OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU
v .	*
Izvršujemo vsakovrstne liskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXIII.—LETO XXXIII.
CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), JANUARY 31, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 21
NOVI GROBOVI
^LPH F. GRAJZAR
bolezni je snoči umrl vojaški bolnišnici Adolph .^rajzar; star 25 let. Stang-i- ^ Kiwanis Lake, O. Rojen Onir ^ ^^GVGlandu in je pohajal voi	High šolo. V zadnji
jjj služil tri leta pri zrač-®"i v Južnem Pacifiku. Delal «=ter X-Eay Corp.
Stan ^^pušča soprogo Con-'"Ojena Culberson, hčer-
očef	staro dve leti,
^ ranka, doma iz Valber->no _ ^oi'enjskem, mater An-^avec, doma iz Na-
ov. Pogreb se vrsi v če-
ABESINIJA PROTESTIRA, KER JE ZA GUVERNERJA SOMALIJE POSLAN FASISIICNI GENERAL
LAKE SUCCESS, 29. Jan.—Abesinska vlada je danes poslala oster protest organizaciji Združenih narodov, ker je krščansko-demokratska italijanska vlada de Gasperija imenovala za guvernerja v Somaliji znanega fašističnega generala Guglielma Nasi.
trtek
? Želetovega po
St.,
zavoda, 458 E. 152
I^o'ygj^^^^erview pokopališče v STAMPFEL
"• Y., Joseph
felnove 5 ! poznane Stamp-sto ^^"zine, ki je dolgo vr-tia gi"	modno trgovino
let ie ), , Ave: Zadnjih pet v	P'^i White Motor Co.
Constance, ro-ceho M	Robert J., ma-
brata p t	Stampfel in
Mati •	J- ter Edward B.
leta	^®ta 1929, oče pa
Ijano v m	]G bilo prepe-
gj-eb g '^veland za pokop. Po-9:30	v sredo zjutraj ob
Monreal pogrebnega ^^fkev'	St. Clair Ave., v
%ato n	ob 10. uri in
^ pokopališče Calvary.
Uro gg'	zjutraj ob 8:30
(^Grkvi^ \ brala zadušnica v Vnebovzete na obletni	^ spomin šeste
Sorodn^t Martin Vinšek. Ijeni,	prijatelji so vab-
se opravila udeležijo.
panja March of Dimes
*6 bo
Na
Uspešna?
'^ida	širšega Cleve-
grog; ^"^Panji March of Dimes čena	^"^ota je bila dolo-
zVečgp _^^00,000, toda do včeraj 886, J,	nabrano le $262,-
0(3 (Jolo^ Po'^eni $137,114 manj kvote. Kampanja bo ^^•biral^^^	prostovoljni
^aii Y|^v\ P'^ispevkov bodo mo-skrajne oapore, da 'Vsoto, ki še manjka.
PKOGRESIV-
ke	"ogresi,vne stran-
Somalija je pred vojno bila italijanska kolonija, toda po vojni je Italija zopet dobila Somalijo na osnovi sklepa Generalne skupščine Z. N.
Abesinska vlada je v svojem memorandumu Združenim narodom zaprosila, naj se ne odobri imenovanja Nasia za guvernerja Somalije in apelirala na vse miroljubne države, naj jo podprejo.
V abesinskem memorandumu ]e označen za fašističnega ar-madnega častnika, ki je aktivno sodeloval v abesinsko-italijanski vojni. Njega je soglasno z izjavo Abesinije Zavezniška komisija za vojne zločine proglasila za "vojnega zločinca."
"Njegovo vrnitev v vzhodno Afriko abesinska vlada smatra za grožnjo varnosti Abesinije," je med ostalim rečeno v memorandumu.
Abesinska vlada je opozorila, da ^e Italija dobila poverjeništvo za dobo desetih let, toda v tej dobi mora pripraviti somalijsko ljudstvo za polno neodvisnost. Pristavlja, da si je fašistični general Nasi kot poveljnik okupacijskih čet v Harari prizadeval, da bi ohranil nepismenost vzhodno-afriškega ljudstva. Vsled tega je po mnenju abesin-ske vlade dvomljivo, da bi somalijsko ljudstvo res bilo pripravljeno za neodvisnost.
Medtem pa poročila iz dobro obveščenih krogov pravijo, da je vrnitev Somalije Italiji povzročila stanje vojne napetosti na meji med Abesinijo in Somalijo. Abesinija se oborožuje, razšir-juje svoje letalske sile in vrši nabore mladeničev za obvezno vojaško vežbo.
Abesinci zelo sovražijo Italijane, odkar je Mussolini leta 1934 sprožil napad na njihovo državo.
^Gnson je danes 26. ^ J' da se bo 24.., 25. in vršila v Chicagi St konvencija Progresiv-^^ganizi^	konvenciji bo
v^vf strategija za je-
^intiesof'	bivši guverner
^ivug^ st^'	da Progre-
napreduje kljub ^^tvah	občinskih vo-
odst t, ^ Yorku je dobila '*1. Jiia,o°" glasov, v Lowel-
^''Qitu	odstotkov, V De
^^^^ciliYi dva kandidata za ^^O.ooo dobila vsak po
glasov.
Katoliški časopis v Španiji napada Achesonovo izjavo
MADRID, 26. jan. — Trije madridski dnevniki so danes objavili Achesonovo izjavo v zvezi z ameriško politiko napram Španiji. Časopisi pa so ostro napadli Achesona, češ, da se vmešava v notranje zadeve Španije.
(Acheson je nedavno izjavil, da bi Zedinjene države podpirale resolucijo, predloženo Organizaciji združenih narodov, ki bi odstranila, ovire za diplomatič-ne zveze s fašistično vlado Španije, toda je obenem izjavil, da to še ne pomeni, da Zedinjene države odobravajo fašistični režim v Španiji. Pristavil je, da Zedinjene države nadaljujejo s svojimi napori, da bi nagovorile špansko vlado, naj stori korake k demokratični obliki vlade, ki da nudi "najboljše upe za porast osnovnih človeških pravic in svobodščin v Španiji") ■
Katoliški dnevnik Ya je v zvezi s to Achesonovo opombo podal sledeči trpki komentar:
"Mi ne moremo dovoliti, da se nas poučuje, kaj naj storimo v naših lastnih zadevah. To je naša stvar in bi bilo dosti boljše, da se to v polnosti prizna."
Dnevnik, ki zagovarja interese rimsko-katoliške cerkve, je objavil tudi poročila svojega dopisnika v New Yorku.
Poroka
V	soboto se bosta poročila v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Miss Rose Kravos, hčerka Mr. in Mrs. Herman Kravos iz Chardon, O., in Mr. Mike E. Kocjan ml., sin Mrs. Pauline Kocjan, ki vodi gostilno Mike's Cafe na 1297 E. 55 St. Mlademu paru čestitamo in mu želimo vse najboljše v zakonu!
Seja in. predavanje
V	četrtek zvečer ob 7:30 uri se vrši seja krožka št. 1 Prog Slovenk v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Po seji bo predaval dr. Hayes o revmatizmu in kazal bo slike v zvezi s tem. Članice so prošene, da pridejo ob času na sejo, k predavanju pa so vabljeni tudi moški in nečlanice.
Mestna postava za pravično uposlitev
Clevelandski mestni svet je snoči s 27 proti 5 glasovom odobril lokalno mestno postavo za obvezne pravične navade pri uposlitvi. Postava prepoveduje predsodke pri uposljevanju zaradi barve kože, vere ali pa na rodnosti.
Krožek št. 3 Prog. Slov.
članice krožka št. 3 Progresivnih Slovenk se vabi na redno sejo v sredo zvečer ob 7:30 uri v navadnih prostorih Slov. društvenega' doma na Recher Ave. Seja je zelo važna radi veselice in na dnevnem redu so tudi druge zadeve za rešiti, zato se prosi polnoštevilno udeležbo.
Za slepe otroke
V našem uradu sta izročila Mr. in Mrs. Joe Susteršič iz 978 E. 78 St. vsoto $3 za slepe otroke v domovini v spomin pokojnega Matt Žandar. Hvala lepa!
Iz bolnišnice
Iz Polyclinic bolnišnice se je v nedeljo vrnila Mrs. Elizabeth Ludvik iz 1110 E. 63 St. Začasno se nahaja pri svoji sestri Mrs. Julia Ivančič, 1241 E. 61 St., kjer jo prijateljice lahko obiščejo.
PRODAJALCU AVTOV SE NI POSREČILA ŠALA NA RAČUN RUSOV
EAST LIVERPOOL, O., 28. jan.—Tukajšnji trgovec z avti Eddie Lane je mislil, da je jako duhovit, ko si je v zvezi s prodajo avtov dovolil šalo na račun sovjetskih rubljev.
Lane je dal v časopii^ oglas, da ima naprodaj avto s "sibirskim radio aparatom" in da je bil kupljen "z nesnažnim kapitalističnim denarjem." Kljub temu pa ga je ponudil naprodaj za — 1,275 rubljev.
Trgovec pa se ni dolgo smejal temu oglasu, z^ katerega je menil, da je posebno posrečena, šala. Pri njemu se je namreč zglasi-la neka Mrs. Ruth Rayl, položila na mizo dva bankovca po tisoč rubljev in zahtevala avto.
Zastonj se je Lane izgovarjal^ da se je samo šalil in da avto prav za prav stane $1,275. Mrs. Rayl mu je odgovorila, da če se je on šalilj je ona ponudbo vzela resno in da bo iztira-la avto potom sodni je.
Kot zgleda bo "duhovitega" trgovca stal oglas ravno $1,^75, ker sovjetske rublje ne more men jati. No, pa jih bo imel za spomin . .
BeieaufitfYoa
January I6'3I
Republikanci hočejo Achesonovo ostavko
WASHINGTON, 28. jan.— Skupina republikanskih članov poslanske zbornice, med njimi dva člana odbora za zunanje zadeve; so danes zahtevali, naj državni tajnik Dean Acheson poda ostavko.
