PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
t? §
g? s
->• --
iA f-
!	* »
9	| S
h. _ k
X -
559
nije)
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 280 (12.912)
Trst, sobota, 28. novembra 198
Na pobudo ministra za pravosodje Giuliana Vassallija
Vlada odobrila zakonski predlog o civilni odgovornosti sodnikov
Državljanu bo škodo povrnila država, ta bo potem terjala sodnika, ki je zagrešil sodno napako - Sodniki proti omejevanju neodvisnosti sodstva
SANDOR TENCE
RIM — Sodnik, ki bo zagrešil namerno napako, bo moral disciplinsko odgovarjati pred pristojnimi pravosodnimi telesi; državljan, ki je bil nepravično obsojen, pa bo lahko od države zahteval denarno odškodnino.'To je glavna misel zakonskega predloga, ki ga je včeraj odobril ministrski svet, na predlog pravosodnega ministra, socialista Giuliana Vassallija. Petstrankarska koalicija je tako po ostrih polemikah in po težki preizkušnji ljudskega referenduma vendarle našla skupni jezik o tem delikatnem in zelo aktualnem vprašanju.
Beseda pripada sedaj parlamentu, ki ima, kot določa zakon, 4 mesece časa, da uzakoni ta nor-mativ ter da tako zapolni zakonsko praznino, ki jo je povzročilo nedavno ljudsko glasovanje. Optimisti računajo, da bo poslanska zbornica odobrila zakon še pred koncem leta, senat pa naj bi prižgal dokončno zeleno luč nekje sredi februar-ja.
Zakonski osnutek, ki ga je minister pripravil v tesnem sodelovanju s podtajnikom na pravosodnem ministrstvu, furlanskim senatorjem PSI Castiglionejem, upošteva tako ustavno neodvisnost sodnika kot rezultate nedavnega referenduma. Uradnega besedila niso še objavili, zvedelo Se je le, da sestoji predlog iz desetih členov ter iz dolgega spremnega besedila, ki ga je lastnoroč-.
no napisal sam pravosodni minister. Gre vsekakor za neke vrste politični kompromis med raznimi usmeritvami, ki so se pojavile tako v parlamentu kot v zadnjem času tudi med samo vladno večino. Minister Vassalli je vsekakor po seji ministrskega sveta izrazil časnikarjem upanje, da bo vladni predlog v parlamentu naletel na čim-širšo podporo vseh demokratičnih strank. Po možnosti tudi sodnikov, je dodal minister, ki bodo v prvi vrsti poklicani za izvajanje tega pomembnega zakonskega odloka.
Kot smo že uvodoma omenili, priznava ta zakonski predlog civilno odgovornost sodnika, ki je že v veljavi v drugih državah Zahodne Evrope. Odškodnino za namerne napake sodnikov bo morala državljanu izplačati država, ki bo lahko kasneje ta denar deloma izterjala od sodnikov samih, v višini ene tretjine letne plače zainteresiranega sodnika. Ni pa še popolnoma jasno, kdo bo preveril in formalno odločal, ali je sodnik res naredil določeno namerno napako. Ali sodnik, mogoče celo kolega prizadetega sodnika, ali pa višji sodni svet, ki je po ustavi poklican, da usklajuje ter da ščiti dejavnost vsega sodnega sistema. O tem delikatnem vprašanju bo moral odločati v prihodnjih dneh parlament. Sodniki in njihove stanovske organizacije so vsekakor že dali vedeti, da bodo odločno nastopili proti vsem poskusom omejevanja neodvisnosti sodnih orga-
Minister za pravosodje Giuliano Vassalli
Nad tisoč ljudi sinoči v Mladinskem domu v Celovcu
Mogočno zborovanje koroških Slovencev proti vsiljenemu »pedagoškemu modelu«
MARKO WALTRITSCH
CELOVEC — Primorski opazovalec lahko mirno reče, da so koroški Slovenci sinoči imeli svoj »Travnik« ali svojo »Bazovico«, seveda upoštevajoč različna in objektivna merila. Nad 1000 se jih je sinoči zbralo v prostorni telovadnici Mladinskega doma v Celovcu, da bi izpričali svoj protest in svojo trdno odločitev, da od avstrijske vlade, parlamenta ter strank zahtevajo spoštovanje svojih pravic. Vsi, ki so sinoči prišli iz raznih krajev Koroške v Celovec, niso niogli v prostorno dvorano ter so na ulicah pred njo živahno komentirali dogodke zadnjih dni.
Protestno zborovanje proti odlgčitvi dunajskega vodstva treh strank, socialistične, ljudske in svobodnjaške, iz srede novembra, da parlamentu predložijo “pedagoški model« o ločevanju med nemškimi in slovenskimi otroki v osnovnih šolah, je potekalo pod globokim vtisom dogodkov prejšnjega dne.
Več desetin slovenskih mladincev je namreč v četrtek zjutraj zasedlo palačo koroške deželne vlade v Celovcu. Policija jih je zvečer izgnala. Da je bila ta palača zasedena, se je v četrtek zgodilo prvič. Z.aradi tega so bili včeraj vsi avstrijski časopisi polni vesti o tem dogodku. Posvetili so mu več strani, s komentarji in slikami. Pri tem je zanimivo, da aaso-pisi-, ki ne izhajajo na Koroškem, opozarjajo koroške Politike, naj se ne igračkajo preveč s tem vprašanjem, kajti to se jim utegne kruto maščevati.
Zaradi tega mladi danes uživajo med koroškimi
dolg aplavz, najdaljši, sprejel Alojza Gregorčiča, predsednika Kluba slovenskih študentov na Dunaju, ki je bil med pobudniki akcije. Prav tako so mu ploskali, ko je dejal, da je mimo čas pogovorov, ki nimajo uspeha. Na pogovore naj koroški Slovenci gredo le, če imajo ti resno osnovo.
Govorili so še dr. Matevž Grilc, ki je otvoril zborovanje, dr. Marjan Šturm, tajnik Zveze slovenskih organizacij, Feliks Wieser, predsednik Zveze sloven-skin organizacij, poslanec v dunajskem parlamentu Karel Smolle.
Posebne pozornosti in odobravanja je bil deležen koroški Nemec dr. Peter Gstettner, profesor na celovški univerzi, član strokovne komisije na Dunaju, ki je preučevala »pedagoški model«.
Vsi so seveda z različnimi pristopi, a z enotnim •gledanjem na akcijo, povedali, da bi bil sklep treh strank, če bi ga dunajski parlament sprejel, usoden za slovensko narodnostno skupnost na Koroškem. Po' šoli bi prišla na vrsto Cerkev, za njo pa še kaj drugega, saj nekateri nemški nacionalisti na Koroškem komaj čakajo, da uničijo Slovence v tej deželi, da jih potisnejo v kot, v geto. Vse to pa nujno pomeni hitro asimilacijo. Vsi pa so poudarili pomembnost povabi-
,	. • .... ....j. «7—--------1 da se
. koroš-
zaradi tega mladi ganeš uživajo mea KorosKimi	iuku li, k.ol lulu uiuyi,
Slovenci velik ugled. To se je pokazalo sinoči, ko je k diskusiji, preden so odobrili sklepno resolucijo o
»K Vranitzkemu bomo šli, vendar bomo zahtevali konkretne dogovore, ne le o šolstvu, marveč o vsem drugem, kar nas žuli,« so dejali govorniki.
Tako ti, kot tudi drugi. ki so se kasneje prijavili
sinočnjem zborovanju, so poudarili važnost, ki jo bo imela protestna manifestacija 19. decembra na Du-naju.
Pri vsem tem je izredno važno, da imajo koroški Slovenci tokrat podporo avstrijske ter mednarodne javnosti. Za sinočnjo manifestacijo so dobili nad sto solidarnostnih brzojavk. Pisali so jim ugledni avstrijski pesniki, pisatelji, univerzitetni profesorji, pravniki, bivši ministri, Cehi in Slovaki na Dunaju. Z njim solidarizirajo študentje iz vseh avstrijskih univerz; južnotirolski študentje na avstrijskih in drugih^ univerzah; Mednarodna organizacija učiteljev v Švici; jugoslovanski kulturniki. Še zlasti toplo so zborovalci pozdravili južnotirolskega deželnega poslanca Aleksandra Langerja, ki jim je prinesel pozdrav nemških in italijanskih demokratov iz Bočna, ter povedal, da je poslanec zelenih v rimskem parlamentu Gianni Lanzinger od zunanjega ministra Andreottija zahteval, naj ta nastopi pri avstrijski vladi.
Skratka, s sinočnjega zborovanja so se koroški Slovenci vrnili na svoje domove opogumljeni ter ponosni in samozavestni. Na Dunaj bodo 19. decembra šli v velikem številu, da tam skupno z avstrijskimi demokrati izpričajo zahtevo'po svojih pravicah.
Po koncu manifestacije se je kakih 500 oseb podalo s transparenti pred palačo deželne vlade, kjer so uprizorili tiho manifestacijo. Promet v centru Celovca je bil blokiran približno pol ure, nakar so se manifestanti mirno razšli, tako da ni bilo neredov.
%
O
O
o
9
o
Kako urecL juuuiein o pravici do stavkanja
RIM — Včeraj se je sešel kabinetni svet, ki ga sestavljajo predsednik vlade Goria in ministri Amato (zaklad), Andreotti (zunanje zadeve), Fanlani (notranje zadeve), Gava (finance), Colombo (proračun), Formica (delo), Bat-taglia (industrija), Zanone (obramba) ter Vizzini (kulturne in ambientalne dobrine). V navzočnosti ministrov Mannina (javni prevozi) in Santuza (javne uprave) je svet razpravljal o stavkah na področju javnih storitev, zlasti še javnih prevozov - železniških in letalskih. Kot je dejal Santuz, so obravnavali tudi možnost o zakonskem nadzoru pravice do stavkanja. Minister je seznanil kolege z razgovori, ki jih je imel s sindikati CGIL, C1SL in UIL, ter naglasil, da so ti pripravljeni tvorno sodelovati za uvedbo učinkovite rešitve vprašanja o stavkanju oziroma sankcij proti kršilcem pravilnika o urejanju stavk.
Minister Mannino je po seji izjavil, da se niso ministri domenili za noben zakonski ukrep o omejevanju stavk, »ker tega ne moremo, ne da bi vprašali za mnenje delodajalce in sindikate«. Minister za delo Formica, ki ima lasten recept za rešitev žgoče problematike, je v intervjuju za tednik 11 Mondo zatrdil, da prisilni vpoklic na delo ne pride več v poštev, ker je to jalov korak. Po njegovem je treba v prvi vrsti opredeliti subjekte, ki smejo oklicati stavko, način, kako izraziti kon-fliktualnost (pravočasna napoved stavke, postopek za ublažitev njenih učinkov in za njeno urejevanje itd.), pa še oblast, ki naj poišče kompromisno rešitev v primeru, ko se sporni strani ne moreta pogoditi. Z druge strani gre natanko določiti območje, na katerem treba zagotoviti najnižjo znosno stopnjo nujnih javnih storitev, saj so stavke lahko vsedržavne, lahko pa deželne ali krajevne narave. In še: ko se konflikt tako razraste, da škoduje javnosti, in ko za njegovo poravnavo ne pomaga noben ukrep več, tedaj oblast - župan, predsednik pokrajine, dežele ali vlade oz. pooblaščeni minister - pozove predstavnike stavkajočih in z njimi določi minimalno stopnjo javnih stori-tevi ki jo je treba zagotoviti.
Če stavka npr. osebje službe za mestno čistočo, oblast določi, da je treba zagotoviti vsaj 40-odsto-ten odvoz nagrmadenih odpadkov; če stavkajoči in delodajalec dosežejo sporazum, v redu, če pa ga ne, tedaj jim ga vsili oblast z dekretom. V primeru kršitve odloka nastopi uraden vpoklic na delo tolikšnega števila uslužbencev, ki je potrebno za najnujnejše delo,- v tem primeru pa mora delodajalec plačati opravljeno delo kot delo v izrednih urah. Kaj pa, ko bi kdo pošpekuliral in skušal zaslužiti kaj več? Ne bojte se, pravi Formica, tedaj bo denar šel sindikatu, ne pa uslužbencu, (dg)
V uvodnem moškem slalomu za svetovni pokal
Italijan Tomba presenetil
Jugoslovani tokrat skromni
□ □ □
Odbojka: drevi v ženski B ligi
Težko, a ne brezupno gostovanje
Farca Mebla pri Capellariju
□ □ □
V 5. kolu moške odbojkarske C-l lige
Štandreški Val drevi v Trstu pri zadnjeuvrščenem Interju
NA 10. IN 11. STRANI
Poročilo podtajnika KPI izzvalo pozornost vseh petih strank večine
Napolitano z Occhettom,
RIM — »Nobenega nejasnega posredništva in obotavljanja, a tudi ne trajnega in umetnega konflikta.« Tako je izjavil Massi-mo DAlema in tako bo uglašen nocojšnji sklepni del razprave v centralnem komiteju in centralni nadzorni komisiji KPI o poročilu podtajnika Achilla Occhetta. Razbitja z Na-politanovo desnico, za katero se je marsikdo ogreval še pred zasedanjem CK, ni bilo, pač pa se je Ingrao postavil odločno v opozicijo.
In vendar se snuje okrog strateških izbir, ki jih je nakazal partijski podtajnik, široka »sredinska« večina. Če je z ene strani Pietro Ingrao očital Occhettu, da njegovo poročilo ne vsebuje dovolj poglobljene analize in ni sposobno premostiti socialnega ter političnega poraza, ki ga je utrpela partija, pa je z druge strani Giorgio Napolitano podprl »temeljno smernico« poročila, čeprav s precejšnjimi pridržki. Po njegovem je prav iskati ne le med vsemi silami levice, ampak med vsemi demokratičnimi silami stične točke glede reform, ki naj zagotovijo nov institucionalni okvir; obenem pa so potrebne »poglo-
bitve in iskrena razčiščenja« o številnih »temah, ki so predmet analize in obdelave«. Predvsem pa je Napolitano izrecno poudaril, da ostane demokratična alternativa zanj tis-' ta, ki so jo obelodanili s tezami na kongresu KPI v Firencah.
Nasprotja med centrom, »desnico« in In-graom je poskusil omiliti Massimo D Alema s posegom, v katerem je dokazoval, da je upošteval Occhetto tako stališča tistih, ki so zahtevali jasnejšo opredelitev za alternativo (»miglioristi«), kot Ingraov predlog o ustavodajni vladi. DAlema je pozval vse, »naj se iznebijo etiket«, in samokritično poudaril, da prihaja vabilo iz ust »tovariša, ki zagreši tu pa tam kakšno napako zaradi pretirane želje po jasnosti in občasne ter ne vselej upravičene grobosti«. Toda njegov poskus zenote-nja je le deloma uspel. Pripisati ga gre verjetno dejstvu, da se je že vedelo, kako bo skušal Napolitano »zvabiti« poročilo na svojo stran in se ograditi od najbolj skrajnega krila notranje desnice, ki odločno nasprotuje
Ingrao zase
Occhettovim smernicam. Ni pa prepričal In-graa.
Da je v debati znotraj partije vsekakor marsikaj novega, so doumeli tudi drugi politični krogi. Socialisti pozorno sledijo razpravi med komunisti in poudarjajo svoj interes za institucionalne reforme. Tudi iz KD prihajajo znamenja, ki niso negativna: »Occhetto-vo poročilo velja oceniti previdno, saj bo treba videti, kaj mu bo sledilo, a tudi z živim zanimanjem,« je rekel zadolženi za gospodarsko problematiko Carlo Fracanzani. »Nov signal«, pribijajo republikanci, ki vidijo v Occhettovem poročilu »določen napor za opustitev takšnega koncepta o politiki, ki ga utesnjuje sterilno iskanje formul«. Socialdemokrati soglašajo s preobnovo odnosov med strankami levice prek reforme države in njenih institucij, a celo liberalci so mnenja, da se je moč strinjati z zavestjo, »da se končuje neko obdobje in da si je treba nanovo omisliti celovito delovanje institucij«, kakor izhaja iz Occhettovega poročila.	q g
Po sklenitvi sporazuma med Pontecom in Publitalio
Kriza v železniškem prometu
Cobas ne popuščajo Stavke do decembra
RIM — Stavka strojevodij tako imenovanih odborov cobas je ponovno prizadela italijanske železnice. Posledice tega protesta strojevodij pa so občutili predvsem potniki. Včeraj ob 16. uri se je pričela stavka, ki bo trajala še danes do 15. ure, težave z železniškim prevozom pa še zdaleč niso končane. Konec tedna bo namreč minil v znamenju verižnih stavk ostalega dela potujočega osebja italijanskih železnic, ki prav tako soglaša s sindikalno politiko odborov cobas. Težave bodo trajale vse do polovice prihodnjega tedna, ko se bo 4. decembra sestal vrh podjetja, ki pravkar odloča o obnovi delovne pogodbe.
Zahteve, predvsem pa metode gibanja cobas, so ponovno razkačile predstavnike zveznih sindikatov. Vodstvo UIL je izjavilo, da so te stavke nesprejemljive, celo desničarske, ker škodijo vsem ostalim uslužbencem in sindikatom, ki se morajo pogajati z upravičeno nerazpoloženim vodstvom podjetja. Prav tako negativno se je izrazil tudi bivši minister za prevoze Luigi Preti, ki trdi, da je Italija edina država, v kateri lahko peščica ljudi štiri dni ustavi železniški promet.
AUT (Združenje porabnikov prevozov) pa je podprlo stavkajoče strojevodje in je zato napadlo italijanske železnice, ker niso še upoštevale zahtev odborov cobas.
CIPE zamrznil gradnjo jedra reaktorja
JE v Montaltu bo brez atoma
RIM — Po včerajšnjem zasedanju ministrskega sveta se je sestal tudi CIPE (Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje), ki je odločil, da prekine z gradnjo jedrskega dela elektrarne v Montaltu di Castru. Minister Colombo je izjavil, da bo stroške za osebje, ki bo začasno ostalo brez dela, krila družba ENEL. ENEL bo poravnal tudi stroške za osebje v razdobju od 1. do 30. novembra.
CIPE je sporočil, da bodo dela prekinili od 1. decembra letos do 31. januarja 1988. V tem časovnem razdobju bodo zamrznili izključno dela, ki kakorkoli zadevajo jedro reaktorja, z ostalimi gradnjami pa bodo redno nadaljevali. Centralo v Montaltu bodo najbrž spremenili v električno centralo na metan, kar bo pomenilo finančno izgubo pet tisoč milijard lir. O dokončni preureditvi elektrarne v Montaltu bosta morali vsekakor odločati vlada in družba ENEL v pičlih dveh mesecih.
Delno zaprtje gradbišča je že sprožilo val reakcij. Sindikati se potegujejo za usodo dva tisoč delavcev, ki bodo le do januarja redno plačani, socialisti in župan Montalta pa so z veseljem sprejeli odločitev CIPE. Manj navdušeni so bili zeleni, ki trdijo, da je to le pesek v oči volivcem. Elektrarne nočejo preusmeriti iz jedrske energije na plin, trdijo zeleni, referendumi pa so še preblizu, da bi se drugače odločili.
Francoska talca spet svobodna
BEJRUT — Islamski skrajneži so včeraj v Bejrutu osvobodili dva francoska talca, Jeana Louisa Normandina in Rogerja Au-gueja. Prvega so ugrabili 8. marca lani, drugega pa letošnjega 13. januarja. Osvoboditev so že predvčerajšnjim napovedovali pripadniki šiitske Organizacije za revolucionarno pravico. Oba Francoza so najprej prepeljali v hotel Summerland na nabrežju zahodnega Bejruta, sinoči pa so ju premestili v francosko veleposlaništvo v zahodnem Bejrutu. Trenutno ni še znano, kaj je Francija dala za njuno osvoboditev.
Izrael pripravlja maščevalni napad?
JERUZALEM — »Malomarnost in borbena nepripravljenost častnikov in vojakov so krive«, da so palestinski »teroristi« ubili pet in ranili šest izraelskih vojakov oporišča pri Kiriat Šmoni. To je včeraj ugotovila preiskovalna komisija izraelske vojske. Taka samokritika pa bržkone ne bo utišala polemik zaradi tega napada, ki je po dolgem času prizadel izraelsko vojsko in ne civilistov.
Medtem pa je Jaser Arafat že alarmiral vse strukture PLO, saj pričakuje izraelsko maščevanje. Najbolj zaskrbljeni so v palestinskih taboriščih v južnem Libanonu, v stalni pripravljenosti pa so tudi oporišča v dolini Bekaa.
Plaz je prekinil progo za Brenner
RIM — Plaz je včeraj pretrgal železniško progo Verona - Brenner med postajama Atzwang (Campodazzo) in Tiers (Tires). Na progo se je zrušilo kakih 100 kubičnih metrov kamenja, tako da bodo promet vzpostavili šele danes popoldne. Medtem se je vreme po Italiji v glavnem izboljšalo. Včeraj je občasno deževalo le na Jugu in v severovzhodni Italiji, nekaj več težav zaradi orkanskega vetra so imeli le na Siciliji. Danes bi se moralo vreme nekoliko ustaliti, pritisnil bo mraz, ki bo izrazitejši v severovzhodni Italiji. V torek ali najkasneje v sredo pa pričakujejo od zahoda novo poslabšanje.

Nova ureditev zbiranja reklame za koprsko TV je vzbudila v italijanskih in slovenskih sredstvih množičnega obveščanja mnogo komentarjev, ugibanj in najrazličnejših vesti. Nepričakovano in tudi nepotrebno zaostritev predstavlja interpelacija komunističnih poslancev in poslanca neodvisne levice, ki sporazum ocenjujejo z izredno ostrino in predvsem z vrsto nepotrebnih in netočnih trditev.
V interpelaciji sprašujejo vlado, če je bila predhodno obveščena (kar je brezpredmetno, saj gre za pogodbo med dvema zasebnima trgovskima družbama), nato pa se trdi, da gre za naslednji korak k utrditvi televizijskega monopola z vsemi posodicami. Nadalje je v interpelaciji obtožba, da bo na tak način družba Berlusconi dejansko nadzorovala TV Koper—Capo-distria, kar naj bi bilo v nasprotju z zakonom. V bistvu se nato odreka TV Koper-Capodistria značaj tuje televizije, ki služi svoji narodnostni skupnosti in se zahteva zameglitev vseh že obstoječih pretvornikov.
O pogodbi in o njenem pomenu je včeraj RTV Ljubljana izdala naslednje sporočilo za javnost, ki ga v celoti objavljamo:
»RTV Ljubljana - tozd TV Koper-Capodistria ni sklenil nobene pogodbe z Berlusconijem, kot so objavila nekatera sredstva javnega obveščanja, pač pa sta pogodbeni partner TV Koper-Capodistria za zbiranje EPP in tehnično distribucijo TV signala v Italiji -družba Ponteco iz Trsta in tvrdka Publitalia 80 iz Milana - te dni podpisala poslovno pogodbo.
S to pogodbo med italijanskima partnerjema naj bi se povečal priliv EPP, milansko podjetje pa bi pod ugodnimi pogoji posredovalo kakovostne programe in odkupovalo programe TV Ljubljana in JRT za italijanski trg.
Pogodba omogoča ohranitev navzočnosti programov TV Koper-Capodistria v Italiji, kakovostnejšo programsko ponudbo nasploh in trdnejšo gmotno osnovo za uresničevanje temeljnih programskih funkcij TV Koper-Capodistria kot sestavnega dela RTV Ljubljana v interesu italijanske narodnosti v SFRJ, Slovencev v zamejstvu, spodbujanja sožitja ob meji in omogoča objektivno ter neposredno obveščanje italijanske javnosti z jugoslovansko stvarnostjo in ustvarjalnostjo, vse to v duhu osimskih sporazumov. Nova pogodba, ki velja z letom 1988, v ničemer ne spreminja dosedanjih programskih izhodišč in uredniških pristojnosti televizije Koper-Capodistria oziroma RTV Ljubljana.«
Pri celotni zadevi gre torej za zamenjavo trgovskega partnerja. Dose-daj je reklamo zbirala družba Publici-tas - reklamna družba RAI - , sodelovanje z njo pa ni prineslo zaželenih rezultatov. Ni namreč bilo mogoče zagotoviti komercialno primerne vidnosti koprskega signala po Italiji in ni bilo mogoče doseči boljšega in kvalitetnejšega programa. Pogodba je bila nestalna in sodelovanje s to družbo je postalo za TV Koper-Capodistria škodljivo.
Sodelovanje s Publitalio, ki je reklamna agencija Berlusconija, pa zagotavlja letno nujno potrebni dohodkovni minimum in ob doseganju določene stopnje reklamnega priliva zagotavlja ustrezno stimulativno naraščajoč odstotek dohodka. V ta okvir spada tudi krepitev TV mreže, izboljšanje programov, sodelovanje z Evro-vizijo in podobno.
Sodelovanje omogoča TV Kopru-Capodistria, da ob maksimalno možni vidnosti koprskega TV signala zagotovi gledanje koprske politične in druge informacije po vsej Italiji. To sodelovanje pa omogoča TV Kopru-Capodistria, da na obmejnem področju, ob sodelovanju obeh narodnostnih manjšin, uveljavljanju politike Osima in medregionalnega sodelovanja delovne skupnosti Alpe-Jadran uspešnejše razvija svojo specifično funkcijo in prispeva k boljši politični klimi v Trstu in na celotnem obmejnem področju, zlasti v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Jugoslovanskim in drugim filmom se omogoča prodor na italijansko tržišče in odpirajo se nove možnosti produkcijskega in drugega sodelovanja.
Predvsem pa gre pri vseh teh stvareh za pogodbeni odnos, ki za koprski TV signal ne pomeni nobene bistvene spremembe. TV Koper-Capodistria v celoti ohranja svojo identiteto in samostojnost v italijanskem televizijskem prostoru. Lahko se iz tretjerazrednega partnerja razvije v eno izmed devetih največjih italijanskih televizijskih mrež in to s solidno materialno osnovo, z večjim ugledom in vplivom.
