Št 258,
V Ljubljani, sreda dne 16. novembra 1910,
Leto I.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
nJUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 5. uri zjutraj. —■ Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 5'--, z dostavljanjem aa dom K120; s pošto celoletno K18-—, polletno K 9-—, četrtletno K 4-50, mesečno K I'S0 Za inozemstvo celoletno K 28'—.
: Posaraezue številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravntštvo je v Frančiškanski ulici št. 8. Dopisi sc pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-irsnklrnsia pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo Za oglase se plača: patlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in I thvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko
Petindvajsetletnica bratskega
Te dni je preteklo 25 let, odkar se je vnela vojna med Srbijo in Bolgarijo. Spomin je sicer žalosten, toda navdaja nas z veseljem misel, da so rane, ki jih je zadala nesrečna vojna na obeh straneh pozabljene. Velja spominjati se onih dogodkov, ker bodo ostali za vselej svarilen zgled.
Na berlinskem kongresu je bil določen Aleksander Battenberg za kneza ravnokar osvobojene Bolgarske. Toda na jugu se razmere niso pomirile, zato se je Aleksander odločil, da priklopi k dosedanji Bolgarski tudi takozvano vzhodno Rumelijo, ki je bila še pod turško oblastjo. To se je zgodilo 18. sept. 1885. 20. septembra je prevzel Aleksander vlado nad obema deželama in je s tem prišel v konflikt z Rusijo, ki se ji je zdelo to postopanje brez njenega dovoljenja kot prestopek proti pogodbi. Bati se je bilo tudi zaraditega nove vojne s Turčijo.
Med tem pa se je začel oglašati srbski kralj Milan proti samovoljnemu postopanju Bolgarije. Na svoji strani je imel Avstrijo, ki ga je hujskala proti Bolgarski, samo da bi zanetila med obema bratskima narodoma večno sovraštvo in mislil je, da gotovo zmaga, posebno ker je mogla postaviti Srbija proti 160.000 bolgarskim vojakom svojih 215.000 in proti 100 bolgarskim 300 svojih topov, iz česar se je dalo sklepati na gotov uspeh.
Povod za začetek vojne se je kmalu našel. Na meji je prišlo do nekih spopadov in 13. novembra je Milan napovedal vojno. Vojna se je začela z zmagami Srbov. Vzeli so Caribrod in postojanke na meji. Bolgari so se umikali proti Sofiji. Knez Aleksander je prihitel iz Vzhodne Rumelije in je zbral svoje čete pri Slivnici. 16. novembra sta si stali obe armadi nasproti. Bolgarska vojska je bila sicer po srbskih zmagah nekoliko zbegana, toda pogum ji ni upadel, hotela je braniti komaj osvobojeno domovino pred sovražnikom z vsemi silami. Cel narod se je udeležil vojne. Srbi so napadali prehitro in so hoteli doseči zmago na mah. To je bilo odločilno: v boju 17. novembra so bolgarske čete zmagale pri Slivnici. Največ je trpelo levo krilo. Drugi dan je kralj Milan napadel desno krilo in je zopet izgubil bitko. Srbske čete so se začele umikati. — Milanovi plani in plani onih, ki so ga pri tem podpirali, so bili razbiti. Vendar bratski boj s tem ni bil končan. Srbi bi bili skoraj obšli bolgarske čete in bi bili napadli Sofijo. Toda namesto proti Sofiji so se obrnili- proti Slivnici in tu so tretji dan 19. novembra zopet zmagali Bolgari. Kralj Milan se je obrnil proti Srbiji, bolgarske čete pa so sledile srbski vojski in so jo znova premagale 23. in 29. novembra na meji pri Caribrodu.
Dne 26. novembra je prišlo do boja pri Pirotu, kjer so Bolgari zopet zmagali in mesto vzeli.
Sedaj je pa posegla vmes Avstrija v imenu Evrope in vojna je bila takoj končana, med Srbijo in Bolgarsko je ostal »status quo“.
To vojno je obsojal ves slovanski svet, ker so jo njeni dunajski inspiratorji tudi izzvali za to, da bi oslabili južno Slovanstvo. Tega so se dobro zavedali tudi voditelji srbske radikalne stranke (n. pr. njen ustanovitelj N. Pašič, sedanji ministrski predsednik), v kateri se je takrat nahajalo takorekoč vse ljudstvo v Srbiji. Voditelji radikalne stranke so govorili odkrito proti vojni z Bolgarsko in lahko se reče, da je bil nasproten vojni ves narod v Srbiji.
To razpoloženje proti vojni v celi Srbiji je moralo — razen nekaterih še drugih momentov — močno vplivati na rezultat vojne, posebno ker si kralj Milan radi revolucije, v kateri je sodelovala takorekoč cela vzhodna Srbija in ki jo je dve leti pred vojno Milan komaj udušil, ni upal poslati na bojišče vse vojske, medlem ko je poslala Bolgarska na bojišče poslednjega svojega za vojno sposobnega moža.
Posledica te bratomorne vojne je bila ne samo gmotna škoda, ki sta jo trpela oba naroda, nego tudi sovraštvo, ki je nastalo med obema državama, in ki se je začelo izgubljati še-le v najnovejšem času. Četrt stoletja je preteklo od srbsko-bol-garske vojne in z veseljem zapažaino, da so zaceljene rane, da se hoče pozabiti spomin na njo, ki je ni zakrivil ne srbski, ne bolgarski narod.
Danes vidimo, kako se razvijata dva mlada naroda, dve mladi državi na jugu, ne druga proti drugi, ampak druga ob drugi. Vkljub temu, da ta mirni razvoj z zavistjo gledajo razni sosedje, vkljub nekaterim perečim vprašanjem, ki so zmožna motiti prijateljstvo obeh dežel, vidimo trezno premišljeno postopanje na obeh straneh in to bo gotovo v korist obeh držav, kakor tudi celega jugoslovanskega naroda. Spomin 25 letnice more biti torej le svarilen zgled iz preteklosti in mora vesti k skupnemu delu v bodočnosti na
jugu-________________________
Sp3ošnl pregled,
Tolstojev beg.