Kon grešnik Lawrence H. Smith, vodilni republikanski član odbora za zunanje zadeve, je" izjavil, da je Acheson prenehal biti koristen vladi. Pristavil je, da bi Acheson, če že ne želi podati ostavke, moral vsaj pojasniti, zakaj se je zavzel za Al-gerja Hissa, ki je bil obsojen na pet let zapora, češ da je izročil državne papirje bivšemu vohunu Chambersu.
Republikanski kongresnik Donald L. Jackson, ki je tudi član odbora za zunanje zadeve, pa je izjavil:
"Ce državni tajnik ni pripravljen zavzeti bolj stvarno stališče kar se tiče tako položaja na Daljnem vzhodu kot njegovih osebnih starih znancev, bi njegova ostavka boljše služila interesom ameriškega ljudstva.
Achesona je napadel tudi republikanski kongresnik Leslie Arends, ki je rekel, da bi Acheson moral takoj podati ostavko.
"Če tega ne stori, pozivljem predsednika, naj ga vpraša za ostavko," je rekel Arends.
Državni tajnik Acheson apelira na kongres, naj spremeni sklep za vojaško pomoč južni Koreji
Redna seja
Redna seja društva Camiola Hive št. 493 TM se vrši v sredo zvečer ob 7:30 uri v dvorani št. 1 SND na St. Clair Ave. Članice so vabljene, da se ude-deže v polnem številu.
Ambasador Jessup obljubil podporo lutkarskemu cesarju
SAIGON, Indokitajska, 29. jan.—Ameriški ambasador Philip C. Jessup je dal danes jasno vedeti, da bodo Zedinjene države kmalu priznale po Francozih ustanovljeno republiko Viet Nam in njenega lutkarskega "cesarja" Bao Dai-ja. S slednjim se je Jessup že drugič sestal v Hanoiu. Včeraj mu je izročil sporočilo državnega tajnika Deana Achesona, ki izraža zadovoljstvo, da je Bao Dai prevzel "vodstvo" v Viet Namu.
Jessup sicer ni hotel podati nobene odprte izjave, toda na njega so močno pritiskali Francozi, ki si potom lutkarskega "cesarja" Baoa želijo ohraniti Indokitajsko kot kolonijo.
N a Indokita jskem imajo Francozi velike preglavice z dejanskim ustanoviteljem Viet Nama Ho Či Minhom, ki ima svojo lastno vlado in vojsko. Toda Ho je bil v "šoli" v Moskvi in ga smatrajo za komunističnega voditelja. Odkar je končala vojna, so se uporni domačini zoperstavljali francoskim kolonijalnim zavojevalcem. Uporniki imajo pod svojo kontrolo 80^ vsega ozemlja Viet Nama, medtepi ko Bao, ki je nekoč bil tudi japonski lutkarski cesar, "vlada" le v večjih mestih.
Francoski komunisti so proti "cesarju"
PARIZ, 28. jan. — Francoski komunistični voditelj Maurice Thorez, je danes v parlamentu trpko napadel zakonske predloge, da se prizna režim lutkarskega cesarja Bao Dai-ja na In-dokitajskem. Izjavil je, da je vlada naklonjena upostavitvi kolonijalnega sistema na Indokita jskem in da vsled tega poziva Zedinjene države, naj jo podprejo in priznajo Bao-a, katerega pa indokitajsko ljudstvo ne mara.
Drugi komunistični govornik, Rene Arthaud, pa je odprto po-jzval francoske vojake na Indo-kitajskem, naj se ne borijo, ampak pristopijo na stran Indoki-tajcev. Obenem je apeliral tudi na pristaniške delavce, naj ne tovori jo na ladje orožje, s katerim se bo pobijalo indokitajsko ljudstvo.
Preselila se v Cleveland
Iz Kemmerer, Wyo., je prišla v Cleveland Miss Gloria Lum bert, ki bo sedaj bivala pri svoji' materi in očimu Mr. in Mrs Andy in Mary Bozich, 1222 E 172 St. Dobrodošla!.
fkt Uttiml	for hfontik
flANKllH 0 lOOStviir
Nocoj ob 8. uri bo Slovenska sekcija March of Dimes priredila plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Sodelujejo vsi slovenski orkestri Vabljeni ste, da se udeležite.
WASHINGTON, 30. jan.—Državni tajnik Dean Acheson je danes apeliral ha kongres, naj zavrže prvotni sklep in odobri južni Koreji vojaško pomoč v znesku $60,000,000.
Achesan je na pričanju pred kongresnim odborom za zunanje zadeve izjavil, da bi bilo zelo nesrečno, če" bi Zedinjene države zavrgle pomoč Koreji.
Predsednik odbora Kee je rekel, da je Acheson predlagal, da ■ge omenjeno vsoto od $60,000,-000 za pomoč Koreji vključi v skupno zakonsko predlogo za podaljšanje zakonske predloge za Kitajsko do junija leta 1951.
V pomožnem skladu za Kitajsko je ostalo le še kakšnih $103,-000,000. Soglasno z izjavami državnega tajnika bi se od vsote lahko le mali del potrošilo do 30.
junija in to večinoma za "ekonomsko pomoč" Formozi, kamor je zbežal kitajski nacionalistični diktator Ciangkajšek po porazu na kopneni Kitajski.
Potankosti Achesonovega pričanja niso bile razkrite. Predsednik odbora Kee je rekel, da je Acheson govoril tudi o sedanjem položaju na Kitajskem, toda ni hotel povedati, kaj je državni tajnik rekel v zvezi s tem vprašanjem.
Stavka uposlencev telefonskih družb oklicana za 8. feb.
WASHINGTON, 30. jan.— CIO unija delavcev uposlenih pri telefonskem sistemu je danes oklicala za 8. februarja stavko svojih 100,000 članov.
S stavko bo paraliziran celotni telefonski sistem Bell, če družbe pravočasno ne bodo spre-je zahteve unije za nov kon-trakt.
Unija zahteva 35-urni delovni teden namesto sedanji 40-umi, zboljšave penzijskega in počitniškega plana in znižanje dobe za vajence.
Predsednik unije Joseph A. Beirne je izjavil, da bodo delavci prav gotovo zastavkali, če vlada ne bo posredovala ali pa če se družbe ne bodo premislile. Pojasnil je, da operatorji dobijo okrog $35 do največ $52 na teden.
Predsednik CIO Philip Murray je obljubil vso podporo upo-slencem pri Bell Telephone Sys-temu.
Stavka ne bo prizadela Ohio Bell Telephone Co.
Direktor ohijskega oddelka CIO unije Communications Workers of America, Thomas Ryan je snoči v Youngstownu izjavil, da stavka telefonskih delavcev ne bo prizadela Ohio Bell Telephone Co., ki da se še ni začela pogajati za nov kon-trakt. Opozoril je, da bodo prizadete le one družbe, ki so pogajanja začele, toda so s pogajanji prišle v zastoj.
v bolnišnici
V St. Luke's bolnišnici se nahaja Philip Troha iz 15310 Dani#! Ave. Zdravje se mu pola goma vrača in prijatelji ga lah ko obiščejo. Upamo, da še bo kmalu zdrav vrnil na svoj dom!
Papeževa navodila za boj duhovščine proti komunizmu
RIM, 28. jan. — Papež Pij XII. je danes objavil stroga navodila za italijansko duhovščino v zvezi s tekočim križarskim pohodom proti komunizmu, ki se je začel s proglasitvijo svetega leta.
Papež je zabičal duhovnikom, da ne smejo ostati ob strani, ampak sodelovati z ostalimi katoličani pri tej kampanji. Opozoril je vse župnike 25,000 italijanskih župnij, da moramo mobilizirati svoje vernike, ki so pripravljeni ohraniti "duhovno dedščino, ki so jo sprejeli od preteklih generacij."
Sv. oče je v svojih navodilih jasno povedal, kako mora duhovščina sodelovati z navadnimi katoliškimi množicami. Duhovniki v najmanjši vasi in najbolj oddaljenih kotih Italije se moraj6^'^idmžiti kampanji in organizirati katoličane. Dalje je papež omenil tudi štiri najvažnejše katoliške politične organizacije, ki jih morajo duhovniki utrjevati v svojih župnijah.
V zvezi z organizacijskimi vprašanji je.papež očividno mislil na italijansko komunistično stranko, ko je rekel, da "naši nasprotniki zelo dobro izkoriščajo organizacijo z uporabo novih in drznih metod, ki jih oblikujejo v svoja najboljša orožja, da bi zapeljali in zmedli množice." Opozoril je, da bi duhovščina morala delati isto, čeprav je mogoče v kakšni vasi le malo oseb, ki so pripravljene pomagati cerkvi.
Smatra se, da so papeževa navodila direktni ukaz o mobilizaciji vseh duhovnikov in vernikov, da bi se v svetem letu razbilo ali pa vsaj omajalo mogočne levičarske sile.
Dobile nagrade
Ob priliki velike razprodaje v Grdinovi trgovini na 6111 St. Clair Ave. so bile oddane nagrade, katere so dobili: Anne Mavko, 6235 St. Clair Ave., Princie Spencer, 6215 Hough Ave., Angelo Vidigoj, 851 E. 144 St., C. Bier, Mary Stiftar, 1006 E. 63 St., Beatrice Downing, 907 E. 67 St., Carol Yost, 1378 E. 53 St., Elizabeth Baškovič, Mary Kardun, 1026 E. 76 St., Dorothy Godic, 1115 Norwood Rd., Mary Blatnik, 1193 E. 61 St., Frances Blatnik, 22897 Ivan Ave., Rost Miller, 5602 Carry Ave., Antonia Mi-hevc, 1135 E. 60 St. in Mary Koffolt. Imena oseb, ki so bile deležne nagrad, so predstavili: Mr. Joe Ronsoe, Juanita Halas%, Maxime Wayman in Dolores Strah,
V novih prostorih
The Jugoslav Village klub, ki se je nahajal pri E. 55 St. in St. Clair Ave., se je preselil v nove prostore na 911 Maud Ave., od E. 79 St., južno od St. Clair Ave,
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
31. januarja 1950
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
^ Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) .