Koprska TV že dolgo časa uspešno sodeluje s slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji in to po komercialni plati preko družbe Ponteco, ki je podpisala omenjeni sporazum, pro-gramsko-časnikarsko pa z agencijo
Alpe-Adria. Na tak način je izredno plodno prišlo do izraza sodelovanje dveh narodnostnih skupnosti, slovenske v Italiji in italijanske v Jugoslaviji, kar je dosedaj tudi vedno podpirala KPI in za kar se je še posebej zavzemal poslanec Ouercioli, ki je pogosto pomagal premagovati težave. Vedno se je namreč izhajalo iz bistva sodelovanja dveh manjšin, katerih skupni TV izraz je prav koprska TV.
* Vsa ta dejavnost pa je bila zaradi neustrezne materialne osnove resno ogrožena in je agenciji Alpe-Adria grozila zapora, s čimer bi seveda s koprskega TV ekrana izginile vse vesti o naši slovenski narodnostni skupnosti, o političnih in drugih problemih našega prostora itd. Izginil bi tudi vpliv TV Koper-Capodistria na italijansko javno mnenje na splošno. Seveda bi bila resno ogrožena slovenska oddaja »Odprta meja«, ki pomeni značilno in vsebinsko izredno pomembno sodelovanje ob odprti meji.
Z novo ureditvijo in zagotovljeno materialno osnovo pa se stvari bistveno obračajo na bolje in se ustvarjajo novi pogoji. Predvsem za krepitev obmejnega sodelovanja in obogatitev poročanja o nas in o naših problemih. Nič manj pa ni pomemben prodor na širok italijanski trg vesti, saj bomo lahko tako na časnikarsko najbolj primeren način opozarjali italijansko javnost na naša vprašanja in bo koprski TV signal ponovno močan zaveznik v naporih za krepitev gospodarskega in političnega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo in pri naporih za uveljavljanje obeh narodnostnih skupnosti.
Vse to pa je izrazit interes celotne slovenske narodnostne skupnosti, ki živi v Italiji.
BOGO SAMSA
San o pogodbi Ponteco-Publitalia
KOPER — Predsednik Unije Italijanov za Istro in Reko in direktor televizije Koper-Capodistria Silvano Sau pa je o zadevi izjavil naslednje: »Pogodbo je pravzaprav podpisala italijanska družba Ponteco iz Trsta, ki skrbi za akvizicijo naše reklame v Italiji in pomeni enostavno to, da si je namesto bivšega partnerja Publi-citas, ki po našem mnenju ni posloval dobro, Ponteco izbral novega partnerja, in sicer Publitalia 80, ki ponuja boljše finančne in poslovne pogoje, tako za Ponteco, kot tudi za RTV Ljubljano, oziroma TV Koper-Capodistrio. Ta poslovna poteza v ničemer ne spreminja naše programske zasnove, naše stališče je jasno, o programu ne more odločati nihče drug kot mi sami, še najmanj pa pogodba med dvema tujima partnerjema. Upamo pa, da bomo zaradi boljšega finančnega položaja imeli tudi več možnosti za boljše uresničevanje zastavljene programske politike. Ena naših šibkih točk je bilo namreč to, da si zaradi pomanjkanja denarja nismo mogli privoščiti nakupa dobrih programov, filmov, nadaljevank, glasbenih oddaj in drugega razvedrilnega programa. Zato smo skušali do tega priti z drugačno poslovno politiko. S Pontecom smo že dogovorjeni, da moramo dnevno oddajati vsaj 10 ur, del tega programa je naš izviren program, v katerem obravnavamo narodnostna in manjšinska, obmejna vprašanja, dobrososedske odnose med državama itd.,« razlaga Silvano Sau.
»Seveda nihče ne zanika, da je italijanski poslovnež in lastnik številnih italijanskih zasebnih TV postaj videl v sodelovanju s koprsko televizijo določen poslovni interes. S tem bo na neki način ■pridobil nov krog gledalcev, ki jih ima v Italiji pravzaprav koprska televizija. Ta je v precejšnjem delu Italije prisotna že 17 let in je vsem slabostim navkljub ohranila kar nekaj ugleda, ki si ga je pridobila predvsem na začetku svojega oddajanja.
»Vsa ta leta se je morala koprska televizija prilagajati razmeram na italijanskem tržišču. Tu je konkurenca res huda in če hočemo na tem trgu obstati, se mu moramo prilagoditi. Podpis omenjene pogodbe ne pomeni, da se odrekamo sodelovanju z RAI, z državno italijansko televizijo imamo podpisan protokol, ki je širšega značaja in v glavnem označuje odnose RAI, kot državne informativne inštitucije z italijansko narodnostjo v Jugoslaviji. Mislim, da tu ne bi smelo priti do sprememb,« nam je še povedal Silvano Sau.
BORIS ŠULIGOJ
Zaključeno zasedanje mešanih zbornic v Gorici
Več jasnosti in odkritega sodelovanja v trgovanju med Italijo in Jugoslavijo
GORICA — Italijanski in jugoslovanski gospodarstveniki so zelo zadovoljni s potekom in zaključki dvod-aevnega skupnega zasedanja mešanih Rospodarskih zbornic, ki se je včeraj opoldne zaključilo v Gorici. Predsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije Milan Pavič nam je dejal, da je to bilo zelo uspelo zasedanje v času vzpona sodelovanja .med sosedoma in tik pred napovedanim sestankom dveh predsednikov vlad. Brez dvoma bodo rezultati goriškega zasedanja upoštevani na tem sestanku. Gre za rekordno leto v jo
membno pa je tudi, da prihaja do vedno večjega industrijskega sodelovanja, da se povečujejo investicije italijanskih partnerjev v jugoslovansko industrijo. Prihodnje zasedanje mešanih zbornic bo leta 1988 v Jugoslaviji, najbrž nekje v notranjosti države, je še dejal Pavič.
Svoje zadovoljstvo je izrazil tudi Predsednik goriške sekcije ITALJUG Hadrijan Corsi. Dejal je, da so bili v ospredju pozornosti in diskusije številna odprta vprašanja, ki tu pa tam molijo trgovinsko menjavo. Sedaj je na tistih, ki so na odgovornih mestih, da uresničijo zahteve gospodarstvenikov izražene na goriškem zasedanju.
Seveda je največ zanimanja veljalo trem strokovnim posvetom. Že prejšnji večer je bil govor o obmejnem sodelovanju. Še zlasti dr. Gianfranco Tabai, direktor ICE v Zagrebu, je bil zelo kritičen. Poudaril je važnost jugoslo-vabnskega izvoza v Italijo, vendar kritiziral dejstvo, da je v obratni smeri manj prometa, kar pa se ne dogaja za uvoz iz ZRN.
trgovinski izmenjavi med Jugoslavi-in Italijo, je še dejal Pavič. Po-
Včeraj pa je bil govor o industrijskem sodelovanju in tudi o denarno-finančni problematiki. Italijanski finančniki hočejo imeti jasne pojme kako je z investicijami v Jugoslaviji kot tudi s prodajo blaga v to državo. Vedeti hočejo kako je s kreditiranjem. Kritizirajo stalno menjavo predpisov. O tem je govoril še zlasti Franco Mai-occhi, ki si je želel predvsem jasnosti in poenostavljanja procedur.
Ob zaključku teh strokovnih posvetov so izdelali področne resolucije. Delovna skupina za industrijsko in tehnično kooperacijo želi vedeti kakšen bo nov jugoslovabski zakon o
mešanih družbah. Prav tako bi morali gospodarstveniki imeti vpogled v snujoči se zakon o carinskih področjih. Poudarjena je bila želja, da pride do sodelovanja čez Jadran tudi med sosednimi področjih južnih predelov obeh držav. Pozitivno so ocenili joint ventures v turizmu, kot tudi v gradnji cestnih infrastruktur.
Skratka, na goriškem posvetu je bilo povedanega veliko kar žuli vse tiste, ki imajo opravka z mednarodno trgovino. Na politikih je sedaj, da ugodijo potrebam tistih, ki imajo opravka z gospodarstvom, ki mora sloneti na zelo realističnih temeljih.
MARKO VVALTRITSCH
Predsednik zvezne gospodarske zbornice je tržaškemu operaterju Stanislavu Boletu izročil najvišje priznanje Slovenije
V Sežani predstavili trojno številko Goriškega letnika
SEŽANA — V Sežani so predstavniki Goriškega muzeja iz Nove Gorice in zavoda SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine predstavili trojno številko zbornika Goriški letnik. V njem so med drugim objavljeni tudi referati iz simpozija o problematiki kraške arhitekture, ki je bil leta 1984 v Sežani. Direktor Zavoda dr. Marjan Slabe je poudaril uporabnost tega gradiva, ki lahko veliko pripomore k ohranjanju kulturne dediščine tega predela in upoštevanju značilnosti kraške arhitekture pri sedanjih in bodočih gradnjah oziroma posegih v. prostor. V zborniku so med drugim natisnjeni prispevki inž. Nataše Šumi, dr. Petra Krečiča, dr. Petra Fistra, prof. dr. Naceta Šumija, Staneta Bernika in drugih. Pisali so o varovanju kraških arhitektonskih značilnostih, prenovi vasi na Primorskem, etnološki biti kraške vasi in podobnem. Marjan Breče; iz novogoriškega muzeja pa je govoril o drigih prispevkih, med katerimi velja posebej omeniti zapis o arheološki sliki Boljunca pri Trstu, arheoloških odkritjih na novogoriških Ledinah, zgodovinski oris kolonata na goriško-gradiščanskem območju in anketo med našimi in italijanskimi zgodovinarji o slovensko-italijanskih odnosih. Opozoril je tudi na pomembno- poslanstvo, ki ga ima ta zbornik pri kulturnih stikih s tujino, udeleženci predstavitve pa so se zavzeli za nadaljnje izhajanje tega in podobnih zbornikov.
J. O.
Protestna nota SSk ob zavrnitvi predloga o prispevkih za manjšino
TRST — Ob zavrnitvi enotne zahteve Slovencev v Italiji, da bi tudi v novi državni finančni zakon prišla postavka za finančno kritje bodočega zaščitnega zakona in drugih ukrepov za reševanje življenjskih problemov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, do česar je prišlo 26. novembra v senatni proračunski komisiji v Rimu, je deželno tajništvo Slovenske skupnosti izdalo ostro protestno noto.
Zadržanje vladnih strank v tej izredno pomembni zadevi kaže na temeljno nerazumevanje manjšinske problematike, pravi Slovenska skupnost, zato je treba z zahtevo vztrajati tudi v senatni zbornici in pa v poslanski zbornici. Hudo je tudi dejstvo, da podpredsednik vlade, socialistični minister Amato, v razpravi sploh
ni omenil globalnega zaščitnega zakona, temveč je govoril le o možnostih za kritje kulturnih potreb manjšine iz kakega drugega, zaenkrat negotovega sklada.
Deželni tajnik SSk Jevnikar je že stopil v stik s tajnikom Union Valdotaine Tamonejem in Južno-tirolske ljudske stranke Hospom in se jima zahvalil za podporo slovenski zahtevi, ki sta jo v pristojni komisiji izkazala senatorja Dujany in Rubner, ko je šel na glasovanje predlog popravka sen. Spetiča. Manjšinske stranke so namreč že pred časom zagotovile Slovenski skupnosti svojo solidarnost, aostanski senator Dujany pa je med razpravo o zaupnici Goriovi vladi 21. novembra edini opozoril na slovensko problematiko in tudi na slovenske zahteve v zvezi s. finančnim zakonom.
Minister Galloni senatorju Spetiču o tiskanju slovenskih šolskih knjig
RIM — Ministrstvo za šolstvo bo v kratkem formalno zahtevalo od zakladnega ministrstva dodatna finančna sredstva za tiskanje slovenskih učbenikov. Za ta korak se je obvezal minister za šolstvo Galloni v pismu slovenskemu senatorju Spetiču, ki se je v pristojnih ministrskih in parlamentarnih telesih zavzel za finančno okrepitev posebnega sklada za tiskanje šolskih knjig v slovenskem jeziku. Beseda pripada torej sedaj zakladnemu ministrstvu, ki bo moralo o tem odločati v kratkem, vsekakor pred parlamentarno razpravo o uravnavanju proračuna, ki je neke vrste obračun izpolnjenih oziroma neizpolnjenih proračunskih obvez.
Sklad za tiskanje slovenskih učbenikov so ustanovili pred več kot petnajstimi leti, na podlagi znanega zakona Belci-Skerk o ureditvi manjšinskega šolstva, z finančno dotacijo, ki je znašala 105 milijonov lir letno. V državnem proračunu za leto 1977 je parlament, na predlog tedanje vlade, to vsoto nato zreduciral na 94 milijonov lir ter se je ni nikoli več dotaknil, ne glede na inflacijo ter na čedalje večje potrebe slovenskih šol. Naše šole so tako z leti konkretno tvegale, da ostanejo brez učbenikov, protesti, ki so prihajali iz šolske stvarnosti, a tudi iz političnih in drugih izvoljenih teles, pa so vedno naleteli na gluha ušesa.
Sedaj se je, kot kaže, v Rimu nekaj premaknilo. Minister Galloni se je konkretno obvezal, da bo nekaj naredil za prilagoditev tega sklada novim potrebam slovenskih šol, ki se podobno kot italijanske prijavljajo na nove učne programe, ki bodo seveda zahtevali nove pedagoške oprijeme in torej seveda tudi nove knjige. Strokovnjaki računajo, da bi morali dotacijo sklada za tiskanje slovenskih učbenikov v kratkem dvigniti na vsaj dvesto milijonov lir letno, za prilagoditev novim šolskim programom pa bo morala država nujno nakazati še neke vrste izredni dodatni znesek.
SANDOR TENCE
Obiskovalcem bodo odprli nov del Škocjanskih jam
MATAVUN — Uvrstitev Škocjanskih jam v UNESCOV seznam naravne in kulturne dediščine je bila velika spodbuda za popularizacijo te naravne lepote. Popularnost se odraža tudi v obisku, ki bo letos precej večji kot prejšnja leta, saj bodo vodiči popeljali v podzemlje več kot 70 tisoč obiskovalcev.
To je ena izmed ugotovitev strokovnega posveta, ki so ga pripravili ob obletnici razglasitve škocjanskega območja za svetovno znamenitost. Ob tej priložnosti so sešteli tudi dosedanje ukrepe za boljše ekonomsko izkoriščanje te turistične znamenitosti in razgrnili načrte za nove izboljšave. Potem, ko so uredili dvigalo in sprejemni center ter več drugih novosti, so poskrbeli tudi za boljše poznavanje jam in Krasa v svetu. Tako so predstavniki topa in speleologi letos o tem govorili kar na sedmih mednarodnih kongresih.
Tudi za prihodnje leto niso brez načrtov. Razširiti nameravajo parkirni prostor, postaviti več opozorilnih tabel in smerokazov ter okrepiti propagando doma in v svetu. Pridobiti želijo tudi Unescovo posojilo, ki bi ga uporabili za financiranje razsikave hidrologije Krasa in proučevanje podzemskih tokov reke Reke. Prav tako pripravljajo program za revitalizacijo okoliških vasi. Začeli bodo v bližnjem Škocjanu, ki naj bi postal vzorec za takšne posege. Urediti nameravajo tudi poti proti Mahorčičevi jami in tako odpreti nov predel podzemlja, oziroma turiste popeljati do kraja, kjer Reka odteka pod zemljo. Odkupili bodo tudi nekaj značilnih kraških hiš in jih preuredili v arheološke, etnografske in speleološke muzeje. Pripravljajo se tudi na obnovo Dučevega mlina in eno izmed zapuščenih žag. Gre za jDosebnosti vremske doline, saj je bilo nekdaj ob Reki kar 33 mlinov in žag. Spodbuditi želijo t udi večje vključevanje Brkincev v turistično ponudbo, saj bi lahko turizmu prodali veliko pridelkov, domače hrane spominkov in storitev. Seveda pa nosilec turizma v tem predelu, portoroški top na široko odpira vrata tudi drugim investitorjem in morebitnim sodelavcem.
O teh in drugih načrtih bodo upravljalci Škocjanskih jam v začetku prihodnjega leta seznanili tudi slovensko skupščino.
JANEZ ODAR
Na sedežu deželne palače v Celovcu
Policijska akcija zaključila demonstracijo
Prvo akcijo proti ločitvenemu sklepu treh strank so izvedli dunajski študenti, ki so kljub slabemu vremenu »zasedli« božično drevo iz Sel pred dunajsko mestno hišo.
CELOVEC — V četrtek zjutraj je okoli 80 koroških Slovencev in nemškogovorečih demokratov zasedlo koroško deželno vlado. Zasedli so glavni vhod in tako preprečili vstop v deželno vlado, zasedli pa so tudi pisarniške prostore namestnika deželnega glavarja Erwina Fru-ehbauerja,. Deželna vlada je tako torej v četrtek nudila vsaj optični vtis, da je proti ločevanju otrok na južnoko-roški, saj so demonstranti izobesili iz oken deželne vlade tudi transparente, da so proti vsakršni ločitvi. Akcija mladih Korošcev je vzbudila tudi v javnosti mnogo pozornosti, saj so bili v bistvu skozi ves dan navzoči novinarji najrazličnejših koroških medijev, avstrijska radijska in televizijska hiša je obširno poročala o tej kaciji, pa tudi mimoidoči so se ustavljali pred uradom deželne vlade in v pogovorih razpravljali o pomembnosti take protestne akcije.
V posebni tiskovni konferenci so govorniki pri tej akciji opozorili zbrane zastopnike javnega obveščanja na svoje zahteve: deželno vlado so zasedli zato, da bi protestirali proti ločitvenemu sklepu predsednikov SPO, OVP in EP, zato, da bi vsaj predstavniki deželne vlade zahtevali umik tega sklepa, hkrati pa so demonstranti hoteli izpričati tudi svojo željo po ohranitvi in izboljšanju skupnega dvojezičnega šolstva na Koroškem, brez vsakršne ločitve otrok po kriteriju prijavljenosti oz. ne-prijavljenosti k dvojezičnemu pouku.
Kakor je bila akcija sama umestno sredstvo, da so javnost opozorili na nelagodje in na nasprotovanja: proti ločitvenemu modelu, tako za koroške razmere bi skoraj lahko rekli da samoumevno — se je tudi končala: policija je okoli 22. ure vdrla v poslopje deželne vlade — to kljub napovedi, da policija ne bo ukrepala — in protestU rajoče odstranila iz hiše. Pri tem ne moremo mimo ugotovitve, da so vsaj del demonstrantov v bistvu kar pometali iz poslopja, kar je zapustilo pri marsikateremu tudi boleče rane. Kljub temu pa so demonstranti nadaljevali s svojo mirno akcijo, katere uspeh je bil prav v tem, da se niso dali motiti tudi od subtilnega nasilja. Toda kljub takemu zaključku mirne demonstracije, je akcija dosegla svoj uspeh, saj ve zdaj tudi širša javnost, da koroški Slovenci in nemškogovoreči avstrijski demokrati nikakor ne soglašajo s tristrankarskim sklepom.
ANDREJ MOHAR
Seltra
ARREDAMENTI
oprema za dom

. dajte nam prostor
in načrtovali bomo stanovanje
Enostavne rešitve za vaše probleme z omaro
Omare na splošno in še posebej garderobne omare je bilo od nekdaj najtežje učinkovito vključiti v stanovanjsko opremo. Prednosti, ki jo nudi njihova notranjost, ne ustreza kakovost zunanjega videza.
Vse omare, pa naj bodo velike, visoke, široke, globoke, take z dolgočasnimi stranicami in ki so nam v napoto, imajo standardne mere. Zato se včasih zgodi, da se moramo obrniti na mizarja, če hočemo imeti omaro, ki odstopa od standardnih mer. ’
Toda s pojavom na tržišču podjetja »Lema« in njegovim »L 16« so se stvari spremenile. Projekt »L 16 omare«, ki ga je načrtoval Tito Agnoli (program omar po meri), bo povzročil velike spremembe na tem področju. S pomočjo tega projekta imamo danes lahko »idealne omare« in to ne samo glede na višino, širino in globino, temveč lahko dobimo omare, ki imajo zunanje površine iz naravnih materialov, so lakirane ali prevlečene z blagom. Za notranjo strukturo omare lahko izbiramo med celo serijo pripomočkov, glede zunanjosti pa je na razpolago 13 različnih vrst vrat z normalnim ali drsnim načinom odpiranja. Omare so tudi na razpolago v različnih višinah.
Gre torej za pomembno novost, ki lahko postavi na glavo tradicionalni koncept omare nečesa statičnega in nepremakljivega in jo spremeni v nekaj dinamičnega in skrajno prilagodljivega. Ta predlog nudi »Selva Arredamenti« *■ iz Tržiča (Ul. Valentinis 18 — tel.: 0481/72395} specialist za omare.
VEDNO JE PRAVI ČAS, DA OPREMITE VAŠE STANOVANJE!
oprema za A ^ skupnosti
FORIMITURE
TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 72395
tre*
Na četrtkovi seji devinsko-nabrežinskega občinskega sveta
Odobrena sklepa o parku Timave in o sedežu zdravstvenega okraja
Svetovalci KPI zapustili zasedanje skupščine iz protesta
Jusarski odbor kot solastnik postavlja pogoje za preureditev objekta
Opensko strelišče je treba preurediti v kraj spomina
Občinski svet devinsko-nabrežinske Občine je predsinočnjim (ob protestni odsotnosti komunistične svetovalske skupine) odobril dva pomembna sklepa: prvi zadeva načrt za ureditev območja ob izvirih Timave, drugi pa nakup poslopja, ki bo namenjeno sedežu krajevnega zdravstvenega okraja. Kot omenjeno, se je komunistična svetovalska skupina umaknila s seje, in sicer iz protesta, ker župan ni hotel odgovoriti na njihova vprašanja in je svetovalska večinazavrnila njeno resolucijo o postopku, ki je zahtevala takojšnjo razpravo o resoluciji načelnika skupine KPI Iva Širce in svetovalca Giorgia Depangherja o vprašanju skladišča utekočinjenega plina v središču Sesljana.
Komunistična svetovalca sta z resolucijo, ki sta jo predložila že pred časom, zahtevala, da se župan Brezigar in odbor obvežeta, da posredujeta pri vseh pristojnih organih (gradbeni komisiji, gasilcih in Nadzorništvu za umetnost), da se odpravi ta grdobija sredi naselja (rezervoar utekočinjenega plina, ki delno štrli iz zemlje in je obkrožen z grdo mrežo), ki predstavlja nevarnost za ljudi in hkrati kazi podobo kraja, namenjenega turističnim dejavnostim. V ta namen je bila sekcija KPI priredila že avgusta javno mani-
festacijo na kraju samem, nato pa pričakovala, da bo župan dal resolucijo v razpravo, česar pa ni storil, dasi je od vložitve poteklo že 5 sej občinskega sveta.
Potem ko so komunistični svetovalci zapustili zasedanje, ker župan po 5 mesecih ni hotel odgovoriti na njihova vprašanja o tem problemu, je večina torej sama odobrila omenjena sklepa. Izvršilni načrt za park Timave, ki ga bodo izvedli s prispevkom 350 milijonov lir iz deželnega zakona št. 39/1986 o mestnih parkih in ureditvi razpadajočih območij, predvideva dokončno ureditev območja ob cerkvi sv. Janeza Krstnika in desnega brega Timave do stičišča treh rečnih pritokov, ne predvideva pa nobenih gradbenih struktur, pač pa ureditev parka. Pred cerkvijobodo očistili zelenje, odstranili in nadomestili nekaj bolnih dreves, razširili ploščad iz iraškega kamna in uredili stezice.
Gre torej za ambientalni, arheološki in arhitektonski poseg obvarovanja. Območje, kjer stoji cerkev, bo povezano s saniranim področjem pri štivan-ski papirnici, kjer bodo odstranili ves odpadni material. Splošni načrt predvideva tudi gradnjo nasipa, na katerem bodo postavili razgledno točko, v sredini pa je predvidena namestitev
objektov za otroške igre, stolov in košev za odpadke. Ustrezni sklep sta predložila občinskemu svetu odbornica za urbanistiko Rita Contento in odbornik za okolje Igor Tuta.
Drugi sklep, ki ga je skupščini obrazložil odbornik za javna dela Vitto-rino Caldi, je zadeval nakup stavbe, ki bo namenjena sedežu zdravstvenega okraja v Nabrežini, torej strukture, ki je nujno potrebna za nudenje zdravstvenih storitev občanom. Struktura naj bi začela delovati že prihodnje leto, v njej bodo nudili svoje delo tudi specializirani zdravniki, urejeni pa bodo tudi uradi, kjer bodo občani lahko opravljali vse potrebne birokratske opravke. Stavbo, kjer so zdaj umeščene zdravstvene ambulante, bodo odstopili Nabrežinski hranilnici in posojilnici za 292 milijonov lir, namesto nje pa bodo za 420 milijonov kupili novo zgradbo in sicer trinastropno hišo s 350 kvadratnimi metri površine. Razliko v stroških bo kril prispevek tržaške Krajevne zdravstvene enote, ki bo znašal 150 milijonov lir. S tem je bil torej definiran postopek za ureditev zdravstvenega okraja v Nabrežini, ki se ga bodo mogli posluževati, vsaj v začetni fazi, tako občani kot tudi prebivalci zgoniške občine in zahodnok-raškega območja tržaške občine.
Kmalu bo minilo pol stoletja, odkar se je končala druga svetovna vojna, a obsojenci na drugem tržaškem procesu Rinko Tomažič, Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos in Ivan Vadnal ter skoraj sto drugih, tudi neznanih, ki so padli kot žrtve nacifašizma na openskem strelišču, še vedno niso dočakali spomenika oziroma obeležja, ki bi na samem kraju njihove usmrtitve spominjal nanje na dostojen način. Gre za sramoto, na katero so že neštetokrat opozorili tako posamezniki kot društva in ustanove, bodisi z Opčin bodisi iz drugih krajev, a do danes so vsa ta prizadevanja zalegla kot bob ob steno. Zdaj zadeva postaja spet aktualna in pojavlja se celo rahlo upanje, da bo prišlo do rešitve, in sicer po zaslugi openskega jusarskega odbora. Kaj se torej dogaja?
