GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Ljubljana, 30. avgusta 1955 leto n. - Sle«. 63 ZADNJA SEJA MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA POROČILO O IZPOLNITVI DRUŽBENEGA PLANA MLO V PRVEM POLLETJU 1955 POROČAL NA SKUPNI SEJI MLO ING. IVO KLEMENČIČ. PREDSEDNIK SVETA ZA GOSPODARSTVO PORAST PROIZVODNJE . ^ letošnjem planu smo pričakali, da bo količinska proizvodnja v industriji porušila za 1% v primerjavi z realizacijo Janškega leta. Rezultati I. pol-1 Jia nam kažejo, da je bil letni ®1Un izvršen z 51%, kar pomeni, * je količinska proizvodnja v dustriji .za 10 % večja kot v ’ Polletju 1954. Ce se ustavimo pri teh Ste-v*l*h, lahko ugotovimo pred-5etn dvoje, da se namreč eko-“Ptska baza mesta povoljno zvija skladno s splošnim gozdarskim napredkom republi-3' na drugi strani pa ne sme-® Prezreti važne ugotovitvi, sv 30 bila namreč kakor kaže ,‘*a X. polletja, planska priča-l(J/'anja realna. Zadnja ugotovi-ni važna samo zato, ker j da so gospodarske organi-6]C|je brez večjih skrivanj re-, "o Postavile svoje planske na-ampak nam to tudi kaže v.l°vo stopnjo zaupanja v pra-Qo®t naše gospodarske poti- na drugi dl 'V1, Pa tudi izpad Izvoza zara-®bjektivnih vzrokov. Ce po- tnao realizacijo v tej stroki th0rJU5Ca lanske realizacije, pa anio ugotoviti viden napre- 61eda' s n*° r st11$Ca 4t‘k tel ‘ saJ je dosegla okoli 85 % dotjnQe lanske realizacije. Po-6ra(?a je slika tudi v industriji »egl ®°hega materiala, ki je do-tve *e 88 % polletne zadolži-Viuendar 182 % lansko reali-bt0i?e v I- polletju. Vsekakor so t«d.'rodnj° opekarn ovirale Iz-Vj)|| alabe vremenske razmero, N, «a Pa je tudi zamuda re-llitjj a l®ko v opekarnah, kakor 8ril(|, v gramoznici Tovarne er*ib polizdelkov. Omenim '‘Be^ e|*lZt,v '3lta Industrija. Pri obeh r°than°!^ Pomanjkanje surovin. » stil 'inJ° kvalitetnega lesa i 1>0 akutno. Forsiranje *esa in i^voz finalnih ®*Ve ' zadeva še vedno na te-* doki, - er ue bodo valila j ene domačo potrebe z izvozom, do-čhn se je Tovarna zamaškov skozi celo leto borila z neurejenostjo v izvozu pl ut e. V živilski industriji se seveda odraža lanska slaba letina (pomanjkanje melase, Ječmena, sladkorja), vendar je proizvodnja kljub temu presegala lanski tempo realizacije. Vse ostale Industrijske stroke so planske naloge presegle. Proizvodnja električne energije je bila močno presežena, ker je kalorična centrala morala obratovati v zimskih mesecih s polno kapaciteto zaradi splošno večje potrebe po električni energiji, četudi so bile razmere za proizvodnjo vodne energije ugodne. To se bo verjetno tudi v naslednjih letih ponavljalo; ker potrošnja električne energije raste hitreje kakor proizvodnja. Za prekoračitev plana v proizvodnji nekovin sta značilni predvsem 2 podjetji. Podjetje Pečarstvo je bilo v ugodnem položaju zaradi velikega povpraševanja po njegovih uslugah, kar nam nakazuje potrebo po nadaljnjem večanju kapacitet. Tovarna optičnih in steklopi-haških izdelkov pa je realizirala letni plan v višini 66 %, ker se je podjetje preorientiralo na izdelavo množičnejših predmetov, prt čemer so lahko bile razpoložljive zmogljivosti bolje Izkoriščene. V Industriji usnja In obutve je bil plan preokračen predvsem v podjetjih Torbica in Zvezda in sicer zaradi uvedbe akordnega sistema in kvalitetneljšega asortimenta. Ostale Industrijske panoge so Izvršile svoje naloge z manjšim preseganjem, kar kaže na solid-nejšo obdelavo planov. To so kovinska, kemična, papirna, tekstilna, grafična, tobačna in filmska industrija, ter barvana metalurgija. GIBANJE DELOVNE SILE Tudi pričakovano povečanje zaposlitve delovne sile v gospodarstvu Je bilo v glavnem realno postavljeno. Pričakovali smo namreč 9 % večjo zaposlitev nad povprečjem v L 1954 pri 14 % povečanju proizvodnje. Točno kontrolo bomo imeli seveda šele z letnim povprečjem. Vendar če je bilo stanje konec junija, to se pravi v polni gradbeni sezoni, ki najbolj vpliva na dinamiko zaposlitve delovne sile, 40.571 zaposlenih, to je le 10 % nad lanskoletnim povprečjem, lahko trdim, da planirano število zaposlenih ne bo prekoračeno, kar kaže, da