For Six Months—(Za šest mesecev) ____________________ " " 1
For Three Months—(Za tri mesece) ____________________ _ ' LZ
UREDNIKOVA POSTA
.. $8.50 — 5.00 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries;
For One Year—(Za eno leto)___________ ____________________________________________________SIO 00
For Six Months—(Za šest mesecev) ____________________________________________________6 00
For Three Months—(Za tri mesece)________________________________ __ 3 50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
KAPITULACIJA MR. ACHESONA
y zvezi z izjavo državnega tajnika Peana Achesona, da bodo Zedinjene države podpirale resolucijo predloženo Organizaciji iiarodov, s katero bi bila preklicana resolucija iz leta 5,. ^.' svetuje članicam, naj ne upostavljajo diplomatične stike
s rasističnim rezin^om v Španiji, je urednica liberalne revije The
Nation, Freda Kirchwey, objavila sledeči članek:
Zadnji teden je v newyorski Herald Tribuni bila posvečena cela kolona veličanju Deana Achesona kot državnega tajnika. Na drugi strani istega časopisa je sam Mr. Acheson učinkovito ovrgel to sodbo. Njegovo pismo senatorju Connally-ju v prid upostavitvi polnih diplomatič-nih odnosov s Francovo Španijo, ni bila izjava "velikega" državnega tajnika. Kvečjemu je to bil poskus apiziranja desničarskih kritikov vladne politike na Daljnem vzhodu s tem, da se jim je vrglo podkupnino. Najhujše — in jaz verujem, da najhujše pomeni resnični namen — je, da je sprožil napore, da se Francov režim reši pred predstoje-čim razsulom. Če nista bila navzoča eden ali pa oba namena, je njegovo pismo popolnoma brez pomena, kajti zadeva sama po sebi ni tako nujna, ker resolucijo Združenih narodov, ki priporoča izključitev Francovih predstavnikov iz agencij Združenih narodov in odpoklic poslancev iz Madrida, se ne more v nobenem slučaju preklidati pred prihodnjim sestankom Generalne skupščine, ki bo verjetno v jeseni. Ali bi ne bilo bolj normalno za Mr. Achesona, da je sugeriral Mr. Connally-ju, da se vprašanje Španije preloži za bolj primeren datum? Toda očitno je, ,da ostali oziri niso bili "postranski"; bili so izrazito v ospredju. Ker se jih iskreno ni moglo omeniti (težko, da bi slišah Mr. Achesona: No, fantje, kako bi bilo, če bi vam dal Franca v zameno za Formozo?) je bil Državni oddelek prisiljen, da ustvari enega od najbolj nasprotujočih in neprepričljivih dokumentov, ki so zadnje čase bili objavljeni.
Kajti ostali oziri so pereči, čeprav se jih ne omenja. Prvič, celotni vladni zunanji program bolj učinkovito ogroža dvo-stranska opozicija, kot pa katera koli koalicija, ki jo lahko Mr. Acheson brzda. Glasovanje preteklega ledna glede Izdatkov za Korejo je ostro opozorilo na bodoče ovire. Nagon, da se podkupi zakrknjene izolacioni-^tične-nacionaliste, je povsem umevno močan, toda na njega se lahko računa samo na praktični osnovi, da se državnega tajnika, ki je dober in izkušen odvetnik, opozori, da se "blackmail" redko kdaj izplača; kongresnike in ostale, ki želijo financirati novo zaroto s Čiangkajšekom, se ne bo spravilo k molku s tem, da se obljubi delež Francu. Ne samo razni samoimenovani kongresni odposlanci, ki so prinesli nazaj sporočila o potrebah Španije in odlikah Franca, ne samo vojaška družba, ki želi za vsak slučaj spraviti Španijo v svoj žep, ne samo Vatikan, katerega agent je odprto delujejo v in okrog Capitola in izvšnih oddelkih, pač pa poleg teh važni industrijski in poljedelski interesi — posebno bombažni in žitni — vreščijo, da hočejo business s korumpirano fašistično državo, če bo le Mr. Acheson skrbel, da bodo plačani z dolarji. Da bi se prezrlo te pritiske z namenom, da se obdrži proti-Fran-covo linijo, bi pomenilo imeti političen pogum in vodstvo.
Mogoče bi bilo naivno, stikati za temi odlikami pri ljudeh kot sta predsednik Truman in državni tajnik Acheson, ki nista o Španiji imela nobenega drugega mnenja, kot pa o nerodni zapuščini iz dnevov, ko je fašizem bil sovražnik. Mrzla vojna je zvišala pritisk in simbolu vzela vso moč, ki ga je še imel za naše najvišje uradnike. Za njih prav gotovo Franco ni nič manj neokusen kot je Tito, katerega smo priznali, ali pa Mao, katerega bomo nedvomno kmalu priznali. Toda z druge strani je Caudil-lo pripravljen, da nam "služi" pri nalogi, da zadržimo Rusijo in porazimo komunizem. Obleči te ga v par svobod-ščin in finančne pomisleke, pa boste dobili vladarja, ki lahko sedaj postane sprejemljiv za zapadno Evropo kot "zaveznik" v ERP (Marshallovem načrtu), in Evropskem svetu, da' se sploh ne omeni — in Mr. Acheson tega previdno ne omenja — v Atlantskem paktu
(Konec jutri)
SENATOR TAYLOli VLOŽIL PRIZIV
MONTGOMERY, A. la., 28. jan — Senator Glen Taylor, ki je na preteklih volitvah bil ))od-i predsedniški kandidat Progresivne stranke, je včeraj vložil
priziv proti obsodbi na 180 dni j zapora in $50 globe, ker da je: "motil javni mir," ko je v teku volilne kamjjanje leta 1948 sku-' šal vstopili v neko dvorano sko-j zi vrata, ki so bila rezen'irana le za zamoi ce.
Si. Clair Rifle and Hunting Club
Na prošli seji mi je naš predsednik naročil, da naj kaj napišem za časopis, obenem mi je rekel: "Pa da se ne boš preveč lagal; piši samo glede bankete in kaj od j age, nič politike vmes."
Torej, cenjeno občinstvo in naši stalni posetniki, nič se ne bom lagal, pač pa vas v imenu kluba vljudno vabim na naš banket, ki se vrši v soboto zvečer 4. februarja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Pri-četek ob 7. uri zvečer.
Vstopnice dobite pri vseh naših članih, sezite po njih, dokler Jih je še na rokah, kajti pri vhodu morate poznati stražo, če hočete v našo družbo.
Mrs. Erjavec je glavna kuha rica in je tudi dobila od kluba polnomoč, da kupi in pripravi vse dobrote sveta ter pečene piske povrhu. Srnjake (seveda mlade), sta pripeljala naša lovca Zupančič in Kobal.
Tukaj se vam nudi izvrstna zabava do prihodnjega dne v nedeljo zjutraj, ki gotovo še prehitro pride v veseli družbi.
Člani, ki niste bili na letni seji, vedite, da je bil sprejet predlog, da vse žene naših članov postanejo članice našega kluba.
"Hej, hej, hej, kaj bo pa zdej?" je 'rekla Mrs. Spenko, "nič vam ne moremo škoditi."
Berta Dovgan je pa bolj drzna in pravi: "Me vam bomo pokazale, kako se orje na klubovi farmi!"
Max Želodec je novi predsednik. Pravi da bomo morali tako plesati kot bo on zagodil. . Podpura Max, kar zavrti nas malo, če ne bomo prezgodaj pomrli. Novi tajnik je pa ta mladi Kosec. Če bo znal ta mladi tako čvrsto voditi knjige kot zna sta-ris Kosec pogledati na muho lovske puške, bo vse O. K.
Jože Dovgan, on je pa kapetan gospodarskega odbora. Hm, pr-mejduš, bi lahko gartrože in šmarnice rastle na klubovi farmi, ne pa robida. Če se bom jaz razjezil in če mi daste polno moč, se bo to zgodilo. Bog te usliši Joe, kajti nekateri člani smo bolj gluhega kalibra.
Jože je bil v starem kraju in nam je opisal dosti zanimivih reči. Ampak' naši jagri pravijo, da zakaj ni nič pisal od lovcev in pa od jage.
"Tukaj je par novic," pravi Jože. "Veš, da ljubljanski lovci bi radi prišli jagat na Kras, kraški jagri so pa proti, pravijo 'ti ljubljanski škrici nas vedno zmerjajo s Krašovci, da imamo samo kamenje pri nas, zdaj pa hoqejo po vsej sili k nam na ja-,^o! Kaj mislijo, da srne pri nas od manjena živijo'?"
"No," pravim, "vidiš, Joe, kako je Kras krasan:"
Dalje pripoveduje Joe, kako ;e Dolf Farinov ustrelil divjega prašiča, oziroma ga je obstrelil. Prašič ranjen pa rad napade lovca in tudi Dolfetov meh bi bil razmesarjen, toda srečo je imel zaradi dveh lovskih psov, ki sta grizla ter se zaganjala v zver od vseh strani.
Joe pravi: "Veš, Tony, Dolf je bolj srčan kot si ti, on je bil pri partizanih. Zato ima korajžo. Če bi se tebi kaj takega pripetilo, joj, ti bi se v hlače . . .?"
Veš kaj Joe, to le vzamem na znanje, ampak tudi ti nisi izjema.
V soboto zvečer pridite* na banket poslušat zanimive zgodbice naših lovcev, ki še vedno jagajo na lisice. Louis Škoda in Frank Kobal sta najbolj zaljubljena v zvite repke.
Nekaj sem se zmislil, samo bojim se, bojim se urednika, bojim se, da bo vse skupaj vrgel v tisti koš tam v kotu. Kako bi be
malo priliznil? Ivan, veš kaj, pridi na naš banket, spoznal boš naše lovce in seveda mojo malenkost. Kuharici bomo rekli, naj ti da boljše (saj veš) in pohvali me malo.
Evo jo, tukaj je koračnica za naš klub. (Melodijo ukrademo od "Mladih vojakov"):
Mi, lovci smo od svete Klare, imamo puške na dve cevi.
Cake naše so rdeče,
zato pred nami zaje beži.