Najprej velja povedati, da danes uporablja strelišče tržaško strelsko društvo. V najem mu ga daje obrambno ministrstvo, ki pa ni njegov zakoniti lastnik, marveč le posestnik. Večina zemljišč, in sicer 22.500 od približno 37.000 kvadratnih metrov, je namreč jusarska last. To dejstvo je prišlo na dan v zadnjih časih, ko se je italijanska vsedržavna zveza za špotno streljanje pojavila z načrtom, da bi na kraju starega openskega strelišča zgradili novo, ki naj bi med drugim bilo naj-večje. v Italiji. Kaže, da je obrambno ministrstvo naklonjeno načrtu in da bi ga že začeli uresničevati, ko bi se vse skupaj ne zapletlo prav pri vprašanju lastništva zemljišč.
Tržaška občina je svoj čas že izrazila pripravljenost, da jusarska zemljišča
odstopi državni upravi, toda od lanskega junija obstaja izvoljeni odbor za ločeno upravljanje openskega jusarskega premoženja, ki seveda ima zdaj pri zadevi odločilno besedo. In dejansko so se nanj pred približno mesecem dni obrnili predstavniki obrambnega ministrstva in vsedržavne zveze za športno streljanje in obrazložili svoj načrt (ministrstvo naj bi odkupilo zemljišča in ga potem dalo omenjeni zvezi na razpolago), prihodnji ponedeljek pa bo predvidoma prišlo do drugega takšnega sestanka.
Kolikor nam je znano, openski jusarski odbor načelno ne zavrača misli, da bi omenjena zemljišča prodal, postavlja pa nekatere pogoje, predvsem tega, da bi ministrstvo moralo poskrbeti za dostojno počastitev spomina žrtev nacifašizma. Uredilo naj bi spominski park, in sicer ob cesti (tu v resnici ni nič jusarskega), tako da bi bil javnosti vedno odprt. To stališče je jusarski odbor izoblikoval tudi na osnovi posvetovanj s predstavniki krajevnega rajonskega sveta, društev in organizacij. Spomniti velja, da so nakazano rešitev v zadnjih letih večkrat predlagali oblastem preživeli obsojenci drugega tržaškega procesa ter organizacije in ustanove, ki nosijo ime po Finku Tomažiču in tovariših. Na njihove pozive so nekateri predstavniki oblasti tudi pozitivno odgovorili, med temi leta 1983 predsednik republike Sandro Pertini. Kljub temu pa je zadeva obtičala na mrtvi točki. Videli bomo, ali bodo jusarji uspeli tam, kjer drugi niso.
Stališče pokrajinskega sveta SSk glede zahteve o odstavitvi župana
V sredo v prostorih Krožka Che Guevara
Solidarnostni večer s čilskimi delavci
Pokrajinski svet Slovenske skupnosti je v torek razpravljal o krajevnem političnem položaju in zlasti o krizi v večinski koaliciji na Tržaški občini. S tem v zvezi je odobril poročilo političnega tajnika dr. Hareja, ki je orisal temeljne razloge, zaradi katerih je izvršni odbor stranke pooblastil občinskega svetovalca Lokarja, da s samostojnim dokumentom podpre zahtevo po sprožitvi postopka za sklicanje občinskega sveta, ki bi se moral izreči o predlogu za odstavitev župana Staffie-rija. Predstavnik SSk je zahtevo utemeljil predvsem z županovim proti-manjšinskim zadržanjem, kar se negativno odraža v odnosih med strankami večine in zavira učinkovito in redno upravljanje občinskih zadev. SSk je že po junijskih volitvah zahtevala temeljito preveritev položaja na Občini ter odstop odbora in župana, je rečeno v tiskovnem poročilu stranke, ker župan kljub zahtevi ni odstopil, je predstavnik SSk Lokar izstopil iz odbora.
Če seje občinskega sveta ne bodo sklicali v predvidenem roku, je še rečeno v sporočilu, si SSk pridržuje pravico, da preuči nadaljnje korake in sprejme sklepe, ki se ji bodo zdeli potrebni za temeljito razčiščenje odnosov in ureditev razmer na Tržaški občini.
Kot je razvidno iz tiskovnega sporočila, je pokrajinski svet SSk v drugem delu seje razpravljal o pritiskih nekaterih političnih sil na prebivalce
Vzhodnega Krasa, ki so se avtonomno odločili za bojkot nedavnih referendumov, kar ni v nobenem pogledu nezakonito, ter jih zato odločno obsodil. Globoko zaskrbljenost je izrazil tudi glede neobičajnega načina v nastopu varnostnih sil v zvezi z odkritjem vojaškega orožja v Trebčah in glede povsem neutemeljenih namigovanj na povezave z omenjeno akcijo tamkajšnjih prebivalcev v zvezi z referendumi. Zato da se povsem razčistijo vse okoliščine v zvezi s temi dogodki SSk zahteva, da pristojne oblasti uvedejo notranjo preiskavo o morebitnih odgovornostih posameznikov ali organov.
Točno pred tremi leti smo objavili zapis razgovora, ki smo ga imeli z Marijo in Josejem, dvema Čilencema, ki sta se vračala v Santiago z upanjem na skorajšnji propad Pinochejeve diktature in z obljubo, da bosta poročala o dogajanju v njuni domovini. Žal so na sedežu tržaške sekcije Amnesty International prejeli le nekaj pisem, potem pa nič več. Ne vemo, kaj se jima je zgodilo, vemo pa, da je represija še večja, da ljudje še vedno izginjajo, da prejemajo grozilna pisma ne samo politični in sindikalni predstavniki ter predstavniki cerkve, temveč tudi intelektualci, umetniki in mladinci. Naraščajo tudi strah, revščina, brezposel-
nost, bolezni in emarginacija. Ne ve se, kdaj bo diktatura končno le padla, upanje v svobodni Čile pa ni umrlo in tako opozicijske sile v notranjosti te južnoameriške države, kot skupine izseljencev in ljudi, ki jim pomagajo, si na vso moč prizadevajo za vrnitev demokracije.
V sredo, 25. novembra, zvečer je v prostorih Krožka Che Guevara tržaški univerzitetni odbor za mir priredil solidarnostni večer s čilskimi delavci. Vittorio Carta, predstavnik gibanja MLAL (Movimento laici America lati-na), je govoril o pomoči, ki jo to gibanje trenutno nudi opozicijskim silam znotraj samega Čila. Na prireditvi so zbirali prostovoljne prispevke za tiskarske stroje, ki jih bodo namenili »Comandu National de Trabaiadores« najvažnejši enotni sindikalni organizaciji čilskih delavcev. Sicer ima MLAL v svojih načrtih tudi sledeče:
1. pomoč vikariji De la Solidaridad, ki pod pokroviteljstvom kardinala Silva Henrigueza že vsa leta nudi hrano in zavetišče vsem, ki se borijo za svobodo in s svojimi prijavami o mučenju in izginulih osebah opravlja izredno važno vlogo. Nad vikariatom so se vojaki neštetokrat znesli tudi z usmrtitvijo vidnejših oseb, ki so delale kot prostovoljci; 2. podporo ljudskim gledališkim skupinam, ki s svojo besedo in pesmijo prenašajo misel o uporu in svobodi;
3. pomoč skupinam brezposelnih rudarjev, ki so odkupili že zapuščene rudnike.
Vittorio Carta je povedal, da skupina, ki jo predstavlja, nudi ne samo denarno pomoč, temveč tudi pomoč v obliki prostovoljnega dela v določeni državi. Odziv Italijanov je precejšen, posebno pa se za tako obliko dela odločajo tisti mladi, ki želijo vojaški rok opraviti kot prostovoljci v civilnih službah.
Večeru bi morala prisostvovati tudi Maria Mendez, predstavnica odbora čilskih beguncev v Italiji, na žalost pa je ni bilo zaradi splošne stavke. Prisotni so si za konec lahko ogledali film »Actas de Marusia«, ki ga je režiral največji režiser, ki je kdaj deloval v Čilu: Miguel Littin. Film na zanimiv način prikazuje izkoriščanje rudnikov in rudarjev ter represijo nad njimi, in na več načinov poudarja dejstvo, da je edino orožje v rokah delavcev stavka. V gledalcih je ta film vzbudil željo, da bi v Italiji lahko čimprej videli film istega režiserja »Acta general de Chi-le«, ki ga je Littin ilegalno posnel v svoji domovini leta 1985.
O. Cupin
■ Skupina Societa artistico lettera-
ria prireja razstavo slik tipičnih krajin v deželi, ki je že 26. po vrsti. Razstava, ki jo bodo odprli danes ob 18.30 v Palači Vivante, Largo Papa Giovanni XXIII. 7, vsebuje dela 83 umetnikov. Ob priložnosti je skupina izdala katalog, ki ga je uredila Donatella Surian. Razstava bo odprta do 13. decembra s sledečim urnikom: ob delavnikih 17 — 20, ob praznikih 10 — 13.
Trgovine v mesecu decembru
V decembru bodo trgovine v tržaški pokrajini lahko odprte tudi v dneh, ko so običajno zaprte. Poglejmo podrobneje dneve in vrste trgovin.
Ob ponedeljkih, to je 7., 14., 21. in 28. decembra bodo lahko odprte vse trgovine z blagom.
Ob sredah, 9., 16., 23. in 30 decembra bodo ves dan lahko odprte trgovine s prehrano, drogerije in cvetličarne.
Ob sobotah, 5., 12. in 19. decembra bodo lahko odprte trgovine z orodjem.
Ob nedeljah, 13. in 20. decembra bodo ves dan lahko odprte trgovine z blagom.
Poglejmo še predpraznične in praznične dneve. Na božič bodo zjutraj lahko odprte le cvetličarne, na Štefanovo (le zjutraj) pa bodo poleg cvetličarn lahko odprte še mlekarne in pekarne, v nedeljo, 27. decembra, bodo zjutraj lahko odprte trgovine z živili, sadjem in zelenjavo ter drogerije.
Knjiga je prijetno in koristno darilo za vsakogar
V Tržaški knjigarni ves december ugodni popusti
December je tu, z njim se bližajo prazniki in običajni izdatki ter vselej "težko" vprašanje, kaj komu podariti. Izložbe so sicer že razkošno okrašene in mamljive, že pogled na cene pa nas kmalu odvrne od zamisli, da bi prijateljem kupili kaj lepega ali koristnega. Še najmanj bi namreč odšteli za navaden kičasti predmet.
V Tržaški knjigarni, ki smo jo te dni obiskali, si je podjetno osebje letos omislilo prijetno novost. Ves december bo namreč veljala izredna ponudba za knjige, ki jih bo mogoče kupiti z znatnimi popusti. Vendar ne gre za pravo razprodajo — to običajno priredijo spomladi — tudi ne za Miklavžev knjižni sejem, ki ga imajo "v zakupu" naša društva, temveč za svojevrstno vabilo k prijetnemu, poučnemu in zanimivemu branju. Tako se bodo lahko podali v svet pravljic najmlajši, ki jim v Tržaški knjigarni ponujajo zelo bogato izbiro kaset s tradicionalnimi pravljicami in novejšimi posnetki. Pester svet knjige pa se odpira tudi nekoliko večjim otrokom, ki bodo lahko s pomočjo mamic in očkov prelistali prijetne slikanice s kartonastimi stranmi. Spoznali bodo lahko razne domače in divje živali, igre, primerne za dvorišče in stanovanje, tisti pa, ki so se že vešči branja, bodo lahko kar sami prebrali kako prijetno zgodbico. Poleg otroške literature je še mladinska, nekoliko zahtevnješa, a ne preveč, vsekakor pa za vsak okus in žep.
Primerno darilo lahko predstavlja tudi enciklopedija, po kateri bodo šolarji in nemara tudi dijaki večkrat segli, na voljo pa je še cela vrsta romanov, pesniških zbirk in priročnikov. Na svoj račun bodo s ponudbo Tržaške knjigarne prišli celo sladkosnedni bralci in priložnostni kuharji, vrtičkarji, "izumitelji" in tisti, ki bi se radi naučili sami opravljati razna vsakdanja opravila. Tovrstnih priročnikov je namreč letos že kar na pretek. Seveda ne manjka zahtevnejšega branja, romanov, esejev ali izbranih del slovenskih in tujih pesnikov in pisateljev, pa tudi knjige in dela avtorjev,
ki smo jih nemara že pozabili, bo mogoče kupiti, seveda po znižanih cenah.
Skratka, gre za vabilo, ki se mu velja odzvati. Poleg bogate knjižne ponudbe pa v Tržaški knjigarni lahko dobimo tudi obrtniške izdelke in okrasne predmete. V decembru bo tudi nekaj prireditev in novih razstav v TK Galeriji, kar bo brez dvoma priložnost, da se obiskovalci sprehodijo med dobro založenami policami in pulti in kaj izberejo. Na voljo bodo tudi grafike vseh velikosti, ki jih bo prav tako mogoče kupiti s popustom. Tržaška knjigama torej vabi in škoda bi bilo, če ne bi take priložnosti izkoristili, (mi)
V sodelovanju s člani krajevnih prostovoljnih gasilskih enot
Tečaj v devinskem Zavodu o preprečevanju požarov
Vzgoja in pravočasna prevencija predstavljata pri preprečevanju gozdnih požarov pomemben korak naprej, predvsem pa nepogrešljivo sredstvo za resnično ohranjevanje velikega in pomembnega bogastva, ki ga predstavlja gozdna površina v naši pokrajini. Ravno k temu je težil tudi tečaj o preprečevanju in gašenju gozdnih požarov za dijake Zavoda Združenega sveta Jadrana, ki so ga priredile pod pokroviteljstvom devinsko-nabrežinske občinske uprave ter Zavoda samega člani občinskih prostovoljnih gasilskih enot.
Tečaj, ki se je ravnokar zaključil, je vodil koordinator prostovoljnih gasilskih skupin Alessandro Fattori, potekal pa je ob pomoči ciklostiliranega priročnika, projekciranja shem ter ob konkretnem prikazu praktičnih vaj na terenu. Porazdeljen je bil na tri teorič-ne dele ter na dejanski prikaz gašenja, tako da so lahko mladi dijaki Zavoda spoznali ne samo tehniko in potek gašenja, temveč tudi značilnosti in sestavo gozdne površine v naši deželi in pokrajini. V prvem delu tečaja je namreč vodja Fattori obrazložil pojem gozdnega požara ter osnove, ki pripomorejo k nastajanju požara in širjenju ognja, (kisik gorivo, površina). Dijaki različnih narodnosti so nato spoznali še razne vrste požarov in njihovo nevarnost. V drugem delu tečaja je bil govor o gozdnem bogastvu v naši po-
krajini, o vrsti gozdov in tipologiji rastlinstva ter o klimatskih, geografskih in socialnih dejavnikih, ki vplivajo na širjenje ognja. Tretji in zadnji del tečaja, ki je obsegal tudi ogled ceroveljskega sedeža prostovoljnih gasilcev in prikaz uporabe gasilnih naprav, pa je bil namenjen operativni plati in obliki posegov.
Naj omenimo, da je bil tečaj namenjen skupini kakih dvajsetih starejših dijakov, ki so, v okviru dodatnih dejavnosti, predvidenih v sklopu učnih programov Zavoda Združenega sveta, včlanjeni v skupino za okolje in se zanimajo za proučevanje in zaščito narave in gozdov. Skupino vodi angleški biolog dr. James Mendelssohn, ki je, skupno z rektorjem zavoda prof. Sut-cliffom, pripomogel k uresničitvi in uspehu tečaja. Potek tečaja pa so omogočili tudi deželni gozdni čuvaji devinske postaje, ki so tečajnikom posredovali tudi film o nevarnostih in gašenju požarov, predvsem pa njihov poveljnik dr. Cusulin, ki že dolgo sodeluje z devinsko-nabrežinskimi prostovoljnimi gasilskimi enotami. Naj omenimo, da so slednje, poleg tečaja, uspešno izpeljale že druge pobude, kot na primer uresničitev študije o »Krajevnih značilnostih gozdnih požarov v tržaški pokrajini«, ki jo je izdelal in napisal koordinator Alessandro Fattori.
S. P.
Poseg pri predsedniku IRI Prodiju
S četrtkovega rednega občnega zbora te ustanove
Deželni odbornik Carbone o škedenjski železarni
Deželni odbornik za industrijo Carbone je na predsednika IRI Prodija naslovil noto v zvezi s položajem škedenjske železarne AIT. V noti, ki se uokvirja v Priprave na deželno konferenco o državni soudeležbi, je med drugim rečeno, da IRI ni izpolnila vseh obveznosti, ki jih je svojčas prevzela in ki so bile namenjene industrijski poživitvi škedenjskega obrata. "Še leta 1983 je Terni zaposlovala 1.800 delavcev in proizvedla 200 tisoč ton litega železa letno, danes pa ima manj kot tisoč delavcev, 200 se jih vrsti v dopolnilni blagajni, prav tako pa je okrnjena celotna proizvodna zmogljivost," je še rečeno v noti. V preteklosti je bilo izdelanih več načrtov, otipljivih rezultatov pa doslej sploh ni bilo.
Letošnjega marca pa je Terni (takrat je železarna še imela to ime) predstavila družbi IRI podrobnostni načrt ČAST, ki ga je izdelala v sodelovanju z izvedenci s področja železarstva, in ki bi bil lahko takoj izvedljiv, vendar se IRI o njem ni nikoli izrekla. "Ni tajnost, da hoče IRI zmanjšati proizvodnjo litega železa v škedensjki železarni in izvesti proizvodno reorganizacijo, vendar njeno odlašanje samo povečuje krizo in napetost ter odpira pot konkurentom iz drugih krajev," beremo v noti deželnega odbornika. Zaključuje pa se z utemeljitvijo, da ne gre toliko za neurejene razmere, ki vladajo v vsedržavnem železarskem sektorju, temveč za politiko Evropske gospodarske skupnosti, ki železarstvu ne odpira svojih tržišč in tudi ne predvideva ureditve tega sektorja. Za rešitev škedenjske železarne in njenih delovnih mest je zato nujno ponovno odprtje dialoga med družbo Finsider, Terni in Deželo.
Pristaniška ustanova ne dopušča izsiljevanj v zvezi z Aquilo
Glavni odbor Avtonomne pristaniške ustanove je 25. t. m. na pobudo svetovalca Cancianija (KRI) obravnaval vprašanje žaveljske rafinerije Aguila. Zlasti zadnje izjave ministra za industrijo Battaglie in stališča ministrstva samega, ki se zavzema za ohranitev obalnega skladišča in namestitev novih industrijskih objektov družbe Selm, pričajo, da se zadeva Aguila vse bolj zapleta.
V komprenzoriju bivše naftne čistilnice naj bi namreč podružnica družbe Monte-dison odprla tekstilni obrat, za katerega pa ni znano koliko delavcev bi lahko zaposlil in tudi ne, kdo bi si prevzel stroške za njegovo gradnjo. Minister Battaglia je zahteval finančno soudeležbo deželne uprave, predpogoj proizvodne preusmeritve pa predstavlja prav ohranitev obalnega skladišča, ki bi služilo za hranjenje mineralnih olj in plina. Predsednik EAPT, ki je celotno zadevo vzel na znanje, je poudaril, da mora Dežela dosledno in stalno obveščati Pristaniško ustanovo o vseh premikih in ukrepih pristojnih teles, saj uporabo obalnega skladišča pogojuje tudi uprava pristanišča.
Potreben je drugačen organizacijski pristop pri vodenju Športne šole-Trst
Od leve: Bojan Pavletič, Miran Dolhar, Anica Oberdan in Nada Bizjak
Četrtkov redni občni zbor Športne šole Trst je potekal v znamenju obračuna delovanja te naše ustanove v vsem zadnjem desetletju, saj letos poteka prva dekada, odkar so mestni slovenski otroci v Trstu in Miljah začeli obiskovati dejavnosti dodatne obšolske telesne vzgoje. Iz poročil, ki so jih podali predsednik Bojan Pavletič, tajnica Anica Oberdan in blagajničarka Nada Bizjak (občni zbor je vodil delovni predsednik Mi-
ran Dolhar) je izhajalo, da je 10-let-ni obračun več kot pozitiven.
Športna šola Trst, ki se je rodila predvsem zaradi nezadovoljivega stanja glede telesne vzgoje na javnih šolah, je svojo dejavnost razpredla na vse mestne šole in vrtce obeh mest ter je uvedla številne dejavnosti in pobude, ki so danes postale redni sestavi del obšolskega življenja mestnih otrok.
To je bilo razvidno tudi iz razvejane razprave po poročilih, kjer so
govorniki izluščili vrsto vprašanj, poudarjen pa je bil tudi velik pomen sodelovanja med športno šolo Trst ter javno šolo, pa tudi obojestransko dobri odnosi in razumevanje, saj si je danes življenje naših osnovnošolcev in mlajših že kar težko predstavljati brez nekaterih manifestacij športne šole.
Vsekakor pa je občni zbor razkril tudi nekaj težav, s katerimi se športna šola ubada. Med temi so zlasti nazadovanje števila otrok, manjše število staršev, ki so pripravljeni sprejemati določene odborniške naloge, oziroma sploh vstopati v odbor, pomanjkanje vadbenih prostorov, podaljšani ali celodnevni pouk, premajhen posluh družbenih faktorjev za delo z otroki in mladino sploh itd. Odborniki športne šole so si zato zadali za cilj, da bodo proučili možnost za drugačen organizacijski pristop pri vodenju te ustanove, ki bi bil bolj prilagojen sedanjim in bodočim razmeram.
Ob koncu občnega zbora so delegati izvolili novi 31-članski odbor z 2-letnim mandatom.
Občnega zbora so se poleg delegatov in predstavnikov učiteljstva udeležili tudi ravnateljica Ondina Pavletič, zastopnik ZSŠDI Jurij Kufersin, članica odbora za doraščajočo mladino pri SKGZ Sonja Pečar, predstavnika športnega združenja Bor Mitja Race in TPK Sirena Renato štokelj, ki so prinesli pozdrave svojih organizacij.
- boj -
Občni zbor KD Primorsko iz Mačkolj
Več povezave z vaško skupnostjo
V četrtek, 26. t. m., je bil v društvenih prostorih v Mačko-Ijah 5. redni občni zbor domačega KD Primorsko. Udeležilo se ga je sorazmerno malo ljudi, odsotnih pa je bilo tudi precej odbornikov in društvenih članov.
Predsednik društva, David Stepančič, ki opravlja to funkcijo že štiri leta, se je v svojem poročilu dotaknil nekaterih perečih problemov, ki prihajajo na površje predvsem v zadnjih časih. Mrtvilo, pomanjkanje novih in svežih moči, težko razumljiva gluhost okolja, v katerem društvo aktivno deluje, neuresničena sodelovanja: skratka vsesplošna kriza, ki se v večji ali manjši meri oglaša tudi v ostalih društvih oziroma kulturnih organizacijah. Vse to botruje čudnemu občutku nezadovoljstva, ki po svoje ovira aktivno, ustvarjalno in sveže delovanje znotraj posameznih sestavnih delov naše kulturne stvarnosti. Dotaknil pa se je
predvsem pomena in vloge, ki naj bi jo kulturno društvo odigravalo znotraj vaške skupnosti. Odborniki in člani bi se morali zato še posebej potruditi, da se društvo čim bolj približa stvarnosti, da naveže stike z ostalimi vaškimi sestavinami, da se ne zapira vase, temveč gradi svojo prihodnost na podlagi odprtosti, pestrosti in obnavljanja.
Po uvodnem predsednikovem razmišljanju je Iztok Smot-lak prebral tajniško poročilo. V njem so bile zabeležene vse pobude in prireditve, ki jih je KD Primorsko uresničilo v zadnjih dveh letih. Iz podatkov o gostovanjih, o dramskih nastopih, o zborovskih in drugih glasbenih srečanjih, o literarnih in filmskih večerih, o društvenih izletih, šag-rah, ne nazadnje pa tudi o prostovoljnem delu za postavitev nove avtobusne čakalnice v vasi, lahko sklepamo, da je mačkoljansko društvo aktivno. Predvsem pa je to dokaz pravega prizadevanja, da bi KD Primorsko ne obstalo na povprečni ravni, pač pa da bi s svojim delovanjem v čim večji meri doseglo zastavljene: cilje.
Sledilo je poročilo o delovanju mešanega pevskega zbora, ki ga je prebrala Gina Tul. Mešani pevski zbor Primorsko, ki ga že več let vodi Anton Baloh, šteje zdaj 30 pevk in pevcev. Tretjina jih prihaja v Mačkolje iz drugih krajev: iz Doline, Boljunca, Trsta in Izole. Zbor se je v zadnjih dveh letih znatno izboljšal. Nastopil je na številnih prireditvah, sodeloval na raznih revijah in se predstavil tudi s samostojnimi koncerti. Pred pičlim letom je gostoval v Slovenskih Konjicah, pri tamkajšnjem moškem pevskem zboru, s katerim ga veže nekajletno prijateljstvo. V letošnji sezoni pa si je zastavil nov in zahtevnejši repertoar.
Po blagajniškem poročilu, ki ga je podal Darjan Smotlak, so zbrani razrešili dosedanji odbor in izvolili novega. Sledili so pozdravi: tajnice Nives Košute v imenu ZSKD, predsednika dolinskega KD Valentin Vodnik Vojteha Lavrihe in Dionisia Gherbassija, ki je prinesel čestitke občinske uprave, Pihalnega orkestra Breg in Društva prostovoljnih gasilcev Breg. (dam)
Sinoči, leto po izidu knjige
Prva javna predstavitev Magrisove »Donave« v Trstu
Leto po izidu knjige »Donava« je bila sinoči v krožku Che Guevara prva javna tržaška predstavitev tega Magrisovega dela, ki je prejelo že vrsto priznanj. Knjigo je avtor sicer prvič predstavil ozkemu krogu povabljencev ob odprtju prenovljene kavarne Tommaseo. Sinočnja predstavitev pa spada v ciklus o kulturi v Trstu, ki ga prireja krožek Che Guevara. Magris je za »Donavo« prejel številne pomembne nagrade, kot sta Bagutta in nagrada znamenite Accademie dei Lin-cei. V Sovjetski Zvezi je bila proglašena za najboljšo italijansko knjigo leta, pred tremi dnevi pa je Magris od avstrijskega
Verjetno zaradi srčne kapi
Umrl v baru le uro potem ko je zapustil bolnišnico
Včeraj v tržaškem Kulturnem domu
Tradicionalni sprejem ob državnem prazniku SFRJ
ministra za kulturo prejel nagrado »Ma-nčs Sperber«.
