Franca Kanglerja in Nova socialdemokracija Andreja Magajne. Člani združenja POS, ki se jim je uvrstitev v parlament izmuznila za 0,6 odstotka, si mesečno razde- 9.000, Naša dežela Aleksandre Pivec in Jelinčičeva SNS vsaka po 8.500 ter Vesna - zelena stranka 8.000 evrov. Do nakazil iz državnega proračuna so stranke upravičene do konca mandata. Dua Ptujčana zunajparlamentarca Zunajparlamentarna stranka Zeleni Slovenije, ki jo vodi Ptujčan Andrej Čuš,je v mandatu 2018-2022 iz državnega proračuna prejela 275.000 evrov. Znesek mesečnega nakazila je bil blizu 5.900 evrov. Lani so vsa nakazila skupaj znašala 19.000 evrov, letošnja bodo okoli 35.000 evrov. Stranka Naša dežela, ki jo vodi nekdanja Ptujčanka, rojena Ormožanka, Aleksandra Pivec, mesečno prejema 8.500 evrov, znesek celoletnih transakcij se bo ustavil pri številki 102.000. Stranka Pivčeveje lani skupaj prejela 75.000 evrov in predlani v osmih mesecih po volitvah 51.000 evrov. Stranka Znesek (€) Povežimo Slovenijo 14.000 Resni.ca 13.600 Naša prihodnost in Dobra država 9.300 Piratska stranka 9.000 Naša dežela 8.500 SNS 8.500 Vesna 8.000 lijo 14.000 evrov državnega nakazila, v letu dni bodo vsi skupaj prejeli 168.000 evrov. Skoraj enakega zneska je deležna stranka Resni.ca Zorana Stevano-viča: mesečno 13.600 in letno 164.000 evrov. Naša prihodnost in Dobra država mesečno iz državnega proračuna prejmeta 9.300 evrov, Piratska stranka Mesečna nakazila parlamentarnim strankam, 2024 Stranka Znesek (€) Svoboda 168.000 SDS 98.000 NSi 31.000 SD 30.000 Levica 20.000 Vir: Državni zbor Vir: Državni zbor Lanska nakazila ■ • • v • polovico nižja Zbrali smo tudi podatke o financiranju političnih strank v lanskem letu, ko je bila vreča z denarjem polovico lažja. V preteklih letih je proračun za financiranje strank zagotavljal po 2,5 milijona evrov letno, od letos naprej pa pet milijonov evrov. Gibanje Svoboda je lani prejelo 942.000 evrov, SDS 520.000, NSi 180.000, SD 177.000 in Levica 134.000 evrov. Med strankami zunaj parlamenta je največ prejela Resni.ca 102.000 evrov, sledijo Pirati 77.000, Naša dežela 75.000, SNS 74.000, Vesna 72.000, Konkretno 46.000, Dobra država in Naša prihodnost vsaka po 39.000, SLS 28.000 in Zeleni 29.000 evrov. Najmanj - 3.700 evrov - je prejela Lista Franca Kanglerja. Mojca Zemljarič Foto: CG Foto: CG Foto: CG Foto: CG 8 Štajerski Turizem torek • 14. maja 2024 r •• A " --5 / v _ S» - • •• ' " ' išc Ko bodo na zavodu za varstvo kulturne ddaHneM SWj žegen, bodo lahko aostje na Simoničevi domačiji tudi preSpalT. ¿Lr-j V.. > ■ - .. -■ i-- - I-I . Trnovska vas • Občina izbrala najemnika za Simoničevo domačijo Začenja se življenje pod slamnato streho Vse od uradnega odprtja obnovljene Simoničeve domačije, s slamnato streho krite panonske cim-prače pred dvema letoma in pol, seje vodstvo občine zavedalo, da upravljanje spomeniško zaščitene hiše ne more ostati v občinskih rokah. »Najprej smo seveda pomislili na domača društva, ki so intenzivno pomagala že pri obnovi stavbe, vendar tam posebnega interesa za to ni bilo, pa niti ustreznega znanja. Tako je bilo jasno, da je rešitev v javno-zasebnem partnerstvu, zato smo se slednjič dogovorili s Klavdijo Brumen, da se preizkusi v upravljanju in trženju domačije, kajti če se tam ne bo začelo nekaj dogajati, bo nepremičnina začela propadati,« je dejal župan Alojz Benko. Pogodbo so za zdaj z njo podpisali do konca leta, in to za simbolično najemnino sto evrov na mesec. Brumnova, domačinka iz Trnovskega Vrha in predsednica Bolfenškega društva ljubiteljev stare tehnike Trnovska vas, je projekt prevzela z veliko entuziazma in odločenosti, da ji uspe. Začutila povezanost s hišo Nova najemnica Simoničeve domačije Klavdija Brumen ima z njo velike načrte. »Že ko smo člani društva začeli pomagati najprej pri zaščiti 'Simoničeve', da se ni preprosto sesula sama vase, nato pa še pri njeni obnovi, sem v sebi začutila neko neverjetno povezanost s to hišo. Takrat me je prešinilo, da bi se jaz z njo ukvarjala, a se je to zdelo povsem utopično. Potem pa so se stvari obrnile tako, da sem zdaj zares tukaj in da gre zares.« Mož je doregistriral svoje podjetje in jo zaposlil, tako da je tudi uradno izpolnila pogoje in hišo prevzela v upravljanje. »Doslej smo jo tržili le od ust do ust, zdaj se bomo s polno paro lotili prave promocije. Lani sta bili tu dve poroki, letos imamo že tudi dve rezervirani, in sicer za uradni del in fotografiranje v tem zares idiličnem okolju. Gostili smo pohodnike, najavili so se izletniki, v kratkem imamo teambuilding, pridejo kolesarji. Računamo na mlade preko šol, a smo za to šolsko leto že prepozni, zato se dogovarjamo za prihodnje. Med drugim tudi s srednjo gradbeno šolo, saj bi bilo za tamkajšnje dijake gotovo zanimivo in predvsem poučno videti, kako se gradi takšno hišo iz blata in slame; celoten po- stopek obnove, gospodarski del je bil tako dotrajan, da je bilo treba zgraditi novega, imamo namreč filmsko dokumentiran.« Od porok do zimskih uric ob krušni peči Ponujajo torej prostor za poroke, tako klasične kot zlate in druge jubilejne, pa tudi za druge manjše prireditve in praznovanja. »Za kaj velikega tu ni prostora, rekla bi, da bi lahko pogostili do največ 80 ljudi. Catering bo možen, zaradi slamnate stre- he pa je prepovedana vsaka oblika odprtega ognja. Pri nas bodo lahko kampirali tudi taborniki ali mladi gasilci, saj so na voljo zunanje sanitarije, pri zeliščnem vrtu, ki ga še naprej urejajo članice društva gospodinj, je celo stranišče na štrbunk.« Ker so društva ogromno pomagala pri prenovi, bodo lahko v tem letu enega od dogodkov na Simoničevi domačiji organizirala brezplačno. Člani bolfenških Prodaja domačega sladoleda Sladolednega kioska, ki je nekaj sezon stal ob Gostilni pri sivi čaplji, ni več, a to ne pomeni, da se tam poleti ne bo mogoče sladkati s sladoledom. Na mestu nekdanjega kioska namreč že stoji nov, sladoled pa bo tam prodajala družina Brumen s Trnovskega Vrha. »Opremo smo naročili iz Italije, te dni jo pričakujemo, potem pa bomo takoj začeli,« je napovedala Klavdija Brumen, ki bo torej poleg Simoničeve domačije v Trnovski vasi »skrbela« še za hladno sladico v vročih poletnih dneh. »Sladoled bomo izdelovali sami, in to tako po klasični metodi kot tudi z raznimi improvizacijami, kasneje pa bomo ponudbo prilagajali okusom in željam strank.« oldtajmerjev imajo na podstrešju gospodarskega poslopja prostor, na katerem so razstavili etnološko in tehnično dediščino, njihovo zbirko pa si bodo lahko ogledali tudi obiskovalci, ki jih bodo po želji naokrog zapeljali še s starimi avtomobili. Organizirali bodo literarne večere, pozimi pa pripravili tudi kratke urice ob topli krušni peči in dobrotah iz nje: ob 'ocvirkovci', 'gibanci', mesu, ki ima iz krušne peči prav poseben okus. »Dogovor« z vranami Seveda pa Brumnova upa, da bodo lahko gostom na Simoničevi domačiji slednjič ponudili tudi prenočišče. »A moramo pred tem pridobiti dovoljenje zavoda za varstvo kulturne dediščine, da nam povedo, kaj smemo in česa ne. V hiši sta na novo urejeni priročna kuhinja in kopalnica, za začetek bodo lahko prespali štirje gostje, po želji tudi na ležiščih iz ličja, zjutraj pa jih bo čakal zajtrk iz košarice, v kateri bodo kruh, maslo, marmelada, kakšna salama, jajca. Skratka, idej je veliko, volja je tudi, ne pričakujem nevemkaj, a sem prepričana, da se bo Življenje pod slamnato streho, kot se je imenoval projekt obnove, tudi dejansko prijelo,« še pravi nova najemnica, ki je poleg upravljanja nepremičnine prevzela tudi manj običajne naloge, ki pa nekako spadajo k dvesto let stari domačiji. Malo za šalo in malo zares je med njimi denimo »dogovor« z vranami, da nehajo kljuvati slamo iz strehe, iz katere si gradijo gnezda, ali pa vzreja muck, ki bodo jeseni miškam prepovedale vstop v hišo. Senka Dreu Foto: SD Ptuj • Zajeten delež sredstev za prireditve in dogodke Občinskih 200 tisočakov za razne prireditve Ptujska občina za izvedbo in organizacijo prireditev že leta zagotavlja sredstva iz proračuna. Največ za tri tradicionalne festivale, skupaj kar 120 tisočakov. Tokrat pa organizatorjem prireditev, ki delujejo tudi kot „promotorji" mesta, na razpisu ponujajo dodatnih 75.000 evrov. Predmet razpisa, ki se izteče ta teden, je sofinanciranje največjih tradicionalnih prireditev in drugih dogodkov, ki prispevajo k promociji in prepoznavnosti mesta. Denar občina zagotavlja v proračunu, 75.000 evrov pa je razdeljenih po posameznih sklopih. Najvišji znesek po 15.000 evrov je predviden za prireditve, ki oživljajo rimsko obdobje, ter glasbeni spektakel na prostem. Po deset tisočakov so predvideli za dogodke, na katerih bodo promovirali vinogradništvo, urbano kulturo in narodno--zabavno glasbo. Nekaj sredstev planira občina v proračunu tudi za izvedbo najve- čjega rekreativnega kolesarskega dogodka v mestu, pa prireditve, ki oživljajo srednjeveško obdobje ... Čeprav je seveda razpis odprt in javen, nanj se torej lahko prijavi kdorkoli, je tako kot v primeru delitve sredstev za tri festivale velika možnost, da bodo izbrani točno določeni tradicionalni dogodki. Večina jih je tudi naštetih kot primer izpolnjevanja kriterijev po posameznih sklopih. Prijave bodo točkovane, tisti, ki bodo uspešni, pa morajo sredstva porabiti do konca tega leta. Rok za oddajo prijav je 14. maj. Največje tradicionalne prireditve so za turistični razvoj mesta absolutno zelo pomembne. Katere si zaslužijo koliko sredstev in kakšen bo delež sofinanciranja, pa bo na podlagi preverjanja izpolnjevanja razpisanih pogojev, meril in kriterijev odločila strokovna komisija. Ta bo nato pripravila predlog razdelitve sredstev in ga predložila v odločitev direktorju mestne uprave. V tem sklopu ni zajeto sofinanciranje treh festivalov, glasbenega, pesniškega in likovnega, za kar zagotavljajo še dodatnih 120.000 evrov. Dženana Kmetec MO Ptuj je objavila razpis, razdelili bodo 75.000 evrov. Foto: CG torek • 14. maja 2024 Podravje Štajerski 9 Podravje • Majšperški tamburaši državno srečanje opravili z odliko Klein ponosen na tamburaše, a kritičen do organizatorjev in ocenjevalcev Majšperški tamburaši nedvomno sodijo v vrh tamburaških skupin na Slovenskem. To so dokazali tudi na 42. festivalu tamburašev in mandolinistov. »Pustili smo najboljši možni vtis in izvedli suveren nastop,« je ponosno in samozavestno dejal maestro Drago Klein, ki se je s tamburaškim orkestrom KUD Majšperk prvič srečal pred natanko 20 leti. Vse od takrat so ekipa oz. kot radi rečejo tamburaši - so tamburaška družina. Na srečanju najboljših slovenskih tamburaških orkestrov in mandolinistov je z repertoarjem treh skladb nastopilo šest tam-buraški orkestrov, od tega štirje v tekmovalnem delu z obvezno skladbo in dva orkestra v revijal-nem delu brez ocenjevanja. KUD Majšperk je bil edini predstavnik tamburašev iz severovzhodne Slovenije. Za državno tekmovanje so pripravili obvezno skladbo Male sanje velikih in še Ob Kolpi sem doma ter Ne bodi kot drugi, ki so jo obogatili solistki Ajda Bezjak in Larisa Mlinaric ter kitarist Luka Gašparič. Za izveden nastop so prejeli zlato priznanje s pohvalo za doseženih 93,33 točke. »Gre za potrditev odličnega dela,« je poudarila članica orkestra Lea Potočnik. Ponosa nad svojo tamburaško druščino Drago Klein, skladatelj, aranžer, dirigent, ki je prepoznaven po svojem delu, uspehih in belih rokavicah, ne skriva ter pravi: »Na glasbenem področju sem strog, nepopustljiv, zavedam se tega, a to je recept, da posameznike povežem v uglašen orkester. Zame sta v glasbi dve možnosti: znaš ali ne znaš. Seveda pa sem sam le del tamburaškega orkestra, ki ga sestavljajo poslušni člani, ki so pripravljeni delati. Cenim jih in spoštujem ter se zahvaljujem, ker so potrpežljivi z mano,« je dejal Klein, prejemnik številnih priznanj in nagrad, ki beleži že 60 let glasbenega udejstvovanja. Dvojna meril • r * * * in favoriziranje nekaterih tamburašev Čeprav o orkestru in nastopu govori v presežkih, pa je vidno prizadet glede same organizacije ter Drago Klein: »Ne razumem, kako je strokovna komisija lahko tako visoko ocenila tamburaški orkester, ki ni izvajal obvezne skladbe.« Foto: TO KUD Majšperk Maestro Drago Klein je ponosen na svoje tamburaše, ki so na 42. srečanju tamburaških orkestrov prejeli zlato priznanje s pohvalo, a na drugi strani kritičen do organizatorjev in ocenjevalne komisije. načina ocenjevanja tamburaških orkestrov. Težko namreč sprejema dvojna merila in favoriziranje nekaterih tamburaških orkestrov, kar da je krivično do ostalih udeležencev tekmovanja, je dejal. »Ne razumem, kako je strokovna komisija lahko tako visoko ocenila tamburaški orkester, ki ni izvajal obvezne skladbe. S tem je grobo kršila osnovno pravilo (pogoj) za udeležbo na tekmovanju, hkrati pa še merila o kakovosti izvajanja ter ustreznosti skladb sodelujočih orkestrov.« Razočarani nad Skladom Drago Klein je skupaj z nekaterimi drugimi orkestri razočaran nad Skladom, ki naj bi podpiral delovanje in razvoj ljubiteljske kulture - a ga po oceni Kleina v resnici ruši. »Tako sem na postavljena vprašanja odgovornemu producentu za instrumentalno glasbo v JSKD prejel odgovor, ki povsem nasprotuje postavljenim pogojem za prijavo tamburaških orkestrov na 42. festivalu.« Tamburaški orkester KUD Majšperk deluje od leta 2002, leta 2004je pot sodelovanja z majšperškimi tamburaši začel maestro Drago Klein. Z njegovim vodenjem so postali ena izmed najboljših slovenskih tamburaških skupin, uspehi pa so jim odprli vrata na festivale v tujini. Ves čas se trudijo, da pomlajujejo zasedbo, kar pa ni lahka naloga, priznava predsednica tamburaškega orkestra Lea Lampret: »Otroke začnemo nagovarjati že v zgodnjih razredih osnovne šole, prepričani smo namreč, da gre za enkratno priložnost izobraževanja na glasbenem področju v domačem kraju. Člani orkestra usvojijo glasbeno teorijo in igranje instrumenta, res pa je, da od njih pričakujemo pripravljenost za delo, kije nagrajeno s pridobljenim znanjem in druženji.« Predsednik Tamburaškega orkestra iz Bele krajine Marko Simčič pa opozarja na padec organizacijskega nivoja: »Že prejšnja leta je bila slaba kakovost povezovanja prireditev, ozvočenja in pogostitev. Letos pa se najmanj en tamburaški orkester nastopa na državnem srečanju ni udeležil zaradi nenadne spremembe datuma. Želim samo poudariti, da tamburaši Slovenije doživljamo odnos Instrumentalne produkcije JSKD, ki si ga ne zaslužimo. V ljubiteljsko kulturno dejavnost vlagamo veliko časa, truda in lastnih sredstev, zato na drugi strani pričakujemo spoštovanje in pošten odnos.« Mojca Vtič Foto: CG Ptuj • OŠ Ljudski vrt je osvojila pokal Malih sivih celic Trije ptujski brihtneži pometli s konkurenco Gabriel Pagliaruzzi, Nik Kozel in Jure Varjačic so zmagovalci letošnje sezone Malih sivih celic. Učenci ptujske Osnovne šole Ljudski vrt so se izkazali že na predtekmovanjih, v nadaljevanju pa tudi v vseh štirih televizijskih nastopih. S svojim znanjem, trudom in timskim delom so premagali vse nasprotnike in osvojili pokal letošnje sezone Malih sivih celic. V zadnji, finalni oddaji so se Nik, Gabriel in Jure v rumenih barvah pomerili z Ajdo, Lukom in Mati-cem z OŠ Mirana Jarca Črnomelj. Ptujčani so ponovno poželi veliko pozornosti zaradi svojih izjemnih sposobnosti in širše razgledanosti. V vseh izzivih so se odlično znašli in pokazali, da so res iz pravega testa. Dosegli so 73 točk in nasprotno ekipo premagali kar za 17 točk. Zmage so bili izjemni veseli, prvo mesto pa so slavili skupaj z navijači, ki so jih v studiu z glasnim navijanjem spodbujali in bodrili. Na njihov dosežek so ponosni vsi učenci in zaposleni OŠ Ljudski vrt, ob vrnitvi pa so jim pripravili svečani sprejem. Ravna- teljica Tatjana Vaupotič Zemljič je v nagovoru izpostavila, da je za takšen uspeh potrebnega veliko znanja, dela, pa tudi odrekanja. »Zelo sem ponosna na vse tri tekmovalce, ki so našo šolo več kot odlično zastopali. Prav tako pa je treba čestitati njihovi srčni in predani mentorici Simoni Hajnal.