Vse svetovno časopisje se obširno peča s Tolstojevim begom. Na eni strani je to znamenje, kakšno veliko zanimanje je za velikega ruskega misleca po vsem svetu, na drugi strani se nam pa zdi, da je napačno, ako se hoče iz tega delati nekake senzacijonelne vesti, ki so zvezane z raznimi izmišljotinami. Tolstojev beg je naravna posledica njegovih nazorov. Od leta 1870 je pridigoval Tolstoj celemu svetu
evangelij in je v temeljitih delih dokazoval globoko resnico Kristovega nauka. Hotel je izpremeniti ne le verske in socijalne nazore, ampak hotel je, da vsak te nazore tudi v življenju izvršuje z vso mogočo doslednostjo. Tolstoj sam je živel kolikor mogoče preprosto in je skušal sam z zgledom pokazati, da so njegovi nauki v življenju izvršljivi. Toda pri tem so ga ovirale njegove domače razmere, vedni obiski itd. Kaj čuda, da je zaželel 821etni starček miru. Ta mir pa mu je mogla dati le samota. Zato se je ločil od svoje Jasne Poljane in je odšel — kam? V samostan? Mogoče. Ali kam drugam. Vesti, ki so prihajale zadnji čas o njegovi bolezni, so pričale, da je starost oslabila sile velikega duha. Popolni mir bi mogel podaljšati tihe dni življenja možu, ki je delal celo življenje brez nehanja. Misticizem, ki se je pojavljal pri vseh velikih duhovih Rusije, je bil naravna posledica njegovega razvoja. Vprašanje je seveda, ali se bo Tolstoj vrnil v cerkev, ali bo dosledno ostal pri svojih nazorih. Kakor je znano, je Tolstoj izobčen iz pravoslavne cerkve, ker je proti duhovščini in proti hierariji. Tolstoj je bil cerkvi tem nevarnejši, ker je iz evangelija dokazal, da ima Tolstoj prav, ne cerkev. Zato je na vsak način odločilen beg Tolstega v njegovem življenju in kaže, kako hoče veliki mislec dosledno doživeti svoje življenje po svojih verskih nazorih.
Srbski kralj Peter.
Srbski kralj Peter odide 29. t. m. v Italijo, kjer bo obiskal italijanskega kralja. Vrnil se bo potem preko Dunaja in odide v Petrograd. Spremljal ga bo minister zunanjih zadev Milovanovič.
Nathan in Polzer.
Italijansko časopisje se noče zadovoljiti z odgovorom Aehrenthala na znano interpelacijo dunajskega podžupana Pol-zerja. Pravijo, da je Polzer razžalil italijanski narod in državo in da zahtevajo zadoščenja.
Angleški parlament.
Vsa angleška javnost in časopisje zahteva, da se čim preje reši spor med gorenjo in dolenjo zbornico, oz. med konservativci in liberalci. Liberalci imajo za seboj večino. Rešitev je odvisna od stališča lordov napram vetoresoluciji. Kancler George je poslal vsemu časopisju svojo izjavo, ki se glasi: Zastonj smo vsa sredstva porabili, da bi dosegli po potu sprave enake politične pravice za vse britance. Bili smo prisiljeni k boju za nepristransko postopanje v državi. Mi ugovarjamo onim 600, ki trdijo, da so zato rojeni, da razsojajo nad usodo 45 milijonov svojih rojakov in hočejo teptati njih želje v imenu dobre vlade.
ftirovne vesli
Frivolno! Pri klofuti, ki smo jo Slovenci dobili od sistema z imenovanjem nemškega nacionalca Elsnerja za predsednika deželnega sodišča v Ljubljani, nima »Slovenec" drugega dela, kot da laže, da so to imenovanje zakrivili naprednjaki. Po našem mnenju je to zakrivil ves slovenski narod, ker je preponižen in ne samo, da ne pokazuje nobenega odpora, nego ne poka-zuje niti volje za kak boj s sistemom. In ogromna večina tega našega naroda se nahaja v vrstah klerikalne stranke, katere voditelji se vedno in pri vsaki priliki hvalijo, da imajo naravnost velikanski vpliv na Dunaju, naprednjaki da so pa popolnoma brezpomembna strančica, na katero se nihče ne ozira. In ta strančica — kakor nazivajo klerikalci narodno-napredno stranko — naj nosi odgovornost za Elsnerjevo imenovanje! Zakaj pa niso klerikalni voditelji, ki imajo baje tolik vpliv na Dunaju, zastavili tega svojega vpliva proti imenovanju nemškega nacionalca za predsednika deželnega sodišča v Ljubljani? Odgovorna to vprašanje je zelo lahak: klerikalni voditelji niso hoteli ničesar storiti, ker se za take malenkosti — ne zmenijo, ker pa vidijo, da slovenska javnost noče nove klofute vtakniti kratkomalo v žep, vpijejo, da so Elsnerjevo imenovanje zakrivili naprednjaki, ker se niso za stvar brigali. To se mora vsakemu človeku resnično studiti.
Nedeljsko številko »Jutra" reklamirajo mnogi naši naročniki. Na svoje reklamacije so že dobili odgovor v ponedeljkovi številki, v kateri je bilo pojasnjeno, da nedeljska številka sploh ni izšla, ker je bila prva izdaja zaplenjena, druge izdaje pa radi nedeljskega počitka nismo mogli prirediti in potemtakem tudi ne razposlati.
Začasni vodja ljudske šole na Viču se ne briga preveč za svoje dolžnosti, pač pa prav rad šikanira svoje stanovske tovariše in jih obrekuje po vsej občini. Vse vloge na okr. šolski svet sestavlja ta čudni šolski vodja v nemščini, pa tudi od učiteljev zahteva, da skrbijo v prvi vrsti za to, da se otroci naučijo nemški, kakor bi bilo učenje nemščine prvi in edini namen naših šol. Marsikaj se še sliši o gosp. Jožefu Gregorinu, ali za danes — dosti.
Knjiga o srbskih velelzdajnlkih. Vsled Masarykovih razkritij v delegacijah se je vzbudilo znova zanimanje za dogodke, ki so v zvezi z zagrebškim »veleizdajni-škim" procesom. Te dni je izšla v Zagrebu zanimiva knjiga z naslovom: »Med veleiz-dajniki". Pisatelj Lakatoš, ki je bil v družbi z »veleizdajniki" v Zagrebu zaprt, opisuje v knjigi življenje teh mučenikov, riše njihovo trpljenje in njihove muke ter opisuje uredbe v zagrebških ječah. Knjiga obsega 216 strani in ima okrog 70 fotografskih posnetkov. Naslovna slika je izredno originalna: Mrkla pokrajina, blatna cesta, trije
LISTEK.
MiCHEL ZfiVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	[157]
Še dalje, mnogo dalje, z vrha neke skale, pa je prisostvovala vsej igri današnje bitke druga ženska. Ko je videla, da je vse končano, se je ta ženska zopet odpravila proti Montefortu: bila je ista, ki je sinoči skrita v duplu stare vrbe žalujke poslušala razgovor Primavere z Raga-stensom.
Armada zaveznikov je bila utrpela krute izgube. Toda hipna nevarnost je bila odstranjena. Nekateri prebežniki so povedali, da je Cezarjeva rana precej resna in da mu za nekaj dni ne bo mogoče poizkušati bojne sreče.
Grof Alma, knez Manfredi in nekaj drugih poveljnikov se je vrnilo v Monteforte, da se posvetujejo, kako vzdržati bližnjo oblego. Kajti nemogoče se je bilo nadejati, da Cezar, ki ga je za danes odbil sijajni napad viteza de Ragastens, tudi o prihodnji priliki ne bo mogel prodreti v Peklensko sotesko. Med tistimi, ki jim je bilo rečeno, naj se vrnejo v Monteforte, je bil tudi Ragastens.
Noč je prihajala. Ragastens, ki je bil slekel bojno obleko ter povečerjal z Giulijem Orsini, je pravkar počival po naporu današnjega dne; takrat pa je vstopil Spadacappa v njegovo sobo.
»Gospod," mu je dejal, »zunaj je neka dama, ki hoče govoriti z vami."