Knjigo je sinoči predstavil literarni urednik revije Rinascita in literarni kritik dnevnika Unita Bruno Schacherl, ki je izrazil prepričanje, da delo ne bo utonilo v potrošniški ihti po vedno novih in večkrat površnih kulturnih proizvodih. Schacherl je izpostavil naj izrazitejše lastnosti knjige: njeno sodobno strukturo, ki se vedno nagiba k romanu in ki se istočasno odreka tej pripovedni obliki ter se prilagaja teku časa in zavesti; Magrisovo človeško razpoloženje, ko v svojo pripoved sprejema neštete življenjske sledove in ne le velike kulturne spomenike srednjeevropskega sveta.
Magris je nato še sam predstavil smernice, ki so ga vodile pri pisanju knjige: željo po odkrivanju neštetih vidikov srednjeevropske omike, ki jo je začel preučevati še v študentskih letih z diplomsko nalogo o habsburškem mitu. Pritegnile so ga ne le zemljepisne in kulturne, temveč tudi časovne razsežnosti pokrajine, vzdolž katere se vije reka Donava. Na koncu je Magris odgovarjal na -------------i. fbg)
številna vprašanja občinstva.
Včeraj je 67-letnega Antonia Mar-zarija iz Ul. Udine 42 doletela tragična usoda: eno uro potem, ko so ga odslovili iz bolnišnice, je rienado-nia umrl, verjetno zaradi srčne kapi. Marzari, ki je bolehal zaradi previsokega krvnega pritiska, je bil nekaj časa na zdravljenju v glavni bolnišnici. Odslovili so ga prav včeraj okrog 13. ure. Žena Sofia ga je šla iskat v bolnišnico, da bi ga pospre-tnila domov. Po poti pa sta se ustavila v baru Gianni na Trgu Garibaldi, da bi nekaj popila. Marzari je naročil rdeč »špricer«, ni pa utegnil popiti niti prvega požirka, ko ga je nana-doma zabolelo v levi roki. Bolečine so bile tako hude, da ga je žena pospremila v bližnjo sobo za biljard, kjer se je Marzari ulegel na kavč. Medtem je lastnica bara, 40-letna Biserka Mateljan iz Zagreba, ki stanuje v Trstu v Ul. Pascoli 18, poklicala Rdeči križ. Toda Marzari je izdihnil, še preden je rešilec dospel. Zdravnik Rdečega križa ni mogel ugotoviti natančnega vzroka smrti.
Vlom v trgovino
Delovni dan 45-letne Grazielle Clai iz Ul. di Romagna 66, lastnice trgovine z oblačili "Morena" v Ul. Trento 16, se
je včeraj zjutraj slabo začel. Ko je ob 8.30 odprla prodajalno, je opazila, da so čez noč vlomili vanjo tatovi. Po zunanjih navojnicah so splezali do okna, ki ni bilo zavarovano z ograjo, ga razbili in se spustili v zgornje prostore trgovine, kjer je skladišče. Od tod je bila pot lahka. Nočne miši so prebrskale vse police in predale, iz katerih so verjetno odnesle nekaj volnenih majic, iz blagajne pa so pobrale 200 tisoč lir.
Izpopolnjeno vodstvo Novinarskega krožka
Pod vodstvom predsednika China Alessija se je včeraj prvič sestal nov vodstveni svet Novinarskega krožka, ki je imel na dnevnem redu imenovanje podpredsednikov, tajnika in blagajnika. Za podpredsednike so bili soglasno izvoljeni Fulvia Costantini-des, Fulvio Gon in Primo Rovis, za tajnika Pierluigi Sabatti in za blagajnika Cristiano Degano. Novo vodstvo, ki bo nastopilo svojo dolžnost s 1. januarjem, se bo znova sestalo v petek, 22. januarja, ob 16. uri, ko se bo dogovorilo za program dela in sestavilo predračun za prihodnje poslovno leto.
V preddverju tržaškega Kulturnega doma je generalni konzul SFRJ Livlj Jakomin včeraj priredil slovesni sprejem ob jugoslovanskem državnem prazniku 29. novembru. Udeležili so se ga vidni zastopniki deželnih in pokrajinskih upravnih, političnih, vojaških in gospodarskih krogov, na našem posnetku pa vidimo generalnega konzula Jakomina v pogovoru z vladnim komisarjem Eustachiom de Felicejem. Tradicionalni sprejem je tokrat izjemoma potekal v Kulturnem domu na Ul. Petronio, ker še vedno niso končana nekatera prenovitvena dela v poslopju jugoslovanskega konzulata ob Furlanski cesti.
Sporočamo, da bo pogreb pokojne
Karle Švare
danes, 28. t. m., ob 12. uri na pokopališču v Ricmanjih.
SVOJCI
Ricmanje, 28. novembra 1987
28. 11. 1986	28. 11. 1987
Marjan
Leto je minilo, odkar si nas zapustil, toda si vedno v naših srcih.
Mama, oče in sestra z možem
Barkovlje, 28. novembra 1987
SLOVENSKO STALNO.. .. GLEDALIŠČE
Frane Milčinski
ZVEZDICA ZASPANKA
Režija: BORIS KOBAL
Premiera v torek, 1. decembra, ob 16. uri v Kulturnem domu
KD ROVTE-KOLONKOVEC
Ul. Monte Sernio 27 vabi
danes, 28. t. m., ob 20. uri
na uro zabave s kabaretom
BESEDA ■ OPERETA
Izvaja Dramska skupina SKD Tabor z Opčin.
Spisal in režiral Drago GORUP.
TPK SIRENA
priredi v klubskih prostorih
danes, 28. t. m., ob 18. uri
Večer z diapozitivi o potovanju po Afriki
Predaval bo Franko REGENT Vabljeni člani in nečlani!
gledališča
VERDI
Operna sezona 1987/88
Nocoj ob 20. uri premiera opere G. Donizettija LA FIGLIA DEL REGGI-MENTO. Dirigent Carlo Rizzi, režija Fi-lippo Crivelli.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1987/88
Danes ob 16. uri (red prost) inob 20.30 (red 2. sobota) bo Stalno gledališče iz Genove prikazalo Goldonijevo delo LA PUTTA ONORATA. Režija Marco Sciac-caluga. V abonmaju odrezek št. 3. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti.
Jutri ob 16. uri zadnja predstava. V ponedeljek zaprto zaradi počitka.
Od 1. do 6. decembra bo skupina ATER predstavila delo A Brachettija IN PRINCIPIO ARTURO CREO IL CIELO E LA TERRA. Režija Tino Schirinzi. V abonmaju odrezek št. 4. Vstopnice so naprodaj v osrednji blagajni v Pasaži Protti.
kino
ARISTON - 17.00, 22.00 Notte italiana, dram., It. 1987, 100', r. Carlo Mazzacu-rati, i. Marco Messeri, Giulia Boschi.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 La legge del desiderio, dram., Šp. 1987, 100', r. P. Almodovar, i. E. Poncela, C. Maura, □ □
EXCELSIOR I - 16.00, 22.00 Una preghi-era per morlre, dram., ZDA, r. M. Hodges; i. Mickey Rourke, Bob Hos-kins.
PENICE - 16.00, 22.15 I mlel primi qua-ranfanni, kom., It. 1987, 100’; r. Carlo Vanzina; i. Carol Alt, Elliot Gould, □
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Un piedi-piatti a Beverly Mills II., kom., ZDA, 1987, 102/ r. Tony Scott; i. Eddie Mur-phy, Ronny Cox.
MIGNON - 16.00,,22.00 L’ultimo impe-ratore, dram., It.-ZDA, 1987, 203'; r. Bernardo Bertolucci; i. John Lone, Joan Chen.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Harem, dram., Fr., 1985, 100'; r. A. Joffe, i. Nas-tassja Kinski, Ben Kingsley.
EDEN - 15.30, 22.00 Calda di giorno, in-iuocata di notte, porn., □ □
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Full metal jacket, vojni, ZDA 1987; r. Stanley Kubrick; i. Matthew Modine, Lee Er-mey, Vincent D'Onofrio.
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Belli Ires-chi.
EKCELSIOR II - 16.00, 21.45 Le Streghe di Eastwick, fant., ZDA 1987, 118', r. George Miller; i. Jack Nicholson, Cher, □
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Ca valli di razza, dram., ZDA 1983; r. Franc Roddom; i. David Keith, Robert Prosky.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Salvador, dram., ZDA 1986, 123', r. Jerry Pariš; i. Michael Winslow, Steve Guttenberg.
LUMIERE FICE - 16.30 in 22.00 True Stories, glasb., ZDA 1986, 110', r. David Byrne, i. David Byrne, John Goodman.
RADIO - 15.30, 21.30 Le calde sorelle, porn., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom D D
izleti
Sekcija KPI občine Dolina obvešča, da je še nekaj prostih mest za 5-dnevno potovanje na Madžarsko za silvestrovanje v Budimpešti od 30. 12. do 3. 1. 88. Cena 430.000 lir. Vpisovanje še danes, 28. t. m., od 19. do 20. ure na sedežu KPI v Dolini št. 75/a, tel. 232223.
razne prireditve		razna obvestila		šolske vesti		prispevki
KD Kraški dom obvešča, da bo danes, 28. t. m., ob 20.30 PREDVAJANJE FILMA O LETOŠNJI KRAŠKI OHCETI. Večer bo v občinski telovadnici v Repnu. Vabljeni!
Slovenski kulturni klub (višješolska mladina), Ul. Donizetti 3, vabi danes, 28. t. m„ na SREČANJE S PREDSTAVNIKI RADIA OPČINE, ki bo potekalo v obliki razgovora ter prikazovanje posnetkov o delovanju prej imenovane radijske postaje. Pričetek ob 18.30.
UNIFAX obvešča, da bo letošnji UNI-FEST - kulturno-zabavni večer akademskih študentov - danes, 28. t. m., v goriš-kem Kulturnem domu. Vstop izključno z vabili, ki jih lahko dobite pri slovenskih univerzitetnih študentih na tržaškem faksu.
KD Lipa vabi danes, 28. t. m., ob 20.30 v Bazoviški dom na predavanje prof. Sama Pahorja; BITKA ZA BAZOVICO.
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monte Sernio 27, vabi na uro zabave z dramsko skupino SKD Tabor z Opčin danes, 28. t. m., ob 20. uri. Gostje se predstavijo s kabaretom "BESEDA-OPERETA". Spisal in režiral Drago Gorup.
RMV - Taborniki družine Strmega brega vabijo jutri, 29. t. m., na PRIREDITEV OB 15-LETNICI DRUŽINE STRMEGA BREGA. Ob 16.30 zbirališče pred dolinskim županstvom, nato polaganje venca ob občinskem spomeniku padlim v NOB in ob 17.30 otvoritev razstave DSB in Tihi ogenj" v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
V SKD Barkovlje, Ul. Cerreto 12, bo jutri, 29. t. m., gostovala seniorska dramska skupina društva Tabor z "BESEDO-OPERETO'. Režija Drago Gorup. Začetek ob 17. uri.
Jutri, 29. t. m., ob 11. uri bo v Domu J. Ukmarja v Skednju odprtje razstave MONGOLIJA - SPOZNAJMO DRŽAVO IN NAROD. Razstava bo odprta do nedelje, 13. decembra. Urnik: ob delavnikih od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 11. do 19. ure.
Zveza cerkvenih pevskih zborov priredi ZBOROVSKO REVIJO jutri, 29. t. m., ob 17. uri v župnijski dvorani pri Sv. Mariji Veliki v Trstu. Vabljeni!
Narodna in študijska knjižnica - Ciklus "Otroške urice v NŠK" - V četrtek, 3. decembra, ob 17. uri v NŠK - Ul. sv. Frančiška 20/1 bosta pripovedovala ZIMSKE PRAVLJICE igralca SSG Miranda Caharija in Vladimir Jurc. Vabljeni osnovnošolski otroci!
SKGZ vabi ob SOdetnici slikarja Lojzeta Spacala na SREČANJE, ki bo v petek, 4. decembra, v Kulturnem domu. Začetek ob 19. uri z odprtjem likovne razstave in nastopom godalnega kvarteta GM. Vabljeni.
KD Vesna vabi na MIKLAVŽEV KNJIŽNI SEJEM, ki bo v Domu A. Sirk v četrtek, 3., petek, 4., in soboto, 5. decembra, od 16. do 18. ure.
koncerti
Glasbena matica - Trst, sezona 1987/88, 3. abonmajski koncert v četrtek, 3. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. TRIO LORENZ: Primož - klavir, Tomaž - violina in Matija - violončelo. Na sporedu: Brahms, Kantušer in Šostakovič. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti.
Danes, 28. t. m„ ob 18. uri bo koncert v cerkvi sv. Andreja v Trebčah ob praznovanju farnega patrona. Sodelujejo: orgle - Andrej Pegan, violina - Aleksandra Pertot, čelo - Simona Slokar in Peter Filipčič, alt - Marta Valetič
čestitke
Ob prihodu male EVE čestita MARJANU - in mu tudi želi čimprejšnje okrevanje - M.S.P.T.
Predsedstvo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja čestita
STANKU BOLETU predsedniku nadzornega odbora in dolgoletnemu predsedniku SDGZ ob prejemu
ZLATE PLAKETE
najvišjega priznanja Zvezne Gospodarske zbornice Jugoslavije, za življenjsko delo pri krepitvi gospodarskih in dobrososedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo.
Visoko priznanje je tudi vsem slovenskim gospodarstvenikom v ponos in potrditev njihove povezovalne vloge na meji.
Upravni odbor Tržaške kreditne banke čestita
STANKU BOLETU
ob prejemu ZLATE PLAKETE Zvezne Gospodarske zbornice Jugoslavije.
KD Kraški dom obvešča, da poteka tečaj rekreacijske telovadbe za odrasle vsak petek ob 21. uri. Tečaj vodi prof. Franko Drasič.
Enotna komisija za socialno-zdrav-stveno vprašanje borcev NOV, aktivistov OF in vojaških invalidov NOV v Trstu, ki jo sestavljajo predstavniki VZPI-ANPI, Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju in Zveze vojnih invalidov NOV, obvešča borce NOV in aktiviste OF, da je odprt rok za vlaganje prošenj za zdravljenje v naravnih zdraviliščih v SFRJ za leto 1988 do 20. decembra t. 1. Prošnje sprejemajo ANPI-VZPI, Ul. Crispi 3, in vse njene sekcije, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju, Ul. Cicerone 8/B, ter ZVI NOV, Ul. Cicerone 8/B.
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 30. t. m., ob 20.30 predstavitev najnovejšega Folklovega dela RACCONTO DEL 5744. Delo bosta predstavila Pavle Merku in Filip Fischer.
Galerija kraške umetne obrti Bor sporoča, da je do konca leta 1987 odprta tudi ob nedeljah od 11.00 do 18.30.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoje grafike Zora Koren-Skerk.
V	kavarni Stella Polare razstavljajo do 7. decembra Ivo PETKOVŠEK, Sergio CAVAL1ER1 in Silvano ROCCO.
V	galeriji Cartesius bo do 8. decembra razstavljal svoja dela slikar DOME-NICO CANTATORE.
V	Studiu PHI je odprta fotografska razstava »ARHITEKTURA J. PLEČNIKA«.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 28. novembra
JAKOB
Sonce vzide ob 7.21 in zatone ob 16.25 - Dolžina dneva 9.04 - Luna vzide ob 13.09 in zatone ob 24.00.
Jutri, NEDELJA, 29. novembra
NINO
PLIMOVANJE DANES: ob 4.10 najvišja 33 cm, ob 11.03 najnižja -6 cm, ob 15.11 najvišja 3 cm, ob 21.36 najnižja -30 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,1 stopinje, zračni tlak 1001,1 mb narašča, veter 6 km na uro vzhodnik, vlaga 67-odstotna, padlo je 0,2 mm dežja, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Ivana Zidarich, Aliče Pischetti, Caterina Fonda, Marco Spena, Alberto Sasco, Eriča Novati, Federico Pi-camus.
UMRLI SO: 75-letni Vittorio Cubej, 73-letni Bogomil Guštin, 63-letna Antonia Truina, 68-letni Ferruccio Tomasin, 76-letna Cornelia Benussi, 86-letni Dami-ano Veglia, 77-letni Luigi Zufar, 89-letna Stefania Segvich, 91-letna Maria Cocea-ni.
OKLICI: obrtnik Antonio Lanotte in gospodinja Claudia Santoianni, podjetnik Roberto Fanelli in učiteljica Vivian Carlin, delavec Stefano Pettirosso in frizerka Sabrina Stocco, zvezdoslovec Paolo Molaro in zdravnica Edvige Min-kusch, univerzitetni študent David Slo-bec in univerzitetna študentka Anna Ba-tageli, delavec Mauro Pasguadibisceglie in bolničarka Daniela Gembrini, reprezentant Maurizio Crimi in gospodinja Monica Ballarin, študent Fulvio Magli-acca in študentka Silvana Zonta, trgovec Carmelo Ali in stilistka Christel Sigrid Feldmann, trgovec Antonello Morello in frizerka Isabella D'Altilia.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 23., do sobote, 28. novembra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Garibaldi 5, Ul. delFOrologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41.
MILJE (Mazzinijev drevored 1, tel. 271124) in NABREŽINA (tel. 200466) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Ul. delFOrologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul Revol-tella 41, Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1.
MILJE (Mazzinijev drevored 1, tel. 271124) in NABREŽINA (tel. 200466) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1. MILJE (Mazzinijev drevored 1, tel. 271124) in NABREŽINA (tel. 200466) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure
menjalnica_______________________27.11.19s7
Ameriški dolar............. 1210.—
Nemška marka .............. 733.—
Francoski frank............ 214.—
Holandski florint ............. 651
Belgijski frank............ 34.—
Funt šterling.............. 2183.—
Irski šterling.............. 1932.—
Danska krona................ 187,50
Grška drahma ................. 8,20
Kanadski dolar ............ 920.—
Japonski jen ....-......... 8.—
Švicarski frank ........... 892.—
Avstrijski šiling.......... 104.—
Norveška krona .............. 189,30
Švedska krona................ 200,30
Portugalski eskudo......... 8.—
Španska peseta............. 10.—
Avstralski dolar .......... 800.—
Debeli dinar................... 0,75
Drobni dinar................... 0,75
Bfll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Telef.: Sedež 040/67001 Dv>ll\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
Ravnateljstvo poklicnega zavoda J. Stefan sporoča staršem, da bo v ponedeljek, 30. novembra, na sedežu šole RODITELJSKI SESTANEK in sicer ob 16. uri za prve in druge razrede vseh oddelkov in ob 17.30 za tretje, četrte in pete razrede vseh oddelkov.
_________mali oglasi________________
VLJUDNO ste vabljeni na otvoritev novega salona '2 M" v Sesljanu št. 46 danes, 28. t. m„ ob 17. uri.
DANES, 28. t. m., ob 17.30 V Sesljanu št. 45 otvoritev nove brivnice. Vljudno ste vabljeni!
OSMIČO je odprl Jožko Colja v Sama-torci št. 21. Vabljeni!
V MARKETU PRALNIH PRAŠKOV UDOVIČ na Opčinah v Narodni ul. 28 boste našli po najbolj ugodnih cenah vse vrste praškov in parfumov najboljših firm.
TRI SOBE, kuhinjo, kopalnico, teraso, podstrešje in vrt v dvostanovanjski hiši v Rocolu dajem približno štiri leta v najem zanesljivim odraslim osebam. Ponudbe, z navedbo cene, poslati na Fermo Posta Centrale Trieste - št. 67763440.
PRODAM dovoljenje za prodajo gradbenega materiala in železnine ali pa dajem v najem 120 kv. m skladišča z velikim dvoriščem na Krasu. Tel. na št. 226138 v večernih urah.
PRODAM avto audi 80, turbo, dizel, letnik 1985 v odličnem stanju. Tel. 761819 v jutranjih urah.
USLUŽBENEC Fiata prodaja uno 45 SL, letnik 1987, prevoženih 16.000 km. Tel. 413337.
IŠČEM sodelavca/ko ali družabnika/co za novo malo vpeljano uvozno-izvozno podjetje. Zaželeno je poznanje italijanskega tržišča, vseh administrativnih operacij, poslovanja ter znanje enega od jugoslovanskih jezikov. Ma Re -Opčine 1179, 34016 Opčine. Tel. 211805.
IŠČEM delo kot hišna pomočnica enkrat ali dvakrat tedensko. Pismene ponudbe ha Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Nujno".
DRUŠTVO išče v okolici Trsta hišo, tudi v slabem stanju, v najem ali za eventualni nakup. Tel. 271882.
22-LETNICA nudi lekcije osnovnošolskim in srednješolskim dijakom. Klicati ob uri kosila na št. 0481/390202 in vprašati po Vidi.
GOSTILNA Veto na Opčinah nujno išče usposobljeno natakarico za delo v popoldanskem času. Tel. 211629.
ŠTUDENTA iščeta majhno stanovanje ali sobo v Bologni. Kdor lahko nudi informacije, naj telefonira na št. 271862.
KUPIM majhno hišo na Opčinah ali v bližnji okolici. Tel. 827094 ob uri obedov.
NOVOST V TRSTU
Ul. Cereria 8 - trst - Tel. 301075 (2. ul. levo od Ul. S. Michele)
POSEBNI MODELI VZMETNIC
»ORTOPEDSKI« MODEL MODEL »AMBASSADOR« MODEL »MILLE SOGNI«
Navedeni artikli so zavarovani pri zavarovalnici RAS
V	spomin na Amalijo Mulič in Alojzijo . Ravbar darujeta družini Škabar (Repen 106) 30.000 lir ter Škabar (Repen 30)
20.000	lir za repentabrsko zakristijo.
Namesto cvetja na grob Hermana Križmana daruje .Marija Križman (Opčine) 30.000 lir za repentabrsko zakristijo.
V	počastitev spomina Berte Štoke-Žu-žič darujeta Zvonko in Angelca Malalan
20.000	lir za Kulturni dom na Proseku.
Ob drugi obletnici smrti (25. 11.) brata Miloša Kovača in namesto cvetja na prerani grob njegovega dragega prijatelja Iva Tenceja daruje družina sestre Majde Furlan 20.000 lir za KD Vesna - Križ in
20.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob Karla Kalca darujejo družine Purič (Repen 97) 20.000 lir, Bertolino (Repen 29) 20.000 lir in Budin (Salež 5) 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob drage tete Marije Kočevar daruje Duilio Strajn
40.000	lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na dr. Joža Vilfana darujeta Zora in Libero Polojaz 50.000 lir za Dijaško matico.
Ob martinovanju daruje Pepi Sancin
14.000	lir za SKD Barkovlje.
Ob 7. obletnici smrti drage tete Pine Doles darujeta Mirjana in Nino Parovel
15.000	lir za SKD Barkovlje.
Ob obletnici smrti Marije Brus daruje sin Savino z Marino 50.000 lir za SKD Barkovlje.
Ob 13. obletnici smrti dragega Antona Gerlanca daruje žena Bogomila Danev vd. Gerlanc 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
V	spomin na pokojne sorodnike daruje Bogomila Danev vd. Gerlanc 10.000 lir za pevski zbor V. Mirk Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob pok. Angela Seražina daruje družina Grilanc 20.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na Berto Verginelo vd. Što-ko-Žužič daruje Ida Bukavec 15.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na Marijo Daneu vd. Bandelj darujejo Danevovi 50.000 lir za ŠD Kon-tovel.
V	spomin na Boruta Kralja daruje pekarna Malalan - Prosek 20.000 lir za dom-spomenik padlim v NOB v Brišči-kih.
V	spomin na Berto Žužič darujeta Berta Prašelj 10.000 lir za FC Primorje in Dorka Husu 20.000 lir za FC Primorje.
Namesto cvetja na grob Josipa Pavlice daruje družina dr. Pavlica 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo in 50.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob Boruta Kralja daruje družina Rebula (Salež 60) 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
Ob prvi obletnici smrti Marjana Perto-ta darujejo Maruška in Peter Kuk ter Katja in Igor 100.000 lir za mešani pevski zbor M. Pertot.
V	spomin na dragega Josipa Pavlico in drago Karlo Švaro darujejo prijatelji pevci '50.000 lir za Dijaško matico in
50.000	lir za Glasbeno matico.
V	počastitev spomina prof. Jože Vilfana darujeta Jože in Tatjana Panjek
50.000	lir za Dijaško matico.
V	spomin na drage starše ter na vse pokojne svojce daruje družina Vitez
25.000	lir za popravilo zakristije na Re-pentabru.
V	spomin na Marjana Pertota daruje družina Vitez 25.000 lir v isti namen.
KOZMETIČARKA - MASERKA IRENE Kebar
Drev. XX. sept. 9 - tel.: 764078
Estetica »JEUNESSE« nega obraza - masaže - depilacije -pedikure/maniku-re - pas. telovadba - presoterapija itd.
V-
/
/

J
TRŽAŠKA KNJIGARNA
I
UL sv. Frančiška 20 — TRST — Tel. 732427
Tedenski pregovor:
Slabič je v jezi podoben ščurku, (krili z rokami po zraku)
(ruski)
h
OSEBNOSTI:
■	4. 12. 1897 se je v Trstu rodil slikar, dolgoletni predsednik Slovenske prosvetne zveze in zobozdravnik Robert Hlavaty, ki je ^ umrl 17. 1. 1982 prav tako v Trstu.
■	1. 12. 1977 je v Trstu umrl odvetnik in družbenopolitični delavec Anton Kukanja, ki se je rodil 16. 2. 1905 prav tako v Trstu.