« Sramotno: stroški prevoza na plečih osnovnih šol Osnovna šola Ljudski vrt Ptuj je izjemno ponosna na dosežek ekipe, ki je sodelovala v oddaji Male sive celice. Po drugi strani pa so imeli kar nekaj težav s financiranjem prevoza do Ljubljane in nazaj. Na srečo so jim priskočili na pomoč donatorji, šola ima namreč za tovrstne namene omejena sredstva. Po besedah ravnateljice Tatjane Vaupotič Zemljič je ironija, da so šole, ki se uvrstijo v naslednji krog, na nek način »kaznovane« in morajo same najti sredstva za prevoz ekipe in navijačev. Organizatorji kviza, torej Radiotelevizija Slovenija, namreč sodelujočim šolam ne pokriva prav nobenih stroškov. Ljubljanske in okoliške šole so v tem primeru precej na boljšem, saj lahko učenci do tja pridejo peš ali z mestnim avtobusom, ostale, bolj oddaljene šole pa se organizirajo vsaka po svoje. Ptujčani so štirikrat v Ljubljano potovali z vlakom, strošek za 32 oseb za prevoz do Ljubljane in nazaj je znašal 440 evrov, torej skupaj 1.760 evrov. Pridobili so tudi ponudbo enega izmed avtobusnih prevoznikov, ki pa je bila bistveno višja (650 evrov za en prevoz, kar bi po opravljenih štirih prevozih naneslo 2.600 evrov). Svečani sprejem za zmagovalno ekipo Malih sivih celic v šolski telovadnici Nagrada je tridnevni izlet v Ženevo Tekmovalci so bili v priprave vpeti skozi vse šolsko leto, delo pa je bilo bolj intenzivno pred vsakim nastopom. »Letos smo res imeli srečo z izbiro tekmovalcev, ki so vedoželjni in izstopajo na vseh področjih. Zmago pa so si vsekakor zaslužili, saj so v priprave vložili veliko ur dela. Biti najboljši med več kot 300 ekipami v Sloveniji ni kar tako,« je povedala mentorica Simona Hajnal. Zmagovalna ekipa je šoli prislužila tudi nagrado, in sicer tridnevni izlet v Evropski center za jedrske raziskave (Cern) v Ženevi za 30 učencev. Tovrstni uspeh za ptujsko OŠ Ljudski vrt ni prvi, saj je zmagala že v letu 2017. Oddaja Male sive celice je slovenski televizijski kviz za otroke in mladostnike, ki je na sporedu Radiotelevizije Slovenije že 20 let. Vsako sezono se dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. Estera Korošec Foto: CG 10 Štajerski Izobraževanje torek • 14. maja 2024 Slovenija • Maturo bo opravljalo 6.747 dijakov Začetek splošne mature in NPZ Za dijakinjami in dijaki zaključnih letnikov je že prva maturitetna izkušnja - pisanje eseja. Splošna matura letos poteka na 82 šolah, prvič pa bo k njej pristopilo 6.747 kandidatov, kar je 196 več kot lani. Na Gimnaziji Ptuj je v letošnjem šolskem letu 117 dijakov 4. letnikov in 12 dijakov maturitetnega tečaja. Letos sicer ni nobenih novosti ali sprememb v postopkih izvedbe splošne mature, je pa pred dnevi začela veljati novela zakona o maturi. Foto: ČG Na Gimnaziji Ptuj je v letošnjem šolskem letu 117 maturantk in maturantov. Letošnji tematski sklop Ujeti ali svobodni? za maturitetni esej pri slovenščini je obsegal besedila Slavka Gruma Dogodek v mestu Gogi, Jeana-Paula Sartra Zaprta vrata, Draga Jančarja Veliki briljantni valček in Tjaše Mislej Naše skladišče. Pisni izpiti iz splošne mature se bodo nadaljevali v sredo, 29. maja, s pisanjem drugega dela pisnega izpita iz slovenščine. Dijaki bodo 1. junija pisali izpit iz angleščine in 8. junija izpit iz matematike. Pisni izpiti iz tujih jezikov bodo potekali še 6., 10., 12. in 13. junija. Med 30. majem in 14. junijem pa bodo opravljali še pisne izpite iz izbirnih predmetov. Ustni izpiti bodo na šolah potekali med 10. in 21. junijem. Kot so še povedali na Državnem izpitnem centru, bodo rezultati spomladanskega roka splošne mature znani v četrtek, 11. julija. Isti dan bodo maturantom omogočili tudi dostop do svojih ocen preko spleta. Ravno novela zakona o maturi, ki je začela veljati v začetku maja, omogoča vpogled v ocenjene izpite na splošni maturi in digitalno vlaganje ugovora zoper oceno za prihodnji izpitni rok splošne mature. Med drugim izboljšuje pravico do opravljanja mature v dveh delih, v dveh zaporednih izpitnih rokih. Novela ureja tudi vodenje osebnih podatkov, ki so bili nekoliko pomanjkljivo opredeljeni. NPZiz slovenščine in matematike Na osnovnih šolah so v minulih dneh izvedli nacionalno preverjanje znanja. Šestošolci in devetošolci so že opravili preizkus iz slovenščine in matematike. Včeraj so učenci 6. razreda pisali test tujega jezika, učenci 9. razreda pa preverjanje iz tretjega predmeta. Za letos je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje določilo, da so tretji predmeti fizika, likovna umetnost, prvi tuji jezik in zgodovina. Nacionalno preverjanje znanja je letos čakalo 22.315 šestošolcev na 498 šolah in 21.129 devetošolcev na 489 šolah. Državni izpitni center bo v juniju omogočil učencem in staršem dostop do elektronsko ovrednotenih preizkusov znanja in izpisov dosežkov preko spletnega portala. »Starše vabimo, da si ogledajo dosežke svojih otrok, saj podatki prikazujejo, katera znanja so usvojili bolje in katera slabše. Dosežki so dodatna informacija učencem in staršem o tem, kakšno je znanje učencev glede na standarde v učnih načrtih, hkrati pa ponujajo primerljivost izkazanega znanja med učenci šole in v državnem merilu,« so zapisali na Državnem izpitnem centru. Njihova analiza bo pokazala, pri katerih nalogah v posameznih preizkusih znanja so bili učenci še posebej uspešni oz. katerim vsebinam in učnim ciljem bi bilo treba pri učenju in poučevanju nameniti še dodatno pozornost. Estera Korošec Popravek V članku z naslovom Stroški obratovanja enega gradu najmanj 100.000 evrov na leto, objavljenem v Štajerskem tedniku 7. 5. 2024, na strani 7, smo nepravilno navedli podatek o poslovanju PMPO v letu 2023, ki izvira iz Izkaza prihodkov in odhodkov po načelu denarnega toka. Pravilno se glasi, da je PMPO posloval pozitivno oziroma s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 16.208 evrov. Za nehoteno napako se opravičujemo. Uredništvo Ptuj • Gimnazija zmagovalna na regijskem natečaju krožnega gospodarstva Ponovna uporaba in eko-oblikovanje odpadkov Na Gimnaziji Ptuj dijake spodbujajo k ponovni uporabi zavrženih predmetov in ohranjanju naravnih virov. Pred kratkim so ptujski gimnazijci sodelovali na natečaju Kreativno za mlade in zmagali v podravski regiji. Gre za natečaj, ki ga je izvedla ZRS Bistra Ptuj s konzorcijem studioKroG. Dijaki Gimnazije Ptuj so pod mentorstvom profesorja Dušana Fišerja ustvarili uporabne izdelke iz rabljenih, zavrženih tekstilnih in drugih materialov ter jih poimenovali »Obleči me nežno«. Njihova dela so izstopala glede izvirnosti ponovne uporabe, ustvarjalnosti in tehnične zahtevnosti izvedbe. Prav tako je ocenjevalce navdušil njihov predstavitveni videoposnetek na temo krožne rabe odpadkov. Predmete iz odpadkov ali zavrženih predmetov so ustvarjali po lastni izbiri. Lahko so izbrali nekaj, kar potrebujejo za prosti čas ali pa za šolo. Po besedah Klavdije Rižnar, vodje projekta studioKroG, je bil glavni namen natečaja omogočiti mladim Odprtje razstave Kreativno z odpadki jeu Dušana Fišerja in Tomaža Plauca možnost poglobljenega razmišljanja o krožni rabi odpadkov, zavrženih predmetov ali uporabi reci- Foto: Gimnazija Ptuj na Gimnaziji Ptuj in podelitev priznanj dijakom pod mentorstvom profesor- kliranih izdelkov iz različnih materialov. Sodelujoči so pridobili nova znanja o uporabnosti zavrženih Í IM k'11,1' IT 1H ftk " in vi Sv Ptujski gimnazijci so ponovno predelali zavržena oblačila. Foto: Gimnazija Ptuj predmetov in pomenu ohranjanja naravnih virov. V natečaju je sicer sodelovalo 31 osnovnih in srednjih šol iz savinjske in podravske regije. »Skozi tovrstna sodelovanja mlade aktiviramo k razmisleku o pomenu trajnostnega življenjskega sloga, kako delovati premišljeno, spoštljivo in z zavedanjem, da so naravni viri omejeni. Prihodnost planeta pa je odvisna od našega ravnanja,« je izpostavila Rižnarjeva. Za nagrado bodo na Gimnaziji Ptuj uredili šolski kotiček po principu ponovne uporabe. Šola bo tako vključena v projektno aktivnost prikaza transformacije odpadkov v uporabne izdelke z designom in ponovno uporabo v učne namene. Estera Korošec EDIS DORA VEHABOVIC KALČIČ iOo^^rfr žito Po kruhu se dan pozna. NATAŠA PRIMOŽ RADKO PRIVOŠNIK LORBEK LUZAR Sponzor dogodka: FRANC MARSNJAK RAVNIKAR JOLANDA GLASOVNICA GLASUJEM ZA KANDIDATA: Glasovnice sprejemamo vključno do 31. 5. 2024 na naslov: Uredništvo revije Novice Svet24, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje, s pripisom: »DOBROTNIK LETA«. fej DOLENJSKI LIST VESTNIK štajerski TEDNIK novi i tednik|| primorske novice torek • 14. maja 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ptuj • V urejenost mesta vlagajo veliko dela in truda Na Ptuju letno posadijo 12 tisoč rož Delavci občinskega podjetja, ki skrbijo za urejenost zelenih površin v mestu, imajo v spomladanskih mesecih še posebej veliko dela. „Občani praviloma naše delo cenijo, večkrat nas pohvalijo, vajeni pa smo tudi graje. Predvsem zato, ker nekateri ne vedo, kako posamezno zelenje in rože funkcionirajo. K sreči je več trenutkov, ko se počutimo koristne in zadovoljne, ker smo nekaj naredili dobro za videz mesta," pravi Simona Tomažin, vodja ekipe urejanja zelenih površin v občinskem podjetju Javne službe Ptuj. Na različnih koncih mesta letno posadijo kar 12.000 rož. Za košnjo, sajenje rož, vzdrževanje, pobiranje in čiščenje odpadkov po ulicah mesta ter urejanje zelenic na Ptuju skrbi osem delavk in šest delavcev. Če v obzir vzamemo dejstvo, da trava raste zelo hitro, da je rože treba tudi potem, ko so posajene, redno okopavati in vzdrževati, grmovje rezati in seveda, da gre za velike površine, je jasno, da to zahteva veliko truda in časa. „Skrbimo za vzdrževanje mesta, pobiranje smeti, košnjo zelenic, urejenost gred in še marsikaj drugega sodi med naše naloge. Krožimo po celotnem mestu. Začnemo na enem koncu in se premikamo, imamo že ritem, da lahko zagotovimo, da so različni deli lepo urejeni. Ohranjati takšno stanje pa ni enostavno," je dejala Tomažinova. Izbira rož odvisna tudi od lokacije Kar se tiče izbire rož, ki jih uporabljajo, in oblike zasaditev, imajo že dodelan sistem, ki se ga držijo že leta. Jeseni sadijo mačehe, spomladi je izbira večja. V ptujskem Evroparku rože posadijo v obliki grbov in zastav, po parkih in gredah jih izbirajo po lastni presoji: „Upoštevamo pa tudi pripombe in želje občanov. Marsikaj je odvisno od lokacije, kam katero zelenje in w m V tem tednu se začne velika delovna akcija, sadili bodo rože v 90 cvetličnih korit po vsem mestu. ■k.■>*'"' ' " «S ..T*" Simona Tomažin: „Trudimo se, da je mesto lepo urejeno." rože sodijo najbolje, kje bo uspeva- Turistično društvo, za vzdrževanje lo zaradi vremenskih vplivov." pa skrbijo delavci Javnih služb Ptuj, V mestnem parku je ogromno večkrat na leto posadijo različne vrtnic, na drugem koncu mesta, v rože. V zgornjem delu je nasad gredi ob peš mostu, ki jo je uredilo sivke, ki že lepo raste. Posadili so jo tudi na drugi strani mostu, pri gostilni Ribič, na poti proti parku. So med novejšimi gredami, ki so jih urejali v zadnjih letih. Po mestu raste tudi ogromno grmovnic, ki jih dvakrat na leto porežejo. Junija jih čaka velika spomladanska akcija. Nekaj so jih sicer že uredili pred kratkim. Ena takih lokacij je ob Dravski ulici, v smeri od parka proti minoritskemu samostanu, kjer so porezali grmovje. O obsegu, načinu in obliki poseka Pred nekaj dnevi so končali urejanje ptujskega Evroparka. se odločajo glede na več dejavnikov: „Ponekod je treba porezati skorajda do tal, da spomladi zraste novo rastje. To urejamo glede na potrebe, smiselnost. O tem odločamo sami, le za večje posege zaprosimo za soglasje nadrejene." Dovolj cenimo urejenost mesta? Po izkušnjah Tomažinove in njenih sodelavcev večina Ptujčanov in obiskovalcev ceni njihovo delo, saj se zavedajo, da je zahtevno, seveda pa se najdejo tudi kritiki: „Upra-vičene kritike seveda sprejmemo, razjezi pa te, ko nekdo komentira brez argumentov. Tudi ko vse uredimo, posamezniki najdejo en mali del, ki ni najbolje urejen ali pa še nismo prišli do tja in prav tega izpostavijo. Trudimo se po svojih zmožnostih." V zadnjem času so bili deležni kritik glede urejenosti in zasaditve cvetličnih korit po mestu. Njihovo urejanje je v načrtu za naslednje dni, ko bodo aktivno začeli saditi nove rože. „Nekateri imajo preveč časa, hodijo po mestu, fotografirajo rože, pa v resnici ne vedo, da imajo mačehe pozimi mirovanje. Rastlina bi naprej rasla, ko bi jo okopali, pognojili, ampak zaradi kritik tega nismo čakali in bomo posadili nove." Ekipa, ki skrbi za urejenost mesta, je stalna. Tomažinova v občinskem podjetju dela 12 let, polovico tega časa na prostem, kjer skrbi za zelene površine. Generacijski razpon med delavci je precejšen, dve sta tik pred upokojitvijo. Kar se tiče podmladka, ugotavljajo, da zadnje čase težko najdejo primeren kader, saj je delo, ki ga opravljajo, fizično naporno. A kot pravijo naše sogovornice, ima tudi veliko prednosti, saj je razgibano in kreativno. „Ko vidiš urejeno mesto, lepo gredo, rože, čutiš zadovoljstvo, ker veš, da je tvoja ekipa poskrbela za to. Pozabiš na ure, ko si bil sklonjen in sadil rože, okopaval itn.," so dejale. Dela jim celo leto ne zmanjka. Pravkar so končali urejanje Evro-parka, zdaj se lotevajo sajenja rož v 90 korit na raznih koncih mesta. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG Foto: CG Ptuj • 20 let vstopa Slovenije v EU in ptujskega Evroparka Pristna in izjemna predstavitev mladih Prvega maja letos je minilo 20 let od vstopa Slovenije v EU. Turistično društvo Ptuj je med prvimi v Sloveniji uredilo Evropark z zastavami takratnih 25 članic EU ter s sedem tisoč cvetlicami zasadilo ptujski in slovenski grb ter evropsko zastavo kot trajno obeležje tega zgodovinskega koraka. Idejni oče ureditve ptujskega Evroparka je bil takratni podpredsednik TD Ptuj Valentin Zamuda. Ob šesti obletnici vstopa Slovenije v EU pa je TD Ptuj začelo tudi projekt Spoznavajmo države EU, ki je takrat na Ptuj privabil diplo- mate iz več držav in druge goste. Tedanja podžupan MO Ptuj Ervin Hojker in predsednik TD Ptuj Albin Pišek sta takrat tudi zaprosila Tatjano Vaupotič Zemljič, ravnateljico OŠ Ljudski vrt, da bi šole pripravile dogodek, s katerim bomo obeležili vstop Slovenije v EU. Vsako leto so se mladi predstavili v drugi temi in tako širili vedenje o EU. Vsa leta so njihove predstavitve izjemne. Tako je bilo tudi letos, ko so skupaj z mentorji presegli samega sebe. Tako dobro so se namreč lo- Foto: Črtomir Goznik Na stojnicah in z glasbenimi, pevskimi, plesnimi, dramskimi ter drugimi nastopi je okrog 220 mladih iz osnovnih in srednjih šol s Ptujskega ter Vrtca Ptuj, skupaj z 52 mentorji, predstavilo zanimivosti držav EU, s poudarkom na naravnih virih in ekologiji. Foto: Črtomir Goznik Ob 20. obletnici vstopa Slovenije v EU so ob igranju slovenske in evropske himne harmonikarjev Glasbene in baletne šole Karola Pahorja Ptuj simbolično dvignili evropsko zastavo. tili letošnje teme o naravnih virih in ekologiji, temi, ki je še kako pomembna za današnji čas in prihodnost. Vsi, ki so si ogledali njihove predstavitve na stojnicah in nastope na Mestnem trgu, so se lahko prepričali o tem, da se mladi danes še kako dobro zavedajo vsega, kar prinašajo podnebne spremembe, skrb in odgovornost za planet, ravnanje z naravnim bogastvom in naravnimi lepotami. Predstavili so tudi vrsto zanimivosti o državah. Za to izjemno predstavitev evropskih držav sta se jima zahvalila predsednik TD Peter Pribožič in županja Nuška Gajšek. TD Ptuj v projektu Spoznavajmo države EU podpira tudi MO Ptuj. Skupaj pa vsako leto opravita tudi simbolični dvig evropske zastave v Evroparku. Že po tradiciji so vsako leto na slovesnostih ob vstopu Slovenije v EU sodelovali tudi slovenski evroposlanci. Letos so povabili vse, povabilu sta se odzvala le Romana Tomc in Milan Zver. V kulturnem programu letošnje slovesnosti ob 20. obletnici vstopa Slovenije v EU so zaigrali harmonikarji GŠ Ka-rola Pahorja Ptuj pod vodstvom Mateje Babič. MG 12 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 14. maja 2024 Ptuj • Častitljiv rojstni dan Angele Bezjak Pri 95 letih pravi, da se še vedno počuti super Velika volja do življenja in upanje v boljši jutri, v čase, ko bodo prevladali mir in medsebojno razumevanje, so vodila, ki navdihujejo 95-letno Angelo Bezjak. Ta častitljivi rojstni dan je proslavila v sredo, 8. maja. Še pred letom dni je Bezjakova živela v Brstju, samostojno, na domačiji, kjer je preživela celo svoje življenje. Lani se je zaradi zdravstvenih težav odločila za selitev v ptujsko enoto doma upokojencev, kjer se, kot pravi, počuti zelo dobro. Čeprav se nikoli ni poročila in imela svojih otrok, je bilo okrog nje zmeraj veliko ljudi. Sama je botra kar devetim otrokom. V njihovi družini je bilo sedem otrok, pet hčera in dva sinova. Živ je le še njen brat Janez Bezjak, ki pa je na sestro izjemno ponosen. Čeprav jih tudi sam šteje 80, je s pomočjo palice za hojo prišel na sedež naše družbe, z željo, da sestri priredi poseben rojstni dan in širši javnosti predstavi njene življenjske dosežke. Iz slehernega stavka je razvidno, da sta z Angelo zelo povezana sorojenca in da Janez na njun dober odnos zelo veliko da: „Angela se je rodila popolnoma zdrava, nato pa je pri letu dni zbolela. Zaradi posledic otroške paralize so ji morali odrezati del noge, a to je pri ničemer ni oviralo. Kolesarila je celo življenje, se v službo vozila s kolesom, delala pridno, mene je čuvala, ker je bila toliko starejša. Naš oče je bil v prvi in drugi svetovni vojni, obe je preživel, umrl je pri starosti 85 let. Mati je morala delati, Angela pa je lepo skrbela za vse nas." Končala je trgovsko šolo, nato se je zaposlila na Komunali Ptuj, nekaj časa je bila tudi na ptujski občini. Esperantojoje zaznamoval Eno izmed področij, na katera je Angela izjemno ponosna, pa je esperantistika. Dejavna je bila več desetletij. Vrsto let je bila tajnica Esperantskega društva Ptuj. Članica je postala davnega leta 1954, torej pred natanko 70 leti. „Še danes ji plačujemo članarino, še vedno želi biti včlanjena v to društvo, tako ga ima rada," pove Janez. Slovenijo je z esperantom, ki ga tekoče govori, zastopala v številnih državah sveta. „Navdušil me je Josip Domanjko, nabavila sem si strokovno literaturo in se naročila na številne revije. Znanje sem izpopolnjevala tudi s pomočjo slovarjev. Ker mednarodni jezik esperanto teži k miru in sožitju med vsem narodi sveta, sem začela komunicirati s številnimi esperantisti v svetu. Upam, da bo esperanto v borbi za mir in medsebojno razumevanje med vsemi narodi sveta slej ko prej tudi zmagal," je dejala Angela Bezjak. Mnogo let je bila tudi članica pevskega zbora. 95-letna Angela je do lani še sama živela na domačiji v Brstju, zdaj pa živi v ptujskem domu upokojencev, kjer se zelo dobro počuti. Janez Bezjak je Angelin edini še živeči brat. Na svojo sestro je izjemno ponosen. Tudi dobri geni prispevajo k visoki starosti V družini Bezjak je velika večina družinskih članov dosegla častitljivo starost, Angelina mama je umrla pri 96 letih, oče pri 85, tudi bratje in sestre so doživeli lepo starost. Angela je pri svojih 95 letih čila, vesela in precej zdrava gospa, ki se veseli življenja. Trenutno sicer ima težave zaradi operacije kolka, zato je nepokretna, sicer pa kakšnih večjih zdravstvenih problemov nima. Tudi počuti se dobro. „Zelo veliko voljo do življenja ima. Res je lahko navdih marsikomu," je dejal njen brat. Tako kot Angela je tudi njen brat Janez lahko marsikomu za vzor. Dober odnos in njuna bratska ljubezen, ki ju gojita, so navdihujoči. „Ljudi moraš imeti rad in jim to znati pokazati, ko so še živi," sta se strinjala. Za Angelo je skoraj eno stoletje življenja, v tem času je preživela marsikaj, vedno pa je ohranila optimizem, ki jo žene naprej. Zanimiv je tudi vpogled v članek izpred dobrih 30 let, ki smo ga v našem časopisu objavili z Marijo, mamo Angele Bezjak. Takrat je ob svojem 91. rojstnem dnevu govorila o tem, kako je preživljala svoje otroke, z živinorejo, pridelavo zelenjave, ki jo je prodajala na ptujski tržnici. Sedem otrok sta z možem spravila do kruha. Čas teče neizprosno, danes, ko pogleda nazaj, pravi, se strinja z ugotovitvijo svoje matere: da je treba življenje živeti in imeti vero, saj te velikokrat preizkuša v dobrem in slabem. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: DK Ormož • Otroška varnostna olimpijada Tekmujejo v petih panogah Policijska uprava Maribor že 16. leto organizira tekmovanje osnovnošolcev v spoznavanju pravil za preprečevanje negativnih varnostnih pojavov ter tudi odpravljanje njihovih vzrokov in posledic. Prvo letošnje predtekmovanje otroške varnostne olimpijade, ki jo organizira PU Maribor, je potekalo na OŠ Ormož. Otroška varnostna olimpijada (OVO) je namenjena učencem 4. razredov osnovnih šol, ekipe pa sestavlja deset učencev z mentorjem. Prvo letošnje predtekmovanje je potekalo minuli teden v telovadnici ormoške osnovne šole. Učenci iz območij PP Gorišnica, PP Ormož in PP Podlehnik so se med seboj pomerili v petih različnih panogah s področja internetne, osebne in prometne varnosti. Tako so tekmovali v metanju kocke in gasilskem črpanju vode, opravili varno vožnjo s kolesom, sestavili logotip in odgovarjali na vprašanja o varnosti. Pri tem so jim pomagali policisti ormoške policijske postaje ter domači prostovoljni gasilci in predstavniki Civilne zaščite. Na vrsti je bilo pet predtekmovanj, in sicer v Dornavi, Lenartu, Slovenski Bistrici, Rušah in Mariboru, najboljše ekipe pa se bodo za zmago na OVO nato pomerile 23. maja v Kidričevem. SD Ptuj • 40. Praznik vrtca v znamenju različnih plesov Deveti maj - za ptujske cicibane raj! Vrtec Ptuj že vse od leta 1985 9. maja obeležuje svoj praznik. Prireditev seje v zadnjih desetletjih spreminjala in nadgrajevala, njen osnovni namen pa ostaja tudi po 40 letih še vedno isti - medsebojno povezovanje in druženje zaposlenih in otrok. Istočasno so obeležili tudi 79 let delovanja zavoda. Med otroki Vrtca Ptuj se je v zadnjih dneh glasno razlegal refren: »Deveti maj, deveti maj, za ptujske cicibane - raj!« Koračnica ptujskih cicibanov tako vsako leto sporoča, da je ponovno čas za tradicionalno zaključno prireditev. Slednja je bila letos pravljično obarvana, poimenovali pa so jo Aladinova čudežna svetilka. Otroci so skupaj s pravljičnim junakom raziskovali svet, zanimala pa sta jih predvsem različna glasba in ples. V projektu S pravljico po svetu so otroci skozi celo šolsko leto spoznavali klasične pravljice avtorjev iz različnih koncev sveta, ki so jih na zaključni prireditvi povezali z različnimi plesi, od arabskih, disco, afriških, roc-ka, valčka, polke in drugih. V dobri uri in pol je v športni dvorani OŠ Ljudski vrt zaplesalo okoli 265 otrok, večinoma tistih, ki bodo septembra že sedeli v šolskih klopeh. Prav zato je prireditev ob Prazniku vrtca na nek način namenjena tudi zaključku vrtčevskega obdobja. Starši, dedki in babice ter drugi gostje so navdušeno spremljali plesne nastope in vsakega nagradili z bučnim aplavzom. Mentorice so poskrbele za izvirne koreografije in pisane kostume. Na prireditvi ob Prazniku vrtca Ptuj je nastopilo okoli 265 otrok iz enot Marjetica, Tulipan, Spominčica, Vijolica, Zvonček, Deteljica, Mačice in Trobentica. Zaključna prireditev je tudi darilo staršem »Prireditev ob dnevu vrtca je vsekakor priložnost, da tako staršem kot lokalni skupnosti pokažemo, kaj vse v vrtcu počnemo in s katerimi znanji ter veščinami nam je uspelo opremiti otroke. V zgodnjem otroštvu se namreč ob ustreznih spodbudah razvijajo vsi potenciali, vrednote, samopo- doba in se gradijo trdni temelji za nadaljnjo rast in razvoj,« je poudarila ravnateljica Vrtca Ptuj Mateja Lobenwein. Osnovno vodilo njihovega delovanja je zato otrokom omogočiti varno in spodbudno učno okolje za razvoj vseh njihovih razvojno-ustvarjalnih potencialov. »Na zaključni prireditvi otroci dobijo priložnost za nastop pred zares velikim občinstvom, hkrati pa gre tudi za darilo staršem, ki z navdu- šenjem in ponosom pričakujejo nastop svojega otroka,« je še povedala in dodala, da so v iztekajočem se šolskem letu dali nekoliko večji poudarek pravljicam po svetu, dramatizaciji in likovnemu ustvarjanju na to tematiko. Dogodka se je udeležila tudi ptujska županja Nuška Gajšek ter vsem otrokom, staršem in delavcem vrtca čestitala ob letošnjem okroglem jubileju. Estera Korošec Foto: OSO Atletika Čeh kljub slabši formi presegel znamko 70 metrov Motokros Gajser v Španiji s +13 na -3 Stran 14 Stran 14 Rokomet Krog pred koncem ptujska ekipa že do obstanka Stran 16 Nogomet Na Ptuju gostje v špalirju pozdravili prvake Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. tednik (Poílu.íajt¿ naí na íuitouiiün íjilztu! RADIOPTUJ teet afoietu www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 35. krog Najboljši polčas šumarjev v sezoni za ohranitev upanja „Že na nekaterih zadnjih tekmah smo igrali na solidnem prvoligaškem nivoju, a so nas vedno malenkosti ločile do kakšne zmage. Ne glede na dolgo serijo tekem brez zmage pa smo verjeli v naše sposobnosti, skozi treninge smo ohranjali pozitivno razpoloženje," je o pripravah pred pomembno tekmo v Rogaški Slatini povedal trener Aluminija Robert Pevnik. V težjem položaju pred tekmo v Rogaški Slatini so bili šumarji, ki so morali za ohranitev upanja na obstanek nujno ostati neporaženi. Izšlo se je povsem po njihovih željah, čeprav sta manjkala Tin Martič in Sandro Jovanovič. Slatinčani, ki so pogrešali kaznovanega Di Matea Lovrica, so imeli prvo veliko priložnost na tekmi: po napaki Zeljkovica se je v 10. minuti Alen Korošec znašel sam pred Lanom Jovanovicem s strani, vendar je slednji dobro zaprl kot in s telesom ustavil strel. V 18. minuti je za goste nevarno poskušal Tin Matic, a je žoga po njegovem poskusu zletela tik mimo gola ... Pet minut kasneje je bil natančnejši Rok Schaubach: po kotu Toma Kljuna je domači vratar Ajdin Mulalic slabo izbil žogo, branilec Aluminija pa jo je v slogu izkušenega napadalca v padcu pospravil v mrežo - 0:1. „Po kotu je žoga srečno prišla do mene in sem jo uspel spraviti v mrežo. Vesel sem, da se je s tem odprla serija, v kateri smo zabili še tri gole v zelo kratkem času," je dejal prvi strelec za Aluminij Rok Schaubach. Trener Rogaške Oskar Drobne seveda dobro pozna šumarje, saj je na sedanje delovno mesto prišel prav iz Kidričevega. Kljub temu je večje presenečenje uspelo Robertu Pevniku, Rogaška - Aluminij 1:4 (0:4) STRELCI: 0:1 Schaubach (23.), 0:2 Kljun (36.), 0:3 Tanyi (42.), 0:4 Tanyi (45+3.), 1:4 Mijic (63.). ROGAŠKA: Mulalic, Vujčic, Diaby (od 46. Pirtovšek), Flis, Kambič (od 61. Sim), Majcen (od 61. Prenkpa-laj), Thalisson, Satchwell (od 46. Majcenic), Korošec, Kregar (od 46. Castro), Mijic. Trener: Oskar Drobne. ALUMINIJ: L. Jovanovic, Jovan (od 77. Kosi), Koblar, Zeljkovic, Schaubach, Pišek, Jagic, Kljun (od 58. Šubaric), Gorenak (od 77. Brkljača), Tanyi (od 58. Bilji), Matic (od 89. Kra-puhin). Trener: Robert Pevnik. Foto: Martin Metelko / m24.si Nogometaši Aluminija so z izjemno učinkovito predstavo v prvem polčasu zasluženo ugnali Rogaško. ki je v začetno enajsterico postavil Miklosa Barnabasa Tanyija - sploh prvič po njegovem prihodu v Kidričevo med zimskim premorom. „Njegova napadalne sposobnosti niso bile nikoli sporne, saj je v 3. ligi zabijal kot po tekočem traku, a vendarle je prehod iz 3. v 1. ligo kar precejšen. Potreboval je nekaj časa za prilagoditev, a je bil potrpežljiv. Ko je sedaj dobil priložnost, jo je izjemno izkoristil," je dejal Pevnik. Govora je o 21-letnem Madžaru (ima tudi ameriški potni list, op. a.), ki je v naslednjih dobrih desetih minutah uprizoril res imenitno predstavo. Najprej je v protinapadu odlično reagiral pred Mulaličem, ki je stekel daleč iz gola, njegovo podajo pa je Tom Kljun spremenil v povišanje vodstva na 0:2. V 42. minuti je Tanyi še povečal prednost Kidričanov, ko je po Klju-novi podaji zadel malce z desne strani kazenskega prostora - 0:3. V teh dveh primerih sta sledili dolgi preverjanji z VAR-sistemom - obakrat se je izkazalo, da sta bila dosežena na regularen način. Tanyi je v sodniškem dodatku še povečal svoj strelski izkupiček, ko je po naslednjem protinapadu prišel sam v kazenski prostor in žogo z močnim strelom poslal pod prečko - 0:4. Polčas za učni primer učinkovitosti - Kidričani so iz petih poskusov v polno zadeli štirikrat ... Po odmoru so domačini s tremi svežimi močmi poskušali obrniti potek srečanja, a so bili v prebijanju zgoščene obrambne vrste uspešni le v enem primeru. To jim je uspelo v 63. minuti, ko so po odvzeti žogi izpeljali akcijo s tremi dotiki, podajo v prazen prostor pa je eden najbolj vročih igralcev lige Patrik Mijič pretvoril v gol - 1:4. Nogomet • 1. SNL „Zmaga po dolgem času nas seveda navdaja z optimizmom, a v zadnjem krogu nas proti Domžalam Mariboru derbi in skok na 2. mesto Zadnji večni derbi v sezoni je bil odigran v izjemni kulisi razprodanega Ljudskega vrta, v katerem se je zbralo več kot 10.000 navijačev. Kljub veliko lepim potezam na obeh straneh je bilo odločilno to, kdo bo v trdem srečanju zadel v ključnih trenutkih. To je tokrat uspelo vijoličastim, ko sta v prvem polčasu akcijo za vodstvo izvedla Josip Iličič in Hilal Soudani, v drugem pa je Iličičevo podajo iz kota za končnih 2:1 unovčil branilec Pijus Širvys. Domači trener Ante Šimundža je po tekmi izpostavil pragmatičnost njegovih varovancev, čeprav so tekmecem dopustili preveč priložnosti, na drugi strani pa je začasni trener (športni direktor) Goran Boromisa izrazil nezadovoljstvo s tem, da so bili njegovi varovanci premalo odločni ob prekinitvi ob drugem golu, čeprav je prav na to opozarjal pred tekmo. Pred zadnjim krogom je sedaj v boljšem položaju Maribor, ki mu za osvojitev končnega 2. mesta zadostuje že remi v Kopru. V boju za 4. mesto sta Koper in Bravo povsem poravnana, v medsebojnem izkupičku pa so boljši Pri- morci. Bravo v zadnjem krogu gostuje pri Olimpiji. V spodnjem delu lestvice se je v tem krogu stanje zapletlo do vrhunca: Aluminij je visoko ugnal Rogaško, Kal-cer pa je osvojil točko v Domžalah. Rogaško, Kalcer in Aluminij sedaj ločita le dve točki, s čimer ostajajo odprte vse možnosti za neposreden obstanek, dodatne kvalifikacije in neposredni izpad iz lige. Rogaška in Kalcer sta še naprej odvisna od sebe, Aluminij pa mora ob svojem remiju ali zmagi čakati na zanje ugodne vesti iz srečanj v Murski Soboti in Domžalah . REZULTATI 35. KROGA: Rogaška - Aluminij 1:4 (0:4); Maribor - Olimpija 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Soudani (15.), 1:1 Milec (58., ag.), 2:1 Širvys (68.); Domžale - Kalcer Radomlje 1:1 (1:1); strelca: 1:0 Hrvoj (11., ag.), 1:1 N'Landu (35.); Celje - Koper 2:1 (1:1); strelca: 1:0 Matko (14.), 1:1 Vešner Tičic (27.), 2:1 Matko (75.); Bravo Kostel - Mura 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Čakš (51.), 1:1 Maher (89.). 