je bila povečana proizvodnja dosežena z manjšim številom zaposlenih. Mislim, da je to zelo važna ugotovitev prav letos, ko smo prešli v gospodarstvu na nov plačni sistem. Iz navedenega namreč izhaja, da se je stimu- lacija novega plačnega sistema pokazala že v prvem polletju v povečani proizvodnji ob manjšem zvišanju zaposlenih. V tem pogledu nastopa bistvena sprememba z lanskim letom. Lani so gospodarske organizacije opuščale že uvedene norme, ker so razpoložljivi plačni sklad razdelile še z osnovnimi plačilnimi postavkami. Letos pa so podjetja prisiljena uvajati norme povsod, kjer je to mogoče, ker edino na ta način lahko formirajo potrebni plačni sklad. PLAČNI SKLAD Ce preverimo rezultate ukrepov, ki smo jih sprejeli z družbenim planom, to je realizacijo plačnega sklada v zvezi s povišanjem obračunskega plačnega sklada, ugotovimo tole: Plačni sklad po tarifnih pravilnikih v gospodarstvu se je dvignil nasproti obračunskemu plačnemu skladu v lanskem letu za 5.9%. .To povišanje je realno ter kaže na pravilno sestavo tarifnih pravilnikov. Izvira namreč v glavnem iz do 5 % povišanja obračunskih plač, ki jih je ljudski odbor odobril za nekatere panoge, razlika pa gre na račun izprememb v kvalifikacijskem sestavu. Zadnji moment Je igral vlogo predvsem v trgovini In gostinstvu, kjer je to povišanje nekoliko nad povprečjem. To nam mora biti razumljivo, če vemo, da je bilo vprašanje kvalifikacij v teh dveh panogah dejansko najmanj razčiščeno in da zahteva to vprašanje še nadaljnje obdelave. Drugi zanimivi pokazatelj nam pokaže, da so lansko leto dejansko izplačane plače bile za 11 % nad letošnjimi plačami po tarifnih pravilnikih. To je mnogokrat vzrok škodljivemu nerganju. Stvar je pa seveda drugačna. Kajti k tarifnim pravilnikom moramo prišteti še plače za preseganje norm, nadure in premije iz dobička, kar znaša v povprečju 14 do 15 %, potem vidimo, da se lanski dejansko Izplačani plačni skladi presegajo za 3 do 4 %, pri čemer je večje število zaposlenih vzeto v obzir. Ob tej priložnosti naj omenim še to, da je trgovinska zbornica predlagala Svetu za gospodarstvo, naj bi sc korigiral odstotek, s katerim omejuje družbeni plan višino formiranja plačnega sklada z 20 % nad tarifnim pravilnikom s socialnim zavarovanjem. Zbornica utemeljuje svoj predlog s tem, da so plače zaposlenih v trgovini v letošnjem letu nižje kot v lanskem letu. Svet za gospodarstvo je na svoji zadnji seji o tem razpravljal in načeloma odobril predlog s tem, da zadevo preveri še Komisija za plače. Ker pa komisija do danes še ni prišla do jasnega stališča, predlagam, da se preda Svetu za gospodarstvo OLO, da v zadevi končno odloči, BLAGOVNI PROMET Blagovni promet se je v trgovini na drobno mesta močno povečal ter je znašal v prvem polletju 10.663 milijonov, kar je za 2.5 milijarde ali 30.5% več kot v lanskem prvem polletju. Vrednost blagovnega prometa se je zvišala pri živilih za 29 % » tekstilu za 52% » usnjenih in gumij. izdelkih za 81 % » -kemičnih izdelkih za 31 % » lesnih Izdelkih za 59 % » drugih predmetih za 76 % To kaže vsekakor na večanje kupne moči prebivalstva, ki se formira po večjem številu zaposlenih in zvišanju plač, kar smo že ugotovili £o kreditiranju kakor tudi po drugih kanalih, predvsem po investicijskih sredstvih skupno z amortizacijskimi. Točnejše slike o formiranju kupne moči v zvezi s povečanjem blagovnega prometa seveda ne moremo dati ločeno za teritorij mesta, ker je eden vezan na mestne meje, drugi pa ne. Zato poglejmo realnost povečanja blagovnega prometa z druge strani. Zvišanje vrednosti blagovnega prometa mora biti normalna posledica povečanja količinske prodaje, zboljšanja kvalitete in asortimenta. Ker moramo za to uporabiti podatke za celotni državni teritorij, nam zvezni Indeks povečanja količinske proizvodnje pove, da je zvišanje vrednosti blagovnega prometa krit z okoli 20 %■ V ljubljanski trgovski mreži je bilo v primerjavi z lanskim prvim polletjem prodano za okoli 15% več ton živil, za 18 % več metrov bombažnega in volnenega blaga ter za okoli 25 % več parov obutve. To na vaj m kot primere