tribuna o poklicnem usmerjanju v Nazarjah
NAROČILA KURILNEGA OLJA
STRAN 5
BENCINSKI SERVIS
LETUS
Savinjske novice št. 6, 10. februar 2012
Tretja stran
Imamo samo dve možnosti
Ce bo šlo vse po napovedih, bomo danes dobili deseto slovensko vlado - drugo, ki jo bo vodil Janez Janša. Slednji prevzema krmilo države v vse prej kot ugodnih ekonomskih razmerah, saj zadolženost Slovenije hitro narašča, zaradi česar na drugi strani pada njena bonitetna ocena. Desnosredinska koalicija napoveduje, da bo že v letu 2012 privarčevala 800 milijonov evrov.
Za tako oster rez v javno porabo bo potreben rebalans državnega proračuna, napoveduje ekonomist Marjan Senjur, vlada pa si bo po njegovem mnenju že takoj na začetku mandata s tem nakopala številne nasprotnike. Senjur je prepričan, da nam še ne gre tako slabo in da ne potrebujemo tako drastičnih varčevalnih ukrepov. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič ni tako optimističen in meni, da je treba nemudoma začeti z varčevanjem v javnem sektorju.
Toda, ali je mogoč izhod iz krize samo z varčevanjem, kar je prevladujoč pristop v večini držav evro območja? Joseph Stiglitz, dobitnik Nobelove nagrade leta 2001, pravi, da sicer ne dvomi v odločenost evropskih voditeljev, da ohranijo evro, vendar je očitno, da ne razumejo, kaj je treba narediti, ali pa tega niso pripravljeni narediti. Stiglitz trdi, da zgolj varčevalni ukrepi ne bodo ustvarili niti rasti niti zaupanja, brez tega pa se bo dolžniška kriza samo še povečevala.
Strukturne reforme v državah članicah evro skupine vključujejo pretežno samo ukrepe na strani ponudbe, medtem ko je v večini od teh držav, tudi v Sloveniji, problem nezadostno povpraševanje.
Mandatar Janez Janša je v predstavitvi svojega programa poudaril, da bo treba za reševanje stanja v državi sprejeti tri ključne ukrepe: stabilizacijo javnih financ, vnovični zagon gospodarske rasti in ustvarjanje delovnih mest. Imamo samo dve možnosti: ali omenjene ukrepe izvedemo sami, ali pa nam jih bodo narekovali iz Bruslja.
Med prvimi ukrepi nove vlade je Janša napovedal varčevanje v javnem sektorju, dvig ugleda države na finančnih trgih in ustvarjanje boljšega okolja za podjetništvo. Po njegovem mnenju je »daleč najboljša socialna politika ustvarjanje novih delovnih mest, kjer ljudje dobijo pošteno plačilo za pošteno delo.« Da bi na tem področju naredili korak v smeri rešitve problema, bo treba čim hitreje odpraviti trenutno nesorazmerje, ko je višina plačila za nedelo skoraj enaka višini minimalne plače. Potem se bo zagotovo tudi število brezposelnih začelo zmanjševati.

IZ VSEBINE: 6 j
^_J
Tema tedna:
Bomo zmogli brez 800 milijonov evrov?.......4
Ljubno ob Savinji:
Na osnovni so se predstavile
nekatere srednje šole............................................6
Občinski svet Gornji Grad:
Zaradi projektov zmanjšanje sredstev nekaterim proračunskim uporabnikom..........7
Intervju:
Peter Habjan,
predsednik sveta stranke DeSUS .
Ljubno ob Savinji:
Zapleti zaradi čiščenja najete pašne površine.....................
Rokometni klub Nazarje:
Sobotni rokometni popoldan ............
..20
Črna kronika:
Brunarica ob športnem objektu v Nazarjah pogorela do tal
.............. 22
MijU
(IS)
J
8
9
ISSN 0351-8140, leto XLIV, št. 6, 10. februar 2012. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Savinjske novice št. 6, 10. februar 2012
ID
Tema tedna, Aktualno
vlada napoveduje veliko varčevanje
Bomo zmogli brez 800 milijonov evrov?
Slovenija se po Economistovi lestvici uvršča med prezadol-žene države, naš bruto dolg je konec lanskega tretjega četrtletja znašal 39 odstotkov BDP. Varčevanje, ki ga napoveduje nova desnosredinska koalicija, je torej več kot na mestu, saj se državni dolg še vedno močno povečuje. Vlada želi v letošnjem letu privarčevati kar 800 milijonov evrov in javno porabo zmanjšati vsaj za pet odstotkov.
IZ VARČEVANJA NE BO IZVZET NIHČE
Neto dolg Slovenije je konec tretjega četrtletja lanskega leta znašal že 39 odstotkov BDP, vlada Janeza Janše pa si je do konca mandata zadala cilj zaustavitve javnega dolga pri 46 odstotkih BDP. Novo koalicijo najprej čaka rebalans proračuna za letos, pri katerem predvideva za približno 800 milijonov evrov prihranka. Ker je predvideni obseg varčevanja velik, so poznavalci finančnih zadev prepričani, da se zmanjšanju porabe ne bo mogel izogniti noben ključni proračunski porabnik.
MANJSA VLADA NI NUJNO CENEJŠA VLADA
Janševa koalicija želi prihraniti tudi na račun zmanjšanja vlade, ki bo tako štela le enajst ministrstev. Pri tem zaradi zmanjšanja resorjev nespremenjena ostajajo le ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, za zdravje, za zunanje zadeve in za obrambo. Vsa druga se spreminjajo, seveda ne brez upora.
Največ ogorčenja doživlja načrtovana priključitev tožilstva v notranje ministrstvo. Samostojnost bi izgubilo ministrstvo za kulturo, ki bi se pridružilo novemu ministrstvu
stičisče nevladnih organizacij savinjske regije
Volitve nevladnih predstavnikov v razvojni svet
Od 3. februarja dalje na sedežu stičišča nevladnih organizacij sprejemajo glasovnice za imenovanje šestih predstavnikov, ki bodo zastopali interese civilne družbe v novo oblikovanem Razvojnem svetu Savinjske regije. Na podlagi pozivov so na stičišču zbrali predloge, ki so jih poslali društva, zavodi in ustanove.
Tako oblikovana kandidatna lista predstavnikov iz posameznih upravnih enot celotne regije ponuja 18 kandidatov. Pravico voliti šest izmed teh osemnajstih imajo vse nevladne organizacije (NVO), ki imajo svoj sedež v kateri od upravnih enot savinjske statistične regije.
Potem ko je bil sprva iz Zgornje Savinjske doline predlagan le en kandidat, imamo zdaj na voljo štiri imena, ki so jih nevladne organizacije z našega območja predlagale do predpisanega roka. To so
za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Spremembe čakajo tudi ministrstvo za okolje in prostor, okolje bi po novem spadalo pod kmetijsko ministrstvo, prostor pod prometno. Strokovnjaki prava pri tem opozarjajo, da nov formalni videz vlade sam po sebi še ne pomeni večje učinkovitosti in s tem tudi prihranka.
MANJ INSTITUCIJ JAVNE UPRAVE IN MANJŠA PORABA
Ključna zaveza koalicije glede varčevanja je tudi oster spopad z birokracijo v javnem sektorju. Pri tem želi vlada zmanjšati število vseh institucij javne uprave za najmanj deset odstotkov in hkrati uspešno odpravljati administrativ-
videvajo, da brez posega v njihove plače ne bo šlo, čemur pa močno nasprotujejo, saj policisti in njihovi podporni delavci s svojo plačo že tako komaj presegajo prag revščine.
PRIMERNE POKOJNINE IN
KONKURENČNO ZDRAVSTVO
Na zdravju in pokojninah vlada ne načrtuje večjih varčevalnih ukrepov. Želi pa uvesti večjo konkurenčnost na vseh področjih zdravstva. Najbolj zanimiva je napoved možnosti, da bi javni denar za obvezno zdravstveno zavarovanje zbiralo več blagajn. Dopolnilno zavarovanje naj bi preoblikovali skladno z evropsko direktivo, kar bi po predvidevanjih strokov-
Mateja Brlec Suhodolnik, predlagatelj društvo LAS Zgornje Savinjske doline, Matej Pečovnik, predlagatelj Košarkarski klub Nazarje, Srečko Prislan, predlagatelj Društvo za projektno organizacijo manage-menta Pomlad, in Vera Pečnik, ki jo je predlagalo Društvo upokojencev Nazarje.
Ponuja se priložnost, da v svet izvolimo tudi zgornjesavinjskega predstavnika ali predstavnico civilne družbe. Volitve trajajo do vključno 17. februarja. Glasovnice je mogoče dobili na spletni strani stičišča. Voliti je potrebno šest kandidatov, sicer bo glasovnica neveljavna. Volilne liste je mogoče poslati po običajni pošti, po elektronski pošti ali po faksu. Vsebovati morajo lastnoročni podpis zastopnika NVO, ki glasuje, in žig NVO. Če se glasovnico pošilja po e-pošti, mora biti poslana v skenirani obliki.
Marija Lebar
Ida Pustoslemšek Kramer, direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Mozirje:
»V naših ambulantah, ki delujejo v okviru Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Mozirje, smo že v lanskem letu delovali zelo varčevalno. Vsa naša dejavnost je tako že na minimalnih stroških in težko bi še kje kaj dodatno privarčevali. Edino možnost vidim v tem, da se še naprej odrekamo investicijam, čeprav smo že v lanskem letu opravljali le najbolj nujna investicijska dela. 0 tem, da bi bila osiromašena tudi kvaliteta našega dela, še ne moremo govoriti, do tega bi lahko prišlo, če bi predolgo ostali brez sredstev za investicije in bi bili nezmožni opravljati obnove aparatur. Enako bi trpela kvaliteta našega dela, če bi morali varčevati pri našem kadru. Kar se plač tiče, se varčevalno obnašamo že sedaj, zato dodatnih varčevalnih ukrepov ne predvidevamo. Seveda pa je lahko situacija drugačna, če bi nas v to prisilile kakšne nove zakonske določbe.«
ne ovire. Javna poraba naj bi se tako zmanjšala vsaj za pet do sedem odstotkov. Kljub temu naj bi bila po obljubi Janševe koalicije plač-na nesorazmerja v javnem sektorju odpravljena čez eno leto, ko bo gospodarska rast presegla dva odstotka BDP.
Napovedano varčevanje v javnem sektorju močno skrbi policiste, kjer so se po opozorilih njihovega sindikata do sedaj že odrekli vsem investicijam ter nakupu opreme in ne vidijo drugih možnosti zmanjševanja stroškov. Zato pred-
njakov lahko pomenilo tudi njegovo odpravo.
Pokojnine naj bi letos ostale zamrznjene, nato pa bi se počasi pričele usklajevati z rastjo plač in življenjskih stroškov. Največja novost glede upokojevanja je predviden ukrep, po katerem upokojitev ne bo odvisna od starosti, ampak od delovne dobe. Poleg tega naj bi vlada omejila možnost predčasnega upokojevanja, torej odhoda na zavod za zaposlovanje dve leti pred izpolnitvijo upokojitvenih pogojev.
Tatiana Golob
(^26) Savinjske novice št. 5, 3. februar 2012
Aktualno
javna tribuna o poklicnem usmerjanju
Izbira poklica - kompromis med željami in
možnostmi
V	organizaciji Občine Nazarje, Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ) in podjetja BSH Hišni aparati Nazarje je v petek, 3. februarja, v nazarskem domu kulture potekala javna tribuna na temo izbire poklica. Na dogodku z naslovom Spodbuditi poklice, ki jih rabimo danes, jutri, pojutrišnjem so sodelovali številni predstavniki zapo-slovalcev, izobraževanja, lokalne skupnosti ter dijaki in študenti, katerim je bila tribuna prvenstveno namenjena.
NAJVEČ ZAPOSLENIH V VELIKIH PODJETJIH
V	uvodnem nagovoru je županja Majda Podkrižnik poudarila, da je izbira poklica v skladu z željami dobra, vendar je treba odločitev pretehtati tudi v luči možnosti kasnejše zaposlitve. »Vsak poklic je časten, če ga opravljamo odgovorno,« je med drugim dejala. Direktor SŠGZ Franci Kotnik je predstavil strukturo podjetij v SAŠA regiji, kjer je le 15 odstotkov velikih gospodarskih družb, a te zaposlujejo največji odstotek delavcev od skupno 16.520 zaposlenih. Tri odstotke od tega števila odpade na zaposlene pri samostojnih podjetnikih, to je 1.593 oseb.
ŠE VEDNO PROSTA DELOVNA MESTA
Direktor velenjske območne službe Zavoda RS za zaposlovanje Robert Rajšter je povedal, da je odstotek brezposelnih v njihovi območni službi okoli 13 odstotkov, pri čemer je Zgornja Savinjska dolina nekoliko na boljšem. Tukaj je stopnja registrirane brez-
sorji razrednega pouka in inženirji strojništva.
POMANJKANJE TEHNIČNIH STROKOVNJAKOV
Anton Ploštajner iz BSH je predstavil kadrovsko politiko svojega
Problematiko izbire poklica so osvetlili tudi (od leve) Darko Lihteneker, Robert Rajšter in Anton Ploštajner. (Foto: Marija Lebar)
poselnosti »le« 10,4 odstotka. Dodal je še, da se večina iskalcev v enem letu zamenja, kar pomeni, da dobijo službo, na zavodu pa se prijavijo novi iskalci. Omenil je neskladje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela. Tako so še vedno iskani poklici 4. stopnje izobrazbe, kot so mizar, voznik in natakar. Povpraševanje je tudi po poklicih 7. stopnje izobrazbe, vendar le na nekaterih področjih, kot so med drugim zdravniki, profe-
podjetja. Predvidevajo, da bodo do leta 2015 še zaposlovali, in sicer bodo število zaposlenih povečali za 7,5 odstotka. Vendar bo to zaposlovanje predvsem na račun visoko strokovno izobraženih sodelavcev na področju marketinga in kontrolinga. Ustrezno poklicno orientacijo poskušajo spodbuditi s štipendiranjem, pri njih lahko dijaki opravljajo obvezno prakso, nudijo pa tudi počitniško delo.
O poklicnem svetovanju je go-
vorila v.d. ravnatelja Osnovne šole Nazarje Vesna Lešnik. Predstavila je podatke o devetošolcih osnovnih šol naše doline, ki so se v veliki večini odločili za nadaljevanje šolanja na gimnazijah. Svoji ustanovi pa sta predstavila še direktor Medpodjetniškega izobraževalnega centra Šolskega centra Velenje Darko Lihteneker in ravnatelj Šolskega centra Celje Ludvik Aškerc.
MOŽNOSTI ŠTIPENDIRANJA
Direktor Razvojne agencije Savinjske regije Janez Jazbec je predstavil možnosti kadrovskih štipendij, ki so v petdesetodstotnem deležu sofinancirane iz evropskih sredstev, pri ostali polovici pa lahko delodajalcem finančno pripomorejo tudi občine. Na to temo se je navezala županja in povedala, da bo Občina Nazarje razpisala dve štipendiji, in sicer za lesno stroko in za študij medicine. O svojem videnju poti do poklicne kariere so spregovorili tudi tukajšnji dijaki in študenti.
Ob zaključku je direktor KLS Ljubno Bogomir Strašek povedal, da skrbijo za bodoče kadre v njihovi družbi s štipendijami, obvezno prakso in počitniškim delom. Dodal je, da je najslabše, če je brez dela mlad človek, saj tako ne pridobi delovnih navad, poleg tega pa je to zanj ponižujoče in zato izgublja samozavest.
Marija Lebar
občina solčava
Odobrena sredstva sofinanciranja za javna dela
Občina Solčava se je prijavila na javno povabilo Zavoda RS za zaposlovanje za izbor programov javnih del v letu 2012. Pri prijavi so bili uspešni, na ta način bodo dobili sofinancirana tri delovna mesta. Občina je izrazila še javni interes za programa dveh drugih prijaviteljev, ki sta dobila odobreno sofinanciranje vsak po enega delovnega mesta. Sofinanciranje za omenjenih pet delovnih mest velja do 31. decembra tega leta.
Neposredno je občina prijavila in
dobila odobrene tri programe in tri delovna mesta: za vzdrževanje občinskih cest, varstvo in ohranitev kulturne dediščine in novejše sodobne kulturno-umetniške produkcije ter ukrepi proti zaraščanju in degra-diranosti kulturne krajine. Društvo za kulturo odnosov SPES je dobilo odobreno eno delovno mesto za pomoč društvu pri izvajanju projektov, zavod Center Rinka pa pomoč pri izvajanju programa za mlade odobreno sofinanciranje za eno delovno mesto.