1. CELJE 35 24 6 5 74:33 78 2. MARIBOR 35 19 9 7 66:34 66 3. OLIMPIJA LJUBLJANA 35 18 10 7 69:43 64 4. KOPER 35 12 11 12 50:48 47 5. BRAVO KOSTEL 35 11 14 10 41:42 47 6. MURA 35 11 10 14 41:53 43 7. DOMŽALE 35 12 4 19 49:59 40 8. ROGAŠKA 35 9 6 20 35:63 33 9. KALCER RADOMLJE 35 7 11 17 32:50 32 10. ALUMINIJ 35 8 7 20 36:68 31 M čaka odločilna tekma, v kateri šteje le pozitiven izid. Nedvomno bomo naredili vse, da nam to uspe, potem pa bomo počakali na izide iz preostalih srečanj in videli, kaj nam bo to prineslo," je dejal Schaubach. Ta proti Domžalčanom ne bo imel pravice nastopa (rumeni kartoni), zato je že končal sezono. Robert Pevnik, trener Aluminija: „Nikomur ni lahko slaviti v Rogaški Slatini, zato sem toliko bolj ponosen na fante. Z golom Schaubacha so se sprostili in so lahko v polni meri pokazali, česa so sposobni, enostavno je stekla igra s hitrimi prehodi. Težko rečem, da je bil to naš najboljši polčas v sezoni, saj smo dobro igrali tudi npr. proti Olimpiji in Celju, zagotovo pa je bil to naš najbolj učinkovit polčas. Pomembno je, da smo z zmago ohranili upanje na uspešen zaključek sezone, dosegljivo je tudi še 8. mesto." Rok Schaubach, Aluminij: „Zave-dali smo se pomembnosti tekme in jasno je bilo, da nas le maksimalen pristop lahko pripelje do pozitivnega rezultata. V prvem polčasu smo izkoristili priložnosti, ki so se nam ponudile in si ustvarili dovolj visoko prednost, da smo tekmo mirno pri- Nogomet • 2. SNL Primorje in Nafta edina preostala kandidata za napredovanje, pet ekip v boju za obstanek V predzadnjem krogu je znova prišlo do spremembe na vrhu lestvice. Nafta je s porazom v Dekanih ponudila možnost Primorju za skok na vrh, kar so Ajdovci seveda izkoristili. Ob vzpodbudi skoraj ti-sočglave množice navijačev so na domačem stadionu v derbiju ugnali Triglav. Ajdovci imajo sedaj vse niti igre v svojih rokah, čeprav jih v zadnjem krogu čaka težka tekma v Sežani pri Taboru - slednji bo namreč v tesnem boju za obstanek iskal točke rešitve. Nafto čaka nekoliko lažji domači dvoboj z Dravinjo, ki pa prav tako še nima zagotovljenega obstanka . Ostali pretendenti za napredovanje so vse možnosti zapravili, nazadnje še Gorica, ki je pod vodstvom novega trenerja - Mirana Srebrniča je zamenjal Nenad Stojakovic - doma izgubila z Beltinčani. Medtem ko sta v boju za napredovanje in dodatne kvalifikacije ostali le še dve ekipi, pa je veliko večja gneča na dnu. Iz boja za obstanek je v tem krogu dokončno izpadel ravenski Fužinar, ki je na svojem stadionu izgubil s Taborom iz Sežane. Slednji so celoten drugi polčas igrali z igralcem manj, a vseeno prišli do točk upanja. Ob Taboru so v nevarni coni še Ilirija, Krka, Dravinja in Vitanest Bilje. Lepo zmago so v tem krogu slavili Bistričani, ki so ustavili zmagovito serijo Brinja. V soboto v istem terminu tri odločilne tekme za obstanek Glede obstanka, igranja dodatnih kvalifikacij in neposrednega izpada bo odločal zadnji, 36. krog. Kidričani bodo v športnem parku Aluminija v soboto ob 15.00 gostili Domžale, v istem terminu bosta tudi tekmi Mura - Rogaška in Kalcer - Celje. peljali do konca. V drugem polčasu smo ohranili visoko stopnjo koncentracije, želeli smo ohraniti ničlo v rubriki prejetih zadetkov, a tudi gol Mijica nas ni vrgel iz tira in smo takoj strnili vrste. Zagotovo pa je bil odločilen prvi polčas, ki je bil zagotovo eden naših najboljših v sezoni, verjetno kar najboljši. Tudi na nekaterih prejšnjih tekmah smo si ustvarjali priložnosti, a takšnega izkoristka še nismo imeli." Oskar Drobne, trener Rogaške: „Na uvodu smo bili boljši, si tudi prvi priigrali izrazito priložnost, nato pa smo delali neverjetne napake in kar tri gole prejeli iz protinapadov. Tokrat nismo delovali kot ekipa, bili smo slabo postavljeni, slabo smo komunicirali, zato smo bili kaznovani. Očitno je teža pritiska naredila svoje." JM REZULTATI 29. KROGA: Kety Emmi&Impol Bistrica - Brinje Grosuplje 4:1 (2:1); strelci: 1:0 Ku-liš (18.), 1:1 Matko (26.), 2:1 Martinčič (38., z 11-m), 3:1 Kozič (75.), 4:1 Ibrahim (90.); Krka - Vitanest Bilje 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Kovačič (54.); Fužinar Sij Ravne Systems - Tabor Sežana 1:2 (1:1); strelci: 1:0 Seck (12.), 1:1 Gonzalez (29.), 1:2 Todorov (86.). Rdeči karton: Fuseini (40., Sežana); Jadran Dekani - Nafta 1903 2:0 (0:0); strelec: 1:0 Burin (55., z 11-m), 2:0 Burin (78., z 11-m); Ilirija 1911 - Tolmin 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Maksimovič (20.), 1:1 Prodano-vic (63., z 11-m); Primorje eMundia - Triglav 4:0 (2:0); strelci: 1:0 Šimunovič (42., ag.), 2:0 Domingues (45.), 3:0 Dobnikar (59.), 4:0 Zavnik (62.). Rdeč karton: Čeh (53., Triglav); Dravinja - Rudar Velenje 0:0; Gorica - Beltinci Klima Tratnjek 1:3 (0:1) ; strelci: 0:1 Černe (6.), 1:1 Baruca (65.), 1:2 Jug (80.), 1:3 Kralj (92.). 1. PRIMORJE EMUNDIA 29 17 8 4 49:25 59 2. NAFTA 1903 29 18 4 7 55:29 58 3. BELTINCI TRATNJEK 29 16 5 8 43:22 53 4. GORICA 29 15 7 7 51:28 52 5. BRINJE GROSUPLJE 29 15 6 8 51:34 51 6. TRIGLAV KRANJ 29 14 6 9 43:33 48 7. K. E. BISTRICA 29 13 5 11 45:43 44 8. RUDAR VELENJE 29 10 7 12 33:44 37 9. JADRAN DEKANI 29 8 9 12 32:36 33 10. TKK TOLMIN 29 8 9 12 34:45 33 11. VITANEST BILJE 29 8 7 14 41:51 31 12. DRAVINJA 29 8 7 14 27:42 31 13. KRKA 29 8 6 15 35:49 30 14. ILIRIJA 1911 29 7 8 14 30:43 29 15. TABOR SEŽANA 29 7 8 14 38:59 29 16. FUŽINAR RAVNE 29 6 6 17 31:55 24 JM 14 Štajerski Šport torek • 14. maja 2024 Atletika • Miting diamantne lige v Katarju y Čeh kljub slabši formi presegel znamko 70 m Tretji miting letošnje atletske diamantne lige je bil izpeljan v Katarju. Slovensko atletiko so na njem predstavljali Kristjan Čeh (disk), Tina Šutej, Lia Apostolovska in Anita Horvat. Najboljši izid je dosegel Podvinčan Kristjan Čeh, ki je ugnal vso zbrano konkurenco. Met diska so organizatorji izvedli izven programa in ni štel v končni seštevek discipline. Po pričakovanjih sta se za zmago udarila naš šam-pion in Avstralec Matthew Denny, ki je lani v Eugenu v zadnjem metu diamantnega finala Čeha potisnil na drugo mesto in mu preprečil obrambo naslova. Svetovni in evropski podprvak Čeh je začel s 65,72 metra in bil po prvi seriji drugi, vodil je Denny z izi- Tim Gajser je v Španiji prvič letos vozil z rdečo številko vodilnega v skupnem seštevku svetovnega prvenstva, a mu jo je branilec naslova Jorge Prado na domačem terenu (proga nosi njegovo ime) znova odvzel. „Mrtvi tek" najboljših voznikov sezone se tako nadaljuje ... Da sta Prado in Gajser v tem trenutku razred zase, sta dokazala v kvalifikacijah, kjer sta osvojila 1. in 2. mesto. Ker najboljših deset voznikov v kvalifikacijah od letošnje sezone dalje prejme točke, je Prado za točko zmanjšal zaostanek za Gajserjem. Gajser je prvo vožnjo na progi v Lugu slabo začel. Ob tem je v drugem krogu naredil še napako in zdrsnil s proge. Vrnil se je kot 12., tako da se je moral do konca prebi- Diamantna liga v Katarju, met diska, rezultati: 1. Kristjan Čeh (Slovenija) 70.48 m 2. Matthew Denny (Avstralija) 69.02 m 3. Henrik Janssen (Nemčija) 65.74 m 4. Alin Alexandru Firfirica (Romunija) 65.18 m 5. Lukas Weisshaidinger (Avstrija) 65.14 m 6. Lawrence Okoye (V. Britanija) 64.95 m 7. Sam Mattis (ZDA) 64.33 m 8. Moaaz Mohamed Ibrahim (Katar) 59.71 m dom 69,02 m. Slovenskemu rekorderju se je drugi met povsem ponesrečil z 61,26 m, prehitel ga je tudi Nemec Jannsen s 65,74 m. S 67,18 m je bil Čeh po polovici tekme znova drugi. Najdaljši met dneva mu je uspel v četrtem poskusu, ko so sodniki izmerili daljavo 70,48 m. Do konca tekme nobenemu izmed najboljše trojice ni več uspelo izboljšati svojih izidov, tako da je ostali pri vrstnem redu 1. Čeh, 2. Denny, 3. Jannsen. Kri- jati iz ozadja. Višje kot do šestega mesta mu ni uspelo ... V ospredju je Prado suvereno vozil do zmage, za njim sta se zvrstila Francoz Romain Febvre in Nizozemec Calvin Vlaande-ren. Pancar je prvo vožnjo končal na 14. mestu. Druga vožnja se je začela s tehničnim zapletom, saj se na dveh startnih mestih, pred Pradom in Her-lingsom, niso odprla startna vratca, zato so vožnjo prekinili. Po 15 minutah je sledil nov start, po katerem je Prado hitro prišel do prvega mesta. Gajser je začel na šestem mestu, a se je nato z izvrstnim ritmom prebil že tik za Prada. V tem trenutku je v rokah trdno držal drugo mesto, kar bi v seštevku točk pomenilo, da bi bila najboljša voznika na vrhu svetovnega prvenstva točkovno izenačena (Prado bi vseeno imel rdečo številko, saj ima v sezoni več zmag). A se Gajserju zaključek dirke ni posrečil, po zdrsu ga je prehitel Herlings, tako da je končal na 3. mestu. stjan je v peti seriji ostal brez rezultata, v šesti pa je zmogel do 67,90 m. „Nisem pričakoval, da bom sezono začel z metom prek 70 m, saj še nisem v najboljši formi. Tudi občutka še nimam pravega, zato sem zelo zadovoljen s tekmo. Že uvodnih 65 m bi bil zame kar soliden izid, ki pa sem ga potem še krepko izboljšal, čeprav sem imel pred tem tudi tehnično zelo slab poskus. V četrti seriji je bil veter zelo neugoden, tehnično sem met dobro opravil, tudi zadel in poslal v pravi kot. Če ne bi zadel kota, bi disk kar padel," je bil zadovoljen Čeh. Dejal je, da je pridobil nazaj kar precej občutkov ter se v Marakešu 19. maja, kjer bo miting tudi v disku štel za diamantno serijo, nadeja dobrega nastopa. Na omenjenem mitingu v Maroku bo nastopila tudi preostala slovenska trojica iz Dohe. Tina Šutej je bila v skoku s palico tretja s 4,63 m, Lia Apostolovski če- V seštevku obeh voženj je Gajser končal na četrtem mestu s 35 točkami, pred njim so bili Prado (50), Her-lings (40) in Febvre (40). Za Tima je to prva dirka v sezoni, ki je ni končal na stopničkah. Pancar je drugo vožnjo končal na 17. mestu, skupno na dirki pa je bil 14. in dobil 11 novih točk. „Slabe volje sem zaradi načina, kako se je razpletla druga vožnja, pa tudi zaradi celotnega konca tedna. Čutil sem, da dirkam precej bolje, kot pa so potem kazali časi. V drugi vožnji sem bil res hiter, postavil sem najboljši čas kroga in skoraj ujel vodilnega," je po dirki za spletno stran svoje ekipe Honda dejal Gajser in dodal: „Žal mi je potem odneslo sprednje kolo v ključnem trenutku in nisem več mogel zadržati vsaj drugega mesta. A do konca je še dolga pot, sem v dobrem položaju in prihajajo dirkališča, ki so mi všeč." V seštevku sezone ima Prado sedaj 298 točk, slovenski šampion ime le tri manj (296). Pancar je pri 65 točkah in seje povzpel na 15. mesto. Naslednja dirka bo na vrsti že konec tedna v francoskem St. Jean dAngelyju. jm, sta trta v skoku v višino z 1,88 m, Anita Horvat pa je bila deseta, zadnja v teku na 800 m (2:05,06). Prvi dve sta bili zadovoljni s svojimi nastopi, tretji pa se je tekma povsem ponesrečila. „Po vseh težavah je to zelo dobra uvrstitev, tudi izid je v zelo težkih pogojih soliden," je dejala Tina Šutej. „Zelo sem zadovoljna z nastopom v močni konkurenci, to je res lep dosežek. Osredotočala sem se le na tehniko in nastopila sproščeno," je povedala Lia Apostolovski. „Niti malo se mi ni izšlo po načrtih, že od začetka nisem našla položaja v skupini. Skakala sem levo in desno in mi je zmanjkalo energije, ko so me prehitevale tekmice in sem le še racala do cilja," pa je povedala Horvat. JM, sta V gorenjski prestolnici je potekala prva letošnja tekma slovenske mednarodne atletske lige (MAL) Telekom Slovenije, 19. memorial Matica Šušteršiča in Patrika Cvetana. Vse tekme te serije bodo štele za serijo challenger Svetovne atletike in s tem za svetovno lestvico, ki ob zelo zahtevnih normah za velike tekme letos vodi na EP v Rimu in OI v Parizu. Ptujski atletski klub je tokrat zastopala peterica atletov, pri čemer je Veronika Domjan nastopila v suvanju krogle (meta diska ni bilo na programu). Osvojila je drugo mesto, zaostala je le za Švicarko Miryam Mazenauer (16,50 m). Na najvišjo stopničko zmagovalnega odra je ponovno stopil Anej Ču- Večkratna najboljša športnica MO Ptuj Tamara Zidanšek (134. na WTA) je v prejšnjem tednu nastopala na ITF turnirju v Trnavi na Slovaškem, kjer so se dekleta potegovala za nagradni sklad 60.000 dolarjev. Tami Veronika Erjavec in Tamara Zi-danšek rin Prapotnik v teku na 100 metrov. Najhitrejši je bil že v kvalifikacijah, kjer je v svoji skupini slavil s časom 10,52 s. V finalu je kljub močnemu vetru v prsi - pihal je 1,8 m/s - še nekaj dodal, zmagal je z izidom 10,48 s. Drugo in tretje mesto sta znova zasedla člana ljubljanskega Massa Jernej Gumilar in Andrej Škočir, a sta zaostala več kot dve desetinki. V kvalifikacijah je nastopil tudi Blaž Jurgec (AK Ptuj, letnik 2005), dosegel je čas 11,60 s. „Bogovi vetra pač pihajo po svoje: medtem ko so v Mariboru prejšnji teden pihali premočno v hrbet, so tokrat v Kranju v prsi. Anej je zasluženo že drugoi leto zapored na najvišji stopnički med šprinterji v Sloveniji. poskuša izboljšati formo pred najpomembnejšim turnirjem tega dela sezone - Roland Garrosom. Med posameznicami je članica TK Koper preskočila uvodna kroga, ugnala je 31-letno Romunko Cristino Dinu (227.) in 22-letno Avstrijko Sinjo Kraus (249.). V četrtfinalu je odigrala izjemno naporen dvoboj z 19-letno domačinko Julie Struplovo (288.). Po 3 ure in 22 minut trajajočem maratonu se je uvrstitve v polfinale razveselila mlada Slovakinja ... Obe sta si ustvarili 18 break priložnosti, Struplova jih je izkoristila 10, Zidan-škova pa 8. Končno razmerje točk je bilo 110:119 v korist domačinke. Tami je v dvojicah nastopila skupaj z Veroniko Erjavec. Bili sta zelo uspešni, saj sta osvojili svoj prvi skupni turnir. V finalu sta v dveh nizih ugnali navezo Dalila Jakupovič-Sabrina Santamaría. Slovensko-ameriška dvojica je imela statusi, nosilk. Za Tamaro je to drugi letošnji osvojeni turnir med dvojicami, prvega je osvojila skupaj z Madžarko Anno Bondar v Mehiki (WTA 125). Miting MAL v Kranju, rezultati: -100 m (m): 1. Anej Čurin Prapotnik (Ptuj) 10,48 s 2. Jernej Gumilar (Mass) 10,70 s 3. Andrej Skočlr(Mass) 10,74 s 17. Blaž Jurgec (Ptuj) 11,60 s - 200 m (m): 8. Marcel Merc (Ptuj) 22,79 s - 200 m (ž): 6. Maja Kostanjevec (Ptuj) 25,44 s - krogla (ž, 4 kg): 2. Veronika Domjan (Ptuj) 12,65 m Tudi tokrat je pokazal dobro pripravljenost, s pravo mero sproščenosti lahko ob ugodnih vetrovnih razmerah doseže dober rezultat. Tudi počasi se daleč pride, saj so pred nami že novi izzivi," je po tekmovanju dejal trener Gorazd Rajher. Prvo ime tekme je bil sicer Matic lan Guček (Kladivar Celje), ki je v teku na 400 m z 48,66 sekunde izboljšal svoj slovenski rekord in se z izpolnjeno mednarodno normo (48,70) uvrstil na olimpijske igre v Parizu. Prejšnji rekord (48,91) je tekel 5. avgusta 2022 v kolumbijskem Caliju. Guček je s tem izidom deveti na lestvicah letošnjih najboljših dosežkov v tej disciplini. V soboto, 18. maja, bo naslednji v seriji mitingov MAL potekal v Slovenski Bistrici, nato pa med tednom, v torek, 21. maja, še na Ptuju. JM ITF turnir v Trnavi na Slovaškem, posameznice, rezultati: 1. krog: Zidanšek (3.) - Dinu (Romunija) 6:4, 6:1; 2. krog: Zidanšek (3.) - Kraus (Avstrija) 6:3, 7:5; četrtfinale: Zidanšek (3.) - Struplova (Češka) 4:6, 7:6(5), 5:7. Dvojice: 1. krog: Zidanšek/Erjavec (4.) - Ba-ranovska/Valdmannova (Ukrajina/ Češka) - predaja; četrtfinale: Zidanšek/Erjavec (4.) - Drugdova/Stresnakova (Slovaška) 6:1, 6:1; polfinale: Zidanšek/Erjavec (4.) -Falkowska/Strakhova (Poljska/Ukrajina) 3:6, 6:3, 10:7; finale: Zidanšek/Erjavec (4.) - Jak-upovič/Santamaria (Slovenija/ZDA, 1.) 