dejanskega povečanja količinske prodaje. Ostali del povečanja vrednosti blagovnega prometa pa gre seveda v glavnem na račun zvišanja cen, ki znaša okoli 8 do 10 % na letno povprečje 1954. Ta primerjava nam seveda ne da prave slike, ker so cene vrsti živil v prvem polletju že normalno višje od povprečnih letnih cen, vendar vsaj približno pojasnjuje vzrok drugega dela zvišanja vrednosti prometa. USTVARITEV PLANA IZVOZA Najmanj realna so bila naša pričakovanja glede izvoza. Pričakovali smo 55% povečanje realizacije v lanskem letu, Izpolnili pa samo 37 % Iste ali 40 odstotkov letošnjega letnega plana. Vzroki so v glavnem v izpadu izvoza v Turčijo in prepovedi izvoza papirja. Pričakovani izvoz Papirnice Vevče predstavlja namreč okoli 30 % celotnega plana. Vendar obstajajo za to še dokaj realne mož-I nos ti v drugem polletju. Pod-i jetja kovinske in elelttroin-I dustrije (Saturnus, Litostroj, Utehsilia, Kog, Telekomunikaci- je) so planirala svoj izume r Turčijo. Vendar mislim, da Jcaža to, kakor tudi izpad izvoza iz ostalih vzrokov delno nerealnost pričakovanj, delno pa vsekakor tudi nezadostno obdelavo tržišča in nizko kvaliteto blaga. Svoj plan pa so prekoračila naslednja podjetja: Kemična tovarna Moste, Tovarna kleja, Sil-va-produkt in Triglav film. Nujno je, da se stori vse za izboljšanje položaja v izvoze. GIBANJE OBRATNIH SREDSTEV Značilnosti v razvoju gospodarstva v I. polletju letošnjega leta se odražajo tudi pri obratnih sredstvih, ki jih uživajo gospodarske organizacije. Odobreni krediti so v L polletju 1955 dosegli v povprečju skupno din 30,758 milijonov. V primerjavi z Istim obdobjem v letu 1954 vidimo, da so se skupni krediti v I. polic tju 1955 zvišali, v povprečju od 25.350 milij. na din 30.758 miij., t. j. za 21 % v primerjavi z letnim povprečjem 1954 pa za 8.0 %. Večje potrebe po obratnih sredstvih so nastajale predvsem zaradi povečanja industrijske proizvodnje, ki se je zvišala za Iti %, povečanega blagovnega prometa, povišanja cen, ki so se v I. polletju letošnjega leta povprečno zvišale za 9 % ln zaradi ustanovitve novih obratov. Vsako zvišanje kreditov v letošnjem letu nasproti povpreč-ku v istem razdobju v lanskem letu beležimo predvsem pri 1954 = 106 industriji 134 obrti 193 gradbeništvu 122 Povprečno uporabljanje odcy-brenih kreditov v teku letoSnje- ga leta je znašalo v državnem sektorju 94.6*/», v zadružnem pa 64.3%. Uporabljanje po posamez- ni h panogah drž. bilo naslednje: sektorja je Industrija 94.6% kmetijstvo 80 9 % gozdarstvo 30.3% gradbeništvo 73.5 % promet 83.4 % trgovina 83.0% obrt 78,2 % Indeks izkoriščanja kreditov v I. polletju 1955 v primeri z isto dobo 1954 je znašal 133,2 %. Industrijska podjetja, pri katerih se je v I. polletju letošnjega leta pojavljalo največje pomanjkanje kreditov, so bolje izkoriščala kredite, slabše pa so uporabljala kredite predvsem obrtna in gradbena podjetja. Če primerjamo gibanje vseh kreditov skupaj v letošnjem letu, potem ugotovimo, da so krediti od januarja 1955 naprej v rahlem upadanju. Krediti so se znižali predvsem pri i* ometu (železnici) in pri gradbenih podjetjih, dočim beležimo pri industriji in trgovini le rahlo zvišanje. Od tod Izvirajo tudi težave, ki jih imajo gospodarske organizacije pri obratnih sredstvih. • Posebne težave pa povzročajo podjetjem zadnji predpisi o roku 20 dni za priznavanje plačevanja medsebojnih obveznosti. Štren 2*2 •GLASNIK« Plan Keatiz. I. poli. % 1. Ostanek dobička gospodar- ekih organizacij 3.984 1.882 47 a. Proračunski dohodki 501 272 54 3. Lokalni prometni davek ln takse 283 145 51 Skupaj . . . 4.768 2-299 48 4. Presežek iz 1. 1954 97 5. Nepričakovani Izredni dohod- ki iz gospodarstva 197 — — Skupaj . . . 