»Dama!" je vzkliknil Ragastens.
»Da. S krinko na obrazu."
»Naj vstopi."
Dama, ki jo je bil Spadacappa prijavil, je vstopila in takoj z največjim mirom snela svojo krinko.
»Gospa Lukrecija Borgija!" je vzkliknil Ragastens ves osupel.
»Tako je menda . . . Zakaj se čudite, vitez?" Ali se nemara še jezite name zaradi tistega neznatnega prepirčka, ki sva ga imela v Palači Smeha?"
»Vojvodinja Bisaglijska!“ je ponovil Ragastens, ki se ni mogel otresti svojega začudenja.
»Ah, ne, dragi moj ... vi se motite," je dejala Lukrecija s smehom. »Zdaj nisem več vojvodinja Bisaglijska . .. Ubogemu vojvodi se je zgodila nesreča ... Umrl je, revež!... In jaz sem zdaj vdova!"
»Milostljiva," je izpregovoril Ragastens,	»oprostite	mojemu	začudenju . . . Toda tolikšna drznost!	... Vi, pa v
Montefortu! . . . Gledam vas, in se vprašujem, ali se mi sanja? . . .“
»Da!“ je rekla Lukrecija mirno. »Ta reč je v resnici nenavadna, priznavam to. Dočim brat oblega dobro mestece monteforsko, pride sestra vanj in poseti Cezarjevega pre-magalca . . . Vaše presenečenje mi je umevno."
»Toda milostljiva," je vzkliknil Ragastens z gluhim nemirom, »ali ste pomislili, če bi prišlo komu na um . . . če bi vas kdo videl! . . .“
»Dobro sem pomislila, gospod vitez. In mislim	tudi
na	to, da vam je treba samo zakričati, pa	me moj	spol
bržkone ne bi mogel varovati dotorej, da bi mi rešil življenje . . . Tak dajte, vitez, kričite! To bo prekasnol"
»Tukaj, milostljiva, ste prav tako varni kakor v Palači
Smeha," je odgovoril Ragastens z dostojanstvom. »Toda če ste že tu, se nadejam,	da me niste	prišli samo	psovat, kakor ste pravkar storili	. . .	Čakam torej, da me	počastite z
navedbo tehtnejših razlogov za svoj čudni poset! . . .“
»Nisem vas prišla psovat, gospod vitez," je odgovorila Lukrecija z usmevom,	»ker	vem, da	je to draga	zabava . ..
Hotela sem samo, da	vam	častitam	tudi jaz Ali ni to na-
ravno?"
»Milostljiva, rotim vas, odnehajte s temi strašnimi šalami . . .“
„Ah,“ je vzkliknila Lukrecija z mračnim glasom, po-bliskovaje s svojimi črnimi očmi, »vi menite, da se šalim?... Motite se, vitez . . . Da, vam se zdi nekaj neverjetnega, da vam prihajam častitat. ko ste ranili mojega brata! Poznajte Lukrecijo do dna duše: moje častitke bi bile le še tem bolj vroče, ako bi ga bili ubili! ..."
»Milostljiva . .
»In česa da prihajam iskat? . . . Vam je to prav dobro znano. Prišla sem, da vam ponovim to, kar sem vam govorila v Palači Smeha ... Da vam ponovim poslednji-krat ... Saj vidite, česa sem zmožna .. . Ragastens, v vas sem spoznala moža, ki bi mogel biti moj gospodar, tako kakor morem in hočem postati jaz gospodarica vse Italije... Prihajam, da vam povem tole: Lukrecija Borgia je zasanjala veličasten sen. Lukrecija Borgia je pripravila za uresničenje teh sanj vse, česar je potreba. Lukrecija Borgia bo kraljica. Ali hočete vi postati kralj ? ... Ali hočete vladati Lukrecijo in Italijo obenem? . .. Ponujat se vam prihajam ... In za doto vam prinašam krono Italije. Ali jo hočete sprejeti? Prinašam vam ljubezen ženske, ki je odklanjala kraljevske snubce. Ali hočete to ljubezen? Minuta je svečana, Ragastens.
_____________ (Dalje.)
Neodvisen političen dnevnik.
topoli na desni, na levi ob cesti pa dolga vrsta drogov, opremljenih s pentljami — vešala, 52 po številu. Pod vešalami brle sveče, v cestnem jarku leži mrtvaška glava, nad pokrajino pa plava jata črnih gavranov. Kdor se zanima za stvar, naj kupi knjigo. Stane po pošti 3 50 K. Dobiva se pri uredništvu »Pokreta" in „Srbobrana“. Dobiček je namenjen bednim rodbinam srbskih „ve-leizdajnikov".
Slovensko deželno gledališče. Repriza Bissonove »Neznanke" tudi ni napolnila gledališča. Parternih sedežev je ostalo dosti neoddanih, leve lože v prvem redu so bile prazne od prve do zadnje . . . Naslovna uloga je bila poverjena odlični naši umetnici gospej Danilovi. Jacqueline je našla v njej interpretinjo, kakršno si je želel avtor, zastopnico, ki se je z vso svojo umetniško silo poglobila v ta interesanten, a nič manj težaven tip. Notranje življenje v zavrženi, nesrečni ženski, kateri ostane kot spomin na prejšnja srečna leta edinole še brezmejna ljubezen do sina, je stopilo po virtuozni igri ge Danilovi v vsej jasnosti, pa tudi v vsej strahoti pred nas. Ginljive tone je našla za svojo ljubezen, mojstersko je izvedla momente obupa in polblazne ekstaze. Rafinirana njena igra je izčrpala vse mogoče nijanse, izčrpala do minucijozne natančnosti; ta kreacija je resnično chef d’ oeuvre njene umetnosti. — Soproga Luciena je igral g. Verovšek. V prvem aktu je ugajal manj kakor v tretjem in četrtem. V ulogi ljubimca se je počutil kar vidno nesigurnega; vidi se, da nagiblje vse bolj v karakterno stroko. Semintja je morala stopiti ga Nučičeva v ospredje in pomagati čez umetno napravljene pavze. G. Nučič je izvedel Raymonda z običajno dovršenostjo; bil je ljubezniv zaročenec in vrlo temperamenten zagovornik. Njegov plaidoyer v četrtem aktu zasluži specijelno priznanje; da je v hitrem tempu govora včasi hotela izpasti kaka beseda je več kot naravno in ne štejemo tega g. Nučiču nikakor v zlo. G. Danilo je ugajal; seveda bi mu pa želeli mestoma več globokega čuta, več genzitivnosti. Dr. Chesnel g. Groma nas ni kdovekako zadovoljil. Vso karakteristično osebnost še daleč ni izčrpal vsa njegova igra je obstajala iz prikima-' vanja in iz agiranja v polkrogu z desno roko. Perissard g. Povheta jele premno-gokrat zašel v ton, ki je v resnih dramah izključen. Lokavega, zahrbtnega značaja ni pogodil; komika, s katero je semintja opremljen Perissard, naj se ne kaže v neumestnih glasovnih manirah in tudi ne v gestah, ki bi nas spominjale na harlekina. Dober je bil pač proti koncu tretjega akta. G. Bohu slav je bil originalen kot navadno, gdč. Šetrilova zares srčkana, gg. Skrbinšek in Bukšek dobra s še boljšima maskama, gdč. W i n t r o v a popolnoma na mestu. Ne smemo pozabiti na res izvrstnega g. Šimščka, ki kaže čimdalje lepše uspehe in nas navdaja z najlepšimi na-darni. G. B ukškova je ugajala; g. Pečku je pa v sceni pred poroto spodletelo; hotel je b.ti tragičen, pa je uplival skoro komično. Krivda pač ne zadene njega, ker ne more nositi odgovornosti za uloge, ki so mu tuje. G. Iličičevo hvalimo kot prav izborno Helene, ki je zbujala opravičeno občudovanje. Obžalujemo le, da jo vidimo tako malokdaj na odru in še takrat v precej malenkostnih ulogah!	—a—
Slovensko deželno gledališče. Jutri, v četrtek gostuje v opereti »Dolarska princesa" gospa Irma Polakova iz Zagreba. Da more vsakdo v gledališče, se vrši predstava izven bonnementa; za lože ne par. — V soboto prvič Vojnovičeva drama »Ekvinokcij".