6:4, 6:4. Veronika je v Trnavi prišla do četrte letošnje lovorike med dvojicami. JM Dirka za SP v Španiji, rezultati: Dirka za SP v Španiji, rezultati: 1. Jorge Prado Španija Gasgas 25 25 50 2. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 18 22 40 S. Romain Febvre Francija Kawasaki 22 18 40 4. Tim Gajser Slovenija Honda 15 20 S5 5. Calvin Vlaanderen Nizozemska Yamaha 20 14 S4 Vrstni red v SP (6/20): 1. Jorge Prado Španija Gasgas 298 2. Tim Gajser Slovenija Honda 296 S. Romain Febvre Francija Kawasaki 267 4. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 246 5. Pauls Jonass Latvija Honda 217 6. Jeremy Seewer Švica Kawasaki 193 Foto: HRC Tim Gajser je v Španiji prvič letos ostal brez uvrstitve na zmagovalni oder. Foto: AZS Motokros • Dirka za SP v Španiji Gajser v Španiji s +1S na -S Kristjan Čeh je za uvodno tekmo poletne sezone izbral Katar. Atletika • Miting v Kranju Tokrat veter pihal šprinterjem v prsi Anej Čurin Prapotnik (AK Ptuj) je zanesljivo slavil v Kranju. Tenis • Turnir na Slovaškem Tamara do druge letošnje turnirske zmage torek • 14. maja 2024 Šport, rekreacija Štajerski 15 Nogomet • 3. SNL - vzhod, 24. krog Na Ptuju gostje v špaluju pozdravili prvake, lokalni derbi Vidmu Prvo mesto v vzhodni tretji ligi je bilo oddano že pred tednom Dravi, ki je v tem krogu predvsem z boljšo realizacijo v drugem polčasu prišla do nove zmage - tokrat z Brežicami. Bolj napeto je v boju za drugo mesto, v katerem najbolje kaže Ko-rotanu in Vidmu. Slednji so po nekaj slabših predstavah tokrat dobili lokalni derbi s Podvinci in so se vrnili na zmagovalne tirnice. Od naših klubov je zmaga v tem krogu uspela tudi Hajdini, ki je v zadnjih krogih v dobri formi. Podobno je veljalo tudi za Zavrč, ki pa je v tem krogu razočaral svoje navijače s porazom na domačem igrišču proti Šmartnemu. Hajdina, Podvinci in Zavrč so dva kroga pred koncem sezone pri istem točkovnem izkupičku. REZULTATI 24. KROGA: Drava Ptuj - Brežice 1919 Terma Čatež 3:0 (0:0), Koroška Dravograd - Krško 1:6 (1:2), Zavrč - Šmartno 1928 1:4 (1:2), Rače - Premium Dobrovce 1:0 (1:0), Avto Rajh Ljutomer - Hajdina 1:4 (0:0), Korotan Prevalje - Šampion 2:0 (1:0), ZASE Videm - IBLO Podvinci 3:1 (2:1). 1. DRAVA PTUJ 24 18 3 3 74:22 57 2. KOROTAN PREVALJE 24 13 5 6 48:30 44 3. ZASE VIDEM 24 13 5 6 46:36 44 4. KRŠKO 24 12 5 7 79:40 41 5. BREŽICE ČATEŽ 24 13 1 10 63:48 40 6. HAJDINA 24 11 2 11 50:39 35 7. IBLO PODVINCI 24 10 5 9 45:38 35 8. ZAVRČ 24 10 5 9 43:40 35 9. ŠAMPION 24 10 4 10 42:50 34 10. A. RAJH LJUTOMER 24 9 4 11 43:54 31 11. RAČE 24 8 5 11 30:34 29 12. ŠMARTNO 1928 24 8 3 13 35:54 27 13. P, DOBROVCE 24 6 4 14 23:49 22 14. K, DRAVOGRAD 24 1 1 22 15:102 4 Drava Ptuj - Brežice 1919 Terme Čatež 3:0 (0:0) STRELCI: 1:0 Penič (55.), 2:0 Jane-žič (58.), 3:0 Kmetec (68.) DRAVA PTUJ: Kramberger, Čuš (od 59. Debelak), Satler, Vidovič, Karo (od 62. Sakač), Lovenjak (od 62. Rec), Erhatič, Rogina, Penič (od 86. Jakic), Janežič, Kmetec. Trener: Jura Arsic. Kot se spodobi, so nogometaši Brežic 1919 Terme Čatež in otroci Nogometne šole Drava postavili pred tekmo »špalir« za nove prvake 3. lige vzhod - za nogometaše Drave. O tej uvodni potezi je igralec ptujske ekipe Filip Janežič dejal: „Lepa gesta igralcev Brežic. Celo sezono smo garali za to, da smo postali prvaki in občutek je zares 'svetoven'." Po tej simbolični potezi so gledalci od prvega sodnikovega žvižga naprej spremljali na lepo urejeni zelenici Mestnega stadiona Ptuj veliko vsebine - dobrih akcij in nevarnih strelov. Obe ekipi sta imeli po tri ali štiri zares dobre priložnosti, a mreži sta v prvem polčasu mirovali. Pri Dravi si je po odvzeti žogi sam priboril najlepšo priložnost Simon Rogina, katerega zaključni strel je švignil za las mimo vratnice. Za goste je po kotu z glavo prečko zadel Nik Cerjak. Pred tem in za tem je vse poizkuse Brežic na vratih Drave dobro zaustavil vratar David Kramberger, ki je še kot kadet prvič zaigral za člansko moštvo. Tudi gostujoči vratar - izkušeni Luka Grešak - je v prvem polčasu dobro opravil svoje delo, saj je ustavil nevarne poizkuse »modrih«. Po igralno izenačenem prvem polčasu je bila Drava v vseh segmentih igre v drugem delu bistveno boljša. Plod ofenzivnejše igre in večje kontrole nad žogo so bili trije zadetki. Pod prvega se je podpisal Maj Pe-nič, ki je zadel s kakšnih štirinajstih metrov. Isti igralec je pri drugem zadetku najprej streljal s podobne razdalje, njegov strel je vratar odbil do Filipa Janežiča, ki je žogo poslal v mrežo s približno šestih metrov -2:0. Pri tretjem zadetku je aktivni Simon Rogina podal v prostor do Taia Kmetca, ki je v teku zadel za končnih 3:0. Filip Janežič, Drava: „V prvem polčasu so bile nevarne situacije na obeh straneh, a nobena ekipa ni bila dovolj zbrana v zaključkih, da bi zadela. Med odmorom smo se v slačil-nici zmenili, da lahko gremo sproščeno odigrat drugi polčas, saj nimamo ničesar izgubiti. S sproščeno igro smo nato trikrat zadeli in zasluženo prišli do nove zmage." Zavrč - Šmartno 1928 1:4 (1:2) STRELCI: 0:1 Omerovič (9.), 1:1 Cesar (19.), 1:2 Omerovič (22.), 1:3 Vižin-tin (69.), 1:4 Sojč (76.) ZAVRČ: Šibila, Draškovič, Kajzer, Koren, Petrinec, Potočnik, Kukovec, Jambriško (od 81. Tursanovic), Cesar (od 46. Kelc Vnuk), Predikaka (od 81. Vočanec). Trener. Robert Hojnik. Vsaka serija se enkrat konča in tako se je po treh zaporednih zmagah z nepričakovanim porazom zaključila serija Zavrča. Nogometaši Šmartnega 1928 so v Haloze v borbi za obstanek prišli do nujno potrebnih točk, ki so jih osvojili predvsem po boljši predstavi v drugem polčasu. V prvem polčasu so gledalci videli precej priložnosti na obeh straneh in izenačeno igro. Za goste je dal oba zadetka Semin Ome-rovič, medtem ko je za domačine po predložku z desne strani žogo na drugi vratnici v gol poslal Rok Cesar. Po prvem polčasu, v katerem so nogometaši Zavrča kazali energijo in željo, so bili v drugem polčasu brez tega, kar je Šmartno izkoristilo. Z več energije, borbenosti in ofenzivne usmerjenosti so gostje preko Pavla Vižintina in Žige Sojča dosegli še dva zadetka in odločili tekmo. Robert Hojnik, trener Zavrča: „Prvi polčas je bil z naše strani dober, drugi pa slab. Glede na priložnosti bi lahko ob odmoru vodili 5:3, namesto tega pa smo bili v zaostanku 1:2. V drugem polčasu smo zaigrali slabše in gostje so zasluženo zmagali, saj so pokazali več želje in so bili boljši v zaključkih akcij." Avto Rajh Ljutomer -Hajdina 1:4 (0:0) STRELCI: 0:1 R. Medved (47.), 0:2 N. Medved (65.), 1:2 Gojkošek (83. ag), 1:3 N. Medved (88.), 1:4 Jazbec (89.) HAJDINA: Zupanič, Kovačec, Tomanič (od 82. Rajh), Horvat, R. Medved (od 82. Mesarič), Dreven-šek, Vogrinec (od 86. Cep), Bojnec Nogomet • Lige MNZ Ptuj Na derbiju sedem golov in odločitev o prvaku Super liga Nogometaši Ormoža so v lanski sezoni prepričljivo slavili v 1. ligi MNZ Ptuj, saj so na 17 tekmah 16-krat zmagali in le enkrat remizirali. V ligi višje - v super ligi - so v tej sezoni le za kanček manj uspešni, kljub temu pa suvereno korakajo proti naslovu prvaka tudi v tem rangu. Tri kroge pred koncem so z zmago v Stojncih že odločili tekmo za naslov... Stojnčani bi lahko z zmago v tem krogu še nekoliko podaljšali negotovost, a so imeli varovanci trenerja Marka Velečiča drugačne načrte in so jih tudi udejanjili na igrišču. Že zelo zgodaj so prišli do vodstva, nato pa so do konca kontrolirali dogajanje na zelenici. Domačinom je se uspelo z vztrajnostjo dvakrat približati na gol zaostanka, kaj več pa ne... Odlično spomladansko serijo nadaljuje Grajena, ki se je tokrat znesla nad Središčani in jim nasula pol ducata golov. Vojko Tominc je zabil hat-trick. Derbi začelja je bil odigran v Apačah, kjer je domačinom proti Gerečji vasi dolgo časa kazalo dobro, v zadnjih 20 minutah pa so gostje s tremi goli zrežirali preobrat. Piko na i sta postavila Daniel Červek (vstopil v 62. minuti) in Luka Pišek Svenšek. Druga pomembna tekma za razplet pri dnu tabele je bila odigrana v Markovcih, kjer so maloštevilni gostje iz Poljčan (12 igralcev) prišli do celotnega izkupička. Tekma z največ gledalci je bila odigrana v Gorišnici, kjer so gostovali Bukovčani. Po izključitvi na strani domače zasedbe (v 64. minuti) so bili v prednosti gostje, le slabih deset minut kasneje pa so bile moči na igri- Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Vidma so po štirih tekmah brez zmage znova okusili njeno slast, ugnali so Podvinčane. (N. Medved), Lipavšek, Petek (od 64. Jazbec), Gojkošek. Trener: Miran Emeršič. Približno 150 gledalcev si je v Špor-tno-rekreacijskem centru Ljutomer ogledalo zanimivo tekmo med ekipama Avto Rajh Ljutomer in Hajdina. Na presenečenje mnogih gledalcev se je prvi polčas končal brez zadetkov. Šlo je za igralno enakovreden prvi polčas, v katerem sta obe ekipi prišli do dobrih situacij za zadetek. Čeprav zadetkov nista dosegli, sta pustili dober vtis na zelenici. Tega sta ohranili tudi v nadaljevanju, ko so gledalci vendarle prišli na svoj račun tudi glede golov. Pod prvega se je za goste podpisal Rok Medved, ki je dosegel zadetek s strelom s približno dvajsetih metrov. Gostujoča »jokerja« s klopi, Nejc Medved in Blaž Jazbec, sta po vstopu v igro do konca dosegla še tri zadetke. Dvakratni strelec za Hajdino Nejc Medved je obakrat zadel v pravem trenutku in oba zadetka je dosegel s streloma iz polrazdalje. Piko na i za končni rezultat 1:4 je dodal Blaž Jazbec, potem ko je po predložku na drugi vratnici akcijo učinkovito zaključil. Ljutomerčani so edini gol na tekmi zadeli po spletu slučaja in avtogolu Tomaža Gojkoška. Tako je Hajdina po učinkovitem drugem polčasu prišla do visoke zmage, po kateri je njihov trener Miran Emeršič dejal: „Zadovoljen sem s prikazanim in seveda osvojenimi točkami. Igralci so dobro opravili svoje delo skozi celotno tekmo, v drugem polčasu nam je tudi strelsko steklo za novo lepo zmago." ZASE Videm - IBLO Podvinci 3:1 (2:1) STRELCI: 1:0 Ploj (4.), 1:1 Zamuda Horvat (10.), 2:1 Kurež (28.), 3:1 Kru-šič (76.) ZASE VIDEM: Zajc, Mesarič, Zdovc, Krajnc (od 90. Kirbiš), Ferčec, Ploj, Petek (od 62. Buran), Krušič (od 85. Žižek), Cesar, Kelc, Kurež (od 90. Plajnšek). Trener: Luka Gajšek. IBLO PODVINCI: Cajnko, Šalamun, Ramšak (od 90. Vajngerl), Dumbovic (od 72. Cesar), Osterc, Kolenko, Živič (od 83. Bratec), Anžel, Zamuda Horvat (od 72. Akanni), Orovič (od 83. Kirbiš), Zajko. Trener: Aleš Čeh. Nov v nizu lokalnih derbijev je v nedeljo dopoldan v Videm privabil kar lepo število gledalcev, več kot 250. Tekma se je začela s hitrima zadetkoma: za domačine je po predložku Roberta Kureža z glavo žogo poslal v gol Aljaž Ploj, za goste pa je z lepim zadetkom z glavo s približno 15 metrov izenačil Žan Zamuda Horvat, podal je Karl Dumbovic - 1:1. Po dinamičnem začetku so se stvari na igrišču umirile, saj je nato do polčasa igra potekala v glavnem med obema kazenskima prostoroma. Videmčani so poskušali preko bokov in protinapadov, medtem ko so Podvinčani preveč silili v sredino in so igrali prepočasi, da bi lahko prišli do obetavnih zaključkov ak- cij. Iz protinapada so se razveselili drugega zadetka varovanci trenerja Luke Gajška, saj je predložek Klemna Kelca v gol poslal Robert Kurež - 2:1. Slednji je v prvem delu imel še eno dobro priložnost, a je njegov strel Tibor Cajnko ubranil. V nadaljevanju so gostje poizkušali na različne načine priti do zadetka, a v zaključkih akciji niso bili dovolj konkretni. Na drugi strani je imel tri priložnosti Žiga Krušič, ki je tretjo kronal z zadetkom, potem ko je streljal s strani s približno trinajstih metrov - 3:1. V sami končnici so bili blizu znižanja rezultata podvinški nogometaši, vendar je strel Roberta Osterca s približno dvajsetih metrov končal v vratnici. Luka Gajšek, trener ZASE Vidma: „Po dolgem času smo odigrali korektno tekmo in smo zelo veseli, da smo na derbiju vzeli tri točke. Veliko je bilo v zadnjih krogih tekem, ko smo bili boljši nasprotnik, a nismo zabili zadetka, tokrat pa smo dali tri za pomembno zmago. Ta nam bo dala motivacije za zadnja kroga, ko se bomo potrudili, da bomo prvenstvo končali na drugem mestu." Aleš Čeh, trener IBLO Podvincev: „V gosteh nikakor ne uspemo dobiti nobene tekme. Tudi tokrat v Vidmu nismo bili pravi, oz. nismo odigrali na želenem nivoju. Bili smo premalo nevarni, medtem ko so domačini izkoristili svoje priložnosti, tako da je končni rezultat kar realen glede na prikazano na igrišču." David Breznik šču številčno znova izenačene, saj je moral predčasno pod prho tudi igralec gostov. Psihološko prednost so v zaključku unovčili domačini, pod edini gol na srečanju se je podpisal najboljši strelec Gorišnice Klemen Zlatnik. Zanj je bil to že 14. gol v sezoni. REZULTATI 15. KROGA: Stojnci - Ormož 3:4 (0:2); strelci: 0:1 Jaušovec (2.), 0:2 Zorec (12.), 0:3 Vočanec (56.), 1:3 Forštnarič (60.), 2:3 S. Meznarič (69.), 2:4 Jaušovec (85.), 3:4 Vidovič (86.); Apače - Gerečja vas 1:3 (1:0); strelci: 1:0 Pašic (38.), 1:1 Hertiš (69.), 1:2 Červek (86.), 1:3 Pišek Svenšek (88.); Grajena ANpro - Središče 6:0 (4:0); strelci: 1:0 Tominc (12.), 2:0 Tominc (25.), 3:0 Cebek (34.), 4:0 Bračko (42.), 5:0 Tominc (47.), 6:0 Simonič (62.); Markovci - Boč Poljčane 1:2 (0:1); strelci: 0:1 Tič (11.), 1:1 Toplek (54.), 1:2 Topič (57.); Gorišnica - Bukovci 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Zlatnik (83.). Rdeča kartona: Šnofl (64., Gorišnica), Veršič (74., Bukovci). 1. ORMOŽ 15 12 2 1 47:17 38 2. GORIŠNICA 15 9 2 4 30:15 29 3. GRAJENA ANPRO 15 8 3 4 43:29 27 4.STOJNCI 15 8 2 5 26:23 26 5. BUKOVCI 15 6 3 6 22:18 21 6. SREDIŠČE 15 6 2 7 30:38 20 7. MARK0VCI 15 5 1 9 26:35 16 8. GEREČJA VAS 15 5 1 9 21:37 16 9. B0Č POUČANE 15 3 3 9 18:31 12 10. APAČE 15 1 5 9 20:40 8 Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Gerečje vasi so slavili v Apačah. 1. liga MNZ Ptuj: Makolčani prvaki Zadnji krog v 1. ligi MNZ Ptuj ni prinesel spremembe na vrhu tabele in tako so igralci Makol potrdili naslov prvaka. Prednost, ki so si jo priigrali na prejšnjih tekmah v medsebojnih obračunih z Rogoznico (zmaga v gosteh v 10. krogu - 0:2) in Tržcem (zmaga doma v 11. krogu - 2:0) so znali zadržati in so zasluženo prvaki. Tokrat so jim delo v prvem polčasu pošteno otežili Podlehničani (0:0), a se je v nadaljevanju vse spremenilo z uspešno izvedenim penalom Boruta Šketa. Do konca tekme je vratar Podlehnika Matic Feguš še petkrat pobral žogo iz mreže ... Tržec in Rogoznica sta svoje delo opravila v skladu s pričakovanji, a nista dočakala spodrsljaja Makolčanov, tako da sta ostala na mestih dve in tri. Hajdošani so v 18. minuti tekme proti Dornavi vodili z dvema goloma prednosti, kar bi zadostovalo za beg z dna lestvice. A jim je prednost hitro skopnela, na koncu so ostali brez ene same točke in posledično tudi brez obstanka ... REZULTATI 14. KROGA: Hajdoše - Dornava Digitalpar-tner.si 2:4 (2:2); strelci: 1:0 S. Šimen-ko (15.), 2:0 J. Šimenko (18.), 2:1 Lju-bec (32.), 2:2 Mar (35.), 2:4 Ljubec (62.), 2:4 Žvegla (89.); Makole Bar Miha - Podlehnik 6:0 (0:0); strelci: 1:0 Šket (53., z 11 m), 2:0 Kenda (54.), 3:0 Peklič (64.), 4:0 Rojs (69.), 5:0 Peklič (76.), 6:0 Peterkovič (90.); Tržec - Pragersko 4:2 (2:1); strelci: 1:0 Kmetec (1.), 2:0 Kovačič (34.), 2:1 Žerjav (40.), 3:1 J. Emeršič (62.), 3:2 Hajnc (85.), 4:2 J. Emeršič (90.). Rdeči karton: Miličič (27., Pragersko); Rogoznica - Skorba 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Keško (9.), 2:0 M. Kokol (77.). 