Tekst in foto: Marija Lebar
Župan Alojz Lipnik:
»Izvajanje javnih del je za občino velikega pomena, saj se opravljajo naloge, za katere občina sicer nima zagotovljenih sredstev, so pa pomembne za življenje in razvoj kraja. Po drugi strani je izvedba izjemno pomembna za udeležence, saj se na ta način vključijo v življenje in delo kraja, hkrati to prispeva tudi k osebnemu razvoju vsakega posameznika, ki je vključen.«
(^26) Savinjske novice št. 5, 3. februar 2012
Iz občin, Organizacije
občina nazarje
Projektni svet o občinski strategiji do leta 2017
Na seji projektnega sveta so dorekli prioritete strategije.
(Foto: Marija Lebar)
Konec januarja je potekel rok javne obravnave Osnutka strategije občine Nazarje za obdobje 2012-2017 z vizijo do leta 2030. Zato se je prvi februarski četrtek projektni svet sestal, da umesti morebitne pripombe in predloge, preden strategijo županja Majda Podkrižnik predloži v obravnavo in potrditev nazarskemu občinskemu svetu.
Županja je povedala, da bi vsi projekti, ki so vnešeni v strategijo, zahtevali veliko več sredstev, kot jih premore občinski proračun v omenjenih letih, zato je potrebno določiti prioritetne sklope. Dejala je še, da na razgrnjeno strategijo, ki je bila v javni obravnavi, ni bila s strani občanov podana nobena pisna ali ustna pripomba. Zato je pozvala odbore projektnega sveta, ki so
imeli za nalogo preučiti posamezna področja strategije, da poročajo o svojih ugotovitvah. Vsak od odborov je tako predla-
gal, kaj se mu na njegovem področju zdi za občino najbolj pomembno. Tako so med drugim izpostavili ureditev cestne infrastrukture, ka-
nalizacijo in izgradnjo čistilnih naprav, poplavno varnost in izgradnjo mostov, izvedbo kolesarskih stez kot popestritev turistične ponudbe, ureditev prostora za druženje mladih ... Marjan Dobrove je ponovil predlog, ki ga je podal že na javni okrogli mizi v decembru, da bi se za posamezna strnjena naselja umestile centralne kurilnice na lesno biomaso.
Ko so obdelali vsa področja razvoja občine, so določili prioritete. Te je Jasna Klepec, direktorica Sa-vinjsko-šaleške območne razvojne agencije, ki je pripravljavec strateškega dokumenta, zabeležila in jih bodo vnesli v gradivo. To bo podano v obravnavo občinskemu svetu na prihodnji seji sredi februarja.
Marija Lebar
ljubno ob savinji
Na osnovni so se predstavile nekatere srednje šole
V sredo, 25. januarja, je bil na ljubenski osnovni šoli predinfor-mativni dan za učence vseh zgor-njesavinjskih osnovnih šol. V okviru projekta Most do znanja in priložnosti ga je organizirala Ljudska univerza Velenje (LUV). Predstavili so se trije šolski centri, ki upajo, da so s podrobnejšo predstavitvijo določenih izobraževalnih programov povečati interes šolarjev za vpis na njihove šole.
Kot je uvodoma povedala predstavnica LUV Biserka Plahuta, je
občina rečica ob savinji
V sredo, 1. februarja, je bil opravljen tehnični pregled drugega dela dopolnilnega kanalizacijskega omrežja na območju naselij Nizka in Spodnja Rečica. Pri pregledu so ugotovili določene pomanjkljivosti, zato sta občina in izvajalec takoj pristopila k odpravljanju pomanjkljivosti. Župan Vinko Jeraj meni, da bi bile napake lahko odpravljene do konca februarja. Takrat bo-
bil namen srečanja podrobnejša predstavitev poklicev v lesarstvu, gostinstvu in kmetijstvu, kajti ti poklici nudijo veliko možnosti zaposlovanja. Vse šole so na stojnice postavile svoje produkte. Med temi je bila torta za vse obiskovalce, sadje pridelano v šolskem sadovnjaku, pekovske in slaščičarske dobrote, lesarji so razstavili svoje izdelke.
Poklice v lesarstvu so predstavili ravnatelj Srednje gostinsko turistične in lesarske šole Slovenj Gra-
do za projekt pridobili še uporabno dovoljenje, kar bo omogočilo pri-klapljanje individualnih uporabnikov kanalizacije.
Uporabno dovoljenje za prvi del dopolnilne kanalizacije, to je za del Šentjanža, Varpolje in del stare Nizke, so pridobili že v novembru. Tako priklopi posameznih uporabnikov že potekajo.
Marija Lebar
O izobraževanju lesarjev v Šolskem centru Slovenj Gradec je spregovorila učiteljica Milena Škodnik. (Foto: Štefka Sem)
dec Ivan Škodnik, učiteljica osnov lesarstva Milena Škodnik in dva dijaka. Škodnik je omenil, da je pri izobraževanju v lesarske poklice veliko praktičnega pouka, možnost obiskovanja številnih tečajev v šoli, ki prinašajo dodatna znanja, poudaril je tudi dobro avtobusno povezavo Slovenj Gradca z Zgornjo Sa-
vinjsko dolino. Temu primerno prilagajajo pouk in si želijo učencev tudi iz tega območja.
Šolski center Šentjur je predstavil direktor mag. Branko Šket, učence je pozdravil ravnatelj mag. Janez Vodopivc, dijaki in učiteljica so predstavili nekatere smeri. Poudarek so dali predvsem na izobraževanje za poklice v kmetijstvu in ži-vilstvu. Kot prednost so navedli, da ima njihova šola veliko posestvo z moderno kmetijsko mehanizacijo, urejene prostore za slaščičarsko in pekarsko dejavnost, poleg šole je internat.
Šolski center Velenje izobražuje dijake v 29. rednih programih, tokrat so pozornost namenili poklicem v gostinstvu. Šolo sta predstavili ravnateljica Mateja Klemen-čič in šolska svetovalna delavka Gabrijela Fidler, poklice v gostinstvu je učencem s pomočjo dveh dijakinj predstavila Simona Pompe. Pompetova je predvsem omenila velike možnosti zaposlovanja v gostinstvu tudi za tiste, ki želijo ob tem poklicu odkrivati svet. Predvsem pa je učencem priporočala, naj si izberejo poklic, ki jih veseli.
Štefka Sem
Tehnični pregled pokazal pomanjkljivosti
(^26) Savinjske novice št. 5, 3. februar 2012
C
Iz občin
občinski svet gornji grad
Zaradi projektov zmanjšanje sredstev nekaterim proračunskim uporabnikom
Priprava rebalansa proračuna za letošnje leto, katerega je gornjegrajski občinski svet obravnaval na prvi letošnji seji, je bila težka naloga za župana Stanka Ogradija. Manjši planirani prihodki občine so zahtevali rez tudi pri odhodkih. Občinska uprava, ki je temeljito proučila tako prihodke kot odhodke, je morala zmanjšati odhodke na račun nekaterih prejemnikov sredstev iz proračuna. Med temi so nekatera društva, razpisi, dobrodošla je tudi do nedavno mila zima, saj se je lahko planiran strošek za zimsko službo zmanjšal skoraj za polovico. Svetniki so rebalans po dolgi razpravi potrdili s sedmimi glasovi za in tremi proti.
PRIDOBIVANJE NEPOVRATNIH SREDSTEV
Kot je uvodoma povedal župan Ogradi, so bile bistvene spremembe in vodila pri sestavi in pripravi prve spremembe proračuna zagotavljanje lastnih sredstev za izvajanje nalog in zagotavljanje sredstev za izvedbo projekta Izgradnja zbirnega centra Podhom ter zagotavljanje finančnih sredstev za dokončanje projektov Re-
konstrukcija državne ceste skozi Bočno in za-ključitev projekta izgradnje kanalizacije Bočna.
Pri projektih, ki so v teku, se pojavljajo nepredvidena dela, ki jih iz različnih razlogov prej ni bilo mogoče predvideti, zato je bilo potrebno manjkajoča zagotoviti s spremembo proračuna. Zagotavljanje lastnih sredstev za izvedbo projektov je nujno, potrebno je imeti finančna sredstva na računu oziroma na razpolago. Občina se trudi pridobiti nepovratna sredstva iz drugih virov in tekočih razpisov. Na področju pridobivanja nepovratnih sredstev je v mnogih primerih potrebno projekte predhodno zaključiti in poravnati vse nastale obveznosti.
Trenutno se občina prijavlja na odprt razpis kmetijskega ministrstva z dvema projektoma na Ukrep 322 (Obnova in razvoj podeželja), kjer se planira okrog 470.000 evrov nepovratnih sredstev brez vrednosti lastne soudeležbe s predpostavko, da bodo vloge pozitivno rešene. Pogoj razpisa so med drugim tudi zagotovljena sredstva.
PRIPOMBE SVETNIKOV
Nekaterim svetnikom predlog rebalansa proračuna ni bil po volji. Zagovarjali so samo do-
ločene postavke in nasprotovali znižanju sredstev, niso pa imeli predlogov, kako manjkajoča sredstva nadomestiti, da bo proračun uravnovešen. Odbor za proračun se je glede rebalansa proračuna sestal in kot je dejala predsednica odbora Cvetka Mavrič, so bili pred težko nalogo. Iskali so možnosti, kje vzeti in kam dati, in glede na to, da razpisov ni vse več, ampak vse manj, je treba izkoristiti, kar se še da. Odbor je občinski upravi priporočil racionalno porabo sredstev.
Medtem ko je Marko Jelšnik nasprotoval zmanjšanju sredstev na račun razpisa za kmetijstvo, sta novoštiftna svetnika Tomaž Žerovnik in Franc Galin najbolj opazila, da je večina projektov v Novi Štifti prestavljena na prihodnja leta. Galin je prav tako omenil, da je prednost pred gradnjo mostu v Novi Štifti dobilo asfaltiranje ceste na Črnivcu in javna razsvetljava v Tičjeku.
Država varčuje na vseh področjih, tudi na prihodkih občin in rebalans proračuna, ki so ga svetniki potrdili že decembra 2010 (takrat so sprejemali proračun za leti 2011 in 2012), prav gotovo ni zadnji v tem letu.
Štefka Sem
občina ljubno
Kot zaveza za dobro sodelovanje podpis aneksov
V prostorih občine Ljubno je v sredo, 25. januarja, potekal slovesni podpis aneksov k pogodbi o opravljanju javne gasilske službe med društvi, gasilsko zvezo in občino. V občini imajo tri prostovoljna gasilska društva, ki delujejo v okviru občinskega poveljstva, združujejo pa se v Gasilsko zvezo Zgornje Savinjske doline.
Dogodka so se poleg župana Franja Nara-
ločnika udeležili predsednik zveze Janko Žun-tar, poveljnik občinskega poveljstva Bogomir Tr-bovšek in predsedniki ter poveljniki PGD Ljubno ob Savinji, Okonina in Radmirje. »Zbrali smo se, da se zavežemo za sodelovanje pri opravljanju javne gasilske službe za leto, ki je pred nami,« je dejal župan. »To sodelovanje ne bo odstopalo od dosedanje začrtane poti, ki se je izkazala
za dobro, saj je delo gasilcev tako na intervencijah kot pri ostalih dogodkih v občini nepogrešljivo. Že večkrat smo se lahko prepričali, da je pripravljenost gasilcev na visokem nivoju, razveseljiv je podatek, da število članstva narašča, kar pomeni, da se mladi zanimajo za to humano poslanstvo,« je izjavil župan. Dodal je še, da so sredstva za delovanje društev in krovne zveze ostala na lanskem nivoju, sredstva požarne takse pa seveda niso odvisna od občine.
Predsednik zgornjesavinjske gasilske zveze Janko Žuntar je poudaril tradicionalno dobro sodelovanje med gasilci in občino Ljubno. Dejal je, da sicer klasičnih intervencij ni več veliko, zato pa jih v bodoče čaka vse več ukrepanja ob različnih naravnih nesrečah, saj narava vrača človeku za njegovo nerazumno poseganje v okolje. Temu mnenju se je pridružil tudi občinski poveljnik Trbovšek. Ta je še pristavil, da dobro delovanje društev premalo podpira Gasilska zveza Slovenije, ki bi morala biti, vsaj kar se izobraževanj tiče, bolj prilagodljiva.
Stanje v društvih so na kratko predstavili še predsednik PGD Ljubno Slavko Fludernik, PGD Okonina Franc Fricelj in POD Radmirje Damijan Nerat. Sledil je svečani podpis aneksov.
Marija Lebar
Župan in predsedniki gasilske zveze in vseh treh gasilskih društev občine Ljubno so podpisali dokument o delovanju gasilske javne službe. (Foto: Marija Lebar)
(^26) Savinjske novice št. 5, 3. februar 2012
Intervju
peter habjan, predsednik sveta stranke desus
»H koaliciji smo pristopili zaradi nuje izhoda Slovenije iz krize«
#
Peter Habjan
(Fotodokumentacija Savinjskih novic)
Ena izmed levosredinskih strank v paleti naše politične ponudbe je tudi stranka slovenskih upokojencev, katere program je blizu še nekaterim drugim skupinam volilnega telesa, kot so na primer delavci. Stranka DeSUS je že večkrat pomenila tisti jeziček na tehtnici, ki je odločilno vplival na dogajanje tako v vladi kot v državnem zboru, njihov predsednik Karel Erjavec pa je priljubljena medijska osebnost. Peter Habjan je v stranki že od začetka njenega delovanja in opravlja v njej številne pomembne funkcije. Povprašali smo ga, kaj meni o aktualnih dogajanjih ob oblikovanju nove vlade in o dogajanju v stranki na območju Zgornje Savinjske doline.
- Od kdaj ste v Demokratični stranki upokojencev Slovenije, kakšne funkcije ste ali jih še opravljate?
Moja vključitev v stranko DeSUS sega v leto 2000. Na pobudo Pokrajinskega odbora Desus sem spomladi leta 2001 pričel z aktivnostmi za ustanovitev organizacije stranke DeSUS v Zgornji Savinjski dolini (ZSD). V mesecu maju tega leta je bil ustanovljen Območni odbor za ZSD, ki je pokrival vse občine v dolini. V nasle-
dnjih dveh letih so bili ustanovljeni krajevni odbori v vseh občinah razen v Solčavi. Od ustanovitve pa do danes opravljam funkcijo predsednika DeSUS Območni odbor ZSD, ki ima sedež v Mozirju. Sem tudi predsednik krajevnega odbora DeSUS Mozirje. Leta 2004 sem prevzel funkcijo predsednika pokrajinskega odbora celjske regije stranke, ki jo opravljam še danes. Lahko povem, da je ta pokrajinska organizacija po številu članov na prvem mestu, da dosega v okviru stranke DeSUS najboljše rezultate na držav-nozborskih in lokalnih volitvah. Od 7. kongresa stranke DeSUS leta 2009 opravljam tudi funkcijo predsednika sveta stranke in sem po funkciji član vodstva stranke.
- Kako ste bili zadovoljni z rezultatom decembrskih volitev za državni zbor na našem območju?
Rezultati, ki smo jih dosegli tako na zadnjih lokalnih kot na državnozborskih volitvah na področju ZSD, so bili slabši od pričakovanih. Na lokalnih volitvah leta 2010 smo pričakovali izvolitev naših svetnikov v vsaj šestih občinah, dobili pa smo svetnike le v občinah Ljubno, Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji. Zaradi velike kon-
»Mnenja smo, da bo predvideni minister Karl Erjavec ta resor lahko uspešno vodil. Pomembno je poudariti, da bodo vsi predsedniki koalicijskih strank ministri in bodo delovali v vladi kot podpredsedniki.«
kurence kandidatov v 5. volilni enoti, v Žalcu je kandidiral tudi predsednik stranke Karl Erjavec, smo vedeli, da ima naš tukajšnji kandidat za poslanca na volitvah decembra 2011 manjše možnosti izvolitve. Z dobljenimi glasovi v 6. volilnem okraju smo doprinesli k zadostnemu številu glasov za enega poslanca v 5. volilni enoti oziroma za šest poslancev v Sloveniji. Stranka DeSUS je v volilni enoti 5, ki obsega celjsko in koroško območje, dobila največ glasov volivcev v primerjavi z ostalimi volilnimi enotami.
- Zakaj se je stranka odločila za sodelovanje v novi vladni koaliciji?
