Štev. 65
V Trstu, v torak, dM 7. aprila »14
Letnik XXXIX
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkega št 20, L nadstr. — Vđ dcpisi naj se poSiljajo uredništvu lista. Nefrankirani pisnu se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni arednik Štefan Godina. Lastnik konsord) lista .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinost', vpisane zadruge S omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega it 20. Telefon štev. 11-57.
Naročnina znaia: Za celo leto...... • K 24*—
za pol leta............. • • - » 12*—"
za tri mesece.................
Za nedeljsko izdajo za celo leto........ 5 20
za pol leta................. 2*60
„Edinosti" za Primorsko
„V edinosti je mocf
Posamezne številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5—
vsaka nadaljna vrsta . . . ..........2—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti-. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — PoŠtnohranilnični račun št. 841.652.
Brzojavna porotna.
Einspielerjev boj za pravice sloveniflnt
Nemščina notranji uradni jezile v okrožju Kraškega nadsodišča.
DUNAJ 6. (Izv.) Danes je državno sodišče razglasilo razsodbo v znani pritožbi upokojenega dež. sod. svetnika Tomaža Einspielena proti izreku justičnega ministrstva, da je notranji uradni jezik v področju graškega nadsodišča nemški in da morajo tudi upokojeni uradniki občevati v občevanju z višjimi instancami torej v nemškem jeziku.
Državno sodišče je Einspielerjevo pritožbo zavrnilo kot neosnovano, sklicujoč se na to, da velja že dolga leta v okrožju graškega nadsodišča nemški jezik kot notranji uradni jezik. Izreklo pa je tudi, da so tudi upokojeni sodniki podvrženi vsem predpisom, ki se tičejo službenega občevanja in da velja to tudi v specijalnem slučaju ter je torej tudi pritožitelj dolžan v dopisovanju z justičnim ministrstvom uporabljati nemščino kot notranji uradni jezik. Poleg tega pa je pritožiteljeva stvar, strogo uradnega značaja, tako da nikjer niso bila kršena z onim ministrskim odlokom njegova narodna prava.
Karakteristično pa je, da državno sodišče ponovno poudarja, da je nemščina v veljavi kot notranji uradni jezik v področju graškega nadsodišča, ne poudarja pa niti enkrat, da je to zakonito uveljavljeno.
Zakon o bosenskih železnicah.
DUNAJ 6. (Izv.) Med avstrijsko in ogrsko vlado se vrše pogajanja zaradi istočasne proglasitve ogrskega zakona o bosenskih železnicah in avstrijske istoza-devne nasilne naredbe s § 14. Pogajanja potekajo ugodno in se morda končajo še pred veliko nočjo.
Za poštno uradništvo.
DUNAJ 6. (Izv.) Deputaciji poštnega uradništva, ki se je prišla pritoževat zaradi trdot nove službene pragmatike, je obljubil trgovinski minister, da skupno s
finančnim minictrnm prnn<*i	In po
možnosti ugodi želji uradnikov. Isto je obljubil tudi generalni poštni ravnatelj, ki je priznal upravičenost pritožeb.
Zahteve železniških uradnikov.
DUNAJ 6. (Izv.) Danes se je vršilo tu zborovanje delegatov društva nemških železniških uradnikov, na katerem so bile sprejete sledeče zahteve prometnega u-radništva: odprava 16urne službe, ki naj se nadomesti z 12urno in sledečim 24ur-nim prostim časom, odprava rezervne službe, olajšanje revizije, nagrada nedeljske službe s prostim dnevom v tednu, vsaki štaciji naj se doda uradnik, ki je posebej pooblaščen, da zastopa načelnika. zboljšanje prejemkov, nočne doklade, doklade za uniformo, načelniške doklade, ureditev premij in tantijem in končno, da se mesta pri prometni službi oddajajo edino le uradnikom statusa II b.
Ržzpust glavnega zborovanja »Freie Schule«.
DUNAJ 6. (Izv.) Včeraj se je vršilo v kolozeju glavno zborovanje društva Freie Schule na Dunaju. Med govorom poslanca Glockla proti klerikalizmu je vladni zastopnik zborovanje razpustil. Nastal je v dvorani silen hrup, kateremu so sledile demonstracije na cesti. V dvorano so vdrli stražniki in razgnali zborovalce. 8 oseb je bilo aretiranih.
Avstro-ogrski poslanik v Petrogradu.
DUNAJ 6. (Kor.) Avstro-ogrski poslanik v Petrogradu grof Szapary je odpotoval na svoje mesto.
PODLISTEK.
Rdeii mliiv
Roman. - Spisal JCavior d<
Kar zineva občevanje Lascarsa z che-valierjem de la Moiliere, sta se shajala prav pogosto v „zlatem vozu", kjer sta navadno obe d« vala in veče jala. Nekega večera je prišel Moiiiere tjakaj zelo čemernega obraza.
- Cht alier, — je vprašal čez neicaj časa Lascars, :<i je dobro opazil Moilierjevo po-bitost, — kaj vam pa je ? Prav tako vas je videti, kakor da ste prišel od kakega pogreba.
Moilierr «e je udaril po žepu.
—	Baron, ali slišite kaj?
—	Nič.
—	To je vsa rn"ja nesreča.
—	Kaj, onih štiritisoč liver--
—	Je izginilo, je šlo pot vseh minljivih stvari na :em božjem svetu, in jaz sem suh.
_— Taka lahkomislnost je vendar nezaslišana. K » bi vi imel milijone najinega prijatelja Hroisitrja, bi bil v enem letu tudi te pri Icraju ž njimi.
—	Mogoče. Toda sreča pri igri mi vendar ne bo vedno nemila. Vrniti se mora zopet k meni in potem si zopet opomorem. Za sedaj sem računal na vas. Saj se vendar spominjate najine kupčije.
—	Skoraj sem jo že pozabil.
Madjarskl poslanci v ruski duri? 1
BUDIMPEŠTA 6. (Izv.) Med opozici-jonalnimi poslanci se razmišlja o načrtu, da bi v večjem številu obiskali rusko državno dumo, da tako manifestirajo proti avstro-ogrski trozveznl politiki.
Dr. Šviha v Pragi.
PRAGA 6. (Izv.) Listi poročajo, da je dr. Šviha prispel iz Trsta v Prago.
Afera Poljakov.
KOLIN 6. (Izv.) Zaradi znane afere ruskega stotnika Poljakovega, ki je bil v Ko-linu aretiran brez najmanjšega povoda kot špijon, je bil odpuščen iz službe ravnatelj kolinske policije Wegemann.
Grof Bobrinski o razmerah v Galiciji.
Rusi za avstrijske Slovane.
PETROGRAD 6. (Kor.) Petrograjska brzojavna agentura poroča iz Odese, da se je vršil tam velik shod gališko-ruske družbe in vseruske narodne zveze. Na shodu je govoril grof Bobrinski posebno o položaju Rusov v Galiciji, o procesu v Marmaroš Sigetu in o političnem pomenu tega procesa. O tem je govoril tudi Ze-brinski. Oba govornika sta pozivala navzoče, da naj podpirajo slovanske brate v Avstriji moralično in materijalno.
Ruski državni proračun.
PETROGRAD 6. (Kor.) Proračunska komsija je predložila dumi poročilo o ruskem drž. proračunu za 1. 1914. Redn in izredni stroški znašajo 3.580,328.093 rub-Ijev, torej za 329.8 mlijonov več kot lansko leto, in redni in izredni dohodki pa 3.612,659.183 rubljev, torej za 362 milijonov rublje v več kot lani
Novi srbski vojaški novinci.
BELGRAD 6. (Kor.) Danes so prišli sem vojaški novinci iz osvojenega ozemlja. Prišlo jih je Čez 2000. Novince so svečano sprejeli. Na kolosdvoru je bilo več moštva belgrajske garnizije, zastopniki raznih vojaških in civilnih uradov in velika množica občinstva.
Srbska skupščina. 6
BELGRAD 6. (Kor.) Skupščina je sprejela calronolci noSrt 6lwJv t/uUgCinega pi O-
vizorija za mesec april, ker redni budget vsled dolgih Specialnih debat ne bo rešen do konca aprila.
Grki v pomoč epirotskim svetim bataljonom.
ATENE 6. (Izv.) Včeraj je zopet odrinilo v Epir 400 grških prostovoljcev, ki jih je oborožil spartanski poslanec Mau-romichalis, na pomoč vstašem. Prošli teden je odšlo v Epir 600 grških garibaldin-cev, ki jih je popolnoma opremil grški bogataš Conte Roma.
Nevaren položaj v Korici.
DRAC 6. (Kor.) Iz Korice je prišla vest, da ima albanska vlada nepobitne dokaze, so med vstaši organizirani tudj grški regularni vojaki pod poveljstvom grških častnikov. V zvezi z vstaši je bil tudi metropolit v Korici. Korica je še vedno v nevarnosti in je popolnoma obkoljena od vstaških čet, ki čakajo samo na ugoden trenutek, da vpadejo v mesto. Močno stranko imajo vstaši tudi v mestu samem. Nevaren položaj v južni Albaniji, ki je že popolnoma preplavljena z vstaškimi četami razburja vso deželo. Baje se je zgla-silo že več sto Albancev iz severne Albanije, da gredo prostovoljno na pomoč svojim južnim bratom.
Dunajski diplomatični krosi o položaju v Albaniji.
DUNAJ 6. (Izv.) Tukajšnji diplomatski krogi zatrjujejo, da se albanska vlada še vedno ni odločila, ali naj bi ne poizkušala doseči konca epirotske vstaje z diplomat-
—	Baron, take neodločnosti pač nisem pričakoval od vas. Ali ste mož krepke, trdne volje?
—	In vi se hočete na vsak način biti z ubogim Talbotom?
—	Ali se ne moram? Kako naj si pa drugače pridobim denar?
—	Dobro torej! Će že tako želite, naj se pa vrši d oboj. Ali se snide pri Talbotu danes večja družba?
—	Hermina nima nič opraviti v operi in povabljenih je vsa sila gostov.
—	Dobro I Igra se more uprizoriti Jže nocoj. Jaz vas bom spremljal.
—	Kakšno ulogo pa naj igram v tej igri?
—	Prav kratko in prav lahko. Nič drugega, da izpregovorite zdravico, potem pa poveste kratko pripovedko.
—	To ne bo težko. Prosim, poučite me nekoliko natančneje.
—	Nazdravite Kajnu.
Moličre je osupnjeno pogledal.
—	Kajnu? — je ponovil. — In pripovedka?
Lascars je pomeknil svoj stol tik k Morlierejevemu in mu je pošepetal pripovedko na uho. Kmalu nato je odšel.
—	Dobro, da vas vidim, — je dejal Lascars Sauvageonu, katerega je ta usode-polni večer srečal samega v veži Boisie-rejeve hiše. — Nujno moram govoriti z vami. Poskrbite torej, da me srečate, ko bom odhajal.
skimi sredstvu Vest, da je vlada proglasila splošno mobilizacijo, je prenagljena, kajti storila je le vse potrebne priprave, da lahko izvrši mobilizacijo, če je treba. O usodi Korice si poročila še vedno nasprotujejo. Kakor se zdi, je bilo mesto izmenoma v albanskih in epirotskih rokah. Kdo je sedaj gospodar v Korici ni znano. Ker še ni znan končni izid bojev. Danes poročajo listi, da ste Avstrija in Italija intervenirali v Atenah, ter zahtevali, da energično posreduje grška vlada pri epirotskih vstaših. Dunajski krogi odločno dementirajo to vest, in slikajo položaj sledeče: Trozveza je predložila vsem šestim velesilam načrt za odgovor velesil na znano grško noto o južni Albaniji. Sporazum na ta načrt še ni odgovoril. Na načrt francoske vlade ruska vlada še ni odgovorila.
Anarhija v Albaniji.
DRAČ 5. (Kor.) V Albaniji posebno v južnih pokrajinah vlada popolna anarhija. Vlada poizknša z vsemi sredstvi, da bi zadušila upor, toda razmere se vedno slabšajo. Vsled te anarhije se je odločila vlada, da se napravijo evidenčnilisti, ki naj izkažejo vsa sredstva, s katerimi razpolaga vlada. Po vsej deželi so sklicani kontrolni nabori, h katerim so poklicani vsi redifi v starosti od 29 do 39 let. Mobilizacija še ni izvršena, ker je naletela vlada pri izvršitvi na silne težkoče, s katerimi preje ni niti računala.