1. MAKOLE MIHA 2.TRŽEC 3. ROGOZNICA 4. SKORBA 5. DORNAVA 6. PODLEHNIK 7. PRAGERSKO 8. HAJDOŠE 14 10 2 2 38:19 32 14 10 1 3 33:16 31 14 9 3 2 34:14 30 0 8 28:39 18 2 7 37:44 17 4 7 17:29 13 1 10 32:39 10 1 10 17:36 10 14 6 14 5 14 3 14 3 14 3 2. liga MNZ Ptuj: Leskovčanom derbi začelja in skok z dna REZULTATI 13. KROGA: Leskovec - Polskava avtop. Gro-belnik 3:2 (1:2); strelca: 0:1 Dolenc (16.), 1:1 T. Krajnc (30), 1:2 Dolenc (41.), 2:2 T. Krajnc (66.), 3:2 T. Krajnc (68., z 11 m); Zgornja Polskava - Slovenja vas SMS sanacija 5:0 (4:0); strelci: 1:0 Smogavc (7.), 2:0 Šuntner (18.), 3:0 Puhman (39.), 4:0 Ratajc (40.), 5:0 Šuntner (47.). Rdeči karton: Krajnc (93., Zg. Polskava); Cirkulane - Oplotnica Senčila Se-nica 1:3 (1:1); strelci: 0:1 Pem (13.), 1:1 Milošič (45.), 1:2 Špegelj (66.), 1:3 Špegelj (91.). Rdeči karton: Šrajner (87., Cirkulane). 1. ZGORNJA POLSKAVA 13 10 0 3 41:19 30 2. OPLOTNICA SENICA 13 8 1 4 35:18 25 3. CIRKULANE 13 6 5 2 25:24 23 4. SLOVENJA VAS 13 3 4 6 25:45 13 5. LESKOVEC 13 2 4 7 28:36 10 6. POLSKAVA GROBEL. 13 2 2 9 16:28 8 JM 16 Štajerski Šport, rekreacija torek • 14. maja 2024 Rokomet • 1. A DRL (ž), od 5. do 8. mesta Krog pred koncem ptujska ekipa že do obstanka Trgo ABC Izola - Žiher hiše Ptuj-Ormož 30:25 (14:16) ŽIHER HIŠE PTUJ-ORMOŽ: T. Tripkovic (11 obr.); M. Kolenko 9(2), Petrovič 5, Krasnič 3, Puž 3, Šemrl 3, Štelcer 2, Luknjar, L. Kolenko, A. Tripkovic, Grnjak. Trener: Neno Po-točnjak. SEDEMMETROVKE: Izola 8/7; Ptuj 4/2. IZKLJUČITVE: Izola 8 minut; Ptuj 8 minut. Ptujsko-ormoško-mariborske ro-kometašice, združene pod ŽRK Žiher hiše Ptuj-Ormož, so v prejšnjem tednu remizirale v gosteh z Velenjem, s čimer so si pred ekipo Krke priigrale tri točke naskoka pred zadnjima dvema krogoma. Če bi Krka na obeh zadnjih srečanjih zmagala, bi še lahko prehitela ptujsko ekipo, a se ji je ta načrt izjalovil že na prvi stopnički, ko so v soboto z Velenjčankami „le" remizirale. S tem je postalo dejstvo, da si je ekipa ŽRK Žiher hiše Ptuj-Or-mož krog pred koncem priigrala obstanek v elitni ženski ligi in vozovnico tudi za naslednjo sezono. Varovanke trenerja Nena Potoč-njaka so tako odšle v nedeljo v Izolo neobremenjene z rezultatom. V ekipi je bilo tokrat le 11 igralk, kar se je na tekmi izkazalo za velik hendikep. V prvem polčasu si nobena ekipa ni priigrala kakšne občutne prednos- Rokomet • 1. B DRL (m) ti, dva gola v prid gostij ob polčasu (14:16) je bila obenem najvišja razlika v prid katerega od moštev. Kot se je prvi polčas končal, se je drugi začel - z dvema goloma Minee Kolenko in izidom 14:18. Gostjam tega ni uspelo zadržati, domača vrsta je z delnim izidom 4:0 hitro postavila rezultat na izhodišče. V 45. minuti je na semaforju pisalo 20:21, kar je bilo zadnje vodstvo na tekmi za Štajerke. Sledil je njihov devetmi-nutni strelski mrk, v katerem so Primorke s čvrsto obrambo izčrpavale gostje, same pa zadevale do vodstva 25:21. Vrnitve za gostje več ni bilo ... Neno Potočnjak, trener ŽRK Ptuj: „Po remiju Krke in zagotovljenem obstanku nam je padel kamen s srca, 1. B DRL (m) Brez presenečenja v Grosupljem Grosuplje - Moškanjci-Gorišnica 44:34 (20:17) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Trunk (+7), Kroflič, Brodnjak; Ozmec 9, Šandor 8(1), Tement 6, T. Bedrač 3, N. Bedrač 3(1), Žnidarič 3, Zupanič 2, Zorli, Bezjak, Šeruga. Trener: Alan Potočnjak. RDEČI KARTON: N. Bedrač (36.) V zaostali tekmi 24. kroga so se Gorišničani v soboto v gosteh merili z moštvom Grosuplja. Tiha želja pred srečanjem je bila presenetiti favorizirane domačine, a je kakovost domače vrste prevagala na njihovo stran ... Domačini so začeli izjemno in s tremi zadetki Tima Topolovca so že v 2. minuti vodili 3:0. Gostov to ni zmedlo in v 18. minuti so se približali le na gol zaostanka (13:12). Sledila je serija 4:0 domačinov (17:12), do odmora so varovanci trenerja Alana Po-točnjaka uspeli znižati na -3 (20:17). V spletu nesrečnih okoliščin so Gorišničani med 35. in 37. minuto zapravili dve sedemmetrovki (Šan-dor, N. Bedrač), za nameček pa je Nino Bedrač prejel še rdeči karton. Kakšnih deset minut so Gorišničani še držali stik z domačini (31:28 v 48. minuti), nato pa se je zaostanek za- 1. KRŠKO 21 19 1 1 39 2. RADOVLJICA 22 17 2 3 36 3. HERZ ŠMARTNO 22 15 1 6 31 4. MOKERC - KIG 21 14 1 6 29 5. BUTAN PLIN IZOLA 22 14 0 8 28 6. GROSUPLJE 23 11 4 8 26 7. DOL TKI HRASTNIK 22 12 1 9 25 8. VELIKA NEDELJA 22 8 0 14 16 9. AJDOVŠČINA 22 7 1 14 15 10. KOČEVJE 20 7 0 13 14 11. ČRNOMELJ 23 6 2 15 14 12. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 22 5 1 16 11 13. JADRAN HRPELJE 22 0 0 22 0 Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Gorišnice ostajajo pri 11 osvojenih točkah. Šolski šport • Nogomet, učenci tudi solze sreče so stekle. V Izoli smo imeli tekmo pod kontrolo, po 40. minuti pa so bile baterije enostavno prazne. Zaradi poraza nismo bili preveč potrti, je pa bila razlika na koncu previsoka v korist domačink. Čeprav smo si že zagotovili obstanek, bomo zadnjo tekmo s Krko odigrali 'na polno', saj se želimo dokazati pred domačo publiko." JM Foto: Črtomir Goznik Poraz z Izolo za ptujsko-ormoško žensko rokometno vrsto ni bil pomemben. Rokomet • 2. DRL (m), od 1. do 4. mesta Rutinska zmaga pred „tekmo leta" Drave čel večati iz minute v minuto. Najvišji je bil prav v zaključku tekme. Do konca sezone sta ostala še dva kroga, Gorišnica se bo pomerila s Krškim doma in Šmartnim v gosteh. Upanja na skok na želeno 11. mesto je vse manj... Velika Nedelja se bo istočasno pomerila z Mokercem doma in Kočevjem v gosteh. Alan Potočnjak, trener Gorišnice: „Na pot smo se kljub oslabljeni postavi odpravili polni želje in optimizma. Pomembnost tekme pa je naših igralcem 'spodrezala noge', prav nič jim ni uspevalo. Igra v obrambi je bila slaba, veliko je bilo tehničnih napak in zastreljanih metov na gol, kar je prineslo boleč poraz. Stik z domačini smo držali do izključitve Bedrača, svoje sta dodala še mlada in neodločna sodnika - vse skupaj je prineslo zasluženo zmago domačinov. Sedaj nas v petek čaka zadnja domača tekma v sezoni, obračun s Krškim." JM Rokometni klub NG -Drava Ptuj 21:30 (7:15) DRAVA PTUJ: Češek, Škorc; Škrobot 2, T. Bezjak, Golež 1, Peklar, Maroh, Toplak 7, T. Kocijančič 8, Ko-rez, Šestanj-Plohl, Krasnič 8, Strašek 2, M. Bezjak 1, S. Kocijančič 1. Trener: Uroš Šerbec. Po precejšnjem premoru se je nadaljevalo prvenstvo v 2. državni ligi. Rokometaši Drave so v zadnjih tednih manj trenirali, kot so si želeli (med prazniki so ptujske športne dvorane zaprte, op. a.) in to se jim je nekoliko poznalo na uvodu tekme v Novi Gorici. Domačini imajo fantastično publiko, ki pomaga ro-kometašem, ki so držali rezultatski stik 15 minut. Po tem obdobju so Ptujčani pokazali svojo kakovost, ki se je zrcalila v čvrsti obrambi, dobrih obrambah vratarja Domna Škorca in uspešni realizaciji. Po hitrih in uspešno zaključenih akcijah je prednost strmo naraščala in je ob polčasu znašala plus osem za goste. Trener Uroš Šerbec je tudi v nadaljevanju še nekaj časa vztrajal z najboljšo postavo, ki je prednost povišala na +12, nato Foto: Črtomir Goznik Rokometaše Draue čaka le še domača tekma s Seunico, ki bo odločala o napredovanju v 1. B-ligo. 2. DRL (m), od 1. do 4. mesta 5. KROG: Rokometni klub NG -Drava Ptuj 21:30 (7:15), Sevnica - Maribor Branik 38:24 (23:9). 1. SEVNICA 5 5 0 0 13 2. DRAVA PTUJ 5 4 0 1 12 3. RK NG 5 10 4 4 4. MARIBOR BRANIK 5 0 0 5 1 pa je dal priložnost za igro v glavnem mladim rokometašem. Ti so brez težav držali visoko prednost in tekmo pripeljali do rutinske zmage. Drava je svoje delo v Novi Gorici opravila po pričakovanjih, sedaj pa je pred ptujskimi rokometaši tekma leta. Po odlično izpeljani sezoni - z enim samim porazom, v gosteh s Sevnico - jih v zadnjem krogu tekmovanja čaka odločilna tekma za napredovanje v 1. B rokometno ligo prav proti Sevnici. Obračun za »biti ali ne biti« bo v soboto ob 16.30 v športni dvorani Ljudski vrt. „Vsi v klubu se zavedamo pomembnosti prihajajoče tekme. Verjamem, da bo na tej odločilni tekmi prisotno nekaj pritiska in treme, a verjamem tudi v kakovost naših igralcev, da bodo to tekmo dobili. Ob tej priložnosti vabim gledalce, da nas pridejo podpret na tej odločilni tekmi," je pred tekmo leta dejal trener Drave Ptuj Uroš Šerbec. David Breznik Napredovali ekipi OŠ Olge Meglič in OŠ Gorišnica V organizaciji Javnega zavoda Ptuj in izvedbi posameznih šol se je medobčinskega tekmovanja v nogometu za učence letnika 2011 in mlajše udeležilo 16 ekip, ki so bile razdeljene v štiri predtekmovalne skupine. Sito za uvrstitev v finale je bilo zelo ozko, saj so na finalni turnir napredovale le zmagovalne ekipe... Največ sta pokazali ekipi OŠ Olge Meglič in OŠ Gorišnica, ki sta se na finalni turnir prebili s popolnim izkupičkom. Odlično jima je šlo tudi v finalu, na medsebojni tekmi pa sta se razšli brez zadetkov. Obe sta se uvrstili na območno tekmovanje. Rezultati, predtekmovanje: - skupina A (ŠD Markovci): Mar- kovci - Grajena 2:1, Videm-Leskovec - Dornava 2:1, Grajena - Dornava 2:1, Markovci - Videm-Leskovec 1:1, Videm-Leskovec - Grajena 1:2, Dornava - Markovci 0:2. Vrstni red: Markovci 7, Grajena 4, Videm-Leskovec 4, Dornava 0 točk; - skupina B (ŠD Juršinci): Juršinci - Destrnik-Trnovska vas 0:2, Kidri- čevo - Breg 1:0, Destrnik-Trnovska vas - Breg 2:1, Juršinci - Kidričevo 3:0, Kidričevo - Destrnik-Trnovska vas 1:1, Breg - Juršinci 3:4. Vrstni red: Destrnik-Trnovska vas 7, Juršinci 6, Kidričevo 4, Breg 0 točk; - skupina C (ŠD ljudski vrt): Ljudski vrt - Majšperk 3:2, Olge Meglič - Cirkovce 2:1, Majšperk - Cirkovce 1:1, Ljudski vrt - Olge Meglič 0:4, Olge Meglič - Majšperk 3:0, Cirkov-ce - Ljudski vrt 1:3: Vrstni red: Olge Meglič 9, Ljudski vrt 6, Cirkovce 1, Majšperk 1 točka; - skupina D (ŠD Cirkulane): Cirku-lane-Zavrč - Hajdina 0:1, Gorišnica - Mladika 3:1, Hajdina - Mladika 7:0, Cirkulane-Zavrč - Gorišnica 1:5, Go-rišnica - Hajdina 3:0, Mladika - Cirku-lane-Zavrč 4:0. Vrstni red: Gorišnica 9, Hajdina 6, Mladika 3, Cirkulane--Zavrč 0 točk. Finale (ŠD Markovci): Markovci -Gorišnica 2:3, Destrnik-Trnovska vas - Olge Meglič 0:4, Gorišnica - Olge Meglič 0:0, Markovci - Destrnik--Trnovska vas 2:0, Destrnik-Trnovska vas - Gorišnica 0:3, Olge Meglič -Markovci 5:0. Vrstni red: 1. OS Olge Meglic 7 (+9) 2. OS Gorisnica 7(+4) 3. OS Markovci 3 4. OS Destrnik-Tmovska vas 0 5. OS Hajdina 6. OS Jursinci 7. OS Grajena 8. OS Ljudski vrt 9. OS Videm-Leskovec 10. OS Kidricevo 11. OS Mladika, 12. OS Cirkovce, 13. OS Majsperk, 14. OS Breg, 15. OS Dornava, 16. OS Cirkulane-Zavrc. UR Ekipa OŠ Olge Meglič je zmagala na medobčinskem tekmovanju. Drugo mesto je zasedla ekipa OŠ Gorišnica. Planinski kotiček Planinsko-kolesarski izlet po Primorski 18. in 19. maj 2024 Prvi dan bomo kolesarili po Krasu, drugi dan pa proti Trstu in po Slovenski Istri. Strošek izleta znaša 84 EUR in vključuje polpenzion v hotelu Admiral ter organizacijo. Vsi starejši od 65 let oziroma upokojenci lahko še vedno koristite brezplačno vozovnico za vlak. Vsi drugi udeleženci izleta si IJPP vozovnico kupite sami. Strošek izleta se vplača ob prijavi. TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, koda namena: OTHR, sklic: Sloo 2024051819, namen kolesarjenje. Prijavite se na www.pdptuj.si ali v pisarni PD Ptuj do srede, 15. maja, oz. do zasedbe prostih mest izleta. Več informacij v pisarni PD Ptuj. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki. Foto: CG Foto: CG torek • 14. maja 2Q24 Nasveti Štajerski IT Domača lekarna Zeleni nasvet Bramor še vedno dela veliko težav Bramor je nekoč že delal škodo na vrtninah, potem pa je nekako poniknil in ga dolga leta ni bilo na spregled. Zdaj pa se že nekaj let ponovno pojavlja kot škodljivec. Smo ga že predstavili na tem mestu, a vedno več klicev me je prepričalo, da zadevo ponovim. Za uspešno zatiranje moramo škodljivce poznati Bramor je sorodnik murnov in čričkov, saj je celo njegovo oglašanje podobno petju teh prijetnih travniških živali. Žal ni tako prijazen in prijeten, saj dela škodo na vrtovih in njivah, zdaj pa je začel delati težave še v rastlinjaku. Bramor živi pod zemljo, v rovih, ki jih izkoplje sam in so le nekaj centimetrov pod površino tal. Ti rovi se zaključijo s kamricami, kamor samička konec maja polaga jajčeca. Letos bo to verjetno nekaj prej, v sredini maja. V tem času je res smiselno in uporabno celoten vrt preiskati in poiskati čim več teh gnezd. Mnogi tarnajo, da je to prehudo delo, a če se ga en dan lotimo, lahko uničimo veliko več osebkov kakor z vsemi drugimi ukrepi skupaj. Kaj še lahko naredimo? Bramorje lahko lovimo z oljem, cetom, vodo ... Bramor je vsejed. Koreninice objeda takrat, ko nima dovolj mesne hrane, žuželk v zemlji. Njegov naravni sovražnik je krt, mnogi pa ga pogosto in vztrajno preganjajo z vrta. Poleg krta ga ponoči lovi samo še jež, ptiči pa niso najbolj uspešni. Konec maja sledite rovom po vrtu in preprosto uničite gnezda z mladički. Ta ukrep je zelo uporaben. Nekateri v te rove vlivajo tudi vrelo vodo. To ni najbolj priporočljivo, saj z vrelo vodo uničimo tudi koristen živelj v zemlji. Lahko pa uporabite hladno vodo, dodate nekaj detergenta za pomivanje posode, lahko pa tudi nekaj čilija v prahu. Poleti se lahko dela lotita dva. Eden v rove vliva hladno vodo, drugi pa opazuje, saj se običajno iz drugih vhodov pojavijo bramorji, ki bežijo pred poplavo. Tako jih lahko uničite kar nekaj. Še bolj učinkovito je nekaj kapljic uporabljenega olja s kuhinje. Ne pozabite tudi, da bramor ni samo na vrtu, veliko ga je tudi v zelenici, posebej pod drevesi. Če je ta voda zasmrajena tako, da ste v njej teden dni namakali be-zgovo listje, boste še uspešnejši. Tak smrad prežene celo voluharja. V jeseni, pred prvo slano, nekje do konca oktobra, izkopljite na vrtu nekaj jam, globokih 30-50 cm, široko pa tudi nekaj takega. Vanje naložite svež gnoj, najboljši je goveji ali konjski. Nekje 20 cm naj bo debela plast tega gnoja. Zasujte jame in si mesta označite. Vonj in toplota gnoja bosta privabila bramorje, da si bodo tam našli prezimovališče. V januarju vse skupaj izkopljite in uničite. Bramorje lahko lovite v prazne konzerve, manjše plastične posodice, ki jih v tla zakopljite do roba in bramorji ponoči popadajo vanje. Še bolje bo, če vanje do polovice natočite vodo. Veliko ljudi mi je pohvalilo tudi uspešnost naslednje pasti: na vrtu po dolžini zakopljemo star žleb ali še bolje plastično cev, prerezano na polovico. Na začetek in konec cevi v tla zakopljemo še lonec, ve- dro, posodo do polovice napolnjeno z vodo. Bramorji ponoči hodijo tudi po površini, padejo v jarek in ne najdejo poti ven, zato gredo po njem do konca in padejo v vodo. Izmed naravnih pripravkov v tujini uporabljajo naravno aktivno snov azadirahtin, izvleček drevesa neem. Z objedanjem korenin rastlin, tretiranih s tem pripravkom, ponekod namakajo vanj tudi zdrobljeno zrnje žitaric, po določenem času uničimo tudi bramorje. Pripravek s svojim trgovskim imenom Neemazal ali Neemtonic se dobi tudi pri nas, vendar je treba upoštevati vsa navodila in seveda registracije, ki veljajo pri nas. Vrt pognojite z organskim gnojilom, Nemakill 330 ali Nem plus cimetov prah, lahko pa svojemu gnojilu dodajte drobir pogače nem - Nemacake. Odganjanje je možno s priprav- ki, ki vsebujejo različne rastlinske izvlečke. Dobimo jih