Po formiranju državnega zbora v decembru 2011 je nastopilo obdobje oblikovanja nove vlade in predloga za mandatarja. Naša stranka je podpirala za mandatarja imenovanje relativne-
ga zmagovalca na volitvah. Po predlogu predsednika države so naši poslanci na glasovanju v parlamentu podprli predlaganega Zorana Jan-kovica, ki pa v državnem zboru ni dobil zadostne podpore. Tudi pri drugem glasovanju bi poslanci DeSUS glasovali za relativnega zmago-
»Druga možnost je bila le še nove volitve, kar pa je za Slovenijo in za stranko veliko slabša rešitev. Zato je svet stranke sprejel sklep, da DeSUS pristopi k oblikovanju vladne koalicije za izhod iz krize z mandatarjem Janezom Janšo.«
valca na volitvah, vendar tega predloga ni bilo. Zoran Jankovič je nato sporočil, da ne more zagotoviti zadostne podpore.
Po prejemu ponudbe za sodelovanje v novi vladni koaliciji se je izvršni odbor stranke odločil za pogajanja. Po pogajanjih je bila sprejeta ocena, da bi v ponujeni vladni koaliciji lahko uresničevali program stranke. Svet stranke je ocenil, da je za Slovenijo nujno čim hitreje oblikovati novo vlado, ki bo lahko sprejemala prepotreb-ne ukrepe za izhod iz krize. Druga možnost je bila le še nove volitve, kar pa je za Slovenijo in za stranko veliko slabša rešitev. Zato je svet stranke sprejel sklep, da DeSUS pristopi k oblikovanju vladne koalicije za izhod iz krize z mandatarjem Janezom Janšo.
- V zadnjih dneh je bilo slišati, da vstop v koalicijo z Janezom Janšo buri duhove v stranki in da je kar nekaj članov izstopilo?
Treba je poudariti, da so bili v času usklajevanja koalicijske pogodbe predlogi DeSUS sprejeti skoraj v celoti in bili vneseni v tekst pogodbe. S strani partnerskih strank so bili sprejeti tudi ostali pogoji, ki jih je postavil DeSUS. Stranka pri vstopu v to koalicijo ni menjala svojih programskih in statutarnih izhodišč. Ker se DeSUS uvršča med levosredinske stranke, je prišlo med članstvom do pomislekov o primernosti podpore in sodelovanja z desno sredinskimi strankami. S pojasnjevanjem doseženih rezultatov na pogajanjih in o nujnosti oblikovanja nove vlade je mnogo skeptičnih članov novo stanje razumelo in umaknilo nameravane odstope. Do sedaj najavljeni odstopi v ZSD so minimalni - šest članov - in ne predstavljajo večje motnje v delovanju stranke na tem območju. Zabeležili pa smo interes pristopa novih
(^26) Savinjske novice št. 5, 3. februar 2012
C
Intervju, Gospodarstvo
članov, ki odobravajo državotvorno sodelovanje stranke v danem političnem prostoru.
-	Po zdajšnjem predlogu bo vaš predsednik Karel Erjavec postal zunanji minister. Kako komentirate?
Vedno, ko se sestavlja vladna koalicija, je predmet pogajanj tudi zasedba ministrskih in sekretarskih mest. Tako so tokrat po pogajanjih pripadla stranki z največ poslanci štiri ministrska mesta ostalim strankam po dva. Stranka DeSUS je pridobila za izvajanje njenega programa pomembno ministrstvo za zdravstvo. Ministrstvo za zunanje zadeve je pomembno državotvorno ministrstvo. Mnenja smo, da bo predvideni minister Karl Erjavec ta resor lahko uspešno vodil. Pomembno je poudariti, da bodo vsi predsedniki koalicijskih strank ministri in bodo delovali v vladi kot podpredsedniki. S tem se uvaja oblika kolektivnega vodenja in odločanja v vladi. Ostala pomembna področja ministrstev bo DeSUS pokrival z državnimi sekretarji iz vrst svojih članov.
-	Ali menite, da upokojenci premalo zaupajo stranki, ki prvenstveno zastopa njihove interese?
Upokojenci Slovenije, preko 540.000 jih je, ne izkoristijo edinstvene priložnosti, ki se jim nudi, da bi v polni meri uveljavili svoje poglede, predloge in pripombe, s pomočjo že formirane upokojenske stranke DeSUS, umeščene v državni zbor. Pridobljeni glasovi na zadnjih volitvah, blizu 70.000 jih je bilo, so odraz nerazumevanja danih možnosti. Ob boljšem poznavanju programa stranke DeSUS bi lahko dosegli večjo podporo upokojencev, invalidov, mladih in tu-
di zaposlenih. Res je, da je osnovno delovanje stranke usmerjeno na pokojninsko, zdravstveno in ostala socialna vprašanja, vendar vsebina programa stranke sega tudi na gospodarsko, šolsko, kulturno in druga področja. Omeniti velja še to, da se stranka vedno bolj odpira in da v svojo sredino včlanjuje tudi mlajše člane in ne le upokojence.
- Kako boste zastopali svoje volivce v tej vladi? Prioritete?
Za vstop v koalicijo z mandatarjem Janezom Janšo smo postavili nekaj izhodiščnih vprašanj, ki so bila pozitivno sprejeta. Med drugim smo se sporazumeli, da se v času nove vlade ne bodo
»Do sedaj najavljeni odstopi v Zgornji Savinjski dolini so minimalni - šest članov - in ne predstavljajo večje motnje v delovanju stranke na tem območju. Zabeležili pa smo interes pristopa novih članov, ki odobravajo državotvorno sodelovanje stranke v danem političnem prostoru.«
odpirala stara ideološka vprašanja, spoštovanje ustave s poudarkom na ločenosti države in cerkve, enakopravnost vseh strank v vladni koaliciji, kolektivno odločanje, soglasje vseh strank v vladni koaliciji pri za državo pomembnejših kadrovskih odločitvah.
- Kaj je v koalicijski pogodbi takega, da je prepričalo vodstvo stranke, da se pridruži?
Pri določanju vsebine koalicijske pogodbe so
bili uvrščeni predlogi stranke DeSUS, pomembni za upokojence in druge. Naj navedem le nekatere, kot so prenova pokojninske zakonodaje, pokojnine v letu 2013 ne bodo zamrznjene, usklajevanje pokojnin z rastjo plač dvakrat letno od 1. 1. 2013, sprejetje zakona za zagotavljanje celovite oskrbe invalidov, transparentno ločevanje financiranja javnega in zasebnega zdravstva, krepitev primarne ravni zdravstva in izboljšanje zdravstvene oskrbe na perifernih območjih.
-	Za kaj se zavzemate v vaši stranki, kar bi se konkretno nanašalo tudi na območje Zgornje Savinjske doline?
Tukaj naj omenim vsekakor nujnost izgradnje tretje razvojne osi. Pomembno se nam zdi nadaljevanje investicije bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj, nujna je podpora predelavi lesa. Potrebujemo spodbujanje zaposlovanja mlajših in starejših in državno financiranje pripravništva v deficitarnih poklicih. Veliko pozornost je treba posvetiti povečanju deleža samooskrbe in ekološke pridelave hrane. Na nacionalni ravni pa se zavzemamo za zaplembo nezakonito pridobljenega premoženja in ureditev ugotavljanja izvora premoženja.
-	Čemu boste dajali poudarek v delu nove vlade?
Pri delu vlade bomo dajali poudarek uresničevanju vsebine koalicijske pogodbe, še posebej dela vsebine, ki jo je predlagala stranka DeSUS. Zagovarjali bomo stališče, da se položaj upokojencev ne sme poslabšati in da jim bodo, kot tudi ostalim državljanom Slovenije, zagotovljeni pogoji za človeka dostojno življenje.
Pogovarjala se je Marija Lebar
ljubno ob savinji
Zapleti zaradi čiščenja najete pašne površine
Lansko jesen so na območju lučkega gozdnega revirja Raduha na Malem Travniku - Pri-tašče člani ljubenske pašne skupnosti Travnik
-	Robnikova planina, ki imajo od Metropolitane (podjetje v lasti Nadškofije Ljubljana, ki skrbi za nadškofijske gozdove) v najemu pašne površine, brez soglasja lastnika in gozdarjev Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), čistili pašne površine. Pašna skupnost bi morala pred začetkom del pridobiti dovoljenje od lastnika zemljišča in od javne gozdarske službe, to je Zavoda za gozdove Slovenije, dobiti odločbo za opravljanje del.
Upravitelj škofijskih gozdov Rajko Prepadnik je povedal, da imajo s pašno skupnostjo Travnik
-	Robnikova planina sklenjeno pogodbo, v kateri je med drugim zapisano, da je za vsak poseg na pašnikih potrebno njihovo soglasje. Ampak samo lastnikovo dovoljenje ni dovolj, za vsa dela je potrebno tudi dovoljenje ZGS, za katerega pašna skupnost ni zaprosila.
Ob čiščenju pašnikov in požiganju je prišlo do gozdnega požara, kjer je zgorelo nekaj dre-
Anton Breznik: »Zavod za gozdove je o delih brez soglasja obvestil gozdarsko inšpektorico.«
(Foto: Štefka Sem)
ves. Tudi te je bilo potem treba posekati in posekanega je bilo skupaj okrog petdeset kubičnih metrov lesa. Vodja nazarske območne enote ZGS Anton Breznik je povedal, da je zavod o delih brez soglasja obvestil gozdarsko inšpektorico Ido Oderlap Kranjc, ki si je teren ogledala in napravila zapisnik.
Metropolitana je po besedah Prepadnika pašni skupnosti kasneje izdala račun za povzročeno škodo, kar je ustaljena praksa pri njih. Doslej je to tretji primer nespoštovanja pogodbe med njimi in pašnimi skupnostmi. Prva dva so rešili brez težav in z obema dobro sodelujejo še naprej. Razen pašne skupnosti Travnik, ki ima simbolično zakupnino, imajo z ostalimi sklenjene pogodbe za brezplačen zakup pašnikov. Predsednik omenjene pašne skupnosti Marko Kor-pnik ni želel glede tega dogodka dati nobenega pojasnila. Omenil je le, da je problematika pašništva in pašnih skupnosti v Zgornji Savinjski dolini zelo kompleksna zadeva, ki bi jo bilo potrebno predstaviti bolj podrobno.
Štefka Sem
(^26) Savinjske novice št. 5, 3. februar 2012
Organizacije, Ljudje in dogodki
prostovoljno gasilsko društvo radmirje
Gasilci za gradnjo novega doma
Jubilejni 115. občni zbor rad-mirskih gasilcev je najprej pozdravil predsednik PGD Radmirje Damijan Nerat. Za člani je bogato leto, ki so ga poleg rednih dejavnosti zaznamovali prevzem novega praporja za gasilsko mladino, organizacija tekmovanj, družabna srečanja, sodelovanje z društvom podeželskih žena Toplica in aktivnosti v zvezi z gradnjo novega gasilskega doma.
V PGD Radmirje je včlanjenih skoraj tristo prostovoljcev. Gasilci so v preteklem letu pogasili manj požarov, zato pa sodelovali v toliko več drugih akcijah, je poročal poveljnik Janez Vratanar. Delavne so članice, čeprav jim težave povzroča nizka udeležba, na kar je v poročilu opozorila Barbara Slatin-šek. Pester program dela so uresničili mladi pod vodstvom Jasmi-
Med dobitniki značk za dolgoletno delovanje v društvu, napredovanj in priznanj gasilske zveze je tudi Alojz Sem (prvi z leve), odlikovan s pozlačeno gasilsko plamenico. (Foto: AG) ne Jurič, bolj kot prejšnja leta so bi- gostje, med njimi častni član dru-
li dejavni veterani. Društvo je skrbno gospodarilo tudi z denarjem. Vse to so razlogi, zaradi katerih so jim vse priznanje izrekli povabljeni
štva Mirko Strašek, direktor podjetja KLS.
Za odlično organizacijo prireditev in sodelovanje sta se jim zahva-
lila ljubenski župan Franjo Naraloč-nik in predsednik zgornjesavinjske gasilske zveze Janko Žuntar. Tudi ta je poudaril pomen zdravih medčloveških odnosov, sodelovanja ter izobraževanja, saj bodo gasilci le tako kos vsem intervencijam, med katerimi je po njegovem še vedno preveč nepotrebnih, npr. zaradi dimniških požarov.
Na občnem zboru so potrdili nekatere spremembe v pravnih aktih (ponovno se uvaja organ poveljstvo), podelili značke, priznanja in napredovanja ter sprejeli program dela za 2012. Predsednik društva jim je v zvezi s tem predstavil idejni projekt za novi gasilski dom, člani pa so upravni odbor pooblastili za nadaljevanje priprav na gradnjo. Načrtujejo tudi prenovitev večnamenskega prostora na Gmajni.
Andreja Gumzej
prostovoljno gasilsko društvo okonina
Prometne nesreče, ose in sršeni, požarov manj
Člani okoninskega prostovoljnega društva so bili v lanskem letu zelo aktivni na več področjih. Sodelovali so na več intervencijah, udeleževali so se izobraževanj, tekmovanj in vaj, skrbeli so za športno in družabno dejavnost. O vsem tem so podali poročila na občnem zboru in zaslužnim članom podelili priznanja.
Poveljnik Gregor Križnik je naštel enajst intervencij, od tega osem na območju društva, trikrat pa so priskočili na pomoč drugim gasilcem. Le trikrat so posredovali v primerih požara, nekajkrat pa v prometnih nesrečah, dvakrat so vsto-
pili v objekt, kjer naj bi bila neodziv-na oseba. Gasilci so bili večkrat poklicani na pomoč, da so odstranili osja in sršenja gnezda na mestih, kjer so žuželke ogrožale prebivalce. Sredi avgusta so bili obveščeni o kuščarju legvanu, ki naj bi se nahajal na drevesu ob cesti skozi Okonino. Pet gasilcev je s pomočjo leslve poskušalo kuščarja ujeti, a je pobegnil. Poveljnik je poročal še o udeležbi na različnih vajah in o smučarskem tekmovanju za gasilce, kjer se je ekipa iz Okonine odlično odrezala.
Iz poročila predsednika Franca Friclja je bilo razbrati še številne ostale aktivnosti. Tako so precej
Franc Fricelj je naštel številne aktivnosti okoninskih gasilcev.
(Foto: Marija Lebar)
prostovoljnih ur namenili prenovi večnamenskega prostora v gasilskem domu, kjer bodo z vzdrževalnimi deli nadaljevali tudi letos. »Pripravili smo teren in postavili ograjo ob otroškem igrišču, ki so jo financirala sponzorska podjetja in Občina Ljubno,« je povedal Fricelj.
Spregovorili so še gostje, med njimi župan Franjo Naraločnik in poveljnik občinskega poveljstva Ljubno Bogomir Trbovšek. Ta je preletel dogajanje v poveljstvu in izrazil zadovoljstvo nad odličnim sodelovanjem med gasilskimi društvi in z občino.
Marija Lebar
matevž lenarčič na poti okrog sveta
Toplih sprejemov deležen tudi v Argentini
Biolog, alpinist, fotograf in letalec Matevž Lanarčič je že več kot mesec dni na poti okrog sveta. Pred dnevi se je ustavil v Argentini, kjer ga je dočakal slovenski veleposlanik Tomaž Mancin. Slovensko veleposlaništvo je namreč odigralo pomembno vlogo pri pridobivanju dovoljenj za pristanek na Antarktiki.
Spomnimo. Lenarčič je prečkal Atlantik na najožjem delu med Da-karjem v Severozahodni Afriki in Natalom v Braziliji, potem odletel do Mehike in ZDA ter se ponovno vrnil v Brazilijo. Ob prihodu v argentinsko mesto Calafate je Matevža sprejel Peter Skvarča, legendarni glaciolog v Patagoniji in na Antarktiki. V Argentini bo opravil naj-
drznejši del poti in obletel gorovja v Patagoniji, a mu to trenutno onemogočajo vremenske razmere, in pristal na Antarktiki.
Nato ga čaka dolga pot čez Pacifik. Takrat bo letalo popolnoma napolnjeno z gorivom in po Lenarčiče-vem mnenju se bo šele tedaj videlo, kako letalo ob takšni obtežitvi leti. »Startati pa bo potrebno ponoči, kar
je določen stres. Prav tako so tudi vetrovi, ki so manj ugodni kot pri preletu Atlantika. Vse bo odvisno od trenutne situacije,« je v intervjuju z novinarko slovenske televizije sporočil Matevž Lenarčič iz Bueno Airesa. Na Antarktiki bo pristal v eni od čilskih baz in tako z +28 stopinj prišel na -60 stopinj Celzija.