■	30. 11. 1951 je v Trstu umrl slikar Avgust Andrej Bucik, ki se je rodil 22. 8. 1887 prav tako v Trstu.
	gledališču				lil	m	lil	
LJUBLJANA
Opera SNG Ljubljana
Nocoj, 28. 11., ob 18. uri: opera Nabucco (Giuseppe Verdi), dir. Lovrenc Arnič.
Drama SNG Ljubljana
V	četrtek, 3. 12., ob 19. uri: Antigona (Dominik Smole), rež. Meta Hočevar.
V	petek, 4. 12., ob 19.30: Kranjski komedijanti (Bratko Kreft), rež. Jože Babič.
Mala Drama
V	četrtek, 3. 12., ob 20. uri: monodrama Zapiski blazneža (Nikolaj Gogolj), rež. Zvone Šedlbauer.
V	petek, 4. 12., ob 20. uri: Doktor Roman (Milan Kleč), rež. Matjaž Zupančič.
Cankarjev dom
V	OKROGLI DVORANI v sredo, 2. 12., ob 22. uri: Zvočno gledališče - Mrtvec pride po ljubico (Svetlana Makarovič), rež. Aleš Jan.
MGL Ljubljana
Nocoj, 28. 11., ob 19.30: Otrok, družina, družba (Alenka Goljev-šček), rež. Zvone Šedlbauer.
V	četrtek, 3. 12., ob 19.30: Še zmeraj ptiči (Milan Jesih), rež. Barbara Hieng.
V	petek, 4. 12., ob 15.30: Gospodična Julija (August Strindberg), rež. Matjaž Zupančič, gostuje Prešernovo gledališče iz Kranja.
Lutkovno gledališče
V	VELIKI DVORANI danes, 28. 11., ob 11. in 17. uri: Spramiška (Svetlana Makarovič), rež. Nace Simončič.
V	DOMU ŠPANSKIH BORCEV danes, 28. 11., ob 16. uri: Mali strah Bavbav (Machado-Simon), rež. Peter Dougan.
V	VELIKI DVORANI v četrtek, 4. 12., ob 17. uri: Kaj mora sova opraviti jeseni (Polonca Kovač), rež. Boštjan Korbar.
V	KULTURNICI (na Židovski stezi 1) v četrtek, 4. 12., ob 17. uri: Kužek in muca (Josef Čapek-Karel Makonj), rež. Matjaž Loboda. Koreodrama
V	VELIKI DVORANI LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA (Krekov trg) v četrtek, 3. 12., ob 21. uri: Saloma (Oscar Wilde), rež. Damir Zlatar Fray.
Mladinsko gledališče
V	sredo, 2. 12., ob 10. in 12. uri: Medved Pu (Milne-Svetina), rež. Janez Pipan (ponovitev 3. 12., ob 10. uri).
NOVA GORICA PDG Nova Gorica
V	SOLKANU v petek, 4. 12., ob 20. uri: Turistična vodička (Botho Strauss), rež. Barbara Hieng (ponovitev 5. 12.).
VIDEM
Palamostre
Nocoj, 28. 11., ob 20.45: La Mandragola (Nicolo Machiavelli), rež. Italo Tavoschi, gostuje Compagnia Barabam
V	nedeljo, 29. 11., ob 20.45: Melampo (Ennio Flaiano), nastopata Massimo de Rossi in Daniela Giordano.
Auditorium Zanon
V	petek, 4. 12., ob 21. uri: začetek predstav, ki jih prireja Teatro Contatto, z The Summit, gostuje skupina Ralf Ralf.
• Cena abonmaja za 11 predstav je 80.000 lir, za 6 predstav po izbiri 45.000 lir. Podatke nudi Centra servizi spettacoli v Vidmu (tel. 0432/205050).
BENETKE Gledališče La Penice
Nocoj, 28. 11., ob 20. uri: opera Čarobna piščal (Wolfgang Ama-deus Mozart), dir. Thomas Sanderling, rež. Jean Pierre Tonnelle (ponovitev 1. 12.).
Gledališče Ridotto
Nocoj, 28. 11., ob 21. uri: Assunta Spina (Salvatore di Giacomo), rež. Lorenzo Salveti (ponovitev 29. 11. ob 16. uri).
V	petek, 4. 12., ob 21. uri: Lavaro (Jean-Baptiste Moliere).
Gledališče Goldoni
V	torek, 1. 12., ob 20.30: La cameriera brillante (Carlo Goldoni), rež. Lorenzo Salveti (ponovitve 2., 3. in 4. 12.).
MESTRE Gledališče Toniolo
Nocoj, 28. 11., ob 21. uri: biser Commedie deli' Arte Scaramuccia predstavlja skupina Tag Teatro (ponovitev 29. 11. ob 16. uri).
koncerti		III	lil
VIDEM
Stolnica
V	sredo, 2. 12., ob 21. uri: igra Haydn Philarmonia (Mendelssohn, Grieg, Čajkovski).
Palasport Carnera
V	četrtek, 3. 12., ob 21. uri: nastopa ansambel I Pooh.
• Predprodaja vstopnic v Trstu pri Agenciji UTAT (tel. 040/65700) in v Gorici pri Disco Clubu (tel. 0481 /32925).
RUDA
Občinska dvorana
Danes, 28. 11., ob 15.30: ob zaključku srečanja o furlanskem ljudskem petju - nastop zborov Beresson iz Arte in Monteverdi iz Rude.
BENETKE Prigioni Vecchie
Nocoj, 28. 11., ob 18. uri: nastopa pianistka Martina Stauble. Gledališče La Penice
V	nedeljo, 29. 11., ob 20. uri: Orkester gledališča La Penice izvaja Mozartove skladbe, dir. Thomas Sanderling.
MESTRE
Cerkev sv. Gervasio e Protasio
V	nedeljo, 29. 11., ob 20.30: nastopa zbor Narodne filharmonije iz Varšave, dir. Henryk Wojnarowski.
Gledališče Toniolo
V	srefio, 2. 12., ob 20.30: Orkester gledališča La Penice izvaja Mozartove skladbe, dir. Thomas Sanderling.
PADOVA Centro Urico
V	sredo, 2. 12., ob 21. uri: poje Katia Ricciarelli.
Palasport San Lazzaro
V	petek, 4. 12., ob 21. uri: koncert ansambla I Pooh.
razstave
::::::::::::::

BENETKE
□	PALAČA FORTUNV: Moda v gledališču in California Graphic Design (vsak dan 9-19, ob ponedeljkih zaprto).
□	DOŽEVA PALAČA: Zakladi Evrazije (vsak dan 9-19, ob ponedeljkih zaprto).
□	MUZEJ GUGGENHEIM: Nepoznane dediščine Peggy Guggen-heim (vsak dan 12-18, ob sobotah 12-21, ob torkih zaprto).
VIDEM
□	LABORATORIO 2 (Ul. Giusti 11): razstavlja kitajski slikar Zhou Zhvei (vsak dan 11-12.30 in 17.30-19.30, ob nedeljah in praznikih zaprto, do 14. 12.).
□	CENTRO FRIULANO ARTI PLASTICHE (Ul. Beato Odorico); razstava na temo Goriška umetnost v drugi polovici 20. stoletja (vsak dan 17-19.30, ob sobotah 10-12 in 17-19.30, ob nedeljah in praznikih zaprto, do 20. 12.).
TAVAGNACCO
□	VILLA Dl PRAMPERO: Berrocal razstavlja doprsne kipe, skulpture in slike (vsak dan 15-19, ob nedeljah in praznikih 10-19, do 5. 1. 1988).
TOLMEČ
□	PALAČA FRISACCO: Tekstilna umetnost v Kamiji od 14. do 18. stoletja (vsak dan 9-12 in 15.30-18.30, do 9. 1. 1988).
LJUBLJANA
□	NARODNA GALERIJA (Prežihova 1 - tel. 061/219759): na ogled je samo stalna zbirka.
□	LIKOVNO RAZSTAVIŠČE RIHARD JAKOPIČ (Kardeljeva 12 -tel. 061/223340): Tretje tisočletje - alternativni modeli mesta - kulturno središče v Beogradu (do 30. 11.).
□	MESTNA GALERIJA (Mestni trg 5 - tel. 061/212896): fotografska razstava Tito v Ljubljani (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, do 30. 11.).
□	BEŽIGRAJSKA GALERIJA: razstava slik in risb Rajka Apollo-nia (do 7. 12.).
□	PRODAJNA GALERIJA EOURNA (Gregorčičeva 3 - tel. 061 /223932); razstava slik Sergeja Kapusa (do 9. 12.).
□	PRODAJNA GALERIJA LABIRINT: razstava nakita - zlatarskih izdelkov Irene Zupan-Ambrožič in Doroteje Zupan-Šulej (od 3. 12. do 17. 12.).
□	CANKARJEV DOM: barvne fotografijen Marca Zante (do 13.
12.).
□	GALERIJA SMELT (Titova 184): Jože Ciuha razstavlja nove slike na pleksi steklu iz ciklusov Kafka, Fellini in Žene, ki izginjajo (do 20. 12.).
' ______________________
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik 8.00, 10.00, 14.00 17.00 Poročila;
7.20	Dobro jutro po naše: koledarček in (7.40) pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki (pon.); 8.40 Glasbeni almanah;
10.00	Pregled deželnega tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Sobotni zbornik: Človek in okolje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Oddaja iz Rezije: Rožice te Čaninaue; 14.40 Glasbene skice; 15.00 Zabavna oddaja: Drugi program (vodi Peter Cvelbar); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Radijska igra: Berite novice (Janko Kersnik, rež. Adri-jan Rustja, prod. SSG, pon.); 18.40 Glasbene skice; 19.20 Zaključek sporedov.
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00, 24.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 6.50 Dobro jutro otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Pogovor s poslušalci; 9.35 Danes smo izbrali;
10.05	Sobotna matineja; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom;
11.20	Minute za staro glasbo; 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.30 Srečanje republik in pokrajin; 17.00 Zunanjepolitični magazin; 18.00 V plesnem ritmu; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Oddaja za najmlajše;
19.45	Minute z...; 20.00 Radio na obisku; 22.20 Od tod do polnoči;
23.05	Literarni nokturno; 0.05 Nočni spored.
Radio Koper (slovenski spored)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije; 7.30 Poročila in dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.15 Zamejska reportaža; 17.40 Informativna oddaja: Aktualna tema; 18.00 Glasbena starinarnica; 19.00 Zaključek sporedov, nato prenos Radia Ljubljana.
Radio Koper (italijanski spored)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vašem izboru; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Aktualno: Na prvi strani; 10.35 Vstop prost; 11.00 Sprehod po istrskih uličicah; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasbena oddaja; 14.45 Pregled in napoved športnih dogodkov; 15.45 Glasbeni vikend; 20.00 Nočni spored.
Radio Opčine
10.00	Dopoldanski val v živo; 14.00 Okno na Benečijo (pon.);
15.00	Glasba po željah; 17.00 Iz studia v živo: intervju z generalnim konzulom SFRJ Livijem Jakominom; 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj;
19.00	Listajmo po časopisih; 20.00 Ekološka oddaja: Eko kontakt; nato Nočni glasbeni program.
filmske premiere____________eva fomazanč
tu in tam
ivana Suhadolc
S pogledom uprtim v
INTERVISTA
Produkcija: Ibrahim Moussa za Aljoša Productions-RAIl, It. 1987 □ Scenarij in režija: Federico Fellini □ Fotografija: Tonino Delli Golli □ Scenografija in kostumi: Danilo Do-nati □ Glasba: Nicola Piovani □ Igrajo: Sergio Rubini (časnikar), Mau-rizio Mein (asistent režije), Paola Li-guori (filmska zvezda), Anita Ekberg (Anita Ekberg), Malcello Mastroian-ni (Marceilo Mastroianni).
Federico Fellini ljubi preobilne ženske in obujanje spominov. Film Internista zadošča obem postavkam, saj je
v njem dovolj prsatih dam in je istočasno pristno avtobiografskega značaja.
Morda vas zanima, kakšen je bil Fellini v mladih letih. Preživljal se je kot risar stripov, ukvarjal se je s pisanjem scenarijev in s scenografijo, pisal je za radio (tako je tudi spoznal svojo bodočo soprogo Giulietto Mašino) in se stalno, skorajda bolestno, zanimal za film. To življenjsko dediščino je tokrat prepustil mlademu igralcu Sergiu Rubiniju, ki je že nastopal v filmih Figlio mio infinitamente caro in Primer Moro. Njega je postavil v vrvež Cinecitta, kjer pripravljajo snemanje
preteklost
novega filma.
Ta film ni izmišljotina, pač pa povsem uresničljiv načrt celovečerca po Kafki. Neki režiser načrtuje filmsko verzijo romana Amerika (kar je tudi res) in išče bodočega sodelavca, ki ga bo izbral po daljšem intervjuju. Tudi to je vezano na resnični dogodek iz Fellinijevega življenja, ko ga je japonski mojster Kurosawa povabil k sebi na umetniški »zagovor«.
Fellini nam torej ponovno predstavi izbor spominov, novo verzijo Amar-corda. Običajno se je režiser predajal Marcellu Mastroianniju, tokrat pa je izbral ljubkega igralca, ki nas bo vodil po labirintu Cinecitta v času fašizma, preporoda in končenga padca.
Pazljivim gledalcem in vsem, ki imajo dar opazovanja, svetujemo ogled filma, ki je prava monografija Fellinijevega filmskega opusa. Žal se prav najzvestejši gledalci večkrat znajdejo pred zagonetno uganko, ali je Fellini še vedno mojster v pravem smislu besede, ali se morda tudi njemu pozna minevanje časa. Zadnja trditev je najbrž najbližja resnici, sicer pa lahko tudi to razberemo iz filma v prizoru, ko Marceilo Mastroianni in ove-la Anita Ekberg obujata spomine na Dolce vito. Tudi gledalec, ki je med projekcijo zadremal, se bo v trenutku zdramil in z veseljem gledal, kako sta se mlada Anita in Marceilo igrala v rimski noči. Takega fragmenta naj čistejše filmske umetnosti res ne gre prezreti, mirno pa lahko preživimo brez drugih delov intervjuja.
Na sliki: Fellini se spominja svojih mladih let, mi pa se spominjamo nje, lepe Anite Ekberg, ki smo ji v šestdesetih letih nadeli ljubkovalno ime Anitona.
O prehrani in pripravi olja o dietah in magičnih čajih
Kuhanje in pripravljanje jedi že nekaj časa ne pojmujemo več samo kot golo in vsakdanjo tehniko preživljanja. V različnih jedeh / navadah se namreč zrcalita tako kultura kot zgodovina neke skupnosti ali naroda. Potica je, recimo, tipično slovenska, v slivovih cmokih že lahko najdemo sled naše avstro-ogrske zgodovine, v Ljubljano premeščene picerije pa so, kljub italijanskemu poreklu, čist izraz ameriške filozofije fast-fooda.
Kot obramba pred gastronomskimi napadi hamburgerjev in hot-dogov se je v treh mladih knjižničarkah beneške Narodne knjižnice Marciana porodilo zanimanje za zgodovino prehrane, raznovrstna znanstvena preučevanja in literarne izraze iste. Zbrale so izredno bogato bibliografijo, ki gre od Plinijeve Histo-ria naturalis do knjige mojstra Martina, kuharja pri oglejskem patriarhu, z naslovom Libro de Arte Coguinaria, ali priročnika o zdravem življenju Alvisa Cornara iz leta 1558. Iztaknile so pač čisto vse, kar o jedi in pijači hrani beneška Marciana. Obsežna študija nosi naslov Kuharska umetnost in prehrana v tiskanih delih Narodne knjižnice Marciana od 15. do 19. stoletja.
Poleg, vseh mogočih knjig receptov so ti knjižni molji izsledili starodavne priročnike z dietetičnimi in zdravniškimi nasveti, zvezke z opisi magičnih čajev in zelišč, monografske študije, posvečene še malo znanim pijačam, kot so bili čaj, kava in čokolada, poezije, romane in ditirambe v čast poedinim jedem, stroge pravilnike za oliko in etiketo pri mizi, kmetijske napotke za pripravljanje olja in sira, pa še marsikaj. Zgodovina gastronomije namreč ne priča le o spremembah okusa in družbenih navad, temveč tudi o znanstvenih in tehnoloških odkritjih ter trgovskih poteh in izmenjavah.
»Motivacijo za dolgotrajno in potrpežljivo delo,« pravi Mirella Canzian, ena od raziskovalk, »nam je nudilo osebno zanimanje za probleme zdravja in pravilne prehrane ter radovednost, da zvemo, kako so o teh stvareh pisali v preteklosti.« Mirella ima do hrane globoko premišljen in zavesten odnos. Pri kuhanju zase in za družino se opira na pravila makrobiotike, ne da bi pri tem pozabljala na tradicijo Zapada in dežele, v kateri živi. S svojim delom o knjigah, posvečenih kuharski umetnosti v preteklosti, je omogočila zgodovinarjem in raziskovalcem znanstvem pristop k temi in je tudi, vsaj tako upa, pripravila spodbudno odskočno desko za zanimivo študijo.
Knjižnica Marciana bo v začetku decembra v sklopu Tedna kulturnih dobrin na podlagi objavljene bibliografije priredila razstavo svojih najbolj dragocenih kuharskih knjig. Beneški gostinci pa so ob uradni predstavitvi bibliografije organizirali posrečeno prireditev z naslovom Okrogle mize in pogrnjene mize. Ob pristni kapljici in slastnem grižljaju so učenjaki in sladokusci razpravljali o kuharski tradiciji in turizmu, zgodovini in dietah, kruhu in polenovki. Mirella Canzian in njene kolegice pa že mislijo na naslednjo raziskavo. Rade bi odkrile in zbrale vse erotične knjige beneške Marciane.
Prispevki Goriškega sklada javnim ustanovam
Financiranje izgradnje obrtniških in industrijskih con na Goriškem
V Gorici predstavili zbirki skladb Lojzeta Bratuža
Iz Goriškega sklada bodo v pretežni meri financirali izgradnjo cest in kanalizacije ter druge posege na območju nekdanje tekstilne tovarne v Pod-gori in s tem pospešili realizacijo novih gospodarskih pobud. S prispevki Goriškega sklada bodo financirali tudi dokončanje urbanizcijskih del v obrtniških conah, v nekaterih občinah na Goriškem, v industrijskih conah, financirali bodo pripravo načrtov. Razširjeni odbor Trgovinske zbornice je na zadnji seji, poleg prispevka v znesku ene milijarde lir, o čemer smo že poročali, odobril še vrsto drugih finančnih posegov v korist javnih ustanov: Tako bo Konzorcij za goriško industrijsko cono lahko uporabil 708 milijonov lir za nakup zemljišč, milijardo lir bo lahko koristil konzorcij za industrijsko cono na Tržiškem. Za urejanje obrtniške cone v Krminu bo tamkajšnja občina lahko koristila 500 milijonov lir in dodatnih 200 milijonov lir za dokončanje že začetih del. Občina Gradišče bo imela na razpolago 600 milijonov lir. Iz Goriškega sklada bodo financirali tudi zaključne posege v obrtniških^ conah v Sovodnjah (151 milijonov), Škocjanu (163 milijonov)
Šempetru ob Soči (80 milijonov) in Turjaku (165 milijonov). Ta denar je na razpolago občinam. Občina Vileš bo lahko uporabila 42 milijonov lir za izdelavo novega načrta obrtniške in industrijske cone.
Po- 500 milijonov lir bodo dodelili trem konzorcijem za jamstva na kreditih (v ind. sektorju, obrtništvu, trgovini).
Iz Goriškega sklada bo Trgovinska zbornica lahko uporabila 700 milijonov lir za različne pobude. 200 milijonov lir v okviru načrta za revitalizacijo starih mestnih jeder. Ta denar bodo v obliki prispevkov nakazali za obnovo trgovin in obrtniških delavnic in to na podlagi posebnega pravilnika. 300 milijonov lir naj bi šlo za financiranje dejavnosti nove agencije Trgovinske zbornice, ki je bila ustanovljena pred kratkim, s ciljem pospeševanja različnih storitev (sejmi, promocijske dejavnosti itd). 100 milijnonov lir bodo uporabili za načrtovanje in usklajevanje raznih turističnih pobud v Gradežu, 50 milijonov lir pa za spodbujanje sodelovanja tukajšnjega gospodarstva na raznih sejemskih prireditvah v Evropi in izvenevropskih deželah.
Kakor smo že poročali, so vsi omenjeni predvideni posegi v korist javnih ustanov, medtem ko bodo v zelo kratkem roku porazdelili prispevke za neposredno financiranje raznih gospodarskih pobud.
Drevi
Unifest
Klub univerzitnih študentov Unifax prireja drevi v Kulturnem domu svoj praznik Unifest. Po prodornih uspehih v prejšnjih letih vlada tudi za nocojšnji večer med mladimi precejšnje pričakovanje. Organizatorji so se s svoje strani potrudili za čimbolj pester večer. V spodnji dvorani doma bo ples za katerega bosta izmenično skrbela disc-jockey in ansambel Faraoni.
V zgornjem foyeru bo deloval pia-no-bar. Poskrbeli so tudi za kabaretno predstavo, nastop iluzionista in celo modni defile, vmes pa se bodo odvijala razna šaljiva tekmovanja.
Vstop bo možen izključno z vabili, ki jih zamudniki lahko dobijo še do 18. ure pri blagajni Kulturnega doma.
Na pobudo Zveze cerkvenih pevskih zborov sta pred kratkim izšli dve pesmarici Lojzeta Bratuža. V prvi so zbrane Cerkvene pesmi, v drugi pa Kraguljčki in priredbe nekaterih ljudskih pesmi. Gre za pobudo v počastitev 50-letnice Bratuževe smrti. V pesmarici Cerkvene pesmi je zapopadeno 56 skladb za moški in mešani zbor. Zapuščina skladatelja je neprimerno bo-
gatejša, vendar se je bilo treba odločiti le za nekakšen izbor, so poudarili na predstavitvi, kjer je najprej spregovoril podpredsednik Združenja cerkvenih pevskih zborov Anton Lazar, za njim pa Franka Žgavec ter nekateri drugi. Zbirki so predstavili konec prejšnjega tedna v Katoliški knjigarni ob spodbudnem odzivu občinstva.
V Solkanu, na pobudo Goriškega muzeja
%
Ob razstavi Podobe soške fronte želja, da bi nas Soča družila
Nagrajevanje na Pokrajini
Šolski natečaj o krajevnih kulturah
Na sedežu pokrajinske uprave je bilo te dni nagrajevanje učencev in dijakov, ki so sodelovali na zanimivem natečaju, ki ga je razpisalo od-borništvo za šolstvo. Namenjen je bil učencem osnovnih in dijakom nižjih srednjih šol. Predvideval je obravnavo zgodovine, kulture in tradicij Furlanov, Slovencev in Bizjakov v goriški pokrajini. Tehnika raziskav je bila prosta, saj je zajemala risbe in spise, pa tudi fotografske izdelke, magnetofonske in avdiovizuelne raziskave.
Odziv je bil dober. Sodelovale so šole Trinko in Lorenzoni iz Gorice, Perco iz Ločnika, Randaccio in Marconi iz Tržiča, Perco iz Šlovrenca in Car-ducci iz Pierisa.
Ob podeljevanju šolskih pripomočkov vsem sodelujočim je odbornik dr. Spazzapan poudaril pomen tovrstnih pobud, s katerimi želi Pokrajina ovrednotiti kulturo in tradicije krajevnih skupnosti. Prav tako pohvalno se je o pobudi izrekel šolski skrbnik dr. Leotta in izrekel upanje, da pobuda na bo ostala osamljena.
V Gradišču razstava penečih se vin
Danes dopoldne ob 11. uri bodo v enoteki La Serenissima v Gradišču ob Soči odprli razstavo penečih se vin iz naše dežele. Gre za že 6. razstavo na kateri bo sodelovalo več kot trideset kmetijskih posestev. Komisija je izbrala tudi najboljša vina. Razstava s pokušnjo bo odprta tja do torka, 8. decembra. Skoro vsak dan zvečer bodo razne prireditve. Odprli bodo tudi skupinsko razstavo grafik v sodelovanju z goriško galerijo La Bottega. Prav tako bo odprta razstava fotografij o Gradišču v preteklosti in sedanjosti.
Za vso Goriško, lahko rečemo tudi Primorsko, je bil včeraj velik praznik. V novih prostorih regionalnega Muzeja revolucije, v lepi vili De Bartolomei v Solkanu, so včeraj ob izredno veliki udeležbi obiskovalcev z obeh strani meje, odprli dolga desetletja pričakovano razstavo o soški fronti. Kaj vse in kdo vse ni pisal ali razstavljal na to temo? Vsaka generacija rada govori o svoji vojni, naslednja pa je žal ne posluša več, saj smo vendar vsi proti vojni, ali ne? Toda nova jugozahodna fronta, ki se je koncem maja 1915 pojavila na zemljevidu evropskih bojišč, je potekala od Tirolske in Karnije po vrhu Rombona nato ob Soči, vse do Jadranskega morja. Naši predniki so bili neposredno vmešani vanjo in naš zgodovinski in kulturni spomin naravnost zahtevata njeno nenehno obnovo. Zato je že sama zamisel razstave, ki bo v prihodnjem letu - pomembnem 70 jubileju konca velike vojne - prav gotovo velik izziv javnosti, je vredna pohvale. Ob zahtevni predstavitvi dogajanj ne le na fronti, temveč tudi v zaledju, delavci Goriškega muzeja niso imeli lahke naloge. Ob sodelovanju številnih pokrajinskih in republiških ustanov ter posameznih zbiralcev in hraniteljev so pripravili razstavo, ki jo je Primorska potrebovala tako kot Maribor svojega Majstra.