5.062 2.299 45,4 če bi se banke držale teh predpisov,' potem so vse gospodarske organizacije kreditno nesposobne, ker ne obstaja niti eno podjetje, ki ne bi imelo dolžnikov starih nad 30 dni. Menim, da pri kreditiranju mora obstajati največja disciplina, ker se lahko le na ta način vodi zdrava kreditna politika, vendar pa menim, da ne moremo pogojev kreditiranja spreminjati preko noči, ker s takimi ukrepi dovajamo gospodarstvo v težak položaj. Odprto je zlasti vprašanje primernih zalog surovin in materiala ter za to potrebnih sredstev, kar bi bilo potrebno, da se prvenstveno reši. Primerna založenost s potrebnimi količinami materiala in surovinami je tudi eden osnovnih pogojev, ki silijo k večji produktivnosti, do-čim premajhne zaloge že same po sebi vplivajo na počasnejše proizvajanje. Sedanji način odobravanja In zavarovanje obratnih sredstev samo s kratkoročnimi krediti ni zadovoljiv in skladen z vsebino obratnih sredstev in se je tudi v praksi pokazal za zgrešenega. V bodoče bo potrebno dodeliti podjetju sredstva, ki so nujno potrebna za redno poslovanje, na stalno upravljanje, prav tako kakor je to primer z osnovnimi sredstvi. Vse ostale potrebe po sredstvih pa bi morale biti krite s pravimi namenskimi krediti. Na ta način bi bila podjetjem zagotovljena stalnost pri potrebnih sredstvih ter bi odpadle razne težave zaradi spreminjanja višine, dočlm bi se za izredne potrebe mogla voditi kreditna politika, ki bi ustrezala denarnemu in blagovnemu položaju na trgu. REALIZACIJA PREDVIDENIH DOHODKOV Poglejmo še realizacijo dohodkov! Na osnovi polletnih obračunov ugotovljeni dobiček gospodarskih organizacij znaša v prvem polletju 5.442 milijona, to je 53 % planiranega letnega dobička. Ce primerjamo te številke s podatki za prvo polletje 1954, vidimo, da znaša indeks 21 % ln to vkljub temu, da so v lanskem letu gospodarske organizacije že v prvem polletju dosegale 85 % letnega planiranega dobička, da so bili dohodki z gospodarstva MLO doseženi že v višini 83% letne kvote in da je bil delež gospodarskih organizacij za celo leto 1954 še celo presežen za 11 %. Na podlagi teh številk lahko torej ponovno ugotovim, da so bila naša letošnja pričakovanja realnejša, kar dokazuje nadaljnjo stabilizacijo gospodarstva, Iz navedenih podatkov pa bi lahko tudi zaključili, da so tudi v družbeni plan postavljeni ekonomski instrumenti dosegli svoj namen, in sicer stimulirati gospodarske organizacije k večanju proizvodnje In storilnosti dola, zniževanju materialnih stroškov in k stabilnosti tržišča. — Po posameznih gospodarskih panogah so podjetja dosegla naslednjo realizacijo letnega plana dobička: Industrija 51 % kmetijstvo 50 % gozdarstvo 179 % gradbeništvo 52 % promet 68 % obrt 54 % gostinstvo in turizem 75 % trgovina 56% In sicer: notranja 53 % zunanja 58 % gospodarstvo skupaj 53 % Izpolnitev je dokaj realna in tudi po posameznih panogah ne vidimo večjih odstopanj, posebno če upoštevamo, da se je bistveno povečala količinska proizvodnja In blagovni promet. To nam v polni meri tudi potrjuje, da ni obstojala tendenca k dviganju cen ampak obratno. Nenormalno je plan dobička izvršen v gozdarstvu, kar pa je posledica nerealnega planiranja samo enega podjetja, ln sicer »Silva-produkta«. Tudi v prometu in gostinstvu je razmeroma visoka realizacija dobička, v prvem zaradi podjetja Avto-taksi in Spedicija-Globus, ki je povečalo svoje usluge pri dostavi tujih pošiljk, v gostinstvu pa je bil previsoko planiran prometni davek, čigar stopnja je bila letos spremenjena, kar ima avtomatično za posledico povečanje dobička. To so pa v celoti seveda nepomembne številke, saj znaša realizacija dobička celotnega gostinstva v Ljubljani le 15 milijonov. V družbenem planu smo pričakovali kritje Izgube EC2, vendar moram poudariti, da je realizacija EC2 povoljna predvsem zaradi povečanega prometa, k čemur je pripomoglo slabo vreme, na drugi strani pa bo EC2 uvedla nove vozove šele v drugem polletju, s čimer bo povečana amortizacija eliminirala dobiček. Ostale gospodarske panoge, ki predstavljajo večino gospodarske dejavnosti v Ljubljani, kažejo v celoti realno izpolnjevanje plana dobička To so predvsem industrija, gradbeništvo, obrt ln trgovina. Pri sprejemanju družbenega plana za leto 1955 sem poudaril, da gospodarskih organizacij nismo silili k planiranju višjih dobičkov od lanskoletne realizacije, ker smo s tem predvsem hoteli voditi politiko proti zviševanju cen. Glede na izkušnje iz preteklega leta, ko smo v I. polletju