OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
XXXI. _ LETO XXXI.
CLEVELAND, ohio, TUESDAY (TOREK), APRIL 6, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 68
Novi grobovi
muzic
^0 več-letnem rahlem zdravju preminil v mestni bolnišnici Muzič, star 85 let. Bil je ovec ter je živel pri sinu ^larlesu na 19102 Shawnee je bil od sv. Marti-Po Gorici, kjer zapušča več ^ hodnikov. V Ameriki se je na-
hajal
58 let in je bil član
SNpt^^ Združeni bratje št. 26 , ^ > društva Hrvatska Slobo-^ 235 HBZ in društva Ja-ka'^	št. 37 ABZ. Tu-
SOf	sina, vnuka in več
Ig).^	Žena Rose je umrla
srert ■	se bo vršil v
let ° ^^j^traj ob 9:45 uri iz Že-j,°^ga pogrebnega zavoda na bo v cerkev Marije Vne-ob 10:30 uri in nato na 'blišče Calvary.
ZIBERNA
lil	:45 uri je premi-
Zibe ■'Alexis bolnišnici Frank 809 Alhambra Rd. oskrbuje Svetkov po-lun ^avod. Podrobnosti bo-P°fočali jutri.
VIDMAR
nezgodi v nedeljo tojji J® zgubil svoje življenje Ok. Vidmar, star 57 let.
, OJJ 11	v
"jfti	zvečer se je po-
' "lil n proti svojemu do-
0^ ^ 928 E. 220 St., Euclid,
^ preko železniških trač-
fl, 2go Plate na križišču
se mu je avto ne-
pfilijj®' Ustavil. Predna je imel
\joči ^ l^akniti se, je prihaja-
Hest, ^ zadel avto in bil je na
je bil doma iz Trsta, je prišel v Ameriko leti. Delal je prvi Hy-5 Equipment Co. in je bil ^5o ^^^va Cvetoči Noble, št. PtogQ Tukaj zapušča so-"ova	rojeno Streeter, si-
Mfg ^otna in Louisa, hčeri 1i4tyt Kraince in Rose-4^ ^ stari domovini brata
C • Poi
Trumanov poslanec Taylor se je sestal s papežem
Sv. oče je baje v resnih skrbeh zaradi možne zmage levičarjev
RIM, 4. aprila—Osebni Trumanov poslanec v Vatikanu Myron C. Taylor se je danes vrnil iz Madrida, kjer se je sestal z fašističnim diktatorjem Francom in predstavniki katoliške cerkve.
Katoliški krogi pravijo, da je* -
Taylorova misija v Madridu bila j tatorjem Francom in da je nje-"važna" in verjetno v zvezi s gova prisotnost v Vatikanu v
" ^greb se bo vršil iz {•a	pogrebnega zavoda
^ Hi L 152 St. Čas pogreba •1 določen.
^^JIALLER
^1 Y P^'ornetne nesreče je po-večer Matt Haller ''ifalj 1 Elk Ave. Pokojni je Q French Creek Rd. v Sil i ' ga je zadel avto '154 J mestu mrtev. Star je iz sela Babinci ^ VgKu odkoder je prišel ^ je u ° kta 1912. Žena Juli-^rla leta 1940, ko sta
'oi

66 St. Delal je kot
ii.^n
" American Steel & sv. Nikola HBZ
' Co
cla^ ■' Cuyahoga Works. Bil društ
Hm , ^^krbuje Grdinov po-
z^vod.
Sw
^GOLE
H Se k ^°kojnega Joseph Mr-f ^30	v sredo zjutraj
Ha Naravnost iz prosto-Hohai^^Ol St. Clair Ave. na ^ sv. Pavla.
h
zbor Jadran
poda opereto
T*Htreh
■Zdenkah"
^ Nedeljo
aprila 1948
domu, Waterloo Rd.

ob 4. pop.
parlamentarnimi volitvami, ki se bodo vršile v Italiji 18. aprila.
Taylor bo jutri imel konferenco s papežem Pijem XII. Baje je sam Sv. oče uredil vse potrebno za daljši pogovor. Poudarja se, da papež redkokdaj prireja sestanke popoldne in se na podlagi tega zaključuje, da Vatikan smatra Taylorov poset za zelo važnega.
Taylor bo ostal v Italiji tudi po volitvah
Myron Taylor namerava ostati v Italiji več tednov po italijanskih volitvah. Ta sklep je v zvezi z željo Vatikana in Wash-ingtona, ki želita, da bi se v Vatikanu nahajal predstavnik ameriškega predsednika, posebno ker se Italija nahaja v uso-dopolni dobi svoje zgodovine.
V Vatikanu so podvzeli vse potrebne mere, da se ne bi zvedelo za cilje pogovorov med Taylorom in papežem. Toda vatikanski krogi izražajo svoje zadovoljstvo, da bo lahko sam Sv. oče pojasnil Taylor ju stališče Vatikana glede notranjega položaja v Italiji in o spremem-Dah, ki utegnejo priti po volitvah.
Papeža skrbi izid italijanskih volitev
Pojasnjeno je bilo, da papeža resno skrbi možnost, da bodo skrajni levičarji dobili pri volitvah dovolj glasov in tako nekomunističnim strankam preprečili sestavo vlade brez sodelovanja komunistov.
Ker interesi Vatikana in Zedi-njenih držav, akoravno vsled različnih razlogov, soglašajo, kar se tiče Italije, ni nobenega dvoma, da bosta Taylor in papež razmotrivala o italijanskem položaju. Zedinjene države so že dale vedeti, da bi zmaga levičarjev ne samo ogrozila ameriške napore za ureditev prilik v vzhodni Evropi, ampak da bi takšna zmaga pomenila ogrožanje miru. Vatikan pa se boji, da bi se z zmago demokratske fronte začela proti-klerikalna in pro-ti-verska gonja, s končnimi rezultati, ki se jih še ne more predvidevati.
Baje Taylor, kot je bil slučaj v preteklosti, tudi sedaj nosi papežu neko osebno pismo predsednika Trumana.
Amerika želi upostaviti monarhijo v Italiji?
Katoliške organizacije, ki imajo moralno podporo cerkve, se nahajajo v prvih vrstah volilne kampanje proti demokratski fronti (koaliciji socialistov, komunistov in drugih levičarskih strank). Cerkev je prepričana, da se še sedaj lahko dosti stori za pobijanje volilne kampanje levičarjev.
Kar se pa tiče Taylorjeve misije v Madridu, je komunistični časopis "Unita" priobčil poročilo iz Pariza, v katerem je rečeno, da je Taylor položil v Madridu temelje za "španski blok" s svojimi pogovori z dik-
zvezi z ameriškimi napori, da se Italiji "vrne monarhijo."
Ameriška sodnija umaknila obtožbo proti firmi Krupp
NEURNBERG, 5. aprila — Ameriška sodnija za vojne zločine je danes umaknila obtožbo glede zarote v agresivni vojni proti dvanajstorici direktorjev Kruppovih podjetij, ki so 133 let izdelovala orožje za Nemčijo.
Po štirih mesecih obravnave je sodnija nenadoma naznanila delno oprostitev nacističnega industrialca Alfreda Kruppa in 11 soobtožencev. Obtoženci pa se bodo še zagovarjali proti obtožbam, da so v Kruppovih tovarnah izkoriščali suženjske delavce in ropali tovarne v evropskih državah, ki so se nahajale pod nacistično okupacijo.
Sklep o umaknitvi obtožbe proti nacističnim industrijalcem je naznanil sodnik H. C. Anderson iz Jacksona, Tenn. Glede obtožbe, da so Kruppovi direktorji zločinsko pomagali pri agresivni vojni in kovali zaroto za zločine proti miru in človeštvu z agresivno vojno, je Anderson rekel:
"Ni dovolj dokazov, da bi se moglo podpreti to obtožbo."
Izjava ameriške sodnije za vojne zločine je presenetila Kruppa in njegove sodelovalce, ki pa so obenem zmagoslavno sprejeli ta sklep.
Tožilci, katerim načeluje Joseph W. Kaufman iz New Yorka, so izjavili, da nimajo nobenih komentarjev na to oprostitev.
Kruppovi direktorji so bili postavljeni pred sodni jo 8. decembra lanskega leta. Firmo je od leta 1943 vodil Alfred Krupp, sin barona Gustav Krupp von Bohlne und Halbach in Bertha Krupp, po kateri je bil imenovan veliki top, s katerim so Nemci v prvi svetovni vojni obstreljevali Pariz.
Ameriška mornarica bo obiskala Norveško
v EVROPI NI TAKŠNE VOJNE HISTERIJE KOT PA V ZEDINJENIH DRŽAVAH
Včeraj se je na povratku iz Berlina na svoj dom v San Franciscu ustavil v Cle-velandu odvetnik A. J. Rockwell, ki je bil od leta 1945 glavni legalni svetovalec gen. Lucius D. Clay-a, vojaškega poveljnika v ameriški zoni Nemčije.
Rockwell, ki je šele pred par dnevi zapustil Berlin, je izrazil veliko presenečenje nad vojno histerijo v Zedinjenih državah, o kateri je rekel, daje brezpri-merno večja kot pa med Amerikanci v Berlinu.
Kar se tiče napetosti med Amerikanci in Rusi, izhaja i z nekaterih fundamental-nih razlik med njimi, je dejal Rockwell, in razumljivo je, da Rusi skušaj(T vsako priliko izrabiti sebi v prid, ni pa s tem rečeno, da so vedno v nepravem, ali da se Amerikanci nikdar ne motijo.
Kar se Amerikancev tiče, ni niti misliti, da bi se umaknili iz Berlina, je rekel Rockwell, na drugi strani pa se tudi ne sme pozabiti, "da ker gre naša pot v Berlin skozi rusko zono, imajo Rusi zakonito pravico, da do gotove mere nadzirajo vse, kar gre v Berlin ali iz Berlina."
V bolnišnici
V St. Luke's bolnišnici se nahaja poznani August Komar iz 1080 E. 71 St. Prijatelji ga lahko obiščejo od 4.30 do 8.30 vsaki dan. Želimo mu skorajšnje okrevanje!
Rusija izrazila obžalovanje zaradi kolizife dveh letal,
ki je zahtevala petnajst življenj
v JUGOSLAVIJO JE POBEGNILO 5.000 GRŠKIH OTROK
BEOGRAJD, 4. aprila—Jugoslovanski Rdeči križ je danes sporočil, da je čez 5,000 grških otrok pribežalo v Jugoslavijo.