DRAĆ 6. (Kor.) Iz eprotskih krajev dohajajo od tamošnjih albanskih vladnih uradnikov zete vznemirljive vesti. Te vesti pravijo, da ne stoje nasproti albanski žendarmeriji samo Četaši, marveč, da so v vrstah svetih bataljonov tudi regularni grški vojaki. Tudi pri topovih in mitralje-zah, ki jih majo vstaši, so grški topničarji. Ker dobivajo neprestano ojačenja, prodirajo vstaši vedno bolj predrzno in napadajo že skoro vsa večja mesta. Žendar-merija, kateri poveljujejo holandski častniki, ima vedno težje stališče. — Albanska vlada je odredila vsled tega splošno mobilizacijo. Več rodov se je prostovoli-
■■u |/uituviUv» Kiit&u vat««.«.	»-
k njemu tudi več sto beguncev iz ogroženih krajev, ki vedo veliko povedati o raznih nasilstvh* k jih baje izvršujejo vstaš' e čete. Iz več krajev sa prišle brzojavne prošnje za pomoč. Po vsej deželi vre in in vse se pripravlja na bol- Albanija je razdeljena v dva tabora, ki sta si približno enako močna, klub temu. da je pri vladni stranki številna žendarmerija.
Misija general* Coande v Carigradu.
BUKAREŠT 6. (Agen. Tel. Roum). Vesti, da je bil general Coanda, ki je bil član romunske delegacije pri obravnavah glede bukareškega miru, poslan oficijelno v Carigrad, se ne potrjujejo. Coanda potuje zasebno s svojo rodbino na Orijent.
General Coanda je pač govoril v Buka-reštu z nekaterimi politiki, toda ti pogovori so bili strogo zasebnega značaja.
Nasilstva pijanega častnika.
INOMOST 6. (Izv.) Iz Brunecka poročajo listi: Pred par dnevi je prišla semkaj lovska družba petih mož, ki so bili precejšnji veseljaku V noči od sobote na nedeljo se je ta družba skupaj s stotnikom 36. pešpolka vit. Dittmannom zabavala v neki restavraciji. Ko so zaprli restavracijo, je neki član družbe povabil vso družbo v svojo vinsko klet, kjer so pili skoraj do jutra. Ko so se pripravljali k odhodu, je stotnik Dittmann potegnil sabljo iz nožnic in začel kakor blazen udrihati žnjo okrog sebe. Ko so ga začeli miriti, je stekel proti mestu. Ostala družba, boječ se, da ne bi napravil kakih nepre-
Kakor je že povedal Morličre, je bila družba pri Boisiereju zelo številna. Vendar pa je Boisiere takoj opazil Lascarsa, ko je le-ta vstopil v dvorano.
—	Kako se veselim, je rekel Boisere svojemu hinavskemu prijatelju, kateremu je prisrčno stiskal roko, — kako' se veselim, da ste prišel!
—	Moja prisotnost tu, — je odgovoril Lascars — pravzaprav ni prostovoljna. Razpoložen sem nekam žalostno; toda nekaj posebnega, neka slutnja me je prignala semkaj.
—	Toda odkod vendar žalost? Ali se vam je morebiti danes zjutraj pripetila kaka nesreča.
—	Ne, nikakor ne. Polastil se me je neki nemir in nekaka slutnja, da vam preti velika nevarnost.
—	Dragi prijatelj, upam, da je ta vaša slutnja neutemeljena. Odkod naj bi mi pa pretila nevarnost? „
V tem trenutku je prišel Morličre, čigar pozdrav je hišni gospodar odvrnil z vidno hladnostjo.
—	Ali ste s tem človekom bliže znan? — je vprašati, ko se je Morličre oddaljil iz njune bližine.
—	Ne posebna Vem samo, da pripada zelo veljavni rodbini Toda kako prezirljivo ste se vedel napram njemu.
—	Ker nikakor ne zaslužuje spoštovanja. Kakor mi pripovedujejo, živi baje ja-
vidnosti, je hitela za njim. Preden pa je prišla do mesta, jej je že prišel nasproti stotnik z vojaško patruljo in je dal aretirati vso družbo ter odpeljati v vojašnico, kjer jo je dal zapreti v klet. Baje je tudi naščuval vojake, da so zlostavljali ujetnike. Zaprti so bili poldrugo uro v kleti, potem pa jih je izpustil. V Brunecku vlada veliko razburjenje zaradi tega dogodka in danes je sklicalo meščanstvo protesten shod, ki naj zahteva odstranitev stotnika Dittmanna iz Brunecka.
Telefonska zveza Berolin—Rim.
BEROLIN 6. (Izv.) Danes je bila otvor-jena direktna tefonska zveza med Bero-linom in Rimom. Ta telefonska proga je ena najdaljših na svetu in meri 2005 kilometrov. Istočasno se je zvezalo s to progo tudi več drugih italijanskih mest, kakor Bologna, Pavia, Genova, Turin, Novara in Benetke.
AMft dete - greha.
Hotel bi videti sedaj, kake obraze delajo trozvezni diplomatje. Kakor se v hiši mlade zakonske sreče radujejo na tistem znanem prvem »veselem dogodku«, tako so zvenele iz trozveznih glasil fanfare in so gromeli topovi v obveščenje svetu, da je po velikih mukah srečno zagledalo luč sveta dete, ki so je krstili na ime — Albanija. Drugi ljudje pa so sodili skeptično in so menili zlobno, da dete ne more biti telesno zdravo že zato, ker je imelo — preveč očetov. Pa tudi prave harmonične vzgoje niso pričakovali, ker med očeti ni soglasja glede bodočnosti deteta. Vprašanje očetovstva ni dajalo povod za nesoglasja. Ponašali so se s skupnim očetovstvom. Ali neposredno za velikim veseljem na rojstvu deteta je že prišlo drugo upraša-nje. Zelo kočljivo vprašanje, ki grozi postati element sporov in provzročitelj hudih časov v hiši. In to vprašanje je, kateri srečnih očetov ima prav za prav pravico do tega otroka?!
Ali pustimo šalo na strani. Kajti stvar je
icaiičt, pi crviieaiiu i csiitt. iNuvd /MUčlIUja 111
še niti v začetkih organiziranja in urejanja svojega državnega življenja in že je notri v kritičnih časih. Ne grozi jej sovražnik od zunaj, ne stoji ob njenih mejah grozeča jej sovražna sila — črni oblak se dviga iz njenih domačih tal. Viljem I. se postavlja na čelo svoji vojski, ne da jo povede proti vnanjemu, ampak proti notranjemu sovražniku. V Epiru plapola plamen ustaje in novi albanski kralj, mesto da bi mogel začeti z mirnim delom za o-srečevanje »svojega ljubega naroda«, hoče voditi vojsko v krvavi boj, da notranjost svoje države »očisti« od — upornikov.
»Svojo vojsko«? Kje pa je? Koliko jo je? S kakimi sredstvi razpolaga? Kdo je zvest? Na koga more Viljem zanesljivo računati Kdo ve to? Niti on sam ne, niti njegovi — državniki, najmanje pa trozvezni diplomatje, ti nesrečni očetje nesrečnega deteta. Danes je pač jasno vsemu svetu, da Albanija res nima v sebi pogojev za samosvoje mirno življenje! Da bo ta umetno in nasilno skupaj zbita državna tvorba le element večnega vznemirjanja in vir neprestanim nevarnostim na Balkanu, to so vedeli in napovedavali vsi, ki niso slepo zavarovani v modrost trozvezne diplomacije. Ali da so dogodki prišli tako hitro, v takem divjem tempu — to preseneča vendar.
Govorili smo takoj ob začetkih te nesrečne albanske aventure in naglašali smo tudi tu gori, da so se hudo varali oni, ki so uverjali svet, da je samostojna Albanija
neizogibno potrebna v zagotovitev ravnotežja na Balkanu, posebno pa kakor pro-titežje agresivnosti in megolamaniji Srbije, da bo torej ta Albanija garancija za miren razvoj na Balkanu. Še več. Vse nas, ki nismo verovali v to veliko misijo Albanije, so dolžili pomanjkanja avstrijskega patrijotizma, češ, da je ta nova državna tvorba neizogibna potreba tudi za varovanje specijelnih avstrijskih interesov.
To očitanje nas je sicer puščalo popolnoma hladne, ker si po svoje mi drugače tolmačimo patrijotizem, nego pa — najeti patrijotje, ali pa oni, ki hočejo ob plamenu patrijotizma greti svojo in sumljivo juhi-co. Hladni in s prezirom smo poslušali taka očitanja. Tembolj občutimo danes nekaj kakor zadoščenje, danes, ko čitamo, kako vse drugače pišejo isti hvalisarji in klečeplazi-slavitelji. Da, da, mnogokrat je dobro, da poslušaš sovražnika, če hočeš prav soditi o sebi in svojih lastnih delih.
Značilno, veleznačilno je, kako pišejo danes dunajski listi o dogodkih v Albaniji. Izražajo bojazni, ki zvene kakor pater peccavi, kakor izpoved velikega storjenega greha.
Tu vam je n. pr. dunajska »Zeit«, ki o-znača ustanovitev Albanije za lahkomi-šljeno delo ter izvaja dalje z žgočo ironijo: Iz pisane mešanice albanskih plemen so napravili n a r o d in iz geografičnih naselbin tega »naroda« državo. Državo brez organizacije, brez uprave, brez zakonov, brez kulture, brez vojaštva in brez — denarja! Vse to bi trebalo šele ustvariti. Ali, kaj so te evropske države storile, da bi tej novi balkanski državi dale vsaj za začetek garancij za obstanek? Nič. Da je šla mednarodna komisija določat meje, to je bilo le geografično, ne pa politično delo. Določili so meje, nič pa niso ukrenili za varstvo teh mej. Tako je Albanija, brez militaričnih in financijelnih sredstev, prepuščena vsem slučajem. Avstrijska politika je bila pač dovolj močna, da je izsilila pripoznanje, samostojnost in neodvisnost Albanije. To pa je bil le navidezen vspeh, prazna forma, ki bi bila dobila vsebino še-
lw ludu] Cw V >	t/UU UJIU1IU« UU IUVUlialU'
dna obveza v obrambo nove države. Za to pa ni bfla Berchtoldova politika ne dovolj močna, ne dovolj dalekogledna. Tako imamo sedaj državo, ki ne more vršiti niti najprimitivneje življenske funkcije: bram-be svojih lastnih meja. Če je kak trgovec lahkomišljeno, brez sredstev in kredita, odprl trgovino in če gospodari kar na slepo, ga dražavni pravdnik hitro prijemlje za vrat. Kje pa je avropski državni pravdnik, ki bi pozval krivce na odgovor radi brezkrajne lahkomišljenosti, s katero se ie ustanovila Albanija?! Posledica te lahkomišljenosti je, da je v južni Albaniji anarhija, ki ne ogroža samo ene male države, samo enega prestola, ampak še druge velike in važneje interese. Plemenski in verski vojni v Albaniji bi utegnili slediti ne-preračunljivi zapletljaji.
Se simptomatičneji, pomembneji in po-ličneji je način, kakor piše tista »Neue Freie Presse«, ki je prvačila v proslavljanju naše diplomacije radi ustanovitve nove Albanije. O težavah, v katerih se zvija to nesrečno dete, in o grehih in zamudah diplomacije piše circum circa tako kakor »Zeit«. Toda še pregnantneji je ta list, to opozarja, kaki mednarodni konflikti morejo nastati iz albanskega vprašanja. Odločno pa je proti vsaki oboroženi intervenciji v Albaniji, ker bi nas to dovedlo v konflikt z Italijo. Saj imamo — pravi — ob vsem prijateljstvu že dovolj neprijetnosti po stikih ob mejah z Italijo. Vsako vojaško posredovanje vlasti bi bilo za Viljema Albanskega v pogubo. Kajti, čim bi
ko razuzdano in je svoje imetje zapravil v zelo kratkem času. Ker nima drugih dohodkov, se preživlja baje sedaj edino le z igro in raznimi drugimi lopovščinami. Njegov glas torej nikakor ni najboljši in ljudje se boje, da ga nekega dne čaka slab konec. Vse to sem izvedel šele danes iz najzanesljivejšega vira. Hermina, ki ga je uvedla pri meni, je preveč lahkomiselna, da bi si previdno volila svoje prijatelje. Toda dostop v mojo hišo mu odslej ne bo več prost, in danes ne izpregovorim žnjim niti besedice več. Če bi ne bil sovražnik vsakega nevšečnega nastopa, bi mu takoj pokazal vrata; sicer pa že izve moje mnenje o sebi takoj jutri pismenim potom.
— Skrajni čas je že bil, — si je mislil Lascars. — Dobro je da se ta igra doigra še nocoj; jutri bi bilo že prepozno.
Za bogato in sijajno opremljeno mizo je sedel Lascars poleg gostoljubnega hišnega gospodarja. Morličre je sedel na dolnjem koncu mize med dvema ljubkima damama.
2e takoj v začetku je bila zabava zelo živahna in veselost gostov je rastla vedno bolj in bolj, ker so se točila najfinejša vina, posebno šampanjec v najobilnejši meri.
V tej veselosti pa se niso skladale z o-stalo družbo edino le tri osebe, ki niso niti opažale duhovitih pogovorov in semtertja švigajočih dovtipov. Te tri osebe so bile
Morličre, Lascars in Filip Talbot. Ta dva sta se potihoma pogovarjala med seboj. Kar zadeva Morličrja, je sedel molče in sam vase zatopljen na svojem prostoru in se ni niti menil za koketna namigavanja svojih ljubkih sosedinj. Zato pa je tem pridneje segal po vinu, ki ga je izpil naravnost strah vzbujajočo množino. Zdelo se je, kakor bi se hotel namenoma opijaniti.