Slovensko gledališče v Mariboru. Iz pisarne: V nedeljo, 20. t. m. se igra ljudska igra v štirih dejanjih: »Gospodje si-
MaSi listek.
DR. IV. LAH.
K. II. Meha.
(K njegovi stoletnici 16. novembra.)
Vsak človek ima po božjih in človeških postavah pravico, da ljubi, kar mu je drago, kakor je to povedal Heine:
Du mein Herz, was dir gefallt, alles, alles kannst du lieben.
Tako se ljudje zaljubijo v različne stvari: v lepe ženske, v umetne slike, v dragocene darove, v svojo lastno lepoto, v bogate toalete itd.
Po tej pravici sem se tudi jaz zaljubil v neko pesem. Kako se glasi ta pesem, ni mogoče takoj povedati, mogoče pa je, da jo bomo kmalu slišali. Doslej ni našla milosti, da bi jo bili tiskali; toda to ni pri nas nič posebnega. Nikdar nimate pravice zahtevati, da bi drugim ugajalo, kar ugaja vam, in da bi drugi ljubili, kar ljubite vi. Poleg tega mogoče, da ni popolno, kar si vi mislite, da je popolno.
Ljubezen je slepa, pravijo, in ljubi krasoto tudi tam, kjer je drugi ne vidijo. In to je tragika vsake ljubezni. Zato je v mojem srcu danes ena edina bolest: da ni namreč izšla ona pesem, ki sem jo tako ljubil. Prišel pa je danes dan pesnikovega
novi". Igra je uspela v ljubljanskem deželnem gledališču sijajno in žela obilo pohvale, tako, da se je s ponosom sprejela v naš letošnji reportoir. Začetek je ob polu 6. uri zvečer.
„Vrazova Akademija" Matice Slovenske se bo vršila v nedeljo dne 11. decembra t. 1. ob polu 11. uri dopoldne.
Društvo zdravnikov na Kranjskem vabi k mesečnemu zborovanju, ki se bode vršilo v petek, dne 18. novembra ob polu 6. uri zvečer v prosekturi deželne bolnice. Dnevni red: 1. Slučaj kolere v Ljubljani. Splošna diskusija. 2. Demonstracije. Odbor.
Nova knjiga. V kratkem izide knjiga: »Revolucija na Portugalskem" z desetimi izvirnimi slikami. Cena ji bo 60 vin. Dobivala se bo pri založniku Ant. Turku na Dunajski cesti in po vseh slovenskih knjigarnah.
Ljudsko gibanje na Kranjskem. V
političnem okraju Radovljica (29.448 prebivalcev) je bilo v tretjem četrtletju 56 porok. Število novorojencev znaša 296, umrlo pa je 194 oseb, med temi 79 otrok v starosti do pet let. 50 do 70 let je doseglo 42, čez 70 let 29 oseb. Za jetiko je umrlo 29 oseb, za pljučnico 12, za osepnicami dve, za Škrlatico 4, za tifusom 3, za slučajnimi težkimi poškodbami 3, vsled samomora ena in vsled uboja ena oseba. Vsi drugi so umrli vsled različnih ^drugih bolezni.
V Stepanji vasi so pričeli delati nov most čez Gruberjev prekop. Stari leseni most bo še toliko časa v rabi, da dodelajo novega.
Novi poljanski most čez Gruberjev prekop je dokončan. Pretekle dni so ga posuli, delo je trajalo od meseca julija do novembra.
Vreme se že zopet kisa.. Kmet ima pregovor: Na Martinov dan solnce, čez tri dni — sneg. Pa se zna uresničiti. Ne potrebujemo ga pa še nič. Kmet še ni listja pospravil, drv napravil in paša je tudi še živahna.
Nagrada. Kranjska deželna vlada je podelila Ivanu Kobetu in Juriju Flajniku iz Vinice, ki sta z lastno nevarnostjo rešila štiri otroke gotove smrti, vsakemu nagrado v znesku 25 kron.
Pomlad v zimi. Iz Škocjana pri Mokronogu nam javljajo: G. Fr. Resnik je našel lepo, rdečo jagodo s cvetom. Redkost se je poslala vodstvu Ciril-Metodove družbe v Ljubljani.
Priporočljiv družabnik. Ko se je v ponedeljek vračal neki 27 letni delavec domov, se je med potjo nenadoma skregal s svojimi tovariši. Med prepirom je pijani delavec napadel nekega svojega tovariša in mu na glavi prizadjal več poškodb. Vrh tega mu je strgal še srajco. Stražnik, ki je videl ves prizor, je pijanega razgrajača aretiral in odpeljal na stražnico, kjer se mu je njegova vroča kri kmalu ohladila.
Radi biljarda. V nedeljo sta igrala v neki ljubljanski kavarni neki izvošček in neki ključavničar biljard. Ker pa je slednji izvoščka neprestano dražil, ga je ta pograbil in napravil ž njim čisto kratek proces. Odprl je namreč vrata in ga s tako silo pognal na cesto, da je isti vsled sunka razbil neko šipo in si vrh tega še porezal desno roko.
Aretiran goljuf. K neki gospe v Škofji ulici je prišel pred kratkim neki 22-letni mladenič, ki se je predstavil za železniškega aspiranta Josipa pl. Krainerja in vzel sobo v najem. Takoj drugega dne je izvabil svoji gospodinji 14 K, potem pa izginil. A goljuf ni imel sreče. Ko je šel predvčerajšnjim po Škofji ulici, ga je tamkaj stoječi stražnik spoznal in aretiral. Policija ga je izročila deželnemu sodišču, ki bo tega lažiplemenitaša tudi primerno kaznovalo.
rojstva in ne morem drugače, nego da govorim o pesniku in njegovi pesmi.