dosegli tako visok presežek planiranega dobička, da smo bili prisiljeni predložiti skupščini rebalans plana, smo opozarjali zlasti vsa prizadeta podjetja na realno planiranje v letu 1955. Realizacija za I. polletje letošnjega leta je pokazala, da smo pri večini podjetij svoj osnovni namen dosegli. Tako so industrijska podjetja v I. poli. dosegla pričakovano realizacijo količinske proizvodnje s 52 %, realizacijo dobička pa z 51 %. Pri razčlenjevanju teh podatkov po posameznih podjetjih pa smo tudi letos ugotovili v posameznih primerih odstopanje med planom in realizacijo in to prav pri podjetjih, ki niso pristala v planu na dobiček dosežen v preteklem letu. Tako je 24 industrijskih podjetij pričakovalo v planu nižji dobiček kot ga je doseglo v lanskem letu. V I. polletju letošnjega leta pa so ta podjetja dosegla dobiček, ki zagotavlja, da bo planirani dobiček visoko presežen in bo v nekaterih primerih prekoračil celo dobiček, dosežen v preteklem letu. Med tem! podjetji je tudi »Kemična tovarna« v Mostah, ki pa je sama predložila Svetu za gospodarstvo predlog, da se ji glede na dosežen plan dobička v I. poli. korigira osnova za določitev planskih instrumentov, medlem ko naj bi instrumenti, določeni z družbenim planom, ostali neizpremenjenl. Po tem predlogu se poveča v absolutnem znesku delež podjetja m delež MLO. Svet za gospodarstvo je sprejel predlog podjetja ter menil, da je postopek podjetja korekten. Gospodarski svet je razpravljal tudi o tem, ali storiti kake ukrepe tudi v ostalih podobnih primerih, kjer se ustvarjajo visoki dobički zaradi nerealnega planiranja. Za proizvodna podjetja smo namreč instrumente za delitev dobička postavili tako, da smo se odrekli presežkom dobička, ki ga podjetje doseže ob pravilnem planiranju z boljšo organizacijo dela, dvigom proizvodnosti ln podobnim. To načelo bi bilo kršeno, če ne bi hkrati dostavili, da ne bomo spreminjali instrumentov za delitev dobička. V tej zvezi gospodarski svet meni, da načelno ne bo spremenil tega stališča do tistih podjetij, ki so letos planirala vsaj lanskoletno realizacijo, predlaga pa, da se pregledajo posamezni primeri, kjer so podjetja planirala izpod lanske realizacije, sedaj pa plan visoko prekoračujejo kljub temu, da se jim je ob sestavi plana dokazovala nepravilnost njihovega stališča. Ob upoštevanju morebitne dinamike v proizvodnji naj se v takih primerih ukrepa kot je to zase predlagala Kemična tovarna, to je, da se spremene elementi plana pri istih planskih instrumentih. Gospodarski svet je v ta namen že formiral komisijo, ki pa zaradi pomanjkanja časa do danes ni mogla v tem smislu Izdelati predloga. Zato predlagam, da se zadeva preda Svetu za gospodarstvo novega OLO. Dovolite ml, da ob tej priložnosti predlagam še en planski instrument. Po 61. členu Uredbe o spremembah ln dopolnitvah uredbe o celotnem dohodku gospodarske organizacije in o njegovi delitvi (Uradni 1. FLRJ št. 54-54 -636) mora namreč ljudski odbor od deleža dobička, ki gre gradbenemu podjetju določiti delež, ki gre v korist sedeža podjetja pred razdelitvijo med gradbišča in obrate in po kritju morebitne izgube. V sporazumu z nekaterimi podjetji In drugimi okraji stav-lja Svet za gospodarstvo predlog. da se ta delež določi v višini 15%. Uprava oziroma centrala sedeža podjetja ima vsekakor posebne zasluge za uspeh podjetja, ker opravlja vsa preliminarna dela v zvezi z gradbeno dejavnostjo celega podjetja (predkalkulacije), sklepa pogodbe z investitorji, razporeja tehnične kadre in mehanizacijo, skrbi za opremo gradbišč, jim nudi tehnično pomoč, opravlja kontrolo in Instruktažo — (tehnično. administrativno in knji- i govodsko-računovodsko) — ter vodi centralno računovodsko in blagajniško službo. Tega odstotka MLO ni določil z družbenim planom, ker uredba določa, da bo zgornjo mejo tega odstotka določil republiški Izvršni svet. Predlagani odstotek smo zato določili sporazumno z republiškim Izvršnim svetom. Ker pa še do danes ni bila določena, smo naš predlog koordinirali z republiškimi organi. Sedaj pa poglejmo realizacijo dohodkov MLO v I. polletju- BILANCA