Opozarjamo naj tu lepo čitateljico, da se vrši naša povest v osemnajstem stoletju. K običajem tedanjega časa je tudi pripadalo, da so se po obedu ali večerji pele pesmi in nazdravljale zdravice.
Vstal je eden od gospodov s polno časo
v roki in izpregovoril:
_ Cenjene dame, spostovani gospodje!
Pijem to čašo v slavo boginje gracije in lepote, ki je kraljica te hiše. Na zdravje dražestne Hermine, tekmice Venere, go-spodovalke nad Cireno, Pafom, Amatuu-dom in drugimi deželami.
Vsi gostje so z navdušenjem pozdravili to zdravico.
Prvemu govorniku so sledili tudi še drugi kar po vrsti, nekateri bolj, drugi manj spretno.
Lascars, ki je Morličreja neprestano zasledoval z očmi, je opazil v svoje začudenje.	_
— Ali je morda izgubil pogum? — je čudenje, da je Morličre ves iz sebe. ^
Stran II.
»EDINOST« št 65.
V Trstu, dne 7. aprila 1914.
prvi italijanski vojak položil svojo nogo na zapadno obal Adrije, bi Viljem nehal biti albansk i knez.	•
Ecco: ka * smo vedno pravili mi, kar je jasno vsem ljudem, ki imajo oči za to, da gledajo: navskrižje naših in italijanskih interesov ob Adriji. Tako rekoč v zraku visi casus belli med Avstrijo in Italijo. Tu je pač jasno in drastično. Čim bi — pravi »Neue Freie« — prvi italijanski vojak položil svojo nogo na vshodno obal Adrije, bi Viljem nehal biti albanski knez!
Evo vam v vsej formi pripoznano, kar je Jasno vsem, ki imajo oči za to, da gledajo: navskrižje med našimi in italijanskimi interesi v Albaniji in na vzhodni obali Adrije sploh. In čim dalje se bo razvijal balkanski in še posebej albanski problem, bo to navskrižje postajalo ostreje. Kar nič si ni prikrivajmo stvari: tako rekoč v zraku visi casus belli med Italijo in Av-stro-Ogrsko. Skupno z Italijo smo ustvarili Albanijo. Ce pa bi imelo priti do delitve koristi, bo že tu konflikt. Saj priznavajo sedaj tudi največji slavitelji naše diplomacije, da Albanija nima pogojev za mirno samostojno ekzistenco in da bo v par-menentno nevarnost za razvoj na Balkanu, za evropski mir in specijelno za — prijateljstvo med Avstrijo in Italijo Albanija je res dete greha.
O da da, tisti, ki ne štejejo med patrijo-te, črno-rumeno pobarvane na čelu in na peti, marveč govore odkrito resnico, so včasih vendar-le bolj — patrijotje!
Glasovi iz KoroSKe.
Ali more biti veče hinavščine, nego je ona, ki se je poslužujejo šolske oblasti na slovenskem Koroškem? Znano je, da je na vseh šolah na slovenskem ozemlju zaukazan pozdrav »Griiss Gott!« Nadzorniki zahtevajo, da otroci — slovenskih starišev — pozdravljajo tako. Ko torej pozdrav »Kuten tak« ni vlekel in je bil povsod v povod zasmehovanju, so nemškonacijo-nalni nadzorniki in učitelji zavili hinavski svoje oči proti nebu, vzdihnili, se zavili v plašč pobožnosti in sklenili: uvedimo pozdrav »Griiss Gott!« Na tem se ne bo pobožno slovensko ljudstvo izpodtikalo in namen bo dosežen: deca se bode ponem-čevala, navzemala se nemškega duha lepi domači pozdravi se bodo vzgubljali: dobro jutro, dober večer, lahko noč, zbogom itd.
Ali ni to višek hinavščine in dokaz, iia tem ljudem nobeno sredstvo ni preslab >, ko jim gre za njihove germanizatorične namene? Na nas pa je, da učimo našo de-co, naj se drže svojih milih slovenskih pozdravov, a od učiteljstva zahtevamo, naj Jih — nc kvari!
Kar smejali smo se od radosti, ko smo čitali globoko zamišljeni govor barona Sterneka v deželnem zboru. Gospod baron: kje pa ste se učili take pedagogije? Ali vam vaš mojster ni pojasnil prvega i glavnega principa ljudske šole? Ali ne vesta — vi in vaš mojster, da je to ustanova, kjer naj se poučuje in vzgaja in širi na )-brazba?! Ne pa zavod, kjer naj se otrokom ubija le ptuj jim jezik! Ali res vam H znana resnica, ki so jo učili vsi pedagogi vseh vekov: da moreš znanost podajati edino le v materinem jeziku? Kako delate vi Nemci? Svoje otroke poučujete v ma-ternem jeziko skozi vso ljudsko, vso meščansko, vso srednjo šolo, učiteljišče, a še se dogaja često, da se niso pravilno naučili niti — nemščine. Pa tudi ne drugega. Mi bi mogli biti sicer ponosni na inteligenco. ki jo pripisujete slovenskim otrokom s tem, da zahtevate od njih, naj se priuče v ptujem jeziku, česar si vaši nemški otroci mnogokrat ne morejo priučiti v svojem lastnem. To bi bilo sicer — kakor rečeno — sijajano spričevalo; ali poznamo vaše namene, zato nas vaš šolski sistem le ogorča. Vaši nameni se stekajo v germanizacijo naših otrok in preko njih našega naroda. Vaš šolski sistem kopile grob nacijonaini eksistenci koroških Slovencev. Ker že zakon zahteva, da tudi slovenski otrok mora pohajati Šolo, pa nm podajati v ptujem jeziku. S tem hočete dosezati dvojno. Naši otroci naj se po taki nesmiselni, nezdravi metodi in nepeda^o-gični metodi — nič ne nauče, da se nared ne more dvigati kulturelno, vsled Česa* mora seveda izgubljati na odporni bili proti svojim zatiralcem. Vi žrtvujete brezvestno namene šole svojim germanizat> ričnim namenom. Ljudska šola naj zgreša svoj pravi namen, ker le neumnega Človeka je lahko tlačiti in mu odrekati vsako pravo. Vidite, gospod baron, vse to ste v! priznali v svojem govoru s svojo nespu-merjo! Priznali ste, za čem gre vaša nem-škonacijonalna stranka na Koroškem. — Prav prijateljski vam svetujemo: pusti e na strani pedagogike, ker na tem polju res nfete — doma?!
Citamo v listih, kako se deluje proti g. Močniku v St. Petru, kake šale uganja nemškii »fortšrit« v Velikovcu, pa tudi učitelja Fleisa v Kozareh so se spomnili. Ljudje pravijo, da se tega Fleissa ne morejo iznebiti. Kažani so ga ponujali in tudi sam se je ponujal okoli — pa zastonj. Ali eno treba pripoznati temu gospodu — da pušča ljudi pri miru. Četudi otroci izosta-Jajo po cel mesec, nobene kazni ni. Ali ni to fletno? Odpustiti pa mu ne moremo, da otroci nič ne znajo, ne slovenski, ne nemški! Ce že ta Fleiss tako silno ljubi Nemce, pa naj ga premeste med Nemce. Mi slovenski deželani smemo zahtevati, da nam dajajo učitelje, ki bodo naše otroke poučevali z ljubeznijo in ki bodo dajali narodu, kar mu je ljudska šola dolžna dajati.
Tudi prosluli »Štajerce je šel — med pobožne ljudi. Prinesel i« v tvoji * -.dnji Številki vest. da so v »\\r:4f»ern <5nmu« v Globasnici na pustni torek plesali čez
polnoči. »Štajerc« je povedal pol resnice, drugo pa je nesramno zaobrnil. Ples se je res vršil, ali plesali so — pristaši »Štajerca«, ki nikakor niso hoteli domov. Potem pa pišejo v svoj leibblatt, da bi človek mislil, bogve kaki katoličani so to! Za toliko hinavstvo niso »sposobni renegatski »Stajerc« in njegovi podrepniki! Pa jih že ljudstvo izpoznava te volkove v ovčji obleki!
Dneune vesti.
Srbska armada vedno pripravljena. Na
zadnji seji srbske skupščine se je pri proračunski debati razpravljalo tudi o najnovejših napadih albanskih vstašev na srbsko mejo. Vojni minister Stefanović je na tozadevno interpelacijo odgovoril, da je srbska armada popolnoma oborožena, da lahko takoj energično nastopi proti eventualnemu novemu napadu na srbsko ozemlje. Stanje srbske armade znaša sedaj 49.000 mož.
Ruska pomoć Crnigori. Pariški dnevnik »Temps« poroča iz Petrograda, da je Avstrija v zadnjem času ponovno ponudila Crnigori denarno podporo, da jo pridobi tako za svoje načrte, a je kralj Nikola odklonil vse ponudbe. Pač pa se vrše sedaj že dalje časa pogajanja med Cetinjami in Petrogradom in je pričakovati, da bo ruska podpora Crnigori v najkrajšem času zopet izplačana. Crnagora se nahaja v silnih finančnih stiskah in zato tem hujše občuti izostanek običajne vsakoletne ruske podpore.
Poizkušna mobilizacija ruskih domobrancev. Že pred tedni napovedana poizkušna mobilizacija ruskih domobranskih čet se je dne 2. aprila pričela sedaj po celi državi. Skupno bo poklicanih do 15. t. m. pod orožje 510.000 domobrancev. Vaje bodo trajale 4 tedne.
Izpodrivanje nemške in avstrijske trgovine v Rumuniji. S političnim preobratom, ki se je izvršil v Rumuniji, so se pričele države trosporazuma bolj zanimati tudi za gospodarske razmere v Rumuniji, ki je bila dosedaj nekaka domena Avstrije in Nemčije in je bil njiju izvoz v Rumunijo zelo velik. A v najnovejšem času so se zlasti Francozi pričeli jako živahno zanimati za gospodarski razvoj te važne balkanske države. Listi očitajo francoskim trgovcem in industrijalcem, da so dosedaj jako malo storili za izpodrinjenje nemške konkurence v Rumuniji in jih pozivljejo, naj dobro izrabijo sedanjo ugodno priliko, ker so jim dani vsi predpogoji. »Temps« izjavlja, da so Nemci že zdavnaj opazili kako ugodno mnenje imajo Rumuni o fran coskem blagu in so zato pošiljali svoje Dtago v Rumunijo vedno s francoskimi napisi. Da se izpodrine nemška in avstrijska trgovina iz Rumunije, zahteva »Temps«. naj odidejo francoski strokovnjaki za dalje časa v Rumunijo in natančno preštudirajo tamošnje gospodarske in tržne razmere. Finančni položaj dežele je tak, da bi pri-tegnjenje francoskega kapitala v Rumuniji doseglo za Francijo velike uspehe. Gotovo je, da si bo tripleententa skušala sedaj Rumunijo osvojiti tudi gospodarsko in da bo škodo v prvi vrsti trpela Avstrija in ne toliko Nemčija.
Proti pijančevanju na Ruskem. Notranf minister je vposlal vsem guvernerjem cir-kularno noto, v kateri poživlja vse podložne uradnike, naj skupno z drugimi državnimi funkcijonarji delujejo nato, da se carjev ukaz, da naj se strast pijančevanja med narodom kar najstrožje zatira in izvedejo vse odredbe strogo v smislu carjevega reskripta.
Ministri na dopustu. Avstrijska vlada je šla — na velikonočne počitnice, kar kaže da za najbližji čas ni pričakovati nikakih važnejših političnih akcij. Na Dunaju ostaneta preko velikonočnih praznikov le naučni minister vit. Hussarek in pa trgovski minster dr. Schuster Bonnott. Ministrski predsednik grof Stiirgh in justični minister dr. Hochenburger odideta za praznike na Štajersko, minister za javna dela, dr. Trnka, ki je bil v zadnjem času nekoliko boie-hen, je že prispel v Opatijo, minister notranjih stvari baron Heinold preživi veli-konoč v Meranu, voditelj finančnega ministrstva baron Engel se je odpeljal \ Dalmacijo, domobranski minister baron Georgi se odpelje v Prago, poljedelski minister baron Forster pa na svoje posestvo na Češkem.
Juaašikaj — diktator. Kitajska zbornica je soglasno sprejela predlog o izpremembi kitajske ustave, kakor jo je predlagal predsednik republike, Juanšikaj. Nove določbe podeljujejo predsedniku diktatorskr oblast.
Mehikanske homatije. Po zavzetju mesta Torreona, kjer so doživele vladne čete popolen poraz, je bila vstašem pot v Tam-pico odprta in glasom najnovejših poročil se vstaši že pripravljajo na naskok na mesto. Pri zasledovanju v bitki pri Torrennu poraženih Huertinih čet je prišlo pri San Pedro do novega boja, kjer so bile vladne čete zopet poražene in so izgubile 100 mrtvih in 123 vjetih.