v granulirani ali tekoči obliki. Granulirano obliko potresemo po tleh in jo zadelamo v globino 10 cm ter pomešamo z zemljo; ko opazimo, da so bramorji spet prisotni, pa ogrožene posevke zalijemo še s tekočimi različicami istih pripravkov. SoilTonic G vsebuje še zeolit, kamnino, ki zemljo rahlja, pomaga pri zadrževanju vode v okolici korenin in preprečuje njihovo izpiranje v globino ob večjem dežju. Pripravek Maska pa ima rastlinske izvlečke, vezane na koruzni zdrob. Zelo učinkovito biološko in biotično zatiranje je zatiranje z ento-mopatogenimi ogorčicami. Za zatiranje bramorja uporabljamo ogor-čice Steinernema carpocapsae, ki se jih uporablja tudi za zatiranje talnih sovk, palmovega rilčkarja in ličink košeninarjev v travi. Past za bramorje (slika Simone Hauptman) Koristne ogorčice ali nematode -entomopatogene ogorčice Tudi te drobne, očem nevidne glistice poznamo samo kot škodljivce. Pa niso le to. Nekatere lahko delujejo proti škodljivcem. Ker gre za žive organizme že takrat, ko jih uporabljamo, je seveda ključno, da jih uporabljamo pravilno. Nekaj nasvetov. Za boj z bramorjem uporabimo vrsto Sterneinema carpocapsae. Tretiranje opravimo izključno zvečer, vsaj pol ure po sončnem zahodu, ali v zelo oblačnem vremenu. Pripravke iz nematod lahko dobite samo po telefonskem naročilu ali po spletu, saj so to pripravki, ki ne smejo biti dolgo na toplem in jih samo zelo kratek čas hranimo v hladilniku, a ne pri zelo nizki temperaturi. Najbolje pa je, da jih uporabite takoj, ko ste jih dobili. To pomeni, da jih ne vozimo okoli v razbeljenih avtomobilih, jih dajemo v razgrete prostore in podobno. Žal jih tudi na zalogo ne moremo kupovati, saj so to živa bitja. Uporabljamo jih z veliko količino vode. Najbolje je zalivati površine kar z zalivalkami, a je to za velike površine nekoliko težje izvedljivo. Entomopatogene ogorčice lahko nanašate tudi z nahrbtnimi škropilnicami. V tem primeru naj bo vaš korak počasnejši, predvsem pa jih usmerjajte na površino gredic, na zemljo, kot bi z njimi zalivali. Za še večji učinek je zelo priporočljivo tretiranje ponoviti po 14 dnevih do treh tednih. Za konec Naravni način zatiranja bramor-jev zahteva nekaj potrpežljivosti in vztrajnosti. Če že takoj, ko prvič nismo uspešni, obupamo, seveda ne bo uspeha. Ker so tudi v zelenicah, travnikih, vsaj ob zalivanju zalijte tudi te površine. Kombinirajte različne načine, da boste res uspešni. Miša Pušenjak Bezeg - zdravilna skrinjica narave Bezeg spada med grmovnice oziroma nizka drevesa in nas v pozni pomladi razveseli z velikimi dišečimi cvetovi, ob koncu poletja pa nabiramo temne plodove, ki so prav tako zelo zdravilni. V preteklosti so ga imenovali celo zdravilna skrinjica za kmečke ljudi, saj je veljal za vsestransko uporabno rastlino. Cvetove po navadi nabiramo za pripravo bezgovega sirupa, šabe-se ali čaja. Cvetove zmeraj sušimo na svežem zraku, a ne na soncu. Posušene cvetove nato shranimo v papirnate ali platnene vrečke. Uporabljamo jih za čiščenje organizma, v času prehladnih obolenj in gripe, pri zbijanju vročine, lajšanju pljučnice ali astme. Pripravki utrjujejo sluznico v žrelu in nosu in krepijo odpornost proti okužbam. Če vas muči seneni nahod, se svetuje uživanje čaja že nekaj mesecev pred pojavom bolezni. Bezgovi listi V bezgovih listih so zdravilne snovi, ki vplivajo na količino sladkorja v krvi, zato je bezgov čaj iz listov odlično dopolnilno sredstvo pri zdravljenju sladkorne bolezni. Govorimo o emulinu, invertinu, kalijevem nitratu, saharozi, sambucinu in še drugih zdravilnih snoveh. Te sestavine spodbujajo delovanje znojnic in pospešujejo izločanje seča. Zato zeliščarji svetujejo pitje bezgovega čaja pri tistih boleznih, katerih stanje se hitro popravi z močnim potenjem. Uporabljamo ga še za obnavljanje krvi, zdravljenje vnetij, proti vročici ter za lajšanje dihalnih težav. Liste lahko uporabljate tudi kot antiseptične obklad-ke za rane ali kot sredstvo za odganjanje insektov. Dovolj bo že, če boste s svežimi listi podrgnili po koži. Bezgovo lubje Bezgovo lubje so nekoč pogosto uporabljali, do danes pa smo na tovrstno rabo skoraj pozabili. Lubje debel in korenin bezga dokazano deluje odvajalno, pomaga tudi pri motnjah delovanja ledvic in mehurja, mišičnem in sklepnem revmatizmu ter pri vodenici. V ta namen korenine dobro posušimo, nato pa pripravimo poparek, tako da čajno žličko lubja prelijemo s tremi decilitri vrele vode. Počakamo deset minut in pijemo po požirkih. Bezgove jagode Bezgovih jagod nikoli ne uživamo surovih, saj so takšne strupene in lahko povzročijo hude zastrupitve, ki jih spremljajo bolečine v trebuhu in celo omedlevica. Pri kuhanju oziroma sušenju pa se škodljive snovi razgradijo in jagode postanejo zdravilne. Jagode črnega bezga so učinkovito uporabljali proti prehladnim obolenjem in gripi. Tradicionalno so jih uporabljali za spodbujanje znojenja, zniževanje temperature in boljše izkašljevanje. Bezgove jagode lahko pripravimo v obliki želeja, terjaka ali sirupa, ki ga postrežemo kot dodatek k hrani. Tako služi tudi za krepitev imunskega sistema. Zelo priporočljivo je jagode tudi posušiti in shraniti za pripravo čaja, in sicer kot mešanice z lipo ali kamilico. M. Koren V času gripe ali pri bronhialnem katarju se svetuje uživanje poparka ali tinkture na osnovi bezga. Pijemo do trikrat na dan po eno skodelico vročega ali mlačnega čaja, ki ga predvsem pri pojavu kašlja sladimo z medom. Tinkturo uporabljamo tako, dajo uživamo do trikrat na dan po jedi, in sicer po 20 kapljic, razredčenih v kozarcu vode. Pri vnetju grla, dlesni (gingivitis) oziroma ustne votline uporabljamo prevretek. Grgramo in izpiramo usta od štiri- do šestkrat na dan, zlasti po jedi. Zoper drisko naj bi odlično delovali posušeni bezgovi plodovi (nadomestek suhih borovnic). V tem primeru večkrat na dan zaužijte do deset posušenihjagod ali jih vmešajte med domače čaje. Pri vročičnih obolenjih je zaradi osvežujočega okusa in velike količine vitaminov priporočljivo uživati predvsem bezgov sirup, bezgov sok in bezgovo marmelado. Foto: SH 18 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 14. maja 2024 Ptuj • Albin Gradišnik ima na dvorišču svojo vremensko postajo »Vreme je včasih nemogoče napovedati« »Kakšno bo jutri vreme?« To je vprašanje, s katerim se večkrat sreča Albin Gradišnik iz Krčevine pri Vurbergu, lokalni amaterski vremenar in astronom. Pred nekaj leti je na svojem domačem vrtu postavil vremensko postajo in začel preučevati pridobljene podatke. Najbolj ga zanimajo trenutne vremenske razmere in razni matematični izračuni. V bližini vremenske postaje pa je od letos naprej še ena pridobitev - diptih sončna ura. Albin Gradišnik, ki je po poklicu policist, se je začel z astronomijo ukvarjati pred 20 leti. Navdušil ga je prijatelj Marko Vidovič iz Slatine, skupaj pa sta v preteklih letih organizirala več javnih astronomskih opazovanj nebesnih teles. Letošnje leto je sicer na tem področju po besedah Gradišnika manj zanimivo, bo pa mogoče opazovati meteorski roj Perzeidov, ko je napovedanih 80 utrinkov na uro. Njihov vrhunec bo med 12. in 13. avgustom, ko je napovedanih 80 utrinkov na uro. Iz Slovenije bo mogoče 18. septembra opazovati tudi delni Lunin mrk, ki pa žal ne bo tako izrazit. Luna bo namreč potovala pretežno skozi Zemljino polsenco. Septembra bodo imeli ljubitelji astronomije možnost opazovati Saturn in decembra Jupiter. Gradišnik vseh teh pojavov ne bo opazoval s teleskopom, saj ga astronomija zanima bolj v povezavi z matematiko. S posebnimi matematičnimi formulami bo na primer izračunal začetek in konec mrka ter oddaljenost Lune od Zemlje. »Ko se začneš nekoliko bolj resno ukvarjati z astronomijo, raziskovati in brskati po literaturi, zelo hitro ugotoviš, kako malo znanja imaš o tem področju in prav to je največji izziv,« je dejal Gradišnik. Gradišnik: »Vremenarji se pri napovedih ne zmotijo« Kljub temu da večino ljudi najbolj zanima, kakšno bo vreme v naslednjih dneh, se z vremenskimi napovedmi ne ukvarja. Je pa na podlagi podatkov njegove amaterske vremenske postaje mogoče na spletu spremljati vremensko napoved za prihodnjih 48 ur in pet dni. Gre za računalniško (avtomatsko) napoved vremena, ki temelji na prognostičnem modelu in služi predvsem kot vpogled v trend temperature in vremenskega dogajanja. »Vremenske napovedi do Vremenska postaja na Krčevini pri Vurberku je v bistvu visok drog, na katerem je mehanizem, ki beleži vreme. Podatki, ki jih meri, so dostopni na spletni strani https://www.s52sk.com/ws3083/wx.html 12 ur so skoraj vedno točne, po dvajsetih ali 24 urah so malo manj točne. Do dva dni vnaprej se vreme še da napovedati, kar je več, pa so le predvidevanja na podlagi trenutnih parametrov. Načeloma se vremenarji pri napovedih ne zmotijo, ampak se zračne mase tako hitro premikajo, da je včasih vreme nemogoče napovedati,« je pojasnil Gradišnik. Njegova vremenska postaja, ki stoji na 328 metrih nadmorske višine, meri hitrost vetra in njegovo smer, zunanjo temperaturo, zračno vlago, padavine, sončno obsevanje, osvetljenost površine in druge parametre. To so osnovni parametri, ki jih meri na vsake tri sekunde in na vsako minuto zabeleži podatek za splet. »Okolica postaje mora biti čim bolj neovirana, vsaj pet ali šest metrov od opazovalnice ne sme stati ničesar, niti drevo, niti stavba. Določena je tudi višina merilnih instrumentov na šestmetrskem drogu,« pojasni sogovornik. Letos je z zanimanjem spremljal vremenske razmere v aprilu, ko so se temperature povzpele tudi na rekordnih 30 stopinj Celzija, čez nekaj dni pa so padle skoraj pod ledišče oz. na -0,1 °C. »To sta bili najvišja in najnižja izmerjena temperatura v aprilu. Bližnji kmetovalci in vrtičkarji so si lahko oddahnili, saj ni prišlo do pozebe.« Estera Korošec Albin Gradišnik je skupaj z Markom Vidovičem in Jankom Levaničem izdelal največjo samostojno diptih sončno uro pri nas. Največja samostoječa diptih sončna ura pri nas Albin Gradišnik je pred tremi leti začel skupaj z Markom Vidovičem in Jankom Levaničem izdelovati diptih sončno uro, ki združuje vodoravno in navpično sončno uro z enim gnomonom, ki na obeh urah prikazuje enak čas. Preden so se lotili izdelave, so po Sloveniji pregledali več sončnih ur na cerkvah in stavbah ter preštudirali razno domačo in tujo literaturo. Albin je pripravil načrt za uro, jo narisal, grafično oblikoval in zanjo naredil vse matematične, trigonometrične ter astronomske izračune. »Diptih sončna ura kaže lokalni sončni čas in lego Sonca nad obzorjem - torej samo deklinacijo Sonca, višinski kot Sonca. Na njej lahko razberemo tudi hitrost vrtenja Zemlje okoli svoje osi. Takšna sončna ura je dober pripomoček za nekoga, ki se resneje ukvarja z astronomijo. V16. stoletju pa so tovrstne ure uporabljali tudi kot navigacijo za plovbo po morju. Z njimi so lahko določili zemljepisno dolžino in širino kraja,« je razložil Gradišnik. Diptih sončna ura je lahko po njegovih besedah tudi okras na domačem vrtu, turistična znamenitost ali učni šolski pripomoček, s katerim lahko učenci na praktičen način spoznavajo kotne funkcije, gibanje Sonca in vrtenje Zemlje. Foto: EK Foto: EK Ptuj • Supernova z novo modno ponudbo Mohito za modne navdušenke Ptujski trgovsko-poslovni center Supernova je od 25. aprila bogatejši za novo modno Z trgovino. Svoja vrata je modnim navdušenkam in vsem, ki želijo izstopati s svojim stilom, odprla vrata trgovina Mohito z oblačili in dodatki. Blagovna znamka Mohito ima že več kot 200 trgovin v 18 evropskih državah. V Sloveniji je del portfelja LPP Fashion, ki zastopa še znamke Reserved, Sinsay, House in Cropp. „Skrbno zasnovana kolekcija modnih oblačil ter dodatkov za ženske vključuje izbrane modne kose, ki sledijo modnim trendom in spretno lovijo ravnovesje med vedno novim modnim navdihom ter udobjem. Mohito oblačila so narejena kakovostno in so namenjena nošenju. V najnovejši kolekciji je Mohito postregel tudi s posebno kolekcijo za posebne priložnosti, kjer lahko celo neveste poiščejo kos zase. Ne glede na to, ali si Mohito modo privoščite za posebne priložnosti ali kot udobna oblačila za vsak dan, v vsakem trenutku vam bo postregla s funkcionalnimi kroji in kakovostnimi materiali," poudarjajo v podjetju LPP Fashion, ki je bilo z blagovno znamko Mohito doslej prisotno le na Obali, v osrednji Sloveniji in Novem mestu. Že dlje časa pa so si prizadevali, da bi jo ponudili tudi SV Sloveniji. „Videli smo, da je Ptuj odlična lokacija za tovrstno elegantno in ženstveno modno ponudbo. Vsekakor je naš cilj, da v prihodnje predstavimo znamko še širšemu krogu modnih navdušenk. Opažamo trend, da vse več posa- meznic išče elegantno in ženstve-no modno ponudbo. Mohito ima vsekakor čut za estetiko in eleganco, saj ponuja celovite stajlinge s skrbno izbranimi modnimi dodatki in obutvijo. Veliko več ponudbe pa imamo vedno na voljo na naši spletni strani,« pravijo v Mohitu. Kaj je moderno letos Na odprtju trgovine so modne navdušenke še dodatno razveselili s stilskim svetovanjem priznane strokovnjakinje in stilistke Tjaše Kokalj Jerala. „Ženske rade na-kupujemo. Velikokrat pa se nakup-ljeni kosi oblačil znajdejo v omarah in ne vemo, kako jih kombinirati. Veliko žensk je danes prišlo, da bi si izbralo oblačila za različne priložnosti, birme, obhajila, kot gostje na porokah itd. Svetovala sem jim in jim pomagala izbrati takšna oblačila, ki jih bodo lahko nosile še ob drugih priložnostih, večkrat, ne samo enkrat," je povedala Tjaša Kokalj Jerala ter dodala: „Zdi se mi, da smo že malo prešli vse te modne trende, tako da se vračajo, spet jih malo na nek način obračamo. Letos so moderne barve: zelena, modra, roza, rdeča, lahkotni materiali, ki za nami plapolajo. Zelo bo prisoten jeans, ki ga bomo kombinirali na tisoč in en način. Spet je v trendu živalski vzorec, pa seveda cvetlice." MG Foto: Črtomir Goznik Na odprtju je z nasveti pri izbiri oblačil in stila pomagala priznana strokovnjakinja in stilistka Tjaša Kokalj Jerala. torek • 14. maja 2024 Naše prireditve Štajerski 19 Fram • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 10. sezona Pevski nastopi, ki vselej navdušijo V dvorani DTV Partizan Fram so 9. maja pele pevke OS Fram, skupaj jih je bilo 14 v desetih nastopih. Sestavile so tudi dva tria in en duo. Že v prejšnjih letih so pevke te šole že večkrat nastopile v večjih sestavih. Tudi letošnji nastop pevskih talentov OŠ Fram je podprla Občina Rače-Fram. Tako na šoli kot v občini so zelo ponosni na svoje pevske talente in talente z drugih področij. Vselej pa imajo tudi močno podporo v občinstvu. Župan Samo Rajšp, ravnateljica OŠ Fram Vesna Lešnik s kolektivom, starši, babice in dedki ter drugi obiskovalci večera slovenske pesmi in glasbe so bili navdušeni, kako so mlade pevke poustvarile izbrane zabavne melodije. Potrudile so se tudi s koreografijo oz. celotno odrsko podobo. Tudi letos je mlade pevke za nastope pripravljala učiteljica glasbene umetnosti Dora Ožvald. Za letošnji predizbor Dora Fras in Hana Marksl, 4. r., OŠ Fram, pesem Ironija (Nina Pušlar), zmagovalki v mlajši kategoriji: „Zelo sva veseli, da sva se uvrstili v polfinale. Skupaj sva nastopili že v 9. sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ko sva tudi prvič skupaj zapeli. Sva najboljši prijateljici. Tudi pesem, ki sva jo zapeli, govori o najboljših prijateljicah. Skupaj sva vadili že mesec dni pred šobko avdicijo za ta predizbor. Pridno bova vadili še naprej, da se bova uvrstili tudi v finale 10. sezone. Uživava v petju, zelo radi pojeva pesmi Nine Pušlar in Maraaye." Taja Maver, 7. razred, OŠ Fram, pesem Čudež (Papir), zmagovalka v starejši kategoriji, lastna spremljava na klavirju: „Vesela sem, da sem se tudi letos uvrstila v polfinale, kije že moj četrti v tem projektu. Dvakrat sem bila že tudi finalistka. Upam, da mi bo to uspelo tudi letos. Potrudila se bom. Sicer pa sem s svojim nastopom na predizboru zadovoljna. Petje mi pomeni sprostitev, uživam v njem. Veliko pa mi pomeni tudi igranje klavirja. Nekoč želim postati psihologinja. Še vedno pa bom tudi pela." Foto: Črtomir Goznik Iz OŠ Fram so nastopili: Ajda Pačnik in Manuela Benic Horvat, Kaja Potočnik, Tajda Tonejc in Ana Vita Krojne, Špela Sernc, Dora Fras in Hana Marksl ter Paulina Pristavnik Gobec v mlajši kategoriji, v starejši Tinkara Tonejc, Taja Rotar, Taja Maver, Lana Jurij in Ajda Lah. projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo so na šoli opravili svoj predizbor, avdicijo, saj imajo še veliko odličnih pevcev, ki jih bomo na tem odru slišali v prihodnjih sezonah projekta. Izbrali so dvanajst nastopov s šestnajstimi pevkami, žal sta dva zaradi bo- lezni odpadla. Mlade pevke je tokrat od nastopa do nastopa v krajših pogovorih vodila Simona Pušnik, Dalibor Bedenik je bil tokrat za mešalno mizo. Po odločitvi komisije bodo na polfinalnem odru OŠ Fram in Občino Rače-Fram predstavljale: Dora Fras in Hana Marksl v mlajši kategoriji, v starejši pa Taja Maver. Nastopajoče so prejele pri- ložnostna darila Vivapen in Target. Polfinalni izbori bodo letos trije, v Mariboru, Celju in na Ptuju. Potekali bodo v prvi polovici junija. Do takrat se bo zvrstilo še nekaj pre-dizborov. Finale bo septembra v Rimskem kampu Poetovio. Zmagovalca v obeh kategorijah tudi letos čaka lastna pesem. MG V' a a sezona 11). projekta OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Sponzorji so bili: Občina Rače-Fram, 1-uent, Lesnina, E-PLAST, Alojz Požgan, s. p., Vivapen, Target, Silkem, Servis Štangler, Oljarna Fram, Komunalno podjetje Ptuj in Sazas. 