Sreča naša je večna jaga,
srce po nji nam hrepeni. Joj, kakšna b'la bi to blamaža, če zaje enkrat nazaj vstreli.
Tud' gremo po par srnjakov tja v penslovanske hribe,
visoko gori tik oblakov,
lovec glavo lahko zgubi.
Pa to nfis nič ne plaši, močnejša je ta lovska strast. Tako so drzni člani naši, srnjaček mora in mora doli past
Anton Novak, 19801 Mohawk Ave.
Knjižna kampanja Progresivnih Slovenk
Tu je nadaljni seznam pri-spevateljev za knjižno kampanjo Progresivnih Slovenk:
Janko N. Rogelj je prispeval nadaljnih $30.	^
Po $25 sta prispevala: Slovenski narodni dom v LaSalle, 111. in Slovene Independent Benefit Society, Waukegan, 111.
Po $10, iz Clevelanda: Društvo Modern Crusaders, št. 45 SDZ; društvo Slovan, št. 3 SDZ; pevski zbor Glasbena Matica. Društvo Kmetovalec, št. 198, Willard, Wis.; društvo št. 721 SNPJ, Aliquippa, Pa.
Nabrano na seji društva št. 151 SNPJ, Witt, 111., $8.
Po $5, iz Clevelanda; Ivafika Shiffrer, Frank Shiffrer, Mary Smrdel, Mr. in Mrs. James Kozel v spomin K. Smrdel, društvo Cerkniško jezero, št. 59 SD, neimenovan, Joe Kodrič, društvo št. 600 SNPJ, Johnstown, Pa.; društvo št. 64 SNPJ, West Newton, Pa.
Po $2, iz Clevelanda: Rose Sa-nabor, Antonia Cergol in Urška Muley.
Današnji izkaz $189. Prejšnji izkazi $1,586.25. Skupno z današnjim izkazom $1,775.25.
Apel za prispevke za knjižno (:ampanjo je prejel vsestranski odziv. S tem so ameriški Slovenci pokazali razumevanje za lepo idejo progresivnih Slovenk.
Vsporedno s prispevki pa prihajajo tudi nove prošnje iz domovine po knjigah in revijah. Zato je ta kampanja še vedno potrebna in v teku.
Victoria Poljšak, blagajničarka, 1114 E. 169 St., Cleveland 10, O.
Čitalnica SDD se zahvaljuje
Cleveland, Ohio—Č i t a 1 n i c a Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. se lepo zahvaljuje sledečim darovalcem: Socialističnemu klubu št. 49 JSZ za velikodušni dar $25; društvu Naprej, št. 5 SNPJ za vsoto $6, kakor tudi društvu Carniola Tent, št. 1288 TM za vsoto $6.
Odbor.
NAJMANJ 100,000 LET ŽIVI ČLOVEK NA SLOVENSKI ZEMLJI
Dolgoletne izkušnje so tako .za-oStrile njegove znanstvene bčii
(OB ZNANSTVENIH IZKOPAVANJIH PROF. BRODARJA PRI POSTOJNI.)
JE U LED MEHEK ALI TRD?
Poišči večji kos ledu. To ledeno opeko postavi zunaj na mrazu na dva čokiča. Na žico pri-veži dve uteži. Ako nimaš drugega pa dve opeki. Povezni žico preko ledu ter pusti vse tako dve ali tri noči. Pravijo, da se žica v tem času preje skozi led kakor skozi testo in ne da bi se kaj poznalo na ledu. Prepričaj se sam, čc Je to les.
Med pomembna znanstvena raziskovanja v letošnjih poletnih mesecih spadajo tudi arheološka izkopavanja ostankov človeških bivališč iz stare kamene dobe v bližini Postojne. Ta raziskovanja vodi v okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti Institut za prazgodovino človeka na ljubljanski univerzi pod vodstvom prof. Srečka Brodarja. Izkopavanja v Be-talovem spodmolu — jami, ki leži ob vznožju Kurjega gradca med Velikim Otokom in Zagonom, 2 km daleč od Postojne tečejo že tretje leto po osvoboditvi.
Šele lani je prof. Brodar našel pri nas v Potočki Zijalki na gori Olševi (1700 m visoko) prve ostanke človeških bivališč iz stare kamene dobe. Od tedaj poznajo tega našega znanstvenika, njegove izsledke in znanstvene publikacije po vsem kulturnem svetu. Z njegovim imenom so najtesneje povezana skoraj vsa nadaljnja odkritja novih mest — postaj, v katerih se je pred več deset ali stotisoč leti od časa do časa zadrževal človek. Prof. Brodar je pri nas prvi prikazal Slovenijo kot deželo, ki je bila močno naseljena že v ledeni dobi. Ostanke slovenskega paleolitika je odkril še blizu" Njivic pri Radečah, v Špehov-ki nad Hudo luknjo pri Zgornjem Doliču, v Mornovi zijalki pod Belimi vodami, blizu Kostanjevice in drugje.
Zadnjem času se je ducatu naših paleolitskih postaj, ki leže po večini v Sloveniji, pa tudi onstran meja na Primorskem in v Hrvaški (Vindija pri Va-raždinu, Krapina in Lokve pri Delnicah), pridružila še nova, kakor kaže morda od vseh doslej znanih najpomembnejša in najdelj naseljena postaja pri Postojni.
Jamo Betalov je odkril že leta 1932 Italijan Anelli. Leto pozneje je Anelli o svojih prvih prvih izkopavanjih poročal na speleološkem kongresu v Trstu. V naslednjih letih je nadaljeval izkopavanja in prek'opal ves predjamski prostor 7 m v notranjost in nekako 2 m v globino jame. Objavil pa je le odkritja iz pozne mlajše kamAie dobe (neolitika). Pred vojno za časa' fašistične Italije je bila zbirka najdenih ailefaktov (človekovega orodja i n živalskih ostankov, ki dokazujejo, da je tam nekoč prebival ali vsaj lovil človek) shranjena v Postojnskem muzeju. Med vojno so to dragoceno zbirko Nemci odpeljali v Italijo in nato še naprej v grad Pottenstein pri Nurnbergu, na Bavarsko. Tržaški list "II Corriere di Trieste" je v začetku letošnjega leta poročal, da so Anglo-Američani te izkopane dragocenosti vrnili Italiji. Zbirka pa se še danes nahaja v Rimu in bo menda kmalu vrnjena naši državi.
Anelli je zadel le na zgornjo mejo paleolitskih plasti. Celo vrsto kulturnih slojev iz starejše kamene dobe je v resnici našel prof. Brodar. Izkopavanja so se začela Ž3 leta 1947, nadaljevala pa so se preteklo leto in tudi letos. Dosedanja izkopavanja so vsako leto trajala približno tri mesece. Pri delu je vselej sodelovalo po nekaj študentov ljubljanske univerze, članov Ljudske študentske mladine in postojnskih srednješolcev. Celotna raziskovanja pa potekajo ob j izdatni in zadostni podpori mi-j nistrstva za znanost in kulturo LRS ter Slovenske akademije | znanosti in umetnosti v Ljubljani.
Novo najdišče p r i Postojni nam predvsem odkriva življenje ledenodobnega človeka — prebivalca stare kamene dobe. Najgloblje najdeni predmeti ka-
žejo na kulturo, ki je brez dvo ma najstarejša v Sloveniji. Iz najdenega gradiva bodo naši znanstveniki precej zanesljivo sklepali in nam povedaU, kakšna sta bila način dela in življenje naših prednikov. Poleg živalskih ostankov (tedanje človekove hrane) so v Betalovem spodmolu našli dobro ohranjene koščke oglja, ki nas opozarjajo, da je pračlovek že v tisti dobi poznal ogenj. Oglje samo pra-zgodovinarju — paleolitičarju — ni le dokaz, da je človek v davnih dobah poznal ogenj. Nadaljnja točna mikroskopska analiza mu dalje pokaže, od katere vrste dreves je to oglje. Iz te ugotovitve prazgodovinar lahko sklepa tudi o rastlinstvu takratnedo be. Rastlinstvo pa mu spet pove, ali je bila doba mrzla ali topla.
Še posebno važni so ostanki živali, katere je lovil za svojo prehrano prebivalec stare kamene dobe. V slojih Betalovega spodmola ugotovljeni kostni ostanki in zobje raznih pleisto-censkih sesalcev n. pr. jamskega medveda, alpskega svisca, jamske hijene, nosoroga, različnih orjaških jelenov, losa, pragoveda in raznih glodalcev pričajo o klimatskih spremembah, ki so bile v posameznih naselitvah te jame po ledenodobnem človeku.
Kaj naj bi po dosedanjih odkritjih rekli o človeku — prebivalcu Betalovega spodmola in o najdenih predmetih, ki jih je rabil v boju za obstoj v dobi, ki jo jt? moral preživljati?
V največji globini 7 do 9 m odkriti sledovi nam ponujajo prej ko ne resnično domnevo, da je pračlovek že ob svojem prvem bivanju v tej jami izdeloval kamnito orodje ter se hranil v glavnem z jamskim medvedom in rastlinstvom. Toda že bežen pregled okrog tri tisoč ostalih kosov posulje ločno obdelanega kamenitega, kremenastega orodja, drobcev, (ki so odpadli človeku pri izdelovanju kamenitega orodja), rezil, konic, strgal, praskal, vbadal ter živalskih zob in kosti, ki so bile odkrite v globini do 7 m pod sedanjim jamskim nivojem, kaže tudi na raznoternost človekove prehrane in orodja, ki ju je pračlovek sila razširil in izpolnil v nadaljnih tisočletih svojega razvoja.
Istočasno s staro kameno dobo je naša zemlja preživljala ledeno dobo (diluvij ali pleisto-cen), v kateri je bilo več toplejših presledkov. V času polede-nitev se je pračlovek seUl iz Betalovega spodmola v oddaljenejše kraje.