DOHODKOV IN IZDATKOV V bilanci dohodkov in Izdat- kov smo v družbenem planu pričakovali naslednjo realiza- j cljo: I Ce ne upoštevamo presežka in nepričakovanih dohodkov, upam trditi, da je realizacija, ki je izdelana na podlagi polletnih obračunov gospodarskih organizacij, . ealna, saj glede ostanka dobička gospodarskih organizacij, ki je dosežen s 47 %, vemo, da je normalno v drugem polletju dotok večji predvsem ob končnem obračunu. Sicer pa moramo biti letos glede te ugotovitve previdni, ker nam planski instrumenti ne dopuščajo večanja dohodkov na račun presežkov dobička gospodarskih organizacij, dočim nam na drugi strani nedoseganje plana zmanjšuje dohodke. Glede trošenja sredstev pa moramo biti previdni predvsem zaradi tega, ker ni realiziran presežek lz lanskega leta in letošnji nepredvideni dohodki Iz gospodarstva. Glede zadnjih je jasno, da jih ni, ker je odstotek izpolnitve ostanka dobička gospodarskih organizacij pod 50 odstotki. Glede presežka lz lanskega leta pa je stvar naslednja: Ob sprejemanju družbenega plana še seveda niso bili zaključni računi potrjeni. Zaradi reševanja položaja posameznih podjetij pa je prišlo do gotovih sprememb, s čimer se je seveda zmanjšal delež MLO ln s tem tudi pričakovani presežek. Dokončni položaj pa še sedaj ni jasen, ker je v tej zvezi prišlo tudi do korenite republiške participacije, kar pa se še razčiščuje. Zato predlagam, da se sklep o blokaciji 5 % pričakovanih proračunskih sredstev še naprej obdrži v veljavi. Značilna za letošnje I. poli. je neskladnost med realizacijo dobička gospodarskih organizacij, vplačili dobička gospodarskih organizacij ter realizacijo i:i vplačilom deleža MLO na dobičku. Participacija na dobičku gospodarskih organizacij bi sc morala realizirati vzporedno z realizacijo dobička. Toda ta dohodek je bil v I. poli, od 3.984 milijonov letnega plana realiziran le v višini 1.882 milijonov ali 47%, to pomeni 6% Izpod realizacije dobička- Nasproti temi- pa so gospodarske organizacije realizirale svoj delež na dobičku v I. poli. že v višini 81 %. Dejanska vplačila deleža MLO pa so celo še nižja od realiziranega deleža po obračunih, to je v višini le 38 %. OD kod ta razlika? Nastali disproporc izhaja zlasti iz tega, ker so podjetja v prvih štirih mesecih obračunavala plače iz dobička po instrumentih družbenega plana zn leto 1954. dočlm je plan za leto 1955 postavljen za vse leto po novih predpisih za plače v letu 1955. To potrjuje dejstvo, da so gospodarske organizacije v prvem polletju organizirale plače v višini 69 %, v Industriji celo 80 %, tako je realizacija deleža MLO in s tem republike izpod realizacije skupnega dobička, delež gospodarskih organizacij pa iznad. Razlika med realizacijo vplačili izhaja v glavnem iz gospodarsko tehničnih predpis°v za obračun in vplačila. Priliv sredstev je namreč ve-zan na en mesec krajšo dobo kot obračun, na podlagi katerega je postavljena realizacija-Vzrok za prepočasni priliv Pa moramo iskati tudi v podjetjihi ki Iz razinih vzrokov ne odvajajo pravočasno svojih obveznosti. V zvezi s tem so bili storjeni določeni ukrepi, ki naj z*" jamčijo pravočasni priliv sredstev. Isto velja tudi za sreclstva raznih skladov, ki smo jih fornU' rali z družbenim planom. Nj|' hova realizacija se giblje P1"1' bližno v višini realizacije celotnih dohodkov MLO. V te) zvezi bi se dotaknil $e enega problema. Z družbenika planom smo določili, da P® jetja, ki vplačajo 40% svoji" sredstev za samostojno razpolaganje v stanovanjski skla -imajo pavšalizirano obvezno5 do MLO. Ugotoviti moram, je bilo dosedaj vplačanih na 1 račun zelo malo sredstev glavnem zaradi tega, ker * podjetja mislila, da se b0. obračunalo ob zaključnih rac" nih in takrat tudi odvedlo. K pa je smisel te določbe v di"^ benem planu v tem, da se ^ sredstva odvajajo sukcesivno * ustvarjanjem skladov za sam stojno razpolaganje, je ban pozvala vsa podjetja, da se■ javijo glede vplačila teh *\e V te) zvezi predlagam, da postavi rok 1. oktober, P° _ terem se naj vsem podjetje ki se ne bodo Izjasnila, obda tudi presežek dobička. V višini realizacije priliva hodkov se suče tudi realizac'f proračunskih izdatkov, za pa nimam podrobnejše an®‘ e> Realizacija proračunskih sticij je bila 30. junija 2»%., pri čemer moram pojasnit'-niso bili 'vključeni niti vsi ^ loža ji za maj, za junij pa se nobeden. .. Tempo glavnih postavk b sticijskega plana je v g'a' . realen, saj so investicije s drofrja Sveta za komunalne deve Izvršene s 27.1 "/c, k s 85.1 %, zdravstva s 501 w”c,alno skrbstvo 5"),503.000 240,788.183 46,5 250,333.000 108,176.130 43,2 r^avstvena zaščita 71,490.000 29,775.098 41,6 .