Kot pravi poročilo, bežijo grški otroci pred "terorjem, lakoto, bombardiranjem in ugrab-Ijanjem s strani grških vladnih sil."
Jugoslovanski Rdeči križ pravi, da ima velike težave, da bi tem otrokom prožil zavetje in da bodo vsled teh razlogov Rdeči križi drugih držav prevzeli v oskrbo en del malih begunčkov.
Izjava jugoslovanskega Rde-čegjp, križa je obenem odgovor na obtožbe grške monarhistične vlade, da so gerilci pod vodstvom gen. Markosa ugrabili veliko število grških otrok.
30 oseb ubitih v izgredih v Egiptu
Dram. društvo 'Ivan Cankar"
Nocoj ob osmih se vrši seja dramskega društva "Ivan Cankar" na odru Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Radi važnosti seje se prosi članstvo, da se udeleži polnoštevilno.
Zadušnica
V sredo 7. aprila zjutraj ob 6:30 uri se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Frančiška na E. 71 St. in Superior Ave. ob 30-dnev-nici smrti Antona Kozel. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže.
KAIRO, 5. aprila—V zvezi s stavko policije v Aleksandriji, ki je drugo največje mesto v Egiptu, so danes izbruhnili veliki nemiri, tekom katerih so vojaki streljali na Iji^dske množice., Najmanj 30 oseb je bilo ubitih, okrog 200 pa ranjenih.
Policija je- odšla na stavko, ker se ni ugodilo njeni zahtevi za večje plače. Obenem je bila oklicana splošna policijska stavka v podporo zahtevi za zvišanje plače.
Premier Nokrashny Pasha je armadi ukazal, da strelja na vsakogar, ki bi ne poslušal povelj ali ki bi se sumljivo obnašal.
Množica demonstrantov, bro-ječa nad 10,000 oseb, je zažgala policijsko centralo, štiri kino gledališča in več voz ulične že-eznice.
WASHINGTON, 5. aprila. — Danes je bilo tukaj naznanjeno, da bo oddelek ameriške mornarice z matično ladjo "Valley Forge" in šestimi rušilci v kratkem obiskal luke v Norveški, kar se uradno označuje za "poslanstvo dobre volje in prijateljstva," dejansko pa bo demon stracija ameriške morske sile proti Rusiji.
Ta skupina bojnih ladij je sedaj aktivna pri manevrih ameriškega sredozemskega b r o -dovja, ki sestoji iz 15 ladij. Tri ladje so se nedavno ustavile v lukah na Srednjem vzhodu.
Matična ladja "Valley Forge" bo pred odhodom v norveške vode obiskala pristanišča v južni Angliji.
Drastična vladna akcija proti gospodarjem
Zastopniki rentne kontrole v Clevelandu so včeraj zahtevali, da federalna sodnija zapleni bančne vloge 75 gospodarjev, ki so bili spoznali za krive, da so najemnikom računali nezakonito visok rent, ampak glob, na katere so bili obsojeni, niso plačali.
Opozarja se, da so nekateri gospodarji morda izvršili povračila najemnikom, zanemarili pa so plačitev denarnih kazni. Vsi prizadeti bodo najprej posvar-jeni, ako pa to ne bo zaleglo, bo urad rentne kontrole zahteval zaplembo bančnih vlog.
Višje plače za bolničarke
Ta mesec bodo bolničarke v clevelandskih bolnicah dobile zvišanje plač, ki bo v nekaterih primerih znašalo 21 odstotkov. Začetnice bodo prejemale oc $181.26 do $200 mesečno, brez oskrbe. Za dnevno delo bodo iz kušene bolničarke dobivale $8.50, za nočno pa $9.50 na dan Prvotno se je za dnevno delo plačevalo po $6.
DomaČe vesti
BERLIN, 6. aprila—Rusija je danes uradno izrazila obžalovanje zaradi kolizije angleškega transportnega letala z ruskim borbenim letalom, ki se je pripetila včeraj nad Berlinom in je zahtevala 15 življenj.
Do kolizije je prišlo, ko se je*"
angleško transportno letalo "European Airways Viking" hotelo spustiti na berlinsko letališče. Angleški uradniki so izjavili, da je v tem času priletelo neko rusko letalo in s svojim krilom udarilo v krilo angleškega transportnega letala. Obe letali sta padli v bližini ječe Span-dau, kjer se nahajajo nacistični vojni zločinci, ki so bili preteklega leta obsojeni v Nuernber-gu.
PISMENA PROPAGANDA IZ AMERIKE V ITALIJO
NEW YORK, 5. aprila. _ Tu se poroča, da so ameriški Italijani v teku zadnjih par tednov poslali sorodnikom v Italiji nad dva milijona pisem in kablov, v katerih jih pozivajo, da volijo proti komunistom. To propagando podpira veliki ameriški tisk in zanjo se je izrekel tudi državni department.
Levičarski tisk v Italiji je ta pisma iz Amerike označil za "neupravičeno vmešavanje v notranje italijanske zadeve".
Rojak ubit na železniškem križišču
V nedeljo pozno večer je br-zovlak železnice Nickel Plate na križišču pri E. 260 St. v Eucli-du zadel neki avto, pri čemu je bil na mestu ubit 55-letni Lawis Vidmar, ki je stanoval na 928 E-. 220 St. Truplo je bilo najdeno 225 čevljev od pozorišča nesreče in avto popolnoma razbit.
Strojevodja je dejal, da se je avto, ki je bil izdelan leta 1934, najbrže na progi ustavil, druge' podrobnosti pa niso znane, ker ni nesreče nihče videl.
Vidmar je delal pri Hydraulic Equipment Co. v Euclidu in je očividno vozil proti severu, ko ga je dohitela nesreča. Vlak, ki je vozil iz New Yorka v Chicago, je imel vsled nesreče enO uro zamude.
Med ubitimi se nahajata tudi dva Američana, pa tudi ruski pilot je bil ubit.
Rusi pravijo, da nesreča ni bila povzročena namenoma
Obžalovanje zaradi te nesreče je angleškemu komandantu v Nemčiji gen. Sir Brian Robert-sonu izrazil sovjetski maršal Vasilij Sokolovski, ki je dejal, da sovjetsko borbeno letalo ni namenoma povzročilo nesreče. Pristavil je, da Rusi nimajo namena, da bi ovirali angleška letala, ki vršijo polete v in iz Berlina potom mednarodnega koridorja.
Robertson je ukazal, da se izvrši preiskavo in ugotovi, kdo je odgovoren za kolizijo, ker so neki angleški opozovalci obtožili Ruse, da ruska borbena letala protipostavno letijo nad angleškimi transportnimi letali.
Po sestanku s sovjetskim maršalom Sokolovskim, ki je trajal dve uri, je angleški gen. Robertson končno preklical ukaz, da potniška letala spremljajo angleška borbena letala. Podoben ukaz je preklical tudi ameriški komandant gen. Lucius Clay.
Bevin dobil poročilo o koliziji letal
Angleški general je poslal zunanjemu ministru Ernestu Be-vinu popolno poročilo o svojih pogovorih z maršalom Sokolovskim. Neki angleški uradnik je izjavil, da je Sokolovski obžaloval nesrečo isto toliko, kolikor sam Robertson.
Smatra se, da nesreča, ki se je pripetila, ne bo vplivala na sedanji položaj v Berlinu, ki je nastal vsled sovjetske blokade prometnih zvez med Berlinom in zapadnimi zonami Nemčije. Kot je bilo dogovorjeno, bo maršal Sokolovski prisostvoval banketu, ki ga je za danes priredil gen. Robertson.
Potniški vlaki za enkrat še vedno ne potujejo iz zapadnih zon v Berlin, toda tovorni vlaki vozijo brez vsakih ovir in Rusi celo ne vršijo inšpekcije teh vlakov, kot so prvotno zahtevali.
Slike po seji
V sredo večer, 7. aprila se vrši redna mesečna seja društva Carniola Hive, št. 493 L TM v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pri če tek točno ob osmih, ker se bo po seji kazalo film "Cleveland Best Location in the Nation" pod pokroviteljstvom Cleveland Electric Illuminating Co. Slike so zanimive, ker kažejo prednosti, ki jih mesto Cleveland nudi industriji, katero vabi širom dežele, da si ustanovi svoje delavnice in tovarne tu. Po končanem programu se bo serviralo okrepčila.
Iz bolnišnice
Poznana Mrs. Albina Vesel, tajnica društva Slovenski dom, št. 6 SDZ se je vrnila iz bolnišnice na svoj dom na 877 E. 185 St., kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Zahvaljuje vsem prijateljicam in znancem za obiske, darila, cvetlice in kartico,	prejela v bolnišnici. Prijateljice jo sedaj lahko obiščejo na domu. Članstvo Slovenski dom, št. 6 SDZ se naj / društvenih zadevah obrne tele-ionično na številko IVanhoe 7554.
Na operaciji
Mrs. Agnes Močan iz 1010 E. 185 St. se nahaja v Emergency Clinic bolnišnici, kjer se je morala podvreči operaciji na žolč-nih kamnih. Prijateljice jo sedaj lahko obiščejo, mi ji pa želimo skorajšnjo okrevanje!
Žalostna vest
Mrs. Josephine Renko iz 1278 E. 55 St. je dobila žalostno vest iz Trsta, da ji je tamkaj 22. marca umrla sestra Franca Mezgec. Tamkaj zapušča moža in več otrok, brata in sestro, tukaj v Ameriki pa sestro Mrs. Renko in sestro Nežko Rajer v Jndianapolisu. Bodi ji lahka domača gruda!
Izredna seja
Nocoj ob 7.30 uri se vrši izredna seja društva Cvetoči Noble, št. 450 SNPJ v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. in sicer radi smrti člana Louisa Vidmar. Članstvo je pro-šeno, da se udeleži polnoštevilno.
Prog. Slovenke
Članice krožka št. 3 Progresivnih Slovenk so vabljene, da se jutri večer, v sredo, gotovo udeleže redne mesečne seje. Pri-četek ob 7. uri. Na dnevnem re-
____________du bo več zanimivih stvari.
Ogromno zanimanje za
primarne volitve
Da med ljudstvom vlada izredno zanimanje za letošnje volitve, se je pokazalo včeraj, ko se je v Clevelandu registriralo,
nič manj kot 14,016 oseb, ki bi Igel proti nji kislino, vsled kate-drugače ne mogle voliti pri pri- j re bo njen obraz za vselej po-marnih volitvah 4. maja. Med; kvarjen in izgubiti utegne tudi novimi registrirane! je bilo pre- vid'enega očesa. Ožgani sta bili cej pristašev Henry Wallacea, tudi dve drugi delavki in ope-in pa mladih ljudi, ki so pred kline je dobil mož sam, ki je čin kratkim postali polnoletni. storil iz ljubosumnosti.