Avtor razstave kustos Drago Sedmak in njen oblikovalec arhitekt Izidor Simčič sta srečno našla skupni jezik; podobo soške fronte sta zlila v skoraj filmsko dokumentarno upodobitev, jih razdelila v več tematskih sklopov, med katerimi lahko obiskovalec izbira po svojih željah in nagibih. Ljubitelji zgodovine in kulturne dediščine, pedagogi in -šolski otroci,
potomci udeležencev 12 soških bitk in nenazadnje turisti sosednih dežel Italije in Avstrije, ki jim je nemalokrat cilj prav obisk'nekdanjih bojišč, (zanje bi bile nujne označbe v njihovih jezikih) bodo tako lahko bolje spoznali sebe in soseda.
Podoba štanjelskega fantiča, ki si je ob bosenskemu vojaku tudi sam nadel fes, ter se strumno postavil pred fotografa, pove več, kot skladovnica zapisov o življenju o zaledju. V strelskem jarku stoji neznansko mlad vojak, ob njem odprt bajonet. Morda razmišlja o kaplarjevem ukazu: Streljaj! Toda tam so vendar ljudje, odgovarja vojakovo srce. Ljudje? Številke za končni obračun nekih "nadljudi". In še podoba poštnega nabiralnika na drevesu, nekje v Panovcu ali na Trnovski planoti, bog-ve? Koliko hrepenenja in upanja, solz in bolečin je v pismih, ki romajo domov, v begunska taborišča, na druge fronte. Fotografija pove vse, globlje seže lahko le slikar, umetnik. Iz umetniških galerij in depojev izbrskani ciklusi dragocenih umetniških podob Hkovnikov s fronte, kot so "Begunci" Ivana Vavpotiča (s spremljavo verzov Alojza Gradnika), "Na fronti" Frana Tratnika, "Skice s frote na Piave" Božidarja Jakca, pa "Skizzen von Isonzo" nemškega slikarja Ludwiga Kocha in ciklus "Gbrz" graškega profesorja Ferdinanda Pambergerja (ki je ves dobiček od prodaje poklonil vdovam in sirotam padlih na fronti ter beguncem iz poknežene goriško-gradiščanske grofije) sežejo v duše.
Čeprav razstava omogoča s pregledno razsvetljeno karto bojišč v Posočju obuditi tudi frontna dogajanja in položaje dveh vojskujočih se armad, ter
zro z zidnih okvirjev velikih fotografij na nas tudi cesarji in najvidnejši poveljniki generalštabov, pa v njej ni nič zastrašujočega, sovražnega. Le smrt preži ob izhodu na nas; križi, razpadajoča trupla vojakov, prah, ki je postal del naše prsti, po kateri hodimo.
Desni in levi breg Soče gresta vzporedno pot, nakazujejo razstavljale!, tudi če tod potekajo nove državne meje. "Nekje sredi Soče bi moral stati vojni muzej posvečen Soški fronti", pove nekdo glasno svojo misel. Morda ima prav, vendar bi danes bilo že veliko, če bi tek najlepše evropske reke v prihodnosti usmerjali mladi zgodovinarji in strokovnjaki z obeh njenih bregov. Skupaj naj bi načrtovali in ustvarjali nove, še bogatejše soške podobe 1915-1917.
Dorica Makuc
Razstava francoskih fotoamaterjev
Še danes in jutri je v goriškem avditoriju odprta razstava del osmih francoskih fotoamaterjev, članov Foto Club Cheminot Maine-Montparnasse iz Pariza, ki je bil ustanovljen pred dvajsetimi leti in šteje 300 članov. V zadnjem desetletju je ta klub, edini v Franciji, dobil kar trikrat najvišjo francosko nagrado za fotoamaterje »Coupe de France«. Vsaki dve leti pa prirejajo mednarodni salon fotoamaterjev »Auteurop«. Razstavo prireja goriški fotografski krožek CIFI.
■ Policijska obhodnica je v stanovanju v Ulici Baiamonti 10 našla truplo 55-let-nega Luigija Brugliera. Smrt je nastopila pred približno tremi dnevi. Menda se je mož obesil.
Na Peči je Ivan Čevdek praznoval 90. rojstni dan
. Ivan Čevdek, za prijatelje Nuto, s Peči je te dni praznoval lep življenjski jubilej, 90. rojstni dan. »Na praznovanju se je zbrala vsa moja rodbina: pet otrok z družinami, sedem vnukov in tudi že trije pravnuki,« nam je ponosno pripovedoval Nuto. Potožil se je, da zadnja leta slabo sliši in pa tudi vid mu peša. To pa je tudi vse, česar se lahko potoži, saj nam je takoj zatem začel pripovedovati o svoji dolgi življenjski poti.
Rodil se je na Peči leta 1997, zadnji od 11 otrok pri "Ungereževih", kot so jim pravili domačini, morda zato, ker se je nek njegov praded priselil z Vogrskega. Še mlad se je Ivan zaposlil v tržiški ladjedelnici in prav na petnajsti rojstni dan prinesel domov prvo plačo: 10 kron, ob katerih se je mati ganjena razjokala. Nastopila je vojna. Se ne 18-letni Ivan je moral na fronto. »Ko so krog mene grmele bombe in granate, si ne bi nikdar mislil, da bom dočakal stara leta.« Šele po dveh letih vojne je dobil prvi dopust, da je lahko obiskal družino v begunstvu. Tik pred koncem vojne je obolel za malarijo, ki ga je nato pestila še dolgih sedem mesecev.
Povojna leta so bila trda. Nekaj časa je delal pri podjetju, ki je popravljalo ceste in odpravljalo druge posledice vojne, nato pa jb eno leto
služboval v Gorici. 1924. leta se je poročil z Marijo Petejan. Vsakokrat, ko pomisli nanjo (umrla je pred več kot 30 leti) se mu stoži.
Ivan se je po poroki spet zaposlil v ladjedelnici, kjer je ostal do upokojitve. Vsega skupaj 38 let. Pripovedoval nam je, kako so se nekoč peljali s Peči v Tržič s kolesom po neasfaltira-nih cestah, pa še marsikaj zanimivega. Vesel je bil, da se je njegovega jubilje spomnil tudi Primorski dnevnik, na katerega je naročen že od vsega začetka.
Luciano Giorgi ni širil zaupnih vojaških informacij
Luciano Giorgi, predstavnik gibanja zelenih v občinskem svetu v Tržiču, je bil popolnoma oproščen hude obtožbe širjenja vojaških tajnosti. Obravnava je bila pred porotnim sodiščem v Trstu, ki je v celoti osvojilo stališče obrambe.
Proti Giorgiju je bila pred meseci vložena ovadba. V Tržiču so se namreč pojavili letaki z antimilitaristič-no vsebino. Med drugim so bili navedeni podatki o prisotnosti vojaških ob-
jektov v Deželi in državi. Ker je bilo pobudnik in avtor letaka gibanje zelenih, vsaj tako so sklepali preiskovalci, je bila ovadba vložena proti Giorgi, kot najvidnejšemu predstavniku gibanja. Na včerajšnjem procesu je Luciano Giorgi, preko svojih dveh zagovornikov dokazal, da ni šlo za objavo tajnih vojaških informacij, ker so bili v letaku navedeni podatki že objavljeni v neki drugi publikaciji in torej dosegljivi širokemu krogu.
Silovit požar v hladilnici in skladišču sadja v Marianu
Silovit požar je povzročil veliko gmotno škodo v skladišču sadja podjetja OCO (Organizzazione Commer-ciale Ortofrutticola) v Marianu. Goriški gasilci so bili na delu od četrtka okrog polnoči, do včeraj pozno popoldne. Ogenj je uničil okrog 900 kvadratnih metrov salonitne strehe in strešnih struktur, dve hladilnici za sadje in večjo količino jabolk in
hrušk, nekaj opreme in manjših strojev ter avtomobil renault turbo. Gasilcem in reševalcem je s hitrim posegom uspelo rešiti in odpeljati iz goreče hale štiri manjše tovornjake, viličar, nekaj elektronskih naprav (računalnikov) in nekaj pisarniške opreme. Po prvih ugotovitvah je ogenj povz/očil za nekaj sto milijonov lir škode. Vzroke požara pa še ugotavljajo.
Kongres FGS
V Gradišču ob Soči, v Ljudskem domu, bo danes ob 15.30 2. pokrajinski kongres Mladinske socialistične zveze FGS. Na njem bo razprava tekla o splošnih mladinskih ter krajevnih vprašanjih. Izvolili bodo novo pokrajinsko vodstvo FGS in delegate za deželni kongres, ki bo 8. decembra v Vidmu.
_________prispevki_________________
Za Kulturno in športno središče Danica na Vrhu je Jožef Devetak, Vrh 23, daroval 50 tisoč lir; ob 6. obletnici smrti Franca Devetaka daruje žena Milanka 50 tisoč lir za Kulturno in športno središče Danica, 20 tisoč lir za sekcijo VZPI-ANPI na Vrhu, 20 tisoč lir za balinarski klub Danica in 20 tisoč lir za sekcijo krvodajalcev v Sovodnjah.
V	Sklad Mitja Čuk je Ljubka Šorli darovala 40 tisoč lir.
V	počastitev spomina Nade Polik Križ-mančič, darujejo gojenci glasbene šole v Sovodnjah 150 tisoč lir za Glasbeno matico.
65-letniki iz Sovodenj darujejo 30 tisoč lir v Sklad za postavitev partizanskega spomenika v Rupi, 20 tisoč lir za Kulturno društvo Sovodnje in 20 tisoč lir za Športno društvo Sovodnje.
Namesto cvetja na grob Viktorja Prašnika daruje učno in neučno osebje OŠ F. Bevka 70 tisoč lir za Sklad M. Čuk.
_______________kino___________________
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Soldati 365 all'alba«. VERDI 17.30-22.00 »Le streghe di Eas-twick«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Urla di piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
rw-i \s • v
irzic
EXCELSIOR 18.30-22.00 »Beverly Hills cop. 2«.
COMUNALE 18.00-22.00 »Intervista«.
Nova Gorica
SOČA 18.00 in 20.00 »Rocky IV«. Ob 22.
uri »Črni pesek«.
DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna v Štandrežu, Ul. sv. Mihaela, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska lekarna št. 2 — Ul. A. Man-lio 14, tel. 480405.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 8. uri Giuseppe De-picolzuane iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče, ob 9.30 Ivan Špacapan iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče, ob 11. uri Frančiška Rupnik iz bolnišnice San Giusto v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče, ob 12.30 Anton Mauri iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Pevmi.
V 78. letu je preminil naš dragi
Ivan (Nino) Špacapan
Pogreb bo danes, 28. t. m., ob 9.30 iz splošne bolnišnice v cerkev v Stažicah in na glavno pokopališče.
Žena Marija, sin Bruno, hčerke Viktorija, Albina in Ivanka z družinami
Gorica, 28. novembra 1987
Ob začetku druge sezone delovanja
Gledališka skupina Gorica pripravlja tri nove programe
Na pričetku svoje druge sezone -kot je znano, je bila Gledališka skupina Gorica formalno ustanovljena ob koncu februarja tega leta - je skupina nastopila ob otvoritvi društvenih prostorov Andrej Paglavec v Podgori. Barbara Rustja je povezovala celoten program, poleg nje pa so z recitacijami nastopili še Adrijana Furlan, Iztok Devetak in Dušan Košuta. Na ta način je skupina nadaljevala princip aktivne prisotnosti na pomembnih družbenih in kulturnih dogodkih: tukaj velja omeniti nastope v Gabrjah in pred partizansko grobnico na glavnem pokopališču ob dnevu mrtvih, v Štever-janu za prvi maj, ter ob večerih makedonske poezije in poezije Ljubke Šorli v Kulturnem domu.
Skupina s svojo drugo sezono utrjuje svojo notranjo in zunanjo podobo, nekaj lanskoletnih članov je zaradi začetka univerzitetnega leta trenutno odsotnih, zato pa so pristopili nekateri novi člani, seveda iz vrst goriških viš-ješolcev. Vodja skupine, režiser Janez Povše, bo tudi letos po šolah opravil t.zv. animacijo, ki naj bi pridobila nove člane, vendar letos ne v dobesednem pač pa v najširšem kulturnem smislu. Kot sam pravi, ne smemo v na-
šem zamejstvu pozabiti na izjemno dragocenost aktivnega kulturnega delovanja, pri čemer je predstavitev v javnosti izjemno odgovorna postavka in to ne samo za odraslega človeka, za mladega toliko bolj.
Dogodki in delovne naloge pa potrjujejo vztrajnost in premočrtnost, zato se pač Gledališka skupina lahko v tem trenutku lahko "pohvali" z zares lepimi načrti, ki so ji bili zaupani. Za kulturni praznik, točneje 6. februarja, bo namreč skupaj z zborom "Jezero" iz Doberdoba izvedla Prešernovo proslavo z gledališko-glasbenim programom, ki nosi pripravljalni naslov "Srce mi drugo ustvari" 'in ki naj bi oživila našega velikega pesnika dandanes, v razponu od etične intimnosti do preroške planetarne, človekoljubne vizije. Tako naj bi po uspešnih letih uvodnega obstoja Kulturnega doma spet strnili domače, goriške sile, in v okviru lastnih zmožnosti izpostavili svojo kulturno izhodišče do intenzivnejše stopnje.
Za naš Radio Trst A bo skupina pripravila prirejeno izvedbo in prikaz pesmi zamejskega koroškega pesnika Andreja Kokota "Kamen molka", kar
bo nedvomno zanimiva in nova izkušnja, s katero se bo skupina uvrstila tudi med soustvarjalce kulturnega programa naše radijske postaje.
Slednjič bo Gledališka skupina Gorica v drugem delu sezone pripravila gledališko-glasbeno montažo, nekakšen izpovedni večer mlade generacije opremljen z najsodobnejšo zabavno glasbo, postavljeno v luč ostrih in gledališko učinkovitih komentarjev. Ta projekt, ki je v začetnih fazah priprave, naj bi ual skupini najneposrednejši zagon, končno pa bi skozi in s pomočjo glasbenih uspešnic odrazil stališče nove generacije in seveda tudi mladega občinstva, ki ga skupina ob tej priložnosti pričakuje.
Sicer pa bodo člani skupine aktivno prisotni ob tekočih kulturnih dogodkih: v kratkem bodo sodelovali pri predstavitvi nove pesniške zbirke Zore Sakside, nadaljevali naj bi slovensko objavljanje na eni od goriških italijanskih radijskih postaj - predvsem pa naj bi iz sebe navzven pritegnili še vse nove somišljenike. Skupina je namreč pričela širiti svoj krog in ta proces bo seveda tudi v bodoče med temeljnimi nalogami in osnovnimi ustvarjalnimi željami.
Na skupnem prazniku so se zbrali petdesetletniki iz Štandreža
Petdesetletniki iz Štandreža so se te dni zbrali in odločili, da skupno proslavijo okrogli življenjski jubilej. Ponesli so cvetje na grobove prijateljev ter pred partizanski spomenik. Praznik je hitro minil med izletom in družabnostjo na krasu, kjer so se v domači gostilni na Vrhu srečali s 60—letniki iz Zagraja. Zvečer je bila družabnost v Štandrežu, kjer se je družba tudi povečala.
Spominska slika je nastala pred partizanskim spomenikom v Štandrežu. Stoje, v zadnji vrsti, od leve proti desni, Aldo Zavadlav, Jurij Braini, Viviana Volk, Ivič Ferfolja, Armando Del Negro, Slavko Zavadlav, Dino Roner in Danilo Klanjšček. V prvi vrsti so od leve Lučka Vižintin, Bruna Pisk, Danica Humar, Danica Sokol in Nela Paoletti.
MC GIBBOISTS
ORIGINAL BLENDED SCOTCH WHISKY
Iz Glasgowa neposredno v najboljše trgovine.
MC GIBBON’S 12-LETNI »RISERVA SPECI AL«
V Gorici je na prodaj brez carinskega davka.
Uvoznik in razdeljevalec: COPEGO IMPEX
SOliARIA
Corsi & Cotič
vsakodnevni privilegij
MISSONU M-SPORT
Ko(itiqiic
1OTAL ST. ANDRETC
GMVjeans
GORICA - Korzo Italija vogal Ul. Nizza
Letos več strokovnih posvetov ob kmetijskem sejmu Agricola
Goriško razstavišče pri Ločniškem mostu bo od petka, 4. decembra, pa do naslednjega torka, 8. decembra, gostovalo še zadnjega od sejmov v letošnji dokaj uspešni sejemsko-razstavni sezoni. Gre za kmetijski sejem Agricola, ki tradicionalno zaključuje vsakoletni program pobud na razstavišču. Na sejmu bodo predstavili proizvodnjo na področju kmetijskih in vinogradniških strojev, raznovrstne opreme in pripomočkov za kmetijstvo.
Da bi kakovostno ovrednotili kmetijski sejem, so letos predvideli bogatejši program strokovnih srečanj oz. posvetov o nekaterih aktualnih vprašanjih na področju kmetijstva. S posvetom se bo sejem pravzaprav pričel, saj bo v petek ob 9.30 v konferenčni dvorani razstavišča razprava o izvajanju pravilnika EGS 797/85 v Furlaniji - Julijaksi krajini. Posvet prirejajo deželna zveza Kmečko-obrtnih posojilnic ter združenja agronomov, kmetijskih izvedencev in geometrov v goriški pokrajini. Predsedoval bo deželni odbor-
nik za kmetijstvo dr. Silvano Antonini Canterin, ki bo po posvetu uradno odprl letošnji sejem Agricola.
Tema posveta bo,dokaj zanimiva za kmetovalce. Pravilnik EGS in deželni odlok, ki mu je sledil, predvidevata namreč možnost finansiranj za kmetijske dejavnosti. Prispevki so predvideni za investicije, ki naj izboljšajo dohodek kmetijskih podjetij, kot tudi za manjše investicije, kot na primer zamenjavo strojev.
Naslednji dan, v soboto, bo ob 10. uri posvet združenja Coltivatori diretti na temo Zakonski problemi in perspektive v vinogradništvu. Predvideti je, da bo os diskusije težila na vprašanju birokratskih obveznosti, ki po mnenju zainteresiranih premočno bremenijo ta sektor.
V nedeljo bo od 9.15 Konzorcij čebelarjev v goriški pokrajini priredil mednarodni posvet o komercializaciji medu. Predsedoval bo rektor Videmske univerze prof. Franco Frilli, prisot-
KD Sovodnje je z občnim zborom stopilo v novo sezono
ni pa bodo strokovnjaki iz Francije, Jugoslavije, Nemčije, Avstrije in Tridentinske.
Zadnji dan sejma, v torek, 8. decembra, bodo ob 10.30 predstavili najnovejšo propagandno pobudo Krimnske zadruZne kleti. Gre za video, ki prikazuje postopek nastajanja vina, od sajenja mladih trt, preko trgatve do ustek-leničenja. V tem prikazu je tudi govor o nekaterih uspešnih pobudah krmin-skih vinogradnikov, med temi tudi o svetovno znanem "vinu miru".
Ekološka vprašanja na seji KZE
Svetovalca Giorgi in Mattiussi sta na zadnji medobčinski skupščini KZE načela štiri pomembne ekološko-zdravstvene probleme. Giorgi, izvoljen na listi zelenih, je postavil tri interpelacije. S prvo je postavil problem hudi obolenj med delavci tržiške termoelektrarne ENEL, ki naj bi bila posledica škodljivega delovnega okolja, ter hotel vedeti, kaj namerava ukreniti s tem v zvezi KZE.
Drugo vprašanje zadeva analizo
S 7. občnim zborom in z izvolitvijo novega odbora se je v Sovodnjah začela nova mandatna doba domačega društva, ki se sooča z velikimi problemi in ima to težko nalogo, da se z njimi spoprime in jih skuša rešiti. Pri tem bo seveda potreboval veliko pomoči s strani občanov in prijateljev; upati je, da si bodo predvsem mlajše generacije prizadevale za to. Znano je, da ta ni lahek trenutek za slovensko kulturo v zamejstvu. Udeležba na 7. občnem zboru KD Sovodnje je potrdila, kako zelo je kulturna dejavnost pri srcu širši javnosti.
Udeleženci 7. občnega zbora KD Sovodnje, člani društva in gosti, so soglasno sprejeli protestno resolucijo v zvezi s fašističnim razbijaškim pohodom na sedež KD A. Paglavec v Podgori. Društvu Paglavec izražajo polno solidarnost ter prepričanje, da se podobna dejanja, ki so uperjena proti prijateljstvu in sožitju, ne bodo ponavljala.
Občni zbor je potekal v Kulturnem domu v Sovodnjah, pod predsedstvom Jožefa Češčuta. Predsednik KD So-yodnje Slavko Tomšič je prebral poročilo, v katerem je izrekel zahvalo dosedanjim odbornikom, prijateljem in Mganizacijam, ki so na katerikoli način pripomogli k delovanju društva. Hkrati je izrazil zaskrbljenost nad pomanjkanjem novih moči, ki bi v tem času kulturne "zaspanosti" pospešile m razvile razne kulturne dejavnosti. Poudaril je, da je treba posvetiti večjo Pozornost novim rodovom, posebno osnovnošolcem: mladina se vključi v kulturno dogajanje šele, ko vstopi v mladinski odsek, ko torej ima že osvojeno mentaliteto v merilih radia, televizije in drugih medijev. Zaključil je z mislijo, da je le v enotnosti moč: "V
odboru smo se občasno srečevali tudi z družbenimi vprašanji naše manjšinske skupnosti. Ugotovili smo, da nas družba politično deli. V nas mora dozoreti volja do premostitve predsodkov, ki nas ločujejo in nas le v sili vodijo do skupnih pobud."
Nato so bila na vrsti poročila odbornikov. Tajniško poročilo je bilo v glavnem oris delovanja društva v zadnji mandatni dobi. Poleg tradicionalnih letnih kulturnih dogodkov je društvo gostovalo tudi skupine iz matične domovine. Beležiti je treba tudi razpust noneta in pa ustanovitev mladinskega zbora. Blagajnik je orisal finančno stanje, optimizem je bilo občutiti v poročilu gospodarja, saj so dom v zadnjih mesecih opremili in preuredili. Mladinski odsek se je v tej dobi znatno okrepil; lansko sezono je poleg zabavnih večerov priredil tudi tečaj aerobike, tako da so se uresničili skoraj vsi zastavljeni cilji.
Pozdravi gostov so bili vsebinsko zelo spodbudni, čeprav se je tudi v teh odražala velika zaskrbljenost nad stanjem, ki ga doživlja naša zamejska kultura. Prvi je spregovoril Rudi Pavšič, v imenu Zveze slovenskih kulturnih društev in poudaril predvsem dejstvo, da je treba nujno začeti z delom pri najmlajših. Pozitivno jeocenil ustanovitev mladinskega zbora kot prvo stopnjo kulturne vzgoje otrok. Obenem je v svojem posegu opozoril na finančni problem: vsaka pobuda nekaj stane, kultura pa ni deležna sponsori-zacije kakor šport. To vsekakor ne sme biti ovira kulturnemu napredku.
Temna plat zadnjih dveh let društva naj bi bila razpust moškega noneta, zelo razveseljiva pa je novica, da so se nekateri člani vključili v moški zbor Skala iz Gabrij. To dokazuje, da je v združevanju možnost napredka, koncentracija moči pa lahko privede do visoke kakovostne ravni. V imenu sovodenj ske občine je pozdrav prinesel
Vlado Klemše, ki je spomnil na bližajočo se 10. obletnico pobratenja s Škofjo loko, na katero se bo treba primerno pripraviti.
Spregovorili so še predsednik krvodajalcev Branko Černič, predstavnica društva upokojencev, kulturno-špor-tnega društva Vipava s Peči, KD Skala iz Gabrij, ŠD Sovodnje in predstavnik Odbora za varstvo okolja iz Sovodenj, ki so sovodenjskemu kulturnemu društvu voščili veliko uspehov v nada-Ijnem delovanju. Predstavnik pred kratkim ustanovljenega odbora za okolje je udeležence občnega zbora povabil, naj se aktivno vključijo v delovanje tega novega odbora, ki si prizadeva za izboljašanje življenjskega in delovnega okolja občanov.
Ob koncu so bile na vrsti volitve. Novi odbor sestavljajo: Rafko Butko-vič, Vilma Butkovičj Darij Cotič, Tatjana Cotič, Mirjam Černič, Nadja Fajt, Viljem Fajt, Marko Gulin, Zdravko Kuštrin, Vera Lukman, Zdravko No-
vak, Davorin Pelicon, Majda Pelicon, Sonja Pelicon, Zlatka Pelicon, Rudi Petejan, Igor Petejan, Zdravko Pete-jan, Ivo Rojec, Anica Tomšič, Andrei-na Tomšič, Drago Tomšič, Emil Tomšič, Mauro Tomšič, Slavko Tomšič, Sonja Vižintin, Katja Zotti in Alenka Florenin. Nadzorniki so: Patricija Batistič, Alojz Butkovič, Janko Cotič, Jožef Češčut in Lucijan Fajt.
Poročila odbornikov in pozdravi gostov so nakazali razne smernice, po katerih naj bi se ravnala slovenska kulturna društva. Treba je upoštevati želje občinstva, po drugi strani pa mora publika tudi razumeti, da nastopi na zelo visokem nivoju večkrat presegajo finančno zmogljivost društva. Občinstvo bi moralo bolj ovrednotiti tudi manj kvalitetne predstave, ki jih nudijo sorodna društva in ki lahko postanejo pomemben trenutek navezovanja prijateljskih delovnih stikov.
ALENKA FLORENIN
PRIZNANO MEDNARODNO
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE

La Goriziana
S.R.L.
GORICA — Ul. D. D’Aosta 180 - Tel. (0481) 520655, 520438, 22351
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
dima iz upepeljevalnikov, ki je po zakonu predvidena vsaj vsakih 6 mesecev. Je KZE sploh v stanju izvajati učinkovite analize? Kdaj so zbrali zadnje podatke? Kako nameravajo izboljšati to službo?
Tretje vprašanje zadeva uničenje zdravil, ki jih je bilo treba odvreči po poplavi v farmaciji goriške bolnišnice. So mar romala v upepeljevalnik, ali so jih odpeljali v za take odpadke prie-mrno odlagališče?