Sto let je torej minilo danes, odkar se je zgodilo, da se je rodil pesnik. Eni pravijo, da je to bilo 10. novembra, drugi da je bilo 13. in oni, ki so šli gledat v knjige so našli, da je to bilo 16. novembra 1810. Takrat se je na bregu Vltave v Pragi rodil nekemu mlinarju sin. Vseeno je, ali je bilo par dni preje, ali pozneje: bilo je. Usoda vseh velikih ljudje, da se po smrti učenjaki prepirajo za njih rojstni kraj in dan ali za druge važne in nevažne stvari. Rodil se je torej meseca novembra leta 1810. K H-Mžcha. V jesenskem času je to bilo, ko so že oveneli vrtovi na Petrinu — takrat se je rodil pesnik Mšja. Rastel je v Pragi in je tam tudi študiral, z gimnazije je prišel na univerzo, postal je jurist, potem pa je zapustil študije, postal je uradnik; leta 1835. je prišel v Litomerice in eno leto pozneje je tam umrl. Nastal je namreč požar, pesnik je šel gasit, pri tem se je prehladil in par dni pozneje je umrl. Ko so ga hoteli po krščanski navadi prevideti, se je obrnil v steno in je nekaj zamrmral. Takrat je bilo to grozno pohujšanje in umrl je popolnoma zapuščen.
To se je zgodilo leta 1836. Bilo mu je torej šele 26 let. In kdo bi bil takrat v onih časih v 26 letnem mladeniču priznal
Dvojni roparski umor v Berlinu.
Odkritje strašnega zločina.
V nedeljo zvečer sta bila umorjena v Berlinu v Potsdamski ulici krojač Tetzke in njegova žena. Ubita sta bila z revolverjem in čudno je, da nihče ni slišal strelov in da se je izvedelo za umor šele drugi dan zjutraj. Morilec je krojača tudi oropal.
Krojač Tetzke je bil takoj mrtev, a žena je živela še dva dni, ali k zavesti ni prišla in ni mogla biti zaslišana, ali morilca je policija vseeno kmalu dobila.
Važna izpoved.
Takoj v ponedeljek, ko so prinesli listi poročila o umoru, je prišel na policijo neki mladenič in rekel, da ga umor v Potsdamski ulici spominja na nek dogodek, ki se je zgodil pred enim tednom. On je bil takrat brez dela in si je šel iskat zaslužka. K njemu je prišel neki neznanec in mu je rekel, da je težko delo neumnost in da se pride do denarja lahko na enostavnejši način. Mladenič se ni spuščal v nadaljni razgovor z nepoznancem in ne ve niti njegovega imena.
Na sledu.
V spremstvu nekoliko kriminalnih uradnikov se je odpeljal svedok takoj v Schoneberg, kjer je uradnikom takoj pokazal dotično hišo. Pri policiji so takoj pregledali vse zglasilne l.iste in kmalu so zapazili, da stanuje v hiši nek človek, katerega žena je rojena Tippe, a Tippe se j e pisala tu d i d e ki a , ki stajoza-konska Tetzke svoječasno odpustila iz službe.
Nit je bila najdena in kmalu je bilo zbranih toliko sumljivih detaljev, da je prišel morilec kmalu v roke policije, ki je prišla na podlagi zbranega materijala do prepričanja, da je morilec brat bivše Tetz-kove služkinje, 201etni brezposelni vrtnar Pavel Tippe.
Aretacija.
Takoj je bilo razposlano več oddelkov kriminalnih agentov na vse srtani, da bi našli morilca. V tem je imela policija tudi že natančen njegov opis. En oddelek agentov je našel Tippeja v neki posredovalnici za delo in službe, kamor je on večkrat zahajal. Tippe je bil takoj aretiran, ali pri zaslišanju je trdovratno tajil vsako krivdo in je poskušal dokazati svoj alibi. Sicer je zašel večkrat v protislovja, ali vseeno je še dalje trdil, da je nedolžen. Sestavili so zapisnik, ki ga je imel Tippe podpisati in takrat je nastal
dramatski prizor.
Tippe je že vzel pero, da bi podpisal zapisnik. V tem skoči uradnik, ki ga je zasliševal, k vratom, ki vodijo v stransko sobo, in jih naglo odpre. Tippe pogleda v vrata in zapazi mladeniča, kateremu je govoril pred par dnevi, da pride lahko do denarja na lahak način.
Delovalo je to na Tippeja silno. Pero mu je padlo iz rok, postal je bled kot krpa, nekaj časa je gledal mladeniča, potem pa se je zrušil na stol in padel v nezavest.
D&li so mu čašo vode in prišel je zopet k zavesti. Potem je pa takoj začel prositi, da bi zaprli vrata in da bo vse priznal.
Priznanje.
Roparski morilec začne ječati in prizna vse. Opisal je posameznosti svojega strašnega zločina in je rekel, da ni nameraval umoriti krojača in njegove žene; streljal je šele, ko ga je Tetzkova žena zalotila pri ropanju, potem pa, da je zbežal. Pripravljal se je na vlom že dolgo, a iznena-dilo ga je to, da ni takoj našel denarja in da sta se zakonska Tetzke prezgodaj domov vrnila.
pesnika. Toda bil je pesnik prvi, največji češki pesnik. Ni napisal mnogo, saj je umrl mlad, ampak napisal je »Maj“ in je napisal dovolj. Leta 1832. je bil M&cha tudi v Ljubljani. Potoval je namreč v Italijo, ker si je hotel ogledati to zemljo, v kateri sta. bivala tudi velika romantika Byron in Shelley, poljski pesniki Mickiewicz in Slowacki in vsi, ki so hoteli služiti veliki umetnosti. Na potu se je torej ustaval v Ljubljani in se je seznanil s Prešenom.
V zadnjem času je izšel njegov »Dnevnik," kjer popisuje svoj dogodek v Ljubljani. Misliti si moramo, da je bil Prešeren deset let starejši od Mžche in da je bil Macha nasproti našemu mojstru mladenič. Prešeren tudi ni bil človek, ki bil rad mnogo govoril o umetnosti, to namreč ni nikdar znamenje velikih umetnikov, da bi mnogo govorili o umetnosti. Zato^ se je čisto naravno zgodilo, da je Prešernova družba vzela mladega češkega pesnika medse in so — krokali. V resnici prav po kranjsko so krokali. Brez ozira na vso umetnost in poezijo, po stari navadi. To so bili edini stiki, ki jih je imel češki pesnik s Prešernom in to je naravno. Mžcha takrat ni bil še priznan, pesniško slavo sta imela Kollar in Čelakovsk^.. Kaj bi tak mlad fant? Poleg vsega M&cha ni delal niti slovanskih pesmi, ni opeval matere Slave, na-
Morilec med radovedneži.
Po izvršenem umoru je hodil ves nemiren, po ulicah, a drugi dan zjutraj je prišel zopet pred hišo, v kateri je izvršil umor. Pomešal se je med radovedneži, ki so se zbrali pred hišo. Ko so nesli iz hiše obe njegovi žrtvi, mu je prišlo slabo in je odšel domov.
Vse reči, ki jih je Tippe vzel pri umorjenih, je policija našla na raznih skrivnih krajih, ki jih je morilec sam označil.
Najnovejša &!etoiiska In brzojavna poročila.