Marija Šukalo
(^26) Savinjske novice št. 5, 3. februar 2012
tradicionalni koncert godbe zgornje savinjske doline
Zavezani kvaliteti in dovršenosti
Na zadnjo januarsko soboto se je v Športni dvorani Mozirje odvil še eden izmed tradicionalnih letnih koncertov zgornjesavinjskih godbenikov, ki so koncertirali pod taktirko Tomaža Podlesnika. V goste so zavoljo popestritve in s tem bogatejšega programa povabili združeni projektni pevski zbor OŠ Ljubno ob Savinji in OŠ Luče, ki ga vodi Mitja Venišnik.
Obiskovalci, ki vsako leto v dobršni meri napolnijo mozir-sko športno dvorano, vedno znova prihajajo z jasnimi nameni. Da doživijo, vidijo in slišijo najboljše od tistega, kar godbeniki vadijo skozi vse leto.
Uvodoma so člani skoraj šestdesetčlanskega godbe-nega ansambla odigrali venček zimzelenih melodij svetovne zabavne glasbene scene. Povezovalec prireditve Nejc Slapnik je z napovedmi in humorjem iz skladbe v skladbo stopnjeval vzdušje. Med Sepetove iskrene ljudi je ob spremljavi godbe občinstvo popeljala Aleksandra Zu-panc, pevka ansambla Zmaji. Projektni pevski zbor je še
posebno s pesmijo Adiemus ob petju dveh solistk in zvoku flavte ter godbe napolnil ne le ušesa, ampak tudi srca poslušalcev.
Člani godbe so v svoje vrste tradicionalno sprejeli nove člane, dobrodošlico pa jim je zaželela tudi predsednica Fanika Strašek. Poleg tega so za dolgoletno kulturno udej-stvovanje in pripadnost posameznim članom podelili zaslužena priznanja.
Koncert je v drugem delu postregel z navdušujočimi izvedbami, z mnogimi solističnimi vložki in ponovnimi skupnimi skladbami pevcev in glasbenikov. Tudi v sodelovanju s Tomažem Gučkom, ki je umetniško vodstvo tokrat prepustil Tomažu Podlesniku. Zaključek prireditve in skladba Berliner luft je bila namenjena sodelovanju občinstva, ki se je v izvajanje vključilo s ploskanjem in veselimi žvižgi.
Fotogalerijo si lahko ogledate na www.savinjske.com (geslo: go12zsd).
Benjamin Kanjir
t/ v
/	- H
-¡¿m r * * * r * ■	
t * J J	f-
	
	
r.T > ! I	l
■ ■ M»	Tr'^*^ tfcj j
i£mm< -J-. ? ■
*. f'-
f
> 11 ;kj :
kJ
mM
j	,	1	" —■	m—e 1 , m . m
Višek koncerta je bila skupna skladba pevcev in godbenikov Adiemus, pri kateri so se solistke še posebno izkazale.
(Foto: Benjamin Kanjir)

PovpreCna poraba gorivi 3.7 rfTiirJU WTO IKUfiioi Cfl Pnnrti ,i ji. «a vod Ul I<v#u> «.«**¥£-^ EMttVM		&41/100 km. emisije ZO* - 20Q g/km uu iHp fc^K« h?»^«™ jmlM IHifr. .TIUOM IflMfMfc*! 1 *£Mt t+ttt #1 * SMi» a *»WW Mr® fiHf-i H «MfKCe^M^aMdleiMMnifVUH
		
IS"f8ZI0"MMM
fazo
o
C
■o
o >
>o
J* (O
	<D		
CD	"c*		N
"i—	CD >		O
<D			>
-1—> CD	E		
E	D)		o.
	O	(D	
"E "O 0	O C	"E* CD >	(D >N
>	CD		ro
0	-1—■	O -1—>	c
"O	C	(D	0
0	(D	>	w E
>	O	C/3	
			
CD E:	— 1—
JD :	CD iS
■O	> ~
to ro	^ E
s-	CD CD
O) >	-Q C/)
12 Savinjske novice št. 6, 151. februar 2012
okus po kavi cremcaffe v dolino pripeljal jani podlesnik
Pijemo jo že dvajset let
Podjetje Cremcaffe je pričelo svoj prodor na slovenski trg leta 1991 z ustanovitvijo mešane družbe Worldcaf kot izključnega zastopnika znamke Cremcaffe za to območje. V Zgornjo Savinjsko dolino je okus po tej kavi pripeljal Jani Podlesnik, ki je danes področni vodja podjetja, ki med Mozirjem in Logarsko dolino s to kavno mešanico zalaga okoli petdeset gostinskih lokalov.
Podjetje je imelo sedež v Križu pri Sežani, komaj nekaj kilometrov od slovensko-italijanske meje, njegova poglavitna naloga je bila prodaja mešanic Cremcaffe gostinskim lokalom za pripravo espresso kave. Tako izdelek kakor način proizvodnje sta bila enaka kot za italijanski trg, mešanice tradicionalne in konstantne kakovosti, ob razpredeni in učinkoviti distribucijski mreži.
Zahvaljujoč usklajenemu delu uigrane ekipe, v kateri so tako prodajalci kakor tudi interno osebje, je VVorldcaf kmalu presegel 100.000 kg kave letno, prodane skoraj izključno v gostinslvu. Upoštevajoč kazalce rasti in povpraševanje, ki so ga beležili zlasti ob specializiranih sejmih in javnih degu-stacijah, so že v letu 1996 pričeli razmišljati o prodoru na trg široke potrošnje. Toda uvo- ,. H zne dajatve za praženo kavo ' (25 odstotkov vrednosti bla- -ga), ki so jih pri prodaji gostinskemu sektorju še nekako pokrivali, so bile za distribucijo na prehrambenem področju previsoke. Zato so se odločili, da bodo v okviru podjetja Worldcaf v Sloveniji zgradili proizvodni obrat. Zrasel je v Sežani in bil opremljen s proizvodno linijo, ki je ustrezala rastočim proizvodnim potrebam, ob ohranjanju enakega postopka in nespremenjene kakovosti proizvoda. V ta namen so se celo odločili za nabavo popolnoma enake naprave za praženje, kot je tista, ki je postavljena v Trstu, ter uporabo enakega postopka selekcije različnih vrst surove kave, praženja, priprave mešanic in pakiranja.
PRAŽARNA V TRSTU JE BILA USTANOVLJENA LETA 1952
Ni naključje, da je bila pražarna Cremcaffe ustanovljena in da je zrasla v ugledno podjetje ravno v Trstu. Zgodovini tega mesta, kakor tudi kave, se tesno prepletata. Vzpon Trsta sega
v prvo polovico 18. stoletja, ko je bil proglašen za svobodno pristanišče in je postal največje trgovsko središče habsburškega imperija. Njegov takratni politični in gospodarski razcvet gre med drugim pripisati tudi kavi, ki je v Trst prihajala
pretežno iz Afrike in Brazilije ter iz novo zasajenih plantaž širom po svetu. Od tod je nadaljevala svojo pot vse do razkošnih dunajskih kavarn in preostalih večjih mest imperija.
Kava je postopoma postajala vse pomembnejša dobrina v lokalnem gospodarstvu in kulturi, trgovanje z njo je vzbudilo nastanek vse bolj specializiranih podjetij in infrastrukture, pražarn ter kavarn, ki so ohranile svoj blišč in sloves vse do današnjih dni. Nekoliko kasneje je Instituto Brasileiro do Cafe, največji svetovni izvoznik kave, odprl v Trstu skladišče, ki je služilo kot oskrbno središče za vso Italijo. V takih okoliščinah je bila leta 1952 ustanovljena pražarna Cremcaf-fe, ki se je v kratkem času uveljavila ter utrdila svoj položaj na tržišču.
PODJETJE VES ČAS STREMI K RAZVOJU
Podjetje Cremcaffe je plod nenehnega in ne-
utrudnega kulturnega ter poslovnega razvoja, katerega cilj je sodobna, raznovrstna in prožna storitev. Blagovna znamka Cremcaffe je kot sinonim kakovosti tudi za najzahtevnejše poznavalce vedno znova deležna priznanj, tako na območju Severne Italije kakor tudi na tujem in v Sloveniji, kjer se skuša kar najbolj približati lokalnim običajem in okusom, pa tudi s prodorom vse bolj cenjenega tipičnega italijanskega espressa.
V zadnjih letih pa podjetje ne ponuja zgolj kavnih mešanic Cremcaffe, ampak je z združitvijo multinacionalnega podjetja Julius Meinl z Dunaja pričelo tudi s prodajo njihovih kavnih mešanic. Poleg tega so na trg ^ lansirali še en proizvod, to je kava Caffe del moro.
ŠTIRJE M, BREZ KATERIH NI DOBRE KAVE
Pot do dobrega espressa je zelo dolga, vse od obiranja surove kave do kuhanja. Na tej poti je potrebno upoštevati mnoga pravila, brez katerih končen produkt ne bi zagotavljal stalne kvalitete. Resnično dobra skodelica kave je odvisna od mnogih okoliščin. Tu je podjetje s kavo Cremcaffe postavilo pravilo štirih m. Prvi pomeni pravo mešanico, drugi ustrezen kavni aparat (mašino), tretji je pravilna stopnja mletja in zadnji spretnost, italijansko mano, tistega, ki jo pripravlja.
ZGORNJESAVINJČANI POPIJEJO 77.000 KAVIC CREMCAFFE MESEČNO
V vsaki kavni mešanici je enajst vrst kave. S stalnim spremljanjem kvalitete in vlaganjem v razvoj ima v gostinskem sektorju v Sloveniji Cremcaffe kar 35-odstotni delež. Če pogledamo zgolj Zgornjo Savinjsko dolino, zatrjuje Jani Podlesnik, se ta kava pije v 46 lokalih. Ob znani porabi to pomeni, da Zgornjesavinjčani zgolj v teh lokalih popijejo okoli 77.000 kavic na mesec. Številka zgovorno govori v prid dejstvu, da so na tem območju zelo dobri pivci kave. Mnogi niti ne vedo, kako se imenuje kava, ki jo pijejo. Vsakdo pa zagotovo ve, kje se pije najboljša. Kvaliteta in reden servis, ob dodatku prijateljskih odnosov zagotavlja, da se mnogi gostinski lokali odločajo ravno za prodajo te vrste kave.
PR
12 Savinjske novice št. 6, 10. februar 2012
Ko je šlo za pašnike (2)
C
Piše: Aleksander Videčnik
POSLOVNI IN PAŠNIŠKI RED (NADALJEVANJE)
2)	Na pašnike se načelno smejo dati le goveda in na pašnik »Ovčji stan« ovce (konji se smejo prignati samo tedaj, če to dovoli načelstvo in če je večina kmetov, ki pasejo na dotičnem pašniku, s tem zadovoljna. Konji pa ne smejo biti podkovani ter ako govejo živino preganjajo, se morajo takoj s pašnika vzeti. Koze in svinje so pa od sedanjih pašnikov izključene).
3)	Na pašnikih, ki so določeni samo za govejo živino, se pred in med pašno dobo ne smejo pasti ovce.
4)	Vsak član sme samo svojo lastno živino dati na pašnik. Tujo živino, zlasti ono od nečlanov dajati kot svojo, je strogo prepovedano.
5)	Število živine za na vsak primeren pašnik določi vsako leto načelstvo sporazumno upoštevaje rast in kakovost paše, potrebe članov in druge pri tem v poštev potrebne razmere.
6)	Doba paše traja od 1. junija do 20. septembra.
7)	Živina se prižene na pašnik skupno na določeni dan. Posamezni član ne sme pred določenim dnevom pasti po pašniku.
8)	Sol, kakor tudi potrebna zdravila, mora preskrbeti vsak član sam za svojo živino.
9)	V slučaju, če katera pašna žival pogine, zlasti vsled kakšne kužne bolezni, mora se pokopati globoko, da je ne morejo zveri izkopati, in pa za živino nedostopnem kraju oziroma če po-sledno ni mogoče, se pa mora dotični prostor močno ograditi.
10)	Za vsak posamezni pašnik preskrbi pastirja in se z njim za plačo pogodi oni odbornik, ki ima dotični pašnik v oskrbi.
11)	Potrebno kuhinjsko in spalno opravo za pastirja preskrbijo kmetje - člani sami, kakor je to že od nekdaj v navadi. Vsako leto drugi kmet.
12)	Hrano za pastirja dajo isto tako kmetje, in sicer da vsak kmet od posameznega goveda za en dan hrane in to po vrsti naprej. V začetku pašne dobe da prvi hrano kmet, čigar prednik v vrsti je ob koncu prejšnje pašne dobe po-sledni dal.
13)	Na pašnikih, kjer je privajač (pomočnik pastirja) potreben, mora istega preskrbeti vsak kmet sorazmerno za toliko dni, kolikor ima živine na paši. Pomočnik mora biti k temu sposoben.
14)	K vsem, na pašniku potrebnim delom, na primer poprava starih in naprava novih pastirskih koč, hlevov za živino, napajališč, vzdr-
ževanje plotov in drugo, katera dela se navadno s tlako opravljajo in pa za trebljenje ter izboljšanje planin, mora prispevati vsak član sorazmerno, kolikor ima pašne živine. Kdor ne da za potrebno določeno delo sposobnega delavca, pa mora plačati toliko, kolikor stane delavec s hrano. Za ta znesek se pa naj najame drug delavec.
15)	Od posameznih pašnikov se morajo vsako leto predložiti načelstvu natančni izkazi o tem, koliko se je na dotičnem pašniku trebilo, koliko ima kateri šihtov, koliko se je živine paslo in koliko znašajo kakršnikoli računi.
16)	Za trebljenje planin in sploh del, ki imajo daljšo vrednost, morajo prispevati tudi oni, ki so sicer vpisani pri zadrugi pa nimajo živine dati vsako leto na planino.
17)	Z vsemi dohodki na kakšnem pašniku razpolagajo dotični kmetje sami v korist pašnika.
18)	Vsako kršenje tega poslovnika se najprvo kaznuje z globo do 100 kron, v ponovnem slučaju pa z izključenjem.
Pri prepisovanju tega poslovnika besedila nisem popravljal, ker je dejansko tako branje bolj zanimivo, kot bi morda bilo slovnično popravljeno. Kolikor poznam poslovanje tedanjih zadrug, so besedila za podobne listine pripravile zveze, v našem primeru Zadružna zveza v Celju, ki jo v tistem času še vodil Mihael Vošnjak. Vsekakor pa so popravki ali dopolnila v izvedbi besedila pričujočega poslovnika delo ljudi, ki so zadrugo ustanavljali. Teh dopolnil je kar nekaj. To kaže na izredno razgledanost naših kmetov, ki bi jo od ljudi pred prvo svetovno vojno ne pričakovali. Omeniti velja, da je ta verzija poslovnika, ki smo jo brali, prva. To upravičeno menimo, saj govori o kronski veljavi, ko omenja kazni kršiteljem tega dokumenta.
Zgodovina in narodopisje
ELEKTRIFIKACIJA GORNJE SAVINJSKE DOLINE PRED 2. SVETOVNO VOJNO
Ti podatki so bili najdeni med arhivskimi listinami Pašniške zadruge Gornji Grad. Pisanje je verjetno služilo za neko poročilo, saj je sestavljeno iz odstavkov. Takole glasi:
»Leta 1934 ustanovi Srez Gornji Grad Odbor za elektrifikacijo Gornje Savinjske doline, vodil ga je ravnatelj Veleposestva Marijin grad - inž. Lojze Žumer.
V	dolini je težnja, da bi zgradili osrednjo elektrarno na Savinji v Nazarjah.
Številne kmečke elektrarne niso bile narejene za priključke sodobnih strojev, ki so se vse bolj uveljavljali v kmetijstvu.
Srez Gornji Grad se je dejavno vključil v pripravo elektrifikacije občin - Ljubno, Gornji Grad, Bočna, Mozirje, Šmartno ob Paki in Nova Štifta.
Posebno odločno so si za elektrifikacijo prizadevali v Novi Štifti, kjer je bil takrat župan Ivan Vr-šnik - Slon.
Občina Nova Štifta se je tesno povezala s strokovnjaki takratne Kranjske deželne elektrarne, ki je razpolagala z daljnovodi onkraj Črnivca. Občinski odbor te občine se je sestal s predstavniki omenjene elektrarne decembra 1938 in se dokončno dogovoril za priče-tek neposrednih priprav za elektrifikacijo Nove Štifte.
V	letu 1939 so v Novi Štifti popisali vsa gospodinjstva in naredili seznam potrebnih priključkov.
Aprila 1939 obvesti Srez Gornji Grad vsem občinam navodila za najem posojila pri Hranilnici Dravske banovine v Mariboru, podružnica Celje.