Žrtve ljubosumnosti
Leo H. Perrault, star 44< let, je včeraj prišel v tovarno na W. 110 St., kjer dela njegova 34-letna žena ter brez svarila vr-
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
6. aprila
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN lUGCSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
'	SUBSCRII'TION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town;
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
For One Year—(Za eno leto) -
Foi Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) -
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office ax Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
PONOVNI ODGOVOR A. D.
Že večkrat so nas sršogledi kritiki okrog A. D. okrcali, ker smo v našem listu priobčili članke, mišljenja ali pa stališča tistih, proti katerim se A. D. nahaja v neizprosnem boju. Posebno so jim trn v peti članki, ki obravnavajo vprašanje verske svobode v Jugoslaviji, in ki podajejo pravilno sliko o dogodkih v naši stari domovini. Dalje se jim nikakor ne dopadejo članki, ki obravnavajo politično aktivnost Vatikana. Celo izjave raznih papežev, ki popasnu-jejo stališče Vatikana v odnosu na liberalizem," svobodo vesti in tiska, demokracijo in ostala vprašanja, ne smemo vedno priobčati brez nevarnosti, da bi rias A. D. ne obtožila, da se zaletavamo v Petrovo skalo in da jo hočemo podreti.
Kot pri vprašanju zvez Vatikana s fašizmom, tako smo prišli v navskriž z A. D. tudi vsled vprašanja finančne sile Vatikana. Ysled članka, ki je obravnaval to vprašanje, nas je A. D. že dvakrat napadla. In kako napadla! V uredniškem članku z dne 25. marca pod naslovom "Ponovno svarilo" nas je obmetala s "sopotniki," "komunisti," "tovariši" in nam zagrozila s "koncentracijskimi taborišči," "trdo roko postave" in z "oblastjo," kot da bi se nahajali nekje v fašistični Španiji ne pa v naši Ameriki, kjer svoboda tiska še vedno nekaj šteje. Kot je že stari običaj pri teh zakrknjenih nasprotnikih resnice in objektivnosti, ki bi želeli, da se sliši samo eno stran—njihovo stran—so nas pri A. D. napadli, čes, da smo članek ponatisnili iz komunističnega časopisa. Glavni argument A. D. je zopet isti: članek je komunistična propaganda in mirna Bosna!
Mi smo že enkrat poudarili, da naloga objektivnega časopisa ni, da bi poročal enostransko, da bi podajal stališča samo ene strani, da bi cenzuriral vse vesti, ki prihajajo iz drugih, nasprotjih virov. Naloga resnično objektivnega, vzgojnega in poučnega časopisa je, da podaja tudi stališča in mnenja nasprotne strani, ker edino na ta način lahko čitatelji ustvarijo lastne zaključke. Kako bi na primer bili naši ameriški Slovenci pravilno poučeni o dogodkih v stari domovini in Rusiji, ako bi pač vse informacije črpali samo iz A. D., ki svojirn nasprotnikom ne da nobene prilike, zagovora? Ali se ne bi čitatelji res nahajali pod vtisom, da v Jugoslaviji danes preganjajo vero? Seveda bi! Ali ni bilo torej pravilno in pošteno, da smo, na primer, priobčili v našem časopisu celotno besedilo izjave pro-testantovskih duhovnikov, ki so obiskali Jugoslavijo in se na svoje lastne oči prepričali, da tisto, kar se danes v Ameriki piše o "verskem" terorju v Jugoslaviji, ni res, ampak da je to le navadna propaganda?
Toda vrnimo se k članku "Vatikan—mednarodna finančna sila." Moramo ponovno poudariti, da ne smatramo, da^je neki napad na Vatikan, ako objavljamo članke o finančnih zadevah Vatikana, odnosno o delnicah, tovarnah, veleposestvih in drugih finančnih interesih Vatikana.
V svojem poročilu o sleparijah duhovnika Edoarda Prettnerja sama A. D. piše med ostalim:
"Ko so prišli slepariji na sled, je hotel Prettner zbe-žati, toda so ga italijanske oblasti prijele in zaprle. Tajništvo papeške države, ki ima nadzorstvo nad komisijo vatikanskega premoženja, ni ničesar vedelo o teh sleparskih transakcijah. Sveta stolica je duhovnika Prettnerja izobčila, čim je zvedela za njegove sleparije."
Vprašamo, zakaj A. D. lahko poroča, da obstoja neka ' komisija za vatikanska premoženja," mi pa ne smemo poročati kakšno vatikansko premoženje ta "komisija" nadzoruje!
, Seveda A. D. želi predstaviti Vatikan kot ubogega Lazarja, ki krvavo potrebuje vsak Petrov novčič. Toda mi dvomimo, da se Vatikan nahaja v kaki finančni stiski. Smatramo, da se v tem pogledu nahaja v dosti boljšem položaju kot mnoge ostale, dosti večje države. Vatikan je lahko hvaležen Bogu za svojo finančno neodvisnost od Amerike, ker če bi bil res v velikih stiskah, bi pač moral biti vključen v tako zvani Marshallov načrt. Ce pa bi takšno pomoč potreboval bi bil v nevarnosti, da bi kakšen ameriški kongresnik ali pa senator predlagal, da se na Petrovi skali zgradi novo ameriško letalsko bazo.
Glede obtožb A. D., da ponatisnujemo samo "komunistično propagando," naj na tem mestu pribijemo dejstvo, | da tudi znana revija "The Nation" piše o premoženju Vatikana skoraj podobno, kot je bilo priobčeno V/ članku' "Vatikan—mednarodna finančna sila." Moramo pa poudariti, da revija "The Nation" zastopa proti-sovjetsko in proti-' komunistično stališče in da je proti Wallaceovi kandida-
LJUBLJANA - PREDPOLDNE
(Nadaljevanja in konec) Koprive na grabu
Narodno osvobodilna borba je pometla klerikalizem in vse njegove izrastke. In kjer ni več klerikalnih cerkvenih gozdnih veleposestev, ker ni več duhovnega terorja nad uradništvom, ker klerikalna denarne zadruge ne stiskajo več iz slovenskih kmetov denarja za njihove finančne operacije, ker je cerkev ločena od države kot v vseh za-padnih državah, ker se ne veča več armada samostanskih redov, ker vera ni več obeležje slovenskega javnega političnega življenja, ampak stvar vsakega posameznika, ker ni verouk kot v ZDA in drugod, obvezen, ampak prost šolski predmet, ker skratka ljudstvo s svojimi ljudskimi oblastmi ne dovoljuje borbenega političnega in gospodarskega življenja, svobodno življenje cerkve, posvečeno samo veri, nas dolže verskega preganjanja, zatiranja vere. Na grobu klerikalne stranke ni spomenika, temveč rastejo, kot je rekel med vojno na londonskem radiu Izidor Cankar, samo koprive. Te koprive bi hotele še kdaj pa kdaj koga opeči. Razumljivo je, da ^o še koprive, da je tu pa tam še kak duhovnik, ki bi hotel biti gospodovalen na vasi, kot je bil pred vojno, in se ne more uživeti v novo ' vlogo čistega služenja zgolj veri in ničemur drugemu.
Made in Yugoslavia
Hodim tako po tej novi Ljubljani in se mi ni potreba odkrivati na levo in desno. Tudi mi nihče ne vzame v zlo, če ne grem mimo številnih ljubljanskih cerkva gologlav, s klobukom v roki. V ulicah okoli centra mesta v Prešernovi, Šelenburgovi, Wolfovi, Tyrsevi ulici, je po izložbenih oknih trgovin vedno več blaga, kakor pa lani. Niso sicer trgovine tako prenapolnjene s tekstilnimi in drugimi industrijskimi izdelki ko v predvojnih letih, toda zato ni skoraj nič uvoženega blaga, samo doma izdelani artikli. Blaga izdelujejo naše tovarne že toliko, da ga dajemo v prosto prodajo. Samo cene so precej visoke za blago v prosti prodaji in nizke onemu blagu, ki ga dobivajo delavci in uradniki na točke in
(Piše Janez Kavčič)
kupone svojih potrošniških ■ knjižic. Namen visokim cenam, je, da spravijo v promet denar, i ki ga tiščijo doma bogati kmet-i je in prekupčevalci. Zato so pa trgovine nabito polne kupcev z dežele.
Več "trnkov" na cestah
Pri glavni pošti zavijem v prvo nadstropje hotela "Slon" v kavarno. Ker je še dopoldanska ura, ni kavarna prenapolnjena, ker je večina prebivalstva na delu in zato z lahkoto dobim mesto pri velikih oknih in gledam v vrvenje najbolj živahnega križišča Ljubljane pred pošto. Miličnik v modri obleki uravnava promet, štejem in štejem vozila in ugotavljam, da so "cari" bolj redki in da prevladujejo "truki" z raznim blagom iz tovarn. Število trukov se je v Jugoslaviji po vojni zelo povečalo, nekaj smo zajeli kot vojni plen nemške avtomobilske kolone, večinoma pa so UNRINI avtomobili, ki prevažajo blago za naproze, za tovarne, za potreba civilnega prebivalstva. Osebni avtomobili so pa bolj redki. Za izprehode jih nimamo, ker štedimo z bencinom in avtomobili. Osebne avtomobile smejo uporabljati samo višji funkcionarji, voditelji tovarn in podjetij in sicer zgolj za poslovne zadeve, za konference, za delo na terenu, ne pa za izlete, niti ne za člane svoje družine. Delamo že svoje lastne "truke" v Rakovici pri Beogradu in v Teznem pri Mariboru, sedaj od začetka še v manjšem številu, toda čedalje bolj pridobivamo skušenj in sredstev za serijsko izdelavo.