Mattiussi, izvoljen kot neodvsen na listi KPI, je postavil problem koncentracije živega srebra v ribah Gradeške lagune. Po nekaterih vesteh naj bi bila od 4 do 7 krat večja od največje sprejemljive količine. Je Kze izvedla potrebne analize in kaj namerava ukreniti?
Predsedstvo KZE bo na vprašanja odgovorilo na eni prihodnjih sej.
pismo uredništvu
Karlo Černič iz Doberdoba nam je poslal, v zvezi s člankom, ki je bil objavljen 17. novembra v rubriki Slike ki niso le spomin, naslednje razmišljanje:
"Zgodovinski dogodki, ki jih Primorski dnevnik od časa do časa prinaša v rubriki Slike ki niso le spomin, nam neizogibno osvežijo spomine na vesele, žalostne, pa tudi na dramatične čase preteklosti.
Ko sem v torek, IT.t.m. zagledal sliko mojega prvega prijatelja pok. Bogomila (Miljota), me je do solz ganilo, saj sva stanovala le nekaj korakov daleč. To pomeni, da sva mlada leta preživela skupaj. Zato tudi do podrobnosti poznam vso njegovo življenjjsko pot.
Prav to mi narekuje dolžnost, da dodam v dopolnilo odstavku " je pripadal tisti generaciji, ki ji ni bila prihranjena nobena vojna " še stavek "tudi NOB ne". Ob razpadu Italije se je namreč Miljo vrnil domov z vojaško puško in se takoj vključil v partizanske vrste in čeprav le za malo časa, je bil tudi v mojem vodu".

Smučanje: na uvodnem moškem slalomu sezone za svetovni pokal
Italijan Tomba na vrhu, Jugoslovani skromni
SESTRIERES — Prva letošnja moška tekma za svetovni pokal je že prinesla prvo veliko presenečenje. Alberto Tomba je bil namreč znan kot soliden veleslalomist (s 3. mestom je »rešil« italijansko odpravo na svetovnem prvenstvu v Crans Montani), kot slalomist pa se še ni povzpel više od 6. mesta. Tokrat pa je naravnost blestel, bil je najhitrejši v obeh spustih, nasprotnikom pa je zadal neobičajno velike zaostanke. V italijanskem taboru pa se lahko veselijo tudi zaradi ostalih uvrstitev, saj so dosegli odličen skupinski uspeh s 6. mestom Gerose, 8. presenetljivega Mora (prvi nastop v svetovnem pokalu) in 9. Pramottona. Tak start »azzurrov« pa je bilo nekako
pričakovati, a ne samo zato, ker se je isto zgodilo že lani. Imajo namreč res solidno ekipo, poleg tega pa jim treningov ne manjka.
Jugoslovanski vrsti se pozna, da ji manjkajo prav treningi, kar so znova poudarili tudi ob koncu včerajšnje tekme, v kateri niso blesteli. Še najboljši je bil veteran Križaj (deseti). Po prvi vožnji je celo kazalo, da bo še slabše. Križaj je bil 14., a Benedik 19. Poleg teh dveh sta se v finale uvrstila še Bergant (27.) in Žan (28.). V prvi vožnji so izpadli Petrovič, Čižman, Robič in Planinšek, druge pa ni izpeljal Bergant.
Tekme pa ni dokončala cela vrsta znanih imen: na prvi progi so odstopili
Gaspoz, Stenmark, Berthold, Gstrein, Wasmeier, Toetsch, na drugi Bittner, Nierlich, Strolz, Koehlbichler, Stan-gassinger...
Vrstni red: 1. Tomba (It.) r44"96; 2. Nilsson (Šve.) 1'45"76: 3. Mader (Av.) T46"89; 4. Frommelt (Liecht) r47"10; 5. Pfeifer (Av.) T47"54; §. Gerosa (It.) 1'47"75; 7. Zurbriggen (Svi.) r47"81; 8. Moro (It.) r47"9l; 9. Pramotton (It.) 1,48 '02; 10. Križaj (Jug.) 1'48"05; 11. Benedik (Jug.) T48"64; 12. Girardelli (Luks.) 1'4b 75; 13. Orlainskv (Av.) 1'48"83; 14. Tonazzi (It.) 1'4918; 15. Jagge (NoiM 1'49"49; 17. Edalini (It.) 1’50 80; 18. Zan (Jug.) 1'50"59.
Danes ženski superveleslalom
Tekmovanja v Sestrieresu se bodo danes nadaljevala z ženskim superve-
leslalomom, na katerem se bodo Švicarke gotovo hotele oddolžiti za slab nastop v slalomu, v katerem je zmagala Španka Ochoa pred Jugoslovanko Matejo Svet.
Iz Courmayeura pa je včeraj prišla vest, da bodo tekmo v ženskem slalomu (30. t. m.) le izpeljali. Tamkajšnji pretor je namreč ukazal, da mora gospa Amilda Ottoz, lastnica terenov, odstraniti drevesa, ki jih je spomladi zasadila ravno na cilju ponedeljkove proge. Pravda med družbo, ki upravlja žičnice, in Ottozovo, seveda ni končana, saj bodo spet šli na sodišče, tekma pa je le rešena.
Namesto ponosa copate in še kaj...
Da jugoslovanski šport na splošno preživlja hudo krizo, ki je tudi odraz gospodarskih in drugih težav v državi, potrjuje tudi vest tiskovne agencije Tanjug, da bodo odbojkarji sarajevske Bosnp obe tekmi prvega kola evropskega pokala prvakov proti italijanskemu prvaku Paniniju odigrali v Modeni. Za ta korak, poroča Tanjug, se je klub odločil zaradi nezavidljivega materialnega položaja. Poleg plačanega bivanja v Modeni bodo Sarajevčani dobili od Paninijevega spon-sorja še popolno športno opremo, kar je Bosno prepričalo o umestnosti, da obe tekmi odigra v sosednji Italiji, 10. in 12. decembra. V sporočilu Tanjuga je še rečeno: »Ocenjuje se, da je ta čas Panini v športnem pogledu za Bosno nepremostljiva ovira, tako da na končni skupni izid obeh dvobojev ne bi moglo vplivati niti to, da bi eno od tekem odigrali v Sarajevu«.
Zdi se, da bi lahko tako klavrno vest odpravili z običajnim - vsak komentar je odveč, če ne bi vsa zadeva sprožila še nekaj dodatnih pomislekov o etičnosti take izbire: Paninija, ki ponuja bolj ali manj odkrito podkupnino, ali pa Bosne, ki jo izsiljuje (kdo koga vara, iz Tanjugove vesti ni pač razvidno, a koristi so očitno obojestranske). Kakorkoli že, opravičilo, da je zmagovalec že vnaprej znan, je že kar od sile. Če bi vsi tako razmišljali, bi zlasti na mednarodni ravni odigrali v raznih športnih panogah bolj malo srečanj. Sicer pa med italijansko in jugoslovansko odbojko razlika vendarle ni takšna, da bi bila taka trditev sprejemljiva. Konec koncev bi se bogati Panini bržkone podal v Sarajevo, če bi resnično mislil, da mu zmaga ne more uiti in da nima od te žalostne kupčije prav nobene koristi.
Šah: med Kasparovom in Karpovom
Odložili 18. partijo
SEVILLA — Včeraj bi morala Kasparov in Karpov odigrati 18. partijo finalnega dvoboja za naslov svetovnega šahovskega prvaka, vendar je Karpov zaprosil za odložitev. Partija bo na sporedu v ponedeljek, bele figure pa bo imel prvak Kasparov. Rezultat je trenutno 8,5:8,5 (v zmagah 3:3), do konca pa manjka še sedem partij.
Nizzola namesto Matarreseja
MILAN — Luciano Nizzola, 45 let, odvetnik, član upravnega sveta Torina, je bil včeraj izvoljen za predsednika združenja italijanskih nogometnih prvoligaških društev. Nizzola je na tem mestu zamenjal Matarreseja, ki je postal predsednik italijanske nogometne zveze FIGC.
Košarka: danes 9. kolo
V 1. jugoslovanski košarkarski ligi bodo danes odigrali 9. kolo. Spored: Zadar - Jugoplastika (TV ob 17.00), Ši-benka - Crvena zvezda, IMT - Borac,
Bosna - Smelt Olimpija, Budučnost -Gibona. Jutri: MZT Skopje - Partizan.
Meneghin spet v reprezentanci?
FRANKFURT — Če bi ga Gamba potreboval v okviru kvalifikacij za nastop na olimpijskem košarkarskem turnirju, bi mu ne odrekel: tako je izjavil Dino Meneghin, ki se je od državne reprezentance poslovil po olimpijskih igrah v Los Angelesu.
Pariz - Moskva leta 1989?
PARIZ — V dobro obveščenih krogih v Parizu so včeraj potrdili, da so na dobri poti s pripravami na etapno kolesarsko dirko za profesionalce in amaterje od Pariza do Moskve. Dirko naj bi izpeljali maja 1989.
Dirka tris
AVERSA (Caserta) — Zmagovita kombinacija dirke tris je ta teden 22-18-16. Dobitnikov je bilo 100, prejeli pa bodo po 10.263.110 lir.
Nogomet: v 1. AL Ponzianu - Primorje že danes
Jutri derbija Zarja - Vesna, Breg - Gaja
Razmočena in blatna igrišča bodo verjetno ovirala reden potek amaterskih nogometnih prvenstev. Povejmo, da bo Primorje igralo že danes popoldne, jutri pa sta na sporedu dva derbija, Zarja - Vesna in Breg - Gaja.
1.	AMATERSKA LIGA
PONZIANA - PRIMORJE
Čeprav si je Primorje z nedeljskim uspehom proti Pierisu popravilo položaj na lestvici, je v gosteh v štirih tekmah doživelo prav toliko porazov. Tudi tokrat bo težko prišlo do točke, saj Ponziana sodi v krog favoritov za napredovanje. Poleg tega, da so Tržačani doživeli le en sam poraz (2:1, Pro Fiumicello), so zbrali 1,2 točke na tekmo, a Primorje, ki v 10 ni še remiziralo, le 0,8. Omenimo še, da pri Ponziani letos igra bivši član Gorizie Voljč, ki je s petimi goli najuspešnejši strelec tržaškega kluba, čeprav mnogi trdijo, da ni v najboljši formi
2.	AMATERSKA LIGA
ZARJA - VESNA
Predidevanja za ta derbi, ki bo 25. po vrsti (7-krat je zmagala Vesna, 2-krat Zarja, remijev je bilo 15) smo prepustili kar nogometašem samim:
IVO GRGIČ (Zarja); »Mislim, da kljub slabemu vremenu z igriščem ne bo težav. Trenutno preživljamo slab trenutek, nastopili pa bomo brez izključenih Samca (3 kola) in Tognettija (2 koli), katerega bo res težko nadomestiti v napadu. Dobro se zavedamo, da bo Vesni težko iztržiti več kot toč-
ko, kajti Križani so v dobri formi, zato startamo na remi, če pa bo prišlo kaj več, bo dobrodošlo. Upam, da po dveh slabih nastopih ne bomo odpovedali tudi v tretje in znova razočarali naše zveste navijače.«
SILVANO SEDMAK (Vesna); »Mislim, da bo derbi precej izenačen. Seveda upamo v zmago, čeprav bi se sprijaznili tudi z remijem. Pomožni trener Miozzo, ki nadomešča bolnega Petagno, tokrat s postavo ne bi smel imeti velikih problemov. Kot zgleda, je Naldi okreval, a tudi R. Candotti, čeprav si ni še povsem opomogel, bo na igrišču. Manjkala pa bosta izključena F. Candotti in Pichierri.«
KRAS -STOCK
Sodeč po dosedanjih izidih, jutrišnjemu nasprotniku Krasa res trda prede. Glede na slabe izkušnje zadnjih dveh prvenstev, ko so Stock prištevali med favorite, a se je zatem mučil na spodnjem delu lestvice, letos še največji pesimist ni predvideval, da bo Stock po 10 tekmah imel le tri točke. Vendar je tudi Kras po dobrem začetku (4 tekme, 5 točk) zatem v 6 nastopih iztržil le dva remija. Kras je tako zdrknil na 14. mesto lestvice in seveda nujno potrebuje zmago, kar pa ne bo lahko, saj tudi Stock nujno rabi točke.
3. AMATERSKA LIGA
BREG - GAJA
Tudi za ta derbi, 13. po vrsti (5 zmag Gaje, 3 Brega in 4 remiji) smo besedo prepustili nogometašem.
SILVANO OLENIK (Breg): »Zaradi obilnih padavin je igrišče v Dolini blatno in razmočeno. Upamo le na izboljšanje vremena, sicer bo celo v dvomu reden potek derbija. Mislim, da bistvenih sprememb v postavi ne bo. V glavnem bo trener Horjek potrdil moštvo, ki je premagalo S. Vito z vključitvijo Pavletiča, ki je presedel izključitev. Čeprav se zavedam, da bo Gaja težka ovira, upam v zmago, predvsem zato, ker je vzdušje v ekipi dobro (za nami je serija 5 pozitivnih nastopov, v katerih smo osvojili kar 9 točk,.ne da bi prejeli gola).«
DARJO SALVI (Gaja): »Po dveh zaporednih remijih smo v nedeljo gladko premagali Euforio in s tem dokazali, da smo v dobri formi. Zato z optimizmom gledamo na ta derbi, v katerem bi se zadovoljili tudi z remijem. Če pa nam bo uspelo do celotnega izkupička, potem bi lahko res konkretno razmišljali o prestopu v 2. AL.«
PRIMOREC - CUS
Hude obtožbe branilca Primorca lannarellija na račun trenerja Edija Kralja, ki smo jih zasledili v italijanskem športnem tedniku, dokazujejo, da je bilo ozračje v taboru Primorca po zadnjih neuspehih precej napeto. Kot se v nogometu običajno dogaja, je za vse krivde plačal trener. Predsednik društva se je namreč odločil, da Edija Kralja odslovi. Na trebenski klopi bo tako sedel bivši igralec in doslej pomožni terner Primorca Roberto Lugnan, ki pa bo takoj pred zahtevno tekmo, saj je CUS doslej res presene-
til. Po porazu, ki ga je doživel v prvem kolu (4:1, Architrave) ima za seboj serijo 7 pozitivnih nastopov. Trebenci lahko samo z zmago še upajo na napredovanje. (B. Rupel)
BRAZZANESE - JUVENTINA
Srečanje v Bračanu bo za Štandrež-ce dokaj pomembno, saj mora z zmago proti proti skromnemu Brazzaneseju obdrži stik z vodečimi. S tehničnega vidika, je jasno, da so Grionovi varovanci boljši, čeprav velja pripomniti, da so Furlani (skupaj z Azzurro imajo naj slabšo obrambo prvenstva) prav na zadnjem srečanju zmagali na tujem.
SOVODNJE - AZZURRA
Tekmo v Sovodnjah bi lahko označili kot derbi razočaranih. Srečali se namreč bosta postavi, ki trenutno zasedata zadnje in predzadnje mesto na razpredelnici. Za Sovodenjce pa je to edinstvena priložnost, da zabeležijo prvo prvenstveno zmago in se vsaj delno rešijo z repa lestvice.
MLADOST - FINCANTIERI
Doberdobci morajo proti Italcantie-riju zmagati za vsako ceno, če želijo obdržati stik z vodečimi. Z remijem ali porazom bi namreč preveč zaostali za vodilnimi. Vsekakor pa bo tekma proti tržiški ekipi dokaj zahtevna. Gostje namreč razpolagajo z dokaj solidno obrambo, ki je v 8 kolih prejela le 5 zadetkov. Jasno je, da bodo Tržičani prišli v Doberdob predvsem z namenom, da iztržijo remi.
obvestila
Nogomet: v ponedeljek ob 15. uri v Stražicah
ŠZ BOR - NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA prireja danes ob 15. uri na stadionu
l.	maj namiznoteniški turnir za mladino osnovne (1. kat.) in nižje srednje šole (2. kat.) tržaške občine. Turnirja bosta po sistemu neposrednega izločanja. Vpisovanje tudi pred začetkom turnirja.
ŠD BREG - SMUČARSKI ODSEK
prireja prodajo rabljene smučarske opreme v telovadnici v Dolini. Prodaja opreme bo danes od 14. do 21. ure, jutri od 9. do 13. ure in v ponedeljek, 30 t.
m.	, od 19. do 21. ure.
SPDT
obvešča vse tiste, ki bi se radi udeležili tradicionalnega planinskega plesa, ki ga prireja Obalno planinsko društvo iz Kopra v hotelu Triglav v Kopru v soboto, 12. decembra, naj se prijavijo pri tajniku društva Ervinu Gombaču ob ponedeljkih med 20.00 in 21.00 na sedežu društva (Ul. sv. Frančišča 20, 3. nad., tel. 744249), med odborovo sejo.
FARGO MEBLO
obvešča, da je odhod avtobusa v Verono ob priliki današnje prvenstvene tekme B lige Capellari - Farco Meblo ob 14.00 s Trga Oberdan v Trstu ali ob 14.30 iz Sesljana.
I. Trinko za 2. mesto na mladinskih igrah
Nogometna ekipa nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice
Nogometna ekipa nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice bo v ponedeljek, 30. t. m., odigrala zadnje srečanje v finalni skupini pokrajinskega prvenstva mladinskih iger. Srečanje med našimi nogometaši in ekipo s šole Alighieri iz Pierisa bo odločalo le o 2. mestu, saj si je šola Virgilio iz Gorice že zagotovili pokrajinski naslov ter sodelovanje na deželnem finalu.
Sicer pa je že sam nastop na finalnem delu pomemben uspeh. Povejmo, da so dijaki šole Trinko v kvalifikacijskih tekmah s 3:1 najprej premagali šolo S. Luigi, z 1:0 pa šolo Perco.
Pod Kodričevim vodstvom nastopajo: Andrej Ferfolja, Alan Devetak, David Gergolet, Martin Marussi, Dino Peršolja, Marino Peteani, Martin Ma-rassi, Mitja Kobal, Marko Devetak, Igor Češčut, Peter Gergolet, Michele Narduzzi, Christian Marvin in Patrick Seni. Ponedeljkovo srečanje se bo pričelo ob 15. uri na igrišču v Stražicah.
/	V f
DANES
SOBOTA, 28. NOVEMBRA 1987
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
20.30 v veronski športni palači, Trg Olimpia: Capellari - Farco Meblo
MOŠKA C-l LIGA
20.30 v Trstu, šola Suvich: Inter 1904 - Val
MOŠKA C-2 LIGA
20.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Cunja Av-toprevoz - PAV Natisonia; 20.30 v Gorici, Ul. 20. septembra: 01ympia - Fincantieri
ŽENSKA C-2 LIGA
20.00	v Sovodnjah: Agorest - Villacher Bier Tržič; 20.00 v Maniagu, Ul. Polo: Celima - Sloga Koimpex
MOŠKA D LIGA
18.00	v goriškem Kulturnem domu: Naš prapor IMSA - PAV Remanzacco; 20.00 v Martignaccu, Ul. S. Biagio: Libertas Mar-tignacco - Soča Sobema; 20.30 v Ronkah, Ul. F.lli Cervi: ACLI Ronchi - Sloga
ŽENSKA D LIGA
18.00 v Dolini: Breg Agrar - Sokol In-dules; 20.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - NPT
Na Tržaškem brez mladinskega nogometa
Tržaška pokrajinska nogometna zveza je sinoči sporočila, da bodo zaradi slabega vremena danes in jutri odpadla vsa srečanja v mladinskih kategorijah in v prvenstvu under 18. Redno pa ostajajo na sporedu tekme članskih moštev.
m
ŠPORT
Ul. Kette 2 - Bazovica Tel. 226515
PRIPRAVA SMUČI
— drsna ploskev — robniki — maža
samo 19.900 lir
SMUČI - VEZI - PUHOVKE
po neprekosljivih cenah
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA
18.00	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Intermuggia; 20.15 v Gorici, Ul. Ma-donnina del Fante: Isonzo Senatores - Dom
DRŽAVNI KADETI
17.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Adriaim-pex - Jadran Farco
NARAŠČAJNIKI
15.30 v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Breg Adriatherm; 16.00 v Trstu, Ul. Gret-ta 38: Saba - Sokol; 18.00 v Trstu, Ul. Ginnastica: SGT Tecnoluce - Polet
DEČKI
15.30	v goriškem Kulturnem domu: Dom - Arte A; 17.45 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Kontovel Electronic Shop
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Trstu, Ul. Flavia: Ponziana -Primorje
NAJMLAJŠI
15.00	v Stražicah: Azzurra - Juventina Ass. Carnica
ZAČETNIKI
15.00	v Sovodnjah: Juventina Edilcasa
-	Poggio
CICIBANI
14.30	v Doberdobu: Mladost Genex -Arrigosport
JUTRI
NEDELJA, 29. NOVEMBRA 1987 KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA
17.30	v tržaški športni palači: Jadran -Petrarca PD
MOŠKA D LIGA
. 11.00 v Trstu, šola Suvich: Bor Radenska - Carita Pronel
PROMOCIJSKA LIGA
11.00	v Trstu, Ul. della Valle: Scogliet-to - Polet; 11.00 v Dolini: Breg Adriatherm - Stella Azzurra
NARAŠČAJNIKI
11.00	v Trstu, Ul. Zugnano: Santos Au-tosandra - Kontovel Electronic Shop
DEČKI
9.00	v Nabrežini: Sokol - San Marco; 9.00 v Trstu, Ul. Ginnastica: SGT Tecnoluce - Bor Indules
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Bazovici: Zarja - Vesna; 14.30 v Repnu; Kras - Stock
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Trebčah: Primorec - CUS; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Azzurra; 14.30 v Krminu: Brazzanese - Juventina; 14.30 v Dolini: Breg - Gaja; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Fincantieri
ODBOJKA
UNDER 18 ŽENSKE
10.30	v Trstu, Ul. Zandonai: OMA Te-lesorveglianza - Sloga Koimpex
KOLESARSTVO
TROFEJA AGRARIA MOČILNIK
10.30 v Lonjerju: ciklokros KK Adria Rešim
ROKOMET
MOŠKA D LIGA
16.00	v Campoformidu: Campoformido
-	Kras Trirpac
Košarkarska B-2 liga: jutri (17.30) pride v Trst Petrarca Padova
Enakovredni tekmec za Jadran
V košarkarskem prvenstvu D lige
Borovci niso brez možnosti
Zgodilo se je, da je Jadran uveljavil svojo suverenost, brez večjih nihanj v toku igre, tudi na tujem igrišču. To je Brumnovi vrsti navrglo začasno prvo mesto, kar nekaj velja, četudi si »plavi« delijo primat v razpredelnici z drugimi štirimi ekipami. Odslej se za jadranovce torej obeta nov ciklus tekem, ki ga začenjajo z odličnega izhodišča in ki naj bi ga izpeljali brez nepredvidenih spodrsljajev. Za tako »klapo«, kakršna je Jadranova, z dolgoletnim igranjem na tem nivoju, so uspehi edino pravo sredstvo za naraščanje motivacije ekipe in posameznikov, ki se jim postopoma vrača pravi občutek za učinkovito nastopanje na tekmah in zavest, da lahko dosežejo dober rezultat (beri play-off).
Jutri bodo pred domačim občinstvom stopili na parket vsi igralci iz že standardne deseterice v pričakovanju vrnitve Stefana Persija. Gostitelji se bodo tokrat spoprijeli s Petrarco iz Padove, nekdanjim slavnim prvoligašem, za katerega sta v šestdesetih letih igrala tudi asa Radivoj Korač in Douglas Moe. Padovska postava ima ravno toliko točk kot Jadranova, zato bodo košarkarji Petrarce prišli v Trst v vlogi povsem enakovrednega nasprotnika, ki skuša pripraviti presenečenje na tujem. Razpored 10. kola bi ob ugodnem razpletu omogočil Jadranu dodatni vzpon na lestvici. Med sabo bodo namreč obračunali Stefane! in Ferrara ter Castelfranco in Ravenna, tako da je povsem možno nadaljnje krčenje v skupini prvouvrščenih. Prvo mesto Petrarce sploh ni naključje, saj so si tudi v Padovi med poletjem temeljito zavihali rokave in verjetno tudi izpraznili blagajno. Od lanske postave so ohranili samo bekovski par (Ram-pon in Cella) s centrom Pavanellom, vsi ostali pa so novi prišleki. Nekaj igralcev so sicer »potegnili« iz mladinskega sektorja, vendar so tudi angažirali dvometraša Prosperija iz
Met Daneua med srečanjem z Imolo
Siene in Antonuccija iz Chietija, krilnega igralca Gregoric-ha iz Gorice in Merlettija iz Pesara. Vodstvo ekipe so poverili Brunu Arrigoniju, nekdanjemu zveznemu selektorju ženske reprezentance, ki je vrsto let treniral tudi v prvi italijanski ženski in moški ligi. Med drugim je Arrigoni osvojil naslov klubskega evropskega prvaka (Texi Torino) v pokalu evropskih prvakinj. Tako torej Padova, za katero lahko prepričano trdimo, da ne bo prišla v Trst že vnaprej vdana v usodo.
Srečanje Petrarca - Jadran bo jutri v tržaški športni palači s pričetkom ob 17.30. (Cancia)
Mirno in spokojno tako naprej. Po skorajšnjem presenečenju v prejšnjem kolu, ko se jim je za las izmuznil podvig v gosteh proti prvouvrščenim Ron-cadam, bodo košarkarji Bora Radenske preizkusili jakost drugouvrščene postave Carita iz Villorbe, ki uvršča nekaj dobrih posameznikov in dva igralca, Cimadorija in Paceja, z nekdanjimi izkušnjami v prvi ligi.
Carita je v prejšnjem kolu s težavo prevladala nad tržaškim Tecnoluce-jem, zato naj bi imeli tudi borovci precej izgledov za uspeh. Prav v zadnjih dveh kolih so Vatovčevi fantje pokazali prve znake »okrevanja« in nasploh kar napredovali v primerjavi s katastrofalnim začetkom prvenstva.