*• Uprava in komunalna javnost Nacije 667,831.000 259,895.910 38,9 175,327.000 87,938.270 50,1 f°računska rezerva 143,189.000 6,618.018 4,6 za investicije 143,189.000 15,003.137 — Npaj 2,349.800.000 891,543.820 37,9 posam&uie zneske, če bi zaradi blokiranja Imela nastati Skoda in ne bi Komisija za proračun s prizadetimi sveti našla drugega izhoda. Samo izvajanje proračuna pa je Komisija za proračun spremljala z odobravanjem tromeseč-nih planov. Pri teh planih je v splošnem opaziti znatno Izboljšanje v primerjavi z letom 1954 in posamezni odredbodajalci sedaj 'že dokaj realno sestavljajo svoje tromesečne plane. Kljub temu pa so še nekateri redki odredbodajalci, ki zelo neodgovorno sestavljajo svoje plane. Pri nekaterih svetih MLO se tudi še v letu 1955 opaža tendenca izbiti iz proračuna sredstva tudi za potrebe, ki bi jih bilo možno zaradi pomanjkanja sredstev zniževati. Vse take probleme je obravnavala Komisija za proračun direktno s prizadetim sveti. V I. polovici leta je Komisija za proračun predvsem obravna- vala zaključne račune finančno samostojnih zavodov, manj pa preglede ostalih predračunskih ustanov, zato tudi nima zbranega gradiva, kako so posamezne ustanove dejansko izvajale svoje predračune. Komisija za proračun smatra, da bi bilo primerno proti koncu leta podati poročilo o izvrševanju proračuna MLO in OLO do konca avgusta 1955 novemu OLO. V nekaterih primerih so inšpek !-ski organi ugotovili, da nekatere ustanove premalo vestno vodijo svoje finančno poslovanje (na primer Šola za umetno obrt, bivše otroške jasli v Puharjev, ulici itd.). To se dogaja v velik! meri iz * razloga, ker so odgovorni računovodje premalo usposobljeni, po drugi strani pa je inšpekcijska služba bila prešibka, da bi mogla vse ustanove vsaj enkrat letno pregledati in odpravljati nepravilnosti. V bodoče bo potrebno proračunski disciplini s pregledom ustanov posvetiti več pozornosti, posebno še ker so z novo Uredbo o izvajanju proračuna točneje določene pravice In dolžnosti proračunskih kontrolnih organov. B. OBRAZLOŽITEV (J^hbzacija dohidkov iz gospo-n planu vzet za osnovo ob- RjS dohodkov in njegove raz- *an:'e v I. polletju po obraču-J1 izvršitvi do 30. junija. ^ -visitvi ao 30. junija. °hodke iz gospodarstva in od ?r«bi *Njt*1®tva 'e obrazložil pred-lct50sP°darskega sveta, zato Urin. Emisija za proračun b ,mbe k ostalim dohodkom Nav kl drž' or8anov In za-V Zn Za leto 1955 so planiran Izv sku 45'500 000 din. .^ >tev plana do 30. jun. 1951 tta,.0)5 din, to je 43,2»/«. bstv, da plan ni bil v celoti p rjen, so naslednji: tfga**e^nl del dohodkov drž b. j ,°v in zavodov se ustvarja a Presežkov finančno 'iOstn Kicacziiov nnancno sa zavodov, ki pripad jaclmu. eest, Vrtnarija itd.) rednega poslovanja del Presežkov je bil plani 'o n- znesku 35,160.000 din, ii I954 dvsem kot vplačila iz let: Ta M N, J*lan pa ni mogel bit Nraf n’ ker je komisija z; Sa,U.n MLO posameznim ko 'Va,,r>im zavodom (Vodovod tstane> in da jim omogoi N ri,anje njihovih funkcij od v 0 in* - Presežka odložila n ' ?avnrf ' glede na to, da imaj Jit, 1,1 dl Pri banki obratni kre 'i ga ,ga morajo odplačevati I Negu 'lnka daje le v omejener ***j .In 5e to nerada, ker do , bil° jasnih predpiso Vs|0>°, atnib kreditov fin. sa '■h ai,TI zavodom. Banka p Nre n*h obratnih kreditov 1 Ni v a“bravati In bi bil! tl za N 3kraino kritičnem finanč k\ »Ploiaju, če bi MLO v V ra takojšnjem in celotne K^°račn planirnnega presežka .