Vzgojno čtivo
Zmeša se človeku od gledanja na človeško mravljišče na cesti, zato naročim kozarček slivovke, pa še "turško" črno kavo, in se zatopim v čitanje časopisov, ki jih po stari srednje evropski in ljubljanski navadi nagrmadi pred menoj natakar. Časopisi so popolnoma spremenili svojo vsebino. Dokler se ne navadiš nanje, niso lahko čtivo; prinašajo zgolj članke in vesti, ki so važne in koristne za skupnost, ničesar pa iz življenja posameznikov, kar je važno samo za dotičnega posameznika in člane njegoVe dru-
turi. Torej je nihče, najmanj pa A. D., ne more obtožiti, da širi "komunistično" propagando.	;
V izdaji za 3. april sta v "The Nation" bila priobčena dva članka; prvi od Mario Rosa iz Rima (Italy Between the Blocs) in drugi od Donalda Downesa tudi iz Rima (The Beachhead We Forgot). Mario Rossi v vsojimi članku piše med ostalim:	'
"Aktivno ude j sivo vanje Vatikana pri prihodnjih volitvah (volitvah, ki se bodo vršile^v Italiji 18. aprila) ni nikakor samo duhovno. Vatikan ima velike investicije v italijanskih in tujih bondih in ima svoje agente pri vseh važnih borzah. Lastuje obsežna zemljiška posestva v Italiji, ki niso obdavčena. Danes, kot tudi pred junijem leta 1946, je vsaka katoliška cerkva v deželi postala središče kampanjske propagande v prid krščanski demokraciji in ostalim desničarskim strankam. Brez pomena je, v da se opozori duhovščino, da tako čle-i 71 volilnega zakona kot Lateran-ski sporazum prepovedujeta duhovnikom mešanje v politiko; Vatikan jim je ukazal, naj stopijo v akcijo."
Donald Downes pa v svojem članku pravi:
"Novo skupino spreobrnjevcev za socialiste in komu-^ niste predstavljajo revni kmetje juga (južne Italije), ki so žrtve sistema latifundijev. Okrajni shodi teh siromašnih "vragov," ki jih organizirajo levičarji, povzročajo preglavice de Gasperijevi vladi. Vsak odbor republikanskih senatorjev iz Washingtona bi bil presenečen, ko bi videl nečloveške pogoje, pod katerimi živi na milijone italijanskih kmetov. Presenečen bi bil, ko bi med imeni veleposestnikov našel ime kardinala in nadškofa Neapelja, ime liberalno govorečega princa Doria-Pamphilija in ime velikega italijanskega filozofa Benedetto Crocea."
Želeli bi, da A. D. odgovori na trditve teh dveh časnikarjev, ki pišeta v "The Nation," ki je proti-sovjetska, proti-komunisticna in je tudi proti Wallaceu. Ali bo fanatična zagrizenost ljudi okrog A. D. šla res tako daleč, da bo od nas zahtevala, da začnemo pisati o "uboštvu" Vatikana, ko pa vsa dejstva govorijo drugače?
žine. Niti o marša^lu Titu, niti o nobenem članu vlade ne poročajo naši časopisi ničesar o njihovem privatnem življenju, o njihovi družini, sploh kar ni za javnost važno. V kolikor omenjajo maršala Tita in druge voditelje, sporočajo zgolj o njihovih nastopih na kongresih Ljudske fronte. Zveze borcev, Anti-fašistične zveze žena, na zasedanju Ljudske skupščine, pri otvoritvi novih mostov in tovarn. Listi prinašajo njihove govore in jih poudarjajo njihovo vodilno vlogo v ljudskih organizacijah, nikdar pa niti malo osebne hvale, kakor je bila to navada pri fašističnih voditeljih, ali pa tudi pri državnikih zapadnih držav. Koliko papirja porabijo na pr. samo vaši ameriški listi za Trumanovo hčerko in njene pevske posrečene in ne-posrečene nastope, za privatna potovanja Trumana v Kansas City, za njegovo stiskanje rok političnim pristašem, za njegovo jutranjo telovadbo itd., itd. Pri nas pa samo v toliko, v kolikor je Tito predstavnik jugoslovanskih narodov, voditelj in strateg, ki jih je vodil skozi 7 ofenziv proti sedmerim nasprotnikom: Nemci, Italijani, ustaši, četniki, domobranci, nedičevci, srbski stražarji in ljutičevi prostovoljci in jih vzpodbuja k vedno večjim podvigom jugoslovanskega petletnega plana. Njemu, Titu, simbolu vseh teh borb in podvigov gredo številni pozdravni telegrami, ga kličejo na zborovanjih in pišejo njegovo ime na zidove, ker je on program in jamstvo novega socialnega redu, Josipu Brozu kot privatni osebi pa naši časopisi ne posvečajo pozornosti. V naših časopisih ni "stories" o umorih, nesrečah, samomorih, ljubezenskih dramah, o čudakih in o vsem tem, kar ščegeta v človeku nizke nagone in nečisto radovednost.
Katoliški listi v svetu grmijo proti našim listom, češ, da so nemoralni in da zapeljujejo ljudstvo. Tudi v ZDA prihajajo verjetno naši dnevniki "Ljudska pravica" in "Slovenski poročevalec". Nikdar ne boste našli na njunih straneh niti ene moralne dvoumne besede, nobenega oglasa in reklame, ki bi oglašali škodljive stvari, niti s po-večalno lečo ne boste našli v slovenskih listih le besede, ki bi odkrito ali pa tudi samo z namigovanjem kvarila mladino. Vsi klerikalni listi pred vojno, ki so sramotno propadli in oni, ki še pišejo zunaj po svetu, bi lahko vzeli za vzor naše liste, kako je treba pisati, da jih lahko vzame v roke vse ljudstvo — od šolarja do starčka. Polte-nosti ni mesta niti v časopisih, niti v romanih, sploh ne v naši novi tiskani besedi. Tudi ne po-natiskujejo naši listi senzacionalnih poročil inozemskih agencij in vsaka vest, pa četudi politična in splošnega značaja je dobro preverjena ali odgovarja resnici. Zato je pa tudi naše ljudstvo že po triletnem čitanju časopisov, sestavljenih in napisanih s tako strogim merilom resničnosti, moralnosti in z vidika koristnosti z a splošnost, razširilo svoje kulturno in politično obzorje in dobilo tenek čut za pravilno presojo dogodkov v sedanjem svetu.
Delovni čas
Čitanje časopisov in razmišljanje me je tako zavzelo, da nisem niti opazil, da je ure že pr ešla poldne in da je že čas, da hitro poravnam svoj račun in da si poiščem nekje kosilo. Plačam in stopim na ulico. Ni na nji uradniških vrst, ki bi hitele ko pred vojno na kosilo takoj ob dvanajstih. Uradniki delajo kakor delavci v nepretrganem času od pol 8. zjutraj pa do pol treh. Ni več tiste razlike med delavci v tovarnah in delavci v
belih ovratnikih p o pisarnah. Če mora tovarniški delavec opraviti svojih 8 ur, zakaj ne bi tudi uradnik. No, pri vas v ZDA je bila to že stara navada in se, kot sem čital, zapirajo vaši uradi okoli 5. ure popoldne. Zato smo pri nas odpravili preveliko za delavce krivično razliko med delovnim časom delavca in uradnika.
Redke odvetniške tablice
Ko iščem primerno gostilno, in prebiram naslove trgovin, opazim, da so okoli sodnega poslopja na Miklošičevem trgu postale zelo redke table odvetnikov. Ni več tistega pravdanja med ljudmi, novi socialni red je marsikaj tega odpravil. Notarji so pa izginili že prve mesece po osvoboditvi, ker je prevzela vse njihove posle sodna oblast. Odvetniki se pa pri obrambi svojih klijentov ne smejo posluževati vseh nedovoljenih trikov in ne smejo prati zamorcev, kakor je bil poprej običaj, ampak skupaj sodelovati s sodnikom, da ugotove pravo dejansko stanje.
S svojimi honorarji ne smejo odirati in jim je ljudska oblast postavila cenike. Mnogi odvetniki so vstopili zato v državne službe, v razna podjetja, kot pravni referenti. Mislim, da me tudi vi Američani dobro razumete, da nihče ne joče za notarji in njihovimi taksami in da ni nobenemu žal za prestrižena krila odvetnikov.
Nisem hvala Bogu niti odvetnik, niti notar in zato mi ni ničesar grenijo življenja, ko sem stopal na Gosposvetski cesti v prvo nadstropje v restavracijo Slaniič. Slamič je bil eden redkih slovenskih industrijalcev in restavraterjev, ki ni sodeloval z okupatorji in čigar družina je bila zaprta v koncentracijskih taboriščih ali pa bila v partizanih. Odstopil je proti odškodnini svojo tovarno konzerv državi ter je njegov sin zaposlen v tovarni, restavracijo pa je predal upravi za turizem, ki mu tudi plačuje najemnino. "Kranjsko" kosilo, to je tako, ki smo ga tukaj navajeni, juho, priku-ho z mesom in vinom, me je stalo 70 dinarjev. Ni poceni, ker pač čutimo še vedno posledice vojne v našem kmetijstvu. V številnih menzah za delavce in uradnike pa stane enkratno kosilo okoli 20 dinarjev, mesečno pa plačujejo obiskivalci menz za kosilo in večerjo med 700 in 900 dinarjev.
(SANS—Chicago)
"Glasbena matica" vabi
Zopet se bliža koncert pevskega zbora "Glasbene matice". Matica ima svoj redni krog poslušalcev, ki težko čakajo teh koncertov, ker se zavedajo, da jih ti pevci in pevke nikoli ne razočarajo, marveč jim vselej nudija kak poseben užitek. Včasih je posebnost kak mešani zbor ali moški zbor ali pa kaj drugega, poleg splošno učinkovitega celotnega sporeda.
Za koncert v nedeljo 11. aprila bo tudi nekaj takih posebnih točk. Gotovo bodo našim poslušalcem ugajale točke, kot so na primer: zbor iz "Rigoletto", Venček slovenskih narodnih pesmi iz opere "Gorenjski slav-ček" in zbor iz opere "Norma", ki še ni bil podan na našem odru. Razume se, da tudi ne bo manjkalo naših vrlih solistov, ki nam bodo izvajali lepo število prikupnih skladb. Culi bomo zopet enkrat po daljšem presledku našo izborno mezzo-so-pranistinjo Milavec-Levstik. Ne bo pa manjkalo ostalih solistov, kot so Budan, Švigel, Safred, Žagar, Bradač, Nosan, Belle, Smith iiT drugi.
Zanimivi so ti Matični pevski programi. Vidimo, da se pevo-vodja Ivan Zorman vedno potrudi, da napravi razporcdbo točk čim pestrejšo. Vselej najdemo kake efektne skladbe iz mednarodnega reportoarja, tako da ni občinstvo prikrajšano na polju splošne vokalne literature. Po drugi strani pa je tudi
vedno krepak poudarek na nih slovenskih skladbah; ma težjega kova, deloma ]
di lažjega, zlasti v okvini
slo-Tak®
venske narodne pesmi. imajo nekaj na izbero ci vseh vrst.