Češko-nemška spravna pogajanja.
Praga, 15. novembra. Tekpm današnjega dne so imeli Nemci in Čehi več konferenc, ki so imele namen, doseči vsaj delne rezultate šesttedenskega zborovanja obeh narodnosti. V deželnem zboru je kon-feriral iz Dunaja došli cesarski namestnik s konservativnimi veleposestniki. V pisarni drja. Skarde se je vršila konferenca cesarskega namestnika z bivšim ministrom dr. Paca kom.
Praga, 15. novembra. Nemški delegati so danes zborovali pod predsedstvom drja. Pacherja. Govorili so dr. Pacher, dr. Eppinger, Funke, Bachmann, Wolf, dr.’Urban in Baerenreither. Slednji je poživljal nemške delegate, naj pogajanja nikar ne prekinejo.
Praga, 15. novembra. Klub čeških narodnih socijaliscov in radikalcev je imel danes sejo, v kateri se je obravnavalo o točki, kako stališče naj zavzame klub na jutršnji seji. Sklepi seje so bili tajni. Vendar se splošno domneva, da bodo češki narodni socijalisti in radikalci stavili tudi jutri predlog, naj se češki deželni zbor takoj skliče.
Praga, 15. novembra. Današnja konferenca nemških delegatov je trajala skoro dvanajst ur. Pri glasovanju je bil sprejet predlog dr. Heiserja, da se ustanovi permanentni odsek, obstoječ iz 20 članov in odkloni davčna predloga z 19 proti 16 glasovi. Vsled tega bo češki deželni zbor od-goden najbrže že v četrtek.
Državni zbor.
Dunaj, 15. novembra. Avstrijski drž. zbor se snide najbrže 22. ali 23. novembra. Med Čehi in Nemci vlada o delovanju državnega zbora skrajno pesimistično mnenje.
Dr. Hinkovič in Masarykova razkritja.
Bel grad, 15. novembra. Danes je došel v Belgrad znani zagrebški odvetnik dr. Hinko Hinkovič, da se informira o Ma-sarykovih razkritjih.
Potovanje kralja Petra.
Belgrad, 15. novembra. Srbski kralj Peter odpotuje v Rim šele sredi meseca januarija. Potovanje je bilo najprej določeno za mesec november, a se je moral radi bolezni prestolonaslednika Aleksandra preložiti.
Češka sladkorna tovarna v Srbiji.
Belgrad, 15. novembra. Skupščina je dovolila, da sme neka češka sladkorna družba sezidali v Srbiji dve sladkorni tovarni.
Portugalska vlada proti hazardnim igram.
London, 15. novembra. Iz Lizbone se poroča, da namerava nova portugalska vlada odločno nastopiti proti hazardnim igram.
Beg grofa Tolstoja.
Varšava, 15. novembra. Kakor zatrjujejo semkaj došla poročila, namerava grof Lev Tolstoj, takoj ko se okrepča, nadaljevati svoje potovanje, na katerem ga
rod ni probujal. Pel je vse drugače — tuje. Da vsi so trdili, da je to tuja poezija in vendar je bila tako resnično češka.
Pa kaj je pisal? O krkonoših, o starih gradovih, o razvalinah, o nočni poti, o jezeru in zvezdah, o ciganih in izgubljenih ljudeh in celo o večnosti si je upal dvomiti. Sploh — romantik. Poleg vsega se niti spovedal ni in sploh je bil tako poseben človek. Imel je tudi ljubico in ta mu je par mesecev pred smrtjo rodila sina. Pesnik in kaj takega, pesnik, ki mora biti nekaj tako vzvišenega. Tako je torej bilo ž njim; ko je umrl. Toda v istem letu je izšla njegova pesem »Maj" najlepši biser češke literature, komaj da so ga razumeli, ko je izšel. Bila je to čista romantika.v
Šele pozneje so spoznali Čehi pesem in pesnika. Leta 1866. je nova generacija izdala almanah Maj, ki pomeni novo strujo v češki literaturi. Šli so v znamenju "Maja" in kakor da je pomlad prišla v življenje in v umetnost.
Letos je bilo celo leto posvečeno stoletnici K- H. M&che, pesnika .Mija". Na neštetih večerih so ga proslavljali. Mojster Myslbek je napravil načrt za spomenik, ki ga postavi pesniku pisat, društvo »Svatobor*.
Spominjam se pesnika Maja, pevca ljubezni, ker sem se zaljubil v njegovo pesem. In to, pravijo, je dovoljeno.
bosta spremljala njegov telesni zdravnik Makovjecki in njegova sestra Aleksandra.
London, 15. novembra. „Daily Te-legraph“ poroča iz Petrograda, da odide grof Tolstoj k svojemu prijatelju Apriko-zovu, ki je pristaš sekte »duhoborcev". Po drugih poročilih pa namerava Tolstoj odpotovati v Palestino.
Pe trograd, 15. novembra. Iz Moskve poročajo, da je grof Tolstoj že odpotoval na Kavkaz.
Afera dr. Stelnfeld.
Krakov, 15. novembra. Znani krakovski advokat dr. Steinfeld, ki je obtožen radi mnogih goljufij in ponarejanja menic, bo najbrže že jutri izpuščen na svobodo, in sicer proti kavciji 200.000 K.
Nemiri na krakovskem vseučilišču.
Krakov, 15. novembra. Danes ob 6. uri zvečer bi moral imeti na tukajšnjem vseučilišču, vseučiliški profesor bogoslovne fakultete dr. Cimmermann svoj inavguracijski govor. Toda še pred začetkom predavanja so zasedli dvorano svobodomiselni in soci-jalistični dijaki, ki so sprejeli dr. Cirnmer-manna z »Pereat!" klici. Katoliški dijaki so se postavili okolu katedra. Ker se nemiri le niso hoteli poleči, je dr. Cimmermann med gromovitim smehom socijalističnih dijakov, zapustil dvorano. Socijalisti so nato zapeli delavsko himno, katoličani pa različne narodne pesmi, j.} ^.-£3 {gjj i	fcii
tu ; L~' Vohunska”aferaTna’!Orškem.,';H'.^
Atene, 15. novembra. Tukajšnji listi poročajo o senzacijonalnih vohunskih aferah na Grškem. Pri stavbi nekih novih utrdb je bilo namreč zaposlenih več turških častnikov kot delavci, ne da bi vodstvo za to vedelo. Ministrski predsednik Venizelos je odredil obširno preiskavo, ki bo imela nalog preiskati tudi druge utrdbe, če se niso morda tudi tam izvršile kake nepravilnosti.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Miian Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna'1 v Ljubljani
f
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vtn. — Pri malih oglasih ni ni-popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer
Popolnoma ohranjen Puofiov motor 3>/2 PH.
se ceno proda ali zamenja za lažjega. Kje pove in-seratni biro ,Jutra".	394/10—2
Lepo stanovanje, v II. nadstropju, 4 sobe s pritiklino, in del vrta, za februar prihodnjega leta po zmerni ceni, je oddati v prijazni, mirni in senčnati Novi ulici 3	397/3—3
Prodaj dna se odda na Starem trgu št. 20. Več pove oskrbnica F. Bratovž.	395/1—1
Prod t se več pohištva. Kje, pove inseratni biro .Jutra*.	396/3—1
Učenec
za kavarniško obrt se takoj sprejme. Zaslužek dober. Kje, pove inseratni biro ,Jutra*.