Nadaljevanje prihodnjič.
Iščemo stare fotografije
Kranclija na Riflovem v Tiroseku pred 2. svetovno vojno. Fotografijo hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu.
(^26) Savinjske novice št. 5, 3. februar 2012
Kotiček za voznike, Ljudje in dogodki
vozil ni treba menjati tako pogosto kot nekoč
Zlata pravila za dolgo življenjsko dobo vašega
jeklenega konjička
V dobrih starih časih smo avtomobile menjali na vsaj štiri leta. Kaj več že ni bilo moderno, pa tudi vzdržljivost in rja nista bili v starih časih ravno prijateljici takratnih blagovnih znamk, pri katerih je gotovo prednjačila vsem poznana Zastava.
Časi so se zelo spremenili in vzdržljivost jeklenih konjičkov je z leti postajala boljša in boljša, poleg tega pa v časih krize potrošniki nimamo želje in denarja, da bi menjali avtomobile v tako kratkem obdobju. Dandanes deset ali več let star jekleni konjiček ni nikakršen čudež, pa še dlje lahko vzdrži. Da zagotovimo takšno vzdržljivost, je potrebno spoštovati nekatera zlata pravila.
Menjava olja: Motorno olje skrbi za pravilno mazanje motorja in za odvajanje raznih odpadlih delcev. Menjava naj bo redna in po predpisanih intervalih, uporabljeno olje naj ustreza zahtevam proizvajalca.
Servisni intervali: Spoštovanje servisnih intervalov vodi k pravočasnemu odkrivanju napak in njihovi odpravi. Zelo pomembno je spoštovanje menjave zobatega jermena.
Hladen zagon: Prvi kilometri po hladnem zagonu motorja so zelo pomembni. Olje se ogreje počasi in šele ogreto skrbi za pravilno mazanje vitalnih delov. V ogrevalni fazi bi naj tako vrtljaji motorja ne presegli 2.500 obratov na minuto.
Ohlajanje motorja: Naj se sliši še tako čudno, ampak pri turbo motorjih je zelo pomembno ohlajevanje motorja. Motorja ne bi smeli izklopiti
vsaj dve minuti po tistem, ko smo se ustavili, saj se drugače izklopi mazanje in olje ne maže več vročih in pregretih delov. Ostanki olja se zape-čejo na vrtečih se ležajih turbine, kar posledično vodi do poškodb v določenem času.
Nepotrebno hladno ogrevanje motorja: Izogi-bajmo se kratkim vožnjam in ogrevanju motorja na »mestu«. Pri takšnem ogrevanju je največja obraba vitalnih delov, saj se olje greje eks-
tremno počasi in ne skrbi za mazanje vrtečih se delov. Pravilo pravi, da je najbolje takoj speljati.
Visoki vrtljaji: Izogibajmo se visokim vrtljajem. Večji vrtljaji pomenijo posledično večjo obrabo vitalnih delov. Vse, kar je čez 3.500 vrtljajev, vodi k povečani obrabi vitalnih delov.
Zračenja vozila: Garažirani avtomobili niso vedno najboljši, saj so zaprte garaže velikokrat vlažne in se avtomobil ne posuši. Boljše so odprte pokrite garaže, ki skrbijo za dobro zračenje in dobro sušenje avtomobila.
Čiščenje vozila: Ne sodi med zanemarljive dejavnike podaljšanja življenjske dobe vozila. Predvsem čiščenje podvozja in okvirjev vrat ter prtljažnega prostora vodi k preprečevanju rje.
Konzerviranje podvozja: Za dobre stare Zastavi-ne yuge je bilo to nekaj običajnega. Se spomnite, ko so po nakupu kupci prvo romali k prvemu av-tomehaniku, ki je skrbel za izolacijo pragov in podvozja? Najbrž da. Kdor želi avtomobil voziti nad deset let, naj le razmisli o tem načinu izolacije.
Podvozje in pnevmatike: Kdor se izogiba vožnjam čez pločnike, poskrbi za nepoškodovane pnevmatike, hkrati pa s tem skrbi za zmanjšanje poškodb na podvozju.
In če upoštevamo vse nasvete in dodamo še katerega svojega, ki nam ga narekujejo šoferske izkušnje, nam današnji jekleni konjički z lahkoto služijo tudi petnajst, dvajset ali več let. To pa v današnjih časih, ko je potrebno varčevati, ni ravno zanemarljiv podatek.
Igor Pečnik
transmisijska meditacija z miro iskrač v mozirju
Energije za spodbujanje boljših medsebojnih
odnosov
V Galeriji Mozirje so tretji četrtek v januarju pripravili predavanje Mire Iskrač Transmi-sijska meditacija. To je skupinska meditacija, katere namen je prevajanje energij. Vanjo se po besedah predavateljice vključujejo posamezniki vseh družbenih slojev, ne glede na izkušnje in neodvisno od verske izpovedi. Skupine so neprofitne in odprte, ustanavljajo se nove, število udeležencev nenehno narašča.
»Njen osnovni namen je preoblikovanje duhovnih energij v takšno obliko, da jih človeštvo lahko sprejme in uporabi. Gre za energije, ki spodbujajo boljše medsebojne odnose na osebni in mednarodni ravni v smeri miru, sodelovanja, ravnovesja in sožitja. Te duhovne energije so tako prefinjene, da bi se sicer od človeštva odbile, če jim transmisijske sku-
pine vibracije ne bi znižale. Zato je transmisij-ska meditacija dragocena za ljudi, ki iščejo zelo učinkovito in preprosto obliko meditacije, hkrati pa želijo služiti. Združuje namreč oboje, meditacijo in služenje,« je med drugim izpostavila Iskračeva, aktivna članica Društva Share Slovenija, nevladne organizacije, ki deluje na prostovoljni bazi. Njihov moto je: Brez medsebojne delitve dobrin ne bo pravičnosti, brez pravičnosti ne bo miru, brez miru pa ne prihodnosti.
Marija Šukalo
Mira Iskrač je članica Društva Share Slovenija, nevladne organizacije, ki deluje na prostovoljni bazi.
(Foto: MŠ)
(^26) Savinjske novice št. 5, 3. februar 2012
Organizacije, Ljudje in dogodki
volilni občni zbor mozirskih čebelarjev
Poslej zbrani v družini in ne več v društvu
Med mozirskimi čebelarji je več let vladalo prepričanje, da je za njihovo delovanje in organiziranost veliko bolj primeren naziv »družina«, ki so ga imeli vse do leta 2004. Od tega leta dalje pa je zakon zahteval naziv »društvo«. Lani sprejeti predpisi ponovno omogočajo ime družina, zato so na nedavnem občnem zboru potrdili spremembo pravilnika. Tako se poslej imenujejo Čebelarska družina Janeza Goličnika Mozirje.
Občni zbor je bil tudi redni volilni in člani so Ivanu Čoparju zaupali še en mandat predsedovanja društvu, prav tako so na njunih funkcijah ponovno potrdili tajnika Antona
Obrana in blagajnika Jureta Skorn-ška. Nekoliko se je spremenila sestava upravnega odbora, saj je težišče na tem, da ga sestavljajo poverjeniki za posamezna krajevna območja.
Iz poročil je bilo zaznati številne dejavnosti, s katerimi se v družini ukvarjajo ne samo na strogo strokovnem področju, kot so predavanja in izobraževanja, pač pa tudi na bolj družabnem in družbenem. Odlično sodelujejo z društvi v občini in skupaj z njimi pripomorejo k dobri organizaciji marsikaterega dogodka v Mozirju. O tem sta pohvalno spregovorila župan Ivan Suhoveršnik in predsednik Sadjar-
Ivan Čopar ostaja na mestu predsednika društva. (Foto: ML)
skega društva Franca Praprotnika Mozirje Alojz Plaznik. Poročal je še poverjenik za čebelje bolezni v čebelarski družini Jože Goltnik in dejal, da kakšnih posebnih težav v minulem letu z zdravjem čebel ni bilo, medena letina pa je bila dokaj dobra.
Nekaj strokovnih napotkov in podatkov je pripravila predstavnica Nacionalnega veterinarskega inštituta Alenka Juric. Dogodek so kulturno obarvali člani mozirskega moškega pevskega zbora z ubranimi pesmimi, med njimi s čebelarsko himno, zaslužni člani pa so prejeli priznanja.
Marija Lebar
čebelarsko društvo gornji grad
Donos medu lani več kot zadovoljiv
V soboto, 21. januarja, so imeli člani gornjegrajskega čebelarskega društva redni letni občni zbor. Domačim članom so se pridružili številni gostje. Predsednik društva Franc Bezovšek je povedal, da je bil lanskoletni donos medu več kot zadovoljiv. Omenil je najpomembnejše aktivnosti v preteklem letu.
Eden večjih projektov je bil Čebelarski praznik s tematiko Gozd in čebela, ki so ga organizirali skupaj s turističnim društvom in pomočjo občine. Udeležili so se projekta Planinskega društva z imenom Dan Menine in tako preko čebelarske stojnice predstavili svoje delo. V decembru so organizirali sedaj
Predsednik Franc Bezovšek je povzel delo preteklega leta in predstavil letošnji plan. (Foto: ŠS)
že tradicionalno Ambroževo mašo, tokrat v Novi Štifti. Med drugim so organizirali tradicionalni piknik čebelarjev v Zagradišu, sodelovali pri tradicionalnem slovenskem zajtrku, ki se je lani razširil iz vrtcev na osnovne šole. Ker je v tej akciji ostalo 16 kg medu, so ga podarili otrokom iz okolice Ljubljane. Bezovšek je omenil čebelarski krožek, ki je v letu 2011 prvič po daljšem obdobju (zadnji je bil leta 1984) potekal na gornjegrajski osnovni šoli. V društvenih prostorih v Bočni so uspešno organizirali dve predavanji, dobro so sodelovali z ostalimi društvi, predvsem znotraj Čebelarske zveze zgornjesavinjsko-šale-
škega območja (ČZ SAŠA).
Čebelarjem so spregovorili tudi gostje na občnem zboru, predsednik ČZ SAŠA Franc Šmerc, predsednik ČD Kokarje Franc Podrižnik, predsednik ČD Kamnik Štefan Vir-jent, gornjegrajski župan Stanko Ogradi, predsednik Turističnega društva Gornji Grad Kristijan Kramer in Anda Kavčič, ki na šoli s pomočjo čebelarja Ivana Ropa vodi čebelarski krožek. Čebelarja Jože Fale in Aleš Poznič sta prejela odlikovanje III. stopnje Antona Janše. Sprejeli so plan dela in finančni plan za tekoče leto ter izvolili predstavnika in delegate v ČZ SAŠA.
Štefka Sem
Prvi februarski vikend je sneg pobelil Zgornjo Savinjsko dolino in očitno ga niso bili veseli le otroci, ampak tudi nekateri (verjetno redki) šoferji. Neznani voznik si je v noči iz sobote na nedeljo na nogometnem igrišču v Gornjem Gradu privoščil adrenalinsko vožnjo z avtomobilom po sveže zapadlem snegu. Mogoče je preizkušal, ali njegova kolesa naredijo dovolj globoke brazde za sajenje
krompirja. Člani športnega društva Veterani, ki za igrišče skrbijo, mu sporočajo, da igrišče ni poligon za testiranje vozila ali spre-tnostne vožnje, takšen poligon obstaja na Vranskem. Bodo pa zelo veseli, če se voznik na igrišču (seveda peš) oglasi spomladi na kakšni delovni akciji. Z veseljem mu bodo omogočili košenje ali valjanje travnate površine.
Štefka Sem
(^26) Savinjske novice št. 5, 3. februar 2012
Oglasi
OBČINA REČICA OB SAVINJI Rečica ob Savinji 55, 3332 REČICA OB SAVINJI Tel: (03) 839-18-30, fax: (03) 839-18-35
Datum: 6. 2. 2012 Številka: 610-0003/2012-2
Na osnovi 9. člena Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 40/2008, 17/2009 in 7/2011) in Letnega programa kulture v Občini Rečica ob Savinji za leto 2012 (Uradni list RS, št. 7/2011), Občina Rečica ob Savinji objavlja
OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE
IZVAJANJA LETNEGA PROGRAMA LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI V OBČINI REČICA OB SAVINJI ZA LETO 2012
1. Predmet javnega razpisa in višina razpisanih sredstev
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvajanja programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Rečica ob Savinji v letu 2012 v skupni višini 9.918,00 EUR, kot sledi:
Vsebina:	Delež (%)	Sredstva (EUR)
Redna dejavnost	45	4.463,10
Kulturne prireditve	35	3.471,30
Kulturne prireditve ob občinskem prazniku	5	495,90
Projekti in dejavnosti posebnega pomena	0	0
Izobraževanje članov kulturnih društev za izvajanje ljubiteljske kulturne dejavnosti	10	991,80
Nakup opreme na področju kulture	5	495,90
		9.918,00
2.	Upravičenci
Upravičenci do sredstev iz naslova tega razpisa so kulturna društva in registrirani samostojni kulturni ustvarjalci, ki izpolnjujejo pogoje, določene s Pravilnikom o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Rečica ob Savinji (v nadaljevanju: Pravilnik). Financiranje se izvede skladno z merili, določenimi v tem pravilniku.
3.	Razpisni rok
Rok za prijavo je do vključno 05.03.2012.
4.	Vloge
Vlogo je potrebno poslati na naslov: Občina Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 55, 3332 Rečica ob Savinji, v zaprti ovojnici z označbo »Javni razpis - kultura 2012« in s pripisom: »ne odpiraj«.
5.	Obrazci in informacije
Razpis v celoti je objavljen na oglasni deski Občine Rečica ob Savinji in na spletni strani http://www.obcina-recica.si/, kjer objavljamo tudi Pravilnik, Letni program kulture v Občini Rečica ob Savinji za leto 2012 in razpisno dokumentacijo. Informacije se dobijo na Občini Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 55, 3332 Rečica ob Savinji. Kontaktna oseba: Majda Potočnik, tel. 03 839 18 32.
OBČINA REČICA OB SAVINJI Rečica ob Savinji 55, 3332 REČICA OB SAVINJI Tel: (03) 839-18-30, fax: (03) 839-18-35
Datum: 6. 2. 2012 Številka: 671-0003/2012-2
Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 97/01 - ZSDP, 110/02 - ZGO-1 in 15/03 - ZOPA), 10. člena Pravilnika o sofinanciranju programov športa v Občini Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 16/11), Letnega programa športa (Uradni list RS, št. 9/2012) in Proračuna Občine Rečica ob Savinji za leto 2012 (Uradni list RS, št. 107/2011), Občina Rečica ob Savinji objavlja
OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE IZVAJANJA LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI REČICA OB SAVINJI ZA LETO 2012
1. Predmet javnega razpisa in višina razpisanih sredstev po posameznih vsebinah
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvajanja športnih programov v Občini Rečica ob Savinji v letu 2012 v skupni višini 14.136,00 EUR, kot sledi:
1.	Športna vzgoja otrok, mladine in študentov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa in niso vključeni v interesno dejavnost, ki jo financira Ministrstvo za šolstvo in šport - Interesna športna vzgoja predšolskih otrok, v višini 636,00 EUR;
2.	Športna rekreacija, v višini 2.700,00 EUR;
3.	Kakovostni šport, v višini 1.620,00 EUR;
4.	Delovanje društev, športne zveze ter zavodov povezanih s športom na lokalni ravni, v višini 9.180,00 EUR.
2.	Upravičenci
Upravičenci do sredstev iz naslova tega razpisa so izvajalci športnih programov iz 2. člena Pravilnika o sofinanciranju programov športa v Občini Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 16/2011), ki izpolnjujejo pogoje, določene v 3. členu tega pravilnika. Financiranje se izvede skladno z merili, določenimi s tem pravilnikom.
3.	Razpisni rok
Rok za prijavo je do vključno 05.03.2012.
4.	Vloge
Vlogo je potrebno poslati na naslov: Občina Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 55, 3332 Rečica ob Savinji, v zaprti ovojnici z označbo »Javni razpis - šport 2012« in »ne odpiraj«.
5.	Obrazci in informacije
Razpis je v celoti objavljen na oglasni deski Občine Rečica ob Savinji in na spletni strani http://www.obcina-recica.si, kjer najdete tudi Pravilnika o sofinanciranju programov športa v Občini Rečica ob Savinji, Letni program športa v Občini Rečica ob Savinji za leto 2012 in razpisno dokumentacijo. Informacije in navodila za sodelovanje pri razpisu dobijo kandidati na Občini Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 55, 3332 Rečica ob Savinji. Kontaktna oseba: Majda Potočnik, tel. 03 839 18 32.