Zato nekatere notranje jamske plasti ne hranijo sledov človekove navzočnosti. Kajti pod silovitostjo vsake, izmed treh do štirih močnejših poledenitev, ki so si sledile v ledeni dobi, se je rušila tudi jama pri Postojni. Toda prav postojnska vrata so morala biti zaradi svoje izrazite prehodnosti in ugodnih podnebnih razmer posebno všeč tudi pračloveku. Drugače bi ga najdene sledi ne odkrile spet v Betalovem spodmolu. To pot sta bila človekova hrana in orodje raznovrstnejše. Pračlovek ^ je tedaj hranil predvsem z več vrstami jelenov, orodje pa je, kakor prej izdeloval in obdeloval iz zelo gostih sileksov, neke vrste silno trdega kremena, čigar podobne odtenke so doslej našli na ))olotoku Rujani v Severni Nemčiji! Vrsta tega kamenja in njegova nahajališča so bila brez dvoma redka in za pračloveka tako dragocena, da je uporabljal tudi najmanjše, prvotno zavržene koščke teh prinešenih sileksov, ki so trši od železa.
Prof. Brodar se danes "igra"
da brž vidi, kam, na rob ali n* stranico je treba pritisniti ta ali oni manjši košček kremetia-Z lahkoto sestavlja prvotne ob-like kamenja, čeprav je tudi on pred tem ure in ure tuhtal # zdel nad stoletnimi kremeni. To opravilo mu jasno pokaže, je Človek delal svoje orodje.
Raziskovanja v Betalove® spodmolu še davno niso zakljU' čena. Toda dosedanje najdb® nam tudi v ta^i delu našeg* ozemlja dovolj priporočljivo žejo, kako r joda j je bilo pos& Ijeno slovensko ozemlje. Slove-nijo pa nam prikazujejo kot izredno prehodno deželo že v davni preteklosti. Kajti številni najdeni predmeti v globini 9 m so stari vsaj tisoč let. Da v ja®' doslej še niso našli človeških ostankov, si razlagamo na ta način, da človek v Betalov®® spodmolu ni umiral ali ^ si bili njegovi ostanki odpl®^' Ijeni po podzemskih vodah ^ kraških ponikalnic, ki so pose^ no razgibane prav okoli Postoj" ne.
Z rastočo globino postaja ^ kopavanje vse bolj težavn"' Vendar je mnogo upi^avičenož^ upanja, da bo prof. Brodar slednja leta odkril nove stare]' še sledi pračlovekovega bivan]^' če ne tudi ostanke človeka sa* mega. Najdba človekovih ostali' kov bi še trdneje uvrstila Bet®' lov spodmol v vrsto prazgodovinskih postaj svetovnega kul' turnega pom^a in bi izredn" pripomogla k ustvaritvi ter resnične slike o razvoju ČlO" veka.
Škoda je le, da je kmalu P® osvoboditvi ustanovljeni Ijjanski Institut za prazgodovin" človeka, edini v naši držaV-Okoli prof. Brodarja se sicer ^ živim zanimanjem zbira neW študentov ljubljanske univert^' Kljub temu ne kaže, da boiof skoraj imeli dovolj znanstven^' kov — raziskovalcev našega leolitika. Domala vse države P"' svečajo proučevanju svoje zgodovine mnogo skrbi in trud» Bogata prazgodovinska najd|' šča so doslej odkrili v Franci]'' Nemčiji, Češkoslovaški in dr*' god. V Sovjetski zvezi so P" Oktobrski revoluciji našli k*"" okrog 300 postaj naših pred#' kov. Tudi v naši državi je še dO' sti krajev, ki dajo slutiti, da s" bili poseljeni že v starejši k*' meni dobi, in to v vseh nas'i^ ljudskih repubhkah. Zagral^i^' bo treba na več mestih'" vztrajno iskati.
ral
Društveni koledar
FEBRUARJA
3.	februarja, petek — Centr® Committee of the Maccabe®^ Ples v SND.
4.	februarja, sobota — FraP''® Prešeren št. 17 SDZ — PleS"^ veselica v SND.
10.	februarja, petek —
culate Conception Church Ples v SND.
11,	feb., sobota — DruštV^ Cleveland št. 126 SNPJ Plesna veselica v SND.
11.	februarja Valentine pev. zbora Triglav v DoW^'' zapadnih SloveAcev, 6818 P®' nison Ave.
12.	februarja, nedelja —
zbor Ivan Cankar — Prcdst«' va v SND.
17.	februarja, petek — Gold^ Gophers Club — Ples v
18.	februarja sobota — Društ^" Sv. Vida št. 25 KSKJ — Pl"®' na veselica v SND.
19i februarja, nedelja — Fo^e^ City Park Veterans Club ^ Ples v SND.
24.	ft^bruarja, petek —
Makers Club — Ples v Sl^^'
25.	sobota — Cleveland^k* federacija SNPJ — Plesna v®' Belica v SND. ^	;
26.	feb., nedelja — Progresiv^® Slovenke — Predstava v <

J
31. januarja 1950

ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Ivan Can k
ar
Pavličkava krona
Pavliček je stanoval v tesni, prazni, temni izbi. Mizar je bil zdaj je komaj še hodil m že od zime ni imel dela. Vča-se je prikazala ob oknu ne-^vadno debela otroška glava; ce o je bilo izbočeno, za ped vi-so bili redki, beli in "^ki kakor svetel mah. Jan-
biln Honza. Deset let mu je » pa še ni dobro govoril; le ^ kokdaj se je zgodilo, da se ® vzdignil na tenke, skrivljene o e noge; vzdignil se je ter se ® priplazil ob zidu do okna.
Hodim!" je vzkliknil ter str-f na očeta z velikimi, svetli-'' ^®selo začudenimi očmi. Ob pomladnem večeru, ko je ° okno odprto in je dihal v topel, mehek zrak, je ležal dom^^ postelji in se je nena-V i	Polmrak je bil
2 J	je sedel ob vznožju
odeji, oči zatisnjene. _ iatinek!"'
ne spiš, Janjek?"
kmai	god? Kaj ne bo
qT jnoj god?"
strah^ jf in spreletel ga je "v'	oiu tresle noge.
bo tv^ gwU V 30 ze, Janjek!"
preko izbe, roke skle-
lien ^	roKe SKie-
gledli obrazom. Janjek je
za njim in se je čudil.
bi] 5^^ pozabil? Kaj si poza-
god, tatinek?"
Mrnf	pozabil ... Le
delip-'v ®^^ jG še dolgo do ne-Skrb^ petek je danes . . ." gljgjj-.^^e^^epetala v njegovem
Je gledala iz oči.
gO(i?»i yeael, da je moj Ho :% vprašal Janjek začude-
"y- jok mu je bilo. Ve-i fem, Janjek . . , Po-bi rad za god!"
"Žogo!"
"Kaj še?"
Janjek je pomislil.
"Potico bi rad imel . . . rumeno, medeno potico ... že dolgo nisem jedel potice, tatinek!"
"Tudi potico boš dobil, velik kos potice ... In kaj bi nazadnje še rad imel?"
"Nazadnje, tatinek, pa mi kupi kaj takega, kar še sam ne vem .... zato da bom vesel, ko bom zagledal!"
Janjek je zaspal; oče je sedel ob vznožju, sključen v dve gube, obraz skrit v dlaneh.
Vse skrbi, vsa žalost bližnje in daljnje prihodnosti, vse je izginilo mahoma — izpremenilo se je, vtelesilo se je v eno samo, čisto razločno skrb in misel.
Pavliček je premišljeval:
"Petek je danes, še dolgo je do nedelje, jutri je še ves dan moj . . . čemu strah in bridkost že v naprej? Dovolj bo še časa in priložnosti za strah in bridkost ..."
Nato je računal:
"Žoga petnajst krajcarjev . . drage so; potica petnajst krajcarjev ... lep kos bo; in nož mu bom kupil, majhen, svetel nož . . . dvajset krajcarjev. To je krona . . . krono je treba imeti!"
Zmračilo se je zunaj. Prižgal je svečo in je posvetil Honzi v obraz. Smehljaj je ležal na od-
UiVESrtNUS.SAV/N6S BONDS
Economical jLenten Salad
prtih ustnicah, na bolnih licih pod ogromnim, izbočenim čelom.
"Zdaj pa se mu sanja!" je pomislil Pavliček. "O žogi se mu sanja in o potici ... On ve v svojem srcu da bi dobil žogo in potico, nič ne dvomi in ne skrbi; kakor da mu je bil Bog sam obljubil! . . . Krono je treba imeti!"
.In on sam je vedel v svojem srcu, da bo dobil krono in da bo kupil žogo in potico; tako natanko je vedel, kakor da mu je bil Bog sam obljubil, še za trenutek ni pomislil, da bi morda ne bilo krone, da bi na vsem svetu, ki je velik in prostran, ne bilo človeka, ki bi imel kroni zanj in bi jo ponudil rado-voljno; Nate, pan Pavliček, za Honzo! — Ni pomislil in se nič ni bal, ker bi bila že v sami misli tolika groza, da bi je trpljenja vajeno srce ne preneslo.
"Tja pojdem!" je premišljeval Pavliček. "H gospodarju samemu pojdem in mu porečem . . tako in tako ... za Honzo! . . Trd človek je in resen, toda njegovo srce je blago ... Tri mesece Ž3 nisem plačal — nič ne reče ... še pokima, če ga pozdravim. Zakaj bi mi ne dal krone? Bogat je ... v suknjo bo segel ... nate, pan Pavliček . . . dve kroni!
Zahvaljujem se od srca, gospod, za toliko dobrotljivost, in kadar bom mogel . . . Zakaj bi tudi jaz ne bil bogat nekoč?"
Oči so se mu zasolzile od hvaležnosti in sladke misli so mu napolnile srce, vzdignile so se bile nenadoma iz globoke teme, frfotale so vesele in svetle v soncu, še žalost sama je bila kakor od mehke luči obžarjena in sladkoopojne so bile solze, ki so kapale iz njenega keliha.