Doba našega številčno ob0 nega pevskega razmaha J® nami. Vendar pa imamo še | ^ no zadostno število prvovrs pevskih moči, ki v svoji primerni ljubezni do slov® ^ ga jezika in pesmi vztraj^f^ tem svojem velikem poslanstvu. In ker se zaveda, da slovensko ^ si novi domovini nima zas'?"
rane daljše bodočnosti, . tudi tega koncerta matice" ne bo zamudilo.
Koncert se vrši v Slove' narodnem domu na St. Ave. Prične se ob štirih dne.	js
Pevski tovaf
Claif
DETE ROJENO S TREMI NOGAMI; OPERACIJA ODSTRANILA TRETJI
"Melbourne, avstrah^,;
aprila. — Tukaj so danes 2^^ niki izvršili uspešno na nekem dva tedna dečku, ki je bil rojen'® j perfektno formiranimi
Dete je bilo v vseh ozn: g malno razen, da je iz izhajala tretja noga.
Zdravniki sodijo, da dete pred rojstvom eden siamskih dvojčkov, in gj la noga vse, kar je o® drugega dvojčka.
PRAVNUK SENATOBJA HANNA OBTOŽEN SLEPARIJE	N'
BUFFALO, 5.
federalni sodniji je o A' znal krivdo 30-letni ^ ^ Hanna III., član odlične e-landske družine in kdanjega ohijskega s® republikanskega "bossa H. Hanna. Mladi Han# J ^ tožen, a je ponaredil
kov v znesku $60,000.
MASNI PROTEST ŽIDOVSKIH VETEBA^ rjv
NEW YORK, 5.
JNijJW lUitlS., u. "r v-JoVS"',
kaj je včeraj 26,000 ^ vojnih veteranov iz 1 vprizorilo masno demo proti ameriški
Fifth

nosili'v paradi naj	,
s o zahtevali izvršite Združenih narodov za Palestine.
ISACSON NE MOBE Ji DOBITI POTNEGA ^ .jlK WASHINGTON, 5- y f Kongresnik Leo bil izvoljen pri izredni ^ v Bomxu s
VVallacea, je z&Tprosii ^ list, da se udeleži ko pomoč Grčiji, ki se p» Parizu. Državni od prošnjo kongresni češ, da je namen se pomaga grškim S
RAZGOVORI MKD IN FINSKO OBNOVW^#
HELSINKI, 5.
nje ministrstvo nazna^^^jii^^
se danes v Moskvi
gori glede pakta Finsko

isij"'
Rokoborba
f kot , f
Nocoj se bo zope no. vsak torek	/
nimiva predstava Centralni orožarni-	^
atrakcija bosta spretnost in moc I ju ,jy koborca Lee	ii^ ^
Raines z Bili Watso'
liellom. Vsi štirje metavali h k r a t i J ^ Ganson je obljubi ica jC' ma, ki bosta z^f^ g nf^ , spopada, $500 doda ^ ,# ju Poleg teh bodo	^
gramu tudi: Doc ' Tommy O'Toole jgcK

in Jack Dillon ter in Ken Kenneth-
aprila 1948
ENAEOPRAYHQST
STRAN 3
blodnjak:
Prešeren in ženstvo
Naš največji pesnik je pevec v popolnem in najšir-
'jibezni
smislu te oznake. Kdor se J^globi v njegove Poezije, začu-^alu plamtečo ljubezen do ^°ljene ženske, do nesrečne °®ovine in vsega stremečega ^ borečega se človeštva. Slov-zgodovinarji preiskujejo nekdaj poleg umetniških ^ Miselnih sestavin njegove pe-! tudi to, kateri ženski in za-
je zložil to ali ono pesem, ^ pomembnejše bi bilo mo-
Toda
nekdo ugotovil, o se zrcali iz Prešernovih . '3 pesnikovo pojmovanje sploh, to je kako je naš j^JSenialnejši pesnik doživljal P''®sojal osebnostno in druž-
kno
^sk(
Halogo ter udejstvovanje ® polovice človeštva.
V n ^
jjjj "^sena priložnostnem član-p. nakazati samo nekaj "lisli, ki jih je najbrž
bes,
sleherna bralka Poe-JiRi morebiti ni mogla naj-"Oži	izraza. Prešerna
ženstvo, kakor vse veli-k ^ki tvorno vznemirja-
* Segov,
Gga duha, kritično-bo-realno-mirno. S kriti-^Pada in ruši zastarele, a
|)j°^'^e življenjske oblike, biča % • poedince, ki se
obli"'"" "
rajši tem preživelim kakor bi bili navzlic

spoznanju pokorni Uiifjj.srcu; z objektivnim, ^Galizmom, rastočim ob Ho^l Ji lastni dufiovni ganje- ^ Hifj., ° Veličastnih, a še vedno ^Gčno veljavnih živ-stj podob, pa obiskuje ti-"ja	ali družbena deja-
inj ' posvečena skupnosti Obtvsega človeštva. Pw in biča žensko slepo, je gj a ne zgolj zato, ker Wi njena žrtev, temveč Hjo J,,spoznal ,da se v njej in z

vG nesrečni vpliv tiste Ve g,' v njej "le petica ,da 1^0	in kjer človek "to-
plača." (Slovo od Prikazuje pa in ob-'" poveličuje tisto Ijube-^ruži dva človeka ne gle-Pregraje kakršne koli čiste človeške eksi-(Judovsko dekle). In v
veličal materinstvo, ker je v njem videl največje dejanje, ki ga je človek, to je ženski človek, sploh zmožen, a da bi s pesmijo obenem protestiral zoper družinsko ter družbeno preganjanje in zapostavljanje nezakonskih mater in njihovih otrok.
Toda Prešeren je spoznal kljub kritičnemu stališču do meščanske družbe, s katero je moral živeti, čeprav jo je v svojih mislih kmalu prehitel, da sožitje obeh spolov ni samo družbeni problem, temveč neusmiljena preizkušnja za vsakega poe-dinca. Ne glede na to, da je gibala v meščanski družbi poleg ekonomskih, ali bolje rečeno, sredi njih pogosto človeške tvorne umove in roke misel na žensko, je v takšni družbi za vsakogar potrebno, da se zave v svojem osebnem življenju: Da one same nam urfo roke, da one same nam glave vedre."
(Ženska zvestoba).
A s tem spozanjem bi bil Prešeren proniknil kot kritični realist globoko v družbeno stvar, nost svoje dobe, a tudi obtičal v njej, ako bi se ne bil zamislil popolnoma drugačnega odnosa med moškim in žensko. Za pravično in do skrajnosti pošteno razmerje med moškim in žensko je pač premalo, ako si moški v erotičnem vzgonu prizadene vse, da bi dosegel ljubezen svoje iz-voljenke, in ako ona sprejema, v zavesti svoje zmagovite moči darove moških rok in moškega duha. Takšna ljubezen je cvela že v fevdalni dobi in meščanstvo je v tem, kakor v mnogem drugem samo zmaličilo to, kar je bilo že tam nezdravo in krivo. Ljubezen je popolno duhovno in telesno tovarištvo in prav duša ljubeče ženske je tista preoblikovalna in preusmerjevalna moč, ki se v njej more moška duša najprej otresti življenjske sebičnosti in vsega, kar je z njo v zvezi.
Kot v veži je Orest Dijane mile
zadobil spet bil zdravje duše svoje
tak' bi bile se od ljubezni tvoje
vmirile prsi, lica se zjasnila. (Sonetni venec, 11. sonet.)
temveč tudi žensko, tako da bi se ideal Prešernove Julije uresničil tudi v njej. (Mislim, da ni treba posebej poudarjati, da pesnik kot umetnik prikazuje ljudsko življenjsko zavest po eni plati, sama sebi in pesnikovemu doživetju namen, po drugi plati pa prav tako podoba pesnikove obče nezadovoljnosti z družbenimi razmerami njegove dobe, kolikor jih je mogel spoznati).
Pesnik je gledal tudi bodočnost v podobah. In ena izmed podob svobodne ter srečne domovine mu je bila plemenita in lepa Slovenka.
Bog živi vas Slovenke prelepe, žlahtne rožice, ni take je mladenke, ko naše je krvi dekle; naj sinov zarod nov
iz nas bo strah sovražnikov!
(Zdravljica).
Plemenita Slovenka, mati svobodoljubnih in junaških sinov bo tista, iz katere in ob kateri bo vzrasel tudi nov moški rod in spolnega sožitja ne bo več določala niti "petica" niti nezdravo poveličevanje ter preračunljiva koketnost. S to preobrazbo bo pa stopilo vse človeštvo za velik korak naprej.
Noben slovenski pesnik ni ustvaril realnejše podobe ženske svoje dobe in si ni zamislil milejše ter veličastnejše vizije ženske bodočnosti kakor Prešeren.
Ponatis iz mesečnika "Naša žena"
RAZNE ZANIMIVOSTI
Žival in družina
Ako res želite, da bi vas vaši lastni otroci bolj spoštovali ia razumeli, kupite knjigo Robert St. Johna "The Silent People Speak". V njej je opi-
Zakon, družina in država niso človeški izum. Najdemo jih v različnih oblikah tudi v živalskem carstvu in kakor pri človeku, je tudi tu družina stanica višje skupnosti, črede. Brez zakona pa ni družine.
Seveda ne moremo živalskega zakona brez nadaljnjega primerjati s človeškim. Mnoge živali žive poligamno, ali pa se srečujejo samo za časa množitve in gredo potem spet narazen. Da ustvarijo družino, morajo biti dalj časa skupaj. Samo če se ne razidejo takoj po potrebni negi mladičev, lahko govorimo o družinski tvorbi, ki je sorodna človeški družini.
Večinoma je ustanovitev družine odvisna od tega, da-li so mladiči potrebni pomoči ali pa se narodi toliko mladičev, da
plavutarje, ve to. Kajti samec zgradi pri tej ribji vrsti pred izlego jajc gnezdo iz pene, ki plava po vrhu vode in rabi mladičem prvi čas kot zavetišče. Tudi samica se briga včasi za zarod, bistveno delo pa opravlja samec. Čim pa prične zarod rojiti, se družinske vezi raztrgajo in samec, samica, gredo vsak svojo pot.
Podobno je pri mnogih drugih ribah, tudi pri tistih, ki jih akvaristi tako radi gojijo in pri katerih vzreja samica jajca v svojem gobcu. Tudi potem, Ho so se mladiči izlegli, se ponoči ali ob nevarnosti v prvem času zatečejo v materin gobec. A čim mladiči malo odrasejo, se te vezi med materjo in mladiči pretrže-jo, oče pa se za potomstvo itak ni nikoli dosti zanimal. Prave družine tu še ne najdemo.