(^26) Savinjske novice št. 5, 3. februar 2012
Kultura, Čestitke
ljudske pevke pušeljc in županja na kanarskih otokih
Odslej bodo na Gran Canarii bolje vedeli,
kje je Slovenija
Tako v kulturnih rubrikah kot v rubrikah o lokalni politiki so objavljali fotografije s koncertov in z uradnih obiskov predstavnic Zgornje Savinjske doline.
Sredi januarja so se na večdnevni obisk na kanarske otoke odpravile pevke skupine Pušeljc. Z njimi sta odpotovali tudi nazarska županja Majda Podkrižnik in v vlogi prevajalke doc. dr. Lilijana Rihter iz Delc. Odzvale so se na povabilo skupine Los Faycanes, ki je lani gostovala v Sloveniji, med drugim tudi v Nazarjah, in si želijo sodelovanja ter nadaljnjih stikov. Za medsebojno povezavo je zaslužna med drugim tudi zgornje-savinjska rojakinja Vera Mejak, ki živi na Kanarskih otokih.
Naše predstavnice so poletele v Las Palmas, kjer so se nastanile v hotelu. Tako stroške potovanje kot nastanitve so nosile same, tamkajšnji gostitelji pa so jim preskrbeli avtomobilski prevoz na posamezne lokacije, kjer so imele več koncertov. »Zanimanje za naše nastope je bilo res lepo. Še posebej opazni so bili številni plakati in osta-
la promocija v krajih, kjer smo nastopale,« je povedala Ivana Žvipelj, članica Pušeljca. Imele so dva velika in nekaj manjših nastopov. Še posebej je bila nad našimi pevkami navdušena skupina učiteljic, ki so jih povabile, da se predstavijo
tudi na njihovi šoli v Teldah.
Tamkajšnji mediji, še posebej tiskani, so obisku naše »delegacije« namenili veliko pozornost. Tako v kulturnih rubrikah kot v rubrikah o lokalni politiki so se pojavile fotografije s koncertov pa tudi z uradnih obi-
skov, saj so županjo Majdo Podkrižnik sprejeli tamkajšnji predstavniki lokalnih oblasti. V Teldah jo je ob odsotnosti županje Mari Carmen Castellano sprejel podžupan Francisco Lopez in ji predal priznanje mesta. Uradni sprejem so za Zgornje-savinjčanke pripravili še v mestu Santa Brigida, kjer jih je sprejel župan Lucas Bravo in kjer so se vpisale v knjigo častnih gostov.
Kot je povedala županja Pod-križnikova, so se pogovarjali tudi o možnostih sodelovanja, saj ima občina Santa Brigida nekaj podobnosti z nazarsko, zlasti na kmetijskem področju, kjer pa čutijo izrazito pomanjkanje vode. Največ prihodka ustvarijo s turizmom. Niso se odločili za kako konkretno obliko povezovanja, kot je pobratenje občin, saj je razdalja prevelika, vsekakor pa bodo ohranili stike.
Marija Lebar
glasbena šola nazarje
Doza temperamenta proti vsakdanji apatiji
Koncert Pianissimo je v dvorano nazarske glasbene šole 23. januarja privabil številne ljubitelje klavirske glasbe. Predstavila se je pianistka Kaja Lojevec. Kot je v uvodnem pozdravu poudaril ravnatelj šole Jernej Marinšek, je to že druga sezona glasbenih dogodkov v ciklu Pianissimo. V okviru tega cikla dajejo priložnost predvsem mladim glasbenikom, da se predstavijo in da tako pridobivajo izkušnje za nastopanje pred publiko.
Koncertantka je za svoj nastop izbrala glasbo treh avtorjev, in sicer Issaca Albeniza, Clauda De-bussya in Alberta Evarista Gina-stere. »Nocojšnji glasbeni dogodek nas bo popeljal skozi lepote pokrajin Španije, Francije in preko oceana v Argentino,« je bilo zapisano v koncertnem listu. Vsi trije skladatelji, katerih dela so bila izvajana, so bili tudi odlični pianisti svojega časa, zato so veliko lastne glasbene ustvarjalnosti posvetili prav temu instrumentu in komponirali zanj. Glasba je bila temperamentna in je poslušalstvo

Pianistka Kaja Lojevec je s temperamentno glasbo začarala občinstvo. (Foto: Marija Lebar)
dobesedno prikovala na sedeže. Po burnem aplavzu na koncu koncerta so kar obsedeli, saj jih je dogodek povsem prevzel.
Kaja Lojevec je s poukom klavirja pričela v Glasbeni šoli Moste, nadaljevala na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, na ljubljanski akademiji za glasbo je diplomirala leta 2006. Za njo so številni odmevni nastopi in je prejemni-
ca več laskavih odlikovanj z glasbenih tekmovanj. Sedaj je zaposlena na glasbeni šoli na Vrhniki, njeni učenci pa že posegajo po visokih uvrstitvah na različnih tekmovanjih.
Marija Lebar
Savinjskenovicešt.6,10. februar 2012 17
Organizacije, Čestitke, Oglasi
ustvarjalne delavnice društva prijateljev mladine mozirje
Dobrodošla popestritev za male nadebudneže
V prostorih mozirskega športnega društva v Mozirju je Društvo prijateljev mladine Mozirje organiziralo ustvarjalno delavnico za vse otroke, ki so želeli malce drugače preživeti nekaj uric. Ustvarjali so iz odpadnih materialov, ki so jim vdihnili nov namen in novo življenje.
Delavnica je bila po besedah predsednice društva Lilijane Rakun in vodje delavnice Alje Žun-ter zelo dobro obiskana. Mali na-debudneži so z veseljem prisluhnili navodilom, ob tem pa v vsak izdelek vložili veliko sebe, svojih idej in želja. Dejavnosti so bile prilagojene starosti posameznega otroka, zato so se tudi izdelki precej ločili med sabo. Tako bo tudi v bodoče. Delavnice
bodo namreč vsak mesec enkrat, vedno ob sobotah med deseto in dvanajsto uro. Teme delavnic pa bodo prilagojene aktualnemu času. Na primer februarska, na pustno soboto, bo namenjena izdelovanju pustnih mask, marčevska bo v znamenju materinskega dne in podobno. Ob lepem vremenu se bodo podali na travnik, v gozd ali kam drugam, da si popestrijo dogajanje.
Kasneje bi se radi povezali še z ostalimi krajevnimi društvi, da bi bili organizirani dogodki še zanimivejši in privlačnejši za čim širši krog otrok. Njihova starost ni in ne bo omejena, saj se bodo animator-ke poskusile prilagoditi vsakemu posebej.
Benjamin Kanjir
Delavnica je bila zelo dobro obiskana.
(Fotodokumentacija Društva prijateljev mladine Mozirje)
Ohranite
Vaše najlepše spomine!
1*1
www,foto knj19a.net
(^26) Savinjske novice št. 5, 3. februar 2012
C
Organizacije
pust mozirski pred vrati
Trške pravice tokrat v zahvalo za kulturno
udejstvovanje
Mozirski pustnaki so tik pred tem, da prično z letošnjimi vra-golijami, saj je pust pred vrati. Trške pravice bo pustna srenja letos na debeli četrtek podelila Jelki Re-penšek, ki je trden člen Kulturnega društva Jurij in s tem mozirske kulture.
Kultura v Mozirju je v veliki meri odvisna ravno od tega društva. Člani pod vodstvom Jureta Repen-ška namreč iz meseca v mesec, iz praznika v praznik skrbe za kul-
turno osveščanje in oplemenitenje Mozirjanov. Jelka Repenšek je zborovodkinja vokalne skupine Ko-ledniki, ki deluje v okviru tega društva, aktivno pa se vključuje v vse prireditve, ki jih društvo prireja. Odločitev, da se ji izkaže čast tudi s strani pustne bratovščine, je tako povsem na mestu.
Petek in sobota, 17. in 18. februarja, bosta tradicionalno obarvana z zabavami v prireditvenem šotoru. V petek bolj za mlade, v soboto pa
bo gala pustovanje za vse maske. Pustnaki se bodo v nedeljo podali na obhod trških meja, naslednji dan pa bodo po Mozirju ofirali od hiše do hiše.
V torek zjutraj, na pusta dan, bodo pustnaki legalno izvoljenega lokalnega oblastnika Ivana Suhoveršnika mirno odstranili z oblasti in predstavili program pustne vlade. Popoldne sledi sprememba glede na vsa leta doslej. Prvič v zgodovini Pusta mozirske-
ga in nasploh prvi v Sloveniji bodo domačini organizirali karnevalsko povorko v večernem času. »Zavoljo prilagajanja podaljšanim delovnim časom zaposlenih in lažjega prihoda sodelujočih na po-vorki,« pravi pustni govornik Robert Klemenak. V dogajanje bodo vključili tudi svetlobne efekte, kar bo še dodatno obogatilo karneval s sodelujočimi domačimi in tujimi skupinami.
Benjamin Kanjir
planinsko društvo ljubno ob savinji
Lansko leto polno investicij
V času letošnjih občnih zborov so na Ljubnem med prvimi poskrbeli za informiranje svojih članov in simpatizerjev člani ljubenske-ga planinskega društva. Kot vedno ob podobnih srečanjih planincev so se v večnamenskem prostoru osnovne šole zbrali številni člani društva in gostje iz sosednjih planinskih društev.
Predsednica društva Brigita Vrč-kovnik je predstavila delovanje organizacije v preteklem in glavne smernice za letošnje leto. Aktivnosti ljubenskih planincev se poleg številnih, ki jim v društvu posvečajo pozornost, skoraj vedno začnejo in
Pika Povh je predstavila lanska orientacijska tekmovanja mladih planincev. (Foto: Franjo Atelšek)
končajo pri skrbi za njihovo priljubljeno planinsko postojanko Kočo na Travniku, ki ji - kot se za dobrega gospodarja spodobi - vsako leto posvetijo veliko časa in finančnih sredstev.
Lansko je bilo glede tega še posebej bogato, saj so ob pomoči do-natorjev in lastnih sredstev na koči izvedli vrsto investicijskih del. Povsem obnovljen vodovod do koče, nova peč s kaminom, obnovljen dimnik, novi akumulatorji za preskrbo z elektriko so bila glavna opravila, ki so jih lani ljubenski planinci uspešno spravili pod streho. Vendar pa življenju v društvu dajejo
pečat tudi druge aktivnosti, kot so skrb za planinske poti, za kar skrbijo prizadevni markacisti, aktivni so planinski vodniki, planinski izleti se vrstijo skozi vse leto, nenehna skrb za ohranjanje naravnega okolja in nenazadnje dobro delo z mladimi, kar je bilo na občnem zboru še najbolj očitno prikazano. Prisotnost mladih na zboru in njihova poročila o aktivnostih in planih za prihodnje so namreč garancija, da se ni treba bati za prihodnost planinstva na Ljubnem, kar so kot kompliment o delovanju društva poudarili tudi številni gostje.
Franjo Atelšek
planinsko društvo nazarje
Ali (kul)turno kolesarstvo sodi v hribe?
Člani nazarskega planinskega društva so v goste povabili Milana Domitrovica iz Velenja, tema predavanja je bila o turnem kolesarstvu v gorskem svetu. Predavatelj je zagovarjal organizirano in kulturno kolesarjenje tudi v hribih, kar nekaj prisotnih pa je temu oporekalo.
Gost je povedal, da naziv turno kolesarstvo velja za posebno obliko kolesarjenja v naravi, ki ga je v svoj okvir sprejela Planinska zveza Slovenije (PZS) že leta 2007. »Temu pojavu se ni mogoče več upreti, zato je prav, da je kolesarstvo v gorah dobro organizirano in naravi prijazno.« PZS prireja tečaje, kjer se turni kole-
sarji naučijo primernih tehnik vožnje s kolesom pa tudi etike obnašanja. Na vožnjah se srečujejo z ostalimi »uporabniki« prostora, kot so planinci, pohodniki, lovci, gozdarji ...
Takrat naj kolesar pozdravi, sestopi s kolesa, predvsem pa je pozoren, da ne ogroža varnosti drugih. Sicer kolesarske ture načrtujejo predvsem na poteh, ki niso običajne pohodniške. »Naš namen je občudovati naravo, zato je turno kolesarstvo treba ločiti od gorskega kolesarstva, brezglavih spustov in povzročanja hrupa in nevarnosti. Kolo je za nas le tehnični pripomoček, kot so palice ali
Predavatelj Milan Domitrovic je zagovarjal turno kolesarjenje v hribih. (Foto: Marija Lebar)
cepin,« je dejal Domitrovic.
Omenil je zakonodajo, ki omejuje oziroma prepoveduje vožnjo v naravnem okolju. Na to so opozorili tudi nekateri prisotni, ki se nikakor ne strinjajo, da bi se s kolesi vozilo po krhkem naravnem gorskem okolju. Predavatelj je tudi povedal, da druge države vabijo turne kolesarje in imajo zanje urejene poti. Marijan Denša, član Planinskega društva Nazarje, je dejal, da si to drugod lahko privoščijo, saj imajo velika gorska območja, Slovenija s svojim bogatim, a majhnim gorskim svetom pa za to ni primerna.
Marija Lebar
(^26) Savinjske novice št. 5, 3. februar 2012
Šport
rokometni klub nazarje
Sobotni rokometni popoldan v Nazarjah
Sobota je v nazarski športni dvorani minila v znamenju ženskega rokometa. Prva popoldanska tekma se je pričela ob 14. uri, igrale pa so mlajše deklice RK Nazarje v B ligi - vzhod. Nasprotnice so bile vrstice iz ŽRK Celje Celjske mesnine. Uro zatem je sledila tekma starejših deklic proti ŽRK Brežice, poslastica dneva pa je bila tekma članic v 1. B državni ligi - vzhod proti ŽRK Millennium.
V prvih dveh tekmah so Nazar-čanke morale priznati premoč gostujočim vrstnicam. Oba poraza sta vplivala na igro članic, ki so v
V	sredo, 1. februarja, se je v Tržiču odvijalo državno prvenstvo v smučarskih skokih za šolarje. Zgornjo Savinjsko dolino so zastopali štirje tekmovalci iz treh šol. Osnovno šolo Blaža Arniča iz Luč je zastopal Anže Robnik, OŠ Frana Kocbeka iz Gornjega Grada Primož Mavrič ter OŠ Ljubno ob Savinji Alojz Atelšek.
V	konkurenci je tekmovalo preko sto šolarjev, najbolj močna konkurenca je bila med učenci tretjih razredov, kjer so nastopili trije zgornjesavinjski predstavni-
tekmo krenile premalo agresivno. V napadu so naredile preveč napak in samo domača vratarka je preprečila, da je bila najvišja prednost gostij štiri gole. Polčas se je končal 10:13 v prid gostjam iz Svetega Jurija ob Ščavnici.
V nadaljevanju so bili gledalci priča popolnemu preobratu. Z borbeno igro so domače rokometaši-ce uspešno izničile neuigranost v napadu in prišle do vodstva. Gostujoče igralke se niso predajale, kar je bil pogoj za napeto končnico. V zadnjih desetih minutah so Nazarčanke krenile celo z dvema
ki. Najuspešnejši med njimi je bil Atelšek, ki je osvojil osmo mesto, Terbovšek je bil 20. in Mavrič 24.. Med učenci četrtih razredov se je Robnik uvrstil na osmo mesto. Mladi skakalci so bili navdušeni, da so dobili priložnost tekmovati na državnem tekmovanju, in kdo ve, mogoče se med njimi najde tudi naslednik Primoža Pikla. Tekmovanje so organizirali Smučarska zveza Slovenije, Zavod za šport RS Planica in Nordijski smučarski klub Tržič Trifix.
Štefka Sem
igralkama manj, to pa ni vplivalo na njihovo borbenost, s katero so pogumno držale prednost. Nazar-ska vratarka je v ključnih trenutkih izvrstno branila, njene obrambe pa so soigralke s pametno igro v napadu ob koncu tekme pretvorile v minimalno zmago 25:24.
Domači trener Branko Dobnik je videl zmago predvsem kot moral-
velika nagrada argeta
Prvi februarski dan sta na Krvavcu potekali dve tekmi v supervele-slalomu za veliko nagrado Argeta za mlajše dečke in deklice. Na obeh tekmah je v konkurenci preko 50 tekmovalcev iz vse Slovenije prepričljivo zmagal član Gornje-savinjskega smučarskega kluba Mozirje Nejc Naraločnik. Ta ponedeljek se je na državni tekmi v veleslalomu v Cerknem uvrstil na tretje mesto in tako nadaljeval z nizom dobrih rezultatov, ki kažejo, da
no spodbudo za naprej. Vse tri selekcije so se v nedeljo odpravile na gostovanje k ŽRK Branik v Maribor. Članice so v zaostali tekmi 13. kroga izgubile, prav tako starejše deklice. Mlajše deklice pa so popravile vtis iz sobotne tekme in v zaostali tekmi 5. kroga visoko (23:37) premagale vrstnice iz Maribora.