Katastrofa mehikanske vladne armade. V petek zvečer je poveljnik mehikanskih vstašev, general Villa, po krvavem boju v naskoku zavzel mesto Torreon, kjer je napravil silen plen. Vladna armada pod poveljstvom generala Velesca je bila popolnoma poražena. Nad 8000 mož je bile vjetih, generalu Velascu samemu se je posrečilo uiti. Skupne izgube vstašev znašajo 1500, izgube vladinih čet 4000 mož. Vsled padca Torreona imajo revolucijo-narci sedaj odprto pot v Tampico. General Carranza, ki vodi vse revolucijonarno gibanje, Je sedaj neomejen gospodar vse severne Mehike. Predsednik republike
general Huerta, je sedaj prisiljen, da se u-makne popolnoma v defenzivo in mora koncentrirati vse svoje moči v obrambo glavnega mesta Mehike.
Domote vesti.
Sela Mestnega občinskega sveta se bo
vršila v sredo, dne 8. aprila t. 1. ob 7.30 zvečer. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Računski zaključki občinskega zavoda za mala stanovanja za čas od 24. avgusta I. 1910. do 23. avgusta L 1911. in za celo leto 1912. 3 Predlog svet. Cerniutza za zboljšanje gmotnega položaja boln. strežnic, ki so bile že zaposlene v bivši bolnišnici za kronične bolnike pri Sv. Justu. 4. Predlog svet. Cerniutza v zadevi sprejemanja bolniških strežnic. 5. Proračun mestne vodovodne uprave za leto 1914.
»Unione Economlca Nazlonale«. Pod tem naslovom so ustanovili tržaški Italijani novo organizacijo za" svojo borbo proti nam Slovanom. Ustanovni občni zbor se je vršil v nedeljo v gledališču »Fenice«, a botra — pardon: govornika sta bila drž. poslanec P i t a c c o in pa neki Edoardo Schott, na širjavo in daljavo doslej slavno .... nepoznanega imena. — Posl. Pitacco Je predsedoval in je v svojem govoru naglašal potrebo, da Italijani združijo in organizirajo svoje moči tudi na gospodarskem polju. Ne vemo, ali se bodo naši čitatelji jezili nad takim postavljanjem resnice na glavo, ali pa bodo občudovali drznost govornika, če jim povemo, da Je Pitacco dolgo govoril. Drav zares govoril proti .... importa-ciji, proti nenaravnemu in umetnemu priseljevanju ptujih ljudij v Trst, ki odjedajo — tudi to je rekel prav zares — kruh in delo sinovom »delle nostre contrade«. — Pitacco, sin in zastopnik tržaške camorre. ki je zvabila semkaj do 50.000 renjikolov, v boju proti ptujcem in za domačine — to je moral biti prizor za bogove! To so se morali muzati navzoči renjikoli (kajti ita-!ijansko-»liberalne« prireditve si v Trstu enostavno ne moremo misliti brez renjikolov). »Piccolo« beleži v svojem poročilu neštevilne bene, bravo in viharno o-lobravanje. škoda pa, da ni povedal »Pic-jolo«: ali so pritrjevalf veljavnosti argumentov, ali pa — korajži Pitaccovi, ki ga vsposoblja za tako mrcvarenje resnice. Nu, Pitaccov govor je bil le splošen in ni povedal nič konkretnega o namenih orga-lizacije. Zato se poslavljamo od njega. — Bolje ne bi bili mogli opozarjati na bastar-dosti tega tržaškega italijanstva (ki ga nikakor ne smemo identificirati s pravim italijanstvom), nego so to storili gg. prireditelji shoda s tem, da so konkretizirane namenov nove organizacije poverili tistemu Schottu. In govoril Je mož o ita-1'janstvu, ki ni njegovo in ki ga tudi ono njega ne more šteti med svojce — govoril tako, kakor pač govore odpadniki od svoje lastne krvi — Pa poslušajte italijansko muziko tega — Schotta! Govoril je: »Ne smemo trpeti več, da naši najbolji industrijalci, naši najsposobneji graditelji hiš, naši najbolji trgovci zanemarjajo delikatno in sveto dolžnost pri najmanju svojih delavcev. Ti meščani porabljajo na razlike v običajih in govoru, ozabljajo, da ne zadošča, če govore in nislijo italijansko, da treba predvsem delati z latinsko vztraj-l o s t j o. Ni dovolj, da govorimo na sho-iih: Italijani smo! Čuvajo nas stoletja civilizacije — Če pa potem grudo, ko je v levarnosti, zapuščamo in zmajujemo z rameni. — Človek z imenom Schott, pa latinska kultura stoletij!! Poštenega in pametnega Italijana — Če je bil kak tak slučajno navzoč, — je morala stresati mrzli-:a in preletavati ga je morala rdečica ^ramu. Pritrjamo pa izreku Schotta, da na tej zemlji mora biti dela za Tržačane! Saino moramo prositi govornika in njegove mandante, naj ne pozabijo nikar, da tretjina Tržačanov so Slovenci in da so naši okoličani stare]! Tržačani, nego ogromna večina tiste kamore, ki se sedaj naziva za branlteljlco Tržačanov! Ko je že g. Schott rekel A, naj izrečemo mi logični B: delo v Trstu gre v prvi vrsti okoličanom!! — Potem je ta nemški Italijan, ili poitalijančeni Nemec govoril dalje, da ^ta Kranjska in Hrvatska, od kjer ljudje silijo v Trst, oddaijeneja od tega emporija, lego pa Trentin. Qe je to argument za ^ritegovanje Trentmcev v Trst, potem a vprašamo mi: paKras, paGoriš-s a?! Mari nista — še bližja?! Torej najprej Goričani in Kraševci v Trst!! Kajti lacijonalnega momenta, ki naj bi dajal vrednost laškim Trentincem, ne prizna-v amo in ga ne dopuščajo dejanske razmere, čim je Trst — kakor smo že naglasili — po dobri tretjini, skupno Primorje pa jo veliki veČini slovansko, k čemur pa še •jrihaja dejstvo, da za Trst žrtvuje težke milijone vsa država, torej v prvi vrsti slovanska večina, in da so v tem empo-riju angažirani veliki interesi države, torej zopet tudi oni slovanske veČine. Ta gospod Schott pa je zagrešil tudi grdo tartiferijo, veliko hinavstvo, rekši, da se bo delovanje te nove organizacije moralo gibati izven političnega polja. Komu hoče g. Schott trositi peska v oči? Ne, tacega bedaka ne najde, ki bi ne umel, da so bili le politično-narodni motivi, ki so doveli do ustanovitve te nove organizacije. Gospoda! Med nam! in Vami so računi tako čisti, da ne boste slepili nikogar, kakor bodo tudi vsi vrabci po vseh tržaških strehah Čivkali ognjusnemu hinavstvu, ki ie je zagrešil govornik z zatrjevanjem, da njihov namen Je, da vsacega prebivalca povzdignejo moralno in materijalno! Kajti iz tega zatrdila — ako bi bilo iskreno —, bi izhajal logični zaključek, da hočejo tu-' ii slovensko prebivalstvo dvigati moral-;
no in materijalno!! Ce bi gospoda res tako mislili, bi niti ne snovali te nove organizacije in bi sploh ne bilo tega srditega boja med nami in njimi. To je resnica nasproti nedeljskim schottijadam. — In kaj mi sedaj?! Nič jeremijad o nasprotnikovem nasilstvu. Nič malodušnosti!! Pač pa se zavedajmo, da moramo upoštevati tudi to novo bojno sredstvo nasprotnikov! Zavihajmo rokave tudi mi, da odbijemo-tudi ta naskok! Pred vsem pa se kaže; nujna potreba, da nemudoma zasnujemo] v Trstu svojo organizacijo s specijalno, nalogo, da bo obveščala našince po vseh naših deželah, do katerih trgovcev v Trstu se Ima obračati. Na tem delu naj nas vspodbuja misel, da je trgovec odvisen od konsumenta in da okoli Trsta živi kompaktno okolo 2 milijona Jugoslovanov. Močni moremo biti tudi mi, samo da smo ljudje na pravem mestu — ako le resno hočemo! Ce poda nedeljski shod pobudo za tako organizacijo na naši strani, ga bomo mi še blagoslovljali! Ne vemo pa, če ga bodo blagoslovljali tudi Italijani?!!
Z raznih strani nam zadnje dni, kar je začela izhajati »Edinost« v povečani obliki, prihajajo razne pritožbe, zlasti pa da prihaja po pošti pošiljana »Edinost« prepozno. Na vse te pritožbe odgovarjamo, da v marsikaterem takem slučaju zadeva krivda pošto. Priznavamo pa tudi, da je tej ali oni zakasnitvi vzrok tudi dejstvo, da si naše tiskarniško osobje tekom kratkega časa, ki mu je bilo na razpolago, še ni moglo pridobiti potrebne izvežbanosti, ki omogoča trajno redno izhajanje lista. Črkostavci morajo šele dobiti potrebno rutino pri delu na strojih, ki jim je bilo do pred kratkim še neznano in ta rutina re ne dobiva v par dneh ali tednih. Prav istemu vzroku je tudi treba pripisati dejstvo, da se v listu nahaja več tiskovnih napak. Povemo odkrito, da jih puščamo lamenoma, ker bi popravljanje odvzelo stavcu preveč časa. Treba je namreč veleti, da se mora za vsako najmanjšo napako, n. pr. za izpuščeno vejico, postaviti cela vrsta na novo. Tupatam se tudi doga-gaja da se zameša kak odstavek med gradivo, kamor ne spada. Take pogreške so gotovo oprostljive o prvem času uvedbe novega obrata, a dogajajo se celo z večjo ali manjšo rednostjo pri listih, ki se tiskajo v tiskarnah z dolgoletnim novodobnim strojnim obratom. Prosimo torej čitateljstvo in naročništvo, da nam blagohotno oprosti take malenkostne nedostatke, ki jih bomo skušali po svojih najboljših močeh odpravljati čim najkoreni-tejše. Obenem pa prosimo naročnike, da nam nemudoma javijo morebitne nedostatke pri dostavljanju lista, da moremo ikreniti vse potrebno, da se odpravi vse Var b» mngin Dreprečati redno prejemanje lista.	\
C. kr. ravnateljstvu openskega tramva-a. Prejeli smo: Pred nekoliko časa sem e vozil z openskim tramvajem na postajo drž. železnice na Opčinah. Imel sem seboj svojega petletnega sinčka, za katerega sem mislil zmiraj in še mislim, da je plačati zanj na vsaki železnici ali tramvaju polovico voznega listka, toda na open-skem tramvaju ne. Ko je namreč prišel kondukter k meni in dal dva listka, sem se začudil temu in protestiral ob enem pri sprevodniku ki nosi št. 12, kako da je mogoče, da bi petleten otrok plačeval ravno toliko voznine kot odrasli. Mesto odgovora pa je prijel sprevodnik otroka precej arogantno, ga postavil k vratom ter prišel k meni in izjavil, da meri otrok črez meter, torej mora plačat ves listek. Pri open-skem tramvaju je torej povse mdrugačna tarifa, nego pri drugih železnicah, kjer se otroci razlikujejo po letih in ne metrih. — Sicer je to precej neumestno in bi se želelo skorajšnje poprave. Drugo je bilo to. da se je nemudoma potem, ko sem jaz protestiral v slovenskem jeziku oglasil neki naduti italijanski sopotnik ter začel * svojim italjanskim psst. psst! Naposled h ta še proti meni slovesno izrekel besede »la stia zitto, se non lo buttemo fora!« K« sem pa jaz na te besede reagiral, se j< sprevodnik pridružil italijanskemu potni ku in je začel tudi on proti meni metat psovke, ki menda ne spadajo ravno v do tično službo. Saj železnica prevaža tud Slovence, ki morajo plačati pošteno, isto tako kakor Italijani, radi česar jim gre e naka pravica, pred vsem pa pravica d« uljudnega postopanja od strani uslužben cev take javne naprave kot je železnica Ravnateljstvu bi pa priporočali, naj od pravi navado, navedeno v prvi točki, i: naj določa voznino za otroke po letih in ne na metre, ter naj nastavlja za sprevod nike ljudi, ki bodo zadostovali svojemi poklicu, ne pa takih, ki tudi v službi rad kažejo svojo moč politike.	V. P.