"Lep spomenik ji bom postavil na grob ... že jutri morda pojdem in ga naročim ... lep križ, ob robu pozlačen ... in na njem bo zapisano: Tukaj počiva Anka ... in še verz zra-
ven . . . sam ga bom zložil, moje bodo besede, zato da jih bo slišala in da bo spoznala mojo ljubezen . . . Vsako nedeljo pbjdeva z Honzo rožam prili-vat . . . Anka, mamica, Bog nama je je dodelil srečo, ker si prosila za naju! In ona se bo nasmehnila v grobu, tisti obraz se bo nasmehnil, ki je bil žalosten še ob poslednji uri . . .
V sladki, slasti polni bridkosti se je smehljal sam, legel je oblečen v vznožju, zavzdihnil je globoko in je zadremal.
"Tatinek!" — Začutil je drobno roko na licu.
"Kaj bi rad Janjek?"
"Vendarle mi povej, kaj mi misliš kupiti še nazadnje. Dolgo je še in rad bi vedel, ne morem čakati."
"Nož ti bom kupil . . . tak majhen, svetel, ves gosposki
noz!
I"
"Tatinek, zdaj pa zaspiva oba-dva; in ko bova odprla oči, bo že svetel dan; in potem samo
HIŠE NAPRODAJ
Barhet Rd. blizu Chesbrest. Zidana hiša s 5 sobami; garaža, for-nez na plin. Hiša je na lepem kraju.
Zidana hiša na E. 77 St.—za 2 družini; 6 in 6 sob; fornez. Cena $9.500. Pokaže se po dogovoru.
GEORGE KASUNIC
REALTY
7510 Lockyear Ave., HE 8056
ZULICH INSURANCE AGENCY
Frances Zulich 18115 Neff Rd., IV 4221 Se priporočamo rojakom Z8 naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.
VAŠI ČEVLJI
BODO Z GLEDALI KOT NOVI. ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
PRVIČ IZZA VOJNE imamo MANDEL'S CORN PLASTER Najboljše sredstvo proti kurjim očesom. Pokličite KE 0034 in vam
pošljemo po pošti. Cena 35c. MANDEL DRUG CO. 15702 WATERLOO RD.
Še en dan in samo še ena noč!"
"Samo še en dan in ena noč!"
Honza je zatisnil oči in je zaspal. Pavliček se je okrenil na postelji; v temo so se potopile sladke misli, kakor črn, težek oblak je viselo nad srcem, nad sanjami . . .
»
Zjutraj, ko je Honza še spal, je odprl Pavliček duri in je šel. Počasi po ozkih stopnicah, počasi preko dvorišča in pod drugimi, širokimi in svetlimi stopnicami je postal ter si oddahnil. Upognjen je stal in truden, kakor da mu je hrbet težko nato-vorjen.
"Morda se bo razsrdil!" je pomislil, "No, naj se razsrdi; pravica je na njegovi strani! Mirno bom poslušal, nobene besede ne bom zinil . . tiho se bom priklonil in roko mu bom poljubil. On bo gledal za mano in bo mislil: Ni bilo prav, da sem se razsrdil nad njim, siromak je! — In me bo poklical nazaj:
NAPRODAJ E. 64 St.. južno od St. Clair Ave. Hiša za 3 družine in za 4 družine. Se proda za $14,000, da se uredi zapuščino. — 15305 Hidpath Ave.; 8 sob, garaža in globoka lota. Dajte ponudbo. Takoj $2,500. — RAY NAUSNER, LI 9216.
Slovenska zakonska dvojica z
9 let starim sinčkom želi dobiti v najem stanovanje s 4 ali 5 sobami. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pokliče
EN 4132
HIŠE NAPRODAJ
v slovenski naselbini v Collin-woodu imam naprodaj sledeče hiše: Za dve družini, 4 sobe in kopalnica za vsako družino, klel in fornez. Cena _______________________ $9,800.
Hiša za dve družini, 4 sobe in kopalnica za vsako družino, fornez, 2 garaži. Se lahko takoj vselite. Cena ____________________________________ $11,000.
Hiša, ki se lahko rabi za eno ali dve družini; 10 sob, 2 garaži. Cena _____________________________ . $14,700.
Vse te hiše so v j ako dobrem stanju.
MATT PETROVICH
REALTY
KE 2641
Kid,
This
Kidney Bean Salad a ta Joan of Arc
*""leybop	recipe gets its name quite naturally!
^ for V ® originally came from the Joan of Arc region in France, chefs'^*	been a favorite ingredient used by famous
wonderful suggestion for busy homemakers who want "<«hin<» ?	menus witn a delicious, economical meat substitute.
easier to prepare than a kidney bean salat^ for the ^•'^yonp'B ' colorful and tasty, just different enough to excito ® ®^ppetite, and best of all it is rich in needed protein. , j	simple this salad is it make:
hf.! ^ ""d kidney	2 tablespoons chopped sweet pickle
. . - -
1 teaspoon minced onion
1	5 tnuiea
2	celery	4 tablespoons French dressing . eggs, chopped
h*'®'".	beans into strainer and wash thoroughly with cold
remaining ingredients; toss together with two forks
tUce, Gb > v" ?®r^e on lettuce leaf or in salad bov.......
•_uarnish with parsley or watercress. Serves 6.
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razno popravilo po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC. predsednik
Nate, pan Pavliček, še eno krono ... za Honzo!"
Stopal je počasi po svetlih stopnicah, nič lažji ni bil tovor na hrbtu. Skozi široko odprto okno na koridorju je videl Pavliček na prostran vrt; duh cvetočih akacij mu je omotil glavo, z dolgimi požirki je vdihaval opojni, sveži zrak.
"Tam, pod tistim lepim drevjem bi se moral igrati Janjek in kmalu bi bila rdeča njegova lica. Zakaj mu gospodar ne bi odprl duri? Mnogo je svežega zraka tam, za vse ga je dovolj. Porečem mu . . . tako in tako . . . Honza je bolan ... Naj pride na vrt! poreče gospodar. Vsak dan naj pride, ves dan naj ostane tam ... in tako ..."
Pozvonil je; noge so se mu tresle in v lica mu je bilo mraz.
Duri so se odprle, gospodar sam je stal pred njim. Ogrnjen je bil v dopetno pisano spalno suknjo, pisano čepico je imel na glavi; iz tolstega obraza so gledale drobne zalite, ledene oči.
"Kaj je, pan Pavliček? Dolgo-vas ni bilo k meni, pan Pavliček!"
Stopila sta v izbo, gospodar je sedel v naslanjač. Pavliček je stal ob durih.
"Kako je torej, pan Pavliček? Kaj ste prinesli lepega?"
Tiščalo ga je v grlu, govoril je z jecljajočim, komaj razumljivim glasom in se je priklanjal sunkoma z vsem životom.
"Tako .in tako, Janjek, moj mali Honza . . . njegov god je jutri ..."
(Dalje na 4. strani)
NAZNANILO THE JUGOSLAV VILLAGE CLUB
sporoča, da se sedaj nahaja v novih prostorih na
911 MAUD AVE.
južno od E. 79 St. in St. Clair Ave.
Priporočamo se vsem prijateljem in znancem za poset. Vedno prijazna družba in dobra postrežba.
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE,
Pokličite:
ENdicott 071,8
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East Gist St	HE 2730
^IŠKO KRANJEC
OS ŽIVLJENJA
ROMAN
^SlVELI
, . LASJE
, "Vph-
d '. hočeš. Naj pa do smrti, če se ti tep.	ganem več za-
^ sredi sobe in
t.S'iica 1^-®' ^ j® njegova h- trd' ^ toliko časa stala začela vrteti okoli nima svojega Ha 5 trikotniki, ki vi-Žehr	morali zlesti
J	pasti na tla. Tu-
Ue / vstopil, je stal M ' Ih '	kakor ae spo-
j® bilo vse za-
"No, kaj pa vam je?" je vprašal fant. "Ste bolni?"
"Bolan?" je dejal Marko. *'Ne." Nato pa je vprašal nekam nepričakovano: "Koliko si prav za prav ti star?"
"Zakaj?" se je začudil fant.
"Tako, rad bi vedel. Veronika sie moži. In jaz sem mislil, da je je še otrok. Štiri leta mora biti mlajša od tebe."
"Jaz sem štiri in dvajset."
"Štiri in dvajset," je dejal oče. "Čudno, a zakaj nisi bil še vojak? Saj mora biti vsakdo vojak."
"Saj aem šepav," je odvrnil fant in ni vedel kam s temi oče-
tovimi besedami. "Ne morem biti vojak."
"Tako?" je rekel oče presenečen in ga pogledal. "In jaz sem mislil, da boš nekoč vojak in, šele po tem bi šel v mesto. Potlej sem se zmotil." Ozrl se je po fantovi nogi. Potem je stopil k oknu. Gledal je na njive, kamor se je vlegel prvi jesenski mrak.
Star sem, je pomislil, star, drugače se mi kaj takega ne bi moglo zgoditi. In smešen postajam. Oči so mu postale kalne in moral jih je obrisati z dlanjo. Nato se je okrenil k fantu:
"Ali ti se še ne boš ženil?" ga je vprašal.
"Ne," je ta odvrnil, "jaz imam še dovolj časa. — Ko postanem mojster."
"Dobro je tako," je prikimal oče. "Pošljem te v mesto, da se priučiš temu in onemu ih potlej te napravimo za mojstra."
"Prej si bom moral še marsikaj nakupiti . . . orodje." "
"Čemu pa? Saj imam jaz dovolj orodja. In Ana ga ne bo potrebovala." S tem je bilo odločeno. Tinek se je ozrl po njem in kot bi se mu hotel zahvaliti. Morda se je pa hotel. Mogoče je že imel kje kaj izbranega, da bi se poročil, a je bilo treba še počakati. Zdaj, ko postane mojster in ko dobi orodje — zdaj ne bo nobene ovire več.
Ob istem času pa se je oče odločil, da ostane doma Ana. Sicer je bilo to že vsem jasno, samo on je še mencal. Zdaj ni bilo več treba. Treba bo ukrepati. Po Tineku je dal poklicati k sebi Ano, da se pomeni z njo.
"Kaj bi?" je rekla, ko je vstopila.
"Veronika se moži," je dejal. "Zakaj mi pa tega ne poveš?"