°rač ^tanppH' Gel za proračun pl: .. PtorLtncska Pa je Komis Un odložila za obrolr In*1, Mi* obratnih «red-tev. J »Hov mu vodovodu 7 S^^tnl vrtnariji 800.0 • 8 timer si bodo v teku nekaj let zbra lastna obratna sredstva In tako zboljšala in deloma pocenila svoje storitve zn ljudski odbor. Planirani dohodki posameznih proračunskih ustanov, ki so tudi zajeti v omejenih dohodkih (3. del dohodkov po proračunu), so pa tako malenkostni v primerjavi do 03‘alih dohodkov, da bistveno ne vplivajo na te dohodke. Glede Izdatkov pa Komisija za proračun ugotavlja, da so Izdatki za negospodarske investi-sije z 28.4”/« slabo črpane, kor podjetja še vedno z zakasnitvami predlagajo obračunske situacije. Vendar pa je zaradi začasnega finansiranja Investicij v I. tromesečju letos situacija pr. črpanju investicijskih kreditov ugodnejša, ker je v r. polletju 1954 znašalo črpanj» le 8.1" ’ Izdj"..l za prosveto in kulturo, socialno skrbstvo ter zdravstveno zaščito so normalno črpani. Nizko črpanje Uk -uje uprava zaradi pozno predloženih obračunov komunalnih zavodov. Proračunska rezerva pa je v I. polletju le malenkostno črpana, kar je povsem pravilno, ker smo proračun sprejemali šele v aprilu In bi bilo nenaravno, da bi se takoj pojavil' neki večji nepredvideni ali nezadostno predvideni izdatki. V proračunski rezervi je vključen tudi izdatek 80 milijonov dinarjev za formiranje novih občin, ki se prav tako črpa šele v II. polletju. POJASNILA K ODREDBI IN NAVODILOM ZA ZATIRANJE KOLORADSKEGA HROŠČA Ob reorganizaciji, odnosno prehodu občinskih ljudskih odborov na komunalno ditev, so se glede poročevalske službe in organizacije zatiranja koloradskega hrošča pojavile neka-te.. nejasnosti. Da bi delo lahko uspešno potekalo do konca akcije (do 30. septembra), dajemo skladno z objavljeno odredbo in navodili (Glasnik štev. 34 od 10. maja 1955) še naslednja pojasnila: Postavljeni občinski vodje za zatiranje hrošča so dolžni voditi akcijo do konca, t. j. 30. sept. t. L, ter o poteku del ... diagati poročila: za mesec avgust kakor doslej preko občine, za mesec september pa preko bodoče komune. V zvezi s tem opozarjamo občine na predajo arhiva o zatiranju hrošča. Poročilo za mesec september, ki je zaključno In ki ga bodo predložile bodoče komune naj poleg zahtevanih podatkov za mesečna poročila vsebuje tudi: 1. Datum prvega pojava koloradskega hrošča z nvedbo kraja in datum prvega pojava prve ter druge letne generacije. 2. Fin„~čni obračun, iz hate-i .a naj bo razvidno, kolikšni so bili celokupni stroški — posebej za delo in material ter kolik je bil od tega prispevek okraja, občin in zadružnih organizacij (izkazati ločeno). 3. Propaganda (tečaji, predavanja, članki In podobno). 4. Število škropilnic in zapraši lcev v akciji (motornih, pre-voz.nih. ročnih). 5. Doseženi rezultati tehnične izvedbe zatiranja po zadružni liniji. 6. Število in višina izrečenih odnosno predlaganih kazni ter glavni vzrok kaznovanja. 7. Ocena poteka letošnje akcije (organizacija, aparatura, kemična sredstva itd.), ter eventualni predlogi za Izboljšanje v prihodnjem letu. Obenem opozarjamo vse KZ in občine na termin drugega škropljenja odnosno zapraševa-nja (Glasnik št. 51 od 19. julija 1955), s tem. da ga izvrše do konca avgusta. Ii tajništva za gospodarstvo IZVLEČEK IZ ZAPISNIKA 29. SKUPNE SEJE OKRAJNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV OLO LJUBLJANA OKOLICA, 20. Vlil. 1955 Realizacija dohodkov In izdatkov v I. polletju kaže, da se izdatki razvijajo normalno in '"»žeio rende"-o. da bodo do konca leta 100®/« Izvršeni, n.ed-tem ko so dohodki v znatnem zastoju v primerjavi z dinamiko pritoka dohodkov v prejšnjih letih, kar je bilo objasnjeno v gospodarskem poročilu, zaradi česar prihaja MLO v finančne težave in ne more sproti zadostiti vsem svojim obveznostim po družbenem planu In proračunu. Prav Iz tega razloga predlaga Komisija za proračun, da ostanejo krediti, ki so bili blokirani zaradi zakasnelega dotoka dohodkov po sprejetju proračuna še nadalje blokirani, da se s tem prehodno popravi neugodna finančna situacija. Le v izjemnih primerih bi Komisija za proračun smela deblokirati Sejo Je vodil Miha Be. it, predsednik OLO. Zapisnik se>e