Petstoletnica zadnjega ustoličenja ko roškega vojvode. V nedelo dopoldne predaval v tržaškem» Narodnem domu prof. Robert K e n d a iz Ljubljane o leto šnji žalostni slovenski obletnici, petstolet niči zadnjega ustoličenja koroškega voj vode. Predavatelj je podal najprej daljši živahno sestavljeni zgodovinski pregle, dobe, ko so si naši pradedje volili svoje kneze iz svojih vrst. Imena Valuk, Boru Gorazd, Hotimir, Volkun, Vojnimir, Ink; Prebislav, Stojmir in Etgar pričajo, da je bil Slovenec nekdaj svoboden, prost na rod, ki si je »po svoji volji volil vero i' I postavo«. Etgar je bil zadnji knez iz na-! roda, pozneje pa so prišli Korotanci zt . pod jarem tujcev, ki so jim pustili le mak I senco samostojnosti, spomin, da je bil ne i kdaj svoboden in da je imel sam pravic ! voliti si svojega vladarja, to je slovese?
obred ustoličenja na Gosposvetskem po-i lju. Narod je bil takrat še naš, a vladari: \ niso bili več naši. Zadnje ustoličenje se je I vršilo dne 18. marca 1414., ko ie bil pc (starodavnem običaju ustoličen nabsbur-
žan Ernest Železni. Po izgubi nase samostojnosti je postala — robstvo naša zgodovina. Postali smo robovi tuje civilizacije, ki nas je razdvojila in razcepila in prenašali smo stoletja pretežke muke suženjstva. A mi nismo in ne smemo obupati. Prišel je tudi za nas dan živih, dan poln nad, dan, ko se je vzbudila v nas nepremagljiva, nepobitna zavest, da smo člani -velikega, silnega, mladega, edin-stvenpga jugoslovnskega naroda. Ta zavest (lajn daje silno vero v našo bodočnost. , Kjer je prodrla ta zavest že v vse sloje naroda, gremo naprej. Prišli smo zmagovito do sinje Adrije. Naša jugoslovanska zavest nam je dala nov, impulz in širiti jo moramo tudi proti severu. One zemlje so za nas svete. Nismo več sami, odkar vemo, da so »Slovenec, Srb, Hrvat, za uviek brat i brat«. Kakor smo že naglašali, je bilo predavanje, posebno pa pa zaključek, podan direktno s pesniškim zanosom, spremljano z velikim, navdušenim aplavzom.
Tatovi na debelo zopet na delu.
Zadnje dni se je zopet pojavila v Trstu nenavadna tatinska delavnost. 2e parkrat smo imeli tekom minolega tedna priliko poročati o večjih tatvinah. Danes imamo pa naravnost izredno mnogo posla s poročanjem o velikih tatvinah: včerajšnji dan je bil namreč nenavadno plodonosen za one gospode, ki se bavijo na debelo s tatinsko obrtjo.
15.000 K ukradenih.
V ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 21., to je malo višje od naše tiskarne in našega uredništva, se nahaja sedež »Delavske konsumne zadruge« (Cooperative ope-raie), in sicer ima zadruga v pritličju hiše skladišče avl. nadstropju urade. Vsako jutro jemljejo iz blagajne, ki se nahaja v skladišču, železno škatljo, v kateri se nahaja denar, ki je na razpolago za enodnevno potrebo, ter jo odnašajo blagajni-čarju, ki ima svoj urad v prvem nadstropju. Kakor rečeno, je bila ta škatlja zaprta v blagajni. Včeraj so jo kakor vsak dan vzeli iz blagajne, da bi jo prenesli blagajničarju v i. nadstropje. Položili so jo pa prej na neko mizo, a ko so šli par
minut pozneje ponjo, jo ni bilo več.....
V škatiji je pa bilo nič manj, nego 15.000 K denarja. To čudovito eskamotažo so takoj prijavili policijskemu komisarijatu v ulici Luigi Ricci, a vodja tega komisari* jata svet. Osti je z drugimi funkcijonarji takoj odšel na lice mesta, da je vzel na zapisnik vse podatke. — Onemu, ki bi podal oblasti kake podatke glede tatov, se Obljublja 10% one svote, ki bi jo bilo še n^ožno rešiti.
Druga velika tatvina.
Manufakturna tvrdka M. Weiss ima na Corsu svojo veliko prodajalno in je v Trstu ena najbolj znanih tvrdk z manufakturnim blagom. Prodajalno odpirajo vsako jutro ob 7 in pol; a ko so prodajalno odprli včeraj zjutraj, so dotični uslužbenci obstali kakor okameneli: takoj ob vstopu v prodajalno, se je poznalo, da ni vse v istem redu, kakor je bilo puščeno prejšnjo noč: predali so bili pokvarjeni , a iz njih je manjkal ves denar, približno 500 kron drobiža. A poleg teh 500 kron v gotovini je manjkalo, kakor so uslužbenci in lastniki trgovine kmalu konstatirali, mnogo rnanufakturncga blaga, posebno svilenih tkanin, za najmanje 5000 kron. — Kakor se je dalo konstatirati, so gospodje tatovi prišli v prodajalno po isti poti, kakor že nekoč poprej: namreč preko lope, ki se nahaja za ozadnjimi vratmi. Prežagali, odnosno prepilili so železno omrežje v strehi te lope in potem vlomili v lopo* skozi vrata, ki so bila zaklenjena, a od tu so se po vrvi spustili v prodajalno. Delo :e bilo seveda dolgo, mučno in drzno, a kakor se vidi, se jim je izplačalo. — To ie tekom kratkega razdobja že tretji )bisk, s katerim so gospodje uzmoviči počastili tvrdko Weiss, a nikdar brezuspešno: vsakikrat so odnesli seboj precej spominkov. Ker pa tvrdka ni ne glede Jenarja, ne glede blaga zavarovana proti tatvini z vlomom, mora sama trpeti vso ;kodo.
Še 9000 kron.
Iz privatnih virov smo izvedeli, da je lilo predvčerajšnjo noč nekje ukradenh /000 kron. Vprašali smo na policiji, koliko ie resnice na tej govorici in, če je resnična, kje in kako je bila izvršena ta tatvina, ^a policiji so nam o tatvini 9000 kron potrdili; niso nam pa hoteli povedati ničesar podrobnejšega.
Kakor se vidi, je bila prošla noč zelo plodonosna za gospodo uzmoviče, ki so se na svoj način obilno preskrbeliza bližnje velikonočne praznike.
Kje je vzrok temu oživljenju tatinskega delovanja.
Kakor doznajemo iz uradnih virov, :e bilo tekom zadnjih dni izpuščenih iz kaz-lilnice v Kopru 25 kaznjencev, ki so prestali svojo kazen. Po večini so bili ti izpuščeni kaznjenci obsojeni radi vrtanja in -opanja blagajen. Potem se seveda ni ču-iiti, da je tatinska obrt tako naenkrat in tako bujno vzcvetela^
V anatomičnem muzeju v ulici della Madonnini vidi človek marsikaj zanimivega, a kakor kaže, se mu more tam tudi pripetiti kaj presenetljivega. Antonija Della Fiorentina je šla včeraj v ta muzej le z namenom, da bi videla kaj zanimivega in zato je pri vhodu plačala le ono malo stotink, kolikor stane vstopnica. Ker se jej je pa med obiskom pripetilo tudi nekaj presenetljivega, je morala plačati nekaj več. Presenečenje, ki se jej je v muzeju pripetilo, je bilo to, da jej je no-
V Trstu, dne 7. aprila 1914.
»EDINOST« St 65.
Stran UI.
znan žepni tat izmaknil iz žepa mošnjiček, a svota, ki jo ie morala plačati za to presenečenje, je bila K 420. Antonija Della Fiorentina je šla to svoje presenečenje takoj javit na policijo, kjer pa niso bili po
tem dogodku prav nič presenečeni: rekli so jej celo, da ni to nič nenavadnega v Trstu.
Neroden voznik je 281etni Ferruccio Fabbri, stanujoč v ulici E. Torricelli št 4. Včeraj zjutraj je namreč s svojim vozom zadel in podrl na tla pred skladiščem južne železnice za brzovozno blago (ul. Flavio Gioia) neko Uršulo Widrichovo, ki je s tako silo padla na tla, da si je zlomila levo nogo. Po žensko so z zdravniške postaje prišli z vozom in jo odpeljali v bolnišnico, a po nerodnega, ali vsaj nespretnega voznika so prišli policije in so ga — dasiravno je voznik — kar peš odvedli v zapore.
Vnet »sportsman« je 341etni Ivan Ker-mac, doma iz Marezig. Ker je ta človek po poklicu navaden poljedelec, bi mu človek nikdar in nikakor ne pripisoval take ljubezni do športa. In vendar, glejte. Ivan Kermac je bil včeraj na trgu pri rdečem mostu aretiran, ker je imel seboj kolo, zaznamovano s številko 234036 in na kateri je bilo vdolbeno ime: »Kersovany, Gorz«. Ker pa on ni ne Kersovany, ne Gorz, tem-\eč le Janez in poleg tega še Kermac, je bilo jasno, da kolo ni njegovo. Izgovarjal se je sicer, da je kupil kolo za 70 kron od nekega človeka, ki ga pa ne pozna, a mu niso verjeli. Poleg tega je pa Kermac tudi izgnan iz tržaške občine. Stavili so ga seveda pod ključ. — Kolo se ceni na 80 K.
Radi razžaljenja Nj. Veličanstva je bil predsnočnjim na trgu pred vojašnico aretiran 251etni privtni uradnik Fran Strauss, stanujoč v ulici Commerciale št. 3.
Samomorilni poizkus. 251etna kuharica Lina Pecich, stanujoča v ulici F. Vene-zian št. 27, se je včeraj zjutraj skregala s svojim ljubčkom, in potem z namenom, končati si življenje, izpila nekoliko kar-bolne kiseline. Zdravnik z zdravniške postaje jej je izpral želodec.
Nesrečnež, 291etni Mihael Micheli, kroš-njar, stanujoč v ulici del Solitario št. 2, mora hoditi z bergljami. Včeraj zjutraj ob 6 je pa revež tako nesrečno padel, da si je stri lobanjo. Z vozom zdravniške postaje so ga prepeljali vbolnišnico.
Nezgoda na delu. 161etni mornar Peter Colotalo na parniku »Franconia««, ki je vsidran v prosti luki, je predsnočnjim padel z višine 10 metrov in pri tem zadobil težko rano na bradi in še težje v notranjosti života, to je na drobu. Prenesli so ga v bolnišnico.
Glede poulične žepne tatvine 48.000 K izvršene v uiiciNuova pred par dnevi na škodo borznega mešetarja Ruggera Ro-drigueza, se nam poroča, da je policijska oblast na sledu zločincem, ki so na tako drzen in tako zvit način izvršili to poulično žepno tatvino. — Seveda ne moremo danes obširneje poročati o tej stvari.
Pil bi še vsak......Tako nekako si je
mislilpredsnočnjim natakar gostilne v ul. del Farneto št. 15, ko mu je 261etni zidar Anton Ratzmann, doma iz Trsta, potem ko se je z dvema tovarišema najedel in napil, izjavil, da nima s čim plačati po-vžite jedače in pijače. Ker pa nihotel on plačati zanj, je rečeni natakar lepo pozval redarja, ki je aretiral zidarja, in ga odve-del pred komisarja, ki ga je dal pod ključ jetničarja. _
Harodnc dčlsoska organizaciji
Godbeno društvo N. D. O. Vsi odborniki in namestniki so vabljeni na prvo od-borovo sejo, ki se vrši v sredo, 8. t. m., točno ob 8 zvečer, v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu. Dnevni red: 1) Konstituiranje odbora. 2) Vprašanje kapelnika. 3) Določitev prostorov. 4) Razni drugi predlogi.
Novoizvoljeni deželni odbor N. D. O.
ima jutri, v sredo, ob 8 zvečer svojo prvo odborovo sejo v ulici sv. Frančiška 2.
Društvene vesti.
Železničarji v Trstu in v okolici! Danes,
v torek, vsi na shod, ki se vrši ob 7.30 zvečer v društveni dvorani, ul. sv. Frančiška št. 2. Dnevni red je velevažen, zato je v vašem lastnem interesu, da se shoda polnoštevilno udeležite. — Osrednji odbor Z. J. Ž.
Kolesarsko društvo »Balkan« priredi dne 26. t. m. dirko junijorjev. Navadna cesta, obenem celodnevni izlet v Komen. — Vpisnina je 2 K. Cas vpisovanja do 20. t. m. Odhod iz Trsta »kavarna Minerva«, ob 7.30 zjutraj. — Redne društvene seje se vrše vsako sredo ob 8 zvečer.
Tržaški Sokol. Danes ob 3 popoldne ima društveni odbor v telovadnici (ul. Stadion št. 21) svojo sejo.	Starosta.
Pevsko društvo »Danica« na Kontove-liu priredi na velikonočni ponedeljek, dne 13. aprila 1914, v dvorani »Gospodarskega društva« na Kontovelju igro »Cigani« in ples. Ker je čisti dobiček namenjen za društveno javno knjižnico, vljudno vabi odbor k obilni udeležbi.
Uestl iz Goritte.