"Mislila sem, da vas to ne briga, da so to materine stva-
ri. Oni so se gnali s tem. Pa nisem rekla ničesar."
"Pravij6, da bo treba nekaj z njo dati. Kako misliš zastran tega?"
"Jaz?" se je začudila rahlo. Prvič se je zgodilo, da jo je povprašal za svet. Naposled vendar . . . , jo je obšlo. Gledala ga je in njene oči so se zameglile.
"Kaj naj pa jaz rečem?"
"No, kako naj se pogovorimo. Jaz nimam pojma o tem. Oni bodo prosili zemljo. To veš, da denarja nimamo, da bi jo izplačali. Jaz bi rajši z denarjem, zemlja naj bi pa ostala skupaj."
"Denarja nimam," je dejala tiho.
"Zato pa. Ko pa zdaj tej damo zemljo, tedaj prideta tudi Katica in Marko. In tudi njima bo treba dati."
"Katici že," je rekla, "Marko bi pa lahko molčal."
"Lahko," je dejal oče, "pa ne bo. To je tisto."
"Pa jim dajte."
"Tako? No, dobro," je rekel tiho. Potem je nekaj mislil. "Tako bom napravil: vsakemu dam en oral, kakor aem dobil nanje, četrt orala pa od najinega z ženinim. A vse to dobe šele po moji smrti . . . Da, po moji smrti. Prej ne bom delil zemlje. Naj pa se kujajo, ne?"
Ana ni rekla ničesar.
Vse se je zgodilo tako nenadoma, da ni mogla drugega misliti kakor to, da se je naposled oče odločil. Zdaj ni več nikake bojazni, da ne bi njej predal gospodarstvo. Urejeno je. Ne bo ji treba več po svetu. Imela bo svoje. O, vse bo lepo uredila, počasi si postavi novo hišo, in na mestu te stare bajte bo stala lepa. zidina. Vse to pride počasi. Bratje in sestre se omožijo stran in ostane sama s svojimi otroki in z očetom in materjo. Tinek pa tudi odide. To ji je oče povedal, da bo orodje njegovo.
In k temu ni rekla ničesar. Naj pa bo tako.
Tako so vse uredili prej, preden so prišli na oglede. In tedaj ni bilo kakih prerekanj.
Bilo je zapisovanje na fari, doma so napravili majhen obed, ki je trajal do večera. Prišel je sin Marko z ženo in otrokom, potlej je prišla Katica z možem in še nekateri drugi.
plavno pa je bilo na dan poroke. Doslej so se vsi tako poročili, nekam na hitro, da se ni bilo mogoče dostojno pripraviti. Ana se je v mestu, prav tako Marko, Katica tudi ni zahtevala nič posebnega. Zdaj pa je le prišel čas, ko se je bilo treba izkazati.
Tu je izjavila mati: "Ali napravimo kaj gostije?" je vprašala moža.
"Gostije?" je pomislil. "No, zastran mene, ako se vam zdi. — Prej moram vprašati Ano, kaj bo ona rekla."
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
31. Januarja 1050
Pavličkava krona
(Nadaljevanje s 3. strani)
Nasmehniti se hotel, toda smehljaj je bil joku podoben. Gospodar, ki si je prižgal dolgo turško pipo, je vzdignil visoko obrvi in je odstavil pipo ves osupel.
"Ali se vam blede, pan Pa-vliček?"
"Drugače bi moral začeti!" je pomislil Pavliček zelo prestrašen.
"Saj veste, gospod, tako in tako ,,. Ampak vse bo že v redu,, vsem bom poplačal ..."
"Kdaj?"
"Poskušal bom, vse bom poskusil ... ne zamerite" gospod, ogibljejo se bolnega človeka . . toda vse bom poskusil, še je nekaj malega moči v teh rokah."
Iztegnil je roke, dolge, suhe, koščene roke, ki so se mu tresle kakor starcu.
"Kaj, to ste mi prišli povedat?"
Gospodarjev obraz je bil nenadoma resen, Pavličku se je zdel še bolj tolst in rdeč nego prej.
"Ne tako, gospod, nisem vam prišel povedat . . . Jutri je nedelja, praznik svetega Ivana Evangelista ... in moj Janjek, moj Honza . . . tako in tako."
Gospodar je molčal.
"Snoči je rekel moj Honza: Tatinek, kaj mi boš kupil za god? Srce mi je presunilo; kajti o gospod, jaz nimam, da bi mu kupil kruha . . . Eno samo krono da bi imel, prav nič več kakor eno krono!"
Gospodar je odprl usta, ko je Pavliček še govoril; nato pa je nenadoma vstal, ves obraz mu je bil zabrekel, sopel je težko in je kričal sunkoma, s hripavim glasom;
"Kaj, kanalja? Beračit si prišel? Vgnezdil se je v moji hiši, vznezdil se je vbogajme in zdaj pride še beračit! Ne pride kruha prosit — o, še žoge jim bom kupoval za pankrte, lesene konje, punčke iz cunj — o, še pe-stoval jih bom nazadnje . . . Stran!"
Pavliček se je tresel, izba se je zibala pred njim.
"Eno samo krono ..." je zašepetal tako tiho, da mu je na ustnicah ostala beseda.
Gospodar je odprl duri na steza j.
"Stran! S tega praga stran! Iz te hiše!"
Kakor v omotici je šel Pavliček; hripav, utrujen, težko so-peč glas je kričal z njim nad stopnicami.
Ko se je vrnil domov, je Janjek že sedel na postelji.
"Kod si hodil, tatinek? Sedi zdaj k meni, da se bova pogovarjala o mojem godu!"
"Ne morem zdaj, Janjek, moram stran! Lezi, zatisni oči in misli na svoj god!"
"Tatinek, premislil sem se! Ne kupuj medene potice, kupi rajši rozinovo!"
"Rozinovo bom kupil!"
"In žogo rdečo!"
"Rdečo žogo bom kupil!"
Vzel je iz miznice kos kruha in ga je položil na posteljo.
"Na, jej, Janjek, in čakaj name!"
Ko je šel po ulici, je pogledal na oglu v mesarjevo okno in je videl strahoma, da kaže ura na steni že blizu poldne.
"Kje sem se mudil, za Boga svetega, kod se potepal? Kdo vrti kazalce danes, meni v za-smeh in nesrečo?"	*
Nenadoma je postal, sprele-tela ga je bila nova, vesela misel.
"Precej bi se bil moral tja odpraviti! Kako da že včeraj nisem mislil nanj ? Kramar je kramar, vendar živina ni! Rade-voljno čaka, nikoli še ni rekel zle besede. Še snoči mi je dal kave in sladkorja, tudi krono mi bo dal. Morda bo zagodr-njal, pogledal po strani pravica je njegova. Krono mi bo dal in še bonbonov za Honzo . . . na-
lašč bom skril bonbone, šele jutri mu jih bom dal: Na, Honza, kramar ti je poslal bonbonov, ker je tvoj god!"
Odprl je steklene duri; kramar je bil sam v štacuni, sedel je za široko mizo in bral časopis. Pavliček je čakal, toda kramar, ves zatopljen, ni vzdignil^ glave in se ni ozrl nanj.
"Jaz sem mislil, gospod . . . tako in tako, veliko ste mi že storili dobrega ... in kadar bom mogel ..."
Kramar je bral časopis; njegov obriti, sivopolti, brkati obraz je bil kakor iz kamna.
"Jutri namreč je praznik svetega Ivana Evangelista . . . Janjek, moj mali Honza, je godov ..."
. Kramar je molčal in se ni ozrl.
"Rad bi mu kupil potice in žogo ..." je jecljal Pavliček; nenadoma pa je vzkliknil in globoko kakor iz zemlje je pri-kipel glas:
"Eno samo krono bi rad imel, gospod, eno samo krono!"
Kramar je zamahnil z roko in je pokazal proti durim, glave ni vzdignil.
"Gospod!"
Duri so zazvonile, prišla je ženska v štacuno; kramar je vstal in se je začel z njo raz-govarjati, kakor slučajno, je zamahnil vdrugič z roko in Pavliček je šel.
Hodil je od ulice do ulice, zabredel je daleč v mesto, naposled je postal, kakor da bi se bil vzdramil. Truden je bil, topo je bilo trpljenje v njegovem srcu, zato je mislil: "Kod hodim? Čemu toliko bridkosti? Zgodaj je še, daleč je še do noči .. . Namesto da blodim brez pameti, bi. moral vse natanko preudariti, dobro izračunati."
Tlesknil se je z dlanjo po čelu, za smejal se je in hitel z dolgimi koraki proti domu.
"Seveda sem pozabil nanj! Človek gleda, išče, a ozira se neprenehoma v daljavo, namesto da i)i včasih pogledal pred noge!"
Šel je in stopil naravnost v krčmo. Z veselim smehom je pozdravil krčmarja, s tistim smehom, ki se prikaže klavrn in grd na obrazu komedijanta, ki je jokal za kulisami.
"Bog daj, krčmar! Nisem prišel pit, že zdavnaj so minili tisti časi! Glej, prosit sem te prišel, da mi posodiš krono, eno samo krono!"
^ blag spomin
enajste obletnice smrti preljubi] ene mame in stare mame
MARY ZUPANČIČ
katera je nas zapustila za vedno dne 31. januarja 1939.
Draga, nepozabna mamica, zapuitila si la ivet lem«,
in odšla li Ija, kjer Ti iveti luč nebeška nad višavami. Počivaj sladko v miru,
v objemu Gospoda zveličarja.
Žalujoči ostali
otroci in vnuki
Cleveland, Ohio,
dne 31. januarja 1950.
"Ne bo nič!" je odgovoril krčmar in se je smejal veselo. "Pij, če maraš, na upanje, toda s krono ne bo nič!"
"Eno samo krono!"
Krčmar je odmahnil z debelo roko in stopil h gostom.
"Domov pojdem!" je pomislil Pavliček v trudnem, topem miru. "Sedel bom in dobro premislil in se ne bom ganil iz hiše, dokler ne bo razločno in nezmotljivo zapisano; tam je krona zate!" —
"Kod si hodil, tatinek?" ga je pozdravil Honza. "Dolgo sem čakal nate, lačen sem!"