»Učiteljska tiskarna"
Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, mati, stara mati, sestra, tašča, svakinja in teta, gospa
Marija Speil
dne 15. t. m. ob 7. uri zjutraj v starosti 63 let po daljš' mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne rajnice se vrši danes dne 16. novembra ob 3. popoldne iz hiše žalosti Trnovska ulica št. 15 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 15. novembra 1910.
Karol, soprog. Ernest in Avgust, sinova. Marija Vodiafe, Ivanka Debevec, Emilija Dolak roj. Speil, Adela, hčere. Ivan Vodičk in Adolf Dolak, zeta.
Namesto vsakega drugega obvestila.
One dame
so jako krasne,
ki se umivajo le s Pilnačkovim nedosežnim —milom •-
,LANOL‘
ki je naprodaj po 70 vin. kos ali pa škatlja s 3 kosi za 2 K.
To milo, ki je zakonito varovano, izdeluje edino
T- DEPI1 .ndčelr,
c. in kr. dvorni založnik v Kralj. Gradcu na Češkem.
LANOL se dobiva v Ljubljani pri sledečih tvrdkah: Fran Češnovar, Dolenjska cesta, B. Čvančara, Selenburgova ulica, E. Dobrič, Prešernova ulica, Fr. Iglič, Mestni trg, Ivan Jelačin, Rimska cesta, Ant. Kanc, Židovska ulica, Ant. Krisper, Mestni trg, J. Krivic, Dunajska cesta, Leskovic & Meden, Jurčičev trg, T. Mencinger, Sv. Petra cesta, Matej Orehek, Kolodvorska ulica, Vaso Pe-tričič, Mestni trg, Ivan Podboj, Sv. Petra cesta, Fran Sarck, Marije Terezije cesta, B. Sevar, Sv. Jakoba trg, Mg. Ph. R. Sušnik, Marijin trg, A. Sušnik, Zaloška cesta, A. Šarabon, Zaloška cesta, Anton Škof, Dunajska cesta, Josip Šporn, Sv. Petra cesta, And. Verbič, Turjaški trg. V Gorici: Ivančič & Kurinčič, Toroš Drobnič in drug. V Kamniku: Anton Slatnar. V Kranju: Z. Krajnc, Peter Majdič, J. F. Potrebin. V Postojni: Jernej Kogoj. V Trbovljah: Ivan Kramar. V Trstu: Vekoslav Plesničar. V Zagorju ob Savi: Rudolf Ahčan.
lEPopra/vila, točno
IBHBaiBBgSigBggBI
Česky hostinec v Terstu
Češka gostilna v Trstu
latej Orehek, Ljubljana,
Kolodvorska ulica, SO
(blizu južnega kolodvora) priporoča največjo izber raznovrstnega blaga, kakor: izgotovljenih moških, ženskih in otroških oblek in obuval domačega izdelka, najrazličnejših ročnih kovčkov za izseljence, ter sploh vseh galanterijskih predmetov. Priznano solidno blago! Čudovito nizke cene!
■Velika zalega '
trboveljskega premoga
v kosih (Sttickkohle) in orehovnika (Nuss-kohle oddaja in sicer vsako množino od 50 kg naprej do celega vagona. Dobivajo se tudi
briketi in cepljena drva
na sežnje in metre. — Vsako množino bodisi premoga, drv ali pa briketov dostavljam franko na dom. — Za mnogobrojna cenjena naročila se priporočam s spoštovanjem
IVANA rJri^ICO.
Cesta na Rudolfovo železnico. Številka telefona 274.
»Učiteljski tiskarni**.
2szEočLIstirxj a.
MINKA HORVAT
Ljubljana, Sv. Jakoba trg 6
priporoča svojo veliko izbiro
damskih, in otroških klobukov, in vseh v to stroko spadajočih predmetov.
xn. ceno.
•N
3
Miklavž pride!
Priporočam slav. občinstvu in cenjenim trgovcem na deželi za nakup
miklavževlne
svojo veliko zalogo raznovrstnih
otroških igrač,
dalje tudi pleteno (triko) perilo za otroke, ženske in moške
v različnih kakovostih, po naj-------- nižjih	cenah.	----
LUD. DOLENC,
Prešernova ulica 10—14
nasproti »Mestne hranilnice".
Miklavž pride!
M*
>-1
P
4
N<
X
u
k
a
i ? K O
O ?
Najboljša sedanjosti:
zlata, srebrna, tula,
nikelnasta In jeklena se dobi samo pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg.
!! Lastna tovarna ur v Švici. !!
? 1 ? I K O ? O ?
Tovarniška varstvena znamka:
„ IK O “.
Zboljšana Kneipova metoda in ven-tilirane spalne čepice
so kot najbolj preizkušeno sredstvo proti nervoznemu glavobolu vseh vrst, proti potenju, vroči glavi in posledicam, izpadanjujn osi-velosti las. Čepica pomiri živce in prozroči dobro spanje in spočito glavo.
1 čepica z dvojno ventilacijo . . K 6-— 1	„	„•	trojno „	... 8 —
Balzam pospešujoči rast las in brade 'z uporabnim navodilom
1 stekleničica ... K 2.— 1	.	...»	4--
1 , . . . „ 6-— Naročila iz province po pošti le proti povzetju.
Zavoj in spremnica 30 vin. Pri naročMu čepice naj se navede obseg /glave.
P. FROTSCHER, Dunaj III.,
Barichgasse 17.
Pdr/11R 1 Mazilo zoper Izpadanje i» za pospe-
1 vr/Jvin « gitev rasti las; tudi tam, kjer jih prej ni bilo. Zaraste tudi lise na glavi. Izvrstno sredstvo zoper prhlaj. Učinkuje po kratki dobi. Lonček 3 do 5 K. Pošilja tudi po pošti g Ana Križaj, Spod. Šiška 222, III. nad., 12 vrata. Z dobrimi izpričevali na razpolago. Zaloga v drogeriji, foto-manufakturi .Adrija", B. Čvančara, Ljubljana, nasproti glavne pošte.
Dragocen dar
Vam pošljemo z obratno pošto zastonj in franko, ako nam v namen razpošiljanja naših cenikov pošljete
100 naslovov (edino z dežele, ne iz glavnih mest)
zasebnih in državnih uradnikov, učiteljev, vaških duhovnikov, graščakov, gospodarskih uradnikov, tovarnarjev in tovarniških uradnikov, bolje situiranih zasebnih uradnikov, trgovcev, obrtnikov itd. s svojega bivališča in najbližje okolice snažno in razločno na polo papirja spisane.
Prodaja patentovanlh novosti
Leopold Weiss, Dunaj H. Hofenodergasse 1.
HISA
z gostilno, trafiko, gospod, poslopjem, vrtom, njivami, gozdom in travniki
se proda.