Po občinskih volitvah v GoricL
Prišel je čas obračuna. — Preresni so postali Časi. da bi ob takem nastopu od nas odvisnih ljudi, kakršnemu smo bili priča volilne dni, skomigali z rameni in ne izvajali najhujših posledic. AH v spominu nam je že več nezadostno pri-pravljeinh bitek, ki so končale slabo tudi ob največjem junaštvu! Ker pa nočemo, da bi še kedaj šteli med svoja pasiva izgubljena bitke vsled nepripravljenosti,
zato storimo vse, da postane naše vstajenje tudi nepremagljivo. V času, ko se pripravlja vsa narava za novo veselo življenje, v istem času se vrši tudi naše nov življenje. Pred nami je cilj, pred nami s 1 zvezde vodnice, da vsakdo ve svoje mesto, da more vsakdo uspešno izpolniti svoje mesto. Danes raja laška magistratna stranka, danes se veseli Nemec svojih čudno zasluženih mandatov, ali danes se veseli tudi goriški Slovenec veselega začetka — konca laškega liberalnega gospodarstva. Na vas goriški Slovenci pa je, da pospešite ta začetek konca, da skrbite za ojačenje naših in oslabi jen je nasprotnih vrst. Tam, kjer dobiva nasprotnik hrano iz našega dela, tam mu odpovejte pomoč, in tam, kjer potrebuje naš človek pomoči od našega dela, tja priskočite na pomoč, in tudi nad goriškim magistratom zapla-pola naša ponosna trobojnica.
Izid v L volilnem razredu. Volitev jc vodil namestništveni svetnik Rebek, naš( zaupnika sta bila prof. Košnik in dr. Mec) vešček. Udeležba pri včerajšnjih volitvah je bila znatno manjša, ko pri prejšnjih. Oc 796 vpisanih volilcev se je udeležilo volitev le 552 volilcev, to je 69%. Slovenc so dobili 150 glasov, to je 27 odstotko\ Naši kandidati so dobili glasov: dr. Brc celj 144, Hrovatin Josip 149. dr. Pavletič 147, dr. Podgornik 149, višje sodni svetnik Rutar 149, Alojzij Schiu itz 149, šolsl svetnik Šantel 149 in Waltritsch Širne:; 148 glasov. Ena glasovnica je bila pomotoma oddana s kandidati 3. razreda. — Laški kandidati so dobili glasov: dr. Ba-der 395, dr. Di Blas 391, Favetti 394. prof. Kurschen 397, Louvier 385, Orzan 397, dr. Pinaučič 395 in dr. Venier. 350.
Goriški magistrat agitator laške liberalne stranke. Neštetokrat smo že dokazali, da goriški magistratovci ravno niso prevestni v vršenju svojih poslov. Ali da nakrat mislijo, da je laška liberalna stranka in magistrat vse eno, to je pa tudi za kamoraške navade malo preveč. Sicer verjamemo, da so volitve precej osušile njihove že itak ne zvrhane blagajne, zato pa še dolgo ni potrebno, da opravljajo mestni sluge službo za laško liberalno stranko. Če nimajo falitni kamoraši toliko, da bi plačali pošto ali slugo, ki bi nosili posameznim osebam njihove volilne plakate, tedaj tudi magistratni sluge nimajo opravljati tega posia. Ta je pa lepa Za denarje slovenskega davkoplačevalca bodo opravljali mestni uslužbenci delo za kamoraško stranko. Protestiramo najodločneje proti takemu postopanju in zahtevamo, da se take zlorabe enkrat za vsele. preprečijo!
Rodoljubno omizje. 25. februarja je začelo nabirati stalno omizje v točilnici »Zlatega jelena« za za svojo t r e t j o diplomo, v nedeljo 5. aprila pa je bilo ž« nabranih dvesto kron. Vsa čast marljivi!: nabiralcem, ki naj bodo zgled drugi; manj marljivim omizjem.
Slovensko gledališče v GoricL V kratkem obiščejo Gorico ljubljanski igralci in uprizore več predstav. Opozarjamo že danes slovensko občinstvo, da pridno obiskuje te predstave, saj je pokazalo s svojim marljivim obiskovanjem laškega gledališča dokaj smisla za gledališče. Sedaj tudi odpadejo razni pomisleki in bojazni, da si kdo »pokvari umetniški Čut«, ker igrali ne bodo — diletanti.
Spored predstav ljubljanskih igralcev je sledeči: 12. aprila burka »Konec sveta«; 13. aprila burka »Tretji eskadron«; 14. aprila Niccodemijeva drama »Perjanica«; v soboto 18. aprila burka »Nevz-dramljivi Izidor«; v nedeljo 19. aprila »Deseti brat«; 20. aprila: Deklamaciiski večer in 21. aprila kot zadnja predstava na splošno zahtevo Molnarja »Vrag«. — Cene so sledeče: Fotelji 3 K, sedeži od 1.—3. vrste 2.50 K, od 4.-8. 1.80 K. Sedeži na balkonu 2 K in 1.60 K. Stojišča 80 vinarjev, dijaki in vojaki polovico.
Podružnica Ciril - Metodove družbe v Vrtojbi priredi na velikonočni ponedeljek popoldne veliko narodno igro^iD o m e n« s petjem v 5 dejanjih. Igrajo domačini; natančnejše poročilo podamo pravočasno. Po igri se bo vršila prosta zabava s plesom.
Nedeljski Izlet na Ajševico k Valentinu
Komelu se je v vsakem oziru posrečil. Prišlo je obilo občinstva, ki se je vseskozi v prijaznih prostorih gostilne g. Komela zelo dobro zabavalo. Upamo, da začno naši meščani pridneje zahajati med naše vrle Starogorce!
Ravnateljsko mesto na laškem učiteljišču v Gradišču ob Soči je razpisano. Prošnje je vlagati do 30. aprila.
Dr. Venierja ne marajo. 32 laških volilcev je prečrtalo ime dr. Venierja, ne da bi napisalo kako drugo ime. Edinost v laškem taboru je torej uzorna.
Pristaši laške ljudske stranke se po večini niso udeležili volitev. Le en duhov-nik-katehet je volil laško liberalno listo. Počasi torej vendar prihaja spoznanje.
Hitrost goriške pošte. 31. marca je bila
oddana na pošti volilna izkaznica za ne-
kega našega volilca II. razreda, izkaznico je pa dobil v ponedeljek 6. aprila, ko je že volil L razred, čeprav je bil naslov pravilen. Brez komentarja!

Uestl iz Istre.
Rop na travnik« pri Žminju. Dne 5. decembra 1. 1913. ob 1 popoldne sta pasla : 13Ietni deček Ivan in njegova 9Ietna se-1 stra Rozalija Bančič 11 ovac na travniku j blizu Kanfanara. Ob imenovanem času je prišel tjakaj neki Simon Ulesić iz Barata (Poreč) s šestimi patronami nabasanim samokresom in je začel streljati imeno-l v a na pastirčka s samokresom. Po sreči ni zadel nobenega, ker sta se otroka prestrašila in pobegnila. Potem je začel goniti ovce in je nanje ustrelil parkrat, da so bolj tekle in da bi lažje ušel žnjimi. Ta Krik in jok otrok so slišali drugi pastirji, katerim se je posrečilo z vpitjem odgnati roparja, ko je bil z ovcami že precej oddaljen. Drugi dan sta orožniški stražmoj-ster Guštin in Schinderl iz 2minja lopova po dolgotrajnem skrivanju ulovila in ga spravila pod streho okrožnega sodišča v Rovinju.
Rožne vesti.
Ljubavna napoved — brezžičnim potom. Avstralski raziskovalec južnega tečaja, dr. Mawson, ki se je pred enim mesecem vrnil z nenavadno nevarne ekspedicije v Melbourne, se je tamkaj, kakor poročajo iz Newyorka, poročil s hčerko avstralskega premogovnega kralja. Svojo ženitbeno napoved je izvršil drzni raziskovalec ledenih južnih krajev na zelo o-
Nove zakladne nakaznice. V inseratnem delu smo priobčili prospekt in vabilo na subskripcijo novih 4Vz% zakladnih nakaznic. Med občinstvom se živahno razpravlja vprašanje, kakšno obrestovanje nudijo te nove zakladne nakaznice. Iz nastopne tabele je razvidno, po kako ugodnih posolili se nudijo ti titri. Rentabilnost 4Vo% amort. zakladnih listov s petnajstletnim obtekom je pri sprejemnem kurzu 95 za subskribente v posameznih letih obteka
titra preračunana tako-le:		
1 4.737	5.—	9.737
2 4.737	2.50	7237
3 4.737	1.666	6.405
4 4.737	1.25	4.987
5 4.737	1.—	5.737
6 4.737	0.833	5.570
7 • 4.737	0.714	5.451
8 4.737	0.625	5.362
o 4.737	0.555	5.292
10 4.737	0.500	5.237
11 4.737	0.454	S 101
12 4.737	0.416	5.15^
13 4.737	J.384	5.121
14 4.737	0.357	5.094
15 4.737	0333	5.070
Prednosti, ki jih dajo te zakladne nakaznice kapitalistom, tiče ravno v tem, da zlasti za slučaj hitrejšega odplačevanja v prvih letih rezultira izredno ugodno obrestovanje,pod vsakimi okolnostmi je pa rudi v najugodnejšem slučaju, zakj še koncem obtečne dobe se obrestujejo še vedno čez 5 odstotkov. Ti prvovrstni titi bodo torej pri naložbe iščočem občinstvu našli največje povpraševanje.
Ste se že poslužili v čevljarnici
ANTONA JA9ERNIKA
v ulici Farneto št 33 ?
I^MiliAffVIMMlilfl MJIIIMJfllvt IM
sprejema vSOKOvrsinii popravna.
%
if «
# %
L. IERZ0N
zaloga olja jesiha in mila. Trst Sette Fontane 12 llajfinejc namizno olfo, priporočljivo za on«, ki trp« na Želodcu. - Steklenica pol litra kron 1-60.
»a^UM^-g
obn
h
i? %
t
_
Ufenke-vla&rtelJIee
j me takoj Tiskani«
lost.
Mnenje gospoda dr.a G. BreiogsKy-n p BloideKal
Goap. J. SERRA VALLO
Trst
PabO sem Vaše ŽELEZNATO KINA-VINO SERRA VALLO (Vino (tt China Ferrugtnoso Serrauallo) za več mojih bolnikov In priznajem ga v vsakem slučaju kakor Izvrstno In vspešno zdravilo, tako, da ne bi mogel biti brez njega.
UJVIDEK, 23. novembra 1908~
DOKTOR G. BREZOVSKY.
- MMjjf

Paroploona dražim D. Trtocovich i C.I, trst
VENEZIA
z udobnima in brzima parnikoma
K
na turbine In tri vijake, in
ci
GRAF WURMBRAND
na dva vijaka, s sledečim urnikom:
ODHODI IZ TRSTA
(Pomol Sv. Karla):
Sobota, 11. aprila t L ob 2 popoldne — parnlk „GRAF WURMBRAND". Nedelja, 12. aprila t 1. ob 8.— predpoldne — parnik „VENEZIA*. Nedelja, 12. aprila t L ob 5 popoldne — parnik „GRAF WURMBRAND*. Ponedeljek, 13. aprila t L ob 8 predpoldne — parnik ,VENEZIA44.
ODHODI IZ BENETK
(Batino S. Marco):
Nedelja, 12. aprila t L ob 9 predpoldne — parnik „GRAF WURMBRAND"-
Nedelja, 12. aprila t L ob 7 zvečer - parnik „VENEZIA*.
Nedelja, 12. aprila opolnoči z LIoydovim parnikom „Almissa" ali „Metcovich".
Ponedeljek, 13. aprila ob 2 popoldne — parnik „VENEZIA*.
Ponedeljek, 13. aprila opolnoči z Lloydovim parnikom „Almissa" ali .Metcovich".
Torek 14. aprila ob 2 popoldne — parnik „VENEZIA".
Cena izleta tja in obratno z gori navedeno veljavnostjo: L razred K 14, II. K 10, 111. K 7.
Na parniku restavracijska in kavarniška postrežba.
Listki se dobivajo v Trstu v družbenem sedežu, Piazza della Borsa štev. 12. Potniški urad avstr. Lloyda. Potniška agencija P. Christofidis, kakor tudi v družbeni lopi na pomolu sv. Karla. — (Glasom prometnega opravilnika).
PATESITJil URAD
Dr. ing. vit.Gino Dompierija
TRST - ULICA MERCATO VECCHIO I - Tal. 440.
Eiroznana mirodilnica s ||
Camaulijj
S Ji. Hm - trst - VBa Iv. dona S
5 Velik izbor, barv, S! ■ pavlak itd. S
H Zaloga za Trst in okolico redilncga O
5 ke'io'odrasle »SLADIN U
S ki Mnp a Umi pt&i a tint - TiK" H- II
KimlteRBlMoclkorllo!
UMETNI ZOBJE
PIOMBIRANJE * IG BO V.
IZDIRANJE ZCBOV : BREZ BOLEČI* E :
Dr. J.ČERMAK V.TUSCi ER
ZOBOIDMV- jpnfUfl KONC. ZOBN. NIK	lKal TEHNIK
ULICA CASERMA, 13II. nad.
Roche
Se dob/v taehfekčrneh S
Prsne bolezni« oslovski kašelj, naduha.po influenci.
Kdo jemlje Sirolin f
1 Vsak. ki ftrpl na trojnom koiliu.	| 1 Vaduiljivf .katerim Siroftn xnafno
lažje |e obvarovati o* bo lesnlnogo jo zdraviti. 1 olohćo noduho X Osebe % kroničnim katarom bronkijev, I i Skro'uzni otroci.pri katerih u£nkuie9aroHn kl a 5irolinom ozdrovo.	I a ugodnim vepehom neapioM poč u t« k.