Tudi pri krkonih in plazilcih so vezi med materjo, očetom in otroci še zelo rahle. Večinoma se samo mati briga nekaj za za-
ljubezen staršev od samega potomstva ne pride do veljave in rod, oče se zanj ne zanima mno-gredo mladiči že prve dni svoja'go. Izjema je neka krastača, ki
pota. Tako je na primer pri kra pih, kjer samica lahko izleže do milijon jajc. Skrb za zarod je pri takšnih množinah nemogoča in mlade živali so že od prvega trenutka samostojne. Posledice tega zanemarjanja se kažejo seveda takoj, kajti od velikega števila mladičev jih ostane sa- j ni za polete, gre vsak član dru-mo malo živih. Če bi pa ne bilo žine svojo pot. To vemo na pri-tako, bi bila vodovja kmalu pre- nier o koklji in njenih piščetih. napolnjena s krapi ali drugimi Samo nagon skrbi za zarod in ribami, ki se plode na podoben: potreba po pomoči jih držita način.	] skupaj, ne pa čut družinske po-
V splošnem pa pri ribah ni | vezanosti. A pri mnogih pticah
pritrjuje svoj zaplodek na hrbet samca. Potrpežljivi samec nosi jajčeca toliko časa s seboj, da se izvalijo mladiči—in spet so potem vezi med starši in otroci prekinjene. ■
Tako je tudi pri mnogih pticah. Ko postanejo mladiči god-
ZA POVEČANJE SANSA
Ta popolna zaupljivost in od-
_____ ______. kritost pa gotovo ne bi sprostila
Nezakonska mati" je po- i in prerodila samo moškega.
Fashioned For Two
Sana zgodovina naših bratov in tako. Vsak akvarist, ki je kdaj i dobimo že nekaj, kar lahko sma-sester v starem kraju!	'gojil makropode, lepe, rdeče tramo za podlago družinske
tvorbe: monogamijo. Mnogi ptičji pari ostanejo vse življenje skupaj, gradijo skupaj svoje gnezdo, vzrejajo svoje mladiče, se selijo z njimi, se vračajo skupaj v staro gnezdo.
Posebno pri goseh, racah in labudih nahajamo izrazito družinsko življenje. Pri sivih goseh
pred
GLAVNI ODBOR SANS-a
ČASTNO PREDSEDNIŠTVO;
ETBIN KRISTAN _!________
LOUIS ADAMIČ________
23 Beechtree St.,
Grand Haven, Mich. __MUford, N. J.
IZVRŠEVALNI ODBOR. Uradniki:
Predsednik: FRED A. VIDER ................... 2657 So. Lawndalo Ave., Chicago 23, 111.
I.	podpredsednik: ANTON KRAPENC________ 2021 W. 23rd St., Chicago 8, 111.
II.	podpredsednik: JOSEPH KOTAR _____________ 6110 W. Fort St., Detroit 9, Mich.
Tajnik: MIRKO G. KUHEL ____________________ 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111.
Blagajnik: VINCENT CAINKAR______ 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111.
Zapisnikar: MILAN MEDVESEK___2610 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111.
ČLANI:
FRANK ALESH__________
IVAN BOSTJANCICH
MATT CVETie___
VATRO J. GRILL__
FRANK JAPICH___
_ 2124 So. Pulaski Rd., Chicago 23, 111.
15800 Holmes Ave., Cleveland 10, Ohio
__ 1005 Berger Bldg., Pittsburgh, Pa.
_ 6231 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio
___ 2354 S. Ridgeway Ave., Chicago 23, 111.
NADZORNI ODBOR:
Predsednica: JOSIE ZAKRAJSEK_______ 7603 Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio
JOHN POLLOCK___Box 4239, Noble Branch, EucUd 17, Ohio
THERESA SPECK________ 4658 Rosa Ave., St. Louis 16, Mo.
ŠIRŠI ODBOR:
LOUIS ARKO_____
ANDREW BOMBACK __
JACOB BRLJAVAC _
MARTIN CETINSKI _
JOSEPHINE CVELBAR
THERESA GERZEL__
KATHERINE KRAINZ _
HELENA KUSAR_____
FRANCES MILOSTNIK MARY MUSICH..............
1222 Wooster Rd., W., Barberton, Ohio 184—17th SI., N. W., Barberton, Ohio
_ 10121 Avenue M., Chicago 17, 111.
_ 17611 Greely Ave., Detroit 3, >Cch.
____ 436 Wilson St., Sharon, Pa.
CHRISTINE NADVESNIK JOSEPH OBLAK____
_________ 143 Main Ave., W. Aliquippa, Pa.
17838 Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich. 1936 So. Kenilworth Ave., Berwyn, 111.
___1216 Alabama Ave., Sheboygan, Wis.
______ 1917 So. 72nd St., West AUis 14, Wis.
_______251 E. First St., Oglesby, lU.
MARY F. PRASNIKAR FRANK PLUT__
2049 W. Coulter St., Chicago 8, 111. ........................... Box 216, Harwick, Pa.
VALENTINE STROY
ANTON SVELC __
JOHN TURK____
DR. RUDOLPH P. ZALETEL
JOSEPH ZAVERTNIK _
ANTON ZORNIK________
_ 1123 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio
1040 N. Holmes Ave., Indianapolis 8, Ind.
______ 21050 Goller Ave., Euclid 19, Ohio
_ 2026 Sheffield Ave., Chicago 1^, 111.
______7105 S. Stony Island, Chicago 49, 111.
_ 309 Tenafly RoaC, Znglewood, N. J.
___________Box 202, Herminie, Pa.
in se postavljajo popolnoma pod njihovo zaščito. Takšne stare gosi so napravili celo nesposob-iJb za selitveni polet in pokazalo se je, da je bil družinski čut pri mladičih tako močan, da so tudi sami ostali pri starših, čeprav bi lahko odleteli. Te ptice so
na doba mladičev zelo dolga. Naravno je, da skrbijo starši za mladiča, ki potrebuje pomoči. To traja lahko mesece in leto
m delight of the small fry, rulTlos this season are bc-the«	big sisters and mothers, too. The "Sew and Save"
ho« Many a smart seamstress' turning out twin outfits "Hfu t'ine 5® and "Daddy's little lady". And since it takes little Pattp ^nbric to turn out a kindergarten version of Mother's (.(.J,'' Companies arc offering big and little patterns in out-'Hi'i ^Qthe .®'
^nd it's no chore at all to turn out smart washable ^"^"\mer dresses such as this for herself and Daughter, too.
seamstress can achieve a whole array of today's Si^ 1°"® after just a few lessons at a local Singer Sewing Patterns No. 2396 for Mother and No. 2417 for 'li ^6	enable you to create these styles with high fashion
design is noted in the apron effect highlighted with %b> ®	ruffling on both dresses. And for added ease and con-
i> at ti? you're learning to sew, you'll find "petticoat" ruffling rWu-'^nt k., ® lotion counter of your local sewing center.
that tie in back carry out the apron effect in these i)« ci® 8oft,.„- their bid too, for first place among finishes that fol-'1* »10 Bspects of current styles. He sure to select one of prints in fabrics now available for your spring «>01, ^agts ^ter dressmaking project. The fabric used for these thro.J your sewing ability for it is an all-over design of *0« ttnd threaded needles.
Odkar je bila ustanovljena nasa organizacija petimi leti, nismo vodili nikakih javnih kampanj za pridobivanje novih članov in članic ali za ustanavljanje novih
Dodružnic. Le tu in tam smo povabili naso širšo javnost,	, -..v. „
^ ^	. .. • J -4.	far I ostajajo na primer mladici ce-
nase organizaoje m ckustva, da se nami pc^inizijo^tef aosnrojq&ickugegaldapri
moralno in gmotno podprejo nesebično delo, ki ga	dajejo po njih voditi
vrši od vsega začetka v korist nas samih v Ameriki in v
korist naših bratov in sester preko morja. V veliki večini
so člani prostovoljno pristopili v naše podružnice in isto
velja za večino društev in drugih ustanov.
Danes pa so se razmere veliko spremenile, čaka nas ogromno delo, ki ga je naložila organizaciji njena druga konvencija in delo, ki ga zahtevajo vedno spreminjajoče	_
se razmere. Vedno večje^ delo pa zahteva večjo in močnejšo j	zelo družabne in ta dru-
organizacijo, zahteva živahnejšo razgibanost naših članov, žabnosti podpira družinske vezi. zahteva čim večje število novih sil in moči. Vsled tega je izvrševalni odbor SANSa na svoji seji dne 17. januarja odločil, da se v mesecih marec in april vrši ČLANSKA KAMPANJA, katere naloga naj bi bila doseči omenjene cilje. Dolžnost vsake podružnice, vsakega sedanjega člana in članice SANSa je, da v omenjenih dveh mesecih pomaga povečati naše vrste z novimi REDNIMI, PODPORNIMI IN ČASTNIMI ČLANI, kakor tudi da se nagovori nekdanje člane in članice, da poravnajo svojo članarino.
SANSovi člani se delijo v tri skupine; a) REDNI člani,
ko jih članarina znaša najmanj $2.00 na leto; b) PODPORNI ČLANI, ki plačajo $5.00 ali več na leto, ter ČASTNI ČLANI, ki prispevajo po $10.00 ali več za upravo. Med podporne in častne člane se sprejemajo tudi razna društva in organizirane skupine, ki pa same določijo višek svojega prispevka. Ta društva so tudi upravičena do svojega delegata na SANSovi konvenciji, ako vplačajo v medkonvenčni dobi ne manj kot $50.00 v pomoč te organizacije.
Pozivamo torej vse podružnice in člane, da se z veliko vnemo odzovejo klicu Izvrševalnega odbora ter pričnejo kampanjo za nove člane in članice v marcu in aprilu.
Smernice SANSa so znane, stremijo za kulturno zbližan je in prijateljstvo med Ameriko in Jugoslavijo, za bratstvo in edinost vseh narodnostih skupin v Ameriki, posebno še slovanskih in jugoslovanskih, za polaganje pogojev v Ameriki in na svetu, ki bodo jamčili trajni mir ter demokratično sožitje vseh svobodoljubnih ljudstev. To so tudi pogoji za boljše in srečnejše življenje nas in naših otrok v Ameriki.