Pavliček se je naslonil ob posteljo.
"Zdaj sem bil pri kramarju, glej!" je pomislil, "in namesto da bi ga bil prosil kruha . . . zdaj mi pač ne bo dal ničesar več . . ."
Odprl je miznico.
"Na kruha, Janjek, potrpi."
"Krčmar bi mi bil dal kruha in vma . . ." je pomislil.
"Zakaj si jezen, tatinek?" je vprašal Ho;iza.
"Nisem jezen, Janjek, truden sem, legel bom k tebi in bom zaspal. Tudi ti zaspi . .. "
Meglilo se mu je pred očmi, držal se je z levico za postelj-njak, desnica je ležala na odeji-
"Glej, jedel nisem!" ga je
spreletelo. "Že od včeraj zjutraj nisem jedel!"
"Ti boš spal, tatinek, jaz pa bom mislil na svoj god . . . Ali bo žoga tako debela kakor moja ijest!"
"Ali bo rdeča?"
"Zaspi, Janjek!"
Legel je k njemu in ga objel z desnico okoli života.
"Odpočil si bom, spal bom!" je mislil v omotici. "Zgodaj zju-trg,j bom vstal ...in bom šel."
Zunaj se je mračilo.
III.
Stopil je zjutraj na ulico, kakor da bi bil stopil iz mrtvašnice. Dolg, koščen, brez lic je bil njegov obraz, oči so ležale v globokih jamah, nič luči ni bilo v njih.
"Samo da se ni vzdramil!" se je nasmehnil, kako se smehljajo lobanje.
Zdi se mi, da ni šel daleč. Samo do ogla je šel, do pekove prodajalnice. Morda bi rekel trebušastemu ,peku: "Tako in tako . . . eno samo krono bi rad imel, eno samo krono! ..." j
Tako je morda mislil Pavli-! ček, ko je šel mimo odprtih du-' ri.	I
Na stežaj odprte so bile duri I in nikogar ni bilo v prodajalni-' ci. Na široki mizi, komaj dva koraka od duri, je ležalo v vrsti troje velikih, lepih, rumeno pečenih kolačev. Na drugi mi-
zi je ugledal Pavliček okroglo skledico, kakor jih imajo peki in štacunarji za drobiž.
Stal je pred durmi; njegov obraz se je nasmehnil z beraš-kim smehljajem, nato pa se je nenadoma čudno spačil.
"Tako in tako . . . samo krono, o gospod, eno samo krono . . . vse bom poskusil . .
Kolena so se mu šibila* ko se je opotekel preko praga. Segel je v skledico in vzel krono; nato je vzdignil kolač in ga stisnil pod pazduho.
"Hej!"
Težka pest ga je udarila v obraz, omahnil je preko izbe, kolač in krona sta se zakotalila po tleh. Pest je udarila vdrugič in Pavliček se je zgrudil na kolena. Hipoma je bila prodajalna polna.
"Tat!" je kričal pek, zarip-Ijen v obraz, z bleščečimi očmi. "Čakal je zunaj, že prej sem ga videl. Komaj sem stopil korak iz prodajalnice, je že posegel z
dolgo roko ... s pestjo je zagrabil!"
Pavliček se je vzdignil, otekel je bil pod očesom in na čelu. Oziral še je s praznim, topim pogledom, komaj je čutil, da so ga suvali s pestmi, bili ga po glavi in v prsi.
"Za Honzo . . . godov, je danes, moj Janjek ... ko je praznik svetega Ivana Evangelista . . ."
Stopil je k njemu stražnik in
ga prijel pod pazduho tako trdo, da se je opotekel.
Nato se je napotila dolga procesija skozi ulico. Preden je za-'vila ob oglu, se je prikazal visoko ob oknu droben otroški obraz z ogromnim izbočenim čelom.
"Tatek! Kod hodiš, tatinek? Dolgo te že čakam!"
Utihnil je trušč, izginila j® procesija.
"Tatinek!"
Mary A. Svetek
LICENCIRANA POGREBNICA
478 E. 152 St. - KE 3177
POGREBI PO ZMERNIH CENAH. . LEPI, DOSTOJANSTEVENI
Ambulančna posjuga podnevi in ponoči.
Vršimo vse notarske posle. Pogreb oskrbimo kjerkoli in po vsaki ceni.
Naznanilo in zahvala
Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem ter znancem žaloslno vest, da je nenadoma preminil naš ljubljeni soprog in brat
1893

1949
Franki Skoilanc
Kruta smrt je pretrgala nit življenja dragemu pokojniku, ko sva se skupno nahajala pri polnočnici na božični večer v cerkvi Brezmadežnega spočetja na E. 43 St. in Superior Ave. Zadela ga je srčna kap, kateri je takoj lam podlegel. Bil je star 56 let, vodno zdrav in vesel in njegova smrt je nas tem huje zadela ker je bila tako nepričakovana.
Blagopokojnik je bil doma iz vasi Brege, pošta Leskovec pri Krškem, odkoder je prišel v Ameriko pred 29 leti. Bil je član društva Naprej št. 5 SNPJ in društva Carniola Tent št. 1288 TM.
Pogreb se je vršil dne 29. decembra iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda in po opravljenih pogrebnih obredih smo ga položili k večnemu počitku na pokopališče Calvary.
V dolžnost si štejemo, da se prisrčno zahvalimo Vsem, ki so položili krasne vence h krsti 'pokojnika v zadnji pozdrav, kar nam je bilo v veliko tolažbo.
Iskrena hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duše pokojnika.
Hvala lepa vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu; vsem društvenim članom, ki so nosili krsto pokojnika ter ga spremili k večnemu počitku na pokopališče. Iskrena hvala Mr. John Tavčarju za lep poslovilen govor v pogrebnem zavodu ter Mr, John Krebelnu za poslovilni govor ob odprtem grobu.	,
Lepa hvala vsem, ki so prišli pokojnika pokropit, ko je ležal na mrtvaškemu odru, ter vsem, ki so ga spremili k , večnemu počitku.
Našo zahvalo izrekamo tudi pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in sinovi za vso poslugo in vsestransko pomoč ter za lepo urejen pogreb.
Še enkrat najlepša hvala bodi izrečena vsem, ki ste nam stali ob strani, nas tolažili in bili v pomoč na en aH drugi način v dneh naše žalosti.
Ti, preljubljeni soprog in brat, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Prerano si se moral posloviti od nas, ki smo Te vsi tako ljubili, a tolaži nas zavest, da enkrat se zopet snidemo lam gori nad zvezdami, kjer ni ne trpljenja ne žalosti.
Počivaj v miru, predragi mi soprogi ŽALUJOČI OSTALI:
ALICE, soproga
ELSIE, pastorka
PETER in JESSICA, vnuka
v stari domovini pa brat MARTIN in
sestra MARIJA, poročena ŽIBERT,
ler več sorodnikov.
Cleveland, Ohio, dne 31. januarja 1950.
Sse»8»=- .
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je preminil naš nadvse ljubljeni in nepozabni soprog, oče in brat
1889
1949
MAH ŽANDAR
Blagopokojnik je zatisnil svoje mile oči po dolgi in mučni bolezni dne 30. decembra 1949. Pogreb se je vršil dne 3. januarja 1950 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda in k večnemu počitku smo ga položili v naročje materi zemlji na pokopališču Lakeview.
Pokojni je bil doma iz Trzin pri Domžalah, odkoder je prišel v Ameriko pred 37 leti. Bil je član društva Naprej št. 5 SNPJ.
V dolžnost si štejemo, da se na tem mestu najiskreneje zahvalimo vsem onim, ki so položili tako krasne vence in cvetje h krsti blagega pokojnika. Ta dokaz vaše ljubezni in spoštovanja napram pokojniku nam je bil v veliko tolažbo v dneh naše žalosti.
Najlepša hvala vsem, ki so darovali v gotovini, mesto vencev, kakor tudi vsem, tči so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnika.
Iskrena hvala vsem, ki ste prišli pokojnika obiskovat v času njegove bolezni, ga tolažili in bodrili ter kratkočasili; vsem, ki ste ga prišli pokropit, ko je ležal na mrtvaškemu odru, kot tudi vsem, ki ste ga sprejmili na njegovi zadnji poti na pokopališče.
Hvala lepa vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo na pokopališče. Enako iskreno zahvalo izrekamo pogrebcem- članom društva Naprej št. 5 SNPJ, ki so nosili krsto pokojnika in za spremstvo na pokopališče.	'
Dalje se iskreno zahvaljujemo tudi pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in sinovi za vzorno voden pogreb in vsestransko pomoč.
Naša iskrena zahvala bodi izrečena posebno bratrancu Mike Žandar in njegovi soprogi, Antonu Škrlepu in njegovi soprogi ter hčerki ter Matt Renbergerju in njegovi soprogi za vso veliko pomoč v bolezni ter za tolažbo in vsestransko pomoč v dneh smrti in naše velike žalosti.
Lepo zahvalo izrekamo tudi vsem sosedom in prijateljem za svoje sodelovanje in pomoč ter izraze sočutja na en ali drugi način.
Bodi vam vsem, ki ste nam stali ob strani v teh britkih dneh, izrečena naša topla zahvala.
Preljubljeni soprog, oče in brat! Konec je zdaj Tvojih bolečin in muk. Dokončal si svojo trnjevo pot in odšel si v večnost, odkoder ni več vrnitve. Zapustit si moral svoje drage, katere si ljubil, in kateri so Tebe ljubili. Hiša naša preje tako prijazna, je zdaj prazna, zaman Te iščejo naše oči, a duh Tvoj bo živel v naših srcih do konca naših dni.
Počivaj v miru, nam predragi!
ŽALUJOČI OSTALI:
MARY (rojena SKERLEP), soproga WILLIAM, sin MARY, hči*
MIKE ZANDAR, bratranec JENNIE PIRC, sestra v New Yorku v stari domovini pa mati in polsestra
Cleveland, Ohio, dne 31. januarja 1950.