)W
□
Stran
»EDINOST« št 65.
V Trsta, dne 7. aprila 1914.
rik ,alen način — namreč brezžičnim potom. Nevesto je spoznal pred odhodom na potovanje in se je v njo strastno zaljubil Sredi pretečih nevarnosti, sredi ledevja in sneževja je brezžičnim potom zaprosil svojo ljubljenko za roko in, kakor razvidno, je njegova prošnja našla topel odmev.
Linčanle. Amerika se nahaja sigurno ua višini kulture, zlasti, kar se tiče justice. Preteklo soboto je bil v mestu Muskoge neki belokožec, ki je napadel mlado za-morko, zavratno zaklan. Morilka je bila takoj aretirana, vendar pa policija kljub vsem naporom ni mogla pomiriti silno razburjene množice. Več maskiranih moških je napadlo stražnike in jim iztrgalo morilko iz rok. Mladi deklici so vrgli nato okoli vratu močno zanjko in jo potem obesili na najbližji brzojavni drog.
Sveteča se pisma. In že zopet nova iznajdba. ki postane za ekspediranje poročil potom zrakoplovov, še velikega pomena. Dosedaj so metali iz zrakoplovov pisma vedno zavita v poseben zavoj, a se jih je vedno mnogo izgubilo. Izumitelj nove iznajdbe zaklepa pisma v podolgast strok, tako. da so zavarovana proti vremenskim in vlažnim vplivom. Bistvo nove iznajdbe pa obstoji v tem, da omogoča najdbo poročil tudi ponoči. Sprednji del stroka je napolnjen z neko maso, ki se pri padcu na tla vžge in razširja močno, pol ure trajajočo svetlobo.
Pokopališki razbojniki v Parizu. Od decembra preteklega leta so se začela v Parizu vedno bolj ponavljati vandalska oskrunjenia grobnic in grobniških kapelic. Roparji oropajo grobove vseh drago-ccnh predmetov. Tako je bilo tekom zadnjih štirih mesecev ulomljeno v približno 70 grobnic, ne da bi se policiji posrečilo priti razbojnikom na sled. Roparji si dovoljujejo v svoji nesramnosti navadno še to šaio, ua i -scajo v grobnicah, ki so jih o-plenili. vedno kako kabalistično znamenje. Cele štiri tedne in sicer noč za nočjo so napravljali policaji z najboljšimi policijskimi psi pohode po pokopališčih, ne da bi dosegli vsaj najmanji uspeh. Sedaj je prišla policija na drugo idejo. Začela je namreč natančno poizvedovati pri pariških antikvaričnih trgovcih, da bi našla vsaj nekaj dragocenosti iz oropanih grobnic. Na ta način se je najprej posrečilo aretirati nekega tatu ravno v trenotku, ko je prišel k nekemu starinarju z dvema dragocenima vazama, ki ju je malo poprej u-kradel na nekem pokopališču. Nato so bile aretirane vse ljubice vjetega razbojnika, ki so imele okoli vratu celo vrsto jako dragocenih verižic, ki so bile istotako ukradene iz grobnic.
Pes Friderika Mistrala. Najzvestejši prijatelj velikega francoskega provansal-skeea oesnika Friderika Mistrala, ki je umrl te dni v visoki starosti, je bil njegov pes Totor. Totor je že zrastel v Mistralovi službi in sploh ni poznal nikdar poprej kakega drugega gospodarja. Sedel ali ležal je vedno poleg naslonjača sivolasega pesnika, ponoči pa je spal pred vratmi Mistralove spalnice. Ko je preteklo poletje potoval predsednik Poincare z avtomobilom po južni Franciji, je posetil v Milanu tudi slavnega pesnika. Totor je ležal pri tem znamenitem trenotku slovesno med stoloma predsednika in Mistrala. Ko je Mistral umrl, so vsled velikih priprav za pogreb popolnoma pozabili na Totorja. Nikomur ni prišlo na misel, da Totor nima niče>ar jesti in tako je moral stari Mistra-lov spremljevalec poginiti napol od lakote napol od žalosti. Pes je baje jako dobro razumel, da ne bo nikdar več videl svojega dobrega gospodarja in se je zato vse dneve skrival po najtemnejših kotih hiše, kjer je žalostno cviliL Od časa do časa se je splazil pod Mistralovo posteljo ali pa stol, kakor da bi hotel pogledati, če se je gospodar vendale le vrnil. In preteklo nedeljo so našli v nekem kotu mrtvega tudi Totorja.
Maksim Gorki obtožen bogokletstva.
Iz Petrograda se poroča: Slavni ruski pisatelj Maksim Gorki je obtožen bogokletstva in je bil te dni že zaslišan pred sodiščem. Policija ga je prisilila, da je moral zapustiti Petrograd. Pisatelj je prodal vsa svoja dela založniku Sitenu za 200 tisoč rubljev in bo celokupno izdajo svojih del redigiral sam.
Nesreča pri vojaški vaji. Pri vaji poljskega topničarskega polka št. 4 je padel s konja praporščak Friderik Wachter. — Konj ga je udaril večkrat po glavi, ko je ležal že na tleh, in ga smrtno nevarno ranil. Prepeljali so ga v bolnišnico; do sedaj se še ni zavedel.
Škandal v operi. V Budimpešti je prišlo predsnočnjim v ljudski operi ob priliki u-prizoritve neke nove operete do velikanskih klerikalnih demonstracij, ker je v o-pereti prizor, ki predstavlja ugrabitev neke deklice iz samostana. Nastopila je policija, ki je izgnala ljudstvo iz gldaliŠča na ulico. Bilo je več oseb aretiranih.
Železniška nesreča. Na progi Hatna-Dorna Vatra se je utrgal od vlaka poštni voz. Tekel je nazaj in trčil v lokomotivo, ki je vozila za vlakom. Lokomotiva je voz razbila, poštni oficijal Lichtenfeld in poduradnik Ciganiuk sta mrtva.
Izbruh že ugaslega ognjenika. V bližini mesta Sirnferopola na Ruskem, je pričel te dni bljuvati lave neki ognjneik, o katerem so mislili, da je že za vedno ugasel. Tekom pol ure je pokrila lava površino 10 km. Erupcijsko žrelo se je znižalo za 2 metra. K sreči ni zaznamovati nikakih človeških žrtev in tudi pokrajina ni trpela, ker je zavzela lava nasprotno smer.
Zaradi »prvega aprila«. V Piacenzi v Italiji sta dva ženijska častnika nekaj časa sem dobivala anonimna pisma od dveh gospodičen. Prvega aprila pa sta dobila zopet vsak svoje pismo, v katerem ste ju vabiii dve gospodični na sestanek, Častni-
ka sta tudi v resnici prišla na določeno mesto, a nista našla tamkaj svojih obože-vateljic, temveč dva dijaka, ki sta jima vrgla vsakemu svojo »aprilsko ribo«, polno sladkorčkov, kakor je v Italiji Skoraj povsod v navadi za tistega, ki ga potegnejo s »prvim aprilom«. Častnika pa nista hotela razumeti šale, temveč sta jo nesla za dijakoma, ki sta smeje se pobegnila. Ker ju nista mogla dohiteti, sta častnika poklicala iz bližnje vojašnice nekaj vojakov, ki so stekli za dijakoma ju ujeli in izročili policiji. Na policiji so imeli več smisla za aprlisko šalo in so dijake takoj izpustili. S tem pa nista bila zadovoljna častnika in sta zahtevala sodnega zadoščenja. Tako se bosta morala dijaka zaradi svoje nedolžne šale zagovarjati pred sodnikom, ki pa ju menda vendar ne obsodi na vešala zaradi njunega grozovitega »zločina«.
Newyorška policija žaluje in to po vsej pravici, kajti te dni je izgubila enega najboljših mož, detektiva Josipa Guarnierija. Ustrelil ga je namreč prošli petek neki zločinec, katerega je zasledoval in hotel aretirati. Guarnieri je imel trileten dopust, da okreva, ker je bil težko ranjen, ko je zasledoval neke zločince in je prišel v petek prvikrat zopet v službo. Njegovi tovariši so ga bili silno veseli? Bilo je v petek zvečer, ko je neki hotelier kakor blazen priletel na policijo, češ da ga je neki delavec, po imenu Horgan, hotel umoriti, streljajoč nanj z revolverjem. Revež je samo še mogel povedati, kje se skriva zločinec, potem se je pa zgrudil na tla, Guarnieri je takoj odšel s tremi svojimi tovariši zasledovat zločinca in ga aretiral. Obstopili so hišo, v kateri je stanoval Horgan, in Guar-nijeri je z nekim tovarišem pogumno vstopil v zločinčevo popolnoma temno stanovanje. Guarnieri, ki se je ponašal, da zna aretirati zlikovca, ne da bi uporabljal orožje, je vžgal šibico in zagledal Horgana, ki je stal za zastorom pri oknu. Guarnieri je skočil proti oknu, a v istem trenutku je Horgan dvakrat sprožil revolver in Guarnieri se je smrtno zadet zgrudil na tla. — Guarnierijev tovariš, ki sta mu strela pokazala cilj, je ustrelil in res tudi zadel Horgana in ga potem aretiral. Guarnieri je v kratkem izdihnil. — Guarnieri je bil zadnjih pet let skoraj nepretrgoma v bolnišnici, kajti zlikovci, za katere je bil pravi strah, niso nikdar opuščali prilike, da bi se ga znebili, in so zato tudi od vsaki priložnosti streljali nanj.
Porotno somSfe.
Predsednik opatijskega »Strelskega društva« pred porotniki radi poneverjenja.
Včeraj je sedel pred porotniki 341etni natakar in bivši predsednik opatijsko-vo-losKega »strelskega arustva«, Anton Teodor Biichtinger, rojen v Laxemburgu pri Dunaju, a pristojen v Oberleschen v Pruski.
Obtožnica je dolžila obtoženca, da je kakor prvi natakar v hotelu Josipa in Flore Lederer v Opatiji v dobi od 1. 1910. do 14. oktobra 1. 1913. pridržal zase svoto K 4046.74, ki mu je bila izročena od raznih gostov v plačilo računov, in da si je v dobi od 5. februvarja do 22. junija 1913 v Voloski-Opatiji, ko je bil predsednik on-dotnega »Strelskega društva« in je začasno vodil tudi blagajniške posle, prilastil in zase pridržal svoto K 1320.
Razpravi je predsedoval deželnosodni svetnik dr. Stegu, a votanta sta bila deželnosodni svetnik dr. Parisini in sodnik dr. Lucich. Državno pravdništvo je zastopal dr. Zumin, obtoženca je branil dr. Mandić, a dr. Bjelovučič je zastopal oškodovanca, ki se je pridružil procesu kakor civilna stranka.
Obtoženec Biiclitinger taji, da bi bil kriv. Vstopil je v službo v Ledererjev hotel v Opatiji, kakor prvi natakar 1. 1908. Njegova dolžnost je bila, da je inkasiral denar od gostov in potem obračunaval s knjigovodkinjo. Imel je pa še mnogo dru-zega opravila. V hotelu je bilo po 200 do 250 gostov. Inkasiral je povprečno 1000 K na teden. Vsaki teden ni mogel poravnati vseh računov, ker tudi gostje niso vsi plačevali takoj, ko jim je predlagal račun. Vsled tega je prišlo do take zmešnjave, da niti ni več vedel, koliko ima izročiti knji-govodkinji. Njemu se nalaga odgovornost tudi za one račune, ki jih gostje niso plačali, kajti v Opatiji se le prečesto dogaja, da kak gost odide skrivaj, ne da bi prej poravnal račun. Prosil je Ledererja, naj uvede drug sistem v izterjevanju računov; kakor je tudi običajen pri vseh večjih hotelih, da namreč gostje plačujejo direktno v hotelski pisarni, ne pa natakarju. — Zaslužil je vsako leto povprečno kakih 30tW do 3500 kron, a je imel tudi mnogo troškov. Služil je v Lederjevem hotelu 5
let in bi si bil moral prihraniti kakih 5000 kron, a mesto tega, ne le, da nima nič prihranjenega, temveč je obtožen zločina poneverjenja. Povedal je slednjič, da je mogoče, da je zadnje leto preveč trošil, a to je moral radi društva strelcev, ki ga je ustanovil v Opatiji in kateremu je bil predsednik: kakor tak je imel precej troškov, ker je moral paziti na ugled društva. Ker se pa noben drugi odbornik ni nič brigal za društvo, je moral on vršiti dolžnosti predsednika, tajnika, blagajnika in celo sluge. Tako je prišlo celo do tega, da je moral plačati mnogo računov za društvo. Prizna pa vendar le, da je društvu dolžan vsega skupaj kakih 900 kron. Priznava seveda, da je tudi nasproti hotelu dolžan, a nikakor ne toliko, kakor trdi obtožnica. A do tega je prišlo brez njegove krivde.