Ob enem apeliramo na naše podružnice, da še vedno sodelujejo v kampanji za obrambni fond, ki jo vodi SANSov Narodni odbor za svoboden tisk. Ne pozabimo, da je to naš odbor, ki ga je ustanovila zadnja konvencija, da pomaga našemu naprednemu tisku, ki ga hoče reakcija s tožbami in visokimi stroški uničiti. Naši listi so naše največje orožje. Ne dovolimo, da jih izgubimo!
Mirko G. Kuhel, glavni tajnik.
dležejo, ker nimajo zaščite v sluhu.
Lovci na veliko divjačino sklepajo iz vedenja nekih četve-ronožcev, ki se ne zmenijo za pok iz puške ter pobegnejo šele tedaj, ko jih je pogled ali voh opozoril na sovražnika, da morajo biti gluhi ko treska ali ko panj, kakor se izraža Dolenjec. Kadar ti naglušniki pripadajo neškodljivim plemenom, ni druge nezgode, kakor da plaho pete odneso, bržko so uzrli človeka. Druga pa je pri zvereh: presenečena zverina bi utegnila domnevnega protivnika napasti in ga pokončati.
Neki lovski paznik v Indiji je poročal o panterju, znanem prvi vseh domačinih pod imenom glušec;" marsikomu se je že pripetilo, da se mu je čisto približal in se go dotaknil, a ni bilo druge nesreče, kakor da je mačja zver jadrno zdirjala. Ker pa se po vsej priliki prej ali slej takšno srečanje zaključi s prelivanjem človeške krvi, si je uradnik štel v dolžnost, da pre preči to možnost.
Privezal mu je za vabo kozo, ki je ob njegovem prihodu me-ketala in se otepala, da bi jo bil slišal na dve milji daleč v nočni tišini, pa je panter, močan sa-Podobnd je pri sesalcih. Tu se |	zapazil, ker jo je ločila
vezi med starši in otroci še bolj,od njega visoka travnata prepo-utesnjujejo s tem, da je razvoj-
velikanski hrum in šum, a obsojenec je mirno spal v gošči. Naposled so dobesedno zagazili nanj, ga v spoštljivi razdalji gnali s kamenjem; to pa je sprejemal na znanje, kakor da pada nanj zrelo sadje z drevja.
Nikoji ni pokazal nejevolje, kakršno razodevajo njegovi vrstniki, če jih kdo moti; na um mu ni hodilo, da bi se zakadil proti gonjačem, ki so ga prehiteli, a ki jih ni mogel videti.
Ko sta počila dva strela, se tiger ni zmenil za njiju: gluh ko kamen, so sklepali očividci. Nazadnje mu je krogla prebila hrbtenico in ga ubila.	J. T.
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
Nekaj podobnega so opazili med gonjo na tigra. Nad 200 mož je skušalo označenega ben-galca zapoditi proti strelcem.
dni, potem nastajajo tesno J® potekal, gonjači so delali združene družine, kakršne poznamo pri gazelah. Takšne družine žive ločeno od svojih sovrstnikov in samo starejši, izgnani samci sledijo svojemu nagonu in se družijo v skupinah.
Pri nekih gazelah ostajajo tudi mladiči dveh ali treh skotov pri starših, tako da nastajajo že male družinske črede.
, Najčešče dobimo takšne družinske črede pri opicah. Najizrazitejše družine tvorijo gorile in tako vidimo, kako se z višjo duševno stopnjo sporedno razvija tudi socialno zadržanje, ki mu je podlaga družina.
(Po razpravi dr. Hagcnerja)
NAZNANILO
Ker nas je že več rojakov naprosilo za naslove Jugoslovanskih oblastev v Zedinjenih državah, naj tu navedemo, da naslov jugoslovanske ambasade se glasi:
Yugoslav Embassy.
1520—16th St.. N. W.. Washington 9. D. C.
Naslov urada jugoslovanskega konzula pa se glasi:
Yugoslav Consulate General.
745—5th Ave., New York 22. N. Y.
Pišete lahko v slovenskem, srbohrvatskem ali angleškem jeziku.
Gluhota pri divjačini
Prirojena gluhota ni posebno redka pri domačih živalih. Vse bele mačke slabo slišijo in pravi beličniki (albinos), namreč oni, ki imajo rdeče oči, so po navadi pristni gluhaki. Ta žalostna slabost je pogostna pri starih domačih živalih, posebno pri psu.
Gluhost mora biti precej izjemna pri divjih živalih. Taki gozdni glušci so pač maloštevil ni, saj za trdno v kratkem po-
CLEVELAND
JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI!
V Clevelandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski list
ENAKOPRAVNOST
ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveta.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
STRAN 5
ENAKOPRAVNOSTI
6. aprila
10
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
PRVA KNJIGA
(Nadaljevanje)
Grigorij ni poslušal besed prisege, ki jo je bral duhoven. Nepremično je gledal v Mitjka, ki je pačil obraz in mencal z nogo, razbolelo od žuljev. Dvignjena roka mu je otrpnila, po možganih so mu kdaj pa kdaj poblis-nile nedokončane misli. Ko se je približal križu in poljubil srebro, vlažno od sline toliko ust, je pomislil na Natal jo, na svojo ženo. Kakor cikcakasta strela mu je šinil skozi glavo kratek spomin; gozd, mračna debla dreves, ki so bila v svojem gizdavem belem lepotičju podobna potratnemu srebrnemu lišpu; vlažen in topel lesket Ak-sinjinih oči pod mehko volneno ogrinjalko . . .
Stopili so na trg. Spet so se uredili. Starejši vodnik se je useknil, si skrivaj obrisal prste ob podlogo uniforme in začel nagovor:
"Zdaj niste več dečki, ste ko-zaki. Prisegli ste in zato morate razumeti vso reč. Zdaj ste odrasli, ste kozaki; morate torej varovati svojo čast, poslušati svoje starše in tako dalje. Ko ste bili dečki, ste uganjali pobalinstva, ste gotovo postavljali pregrade čez ceste . . . , ampak od danes dalje morate misliti na svoj bližnji vpoklic. Prihodnje leto boste morali v vojaško suknjo." Starejši vodnik se je spet useknil z roko, potem zamahnil po zraku, nataknil mehko rokavico iz najtanjše volne in dodal. "Vaši očetje in vaše matere morajo misliti na vašo opremo; treba je kupiti konja in kar je treba . , . Zdaj pojdite domov, dečki."
Grigorij in Mitjka sta pri mostu počakala na druge fante iz vasi in vsi skupaj so jo mahnili proti domu. Njihova pot je držala vzdolž Dona. Nad vasjo Bazki je ležal dim iz dimnikov in zvon je preglušljivo pel. Mitjka je šantal za drugimi, opiraje se na grčavko, ki jo je mimogrede odlomil na nekem drevesu.
—	Sezuj si škorenj, — mu je nasvetoval nek fant.
—	Bojim se, da mi bo noga zmrznila, — je odvrnil Mitjka, se obotavljal in zaostal.
—	Pojdi v nogavicah ...
Mitjka se je usedel ha sneg
in si z veliko težavo sezul škorenj. Potem je spet krenil na pot in šepal z boso nogo. V
rahlem snegu na cesti je bila lepo razločna sled debele nogavice, spletene s kvačkami.
—	Po kateri poti pojdemo?
—	je vprašal Aleksej Bešnjak, plavolas, čokast mladec.
—	Ob Donu, — je za vse odgovoril Grigorij.
Šli so, klepetali in drug drugega porivali pod cesto.
Vsi skupaj so ko domenjeni planili v kakega tovariša, ga pahnili na kup snega, ga zari-nili vanj in ga vsi skupaj tlačili. Med vasema Bazki in Gro-movskij je Mitjka prvi zagledal volka, ki je prečkal Don.
—	Fantje, glejte volka! . . .
—	Za njim ... za njim! . . .
—	Hu! Hu!
Volk je lepo homedraje pretekel nekaj sežnjev in se potlej ustavil po strani ne daleč od drugega grega.
—	Ujeeeemi ga!...
—	Ehej, ehej!
—	Fiiii! Prekleto!
—	Mitjka, tebe gleda, ker greš brez škornja.
—	O, po strani stoji in ne more zasukati glave.
—	Glej, glej! že se je spustil v tek.
Siva žival, ki je bila videti ko izklesana iz grobe skale, je imela rep stegnjen, raven ko palica. Mahoma je urno odskočila vstran in stekla proti goščavi, ki je pokrivala breg.
Ko so prišli v vas, se je ve-čerilo. Grigorij je čez led prišel do svoje ulice in stopil po stezi, ki je držala proti vratom. Na vrtu so bile zapuščene sanke; na kupu vejevja, nametanega ob živi meji, so ščebetali vrabci. V nos mu je silil običajni vonj po sajah in hlevu.
Ko je šel po stopnicah pred vhodom, je bežno pogledal skozi okno.
Kuhinja je bila zavoljo slabe svetlobe leščerbe, obešene pod stropom, videti rumena. Petro je obračal hrbet proti oknu. Grigorij si je z metlo otrebi, sneg s škornjev in stopil v kuhinjo v oblaku pare.
—	Prišel sem. No, dober večer.
—	Urno si nazaj. Te zebe, a?
—	je naglo odgovoril Petro.
Pantelej Prokofjevič je sedel
s sklonjeno glavo in komolci, oprtimi na kolena. Darja je z nogo poganjala brneče kolo ko lovrata. Natalja je bila pri mizi in kazala Grigoriju hrbet. Gri-
%
KEEP^ VOUR'EYES CW YTHE ROAD, BRI6HTiEYES»/E^RE TURNING IN USEPFAT'REMEMBER?,
gorij je bežno ošinil s pogledom po kuhinji in se zagledal v Petra. Z njegovega obraza, ki je izražal nemir in negotovost, jfe razbral, da se je bilo v njegovi odsotnosti nekaj primerilo. — Si prisegel ?
—	Kajpakda!
Grigorij se je počasi slačil, čakaje, da bi pridobil časa, medtem pa je presojal vse morebit-nosti, ki bi bile utegnile povzročiti ta molk in ta hladni sprejem.
Iljinična je prišla iz svoje izbe zmedenega obraza.
—	Natal ja ... — je pomislil Grigorij in se usedel na klop zraven očeta.
—	Prinesi mu jesti! — je dejala mati, se obrnila k Darji in s pogledom pokazala Grigorija.
Darja je prenehala presti in stopila k peči, pregibaje neopazno ramena in pozibavajoč se z vsem svojim vitkim, nekako dekliškim telesom. V kuhinji je bilo vse tiho. Zraven pečice se je grela in smrčala koza s pred kratkim rojenim kozličem.