1. POLFINALE Petek, 7. junij, ob 17. uri Europark Maribor 2. POLFINALE Sobota, 8. junij, ob 10. uri Citycenter Celje 3. POLFINALE Sobota, 15. junij, ob 10. uri Qcenter Ptuj Bodite z nami in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Generalni pokrovitelj l.poliinala IMIlMl clty /cEntG.r ©.«enter Ptuj (^radioPTUJ štajerski TEDMIK radio celie I novi tednik radioPTUI / 4 sezona j_u. projekta Štajerski Sponzorji projekta s m OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO novi tednik KOMUNALA PTUJ é \ SILKEM Eiplast w uiuApen Dobrodošli doma XXX i-Vent Smart ventilation SAZAS 20 Štajerski Križem kražem torek • 14. maja 2024 Piše: Dani Zorko • Po poti Majev Še zadnje prečkanje meje Huetenango je bila moja zadnja postojanka v Gvatemali, saj sem že nekaj časa potoval nazaj v smeri proti Mehiki, od koder sem imel let domov - sicer še ne kmalu. Bila je nedelja in najbližji odprti mejni prehod je bil La Mesia, ki seveda s svojim direndajem ni razočaral. Predstavljajte si množico ljudi, ki potiska mejno rampo sem ter tja, ostali pa so prodajali stvari na stojnici in skrbeli, da ljudje niso bili lačni. Na gvatemalski strani sem komaj našel mejno pisarno, na mehiški pa mi možak ni hotel dati žiga, ampak me je napotil v neke pisarne, kamor bi moral najti prevoz. Kot že tolikokrat je tudi tu na videz kaotičen sistem deloval v nulo, razen pač tega, da je naš šofer v svojo majhno kovinsko kan-to nabasal kar šest ljudi in nas odpeljal. Sploh nisem vprašal, kam. Čez kakšnih pet kilometrov nas je odložil pri nekih kontejnerjih, kjer je bila res v njih mejna policija, ki sem jih povprašal za pot naprej. To ni bilo mesto, še manj pa kraj, ampak je bilo bolj videti kot kazen- ska kolonija. Malo naprej sem res za neko skalo našel še en mini kontejner, kjer sta dva mladca skrbela za prevoz od meje naprej. Bila sta zanimiva, da smo se kar dolgo pogovarjali, zanimala pa ju je Evropa in te finančne zadeve okoli zaslužkov. Hitro sem ju postavil na realna tla in poskrbel, da za zdaj ni pričakovati kakšnega migracijskega vala tudi iz mehiške strani. Moj cilj v Mehiki je bil San Cris- Foto: Dani Zorko Foto: Dani Zorko Foto: Dani Zorko Mestna hiša v San Cristobalu Čiste ulice San Cristobala Direndaj na mejnem prehodu tobal de las Casas, ki je ležal na višavju pokrajine Chiapas, kar pomeni več kot 2.000 metrov nadmorske višine. Popotniki so mi to mestece priporočili zaradi kulture, barvitosti in zanimive zgodovine, kjer je mesto večkrat spremenilo ime. Predstavlja kulturni center zvezne države in povezuje kar 83 podeželskih skupnosti, od katerih sem obiskal Chamulo. Moram reči, da je prehod meje pomenil tudi spremembo v okolju, ki je bilo za spoznanje bolj urejeno, očiščeni in avtor: janez presečnik tipali izvod starejša doba kvartarja oris, prikaz havajska plesna predstava menih reda svetega barnaba pozno Življenjsko obdobje stan laurel črnilnik stara mera za vi no radioaktiven žlahtni plin moška množina regal za sklede v kmečki hiši mesto v novi mehiki Sinja mirno republi- sožitje kancev vzgojena rastlinica hr. zgodovinar (natko) (star.) CeSki književnik (vaclav) ameriška slikarka in foto-grafinja hoover glasbenik karel "ati" igralec beatty madžarska marjeta elina svitdlina teža ovojnine nogometaš hodžič nasilna kraja močan eksploziv natje vzreja bikov seznam "«g™?!« stroškov deževnik posodas tolkačem zadroblj. igralka bille nekdanji grde trgovec poteze s soljo obraza vitka, dol-gorepa ujeda črna poljska ptica eno laško 0.00 pivo alibaba krvna Črpalka igralec ban kuifnà domačin U ACE I RIM i iz idrije naselbina pr|ba{| zahodni slovan belo žito za črn kruh mesto v španiji ptič krekovt, leSnikar Uporablja se ga kot začimbo, s katero pozimi obogatite marsikatero jed. Lahko ga dodajate omakam, juham, mesnim jedem, rižotam in testeninam. Za razliko od sušenih gob ga ne dodajajte ob začetku, ampak ob koncu kuhanja. Za pripravo morate gobe najprej dobro posušiti, potem pa jih zmeljite v električnem mlinčku za kavo ali pa jih stolcite v možnarju, da dobite povsem droben prah. Pomembno je, da so gobe res povsem suhe, saj se sicer ne bodo dobro zmlele. Priporočljivo je, da jih pred mletjem za krajši čas daste v ogreto pečico ali pa jih zmeljete takoj po sušenju. Poleg gob, ki so primerne za sušenje, lahko uporabite tudi dežnikarice, lisičke, prašnice in mlečnice. Zagotovo boste najboljšega naredili iz mešanih suhih gob. Hranite ga v hermetično zaprtih steklenih kozarcih. HULA - havajska pevsko-plesna predstava, LUCENA - mesto v Španiji, jv. od Cordobe, NODILO, Natko - hrvaški zgodovinar, politik in publicist vzdrževani pa so bili tudi potovalni kombiji. V kombijih je celo vsak imel svoj sedež, kar v Gvatemali nikakor ni bilo pravilo. San Cristobal je upravičil svoj sloves, saj sem že ob vstopu v mesto opazoval barvite fasade, čistočo cest in splošno urejenost. Do nastanitve sem šel kar peš in si po poti ogledoval številne manjše parke, luknje s prehrano in celo prave čajnice. Cene so bile kar zasoljene, vendar sem med brskanjem po internetu našel kar nekaj bolj spodobnih opcij za hrano in vodo, kar je bil po navadi moj največji dnevni strošek. Ko ima človek precej časa, da si sproti beleži svojo potrošnjo, pride do zanimivih zaključkov. Največ denarja na potovanju nisem zapravil za nastanitve, saj moraš vsak dan pač nekje spati, ampak za prevoze med mesti, v krajih itn. Hrana in pijača predstavljata neznaten strošek, če popotnik ni zahteven. Poleg teh impresivnih vizualnih vtisov pa sem opazil tudi, da ko se je sonce skrilo, sem si po enem mesecu znova moral nadeti dolge rokave. Zaradi nadmorske višine je bilo tudi ponoči precej hladno, da sem uporabil vse razpoložljive odeje in z vsemi temi toplimi sloji izgledal kot hamburger. Teh nekaj dni pa bomo že zdržali, sem si rekel. Foto: Dani Zorko Na mejnem prehodu nisi lačen KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30 Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. torek • 14. maja 2024 Za kratek čas Štajerski 21 Skrinja domačih viž - Ansambel Andreja Bajuka V pričakovanju srebrnega jubileja in nove zgoščenke Ansambel Andreja Bajuka, ki prihaja iz Bele krajine in letos praznuje že 25-letnico delovanja in ustvarjanja na slovenski na-rodno-zabavni sceni, predstavlja novi valček Tebi, oče. Zanj so posneli tudi videospot v Beli krajini. Avtor melodije je Andrej Bajuk, besedilo pa je napisal Matej Tr-stenjak. »Sinovi smo že po naravi navezani na svoje očete, hčerke pa povezanost doživljajo še bolj čustveno. Ta skladba je zahvalni-ca hčerke svojemu očetu, ki jo je s svojimi nauki popeljal do samostojnosti, še vedno pa je velik del nje ne glede na leta,« novo skladbo predstavlja Andrej Bajuk. Ljubitelje narodno-zabavne glasbe bodo ob jubileju povabili na dva koncerta in razveselili z novo zgoščenko, na kateri bo deset skladb, pet novih in pet malo starejših, ki so se med ljubitelji narodno-zabavne glasbe najbolj Ansambel Andreja Bajuka te dni razveseljuje z novim valčkom Tebi, oče. Na narodno-zabavni sceni so že 25 let. Foto: zasebni arhiv prijele: Moj domači kruh, Obriši solze, Verjamem v ljubezen, Kje so veselice in Pri stari zidanici. To bo že peti CD ansambla. Andrej Bajuk (vodja ansambla, harmonika, klaviature, vokal), Simon Bajuk (bas kitara, bariton, vokal), Nejc Prijanovič (kitara, vokal) in pevka Ingrid Kralj, ki se je an- samblu pridružila v letu 2022, so priprave na letošnje praznovanje začeli že v lanskem letu. Skupaj z zvestim občinstvom želijo ustvariti nepozaben večer glasbe, veselja in druženja, ki ga bodo vsi še dolgo pomnili ter ga obogatiti z novimi vižami. „Ansambel Andreja Bajuka je eden izmed redkih ansamblov z območja Bele krajine, ki ustvarja za zgodovino slovenske narodno--zabavne glasbe. V koronskem času smo posneli kar deset skladb, nekaj avtorskih in nekaj priredb, zanje pa posneli tudi videospote. Na dan mučenikov, 10. marca lani, je izšla naša zgoščenka z nas- lovom Verjamem v ljubezen, ki smo jo predstavili na dveh popolnoma razprodanih koncertih. Naslovili smo jo z istoimensko polko, s katero smo uspešno nastopili na 53. festivalu NZG Ptuj 2022. Na njej je deset novih skladb, ki smo jih večinoma predstavili na festivalih na Ptuju, Vurbergu in Oplo- tnici leta 2021 in 2022 in 2023," je o delovanju in ustvarjanju ansambla povedal njegov vodja Andrej Bajuk. Na ptujskem festivalu so nastopili tudi v letu 2023. Zapeli in zaigrali so tekmovalno skladbo Zaradi tebe. Ta valček je na festivalu zazvenel drugače od ostalih ansamblov, saj je vodja ansambla dodal še tamburico, da je pesem zazvenela še bolj čustveno. Pesem pa je sicer avtorsko delo Andreja Bajuka in Mateja Trste-njaka. Letos Ansambla Andreja Bajuka na ptujskem festivalu, kjer so prvič nastopili leta 2021, ne bomo slišali, tudi zaradi priprav na 25-letnico ansambla in njegove druge nastope, saj jim igranja ne manjka. V zadnjih letih je bil ansambel zelo dejaven na področju ustvarjanja. Tudi v prihodnje lahko od njih pričakujemo še veliko nove glasbe, obljubljajo. MG Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka šem kvadratu pojavi le enkrat. 6 5 2 7 3 1 7 9 6 4 8 6 5 3 6 7 9 1 5 6 7 1 3 8 6 9 3 2 6 5 številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manj- 3 4 8 6 1 4 7 6 2 3 5 4 1 5 2 4 6 2 8 1 9 1 3 8 9 5 3 2 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljjubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥ ©© €€€ Q Bik ¥¥¥ € QQ Dvojcka ¥¥¥ ©© €€€ Q Rak ¥¥ ©©© € QQQ Lev ¥¥¥ ©© €€€ Q Devica ¥ ©© € QQQ Tehtnica ¥¥ ©©© €€€ Q Škorpijon ¥¥¥ €€ Q Strelec ¥¥ ©©© € OOO Kozorog ¥ © €€€ OOO Vodnar ¥¥ ©©© O Ribi ¥¥¥ © OO Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 14. do 20. maja 2024) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? ITi mEDIfl IITIPEX Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka,20. maja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Media Impex. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Žiga Mavec, 1292 Ig Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski1TEDNIK Poslovna in druga sporočila petek • 17. maja 2024 Štajerski TRIDNEVNI IZLET BRALCI IN POsÄlRadrf^J - 1. dan: v zgodnjil jutranjih urah vožnja proti Piranu, kjer si bomo ogledali staro mestno jedro in Tartinijev trg s spomenikom Giuseppeja Tartinija. Proti doplačilu možnost obiska Akvarija Piran, kjer lahko spoznate bogastvo morskega sveta Jadranskega morja. Po želji tudi možnost sprehoda po promenadi Piran-Portorož. Popoldne vožnja in nastanitev v Adria Ankaran Hotel & Resojl 4*, prosto za kopanje in uživanje ob obali. Večerja in nočitev. 2. dan: po zajtrku sledi obisk Strunjana, cerkvice sv. Klementa, sprehod po Mesečevem zalivu in uživanje v ču- » iovitih morskih razgledih. Popoldan vožnja proti hotelu v Ankaran, prosto za uživanje ob morju. Več ja in nočitev. 3. dan: po zajtrku prosti čas za sprehod in kavico )b morju, nato pa pot proti Izoli, jer.si bomo ogledali Muzej"solinarstva, pridobivanje soli, cerkev sv. Mauro ter e sprehodili po slikoviti obmorski promenadi. V poznih popoldanskih oziroma zgodnjih večernih urah odhod domov. Cena vključuje: • avtobusni prevoz po programu, 2 x polpenzion (zajtrk in večerja) v hotelu Adria Ankaran 4*, • voden ogled Pirana (vse glavne znamenitosti), • sprehod in raziskovanje čudovitega Mesečevega zaliva (Strunjan), • obisk Muzeja solinarstva, • obisk mondenega Portoroža, • spremstvo, vodenje in organizacijo izleta. Informacije in rezervacije: TURISTIČNA AGENCIJA PLAYA, Puhova ulica 21, 2250 Ptuj Tel. 02 292 60 04 info@agencija-playa.si www.agencija-playa.si kmetijska zadruga AKCIJA VELJA OD 24.4. DO 20.5.2024 oz. do razpise za I oP adv&ZPh^l* A6eWe do*e/. "¿vami«0 &a190C 6 □Ft.sü j paprika rumena babura bag0ly fl paradižnik rani arleta n a/i ^www.kz-ptuj.si ^^sà bučke gulden zucchini vi POSEBEJ UGODNO dnevi dišavnic in solatnic 24.-29.4.2024 na sadike dišavnic in solat -10% dnevi kumar in bučk 29.4.-3.5.2024 na sadike kumar in bučk -10% dnevi paprik 6.-10.5.2024 na sadike paprik-10% dnevi paradižnika 13.-17.5.2024 na sadike paradižnika-10% KOSA MOTORNA STIHL FS 38 + DARILO (nitka+1dcl olja) ENOSTAVNI OSNOVNI M00EL Z* ZASEBNE UPORABNIKE; ZA UREJANJE VRTA IN 0k0uce; Z 0KR0GUM ROiAlEM; PREPROSTO POLNJENJE KOSILME guvci novo nitks: t PROSTOR»«', ::H'| 1]2 m0£(kw/km|ms/ts težaikgh.j BI0 PLANTELLA ZEMLJA ZA PARADIŽNIKE 50L BIO Planté ÏÏIM/MRAOffilKE im Li rt mm t autuaftttiCiii ur il \A nnnij L /Mi JI LONEC CVETLIČNI DVOJNI 25X25X46,5 že od KOSILNICA BENCINSKA VRSH 555 R Villager motor bencinski; tip pogona samohodni up motorja vgr170 v) p0vdšina košnje 1500 m1 prostornina motorja iso cm" m0i motorja 2 j kw (z800rpm]3^ km Širina koSnje 508 mm včina kdsnie 25 - 75 mm (g nivojev) premer ikjies spredaj / zadaj 200 mm / 300 mm tip ohišja jem£n0; prostornina kosa 65 l masa 34 kg 3 leta GARANCIJE J Kini ŠKROPILNICA V0LPI V.BLACK ELEKTRIČNA NAHRBTNA MODEL / VITA 16 L 1 136,5 * Mahrbtna baterijska škropilnica VITA 161 * Litijeva polnilna baterija, zmogljivost bateri Če Zofija (15.) zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni. Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno s posameznimi plohami in nevihtami, ki bodo pogostejše v zahodni Sloveniji. Od vzhoda se bo popoldne delno razjasnilo. Ponekod bo pihal veter vzhodnih smeri. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, najvišje dnevne od 15 do 22 °C. OBETI: V sredo se bo čez dan od zahoda ponovno pooblačilo. Sredi dneva in popoldne bodo nastale krajevne plohe. Napoved za Podravje Vir: ARSO