Roman Mežnar
je Naraločnik eden najperspektivnejših mladih smučarjev. To dokazuje tudi ponovno povabilo v otroško državno reprezentanco. Za barve Slovenije je prvič nastopal v lanski zelo uspešni sezoni, ko je med drugim postal tudi državni prvak v veleslalomu. V zadnjem mesecu je Naraločnik že šestkrat stal na stopničkah za zmagovalce. Poleg dveh zmag si je prismučal še dve drugi in dve tretji mesti.
Štefka Sem
solsko prvenstvo v smučarskih skokih
Zadovoljni in navdušeni tekmovalci iz naših osnovnih šol
ssk ljubno btc
Borut Mavc šesti in deveti na FIS pokalu
Pretekli vikend sta bili v Kranju dve tekmi FIS pokala v nordijski kombinaciji. Na obeh tekmah se je v konkurenci 55 tekmovalcev iz vse Evrope pomeril član ljubenske-
ga skakalnega kluba Borut Mavc. Medtem ko je na sobotni tekmi osvojil deveto mesto, je rezultat v nedeljo še izboljšal in osvojil šesto.
Štefka Sem
Dve zmagi in tretje mesto za Naraločnika
Nejc Naraločnik (na sredini) v zadnjem mesecu beleži šest uvrstitev na stopničke. (Foto: ŠS)
Na državnem prvenstvu so nastopili (z leve) Alojz Atelšek, Anže Robnik, Andraž Terbovšek in Primož Mavrič. (Foto: Štefka Sem)
(^26) Savinjske novice št. 5, 3. februar 2012
Šport
vikend vražjih slovenk
Organizacijsko zakulisje tekem svetovnega pokala
na Ljubnem
Zadnji teden pred tekmami svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske na Ljubnem ob Savinji so imeli organizatorji veliko dela. Organizacija prireditve na svetovnem nivoju ni mačji kašelj, zato so člani Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC nenehno prisotni na skakalnici, prav tako se redno sestaja organizacijski odbor.
Na eni od sej so se zbrali vodja tekmovanja Marko Mlakar, predsednik tekmovalnega odbora Jože Ograjenšek, predstavnika organizacijskega odbora Mojca Hrženjak in Rajko Pintar, ti-
skrbela ekipa nujne medicinske pomoči, ki bo prav tako prisotna ob skakalnici.
Za prevoz številnih funkcionarjev morajo poskrbeti organizatorji. Ker je nekatere od njih potrebno pripeljati z bližnjih letališč, nastanjeni bodo v Logarski dolini in Juvanju, bo za njihove prevoze poskrbela posebna ekipa. Na vrhu skakalnice bo postavljen ogrevan šotor, kjer bodo tekmovalke čakale na svoj nastop, povsem do vrha jih bodo vozili s kombiji.
Razdeljene so bile tudi številne zadolžitve za samo tekmovanje, med temi je izbor predska-kalcev, zastavonoše, teptalci doskočišča. Ser-
Organizacijski odbor se trudi, da bi pripravili odlično organiziran dogodek tako za tekmovalke kot obiskovalce. (Foto: Štefka Sem)
skovni predstavnik Smučarske zveze Slovenije Tomi Trbovc, pomočnik vodje skakalnice Marko Klarič, predsednik ljubenskega skakalnega kluba Alojz Murko, vodja skakalnice Martin Juvan in številni drugi. Murko je med drugim povedal, da vse priprave potekajo po planu in da skupaj z obiskovalci pričakujejo fenomenalni skakalni vikend na najmanjšem prizorišču tekem svetovnega pokala. Prav tako se je zahvalil vsem, še posebej glavnemu pokrovitelju ljubljanskemu BTC-ju in Jožetu Mermalu, kajti brez njih Ljubno ne bi gostilo tega tekmovanja.
TEDEN DELA NA PRIZORIŠČU
V tem tednu se je začela postavljati potrebna infrastruktura. Tekmovalna vas s številnimi ogrevanimi kontejnerji za ekipe, šotori, tribune, to je le delček vsega, kar bo vidno vsem obiskovalcem. Veliko truda zahtevajo majhne, obiskovalcem nevidne stvari. Telefonsko in internetno povezavo so uredili, saj mora biti tiskovno središče za številne novinarje opremljeno tako s telefoni, internetno povezavo, električnimi priključki, mizami in ostalim.
Za varovanje bo skrbelo preko 50 oseb iz varnostne službe in gasilcev, ekipa gasilskih bolničarjev bo prisotna vse dni za potrebe obiskovalcev, v primeru poškodb tekmovalk bo zanje po-
viserji smuči bodo imeli urejen prostor v bližnjem kozolcu. Pozabili niso niti na drobnarije, kot so lopate, grablje in podobno orodje, ki se bo mogoče potrebovalo. Med bolj zanimivi-
mi projekti bo tudi ureditev ogrevanega WC-ja na vrhu skakalnice za tekmovalke, medtem ko se bodo morali ostali zadovoljiti z WC-ji brez ogrevanja.
Tudi številna televizijska ekipa, ki bo skrbela, da bo podoba Ljubnega ob Savinji obkrožila svet, je s postavitvijo svoje opreme pričela že med tednom. Poseben prometni režim bo začel veljati v petek. Parkirišča za obiskovalce so zagotovljena v industrijski coni, vsak dan po tekmovanju bodo obiskovalce v šotoru zabavali glasbeniki. Nekaj dragocenih nasvetov glede organizacije so Ljubenci dobili v italijanskem Pre-dazzu, kjer so bili pred časom gostje organizatorjev in so si lahko ogledali vse podrobnosti na tekmovanju.
ZAČETEK V PETEK
V petek popoldan se bo na terasi hotela Planinka ob 17. uri odvijala prireditev poimenovana Gostoljubno Ljubno. Takrat se bodo tekmovalkam podelile startne številke. Ljubno je torej na pragu svetovne prireditve, ki ne bo le športna, obiskovalce z vsega sveta bodo prebivalci poskušali očarati tudi s svojo gostoljubnostjo, kulinariko, organizacijo. Kot je pred dnevi dejal vodja tekmovanja Marko Mlakar: »Ne bomo se primerjali s slabšimi, ampak bomo dokazali, da smo najboljši.« Upamo lahko, da ne bodo izstopali le po organizacijski plati, ampak se bodo z odličnimi skoki dokazale tudi vražje Slovenke, ki so bile ob preizkusu skakalnice z njo zelo zadovoljne.
Štefka Sem
svetovni pokal v smučarskih skokih za dekleta
Zmagovalne stopničke Katje Požun odlična popotnica za Ljubno
Najboljše skakalke sveta so pred slovensko turnejo, ki bo konec tedna na Ljubnem ob Savinji, nastopile še v avstrijskem Hinzenbachu. V izredno težkih vetrovnih razmerah je obe tekmi prepričljivo dobila vse boljša domačinka Ira-schova, v ospredje sta se spet prebili obe Američanki, na veselje slovenskih navijačev pa se je ponovno izkazala Katja Požun, ki si je na sobotni tekmi priskakala kar zmagovalne stopničke
in tako zadržala visoko peto mesto v skupni razvrstitvi svetovnega pokala.
Prve stopničke in dobri rezultati ostalih naših deklet v tej sezoni so nedvomno najboljša možna popotnica ter vabilo vsem ljubiteljem smučarskih skokov, da pridejo v soboto in nedeljo v kar največjem številu na Ljubno bodrit tako naša vražja dekleta kot vso ostalo svetovno elito.
Franjo Pukart
Rezultati sobotne tekme: 1. Daniela Iraschko (AUT), 2. Sarah Hendrickson (ZDA), 3. Katja Požun (SLO), 4. Ulrike Graessler (NEM), 5. Anette Sagen (NOR) ... 8. Špela Rogelj (SLO), 10. Maja Vtič (SLO) ...
Rezultati nedeljske tekme: 1. Daniela Iraschko (AUT), 2. Sarah Hendrickson (ZDA), 3. Lindsey Van (ZDA) ... 6. Katja Požun (SLO), 10. Maja Vtič (SLO), 27. Urša Bogataj (SLO) ...
(^26) Savinjske novice št. 5, 3. februar 2012
Črna kronika, Oglasi
Č R N A K R O N I K A
•	ZAGORELE DIMNIŠKE SAJE
Ljubno ob Savinji: 31. januarja dopoldan so zagorele saje v dimniku stanovanjske hiše v Lokah na Ljubnem ob Savinji. Gasilci iz PGD Ljubno ob Savinji in PGD Okonina so goreče saje pogasili, očistili dimnik ter preventivno pregledali njegovo okolico. V pripravljenosti so bili tudi gasilci PGD Radmirje. Materialna škoda ni nastala.
•	PREGRET DIMNIK POVZROČIL POŽAR
Radmirje: 31. januarja ob 14. uri je v Radmirju zagorelo ob dimniku v montažni stanovanjski hiši v zaključni fazi izgradnje. Gasilci iz PGD Radmirje, Okonina in Ljubno ob Savinji so požar lokalizirali in pogasili s pomočjo ročnih gasilnih aparatov, saj bi gašenje z vodo povzročilo še večjo materialno škodo. Z dihalnimi aparati so jim prišli na pomoč gasilci iz PGD Gornji Grad, Bočna, Grušovlje, Rečica ob Savinji in Po-brežje ob Savinji. Gasilci iz PGD Mozirje so pregledali prostore s termo kamero. Ogenj je uničil okrog 20 kvadratnih metrov stropa z oblogami. Strokovnjaki so kot vzrok nastanka požara izpostavili pregretje dimniške kovinske tuljave in s tem izključili tujo krivdo. Škoda na objektu znaša okoli 10.000 evrov.
•	BRUNARICA OB ŠPORTNEM OBJEKTU POGORELA DO TAL
Nazarje: 1. februarja je prišlo do požara na lesenem objektu pri nogometnem igrišču v Nazarjah. Objekt je bil velikosti 8 krat 3 metre in
je v celoti zgorel. Škode je za okoli 2.000 evrov. Vzrok požara je požig, z zbiranjem informacij je bilo ugotovljeno, da se je na kraju požara zadrževala znana oseba, s katero so policisti opravili razgovor. Moški je povedal, da si je v brunarici zakuril, ker ga je zeblo. Zakuril je starejši stol, ko pa se je močneje vnel, je nanj vrgel še tepih, da bi ogenj pogasil. Ob tem je zagorelo še bolj, tako da ognja ni mogel več kontrolirati. Storilec je nato sam poklical gasilce in povedal, da je prišlo do požara. Zoper njega bo napisana kazenska ovadba zaradi povzročitve splošne nevarnosti.
•	KAMINSKA PEČ POVZROČILA TLENJE
Bočna: 2. februarja je prišlo v Bočni do dimniškega požara na stanovanjski hiši. Zagorelo je okrog dimnika, kjer se je vžgalo ostrešje. Začetek požara je bil v dnevni sobi, kjer se nahaja manjša kaminska peč, stisnjena tik ob leseno predelno steno. Zaradi pregrevanja peči je prišlo do tlenja v predelni steni in kasneje do požara. Materialna škoda znaša okoli 1.000 evrov, o dogodku bo spisano tudi poročilo na pristojno državno tožilstvo.
•	STORILEC ODNESEL MOTORNO ŽAGO
Konjski Vrh: V noči na 3. februar je neznani storilec vlomil v drvarnico ob stanovanjski hiši v Konjskem Vrhu. Storilec je v notranjost prišel tako, da je odstranil ključavnico obešanko, ki je bila na verigi. Od-
nesel je motorno žago znamke Husqvarna, tip 346, staro šest mesecev. Z dejanjem je lastnik oškodovan za okoli 700 evrov.
•	POŽAR V GARAŽI
Lepa Njiva: 4. februarja je v Lepi Njivi prišlo do požara v garaži stanovanjske hiše. Lastnik objekta je v garaži preko dneva kuril v centralni peči. Zaradi neznanega vzroka se je zaprla loputa dimnika, ki je nad pečjo. Zaradi naraščajoče temperature je prišlo do tlenja in do požara na leseni pregradni steni, ki je bila tik ob peči. Ogenj se je nato razširil na starejši pralni stroj. Ogenj je lastnik sam pogasil, čeprav so na kraj prišli tudi gasilci. S termo kamero so pregledali prostor in očistili poža-rišče. Nastala je materialna škoda v višini okoli 2.000 evrov.
•	OSTAL DOLŽAN KLJUB OBLJUBAM
Nazarje: 5. februarja se je na Policijsko postajo Mozirje oglasil delavec bencinskega servisa v Nazarjah v zvezi z dogodkom, ki se je zgodil 19. januarja. Tega dne je znan storilec na servisu natočil gorivo v vrednosti 30 evrov. Ko je natočil gorivo, je prodajalcu dejal, da trenutno nima denarja. Prinesel naj bi mu ga naslednji dan. Pustil mu je tudi svoje osebne podatke. Ker do začetka februarja računa ni poravnal, je prodajalec podal predlog za pregon kaznivega dejanja. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba zoper storilca.
OPOZORILO OBISKOVALCEM TEKEM V SKOKIH NA LJUBNEM
Ker bodo v dneh od 11. do 12. februarja na Ljubnem ob Savinji izvedene tekme svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske, policisti opozarjajo občane, da naj parkirajo vozila na označenih parkiriščih v obrtni coni Loke ter naj upoštevajo spremembe prometnega režima v okolici prireditve ter navodila rediteljev in policistov.
(^26) Savinjske novice št. 5, 3. februar 2012
C
Črna kronika, Zahvale, Oglasi
Tiho bolezen te je obiskala,
poslednjo moč ti pobrala.
Odšel si tja, kjer ni gorja
in ne solza.
Med nami te več ni,
a v srcih boš ostal do konca dni.
V SPOMIN
Janez KAKER
28.3.1940 - 15.2.2011
Minilo je dolgo leto, odkar te je kruta bolezen premagala in te nam vzela.
Ko zaželimo tvoje si bližine, gremo tja, na tisti kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da od tam vrnitve ni.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate svečke in se ga spominjate v molitvi.
Vsi njegovi
V SPOMIN
Mariji KAKER
po domače Trkačevi mami iz Konjskega Vrha, Luče
Draga naša ljuba mama, mineva že 20 let, odkar vas ni več na svetu.
Pot, po kateri vas je vodilo življenje, je bila trnava in strma. A omagali niste. Rodili ste enajst otrok, vse v Bogu in veri gor vzgojili, da nobeden od njih ni šel na stransko pot. Na svetu mnogo je poti, a le ena je prava, po kateri ste vi mama šli.
Vsi njeni
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041/672-115
www. p o g re b-m o r a na.si
radmirje, ljubno ob savinji
Gasilci pravočasno
• ■•	v	I «vt
pogasili požar v nisi
Zadnji januarski dan so bili gasilci na območju občine Ljubno zelo aktivni. V popoldanskih urah je namreč zagorelo ob dimniku v montažni stanovanjski hiši v Radmir-ju. Ogenj je uničil okrog 20 kvadratnih metrov stropa z oblogami, posredno pa bo šlo za večjo materialno škodo.
Kot je povedal predsednik PGD Radmirje Damijan Nerat, je le pravočasni klic na center za obvešča-
nje in hiter dostop gasilcev številnih društev na mesto požara rešil hišo in lastnike objekta pred veliko večjo škodo. V kolikor bi prišli kasneje, bi morali gasiti z vodo in bi bila posredna škoda na objektu še veliko večja.
Istega dne v jutranjih urah je zagorelo tudi v dimniku stanovanjske hiše na Ljubnem. Požar so pogasili domači gasilci.
Štefka Sem
V novi, še nevseljeni hiši je zagorelo ob dimniku. Požar so gasili številni gasilci. (Foto: ŠS)
Srce je onemoglo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož in oče
Mirko ZAGOŽEN
iz Bočne 108
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, bivšim sodelavcem in znancem za izrečene besede sožalja, podarjeno cvetje in svete maše ter sveče.
Hvala gospodu župniku Ivanu Šelihu za opravljen obred, govornikoma, pevcem, gasilcem, Zvezi borcev in praporščakom.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena Ivana, sin Andrej z družino
(^26) Savinjske novice št. 5, 3. februar 2012

Za razvedrilo
Uaše težave s problemi
V uredništvu Zadrečkih novic smo pred svetovnim prvenstvom smučarskih skokov za ženske dobili celo ple-jado vprašanj od naših bralcev. Zakaj? Ja, ker je prvenstvo na Ljubnem ob Savinji, a ne?!