Medtem ko je Grigorij jedel juho, je kdaj pa kdaj, s pogledom ošinil Natal jo, a ni mogel ujeti njenega obraza, ker je sedela po strani in glavo sklanjala nad svoje pletenje. Pantelej Prokofjevič je prvi pretrgal neprijetno tišino: ko se je dokaj prisiljeno odkašljal, je dejal:
—	Torej, Natalja hoče od hiše.
Grigorij je pobiral s skorjo kruha drobtine po krožniku in ni odgovoril.
—	Za kaj gre? — je vprašal oče s trepetajočo spodnjo ustnico. To je bilo prvo znamenje bližnjega izbruha jeze.
—	Ne vem, — je odvrnil Grigorij in priprl oči. Odrinil je prazno posodo, vstal in se po-križal.
—	Jaz pa vem! ... — je pribil oče in dvignil glas.
—	Nikar ne kriči, nikar ne kriči, — je moledovala Iljinična.
—	Jaz pa poznam razlog.
—	Phe, tu ni razloga za sramoto, — je dejal Petro, stopil od okna in se pomaknil proti sredi hiše. — Ti^ gre za čustva; če hoče, naj ostane pri nas, če noče, naj gre, kamor hoče.
—	Jaz je ne obsojam; dasi-ravno je sramota in greh pred Gospodom; ne obsojam je: Jtri-va ni ona, marveč tale pes! . . . —In Pantelej Prokofjevič je pokazal na Grigorija, naslonjenega na peč.
—	Česa sem kriv?
—	Ne veš, česa si kriv?! Ne veš, hudič, a?! . . .
—	Ne vem!
Pantelej Prokofjevič je planil na noge, prekucnil klop in zrasel pred Grigorijem. Natalja je spustila nogavico z rok: pletil-ka ji je ušla z rahlim žvenklja-jem. Ob tem zvoku je skočila mačica s peči, sklonila glavo, pograbila z upognjeno tačko klobčiček volne in ga zapodila proti skrinji.
IZVRSTNA FARMA
oblagajoča 24 akrov sadja. $4,000 do $5,000 čistega dobička na leto iz 20 akrov nanovo posejanih s sadnim drevjem. 1100 breskev (700 po 8 let stare, 400 po 4 leta stare). 600 dreves jabolk po 8 let stara, 3000 novih jagod. Hiša z 11 sobami, ima 2 stanovanja s prostimi vhodi, posamezne kuhinje in kopalnice ter 2 sobi za hišne, s prostim vhodom; fornez na premog s novim termostatom, avtomatični grelec za vodo in pralni čebri v kleti. Poslopje 40x60. hlev 20x60. traktor, garaža poleg hiše; poslopja so nanovo barvana; prostor za mleko je iz kamna, kokošnjak in nad $4,000 vrednosti farmskega orodja in opreme. Izvrsten studenec, ki se ne posuši in preskrbi na tisoče galon vode za namakanje sadovnjaka. 3 akre je posejanih z ržjo. Za podatke pokličite
LODI MANDEL, KE 0034 15702 Waterloo Road., Cleveland, Ohio
Kažipot na farmo — Vzemite Rt. 20 sedem milj vzhodno od Paines-ville do Colls Rd. (Pazite na napis Coil's Nursery), nato obrnite na desno (južno) na Coil's Rd.. vozite dve cesti do Davis Rd., obrnite na levo in vozite do šeste farme na levi. (Ta farma je bila prodana prešlega novembra meseca za $27,-000, toda vsled bolezni kupca, jo je moral pustiti. Vi jo sedaj lahko dobite za $20,000.)
—	To ti povem, — je začel starec, poskušaje ee ovladati in trgajoč besede; — če ne maraš živeti z Nataljo, zgini iz moje hiše, kamor se ti zdi in te je voljo. Tako, povedal sem. Pojdi, kamor se ti zdi in te je volja! — je mirno ponovil. Potem se je obrnil in pobral prevrnjeno klop.
Dun jaška je sedela na postelji in begala z okroglimi in preplašenimi očmi naokoli.
—	Ne smete se jeziti, oče ampak povem vam, da nisem bil jaz tisti, ki se je hotel poročiti z Nataljo; bili ste marveč vi tisti, ki ste me oženili z njo.
Grigorijev glas je bil surov in drhteč hkrati.
—	Kar se tiče Natalje, je ne držim; če hoče oditi k svojemu očetu, naj le gre.
—	Tudi ti se poberi od tod!
—	No, prav, pojdem.
— Zgini k hudiču . . .
—	Saj pojdem, saj pojdem. Nikar s tako naglico! — Ko je Grigorij to izrekel, je potegnil za rokav kožuh, ki ga je bil vrgel na posteljo, razprl nozdrovi in se tresel od jeze kakor oče.
Imela sta isto turško kri v svojih žilah in ta trenutek je bolj kakor kdaj koli vse bodla v oči medsebojna podobnost obeh.
—	Kam pojdeš? — je zaje-čala Iljinična in stisnila Grigorija za roko. Ali ta je surovo odbil mater in v letu ujel krzneno kučmo, ki mu je padla iz rok.
—	Naj se kar pobere od tod ta potepeni pes! Zgini in prekletstvo nad te! Zgini, zgini, zgini od tod ... — je tulil starec in na stežaj odpiral vrata.
Grigorij je planil v vežo in zadnje, kar je slišal, je bil Na-taljin krik in njen pretresljivi jok.
Mrzla noč je ležala nad vasjo. S temnega neba je padal dro-ban in bodljiv sneg; slišati je bilo, kako se je led na Donu lomil s pokanjem, podobnim stresijanju s topom; Grigorij je sopeč stekel skozi vrtna vrata. Z drugega konca vasi je prihajalo, lajanje številnih psov; tema je bila prebodena z mnogimi rumenimi plamenčki.
Grigorij se je napotil brez določenega cilja. V oknih Stepa-nove hiše se je ogledovala tema.
—	Griiiiša!— je poklicala pri lesi preplašena Natalja.
—	Hudič te neci, zoprnica! —
Oblak Mover
Sc priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 East 61 Street HE 27.S0
je zagodel Grigorij, zaškrtal z zobmi in pospešil korak.
—	Griša, pridi nazaj!
Grigorij je nameril svoje
omahujoče korake v prvi prehod, ki je naletel nanj na svoji poti, in zadnjikrat je slišal žalostno Nataljino vabljenje, ublaženo zaradi daljave.
—	Grišenka, dušica moja! . .
Naglo je stopil čez trg, se ustavil na razkrižju in po poti tuhtal imena vrstnikov, pri katerih bi lahko prenočil.
Izbral si je Mihaila Koševoja, ki je živel na robu vasi, ob vznožju hribov. Družina je štela samo Mihaila, njegovo mater in njegovo sestro, za možitev zrelo dekle. Stopil je na vrt in potrkal na okence.
—	Kdo je?
—	Ali je Mihail doma?
—	Je. A kdo ste?
—	Jaz sem, Grigorij Melehov.
Trenutek pozneje je Mihail
odprl vrata, ko se je bil prebudil iz prvega sladkega spanca.
—	Ti si, Griša?
—	Jaz.
—	Zakaj si prišel ponoči?
—	Spusti me noter; povedal ti bom.
(Dalje prthoanjič)
Za lahko vrtno delo
se išče starejšega moškega.
Zglasiti se je na
18215 Rosecliffe Rd.,
KE 1277
IŠČE SE ŽENSKO
srednje starosti za pomagati s hišnimi opravili. Polni ali delni čas. Ima dober dom in plačo. V družini je otrok, star 10 let. Za podrobnosti pokličite
IV 3580 ali po 6. zy. KE 8164
NAPRODAJ
JE KRAVJI GNOJ GA PRIPELJEMO KAMORKOLI HOČETE Pokličite
Hillcresi 225 W 5
Slano van je s kuhinjo
in eno sobo se odda v najem dvojici ali samski ženski, ki je pripravljena prevzeti gospodinjsko delo pri slovenski družini 2 oseb. Plača po dogovoru. Zglasite se po 11. zj. 434 E, 157 St., pri Waterloo Rd.
HARMONIKE
Mervarjevega izdelka, 4-vrstne, trikratno uglašene, v najboljšem stanju, se proda po nizki ceni. Kdor jih želi kupiti naj se zglasi pri MIKE ZUPANČIČ. 6026 St. Clair Ave., zgoraj. Suite 3.
Stella's Children's Shop
3764 E. 65 SI., blizu Fleel Ave.
Materam se priporoča, da nabavijo fino opravo za otroke, po zmerni ceni, pri nas. Odprto od 9. zj. do 7. zv.
A. Malnar
Cementna dela 1001 E. 74. St. EN 4371
TEKOM ČASA.
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod camo na E. 62 St.
Urad Je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY
Frances Zulich
18115 Neff Rd., IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno za varovalnino.
JUGOSLOVANSKE POŠTNE ZNAMKE
dobite pri AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Aye. Cleveland 3, Ohio
MAX'S AUTO BODY SHOP
1109 E. 61st ST. — UTah 1-3040
Max Želodec, lastnik Popravljamo ogrodje in fenderje avtov vseh izdelkov.
Naša posebnost je barvanje avtov, da so kot novi.
Nov« avl*, ki to polkodovam'. popravimo. da zopet zgleda] o kol novi.
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVI. ako jih oddaste v popravilo zan» sljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
18131 ST. CLAIR AVE.
Regular Army Artist at Work


Skilled artists and draftsmen are finding new uses for their tol' the Army Ground Forces. Every soldier has the opportunity to con"" education by enrollment in the United States Armed Forces Institute offers numerous courses in specialized fields.
CESEN PAINTING & DECORATING
,it(. do
1075 E. 61 ST.
Za izvrstno barvanje znotraj ali zunaj, se obrnit® nas. Delo je najboljše—cene zmerne.
AUGUST CESEN	JOHN
EN 2268
DRUGA IZDAJA
ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY ,
(Angleško-slovenski besednjak)
Naročite pri:
ENAKOPRAVNOSTI _
6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, O CENA $5.00
zavarovalnino
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718
V vsaki slovenski družini, ki
SNAŽILKE
za delo od 6. zj. do poldne Polni čas. Tedenska plača.
Zglasite se na 5. nadstropju
EMPLOYMENT OFFICE
WILLIAM TAYLOR SON & CO.
zanima za napredek in razvoj vencev, bi morala dohajati
Slo-
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čti^^
priljubljene povesti -:-