Na željo kupca se proda tudi popol-n orna zgotovljen vinograd z lepo shrambo. Le resnim kupcem se dajo pojasnila pod šifro „Lepa prllika“, Šmarjeta, Dolenjsko.
NAZNANILO.
Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjam tem potom, da ne zapustim Ljubljane, temveč bom mojo, že čez 10 let obstoječo
trgovino s klavirji
in
muzikalič. instrumenti
kot doslej tudi dalje vodil.
Prosim torej slavno občinstvo, da mi tudi v prihodnje zaupa ter zatrjujem, da bom z največjo pozornostjo in postrežlji-vostjo ohranil zaupanje cenjenih odjemalcev. Z odličnim spoštovanjem
Alojzij Kraezmer
izdelovatelj glasovirjev Ljubljana, Sv. Petra cesta 5.
novi iz slavonsnega hrastovega
od
se dobivajo po prav nizki ceni pri
H. Hosner I Komp.
izparjeni		in c
56	do	65
100	»	120
150	n	180
200	n	250
250	n	800
Ljubljani, poleg »Union".
pivovarne
Edino zastopstvo in zaloga „Prve hrv. tvornice sodov" v Novski.
lz belega hrastovega OUUC iesa> trpežni, močni
C$
«N ■*-* •«
Tu +3 JZ u) o. o
>c/) ££ So«
<D ^ C!
5= jat! cd
“ c/j O >
T3
O
C/5
Sode
od finega špirita
Vinski sodi
krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborni, takoj rabijlvi za kar se jamči, odda v velikosti po 300, 400, 500, 600, 700 do 1000 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidni nizki ceni
Iv. i Hartmaia aasMail Avg. Tomažič,
Ljubljana, Mar. Terezije c.
(J)
O
Cu
< pr n -t
o. g> 3 S” » 2.
S N*
a
p n PC
n,zke in solidne V>CllC točna postrežba
Klobuki, cilindri,
čepice, kravate, perilo, samo zadnje novosti, v modni in športni trgovini za gospode
P. 1AGDIG, Ljubljana,
Dobro vpeljana
trgovin
s skladišči in kletmi, eventualno tudi stanovanje se odda v najem s februarjem prihodnjega leta. Natančnejše se poizve na Poljanski cesti št. 7, I. nadstr.
Opozarja se na sezono
kranjskih klobas
odlikovanih na razstavi v Parizu leta 1904. Razpošiljam velike kranjske klobase od pristnih prašičev po 40 v komad proti povzetju. V zalogi imam tudi vsakovrstne v mojo stroko spadajoče mesnine. Za obilen poset se priporoča
Fran Golob
mesar in prekajevalcc Spod. Šiška pri Ljubljani.
A. Lukič
Ljubljana, Pred škofijo 19
priporoča po znano nizkih cenah
najmodernejše površnike, zimske suknje in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice. Strogo solidna postrežba.
mšmm
Zaradi ogromne zaloge
priporoča
= pod lastno ceno ”=
zalogo storjenih oblek
in konfekcijo za dame
Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ,
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Telefon interurban štev
. 129.
Valjčni mlin v Domžalah
L BONČAR, LJUBLJANA
Centralna pisarna in skladišče: Vegova ulica št. 6.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti	['
kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke.	j;
Zastopstvo in zaloga v Gorici:
Gruden & Co., Stolni trg štev. 9.
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska c. 17
priporoča svojo bogato zalogo
voznih koles.
26-2
n a d
Šivalni stroji za rodbino in obrt.
Brezplačni kurzi za vezenje v hiši.
If : Pisalni stroji „ABLER“ :
T
rt
.►...	»-.*»
: Poštne hranilnice št. 49.086. : Giro račun Avstro-ogrske banke. Stanje hranil, vlog sklepom 1909 :	I<	3,700.000.	:
•► ♦H«	♦ ■<«»
^ *► ♦ ■<**►■
:	Telefon štev. 135.	:
Število zadružnih članov čez 600. Varnostni zakladi sklepom 1909 :	K 160.000.	:
♦H*
T
1
T
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Pisarna: Kongresni trg štev. 15, Ljubljana
sprejema in izplačuje hranilne vloge in jih
obrestuje po 43 4% od dne vložbe do dne vzdige
brez odbitka rentnega davka.
Uradne ure od 8.—12. dopodne in od 3.—6. popoldne.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje
pretrgalo.
Na razpolago so domači hranilniki.
‘tv’ -£.<5
-■•■-■m
M Wam.
1
tlul
Ustanovljena 1. 1882. — Telefon št. 185.
Poštne hranilnice na račun štev. 828.405 Ogrska poštna hranilnica štev. 19.864
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana,Dunajska cesta 18
v lastnem zadružnem domu
je imela koncem leta 1909 denarnega prometa K 83,116.121-11 upravnega premoženja K 20.775.510-59
obrestuje hranilne vloge po 4V|o
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim pro-::	metom	in	jih	ebrestuje	od	dne vloge do dne dvitra. ::
Stanje hranilnih vlog nad K 20,000.000.	Rezervni	zaklad	K 400.000.
Posojiije uit zemljišča po 51/40/0 * l'/2°/o oh amortizacijo ali pa po 5V4°/0 brez amortizacije;
na menice po 6°/o.
Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsaki dan od 8.—12. in od 3.—4. izven nedelj in praznikov
&
Bavarski dvor.
Ustanovljeno leta 1908.
Spedicijsko podjetje JOS. ŠKERLJ, Ljubljana
Član dunajskih in berolinskih prevoznikov pohištva. — Sprejema vse v špedicijo spadajoče prevoznine iz vseh in v vse kraje, po najnižjih tarifih. — Prevaža pohištvo- v novih, patentovanih pohištvenih vozeh na vse kraje, tudi v inozemstvo. — Sprejema na zalogo razno blago, pohištvo itd. Krasna, suha in čista skladišča so na razpolago. — Nabiralni promet Dunaj-Ljubljana in obratno zastopam  —---------------- v	vseh	večjih	mestih. — Moj zastopnik na Dunaju je Karl Lawi, Dunaj I. Schulhof 6.     ---------------
&
Ustanovljena leta 1831.
JVajveeja zavarovalnica avstro-ogrske države
Ustanovljena leta 1831.
Č. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu
Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastni hiši.
Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 1909. zavarovalo se je 17.230 oseb za kapital nad 143 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 977 milijonov kron.
Premoženje družbe znaša nad 366 milijonov kron.
Delniška glavnica: K 5,000.000.
301—46
LliiblSanska kreditna banka v Ljubljani.
Rezervni fond: K 450.000.
ilMIIIIIIMIIHiMIIIIIMMMIIIIIIIMMiMMIMMMMMIIMMIIMIMM •lllllHIMIIIHMIIIIimillllHIIIMHHMMIIIHIimiMIIIIIIIM
Stritarjeva ulica štev. i£.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.
• n n iiiiim m, um, mu umi,,  ................................
aiiiiiiiilililliiiiiiiiiillMitiiiiiiiiMiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilM
illllli1111,■■■ 111 ■ ii .i	■	 —	---------i v ■	 ,	—	-	g	mr
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 01
O'