AH veste, kaj je v zakulisju tekem svetovnega pokala na Ljubnem?
Seveda. Ogrevan WC za skakalke.
Kako bo pa ogrevan?
Tako, da se sneg na skakalnici ne bo preveč topil.
Mislil sem, s čim?
Glede na to, da so si novinarji zaželeli, ko so zvedeli za ogrevan WC, ogrevan topel pod, bo potreba po kurjavi izdatna in bodo v ta namen zagnali na pol zgrajen blok 6 Termoelektrarne Šoštanj.
Paje to varno?
Za vsak slučaj imajo pripravljeno gasilsko cisterno s snegom, če se bo ogrevan topel pod pregrel, in brener, če se bo WC pokvaril in kakšna ritka primrznila na školjko.
Menda bo poseben prometni režim na Ljubnem, ko bo tam svetovno prvenstvo.
Normalno, glede na to, da gre za ženske skoke, bodo le-ti prepovedani za moške!
Organizatorji tekmovanja bodo poskrbeli za razno razna presenečenja.
Kje po dolini pa bodo razporejeni akterji svetovnega prvenstva?
Ker vemo, za kaj vas to zanima, vam, kje bodo spala dekleta, ne bomo povedali. Mogoče le to, da bodo velike živine nastanjene najvišje v dolini, to je Logarski.
Kaj če bo snega preveč?
Bomo pa vsi bližje skakalnici, skakalke bomo pa z žerjavom jemali ven iz snega, doklertelemark ne bo utrjen.
A bo padla kakšna medalja za naše skakalke?
To je povsem odvisno od navijačev. Če bodo dovolj glasni, da se bo naredil vz-gonski veter, potem so tovrstna vprašanja odveč.
Ali je dovoljeno fotografiranje?
Če ne boste namesto bliskavice na fotoaparat priklopili tam stoječe reflektorje, potem, zakaj ne?
lááté&íé novice
Na ljubenskem svetovnem prvenstvu je varnost na prvem mestu in tehnične ekipe prve leteče pomoči vedno pripravljene.
Ali bodo skoki vidni tudi preko televizije?
če ste dovolj veliki, da vidite preko nje, in dovolj blizu Ljubnega, da vidite skakalnico.
Seveda bodo vidni tudi na televiziji, ampak sram naj vas bo, če si jih ne boste šli pogledat od blizu. Televizija ne da tistega občutka, ki ga da tekma v živo, sploh, ker bo prenos tekme po celem svetu pobral vso elektriko po dolini in boste, razen na Ljubnem, ostali v temi.
Ali bo poskrbljeno za zdravstveno oskrbo?
Za zdravstveno oskrbo bo poskrbljeno tako dobro, da bodo ta vikend bolnike namenjene v klinični center raje vozili kar na Ljubno,
Naša mala klinika Ljubno torej?
Kaj mala? Svetovna!
Zakaj nekateri sprašujejo, ali bodo na prireditvi tudi čarovniki?
To so otroci, ki so jim očetje obljubili, da bo čarobno.
Kako bo poskrbljeno za varovanje?
V	prvi vrsti je mišljeno, da naj za varnost poskrbi vsak sam. Da vas ne bo zeblo, si nabavite kapo, šal, rokavice, dvojne zok-ne, dolge gate.
V	sili vam bomo priskočili na pomoč s kuhanim vinom, hladnim pirom ali s kakšno alkoholno pijačo. Za tiste, ki jim ni do zdravil, bo na voljo tudi kakšen čajček.
Kakšne bodo spremljajoče prireditve?
Vse bo v znamenju gostoljubnega Ljubnega. Torej, ker se vam zato ne bo dalo iti domov, prinesite s sabo spalne vreče z električnim ogrevanjem na sončne celice, ki delajo tudi na polno luno.
Zakaj imajo naše športnice naziv vražje Slovenke?
Ja, ker so iz Slovenije, a ne?! Pa da ne bi pomislili, da zato, ker letijo po zraku! Vražje so, ker so pol h ... (ni za otroke)... ča!
Ker kontrolni stolp letališča Jožeta Pučnika nad Ljubnim nima jurisdikcije, bo v zraku vse mogoče.
Za skakalke, ki jih lahko odnese predaleč, je v pripravljenosti taksi služba in sendvič za na pot.
Zakaj ni angleških smučarskih skakalk in skakalcev?
Ker nimajo navijačev.
Zakaj pa ni navijačev?
Kdo pa bi bil pripravljen metati denar skozi okno za gretje pira pozimi?
Ali pridejo skoke gledat tudi predsednik države? Mogoče predsednik vlade, parlamenta, njihove žene?
Vse je mogoče, tudi Angelina Jolie. Bo pa od bolj znanih ljudi tam zagotovo Martin Juvan-Čuks.
In kako se bo po tem svetovnem prvenstvu svet na Ljubnem ob Savinji poslej vrtel dalje?
Obeti so dobri. Povečano zanimanje turistov za obisk kraja in doline bo prineslo v dolino tudi več denarja. Mogoče si bo katera od svetovno slavnih oseb kupila na Ljubnem vikend s pogledom na skakalnico, lahko da bo naslednje srečanje velikih osem naslednjič v Juvanju in zasedanje Varnostnega sveta, kjer bodo veto lahko dali le Ljubenci.
To je še najmanj, kar se nam obeta.
(^26) Savinjske novice št. 5, 3. februar 2012
Za razvedrilo, Oglasi
MOJ KLOBUK IMA TRI LUKNJE Tomaž Guček, godbeni kapelnik v bolniški (levo): »Ej, Toni, moj klobuk ima tri luknje.«
Toni Acman, korepetitor (v sredini): »Hja, saj ni čudno, če pa fantje po vajah v Grabenčku štejejo runde tako, da vanj delajo luknje. Lahko pa ti dam svojega, saj jaz raje nosim lepo kapo, ki mi ob šmi-helskem vetru pride bolj prav, kot pa klobuk.«
Tomaž Podlesnik, dirigent: »Vidva se lahko zabavata z vajinimi klobuki, ker sem jaz nase prevzel vse skrbi okoli koncerta. Šele nocoj sem videl, koliko je godbenikov, saj jih na vajah ni nikoli toliko.«
(Foto: BK)
MOTOSABLJASTVO
V gozdarski stroki, kjer se večkrat pokažejo navzkrižni interesi glede lastništva in strokovnega upravljanja, se bodo že letos na območnem tekmovanju gozdarjev in sekačev pomerili v novi disciplini, mo-tosabljaštvu. V Šmartnem ob Dreti zagnani gozdarji že vneto vadijo.
ZAPREPAŠCEN NAD ZATEČENIM STANJEM Slikar Franci (amaterski igralec Dejan Ugovšek) kot pacient v predstavi Pacienti v čakalnici: »Glede na tukaj zapisane izkušnje pacientov bomo prihodnje leto odigrali še en del Pacientov v čakalnici. Naše čakalne dobe so namreč take, da te lahko na prvi pregled pokličejo šele eno leto po smrti, na umetno oploditev pa, ko otroci že shodijo. Čelado bom pa za vsak slučaj kar obdržal, če pride do kakšnega zdravstvenega udara.«
Na podlagi Odloka o I. spremembi Odloka o proračunu Občine Gornji Grad za leto 2012, ki ga je Občinski svet Občine Gornji Grad potrdil na svoji 13. redni seji, dne 2. 2. 2012 in Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Gornji Grad za programsko obdobje 2007-2013 (UG ZSO, št. 22/07) Občina Gornji Grad objavlja
P O P R A V E K R A Z P I S A o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Gornji Grad za leto 2012
I. POPRAVEK VIŠINE SREDSTEV
Glede na zmanjšano višino sredstev na proračunski postavki 1102 - Program reforme kmetijstva in živiljstva, ki jo je Občinski svet Občine Gornji Grad potrdil na svoji 13. redni seji, dne 2.2.2012, se popravi okvirna višina sredstev po II. točki Razpisa o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Gornji Grad za leto 2012, ki je bil objavljen v Glasilu Občine Gornji Grad, december 2011 in na spletni strani občine: www.gornji-grad.si.
Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Gornji Grad za leto 2012 - v okvirni višini 25.000 EUR.
Dodelitev pomoči - skupinske izjeme:
1.	Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo -okvirna višina 6.250,00 EUR.
2.	Varstvo tradicionalnih krajin in stavb - okvirna višina 1.250,00 EUR.
3.	Zagotavljanje tehnične podpore - okvirna višina 1.250,00 EUR.
Dodelitev pomoči - de minimis:
4.	Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah - okvirna višina 10.000,00 EUR.
5.	Naložbe za opravljanje storitev in trženje proizvodov in storitev s kmetij 3.750,00 EUR.
6.	Nove investicije za delo v gozdu 2.500,00 EUR.
II.	Ostale določbe razpisa ostanejo nespremenjene.
III.	Ta popravek se objavi v UG ZSO in na spletni strani občine: www. gornji-grad.si.
Datum: 06.02.2012
Zupan Občine Gornji Grad Stanko Ogradi, l.r.
(^26) Savinjske novice št. 5, 3. februar 2012

Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
	ob 13:45. Ljubno ob Savinji Uradni trening svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske
	ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Prepovedana ljubezen
Petek, 10. februar	ob 17.00. Terasa Planinke, Ljubno ob Savinji - Plac Promocijska prireditev in podelitev startnih številk
	ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Otvoritvena slovesnost 36 let praznovanj meseca kulture in medobčinska slavnostna akademija ob kulturnem prazniku s podelitvijo priznanj za kulturno delovanje
	ob 19.00. Galerija Mozirje Otvoritev slikarske razstave Krajina
	ob 10.00. Bohačev toplar v Nazarjah Delavnica z glino, nastop KD Slap, zbora Sv. Martina in
	citrark ob degustacijah
Sobota, 11. februar	ob 13.45. Ljubno ob Savinji Tekma svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske
	ob 19.00. Dom kulture Nazarje Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku
	ob 20.00. Športna dvorana Mozirje Valentinov koncert dalmatinskih pesmi
	ob 13.45. Ljubno ob Savinji Tekma svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske
Nedelja, 12. februar	ob 14.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Rogaška Crystal (mladinci)
	ob 15.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji
	Pokaži kaj znaš
Ponedeljek, 13. februar	ob 18.00. Muzejska zbirka Mozirje in Mozirjani Domoznanski večer z Aleksandrom Videčnikom:
	Kulturni boj štajerskih Slovencev 1850-1941
	ob 16.30. Telovadnica OŠ Nazarje
Torek,	Šola pleše
14. februar	ob 17.00. Knjižnica Luče Ura pravljic: Zaljubljeni cilinder
	ob 17.00. Knjižnica Ljubno Ura pravljic: Objemi me, medvedek!
Sreda, 15. februar	ob 18.00. Gostišče Grad Vrbovec Nazarje
	Planinski večer - Marijan Denša: Komna
	ob 18.00. Galerija Nazarje Predstavitev uporabe energijske psihoterapevtske tehnike EFT
Četrtek, 16. februar	ob 18.00. Galerija Mozirje Predavanje Mojce Grešak: Družina in kako v njej (pre)živeti
ŽIVALI - PRODAM
Prodam bikca simentalca težkega 245 kg, star 5,5 meseca; gsm 051/423-440.
Prodam 2 bikca za nadaljnjo rejo, sr pasme; kupim telička, starega 7 dni; gsm 031/855-186. Prašiča, 100 kg, domače reje, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam; gsm 051/335-751. Prodam prašiče od 30 - 100 kg, možna dostava; gsm 031/223484.
Prodam prašiče najboljše mesnate selekcije za nadaljnjo rejo, Fišar, Tabor; gsm 041/619-372.
DRUGO - PRODAM
MORDA STE ISKALI PRAV TO
PLESKARSTVO
Pleskanje notranjih in zunanjih površin; gsm 030/305-570.
Pleskarstvo Tadej Grudnik s.p., Zadrečka c. 15, Nazarje. SKI BOARD SERVIS TEVČ
Popravilo smuči, boardov, pancerjev in ostale opreme. Ročno ali strojno. Posredništvo za Fischer in komisijska prodaja. Tel. 041/529-063.
Vinko Tevč s.p., Praprotnikova 6, Mozirje. KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO M Mozirje
Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala ... gsm 051/396-269, faks: 03/584-11-49.
Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ
Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm 041/651-196.
Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji.
Psička, starega 2 meseca, prodam po simbolični ceni; gsm 041/793524.
	
šani les; gsm 041/448-286.	VOZILA - PRODAM
Prodam borove hlode ali deske, Prodam yamaho FZ-6, letnik 2008, mizarske kvalitete; gsm 041/942- 17.000 km, odlično ohranjeno za 169. 3.700 eur; gsm 041/889-648.	
Prodam elektronsko digitalne Prodam audi A3 TDI, l. 2004, mo-tehtnice (od 30 - 300 kg); gsm dre barve, prevoženih 134.000 km; 031/202-859. gsm 041/525-929.	
	Prodam osebni avto subaru impre-za, letnik 1998 4x4; gsm 031/532438.
KMETIJSKA MEHANIZACIJA -PRODAM	
Prodam vitlo tajfun, 4 t, letnik 1985; gsm 040/520-559.	
	NEPREMIČNINE
Prodam zajlo za vitlo, fi 12, 70 m, nova, 2 x valjana - ugodno; gsm 031/202-859.
DRUGO - KUPIM
Prodam domačo bučno olje; gsm 031/287-430.
Prodam suha, metrska, mešana drva po ugodni ceni; tel. 583-2460.
Prodam suha metrska drva; gsm 031/698-055.
Prodam suha cepljena drva, bukev in gaber, klaftre; gsm 031/585735.
Prodam sekance za kurjavo - me-
Kupim hlodovino: kostanj, javor, hrast, češnja ter iglavce, lahko tudi na panju; gsm 041/942-374.
V	najem oddam dvo- in polsobno stanovanje v bloku na Ljubnem; gsm 031/695-208.
V	najem oddamo lokal na Zadreč-ki c. 8 v Nazarjah, več informacij na 041/430-817.
Dvosobno stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 040/886-613.
^ Dodatne multimedijske vsebine za bratce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske.com
Ü1
(^26) Savinjske novice št. 5, 3. februar 2012
CA T ERIK
Izvrsten ponudnik za dnevno pripravo in dostavo toplih malic podjetjem na območju šalesko-savinjske, koroške in celjske regije ter za catering na veijih prireditvah
CATERING
Pokličite na
telefonsko št: 041 745 216 e-pošta: catering@gorenje.com
Rk «
> Orj/Zs/j/ff?
Goneči GosírósiMt e
ParTiJTiilifl Ci.rta tí
3320 VUtnjS 7<:.'af™i m SÍ3 i«W feXiJrs.- (U3J S??2ä67
» %
WHITE RABBIT
Wrmt RHUUn
od 20. do 24. februarja 2012
líPwVfVll
Triff«
i i wHm 1
r,M vi r*
■	k	.H	»	^
i
1 *
i	-	i I
i • má i
55€ (otroci), odrasli po ceniku
Informacije in prijave; www.belizajec.si,belizajec@gmail.com beliznjec,center@gmail-c0m
tel: 03 839 11 05
SS Gostišče CDAD VQ&0N^C
freier GO&miVO, Hip fclidjir. tp. ÄOV1ii;4>1B ccaln A, JjasKjr
Rvzvrvdt. í;í' mb¡učeni' družbe :¿t dušnih. bihu
r<>¡sln¡tina i hirmr. tihhffjiit( ohit tni& Pfi predhodnem dogomrn »inžHn tudi ob m deljah.
fr-iiosalc si sprmiiembo dsto fmiro m nefioiabno gmjsko rečerfo!

h -WAviff^h-! c t' p faiíT r h ftV&t^n i
svoje (jíííifb, ene rgičeri. zvedav, igfiv nagajiv in jiiva v u. a ik i d 11 ¿;.. r I ružbi svojjtfi bratu« i i scsier Zaflpvdor -■ ■ | j; - -	i •
Sariínk iriifl fodciiufNk i? Hpltan, razgHetan !i - trnk -n i ; ;i > nalezJji-'im boleznim.
■ I
SS Več ■ IjniiaL 1er ::enon35 ubiStirt i r:1 Ssple ¡ : .', • : 1 loa.com. nam ptíilo ría lisa&?@gn>o»l com »Ii pa kar pokličite na It ofon §■«$¡41-313-467(7™),