Zahtevno v promocijski ligi
Naši trije predstavniki s Tržaškega bodo spet opravljali težke preizkušnje. Poletovcem se obeta na prvi pogled brezupen boj proti prvouvrščenemu Scogliettu, edinemu še nepremaganemu moštvu. Tržačani so izrazito močni pod košema, tako da se bodo morali Poletovi centri tokrat pošteno potruditi. Zahteven posel čaka tudi košarkarje Kontovela Electronic Shop, ki bodo
gostili dinamično postavo miljskega Interja. Glede, na trenutni položaj Lukševe ekipe bi novi točki prav prijali. Za konec pa še Breg Adriatherm. Brežani bodo na domačih tleh pričakali Stello Azzurro, ki je doslej igrala zelo neuspešno, če pogledamo na igralsko zasedbo, s katero _ razpolaga, zato pa bodo morali igrati Čokovi fantje toliko bolj oprezno in odločno.
(Cancia)
Domovci favoriti
Na Goriškem pa bodo domovci jutri gostovali pri ekipi Senators Stockhau-se. Naši so v tem srečanju nesporni favoriti, to pa le, če bodo zaigrali, kot res znajo. V prejšnjem kolu so belo-rdeči sicer zmagali, toda z veliko muko.
Ekipa Senators je v drugem kolu dosegla svojo prvo zmago, saj je na domačih tleh z devetimi točkami prednosti odpravila Ist. Manzoni, ki je v prvem kolu nepričakovano premagal prav Semoličeve varovance. Naši bodo nastopili v popolni postavi.
Srečanje bo na sporedu v športni hali v Podgori s pričetkom ob 20.15. (mč)
Težko, a ne brezupno gostovanje Farca Mebla
Capellari vodi, a ni stroj
Na gostovanju pri zadnjeuvrščenem Interju
Valovci v Trstu po točki
Capellari iz Verone, drevišnji gostitelj ženske združene odbojkarske ekipe Farca Mebla, velja letos za nespornega favorita v prvenstvu B lige. Pred pričetkom bojev so nekateri poznavalci celo napovedovali pravi zmagoslavni pohod veronskega društva, ki ni štedil s finančnimi sredstvi, da bi sestavil konkurenčno šesterko. Takšne ocene so predvsem narekovali »nakupi« prvoli-gašic Anne Menozzi (28-letni center, osem let pri Lynxu iz Parme) in Roberte Palmieri (19 let, 183 cm od Fana) ter nosilne igralke Mogliana Debore Faggian. Te igralke dopolnjujejo lansko ogrodje ekipe, ki se je uvrstila na solidno šesto mesto, ne da bi nas sicer posebno navduševala. Capellari v zdajšnji zasedbi ni razočaral svojih Pristašev, saj je po petih nizih še nepremagan (razmerje v nizih 12:3), a vendarle se je izkazalo, da ni ravno »lomilec«, kot so nekateri mislili. Zdaj se že širijo mnenja, da je pravzaprav močnejša Nervesa, s katero Capellari deli prvo mesto. V dosedanjih srečanjih so Verončanke zmagale v Coneglianu in v Moglianu (obakrat 1:3), doma pa so odpravile Ferraro (3:1) in Torrioneja iz Ravenne (3:0).
Na dlani je, da s takšno igro, kakršno je naša ekipa doslej predvajala, ni realno pričakovati uspeha v Veroni, vendar je lahko srečanje vseeno zanimiv pokazatelj o tem, ali našo ‘ šesterko res pesti le psihološka kriza. Doslej je namreč Farco Meblo vselej stopil na igrišče obremenjen pod težo odgovornosti, da mora za vsako ceno zmagati. Tokrat jim te odgovornosti nihče ne more nalagati, zato je odveč tudi kakršnakoli živčnost, ki je bila doslej zvesta spremljevalka naše šester-ke. Po drugi strani je upati tudi, da se ne bo ponovila stara pesem, da Farco Meblo igra z objektivno močnejšim nasprotnikom dobro, a na koncu ostane praznih rok. Med tednom je naša ekipa odigrala prijateljsko tekmo v Cervignanu proti tamkajšnjemu tretjeligašu in ga zlahka nadigrala.
Zmaga v Veroni bi kajpak v trenutku izbrisala sledove dosedanjih neuspehov, zato je treba poskušati vse, da se je doseže, saj bi bilo najboljše zdravilo za vse zdajšnje težave Farca Mebla.
DANAŠNJI SPORED: Mogliano - Volpe Fies-so; Solvay Ferrara - Gaierhof Trento; Capellari Verona - Farco Meblo; Randi Sangiorgina - Volta Adamoli Mantova; Torrione Ravenna - CUS Padova; Volley Conegliano - Nervesa.
Tržaški Inter 1904, pri katerem bo v okviru drevišnjega 5. kola moške odbojkarske C-l lige gostoval štandreški Val, ni v dosedanjih srečanjih dosegel niti ehe zmage. Moštvo je novinec v ligi, a se pred pričetkom prvenstva ni okrepilo, nasprotno, enega svojih najboljših mladih igralcev Cherina, je oddalo videmskemu prvoligašu Chemiu. Tudi ozračje ni najboljše. Društvo, ki se je še pred nedavnim lahko ponašalo z neskončno vrsto naslovov deželnega prvaka na mladinski ravni, je zdaj v razsulu, v odboru je ostala peščica ljudi, sam trener Ziani ne zaupa veliko igral-
cem.
Vsi ti pokazatelji naj bi torej potrjevali, da čaka drevi valovce dokaj lahka naloga, a po našem mnenju se lahko za tem razpadajočim pročeljem skriva tudi zanka. Najprej je treba namreč pftudariti, da se je Inter v prvih treh kolih pomeril s tremi od favoritov (Maniago, Volpato in Rangers), zato porazi nikogar ne smejo presenetiti, saj je z dvema od omenjenih nasprotnikov gladko izgubil tudi Val. Prejšnji teden pa_ so Tržačani s 3:1, a po dolgem boju, klonili v Čedadu pred ASFJR, ki so ga naši odbojkarji le s težavo odpravili. Neumestno bi torej bilo soditi o moči
Interja samo na osnovi položaja na lestvici. Prav lahko je res, da so Tržačani slabi, a vsakršno podcenjevanje je resnično odveč, čeprav se v krogih prviržencev lige že od poletja govori, da Inter in oslabljeni Ferro Alluminio bijeta neenak boj za obstanek v ligi.
Kakorkoli že, si valovci na tem gostovanju nadejajo zmage. Poraz njihovih možnosti ne bi sicer nepopravljivo okrnil, vendar je razumljivo, da hoče štandreško društvo čimprej obračunati s svojimi tekmeci za obstanek in v, po možnosti, zanje mirni končnici prvenstva dati možnost mladim, ki so jih letos kar množično vključili v prvo ekipo, da se neobremenjeno preizkusijo na tej ravni.
Med tednom je Val odigral trening-tekmo s C-2 ligašem Fincantierijem, a srečanje zaradi šibkosti nasprotnika ni bilo kdove kako koristno.
DANAŠNJI SPORED: Rangers Latte Carnia Videm - Volpato Treviso; Cessalto - ASFJR Čedad; CUS Trst - Ferro Alluminio Trst; Inter 1904 Trst - Val Štandrež; Prix Italia Mogliano - Volley Bali Maniago; Flebus Povoleto - Elettronica Motta di Livenza.
V deželnih odbojkarskih ligah
Agorest v ospredju
Tudi po drevišnjem 5. kolu v deželnih odbojkarskih ligah menda ne bomo še dobili realne slike o možnostih vse naših šesterk, saj je predvsem v obeh višjih konkurencah razmerje sil dokaj izenačeno, za' nekatere ugoden koledarski razpored pa ne dopušča še pretiranih navduševanj, še posebej z ozirom na nekatere bridke izkušnje iz prejšnjih let, ko so odličnim startom sledili katastrofalni razpleti. Toda za nekatere drevišnje kolo vendarle lahko pomeni preokret.
Najbolj zanimivo bo v ženski C-2 ligi. V ospredju je predvsem domače srečanje združene ekipe Agoresta proti enemu od favoritov, tržiškemu Vil-lacherju. Goriške novinke v ligi so doslej res ugodno presenetile, saj pravzaprav niso odpovedale niti na težkem fjostovanju v Tržiču, kjer so doživele doslej edini poraz. Drevi jih čaka prav tako nevaren nasprotnik, a zmaga bi utrdila položaj na lestvici in predvsem zavest, da je lahko sezona več kot le Prehodnega značaja.
Zelo pomembno je tudi gostovanje Sloge Koimpex v Maniagu proti Celi-nii, moštvu srednje kakovosti. Ob upoštevanju nekaterih olajševalnih okoliščin, dosedanja pot vzhodnokraš-ke ekipe vse preveč spominja na lansko prvenstvo, v katerem so si dekleta včasih poceni zapravljale vrsto ugodnih priložnosti. Zmaga v Maniagu bi Pomenila prekinitev neugodne gosto-vanjske usmeritve, ob že preverjeni trdnosti na domačih tleh.
Nova ugodna priložnost se ponuja tudi odbojkarjem Bora Cunja Avtopre-voz (moška C-2 liga) v domačem srečanju s PAV Natisoma. Borovci so doslej merili moči le z naspjotniki spodnjega kakovostnega razreda, izjema je gostovanje v Sacileju. Tokrat jim bo stal nasproti soliden nasprotnik, o čemer priča njegova zmaga v Turjaku. Nobenega dvoma ni, da igrajo borovci letos občutno bolje, če bodo tudi tokrat zmagali pa se jim obeta prvenstvo polno zadoščenj. Bolj neugoden j_e nastop 01ympie (ponovno na domačih tleh) proti dobremu novincu Fin-cantieriju. Goričani si spodrsljaja zdaj že skorajda ne morejo privoščiti.
V moški D ligi bo vsem slovenskih Predstavnikom trda predla. Še največ možnosti imajo spet slogaši na gosto-
vanju v Ronkah. Miličevi varovanci so doslej res imeli dokaj ugoden koledarski razpored, a jih je treba vseeno pohvaliti, saj so po nekajletnem kolebanju zdaj končno vendarle med protagonisti v ligi. Naš prapor IMSA bo gostil še nepremagani PAV Reman-zacco, Soča Sobema pa se bo podala v Martignacco, kjer so slogaši doživeli svoj doslej edini poraz. Sočani so še edina slovenska šesterka sploh, ki letos ni še dosegla zmage, upajmo, da bodo ničlo na lestvici čimprej odpravili.
V ženski D ligi bo v Dolini na sporedu prvi od šestih derbijev. Še nepremagani Sokol Indules je v dvoboju z Bregjom Agrar favorit, čeprav bo nastopil brez svoje podajačice Pertotove. Kontovel Electronic Shop se bo pomeril s povprečnim NPT. Kontovelke, ki so štartale z velikimi ambicijami, imajo po štirih kolih le dve točki. Tokrat res ne smejo izgubiti.
Rokomet: danes začetek D lige
Kras Trimac letos računa na napredovanje
Končno se bo začelo tudi rokometno prvenstvo D lige, v katerem bo nastopala tudi naša ekipa Kras Trimac. Danes bodo Lazarjevi varovanci gostovali v Cajnpoformidu, kjer seveda računajo na zmago. Ostale ekipe, s katerimi bi se morali naši potegovati za vrh, so poleg starih znancev Interja iz Nabrežine in mladinske ekipe Cividina, še Spilimbergo in tržaški Libertas, ki je lani izpadel iz C lige.
Noben nasprotnik ni nepremagljiv, zato lahko upamo na končno zmago in napredovanje v višjo ligo naših rokometašev.
Krasova ekipa, ki je sicer zelo mlada (povprečna starost pod 18 let), se odlikuje zlasti zaradi dobre obrambe, nerešeni vprašanji pa ostajata rezervni vratar in beki, Ki bi morali znati doseči gole tudi z velike razdalje.
TAKO KRAS TRIMAC
Peter Klinc	1969	186	v
Marko Sardoč	1970	182	P
Ervin Doljak	1968	180	P
Igor Pegan	1971	178	P
Gabrijel Raseni	1968	184	c
Miha Šmit	1972	182	c
Ivo Gruden	1969	190	b
Vojko Sosič	1971	188	b
Mitja Grilanc	1968	182	b
Marko Milič	1969	190	b
Aleks Milič	1962	183	k
Jaro Kozlovič	1969	185	k
Sandro Grilanc	1967	184	k
Michele			
Predonzani	1970	182	k
Adam Simoneta	1969	182	b
Rado Fonda	1971	180	k
Martin Vremec	1971	184	k
V priredbi K K Adria Rešim
Jutri v Lonjerju kros za trofejo Agraria Močilnik
Kolesarski klub Adria Rešim iz Lonjerja prireja jutri eno izmed enajstih preizkušenj v ciklokrosu za dodelitev trofeje Al Fogoler, tradicionalne vsakoletne manifestacije v tej športni zvrsti, ki zaobjema celotno našo deželo.
Dirka, veljavna za trofejo Agraria Močilnik, se bo pričela ob 13.30, odvijala pa se bo po poteh in njivah okrog Lonjerja.
Preizkušnje naj bi se udeležilo okrog 80 kolesarjev iz treh Benečij ter iz Slovenije.
Na startu bodo mlajši in starejši mladinci, člani in cikloamaterji, razdeljeni v dve skupini, ki bosta ločeno startali na približno 1500 m dolgi trasi.
Mlajši bodo vozili 40 minut, starejši pa eno uro. (R. Pečar)
sezonske
modne
novosti
TRST
Tel.: 767235 Trg sv. Jakoba 6
vergom
pelletterie
Pohvala Našemu praporu Sirion
Tudi 2. mednarodni dvoranski lokostrelski turnir v Gorici, kot smo že poročali, je popolnoma uspel. Velika prisotnost tekmovalcev iz tromejnega območja ter kakovost doseženih rezultatov potrjujeta, da gre za eno najpomembnejših tovrstnih manifestacij pri nas. Najbolj zaslužen pa je pri tem lokostrelski odsek društva Naš prapor Sirion, ki je pokazal dokajšnje organizacijske sposobnosti.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 250,- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000,- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
<
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa

član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
28. novembra 1987
V NDR še ni napočil čas perestrojke in glasnosti
Grob nastop vzhodnonemške policije zaradi podpore Cerkve alternativcem
BONN — Ukrepi vzhodnonemških oblasti, ki so v sredo sprožile obsežno akcijo zoper mirovniške in alternativne skupine, že nekaj časa deluje pod okriljem vzhodnonemške evangeličanske Cerkve, so v sosednji Zvezni republiki sprožile serijo izredno ostrih odmevov.
Oblikovalci zahodnonemškega javnega mnenja slej ko prej ne zamudijo nobene priložnosti za primerjave, ki dokazujejo nedemokratičnost in neučinkovitost političnega sistema v NDR, vendar pa tiči za tokratno reakcijo tudi razočaranje, Po obisku predsednika državnega sveta NDR Honec-kerja v ZRN se je zdelo, da se je NDR le pripravljena sprijazniti z določenim obsegom alternativnega razmišljanja in organiziranja.
Prvi cilj policijske akcije je bila vzhodnoberlinska Zionskirche, kjer so med preiskavo zaplenili mirovniško glasilo in seveda opremo za tiskanje. Glasilo so že nekaj časa izdajali v prepričanju, da ga oblasti »tolerirajo«. O akciji je v četrtek zvečer poročala tudi uradna vzhodnonemška agencija AND, ki trdi, da je policija zasačila »pri samem dejanju sedem ljudi, ki da so se ukvarjali s tiskanjem državi sovražnih spisov«. Po podatkih iz cerkvenih krogov naj bi policija opravila preiskave tudi v drugih cerkvenih občinah. Po uradnih podatkih naj bi bila večina prijetih že na prostosti, le zoper dva med njimi naj bi oblasti izdale zaporni nalog. Pripadniki mirovniških in ekoloških skupin so po policijskem vdoru v Zionskirche pred cerkvijo organizirali svarilne straže, včeraj zjutraj pa se je na cerkvenem stolpu pojavil transparent, s katerim so protestirali zoper zaplembo ekološke dokumentacije in knjižnice, ki je bila v cerkvi. Napis so policija in glasile! odstranili: hkrati poročajo, da je policija začela pošiljati vabila na zaslišanje pripadnikom mirovnega in ekološkega gibanja tudi v drugih vzhodnonemških mestih.
Medtem ko je dogajanje za politike iz vrst vladajoče zahodnonemške krščanske demokracije priložnost, da ponovno opozorijo na to, da v NDR ni mnenjske in tiskovne svobode (tako ministrica za mednemške odnose Wilms), je član predsedstva socialno-demoratske stranke Eppler (poglavitni sobesednik vzhodnonemških politikov pri sestavljanju tako imenovanih skupnih izhodišč zahodnonemške SPD in vzhodnonemške SED) davi opozoril na to, da prihaja znotraj SED do napetosti. Tako kot v Sovjetski zvezi naj bi bile tudi v NDR sile, ki si želijo odpiranja sistema, vendar pa tudi sile, ki se temu postavljajo po robu.
Nekateri analitiki zdaj ugotavljajo, da ukrepi le niso bili tako nepričakovani, kot se je zdelo na prvi pogled. Med oblastmi in evangeličansko Cerkvijo je dolgo časa vladalo premirje. Nekaj časa je celo prevladovalo prepričanje, da opravlja Cerkev koristno vlogo, ko pod svojo streho združuje — in morda tudi kroti — vse bolj glasne ekološke in mirovniške skupine. Zdaj opozarjajo politični izvedenci vzhodnonemških političnih razmer na govor člana politbiroja SED Kurta Gaberja, ki je konec oktobra v Frankfurtu na Odri govoril o ostrejšem soočanju z družbeno kritičnim in alternativnimi skupinami, ki so našle zatočišče pod streho evangeličanske Cerkve. Hager je pri tem povezal potrebo po dialogu NDR z Zahodom s potrebo po ostrejšem ideološkem soočanju med »meš-
čansko in socialistično ideologijo«. Ta vzhodnonemški politik sodi med tiste, ki so kategorično zavrnili možnost, da bi v NDR povzemali reformno politiko Gorbačova. O »protisocialističnih silah«, ki da se skrivajo pod plaščem vere, pa sta minuli teden govorila tudi oba uradna zgodovinarja SED Rolf Le-onhard in Joachim Heise. Opozorilo — kar ukrepi policije dejansko predstavljajo — pa naj bi ne zadevalo le tistega, kar počnejo mirovniške in ekološke skupine, marveč tudi Cerkev samo, ker se vse pogosteje tudi sama loteva kočljivih tem, kot so zavračanje vojaške službe, zahteve po civilnem služenju roka, homoseksualnost in podobno.
Na sliki (telefoto AP): pripadniki vzhodnonemške tajne policije (levo) nadzorujejo vernike pred Zionskirche v Vzhodnem Berlinu.
MARJAN SEDMAK
Britanci proti »nemoralni« biogenetiki
LONDON — Britance prav nič ne mikajo dosežki genetske biologije. V visoko specializiranih centrih so namreč že preiskali tudi možnost umetnega oplojevanja moških. »Mamam« moškega spola bi tako omogočili nosečnost in porod, kar bi prišlo v poštev pri homoseksualcih, ki si baje večkrat želijo otroka. S posebnimi razmnoževalnimi tehnikami bo menda mogoče celo napraviti človekov duplikat.
Dosežki biogenetike postavljajo nova in pereča moralna vprašanja, znanost pa je že prehitela človeško etiko. V Veliki Britaniji so se politiki sestali in o tem razpravljali, zdaj pa obljubljajo nov zakon, ki bo raziskovalcem onemogočal raziskave s človekom. Država se bo torej uprla umetnim rojstvom v laboratoriju, poleg tega pa bo onemogočila tudi vse poskuse z mešanimi zarodki človek-ži-val.
Kdor bo kljub temu »ustvaril« kako mitološko spako, bo za svoje dosežke kaznovan in bo moral dalj časa presedeti v britanskih zaporih.
Kdo bi se igral s pujsom?
V nekem zoološkem vrtu ZDA je ravnateljici Leslie Pon Tell uspelo zdresira-ti pujsa Charlija, s katerim se zdaj igra na »porivanje konzervnih_škatel«. Po sliki si ' v '
sodeč, je igra dokaj zabavna
(Telefoto AP)
Kurt Waldheim: Mnenje komisije neobvezujoče!
DUNAJ — Mednarodna komisija izvedencev, ki mora preveriti početje Kurta VValdheima med drugo svetovno vojno, naj ne bi smela dognati, če in v kakšni meri je sodeloval pri deportacijah Židov iz Grčije, ampak samo, če je bil osebno kriv. To je izjavil sam avstrijski predsednik časnikarju dunajskega dnevnika Kurier, ki je objavil intervju na prvi strani in njegove besede tudi ostro komentiral: »Tolmačiti jih je mogoče kot posredno priznanje njegove soodgovornosti.«
Izjave državnega poglavarja so nemalo presenetile javnost in politične kroge, ki so naravnost zaprepadeni. Waldheim je rekel, da ne bo mnenje komisije nikakor obvezujoče, »saj nimajo njeni člani nobene pravne vloge, ampak jim je bila poverjena zgolj proučitev gradiva«. Tudi sicer bi bilo dejstvo, da se neki državni poglavar pod-
vrže sodbi mednarodnega sodnega zbora, »proti vsem mednarodnim predpisom«, je dodal intervjuvani s pripombo, da »je vsaka špekulacija okrog njegovega morebitnega odstopa brezpredmetna in neutemeljena«. S tem je odgovoril namigovanjem tiska, češ da bi bil prisiljen prepustiti komu drugemu predsedstvo, ko bi komisija zgodovinarjev potrdila njegove odgovornosti med vojno na Balkanu.
Waldheimu sta deloma pritrdila člana komisije Manfred Messerschmidt (ZRN) in Jean Vanwelkenhuyen (Belgija), ko sta v televizijskem intervjuju dejala: »Naša dolžnost ni soditi komu, ampak samo preveriti dogodke, zato je smešno trditi, da bo moral VValdhe-im po našem odstopiti, če bomo dokazali, da je kriv: to bi pomenilo Vmešavanje v notranje zadeve Avstrije.«
V Vojvodini tat ubil miličnika
NOVI SAD — Mestni sekretariat za notranje zadeve iz Novega Sada je včeraj sporočil, da so umorili 32-letnega miličnika Zorana Ivanoviča. Umora je osumljen 24-letni delavec brez zaposlitve Laszlo Tubičak Imola. Predvčerajšnjim popoldne je patrulja miličnikov, v kateri sta bila Ivanovič in Šandor Tot, blizu Temerina ustavila ukraden osebni avtomobil. Miličnik Ivanovič je stopil k vozilu in od voznika zahteval dokumente. Tedaj pa je Laszlo Tubičak Imola začel streljati z lovsko puško in zadel Ivanoviča. Takoj so ga odpeljali v bolnišnico, vendar je umrl že med prevozom, (dd)
Poslanica Mojsova ljudstvu Palestine
BEOGRAD — Ob 29. novembru, dnevu mednarodne solidarnosti s palestinskim ljudstvom, je predsednik predsedstva SFRJ Lazar Mojsov komisiji OZN za uresničitev neodtujljivih pravic palestinskega ljudstva poslal sporočilo predsedstva SFRJ z izrazi podpore in solidarnosti s tem ljudstvom in njegovo organizacijo PLO.
Izraelska politika agresije, nasilne priključitve in zanikanja nacionalne identitete Palestincev je obsojena na neuspeh, ker palestinsko ljudstvo pa tudi mednarodna skupnost ne bosta nikoli sprejela stanja, ki ga ta politika ustvarja, piše med drugim v sporočilu. Palestinsko ljudstvo je neštetokrat izkazalo pripravljenost na pogajanja na temeljih enakosti in enakopravnosti, želelo je sodelovati v iskanju pravične rešitve za ta problem. O tem, da rešitev ni mogoče iskati mimo želja ljudstva in na njegov račun, ne more biti dvoma in v tem smislu izraža Jugoslavija polno podporo palestinskim ciljem.
Zato tudi ob tej priložnosti, je dejal Mojsov, poudarjam stališča osmega srečanja neuvrščenih držav o sklicu mednarodne konference o Bližnjem vzhodu pod okriljem OZN in izražam popolno podporo delu komiteja OZN za uresničitev neodtujljivih pravic palestinskega ljudstva, v katerem bo Jugoslavija še naprej aktivno delovala, (dd)
Ameriški moški so res šleve?
NEW YORK — Ameriškim moškim trda prede. Leta in leta so se borili proti ženskam, ki so se upirale patriarhalni družbi in zahtevale popolno enakopravnost, zdaj pa so se baje znašli v hudih škripcih. Nekateri trdijo, da jih javno mnenje istoveti s slabiči in kreteni. Moški so menda nesposobni, neprivlačni, skratka, prave reve.
O tem so se prepričali, ko so pazljivo pregledovali vso ameriško reklamo, ki je baje še posebno neprizanesljiva do predstavnikov moškega spola. Dama, ki se parfumira s Charlijem, pretepa partnerja po goli zadnjici, in to kar sredi ceste. Zaradi te reklame so člani organizacije »Mr. Media Watch«, ki skrbi za spoštovanje moške podobe v reklami, dobesedno pobesneli. Predsednik organizacije Fred Hayward je skušal celo prepovedati reklamo parfuma znamke Charlie, pohvalil pa je podjetje Johnson & Johnson, ki je moškega vključilo v reklame za šampone in mila. Res pa je, da je oče v spotu Baby šampona Johnson kar trapast, ko sinku razlaga, kako bosta skupaj gradila bodočnost, to pa očitno ne skrbi Haywarda.' Dela ima že tako čez glavo, saj je odkril, da je marsikatera pisateljica odmerila pametnim moškim premalo prostora v knjigah, ki so kajpak namenjene predvsem bralkam.
Tako široko izbiro nudi samo
Ramam
trgovkia CMPeVt TRST — Ul. Rivoltella 10
RAČK STEREO	MOVIE
PO 299.000 lir	PO 1.690.000 lir
VIDEOREGISTRATORJI
PO 689.000 lir
HI-FI MIDI
PO 249.000 lir
RADIOREGISTRATORJI
PO 77.000 lir
BARVNI TV
PO 370.000 lir
COMPACT DISC
PO 298.000 lir