Prva je bila kakor priča zaslišana gospa Flore vdova Lederer. Lastnik hotela, njen soprog Josip, je namreč umrl meseca junija 1. I. Priča je izpovedala popolnoma v smislu obtožnice. Priči Friderik Hauch, bivši strelski mojster, in Viljem Schwarzwald, bivši blagajnik opatijskega »Strelskega društva« sta istotako izpovedala v smislu obtožnice.
Predsednik je nato prečital razne spise, iz katerih izhaja, da obtoženec ni bil prej še nikdar kaznovan. Sodišče je nato stavilo porotnikom edino vprašanje, da li je obtoženec Biichtinger kriv zločina poneverjenja, in sicer a) za znesek K 4046.74 na škodo hotelirja Ledererja in b) za znesek K 1320.— na škodo »Strelskega društva«.
Govoril je nato državni pravdnik dr. Zunin, ki je trdil, da je obtoženčeva krivda popolnoma dokazana v obeh slučajih. Obtoženčeva trditev, da mu gostje niso plačavali računov in da je vsled tega prišel v zmešnjavo, ne velja: moral je vrniti ravnatelju hotela neinkasirane račune; sicer je pa povedala priča Flora Lederer, da je bilo več slučajev, da se je gostom predložil račun, a so odgovorili in dokazali, da so račun že plačali Buchtingerju. Ravno tako ne drži obtoženčev izgovor, da je mnogo gostovodhajalo iz hotela, ne da bi bili prej poravnali račune, ker bi bili v takih slučajih imel obtoženec pravico odklanjati vsako odgovornost. Dokazano je tudi. da pone ver jeni znesek na vsak način presega svoto 2000 kron.
Govoril je na to zastopnik civilne stranke dr. Bjelovučič, ki se je pridružil izvajanjem državnega pravdnika, na kar je branitelj dr. Mandič izpodbijal ista izvajanja trdeč, da je obtoženec le žrtev nereda, ki je vladal v hotelu, nikakor pa ne kriv poneverjenja. Za slučaj, da bi pa porotniki pritrdili stavljenemu jim vprašanju, jih je pa prosil, naj znižajo znesek ne le pod 2000, ampak pod 200 kron. Poudarjal je slednjič, da je ubiuženec 2e celih 6 mesecev v preiskovalnem zaporu.
Po kratkem posvetovanju porotnikov je načelnik g. Jakob Mankoč proglasil pra-vorek, s katerim so porotniki potrdili z 8 *da« proti 4 »ne«, da je Biichtinger kriv poneverjenja, a so znesek znižali pod 200 kron.
Na podlagi tega pravoreka je sodišče obsodilo Biichtingerja le radi prestopka poneverjenja na 6 tednov zapora, ki ga je pa že odsedel s preiskovalnim zaporom.
Vsa razprava se je vršila v nemškem jeziku in, dasi |e neki porotnik izjavil takoj v začetim razprave, da ne pozna nemškega jezika, vendar ni nihče zahteval tolmača. Le obtoženčevo izpovedbo je predsednik sproti prevajal v laški jezik. Izpo-vedeb prič, Id so tuđi govorile le nemški, pa ni prevajal nihče.
Trtovino Id gospodarstvo.
BORZNO POROČILO.
doc 6. aprila. 1914.
Efektna borza.
Dunaj, 1.20 pop. Avstr. renta papir 82.70, avstr. srebrna renta 82.70, avstr. kronska renta 82.95, ogrska kronska renta 82.—, kreditne 616.50, Anglobanka 343.50, Union 593.—, Landerbank 518.50, Bank-verein 522.—, drž. žeL 710.25, Lombardi 101.25, alpinske 828l50, turške srečke 223.—, Napoleoni 19.09, marke papir 117.47, London kratko 24.03, Pariz 95.42. Mirno.
Dunaj, 3.15 pop. Avstr. renta papir 82.60, kreditne 616.25, Lloyd 617.—, drž. žel. 709.—, Lombardi 101.25, alpinske 826.—turške srečke 224.25, cheques Pariz 95.42. Medlo.
Trst, (urad.) Francija 95.30—95.60, Nemčija 117-35—117.70, Italija 94.90— 95.15, London 24—24.05, 20 frankov 19.07—19.12, 20 mark 23.48—23.54, sove-reign 23.93—24.—, nemški papir 117.30— 117.75, italijanski papir 95—95.40, avstr.
ziata renta 102.45—103.30, avstrijska kronska renta 82.85—83.25, ogrska zlata rer"> 98.40—98.80, ogrska kronska renta 8" .9*'—82.30, turške srečke 222—225.— ; diskont za menice do 3 mesecev 3%— 4*4%, nad 3 mesece 4Vi—4%%.
Blagovna borza.
Budimpešta, 6. apr. Pšenica za april 12.62, maj 12.44, oktober 11.40; rž za april 10.25, oktober 8.79; oves za april 7.79, oktober 7.82; koruza za maj 6.79, juli 6.93. Ponudbe pšenice srednje, povpraševanje zboljšano. Tendenca stalna. Prodaje 22.000 q.
Trst, 6. aprila. Kava. Santos good average za maj 55—55.50, za juli 55.75— 56.25, september 56.75—57.25, december 57.75—58.—, marec 58—58.55. Tendenca stalna. — Good Rio za maj 50.50, za juli 51.—, marec 53.50.
Sladkor, centrifug, takoj 26.50-275/8, april-avgust 273/8—283/s, nov.-marec 28.— 28.%, melis takoj 28—281/«, april-avgust 285/a—28.75, nov.-mar. 2925—29.50, con-casse takoj 28V8—28.75, kocke 29lls—30, kristal takoj 271la, apr.-avg. 27Y2—275l8t okt.-dec. 263/a. — Mirno.
Podložna jajca
belih orgingtons po 40 stot. „blzamsklh" rac po 40 stot.; indijskih rac 40 stot.; sulmtalskih kokoši po 40 stot., štajerskih kokoši po 40 stot.; tuloških orjaških gosi po K 2.—, pekinških rac po 40 stot.; štajerskih dom. gosi po 40 stot. samo plemenskih živali. Jamčim za ploditev. Maks Pauly urednik* KoHach, Štajersko.
flpno prve vrste
v kosih, prahu in ugašeno se dobiva pri apnenici nekdaj BOSCHETTI nad postajo
Nabrežina po jako nizki ceni. Aoren'ra WILD, Nf»hrp^n».Šemn
KBB
" MALI OGLASI"
□□ □□
se računajo po 4 stot. besedo. Mastno ti-kane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. :
□□
DO □□
C. kr. računski mornarski podčastaik, v teku dveh let državni uradnik, želi dopisovanja z mlado inteligentno gospodično v svrho ženitve. Ponudbe pod šifro „Morski cvet* poštno ležeče Pula II. Tajnost zajamčena.	343
Lepo
meblirana soba se takoj odda. Ulica Ar-meni 12, III desno.	338
lilllfltl Prašbe in graške po najnižji ceni. Du-UIIJUI1 najske in kranjske klobase 12 komadov 1 krona. Buffet Suban, San Sebastiano št. 6. 328
Cltfllltn sobo Prodam za poJ JPUIIIU Cristoforo Cancellieri 98 mizar. Stanovanje ulica Istria 10, vr. 4.
RnilPOl fo!	ulica Bosco 8. Zaloga vsa-
Mlllinsj LbJ tovrstne moke na drobno in debelo. Posebno priporoča cvetlično moko za potice.
349
HHlH na prodaj, moderno, popolnoma brez polili IU Škodbe s prostim tekom in prstipadalom. Vail-i di Iiozzol 6<;0, Josip Gabrijelčič.	340
GOStilllD Sv. Jakobu, z vsemi potrebšći-
varna „Corso".
nami se takoj odda. Kolaršič, Ka-
387
z različnimi predmeti, pripravna tudi za gospo. K 200 mesečnega dobička, se takoj proda za K 1400 vsled opustitve. Mali stroški. — Kolaršič, Kavarna „Corso1*.	388
Obrt
MflffiftillifV Trst ulica Nuova 45, I n. Krasni ilUUItllllJU pariški klobuki okrašeni, K 5 —
Izbor okraskov.
354
76llhlln 50 i® z^ata nra z verižico in priveskom Arj(lllfllSI v ulici Ganova. PcSteni najditelj naj jo prinese v ulico Canova 21.	355
OVAlAnll blizu gostilne „Starega društva" liUlUUJI proda se 5U0 klaftrov zemljišča po 14 K klafrer. Kolonja 363.	356
Proda
godnost.
se v Kjadinu na hnbn št. 156 biša za K 12.000. Saldo cena 2000. — Velika u-
357
HVflfnffl dobroidoča mlekarna na ugodnem nrUMIU mestu z velikim zaslužkom se proda radi preobilice drugih opravkov. — Obrniti se na mlekarno ulica Manzoni 21.	350
Zaloga za in inozem. vin špirita likerjev in razprodaja na drobno In debelo
Jakob Perhauc
Trs«, Via delle A«que št. 6
(Nasproti Caffč Centrale) Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezert-nih italijanskih in avstro-egrskih vin Bordeaur, Burgunuer, renskih vin, Mesella in Chi :nti Ram.
konjak, razna žganja ter posebni pris*n>.....plnovec,
slivovec in brinjevec. Izdelki I. vrste. !i i/. dotičnih krajev. ^ saka naročba se talioj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko
Razprodaja od pol litra naprej*
0 0 0 B
Samo danes! Samo danes! Izredna prilika1
KINEMATOGRAF
„ADRIJA"
V SKEDNJU bo predstavljal danes
(torek 7. t. m.)
Prvi zlet Slovan, sokolske zveze
in
Sesti rakohki zlet v Prago
:: MESNICA ::
TOMAŽ ZADNIK TRST
uT«
TELEFON itv. 16-08.	i
v. Ivan« Itr. B. - Prodaj« maao aatna klavnice na debelo In drebno.
Na droboo goveje: sprednji po K 1*44 in 1 60. Zadnji deli po K i 76 in 1*92. Na debelo po dogovoru. — Maanloa Je vedno dobro preskrbljena s teletine prve vrate, kakor tndi perutnino. Za mnogobrojen obisk se uljudno priporoča
Tomaž Zad**ik.
r-l Zaloga izgotovljemh oblek U
Vslika izbe rs oblek za jospoda In dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. ——I Specijaliteta v ▼muji.	Icbera •volnenega blag« --
JT4 OBROS1S ln tudi proti takojšnjemu pla-
----čilu. Gen® naj zmernejše.
P ADOLF KOSTOICIS
L I TRfeT, ULICA SAN GIOVANtfl 16, 1. NADSTROPJE
| zrevp „Buffcts Automstloo". Tal. 251, R. II. — POZOR I Skladišča as nihaja v I. n. j
RESTAVRACIJA „C0L0M60"
TRST ulica Componlle iteo. 13 (Vogal Trsa Ponterosso).
Novi prostori« Krasen salon, zračen, preskrbljen z vsem korafor-tom. Električna razsvetljava. Izborna dunajska in italijanska kuhi -hinja. Specijaliteta: Sveže ribe dvakrat na dan. Vina iz najboljših furlanskih kleti. Kraški teran, belo briško, lutenberžan, istrsko, Opollo in Chianti. PRVOVRSTNO EXPORTNO PIVO. - Edino shajališče tujcev. — Zmerne, nizke cene. — Točna postrežba.
EDOaRDO aOLOMBO, lastnik.
Hranilne vloge
_ p rajema od vaakega tndi Sa ni ud zadruge, in jih obrestuje po 41/f°/o	*»eake po dogoToru.
Trgovcem otvaija čekovne raCnae s dnevnim obrestovaojem. Kontni davek plaftoje zadruga iz svojega. Vlaga ee lahko po eao krono. Priporoča male kratila« Umujioa, ki so poeekao primerne za drnlua.
ma
Trprsto (Ma išm t Trsi«
zidr. z mm. Ju.
ul. 8. Francesco št. 2. I. nad str.
Posojila
daje: na osebni kredit in na zastave, proti odplačilu po dogovoru. Uradna ura: vsaki dan od 9 do 12 dop. in od 3 do 5 pop. PoH. hran. rač. 75.679. — Telef. 16 04.
Tržaška posojilnica in hranilnica ^t, Pr^a casormaVtev: ztt^**
palači — vhod po glavnih etopnjloahj
hranllnlAnl rafton IS.OO«, , vknjilbo,
Hranilno vlogo
vaaker Se +udi ni ud in jih obvaatago po
4 Me
ttmiM vtefa le vfte§a m teka
davek vletale zavod aaaa. Tla«
Vlaga ae lahko po eno nabiralnika (hranilna puAloa).
Ima varnostno oolloo (aafe de liatin, dokumentov in raznih
Tolofen itov. oaa ta) za shrambo vrodnoetnU jfll vrednost^ popolnoma vame proti vlomu in poftaru, urejeno po n^aovej&em natinu tez jo oddaja strankam t najem po nizkih oenah.
etanja vlog na* IO m MJ o novi URADNI URI i od e da la doooldno In od 3 do B popoldno Izpla6u|a — vsak delavnik ob uradni* urah